LISTEK. Vojaiki noTinee. BelgilsjKa. povest, ¦baant FbBaaJo KansMns; preložil za JBiav, OospoOacja* ttJL B. Kaiaflnje je od molitv« pomirjena oJCrenito gla90 (n yzkliknila: ^Jezus! Ti si videl, fcaj sem storila?" .iVidel sem!" je zavriskal Jaiiez. BOb, Naša ljuba Gospa!" je vzdihiiila KatriOa to Be le zdaj so se ji udrle solze; Jo si storila ti^ »veta Mati božja! Nikdar tega ne pozabim, vsakoleto pojdem bosonoga v tvojo 8ast na božjo pot!" Po tem iskrenem vzkliku jo je vidno zapuSča1» moft; položila je roko vojaku okrog vratu in plakala tiho, položivši mu glavo na prsi. Tudi mlade aifi je bil ginjen; tudi njemu je manjkalo besed, da bi izrazil čustva, ki so mu polnila srcc. Prefl njego.vimi pogledi se je odprla oela prihodnjost hvaležnosti, ljubezr.i in sreče ter ga veselila s Sarobnbji sijajem sreftnega življenja. SlednjiS se je Katrica vzdramila ter prijatelju sen&ilo privezaia 5ez oči; vzela je skrinjlc^ na rame ib prijateljtf za roke in z lahkimi koraki sta uaflaljevala svojo pot, med tem JrJp ]e ona rekla: ^Janaz, sama ne vem, kaj ss godi t mano, pa plesala bi in skakala od veselja; zdaj bi laliko hodila brez utrujencsti Se 20 ur." ,,Tudi meni je tato, Katrioa", odgpvori vojak: »najrajSi bi zletel v zrak. O, ko bi mi levo oko spet ozdravelo! To bi oila srefia! Kar misliti ne smem ,,Da bi ozdravelo? Seveda bo. Z« to bo že sKrbda n"aSa Ijuba Gospa v nebesih. Ali n« vidifl, da tukai dela božja roka? To so moje sinofin« gaiije." ,,Liuba Katrica", vzklitov denič in i tre - petaje stisne roko. ,,Ako s« vs ^tiifii, lako lepp bo Se najino življeiije! Vzela U *, kaktor si mi ob1/ubila tako prfjazao. Jaz bi delal kot suSenj, pa s pogumom in sreSo; ti, moja Ijuba ženka, bi ne im&la opraviti drugega, kakor mialite na-se . • ." wTo pa ne, Janee", mu ona smejoS se seže n besedo: ,,ali misliŠ, da bi ae raogla navaditi -*¦ ie nobef ,,To niC ne de", je odgovoril raladenič, nTi bi (telala samo to, kar bi te veselilo, drupega ni6, In pa najini starSi, Katrica, kako bi se do konoa bvojih dni veselili najine skrbljivosti in ljubeznL Jaz b3 podrl steno med kofiama in naredil iz obeh samo eno hišo, da bi lahko prebivali skupai- To bi bila ljubezen in veselje, kakor v nebesih!" ..Ka.ko ]e to lepo, Kar praviS", vzdihne ona ginjena. ,,Stena mora profi, kakor hitro prideva do mov. Potem borao vedno vsi skupaj, ded in naši materi in Pavelček in ti in jaz in tudi naga živina. — KakSno življenje bo to!" Kaitrioa od veselja zaplosSa a rokanfi fcaEor otrokk ^Potem pa imamo premalo zemlje r eakupu" , nafl&ljuje Janez, Mda bi mogli vedno delati in dovoi} pridelati. Pričel bom kupčev;ati z jelo\fmi storži ia polagoma z lesom in metlami. ,Treba bo gledati naprej, ako ..." Tu je pritajil glas In rekel komaj slifinof ^Ako Bog da, da se najina rodbina poTaftav.^" Umolknil j«, kajti deklioa si je oči Eakrila % rojkami in sligal jo j» ibtetL WZakaj ta žalijo moje besede?" vpraša TOjaK. «Za božjo voljo, molči vendar o vseh teh lepili »•Seh, Kar sroe se mi kr6i, a od veselja . . . Janez, jaz sem tako srečna, da znorim, ako boS Se dalje pripovedoval, Jtak raj nas 6aka na svetu." JKaj pa laz, Katrioa? Ne morem molCati, sroe mi je prepolno. Le pusti me, da nadaljujem in ti pa tudi kaj reci. Tako prideva vesela, da 6e sama db bodeva vedela, kako, v Mol, kjer odpofiijeva.* Vojak je znova priftel razkladfti svoje vesele na6rte in prifiaral glnjeni deklici blažč ¦¦• pril>odnjost, v kateri sta procfledala vse svoje Sietino življenje in že naprej uživr1" sa radosti. Slednjič sta prišla ua oilj. Katrica je "dala'Jftnezu skrinjico io roko v roki sta prišla v vas. VIL Pozno popoldne je Šla Katrica g svoiim .prija toljem 6ez pustinjo. Oba sta bila molčeča in žalostna, a nobeden ni drugemu pokazal, kako rau je pri srcu; s tistimi redkimi besedami, ki sta jih menjavala, sta oelo izkušala, da bi se delala vesela. Vendar jima je bila bridka zmota napolnila sr« o« z bridkostja •Odkar sta nadaljevala pot, je bila Katrica Že petkrat ali šestkrat vojaku umila oči; mimo nobeno vode nista šla, da bi ne bila poizkusila, ako nima Sudovite moči prvega pustinjskega potoka. Njeno liubezniivo prizadevanje je zanjo in za uesreGnega mladenifia postalo^vir obupa in trpljenja. Bodisi, da je bil vojak varal samega sebe, ko ]e mislil, da vidi svojo spremljevalko, bodisi, ifla ie sveža voda in drgnjenje z robcem povedalo vnetje, odslej ni videl niftesar ve8, naj se & šo taJ^o priza-fleval, da bi ugledal senSno podobo svoje prijaielli ce. Celo svetlobe ni mogel ve5 prenašati Ln vsakokrat t hudih bole&nah zatisnil o6i, ka,dar mu je Katrioa senčilo vzela z glave. Tako se je obema v fluSo zajedlo grozno prepriflanje, da ju je prevarila grda zmota in da je sl&post popolna in neozdravljiva. Pa8 je na dnu srca se ostalo upanje kot srečna negotovost, vendar je le ^Casih miraogrede posijalo w tiho obupano&t in ^ Poye6alo žalost, S« nekaj drugega }\m Je Oušo navdajalo a ža!ost]o in skrbmi. Od davi sta že hodila osem ur in gta bila silno utrujena, posebno rojak, ki se ]• bil med hojo Tefikrat iz]>otaJJnil, s€ j» 6util up«haiicgain •slabatefla.. Dalje prfliodnJiC,