PoStnlna platana v gotovini
Štev. 5.
V Ljubljani, sobota 7. Januarja 1939.
Leto IV
Kitajsko maščevanje nad voditeljico japonskega vohunstva
London, 6. januarja.
Iz Tiencina poročajo, da so tam neznanci napadli in s kladivi skoraj do smrti pobili glavno japonsko vohunko Ji-šiko Kavašimo. Pri tem gre za maščevanje kitajskih nacionalistov, ki so zadnje dni začeli tudi po zasednem ozemlju z nasiljem preganjati vse, o katerih sumijo, da so v zvezi z Japonci, ali da si prizadevajo za sklenitev miru z njimi.
Angleški tisk zdaj veliko 1../pravlja o tej ženski, ki je igrala in igra še nadvse važno vlogo v sedanji vojni na Daljnem vzhodu. Jišiko Kavašima spada med glavne pomočnike voditelja vse japonske špionaže, generala Doihara, Ki je s tajnim rovarjenjem po Mongoliji in notranji Kitajski že dolga leta pripravljal tla za japonsko osvajanje. Če je katera vojna in njeni uspehi_ bila predvsem delo spretnih vohunov, je to sedanja vojna na Kitajskem. Japonsko vohunsko organizacijo na Kitajskem pa sta vodila general Doihara ter Jišiko Kavašima.
Mlada vohunka je po rodu iz Mandžurije, deseta hčerka kneza Suja iz man-džurske vladarske rodbine. V zmedah, ki so nastale v Mandžurije po svetovni vojni, je njen oče pobegnil iz domovine v Dajre, kjer je umrl. Hčerko je vzel za svojo neki japonski visoki plemič. Ta |o je uvedel v japonsko vojaško družbo, kjer je nanjo postal pozoren sloviti general Doihara. Sprejel jo je v svojo vohunsko organizacijo, kjer je kmalu začela zaradi svojih izrednih sposobnosti igrati eno prvih vlog.
Mlada plemkinja, ki brezhibno govori osem svetovnih jezikov, je dobila od vodstva japonske vohunske organizacije kmalu važne naloge. Po zamisli generala Doihara je v Hongkongu organizirala japonsko vohunsko središče in vohunsko visoko šolo za ženske. Tu je v letih pred kitajsko japonsko vojno »izobrazila« 370 vohunk in sicer japonskega, korejskega, anamskega in kitajskega porekla, katere so po končani šoli spustili na kitajsko ozemlje. Ta ženska skrivna armada je bila za japonsko poveljstvo važnejša od marsikatere direktne akcije. Z njo so Japonci prodrli v vse kitajsko vojaške in gospodarske skrivnosti,
V	priznanje za izredne zasluge je japonski generalni štab hotel mlado vohunko dati za ženo knezu Pan Ču Labu, ki vlada v Spodnji Mongoliji. Toda Jišiko je raje izbrala življenje pustolovščin. Izprosila si je novo nalogo, ki jo je privedla v Mandžurijo. Tam je organizirala za Japonce in z japonskim denarjem skrivno »armado iz zeleza in krvi«, ki je z ustrahovanjem mandžurskega ljudstva pripravljala pot japonski osvojitvi. Da je sedanji mandžurski cesar Pu-Ji zasedel ta prestol, je samo zasluga te zenske, ki mu je s propagando in silo pripravljala pot.
Iz Mandžurije so jo vohunski posli vodili v Šanghaj, kjer je preoblečena v kitajskega štabnega častnika znala dobiti v roke kitajski obrambni načrt za to mesto, s čimer je Japoncem olajšala prvi del sedanje vojne. Med vojno samo so jo srečavali povsod: zdaj v Nankingu, zdaj v Džeholu, zdaj v Hongkongu. Nevarno vohunsko življenje ji je že v mandžurski vojni prineslo hudo rano, napad kitajskih nacionalistov v Tiencinu, ki so vdrli v stanovanje neke špijonke prijateljice, pa bi jo bil kmalu spravil ob življenje. Japonci nemirno pričakujejo, ali se bo ta dragocena ženska še to pot izlizala, ali bo za vselej konec uslug, ki jih je do zdaj izkazovala japonskemu vrhovnemu poveljstvu.
Kdo ie dobil naio božično nagrado
Naša božična nagrada je vzbudila veliko zanimanje; ugauka pa je bila zelo trd oreh kar izpričuje dejstvo, da smo dobili sicer ogromno število rešitev, toda med njimi je bilo žal le zelo malo povsem pravilnih. Največ reševalcev se je zataknil« ob gobcu psa, ki ga niso in niso znali pravilno sestaviti in pa ob laseh bežečega dekleta, katere so po večini vzeli za vihrajoče krilo.
Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo od pravilnih rešitev samo prvih trideset, katerih reševalci bodo dobivali naš list nekaj časa zastonj. Drugi, katerim je žreb določil roman »Poročnik indijske brigade«, bodo knjigo dobili po pošti.
»Slovenski dom« bodo tri mesece brezplačno dobjvali sledeči naši naročniki:
Ižanc Rudolf, jjjubljana, šmartinska cesta 22/1. Sivka Vinko, Ljubljana, Tržni urad, Krekov trg št. 10/1.	.	_ T.
Jožefa Miklič, Ljubljana, Rožna dolina VIII— Josip Lovšin, splošno mizarstvo, Jurjeviča, posta Ribnica.
T>r. Lojze Baraga, zdravnik, Rakek.
Maršič Josip, Handlerji, Kočevska reka.
Jožefa Lesjak, Stična št. 10.
Janko Draksler, Jesenice-Fužine, Kralja P« ' e" sta 19 a.
ITanan Jakob, Brezje, pošta Mozirje.
Žolnir Jože, Celje, Lopata 22.
Po en mesec brezplačno bodo naš list dobivali tile naši naročniki:
Černe Cilka, Bled-Zagorice 86.
Bernard Gabrijel, Koritno 13, Bled L Zobec Ivan, Dane 16» PP.šta Ribnjgfl na Dolenjskem.
Boj na meji med Slovaško in Madžarsko
Češkoslovaška In madiarska poročila o včerajšnjem krvavem spopadu pri Mukaču, katerega so izvali Madžari
Praga, 7. jan. o. Uradno poročajo, da (e na meji pri Mukačevu prišlo včeraj do krvavega spopada med madžarsko vojsko in med čekoslovaški-mi obmejnimi stražniki. Ob tri četrt na 4 zjutraj je bila češkoslovaška obmejna straža pri Orošvegu med rednim obhodom po demarkacijski črti napadena z madžarske strani. Pri tem je bil neki češkoslovaški orožnik ranjen v roko. Začelo se je stre. ljanje z obeh strani. Na madžarski strani so stre* ljali oddelki redne vojske. Zaradi tega je poveljstvo češkoslovaških obmejnih oddelkov ukrenilo vse potrebno, da take spopade prepreči. Vlada je takoj odredila najstrožjo preiskavo in poslala višjega češkoslovaškega častnika v Mukačevo, da bo z madžarskimi častniki zadevo preiskal.
Madžarska vlada je zaradi tega spopada zagnala velik hrup, vložila oster ugovor v Pragi ter alarmirala nemško, italijansko in angleško vlado, katerim je sporočila, da ne prevzame nobenega jamstva več za v bodoče in da bo storila tisto, kar se jih bo zdelo potrebno.
Madžarska vlada je o dogodkih na meji in pri Mukačevu izdala naslednje pretirano poročilo:
V	petek ponoči ob 3.30 so trije češkoslovaški oklopni avtomobili skupno z rednimi češkoslovaškimi četami in ukrajinskimi teroristi prestopili demarkacijsko črto pri vasi Urošvej. Prodrli so tisoč metrov čez demarkacijsko črto vse do središča Orošvega, to je 200 korakov od Munkača. Ti oddelki so bili oboroženi z dvema strojnicama in
eno lahko strojnico. Madžarska obmejna straža je takoj začela streljati na napadalce, za katerimi so prihajali vedno bliže trije češki vojaški avtomobili s češkoslovaškimi vojaki in ukrajinskimi teroristi. Ti vojaki so poskakali z avtomobilov ter odgovorili s streljanjem. Madžarska obmejna straža je obdržala svoje postojanke. Prvi oklopni avtomobil je bil prisiljen zaviti v stran ter se zvrnil v jarek ob cesti. Posadko so Madžari ujeli. Istočasno je bila alarmirana v Munkačevem policija in četa obmejnih stražnikov, ki je obenem z orožniki prispela na kraj spopada ter začela boj s teroristi in češkimi vojaki, ki jih je bilo vedno več. Po peti uri je redna češka artiljerija začela obstreljevati Munkačevo. Granate so zadele gledališko poslopje, nek hotel, kinematograf in več zasebnih hiš. Na madžarski strani so bili ubiti štirje častniki in pet navadnih vojakov. Trupla petih čeških vojakov in ukrajinskih teroristov leže na tleh pri Munkačevem. Cehi so na umiku odnesli s seboj več mrtvih tovarišev. Ob 9 dopoldne se je še vedno slišalo v Munkačevem regljanje strojnic in streljanje s topovi. Po krajšem odmoru se je streljanje nadaljevalo.
Ukrajinska vlada v Hustu pravi v svojem uradnem poročilu, da madžarske vesti ne odgovarjajo resnici in da imajo namen samo povročiti nove težave pri razmejevanju med Madžarsko in Češkoslovaška.
Ni res, da bi bila ČSR mobilizirala del svoje vojske in jo poslala na madžarsko mejo.
Obisk predsednika angleške vlade in zunanjega ministra v Rimu
Chamberlain fn Haliffax se bosta na poti v Rim ustavila v Parizu za kratek posvet s francosko vlado
London, 7. jan. o. Predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister Halifax se bosta na poti v Rini le ustavila v Parizu in imela kratek sestauek s predsednikom francoske vlade Daladi-erom in zunanjim ministrom Bonnetom. Angleška državnika bosta odpotovala ia Londona v torek dopoldne ter dospela v Pariz okrog 17. ure. Postanek v Pariza lio trajal kaki dve uri in se bosta Chamberlain in Halifas ta čas odpeljala v zunanje ministrstvo na čajanko. Ob 19.30 bosta angleška ministra z ekspresnim vlakom odpotovala iz Pariza in dospela v sredo ob 16. uri v Rim. Od Genove dalje se bosta vozila v posebnem vlaku, ki jima ga bo dala na razpolago italijanska vlada. V Rimu bosta stanovala v vili Madama pri Mussolinijevem foru.
V	sredo zvečer bo v Beneški palači pojedina, ki jo bo njima na čast priredil Mussolini. V četrtek zjutraj bosta angleška ministra položila vence pred spomenik Neznanega vojaka in pred spomenik padlih fašistov na Kapitolu. Ob pol 12 bosta sprejeta pri kralju in cesarju v Kvirinalski palači
ter tam ostala na kosilu. Popoldne bo velik športni in vojaški nastop fašistovske mladine na Mussolinijevem foru. Zvečer jima bo grof Ciano priredil pojedino v zunanjem ministrstvu. V petek zjutraj bosta Chamberlain in Halifax sprejeta pri sv. očetu, nato bo kosilo, ki ga priredi angleški poslanik pri Sveti stolici. Med tem časom bosta angleška državnika imela z Mussolinijem in grofom Cianom več važnih posvetov, na katerih bodo obravnavali vso zadeve, ki se tičejo obeh držav, Sredozemlja in kolonij. Angleški zunanji minister Halifax bo v soboto zjutraj odpotoval na sejo Sveta ZN v Ženevo, predsednik Chamberlain pa bo odšel iz Rima okoli poldne in bo v Londonu v nedeljo zvečer.
V	Londonu poudarjajo spremembo programa pri tem važnem potovanju. Prvotno ni bilo določeno, da se bosta Chamberlain in Halifax ustavila v Parizu, bodisi tja ali nazaj grede. Iz te spremembe sklepajo, da se Francija več ne upira angleškemu posredovanju za poravnavo spora z Italijo.
Hov, nepričakovan sporazum med Poljsko in Nemčijo
je bil sklenjen pri sestanku med Hitlerjem in poljskim zunanjim ministrom v Berchtesgadenu
Munchcn, 7. jan. o. O nenadnem 6estanku poljskega zunanjega ministra Bedka 6 Hitlerjem je včeraj izšlo naslednje uradno poročilo:
Na povratku na Poljsko je prispel zunanji minister Beck 5. t. m. ob 15 v Berchtesgaden, odkoder je obiskal nato Hitlerja v Obersalzbergu. V Be-ckovem spremstvu sta bila tudi poljski veleposlanik v Berlinu Lipski in šef kabineta Lubjcnski. Hitler je sprejel Becka pri vhodu v svojo rezidenco Berghof, osebna Hitlerjeva garda pa je izkazala vojaške časti. Po pozdravih je nemški kancler odšel z ministrom Beckom v svojo pisarno, kjer sta imela razgovor, pri katerem so biU navzoči tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop, nemški veleposlanik v Varšavi v. Moltke, poljski veleposlanik v Berlinu Lipski in še! kabineta Lubjenski. Ob 18 je Beck s svojim spremstvom odšel v Berchtesgaden, odtod pa v Miinchen. Beck je včerajšnji dan preživel v Munchenu, kjer je imel še en sestanek z v. Ribbentropom. Zvečer je odpotoval v Varšavo.
Uradno ne poročajo nič, o čem je bilo pri tem važnem sestanku govora. Poučeni nemški in poljski krogi pa trdijo, da so pri tem sestanku odstranili vse ovire, ki so se zadnje čase pokazale pri sodelovanju med Poljsko in Nemčijo. Poljska se je zaradi teh ovir skušala nasloniti na sovjetsko Rusijo, kar bi Sovjetom prišlo spričo njihove osamljenosti zelo prav. Na sestanku med Beckom in Hitlerjem v Berchtesgadenu pa so vse težave porav-
Vilar Anton, fotograf, Dolenji Logatec 146. Kessler Milan, dijak, Maribor, Tvorniška 4/II. Kladenšek Jernej, Zadobrova 5, pošta Celje. Gaber Franc, Trnovlje 41, pošta Celje.
Ižanc Beno, Ljubljana, Šmartinska cesta 22/1. Hočevar Gizela, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 10.
Marija Plšek, Ljubljana 7, Verovškova cesta 22. Možina Mici, Ljubljana, Rožna dolina cesta VI/22. Albina Nahtigal, Rožna dolina, Predjamska 28. Sivka Milan, Verovškova 19, Ljubljana VII. Simončič, Ljubljana, Pred škofijo 13.
Oskar Dolenc, Dolenjska cesta 50, Ljubljana. Černetič Janez, Ljubljana, Tyrševa cesta 67.
Ivan Vižintin, Ljubljana, Močnikova 13.
Stanko Logar, Ljubljana, Nunska 3.
Bajt Aleksander, Ljubljana, Pleteršnikova 32. ^«rnik- Ferdinand, Ljubljana XII, Drenikova 30,
nali in sklenili nov sporazum med Nemčijo in Poljsko. Glavni predmet pri razgovorih je bilo ukrajinsko vprašanje, glede katerega je Nemčija Poljski dala vsa potrebna jamstva. Kakšna so ta jamstva še ni znano. Domnevajo pa, da so velika, saj je Poljska čez noč spet spremenila svojo zunanjo politiko in se popolnoma oddaljila od Sovjetov. Hitler in zunanji minister v. Ribbentrop sta na tem sestanku prepričala Becka, da Nemčija ne namerava začeti nikake akcije proti Poljski. Na včerajšnjem sestanku med Beckom in v. Ribbentropom je bilo sestavljeno tudi uradno besedilo novega sporazuma, ki ga pa najbrž ne bodo objavili.
Novi sporazum med Poljsko in Nemčijo je hudo presenetil Sovjete, ki so spet potisnjeni iz evropske politike. Zaradi tega pričakujejo, da bo obisk Litvinova v Varšavi še danes odpovedan, ker ie postal brezpomemben.
Vesti 7. januarja
Sv. oče Pij XI., za čigar zdravje se zelo boje, f>o v kratkem odpotoval v Castel Gandolfo, ker mu tamošnji zrak bolj prija kakor rimski. Tam namerava sv. oče sestaviti še eno okrožnico proti poganskemu nacionalizmu in spisati svojo politično oporoko, v kateri bo v velikih potezah orisal svoje življenjsko delovanje. Predsedniku francoske vlade Daladieru so Arabci v Turaisu izročili sirebrno bodalo. Predsednik je bodalo nekajkrat zavihtel po zraku. V tem njegovem gibu vidijo italijanski listi hudo izzivanje Italije in grožnje proti njej.
Nemiri v Tešinskem ozemlju, katero so septembra vzeli Poljaki Češkoslovaški, se množe. Poljske vojaške oblasti so zaradi tega poslale v to pokrajino močna ojačenja ter izdale izredne ukrepe proti češkemu prebivalstvu. Madžarska pošta je zadnje dni ^pritiskala na pisma in dopisnice, namenjene v ČSR, poseben žig z madžarsko tribarvnico in z napisom: »Bratislava bo madžarska«. Pričakujejo, da bo zaradi tega grdega izzivanja češkoslovaška vlada takoj protestirala v Budimpešti.
Italijanska policija v Genovi je aretirala francoskega časnikarja in pisatelja Jerotna Tharauda, ki je bil pred nekaj tedni izvoljen za člana francoske akademije. Tharaud ie z letalom dopotoval v Genovo, od koder je hotel leteti v Džibuti, kamor ga je poslal neki pariški dnevnik. Italijanske oblasti pa mu niso dovolile prehoda čez svoje ozmlje, češ da je pred kratkim nesimpatično pisal o Italiji in fašizmu.
Matere barcelonskih otrok, ki so bili pri zadnjih letalskih napadih ranjeni, so poslale brzojavko ženi angleškega predsednika Chamberlaina. V njej protestirajo proti sodelovanju tujih vojska v Španiji in prosijo, naj bi ga. Chamberlainova posredovala za odpoklic tujih čet iz Španije in zato, da bi Franco ne dobil vojnih pravic.
Novo politično stranko so včeraj ustanovili pod vodstvom predsednika vlade Imredija v Budimpešti. Stranka, ki bo podpirala sedanjo vlado, se imenuje »Aktivistično nacionalno madžarska skupina«. Njen namen je predvsem, da zbere v svojih vrstah mladino, katero vabijo razne skrajne politične skupine. Nečala nove stranke so hkralu »katoliška in plemenska«, kakor je dejal predsednik vlade. Predsednik angleške državne banke Norman je sinoči skupno z guvernerjem nemške državne banke Schachtom odpotoval v Basel na sejo banke za mednarodna plačila. O njegovem obisku v Berlinu ni do zdaj izšlo še nobeno uradno poročilo. Angleško zunanje ministrstvo je zapovedalo preiskavo, ki naj dožene, ali so angleški konzularni uradniki v nacionalistični Španiji res vohunili, kakor trdijo nacionalistične oblasti. Stavka šoferjev v Newyorku se je včeraj končala, ker so jim lastniki vozil malo zvišali plače.
Ameriško tihomorsko brodovje bo do srede meseca priplulo skozi Panamski prekop v Atlantski ocean, kjer. se bodo začele velike zimske vaje v*e»meriške vojne mornarice.
Gradbeni mfnfster dr. Krek na banovinski konferenci JRZ v Lljubljanl
Ljubljana, 7. januarja.
Včeraj dopoildne ob 8.20 se je pripeljal z bel-grajskim brzovlakom v Ljubljano gradbeni minister dr. Miha Krek z gospo in v spremstvu svojega kabinetnega šefa g. Antona Končana.
S prvim belgrajskim brzovlakom 6e je včeraj dopoldne pripeljal na postajo Zidani most minister brez listnice g. Franc Snoj v spremstvu g. Hafnerja Andreja. Iz Zidanega mosta se je minister g, Snoj odpeljal z vlakom v Maribor,
Danes dopoldne je bila v Ljubljani 6eja okrajne organizacije JRZ za Ljubljano-okolico. Udeležil se je je tudi gradbeni minister dr. Miha Krek. Seji so prisostvovali poleg ministra dr. Kreka vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij JRZ za mesto Ljubljana in Ljubljana-okolica. Predsedoval je seji poslanec Miloš Stare. Po pozdravih, ki jih je izrekel poslanec Miloš Stare, je govoril o političnem položaju gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je obenem tudi predsednik okrajne organizacije JRZ za okraj Ljubljana-okolica.
Po govoru ministra dr. Kreka je predlagal in-dustrijalec in župan iz Vrhnike g. Ignac Hren, da se izreče zaupnica in veliko priznanje slivenskima ministroma dr. Antonu Korošcu in dr, Mihu Kreku. O tem predlogu sploh niso glasovali, pač pa je bil ob navdušenem vzklikanju »Živel voditelj slo« venskega naroda!«, »Živel minister dr. Krek«, sprejet p er acclamationem. Navdušeno olopkanje in vzklikanje je trajalo nekaj minut.
Važen posvet francoskih vojaških poveljnikov v Alžiru
Francija pošilja nove oddelke v kolonije
Pariz, 7. jan. o. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj končal svoje nadzorstveno potovanje po francoski Severni Afriki. Zadnja postaja njegovega potovanja je bil Alžir, kjer je imel med navdušenimi manifestacijami zaključni govor.
V	govoru je še enkrat poudaril, da Francija ne bo odstopila niti pedi svojega ozemlja nikomur, m da bo evojo kolonialno državo branila z vsemi silami.
Dopoldne je predsednik vlade imel v guvernerjevi palači važen sestanek e poveljniki francoske vojske v severni Afriki. Ta konferenca, na kateri so razpravljali o vojaškem položaju v teh pokrajinah in o bodočih ukrepih za varstvo francoske posesti v severni Afriki, je najvažnejša točka vsega predsednikovega potovanja. Ni dvoma, da so na tem sestanku sprejeli važne sklepe za primer kakega resnega spora z Italijo. Na konferenci ao sodelovali general Georges, član vrhovnega vojaškega sveta, admiral Darlan, šef generalštaba mornarice in general Vuillemiii, šef ge-
neralštaba francoskih letalskih sil, ki je spremljal Daladierja na njegovi poti-po Tunisu.
Francosko vojaško poveljstvo ima zdaj v Tunisu, Alžiru in Maroku zbranih 97 bataljonov pehote, 8 polkov kolonialne konjenice ter 30.000 vojakov v raznih tehničnih oddelkih.
Predsednik vlade Daladier se je ob 16 vkrcal na križarko »Foch«, ki je danes zjutraj dospela v Toulon. Iz Toulona se bo Daladier takoj odpeljal v Pariz, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem.
Božično 'drevesce se je vnelo v pariški modni restavraciji in baru Casanova, na Montmartreu. Ogenj se je tako hitro razširil, da niso mogla pobegniti niti vei gostje in sta dva človeka zgorela, dva pa sta bila ranjena.
Predsednik Združenih driav Roosevelt pripravlja novo poslanico zbornici. V tej poslanici bo obrazložil svoj oborožitveni načrt.
Že šestega zločinca so letos obglasili včeraj v Nemčiji.
Slovenija na sveSovnl razstavi v Newyorku
Maribor, 8. januarja.
Ker «o se v naši javnosti pojavili pomisleki, ceS da Slovenija ne bo dostojno reprezentirana na svetovni razstavi v New Yorku, ki bo otvorjena že konec aprila t. L, je baraka upaava dravske bano-idne na željo naših gospodarskih, kulturnih in tuj-dpo prometnih krogov za sredo, dne 4. 4. m. sklicala posvetovalni sestanek, ki je bil sr dvorani -Zbornice TOI v Ljubljani. Posvetovalni sestanek je vodil načelnik banske uprave dr. Fran Ratej, ki je v svojih uvodnih besedah pozdravil prav posebno navzočega svetnika g. Jašo Grgaševiča, direktorja našega trgovinskega muzeja in šefa odseka za turizem ministrstva za trgovino in industrijo, ki vodi vse predpriprave za udeležbo Jugoslavije na svetovni razstavi v New Yorku, kakor tudi onih, ki bi morali pri teh pripravah na vsak način sodelovati, da bi bila Slovenija dostojno zastopana na tej najvažnejši mednarodni prireditvi tekočega leta. Nato je g. Jaša Grgaševič podal obširen ekspoze o organizaciji jugoslovanskega dela svetovne razstave v New Yorku. Prvotno je bilo zamišljeno, da postavi Jugoslavija svoj lastni paviljon ter so bili že izdelani tozadevni načrti. Radi nezadostnih sredstev pa se je morala opustiti ta zamisel ter bo Jugoslavija razstavila v nekem velikem paviljonu na prostoru 500 kv. metrov, kjer bo razen tega še del italijanske in. nizozemske razstave.
Svetnik Grgaševič je ugotovil, 3a pri tako skromnih razpoložljivih sredstvih ni mogoče misliti na ureditev posebnih razstav za posamezne pokrajine naše države, temveč bo mogoče podati 'le splošno sliko naše države kot celote. V tem okvirju se bo moralo poudariti predvsem naše izseljensko vprašanje, tujskoprametne prednosti naše države, možnost poglobitve in razširjenja že obstoječih trgovskih zvez med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo ter številne razvojne možnosti naše države, ki dajejo najlepše izglede za finančno naložbo. V posebnem delu razstave bo prikazano vse, kar utegne zanimati Amerikanca v Jugoslaviji. Posebno bo poudarjena narodopisna pestrost naših glavnih turističnih predelov, Slovenije, Dalmacije, Bosne in Južne Srbije. Narodne noše, narodne vezenine, ročna dela, filigrani itd. bodo razstavljeni v posebnih vitrinah. V tujskoprometnem oddelku bodo razstavljene velike fotografije in diagrami. Prikazano bo življenje v naših mestih in vaseh, naše zdravstvene institucije, naše zadrugarstvo, telesno vzgojno življenje v posameznih panogah, naša arhitektura, naše stare dragocene freske itd. Posebej ee bo obravnaval program gradbenih del za prihodnja leta (ceste, pristanišča, mostovi). Grafično bo prikazano vse naše kulturno in gospodarsko življenje. Posebno zanimiv bo oddelek, ki bo pokazal, kaj so Jugoslovani prispevali k izgradnji in prospe-riteti današnje Amerike, Saj imamo danes v Ameriki 1,500.000 Jugoslovanov, od tega 300.000 Slovencev. Velike ladjedelnice, tovarne, rudnike, hotele, plantaže in neštevilno drugih cvetočih gospodarskih podjetij so ustanovili naši izseljenci. V tem oddelku bodo posebej poudarjene nevenljive zasluge velikanov naše krvi, Tesle, Pupina in drugih zaslužnih mož za Ameriko in vse človeštvo. — V odlični meri bo na razstavi sodeloval tudi naš Putnik, ki pripravlja v nakladi več tisoč izvodov dva bogato ilustrirana in obsežna prospekta, enega v angleškem jeziku, drugega pa v našem jeziku za naše izseljence. V gospodarskem delu razstave bo^ z vzorci in fotografijami prikazano vse, kar producira naša država, posebno pa surovine in proizvodi, ki pridejo v poštev za izvoz (baker, hmelj, kože, opij, krom, boksit itd.). Posebna pozmost bo posvečena tudi našemu gozdnemu, rudninskemu in poljedelskemu bogastvu ter našim vodnim silam, kjer bo prišla posebej do izraza naša največja elektrarna na Fali. Končno se bodo v okviru naše razstave predvajali tudi naši najlepši filmi, predvsem oni, ki so bili odlikovani v Parizu in v Benetkah. — Prve predpriprave za razstavo je začelo ministrstvo za trgovino in industrijo že pred dvemi leti, sodelujejo pa tudi vsa ostala v poštev prihajajoča mini-strstva ter vse naše najvažnejše gospodarske, kulturne, socialne in tujskoprumetne ustanove, — Po izčrpnem referatu svetnika Jaše Grgaševiča je sle-d;la živahna debata, v kateri so najvidnejši zastopniki slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja izrazili 6voje posebne želje in predloge, ki bodo v okviru finančnih možnosti tudi vpoštevani. Med drugimi je p. Zakrajšek, predsednik naše zaslužne Rafaelskc družbe opozoril na to, da bi bilo
Življenje v jarkih ljubljanskega barja. O tej
temi bo pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval v Mineraloški predavalnici univerze v torek, 10. januarja univ. asist. g. Jože Lazar. Začetek predavanja ob 18.15.
primerno ▼ odgovarjajočem oddelku razstave posebej poudariti življenje in delovanje škofa Barage, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za kulturno življenje naših izseljencev v Amerik, dalje delovanje našega rojaka Pirca, ki je z gorenjskimi sadikami spremenil pokrajino Michigan v sadni raj Amerike. Pater Zakrajšek je ponovno opozoril na potrebo, da se Slovenija dostojno upošteva v vseh oddelkih razstave, ki jo bo obiskalo mnngo stotiso-čev naših izseljencev, med njimi gotovo nad več 6to tisoč Slovencev. Dostojno pripravljena in urejena jugoslovanska razstava v okviru svetovne razstave v New Yorku bo izrednega pomena za poglobitev vezi med našimi izseljenci in njihovo staro domovino. Pater Zakrajšek obžaluje, da se naša država v zadevi prireditve nacionalne razstave ni obrnila na naše izseljence ter je prepričan, da bi bili naši izseljenci sami prevzeli akcijo za postavitev lastnega paviljona na svetovni razstavi v New Yorku. — Za generalnega komisarja jugoslovanske razstave je imeno,van naš poslanik v Washingtonu g. dr. Fotič, pri delih za ureditev razstave pa bodo zaposleni v prvi vrsti naši ameriški izseljenci. — Po več ko 4 urnem trajanju je načelnik dr. Ratej zaključil to pomembno, stvarno in poučno debato.
Šahovski turnir v Hastingsu
Pirc le dozdaj ne 4. mestu, in nffm pa se vseh pet Angležev eš
Landau premagal dr. Euweja
Žnanf so zdaj tudi že rezultati petega in šestega kola božičn. šahovskega turnirja v Hastingsu.
Niso končana samo še tri kola. Kakor smo pre-
smo pre
rokovali, se naš mojster res prav dobro drži tudi na tem turnirju. Do zdaj jo za njim še vedno vseh pet Angležev, ki se udeležujejo tega turnirja, in je na četrtem, vsekakor častnem mestu.
V petem kolu je imel Pirc za 6vojega nasprotnika Golombeka. Že takoj v začetku je pokazal svojo premoč nad njim in jo obdržal do konca, ko se mu je Golombek v obupnem položaju moral udati. Dr. Euwe je brez večjih težav premagal Tylorja, Landau pa si je svoje vodilno mesto še bolj utrdil z zmago naa Kleinom. Po tej njegovi zmagi je postalo jasno, da ima največ upanja na prvo mesto. Nevaren mu je edino še Madžar Szabo, ki je v petem kolu tudi gladko odpravil Angleža Sergeanta. Millner-Barryju pa se je posrečilo prelisičiti Thomasa in mu odvzeti celo točko.
V Šestem kolu je našemu mojstru Pircu bolj trda predla, kajti njegovemu nasprotniku Szabu
Ljubljana od včeraj do danes
včerajšnjo nedeljo je precej Ljubljančanov preživelo v prirodi. Bližnji griči so kar mrgoleli smučarjev, okoliški gostilničarji pa so lačnim in žejnim v toplih sobah lepo stregli, seveda le za svetle dinarje — kakor 6e tudi spodobi. Spet drugi so bili v kinu ali v gledališču, v gostilni ali v kavarni, ali pa na obiskih. In ljudje, ki se zanimajo za šport, včeraj 6koraj niti za jed niso dobili časa. Dopoldne so v mrazu prebili na drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Tam so bile prve tekme za naslov službenega državnega prvaka v hokeju. Naši Slovenci Ilirijani so pokazali, da so razred zase, pa so imenitno premagali nasprotnike ter si na sijajen način osvojili naslov državnega prvaka. V športu — kakor tudi v kulturi in v drugih disciplinah — nas Srbi in Hrvatje povprek in v najboljšem prav gotovo še dolgo ne bodo dohiteli. Zdaj še naš nogomet nekam krepko miga. Včeraj 60 naši fantje prav lepo namahali morda najboljši klub v naši državi, zagrebškega Gradjan-6kega. Športniki so bili včeraj torej zadovoljni. Vreme je bilo nekam megleno, zunaj pa lepo jasno, kakor vedo povedati tisti, ki so bili na izletih malo dalje iz pasu, kjer kraljuje slavna barjansko-ljubljanska megla. Ponoči se je 6kozi oblačno grmado silila luna, pa le s polovično srečo. Ponoči se je shladilo. Od 4 stopinj Celzija podnevi je čez noč temperatura zdrknila na minus osem, kolikor je znašala tudi davi. Zdi se, da gremo spet mrzlej-šim zimskim časom naproti,
Jutranja megla !n luži
Davi je bila v Ljubljani tako gosta megla, da se je zmotilo in izgubilo v njej tudi tako preizkušeno vozilo, kakršno jo Magistrov avtobus. Zgrešil je Tavčarjevo ulico in jo lepo dričal kar naprej tja proti uri pred Evropo.
V	Ljubljani neka navada ni prav nič simpatična, prav zares ne! Namreč tale: Kakršno koli bodi vreme, naj bo svetlo ali somračno jutro, ulične svetilke ugašajo okrog tričetrt na sedmo uro zjutraj. Včasih pride megla, ki je zaradi zgodnje ure še kalnosiva — pa luči kljub temu že ugasnejo. Ljudje, ki se podajajo čez-.cepto, se resno na slepo podajajo v nevarnost. Mesarski vozovi, mlekarski tricikli, bicikli in druga »prometila« vstajajo kar namah pred pešcem iz megle, tako da se jim komaj še ogne. Prav bi bilo, da bi mestna občina ljubljanska za take dni dala svojim »svetlobnim« uslužbencem navodilo, naj ugašujejo ob meglenih in temotnih jutrih ulične svetilke šele takrat, kadar se bo res že videlo. Zdaj človek zjutraj po temnejših ulicah hodi kakor po kakšnem mračnem rovu. Ce bi merodajni organi poskrbeli, da bi v tej stvari prišlo do spremembe, bi meščanom ob meglenih jutrih pozimi močno ustregli.
Smužan|e terja nesreče
Reševalci so morali včeraj v ljubljansko bolnišnico prepeljati štiriletnega sinčka zidarskega pomočnika Joška Lavša. Fantek se je smučal, pa je padel in si zlomil nogo. Tudi trinajstletna delavčeva hči Cilka Česen iz Šiške se je šla smučat, pa je padla in si zlomila nogo. Zdravijo jo
v	ljubljanski bolnišnici.
Vesti Iz bolnifnfce
Berač Kralj Franc (poklic in ime sta tu v čudovitem nasprotju, kakor bi se hotela drug drugemu malo namuzniti), ki je doma z Gorij pri Bledu, je včeraj hodil tam po Tyrševi cesti, pa iga je močno ugriznil pes.
76 letna žena zvaničnika v pokoju Katarina Pristov je šla včeraj v cerkev, pa ji je spodrsnilo. Pri padcu si je zlomila roko. Dejala je, da je zdaj >ta prvič v špitalu«.
Sin železniškega uradnika iz Kranja Tone Razpotnik je nekaj telovadil, pa ga je zagnalo. Padel je in si pri tem zlomil roko.
Od maše domov je šla delavka v tovarni za čevlje »Peko« v Tržiču Šurk Alojzija. Zdrčalo ji je na lepem, pa je padla in si zlomila nogo.
Iz Novega mesta je včeraj prišel k svojim sorodnikom v Ljubljano na obisk trgovec Josip Kobe. Pa se še pozdraviti ni utegnil z njimi, kajti prav pred hiso mu je nenadoma spodrsnilo. Padel je, si zlomil roko v zapestju in namesto k sorodnikom, je moral takoj oditi v ljubljansko bolnišnico. _ Meščani., posipajte že vendar hodnike in prehode!.
Ilirija - novi hokejski državni prvak
V	četrtek zvečer je pričelo končno vendarle prvo tekmovanje za naslov državnega prvaka Jugoslavije v hokeju na ledu. Tekmovanja so se udeležila štiri moštva: ZKD, Hašk, Marathon in Ilirija. Prvi večer je prinesel samo eno prvenstveno tekmo,
ZKD : Marathon 2 : O
Gostje so, prvi kakor drugi, pokazali zelo podjeten, pa tudi še primitiven hokej na ledu. Kombinacij skoraj ni bilo opaziti, puch je bil oddajan kar tako bolj na slučaj kakor premišljeno. Zmagalo je pred golom nekoliko odločnejše moštvo, ki je imelo tudi nekaj dobrih poedincev. Maralhonci so nastopili z Belakom in Košakom, od katerih je pokazal tudi pozneje na turnirju še največ znanja od vseh nedomačih igralcev nekdanji Uirijan Belak,
Itirila A : lllrlfa B 2 :2
sicer ni bila prvenstvena tekma, ampak le trening med dvema kombiniranima moštvima Ilirije. To je bila na vsem turnirju prav gotovo najlepša tekma. Gledalci so lahko videli, koliko so zlasti kombinatorno napredovali Ilirijani od lanske hokejske sezone,
HaSk : Marathon 5 : 3
Hašk ali bivša hokejska sekcija Slavije iz Siska prvi večer ni prišla. Pravili so, da so prišli v Zagreb na svojo pest, ker jih Hašk sploh ni bil poklical. V Zagrebu pa da so izvedeli, da bodo igrali v Ljubljani šele včeraj dopoldne. Morda je tudi tako res... Haškovci so od vseh gostov pokazali v Pdtzlu najnevarnejšega strelca, sicer pa so predstavili ljubljanskemu občinstvu včeraj dopoldne (tekmo z Ilirijo so bili v četrtek zvečer zaradi odsotnosti izgubili s 6:0 par forfait) hokej, ki je še na isti preprosti razvojni stopnji kakor je hokej drugih zagrebških klubov. Zmagali so nad Maratlionom le zato, ker so imeli več sreče v streljanju. Tudi v tej igri se je nad drugimi odražal Belak.
Ilirija : ZKD 11 : 0
Ilirija je stvar pograbila odlično — in če bi ji bil sodnik g. Kos priznal še en regularni doseženi gol, bi spravila skupaj ravno tucat darilc.
6e je posrečilo pripeljati kmeta Že za šest n e var* nih korakov naprej, na sredno črto. Pircu ni preostalo ničesar drugega več kot poskus z večuiru šahiranjem. Po drugi prekinitvi kaže, da mu bo uspelo doseči še remis, če si Szabo ne bo izmislil, kaj novega, nepričakovanega in zase bolj uspešnega. Po dosedanjih poročilih partija še ni končana. Največje presenečenje pa je bil v šestem kolu poraz bivšega svetovnega prvaka dr. Euweja, ki mu ga je zadal odlični Landau. V tej partiji je bil Landau od sile radodaren. Igral je približno tako, kakor bi bil Laskerjev učenec. Poskušal jo nasprotniku izbiti iz glave teoretično pravilne poteze, samo da se partija ne bi vlekla po kakem starem kopitu Ze takoj v začetku mu je žrtvoval kmeta in pozneje še drugega in nato še figuro. In nazadnje je Landau imel kraljico in trdnjavo proti dvema trdnjavama in kmetu ter je imel samo še korak daleč do nove kraljice. Vendar Euvveju to ni pomagalo niti do remisa. —‘Klein je v teni kolu premagal Thomasa, ki se letos zelo slabo drži, Golombek Tylorja, Sergeant in Millner-Barry pa sta remizirala.
Po Šestem kolu je na prvem mestu Landau a 5 točkami, 6lede mu Szabo s 4 (1), dr. Euwe 3 in pol, Pirc 3 (1), Millner-Bairy, Golombek in Klein 3, Thomas 2, Sergeant 1 in pol in Tylor z 1 točko.
Teča! za avtomehanike šoferje
Banska uprava dravske banovine je na prošnjo Zveze šoferjev dravske banovine dovolila pri« reditev višjega tečaja za avtomehanike - šoferje. Ker je ta tečaj, na katerem se bo poučevalo o teh« niki vseh vrst eksplozivnih motorjev, elektrotehniki in aeromehaniki, namenjen za višjo izobrazbo avtomehanikov-šoferjev, javlja Zveza šoferjev za dravsko banovino, da ee bo pričel tečajni pouk v četrtek 12. januarja 1939 ob četrt na osem zvečer na srednji tehnični šoli v Ljubljani.
Vsi oni člani in nečlani, ki so ee javili za ta tečaj, se naprošajo, da se snidejo v četrtek 12. jan, ob 19 zvečer pred glavnim vhodom srednje tehnične šole v Ljubljani. Oni člani in nečlani,, ki so želijo udeležiti tega višjega tečaja in ee še nieo vpisali, naj to store v nedeljo 8. januarja t. L v! Zvezinein lokalu pri »Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta, med 10 in 12 dopoldne, zunanji pa do torka 10. t. m. pismena —■ Zveza šoferjev drav* ske banovine.
Za visok razred je presegala drugega finalista, ZKD, ki ni mogel ničesar opraviti, ampak se jo le obupno branil. Vse može je potegnil v obrambo, tako da zaradi pragozda njihovih nog in teles tudi puch včasih ni mogel najti v mrežo, ker je krepko »zvonil« po živih ovirah.
l/ublfana : Zagreb 11 ; 2
Ljubljano je zastopala kompletna Ilirija, Zn*
freb pa moštvo ZKD, okrepljeno po trenerju ettnikerju ter po Marathoncu Belaku. Igra pa je bila zaradi prisotnosti teh dveh res dobrih igralcev zelo živa in temperamentna. Seveda so se Ilirijani spet šli mačice in miši s svojimi nasprotniki, kar so pokazali zlasti v finishu, v zadnji tretjini igre. Tokrat so s svojo odlično igro popolnoma navdušili prisotno občinstvo. Ugajali so zlasti Žitnik Luee, prodorni, hitri in tehnično dobro podkovani Morbacher ter Pavletič in Gregorič, vendar slednja dva včeraj nista bila tako dobro razpoložena kakor druge krati.
Sestava dri. reprezentance
Včeraj je bila skupna seja upravnega iu tehničnega odbora Jugoslovanske drsalne zveze. Na tej seji je za sestavo državne hokejske reprezentance, ki naj bi šla na evropsko prvenstvo v 6’, ico, predlagal zvezni tehnični referent g. Vodišek tole: državno reprezentanco naj tvori kompletna hokejska ekipa SK Ilirije, za rezervo in za opazovalca ter bodoče inštruktorje v svojih krajih pa nuj z njo v Švico odpotuje tudi po en hokejski igraleo iz vsakega mesta, kjer se hokej na ledu goji, Le tri mesta tedaj prihajajo v poštev: Zagreb, Karlovec in Sisek. Predlog tehničnega referenta g. Vodiška je naletel na vsestransko odobravanje. Zdi se, da so sredstva za našo pot v Švico že zagotovljena. Jasno je, kolike važnosti bo ta pot za razvoj hokeja na ledu v Jugoslaviji. Ze ob opazovanju igre, kakršno imajo močne hokejsko države, se bodo mnogočesa naučili, iako da bodo doma lahko vse, česar se bodo naučili, tudi lahko takoj začeli praktično uporabljati.
FIerwey Alton:
166
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Oporoka je bila potrjena. Pisači so bili proti odškodnini pripravljeni zadržati se v pisarni preko ure, ki 60 jo diugače komaj Čakali, kdaj bo prišla. Vsako listino so žigosali. Signoru Baldasse-roniju je bilo treba samo pritisniti na gumb in že so se pojavile najresnejše in najverodostojnejše priče. »Prisegle bodo na vse,« si je šepetal. »Na mesec jim plačam nekaj denarja. Videli boste, gospod Adverso, da so vaši pravni posli v Livornu v dobrih rokah. Moja plača jo še kolikor toliko, moji stroški majhni, moj ugled pa sijajen. Dostavljam sicer, da so te moje trditve morda podprte z mojo preveliko samohvalo, toda na prosto izbiro imate, da se o resničnosti teh trditev prepričate. Dovolite, da pokličem ono svojih prič. — Beppo!«
Antonio se je smejal in je potrepljal malega moža po hrbtu. »Pri vas 6e počutim čisto skritega,« je dejal, »gospoda Nolteja bom pripravil do tega, da se vas bo v mojem imenu kdaj spomnil. Potrebujem nekoga, ki bi do dna spoznal, kakšni interesi me vodijo in ki ne bi nekoč morda nastopil z vsemi svojimi pričami v prid nasprotni stranki. Dobro veste, da se to tu dostikrat pripeti. Toda, nas jo združil častni posel in vam jamčim, da bo ta posel srečuo uspel In prestal vse preskušnje.«
Signoru Baldasseroniju so stopile solze v oči. »Ah, le vi edini poznate mero mojega poguma in srčnosti,« je vzkliknil. Toussaint in Mac Nab se zmerom smejita, kadarkoli pridemo skupaj. Ce bi vi hoteli to povedati tem pisačem tu, signore, bi bil moj ugled še bolj utrjen.«
»Drugič bom to storil, če ne bo prizadeta pri tem vaša skromnost,« je zašepetal Antonia
Šli so skupaj čez cesto — kot dosmrtni prijatelji — pisači pa so, zadovoljni ob pomisleku na svoje zlate kovance, zaklenili velika bronasta vrata. V Vincencovl hiši je Antonio podaril malemu odvetniku celo vrsto poklonov in presenetljivo visoko nagrado.
»To si zares prav naredil,« je dejal Vincenc, ko je Baldasse-roni odšel. Zdaj ee v zadevi najemnine in vsega ostalega lahko popolnoma zaneseš nanj. In to je zelo važno. Kajti, don Luis bi ga utegnil sicer pregovoriti, da bi bila stvar glede klientele čisto drugačna. No, zdaj pa raje pojdiva gor in poglejva, kaj naše ženske lepega šivajo. Anina bala je naravnost nekaj pravljičnega.«
Ostali del popoldneva je Antonio prebil ob oknu pod ptičjimi kletkami. Kramljal je z Ano, gospo Frankovo in Vincencom. Tudi dve šivilji sla m sMutft ukvarjali z Amo bala loka svetlo jo
veselo je bilo v sobi, tako domače In zaupljivo, šivanke z belimi nitmi so švigale 6em In tja, zlati naprstniki na belih prstih so se bleščali izza rahlih gub mehkega blaga — oba mlada možakarja sta ee od časa do časa spogledala in imela enako občutje zadovoljstva, miru, sreče in doma.
»Na koncu vseh koncev ]e vendar to namen vseh bančnih poslov?« se je smehljal Antonio, ko ga je Vincenc peljal v kuhinjo, da si prižgeta pipi.
»Da,< je pripomnil Vincenc.
Ani so jo kar aamo smejalo, ko si je ogledovala svoje čipke proti luči.
»Poglej malo,« je deja*la, »to jo bel golob z rdečo rožo v kljunu.
V	kakšni barvi naj naredim oči?«
Nad	njeno glavo so lili žarki popoldanskega	sonca,	zavese	so	se
nalahno	premikalo v tipajočem vetru, kanarček pa	je že	začel
drobiti svojo vriskajočo pesmico. Pel je, kakor da bi si prizadeval, da mu poči malo ptičje srčece.
»Ah,< Jo vzdihovala Ana vsa srečna, »ah, moj Bog! kako sem jaz oblagodarjena.«
Antonio je pogledal čez prazen trg. V prsnem žepu je nosil potrjeno oporoko, ki jo je napisal John Bonnvfeather, trgovec, zdrav na duši in na telesu. Imel je občutek, kakor da ga cmok tišči v grlu.
Čez	nekaj dni bo to tako enkrat za vselej	proč. Zdaj mora	v
London,	6am ne ve prav dobro, zakaj.
Kanarček je žgolel svojo pesmico neutrudljivo naprej.
Don Luisovo premišljevanje pri svečni svetlobi
Hotel »Pri modri žabi« je bil že leta in leta sem najbolje vpeljan hotel ob vsej sredozemski obali. Bolj kot katerakoli druga ustanova v Livornu, — in to je tudi res bila ustanova — je uresničila nekdanjo sanjo Medičejcev, ki so bili ustanovili to svobodno pristanišče. V njem se je v resnici stekal ves svet.
Kakor vsi veliki hoteli, tako je bil tudi hotel »Pri modri žabi« poln aristokratskega ozračja, izključno aristokratskega, in je bilo zato v njem tudi temu primerno vse drago. Izginilo je iz njega tudi vse, kar bi moglo ustvarjati'enakomerno, po drugih hotelih po svetu znano dolgočasje. Vsak je prišel po svoje na račun: kardinal, kadar je potoval, kakor tudi mornar, ki se mu ni zdelo škoda denarja. Vzdolž vsega trga so stali paviljoni, vedno dobro obiskani. Tu si je vsak lahko poiskal sebi enakega, bodisi pri jedi ali pijači, ali pa pri kartah in zabavi. Nihče ee ni dolgočasil in se počutil tujca. V tem oziru je bil hotel »Pri modri žabi« edinstven.
Njegov sloves pa so v glavnem raznesli po svefu izbrani gostje, visoki mornariški kapitani in aremožui kunci, katerim k bivanje
pod streho tega slovitega hotela ostalo nepozabno. Kadar pa so ti ljudje hvalili to »Modro žabo«, so si bili gotovo v eni stvari edini, namreč o bogati in izvrstni kuhinjL
Lastnik hotela, neki Lanzonetti, je bil še prav posebno ponosen
na to, da gostje v njegovem hotelu niso dobili samo vsega najboljšega, kar je premogla Italija, pač pa tudi, da je vsakdo, pa če jo bil prišel čisto z drugega konca sveta lahko dobil tu svojo najljubšo narodno jed. Lanzonettijeva gostoljubnost pa je slonela predvsem na dveh načelih: nikdar ni pustil v kuhinjo kake ženska, drugič pa je imel stalno celo vrsto ponev pripravljenih nad ognjem.
Don Luis je v tisti dobi svojega življenja, ki je bila zanj pomilovanja vredna, v dobi priprav za svojo poroko, stanoval pri Lan-zonettiju. Spričo svojega takratnega naravnost asketičnega življenja se je spominjal svojega bivanja s posebnim zadovoljstvom nekdanjega epikurejca. Bilo je čisto naravno, da se je tudi zdaj, po preteku četrtstoletja, ob svoji vrnitvi v Livorno, spet ustavil tu. Toda, joj in prejoj, »Modra žaba« je medtem doživela pomilovanja vredno spremembo.
Vsekakor je gledalo glavno poslopje hotela še vedno preko trga na banko Vincenca Nolteja, a imenovalo se ni več »Modra žaba«, pač pa je obstojala zdaj — Če ni bolje rečeno »hirala« — pod usodnim imenom »Osteria dellTnglese«. Pred kratkim so se še na vse načine prizadevali, kako bi to nesrečno ime olepšali. Zadnja beseda je bila prepleskana in namesto nje napisana »Francese«. Stare črke pa so se še vedno poznale, in že skoraj čisto obubožani lastnik, dolgi in mršavi Toskanec Fratello Rabazzoni ni premogel niti toliko zlate pene več, da bi na svoji tabli odstranil madež, ki se je razodeval kot težka politična zmota.
Vprav oni večer, ko je prišel sem, je opazoval don Luis Ra-bazzonija. Ves je bil v dvomih. Ni več verjel v sloke in vitke natakarje. Tudi predpasnik tega moža je bil ves zamazan. Ker pa je bilo ze pozno, si je pustil to vseeno dopasti. in si je najel prednjo sobo v drugem nadstropju, odkoder je bil lep razgled na trg. Bil je truden in je dobro spal kljub temu, da je soba dišala po plesnobi in je pomenila postelja zanj precejšnje razočaranje. Markiz je pustil kočijo v Bonnyfeathrovi hiši, toda kljub vsem vabljivostim in kljub res sijajnemu sprejemu, ki ga je priredila Fides, je odklonil, da bi tam prenočil. Don Luisu je takoj, čim jo stopil na dvorišču iz svoje kočije, padlo v glavo, da staro najemniško razmerje Se ni čisto popolnoma prenehalo in da bi si morda formalno lastil protizakonito kakšne lastninske pravice, če bi ostal v hiši. Konja si je 6icer upal postaviti v zapuščeni hlev pod naikoMvOUl iJHUCkM. ifi SaaŠJut jfi .vzel s sfihai x hoteL
Od tu in tam
Glavni volivni odbor je do sedaj pregledal in odobril poročila odsekov za vse banovine razen donavske. Zaradi pravoslavnih božičnih praznikov bo svoje delo nadaljeval šele v ponedeljek, ko bo tudi zaključil s pregledovanjem zadnjih rezultatov, 'takoj nato bo glavni odbor začel razdeljevati po posameznih volivnih okrožjih mandate. Dravska banovina je razdeljena na dve volivni okrožji (bivša mariborska in bivša ljubljanska oblast). Ker je JRZ dobila v vseh slovenskih okrajih absolutno večino, bo pobrala zato tudi vse poslanske mandate.
Kmečko hišo in z njo oba stanovalca je zasul snežni plaz v vasi Turiji pri Kučevu. Nekaj dni je tam pihal silovit veter in razmetaval sneg vse naokoli. Proti večeru pa je potegnila tako huda burja, da je odtrgala velik snežni plaz s hriba, na čigar pobočju je imel skromno hišico kmet Milorad Marjanovič. Marjanovič in žena sta dremala ob peči, a zaradi zavijanja burje nista čuia bobnenja s planine. Trenutek kasneje pa je plaz že udaril ob hišo in podrl steno. Marjanoviča je vrglo ob vrata, a ženo zasulo. Do vratu žameten se Marjanovič ni mogel ganiti. Šele zjutraj so ga drugi ljudje rešili iz zagate in odkopali njegovo ženo, ki je bila že mrtva. Pod plastjo snega se je zadušila. Marjanovič je šele tedaj spoznal, da mu je plaz razrušil hišo in hlev, v katerem je imel nekaj ovac in kravo. Vsa živina je poginiia.
13 letno deklico sta hotela sredi Zagreba ugrabiti dva pijana nasilnika. Radonič in Tepeš sta se napila, nato pa najela taksi z namenom, da bosta s svojimi pustolovščinami nadaljevala. Pripeljala sta se pred hišo Ivana Varge, izstopila iz avtomobila in pograbila 13 letno hčerko. Zaradi krikov prestrašenega dekleta so prihiteli na pomoč ljudje, ki so jo komaj iztrgali iz rok pijancev, ki sta jo potem naglo odkurila naprej. Ponovno sta se ustavila pred drugo hišo v bližnji ulici in razbijala po vratih. Ko je gospodinja odprla vrata, da bi videla, kaj je, jo je Tepeš napadel in ranil z^ nožem	v	roko.	Takoj nato	pa ju je
prijel stražnik in	odpeljal	na policijo.
•	k?In*lnici j« goljufal kaznjenec Vlasti-
nim Markovič v Sremski Mitroviči. Seznanil se je ml s svojim jetniškim tovarišem Selimirom Grbi-cem in izvedel od njega, da so njegovi domači precej imoviti. Brž si je izmislil trik. Pisal je v imenu Selimira njegovemu očetu, naj mu pošlje zabojček sira, a na dno pločevinaste posode naj skrije jurja. Vse	pa	mora	izročiti nekemu drugemu kaznjencu, čaš	da je	tako boljše.	Selimirov
oče je res nasedel in naročeno poslal. Sir je pojedel neki kazenjenec, posodo pa je dobil Markovič ter v dvojnem dnu naročenega jurja. Tako je storil še trikrat, a vselej je zahteval po več tisočakov. Končno se je Selimirjevemu očetu le čudno zdelo, da rabi sin toliko denarja za podkupovanje uradnika, ki mu bo »izposloval« pomilostitev. Stopil je v jetnišnico in spoznal, da je nasedel prevejanemu goljufu. Za svoje grehe je dobil Markovič še dve leti in pol težke ječe.
Psa čuvaja je raztrgal volk in ga pojedel v neki vasi blizu Donjega Daruvarja. Proti večeru se je vračal z lova zidar Zajc, ko je nenadoma zaslišal silovito lajanja psa od bližnje vasi. Zidar je krenil proti hiši, pa je na svoje veliko začudenje zagledal tam velikega volka, a psa nikjer voč. Pač pa je imel volk v gobcu kos mesa. Lovec je potegnil puško, toda volk je bil- urnejši. Brez sledu je^ izginil. Zajc je ugotovil, da je volk napadel psa čuvaja, ki je bil privezan na verigi, ga raztigal in nekaj kosov požrl. Večji kos, katerega ni mogel na mestu požreti, pa je odnesel s seboj.
Ubijalcema morilca stavbenika inž. Baderja sodi sodišče v Kolašinu. Kakor smo že poročali, je bil pred dobrimi tremi meseci tam ubit inž. Bader, ko je nosil okrog 300.000 dinarjev za izplačilo svojih delavcev. Moriloc je denar ugrabil, nato pa nekaj dni taval naokrog. Lačen se je zglasil pri kmetu Tomoviču, da mu je dal kruha, nato ga pa prosil, da mu pokaže pot proti albanski meji. Tomovič je vzel s seboj še soseda, pa sta spotoma morilca ubila. Sodišče ju je obtožilo, da sta hotela priti le do ukradenega denarja, med tem ko pravijo priče, da je bil Tomovič vedno pošten človek. Ubil pa je morilca Pajiča v gozdu zato, ker je ta sam priznal, da je morilec Baderja in da misli pobegnili preko meje. Razprava bo trajala še nekaj dni.
Razbojnika, ki sta na zverinski način ubilo 80-Ietnega upokojenca Antona Soltana v Zagrebu. ^ so po treh tednih vendarle izsledili. ?! j?.. lutro so. našli starčka, ki je bil zelo stedlji\\ z razbito glavo na tleh njegove hišice, T .“*er* i« sam stanoval. Ob njem pa sta ležali dve hranilni knjižici, glaseči se na 200.000 din, toda obedve vinkuiirani, kar je dokazovalo, da je morilec izvršil zločin zaradi denarja. Tri tedne preiskava ni mogla ugotoviti morilcev. Končno pa se je le oglasila neka zenska, pri kateri sta se svoj čas dva neznanca zanimala za starega Soltana. Po opisu je policija prijela dva stara grešnika in vlomilca, ki sta potem zločin priznala.
n..*uVa y°!^a ic na svojem dvorišču ubil kmet n«	.Kušumlije.	Pred nekaj dnevi so
mu i« kfin J in 'aJati njegovi psi. Jasno “ j;,b '-1? 80 volkovi v bližini. Snel je
sta že skočifa1 n ° *-Sel -Ven‘ K° 1® °dprl vrata> ■* nnmpniio h. njemu njegova psa, kar je pomenilo, d® so volkovi ob hiši. V mesečim Jevdel.dasejhje prik)atilo kflr ge(Jem
Ustrelil je nekajkrat in podrl enega, a ostali so se razbežali. Ko je videl, da eden med njimi peša, je skočil za njim m „ hotel pobiti do mrtvega z lopato. Toda žival ,e zbrala zadnje moči m ga naskočila, ro težkem boju jo je Draškovič ubil.
Samokres v rokah otroka pomeni zmerom veliko nesrečo. Tako se je dogodilo v Aginem Selu pri Banjaluki, kjer je posestnik Diljkan shranil svoj samokres na nizko polico in se odstranil. Ta čas pa je osemletni sin izvohal orožje, ga vzel v roko in ga naperil proti mlajšemu bratu. Takrat pa se je petelin sprožil. a krogla je zadela otročička v glavo. Smrt Je nastopila v nekaj trenutkih.
13 letnega dečka je ubil in oplenil cigan Petrovič iz okolice Vinkovcev. Adam Benak je v mraku odšel na obisk k sorodnikom v bližnjo vas. Komaj je naredil nekaj korakov, se je pred njim Pojavil cigan Petrovič in ga udaril s sekiro po Rlavi. Ko ni našel pri njem nobenega denarja, mu jo vzel kapo in čevlje ter pobegnil. Sele naslednjega dne so našli ljudje dečka mrtvega z razklano glavo in obvestili orožnike, ki so cigana kmalu izvohali in ga prijeli. Petrovič je ubil dečka samo zato, ker se je nadejal, da bo v njegovih žepih našel nekaj kovačev.
Mariborska plinarna v preteklem letu
Maribor, 6. januarja.
Leto 1938. bo v zgodovini mestne plinarne zapisano kot prestopno leto. Stare, v tehničnem smislu preživete retortne peči so v tem letu odslužile. Drzni tehnični napredek, ki posebno v plinarski stroki zajema vedno globlji gospodarski pomen, je prisilil tudi mariborsko plinarno, da bo zgradila novo komorno peč.
Ker je vodstvo plinarne že v 1. 1937. z izpopolnitvijo organizacije dela v kurilnici doseglo najboljše uspehe, zato v preteklem letu v obratu ni bilo bistvenih sprememb, Za iproizvod plina se je porabilo 1 milij. 710.000 kg čmega in rjavega premoga. Iz navedene količine premoga se je pridobilo 835.200 kub. metrov plina, 811.000 kg koksa. 80.500 kg katrana ter 950 kg grafita. Za podkurjavo retortnih peči je porabilo podjetje eno tretjino proizvedenega koksa, ostali dve tretjini so pokupili obrtniki in industrija. Oddaja plina se porazdeli na gospodinjstvo, ki porabi 49% celotnega konzuma, to je 23.5 kub. metrov letno na meščana ter 31% na obrt in 20% na industrijo.
Zaradi obsežnega regulacijskega programa, ki ga je izvedba mestna občina v preteklem letu, je morala zopet prispevati plinarna težke tisočake. Na Glavnem trgu se je preložilo in obnovilo 350 m cevi v premeru 200, 150, 125 in 100 mm. Preložil se je glavni cevovod na državnem mestu. Vsa navedena dela so se vršila pod pliinskim tlakom, tako da konzumenti pri uporabi plina
niso bili prekinjeni. Tehnično zelo otežkočeno je bilo prelaganje cevovoda preko državnega mosta, preko katerega ima plinarna samo en vod, ki veže odjemalce plina na desnem bregu. Obnoviti je bilo treba 37 priklopov na Glavnem trgu, Stolni ulici in na Koroški cesti. Novih priključkov je bilo izvedenih 17. Preurejeni so bili cevovodi v Barvarski, Vetrinjski in Kacija-narjevi ulici ter Ruški cesti. V dolžini 72 m se je položil plinovod premera 125 mm v Slovenski ulici. Prelomov beleži plinarna vedno manj. Lansko leto so bili samo 4 in zaradi posedanja terena ob priliki regulacije globokih cestnih kanalov. Dolžina cevnega omrežja znaša 42 km. V instalacijskem oddelku je bilo obnovljenih preko 200 najrazličnejših plinskih aparatov in gorilnikov za plin ter urejenih 150 plinomerov, ki so bili po popravilu državno kontrolirani in žigosani.
Podjetje je prodalo 87 raznih plinskih aparatov za gospodinjstvo: kuhalnike, pečnjake, štedilnike, sobne peči- ter aparate za pripravo tople vode. Izdelalo in prodalo se je 11 industrijskih aparatov. V preteklem letu je uredilo podjetje v prodajalni MP svoj oddelek, kjer dobi vsakdo neobvezna pojasnila o plinskih aparatih in ima kupec hkrati popolni pregled aparatov, kar olajša nakup.
V	novem letu je pričelo vodstvo podjetja s predpripravami za postavitev komorne peči. Kakor predvideva program za zgradbo komorne peči,, bodo dela do konca junija končana in bo podjetje ob tej priliki praznovalo dovršitev moderne peči in 70 letnico obstoja.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Ljubljana : Gradjanski 2:1 (1:0)
Danes je bil za Zagreb' pravi črni dan. Dopoldne je Ilirija v krasnem slogu dokazala Zagrebčanom, da je njihov ledni hockey še daleč za našim. Premagala je finalista v državnem prvenstvu, ZKD (zagr. kliz. društvo) 6 katastrofalnim rezultatom 11:0; zvečer pa je tudi Ilirija premagala reprezentanco Zagreba z 11:2. Goli so padali kar takole mimogrede. In če ee ne bi Ljubljančani še obotavljali pred zagrebškim golom, bi bil rezultat če strahotnejši. »Predgovor« je bil tedaj za Ljubljano kaj ugoden. Popoldne 60 ljudje, ki jih tudi pozimi še zanima nogomet, hiteli na igrišče SK Ljubljane. Posebno črna od takoimenovanih ljudskih množic danes Dunajska cesta ni bila. Kakih osemsto ljudi pa jo je ie drobilo na igrišče, ki je bilo sicer lepo očejeno, zato pa poledenelo, da so nekateri poažigači predlagali, naj bi igralci nataknili drsalke. Vreme je bilo megleno in čmerno, mraza je kazal termometer —4° Celzija — in ta številka je marsikoga obdržala doma ali pa ga potisnila v kakšno toplo zakurjeno gostinsko podjetje, kjer si je dan >po-krajšal« z	jedjo	in pijačo	ter e prijetnim	kramljanjem v	vedno	veselejši	druščini.
Danes je bil za našo Ljubljani v športnem pogledu spet pravi bojni dan. Izkopati je bilo treba bojno sekiro, ki je dozdaj že nekaj tednov rjavela. V goste nam je prihajal zagrebški Gradjanski, ki si je bil že lansko leto osvojil zimski nogometni pokal in ki tudi letos velja za enega glavnih favoritov pri osvajanju to imenitne posode.
Ob dveh popoldne so kot prvi stopili na ledeni teren zagrebški »purgerji« v tejle zasedbi: Glazer, Hiigl, Beloševič, Jutt, Jazbinšok, Kokotovič, šipoš, Lešnik, Wolfl, Cimermančič, Žalant. Ljubljanski zeleni team pa je nastopil takole: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, Stanko, Vodišek, Šercer, Boncelj,	Janežič,	Pupo, Grintal,	Vovk,
Erber. Za	njimi pa je na igrišče prispel še sodnik,
Ljubljančan g. Maccorati in že je začela izredno zanimiva in razburjiva tekma dveh dobrih moštev.
Kratek potek: Ze takoj v prvi minuti je Ljubljana resno ogrozila Glazerja, Janežič je lepo pobegnil in streljal, Glazerju je žoga ušla iz rok, k sreči pa so prisebni zagrebški branilci stvar raz-vozljali z udarcem v polje. Na težkem terenu, kjer je spodrsovalo kakor zadnjič nam vsem pri poledici na ulicah, so se v začetku, pa še tudi ves prvi polčas, dokler se niso nanj navadili, igralci pridno pokladali na trda tla in stegovali vse cepete od sebe. Prej kakor Zagrebčani pa so se znašli Ljubljančani. Kaj naglo so spoznali, da bo najpametnejši način igre dolgi pas. Z njim so hitro zagospodarili tako v terenu kakor tudi pred golom. Zagrebška obramba je imela polne noge dela. V 9 min. je Gradjanski nevarno prodrl, Cimerman-, - pa j? streljal, tako da je Lindtner le z največjo težavo še rešii v korner. V 10 min. je Grintal dal zelo lepo Vovku, Jazbinšek pa se je žoge znebil v korner. Pet minut je nato napadala Ljubljana tako silovito, da se je zdela Gradjanskega usoda za ta dan zapečatena. Napad za napadom je prihajal pred purgerska vrata in le 6ami sreči so se morali Zagrebčani zahvaliti, da že v teh petih minutah iz popolnoma čistih situacij niso dobili dveh golov. V 16 min. Janežič zelo lepo vrne Grintalu, od katerega je dobil sijajno žogo. Izredni center-for Ljubljane, Grintal, povzame njegov center in pošlje z glavo, žal Glaserju v roke — z dveh metrov. Takoj nato foula Cimermančič Pupota, prosti strel pa Grintal zastrelja. Zdi se, da so se zdaj, okrog 25 min. — purgerji le znašli. V 26 min. namreč nevarno pobegne nagli šipoš, ki strelja silovito, toda iLndtner boksa, žogo dobi Cimermančič, toda tudi tokrat je mladi ljubljanski goalman spet na mestu. V 30 min. strelja po Lešnikovem predložku Wolfl zelo ostro, toda čez prečko. V 35 min. Šercer nese pred gol, Pupo strelja v out. Po tej petminutni premoči Gradjanskega prevzame vso besedo spet Ljubljana. V 88 min. daje Lešnik, ki je lepo ušel, W01flu, njegov strel pa Lindtner zanesljivo obdrži. V 89. min. uide gibčni Erber krasno po krilu, pošlje čez Jutta in Htlgla ter pošlje k Janežiču, ta nič ne slepomiši, ampak s treh metrov premaga samega famoznega Glazerja z 1:0 za Ljubljano. Odlični reprezentativni goalman, ki je zadnje čase spet v veličastni formi, se niti zganiti ni utegnil, žoga je že bila v mreži. Občinstvo navdušeno zaori, ogromno ploskanje se utrga. V 48 min. napravi Jazbinšek v kazenskem prostoru roko, sodnik pa ne piska. Ljubljana še vedno napada, rezultat pa se do kraja prvega polčasa ne spremeni.
Drugi polčas: Gradjanski napade. Dobri dve minuti se plavi prav občutno zaganjajo kakor pra-
vi	nogometni basibozuki, nato pa jim žogo zapleni Pupo, ki jo z lepim predložkom podari Janežiču. Ta steče, Glaser pa ujame njegov strel. Grintal tudi v drugem polčasu enako sijajno in pametno ‘gra s svojima kriloma in zvezama kakor je igral v P^vem. Erber in Janežič se neprestano nevarno spuščala po ledeni livadi. Žoga pa na noben način noče Se enkrat v gol. V 4 min. Grintal ime-nitno steče z žogo mimo vseh ovir, zadnja, robustni Jazbinšek, pa ga surovo zruši. Velik metež nas.ane, vročekrvni Kokotovič ima seveda prvo besedo. Zdi ee, da je Grintalu vzkipela jeza, roka se mu premakne in pogladi ogledalo tuje, plave človeške duše. Kokotovič pa hud in brž pa le z jezikom nad sodnika. Kaj boš, grdavž jezični, si je najbrž mislil g. Maccorati in takoj je zgovornega »Koko« postavil na toplo. V 7 min. napravi Lnšnik silno afero prod Lindtnerjem, brž pa jo popravi in strelja Stanetu Bertonclju tja v nožiče, ki pa so k sreči dobro utrjene od zadnjega spu-
ščanja na lesenih deskah po gorskih bregovih. Žalant in Vodišek sta se pridno obregovala z nogami kakor dva žrebička, ko le nista mirovala, je sodnik tudi njima dovolil, da sta se šla obleč v garderobo in da 6ta taka lahko ostala tudi do konca igre. Zdaj prideta za Glaserja dve nerodni stvari, enkrat je Janežič tiger, drugič pa GrintaL Sreča in znanje pa znamenitega vratarja obvarujeta polomije. V 19 min. Erber krasno centrira, njegov center vzame Pupo voley, žoga pa s strahovito naglico šine čez prečko. To bi bil gol, so dejali kibici! Da, da, bil bi, bil! V 23 min. Grintal starta kakor vihra, predribla Beloševiča in še Hiigla, žoga odskoči, Glaser jo v zadnjem hipu z nogo pošlje v jiolje. Zdaj pa to nemilo usnje dobi Lešnik, ki dribla dva, tri Ljubljančane, odda šipošu, ta lepo centrira, in že pošlje W81fl 1:1 v mrežo. Lindtnerjeva mreža ni več deviško čista. Razočaranje na igrišču, seveda in med občinstvom. Ali’ že v 25 min. se sonce sreče spet nasmehne Ljubljani: Pupo odda Janežiču, ta si pomaga z glavo, pošlje k Grintalu, ki se sijajno požene, situaciji niti Glaser ni dorasel. Centerfor Ljubljane napravi še dva, tri dolge korake, nato pa »vseka« in že je 2:1 za Ljubljano. Glaser niti trenil ni. Orkan .navdušenja. Zdi se, da je zmaga že ljubljanska. Toda kmalu si Gradjanski nevarno opomore. Nekaj časa srdito napada. Ljubljana pa mu z dvemi, tremi mnogo zrelejšimi rečmi vse nevarnejše vrne. V 31 min. Wdlfl strelja, Lindtner krasno brani. V 33 min. spet silna gneča, toda Stane vrne končno žogo v polje. Sledi nekaj izmeničnih napadov. V 40 min. se šipoš otrese vseh, ne more pa pred praznim golom najti prostora — k naši 6reči. V 41 min. Grintalu daje Janežič prav čedno stvar, centerfor pa ne more zadeti. Zdaj spet Ljubljana krepkejše pritisne. Vidi se, da so se purgerji že vdali v usoda
Gradjanski je za ta teren preveč drobno kombinirat Imel pa je odlično obrambo, v balfih prav dobra Jutta in pridnega, pa surovega Jazbinška, v napadu pa odličncL in nevarne moči v W61flu, Lešniku in Zalantu, v drugem polčasu pa zlasti v šipošu.
Ljubljana je dobila to tekmo več kot zasluženo! Dve tretjini prvega polčasa sta bili njeni in dobra polovica drugega. Razen tega je ustvarila neprimerno več zrelih šans kot Gradjanski. Danes je njeno moštvo odlično in če se bo znalo Še v Zagrebu odrezati vsaj tako kakor se je že enkrat, nas bo 15. januarja, ko igra revanš v Zagrebu, prijetno presenetila. Moštvo je lepo uigrano. Od posameznikov bi posebej omenili vso obrambo z Lindtnerjem in Ceglarjem, ter napadalce Grintala, Erber ja in razpoloženega Janežiča.
Sodil je g. Maccorati prav dobro in strogo; zdi se pa, da je bil v presoji foulov s strani gostov vse premehkega srca. Zagrebčani prav gotovo ne bodo taki.
*
Se dve tekmi sa zimski pokal. V Zagrebu sta bili na igrišču Concordije še dve tekmi za zimski nogometni pokal. Kot prvi par sta na poledenelem
igrišču, kamor je še dopoldne naletaval droben sneg, nastopila Concordija in Bata (Borovo). Zmagalo je boljše moštvo z rezultatom 2:0. Ni pa gotovo, ali bosta dva gola prednosti zadostovala Concondiji, da se bo pri povratni tekmi 15. t. m. z Bato v Borovem še kvalificirala za nadaljnje tekmovanje.
V drugi tekmi sta nastopila Hašk in sarajevska Slavija, ki zlasti v Zagrebu zaradi zadnjega incidenta z Gradjanskim, ne uživa posebnih simpatij. To so morali Sarajevčani tudi takoj občutiti, ker so jih Zagrebčani ob nastopu pozdravili z žvižganjem. Hašk je zmagal z 1 golom, ki ga je zabil v drugem polčasu Hitrec. Rezultat 1:0 pa najbrž tudi za Haška ne bo zadosten za nadaljnjo kvalifikacijo. Moštvo Slavije se je tudi včeraj v Zagrebu pokazalo kot prav dobra enaj-storica. Slavija je bila na polju čisto enakovreden nasprotnik in je bila v prvem polčasu celo boljša. Sele v drugem polčasu se je Hašk nekoliko popravil.
Tudi smučar|i niso počivali
Na včefajšnji praznik je bilo kar na izbiro vsega. Ce si želel videti ledni hokej, si prebil lahko kar ves dan in še zvečer na Iliriji, nogometaši so popoldne slavili lepo zmago nad Zagrebčani, smučarji so pa tudi izrabili lep zimski dan.
V Ljubljani je smučarski odsek SK Reke, ki skrbi za organizacijo tega športa na Viču*in v Rožni dolini, priredil medklubske tekme za seniorje, juniorje in mladino. Pod streliščem, kjer je bil start in cilj, je bilo včeraj dopoldne nad vse živahno. Tekmovalci, ki jih je bilo okoli 30, so bili razdeljeni na tri skupine. Pri seniorjih, ki so tekmovali na progi dolgi okoli 12 km, je zmagal član Srn. ki. Ljubljane Dekleva Milan v času 51:14. Pri juniorjih je zmagal pri teku na 8 km Petrovčič Avgust (Reka) v 40:36. Med zorno mladino pa je bil najboljši Rečan Megušar s časom 23:26.
SK Reka priredi jutri v Žlebeh pri Mednem tekme v smuku in slalomu.
Na Pokljuki pa je priredil Srn. klub Ljubljana tekme v teku na 16 km in v skokih. Med 16 tekmovalci Sm. kluba Ljubljane je bil najboljši Starman Lado v času 1:17:35. Sledijo še Crnobori Drago 1:18:42, Robnik Rudolf 1:23:03, Švigelj 1:23:38, Bevc 1:26:27.
Popoldne pa so bile na pokljuški skakalnici skakalne tekme, pri katerih je zmagal Klančnik
Kraj	Barometer- II sko stanje 1	Tempe- ratura v O'		** 3 > t* -S	X C C II o	Veter (smer, iakost)	Pl VI	ida- ne
		aS	,5 a « 6				S a	■ s. k
Ljubljana	7663	-2-4	-7-4	88	■li- to	0	—	—
Maribor	767 4	-2-2	-6 "C	70	5	W,	—	—
Zagreb	759-9	•1-0	•4-0	90	10	0	^8-	*■»
Belgrad	759 2	3-0	-4-0	30	10	0	—	—
Sarajevo	7594	-2-0	-6-0	90	10	0	0*1	sneg
Vis	751-6	4-0	3-0	90	10	SE,	6-0	dež
Split	751-5	9-0	4-0	90	8	E,	l -0	dež
Kumbor	752-2	10-0	7-0	70	10	E,	120	dež
Rab	75V2	6-0	3-0	70	10	ESE,	—	—
1 OuUFOVni:	—	—	—	—	—		—	—
Vremenska napoved. Nobenih sprememb, le nekoliko hladneje.
Splošne pripombe e potekn vremena v Ljubljani od včeraj do danes. V soboto je bilo iz noči do 6.20 popolnoma jasno. Ta čas pa se je pričelo naglo oblačiti in ob 6.50 je bilo že popolnoma oblačno in je tako ostalo ves dan in ponoči.
Včeraj je bilo iz noči popolnoma oblačno do 14.30. Ob 14.35 se je na zapadu oblačnost pretrgala, vendar pa je ostalo pretežno oblačno še dalje v noč in ponoču Najnižja temperatura na letališču je bila —10.5. Snežna plast 22.5 cm.
Koledar
Danes, sobota, 7. januarja: Artur.
Nedelja, 8. januarja: Severin.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa 43; mr. Tmkoczy, Mestni trg 4; nw. Ustar, Selenburgova 7.
Policijski nameščenci in uslužbenci bodo imeli dobrodelno prireditev na Taboru. Maloželezniška družba je dovolila postajališče električne cestne železnice na vogalu Vrhovčeve in Jegličeve ceste, odkoder bo do mesta te dobrodelne prireditve najkrajša pot, na katero vljudno vabijo vsi policijski nameščenci in uslužbenci.
Prijava motornih vozil in vozačev za leto 1989 se mora izvršivi po določbah L p. 100 rak. o taksah do 28. februarja t 1. Obenem se mora plačati tudi davščina za državni ceetni sklad (Služb, list št. 835/55 z dne 9. 7. 1938) in banovinsko trošarino na pnenuraatiko.
Da se prihrani strankam pot, bodo poHoijski organi te dni dostavili: prijave, poštne položnice in tozadevna navodila; —vozačem motornih vozil tudi obrazce za prijavo vozniške izkaznice.
Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike In vozače motornih vozil, da se strogo ravnajo po navodilih in tako preprečijo nepotreben naval pri uradu.
Izročitelju se mora plačati za prijavni tiskovini 5 din za vsak avtomobil in 3 din za vsak motocikel.
Vsa motoma vozila, ki so na področju mesta Ljubljane, je treba prijaviti tudi računovodstvu mestnega poglavarstva zaradi odmere občinske
Vozila, ki so pod plombo, nd treba prijavljaH. — Uprava policije.
Dražba kožuhovine v Ljubljani se bo začela nepreklicno 23. L m. Lovci naj pošljejo svoj letošnji odstrel čimprej na naslov »Divja koža«, Ljub-ljaoa-Veleeejem.
»On in njegova sestra« je naslov velezabavni burki v štirih dejanjih s petjem in godbo, ki jo ponovi Frančiškanska prosveta M. 0. v nedeljo 8. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Režija: Milan Skrbinšek. Glasbeni vložki so od Jože Osana, ki vodi društveni orkester. Burka je pri premieri na Silvestrov večer do solz zabavala občinstvo. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pas et bonum« v frančiškanski pasaži, elani popust.
Klavirski večer Viktorije švihlikove. V ponedeljek, dne 9. t. m., bo izvajala mlada češka pianistka Viktorija Svihlikova v veliki Filharmonični dvorani samostojni klavirski koncert. Aa svoj drugi nastop pred našim občinstvom si je mlada umetnica določila sledeči program: Bach: Partita e-mol, Chopin: Sonata h-mol, Debnssy: Ples delfinov, Ravel: Ondina, Novak: Moj maj, Smetana: Na morskem bregu, Slepička. In Fantazija na češke narodne pesmi, čeprav mlada, ima za seboj lepo koncertno življenje, ki ji je prineslo obilo priznanj. Koncert bo v ponedeljek 9. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Rokodelski oder bo uprizoril jutri, v nedeljo 8. t. m., ob pol 8 zvečer z ljubeznivim humorjem prepleteno Dickensovo igro »Cvrček za pečjo*. Priljubljena igra si takoj osvoji slehernega poslušalca in si jo želi tudi večkrat videti. Režija je v spretnih rokah g. Fr. Gajeta. Predprodaja vstopnic je jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega nlica 12.
Ljubljansko gledaliičo
Drama. — Začetek ob 20 uri Sobota, 7. januarja; Pokojnik. Izven Znižane ce> c Nedelja, 8. januarja ob 15i Pikica in Tonček. Mladirska predatava. Izven Znižane cene. — Ob 20: Trid-^-.t sekund ljubezni. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 9. januarja zaprto.
Opera. — Začetek ob 20. uri.
Sobota, 7. januarja: Rigoletto. Gostovanje gdčne A Me
Nolijeve. Izven.
Nedelja, 8. januarja ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Roxy. Izven. Znižane cene.
Mariborsko gledališča
Sobota, 7. januarja, ob 20: »Prevara«. Zadnjič.
Znižane cene.
Nedelja, 8. januarja, ob 15: »Vse za'Šalo«. Ob 20: »kralj na Betajnovi«. Znižane cene.
Karel z 220.4 točkami. Sledijo Nedog Jože 197.9 točk, Florjančič Peter 187.6, Bevc Edo 179.20. Bevc Edo je pri enem skoku padel.
Nocoj ob 21. uri pod Cekinovem gradom:
Ilirija : Villacher Spori Verein
Nocoj ob devetih zvečer bo na igrišču SK Ilirije pod Cekinovim gradom hockeyska tekma mrd novim jugoslovanskim državnim prvakom SK Ilirijo in med Villacher Sportvereinom. Prijam!, i lepega lednega športa vabljem!
sc objameta in se spra bregu eo jih veselo pri
Warner Bros.
M malo znana imena
[ letom 1931 je malo ljudi v Evropi ve-primer kje leži Godesberg, kjer se je od-soda Češkoslovaške. Nič manj znani kraji
inu m nuaomus-	»Fantje-«	prekine	Rooin	Hood	v hipu
te	norčave oparke. Možaki	bi st	bili, če
zverjad, preden	jih	ne bi bi!	ustavil,	tako zafrkavali tudi
: ,pokopaliSče‘I«	do	večera.
Pravoslavni božični večer na dvoru
Častniki so prinesli badnjaka za kralja Petra in kneza namestnika v svečanem sprevodu z Avale
Vojaštvo belgeajske garnizije je tudi letos oslavilo na svečan način božični večer. Po vseh vojašnicah so bile prirejene ob tej priliki svečanosti, ki so v navadi pri pravoslavnih.
Popoldne je bila tradicionalna svečanost prenašanja badnjaka, klade, ki jo pri pravoslavnih na božični večer devajo na domača ognjišča. Svečanosti, katere glavni del je bil v dvoru na De-dinju, so prisostvovali tudi kralj Peter II., knez namestnik Pavle in ostali člani kraljevega doma. Svečan sprevod vojaštva je krenil od Častniškega doma ob 11 dopoldne. V sprevodu je igralo nekaj godb. V Koeutnjak je prispel nekaj po 12. Pri tej svečanosti je sodelovalo tudi številno belgrajsko občinstvo, ki je nosilo na svoje domove badnjak.
Medtem ko so badnjake sekali, je igrala godba. Dva badnjaka so odsekali na Avali že prejšnji dan. Prvi je bil namenjen za Nj. Vel. kralja Petra II., drugi pa za kneza namestnika Pavla. Najprej so badnjake okrasili, nato pa se je razvil svečan sprevod, ki je ob zvokih godbe in ob streljanju iz pušk krenil na dvor Dedinje. Med l>otjo so velike množice ljudstva navdušeno vzklikale kralju, knezu namestniku in članom kraljevega doma. Sprevod je šel od Košutnjaka proti Dedinju preko bulvara kneza Aleksandra Kara-gjorgjeviča.
V	dvoru na Dedinju so že pričakovali nosilce badnjakov kralj Peter, knez namestnik Pavle, kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga s kneževiči Aleksandrom in Nikolajem in princesi-n jo Elizabeto. Tam so bili tudi minister dvora Milan Antič, maršal dvora Čolak Antič, prvi kraljev pribočnik divizijski general Hristič, guverner Jeremija Živanovič ter člani kraljeve civilne in
vojaške hiše. Prihod na dvor so objavili s fanfarami ob 15. V tem trenutku so stopili pred dvorec kralj Peter, knez namestnik Pavle, oba kraljeviča, kneginja Olga, kneževiča in princezinja Elizabeta. Kralj Peter je po starem pravoslavnem običaju potresel z žitom prinašalce badnjakov ter jim zaželel dobrodošlico. H kralju je tedaj pristopil polkovnik Vojislav Petrovič, poveljnik prvega konjeniškega polka, ki je vodil te svečanosti, ter mu voščil vesele praznike. Skupina častnikov, zastopnikov vseh belgrajskih vojaških oddelkov, je nato prenesla prvi badnjak v veliko dvorsko dvorano ter ga postavila na ognjišče, na katerem je bil ogenj. S tem je bilo končano simbolično dejanje tradicionalnega polaganja badnjaka na domače ognjišče. Ta običaj se je ohranil med srbskim narodom od najstarejših časov.
Častniki, ki so prinesli badnjak, so nato stopili v vrsto na levi strani ognjišča. Hišni gospodar, Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis, knez namestnik Pavle in vsi ostali člani kraljevega doma so se nato z njimi razgovarjali, nakar so častnike po starem običaju pogostili z žganjem in slaščicami. S tem je bila vsa svečanost končana, in častniki, ki so prinesli badnjak, so zapustili dvorano ter odšli v beli dvor, kjer so prav tako položili še drugi badnjak na ognjišče. Člani kr. doma na čelu s kraljem in knezom namestnikom so nato gledali mimohod vojske pred dvorom. V sprevodu so korakali tudi vsi oni, ki so sodelovali pri prenašanju badnjaka v posamezne kasarne v Belgradu.
Svečanost je bila končana nekaj po 16, ko so vojaški oddelki v krasnem redu korakali po belgrajskih ulicah v svoje vojašnice, da v njih po starem običaju proslave božični večer.
Se nekaj o zmedenem letu 1938
Zanimivi dogodki, ki so zaradi neprestanega strahu pred vojno
ostali čisto v ozad u
Leto 1938 je bilo na svetu važno ne samo zaradi dveh vojn in zaradi tretje, ki smo ji koimaj ušli, marveč tudi na primer zaradi tega, ker so to leto odkrili zvezdo<slovci največjo doslej znano zvezda v vsemirju. Ta zvezda je dobila ime »Y« in ima tritisočkrat tolik premer kakor naše sonce. Do letos so mislili, da je največja znana zvezda Antares.
Spremembe na zemljevidu, za katere nihče ne ve
Razen znanih sprememb na evropskem zemljevidu, ki so izzvale v marcu in v septembru toliko razburjenja, je bilo še nekaj takih, za katere skoraj nihče ne ve. Francija je na primer 13. maja 6 preprosto izjavo v uradnem listu priključila svoji dr avi ogromno ozemlje pri južnem tečaju. Ta je Adelijina zemlja, ki meri 400.000 kv. km, skoraj toliko kakor vsa evropska Francija. Zemljo je od-
I kril leta 1840. raziskovalec Dumont d’Urville, in jo imenoval po svoiji ženi.
Junija je Francija zasedla otočje Paracel pred južnokitajsko obalo blizu Hainana, in začela na njem urejati letalska oporišča, ki so precej razburila Japonce. Hudega pa ni bilo nič.
Anglija je v preteklem letu čisto na tihem zasedla Bahreinsko o.točje v perzijskem zalivu, do katerega je vse zgodovinske in uradne pravice imela Perzija.
Julija je Francija za 1,300.000 mark prodala Nemčiji svoje pravice do gozda Mundats pri Wiesemburgu. Ta getzd je bil francoska last že od kralja Dagoberta, ki ga je podaril Cerkvi.
Prej
Pred delo na ločala
V Uruguayu enkrat na leto obiščejo člani najvišjega sodišča kaznjence vseh jetnišnic ter sc pri tej priliki zanimajo za vsakega posebej, kaj ga je privedlo v zapor. V gotovih primerih more to najvišje sodišče kaznjenca, če nima na sebi ravno prehudih grehov, takoj spustiti na svobodo
niso bili na primer Heb, Hust in kar je še takih imen, ki 6o postala slavna v razburjenem mesecu septembru. Prav tako ni pred letom 1938 nihče poznal imen kakor Seiss-Inquart, lord Runciman, dr. Hacha, predsednik Izmet Ineni, general Ce-dillo, Howard ali Douglas Corrigan.
Kakor vsako leto, je balo tudi v letu 1938 več slavnih in
nekaj zanimivih porok
V januarju sta se poročila egiptovski kralj Faruk in Farida Zulfikar, ki je zasedla starodavni prestal Kleopatre. V a>prilu je bila kraljeva poroka v Albaniji. Knez Pavle Grški se je poročil z vnukinjo bivšega nemškega cesarja Viljema II. Velika Vojvodinja Kira, hčerka pokojnega pretendenta na ruski carski prestol se je poročila s knezom Ludvigom Ferdinandom Pruskim, sinom bivšega nemšlkega prestolonaslednika in dedičem Hohenzollerske rodibine. Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg 6e je v ječi poročil z grofico Czerninovo. Mlajši sin ameriškega predsednika Roosevelta se je poročil s hčerko predsednikovega najhujšega gospodarskega sovražnika, miljarderja Duiponta de Nemounsa. Drugi sin italijanskega ministrskega predsednika je oktobra peljal pred oltar gospodično Rubertijevo. Vnukinja slovitega draškega pisatelja pravljičarja, ki ga pozna mladina V6ega 6veta, Andersena je v Londonu vzela 6ina Conana Doylea, pisca slovitih fantastičnih romanov in očeta detektivskih zgodb Sherlocka Holmesa. Egipčan Fahmi paša je v starosti 90 let poročil 21 letno lansko miss Turčija.
Neverjetno, a le res
Kakor vsaka leto, je tudi leto 1938 bilo bogato na raznih presenetljivih resnicah in neverjetnostih.
To leto je na primer angleški minisitnski predsednik prvič v zgodovini z letalom potoval v Nemčijo in to ponovno. V Italiji so uvedli oibvezno tikanje mladih ljudi. Nemčija je zapovedala civilno o>brambo za moške in ženske brez razlike starosti. Jaiponci in Rusi so se na meji Mandžurije borili za kraj Čangkufeng, katerega je imela v najemu — Češkoslovaška. Amerikanec Hughes je obletel svet v treh dneh, 19 urah in 8 minutah. Francosiki letalec William se je spustil z višine 10.800 m in odprl padalo šele 200 m nad zemljo. Padal je 2 minuti 50 sekund. Anglež Eyston je z avtomobilom dosegel brzino 575 km na uro. Nemški general Udet je dosegel z letalom svetovni rekard, ko je na progi 100 km letel 634 km 320 m na uro. Italija je dosegla svetovni rekord v višinskem poletu.
Znanstveniki 60 leta 1938 odkrili
štiri nove elemente
tako da jih zdaj poznamo vsega skupaj 97. Novi elementi so ekarenium, eka-osmium, eka-iriddum, eka-platinum, eka-zlato. Učenjaki so dalje odkrili vitamin K, imenovan 6lnjevalni vitamin, brez katerega se kri na odprtih ranah ne more strditi.
V	Franciji eo uvedli obvezno cepljenje proti da-vici z anatojdnom dr. Ramona, ki se je izkazal kot zelo uspešno sredstvo zoper to strašno otroško bolezen. Znanstveniki Foumeau, Trehouel, Borret in Nitti, so dognali, da beli prah sulfamit zamori klice meninigite, sifilide in močvirske mrzlice.
In še tisoč drugih presenečeni
V Franciji 60 zvišali poslanske plače od 60 tisoč na 80 tisoč frankov. Irska je dobila novo uradno ime Eire. Na Kreti je nečak pokojnega Venize-losa zanetil revolucijo, ki je trajala 48 ur. Amerik a niška redovnica Helena Lain&ky, s samostanskim imenom sestra Ana, je od papeža dobila dovoljenje, da Iahiko izvršuje zdravniški poklic. Neki argentinski kmet je pri kopanju odkril bajni zaklad španskega podkralja Sobremontea iz 16. stoletja. V Reimsu so posvetili obnovljeno starodavno gotsko stolnico, ki je bila uničena med svetovno vojno. V Franciji so našli po sto letih Napoleonov poročni prstan. 13 letni ameriški pobalin je ukradel lokomotiva ekspresnega vlaka. Polja/k Poul Keren, ki 20 let ni mogel zatisniti oči, je leta 1938 prvič zasipal. V Toikiu jc umrl naravne smrti predsednik vse japonskega kluiba samomorilcev g. Egava.
Amerikanca Marahal in Ludeck sta nadaljevala in doigrala partijo šaha, katero je bila pred 20 leti ustavila napoved vojne. Greta Garbo je prvič v svojem življenju sprejela časnikarje in jim dala izjavo. Filmski igralec Clarik Gable je postal lastnik dnevnika, pri katerem je kot fantič bil uslužben za postrežniika pri listu. V Angliji je požrtvovalen star mož dal svoje oči, da so jih s čudovito operacijo vstavili mlademu oslepelemu človeku — upajmo, da bo ta in mi vsi z njim po zmedenem letu 1938 gledal lepše in srečnejše in pisanih dogodkov še bolj bogato novo leto.
Uspeh filma „Robin Hood" v tujini
Francoski listi poročajo, da je za božiču« praznike 30 največjih kinematografov v Franciji, Švici in v Belgiji začelo istočasno predvajati film »Robin Hood«. Film je v vseh treh državah doživel izreden uspeh. K uspehu je veliko pripomogla spretna reklama. Vsi kinetografi, ki so si film zagotovili, so uredili reklamo zanj enotno. Dali so celostranske oglase v največje francoske, švicarske in belgijske liste. Reklamni zagon, kakor so ga podjetja v teh državah pokazala za to delo, skoraj nima primere. Ni pa filmu do uspeha pripomogla samo reklama, marveč tudi zanimiva romantična vsebina. V tem nam bodo nedvomno pritrdili navdušeni bralci našega listka, ki jih »Junaštva Robina Hooda« vsak dan sproti osvajajo. Filmske kritike v omenjenih treh državah poudarjajo izredno dramatičnost dejanja v tem filmu, mojstrsko režijo (režiral je delo M. Curtiz, stvaritelj »Poročnika indijske brigade«). Film je izdelan v naravnih barvah po izpopolnjenem sistemu »Tehnicolog«. V Parizu je film še pred dogovorom o skupnem predvajanju v treh državah kupil kine-tograf Rex, ki ga predvaja nepretrgoma že šest tednov.
Na zaledenelem severnem morju so morala letak priti ladjam na pomoč.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 7. januarja: 12 Plošča za ploščo pisana zmes, srodba vesela in pesmice v m os — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerleoff: Kako je Niels Hol-gersen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Gašperček — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.41) Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: Sonce se v znamenju kozla sprehaja, luna po svoje zemljo zafrkava, črna nas veda v skušnjavo zavaja, kogar ni strah, naj so z nami zabava. Pisan večar. Izvajajo člani rad. igr. druž. Se-Stav« m vodstvo: Ježek i« Ježek — 22 Napovedi, po-
»r ??	■ Vose* Ttčffleo tedna, igra Rad. ork.
Nedelja, 8, jan.: 8 Vesel jutranji pozdrav: šrajnel •Štirje fantje« — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos trnovske cenkvo - 9.45 Verski govor šle)	10,)Vurllske or£le '»rajo (plo-
“ *' “J< — U Po domače in za	ples (plošče)	-	11.30	Koncert Radij, orkestra _ 13
Napovedi, poročila - 13.20 Domači zvoki: Bežigrajsko pevsko društvo, vmes plošče — 17 Kmetijska ura: Kreditne zadruge in varčnost na kmetih (dr. Basa j Jože)
—	17.J0 Veselo popoldne. Sodelujejo: ga. Dragica So-Kova, gac. I oldka Rupnikova, gg. Svetozar Banovec in rov&ič ter Radij, orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Melody-.iazz — 20.30 Veseli zvoki, igra. Radij, orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in krajši čas (plošče).
Ponedeljek,	9.	jan.:	12 Šramel Škerjnnček — 1245
Poročila — 13 Napovedi	— 1,3.20 Iz daljnih dežel (pio-
sče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstveaia ura: dr. B Magajna - 18.20 Valčki (plošče) - 18.40 Iz slovenske glasbene zgodovine (g. dr. Jos. Čerin) — 19 Napovedi poročna - 19.30 Nac ura - 10.50 Zanimivosti - 20 Koncert Radij, orkestra - 21.10 Ljubljanski godalni kvartet — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Koncert lahke glasbe. Sodelujeta g. Mirko Premelč in Rad. orkester.
Drugi programi
n fan'laVa-- Belarad: 20 Narodne pesmi in kone^-r^>>S pTtraluI ,ko"oert - Zagreb: 20 Pevski codba ao^r^.hi ”a Bla's,!a ~ Praga: 19.15 Vojaška «	1-	7VK; BI’ore;1. 22-3S	Salonski	orkester -
Varšava,	19.1o	Zabavna glasba   Sofiia•	Vokalni
koncert, 19.34} Božične pesmi. 20 Komorni koncert -Budimpešta:	20.10 Vokalni koncert, 30.30	Orkestralni
koncert, 22 Jazz, 23.10 Ciganski orkester — Trst-Milan' 17.15 Simfonični koncert. 2i Kitare, 22 Pisan koncert
-	Rim-Bari: 21 Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda-
1rar0g *am	Bcrlin-	20 Letalske
godba — Lipsko: 20.10 Smučarski večer
Norman Railly Raine:
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
»Hitreje, podvizaj se! Hočem, da tečeš po vodi!« zapove Robin. In templar steče z bremenom na hrbtu, ko pa pride do srede, se naglo nagne naprej, ga zgrabi z obema rokama, si ga potegne čez glavo in Robin se prekucne v vodo kakor vreča. Templar, ki je bil vse to zasnoval že prej, se v vodi hitro vzravna in preden ga je Robin utegnil zgrabiti, že izvleče meč iz nožnice ter navali nanj. Obupen žvenket nastane. Meča zvenčita, voda se peni in pljuska; borca odskakujeta, meča klatita po gladini z zamolklim šumom.
Oba sta se spretno izmikala. Robinovi prijatelji pa so z brega gledali ta čudni dvoboj obeh junakov. Drug drugemu sta popolnoma dorasla, nobeden ne popušča, oba se enako spretno izogibljeta udarcem, oba pa tudi z enako srditostjo napadata. Kdo neki bo zmagal, kdo podlegel? Borba se vleče, sreča 6e zdaj nasmehne enemu, zdaj drugemu. Templar udarja silovito, Robin še hujše. Templar odbija spretno, Robin še pripravnejše.
Končno Robin zapazi prosto mesto, bliskovito dvigne meč in zamahne nad nasprotnikovo glavo; zdi se, da je templar izgubil ravnotežje — udarec bi ga moral zadeti prav sredi lobanje, možgani bi morali brizgniti — tako se zdi opazovalcem, ki so od razburjenja izgubili sapo.
Škoda za tako imenitnega junaka in korenjaka! Toda frater jc kakor vidra švignil v vodo in se potopil ter se na ta na-
čin izognil težkemu in nevarnemu udarcu. Meč je zažvižgal po zraku kakor bi bila siknila ranjena besna kača — in udaril v prazno. Od silnega zamaha se jc Robin zamajal v nogah in se opotekel, kakor bi moral na vsak način pasti na glavo v vodo. Ta čas pa se je tudi že templar izko-bacal iz vode in ko je videl, kaj 6e godi z Robinom, je dvignil meč, da bi Robina koj, ko bi padel, odločilno usekal ter tako skrajšal težki boj.
Robin pa se je v zadnjem hipu obdržal na nogah, nepričakovano zamahnil z mečem in ker je krepko zamahnil in udaril silovito ob fratrov meč, se je templar-jeva stisnjena pest razrahljala, meč pa je odletel po zraku v velikem loku daleč preč v vodo. Radosten krik se razlegne po gozdu. Robina so na ta način pozdravili njegovi prijatelji; s krikom so mu čestitali h končni zmagi.
»Vdaj se, templar! Kaj ne vidiš, da znam meč boljše vihteti kakor ti?« mu zavpije Robin ves zasopel.
»Ko te prebodem, boš drugače govoril!« ga zavrne templar z vso jezo. Preponosen je bil, da bi priznal svoj poraz. Pa takoj sam sprevidi, kako smešne so prav za prav bile njegove besede.
»Še nikoli nisem srečal mečevalca, ki bi bil boljši od tebe!« pravi, ko uvidi, da bi bila nadaljnja borba že vnaprej neumna in že vnaprej obsojena na popoln in sramoten neuspeh.
»No, potem sva pa bot! Potlej pa z jezo in z bojem kar lahko pri priči nehava!« veselo odvrne Robin Hood.
»Še daleč nisva bot! Ti si pojedel kračo, ki je bila moja!« se zadere templar.
»Beži, beži! Nekaj! Dovolj je boja in prepira! Pojdi z menoj! Dal ti bom tako imenitno pečene divjačine, da boš še na smrtni postelji cmakal z jezikom in se oblizoval, ko sc boš spomnil nanjo! Pečenko boš dobil in pivo!«
In templar odneha. Pristopi k Robinu, sežeta si v roke, se objameta in se spravita iz vode.. Na bregu so jih veselo pričakali " *■'“
(Foto: Warner Bros.) Medtem pa se je tudi templar že iz-kobacal ij: vode...
»Če bi mi bil prej kaj takega povedal, zdaj prav gotovo ne bi bila mokra!« pravi dobrodušno templar.
»Tak pojdi z nami, odloči se, bodi naš brat!« mu vnovič predlaga Robin Hood.
»Bom pa šel, no, pa le zato, da vas odvadim kraje!« pristane templar in stopi k ostalim borcem. Obstopijo ga, Ivan Malček pa ga s svojo široko, medvedjo dlanjo potreplja po trebuhu in hudomušno pristavi:
»Morali bi pobiti vso bi utegnili nabasati tole
»Dvakrat toliko pa bi rabili, če bi hoteli napolniti tvojo salabolsko bučo!« mu pri priči pripravno, pa dobrodušno zabrusi templar. Vsi se nasmejejo.
»Naš možak je postal zdaj!« pravi Robin prav zadovljno.
»Tak je kakor trije naši!« doda veselo Much.
»Zaleže pa za dvanajst vaših1« 6e pobaha templar sam.
(Foto VVarner Bros.) »Morali bi pobiti vso divjačino, preden bi nabasali ta želodec!«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. la inofemstro 25 din. HredniStvo: Kopitarjev* ulica «/111 Telefon 4001 do 4005 llorava- Koniturmr« o lir* a
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: K. C«t. Izdajatelj laž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.	‘