IX. letnik. V Gorici, dne 1!). decembra 1901. 51. številka. Organizujmo se tudi politično! Poleg kmečke stanovske organizacije nikakor ne smemo in ne moremo pustili izpred oči politične organizacije. Minule volitve v deželni zbor so dejanski pokazali*, kolike važnosti za javno življenje so katoliška politična društva. Naval napredne stranke je bil v tolminskem volilnem okraju naravnost neeuven. Poslu-žili so se vseh sredstev, da bi vrgli naša kandidata. A ves trud, ves napor je bil brezvspešen. Zmagala je sijajno naša stranka. Za zmago pa se imamo zahvaliti vrlima političnima društvoma za bovški in kobariški okraj. V obeh okrajih je napredna stranka računala na gotovo večino. Toda društvi začeli ste prirejati volilne shode, ljudstvo je slišalo jasno in odkrilo besedo, odprle so se mu oči in spoznalo je liberalne nakane. In „moj up je šel po vodi“, klicala jo liberalna stranka. Zmagali smo mi s sijajno veščino. In javno moramo priznati, da je la vspeh edino le sad obeh političnih društev. To dejstvo govori, da t:eba ustanavljati tudi politična društva Mnogo, mnogo moramo goriški Slovenci v tem oziru še storiti! Kakor mreža morajo se razprostirati po celi naši deželi politična društva, delujoča vsa v jednem duhu za vero m narod. Za vsaki sodni okraj se mora ustanoviti katoliško politično društvo. Ustanoviti se mora in sicer takoj, brez odloga. Ta društva morajo imeti v posameznih občinah svojega okraja svoje poverjenike in stalne poročevalce, ki stalno vzdržujejo duševno vez mej somišljeniki dotične občine in odborom političnega društva. V vsakem količkaj važnem slučaju naj dopisujejo poverjeniki in sploh somišljeniki društvenemu odboru, bodisi, da ga pouče o važnih dogodkih ali razmerah, ali pa da si izprosijo sveta, ali navodila za svoje postopanje. Na ta način se v.- tv ari krepka jednotna organi zacija somišljenikov doličnega okraja. Treba je le mignili, in cela armada je na nogah. Id ST ti K. Češčena bodi kraljica... Zahajajoče solnce je z zadnjimi žarki poljubljalo vrhove mogočnih gora, ter je od zelenih gozdov se poslavljaje zlatilo bele stene prijazne kapelice stoječe ob robu temnega gozda. V kapeli, pred podobo preblažene Device, kleči z sklenjenima rokama mlada deklica. Angelsko mili obrazek obrobljajo zlato rumeni lasje, in nedolžno oko je zaupljivo vprto v rajsko milo obličje neb;•• Kraljice. Uboga Lisetta! Jedva je minulo dve leti, kar ji je ljubi Dog vzel skrbnega očeta, in danes so ji pokopali ljubljeno mamico. Z gomile drage matere hitelo je zapuščeno I Dietno dete v kapelo, kjer jo najdemo pred podobo preblažene Device. Kako zaupno dviga nedolžne ročice proti Njej, ki je Tolažnica žalostnih, iz | angelsko čistega srca kipi proti nebu vroča prošnja, naj bode Ona, ki je Mali sirot in zapuščenih, tudi njena Mati, var-hinja in voditeljica. Na javno mnenje upliva se najbolje z društvenimi shodi. Posebne važnosti | so društveni shodi, na katerih se raz-| pravljajo zanimiva dnevna vprašanja. I Nič ne upliva tako prepričevalno na človeka, nego živa beseda. Na shodih pa pride v poštev še dvojna korist: prvič se govori zajedno k velikemu številu Iju-dij — drugič pa na takih shodih navdušenje jedilih vedno tudi navdušuje druge, ki so sicer bolj hladni. Jeden navdušuje drugega, v vzajemnem navduševanju se krepi verska in narodna zavest. Zato kličemo: Ustanovile v vsakem sodnem okraju katoliško politično društvo ! Ustanovile je takoj, brez odloga ! Ura zamujena, ne povrne se nobena. Ustanovljena društva pa naj pridno uporabljajo sredstva javnih shodov. Kajti to sredstvo je tolike važnosti, da društvo ki nič drugega ne dela, nego snuje javne shode z zanimivim vsporedom, je tako izpolnilo svojo najvažnejšo nalogo in že radi tega zasluži pohvalo. Somišljeniki, na delo! Za vsaki sodni okraj se takoj sestavi osnovalni odbor, ki ukreni vse potrebno, da se pravila potrdi; in društvo prične delovati. Na delo brez obotavljanja in omahovanja ! It e s o I u c i j a drugega slovensko-katoliškega shoda se glasi: „Ustanavljajo naj se za posamezne kraje, župnije, občine ali okraje (dekanije, okrajna sodišča, glavarstva) katoliška politična društvu. Vsako tako društvo naj se dogovori z lastništvom kakega katoliškega lista tako, da bo vsak društveni član dobival dolični list kol glasilo svojega društva1*. Ničesar ne verujem! D r u š t v a m o r a j o v s m o tri h in sredstvih služiti le dobremu. So pa tudi taka društva, ki so slaba in h katerim ne more nihče pristopiti z mirno vestjo. Tu ne menimo le onih skiivnih društev, kakor so prostozidarska, ki jih je pod kaznijo izobčenja prepovedal sv. Oče Leon XIII., ampak vsa ona društva, ki smatrajo vero za postransko ali kakor pravijo, zasebno stvar, so veri V pobožno .molitev zatopljena začuje za seboj korake in ozrši se, zagleda na pragu kapelice moža obl'čen * v lovsko obleko. Urna brada obraščala jo rujavi od solnca ožgani obraz, in kodrasti lasje padali so neredno na visoko, ponosno čelo, izpod katerega so dve divji očesi nekako zasmehljivo gledali malo Lisetto. Deklica, pri prvem pogledu sicer nekoliko prestrašena, ojači se kmalu in otroško priprosto nagovori tujca: ,.Ste li prišli tudi Vi molit k pre-blaženi Devici ?“ Toda ubogo dete prestraši se še bolj, ko ji tujec osorno odgovori: ,.Ne otrok, za moža se no spodobi, da bi se klanjal ženskim podobam, nekdaj da, bil sem tako neumen, toda sedaj ne več“. ,.Neumen ?■* odvrne otrok pogumno, ,,je li neumnost častiti preblaženo Devico ? Ah glejte kako je lepa! gotovo Ona tudi Vas ljubi, pokleknite vendar in mo-iite z menoj*1. „I)ete, da bi ti znalo kedo sem jaz, ne bi govorilo tako*1, odvrne tujec. pogubila. Ko človek pristopi k takemu društvu, zamrežijo ga od vseh strani, da ne more uiti. Kakor pajek izpije kri svojemu plenu, izrujejo mu taki ljudje polagoma vero iz srca. Vero tedaj lahko izgubimo, ako služimo živalskim strastem, ako čila.no brezverske spise, ali pa tudi s pristopom k slabim društvom. Te naštete stvari so korenike moderno brezvere. 5. I’ r e i š č i m o še, ali je p u h-I i c a: „Ne v e r u j e m n i č e s a r e s-nična. Saj niti res ni. da ne veruješ ničesar; takega človeka, ki bi ničesar ne veroval, ni na celem svetu. Brez vere padel hi omikani svet nakrat na stopinjo divjih zverin. Vera je dvojna: naravna in nadnaravna. Naravna vera se opira na naravni, človeški ugled, in zadeva medsebojno življenje. Nadnaravna pa so opira na božji ugled in zadeva naše razmerje do Boga. Vsakdo ima naravno vero. Gospoda veruje kuharici, da ne zameša strupa v jed, gost mora verjeti krčmarju, da je njegova pijača pristna, da vsaj škodljivih tvarin ni v njej. Ako se vozimo po železnici, zaupamo vodniku, da nas ne strmoglavi v prepad. Učenec veruje učitelju, da je A A in B B, čita-telj veruje knjigi, v katoroj stoji, da je bila 1878 vojska v Bosni; trgovec veruje odjeiimiku, da mu bc plačal; kdor sklepa pogodbo, veruje sodrugu, da bo izpolnil prevzeto dolžnost. Vedno in povsod tedaj nahajamo „vero“. Ako človek veruje človeku, je-li pametno ljubemu Bogu odreči vero? Gotovo mora Bogu še tisočkrat bolj verjeti. A kako vem, da Bog govori in s kom govori ? Sv. 1’avel piše: „Uerkev jo steber in temelj resnico1*. Katoliška cerkev tedaj mi pove to. Govor dr. Tavčarja m odgovor posl. Povšeta. D sv. misijonih. Dr. Tavčar je govoril dno 22. nov. v državni zbornici tudi o sv misi-jonih. Hekel je: „Misijoni hujskajo Ijud- „Kedo pa ste vendar?“ vpraša radovedne Lisetta. „Si li čula kedaj ime — Garlo Menzo ni ?“ „0 da! mnogokrat, tako se zove vodja roparjev, ki so že toliko popotnikov oropali in pomorili. In jaz sem vedno molila za Karla Benzoni-ja, da bi se po-boljšal**. „Olrok moj, Carlo Bonzoni sem jaz“, odvrne tujec ginen, „le moli za me, morda te Bog usliši". S temi besedami obrne se ter hoče oditi. „Ne, ne, vzklikne deklica**, sedaj pa le pokleknite z menoj in prosite Marijo odpuščenja, oh saj ona je tako dobra, gotovo Vam odpusti**. „Ne, dele“, odvrne ropar, Jaz že davno ne znam moliti“. „Nc znate moliti ?** začudi se deklica. ,,Vas li Vaša mamica ni učila molili? ali Vam je morda že umrla? 0, le pokleknite in molite z menoj, vsaj „Ce-ščena bodi Kraljica**, to gotovo znale!** In roparja za roko nazaj potegnivši poklekne pred altarček in roke sklenivši začne z milim glasom; sivo na njegove stroške. Po misijonih ljudstvo podivja**. Poslanec Povše mu je odgovoril: „Vedno sem slišal, da se dolični troski za ljudske misijone pokrivajo s prostovoljnimi doneski. (Dr. Tavčar mrmra). Prosi m, gosp. d o k t o r, i m e n u j t e s I u č a j e, pa ni treba tako s p I o š n o črniti in obsojali**. Dr. Tavčar je tudi trdil, da po misijonih ljudstvo podivja in da duhovniki ljudstvo hujskajo. To vse so znane tirade naših nasprotnikov. (Jo se je res ob pogrebu g. župana Žgurja v Gočali tako godilo, kakor trdi dr. Tavčar, poleni mi vsi to obžalujemo. Dobil sem tri pisma, v katerih se zatrjuje, da ni bilo tako, kakor trdijo nasprotniki. G. kurat !’er-jančič je sam prosil svoje pristaše, naj pozabijo n smrti, kur je bilo, in naj se udeleže pogreba. Odločno pa moram ugovarjati, da bi bil pristaš naše stranke streljal ob pogrebu**. O Škotovih zavodih. Dr. Tavčar je rekel: „V vsaki župniji duhovniki določujejo, koliko morajo gospodarji, otroci in posli v gotovem času plačevati za škofove zavode. Ta denar prejema škofov ekse-kulor“. P o s I a n e c P o v š e j e odgovoril: „Jaz gotovo veliko občujem z ljudstvom, ker imam posestva tudi na deželi; reči pa moram, da tega nisem še slišal. (Dr. Tavčar ugovarja). V i, g. d r. T a v č a r, gotovo še niste dobili plačilnega n a I o g a za škofove z a vod o i n b i t u d i n e dal belič a. Bes je, da knezoškol’ nabira denar za svoje zavode, a to so le prostovoljni darovi. In kakor sem te dni č u I, se bodo v bodoče prostovoljni prispevki za škofove zavode pobirali le v cerkv i. Torej ni res, da se ljudje strašijo z okseku-cijami**. D duhovnikih. Dr. Tavčar je strastno napadal duhovščino ter jej očital, da iz ubogega ljudstva izžema denar. Poslance 1’ o v š e pa um je odgovoril: „Bavno duhovniki so založili mnogo „(Ješčenu bodi kraljica, mati milosti . . . .“ Nehote pokleknil je ropar v ozadju kapelice, ter ginen poslušal molitev nedolžnega otroka. In ko je deklica dospela do besed: „0 milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!** kanila je divjemu roparju z očesa svitla solza in kakor da se sramuje mehkih občutkov, planil je kvišku, iztrgal deklici križec, katerega je med molitvijo držala v sklenenih rokah, ter naglim korakom odšel v divji temni gozd.......... * * * Mlada Lisetta bivala je po smrti svoje matere pri neki teti, katera jo jo ljubeč ko lastno dele skrbno vzgojevala. Nedolžno čisto srce darovalu ji* v svojem 20. letu popolnoma nebeškemu ženinu, ter je vstopila v samostan usmiljenih sester. Ko redovnica prejela je ime: „seslra Marija** ter je tako pod vodstvom nebeške Kraljice darovala celo svoje življenje terpečemu človeštvu. Bopar Benzeni izginil ji je že davno iz spomina, ker itak ni bilo ničesar več čuti o njem. slovensko ljudstvo na'ft; za vero dom offsg Izhaja vsaki četrtek ob 11. uii dopoldne. Rokopisi se ne- vračajo. Nefrankovnna pisma sv m* sprejemajo. Cena listu znaša zn celo loto ‘1 krone, za pol lota 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1*5C Za Nemčijo jo cona listu 5 K, za druge deželo izven Avstrije (i K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hllarija štev. 7. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. b \ Naročnino in naznanila sprejo m a upravuištvo v Gorii i, Somoniška ulica št. ‘J. Posamezno številke so piodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mostnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice so računijo po potit vrstah, in sicer: če so tiska enkrat I I vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 viu.ijVeč-kial po pogodb,i/ I ^.(W Tl).**- J 4> Tiska ,.\nrodita tiskarna* (odgov. J. Marušič) v Gorici. dijaških ustanov. Slo in slo slovonskili akademikov ji1 samo s temi ustanovami dovršilo svoje nauk« in doseglo častna mesla. Saj je za dunajsko vseučilišče d lili o v n i k K n a I'o 1založil menda 50 lepili ustanov. V Ljubljani smo si zgradili zavod za gluhoneme, ki slano nad polovico miljona kron in ta denar je le iz duhovniških rok. Konečno pa še naglašam, da je bila slovenska duhovščina vedno zvesto udana svojemu narodu in da tudi Tavčarjev govor ni iztrgal izstotisočorih src slovenskih ljubezni in spoštovanja do slovenske , duhovščine*'. (Živahna pohvala). O slovenskem ljudstvu. Dr. Tavčar je govoril o slovenskem ljudstvu v državnem zboru tako-le: „Naše kmečko ljudstvo še ni zrelo za nikako javno delovanje. Duševna revščina našega kmeta je neznosna; ne vidi nič, ne sliši nič, ne občuti nič, prav kakor hlod je, ki se poleni razreže v farovške deske. Naše kmetsko ljudstvo je ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno. Naš kinet je k večjemu polčlovek11. Tako je sramotil dr. Tavčar v državnem zboru pošteno slovensko kmečko ljudstvo. Naši zagrizeni sovražniki Nemci in Lahi so mu ploskali. Na le besede mu ni bolel poslanec Povše odgovarjati, ker se je s tem pri vseh Slovencih že sam obsodil. Tudi najožji somišljeniki Tavčarjevi obžalujejo, da je tako govoril. Politični pregled. Konzistorij v Rimu. — V torek se je vršil v prisotnosti kardinalov in papeževega dvora tajni konzistorij. Pri tej priliki je imel sveti Oče nagovor, v kalarein je obžaloval, da mora govoriti o žalostnih mesto o veselili dogodkih. Izrazil je svojo bolest nad načrtom zakona glede ločitve z a k o n s k i h z v e z, ki ga namerava odobriti italijanski parlament. 1’apež je pojasnil, da bi lak zakon nasprotoval nauku katoliške cerkve. — 1’olem so bili imenovani arinen-sko-katoliški nadškof za Lvov Theodoro-vicz, tor škofje lslvan Varossy in Sze-cheny. Naznanjeno je bilo tudi imenovanje zadrskega nadškofa Dvornika. Seja državnega zbora dne 12. t. m. — Zbornica je razpravljala o kmečkih zadrugah. Splošna debata jo bila hitro končana, kajti večina poslancev z veseljem pozdravlja ta zakon. Naj omenimo, da je poročevalec o lem zakonskem načrtu kranjski poslanec Povše. Na njegov predlog ji; zbornica tudi takoj začela s podrobno razpravo ter soglasno sprejela § t. Seja državnega zbora dno 13. t. m. — Ob začetku seje je prišlo do burnih prizorov, katere so provzročili socijalni demokralje. Nato je zbornica vspešno nadaljevala razpravo o kmečkih zadrugah. Seja državnega zbora dne 14. t. m. — Paragraf 2. o kmetijskih zadrugah je obveljal brez premembe, paragraf tl. pa s premembama, da so pri-dobninsko - gospodarske trgovine izključene, dovoljeno pa skupno nakupovanje gospodarskih potrebščin. V svojem stanu presrečna, živela je h; svojemu poklicu, ter je na ostali s;el pozabivši vestno spolnjevala dolžnosti, katere ji je nakladala ljubezen do Doga in do bližnjega. Kar jo nekega dne nenadoma pokličejo v govorilnico. VstopivSi zagleda pred seboj častitljivega starčeka, v redovni obleki, kateri jo po prijaznem pozdravu nagovori: „i\le li še poznate, častita sestraV“ Predno je bilo mladi redovnici mogoče odgovoriti, potegne starček iz nedrja križec ler ji ga poda z besedami: „Pred laslimi leti, častita sestra, vzel sem Vam ko Carlo Renzoni ta križec, in ko oče Frančišek Vam ga danes hvaležnim sercem vračam. Spominjajte se me, prosim, v molitvi. Z Bogom! Izrekši pokloni oe strmeči redovnici in naglim korakom odide. * * * Nekaj let pozneje prejela je sestra Marija od predstojnika bližnjega samostana zadnji pozdrav in blagoslov v Gospodu zaspalega očeta Frančiška nekdaj •— Karla Benzonija. Soja državnega zbora dno 16. t. m. Zbornica je vsprejela $ 12. iu pričelh razpravo o li}., 14. in lf>. zakona o kmečkih zadrugah. Dr. Žitnik je predlagal, naj bi vlada dala iz državnih sredstev 4 milijone kron za ustanovitev kmečkih zadrug. Predlog je bil odklonjen. Seja državnega zbora dno 17. t. m. — Zbornica j e d o v rš i I a d r n-g o br a n j e o k m očkih z a d r n g a h ter pričela razpravo o §§ 59. iu 00. obrtnega reda. Tajni ukaz proti dvoboju. — Glasom poročila dunajske „Armee-Zeitung11 so dobili pred kratkim vsi av-slro-ogerski častniki reservalni odlok, ki ima namen omejili dvoboj v armadi. Pii častnih aferah mej častniki ne s ne pri li nikdar do poziva I; dvoboju, dokler ni o lem obveščeno poveljstvo dotičnega polka. To oblastvo potem določi, naj se li vrši dvoboj ali ne; v slučaju dejanskih razžalitev sine isto razžalitelja pozvali pred sodišče. — Ta odlok je izšel očividno pod vtisom zadnjega aristokratskega o-idica, a je zopet le samo polovično delo. Dvoboj bodo le tedaj popolno odpravili, ako ga enostavno prepovedo. Nadomestilo za to se bo že našlo, samo če ga dotičniki hočejo iskali. Vseučilišče v Zagrebu. — Avstrijski pravosodni minister je v principu priznal veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča za tostransko državno polovico. Sedaj se vrše dogovori med pravosodnim in naučuim ministrom, bi li bilo iz kakega predmeta treba še izkušnje v Avstriji. Odbor v proslavo okupacije Bosne in Hercegovine. — Na Dunaju se je te dni osnoval odbor, ki bo vodil proslavo 2:Vletnice, odkar sle Bosna in Hercegovina okupirani. L. HK);I se priredi skupni izlet na takratno bojno polje in na grobove padlih avstrijskih vojakov. Protektorat bode skoro "o!"’ prevzel nadvojvoda Fran Ferdinand. Mej Rusijo in Japonsko se od homalij na Kitajskem semkaj razmere nekako čedalje bolj poojslrujejo. Poglavitni vzrok te napetosti je olok Korea, katerega hoče dobili Rusija v svojo neodvisnost od Anglije in Japonske. To pa je proti dlaki Japoncev, kajti Japoncem je Korea nekak življenjski pogoj. Japonska je silno obljudena dežela, ki nima dovolj prostora za vse svoje prebivalstvo. Olok Formosa, ki je v njihovih rokah, že davno več ne zadošča, da sprejme vse priseljence iz Japonske; olok Korea pa je jako razsežna, rodovitna, a še zelo malo obljudena zemlja. Zaradi tega se je žele Japonci polastili. Ker pa je Rusija proti temu močna ovira, zaradi lega vlada na japonski slrani veliko sovraštvo proti Rusiji, katera se hoče preko Mandžurije polastiti tudi Koreje. O vojni v južni Afriki imajo listi čedalje redkejša poročila, to je podobno, da bi utegnilo biti vojne vendarle kmalu konec. Vendar je lemu težko verjeti, kajti Buri se ne odreko svojemu cilju popolne svobode in imajo upanje, da se jim posreči doseči la cilj. Oni imajo še vedno slalne armade 10 000 mož v svojih republikah, a ravno toliko je ustašev v Kaplandiji in tam okoli. Angležke moči pa čedalje bolj pešajo, ker jim primanjkuje potrebne živine. Zaradi tega vlečejo iz vseli krajev svela konje skupaj za južno Afriko, katerih pa le malo dospe na bojišče ker poginejo po poti. Devvet ima zdaj v bližini Pretorije 3000 mož zbranih v okolici Heilbronna, kjer obkoljuje čele polkovnika IVilsona. Kmetijsko zadrugo. Paragraf 1. o kmetijskih zadrugah, kakor ga je sprejel državni zbor dne 12. I. m., se glasi: „V smislu tega zakona in v smislu deželnih zakonov sklenjenih v tem okvirju se praviloma v vsakem sodnem o-k r a j u ustanovi stanovska kmetijska zadruga za ta okraj in v vsaki deželi za vso deželo. Te zadruge se imenujejo okrajne in deželne kmetijske zadruge. Deželni zakoni pa morejo določiti, da se zadruge izjemoma snujejo le za posamezne kraje v deželi ali tudi samo za en ali več sodnih okrajev skupaj, več deželnih zadrug ali tudi za posamezne skupine poljedelcev. Deželni zbori morejo tudi določevati, da se že obstoječo zadruge razdružujejo ali obstoječe združujejo po novih okrajih11. Paragraf 2. določa namen kmetijskih zadrug, paragraf II. pa delokrog. Ta dva paragrafa jo zbornica sprejela v soboto (Im; 14. I. m. Paragraf 2. se glasi: „Namen bdi kmetijskih zadrug je, da se zboljšajo nravne in gmotne razmere polje-leleev z gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom in podporami, s pospeševanjem stanovske samozavesti, stanovskih zadružnih ter sploh gospodarskih koristi11. P a r a g r a f II. se glasi: ,,Delokrog kmetijskih zadrug določa § 2. označeni namen, Osohilo morejo te zadruge v okviru bodočih deželnih zakonov in statutov izvrševati naslednje naloge : a) posredovati pri nakupovanju poljedelskih potrebščin, ki jih te zadruge potrebujejo v svojem obralu; h) posredovali pri prodajanju zadružnih kmetijskih pridelkov ; c) pospeševali naprave pridobitnih in gospodarskih zadrug, da si ustanavljajo skladišča in zaloge za skupno prodajo kmetijskih pridelkov, da si ustanavljajo kleli, mlekarne, klavnice, pečnice in druga podjetja, ki morejo skupno uporabljali kmetijske pridelke. Ustanavljati pridobitnih in gospodarskih zadrug le stanovske zadruge ne smejo ; tl) ustanavljali in pospeševali zadruge in druga društva, ki morejo gojili poljedelstvo in gospodarstvo ter sploh pospeševali razvoj poljedelskih razmer; r) ustanavljati nove in pospeševali že obstoječe posojilnice, osohilo po Railfeisnovem načinu v svrlio osebnega in lombardnega kredita; f) posredovali med zadružniki in hipotečnimi bankami za neodpovedljivu, amorlizačna hipotečna posojila ; tj) posredovali pri konverlovanju visokoobreslnih v nižjeobreslna, odpo-vedljivih v neodpovedljiva, amorlizačna hipotečna posojila ; h) sodelovali pri organizaciji in upravi produktnih borz in trgov ler posredovati pri razsodiščih poljedelskih ho* , okviru doličnih določb; i) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev in gozdarjev za življenje in starost, za slučaj bolezni, nezgod iu onemoglosti, dalje pri zavarovanju proti ognju, loči in kužnini boleznini ler izvrševanju de-želnokulturnih zakonov, v kolikor zadrugam to dopuščajo posebne določbe; j) pospeševati kmetijski pouk, predavanja ter shode poljedelcev; /.•) zbirati poljedelsko statistiko; I) posredovati in skrbeti za delo ter uravnavati pogodbe s poljedelskimi delavci ild. ; m) skrbeli, da se nadzorujejo semena ter zadružni promet s kmetijskimi preizkuševališči; w) zadružnikom priskr ho vali pravno pomoč; o) ustanavljali razsodišča za pravno razsojo prepirov mej zadružniki in njihovimi pomočniki, mej zadrugami in člani ali mej člani samimi. Stanovske zadruge imajo tudi pravico dajali nasvele državnim in avtonomnim oblastvom o stvareh in o vprašanjih, ki se tičejo stanovskih koristi ; dalje imajo pravico sodelovati pri na-redhah države in avtonomnih korporacij v prospeh deželne kulture, osohilo glede podpor in melioracij. (Dalje pride.) Novice. Kožično voščilo. Mir ljudem na zemlji! Tako so peli angelj v noči rojstva našega' Gospoda Jezusa Kr. To pesem ponavlja sv. cerkev vsako leto za božične praznike želeč vsem vernikom miru, ki nam ga je prineslo na zemljo Rožje dele. Pred vsem nam je prineslo mir z Bogom, ki je nam najbolj potreben, kajti čisla vest je prvi pogoj prave sreče in zadovoljnosti na zemlji. Prineslo pa nam je tudi mir z bližnjim. Po zapovedi Izveličarjevi se moramo med seboj ljubili, ljubili moramo tudi svoje sovražnike. Ta mir, ki nam je prišel z nebes, voščimo za vesele božične praznike vsem cenjenim naročnikom, či' '.eljem, prijateljem in vsem ljubim Slovencem, kateri verujejo, da je Jezus Kr. Sin Božji, ki se nam je rodil v borni betlehemski šluliti: Mir ljudem na zemlji ! Prihodnja štev i I h a ,,1'rim. Lista" izide radi božičnih praznikov še-le v petek dne 27. t. in. ,.Primorski List11 bo praznoval, kikoi smo že zadnjič omenili, prihodnje leto d e s e 11 e t n i c o svojega delovanja. Prosili miio cenjene prijatelje, naj za to priliko list kaj razširijo med ljudstvo. Danes naznanjamo še, da smo prejeli za prihodn je leto k r a s u e p o I j u d n e razpravo o s o f: i j a 1 n e m v p r a-šanju, ki bodo naše kmečko in delav- sko ljudstvo zelo zanimale. Naš list se ne iio spuščal v neplodne prepire, ampak bo vstranski pospeševal socijalno tlelo, katero nas čaka v obil .. meri. Upamo tedaj, da se z lovim letom število naročnikov ] umi.oži. Sim e naročnike ponovno prosimo, naj nam ostanejo zvesti in naj redno plačujejo naročnino. Novim naročnikom bomo poslali že prihodnjo številko, ako se pravočasno oglase. Duhovniške vesti. — Nevarno je obolel monsignor Zernitz, kanonik prvostolne cerkve. C. g. Iv. Kunšič, kaplan v Pod-inelcu, je imenovan vojaškim kaplanom II. reda v rezervi pešpolka šl. 1)7. De/,cini zbor goriški skliče se v prvo zasedanje že 27. I. m. Imel bode samo nekoliko sej, poleni se pa zasedanje preloži. Trgovinske zbornice. — Vse Ir. govinske zbornice se razpuste dne 30 t. m. Nove vollve vanje se bodo vršile meseca fehruarija ali marca. Sprem gin ha v poštnem prometu za It oži e. — Od 17. do vštetega 24. I. m. bode odprta tovorna pošla od 7 ure zjutraj do 7. zvečer. Od 20. do vštetega 25. t. m. pa se bodo sprejemale pošiljalve za tovorno pošlo od 8. zjutraj do 7. zvečer. Iz ozira na nujnost v poštnem poslovanju v tej dobi je potrebno da vsak odpošiljalec tovornih pošiljatev pridene paketu še naslov na posebnem lističu. Poštni urad na gorički postaji nam. naznanja, da se od 18. do vštetega 24. t. m. vežne pošiljal ve, denarna pisma, kakor tudi poštne nakaznice in hranilne vloge sprejemajo od S. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za laško vseučilišče v Trstu. — V nedeljo je bil v Trstu v „Politeama11 shod za laško vseučilišče v Trstu. Navzoči so bili skoro vsi laški državni poslanci ter mnogo županov in zastopnikov iz Istre, Dalmacije in z Goriškega. Po shodu je bila smešna demonstracija po mestu! Zborovanje zveze okrajnih bolniških blagajn je bilo v nedeljo v Trstu. Navzočih je bilo IS slovenskih in hrvalskih odposlancev in le 8 laških. Naši so imeli ledaj večino, a kljub temu se je zgodilo, kar so Lahi hoteli, ker so slovenski liberalni odposlanci glasovali - z Lahi! Ilrvatslvo-slovcnski list „Hvha-rislija*1. — S pričetkom prihodnjega leta začne izhajali v Krku nov list, podoben znani nemški „Kvcharislia'1, v hrvalskem in slovenskem jeziku, kol glasilo bratovščin e „d u b o v n i k o v č a-s l i v c e v sv. R e š n e g a Teles a'1. Urednik listu bo g. dr. Klement Boni-fačič, tajnik škofijskega ordinariata v Krku. Mi iskreno pozdravljamo novo glasilo in priporočamo vsem čč. duhovnikom, da naj ob novem letu naročijo hrv.-slov. „Evharistijo11 mesto nemške. — Milostivi g. škof dr. Anton Mahnič nam piše v zasebnem pismu: „Pač potrebno je, da se v imenu Jezusovem združimo ler oborožimo za prihodnost. Politika nima tu nič opravili, ali ono, kar srčno želim, je, da bi se po novem glasilu vnela srca duhovnikov za sv. katoliško stvar in za visoke ideale, katerih neizcrpljivi vir je Jezusovo Srce\ Zalivala in prošnja. — Prisrčna prošnja je našla odmev v srcih nekale rib rodoljubov. Šolski knjižnici v „Šol-skem Domu11 so namreč darovali razne za mladino primerne knjige : g. svetnik Vodopivec, g. nadučitelj Abram, g. Ver- ' nik, podarivsi knjižnici letošnje knjige družbe sv. Moliora, g. Dugar, g. A. Šini goj in trije neimenovani gospodje; jedcu izmed neimenovanih darovalcev je podaril tudi več melodičnih knjig za učiteljsko knjižnico. Plemenitim darovalcem prisrčna hvala! Število mladih bralk in bralcev v ,.Šolskem Domu11 je jako veliko in šolska knjižica že vedno borna. Cenj. rodo ljubi in rodoljubkinje, posnemajte vrle darovalce in obogatite soihko knjižnico 1 L. K o r š i č, knjižničarica. Nekaj novega o bohinjski železnici. — Iz Trsta poročajo, da deluje tržaško društvo inženirjev in arhitektov z mestnim svetovalcem Gairingerjem na čelu na to, da bi se načrt za bohinjsko železnico prenictiil tako, da bi se železnica iz Gorice izpeljala mimo Mirna, Jamelj, Devina in ob bregu morja v Trst. (Dalje glej v prilogi.) Prilog a „P r i m o r s k e g- a L i s t a‘* št. 51. dne 19. dec. 1901. Omenjeno društvo jo predložilo mestnemu svetu tržaškemu v tem smislu spomenico, katero so pa mestni očetje odklonili. Kljub temu se je izrazil v seji svetovalec Gairinger, da hočejo vse poskusiti, da le svoj namen dosežejo. Prepričani smo pa za trdno, da lega namena ne dosežejo, saj je načrt železnice čez Rihenberg, Štanjel, Dutovlje in Opčine sprejet v državnem zboru in po-terjen od presvetlega cesarja. V lem oziru smemo biti brez skrbi! Skopo na Krasu. — Ni davno od tega, kar so bili v Skopem na Krasu zemljemerci, ki so ogleda vali zemljišče za napravo postaje v Skopem. Ogledavši si zemljišče v Vogelskem dolu, so se vrnili skozi Opčino v Trst. Nagla smrt, — Ravnokar nam je došla s Kostanjevice v Gorici prežalostna vesi, da je prečaslili in mnogozaslužni o. Oton Einspieler nocoj nenadoma umrl. Našli so ga zjutraj v postelji mrtvega. Zadela ga je kap. L navedel iz Gabrij 4 vzglede. Neki A. N. se je čutil užaljenega, ker je bil v istem dopisu s lemi črkami zaznamovan. zalo se brani v »Soči" in ob enem napada podpisanega kurata, krivo misleč, da je on dopisnik. Jaz hvalim moža, da brani svojo čast, ker v to ima pravico in dolžnost; colo hvaležen sem mu, ker je povedal svoje misli, in vemo, pri čem smo; grajam ga pa, da si je za braniteljico izbral »Sočo11, in pa da napada svojega dušnega pastirja. Kar se tiče mojih osebnih napadov, je dopis zelo nerodno skrpucan, in ko sem slučajno ga prebral, sem se smejal. Ni vredno, da bi v pozaineznoslih se branil, posebno ne o oni hedasloči, da omenjeni ljudje v zvoniku so »klerikalci" in da zalo jim nič ne rečem, ker si! drži jo mojega Iraka'1; tudi ne o oni neumnosti, da z nogami prižnico poderem, saj je marmornata in dobro podzidana; tudi se ne bom zagovarjal o gabrskih ,,klerikalcih" in ,.politiki11, ker tisti, ki je dopis sestavil, že tako malo razume o tem. V zagovor le glavne in načelne poteze. A. N. je moja ovčica in jaz njegov dušni pastir; vselej sem mu bil prijazen, kakor drugim. Priznati mora. Ja nima prav nobenega povoda, napadali me. Da me je pa v »Soči11 napadel, je njegova kriva misel, da sem jaz ujega prej napadel v dopisu z Vipavskega. Resnica |>a je, da sem za oni dogodek 0 mladeniču pijanem, ki si je glavo oparil v kotlu, v klorom so začeli kuhati polento, izvedel še le iz tistega dopisa, potlej še le v vasi poizvedoval in resničnega spoznal. Ali morda me napada iz gorečnosti za „milo napredno idejo11? Morda; ali pri zadnjih volitvah je on sam volil našo stranko. Morda zavoljo naukov in pridig v cerkvi? Ve naj, da to je moja dolžnost. Oni napad je torej brez opravičenega uzroka. Tuib mojo časti ni nič omadeževal, ne pri teh, ki me poznajo, ne pri razsodnih drugih ljudeh, ker pametni se tistemu napadu smejejo. Ali štejem mu v greh, da me je postavil v z a s m e h o v a n j e v take m č a s o-p i s u, k t e r i d o s I e d n o n a p a d a ves d u h o v s k i s t a n z a t o, d a h i 1 j u d s v o duhovnikov ne s p o š I o-valo in ne poslušalo. Njegova dolžnost je torej, zgrešeno popraviti po Srebrničovem vzgledu, in dokler on tega ne stori, vedno še dolžan ostane; drugikrat pa naj dobro premisli, predenj bo napadal toga, ki mu ni nikoli-nič žalega storil. S t e I' a n V a I e n I i n č i č, kurat. Iz Oseka. (D o d a t e k k dopis u v »Soči11 št. 145.) — Znani dopisnik, pripoveduje naprednim čitateljem „Soče“, kakor da Osečani niso zadovoljni z izvolitvijo g. Grče deželnim poslancem No tega menda prijateljem »Soče11 ni bilo treba praviti, saj to je več ko gotovo, da naprednjaki so bili proti tej izvolitvi. Napadanje našega g. vikarja pa menda dopisniku ne bo nič koristilo; pa tudi naprednjaki od tega ne bodo imeli koristi. Napad. Ja je agitiral za „Grčevo stranko11 ne plaši pač nobenega vrabca. Vsak nekoliko razumem mož pa dobro ve, da se ni šlo za osebo g. Grče ali za njegovo stranko; ker pri tej volilvi o njegovi stranki ni govora, saj se je šlo edino za stranko katoliških na č e I proti liberalni stranki »Soči-n i h" naprednjakov. Ge je torej naš g. vikar agitiral, je storil le svojo dolžnost kot katoliški duhovnik; ko bi ne bil agitiral in bi pri privolili volilvi v Šempasu katoliška stranka propadla, — kakor je po občinah, kjer je duhovščina premalo agitirala —, bi moral on sam občutiti krivdo, da je liberalstvo zmagalo. Ros je, da so Osečani večinoma glasovali z liberalno stranko iz napačne mržnje na Šempaskega g. župnika ter bi bili s tem skoraj zakrivili zmago liberalcev! Dobro pa vemo, da naši Osečani v veliki večini niso taki, kakoršue jih hoče razupiti liberalni dopisnik »Soče11. Mesto vseh družili dokazov navedemo samo Oseški protest proti prvotnim volitvam v naši županiji. Tumovci so moža iz naše vasi — seveda po advokatski modrosti — napeljali. da je podpisal imenovani protest, kar mož po lastni izjavi pred več pričami ni storil vedoč. Dr. Tuma mu je neko naprošono svoto iz ljudske posojilnice poštel, potem pa so predenj po- maknili prazno poln. Meneč, Ja jo podpis potreben radi izposojenega denarja, je mož podpisal prazno polo, katero so potem Tumovci porabili za imenovani protest na c. I cigarete. Vsaka tretja beseda je -lija, inadona, porco, sakramenlo. O moji ljudje! si mislim, kam smo prišli? Jo li to pošteno slovensko ljudstvo? Je li lo napredek? (J kakšen razloček. enkrat ali pa zdaj! V cerkvi začne govor. Kaj pa zdaj?! Kakšnih dvajset ljudi drvi iz cerkve, kakor da bi jih naš Zveličar lovil z bičem. Večina so zaraščeni bradači. No, mislim, li najhitreje že vse znajo in ne potrebujejo ne nauka ue govora. Eni dirjajo kar tje po vasi. drugi se pa zavali; po tleh okolu cerkve. Dosti so molili, utrudili so se, kaj si; hoče. Pač slabši ko ajdje ali Židje! Ajdje in židje molijo, kar molijo, a zunaj njih shodnic jih ne najdeš. Udkod vendar la pokvarjenost!? Maža končana. Blagoslov bo. Po-kleknem na prag. Ali urno zopet usta-nein za hip. Od vasi sem čujem glasove pogovarjanja, Sander in krik. Kaj pa to? Več možev in lantov hiti proti cerkvi. „Ošlja“! Pepo graš? bo žegen!" — Kakor bi jih podil sam župan, prilomastijo na trg pred cerkev, večina s cigareto, in ko zaslišijo zvonček blagoslova, se parkrat prekrižajo, ter se postavijo v stran: češ, saj sem bil pri maši, madona, žegen sem dobil! 0 narobe svet! Kako se ti motiš! Tolažil sem se. da saj morda ni povsod tako. (Dalje pride). Livek, dne 14. dec. 1901. — Žrtev nesrečnega žganja. — Dne 13. t. m. vračal se je 43 letni stric Anton Faletič (Derjužev) iz vasi Ravne nad Livkom v družbi 2 mož in ene ženske iz trga od sv. Lucije na Mostu mimo Volč proti domu. Pot iz Volč proti Ravnam je 3 ure dolga in pelje po 1200 metrov visokem Kolovratu, vsled česar je silno težavna pri lepem vremenu. Omenjanega dne pa je bilo vreme prav neprijetno. Dežilo in snežilo je. Nesrečni stric ju na pol poti vsled preveč užitega žganja tako opešal, da ni mogel naprej. Njegova družba prepustila ga je nemili osodi na tako samotnem kraju in šla proti domu. Ko ti semnjarji domov pridejo okoli 8. ure zvečer, povedo, kaj se je pripetilo z Antonom Faletič. Hitro se podasta dva moža na določeni kraj, toda nesrečnega strica ne dobita, ker je bila silna tema. Drugo jutro gresta dva mladeniča poiskat ga in ga dobila mrtvega blizu tistega mesta, kjer je^bil zvečer opešal. Nesrečno žganje zahteva v zadnjem času vodno več žrtev v naših hribih. Ako pomislimo, da je v teku 11 let v mali še ne 100 ljudi broječi vasici Ravne vsled žganjepitja že 5 ljudi umrlo naglo in neprevidene smrti, lahko spoznamo, da je žganje prav hud strup za naše ljudstvo. Vtonil je v Vipavi blizu Prvačine 13-letni Alojzij Sulič. Otroci so se igrali na bregu vode in Sulič je pri tej priliki padel v vodo in izginil v valovih. Dose-daj ga niso še našli. Sv. misijon v Volčah. — Ravno ob lf>. letu zadnjega sv. misijona so nam naš preč. g. župnik oskrbeli nov. sv. misijon, katerega smo od 1. do 8. t. m. slovesno obhajali. Vodili so ga preč. gg. lazaristi iz Ljubljane. Imeli so skozi 8 dnij vsaki dan po tri pridige, katerih se je radi prav lepega vremena vdeleževala velika množica vernikov, ne le domačih, ampak tudi iz vse okolice tolminske, iz sv. Lucije, Idrije, iz Rončinja, Srednjega, da celo i/, Livka in iz Benečije je bilo videti veliko ljudi, tako da je naša farna cerkev ob tej priliki bila dvakrat premajhna. Posebno raj omenim sklep sv. misijona na praznik prečistega spočetja Marije device, dne 8. dec. Isti dan je vse, od blizu in od daleč, drlo v cerkev k sv. misijonu že ob I. uri popolnoči, ker je bilo skupno sv. obhajilo napovedano ob 43/t zjutraj. — Ker je cerkev premajhna, se je obhajalo po cerkvi na obeh straneh. Obhajanci so dohajali v cerkev skozi velika vrata, odhajali pa skozi mala. Kden častitih misijonarjev je pri tem sv. opravilu skrbel za uzoren red, da ni bilo preveliko goječe. Naj lepše pa je bilo še le pri popoldanski službi Božji, ko se je blagoslovil misijonski križ ter se ž njim razvila procesija iz farne cerkve po vasi, v tem 16 redu: 1. Sveto razpelo, 2. Šolska mladina, 3. Moški spol, 4. 60 parov deklet z venci na glavi in svečami v rokah, 5. Cerkveno ključarstvo, 6. Pevski zbor, 7. Misijonski križ, katerega so nosili štirje vrli mladenči, 8. Za križem 8 duhovnikov, na čelu jim preč. g. dekan tolminski, 9. Za duhovniki občinski zastop v celoti in 10. Ženski spol. Cela procesija je v odlomkih po 15 do 20 oseb molila sv. rožni venec. Obhajancev je bilo od 1500 do 1600. Pri procesiji je bilo okolu 3000 ljudi. Take slovesnosti Volče še niso videle. Zatorej hvala prečastitim gospodom misijonarjem za njih požrtovalui trud; hvala naši mu prečastitemu gospodu župniku, ker nam je oskrbel sv. misijon, hvala pa tudi vsem častitim drugim dušnim pastirjem, kateri so, bodisi v spovednici ali pri slovesnosti, pripomogli, da se je sv. misijon tako slovesno izvršil. Bog dal, da ui sv. misijon obrodil obilo sadu! Kdo je uzor liberalcem. — Francosko imajo za vzor mladi in stari liberalci. Ondi se razpuščajo samostani, njihovo premoženje se konliskuje, iz šol in bolnic podijo veri zveste može in žene, vojaštvo no sme v cerkev, duhovniki in škofje se ne smejo ganili, proračun za cerkvene potrebščine se vsako leto zmanjšuje. križe rušijo — vse to v slavo in blagor republike! Z zaljubljenimi očmi gledajo liberalci v to ..blaženo-1 Francosko. Ker se vse to ondi godi, mora pač gospodarski položaj Francoske biti izboren. Morda se pa ravno radi tega liberalci tako željno ozirajo v Francosko | in njene razmere? Že leta 1876. je imela | Francoska državnega dolga 24 milijard 1 601 milijon. Od tedaj se je povprečno ta dolg povišal vsako leto za 21e milijonov, torej se je v 25 letih j povišal dolg na 30 miljard 106 milijonov. Francoski državni dolg je bil že pred 25 leti najvišji na svetu. Res imeniten sad „svo-bodne" misli. Na vsakega prebivalca Francoske naj bo mož, ženska ali otrok, pride 83 frankov davka. Izračunalo je, da kmet, če ima 3 vreče žita, eno vrečo dolguje državi, in kdor redi 3 konje, enega konja redi zadiživo. Francoska stoji glede na dolg in davke na prvem mestu, glede naraščanja prebivalstva pa na zadnjem mestu. Ali je to tudi napredek ? Sedaj bodo prišli na državo ogromni izdatki, ker bode morala vzdrževati vse ogromno število razpuščenih katoliških dobrodelnih zavodov in šol, in bode morala za lo potrebne moči drago plačevati, tako, da bode v par letih „konfiscirano“ premoženje cerkvenih redov izginilo v zrak, Francoska pa bode še globlje v dolgeli. Pretepanje v italijanski zbornici. — Italijanska poslanska zbornica se posvetuje te dni o vladnih predlogah glede gospodarskega zboljšanja južnih pokrajin. Vodilni krogi so sodili, da bo v sobotni seji razprava dovršena in vsprejeti vladni načrti. Socijalistiški poslanci so jim pa prekrižali račune, bodisi radi tega, ker hočejo, da poljedelstvo res popolnoma propade, bodisi da so izpoznali vladne načrte kot take, ki prebivalstvu ne bodo pomogli iz bede. V boj je šel prvi posl. Ferri, ki je zahteval, da se v to svrho oirsfje neproduktivni stroški, lo je, kraljeva civilna lista in vojni proračun. Potem je pa la govornik osvetljeval „krasne‘ razmere na jugu. Na severu, pravi, je nepoštenost redka prikazen in vedno1 bolj izginja, na jugu je pa ravno nas-prolno. Tam se težko zasledi poštenost, nepoštenost in sleparstva okužujejo ves jug. — Pri teh besedah je navslal v zbornici nepopisen vrišč, mej poslanci je prišlo do pravcatega pretepa in predsednik je moral prekiniti sejo. ..Namestniki božji". - Liberalci s ) vedno norčujejo iz katol. duhovnikov kol namestnikov božjih11. Tudi vsenemec Eisenkolb je v javnem govoru smešil katoličane, češ, da v vsakem vaškem kaplanu časte božjega namestnika. Ravno vsenemci se nimajo tu nič pritoževali čez katoličane, Zakaj nemški cesar je v govoru do vojakov rekel, da je celo vsak „fraj!ar“ namestnik božji! To je seveda nekaj druzega! „('«11111 hodijo večkrat nafti naprednjaki na trs v Gorico?" — Neki posestnik in napredni agitator šel je v Gorico prešiče kupovat. Vzel je se seboj na pot več iztisov ,,Soče“ in „Primorca“, To pa zato, da se je pri naprednjakih izkazoval kot njihov agitator, klerikalne prismojence pa bril in spreobračal. Na trg je šel, a prešičev zanj ni bilo. Stezica njegova pa je držala v Gabrščekovo naročje, kjer je v krasni slovenščini, z veliko silo in še hujšo jezo nekaj dopovedal. Prešičev ni kupil, pač.pa sta prva „Soča“ in ,.Primorec" potem prinesla nekaj podobnega — p r e š i č j e I a ž n j i-v e ga m e d sv e t. Ne prenagli se v sodbi! — V Dublinu, znanem ineslu Irske, je v nekej gostilni ležal bolnik v zadnjih izdihih. Poklicati je dal duhovnika. Bila je temna noč: dež je lil in divjala je nevihta. Vsejedno, duhovnika to ni nič zadrževalo — urno je hitel k bolniku in vestno opravil svoje opravilo Odhajajočega je gostilničar, protestant, povabil v gorko svojo izbico in mu je dohro postregel. Bazgovarjala sta se o tem in onem in slednjič mu je omenil gostilničar, kako ugodno življenje imajo škofje, kardinal. „Vaš kardinal sedaj, ko vi v tej nevihti bolnike obiskujete, gotovo sedi v topli sobi pri dobro obloženi mizi!" Zavrnil ga jo duhovnik: „Tega no morete vedeti, vi ga morda napak sodile!-1 „Ne verjamem, da bi ga krivo obsojeval11. „Prav gotovo vem, da to ni resnica; do sedaj me še niste vprašali za moje ime". „Pa kdo sle vi ?“ „Jaz sem — kardinal Kul-len!“ Odšel je blagi, vneti dušni pastir, kakor je prišel, dasi mu je gostilničar ponujal svojo kočijo, ki ga popelje domov. Ne, raje je v neurju stopal domov po blatnih, deževnih ulicah. Minulo je bilo potem le malo dnij — in gostilničar-proteslanl je obiskal kardinala, pokleknil predenj in ga prosil za sprejem v sv. cerkev. Želja se mu je izpolnila; poslal je izgleden katoličan. Jaz delam za večnost! — Imenitnega slikarja obišče drug slikar, pa ga vpraša: „0d kod lo, da si imeniten slikar, pa naslikaš tako malo podob? Glej, jaz nisem tolik slikar kakor ti, pa vendar naslikam v kratkem času mnogo podob!" In imenitni slikar odgovori: „Ti slikaš za ča >z delam za večnost". Sv. vera — dobrotnica unictno-stij. — Slavni kipar Ganova je priporočil Napoleonu 1. varstvo vere z besedami: „Vse vere so dobrotnice umelnostij, največja pa je katoliška vera (religija)". Grozen potres v Zagrebu. — v torek ob 3. uri 16 minut je bil v Zagrebu grozen valovit potres. Dimniki so se rušili, stropi so padali, ljudstvo je bežalo iz iiiš. Smer mu je bila od juga proti severu. S potresom je bilo združeno strašno bobnenje. Mater umoriti je hotel v Trstu 34-lelni laški podanik Serafin Bonanno. Mati jo zbežala pod streho in je strašno kričala, nakar so prihiteli stražniki in prijeli nečloveškega sina. Bonanno je še po aretaciji izjavljal, da mora videti kri svoje malere. Ciril-DIetodov koledar za leto 1902 je kot sionski skladni koledar letos v prvo obelodanil kamniški tiskar Anton Slatnar. — Ker je vsaki deseti koledarjev izvod d r u ž h i n dobiček, sezite Slovenci po njem! Ta koledar ni, kakor so časih podobnosti, čelnim sobam le za navlako — ta Ciril in Metodov koledar je lep in najlepši sobani v pravi kinč. Naročite si ga in prepričate so resničnosti pričujoče pri-poročilve. Velja pa K. 1.14 in na 12 naročenih koledarjev je eden brezplačen. ('udoviti talenti. — Lela 1867. rodil seje na P i j eni o n t e ž k e m fantič, otrok ubožnih starišev. Pasel je ne- kaj časa živino; bil je navaden, reven pastirček. Silil je vendar vedno in prosil, da bi ga poslali v šolo. Še le šest let star, kazal je posebno nagnenje do šte-viljenja in sploh do računstva, dasi ni poznal ne črk, ne številk. Bilo mu je ime Jakob I n a n d i. Gre v šo|o. Pride do gimnazije, to je v latinsko šole, foda nj šlo. Ne gre mu v glavo ne to ne ono, nima veselja ne do ene, ne do druge tvarine, mikalo in veselilo ga je edino le računstvo in računanje. V tem je kazal in razodeval posebno zmožnost, izredni talent. Vse drugo je bilo zanj puhlo, prazno in nerazumljivo. Vse se mu čudi, vse tega učenca občuduje! Profesorji sami strmijo, odkod ta dar in la spretnost. Najtežavniše naloge pešil je v enem hipu, in računi, v katerih so si njegovi součenci glave belili cele dni, bili so mu igrača. Kaj storiti ?! Ker za drugo ni bil, ko za aritmetiko, to je računstvo, pusti šole in gre med svet. Potuje po raznih krajih, ter razodeva’ svoj talent in um po vseh glavnejših mestih in to v pričo Učenih glav in polno ljudstva. Prehodil je Belgijo, Švico, da celo Ameriko. Povsod so se čudili nenavadnim zmožnostim. V Parizu je imel 850 predstav, kjer mu je vse ploskalo. Tudi na Dunaju je bil. V par minutah, da celo v sekundah, rešil je ludi najbolj zvita uprašanja in naloge in to brez težave, brez papirja, brez risala, večkrat smehljaje in norčevaje se! Pač čudno! „Danes je 16. rnarcija", rekel je v nekem zbirališču navzočemu mlademu gospodu, ki je bil zraven njega, „no, povejte mi vi, kedaj sle rojeni ?um Oni: „Bil sem rojen 16. marcija I. 1864.-1 Dobro! IJI i h ne za eno minuto. Na lo pravi: ,.Prav! vi st,i rojeni na sredo in imate zdaj 32 let, 9 mesecev in 1 dan; to znaša: 17,209.440 minut! Pač nerazumljiva prikazen! Ta človek še živi in se kaže po mestih. K a j p a t o ? N a N e m š k e m je bil maloumon otrok, ki je komaj govoril in vendar ti je preračunil hitro, koliko minut si živel, če si mu povedal, koliko si star! N a F r a n c o s k e m rodil se je I. 1826. revežu, ki je drva cepil po mestu, poseben otrok. Ni znal ne brati no pisali, ui pozimi nobene črke in težko mu je bilo zapomniti si imena ali naslove, in vendar preračunil je na pamel in to v kratkih minutah sledečo nalogo: Koliko bokalov vode je v vodnjaku, iz katerega določeno število ljudi zajema v sledečem redu: prva oseba sto bokalov in tri najsi inko še ostale; druga izvleče dvesto bokalov in trinajstinko še ostale; tretja tristo in trinajstinko še ostale vode i. t. d. dokler je vodnjak izpraznjen. In rešil jo je popolnoma prav! Na S o I n o g r a š k e m živel je tepec, ki je jako hitro in spretno preračunil težavne naloge. Hoteli so, naj gre v šolo, da bo učitelj računstva. Toda bilo je zastonj, ker revež pri vsej nadarjenosti v računstvu ni mogel nikakor rešili duzega uprašanja, niti odgovoriti, kako dela račune. Bil je tepec za vse drugo. Exp. Ali bodo kmečke zadruge škodile trgovcem. — O tem piše vrli „Narodni Gospodar" v letošnji št. 23. tako le: Da se je trgovinski duh doslej tako malo pojavljal med našimi kmeti, bil je obžalovanja vreden nedostatek, kateri je ostal še izza časa naturalnega gospodarstva. Sedaj pa se bodo razmere tudi v tem spremenile, kajti v kolikor kmet svoje pridelke postavlja na trg in kupuje za gospodarstvo potrebne predmete, je v isti ni tudi „trgovec". Z zadružnim delovanjem se je še malemu kmetu ustvarila možnost, one pripomočke izdatneje uporabljati v svojem gospodarstvu, katerih se vže davno z dobičkom poslužuje veliki obrat (promet). Zajedno (ob enem) z olajšanimi pogoji dobivanja, zrastla je tudi potreba po takih gospodarskih pripomočkih. Ta p o m n o ž i t e v potrebe p a j e, k a-k o r j e videti, vzbudila pozornost in p a č t u d i zavist nekaterih trgovcev n a d r o h n o. Toda to je čisto kmetijska zadeva, ker niso k vzrokom te prikazni trgovci nič pripomogli. Sprijazniti se bodo morali torej s tem pojavom. To se jim bo s lem olajšalo, do bodo rast le vsled zbolj-s a n e g a g o s p o d a r s k e g a sl a n j a k m e t s k e g a stanu njegove p o- l r e b e in tudi njegova kupoval-n a moč. Posredno bodo torej tndi trgovci na deželi dobivali upravičene prednosti in okrepljenja zadružnega gibanja". Razpis služb. — V tolminskem političnem okraju se razpisujejo sledeče službe: 1. delin. nadučitelja-voditelja dvo-razrednice pri Sv. Luciji; 2. deljp. nadučitelja-voditelja tjvq-razrednice v Podinelou; 3. delin. učitelja-voditelja enorazred-nice v Idrskem; 4. delin. učitelja-voditelja enorazred-nice v Nomškemrutu; 5. delin. učitelja-voditelja enorazred-nice na Ponikvah; 6. delin. učitelja pO'!;ii užnice Reka-Police; 7. delin. učitelja poddružnice v Čadrg-Zad lazu; 8. delin. učitelja poddružnice na Ljubinju; 9. delin. učiteljice dvorazrednice v Volčah; Prošnje pošlje naj se predpisanim potom ckr. okrajnemu šolskemu svetu tekom štirih tednov od dneva razpisa naprej. S temi službami so združeni dohodki določeni v deželni postavi z dne 6. oktobra 1900 št. 26. Za „Alojzijeviftče“: Občina Solkan 99 kron in v blagu: 315 kg luršice, 421 kg krompirja, 59 kg fižola, 33 kg ječmena. Hvala lepa! Bog daj obilo posne-malcev! Prebivalstvo v Petrogradu. — Glavno mesto Busije šteje sedaj 1,264.290 prebivalcev, in sicer prebiva v mestu samem 1,130.376 in v predmestjih 134.544 prebivalcev. Leta 1869 je štel Petrograd šele 677.943 prebivalcev. Posebnost v Petrogradu je to, da pride na 100 ženskih 211 moških. Stoletni ljudje. — Neko poročilo govori o sledečem razmerju držav glede stoletnih ljudi,j. Po tem poročilu šteje loto k letu, Anglija 146 stoletnih Ijmlij, Francija 213, Noim-ija 77H(?) Srbija 575, Španija 401. Škotska 40, Norveška 23, Švedska 10, Belgija 5, Uansko J v Švici pa nobenega. O Avstriji, Kusiji in drugih poročilo nt' govori. Najstarejši človek pa je danes na svetu neki pomorščak Bruno Colrim v Mio de Janeiro v Braziliji, kajti ta šteje že 150 let in je še krepak in čil. — Naj novejši zrakoplov je iznašel v Parizu major Menard. Ta zrakplov baje znatno prekaša zrakoplov Santos Jimnonl.ov. Tudi ob največjem viharju se da ta zrakoplov vodili, ako je verjeti poročilom francoskih listov. V najkrajšem času se bode major Menard izkazoval na progi 270 kilometrov. Ženin in vdovec, oh enem. — Smrt ne pt, na nobenih ozirov. Te dni se je pripetilo v Trieriu naslednjo: V župni cerkvi se je izvršila poroka. Poročeni par prišel je veselo v svoje stanovanje, kjer je bil pripravljen ženi-tovanjski obed. Komaj so je mlada, no-voporočena žena približala bogato obloženi mizi, zgrudila se jo mrtva na tla. Zadela jo je kap. Žalost moža, ki je postal ženin in vdovec ob enem, se ne da popisali. Velikanski most. Iz Ne\v-Yorka čez vodo v Broklyn gradijo zdaj novi velikanski most. V sredi tega mosta frčijo brzovlaki. Na obeh straneh teh v spodnjem delu vozijo elektriški Iraimvaji, zgoraj teh pešci, hiciklisli, jahači in kočije, vse to na pokritem prostoru. Ob strani pa je odkrit prostor, po katerem vozijo razni omnibusi, tovorna kola in drugi vozovi, Kdo hi mogel proračuni ti, koliko teže bode na enkrat stalo na tein rnostn, koji je tudi po dolgosti eden največjih mostov sveta. Na smrtni postelji obstal. — Pred kakimi Hi leti so našli v neki vasi i . Pruskem na kose razsekano truplo nekega mladeniča. Na sumu je bil neki Gzybula. Sodna oblast je proti njemu postopala in prišel je tudi pred porotno sodnijo. Ali zaradi nezadostnih dokazov ko ga porotniki oprostili Czybi|la se je potem kmali izselil v Ameriko. Te dni je tam smrtno obolel. Na smrtni postelji pa je izpovedal, da jc bil on resnični morilec, OrjnSki človek. — Največji človek na svetu je potoval zadnji čas po državi Maine v Ameriki in s svojo mladostjo in velikostjo napravil veliko zanimanje med lamošnjimi prebivalci. Ime lega velikana je Edvard Meuuper. Visok je sedem čevljev, deset in tri četrt palca, star je 20 let in da bode še rastel, o lem ni dvoma. Sedaj tehta 307 funtov. Kadar pride la junak kam v kaki hotel, nimajo nikjer zadosti velike posleljo zanj, postlali mu morajo na U;t in sicer "z dvema blazinama, da mu služita kot postelja, na kateri more svoje ude zravnali Iz Evrope v Ameriko v zaboju. — V Novem Jorku so izkrcavali nedavno zaboje, ki so prispeli po parobrodu „Pa-lalia“. Uslužbenci, ki so izkrcavali zaboje, so opazili, da se v nekem zaboju [nekaj premika. Otvorili so zaboj in v njem so našli človeka, onesveščenega od gladu in žeje. Mož se je dal zabiti v zaboj, da tako napravi potovanje iz Europe v Ameriko. V zaboju je ležal 15 d n i j in nočij. Ime mu je Bok Ivan iz Pešte. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — Trditev da bi s e e n sam č lo v e k lahko polastil ogromnega p r e m o-ž e n j a, ogromnih zemljišč, ako bi se za pridobitev lasti ne zahtevalo naporno d e I o, z d i s e n a m že sama o sebi neresni č n a. Tukaj se hočemo dotakniti prav važne točke, kalera utegne marsikomu pojasniti celo razpravo. Govorimo sicer še vedno o prilnščevanju stvari, ki nimajo lastnika, toda isto velja v tem oziru tudi o stvareh, ki imajo lastnika. Ogromnih zemljišč na pr. celih dežel si en sam človek naravnim načinom ne more prilastiti, ker bi mu ne bile in bi mu tudi ne mogle biti koristne. Kar ni in ne more biti komu koristno, tudi ne more biti predmet stroge pravičnosti, katero smo dolžni svojemu bližnjemu. Kdor vzame svojemu bližnjemu stvari, ki so mu popolnoma nekoristne, ne greši proti pravičnosti, ker mu ne stori nobene škode. Proti pravičnosti grešimo, ako storimo 1 ližnjemu škodo t. j. ako mu od- vzamemo kako korist n o stvar, bodisi da mu ji; koristna sedaj, ali da um bo koristna v bodočnosti. Tako uči razum! Stvari, kalen' iiN' in m* morejo bili komu koristne, niso predmet pravičnosti, katero smo dolžni drugim. Zato se pri takih stvareh tudi ne more govorili o pravi lasli. To pravilo, katero nam podajala razum in katoliška morala, je pri reševanju socijalnega vprašanja zlata vredno. Škoda da se premalo povdarja. S tem je dokazano, da si .človek n a r a v n i m n ač i n o m ne more pridobili ogromnega premoženja, ogromnih zemljišč itd., ker bi mu ne bilo in bi mu ne moglo biti koristno. Prevelika obilica premoženja nima za enega samega človeka nobene vrednosti in koristi. Kdo bi nam ne priznal, da je premoženje znanih Molšildov in drugih milijonarjev nekaj nevarnega in za človeško družbo škodljivega? Kdo ne obsoja znane posestnike-velikane, ki imajo brez vsake koristi ogromna zemljišča, da, cele dežele — posejane s travo ali zaraščene z gozdovi, koder bi tisoči in tisoči ubogega ljudstva lahko pridelovali obilo žita? To se upira zdravemu razumu in kliče po reformi! En sam človek si tedaj nt' more naravnim načinom pridobiti ogromnega premoženja, ogromnih zemljišč itd., ludi če za pridobitev lasti ne zahtevamo napornega delu. Zu kratek čas. Ubogi Mihec. — Mihec je bil star hlapec, ki je že 40 let pri eni hiši služil. Manjkalo pa mu je eno kolesce. Ne-cega dne pride domači g. župnik mimo polja, kjer je Mihec kosil. Župnik: ,.No Mihec, ali kosiš deteljo?" Mihec: „Dober večer! Da, kosim za krave!’1 Župnik: „No, kako jo kaj, Mihec?" Mihc*c: „Ej, slabo, slabo!11 Župnik: „Zakaj slabo? Kaj ti je j luko hudo?1 Mihec: „Ej, star sem že, malo za norca me imajo vsi In najslabša dela moram opravljati. Zdaj reče gospodar: Mihec, dvorišče pomeli, gospodinja: Mihec, idi svinjam odkidat, Mihec, krave napajat, Mihec, nesi pšenico v mlin, Mihec, kokoši zapri v hlev, in tako je ubogi Mihec za najslahšti dela pri hiši“. Župnik: „Le potrpi, le potrpi, Mihec, ho pa na onem svetu bolje !w Mihec: „Ej, se bvjim, da bo v nebesih ravno taka! Kadar se bodo drugi veselili in prepevali, bodo mene pošiljali: Mihec pojdi solnce prižgat, Mihec, idi mesec obesit, Mihec, idi zvezde „pucat“, Mihec, idi na zemljo treskat in gromel, Mihec, idi na zemljo točo nasut, in taka bo ubogi Mihec tudi v ^eb.esih vedno zadnji !“ Narodni pregovori in izreki. — (Nabral .1 Volkov). Najbolj sinje bogatega smrt in ubogega kolina. Zapuščen kakor kol v plotu. Kolne pred altarjem. Drago kakor sveto olje. V nebesa jemljejo, samo prečiščeno zlato. Ga čaka, kakor duša svetega raja. Ga ima rad, da bi ga v nedra dejal. Se ga drži, ko bršljan zida. Bog in kruh je povsod. Nosi Adamove čevljiče (bos). Snedla ga je gluha žena. Dela hitro ko Noe barko. Črna skrb ga obgrizava. Dražje sedlo nego konj. Oče zbira, sin podira. Ima srečo Ko pes y cerkvi. (Dalje pride). Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . K 2u0-— do 220 — „ Sandomingo „ 280'— „ 300'— „ Java . . . „ 270 —• „ 290 — „ Portorica. „ 280 - „ 300 — ,, Geylon . . „ 380 - „ 400 — Slakdor .... „ 88- „ 92 — Speh „ 1 Ifi’— » 120- Petrolij v sodu . „ 36— „ —•— „ zaboju . * •) i -'-p'\ Maslo surovo . . n » 1 00 „ kuhauo » v 220 Otrobi debele „ 10 40 „ ta- - „ drobne . „ 10— „ n — Turšiča nova . . „ l-aao „ 1 'f 50 „ za brano r u —•— Oves . . . , . » i ^ n 18-— A1 o k a ogerska: št. O K 29 00, št. 1 K 28-80, št. 2 K 28 —’ 3 27 20 4 » )) J o r „ 20-80, „ 5 „ 25 80, št. 0 K 25 -. Za novo leto potrebuje se marsikaj novega Dobi G. Likarju v Gorici: Opravilne knjige od 10 vin. do 12 K; tiskovine za duhovnije in županije iz ,.Nar. tiskarne1, po enaki ceni ; 1000 uradnih kuvert s tiskom napisa od 7 K navzgor; 1000 spovednih listkov, črni 5, rdeči 6 K ; 100 posetnic s tiskom od 1 K 20 vin. navzgor. — Žepni nožiči, mošnjički. tobačnice itd. vse po konkurenčni ceni, posebno pa veliko krasnih razglednic od -I do 30 vi narje v k o ni a d Podp,isanu naznanjala slavnemu občinstvu da sla prevzela nasvojoroko mlin v Prvačini, ter zagolovljata, da bosta vedno skrbela za točno in pošteno postrežbo. Imata ludi hleve za živino. Cenjenim družinam se zatorej prav toplo priporočata Frančeškin ilr Cjan. Pristno naravno vino iz starih trt priporoča č. duhovščini za sv. maše, pa tudi krčmarjem Anton Stibilj na Ustji hiš. štev. 80. pošla AJDOVŠČINA. Gena je od 12 uo 14 gld. lil. Na razpolago ga je 100 hi. Kdor želi, dobi lahko ludi uzorce. Prodaja se v množini od f>r> litrov naprej. o JV ^ 9* v / V A®- v**, jL 5y '•> \<^ ,v> v V £// »’ V ;>V ir O*' <*VV V W kV0 ~ \i> 4 n r»y v. . * V ‘V* * ^ ^ //V/> Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po najnižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. XXXXXXXxXXXXXXX Lastnikom konj! Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše \rste stroj z zračnim pritiskom za striženje konj. S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno. \ slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Kon ja ostrižem na lasi n i kovom domu po jako zmerni ceni. Za blagohotna naročila se toplo priporočam Franc Čoš, Rubije pri Gorici. XXXXXXXXXXXXXXX KOKOVA ZMES kalera se sedaj rabi kol hrana za živino in zlasli za islo, lH; A urar v Kanalu ji U priporočam svojo zalogo šivalnih U strojev raznih in najnovejših JI fS sistemov. E? JI, Ker je lo le postranski za- iH SE sliižek in stanujem na deželi, mi ji1 mogoče postreči z najiii/.jimi kNir_'wir_'«nr. IS Teodor Slabanja, f; S srebra r, JI v Gorici, ulica Moreli 12, ^5 JH JI, ■ C priporoča prečasl. duhovščini /.a IS izdelovanje cerkvenih posod in ga |j orodja. Pripravo cerkvenega o- 'n' ■ I rod ja olajšuje revnim cerkvam [j s tem, da daje Uidi na obroke. gg Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Sa.-u.nig’ & Dekleva. v Gorici. crn.Mini. U Dnjom tudi "a obroke. Garancija ^ nj pot let. .H 'F_w r_ir~’jr_'*r_'»nr. 4 V* 3C oooooooooo Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. OOOOOOOOOO v Lekarna Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (»urici, Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas V liajvefjl izberi, kakor: sukno, platno, pr temno, ('.liilfon, okslbrl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vmo |>» nat j ii ix| i la cenah. Ceue so stalne Itrez pogajanja. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, I, 2. ;5 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'k kila in od I lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Itistrici. Zvoplcnke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka i/. Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v 'Ajdovščini Vse blago prve vrste. Po pošli se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. OOOOOOOOOO Krojaška mojstra čufer potrebščine za obrtnike, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradnike za jesensko in zimsko dobo. Nadrobne križ«, peči, štcililna ognjišča, cevi, predpečnike. Stavbeniki pozor! Vedno sveži Portland in Roman cement. Edina zaloga železnih nosi-teljev (traverz), cevi za stranišča z vsemi pripravami. Anton Breščak Gorica,gosposka ulica, št. 14, (hlizu lekarno Gironcott). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava, po najmodernojili slogili, posebno za. spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za. okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima iiajeletfatnejšo solni,* opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Z ( si r o i e v i« r Prva slovenska W zaloga vsakovrsl- W n ih šivalnih in ve- m ’ $ (Slic.kereimaschi-ii(‘ii), kakor tudi d||jj dvokoles ler sa- ft mokresov v ulici ,tt Municipijo št. I. ^ Lastna meha- 3} nična delavnica ^ in popravljaInicn ^ šivalnih sl ro je v, ^ dvokoles v Nun- ^ ski ulici Iti. us. št A V Si va Ine sl roje Q se jamči za pel. A: m (S i □ Pred konkurencijo nič strahu!!! C. kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec IVI. POVERAJ, na Travniku št 5. (Naznanjam častitim fiospodom odjemalcem in damam, da som se preselil s svoje krojačnico in trgovino, i/. prejšnjih prostorov na Travniku šl. £1 v "orioznačono prostore na Travnik št. 5. I’. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ier gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno ino/.ko perilo, srajce .lilger. spodnje hlače ter nogoviee, olicirske In uradniški? priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki slan. Izdeluje so haveloke, sako, pelegrine in li-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago sc proda ja na meter lako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Kdina prodaja linili dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vslrežem vsakemu naročilo in po vsaki modi. Jakob Šuligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo d- prvo slov. 11 r a r s k o delavnico in poprav-ljavnico ter zalogo ur vseh vrst in kakovostij, nu dalje raznovrstne šivalen stroje iiiijnnvejšili sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči edno leto, šivalne stroje za pet let. i Čebelno-voščene sveče Za pristnost jamčim z 2000 K Priporočam se prečaslili duhovščini, slavnemu |>. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem T Tr J. Kopač, svečar v Gorici, ulica sv. Antona 7. M a j B ol j š # s t Ii k alitei nmuTAiTicuCfi za vino in za o jke so naše sii--kalnice ..IIKBKriiKS4-, nnjnovej--'■gn iu izvrstnega seslava s slro-jrm za dvoslroki in trajni prili-sek: zajamčena najv-ča uporabnost, ve ča o d v s e h d r u g i Ii |jg stiskalnic, Najbolje samoJelujoče škropilnice za trte patentirane „SYMPHONIA“ kalen; delujejo same, ne da jih je Ireba gonili. Mlini za grozdje, sadje in oljke. Uohkalnice z mastilom za grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi za vse pridelke rastlinske, živinske in rudne. Stiskalnice za seno, slamo itd, na roko. Mlatilnice za pšenico, čistilnice, reietalnice, mečkalnice za krmo, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo iu prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripozuano najboljega in odlikovanega sestava PH. MAYFARTH in dr. r. in kr. izključno pri\ilegovane tvornice gospodarskih in vinarskih strojev nat 1» ii na j u, II, Taboisl rasse hi, 71. odlikovani v vseli državah sveta z tol! zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi franko. — Razprodajalci se Iščejo povsod, kjer še nismo zastopani. — Čuvaj se ponarejanja.