■'■V • <■ V. •
-
—
M;: —.........
/-'My-
M 1

$
_
w .
-T!' ,% ■	• v' .y-\ » y !
-« v« fUr Vafffiiiv* • — i'->' • •	afoii*
NEODVISEN LIST ZA
DELAVCE V AMERIKI.

130.
* V
CLEVELAND, OHIO. FRIDAY NOVEMBER 3. 1916.
'•-I
LBTO IX. - VOX*
ičin mestne vlade v Cleve-landu nameravajo spremeniti
—Način mestne vlade v Cle-velandu nameravajo spremeniti.. Dosedaj je glava mestu žu-V an, ki zbere svoje direktorje ^ razna mestna dela in urade, ovi načrt pa se glasi, da se stavi na čelo mesta upravitelja ali glavnega vodjo (manager) kot ga imajo vse velike kompanije. Njemu se da vsa oblast v mestu. Ta načrt poseko zagovarja zbornica cle-vjelandskih zemljiških trgovcev. Predno se upelje novi načrt, bi moralo ljudstvo pri posebnih Volitvah zavreči sedajni mestni carter in dovoliti nov čarter. Potem bi se zbral izmed kandidatov najsposobnejši mo£, kateremu bi se poverila od ljudstva vsa oblast, da vodi vse .mestne zadeve kakor jih vodi poslovodja pri veliki kompaniji. Po mnogih mestih so že sprejeli tak nov način mestne vlade, in nekje se je obnesel ter se je mnogo prihranilo, nekje pa "je mesto zagazilo v še večje dolgove. Odvisno je pač od moža, kateremu se poveri tako silna oblast. Razne organizacije nameravajo takoj pričeti z delom da dosežejo volitev v tej zadevi.
—-Vreme nagaja letos lovcem. Kot znano zajčje meso ni dobro za hrano, če se zajci lo-
ft

% Jbijo v gorkem vremenu. Zajč-/je meso je najboljše ob jako

mrzlem vremenu. Stotine lovcev pričakuje snega in mrzlega vremena.
—iMestna elektrarna ima kontrakt za dobavo premoga. Ena tona premoga velja $2.60 mesto. Kontrakt se izteče šele prihodnjega julija. Kompanija pa, ki posluje v Clevelandu z električnim obratom, pa ni bila toliko previdna, da bi si s pogodbo preskrbela premog. Plačevati mora za tono $5.20. The Electric Illuminating Co. potrebuje 1500 ton premoga na dan, in zvišane cene premogu veljajo kompanijo $43°° na dan več kot v normalnem položaju. Volite za mestno elektrarno.
—Človek, ki se je v čem pregrešil in je moral v ječo, povedno lahko dober
stampsov. Te dnf se je prijavil nov trgovec in sicer g. Drob-nič na 55. cesti in Carry ave. da bo imel v zalogi opeke Narodnega Doma. Slovenci, ki kupujete taril grocerijo in ki stanujete v oni okolici, podpirajte tega grocerista, čim več opek bo prodanih, tem prej bo stal Narodni Dom.
—iPri Slov. Soc. Klubu, št. 27. sta bila izvoljena Jos. Jauch in Fr. (PJogačar za zastopnika prihodnje letne seje za S. N. Dom, ki Se vrši 13. dec. ' —V torek bo govoril Mr. Spit zi?, od Ohio Retail Merchants Council v Knausovi dvorani o trgovini in napredku. Trgovcem se priporoča, da pridejo poslušat to predavanje.
—Hnv, pevsko društvu "Pro-svjeta" priredi v nedeljo, 5. nov v Grdinovi dvorani znano igro "Veronika Deseniška", historična drama v 4. dejanjih. Začetek ob pol osmih zvečer. Po predstavi je ples.
—Dr. Z.M.B. priredi 19. nov v Knausovi dvorani igro "Doktor Hribar" in fair.
—Iščem svojega brata Jakoba Tekavec,' doma i« Slugovo, občina. Žilče. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Jako hvale-žen bi bil rojaku, ki bi mi sporočil njegov naslov, ali čt mu pridejo te vrstice v roko, da se sam zglasi. Andrej Tekavec, 6205 St Clair ave. Cleveland, O. Amerika.
—Cenjena slovenska društva v Clevelandu opozarjamo, da je v Clevelandu samo ena slovenska tiskarna, in to je naša ki nosi unijsko številko 83. Nobene druge slovenske tiskarne ni v Clevelandu. Ako naročite tiskovine kje drugje, bodite prepričani, da gi^do te tiskovine skozi dvoje ali troje rok, m povsod ostane nekaj do-bička, kar zviša ceno vašim tiskovinam. Naročite naravnost v najboljše urejeni tiskarni, ki je unijska in kjer plačujete manj kot drugje.
—Sledeči slovenski otroci so bili rojeni zadnje dni: Stari-šem Lach na 75- cesti deček, starišem Jemc na 156. cesti de
Kdo hoče vojno?
Vojni pisatelj Charles Edward Russel se je mudil dalj časa na evropskih frontah. Videl je vse grozote vojne. S tem prinašamo drugi njegov članek o grozotah na evropskem bojišču.
"Nekega popoldneva sem se peljal v londonskem omnibusu po Kensington, in videl sem toliko kripelnov in pohabljencev, da sem konečno sklenil jih šteti. In v razdalji ene milje in četrt, sem našel 13 mladeničev, ki so zgubili obe nogi. Te mladeniče so v vozičkih okoli pre-peljavali, šest sem jih naštel, ki so zgubili eno roko, tri sem videl, ki so zgubili obe roki, tri slepce sem opazil. Vse to tekom desetih minut.
"V Londonu, Parizu in Be-rolinu se množijo pohabljenci in slepci danzadnevom. Za pri-
vojna.
hodnjih 25 let ima Evropa milijone siromakov, kripelnov in slepcev, da jih preredi. Ameriški potniki, ki pridejo v EvVo-po, bodejo od groze bežali, ko bodejo videli toliko siromaštva pred seboj. Kakšen pogled! Kakšna groza 1 Ljudje brez oči, brez brade, brc? nosa, brez rok in nog ali pa drugače pohabljeni!
"■Dejstvo te vojne je, da je povzročila več pohabljencev, hujših pohabljence^ kakor vsaka druga vojna pr^j.
"Včasih so vojaki, ki so šli v vojno, dobivali kfoglje v roke in noge, in največkrat je bilo to vse: luknja v telesu. Toda danes, radi ffeudovitega "napredka" moderni vojne ma-šinerije, dobijo molje 50 kro-gelj namesto ene, ali pa se jim razmesari cela noga, roka ali
obraz.
"Največ ranjencev ima rane od šrapnelov, veliko odstotkov pa tvorijo tudi vojaki, ki so napol zadušeni od strupenih plinov. Samo hudič, ki je iznašel šrapnel in strupeni plin more razločiti, kaj je hujša rana, za katero rano vojaki več trpijo — ali človek, ki je po celem telesu pokrit z ranami od šrapnelov ali človek, ki - trpi strašne agonije in muke radi strupenih plinov.
"Pri takem položaju moramo hvaliti "čistilca strelnih jarkov", katero orodje uporabljajo nekatere armade. Ta "čistilec" je velik stroj z železnimi krampi, ki sekajo na vse strani ter ubijajo ranjence, kar se jih ni umaknilo iz strelnih jarkov. Bolja taka smrt, ki je hi-Dalje na drugi strani.
Fort Vaux zopet v francoskih rokab.
--4-
Nemci so prepustili Francozom fort Vaux pri Verdunu, za katerega so žrtvovali 100.000 mož. Boji na Dobrudži fronti so utihnili. Rumunci se trdovratno ustavljajo.
sjfane se
| član človeške družbe, če posta	n M^
va z njim lepo in milo postopa.	kHca staHgefn Zajc na gL cc_
MP Olite za bonde za novo ječo,	sti dcček stari§cm Gliha na go.
I #da dobijo nesrečni ljudje v ječi	cesti deklica| stariSem Apalič
primerno in čedno stanovanje,	na l6o cesti deklica starišem
qgmesto gnilih in plesnjivih	na l6z ccstj deklica,
zaporov, kjer morajo zdaj sta-	starišem Lukač n& Lu0know
novati.	ave. deklica, starišem . Spejič
—'V Clevelandu pride v jav- j,a 43> ccstj deklica, starišem ne šole vsako leto 6000 novih Brezec na 66. cesti deklica, sta-šolskih otrok. Mesto raste sil- rjšem Kastelic na Spilker de-no hitro, in šolski otroci nima-# ček,* starišem Lončarič na Do-jo dovolj primernih šol. Vaša use ave. deček, starišem Fr. sVeta dolžnost je pri volitvah Race	cestf deček, stari-
7, novembra voliti za $2,000.- Zalokar na 165. cesti de-000 bondov, da se zgradijo no- klici, starišem Demšar na 43. ve šole. Največje bogastvo, ki cestj deček, starišem Špelic na je moremo zapustiti otrokom, fo ce8ti deklica, starišem Šteje dobra izobrazba. Volite za fančič na Orton deček, stari-šolske bonde;	, |šem Jeratovič na 15& ce9ti de-
—118. nov. priredi Sixth City eek, starišem Zorko na 43. ce-Club, obstoječ iz mladih slo- sti deček, starišem I^ink na 39. venskih fantov, zabaven večer cesti deklica, stfcrišem Bogo-v Grdinovi dvorani.Del čistega taj na 6i.*cesti deček, starišem dobička darujejo ti fantje Na- <Mitavee na 61. cesti deklica, rodnemu Domu, zato pa pripo- starišem Plut na St. Clair de-ročamo obilo udeležbo iSloven- ček, starišerri Godec na Addi-cem. Klub ima svoj lasten or^ son deček, starijem Colarič na kester, ki je jako izboren. |'Sylvia deklica, starišem Potoc--—Pri političnem shodu, ka- nik na t6& cesti deklica, stari-terega je priredil slovenski po- !žem česen na Ad4>son deček. litiČni klub v torek, 31. okt. se Vsem mnog# sreče v življenju, je nabralo $13.01 za Narodni
Dom. Srčna hvala vsem, ki so
—Starišem 'SkolariČ je umrla
won, or—j , h.crka Estcr na kai darovali v ta namen, ako . ..	. . .
bodemo vselej tako požrtvoval-; J«"; £ta"*em Bobcn « lctni sin" ni, lahko upamo, da se bodejo cek *r*n*' prihodnji politični shodi za predsedniške volitve že vrš[li v lovem Narodnem Domu. V na-naselbini imamo sedaj 12 tr->vcev, ki imajo v zalogi ope-in jih dajejo svojim odje-namesto pink ali red
llllllllllllItlllllllllllllllUlIllItlllllHHIIIIII
, V ' -4
Samo 4 dnij do to-litve. Pripravite se!
tffitiiiiiivviivuttfliiiiitvvi
Fort Vaux je padel.
London, 2. nov. Fort Vaux, eden največjih fortoy. trdnjave Verdun je prišel danš v francoske roke. Nemci so se umaknili iz forta popolnoma. Fran-cozje so streljali več ur zaporedoma jz najtežjih topov na fort. Na tisoče ton jekla je razbijalo razne utrdbe, dokler Nemci niso bili prisiljeni, da se umaknejo. Del forta je bil uničen, predno so se Nemci umaknili.
Nemško poročilo o fortu Vaux.
Berolin, 2. nov. Francoska artilerija je z vso silo začela bombardirati fort Vaux, na'kar so se nemške Čete umaknile iz forta, kakor je bilo sklenjeno v vojaških krogih. Važni deli forta so bil razstreljeni, predno smo se umaknili; Vse kar so Nemci dobil tekom zimskih, spomladnih in pofetnih mesecev okoli Verduna, je sedaj zopet v francoskih rokah. Nemci so žrtvovali za Verdun nad pol mili jopa mož.
560 Nemcev ujetih. Pariz, 2. nov. Na Somme fronti, v okraju Les Boeufs so Francozje pregnali Nemce iz mnogih strelnih jarkov in pridobili precej ozemlja. Zajedno naznanja francoski vojni urad, da je bilo tekom zadnjih 24 ur 560 Nemcev ujetih. Hudi boji se vršijo na celi Somme fronti. Nemci trdovratno držijo vso svojo posest, in se udajo le večji sili. Nemci hudo obstreljujejo angleške postojanke.
Boji ob rumunaki meji Ob rumunski meji in deloma na Ogrskem Rumunci nadaljujejo s svojo ofenzivo v Jiut dolini, toda gla$om poročil iz Pe-trograda so tyli Rumunci prisiljeni umakniti se iz dveh vasi blizu Rotenturm gorskega prelaza. Pri )Predeal gorskem prelazu so Nemci pognali Rumun-ce nazaj, jim vzeli 10 topov in sedemnajst strojnih pušk. Ruska ofenziva v Galiciji Rusi so začeli s ponovno ofenziyo nemških pozicij ©b reki Narajcyvka. Iz Berolina poročajo, da so odbili pet močnih ruskih napadov. Namen ruske ofenzive je preprečiti Nemcem, da ne bi iz gališke fr6iite pošiljali ojačenja na rumunsko mejo. Le na mali fronti v bližini reke Stokhod poročajo Rusi o uspehih. Napredovanje na Balkanu. Na macedonski fronti vlada jako slabo vreme, ki dela velike težave vojnim operacijam. Angleži so ob reki Struma kljub temu začeli z ofenzivo napram Bulgarom, katerim so
odvzeli mesto Barjkli-Azuma. Srbi so nekoliko naj^edovali ob j reki Černa, kjer soi odbili šest1
Avstrijsko topništvo je zaposljeno.
Rim, 2. nov. V Sugana do-
rov.
Angleške zgube V oktobru.
ofenzive na Somme fronti znašajo 404.202. Približno zgubijo Angleži vsak dan 3450 mož. Rusija pripravlja novo posojilo.
London, 2. nov. Ruski carski ukaz zahteva tri tisoč milijonov rubljev novega vojnega posojila. To vojno posojilo se vrne tekom desetih let in nosi obresti.
Italijani in Bulgari,
London, 2. nov. Laške čete se' nahajajo sedaj na Doiran fronti, kjer skupno z angleškimi četami obstreljujejo bulgar-sko fronto. Poročilo se glasi: Severno od jezera Doiran v okdlici Ajinkali je italijanska artilerija razpršila krdela Bul-garov, ki so se pripravljali na naskok. Pri ovinku reke Cerna so pregnali Italijani Bulgare iz mnogih pozicij. V Albaniji se bori laško vojaštvo z bulgar-skimi efetami. Neki bulgarski zrakoplov je bil od laških čet zaplenjen. y
Bulgarsko uradno poročilo.
Sofija, 2. nOv. Srbi so ob reki Cerna uprizorili več trdo-j vratnih napadov, ki so pa bili vsi krvavo odbiti. Pri Valjine-lo so nemške čete odbile številne srbske napade. Pr<^i večeru je sovražnik znova napadel, toda je bil ponovno odbit. MS smo napadli Srbe in jih pregnali južno od Nonte. Streljivo zaveznikov.
Ar tur Lindley, ki je v četrtek dospel v New York iz Londona, se je izjavil, da zgleda položaj na bojiščih jako ugoden za zaveznrke. Lipdley je civilni inženir. Lindley je dejal: Anglija danes producira vsak teden več streljiva kot ga je imela na razpolago za vojsko na suhem in za mornarico ob začetku vojne. Francija izdeluje doma toliko streljiva, da ga ji ni treba drugje naročeva-ti, poleg tega pa ima še dobro rezervo. Rusija izdeluje vsak dan večje množine, poleg tega pa dobiva še iz Japonske vse. kar potrebuje. 3,500.000 mož <n žensk je v Angliji zaposljenih v tovarnah za streljivo.
bulgarskih in nenlških napa- lini §0 pričeli "Avstrijci strelja-dov, zajeli 6 topov, S2 strojnih ti z večjo aktivnostjo. Naše ba-pušk in 200 Nemcev*! ter Bulga- terije so odgovarjale z vso silo. Zdi se, da so Avstrijci na Kraški planoti in vtridentskem London, 2. nov.* Angleške okraju dobro preskrbljeni s to-zgube meseca oktolfa kdt po- povi in municijo. roča angleški vojnjf urad, so Rusko uradno poročilo, sledeče: častnikov ^331, mošt- iPletrograd, 2, nov. Pri sil-vo 102.702. Skupajangletke nem napadu ruske infanterije zgube tekom štirih mesecev pri Oshest in Pustotny so se
Ncmci morali umakniti iz svojih strelnih jarkov. V okraju proti Lutsku so naše čete razdrle žične ovire in zasedle sovražnikove strelne jarke. Sovražnikovi proti napad so bili odbiti. uOkoli 4. ure popoldne je sovražnik ponovno napadel, toda je bil krvavo odbit. 300 Nem cev smo ujeli na tej fronti. V Karpatih se vršijo artilerijski boji.
Nov poraz Rusov.
Berolin, 2. nov. Ruska armada je v Volyhniji ponovno naskočili nemške utrdbe, toda je bila prisiljena se umakniti. Nemška armada je ujela 22 ruskih častnikov in 1508 mož. 4700 Avstrijcev ujetih. Rim, 2. nov. Vzhodno od Gorice in na Kraški planoti je laška infanterija napadla avstrijsko linijo in jo prisilila k umikanju. Gorski vrhunci Tivoli in San Marco so bili od Italijanov zasedeni. 4713 (Avstrijcev je bilo ujetih.

- '"•< jsHiti. ... ' '.
Chicago, 111. 2. nov. Allan Benson, socijalistični kandidat za predsednika, se je izjavil, da bo ravno sedanja draginja povzročila, da bo tisoče in tisoče f i
volivcev glasovalo socijalistip-no. Republikanska in demokratična stranka obljubujete delavcu polni lonec in dobre čase, toda ta polni lonec je tako visok, da ga noben delavec ne more doseči, in dobri časi se zgubijo v očigled ogromne draginje. 'Socijalistična stranka pričakuje letos najmanj 2,000.-000 glasov.
Jajca 75c ducat.
New York, 2. nov. Tu so dosegla jajca nezaslišano ceno 75c ducat. Surovo maslo je 52 centov funt.
Prijeti zarotniki.
E1 Paso, 2. nov. Zvezine oblasti so tukaj prijele Dr. Servi-na, naturaliziranega špansko-ameriškega državljana. Obdol-žen je, da je pošiljal revoluci-jonarjem v Meksiko orožje in streljivo. 60 zapornih povelj je bilo izdanih ca druge osebe.

10 milijonov vrednosti blaga na submarinu Deutschl;
New London, 2. nov. Nemški trgovski submarin Deutsch-land, kijevv sredo zjutraj pri-pljul na svoji drugi vožnji iz Bremena, je pripeljal s seboj za deset milijonov vrednosti dragocenih zdravil, barv in nekaj dragega kamenja. Vse to bodejo prodali za drage cene v A-meriki. Ko so kapitana vprašali, kje je Bremen, je rekel, da njemu o usodi druzega nemškega trgovskega submarina ni ničesar znanega. Kolikor je meni znano o Bremenu je to, da je odpljul 10. avgusta iz Bremena, a jaz sem odpljul 10. oktobra. Bremen je imel na krovu živil in drugih potrebščin za 60 dnij in mogoče je, da s? še lahko prikaže ob priliki. -Sicer pa sem bolj prepričan, da je Bremen našel svoj konec
na dnu morja.......Submarin
Detitschland je pripeljal dragocen salvarsan, aspirin in druga zdravila. Pripeljal je s seboj
tudi nekaj zdravila za otročjo bolezen kot je divjala meseca 'julija, avgusta in septembra v , New Yorku, toda le neznatno količino. To zdravilo se mora ^najprvo vcepiti v kri opic, kjer mora cirkulirati, in ker so opice v Nemčiji danes jako redke, je tudi zdravilo redko. Poleg j tega je pripeljal Deutschland j pošto za nemškega poslanika in nekaj nemških trgovskih obveznic, katere mislijo v Ameriki prodati. Stroji na submarinu so se blizu Bremena nekoliko pokvaril, ker je submarin zadel ob drugo ladijo, toda popravljeni so bili kmalu. Šestnajstkrat se je moral Deutsch-larfd potopiti, ker so ga lovile sovražne torpedovke. Kapitan Koenig se je izjavil, da ne ostane dolgo v Ameriki in da bo odšel po dnevu iz luke ter da se pri odhodu ne bo treba potopiti.
Kriza med Ameriko in Nemim
Washington, 2. nov. Toliko nasprotujočih si dokazov je prišlo na državni oddelek ameriške vlade glede torpediranja angleškega parnrka Marina, na katerem je našlo smrt šest A-merikancev, da mora državni oddelek počakati nadaljnih dokazov, predno spravi zadevo v red. lAmeriška vlada je sklenila, da počaka polnega poročila od strani angleške in nemške
vMUftktt wmfa
de streljanja na potnike torpe-diranega parnika Rowenmore, kjer je bilo mnogo Amerikan-cev. Iz Londona je nadalje prišlo sporočilo, da se ne ve gotovo, ali je bil torpedirani par-nik Marina v privatni službi ali v službi angleške admiralitete
Tolfko se je dognalo, da je imel parnik Marina top na krovu kalibra 4.7, in sicer spredaj, ne pa zadaj kot je navadno pri trgovskih parnUcih. Toda vlada Zjed. držav ne bo prej mirovala, dokler ne dožene natančne resnice o torpediranju Marine. Politična kampanja, ki se sedaj vodi, ne bo pri tem prav nič upljivala. Robert Lansing, državni tajnik se je izjavil da. Wed&ednik Wilir-
še vedno na istem stani od začetka submarinskih bojev, namreč da bo zahteval natančen odgovor in kazen od Nemčije za vsako torpediranje, če se dokaže, da je kapitan tor-pediral parnik nasproti mednarodnim pravilom.
Politični govori Kampanja
kandidatov, se bliža koncu.
Buffalo, 2. nov. Predsednik Wilson je govoril včeraj v tem mestu in je ostro napadal svoje politične nasprotnike. Med drugim je dejal: "Na tem mestu hočem slovesno protestirati, da se tu ježem ske zadeve mešajo v domačo politiko. Noben Amerrkanec ni patri jot, ki to dela, kajti nikomur niso toliko znane podrobnosti o tuje-zemskem odnošaju kot meni. Narodi v Evropi bodejo mislili, da nismo edini in nas bodejo zbrali za igračo sv6jih preten-zij. Toda naša dolžnost napram Evropi je, da jim pokažemo, da smo edini. Ameriko nikakor ne interesira, kdo zmaga ali kateri narod v Evropi je močnejši, pač pa Ameriko interesira to, da Se da pravica vsem narodom.'. .Wilson je bil sprejet v Buffalo tako navdušeno kot pred pjim še noben kandidat za kako politično mesto Govoril je v isti dvorani, kjer je govoril pred tremi tedni Hughes, toda imel je še enkrat toliko poslušalcev. Množica je bila za trenutek fantastična. Nad 15.000 ljudi se je stlačilo v ogromno dvorano. 60.000 šolskih otrok je bilo postavljenih ob cestah, kjer se je peljal Wilson. To je bil pryi nastop Wilsona tekom te politične kampanje v državi New York. Danes se je pripeljal v New York, kjer ga je sprejela tako ogromna množica, je bil ustavljen skoro ves mestni promet. Politični preroki pravijo, da bo Wilson z ogromno veči-
no zvoljen v državi New York.
Terre Haute, Ind., 2. Charles Hughes, republikanski kandidat za predsednika, je imel danes pet govorov, v katerih je razvijal načrte za bodočnost, če bo zvoljen, napadal je Underwood tarif, ki jemlje ameriškim delavcem "priliko" za zaslužek in Adamson •postavo. Mr. Hughesu je ftidi prišlo na uho, da je bilo od unij-skih voditeljev izdano povelje, da unijski delavci volijo proti Hughesu in volijo za Wilsona. Izjavil se je, da delavskih glasov ne more nihče kontrolirati, in da bodejo delavski glasovi oddani na ta način, kakor delavci spoznajo za koristno.
•—<Vsak pondeljek in petek je večerna šola za državljane v Grdinovi dvorani, začenši ob pol osmih zvečer. Koncem meseca novembra bodemo preskrbeli, da bodejo vsi učenci lah-kd zvečer uložili prošnjo za državljanstvo in da bodejo ob-jednem tudi izprašani. S tem se prihrani vsakemu prosilcu dva dni dela, kar je veliko vredno, če pomislimo, da obiskuje sedanjo večerno šolo 82 u-četicev. Uredništvo lista se potrudi za vas in skrbite tudi vi, da postanete dobri1 državljani.

Pri volitvah 7. novembra dobite volivni lictek * 1 glede izdaje $3.000.000 bondov za tlakuje cent. 5 i	Vsi vemo kake to potrebne dobre ceste. Cle- f
j t velandike ceste so slabe. Popraviti se morajo po- d polnoma znovega.	I
(	Pri slabem vremenu je skoro nemogoče dova- i
1 žati blago iz trgovine na domove. Dobre ceste so * i ugodne za promet, preprečijo nesreče, j » Slabe ceste povzročajo nesreče. Dobre ceste i pomenijo boljie zdravje za naie družine. Debre * p ceste zviiaje vrednost zemljiič.
Dobre ceste pomenijo večji in boljši Cleveland Denar, ki se potroii za tlakaqje, gre tri četrtina < 1 za dsUvce. Vsi Časopisi priporočajo te bonde. 1 Bondi za tlakanje cest se priporočeni od vseh , » » m sitnih, delavskih in trgovskih organizacij.
Volite za tlakanje cest.
U kmU fa tU M« of Tim Mittm Dolm (93.000,00000) forth* pTwirf p-Hm tU
C*/* portfaa of ti» «Mt m aspm« d ptffa* r—irfarht or IiiiihIm—7 wMh atmt, .traoto, rowk, tlMroughfarM, IWMH it otbwpvUk UglnmysfaitWCity ofGmhaf
j ( Ceste se ne bodejo popravile, razven če j t dve tretini volivcev ne voli zato. Če že-|, lite, da se ceste na-4 novo tlakajo, nare-dite križ kot vidite <' na sliki.
Odbor sto organizacija
s
Fred. H. Caley, predsednik	((
. i J ' *
»^u
T« banka j« zgrajana u skali Uudikega iiupiija, tluiba in u-tjudnoati. Ta b«nlu> ima tm Ida-
SKA
FA V PONOELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINA)
J2.SO £3.5 O
Za Ctvtfd. po poJti $3Mk 1*o*am9Mna Jt+VilKa - 3č-
Vm plana, dopisi ta deanr naj m poiilja na: "Clevelnndaka Amerika", SIII ST. CLAIR AVE. N. E.. CLEVELAND, OHIO
EDWARD KAUSH, Publisher.
LOUIS J. PIRC, Editor.,
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians (	m the City
Advertising rates on request. American in spirit Foreign in
Cleveland and elsewhere, nguage only.
TELEPHONE CUY PRINCETON 189
* Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Okie under the Act of March 3rd. 1879.
Kdo hoče vojno ?
Nadaljevanje iz prve strani.
torpedov, sovražnik se plazi za drevjem in grmovjem, da bi naskočil z noži in bajoneti so-^ vražno linijo, docim topovi ne-1 prestano grme "bum-bum-bum bum!" in strojne puške rožlja-jo venomer "krek-krek-krek krek!" Streljanje na fronti je tako silno, da sem ga nekoč sli
čenih samo v Franciji, gorje in mizerija se je udomačila pri milijonih in milijonih in slovesrio vajn prisegam, da
ne vidite nitj ertgga smeha nikjer. In še se dobijo ljudje, ki
prisegajo na vpjno, ki želijo vojno. Da, celo pri nas' v Ameriki, se dobijo ljudje, ki očitajo oredsedniku, ker ni Meksikan-ce z vojno napadel. Upanje evropskih , narodov je uničeno, smrt in £roza, to je danes Evropa."
I4'Kdo želi vojno?"
nje
pa ni varovala
nja. Mi smo pf bili uporabit naš* m stva, da borimo Ameriki Špekt, Mi nimartlo umazanih
^ppyfffif^y. 'Wjpyjifyy |m
ti' •
tc.
r0 drugi narodi pred tart vfatffr (FolitfceTn oglas).
Evropska vojna in Hughes.
m ■
li
mu
m
tra kot strašno trpljenje v bol* nišnicah.
"Rad bi videl, da bi peljal one ljudi v strelne jarke, ki še danes hvalijo armade in zagovarjajo vojno. Mislim, da bi se njih prenapeti živci takoj stre* znili. Jaz vam prisegam, da ga šal 70 milj daleč, ni človeka na svetu, ki se je "Pomislite na grozo, ko sto mudil v strelnih jarkih in ki bi jite v strelnem jarku poleg še hotel zagovarjati vojno. [svojega prijatelja, katerega za-
"In strašne groze v bolnišni-, dene šrapnel, da kri špricne na cah. Vsi ti mladi možje, na ti- debelo naokoli in vas oblije po soče jih ao bili včeraj k ta- celem gftrazqjn trupi^ is-ko zdravi in veseli, močni in lite na grozo strupenih" plinov, zadovoljni, in danes — en kup ki prihajajo počasi, kot bi se kosti pri drugem kupu, živci in kuščarice plazile s strupenim mišice odtrgane od telesa, čre- jezikom, toda gotovo in nepre-va jim gledajo iz telesa, straš- stano, dokler ne pride do vas no umazano črna kri teče pri1 v strelni jarek, kjer vas obja-neštetih ranah ven, in vsa ta me dim, da se zgrudite nezave-masa cukajočega človeškega stni. In vsak mož, ki le nekoli-mesa in kosti Je živi. Posebno ko tega strupenega plina vdi-se spominjam nekega mlade-! ha, živi k večjem štiri dnij, to-niča, ki je bil jako močan, da ti štirje dnevi so strašni. Vi Srapnel mu je odtrgal hrbet živite v nezavesti in grozni a-od kosti in mesa, da se je vide- goniji, molite za smrt, divjate, lo v notranjost. Umreti bi mo- pobijate, hujši ste od znorele ral v nekaj sekundah,,„ toda ra- in besije živine, di močne narave je* trpel ure "še strašnejše je, kadar sre-in ure »trašne bolečine, ko se čamo vlake, ki vozijo iz strel-mu je lahko srce videlo v no- nih jarkov znorele vojake. Gro-trajnosti,kako mučno in groz- za na fronti je bila tolika, da
no je utripalo v poslednjih u- so ljudje znoreli. Vi doma »a^naši poslanci v evropskih drža-
ogokr
darcihl Ves gorenji del telesa mnogokrat ustrašite če zagrmi, mu je bil odbit. Vsakih 25 mi- sedaj pa pomislite 11a tisočkrat nut so mu morali dajati morfi- hujše grmenje tisočerih in ti-um, in vsakih dvajset minut je sočerih topov, grmenje, ki nik-.morfium zgubil svojo moč, in dar ne preneha, ampak in divje mladenič tako straš- ja noč in dan. Živci se vam
V tej deželi, kjer živi in prebiva tako mnogobarvno prebivalstvo, zahteva narodna sigurnost, da se nihče ne igra z ameriškimi pravicami. Cim večja nevarnost grozi narodni edinosti, tem večja je potreba, da se združijo sile pravičnega, močnega patrijotizma. Mi ne vzdržujemo nobenih sovražnih politik, nobenih intrig, nobenih skrivnih načrtov. Mi smo popolnoma s celim srcem udani Zjedinjenim državam. To je skupna točka vseh Amerrkan-cev. Mr. Hughes je za to, da se vzdrie Jliil'i fllU pravice na suhem in na morju.
Mi smo imeli čisto določeno pot kot ogromen nevtralni na rod. Od nas je bilo odvisno, da zagovarjamo nedotakljivost mednarodne postave. Da drži-* mo svoje pravice kot nevtralci, da varujemo življenje naših državljanov. njih lastnino, da pre prečimo krivična dejanja. In zavedati se moramo, da branimo ameriške pravice in koristi. Toda to se ni zgodilo. Mi smo pač imeli celo vrsto not in pi sanja, toda kljub našim protestom je zgubilo mnogo Amel rikancev svoje življenje. Kaj rtam pomaga vsak protest, če
-i'
no, da bi njčgov krik zbudil ce- dvigajo in beže iz glave, pa-lo armado, in drugi ranjenci, met vam vstaja, um se omrači razmesarjeni v isti bolnišnici in v tej znorelosti začnete kla-niso imeli miru ne pokoja. Kdor, ti svojega lastnega brata, ki se je to videl, ve kaj pomeni voj- vam umakne, in tiha solza mu na! *	;kane iz oči, ko spozna kaj je
"Vi ste brali, da je pekel ne- povzročila vojna. Znorelih vo-1 •kje pod zemljo, opisovali so jakov pripeljujejo cele vlake vam na vse načine ta pekel in vsak teden v glavna mesta. Ihudiče v njem! Toda to peklo "Pa je še hujše kot to. Vsa-je prazen nič proti trpljenju, ki ko noč prihajajo v Pariz, V Bega možje in mladeniči trpijo rolin, v London ali druga mena bojišču.	1 sta cela vrsta posebnih vlakov.
"V Neuilly blizu iFVriza se V vozovih teh vlakbv so ostan-nahaja ameriška bolnišnica za ki človeških trupel, zmetane
ranjence francoske armade. In zagotovim vam, da če se mu-
noge in roke, skrivljeni hrbti in prsa, kosi nosov, ušes, izbu
dite le nekaj ur v tej bolnišni- Ijena očesa. Toda giblje se šej ci, bodete zavedno, za vse živ-'v teh človeških ostankih. Zdi* Ijenje ozdravljeni vojne mrzli- se ti kot krastača, ki suva in ce. V to bolnišnico prinašajo giblje, če ji odsekaš glavo. In bolj krute pohabljence. Tu se naloga zdravnikov je tem siro-nahajajo zdravniki najboljšega makom zašiti noge, nosove, znanja, ameriški zdravniki, ki ušesa, roke ali hrbet, če je so vživali največjo slavo v A- mogče, da se siromaku podeli meriki. In ti zdravniki danes še nekaj mesecev ali let borne-skušajo trgati črni smrti ne- ga, satanskega življenja na srečne žrtve. Borijo se vsako tem svetu, minuto s smrtjo. Tu imate mla- "In smrad, ki vlada na boji-, dega moža, ki ima bogve kje šču. Kri teče v potokih od ra-' mlado ženo in par nedolžnih njenih trupel, vsa zemlja je na-črvičkov, ki hrepenijo in se tre- močena od krvi. Ranjenci leže sejo za njega — za njega, ki se včasih cele ure, večkrat pa tuje mučil in trudil v potu svoje- di cele dneve, predno pride po-ga obraza,da jih je preredil. Tu moč. Marsikje sem videl prave sedaj leži, usta so mu izstrelje- potoke krvi, ki je tekla kot vo na z zobmi in jezikom vred, da preko travnika. Neki ponosa nima nobenega, oči so habljenec v Londonu mi jč po-zginile, le globoke jame, straš- vedal, da ko so se na Dardane-ne jame so še ostale. Zdelo se lah borili nekoč od zjutraj do ti je kot bi zmaj štrlel v tebe s trde noči, da je bilo vse morje strašnim goltancem in te ho- ob obrežju na eno miljo daleč tel požreti. In 600 takih siro- krvavo in popolnoma debelo makov leži v tem hospitalu ne- rudeče od angleške in turške prestano.	krvi.	1
vah dobijo od naše vlade pose-i ben migljaj, da se naših besed ne sme resno vzeti? Besede ne' štejejo ampak moč šteje. Glavna naloga diplomacije je sku-| šati nekaj preprečiti. Toda naša diplomacija ni imela pri tem nobene sreče in sicer ravno ra- j ditega. ker so prihajale le besede, katerih nihče ni vzel za resne. Če bi Wilsonova vlada tedaj, ko je pisala nemški vladi "da bo nemška vlada strogo [ odgovorna",za vsako kršitev, mednarodnih pravic in zgube ameriških življenj, v resnici to| tudi zahtevala, namreč odgovornost od nemške vlade, te- J daj je Mr, Hughes prepričanj da Nemci ne bi torpedirali Lu-| sitanije in ne bi ameriški državljani zgubili svojih življenj. In dovolj časa smo imeli, da sej pripravimo za to. Nemška vlada je po svojih agentih celo I oglase imela v časopisih, da bode torpedirala Lusitanijo. Mi smo vedeli za položaj, toda se{ nismo zganili v pripravnem trenutku, da bi preprečili to katastrofo. Če bi tedaj močno dvignili svoj glas in uporabili | S tudi svojo moč, tedaj se življe-lfl 1 nja ameriških državljanov ne g J bi stavljala v nevarnost. In še J j več, če bi ameriška vlada ime-||Dcj la močno politiko napram ta kim dogodkom, tedaj bi ameriško ljudstvo še bolj držalo z vlado, in prilika za nadaljno kršitev mednarodnih pravic ter prilika za ubijanje ameriških državljanov, bi bila todstranje-na.
Napačno je trditi, da če bi ameriška vlada odločno pov-darjala svoje pravice, da bi se začela vojna raditega. Nasprotno, ravno pri taki politiki Zjed. držav bi se bi ohranil mir. Kadar je kaka vlada slaba, tedaj
Naravni
plin je

Ena najbolj privlačnih stvari narav-, nega plina ja njegova čiatoat.
Nabane nesnage, prahu ali pepela ni pri temu plinu.
Vi Mm* obrnite ključ pri plinu in <!•-bit« plina kolikor hočete.
Za kuhanje, sa gretje je naravi plin najboljše kurilo.
******
\
The East Ohio Gas Company
Main 6640
Central 9020
-illlllltflllllllllllllllllllllltllllllllNlllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiS
PRIJATELJ DELAVCEV
Monument dobre banke.
al« dobrih b.nk.
^Ctmiani Chtst Company
Eugene Quigley
"Pregrozno bi bilo opisati "Ni čuda, da jih tisoče znorii je mir vselej v nevarnosti. Sla-

podrobnosti, kajti vzelo vam	na bojišču. In toliko ffroze vi-
bi spanje nocoj, če bi se podal	dite na enem samem bojišču,
v podrobnosti. Napisal sem to-	na mali razdalji. Sedaj pa zdru-
liko le raditega, da vam predo-	žite vse fronte, združite to v
čim pojem o vojni, da razume-	silno goro, ki sega v oblake,
te kaj se pravi vojna, da se na-	pomnite da je fronta skupnih
učite to vojno sovražiti iz dna	narodov dolga 3000 milj, kot
vase duše, da se naučite pre-1	od New Yorka do San Franci-
klinjati in sovražiti one, ki so	sco, preračunite vse to gorje
to vojno povzročili.	skupaj. , i
■'Neko noč sem se mudil v	"Štiri ženske izmed petih v
strelnem jarku. Zvezdnate	Parizu so udove, štiri "hiše iz-,
bombe povzročujejo, da je noč	med petih v Avstriji so zgubi-
svetla kot jasen dan, zemlja se	le vse, kar je bilo moškega, 754
tre^e ]>od vami radi zračnih	mest in vasij je popolnoma unl-
bost vlade izziva moč nasprotnika, in slabost vlade ni nobena garancija za narodno sigurnost. Mi nikdar ne moremo imeti miru, če bodemo močnejši v besedah kot v dejanjih. Tekom teh kritičnih časov je obstala edina nevarnost, ki smo jo imeli za vojno, v tem je bila politika ameriške administracije jako slaba.
Mr. Hughes ne šteje življenja >n premoženja v eno vrsto, toda sedanja administracija ni samo se nezmenila za življe-
REPUBLIKANSKI KANDIDAT
ZA KONGRES
20. DISTRIKT
■ Rojen, vzgojen, oienjen in »tanujoč v Clevelandu. Praktičen odvetnik zadnjih 15 let. Se zanima za vac javne zadeve.
CUn trgovske zbornice, industrijake zbornice, City kluba in Civic League,	(
Odobren od najboljiih trgovskih, delavskih in profeaijo-nelnih krogov Gevelnndn.
J** nimam nobenih bosov.
Senator
Atlee Pomerene
Kandidat demokratične stranke za, zopetno izvolite*)
h) senat.
Senator Pomerene z veseljem naznanja svojo kandidaturo svojim slovenskim-ameriškim prijateljem. Zahvaljuje se jim za njih podporo in bo hvaležen kar bodejo za njega storili v bodočnosti.
On je bil vselej zraven in volil za vsako delavsko postavo v senatu Pokazal je vselej brez strahu, da je prijatelj delavcev.
In če bo zopet izvoljen bo nadaljeval svoje delo, bolj proti posebnim priviiegijim, pravica vsem enaka.
ffe xapustfte snJojega. pro.-Vege prijatelja.
Volite za xcpetno izvolite*) senatorja Tomerena.
(Političen ogla«)
(Oct. 25, 30, Nov. 3, 6)


■u -v • « -l^iiii.

rnemu občinstvu v Col-
lu in okolici si usojam ne. 5: aniti, da sem popolnoma preko »ravljen za zimske čase Svo-jo zalogo blaga sem tafco spo-lolnil, da nimam več prostora kam bi blago djal. Zatorej ulju <lno vabim collinwoodske Slovence in Slovenke ter Hrvate in Hrvatice, da se ob vsakem času poslužijo moje trgovine Možje in fantje, pri meni dobite lepe in trpežne suknje in obleke, po zmernih cenah. O četje, pripeljite svoje sinove v mojo trgovino po obleko ali suknjo. Samo jaz Slovenec jih imam v Collinwoodu in okolici Sveta dolžnost je, da podpira te domače podjetje, ker tudi jaz podpiram vas. Sosed gre vedno k sosedu za podporo, ne >a v mesto, kjer ve da ne bo >il podpore. Ne glejte na ve tka okna in na kričeče napise, zakaj velike in kričeče oglase in plakate plačate vi ne pa trgovec, ker taka star velja na tisoče dolarjev na leto. To pla čajo odjemalci, ne pa trgovec.
Žene in dekleta, pridite k nam, oglejte si naše blago. Jaz mislim, da gotovo naredimo kupčijo, samo če k nam pride te. Ne bom pisal, da im^m dva tisoč sukenj ali pet tisoč kikelj kakor pišejo drugi, zakaj ker nisem jaz milijonar, sem revne inatere sin. Imam pa prilič-no zalogo dekliških oblek in sukenj. Le pripeljite ve slovenske matere svoje hčere k meni, v moji trgovini dobite dovolj vsega, kar pripada k dobri in trpežni obleki.
Nadalje imani precejšno zalogo čevljev za moške, ženske in otroke, po jako zmernih ce h ah. Jaz nisem cen povišal ka kor so jih v mestu, pri meni so še navadne cene, ne pa polovico višje. Rojaki in rojakinje pridite k vašemu dobro znanemu trgovcu in rodoljubu
JOSIP GORNIK, \ 67a E. 152nd St
nekaj naj omenim. Delam 'nove in popravljam stare obleke iti suknje. Popravljam tudi za ženske. N^j omenim še, da sta 2 začela v Collinwood z razprodajo, eden pravi, da gre iz trgovine, drujp pa da bo opustil trgovino. Pravita, da imata mlado blago, mogoče deset let staro, torej rojaki upoštevajte domače trgovce, ki drže z va mi. Ako nimam jaz doma take suknje kakor bi jo vi radi, te daj grem z vami, kjer kupujem blago, pa si lahko zberete kar želite. To velja za moške, žen ske in dekleta.	(132)
5345_Stanar( ceste od *
»rez / ave. zadaj, itanard public
(nO
na'vinsko trgatev. Sladko je vince iz krške dolince, lepo rumeno barvo ima, In za vinsko trgatev bo skrbelo dr, Carniola, št 1088 K<£TM na posebni veselici in zabavnem večeru,, ki se vrši dne 4. novembra v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.. Začetek ob 7. uri zvečer.
SPORED:
Ob 8. uri nastop očeta župana, matere županje ter občinskih tajnikov v spremstvu mnogih viničarjev in viničark. nočnega čuvaja in par detektivov ter žandarjev. 'Po čitanju paragrafov se prične trgatev. Tatvina je pod kaznijo v denarju ali pa s špehkambro prepovedana. Za jed in pijačo in mnoge druge zabave bo skrbelo kakor vedno društvo Maccabees. Vstopnice veljajo za moške 75c za ženske 50c, otroci do 14. leta so prosti, če so v spremstvu starišev. Vstopnice se dobijo pri Jos. žele, 6108 St. Clair ave. in Anton Mihelčič, 1150 E. 61st St. John Jerman, 3840 St. Clair ave. ter pri članih društva. K obilni udeležbi vabi Odbor
Slovenka dobi službo za hišna opravila. Plačam $35 na mesec Vpraša naj se pri F, Plevnik «3(877 Lakeside ave. (135)
Lepa soba se odda v najem za 2 fanta. 1101 E. 61st St.
Naprodaj je dvajset lepih ka nalčkov, dobrih pevcev, ki se irodajo posameznim po $5.00. 'oizve se na 1596 E. 41 (132)
>bro idoča mlekarna se proda Z VSO opravo vred. Proda 130 galon mleka na dan. Po-zvejte na 1026 E. 6ist St. (132)
Odda se lep« soba z opravo vred za enega ali dve fanta. 7806 Cornelia ave. blizu 79. ceste,	(132)
Slovenec dobi takoj stalno de lo v slovenski grown j'* Oglasi naj se takoj v našem uredništvu.	• (132)
MOST!	MOST!
Kateri rojakov bi rad imel dober mošt, ga sedaj lahko še dobi ako se takoj zgjasi. Pristno domač pridelek po zmernih cenah. Vprašajte pri Mart. Poljanec, 1357 E. 6oth St
POZOR!
Člani K.K#\ društva Srca Jezusovega se uljudno vabijo, da se v polnem številu udeležijo prihodnje seje dne 12. novembra v rednih društvenih prostorih. Na programu so važne točke radi drtištvenega zabavnega večera. Vsak član naj smatra za svojp dolžnost, da se udeleži te seje in po svoje laga ukrepati vse najboljše društveno korist. (Fri.^33) Odbor.
aj poštenih fantov se sprej-na stanovanje brez hrane. Norwood Rd. (129)
• • ' j
Trgovski pomočnik, mlad, ki se želi izučiti grocerijskega posla, dbbra plača in stalno delo. Oglasi naj se pri Pire & Ivan-čič, 154116 iSaranic Rd. (»123)
THOS. S. DUNLAP
SODNIJSKI TI KLET
Volit™ 7.1
V NAJEM
se dajo lepi prostori za društvene seje in zborovanja. Lepo opremljeni, na vogalu 55. ceste in St. Cl&ir ave. Vprašajte A. Cohn, 5819 St. Clair (130)
Sprejme se na stanovanje in hrano dva ali tri fante. 1100 E. 63rd St. na vogalu Glass (130)
Ena soba se odda v najem za enega fanta,'brez hrane; t 197 Norwood Rd.	(130)
CIDER!
Jako okusen mošt ali cider k lepo rudečih jabolk lahko dobite pri spodaj podpisanem. Se prodaja po nizki ceni. (130) John Hočevar, 1180 E. 6oth St
Najfinejše mačke in mufe
(furs) dobite vedno po nižji ceni kot kje drugje, pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave.
(Frins)
RAZPRODAJA.
Radi premalega prostora sem prisiljen razprodati polovico moje zaloge po nižji kakor tovarniški ceni. Kakor vam je znano, se je vse, posebno pa čisto volneno blago podražilo za skoro polovico od lanskega leta in se vedno draži, zatorej gledajte vsi, da si nabavite kar potrebujete za zimo prej kakor mogoče. Na tej razprodaji bo-dete dobili sledeče blago po skrajno znižani ceni:
1.	Fine ino&ke, ženske in otročje jopiče (sWeaters).
2.	Najfinejše ženske in otročje zimske suknje.
3.	Fine ženske žekete s kikljo (suits.)
4.	Fine čisto volnene ženske kiklje.
5.	Fine vsakovrstne mačke in mufi (furs).
6.	Fine poročne svilene obleke. Vse gori navedeno blago Je
čisto sveže iz najboljšega blaga in moderno ter trpežno. Torej če si želite prihraniti precej denarja, kupite sedaj, dokler imate priliko, ker ta razprodaja bode samo za kratek čas. Za obilen obisk se vam naj topleje priporočam, (Fri. XI14
BENO B. LEUSTIG, 6434 St- Clair zraven 65. ceste.
Opomba: Za časa te raapro-daje ne bom dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali stemp-sov na gorej navedenem blagu.
Najbolj trpežne in moderne
ženske kiklje dobite vedno po najnižji ceni, pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair (Fx 115)
SOLA ZA GODBO.
V spodaj navedeni šoli se podučuje igranje na vse inštrumente. Garantirano, da se izučite. Nizke certe za učenje. 4118 St. Clair ave. (Fr. 133)
Dr. LE. SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVL
blixu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
/f#lv *	<
Na isti način in s istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
. - - V - A ■Mf'H . • i'l . ' A U n d n 4 u r«t
9.	ti. do 4. pop.
7. bv«2. do 8.
10.	do 12 dop. ob nodosal*.
Izrišite ta ogla*, da nt pozabite nastosJa
Lepa soba se odda v najem za
1 ali 2 fanta, brez hrane. E. 67th St.	(130)
Na stanovanje,se vzatpe 1 ali 2 fanta, brez hrane. Naslov 931 E. 67th St.	(130)
RAZPRODAJA.
t
Pozor rojaki v Collinwoodu, Nottfrighamu! Mi imamo sedaj dve trgovini z modnim blagom in obuvalom, toda sedij mora mo en prostor izprazniti za drugo vrsto trgovine. Zatorej smo sklenili, da priredimo razprodajo meseca novembra, 1916 Na tej razprodaji bo vsakovrstno blago in obuvalo za celo družino. Vsakomur je sedaj znano, kako je drago sedaj, torej imate tukaj najlepšo priliko, da kupite sedaj poceni blago. Pridite in si zberite kar potrebujete.	(130)
JOS. KOS, trgovina z modnim blagom in obuvalom, 15330-33 Waterloo Rd. Collinwood, O.
"Cm je edina slovenska revija v Ameriki, posvečen m pouk, napredek in znanstvo. NaroČite se na ta velezanimivi list pri "čas" 3711 So. Millard ave. Chicago 111. ali pa na 6033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Naročnina $1.00 na leto.
Iščejo se zanesljive osebe po slovenskih naselbinah, ki bi nabirale naročnike za ta velezani-mivi list	(Fri.)
ALI SE SELITE?
Kadar se selite ali kadar bi potrebovali kako expresno delo, obrnite se na mene, »ker vam takoj točno in pošteno postrežem. Prevažam lahiko najtežje stvari.	(Fri.)
JOS KOTNIK, < 1057 E. 6ist St Tel. Princeton 1*76 W.
OTROCI KAKOR TUDI ODRASLI lfrftli)o uepeiooet Severer««* Zdravila u oblati Id jetrn (Severa'« Kidney «Ml Liver Remedy). Citajte sledeče platno: "Severovo ZdravMo aa oMatl in Jetra Je pomagalo mojemu oeean letnemu aliAv, ki Je ve« nego osem dni trpel vstod nek« obletu« neprllfke." F. Meyer, RFD. No. S, Welleton, Odda Foekustte to sdravllo pri cdr&vtjenju vnetja obleti, bolaat* nega puMaotfa vode, oteklih nos tal tola v hrbtu, katerega porsrofiajo ©MMae neprtlfke, xlatenlce In Hale-ga iaiodca. Močenje postelje pri otrocih ae je vedkrat odpravilo a tem admrilom. Kupite etekleoico Severo-T«ga Zdravila ta oblati in Jetra v le-Hrami, Ako Ka ne morete dobili, na-ročtte ga od nae. Cen« 50c In $1.00. W. F. Severn Co., Cedar Rapid*. Iowa
TIL. rWNCSTOM 1SM4.
FRANK ČERNF
A	SLOVENSKA TRGOVINA	Mmd
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Ave.
Kadar Mite kupiti dobro uro In drugo tlatoino, Columbia frafofone, ploite v vaeh jetlkih, posebno lmportirane alovenake plošče ta atare doaovln« ter vae v to atroko apadajoče predmete, obrnite a« »aupno aa svojega rojaka. Prodajam tudi aa mcae£na odplačilo. Točno popravljanje ur, tlatnine ln grafofonov. Vaako blago je jamčeno.
. ; ■ . ,. —
PEARCE ZA SODNIKA.
Dvs kandidata sta za sodnika prizivnega sodiiča za Cuyahoga, Lorain, Medina in Sumit county Vsi glas bo odločen, če volite
za
X	B.rk.l.jr P**rc«
	
Volitve 7. novmnbra
Frank Vesel,
SLOV. MESNICA
Vedno svež« zaloga mesa vsake vrste. Posebnest je fina suho meso. Vse potrebščine la izdelovanje klobas, jetrnih, mesenih in krvavih. Fine iunke in želodci, rebrca in klobase. Pripravite se za Mar tine vo nedeljo.
Sveže meso vedno po tržnih cenah.
4030 ST. CLAIR AVE.
Mnenje delavcev o Hughesu ko se je umaknil politiki
• J \ » . >s ,,' ( . i	.'.•«■	, ' ,-jf . j/*.".'.	1 ... * • -	/
"Sedaj, ko se je governer Hughes umaknih politiki in zasedel najvišje sodnje mesto na svetu, se lahko trdi, ne da bi se nasprotovalo političnemu prepričanju kakega strankarja, da je bil Hughes največji prijatelj delavcev, kar jih je bilo kdaj na guver« nerskem sedežu države New York. Tekom štirih let njegove administracij^ je podpisal 56 delavskih postav, med njimi najboljše delavske postave države* Priporočal je v svoji poslanici delavslte postave.
Le 162 delavskih postav je bilo narejenih v državi New York odkar ta država obstoji od leta 1777, torej v 133 letih. Ena treti-na teh postav je bila narejenih, ko je bil Hughes guverner.
S takim rekordom za seboj, lahko pričakuje novi vrhovni sodnik Hughes, da bo užival zaupanje in poverenje vseh delavskih krogov.
(Ponatisnjeno iz "Legislative News", oktobra 1910. Ta list je uradno glasilo delavskih organizacij v newyorski državi.)
Katere delavske postave je Hughes naredil?
Wainivright Komisija za poiznJedonJanje.
Avtomatična sKupna pogodba glede odšKfidni-ne. (Pr*Ja postaja enaKfi Vrste *) AmeriKj.)
Zmanjšanje detax)4?kjh ur za uslužbence cestnih železnic. Zmanjšanje delaxJsKjh ur za zelez-nišKfi uslužbence.	$
ZensKe med 18 in 21 letom so x)aro%)ane pri delu od drzanJe.
Enajst posta*) proti otročjemu deluje bito narejenih od 1907. do 1910.
¥renot)il je državni oddelek^ za delat), razmere.
Shujšat je Kazni onih. K/ pregrešiti proti delaVsKjm postajam.
ZahtesJal je, da se delavcem dnJaKrat na mesec plačuje.
Trinajst posta*) za %)arstx)o9 zdra*)st%)o in dobrobit detax)cex).
', ' *
Hughes je kandidat za predsednika. Volitev 7. nov.
t i v i ,
Republican National Publicity Committee.
ft;
Wo«d 753 R jI; |
PiinnUa 1M4 W Podružnica: 5306 HALE AVE.
EajU *namK*. prihranitev 3 odstotka proiti jcbivi P* dam, prijazna postrežba.
ženske t)elour suKnje
2 zalogi baaementu
Tako smart vzorci v raznem blagu ter Jako prlstoUne suknje za vae v baaementu.
Okraiana « lepim ovratnikom I« prava koiuhovtna all drugaqa
S pasom po novih ♦trencher" vzorcih 16 do 44 mere, velikanska libera $10.75, $14.75.
Baaement.
Trideset raznih vzorcev, serge In svila, ■krasni gumbi, georgete aH široki ovratniki najmoder ejSe vrste, ta 16—44 mere ft Cfl	»na v base QC
ffadU mentu »7.50 do 68.50
DeklWJe suknje. O QA Svileni zibelin ln Ciste barve, mere 16 do 44, vredne $4.00
Ducate ikraanih vzorcev^erge in drugo blago, Široki pašo- ^ vi In ovratnlikl, mere , 6—14, , v baaementu.
"Razprodaja barmen
1000 o Kras. KlobuKo-V
Vradni $3.50 po
Vredni $5.00 po
Vredni $7.50 pe
Basemen
Basemen	^^ Basemen
Tisoč krasnih novo okrašenih klobukov, kupljenih od prvih ameriških tovaren v New Yorku in Chicagi. Popolna zaloga najmodernejših vzorcev, vseh barv. Style in kvaliteta.
Vredno $3.50, po.$1.98 ^ Vredno $5.00, po.$2.98 Vredno $7.50, po.$3-9*
I Otročji klobuki 48c do $2.98 |
ROMAN SILNEGA ZLOČINCA
Spisal <DER
D UM A S

"Da, rudeče."	rijozne priprave in skrivna po-
"Zgledal je kot hinavec, kaj velja, ki so se dajala, vse to je
nc?"	še pomnožilo ljudski strah. Ni-
"Kot hinavec."	, hče ni mogel videti osebe, ki
'In on je hinavec! Hinavec, je spremljala policijskega čast-da človeka groza prime! Nicu-'nika. Trije možje so ostali v da, da ne more plačati svoje kočiji, dva policaja, tretjega so najemnine. Tat, draga moja, pa stražili. Ko je teška kočija beraški tat, ki je zažgal lastno zavila v cesto Mortellerie se je klet,;ki me je obdolžil, da sem ta mož sklonil iz okna in vpra-.hotela krasti pri njem, dočim šal:^ me je on sam okradel, prokle- "Kje pa smo ?" ti slepar. Kakšna sreča za me- In ko so mu povedali, je od-ne, da sem prišla k tebi. Glej, govoril: kakšno zabavo bodemo imeli. "Cesta mi je nepoznana, še Te že imamo, prijatelj Derues, nikdar nisem bil na njej.' in povedati nam bodeš moral, In ko je to spregovoril, je kam je zginilo tvoje vino K' umolknil, potem pa zopet vpra-
"Derues!" zakriči skoro šal: dvajset glasov naenkrat.	| "Zakaj ste me pripeljali
"Kaj! Derues, ki je v ječi?" sem?" "Derues, katerega toži go- Ker mu pa nihče ni odgovo-spod de Lamotte?"	ril, je umolknil tudi on. Nobe-
"Da, to je mož, ki je umo- nega strahu nisi mogel brati na ril gospo de Lamotte."	njegovem obrazu niti tedaj, ko
MIn mož, ki je umoril njene- se je kočija ustavila niti tedaj, ga sina."	ko je videl gospoda de Lamot-
"Lopov, dragi moji, lopov, te stopiti v hišo udove .Mason, ki me je obdolžil, da sem krad- Zdajci se prikaže policijski
le v duhu je mislil, da je zidar izdal. Čutil je, da je zgubljen, toda njegova drznost ga ni za pustila do zadnjega trenutka.
"Pripeljali smo vas sem naj-prvo, da se seznanite s to ženo?" reče policijski častnik, ko zapove udovi 'Mason naj pride bližje.
Soba se odda v najem, brez hrane. 1421 E. 53rd St.
Slovenski politični klul Lorain, Ohio, priredi v net 5. novembra politični shod ob 7..zvečer v Virantovi dvorani! Pojasnjevalo se bo o voli vnem listku. Vsi državljani naj bode-jo navzoči.
Želim dobiti sobo brez oprave,
ako je mogoče s hrano. 1064, E. 66th St.	(132)
BRATA KUNSTEL
new York Dry Cleaning Co.
Priporočava m cenjanain obiiaitw s« iiiit^j«, liltaaj* fas popravtyaa}«
pvToSKJH IN ŽENSKIH OBLEK"|
Vse delo svrlimo v p«polna xadovaljnoat. Fino d«M Nizko cone. Pridemo iakat in pripoljomo na dam.	6220 ST. CLAIR AVENUE

William Gordon
demokratični kandidat za zopetno izvolitev v
KONGRES
20. distrikt v Ohio
la, prokleto!"
častnik na pragu kleti in zapo-
I
"Toda smola pri tem je," re- ve, da pripeljejo Deruesa v če gospa udova Mason, "da De- klet.
rues ne more biti ta mož. Moj Prejšnjega večera je bilo ne-najemnik se je imenoval Du- kaj detektivov v gostilni, kjer coudray. Glej, tu imam zapi- je gospa Mason pripovedova-sano njegovo ime."	la svoje dogodke cestni posto-
"Zlodja, pa je res smola," re- pačinji. Slišali so, da je Derues če cestna postopačinja, "svinj- dal spraviti zaboj v klet udove sko smolo imamo T'	| Mason. Se isto noč je o tem
".Ah, kako ga sovražim tega zvedel policijski sodnik. iPosve-hinavca, ker me je obdolžil, da til se je žarek v temo, mogoče sem kradla. Povedala sem mu, dobijo iz tega resnico. Sodnik da bom nekega dne raznasala je takoj izdal povelje, da, ne rijegovo obsodbo po ulicah. In imejiihče iz dotične ceste ven kadar se to zgodi, tedaj bom ali noter, ne da bi mu detekti-jaz plačala za pijačo vas vseh!" vi sledili in ga vpraševali. 1MH1-In družba je pila na medve- tel je začel takoj preiskovati, dovo kožo ter spraznila drugfe toda bal se je, da ima tudi De-steklenico žganja. Klepetali in rues svoje zarotnike, ki bi stvar prepirali so se ie dolgo, koneč- ob pravem času izsledili in od-no so se pa razšli, in nastala je stranili vsak dokaz zločina, noč. Vse je bilo mirno na ulici. | Deruesa primeta dva moža in Toda nekaj ur pozneje so se ga peljeta v kleb Tretji policist prebivalci ceste začudili, ko so koraka pred njimi z bakjjo v videli nepoznane ljudi koraka- roki. Njim sledi policijski koti po ulici. Zdelo se je kot bi misar, katerega spremljajo isto nekaj stražili. Drugega Jutra tako možje z bakljami, krampi pa je prišla kočija polna poll- in lopatami. Bil je to strašen čajev pred hišo udove Mason, sprevod. Skoro na licu vseh se Neki policijski častnik stopi iz je bral nekak strah, in enemu kočije in se poda v sosednjo ali drugemu se je zdelo, da mo-hišo, odkoder se vrne tekom ra zdajpazdaj vstati mrtvaška četrt ure spremljan od gospoda prikazen iz temne kleti ter se
de Lamotte. častnik je zahte val od udove Mason ključ od kleti, katero je najel zadnjega decembra neki Ducoudray, nakar se poda navzdol z gospodom de Lamotte in še enim stražnikom/	0
Kočija pred vratmi, navzočnost komisarja, pogovori prejšnjega večera, vse to je vzbudilo silno radovednost med ljudstvom. Toda ta radovednost ni smela iz dotične ulice. Pdlicija je zastcažila ulico na obeh koncih, nihče ni smel iz svoje hiše. Na oknih so se pojavili obrazi radovednih žensk. Vsi so pričakovali nekaj čudovitega, nekaj nezaslišanega. Toda ljudska nevednost, miste-
bridko maščevati nad ljudmi, ki motijo njen mirni pokoj.
"Lopov!" vklikne zdajci gospod de Lamotte, ko vidi da| peljejo Deruesa, "na tem prostoru si umoril mojo ženo in mojega sina!"
Derues pa ga mirno «pogledr in odvrne:
"Prosim vas gospod, da mi ne delate še sramote poleg nesreče, v katero ste me pripravili. če bi bili vi na mojem mestu in jaz na vašem, tedaj bi gotov občutil usmiljenje do vas. Kaj hočete z menoj? Zakaj ste me pripeljali na to me-mesto?"
Deruesu ni bilo znano kaj se je zgodilo pretečeno noč, in
ZA PREDSEDNIKA:
Charles E. Hughes. ZA GUVERNERJA:
Frank B. Willis. . ZA SENATORJA: Myron T. Herrick.
. COUNTY TICKET:
Geo. S. Wallace za clerka, Chas. B. Stannard za šerifa, Theo. B. Bates za avditorja, ^Fred. Kohler za komisarja, Alva R. Ditrick za komisarja, John A. MacDonal za komisarja, Geo E. Myersf za blagajnika, Jas. H. Walker za^rekorderja, J. M. McCleary za surveryorja. Wm. B. Woods, za prosekutorja, Wrn. R. Wall za koronerja.
(Političen oglaš.)
Varde 1, 2,3,4, 7, 8,9, 10,21, 23, 24 in 25
Cleveland, Ohio
s.
; ' ;.> *t ' }"
V največji svetovni krili le ne bi Mnel izvoliti nov kongresman ki ni zmožen in skuien, peč pa naj ljud-etvo voli atarege, akuiencga in zmožnega. Pomislite to I
VOLITE WM. GORDON ZA KOt«GRE£MAlVA V 20. OKRAJU.
Zjedinjene države so imele tekom zadnjih treh let in pol demokratičnega predsednika W3sona. Le enkrat ali dvakrat ? zgodovini Zjedinjenih držav je bilo toliko razburjenosti na svetn kot ravno pod administracijo Wilsona. Silni nemiri in poboji v Meksiki, strašno klanje v Evropi, prizadevanje evropskih držav, da bi Meksiko zavedle v vojno, vse to je prišlo naenkrat nad Wilsona.
Kaj je Wilson naredil ?
Kljub tem silnim težavam, katere je prestal le malo-kateri ali pa noben predsednik Zjed. držav, je bil Wilson vselej mož na mesto. Ni zapletel Amerike v vojno, dasi bi jo neškrnpolozni predsednik drugega kalibra prav lahko in hitro zapletel. Medtem je on skrbel za blagor Amerike. Naredila se je postava proti otročjemu delu, postava za osem urno delo, rezervne banka postava, znižal se je tarif, odpravilo se je grafiarstvo, farmeiji so dobili posojilo od Zjedinjenih držav.	,
Vsakdo ve kaj je Wilson.
Wilson je naš predsednik, poznamo ga po njegovih delih, poznamo ga po njegovi ljubezni do Amerike. In kdo ve in pozna Mr. Hughesa, ki se še do danes ni izjavil, kaj bi on naredil, če bi zadeli Ameriko tako časi pod njegovim vodstvom kot so zadeli pod Wilsonovim vodstvom.
Republikanske panike
so vsem v spominu iz leta 1890, leta 1903, leta 1907, ko je b3 republikanski predsednik in smo imeli v Ameriki največje krize. Danes vlada blagostanje v Ameriki, dela dovojj. Demokratična stranka je pokazala, da je zmožna do vlade, da zna voditi gospodarstvo Amerike.
Volite Wilsona
kot dobri in lojalni Amerikanci. Pokažite svetu, da
ste edini s svojo vlado. Ne delajte razdora v tej največji republiki sveta. Glas za Wilsona pomeni glas za boljše čase, glas za večjo slobodo, glas za boljšo prihodnjost.
Woo droit* Wilson
predsednika!
Volitve 7. novembra.