5. AVGITSTA 197« — ŠTEVILKA 31 — I.ETO XXX — CENA S DINARJB GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE^ KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Bralci Novega tednika iz Dobrne so nam rahlo zamerUi, ker v zapisu ob 100-letnici gasilstva na Dobrni, o čemer smo poročali v prejšnji številki, nismo omenili, da so sodelovali tudi godbeniki iz Vojnika. Kar veseli smo taMne kritike, ki kaže, da bralci spremljajo kako poro- čamo. To je vsekakor dobro, saj tako utrjujemo prizadevanja z popolnejšo informacijo, čeprav je celotna prireditev bila posvečena »100-letnici gasihtva v kraju« in dosežkom v razvoju, ko so zdaj gasilci modernizirali gašenje požarov ob podpori in razumevanju vsega prebivalstva^ smo — zdaj to čutimo — morda le pozabili poudariti tudi spremljajočo prireditev, ki so jo izrajali godbeniki. Sicer pa delovanje godbe na pihala Male dole ni neznano, o njej smo v NT večkrat poročali, saj v tem koncu celjske občine pogosto nastopajo. VAŠ UREDNIK JURIJ KOVŠE je do- ma na Skomarju in RUDI HREN na Ba- horini. Že dve leti delata v Cometu pri hidravlični stiskalni- ci, kjer je ena od faz v proizvodnem pro- cesu izdelovanje brusov na osnovi ba- kelita. To je tudi naj- večja temeljna orga- nizacija te tovarne, kjer so se pred ne- davnim samouprav- no organizirali po tozdih. Mlada delav- ca, med množico drugih, vsak dan ta- kole dograjujeta mo- zaik velike zgradbe združenega dela v konjiški občini, ki iz dneva v dan bolj trd- no stoji. Foto: Drago Medved rmrnj^EKRirm Prve ocene strokovnjakov o dosežkih gospodarstva v prvih šestih mesecih le- tošnjega leta so še vedno le približne, negotove in nepopolne. Kljub temu pa so že dovolj jasne, da lahko na njihovih te- Tieljih zgradimo prve sodbe o našem go- spodarskem položaju. Iz ocen gospodarskih dosežkov veje ugotovitev, da zastavljenih ciljev nismo uspeli uresničiti. Proizvodnja ie za dober odstotek zaostala za dosežki ^ enakem lanskem obdobju, izredno visoke so izgube organizacij združenega dela. Slovenska gospodarska zbornica je tako ^ posebni anketi med 60 slovenskimi or- ganizacijami združenega dela ugotovila, da ®o izgube brez železniškega in elektrogo- spodarstva dosegle že skoraj 7 milijard dinarjev, torej so skoraj sedemkrat večje kot v enakem obdobju lani. 'Udi za celjsko občino že imamo prve Podcitke. Žal le podatke o poslovanju naj- P^čjih gospodarskih organizacij kot so: ^'^0, Cinkarna, Železarna Štore, Aero in nekatere druge. Tudi v celjskem gospo- darstvu je položaj podoben. Izgube so ^soke, celotni dohodek ozdov pod načr- ^'^'anim in pod doseženim v enakem ob- ^■^ju lani, ostanek dohodka se je močno zmanjšal, zaloge so še vedno visoke. Te ugotovitve nedvomno delujejo nespodbud- no in morda navajajo tudi k pesimizmu. Vendar velja takoj povedati, da za kakršen koli pesimizem ni osnov. Res je, da se je fizični obseg proizvodnje zmanjšal. Ven- dar prav podatki o gibanju proizvodnje po mesecih povedo mnogo več. Proizvodnja je bila nizka zlasti aprila in maja, ko se je gospodarstvo in ne le to, prilagajalo novim odnosom v upniško-dolžniških raz- merjih in ko so vsi s strahom spremljali prehod na nov sistem obračunavanja do- hodka. Prav uvedbi teh ukrepov gre pri- pisati prikazovanje slabših dosežkov Če- prav smo nove ukrepe vsi pozdravili, saj vnašajo več reda in realnejšo sliko v od- nose v gospodarstvu, pa velja povedati, da na ukrepe nismo bili dovolj pripravlje- ni. Na tržišču je zaradi nepripravljenosti in težav trgovine zavladalo mrtvilo, nakopi- čile so se zaloge in proizvodnja ni mogla nemoteno teči. V takem položaju se je večina organizacij združenega dela odlo- čila za močnejši izvoz, ki se je res pove- čal, žal pa gospodarstvu ni prinesel do- volj dobrih ekonomskih učinkov. Večina gospodarskih organizacij namreč izvaža^ pod cen.0, ki jo dosega doma, izvozne sti- mulacije pa so slabe. Ob vsem tem so se še močno dvignili stroški materialne proizvodnje, gospodar- stvu pa je tudi zagrozil vse večji primanj- kljaj trajnih virov obratnih sredstev, ki so bila vezana na visoke zaloge. Aprila in tudi maja smo bili torej priče pravi gospo- darski stagnaciji, ki je imela kljub krat- kemu času močne posledice. Oživljanje proizvodnje in prodaje ter novi ukrepi, ki so že uvedeni, nekateri pa bodo še ta mesec, pa so dali gospodarstvu novo in- jekcijo. Samo junija je bila tako proizvod- nja kar za 6,4 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju, kar kaže na močan pro- ces oživljanja. Optimizem zbuja tudi dejstvo, da po- datki o izgubah v veliki meri prikazujejo le tako imenovano knjigovodsko izgubo. Ta je nastala zaradi spremenjenega načina obračunavanja oziroma prehoda na plača- no realizacijo. Ta se zaradi zakonskega roka 15 dni namreč izkazuje pozneje kot poprej veljavna — fakturirana realizacija. Kljub slabim podatkom in prvim negativnim oce- nam trenutnega stanja torej nikakor ne moremo govoriti o nepremostljivih teža- vah, ampak prej o težavah, ki bodo dale ob novih ukrepih za oživljanje gospodar- ske rasti združenemu delu nov zagon. Čeprav bo tudi do konca leta težko uresničiti zastavljene cilje iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju, lahko go- spodarstvo še vedno naredi veliko, da bo položaj ob koncu leta boljši. Največ lahko nedvomno naredijo v or- ganizacijah združenega dela sami. Ob pol- letnih obračunih bo treba v vsakem tozdu podrobno analizirati polletno poslovanja ter opredeliti resnične vzroke za takšen ali drugačen položaj tozda. Še bolj zagna- no bo potrebno uresničevati stabilizacijske načrte, varčevati pri materialnih sred- stvih, energiji in stroških. Potrebno bo- tudi pregledati proizvodne programe, jih popraviti in izboljšati. Stanje v gospodarstvu trenutno sicer rti rožnato, nikakor pa ni kritično. Ob prh čakovanih sistemskih ukrepih in ob oživ- ljanju gospodarske aktivnosti je pričako- vati, da se bo položaj do konca leta le spremenil in prinesel ugodne gospodarska dosežke. Vsaj takšne, da z njimi ne bi zamajali temeljev srednjeročnega načrta razvoja. BRANKO STAMEJČIC J. Stran: ŽELJE POSTAJAJO RESNIČNOST -10. stran: KORENINE SO V ZEMLJI 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 31 — 5. avgust 1976 COMET POLOVICA MLADIH Ni naključje, da smo za razgovor v Cometu v Zrečah poprosili predsednico osnov- ne organizacije ZSMS MAR- TINO MATAV2, kateri so mladi zaupali vodstvo pred tremi meseci. Skoraj polovica vseh ?'>apo- slenih v podjetju je namreč mladili, zato je njihova akti' nost toliko bolj zaželena m potrebna. Pred kratkim so v podjetju z njihovo pomočjo izdali svoje pi-vo interno gla- silo CX3MET, prisotni pa so tudi v vseh organih uprav- ljanja. Izredno delavna je mladina Cometa na kulturno prosvetnem področju. Imajo lasten kvintet narodno zabav ne glasbe, dramska dejavnost pa se vrši pod okriljem sku- pine Mladi oder, ki združuje \iubitelje lepe besede. V lan- skem letu so pripravili Našo besedo, ponovili pa so jo tu di letos in se tako vključili v občinsko tekmovanje. Na svo- jem območju so tudi organi- zirali srečanje ansamb'ov na- rodno zabavne glasbe, ki je pritegnil v,eliko obisko alcev Osem dni pred nas'';jp3m je Martina Matavž bila dvorana razproiana. ve povedati prikupna Martma, ki je tesno povezana z mla- dimi ,n skupaj z rJ!'Mi iuje obiLco nadaljnjih načrtov. »Športno dejavnost moramo pospešiti, ker so me že kriti zirali, da jo je premal). Ved- no smo jo imeli dobro razvi- to, zato moramo z njo nada- ljevati. Vključujemo se v sin- dikalne igre in smo z rezul- tati zadovoljni. Tudi v organih upravijt:nia sodelujemo. Sodelovali smo v razpravi predloga zakona o združenem delu, svoje čla re pa pošiljamo tudi na se- minarje.« Martina je še pov(da'.a, da bodo jeseni ponovno organi- zirali tekmovanje naro Iro za- bavnih ansamblov., pripravlja- j-" pa tudi spevoigri .Svoje- glavček, da o vsako'einem programu za otroke ob kon- cu leta niti ne govorinio Po- stal je v Zrečah že 'ridlc.ja, čeprav ga pripravljajo niiadi, ki po neki logiki s trau.cijo nimajo nobenega opravka. •Zato pa je njihova dejr.vnr.st tudi toliko bolj vzpodhii-clna in hvalevredna. ZDENKA STOPAR ŽALEC: ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI v Ustavi smo kot najpo- membnejši vir dohodka kra- je-vnih skupnosti opredelili prispevek, ki ga namenja združeno delo za delavce, Ki živijo v kraje^v-ni skupnosti in tu preživljajo svoj prosti čas ter obnavljajo svoje de- lovne sposobnosti. Ta opre- delitev je jasna, čeprav ni podrobno uzakonila načma združevanja denarja in višino prispevkov. V žalski občini so na tem področju naredi- li veliko. Z dogovori in sporazumi so opredelili način združeva- nja sredstev in višino pris- pevkov od organizacij zdru- ženega dela v občini in oa-- gaiiizacij združenega dela iz- ven občine, ki ziaiposljujejo delavce z območja občine. Medobčinski družbeni dogo- vor so lani podpisale vse ob čine celjskega območja razen velenjske in se z. njim zave- eale, da bodo na zaposlenega delavca iz krajevnih skupno- sti izven svoje matične obči- ne prispevale 100 dinarjev. Izven svoje občine je zapo- slenih približno 2100 žalskih občanov, torej bi po veljav- nem dogovoru morale žalske krajevne skupnosti dobiti 21Q tisoč dinarjev. Kljub dogovo- ru pa je svojo obveznost do- slej- izpolnila le celjska ob- čina. Tudi sporazum, ki velja za območje žalske občine se ne uresničuje v celoti. Lani so se v občini sporazumeli za prispevek 250 dinarjev in spo- razum so razen v petih toz- dih povsod podpisali. Do 30. junija letos pa so krajevne skupnosti prejele le 82 od- stotkov sredstev, ki bi se mo- rala zbrati na ta način. Letošnji sporai^um je pred- videl združevanje 400 dinar- jev na delavca in sporazuma vnovič niso podpisali v šci- rih tozdih. Do 30. junija se je na zbirnem računu zbralo, le 47 od.stotkov denarja. Ti podatki pričajo, da zdru- ženo delo sicer podpira na- čin financiranja skupnih po- , treb krajevnih skupnosti, saj sicer sporazumov in dogovo- rov ne bi podpisali. Slaba realizacija dogovorov pa tu- di priča, da združevanje sred- stev le ne poteka po načrtih. Preseneča zlasti sorazmerr.o slab odziv organizacij zdru- ženega dela iz žalske občine, ki bi morale biti najbolj za- interesirane za financiranje krajevnih skupnosti v obči- ni. Čeprav je dokaj težaven gospodarski položaj združe- nega dela letos le opravičilo za zamude pri nakazilu de- narja krajevnim skupnostim, pa je to opravičilo lahko le delno, še posebej zato, ker so krajevne skupnosti oziro- ma njihova dejavnost in raz- vo,i, skoraj v celoti odvisne od tega denarja. Pa tudi za- to, ker so vse krajevne sku- pnosti v žalsiki občini izpol- nile svoje obveznosti in orga- nizficijam združenega dela posredovale svoje razvojne programe, ki so osnova za dodeljevanje denarja. Izvršni svet žalske občin- ske skupščine, ki bo že na svoji prihodnji seji razprav- ljal o uresničevanju dogovo- rov o financiranju dejavno- sti in skupnih potreb krajev- nih skupnosti zato čaka tež- ko delo. Izvršni svet bo nam- reč moral opozoriti organiza- cije združKiega dela na nji- hove obveznosti m storiti vse, da bo denar, namenjen za delo krajevnih skvipnosTi tja tudi prišel. BRANKO STAMEJČIČ KRVODAJALSKA AKCIJA V ŠOŠTANJU Občinski odbor Rdečc.^a križa Velenje in krajevna or- ganizacija RK Šoštanj vabita vse prebivalce Šoštanja in okolice na odvzem krvi, ki bo v petek, 6. avgusta, dopol- dne v prostorih bivše občine Šoštanj. Ker je kri v teh dneh nuj- no potrebna, prosijo občane, da se krvodajalske akcije udeleže v čim večjem šte- vilu. V. K. VPRAŠANJI JAVNEMU DELAVCU ZAKAJ NI ODGOVOROV? Pred dnevi smo v uredništvu pregledali vse letoš- nje številke tednika, da bi si izpisali »dolžnike« od- govorov na zastavljena vprašanja javnim delavcem. Ugotovili smo, da je bera odgovorov zelo dobra, saj smo od dvanajstih zastavljenih vprašanj dobUi od javnih delavcev kar devet odgovorov. Vendar pa želi- mo vztrajati in »izterjati« odgovore še od treh javnih delavcev oziroma dveh javnih delavcev in ene usta- nove. In sicer gre za vprašanja, ki so jih zastavili novi- narja Milan Seničar in Drago Medved ter naš vitanjski dopisnik Franjo Marovšek. Milan Seničar je naslovil svoje vprašanje na direktorja celjskih trgovskih or- ganizacij Merx in Center ter v njem sprašuje, zakaj trgovine pred prazniki ne poskrbijo za to, da bi raz- polagale z zadostno količino kruha. Franjo Marovšek prav tako kot Milan Seničar sprašuje direktorja Mer- xa Celje. In sicer ga zanima, kdaj bo rešeno vprašanje trgovskega lokala v Vitan,|u. Pa še vprašanje Draga Medveda: obrača si? na šmarsko komunalo in sprašuje zakaj dopušča javno smetišče na magistralni cesti •Šmarje—Mestinje in kdaj bo urejena cesta od Ključja do Kozjega. Upamo, da nam ne bo treba zgornjih vprašanj ponavljati zopet ob koncu letošnjega leta. ko bomo delali ponovno bilanco vprašanj javnim delav- cem. Odgovore nanje bi bralci radi vendarle dobili nekoliko prej. UREDNIŠTVO NEOSVETLJENE DILEME OBVEZNO V POKOJ Zdaj, ko je razprava o osnutku zakona o združe- nem delu sklenjena, se šeie prav začenja. Pravzaprav šele zdaj razprava dobiva zaželeno vsebino in smisel. Pa tudi bolj konkretna in poglobljena postaja. 2al, ni več organizirana, gre pa za vprašanje na katera v jav- ni raapravi delovni ljudje skorajda niso bili opozor- jeni. 2^to gre zdaj razprava »od ust do ust«, nanjo nihče ne reagira, vprašanja ostajajo nepojasnjena. . Vzemimo za primer 3. točko 195. člena. Ta določa, da preneha delavcu delovno razmerje po zakonu, če izpolni pogoje za pokojnino (če z zakonom ni dru- gače določeno) z dnem, ko postane odločba o pre- nehanju delovnega razmerja dokončna. Problem ni nov. 2inano je namreč, da so nekateri zaposleni izpolnili pogoje za upokojitev, da pa še naprej delajo. Znana so tudi prizadevanja dmžbe, da bi mposlUi mlade šolane ljudi. Znano je tudi, da je v zadnjih letih še manj novih delovnih mest. V ne- katerih poklicih smo deficitarni, za nekatera dela ni primernih kadrov ali pa neradi zasedajo taka de- lovna mesta. Mnogokje so upokojenci reševah deficitarnost po- klicev, mnogokje je bila to ovira za zapK>slitev mla- dih. Problem vsekakor ni nov, niti preprosto rešljiv. Zakonska možnost za prenehanje delovnega raz- merja po izpolnitvi pogojev za dosego pokojnine je obstajala tudi doslej, toda praviloma ni bila upošte- vana. Sedaj je slišati vse več zahtev, da se ta mož- nost spremeni v obveznost. Tem zahtevam sledi tudi osnutek zakona, ki predvideva, da delavcu po zakonu — torej avtoma.tično, preneha delo\Tio razmerje ta- koj, ko izpolni pogoje za pokojnino. Predlagatelj os- nutka posebej ni razložil tega ukrepa, je pa nanj - opozoril kot na novost v zakonskem urejanju vpra- šanja preaiehanja delovnega razmerja po zakonu. Ne gre toliko za to, da načnemo razpravo o pri- mernosti ali neprimernosti take določbe (tudi te ni zavreči), bolj gre za to, da opozorimo na vprašanje, ki doslej v javni razpravi ni bilo prisotno, njene do- ločbe jpa so skorajda pred durmi. Le da jih prema- lo poznamo, zato tudi ne računamo s posledicami. Posledice pa lahko imajo, poleg drugih — tudi politič- ni značaj. Z uveljavitvijo zakona o zdioiženem delu bodo te- meljne in druge organizacije združenega dela nam- reč dolžne sprožiti postopek za prenehanje delovnega razmerja za vsakega delavca, ki je i2^olnil enega od pogojev za pokojnino bodisi, da je dopolnil starost 60 (55) let in 20 let pokojninske dobe ali starost 65 (60) let in 15 let pokojninske dobe, ali pa 40 (35) let pokojninske dobe ne glede na starost. Neljubo pa bi bilo, če bomo šele takrat ugotavljali, da smo sprejemali zakon po široko opravljeni javni razpravi ^v kateri pa nihče ni vedel, da prinaša tudi ta novost posledice. BaJAN VOLK KOZJANSKO POSPEŠITI OBNOVO V četrtek pretekli teden sta se sestala v Šmarju pri Jel. šah politična aktiva šmarske in šentjurske občine, razgo. vora o odpravljanju posledic potresa na Kozjanskem pa >ie je udeležil tudi predsednik centralnega komiteja Zveze kominiistov Slovenije Franr.e Popit ter vOdja operativnega štaba pri republiškem od ho- ru civilne zaščite Marjan Oro- žen. Na Kozjanskem letos ne. koliko hitreje odpravljajo po. sledice potresa, ki je to ob- ; močje prizadel pred dvema i letoma. Po predvidenem pro- i gramu bodo do konca leta ' sanirali 54 odstotkov vseh I poškodovanih stanovanjskih i zgradb, dokončali dograditev doma upokojencev v Šmarju ter dve zdravstveni postaji, Doslej je bilo zgrajenih de- vet šol — ena je še ncvlokon- čana — še vedno pa je pre- cejšnje vprašanje, kdaj bodo na območju lahko popraviči- nah. Zato se ob tem primeru vsiljuje realno vprašanje: ali so podcenjene zahteve \'zpo- rednega vodenja dveh zahtev- nih družbenih akcij, ki sta obe vezani na denarni delež posameznikov, ali pa s-o pre- cenjene možnosti gmotnega položaja delo^mih ljudi v ča- su ko jih pestijo še izdatki za dopust. Eno je zanesljivo, neuskla- jenost obeh akcij ni korisiti- la. Seveda pa to ne opravi- čuje nastalega položaja. Kaj- ti, če smo se zavestno odlo- čili za izpeljavo obeh akcij skorajda hkrati, potem smo se dolžni temu primemo tu- di politično organizirati. Ta- ko pa ostaja vtis, da smo na lovorikah »cestne akcije« po- zabili na drugo akcijo, ki je ostala doma neuresničena, ko smo odhajali na dopu-st. Mar ne ostaja ta akcija so- lidarnosti bolj na papirju kot v dejanju? Upati je, da jo bomo spravili tudi s pa- pirja, čeprav z zamudo, ki si jo zaradi tistih brez stre- he ne bi smeli privoščiti. BOJAN VOLK CELJE: ZA ČEM SMO OBOLEVALI Iz Monitorja, glasila regio- nalne zdravstvene skupnosti Celje, kjer je objavljena ana- liza bolezni, ki so jih zabele- žili v splošnih in obratnih ambulantah v celjski regiji, povzemamo, da so v lanskem letu ljudje najbolj obolevali na dihalih. Na drugem mestu obolevnosti so bolezni srca in ožilja, na tretjem mestu so poškodbe, na četrtem me- stu pa so bolezni prebavil. Zanimivo je, da znašajo bo- lezni dihal pri predšolskih otrocih 49,8 "/o vseh obolenj, pri šolarjih okoli 31 %, v me- dicini dela skoraj 24 "'o in v splošni medicini okoli 23 "n. Največ bolezni srca in oži- lja so zabeležili v dispanzer- jih za borce, največ poškodb pa v medicina dela. PRIZNAVALNINE ZA BORCE v mozirski občini bo do konca oktobra letos javna razprava o osnutku republ'' škega družbenega dogovora o osnovah in merilih za pode- ljevanje priznavalnin udele- žencem NOV in drugih vojn- V tej zvezi gre tudi za bor- ce za severno mejo 1918 V Goim.ji Savin.jski dolini ugodno ocenju.iejo ta dog''" ver, sai uveljavlja usk"iadii^^e'V_ priznavalnin v naši republik' in zato ukinitev rarlik, ki **" vladale dosloi med posanif^ nimi občinami. a $t.31 — 5. avgust 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 KAŽE DOBRO Srednjeročni plan stanovanjske gradnje v občini Celje predvideva, da bo v letu zgrajenih okoli 580 sta^ novanj, od tega v družbeno usmerjeni gradnji 470 sta- novanj. Samoupravna stanovanjska skupnost celjske občine bo letos razpolagala z dobrimi 200 milijoni di- narjev, ki naj bi zagotovili gradnjo 440 stanovanj. Vsa načrtovana stanovanja so že v gradnji. Na Lavi so se občani že vselili v 91 stanovanj, ki so bila zgrajena v juniju. Ob koncu leta bo nared še stolpič na Lavi z 78 stanovanji, v Vojniku objekt s 24 stanovanji in stolpič za upokojence z 39 stanovanji, ostalih 200 stanovanj pa bo vseljivih prihodnjo pomlad. Poleg teh pa so Celjani letos februarja dogradili 40 stanovanj v Novi vasi in 91 stanovanj v stolpiču na Otoku. Vsega skupaj bo potemtakem letos na voljo za vselitev 417 stanovanj v družbeno usmerjeni grad- nji, kar je za kakih 50 stanovanj manj kot so predvi- devali. V stanovanjski skupnosti pravijo, da bo izpad teh načrtovanih stanovanj zato, ker izvajalec ni dobil gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh 13-nadstropnih stolpnic na Lavi, kakršen je bil projekt, ampak le za 9-nadstropne. V nadomestilo za ta izpad pa računajo, da bodo v prihodnjem letu izgradili 151 stanovanj iz letošnjih sredstev. V tem letu že beležijo nekatere uspehe v stanovanj- ski graditvi. Družbeni dogovor iz julija lani o obliko- vanju cen stanovanjske gradnje je vplival na usmeritev cen gradnje, zaradi boljše tehnologije in organizacije dela se skrajšuje čas gradnje, boljša je kvaliteta, iz- boljšuje pa se tudi struktura grajenih stanovanj v korist večjih. In ne nazadnje, gradnja spremljajočih objektov v stanovanjskih soseskah je stekla. Čisto brez težav pa tudi letos in v prihodnje ne bo. Izdelava lokacijske dokumentacije za posamezne sta- novanjske soseske kasni, zato kasni tudi pričetek grad- nje. V zasnovah stanovanjskih sosesk še vedno ne upoštevajo nosilnosti tal in zato mimo tega projekti- rajo višino etaž, kar potem na glavo postavlja vse načrte stanovanjske graditve. In še specialiteta: za sosesko Nova vas je predvideno ogrevanje s pomočjo plina v letu 1978, posamezni stanovanjski objekti pa bodo zgrajeni že v letu 1977. Streha nad glavo bo, pozi- mi pa bo treba počakati na plinsko ogrevanje v pri- hodnjem letu. ' bv. ZAKAJ TAKO? UKINJENE ŠTIPENDIJE Skupna komisija za štipen- diranje na ravni republike je sprejela vrsto sklepov, ka- teri obvezujejo bočinskie ko- misije, kako naj uredijo šti- pendijsko politiko v prihod- njem šolskem letu. Znano je že, da študentje v letošnjem letu niso redno prejemali šiti- pendij in da je v ta namen bilo izsrečenih že veliko kri- tik. Sedaj pa je republiška komisija med drugim spreje- la tudi sklep, ki je, gledano s študentovskimi očmi, ne- sprejemljiv. Zaradi pomanjkanja sred- stev, namenjenih za štipen- lije iz združenih sredstev, je vsaka občinska komisija pre- jela le 70 % planiranih sred- stev. Na podlagi sklepov re- publiške komisije se mora vsem štipendistom, ki ima- jo do 500— din štipendije iz združenih sredstev, le^ta prenehati izplačevati. Obraz- ložitev tega sklepa pa je, da ta znesek štipendije ne pred- stavlja pomembnega vira za štipendLsta. In takšnih štu- dentov in srednješolcev je po podatkih Skupnosti za za- poslovanje v oljski občini okoli 100. V obrazložitvi pa ni p>ove- dano, ali naj tisti, ki jim je to edini ali glavni vir preživ- ljanja, tudi opustijo nadalj- nje šolanje. Ob tem se ix)stavlja več vprašanj o razmerah v šti- pendijski politiki, prelivanju sredstev, delu komisije ipd. O teh vprašanjih sta pired dnevi razpravljala tudi pred- sedstvo OK ZSMS Celje in Klub celjskih študentov. Sprejela sta stališče, da je obrazložitev skupne komisije neutemeljena in da ne sloni na argumentih, ki bi vzdr- žali sleherno kritiko. Nadalje So menili, da je dosedanja pot, način zbiranja in delitve sredstev tako neažurna, da otežuje življenjske pogoje, s tem pa tudi pogoje za delo — študij. Mladi so mnenja, da se v določenih trenutkih in ob takšnih primerih soci- alna diferenciacija celo po- glablja in ne odpravlja, kar je tudi eden od namenov šti- pendijske politike. Vsekakor bo potrebno ob takšnih razmerah tudi pri Za- vodu za zaposlovanje okre- piti strokovno službo, da bo postala bolj aižuma, da bo kvalitetno obvladovala štipen- dijsko področje dela in da bo postala resnični usmerje- valec mladine h kadrovskim štipendijam. Narediti pa je potrebno srednjeročni plan kadrovskih potreb, ki bo go- tov© realna osnova načrtova- nja tudi v štipendijski poli- tiki. VIKI KRAJNC VELENJE SLOVO OD RUDARJEV Rudarsko mesto Velenje, posebno pa člane kolek- tiva Rudarsko-elektro energetskega kombinata Vele- nje je močno pretresla vest o teški delovni nesreči. Zgodila se je v četrtek, 29. julija nkaj čez eno uro zjutraj v jami vzhod na etaži 10 na čelu KTU. Na pokopališču v Podkraju so se poslovili od treh rudarjev -• Jakoba Podgorška, Alojza Lipovca in Mir- ka Zaltareka in v Skalah, kjer so na ta,mkajvš.njem pokopališču pokopali Franca Polaka. Na p>okO'i>ališčih se je zbralo več kot 5000 ljudi, ki so se poslovili od pokojnih tovarišev, med drugim je bil na pogrebu tudi Franc Leskošek-Luka in drugi. V letih po vojni sta bili do sedaj dve težji delov- ni nesreči. Ponesrečili so se rudarji pri delu in sicer 21. 4. 1951 leta: 4 mrtvi zaradi vdora plina na 4 etaži, 10. 8. 1962: 4 mrtvi v jami zahod prav tako vdor pU- na na 25. koti na pripravi. Za velenjski nidnik je znano, da posveča izredno veliko pozornost za varnost rudarjev na vsakem de- lovnem mestu, zato je tudi rudnik sodobno opremljen za reševanje katere koli nesreče. Reševalci so jamska reševalna četa, ki je ob vsakem trenutku pripravljena priskočiti na pomoč. Tako je bilo tudi sedaj, saj so v pičlih 5 minutah že začeli reševati. LOJZE OJSTERSEK DOMAČI ZBORI NA CELJSKEM RADIU 10. avgusta ob 17.45: Moški p>evski zbor »Ivo štruc« Slo- venske Konjice — zborovodja Prane Rozman, Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Zreče — zborovodja Franci Kovač. 12. avgusta ob 17.45: ŽPD »France Prešeren'< Celje — mešani zbor — zborovodja Edvard Gor.šič, Komorni moški zbor Celje — zborovodja Egon Kunej. V VSAK DOM NOVI TEDNIK CELJSKI ŠTUDENTJE MARUIVI! Klub celjskih študentov je razdeljen na tri oddelke, ki delujejo v Celju, Ljubljani in Mariboru. Skupno število članov je 268, od tega v Ce- lju 167, Ljubljani 74 in v Mariboru 27. V letošnjem, pravkar za- ključenem študijskem letu, so opravili veliko nalog, seveda pa še zdaleč ne toliko kot so jih želeli. Vzrok verjetno tiči v neangažiranosti študentov, tako za skupne akcije kot tudi akcije v posameznih od- delkih. Največ časa in moči jim je vsekakor odvzela ustanov- na skupščina in akcijski prog- farn, ki bi naj bil jedrnat in ^■Prejemljiv za čim večji krog študentske mladine. Kar polo- vico šolskega leta so porabili 2a samo ustanavljanje, kar pa ni nič čudnega, saj je bila študentska aktivnost Celjanov ' Ljubljani in Mariboru na ^i stopnji. Le v Celju jim je uspelo leto dni prej zbuditi Pritegniti študente bodisi preko ZSMS ali ZKS. Prva večja manifestacija je "ila izvedba akademskega ^esa, s katerim je bil dosežen ^novni namen: pritegniti Čimveč študentov in afirmira- ^ aktivnost pred širšo javno- stjo. ^ Skupno z zavodom za za- poslovanje in občinsko kon- ferenco SZDL so februarja pripravili razgovor o štipen- dijski politiki in njenih prob- lemih. Sama diskusija je bila plodna in je prinesla nekaj konkretnih zaključkov. Kma- lu zatem je bila organizirana tudi okrogla miza, na kateri so seznanili študente z de lom in orgamiziranostjo SZDL, o perspektivah Celja kot višješolskega središča, ter o perečem pojavu nerednega izplačevanja štipendij. Ob koncu študijskega leta so se temeljito pripravili tu- di na razgovor z maturanti celjskih srednjih šol, ki bodo letos pričeli s študijem na višjih in visokih šolah. Na- men pogovora je bil sezna- niti jih o bodočem študiju, o delu kluba in vsakdanjih problemih kot so študentska prehrana, stanovanje, skrip- ta ... Na žalost jim ta široko zasnovana akcija ni prinesla željenih rezultatov, saj ravna- telji in drugi prosvetni delav- ci naso dovolj spodbudili in obvestili maturante o name- nu razgovora. Udeležilo se ga je samo 55 maturantov in gostov, od 250. V bodoče bi bilo dobro s to akcijo nadaljevati in poz- vati na odgovornost prosvet- ne delavce, če ne bodo v ce- loti izpolnili svojega poslan- stva pri nudenju pomoči in nasvetov maturantom v teh pomembnih življenjskih tre- nutkih. DARJA GLANČNIK I ' 4. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 5. avgust 1976 OTVORITEV BOLNICE »ZIMA« v okviru praznika obči- ne Šentjur pri Celju, bo- do 15. avgusta odprli pre- novljeno partizansko bol- nišnico »Zima«. Bolnišnica je edinstveni spomenik iz NOB. Leži ob važni pro- metni poti, ob novi avto- cesti Celje—Maribor v Drami j ah. Je zelo dobro prenovljena, skrita med zelenjem in drevjem in bi jo .še danes brez opozoril- nih znakov težko našli. Otvoritev bo ob 10. uri do- poldne, udeležih pa naj bi se je tudi vsi partizan- ski zdravniki in nekdanji borci. MOJCA BUCER ŽALEC: ZA CESTE 148% Vpisovanje posojila za ce- ste se v žalski občini kljub času počitnic n^aljuje z ne- zmanjšano močjo. Po podat- kih z začetka tedna je doslej posojilo v žalski občini v vseh skupinah vpisalo že 9632 občanov. Skupno so vpi- sali nekaj manj kot 19 in pol milijonov in s tem plan vpi- sanUi sredstev, ki ga je za žalsko občino zastavila repu- bliška skupnost za ceste pre- koračili že za 48 odstotkov. ŽALEC PREVEČ DELAVCEV Skupnost za zaposlovanje iz Celja je izdelala anahzo zaposlovanja v žalski občini m v njej ugotovila vrsto pro- blemov, ki jih bodo moraU v žalski občini hitro in učin- kovito rešiti. Poročilo bo že na svoji prihodnji seji obrav- naval žalski izvršni svet in pričakovati je, da bo predla- gal več ukrepov, s katerimi bi v žalski občini lahko naj- bolj učinkovito rešili nastale težave. V poročilu je namreč ugo- tovljeno, da je v žalski obči- ni zaradi manjšega zaposlo- vanja v zadnjih mesecih vse več delavcev, ki ne morejo najti dela. še težje stanje pri- čakujejo v prihodnjih mese- cih, saj bodo zaradi težav v tekstilni industriji in zaradi ukinitve nočnega dela žena, v tovarnah tekstilne industrije nastali viški delovne sile. Predvsem predvidevajo, da bo višek žena brez kvalifi- kacij. Tako, na primer, do konca leta načrtuje samo Ju- teks višek 50 delavk. Težave so vsaj doslej so- razmerno dobro reševah, saj so s priučevanjem in dodat- nim usposabljanjem uspeli izboljšati kvalifikacijsko strukturo iskalcev ziiposlitve in jih ustrezno zaposliti. Medtem ko je treba dej- stvo, da tovarne ne želijo za- poslovati dodatnega števila delavcev razumeti, pa ne- dvomno ne bi smeli ostati nebrižni ob povečanem števi- lu trenutno nezaposlenih. Or- ganizacije združenega dela v skladu s svojimi stabilizacij- skimi načrti težijo k čimbolj- šd produktivnosti s čim manj- šim številom delavcev. Tudi negotov gospodarski položaj zahteva racionalnejše in na- črtnejše zaposlovanje. Ven- dar dejstvo, da je po treh mesecih letošnjega leta kar 50 odstotkov nezaposlenih več kot ob koncu minulega leta, opozarja na hitre in učinko- vite ukrepe. Treba bo stori- ti vse, da z organizacijo te- čajev, dodatnega usposablja- nja in šolanja, kjer lahko ve- liko naredi predvsem delav- ska univerza, usposobijo tre- nutno nezaposlenost za delo na tistih delovnih mestih, kjer je kadrovski primanj- kljaj še zelo velik. S tem mislimo predvsem na vzgoji- teljice in varuške v vzgojno- varstvenih ustanovah, stro- kovno usposobljene in. kvali; ficirane delavce in podobno. Sicer pa bo izvr-šni svet žalske občinske skupščine že na svoji prihodnji seji sta- nje temeljito preučil in spre- jel predloge ukrep>ov, s kate- rimi bodo zagotovili delo in socialno varnost za vse tiste, ki so trenutno nezaposleni. Pri teh ukrepih pa ne bodo smeli pozabiti na tiste, ki težko najdejo zaposlitev. To pa so po podatkih iz poroči- la predvsem invalidi, ostarela delavci, alkoholiki in vsi ta- sti, ki pogostokrat menjujejo delovne sredine. BRANKO STAMEJCIC CELJE: SREDSTVA ZA KS Prejšnji teden je skup- ščina podpisnikov samo- upravnega sporazuma o sredstvih krajevnih skup- nosti sklepala o načinu de- litve združenih sredstev za leto 1976. Sklepala pa je lahko le o treh četrti- nah predvidenih sredstev, ker nekaj celjskih delov- nih organizacij ni pristo- pilo k financiranju dejav- nosti občanov v krajevni skupnosti. Sklenili so, da bodo sredstva, ki jih zdru- žujejo delavci za dejav- nost KS razdelili tako, da bodo najprej nakazali pri- spevek drugim občinam za okoh 5.500 delavcev, ki de- lajo v celjski občini, pre- bivajo pa v drugih. Med krajevne skupnosti celjske občine pa bodo zbrana sredstva porazdelili v vi- šini 60 »/o glede na število volivcev, 40 "/b pa za sku- paj dogovorjene investici- je. Iz slednjih sredstev pa bo krajevna skupnost Frankolovo odkupila zgrad- bo za poslovne prostore, KS Pod gradom za do- končno ureditev družbenih prostorov. KS Medlog bo s 50.000 dinarji poravnala obveznosti novo zgrajenih prostorov, KS Svetina za gradnjo vodovoda v Ja- vorniku, KS Dobrna za rekonstrukcijo vodovoda Klane in KS Štore ter Šmartno v Rožni dolini prav tako za gradnjo vo- dovodov Vahe-Teharje in v Smartnem. Slovenci sodimo med dobre pivce piva. Vendar tako kot letos piva še nismo pili. Vse pivo- varne so morale močno povečati svojo proizvodnjo, da nismo ostali žejnih ust. Samo v laški pivovarni so proizvodnjo piva dvignili za 26 dstotkov in proizvedli v prvem polletju kar 244.000 hektolitrov piva, pa so kljub vsemu le s težavo zadovoljili povpraševanje. Kljub temu, da je zato bilo treba v pivovarni delati več, si vsi še želijo tako vročih poletij. Sicer pa delo v tako mehanizirani pivovarni ni naporno. Tudi v variinici ne, od koder je naš posnetek in kjer nam je Franc Medved zatrdil, da nima težav, ko nadzoruje vrenje žlahtne tekočine. B. S- OBRAZI OLGA PEJHA Potem, ko je bila dvaj- set let ravnateljica osnov- ne šole Frankolovo, se je odločila, da odide v pokoj. Tako je zaključila svojo bogato in uspešno delo v prosvetni slušbt. Prvega julija so se zbra- li in poslovili od dobre učiteljice, uspešne ravna- teljice, dobrohotne kolegi- ce in vestne družbene de- lavke. Vsi njeni učenci. Tisti, ki so še v šoli in oni, ki so že odrasli šol- skim klopem, so izrazili veliko hvaležnost svoji do- bri učiteljici. Olga Pejha izhaja is za- vedne slovenske učiteljske družine. Mladost je preži- vela na Frankolovem. Po končani osnovni šoli je za- čela stopati po poti svojih staršev. Vpisala se je na učiteljišče, šolanje pa je morala prekiniti zaradi vojne. Vso družino so Nemci izselili v Srbijo. Učiteljišče je končala v Beogradu. Njeno prvo de- lovno mesto je bilo v Lo- ki pri žusmu, nato pa je poučevala še v Ljubečni in na Stranicah. Leta 1956 je prevzela mesto ravnatelja na osnovni šoli Frankolo- vo, ki jo je pred njo vodil njen oče. Ves čas tega dela je zvesto stopa- la po stopinjah svojega očeta, nadaljevala je nje- govo delo. Preveč bi bilo pisanja o vsem, pri čemer je us- pela. Pa vendar, samo ne- kaj značilnosti. Petrazred- na frankolovska šola je pod njenim vodstvom po- stala popolna osemletka. Premajhne in neustrezne šolske prostore je nado- mestila z ustreznimi. Dol- go se je zavcemala zato, da je priskrbela učiteljem stanovanja, še več. Znala je prisluhniti težavam vseh učiteljev in staršev in jim pomagala po svo- jih močeh kar najbolje re- ševati. Učitelje na šoli je vzgajala v dobre pedago- ške delavce, iskrene tova- riše in vestne družbene delavce. Zlasti je bila s svojo humanostjo, toplino in izkušenostjo največja opora mladim učiteljem, ki so začeli svoje delo na tetj Soli. Adi Marčič, vodja akti- va ravnateljev celjske ob- čine, je ob slovesu dejal, da tovarišica Olga sicer ni veliko govorila, pa je vseeno dosti povedala s svojimi bogatimi izkušnja- mi in s svetlim zgledom. Olga Pejha pa se je tudi zavedala, da za prosvetne- ga delavca ni dovolj, da vestno opravlja svoje delo med štirimi šolskimi ste- nami. Zato je še aktivna družbena delavka. Ves čas ■ pridno dela v družbenih organizacijah v krajevni skupnosti. »Ob slovesu je Olga Pej- ha kljub svojemu široke- mu in uspešnemu delu os- tala skromna, takšna, ka- kršna je. Prav zaradi tega jo imamo vsi, ki smo z njo delali in živeli, radi. Njeni sodelavci ji za- služenem pokoju želimo, da ostane zdrava in Čila še vrsto let,« je kolektiv osnovne šole Frankolovo zapisal v prispevku, ki ga je naslovil na naše ured- mštvo za objavo. objavlja naslednja prosta delovna mesta: Za direkcijo kratkoročnega kreditiranja 1 delovno mesto krediitni referent za obratna sred- stva Zahteve: — višja šola ekonomske ali pravne smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za direkcijo kreditiranja stanovanjske in komunalne graditve 1 delovno mesto referent za stanovanjsko krediti- ranje Zahteve: — ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za službo računovodstva 1 delovno mesto referent usklajevalec Zahteve: — ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom — 3 leta ustreznih delovnih izkušer^j Za odsek za pospeševanje denarnega varčevanja in propagande 1 delovno mesto referent za šolsko varčevanje Zahteve: — ekonomska srednja šola ali gimnazija ali peda- goška gimnazija z zaključnim izpitom — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za ekspozituro Rogaška Slatina 1 delovno mesto blagajnik dinarsko-valutne blagajne Zahteve: — ekonomska srednja šola ali gimnazija ali peda- goška gimnazija ali strokovna PTT šola — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za službo poslovne koordinacije 1 delovno mesto PKV delavec tehnične stroke varnostnik Zahteve: — dokončana osemletka — do 1 leta ustreznih delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — da ni starejši od 40 let •> — moralno politične kvalitete Za Celjsko mestno hranilnico 1 delovno mesto snažilka Zahteve: — nepopolna osemletka — do 1 leta delovnih Izkušertj Za agencijo Rogatec 1 delovno mesto snažilka z manj kot 1/2 delovnega časa Zahteve: — nepopolna osemletka — do 1 leta delovnih izkušenj Za agencijo Vojnik 1 delovno mesto referent v agenciji Zahteve: — e-konomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna . šola ali pedagoška gimnazija aH sredrtja komercialna šola z zaključnim izpitom — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za agencijo Vitanje 1 delovno mesto referent v agenciji Zahteve: — ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali pedgoška gimnzija ali sred-' r»ja komercialna šola z zaključnim izpitom — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Vse, ki izpolnjujejo pogoje razglasa vabimo, da vlo- žiijo svoije vloge osebno v 15 dineh po objavi v Ljub- ljanski banki, podružnici Celje — Vodoikova 2. St. 31 — 5. avgust 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 LJUBNO SPLAVI V DEŽJU Nekoč, ko so še po Savi- nji, Savi in Donavi vozili svo- je splave, so se veselili dež- ja in večjih vod. Tokrat pa jim je dež pošteno zagodel. Ne samo, da jim je v noči pred glavo prireditvijo nara- sla Savinja podrla pregrado na reki, tudi osrednji pro- gram .šestnajstega tradicionil- nega flosarskega je bil zara- di slabega vremena v nede- ljo. 1. avgusta, popoldne okr- njen. V celoti so izpeljali samo povorko, v kateri so sodelo- vali nekdanji splavarji, pa lovci, ribiči, gozdarji, mladi športniki, taborniki in drugi. Prikazali in opozorili so tu- di na kmečki turizem. Odpadlo pa je vdinmje splava in njegova vožnja po Savinji. Zato pa je bilo do- volj smeha ob flosarskem kr- stu, saj so ga 'izvedl' tako kot nekoč. Le kraj so spre- menili. Namesto na Roglici pač na Ljubnem. Flosarski horuk je v nede- ljo torej zmotil dež Kljub temu se je na Ljubnem zbra- .0 veliko ljudi in še več bi jih prišlo, če bi ne bilo dež- ja. Škoda, tudi zaradi dela, k' so ga ljubenski fcurlst.čni delavci opravili v pripravah na svojo tradicionalno prire- ditev, ki je tokrat, tudi po zaslugi številnih športnih tekmovanj, dobila občinsko obeležje. In prav je tako,, splavarstvo je bilo last celot- ne gornje Savinjske doline! Naj ne izostane novica, da je bogat športni spored, v katerem so nastopile št'3vil- ne ekipe iz skoraj vseh kra- jev v občini, lepo dopolnila tudi nogometna tekma za po- kal savinjskega 'iplavarja med Reko, članom prve zvez- ne lige in ljubenskim Grad. benikom. Končala se je z zmago gostov z rezultatom 1:0. M. B. In še spomin na zadnji krst ,juda, tistega zelenca, ki se je pritihotapil med prave savinjske flosarje. Kot takrat, je bil tudi slednji krst moker, povsem moker, zaradi dežja in pijače, kajti brez nje flosai-skega krsta ni in ne more biti... ATOMSKE TOPLICE: DOBRA NOVICA v Atomskih Toplicah se je vendarle premaknilo. Dvajsetega julija so nam- reč pričeli z deli za grad- njo novega hotela. Dolgo- letne napovedi in obljube postajajo torej resničnost. Za zgraditev novega ho- tela je TTG namenil šest milijard starih dinarjev. To so lastna in six>sojena sredstva. Kot ves kaže, pa ta vsota ne bo zadosto- vala za vsa dela. Navzlic temu je vest o začetku gradnje spodbudna, saj \'endarle napoveduje za svet ob Soth nov korak naprej: Kot' pravijo, bodo seda- nje objekte toplic zadržali in jih uredili. Zlasti gre za usposobitev odprtega bazena in s tem tudi za rekreativno dejavnost. MB ŠOŠTANJ: TURISTIČNI TEDEN Tako kot lansko leto, bo turistično dnistvo Šoštanj organiziralo turistični te- den s pestrim in bogatim programom tudi letos. V dneh od 29. avgusta do 5. septembra se bodo vsak dan zvrstile različne prireditve v sodelovanju vseh Šoštanj skih društev in organizacij. Prireditelji upajo, da bo tudi letošnji turistični teden uspel tako kakor lanski, ki je na raz- lične prireditve privabil ljudi iz bližinje in daljnje okolice. V. K. PREDICE V LUČAH Komaj je izzvenel flosarski horuk na Ljubnem ob Savi- nji, že so na vrsti Lučar.i. Tudi s turistično prireditvi- jo. In prav tako tradicional- no. Gre sicer za turistično rajanje, ki pa je od lani vse kaj drugega kot veselica. Pri- zadevni turistični delavci so dali svoji prireditvi domciča narodopisno obeležje. Iz spo- mina, in to celo skoraj v pravem pomenu besede, so privlekli predice in de. j, ki so ga nekoč z večjo Viiemo kot danes opravljale spretne ženske roke. Skoda, ud gre danes to delo v pozabo ;n že v folklorno značilnost. V Lučah bodo z rajanjem začeli v nedeljo, 8. t. m., ob dveh popoldne. Najprej se bo skozi prijazni trg — upajmo, da ne bo deževalo — zvrsti- la povorka, v kateri bodo opozorili ne samo na turistič no značilnost območja in kra- ja, marveč tudi na dela, ki so tod doma. Zato bodo pri- šli do veljave gozdarji in pri- kazali delo in položaj gozdne- ga delavca nekoč in danes. Velika razlika! V povorkipa bodo sodelovali še lovci, ri- bi U in drugi. Glavno besedo pa bodo imele predice in poleg njih igralci na citre, čeprav tudi pevcev ne bo manjkalo. Zno- va se bodo zavrteli kolovrati in izpod spretnih prstov do- mačink. M. B. ŠENTJUR: VPIS ŠE NI KONČAN V občini Šentjur vpis po- sojila za ceste še vedno teče, čeprav je presežen že za 34,7 odstotka. Zaradi letnih dopu- stov v delovnih organizacij ni večjih sprememb. Povečini vpisujejo le še delavci, ki so bili zaradi bolezni ali letne- ga dopusta odsotna, še ved- no teče vpis v krajevnih skupnostih, pričakujejo pa še vpis tistih, ki so zaposleni pri privatnih obrtnikih. Do sedaj namreč še niso vpisali vsi. ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI Komisija za .špf)rt in re- kreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu v Žal- cu ter TKS Žalec sta pri- pravila občinsko sindikal- no prvenstvo v plavanju. Nastopilo je 132 p>osamez- nikov iz desetih organiza- cij združenega dela. Zma- govalci: mlajši člani 50 m prsno: Pur (TN Polzela); 50 m kravi: Ocepek (Sa- vinjski magazin); 4 x 50 m prosto: SIP Šempeter. Starejši člani: 50 m prsno: Griun (KK Hmezad); 50 m kravi: Kolšek (IT Pre- bold); 4 X f>0 m prosto: Ferralit. Ženske: 50 m pr- sno: Bizjak (TT Prebold) 50 m kravi: Gorišek (Fer- ralit); ekipno: TN Polzela. Telesnokultuma skup- nost Žalec pa je v mesecu juliju pripravila več teča- jev za neplavalce in trim akcije. Tako se je v treh tečajih naučilo plavati 210 šolskih in predšolskih ot- rok. Prav tako pa so pri- pravili tudi trim akcije plavanja, ki se jih je sku- pno udeležilo 974 plaval- cev. T. TAVČAR REKA : ŠMARTNO 3:1 V torek popoldne je bi- la v šmartnem ob Paki prijateljska nogometna te- kma med domačini in čla- nom prve (Bvezne lige, Re- ko. Zmagali so gosti s 3:1. Edini gol aa domačine je dal Kodre. Pred okoli 500 gledalci pa je tekmo vo- dil celjski sodnik Stane Pertinač. Nogometaši šma.rtnega bodo danes popoldne, v četrtek, igrali v Trbovljah, v nedeljo pa doma s Šoš- tanjem. T. TAVČAR Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje — Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Zbor delegatov Samoupravne enote za družbeix) pomoč t stanovanjskem gospodarstvu SPREJEMA na predlog komisije za dodeljevanje stanovanj na podlagi 21. člena pravilnika o pogojih za kreditiranje in investiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stano- vanjskem gospodarstvu PREDNOSTNO LISTO upravičencev do pridobitve stanovanj, zgra.jenih iz sred.stev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu PREDNOSTNO LISTO SESTAVLJAJO NASLEDNJI UPRAVIČENCI: 1. Es Ludvik — zaposlen Osnovna šola Gornji grad 170 točk 2. Polak Breda — zaposlenaTttELKROJ« Mozirje 160 točk 3. Dešman Vladimir — zaposlen Elektro Celje l.)5 točk 4. Urbane Vinko — zaposlen Avtoniotor Celje PE Mozirje 145 točk 5. Marolt Jožica — zaposlena Komunalno podjetje ]VIozir.je 140 točk 6. Janžovnik Srečko — zaposlen GLIN Nazarje 140 točk 7. Boršnak Franc — zaposlen GLIN Nazarje 140 točk 8. Strgar Ana — zaposlena GLIN Nazarje 135 točk 9. Presečnik Nevenka — zaposlena Komunalno podjetje Mozir.je 125 točk 10. Vrhovnik Silvester — zaposlen Cinkarna — obrat Ljubija 125 točk 11. Ločičnik Marjan — zaposlen Gradbenik Ljubno 125 točk 12. Uzar Miha — zaposlen GLIN Nazarje 125 točk 13. Es Tomaž — zaposlen Izletnik Celje 125 točk 14. Oprčan Ignac — zappslen pri zasebnem obrtniku 110 točk 15. Vremec Panika — zaposlena Cinkarna — obrat L,)ubi,ja 90 točk 16. Obran Anton — zaposlen GLIN Nazarje 65 točk 17. Trogar Ljuba — zaposlena TOZD MG\ Nazarje 60 točk Ker enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu dodeljuje v no- vem 27-stanovanjskem bloku v Mozirju le 14 stanovanj, so upravičenci do pridobitve stanovanj prosilci od zaporedne številke 1. do 14. Prosilca pod zaporedno številko 9. in 11. sta uvrščena v kategorijo mladih družin, vsi ostali so uvrščeni v kategorijo družin in občanov z nižjimi dohodki OBRAZLOŽITEV: Komisija za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je izdelala predlog prednostne liste prosilcev za pridobitev teh stanovanj po kriterijih pravilnika o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stano- vanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodeUtev teh v uporabo. Komisija je na podlagi veljavnega točkovnega sistema izdelala točkovanje in posamez- nikom dodelila pripadajoče število točk. Prosilca pod zaporedno številko 9. in 11. sta bila uvrščena v kategorijo mladih družin, vsi ostah prosilci pa so bili uvrščeni v kategorijo družin in občanov z nižjimi dohodki. Samoupravna enota za družbeno pomoč dodeljuje v novem 27-stanovanjskem bloku v Mo- zirju 14 stanovanj, zato so upravičenci do pridobitve teh stanovanj prosilci od zaporedne številke 1. do 14. S tem komisija za dodeljevanje stanovanj in Zbor delegatov Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gosjKKiarstvu utemeljujeta pred- nostno listo. Zoper prednostno listo upravičencev do pridobitve stanovanj imajo pravico pritožbe predlagatelji in prosilci za stanovanja. Rok pritožbe je B dni p>o objavi te prednostne liste. Pritožbo je nasloviti na Zbor delegatov Samoupravne enote za družbeno F>omoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje. ODGOVORNO DELO Prijeten je bil ta pMjmenek. Dani je namreč bister faint. Tudi priden. Četr- ti razred osnovne šole v Kompolah nad Storami je končal z odličnim uspehom. Domači šoli je dal slovo, od jeseni dalje bo višje razrede osnovne šole obiskoval v štorah. In ko je hodil v četrti razred v Kompolah je bil tudi predsednik pio- nirske hranilnice. Odgovorno delo. Zato tudi resen obraz, ko govori o tem delu. »Naša pionirska hranilnica je dela- la dvakrat na teden,« je povedal Dani in nadaljeval. »Uspeli smo v tem, da .smo bili vsi učenci na šoli tudi mladi varčevalci. Kar šestinšestdeset. Ob koncu šolskega leta smo imeli skupnih vlog za nekaj nad milijon starih dinai-jev . . .« »In kako ste razdelili lastna sred- stva hranilnice?« »Zaenkra jih še nismo. Odločili smo se, da bodo ta sredstva od naslednje- ga šolskega leta dalje tista, ki jih bo pionirska hranilnica na šoli odobra- vala učencem kot posojilo za nakup šolskih potrebščin. Lepo, mar ne?« »Kaj pa pri delu, ste imeli kdaj kakšne težave?« »Posebnih pravzaprav ne. Le to se spominjam, kako smo en da!n kar pol- drugo uro računali, seštevali, pregle- dovali naše zapiske in šteli dinarje, ker nam je hodilo navzkriž za dvajset para. Na videz malenkost, toda v ban- kah mora biti vse natančno. Tudi v naši mali!« »Kam si namenil lastne prihranke?« »Kupil si bom smuči. Že zdaj, je- seni, na -vsak način preden zapade sneg.« »Ali te na delo pionirske hranilnice vežejo še kakšni posebni spomini?« »Veliko jih je. Vsi so lepi. Prijet- no pa nam je bilo tudi takrat, ko smo sprejeli v goste mlade varčevalce celjske posel»ne šole. Potem smo bili tudi mi pri njih na obisku. Izmenjali smo si tudi darila.« »Ali boš varčeval tudi zdaj, ko boš obiskoval osnovno šolo v štorah?« »Seveda bom!« 6. stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 5. avgust 197G TO REPORTAŽO POSVEČAMO DNEVU VSTAJE BOSANSKEGA LJUDSTVA 27. JULIJU MRTVA STRAŽA NA KOZARI Kozara je preživela eno od najtežjih in isto-^ časno eno najslavnejših epopej v zgodovi-' ni naših narodov. Kozara je med vsemi na-l širni kraji na prvem mestu po številu žr-; tev, ki jih je dala za osvoboditev domovinej pravtakopaje brezmejen njen delež v skup-; nih naporih vseh narodov, ki so se borili proti fašizmu . . . ime Kozare je znano po vsem svetu. TITO Na mrtvi straži. Spomenik je delo ki- parja Dušana DžanKmje. KRVAVI DAVEK SVOBODI Sedimo v prostorni sobi Združenja ZB NOB Bosanska Dubica. Zunaj de- žuje, v prostoru pa se vije j>od strop prosojen oblak tobačnega dima. Tajnik Zveze borcev, borec od 1942. leta, Bran- ko čupič, prelistava knjigo padlih borcev. Zajetna knjiga pritegne mojo pozornost. Vstanem, jo dvignem in za- listam po njej. Težka je in nepregledno število imen vstane pred menoj. Ljud- je, i>adli na Kozari. Narodni heroj Nikola Radulovič-Ko- jo, predsednik Zveze borcev in prvobo- rec na Kozari, zamišljeno opazuje so- govornike: Rada Vučena, Steva Jajča- nina, Ostoja Bulica in Djoka Kneže\'iča. Vsi razen Djoka so že leta IMl odšli na Kožar o. k dr. Mladenu Stojanoviču, l^endamemu doktorju Mladenu. Djo- ko Kneževič je bil premajhen, da bi ponudil svoje telo svobodi. Zanj so to štorih strici in oče: Radovan, IVIi- hnko, Marko in Miloje. V gozdovih sta ostala Milinko in Marko, v Jasenovcu oče Radovan, le- Miloje se je iztrgal ze- leni grozi. Djoku so ustaši namenili Jasenovac. Ni mu bilo usojeno, da umre v tem zloglasnem taborišču kla- nja: pobegnil je m se vrnil na Kozaro, med svoje. Prihajajo, eden za drugim, borci s Kozare. Veliko nas je in vsi govorimo o Knežpolju, Bosanski krajini pa o Sl>o Janki maj ki Kn^poljki, herojih in o tisočih tistih, ki so izginili v nepre- glednih gozdovih Kozare, v Jasenovcu in drugod. »Več kot polovica naših ljudi je iz- ginilo v drugi svetovni vojni, pravi Kojo, heroj. Pred vojno smo imeli 32.000 prebivalcev, 18.49.5 jih je dalo svoj krvni davek. Partizanske spome- nice ima 400 borcev, 6955 otrok je osta- lo brez enega ali obeh staršev. Samo na območju naše občine je 14 narodnih herojev, od katerih žive le še štirje: Dragoje Miljatovič-Švarc, Franjo Kluz, Mile Mečava, Fadil šerič, Milan Pili- povič, Tomica Spanovi'^ Avdo Cuk, Tubič Branko, Tubič Milo in Borko Ar- senovid, Jovo Bjelič, Boško šiljegovič ter Stojan Gruijičič-Jaruga.« KOZARA, SIMBOL SVOBODE Zdaj ne govori le Kojo, vsi skušajo dopolnjevati njegove besede. Izvem: i>o vojni je bilo nekaj let, ko ni bilo mla- dih, ki bi jih matere in njihovi vrst- niki spremili v vojsko, niti ni bilo po šolah niti enega celega razreda. V teh letih se po kossarskih bajtah ni raz- legalo jokanje novorojenčkov . . . Z D jokom ne pozna'^a miru. Kri- žariva po Knežpolju, po tistem Knež- podju, s katerega so leta 1942, v času velike ofenzive, bežale množice ljudi pred ustaši in Nemci ter četniki na Kozaro, v zavetje gozdov, med svoje. Ustaviva se na Kruškovcu. Okoli dve- sto plošč, z imeni ali brez, opozarja na kozarsko mrtvo stražo. Med njimi štirje niarodnd heroji, tudi Dragoje Mi- lj atovič-švarc, legendami borec prvih dni kozarskega odpora. »Svarc ni ix>znal strahu, te besede v njegovem besednem zakladu ni bilo, razlaga Djoko. Ko so prišli v Knež- I>olje, v Podkozarje Nemci, je švarc zaplenil prvi mitraljez. Težko je ver- jeti, toda Kozarčani v tistih dneh niso delali sramote Matiji Gubcu: z vilami, sekirami in bati so šli nad Nemce. Ta- ko je bilo 2!iaplenjeno prvo orožje.« švarc ni dočakal 1942. leta, niti ko- zarske ofenzive in morda je bolje tako. Videl bi preveč. Z Djokom hodiva med ploščami. Sa- mi mladi ljudje počivajo ixxi njimi in večina njih je padla v prvih letih bo- ja. Sami Srdjani, Mrdjani Mladjeni, si- novi ponosne matere Knežpoljke, Sto- janke. ki si je želela le-to, da bi lahko rodila še enkrat toliko otrok, da bi jih mova poklonila svobodi. Djoko govori: »Bili so mladi in niso niti za hip pomišljali, ko je bilo treba zapustiti borne kozarske bajte. Kozara in puškomitraljezcev, kot so bili Mati- Jaš Ostoja Sabotaža, Simo Mrdja, Mar- ko Tomaš, Zubovič Uzeir, Milinko Kne- ževič, Dragan Rilačak, Čedo Miloševič in drugi.« Stojanka, mati Knežpoljka ni nikoli živela. To je le simbol za mnoge pre- mnoge kozarske matere, ki so žrtvovale svoje sinove domovini. V času velike fašistične oferuiive na Kozaro in po njej je avtor te velike poeme partizan- skega boja, Skender Kulenovič, začutil, da je v boju kozarskega ljudstva nekaj silnega in lepega. Ko se spominja na tiste dni, Kulenovič piše: »Po ofenzivi sem globoko zaželel, da o vsem tem tudi sam nekaj povem ali bolje rečeno, da zakričim v svet, če ostanem živ. Pozneje je to postalo pra- va opsesija. V bližini, kjer so preživeli borci in narod, bil je avgust 1942, ple- sali kolo, sem začel pisati stihe. Za- jela me je noč, toda vedel sem, da je treba nadaljevati. Sposodil sem si ba- terijo ...« Z Djokom sva prišla v vas Mlječa- nico pod Kozaro. Kjerkoli sva bila, kjerkoh hodila, so naju sprejeli, kot sprej-me mati sina: toplo, prijazno, navdušeno, z obema rokama. Kot znajo Kozarčani. V Mlječanici sva srečala Mirkana, Mirka Milanoviča, upokojenega polkov- nika, udeleženca bitke na Kozari, par- tizana z dušo in telesom. Pozdravil na- ju je z vehementiio kretnjo, ki je lah- ko pomenila le prisrčno dobrodošlico. Bili smo pod Kozaro in govorili smo o njej. »Ko se je začelo, se je dvignil ves bosanski narod brez izjeme in sleherni je imel svojo vlogo v tem boju: od mladega do starega. Okupatorju je klju- bovalo, vse, kar je lezlo. Nismo imeli orožja. Kljub temu poznamo neprimer- na junaštva. Poglej, Mile Mečava, na- rodni heroj, je bosih nog skakal na tanke, trinajstletni fantiči so bili ku- rirji, fbabice so nosile hrano. A kaj si hotel drugega? Mar te naj bi odpeljali v Jasenovac, ustaško klavmieo, v kateri je izginilo okoli 700.000 ljudi . . .« Tako je govoril Mirkan. Z zanosom. Tako govore vsi Kozarčani, ki .še danes žive s svojimi partizani, ki vedo, ko- liko je stala svoboda. O tem govori vr- sta knjig, posnet je film, a vse ne more priklicati tistega, kar je v resnici bilo. Morda lahko delček tega pove monumentalni spomenik padlim in iz- ginulim v vojni na Kozari. IMENA, IMENA Djoko govori. O tem, kako je po- begnil ustašem iz vlaka, ko so ga pelja- li v Jasenovac, o svojih stricih, o oče- tu. O Milinku, stricu, ki je trikrat po- begnil ustašem izp>od vešal in ne po- zabi omeniti, da so še Nemci bili boljši kot ustaši. »Nikoli ne bom pozabil, ko sem nekoč, 1942. leta, čepel v domači hiši in so prišli Nemci. V sobo je stopil Nemec z naperjeno brzostrelko in za- čutil sem, da je pK) meni. švaba pa je sklonil brzostrelko, me vzel na roke in videl sem, da mu tečejo solze. Bil je človek. Takoj :/:& tem so v sobo planili ustaši. Z noži, željni klanja. Ne- mec jih je nagnal, rešil mi je življe- nje ...« Toda takšne človečnosti je bilo ma- lo. Djoko to še kako dobro ve. To Mirko Miianovič-Mlrkan: »Že takoj na začetku, v maju 1941, smo vedeli, kje je naše mesto .. •« sva lahko videla na Kozari, pri .spo- meniku, kjer je med drevjem in \ V-^ neskončna vrsta imen, kjer človeku za- stane dih in ga zmrazi, kjer se med gozdovi skrivajo grobovi, spominske plošče in cela pokopališča. Na Kozari skorajda ne slišiš kri- čanja, pri ploščah z imeni in v mu- zeju pa sploh ne. Tu in tam videvaš solze, ženice v črnem in z.gara.ne mo- žičke. Dolgo, dolgo stoje pred imeni in se trgajo v sebi. Premišljujejo o treh nemških obročih, o zaklanih otro- cih, ustreljenih sinovili in pobitih mo- žeh. Zdaj sva pri 2ivaničevih v Mlječa- nici. Tetka Djuja trga misli: kako so bežali, kako so zadnjo mrvico hi-ane zdajali za partizane, prezebali, stradali in bili po svoje — srečni. »Ničesar ne potrebujem, niti hladil- nika, televizorja, ne radia, da sem le svobodna,« navrže tetka Djuja. Prekrižarila sva Knežpolje in na koncu na pokopališču v Bosanski Du- bici obiskala kip Stoj.anke, maitere Knežpoljke, nesmrtni lik, ki ga je ust- varil pesnik Skander Kulenovič. S se- boj imam njegovo knjižico. Odprem nekje na sredi. »Znaj: Kad bi se utroba moja oplodila. još bili tri Mladjena, i tri bih Mrdjana, i tri bih Srdjana porodila, i ljutom dojkom odojila, i sva tri tebi poklonila (Košari) MILENKO STRAŠEK Večni ogenj plapola v živ spomin padlim. Preden začneš brati imena, izveš: V poko- lih na Kozari in v taboriščih smrti so fašistični zločinci uničili preko 24.500 ljudi, od otrok do onemoglih starčkov in stark. Na sliki: spominsko grobišče padlih na Mra- kovici. Ob strani plošča z imeni. št. 31 — 5. avgust 1976 NOVI TEDNIK — stran T PULJ 1976 Redko se zgodi, da ba v času filmskega festivala v Pu- Iju deževalo, letos pa je malo manjkalo, da je ni dež zago- del organizatorjem triindvaj- setega filmskega festivala ju- goslovanskega igranega filma, ko do zadnjega trenutka ni- smo vedeli, aM bo prireditev prestavljena na naslednji dan. Arena, kd ima sicer ogrom- ne možnosti, je še vedno »zgoraj brez«, to pravim za- to, ker po Pulju kroži anek- dota o nekem komandantu, ki je ob! osvoboditvi dejal, da bo treba takoj zgraditi strebo, ki so jo na Areni porušili Italijani. Ker ga Puijani ni- so jemali resno, so zaradi te- ga vse večje prireditve od- visne od jasnine neba, ki jim je tokrat le ustregla. Tako se je točno ob pol devetih zvečer po festival- skem času, kar pomeni ka- ke četrt ure pozneje, z ble- ščečim ognjemetom začel le tošnji filmski festival — Pu- la 1976. Prav ta ognjemet je tisto, kar poleg filmov pri- vlači v Areno številno publi- ko (sprejme jih okrog 12.000). Z zidov amfiteatra lije bela svetloba kot mogočen slap, v dimu raket, ki se kopiči v bele oblake, vznikajo druga za drugo pršeče zvezde, po- daljšujoč svoje raznobarvne jezike v temno modrino are- ninega ozadja. Zares veličast- na slika! Po intoniranju jugoslovan- ske himne je festival odprt. Na tak način so se rojevali vsi dosedanji festivali, moč pirotehnike pa; je polnila Are- no do zadnjega prostega ko- tička. AU je potem čudno, če imajo filmi z ognjem in di- mom več komercialnega us- peha? i Prvi večer sta se predstavi- \ la dva igrana filma in sicer: Štiri dni do smi-ti ter Dekli- ški most. Za prvega bi rekli Srbi: Mnogo babica, kilavo dete; namreč delale so ga kar TrikiMt zlati .>[dcalist« tri producentske hiše: Viba, Jadran in Telefilm Beograd. Po mnenju glavnega igralca Berta Sotlarja, ki igra revo- lucionarja Djura Djakoviča, je ravno ta razlog, da film ni boljši. Publika mu je pri- sodila oceno 3.6 v primerjavi z drugim, ki je ocenjen s 4,2. V naslednjih dneh so se zvrstili še Kmečki punt — .\nno 1.573, Vagon lits. Naj- daljša pot, Ali poznate Pavla PIe.ša, Vrhovi Zelengore, Vlak v snegu, Idealist, Čuvaj plaže v zimskem obdobju, Bele tra- ve, Salaš v Malem Ritu, Med strahom in dolžnostjo, Naivec, Atentat v Saraje\'xi in Voja- kova ljubezen.. Vsak večer so predstavili tudi po en izmed najbolj us- pehh kratkih fibnov letošnje proizvodnje. Kot je razvidno smo Slovenci sodelovali kar 5 tremi filmi in ni skriv- nost, da srno se nadejali tudi priznanjem. Zanimivo je, pa prav n'č vzpodbudno, da letos ni bilo selekcije zaradi premajhnega števila prispelih filmov. O tem problemu je Branko Ga- po, režiser filma Najdaljša pot, dejal: »To malo število je odraz stanja v naši kine- matografiji in če že hočete tudi opomin, da jo moramo reorganizirati. Ali bomo do- volili, da ostanemo v Evropi f>o proizvodnja filmov na zadnjem mestu? Ali bo treba nekaterim ponovno poudarja- ti, kakšeji pomen ima film za kulturo vsakega naroda? Poleg vsakodnevnih tiskov- nih konferenc so spremni del festivala dopolnjevale številne razstave in zanimiva posveto- vanja v obliki »okroglih miz«. Takšna je bila tudi okrogla miza o zapostavljeni tehtiiki na filmu. Na to temo se je rodila še ena anekdota, ki pravi, da se v Vespazijanov! areni vrtijo filmi narejeni s tehniko iz Vespazijanovih ča- sov. Kaj je temu vzrok? Kako najti rešitev? Zan mivo je bilo slišati tudi to, kot je povedal v uvodnem referatu Milan Ljubic, da so leta 1945 zaplenili Nemcem kamero, ki so jo preuredili za trik in je to danes še ved- no edina trik kamera pri Vi- bi. Za tehnično slabo nare- jene filme pa niso krivi sa- mo stari tehnični pripomoč- ki, pač pa tudi nekvalificira- ni kader, ki se ni imel mož- nasti izšolati v ustreznih za- vodih. ■Rada bi poudarila še dej- stvo, da sta od šestnajstih filmov samo dva izrazito mladinska, kar je za družbo, ki gradi edinstven sistem na svetu, nesprejemljivo, saj ne moremo pričakovati od dru- gih, da bodo snemali filme za vzgojo naših otrok. Ko to pi.šom, nagrade še na- šo podeljene, zato dajem »iz- točnico« Jožetu Volfandu, ki je letos član puljske žirije, da o kvaliteti filmov in na- gradah pove kaj več. MAJDA L^NIK IN MEMORIAM DR. RADOVAN BRENCIČ Golovec, poslednji dom najstarejših narodno zaved- nih Slovencev iz Celja in okolice, je v četrtek, 29. juli- ja sprejel pepel Radovana Brenčiča, upokojenega upra- vnika mariborskega slovenskega narodnega gledališča. Radovan Brenčič, doktor prava, rojen 1. avgusta 1890 v Celju kot sin narodnega odvetnika dr. Alojza Brenčiča, enega prvih starost Celjskega sokola, se je že kot celjski gimnazijec in kot visokošolec zapisal v kroniko slovenskega kulturnega življenja v Celju. Nje- govo ime je namreč srečati med člani orkestra in pevskega zbora v okrilju narodne čitalnice v Celju, še večkrat pa med organizatorji gledaliških in koncertnih prireditev pod streho Narodnega doma. zlasti v letih 1909 do 1. svetovne vojne. Med I. svetovno vojno je kot narodno zavedni Slo- venec stopil v vrste solunskih dobrovoijcev, toda me- sto, kjer se ime Radovana Brenčiča piše z zlatimi črkami, je kronika mariborskega gledališča (1922— 1941). Prof. Viktor Smolej je zapisal o Brenčiču. da je »s SV010 kulturno razgledanostjo in širino obranil umetniške interese mariborskega gledališča, mu poma- gal oblikovati njegov duhovni obraz in kljub gmotnim stiskam uspel ohraniti gledališče kot pomembno kultur- no ustanovo ob naši severni meji«. Brenčičev delež v slove7iski gledališki tvornosti dokazuje Borštnikova na- grada, podeljena m,u 1969., katero pa je z njemu lastno potezo dal preodkazati v korist od potresa prizadeti Banja Luki . . . kakor je svoj čas, kot gledališki uprav- nik nič kolikokrat zastavljal svoj denar za igralske gaze . . . Okupator je dr. Brenčiča pregnal, nakar se je zate- kel k sorodnikom v Ljubljano, toda z osvoboditvijo naše domovine se je vrnil v glasbeno življenje v svoj- .stvu honorarnega ravnatelja glasbene šole KUD »Jože Hermanko« v Mariboru, dokler ga življenjska leta niso napotila v rodno Celje. Takorekoč do zadnjega je tu bil redni obiskovalec glasbenih prireditev, prenekate- remu Celjanu prijatelj in živ, bogat vir celjske kultur- ne zgodovine. Njegova zavzetost za kulturno, zlasti pa za glasbeno tx>ornost, nam še vedno lahko služi za zgled GUSTAV GROBELNIK OBISK PRI NADI LUKEŽIČ Doma je iz Maribora, študi- rala je na Ijubljansld likovni akademiji in leta 1961 diplo- mirala. Pet let pozneje je končala tudi specialko za gra- fiko pri profesorjih Riku De- benjaku ;n Marjanu Pogačni- ku. Srečala sva se že pred leti. ko je prvič prišla v Kostriv- nico pri Podplatu. To seveda ni bilo njeno prvo srečanje s tem krajem, saj je že njen brat učiteljeval tod, njena mama je tam umrla ... pol- no spominov. Takrat se je znašla v stari hiši, v sobi pr- vega nadstropja, obložena s kramo. Tačas so njena dela že prodajali v šmarskd obči- ni preko Delavske univerze in velik del denarja od nje- nih prodanih slik je šel za domove nerazvitega Kozjan- skega. Nada Lukežič je prijetna sogovornica, samo človek bi potreboval veliko časa, če bil hoted v pogovoru z njo priti vsaj nekaterim stvarem vsaj približno do konca. Njena »napaka« je v tem, da veliko ve, je zelo načitana in ji v prostem pogovoru ne uiidež niti mimo besed o sodobni elektroniki, grafičnih tehni- kah, dunajskih slikarjiih, nje- ni smrti, cvetlicam, razpravi o hrani in kaj vem o čem še. Nič pa ne moreš zvedeti o njenih raz&tavah v Rimu, Radencih, Rogaški Slatini, Mariboru, Stockhoknu. škof- jd Loki, Krškem, Vicenzi, ^ovenj Gradcu in Duna- ju. Pred petimi leti je raz- stavljala tudi v celj,sliem Li- kovnem salonu. Hirošima, ljubezen moja, češnjev cvet, mali morski fo- sil ... podobe te razstave. Iz- seki. »Po kaj ste prišli k meni v Kostrivnico? Mar bi raje šh na Dimaj, tamkaj mladi sli- karji ustvarjajo velika dela. Grozljiva, Drobovje se vidi. K njim pojdite. Jaz nisem za- nimiva. Moje rože bodo mo- deme šele čez dve stoletji, ko se bodo ljudje že vsega drugega naveličali...« Tako je rekla, ko je odprla vrata. Ponovno v Kostrivnici pri Podplatu. Zdaj stanuje v garsonjeri v bloku, atelje pa ima v isti hašl kio prej, le da v spodnjih prostorih in kar tri sobe ima. V prvi prikup- na »preša« za jedkanice. »Vsak odtis hočem ruipravi- ti za monotipnega. Ko da bi se bala, da bi kdo moje cve- tje kopiral, ta moj realizem, ha...« In ta njen realiiiem počiva po kotih v številnih i>odobah. Iz kupa okvirjev in platina po-^ gleda port-ret moškega z bra- do in rožnatim licem v kari- rastem suknjiču. Morda res malce preveč rdečkast nos je bil kriv, da zaročenka, ki je podobo naročila, ni marala takega moža in je sliko vrnila slikarki. Zdaj je zanjo brez vrednosti in počiva v atelje ju. Ostal sem tako br^ od- govora, po čem so njene sli- ke, V odgovor se je vmešal direktor smarske Delavske univerze Marjan Ungar in se hudoval na Nado, ker daje svoja dela skoraj zastonj. In ko jo je vprašal, kje ima grafike pripravljene tu jesen- sko retrospektivo, ki naj bi bila v tej hiši, je med sme- hom dejala, da jih je kar precej prodala nekim Nem- cem, fci so jo iskati tod pod Bočem. Nato nam je še na- točila domačega belega vina v kozarce in rekla: »Najhuj- ši pijanci tega sveta so tisfci, ki so kruha pijani... « Tisti denar je šel seveda za krajevno skupnost. Pomagal! so ji urediti prostore za ate- lje, skupaj s kulturno skup- nostjo. V oktobru bo v Ko- strimici svečanost. Nada Lu- kežič bo imela retrospektivno razstavo, pevci bodo zapeli zunaj pred hišo, intimen praz- nik malega kraja pod Bočem bo na25nanjal, kdo še je usta- lil tam, med tistimi ljudmi, kdo bo poma.gal vedoželjne- mu kmečkemu človeku govo- riti o barvah in o svetlobi. Čeprav se njena »preša« le malokrat zgane in iztisne iz sebe list s cvetjem, čeprav se njena beseda tolikokrat usta- vi ob smrti, govorjenju in molčanju, je v njenem delu toliko optimizma in življenj- ske sile, da bi bilo naravnost hudodelstvo, če ne bi vsaj v ■ oktobru spoznali njenega li- kovnega sveta, to »iSjpecifično univerzalnost«'svetovnega dia- loga. DRAGO MEDVED OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD BiNl KDAJ NOV ROMAN'? Kot vaša zvesta naročni- ca se vam letos prvič oglašam. Tednik mi je kar všeč. Pogrešam pa nov roman. 2e dober mesec je od kar se je končal prejšnji, novega pa še ni- ste začeli objavljati. 2e la- ni ste pisali naj bralci po- šljemo predloge za nov. roman. Mislim, da jih imate v uredništvu dovolj, da lahko izberete enega za objavo. Prostora tudi ne zavzame veliko saj tiska- te roman samo na eni strani, čeprav bi bilo bolje na obeh straneh kot to delajo nekateri drugi ča- sopisi. Tudi rubrike »Pisma bralcev« bi lahko bilo več. Zdi se mi kot, da jo bo- ste kmalu ukinili, saj jo je vedno manj, včasih je ni. Pred leti je bila še cela stran. Reklam je pa malo preveč. Nekaj več humorja tudi ne bi ško- dilo. Saj pravijo, da je smeh pol zdravja. Pa brez zamere, če sem bila malo preveč kritična. Dosedaj je bilo vsako mo- je pismo objavljeno, tudi zdaj upam da bo. Za ob- javo in morebitni odgovor že v naprej hvala! HILDA LOKOVŠEK ŠENTJUR NAŠ PRIPIS: Pa še vam hvala za pobude. Kar za- deva objavo novega roma- na je bilo precej pripomb, da bi ga pričeli objavljati »potem ko bo mimo ta dopustniški čas«. Zdi se, da je to kar tehtno opo- zorilo, ki ga nismo obšli. Vaš predlog, da bi roman objavljali na dveh straneh utegrne biti zanimiv, če- prav v tem primeru od enega do drugega nadalje- vanja ne bo nič krajši čas. Bomo še razmislili. Da, pisem bralcev bi bilo lahko mnogo več. Trenutno jih je toliko ko- likor jih objavljamo. Va- šega bi lahko objavili že v prejšnji številki, a smo ga prihranili za današnjo, da se nam ne bi primeri- lo, da pisem sploh ne bi bilo. Včasih pa se, kot pravite, zgodi tudi to. Mar mislite, da po naši krivdi? Slovenci smo sicer leni za pisanje, za branje ne naj- bolj vneti In če je to res, ni vrag, da se to ne bi po- znalo tudi v tej rubriki. Bralci NT, Hilda vas je izzvala k pisanju, boste pobrali rokavico? Pa ni- karte pisati v rokavicah! Ce bi veljalo, da je smeh pol zdravja potem za zdravstveno varstvo ne bi odšteli velikih denarcev. Rajši bi dali kakšno mili- jardo za smeh pa bi nam kar precej tablet ostalo, razen — če ne potem je- mali tablete proti smehu. Kajti taki smo, če ni po- rabe si jo Izmislimo. De- nimo, administracijo in statistiko. Raste kot gobe po dežju. To pa seveda ni več smešno. Je pa (h)u- mor gospodarstva. Res- nost na stran, nekaj več humorja res ne bi ško- dilo. VEČ TAKIH V petek, 16. julija sem bila v trgovini TEHNO- MERCATOR na oddelku KRISTAL. Bila sem zelo utrujena in onemogla od vročine. Ko me zapazi ena od prodajalk, pristopi k meni, in mi prinese stol. »Sedite in si odpočijte,« mi je prijazno dejala. Kaj takšnega se mi še ni pri- merilo v nobeni trgovini. Zato se prav lepo zahva- ljujem tovarišici KOVA- ČEVI za njeno razumeva- nje do starih ljudi O. J. LOČICA POCENI DOBRO IME Spomladi 1373. leta mi je čevljarski mojster Jože Perko iz Celja, Zidanško- va ulica, napravil sandale Ker sem jih zelo lahko nosila, sem si naslednje leto pri njem naročila diu- ge. Bila sem propiičana, da bora z njimi zadovolj na. Pa ni bilo tako. San dalov nisem mogla oositi, ker so- bili premajhni Ob ljubil mi je, da jih bo po- pravil. Zato sem mu jih pustila v delavnici. Ker pn mi jih je pri pjprav.lu popackal z modro Darvo (bili so namreč beli), mi je obljubil, da mi bo na- pravil nove sandale. To pa je ostalo samo pri oblju bi. še do danes je ni iz- polnil. Bila sem večkrat v Celju zaradi tega. Pa nič Ker sem odaljena od Celja 40 km, se razume, da sem zaradi tega fudi precej zapravila. Zadnje čase pa se mi je začel ce- lo skrivati, da ga sp: .h ne morem osebno dobit". Za- htevala sem denar nazaj Tudi tega ni storil, pač pa je prodal svoje dobro ime za en par ženskih čevljev. U. M.. KOZJE NE MOREM SKRITI SVOJE BOLEČINE Sem upokojenka, bO-od- stotni invalid in ta mesec bom že tri leta oskroovan- ka v domu upokojencev v Celju. Drži se me pa neverjet- na smola. Dne 4. septemb- ra 1973. leta je zapeljal vh me, ko sem bila p-i hod niku za pešce, m'- jiilri za dežnike nisem \ i de- la Ko sem oprav la pfSil m hotela vzeti dežn'k. ga na moje presenečenje ni oiio več. Ko bi čIov^m, ki mi ga je vzel, vedel kako težko življenje imaia, oi tega podlega dejanja ne storil. Sicer pa ga vabim, da pride v dom upokojen- cev k meni še po etui, da to imel kompletnega. Lah- ko tudi pokliče po tele fonu: 25-100, intera.) 602. Pripominjam, da mi je od poi^ojnine ostalo 100 dm za vse *zdatke. tudi za hrano, kajti tiste v domu ne prenesem. Tu dobim le po pol litra mls.va in po dve jajčki vsak dan. SEDEMDESET LETNA NEUČAKANOST PA TAKA Bil sem na pogrebu na pokopališču v Vojmku. Pokojnika iz škfje vasi je spremljalo na njegovi zadnji poti veUko ljudi, precpj uniformirinih gasil- cev ter šest ali sSdem pra- porov Pogreb, kakor se sp"dobi. Toda, ob prvih akordih žalostinke, so se prapori zamajali. Završalo je in zastavonoše so se, kakor je kdo mogel in znal, pre bij ali skozi gosto množico pogrebcev proti izhodu, kakor da je žalostinka ne- ki »riebodigatreba« pri pogrebu. Le kam se jim je tako mudilo? Ali morda na vrček piva, kajti od hiše žalosti v škofji vasi do pokopališča v Vojniku je res precej daleč ... T P. MOSTAR JE ZARES LEP Ko sem prebiral zadnjo številko Novega tednika, je mojo pozornost prite- gnil sestavek Janeza Ve- denika, vašega no\'inarja, ki služi vojaški rok in je imel priložnost ogledati si Mostar. Tudi jaz sem si ogledal to mesto. Imam sorodni- ka, ki tam živi in oba z ženo sva bila nekaj dni pri njih ter videla in do- življala vse tiisto, kar Ve- denik tako lepo in obču- teno opisuje. Kdor sam vse to vidi in doživi, si lahko predstav- lja lepote tega mesta v Hercegovini. Skoki mlade- ničev s starodavnega mo- stu v Neretvo, ogled Ku- judžiluka, Begove džami- je, hiše na dveh stebrih, starega in novega dela me- sta ... V globokem spominu pa mi je ostal ogled Veleže vega nogometnega igrišča. Takih je pri nas malo, še zlasti glede na urejenost okolja, nasadov tropskega drevja, cvetic itd. Janezu Vedeniku se pre- ko vas lepo zahvaljujem za njegov lep opis mesta Mostar in mu želim, da bi čimprej opravil svojo dolžnost do domovine in se vrnil v Prebold oziro- ma v Celje. EDI ZUPANC, Migojnice PISMO IZ BILEČE Dragi moji! V prepričanju, da pri- jetno preživljate dopuste (kar se po vsebini Nove ga tednika sploh ne po- zna) mi iz dneva v dan prihaja na dan vsa ne- voščljivost, ki jo premore povprečni Slovenec. Te pa kot veste niti ni tako malo. No, kljub temu vas pri- srčno pozdravlja vaš JANEZ VEDENIK NAS KRAJ HRASTJE: CESTA NA MRTVI TOČKI Vasica Hra&tje leži med Cerovcem in Dobrino oziroma med Slivnico in Loko pri Zusmu. Lahko bi rekli, da je ta kraj skoraj nedostopen za tujo no-- go. Zakaj neki? Vas Hrastje nima »ceste«, nima trgovine, od avtobusa je oddaljena eno uro. Enako je s tr- govino. Kamor koli hočeš dospeti, mo- raš gaziti blato in to celo do kolen. Poskušali smo že na vse načine. Trkali na vrata, toda nam se ne odpro. Vsepovsod smo naleteli na gluha uše sa. Tudi pri našem predsedniku kra- jevne skupnosti Rudiju Drametu, ki se zanima samo za Loko in okolico, ne dovolj pa za Hrastje. Živimo kakor v slepi ulici i'n ne najdemo izhoda. In vendar bi radi lepo živeli, uredili cesto in še kaj. FRIDERIK TOMPLAK Hrastje SLOVENSKE KONJICE: NAMESTO TELOVAD- NICE DVORANA v domu teritorialnih enot so pred kratkim začeli s preureditvijo telovad- nice, ki ni več služila svojemu namenu. Napravili bodo štiri prostore, ki bodo služili za različna zborovanja in seje. Temu namenu so prilagodili tudi veli- kost posameznih dvoranic, ki bodo skupaj imele 250 sedežev. Največja bo imela 120 sedežev, potem pa se bodo zvrstile s 40 in 30 sedeži. Otvoritev prenovljenih prostorov v domu teritorialnih enot v Slovenskih Konjicah bo predvidoma meseca sep- tembra. Z. S. MOZIRJE: SKRB ZA ZDOMCE Pri občinski konferenci SZDL v Mozirju so ustanovili posebno komisijo z nalogo, da prouči vsa vprašanja, ki zadevajo tiste domačine, ki so na za- časnem delu v tujini. Pri vsem tem ne gre samo za oceno stanja, koliko pre- bivalcev Gornje Savinjske doline sploh dela v tujini — po nekaterih podatkih okoli 450 oziroma celo več — marveč tudi za druga vprašanja, za njihov položaj v tujini in za možnosti, da se vrnejo v domače kraje in odprejo svoje obrtne delavnice ali se kako dru- gače vključijo v redno delo. M. B. LA-ŠKO: ZLATA POROKA Valburga in Kari Dremei iz Zidane ga mosta sta pred kratkim praznovala zlato poroko. Jubilejni obred sta opra- vila na matičnem uradu v Laškem, kje" sta si ponovno izmenjala prstana in se ob stisku izmučenih, toda še vedno pridnih in delavnih rok, ponov- no izrekla za zvestobo, ki sta jo že do- • slej gojila pol stoletja. Ko je mati vzgajala otroke Ln go- spodinjila, se je oče kot železničar med drugim vključil tudi v železničar- sko godbo na pihala v Zidanem mostu in bil njen tajnik celih peintrideset let. V zahvalo za delo in vložen trud je zlatoporočencema ob tej slovesno- sti spremljala tudi ta godba in tako popestrila njimo praznovanje. Iskreno čestitamo! J. O. LAŠKO: PRIMER VREDEN POSNEMANJA v srbskem mestu Mionica gradijo tovarno izolacijskega materiala, za ka- tero je del sredstev prispevala tovarna izolacijskega materiala TIM Laško. Vrednost investicij znaša 5 milijard 600 milijonov starih dinarjev. Kljub težavam, ki nastopajo v za- ključni fazi gradnje, predvidevajo, da bo tovarna končana do oktobra tega leta. V prvi faai proizvodnje bodo v njej zaposlili 200 delavcev. Da bi premostili težave, ki v začetku nastopajo zaradi nove tehnologije in novega načina proizvodnje, so v tovar- ni izolacijskega materiala TIM Laško sklenili, da sprejmejo 60 delavcev iz Mionice na prekvalifikacijo. Ti delavci bodo v začetku nosilci proizvodnega procesa v novi tovarni. Vendar to ni edina oblika sodelova- nja med občinama Mionica in Laško. Sodelovanje je zelo razgibano tudi mej'ejel že tudi rokovnik za iz- dnjo kanalizacije v obeh naseljih. Dogovor o izgradnji bi bil sprejet ta mesec, do oktobra pa bo pripravljen tudi glavni projekt izgradnje kanalizacije. Gradnja naj bila po tem načrtu končana do konca maja 1977. Krajani obeh naselij tako pričakujejo, da bosta celjska žalska občina pripravljeni skupno rešiti problem obeh elij, urediti kanalizacijo in hkrati očuvati prepotrebni ni vir za zajetje> pitne vode za potrebe celjske občine. B. S. GASILCI SO PRIZADEVNI Prostovoljno gasilsko društvo iz Levca je bilo ustanov- ljeno leta 1909. Vse od tega leta naprej je bilo društvo med najaktivnejšimi v kraju. Že leta 1914 so si gasilci postavili pn'i manjši dom, ki so ga leta 1936 delno obnovili. Dom je bil v zadnjih letih že mnogo prestar in pre- majhen za potrebe. Zato so se pred dvema letoma odločili, da pričnejo graditi nov dom, ki bo služil tako potrebam gasilcev, kot tudi potrebam krajevnih organizacij in kul- turno-prosvetni dejavnosti. 1974. leta so pričeli levški ga- silci zbirati denar in material za gradnjo novega gasilskega doma, stari dom pa so podrli. Gasilci so bili pri zbiranju denarja in delu izredno prizadevni in gradnja novega doma je sedaj v zaključni tazi. Po predvidevanjih bodo že to ne deljo dom svečano odprli in ga predali namenu. Nov dom je lahko v ponos graditeljem in vsem tistim, ki so z delom, materialom ali denarjem prispevali k iz- gradnji. Prostovoljni graditelji so sami opravili izredno delo. V gradnjo doma so vložili kar 10.900 udarniških' ur. Med najprizade^^nejšimi pa so bili Rudi Lipovšek s 1320 udarniškimi urami, Štefan Kotnik, Oto in Dušan Lesjak ter Jože Kuder. Levški gasilci bodo tako končno prišli do novega doma in do ustreznih prostorov za svoje delo, dom pa bo lahko služil tudi drugim potrebam krajevnih in drugih organiza- cij in bo tako vzpodbuda za razmah različnih dejavnosti v kraju. TONE TAVČAR OMET VOLILI SO! a podlagi nove ustavne iniziranosti in proizvod- 1 programa je bila v za- ;u leta izvršena v Cometu rečah predzaznamba kon- liranja cozdov, Celotno 3nje v podjetju so razde- na tri tozde in delovno pnost skupnih služb. Vo samoupravnih organov ipravili v začetku meseca, šnji teden pa so \ o lili Isednike in namestnike )izvoljenih delavskih sve- V posameznih tozdih. \ razgovor smo poprosili Isednika delavskega sveta COMAG FRANCA PET- ; ki je ob prevzemu nove iznosti povedal: »V na- tozdu, ki se ukvarja s •svodnjo umetnih brusov nagnezitnem vezivu za beništvo in kovinsko in- ■rijo, nas dela 18 in vs: svljamo funkcijo delavske- veta. Vemo, kakor bomo šodarili, tako bomo živeli ike dohodke bomo tudi mali. Imamo veliko pra- ti veliko dolžnosti. Od- stre so pomembne, eviden- ca se po tozdih vodi ločeno. Zavedamo se tudi solidarnost- ne pomoči, ki jo bomo nu- dili, če bo potrebno. Pri tem pa bomo skrbno tehtali, ker solidarnost ne sme biti, po- tuha za nedelo. Samo objek- tivne težave jo lahko pora- jajo.« Naj še povemo, da je tozd COMAG izšel iz obrata, ki je najstarejši v Cometu in ga zato lahko imenujemo oče Cometa, vodja obrata pa je tudi eden pr%'ib delavce •-• v podjetju. Z._S. NA ZREŠKEM POHORJU Na Rogli, tej lepi pohorski planoti, raste iz dneva v dan lepši počitniški center. Vrsta konjiških gospodarskih orga- nizacij se je namreč domeni- la, da bo v gozdičku, ki leži na desni strani planinskega doma, postavila lesene bra- narice, v katerih bodo lahko našli prijetne urice oddiha njihovi delavci. Tako naj bi že letos tja do zime postavili okrog trideset brunaric, v ka- terih bo'od šest do štirinajst ležišč. Da bi delo hitreje po- tekalo, so se v akcijo izgrad- nje počitniškega centra na Rogli prostovoljno vključili tudi številni zaposlem, ki v prostih sobotah pomagajo graditi počitniške hišice. Pi- sali smo že o akciji delavcev Cometa, ki so nekaj sobot zapored organizirali delovne akcije na Rogli. Podobno kot Cometovi delavci pa so štorih tudi v ostalih večjih tovar- nah v Konjicah in Zrečah, tako da je doslej mnogo hi- šic že dograjeniih, veliko pa jih je tudi takih, ki so jim postavili temelje Brunarice bodo tipsko grajene in se bo- do lepo podale v gozdno po- horsko okolje, saj bodo v ce- loti zgrajene iz lesa. Ob tem razširja počitniški center, pa ko se na Rogli tako hitro se zastavlja vprašanje, kolikš- ne so gostinske zmogljivosti, ki jih ponuja planinski dom na Rogli svojim gostom. Po- datki namreč kažejo, da so gostinske zmogljivosti zelo majhne in da komajda zado- voljijo slučajnostne goste. Kako pa bo poslej, ko bodo na Rogli organizirano letovali številni konjiški delavci, pa je vprašanje zase. Verjetno bodo morali vsi pristojni čim- prej nekaj ukreniti in zago- toviti boljšo gostinsko ponud- bo na Rogli D. S. mM VtUNU IN POVSOD Res je krilo del ženske garderobe, ki pride vedno \ povsod prav. Je najpogostejše oblačilo za službe, isarne in druge opravke, najbrž zaradi tega, ker se ^ila praktično nosijo in ker se dajo tako zlahka kom- ■ inirati. Pravilno izbrano; dobro ukrojeno in lepo sešito rilo je primerno prav za vse postave, marsikatero 'Osiauo pa lahko celo popravi. Ravna in ozka krila, ki o trenutno v modi, so se vsemu ženskemu svetu že ^lo priljubila. Modni oblikovalci so že poskrbeli za ^be in razporke, da takšno krilo ni preveč dolgoča '^0- V novi sezoni pa dobiva ozko krilo hudo konku ^nco. To je drobno plisirano krilo v sončnem pliseju, že prav pogumno koraka po modnih pistah v svetu, '■^'jkasneje jeseni pa bo prav gotovo prikorakalo tudi ' nam Zal pa te vrste kril ne bodo dobrodošle za 'safco postavo. Nekoliko polnejše se jim bodo morale '^reči. Staša Gorenšek MALA ANKETA Zadnji meseci so v vseh občinali, še posebej pa v družbenopolitičnih organizacijah m organizacijah zdru- ženega dela, potekali v znamenju priprav in izvedb razprav o osnutku zakona o združenem delu. V vseh sredinah so se na razprave temeljito pripravljali, saj so se zavedali pomembnosti vseh novih določil, ki jih na področje družbenoekonomskih odnosov, samo- upravne organiziranosti in sporazuniskih odnosov, vna- ša nov zakon. Pred dnevi .smo obiskali železarno store, kjer smo se želeli pobliže spoznati « poteku razprav o osnutku zakona. Predvsem nas je zanimalo, kako so se v razpravo vključevah delavci, kaj jih je od zakon- skih novosti najbolj zanimalo in kako so v zvezi s pripravami na razpravo ocenih samoupravne in eko- nomske razmere v svojih sredinah. FIIANC MAČEK, elektro- obrat: »Na zboru delovnih ljudi našega tozda smo razpravljali o predlogu za- kona o združenem delu. Posebnih pripomb nismo imeh, saj so nam razla- galci dovolj nazorno in konkretno povedali za kaj gre. Med drugim smo go- vorili tudi o srednjeroč- nem načrtu železarne.« JLLIJANA KOVAČ, dru- žbena prehrana: »V naši temelj'xii organizaciji zdru- ženega dela družbena pre- hrana m gostinstvo smo pretežno samo ženske. Tu- di pn nas je bila razpra- va o novem zakonu in ne morem reči, da bi imeii svoje predloge. To pa se- veda ne pomeni-, da pred- loga nismo raziunele, saj so se tisti, ki so nam go- vorih o vsebini novega zakona zelo potrudili.« Darko Kovačič, delavec v TOZD Energetika: »V na- šem tozdu smo o novem zakonu razpravljali na zboru delovnih ljudi. De- lavce nas je zanimal pred- vsem prvi, dohodkovni del zakona in zato smo o njem postavili tudi največ vprašanj. Prav tako smo se zanimali za denarne kazni in sploh sankcije. Menim, da je bila razpra- va dobro organizirana, pa tudi obisk je bil dober. Osemdeset odstotkov de- lavcev našega tozda se je razprave udeležilo.« Dušan Srebotnjak, pred- sednik OO sindikata v DSSS; »Sindikat je od vsega začetka aktivno so- deloval pri pripravi raz- prave o osnutku novega zakona. Tudi znotraj svo- jih vrst smo razpravljah o določilih zakona, še po- sebej tistih, ki se nanaša- jo na sindikalno delo ne- posredno. Ugotovili smo, , da se bomo morali v skla- du z zakonom kmalu bo- lje organizirati in delova- ti tako, da bomo pri kan- didacijskih postopkih iz- birali take delegate, ki bodo res dobro delaU.« MARKO BOLE, predsed- nik OOS GKSG: »Delavci smo zadovoljni z načinom podajanja predloga nove ga zakona o združenem delu. Morda ni bil uskla- jen čas in so nekateri morali na avtobuse in smo nasledlaji dan glaso- vali. V železarni so bile opravljene analize tozdov o obstoječem stanju, zato smo govorili tudi o kon- kretnih problemih, pa tu- di o srednjeročnem načr- tu.« Dosedanje razprave o osnutku zakona o združenem delu so delavcem prinesle le površno razumevanje do- ločil novega zakona. V vsaki delovni sredini pa bodo morali še temeljito oceniti razmere in jih primerjati z določih novega zakona. V Železarni štore so to že storili. 10 stran — NOVI TEDNIK St. 31 — 5. avgust 1976 KRIVCA TOČA IN SUŠA BO MANJ HMEUA? Hmelj še vedno predstavlja najpomembnejši del dohodica kmetov v Savinjski dolini, v zadn.jem času pa že tudi na nekaterili drugih področjih Slovenije. Do začetka obira- nja nas loči še kakih deset dni in z ozirom na trenutno staaje hmeljišč v grobem že lahko predvidevamo kolikšen bo pridelek in Icakšna bo kva- litet4i hmelja. Prav o tem mi je predstavnik Poslovnega od- bora za hmeljarstvo SRS ing. Vinko Kolenc kot strokov- njak na tem podroa,ju po- vedal tole: »Hmeljarskih po- vršin je v Sloveniji 2403 ha, od tega kar 1652 ha v Savinj- ski dolini in 751 ha drugod po Sloveniji. Skupno smo planirali letošnji pridelek hmelja na 3200 ton in iz teh osnov .smo tudi izhajali in pripraviU program proizvod- nje in pokritje stroškov. Za- deva pa se nam je bistveno spremenila v času vegetacije že v spomladanskih dneh, predvsem v mesec^u maju, ni- zke temperature in pomanj- kanje padavin so omejevale nonnalno rast, da ne govori- mo o zadnji suši, ki je na- stopila konec junija in v za- četku julija ter povzročila previsoke temperature, za ka- tere je hmelj zelo občutljiv. Zaradi tega so rastline nedo- raščene predvsem na slabših hmeljiščih. Posledice smo poskušali ublažiti tam, kjer so urejene namakalne napra- ve in mislim, da smo tako rešili vsaj nekaj ton hmelja. Seveda takšno namakanje ni- k<.)li ne more nadoanestiti pa- davin, o učinkovitosti pa bo- mo lahko ugotavljali, ko bo hmelj obran. Da bi bila ško- da še večja, nam je toča uni- čila nekaitera najboljša hme- ljišča. Tako smo izgubili še kakih 250 ton hmelja. Letoš- nji pridelek ne obeta ne ve.ui kak.šnih posebnih kvalitet. Do dežja se namreč kobule za- radi pomanjkanja vlage v tleh niso normalno razvijale, asta,le so skmele in se raz- vijale v obliki delnih kolu- tov, česar še nobeno leto do- slej nisano opazili. Morda bo sedanje deževje in pa toplo- ta ugodno vplivalo na nadalj- njo rast kobul. V kolikor pa se stanje ne bo popravilo, bo izpad še večji iri tako bo položaj še neugodnejši. Za pokritje potreb na do- mačem in tujem tržišču bi morali v Sloveniji predelati od 3800 do 4000 ton hmelja. Zaradi nizkih odkupnila cen je interes hmeljarjev močno zmanjšan, kar smo skušali popraviti z višjo odkupno ce- no. V danih pogojih pa glede na stroške proizvodnje in na znižan pridelek tudi s tem ne bomo veliko uspeli. Tudi zaradi tega sni,o močno v .skrbeh.« Pridrvižimo se lahko le upa- nju, da bosta dež in toplota pripomogla k normalnemu ra!Zi\'-oju kobul. da bo tako pridelek vsaj nekoliko višji in kvalitetnejši. T. T.AVCAR Bodo letos tudi takšne kobule? Foto; D. Medved KOMENTAR v štiri ah pet urejenih kme- tij ne bo rešilo kmetijstva v naselju z več deset kmeč- kimi posestvi, na katerih skorajda ni več mladih, za delo najsposobnejših ljudi. Taka opozorila v zadnjem ča- su preraščajo v načrtovanje razvoja kmetijstva za celo naselje ali vas. Spodbude pri- hajajo zlasti iz razprav o združenem delu, v katero naj bi se vključevali tudi kmetje in tako pospešili raz- voj vsega kmetijstva in vasi. Nekateri kmetje imajo po- misJeke. čeprav zelo resno razmišljajo o teh stvareh, če bd se vsi mali kmetje pove- zali v zadrugi, bi se obde- lava polj s stroji sicer iz- boljšala, redili bi lahko ne- kaj več živine — vsak na svoji kmetiji pa še vedno ne bi bili polno zaposleni in njihovi dohodlci iz takega dela ne bi bili dovolj viso- ki. Tako razmišljanje pa vo- di do spoznanja, da bi si dohodek lahko zvečali, če bi v zadružni ali v manjšem obsegu v vaški ali kmečki skupnosti obdelovali tudi aemljo ostarelih kmetov. Saj se pri vseh razpravah o ■druievanju dela in sredstev poudarja nagrajevanje po de- lu — mišljena je tudi pro- duktivnost, učinek, ki prina- ša dohodek — ne po veliko- sti posestev, ki bodo vklju- čena v združeno delo. Dosedanje urejimje posa- meznih kmetij tako dobiva večje razs,ežnosti. Vaški kme- tijski načrt presega meje posameznih kmečkih pose- stev, ne da bi posegal v last- ništvo zemlje. Predvideva, katero neobdelano ali slabo obdelano zemljo ostarelih kmetov bi lahko obdelovali pcKijetni sosedje. Z ostareli- mi kmeti pa se ni treba me- niti vsakemu posebej, ampak se njihova zadruga ali vaška kmetijska skupnost dogovori z vsemi za enotne pogoje za- kupnine ali kako drugo obli- ko odškodnine. Tako bodo kmetje z manjšimi pK)sestvi, ki želijo ostati kmetje, prišli do večje zaposlitve in do- hodkov, ostarelim kmetom pa bo zagotovljeno več sred- stev za preživljanje. Pri takem združevanju dela in sredstev ni omejitev za kmete z zemljiškim maksi- mtimom. Kmetje, ki menijo, da je 10 ali 20 ha kmetijske zemlje premalo za njihovo družino, ker bi s stroji lah- ko obdelovali več, bodo lah- ko dobili več zemlje za ob- delavo, če so v bližini osta- reli kmetje brez naslednikov. Nekje so že na razpolago ce- le kmetije, zlasti v hribovi- tih krajih. Zemljo bodo se- veda morali dobiti v dolgo- ročno obdelavo pod takimi pogoji, da bo dohodek z nje dovolj spodbuden. Nekoliko drugače se bo treba lotiti združevanja dela in sredstev kmetov tam, kjer je še vedno kmečka prena- seljenost, kot npr. v Pomur- ju. Sedanjo prenaseljenost blažijo z občasnim zaposlo- vanjem v tujini. Zato je tu- di v tistih krajih precej ne- obdelane ali slabo obdelane zemlje. OstareU kmetje, ki pričakujejo, da se bodo vrni- li sinovi ali hčere, pa je ne bodo marali vključiti v zdru- ženo delo, če je ne bodo mo- gli obdelovati sami. Za veli- ko število malih kmetov ne bo dovolj dela le v kmetij- stvu. Mnoge bo treba zapo- sliti v drugih gospodarskih panogah, da bi na kmetijah ostali le tisti, ki bodo imeli veselje do takega dela. JOŽE PETEK Na posnetku .je del starega parka v Slovenskih Konjicah. Prostor ,je zapuščen, lepo se vidi, kako se otroci igrajo ob kupu smeti. Toda Koiijičanl pravijo, da ne bo dolgo tako, saj s« že rzdelaiii načrti za novo ureditev parka, ki bo postal osredn.jp rekreacij.sko sredi- šče Konjic. Posnetek bo tez leto dni služil, samo za zanimivo primerjavo. Foto: D. Medvedi SKOPI PLODOVI Med šestnajstimi temelj- nimi organizacijami Kme- tijskega kombinata Hme- zad je tudi TOZD Sadjar- stvo Mirosan. Temeljna organizacija uporablja 132 hektarov površin, na ka- terih imajo pretežno plan- taže jablan. Letošnje leto je bilo za kmetijsko proizvodnjo do- kaj teža^mo. Spomladi je bilo moče preveč, kar je povzročilo mnogo sadnih bolezni, junija pa se je pričela suša, kakršne že nekaj desetletij ne pomni- mo. Zanimalo nas je, ka- ko so se s težavami spo- prijeli v Sadjarstvu Miro- san in kakšen bo letošnji pridelek jabolk. Direktor tozda Vid Kor- ber nam je povedal, da so bili obeti za letino do- bri, saj so pričakovali re- korden pridelek — 280 va- gonov jabolk. Vreme pa jim je močno ponagajalo. Sreča je bila v tem, da so plantaže na težki zem- lji in je tako suša povzro- čila manj škode kot na peščenih tleh. Kljub temu je suša prvotni optimizem zmanjšala in danes oce- njujejo, da bo pridelek za približno 10 do 15 odstot- kov pod pričakovanim. Količin.ska proizvodnja ja- bolk torej ne bo slaba, vprašanje pa je, kako je vreme prizadelo kakovost sadja. Trenutno je težko oceniti, koliko bo drob- nejšega, manj kakovostne- ga sadja, v tozdu Mirosan pa upajo, da bo dež, ki je obilno namočil izsuše- no zemljo le pomagal. Ob lepem vremenu v zadnjih mesecih lahko v Sadjar- stvu Mirosan še vedno upajo, da se bo kakovost sadja do konca septembra popravila. TONE TAVČAR SPREHOD PO TRŽNICAH VaijKEgENE Samo kratek sprehod med stojnicami tržnice v Celju in Žalcu zadostuje za ugotovi- tev, da je ponudba na obeh zelo skromna,, poleg tega pa so tudi cene za isti nrt.kel različne. Predvsem ma je za- čudila slaba ponudba in višje cene v Žalcu, ki ima močnej- še kmetijsko zaledje kot Ce- lje. Na žalskih stojnicah lah- ko od zelenjave in stx'ivja kupite samo papriko po 19 dinarjev za kg, drugo zelenja vo pa dobite v Hmezad ovi trgovini, ki ima prosto^-e na tržnici. Tudi tu so nekatere cene precej višje kot v Ce- lju. Najbolj odstopata koren- ček, ki ga žalske gospodiaje plačajo 2,80 dinarja drjiže kot celjske in jabolka, ki j.h plačajo kar 4,75 dinarja dra- že. Za nameček plačajo žal- ske gospodinje papriko 4 di- narje več kot v Celju .'n za- to ni čudno, da se marsika- tera gospodinja raje odpelje nakupovat v Celje. Najbolj začudujoče pa je dejstvo, da je žalska tržnica tako slabo založena, kar ne- dvomno vpliva na višino cen. Kmetijski kombmat Hmezad, ki je lastnik tržnice, ima ve- liko kmetov kooperantov, ki bi svoje gridelke prav lahko prodajali na tržnici. S tem bi nedvomno veliko pridobi- la tržnica, še več pa gospo- dinje, ki bi lahko bolje in ceneje kupovale. Vendar se doslej še noben kooperant ni toliko »opogumil«, da bi pro- dajal pridelek na tržnici. Kje so vzroki za tako sta- nje, saj je stojnic dovoilj, kupcev pa tudi ne primanj- kuje? Nadzornik tržnice to- variš Slavko Tisi je izrazil upanje, da bo kmalu bolje, potrebno je le nekaj časa. da se ljudje privadijo na to no- vost. Tržnico v Žalcu so nam- reč odprli šele pred enim mesecem. Vendar to ni edini vzrok. Del krivde za takšno stanje nosi tudi Hmezad, ki bi moral svoje kooperante bolje seznaniti z možnostjo prodaje. Velikokrat se zg"odi, da kmetje prodajo pridelek v trgovino po precej nižj:h cenah kot so na tržnici. To bi bila le kratkoročna reši- tev problema, dolgoročno pa bi vsekakor kazalo preusma- riti nekaj kmetij v pridelo- vanje zelenjave za ti^. Tako bi z enim ukrepom rešili dva problema. Izboljšali bi po- nudbo, hkrati pa bi to po- vzročilo znižanje cen, ki so v primerja\'i s celjskimi pre- tirano visoke. KRISTIJAN NLA.RKOVIČ it. 31 — 5. avgust 1976 NOVI TEDNIK — STRAN 11 NEDELJSKI TURIST V CELJU ^ ^^Ellli^ ^^^^ Naj uvodoma kar razčistimo vse dvoumnosti, zakaj smo se pri nas v uredništvu dogovorili za tole akcijo. Veste, velikokrat zaslišimo iz gruče naših bralcev negodovanja, češ, da je Celje kljub svoji velikosti zelo mrtvo mesto, da je v njem premalo prire- ditev, ki bi pritegnile celjsko občin- stvo, pa tudi turiste od drugod. Naj- več pripomb leti na nedelje, ki so menda najbolj zarjavele od vseh osta- lih dni v tednu. In tako se je rodila naša današnja akcija. Malce smo jo spremenili, ker smo želeli poudariti predvsem to, kaj p>onujamo turistu, ki v nedeljo zaide v Celje, izogniti pa smo se želeli pisanju o tem, kaj Ce- lje ponuja svojim prebivalcem. ZA ZAČETEK — ZAPRTA VRATA Nedeljski turist se torej pripelje v Celje in se nekje sredi mesta nebog- ljeno ogleduje okrog sebe. Rad bi iz- vedel kopico informacij, pa ne ve, ko- ga bi zanje vprašal. In se domisli na Turistično društvo. »Tam mi bodo gotovo vedeli povedati prav vse, kar me zanima,« si misli. In se najprej odpravi iskat turistični urad. A ko ga s pomočjo mimoidočih vendarle naj- de, nebogljeno obstane pred vrati. Za- prta so in na njih jasno piše, da Tu. ristični urad ob nedeljah nima po- slovnega časa. Prevzela sem vlogo nedeljskega tu- rista ter se napotila na Turistični urad. Tam sem profesorja Zorana Vu- dlerja povprašala, zakaj je njihova pi- sarna ob nedeljah zaprta. Pa mi je vljudno odgovoril, da ni že vrsto let noben nedeljski turist pogrešal njiho- vih uslug. Ce pa pridejo turisti med tednom k njim po informacije, po- tem pa sprašujejo največ za gostišča, kjer bi kaj dobrega pojedli in za smeri, po katerih bi se odpeljali v Logarsko dolino, v Dobrno ali na Golte. Za muzeja ali za celjske zgodovin- ske znamenitosti pa nihče ne sprašu- je, je dejal profesor Zoran Vudler. Navadno se nedeljski turisti kar sami znajdejo in poiščejo pot na Stari grad, ki je najbolj obiskano izletišče v celjski turistični regiji. Sicer pa si lahko turisti, ki zaidejo v Celje, po- magajo tudi z informacijami, ki so zbrane v dveh drobnih knjižicah. Pr- vo z naslovom Turistični vodnik po Celju je izdalo Olepševalno in turi- stično društvo Celje, drugo, ki nosi naslov Celjsko turistično območje pa je izdala Celjska turistična zveza. Obe knjižici sta še na zalogi in jih lahko vsakdo kupi v pisarni Turističnega društva. Razen seveda v nedeljo, ko je pisarna zaprta. In kaj bo storil nedeljski turist potem, ko se bo znašel pred zaprtimi vrati pisarne turističnega društva? Ce bo turist domač, hočem reči naš člo- vek, se bo morda domislil in poklical telefonsko številko splošnih informa- cij, 9S8 je ta številka. HALO 988 »Halo, 988?« pokličem namesto ne- deljskega turista kar sama. »Ali mi lahko poveste, kaj si lahko ob koncu tedna ogledam tu v Celju. Skratka, čimveč turističnih informacij bi rada.« Prijazna ženska na drugi strani ži- ce mi je povedala vse o prireditvah in prostih kapacitetah na celjskem območju ter navrgla še nekaj drugih turističnih informacij. Sicer pa sem pozneje, ko sem ,se podrobneje zanima- la katere informacije lahko vse dobim na telefonski številki 988, izvedela mar- sikaj. Med drugim to, da posredujejo uslužbenci vse turistične informacije, ki jih predhodno prejmejo od Turi- stičnega društva. Vendar so mi odgo- Nekako takole se glasi današnja zgodba: neko po- letno nedeljo se sredi jutra pripelje v Celje tu- rist. Rad bi si ogledal čimveč znamenitosti me- sta ob Savinji, proti večeru pa bi se iz Celja od- peljal naprej v neznano. Nedeljski turist Celja ne pozna, zato so mu njegove kulturno-zgodovinske znamenitosti prava španska vas. Kam naj se obr- ne, da bo izvedel čimveč turističnih informacij? Mu ponujamo dovolj gostinskih in turističnih us- lug, da bo z njimi zadovoljen? Pa poglejmo! vorni ob tem povedali, da ljudje zelo malo ali skorajda nič ne sprašujejo po teh informacijah. Nadalje razpola- gajo uslužbenci na številki 988 tudi z informacijami o najvažnejših družbe- nopolitičnih dogodkih dneva, o šport- nih rezultatih, o kinosporedu, o vseh važnejših prireditvah na območju, raz- polagajo pa tudi z informacijami o vseh novih telefonskih naročnikih v omrežni skupini 063. Ko sem spra- ševala še naprej so mi povedali, da se na vse pretege trudijo, da bi ustregli povpraševanju ljudi po različnih infor- macijah. Vendar pa naročniki zelo red- ko vprašajo po tej raznoliki obilici informacij. Navadno jih zanimajo le informacije o novih telefonskih naroč- nikih. MUZEJA VABITA Nedeljski turist je torej p>o telefo- mi izvedel, kaj vse zanimivega premo- re Celje sredi nedeljskega dopoldneva. Odločil se je, da si bo najprej ogle- dal oba muzeja. In kot se za take kulturne ustanove spodobi, sta bila oba muzeja v nedeljo odprta in sta prijazno vabila na ogled svojih zna- menitosti. Nedeljski turist ni okleval, ko je stopil iz muzeja zopet na celj- sko ulico. Sedel je v avto ter se za- peljal na Stari grad. Gostišče na gra- du je odprto vsako nedeljo, tako da se lahko izletniki in turisti v njem po želji okrepčajo. Na grajskem stol- pu je v turistični sezoni stalno čuvaj, ki ponudi izletnikom obilo informacij. Po temeljitem ogledu Starega gradu se nedeljski turist vrne zopet nazaj v Celje. In kaj sedaj, se sprašuje? Spre- hodi se po mestu, obenem pa stika za restavracijo, v kateri bi našel dobro hrano in solidno postrežbo. Tako je v Celju. Ce se bo namenil na kosilo pred drugo uro popoldan, bo našel odprtih kar precej restavracij in go- stiln. V celjsko občini so namreč pod- pisali družbeni dogovor, v katerem je naveden tudi točen odpiralru čas vseh gostinskih lokalov. Iz njega je razvidno, da je ob nedeljah odprtih več kot petdeset odstotkov vseh gostinskih lokalov in da je na določeni relaciji odprt vsaj en lokal. Sicer pa je v ne- deljah odprtih tudi veliko privatnih gostiln in drugih gostinskih lokalov, med njimi Koštomaj, Krašovec, Lo. ger, Miklavžin, in Cilka. Nedeljski tu- rist bo torej lahko poiskal primeren lokal za svoje nedeljsko kosilo. ALI PONUJAMO DOVOLJ? Težko je odgovoriti na, vprašanje, ki smo si ga zastavili že v uvodu: Ali ponujamo v Celju nedeljskemu ali kot pravimo tudi mimogrede turistu dovolj uslug? Težko zato, ker ga mo- ramo osvetliti iz dveh plati. Ce raz- mišljamo o tem vprašanju kot nedelj- ski turisti, potem lahko mimo reče- mo, da Celje nudi dovolj. Nedeljski turist pač ne zahteva veselic ali več. jih kulturnih prireditev, želi si le ogledati največje kulturne znamenitosti mesta in to mu v Celju omogočamo. Vprašanje zase pa je, kaj smo v Ce- lju storili za to, da bi bil nedeljski turist čimbolj e obveščen o vseh zna- menitostih mesta, ter o vsem, kar mu lahko nudimo. Ce pa razmišljamo o zastavljenem vprašanju kot prebivalci mesta (in kot taki nedvomno razmiš- ljamo, ko se sprašujemo, zakaj je ne- deljsko Celje tako mrtvo), potem pač ne moremo biti zadovoljni. In seveda zato ne, ker imamo popolnoma drupe ■interese kot turisti. Vendar pustimo slednje razmišljanje vnemar, kajti si- cer se bomo vrteli v začaranem kro- gu. Bi nam vi bralci pomagali odviti ta klobčič? Tekst: DAMJANA STAMEJČIČ Pofco: DRAO MEDVED 12 stran — NOV« TEDNIK §t. 31 — 5. avgust 1976 REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE STABILIZACIJSKI PROGRAM ZA IZBOLJŠANJE IN RACIONALIZACIJO ZDRAVST. VARSTVA V REGIONALNI ZDR. SKUP. CELJE V prejšnji številki Novega tednika smo objavili prvi del stabilizacijskega programa v katerem so predvideni ukrepi za racionalno porabo v zdravstvenih zavodih. Danes objavljann.o 1. nadaljevanje. III. Izkušnje m analize kažejo, da se vsak neracionalno uporabljeni ukrep v zdravstvenem varstvu izredno hi- tro in neposredno odrazi na potrošnji sredstev, name- njenih za zdravstveno varstvo. Ker se zdravstveno varstvo daje na različnih nivojih in na različne načine oz. v različnih oblikah (zdravnik splošne prakse — specialist; ambulantno zdravljenje — bolnišnično zdravljenje), je tudi zelo pomembno, da se v konkretnem primeru uporabi najracionalnejši ukrep oz. način zdravljenja in da se ukrepi ter preiskave po nepotrebnem ne ponavljajo. Zato morajo biti vsi zdrav- stveni delavci, ki pri tem sodelujejo: — strokovno čimbolj usposobljeni, — ekonomsko in družbenopolitično dovolj razgle- dani, — pripravljeni sprejeti in dolžni izvajati odločitve organov skupnosti in zdravstvenih organizacij, ki ra- cionalizirajo njihovo delo. Dosedanje izkušnje kažejo, da želijo posamezne enote in posamezni zdravstveni delavci pri vsakdanjem delu doseči optunalne rezultate, pri tem pa uporablja- jo metode in način, ki .so jih navajeni, ne iščejo pa novih racionalnejših in uspešnejših rešitev, ki jih nare- kujejo strokovne, družbeno politične in ekonomske .spremembe. Pri vsakodnevnem delu gre predvsem za zelo -tesno povezavo in sodelovanje zdravstvenih delavcev na raz- honih nivojih in pri različnih načinih (oblikah) zdrav- stvenega varstva, ki ga je možno doseči tako, da se: — uporabljajo čimbolj ©notnd strokovni kriteriji pri delu, — uporabljajo izsiedki in ugotovitve, ki so pri za- varovancu (pacientu) že ugotovljene, — predpisujejo najracionalnejši način terapije, pri čemer se daje pri raznih možnostih prednost ambu- lantnemu in domioiljamemu načinu zdravljenja pred hospitaUzacijo, — predpisujejo najracionalnejša zdravila in bo v količinah, ki so nujno potrebne, — izrabijo vse možnosti zdravljenja v zdravstvenih zavodih v regiji, — zaprosi zdravnik specialist za mnenje in zdrav- ljenje le v primerih, ko zdravnik splošne prakse po vestnem pregledu in laboratorijskih prei:^kusih ugo- tovi, da ne more postaviti točne diagnoze in prevaeii zdravljenja. Ker pa je za realizacijo vseh teh načel nujno vsako- dnevno sodelovanje vseh zxiravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev, bo možno realizirati ta načela le v okviru novo ustanovljenih združenih zdravstvenih za- vodov Celje. V pogodbah z zdravstvenimi zavodi se bomo do- govorili, da skupnost zdravstvenim organizacijam ne bo plačala računov za storitve, opravljene proti tem načelom in da bodo zdra\'Stveni zavodi tudi povrnili škodo, ki bo iz tega izvirala. Po splošnih odškodnin- skih načeUh pa se bo škoda izterjala od tistega de- lavca, ki jo je povzročil. Zadolženi: organi .skupnosti, strokovna služba, stro- kovni sveti Združenih zdrav-stvenih zavodov Celje v sodelovanju, vsak za svoje področje. Rok: stalna naloga. IV. Dosedanji rezultati avtomatske obdelave podatkov o predpisanih in izdanih zdravilih, kažejo, da potroš- nja zdravil ponovno narašča in da se pri predpisovanju zdravil ne upoštevajo določila ustreznih pravilnikov, da je poraba neracionalna, da so predpisane količine prevelike, da je poraba antibiotikov prekomerna, da se predpisujejo najdražje inozemske specialitete na- mesto paralelnih zdravil z istim učinkom. Prav tako se je pokazalo, da zlasti nekateri zdravniki glede po- vprečne cene precej odstopajo od splošnih povprečij in splošno priznanih principov. Zato bodo zdravstveni svetovalci pri strokovni službi skupnosti stalno zasledovali rezultate avtomatske ob- delave in opozarjali tako prizadete zdravnike, kot vod- stvo zdravstvenih organizacij na nepravilnosti in ne- racionalnosti, če pa posamezni zdravnik teh opozoril ne bo upošteval, jim bo skupnost odvzela poblastila za prepisovanje zdravil na njen račun na predlog re- gionalnega zdravstvenega sveta, po predhodnem mnenju strokovnega kolegija zdravstvene organizacije v kateri je zaposlen. V pogodbah z zdravstvenimi zavodi se bomo dogo- vorili, da se bodo iz tega nastali nepotrebni stroški, odtegnili prizadetim zdravstvenim zavodom. Po sploš- nih odškodninskih načelih pa se bo škoda izterjala od tistega delavca, ki jo je povzročil. Konkretizacijo teh ukrepov je že sprejel kolegialni poslovodni organ Združenih zdravstvenih zavodov in vsebuje sledeče ukrepe: — pri predpisovanju zdravil v splošnih in specia- lističnih ambulantah morajo biti prisotni ceniki zdravil, — kot prvo zdravilo naj se predpiše po možnosti najcenejše zdravilo določene skupine, z enakim farma- kodinamskim učinkom. — pri predpisovanju zdravil na domu naj zdravnik najprej ugotovi, katera zdravila pacient že ima in ko- liko, da ne bi prihajalo do neracionalnega trošenja zdravil, — sproti je spremljati potrošnjo zdravil po zdrav- nikih, ki zdravilo predpisujejo, — kontinuirano spremljati porabo zdravil po vred- nosti receptov in odstopanja obraTOavati osebno, — v bolnišnični službi je uvesti evidenco iK>trošnje po pacientih, — strokovne svete se pooblasti, da izvajajo stro- kovni nadzor, vsak na svojem področju v regiji Celje, — o problemih v zvezi s potrošnjo zdravil je se- znaniti vse lekarne v regiji; v ta namen je skleniti sporazum o izdajanju zdravil (če predpisanega zdravila na recept ni, mora lekarna iz tiste skupine izdati naj- cenejše zdravilo), — strokovni sveti naj obdelajo doktrine za posa- mezne bolezni in sicer glede načina ambulantnega zdravljenja ter najracionalnejšega predpisovanja zdra- vil, kakor tudi okvirno dolžino bolniškega staleža za posamezno bolezen. Zadolženi: vsi zdravniki. Rok, 1. junij 1976, nato stalna naloga. V. Odsotnost z dela zaradi bolezni in nezgod (stalež), povzroča skupnosti najvišje stroške. Odveč je dokazo- vati, da to ne povzroča • samo izdatkov za nadojnestila, ampak tudi izdatke za ostale zdravstvene storitve in končno tudi izpad dohodkov zia sklad. Za lani smo predvidevali, da bo stalež v naši skupnosti enak 5-let- nemu povprečju, bo je 4,17"orealizacija ob koncu leta pa je pokazala, da smo imeli 4,44 f:b stalež (do 30 dni 2,a^''o, nad 30 dni l,,59''o). To pomeni 0,27''/o višji stalež ali dnevno 235 delavcev več v staležu, kot smo pred- videvali. V letu 197ti ne smemo prekoračiti predvideni stalež bolnih. Zato je najpomembnejša naloga vseh zdravstve- nih delavcev, zdravniških komisij, strokovne službe in organov skupnosti, ter končno tudi vseh naših delav- cev, da realiziramo predvidevanja in ne prekoračimo postavljenega načrta po programu zdravstvenega var- stva za leto 1976 v posameznih občinskih zdravstvenih skupnostih. Pri tem je nujno tesno aktivno sodelovanje med de- lovnimi organizacijami, zdravniki in zdravstvenimi organizacijami, zdravniškimi komisijami in strokovno službo, zavarovanci, delavsko kontrolo v organizacijah in njihovimi sindikalnimi organizacijami ter službo pokojninsko invalidske skupnosti. če pooblaščeni zdravnik ne bo postopal skladno s tem programom in odločitvami zdravniških komisij, mu bo skupnost odvzela poblastilo za odločanje o delazmožnosti. Konkretizacijo teh ukrepov je že sprejel kolegijski poslovodni organ Združenih zdravstvenih zavodov in vsebuje sledeče ukrepe: — mesečno je spremljati bolniški stalež po boleznih, poškodbah in preiskavah, — analizirati vzroke večjega odstopanja bolniškega staleža od regijskega oz. republiškega povprečja, — predstojniki oddelkov naj pripravijo predlog sta- leža za cca 10 najpogostejših obolenj in prikazati opti- malni stalež v okviru enotne medicinske doktrine, — vzpostaviti sodelovanje med zdravniki splošne prakse in zdravniki specialisti, zdravniki splošne pra- kse in delovnimi organizacijami oz. TOZD. — posebej je analizirati stalež tistih občinskih zdrav- stvenih skupnosti, kjer je stalež nad regijskim povpreč- jem, ugotoviti vzroke in predla,gati ukrepe za odpravo, — obvestiti je vse delovne organizacije v celjski re- giji, da je zdravstvena služba v regiji organizirana tako, da je možno opraviti prvi zdravniški pregled tudi izven rednega delovnega časa, — mobilni pacienti, katerim je odobren stalež po zdravniku izven regije se morajo v 7 dneh javiti k lečečemu zdravniku, — nadpovprečni stalež v neki delovni organizaciji je tudi reševati na relaciji komisija—delovna organizacija, — če pacient vztraja na specialističnem pregledu kljub temu, da je zdravnik splošne prakse ugotovil nepotrebnosti takega pregleda in če specialist ugotovi, da pregled ni bil potreben, plača celotne stroške takega pregleda pacient sam, — specialisti naj stalež ne odrejajo in ga naj lečeče- mu zdravniku le priporočajo, — če v nekem podjetju ugotavljamo večje število delavcev v bolniškem staležu je uvesti kot stalno prakso, da se na komisije vabi osebo, ki je zadolžena za kadrovsko-socialno službo v podjetju. — v vseh primerih, ko zdravnik splošne prakse po- šilja pacienta k zdraraiku specialistu, mora k iiapotnici priložiti vso medicinsko dokumentacijo, — če zdravnik specialist ugotovi pomanjkljivo na- pisano napotnico, je primer poimensko dolžan javiti direktorju ustrezne delovne organizacije, — glede na neugodna gospodarska gibanja je priča- kovati večji prtisk na bolniški stalež, zato mora extra- hospitalna in hospitalna služba biti pozorna pri odo- bravanju staleža. Zadolženi: vsi zdravniki, zdravniške komisije in ko- misije zdravniških izvedencev. Rok: 1. junij 1976, nato stalna naloga. Komisija za imenovanja razpisujeta naslednji vodilni delovni mesti: t i m TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA — LAŠKO 63270 LAŠKO JUGOSLAVIJA 1. DIREKTOR TOZD »Cračnlca« — tovarna termo- elementov, izolacij in montaže ter lesnih izdelkov 2. DIREKTOR TOZD Hidroizolacije Delovna skupnost skupnih služb pa objavlja naslednja prosta delovna mesta 3. KOMERCIALNO TEHNIČNI PREDSTAVNIK za embalažo 4. KOMERCIALNO TEHNIČNI PREDSTAVNIK za izolacijske sisteme (hladilnice) 5. KOMERCIALNO TEHNIČNI PREDSTAVNIK za opremo 6. KORESPONDENT 7. REFERENT ^voza 8. REFERENT za zastopstva in konsignacije 9. KN.nGOVODJA osnovnih sredstev 10. Dve delovni mesti FINANČNIH KNJIGOVODIJ 11. Tri delovna mesta SALDAKONTISTOV U. KALKULANT 13. STATISTIK 14. REFERENT nabave 15. Tri delpvna mesta REFERENTOV prodaje 16. REFERENT likvidacije 17. Dve delovni mesti KORESPONDENTOV 18. FAKTURIST 19. Dve delovni mesti SKLADIŠČNIH DELAVCEV POGOJI: pod L: visoka ali višja izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu pod 2.: visoka ali višja issobrazba kemijsko tehno- loške smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu pod 3.: visoka ali višja izobrazba komercialne, grad- bene ah druge ustrezne smeri s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pod 4.: visoka ah višja izobrazba gradbene, eko- nomske aU druge ustrezne smeri s 3 oziroma 5 let prakse pod 5.: višja ali srednja izobrazba tehnične ali teh- nološke smeri s 5 oziroma 10 let prakse pod 6.: Ekonomski ali administrativni tehnik z 2 oziroma s 3 leti delovnih izkušenj pod 7.: visoka ah višja izobrazba ekonomske smeri s" 3 oziroma s 5 let delovnih izkušenj, zahteva se aktivno znanje enega tujega jezika ter zimanjetr- . govinska registracija pod 8.: višja ali srednja izobrazba ekonomske aU komercialne smeri s 3 oziroma 5 let prakse, zah- teva se aktivno znanje enega tujega jezika ter zu- nanj ©trgovinsko regis traci j o pod 9.: ekonomski ali administrativni tehnik z 2 oziroma s 3 leti delovnih izkušenj pod 10.: ekonomski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj pod 11.: ekonomski tehnik ali administrator z 2 ozi- roma 3 leti delovnih izkušenj pod 12.: ekonomski ali administrafcivrvi tehnik s 3 leti delovnih izkušenj pod 13.: ekonomski ali administrativni tehnik z 2 leti delovnih izkušenj pod 14.: srednje šolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri ali KV prodajalec kovinske ali elektro smeri z 2 oziroma s 5 let delovnih izkušenj pod 15.: srednje šolska izobrazba ekonomske ali druge tehnične smeri s 3 leti prakse pod 16.: ekonomski ali administrativi tehnik z 2 leti delovnih izkušenj pod 17.: ekonomski ali administrativni tehnik z 1 letom delovnih izkušenj pod 18.: ekonomski tehnik z 1 letom delovnih iz- kušenj pod 19.: PK delavec s končano osnovno šolo Za delovna mesta pod 1. in 2. se p>oleg navedenih pogojev zahteva še: — da imajo kandidati poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organi- zacije združenega dela, kar dokažejo s svojim do- sedanjim delom — da imajo kandidati jasna stališča do razvoja samoupravnega sistema in družbenopolitiraega živ- ljenja — da niso bili kaznovani za gospodarske prekrške, Sedež vseh razpisamh in objavljenih delovnih mest je na sedežu podjetja — to je v Laškem, razen zs delovna mesta pod 3., 4., 5. in 6., katerih sedei je v Beogradu. Poleg pogojev, navedenih pri posameznih delovni! mestih, morajo kandidati izpolnjevati še z zakonon predpisane splošne pogoje ter morajo biti moraln< in politično neoporečni Vloge ter zahtevana dokazila o izpolnjevanju zah tevanih pogojev naj kandidati pošljejo v roku li dni po objavi na naslov: TIM Laško — kadrovsk služba. Rečica 17, Laško. St. 31 — 5. avgust 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 ATLETIKA ZA NASLOVE SLOVENUE! V soboto in nedeljo bo v jelju ponovno osrednja atlet- ika prireditev Slovenije. Na stadionu Borisa Kidriča bo josameznično prvenstvo atle- i^vv in atletinj na katerem jodo sodelovali vsi najboljši jlovenski atleti in atletinje. • Organizator pričakuje pre- ko 300 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki se bodo v dvo- dnevnih borbah borili za na- slove prvakov v 21 moških in 15 ženskih disciplinah. No- vosit, letošnjega prvenstva je tek na 400 metrov ovire za atletinje. Enako pa bomo vi- deli tudi tek na 3000 metrov. Pri AD Kladivarju se mar- ljivo pripravljajo za to pr- venstvo, že takoj po konča- nih BAT so celjski atleti in atletinje pričeli z načrtno in pospešeno vadbo za ta osred- nji atletski dogodek v repub- liki. Celjani bodo tokrat predstavili precej mladih at- letov, ki so dosegli nonne za nastop na prvenstvu, vse- kakor pa bodo glavno bre- me nosili stari znanci celjs- kih atletskih stez. To so te- kači na srednje proge Peter Svet, Stanko Lisec, dalje iz- vrstni skakalci v višino Boris Čop, Branko Vivod, Darko in Dušan Prezelj. Zdravko Pe- čar bo imel po daljšem od- moru ob sebi v metu diska Miča Mijača, ki se je končno le pozdravil. Tu pa so še mladinski državni reprezen- tanti Rok Kopiter, Darko Orožim_ Bojan Horvat, Darko Rener, Zvonka Blatnik, Moj- ca Jager, Marjana Kopiter, ki iščejo svoj prostor v sloven- skem atletskem prostoru. Rekordnih rezultatov ni pričakovati, kakor te dni na OI, toda vsekakor bo to naj- večje domače tekmovanje ze- lo zanimivo in predvsem za celjske atlete, prestižno. J. KUZMA VATERPOLO: ZMAGA IN PORAZ Kljub izredno slabemu vremenu so celjski vater- polisti Neptuna v soboto in nedeljo odigrali dve pr- venstveni tekmi. Dosegli so polovičen uspeh. V so- boto so proti močni vrsti Renč izgubili srečanje z rezultatom 11:23 (3:4, 3:5, 2:6, 3:8). V prvi in drugi četrtini so imeli še dovolj moči za enakovredno igro, toda pozneje so jih boljši plavalci in fizično moč- nejši igralci Renč nadigra- li. Za Neptun so bili to- krat uspešni strelci Roj- šek 5. Dolžan, Vrečko, Ci- goj. Zupane, Kobe in Ze- linka po enega. V drugem srečanju pro- ti Triglavu II so Celjani uspeli. Zmagali so z re- zultatom 10:8 (3:5, 0:1, 3:1, 4:1). V začetku so gostje presenetili domačine in povedi i 6:3 ter 7:4. Toda v tretji in četrti četrtini Celjani zbero svoje moči in zapored dosežejo šest zadetkov in dosežejo konč- no zmago 10:8. Strelci pa so bili: Rojšek 5, Dolžan 3 in Cigoj 2. V ekipi Neptuna so to- krat igrali — Debeli ak, Dolžan, Kobe, Cigoj, Roj- šek, Kolar, Grabler, Ci- gler, Zelinko, Homan, Bo- žiček, Kovačič, Zupane, Zelinka. J. KUZMA NOGOMET TRUE KLUBI V SNL Smo v fazi temeljite reor- ganizacije tekmovalnih siste- mov v naši republiki. Tudi nogomet kot atraktivna šport- na igra se bo moral prilago- diti zadnjim zaključkom skupščine NZS, TKS Slove- nije in ZTKO Slovenije. Na celjskem področju smo lahko zadovoljni da bomo v novi tekmovalni sezoni imeli kar 3 klube v enotni repuliJi- ški ligi — Šmartno ob Paki, Kladivar in Velenje. Ob 12- članski republiški ligi kar 1/4 članov iz celj.skega pod- ročja dokazuje, da je nogo- met le še na kakovostni rav- ni, pa čeprav so plime in ose- ke v tej igri bile močno zaz- navne (še posebej pri ŽNK Kladivar). Ohraniti to ka- kovost na primerni ravni hi bila sedaj temeljna naloga vseh nosilcev telesne kulture v celjski regiji od TKS, ob ZTKO in osnovnih nogomet- nih organizacij, že prihodnjo leto bo SNL štela le 10 čla- nov! Krvavo .se bo treba bo- riti za status člana v tej ligi v vsaki prvenstveni tekmi. . . Kako bo z novim tekmo- valnim sistemom ob ukinitvi conskih in enotnih podzvez- nih lig. V tem času so še dogovarjanja med nogomet- nimi klubi, TNZ in TKS. Sklepi republiških organov zavezujejo osnovne organiza- cije. TNZ in TKS, da prila- godijo tekmovalni sistem po novih načelih in ga približajo v občinske meje. V kolikor v posameznih občinah ni to- likšnega .števila osnovnih or ganizacij je izjemno možno povezovanje s sosednimi obči- nami v medobčinski tekmo- valni sistem. TNZ Celje s svojimi orga- nizacijami zagovarja sistem z manjšimi korekcijami kot je bil doslej v praksi z enotno kvalitetnejšo A ligo, ki bi štela 11 članov (Steklar, Dra- vinja. Straža, Olimp, Kovi nar, Osa'nkarica, Šoštanj. Pa- pirničar, Ljubno in Elkroj) ter dvema B ligama, od ka terih bi ena zajemala klube iz Žalca. Gotovelj. Polzele, Vranskega, Gomilskega, Voj- nika, Ponikve in Oplotnice, druga pa klube iz Krškega, Poljčan, Senovega, Brežic. Kozjega, Šmarja, Dolenje va- si in Krškega. Ta predlog je sedaj v obravnavi pri TKS v občinah. V celjski občini se merodajni činitelji ne stri- njajo s tem predlogom in za- govarjajo enotno ligo s osmi- mi člani (Olimp, Kovinar, Opekar, Vojnik, Dravinja, Steklar, Straža in Ponikva) kot takozvano celjsko ligo. pa savinjsko s sedmimi člani (Ljubno. Elkroj, Šoštanj, Ža- lec, Gotovlje, Polzela, Vran- sko)' in zasavsko s sedmimi člani (Papirničar. Šmarje, Kozje, Celulozar, Senovo, Brežice, Dolenja vas.). Osnn- karica, Boč in Oplotnica bi se naj ponovno vključili v tekmovalni sistem v TNZ Ma- ribor. Tak predlog ima vse- kakor realne osnove, saj te- melji na zadnjih zaključkih o spremembi tekmovalnih si- stemov, ki zahtevajo poce- nitev in približanje bazi, služi pa tudi osnovni zahtevi po razvoju te igre v širino, ki bo dobila svoje korenine še s pionirskim tekmovanjem, ki bi se izvajalo v vsaki občini posebej (v ŠŠD je tekmovalo kar 45 moštev!) in še v mla- dinskih ligah, za katere pa bo še potrebno dogovarjanje. Vsa tekmovanja bi tudi v prihodnje vodila TNZ Celje. Končne odločitve še ni. V občinah bodo morali v naj- krajšem času sprejeti ustrez- na stališča. KAREL JUG KOLAJNE IZ MONTREALA XXI. olimpijske Igre moderne dobe so za nami. Tisoči ljubiteljev športa iz celjske regije so spremljali ta dogajanja po televiziji, radiu in dnevnem tisku. Toli- ko je različnih mnenj in sodb o nastopu Jugoslovanov, da velja napisati tudi nekaj vrstic v našem lokalnem tisku. Splošna ugotovitev je, da smo na teh igrah pobrali 8 kolajn, kar predstavlja drugo največjo bero v zgodo- vini teh iger. Iz tega vidika lahko štejemo nastop naših olimpijcev za nadvse uspešen. V prvi vrsti velja pohvaliti naše boksarje, veslače, košarkarje, rokoborce in judoiste, pa strelce in lokostrelca Postružnika za lepe uvrstitve in kolajne. Močno so nas razočarali vaterpolisti, rokomteaši, pa tudi atleti in atletinje. Tu smo računali na visoke uvrstitve, pa tudi kolajne. Ostali pa smo praznih rok in v svetovnem merilu tudi izgubili visok športni ugled. čeprav Celjani po 40-tih letih pnnč nismo imeli na 01 svojega zastopnika v atletiki, »kraljici športov«, ki je pritegnila na osrednji stadion v Montrealu vsak dan nad 70.000 gledalcev, bi pripisali našemu neuspehu komentar, ki ga je izrekel ob sredini olimpijskega atlet- skega programa priznani celjski atletski strokovnjak Fedor Gradišnik, mož, ki je vrsto let uspešno vodil kot trener naša zastopstva na evropska prvenstva in OI. Takole je med drugim dejal: »že na BAI v Celju je bila opazna napačna orientacija in politika AZJ, ki je vse svoje strokovno delo in napore za dvig kvalitetne atle- tike usmerila na peščico atletov in atletinj za 01. Na podlagi norm je bila nedosledno sestavljena olimpijska ekipa. V njihovo formo pa ni bilo vpogleda polnih 5 tednov vse od BAI. Vsi ugledni atleti na svetu so preverjali svoje sposobnosti na številnih tekmovanjih, naši pa so se skrivali, že uvrstitev v olimpijsko ekipo jih je zadovoljila. Njihove priprave so potekale od St. Moritza do Formie in Vlasine, ne pa v normalnih sredinah, kjer sicer živijo in trenirajo skozi vse leto. Rezultati takšnega dela so sedaj vidni. Odsotnost kar petih tednov od tekmovanj je bila vsekakor velikega psihološkega pomena, morda odločilnega, saj je poteg- nila za seboj določen dvom v lastne sposobnosti in sile posameznikov. Tu je še dodati težo njihove odgovor- nosti za boljše uvrstitev, ki so jih jih pripisovali guasi strokovnjaki, že za tri 01 nazaj ugotavljamo ozkost ^ela, samovoljo trenerjev, neselektivnost kvalitetne baze in vrednotenja vrednosti kvalitetnih atletov in (Atletinj, ki jih merimo le iz domačega zornega kota. ie kdaj bomo začeli delati drugače?« Takšna je bila strokovnja sodba priznanega strokovnjaka. Za zaključek velja pripisati, da spričo milijonskega števila Jugoslovanov, ne moremo biti zadovoljni z . ^sem, kar smo pokazali na 01. To je pač odraz stop- nje naše telesne kulture, kjer je še vrsta vrzeli tako ^ množičnosti in kvaliteti. Odpravljali jih bomo lahko ^ bodoče le z boljšim organizacijskim in strokovno ''^'^alitetnejšim delom od predšolskih otrok navzgor. K. JUG Velenjčanj so dobili novega republiškega nogometnega ligaša. Tako ima celjska nogometna regija sedaj kar tri člane v osrednji republiški ligi- To je vsekakor uspeh. Velenjčani so te dni že pričeli z redno vadbo za novo prvenstvo. Na posnetku F. Osterška pa so igralci Rudarja, ki so osvojili prvo mesto v vzhodni conski ligi. Stoje z leve: Hudari J., Matic, Nedeljkovič, Hrikič, Krsmanovič, Lamut, R. Hudarin, Kulišič, Frangeš. Čepijo: Vincek, Top- čič, Žolger, Frangeš, Markovič, Kregar in Tomič. PLAVANJE: USPEH MLADIH VELENJČANOV v odhčni organizaciji celj- skega Neptuna so se v so- boto zbrali v Celju na re- publiškem pionirskem prven- stvu za mlajše pionirje mladi plavalci Velenja, Celulozarja, Kopra, Pomurja iz Murske Sobote, Ilirije in Olimpije iz Ljubljane, Branika in Nep- tuna. Vsega skupaj je nasto- pilo preko 60 mladih plaval- cev. Iz celj.ske regije so nasto- pili plavalci Velenja in Nep- tuna. Več uspeha so imeli predstavniki Šaleške doline. Pri pionirjih je Boštjan Vu- čina osvojil naslov prvaka na 50 m prsno v času 0:49,9. Celjski predstavnik Tomaž Radoševič je bil 14. z rezul- tatom 1:07,0. Drugi uspešen pionir Rudarja iz Velenja je Matjaž Kučar, ki je tretji na 50 m delfin — 1:12,0 in četrti na 50 m kravi 0:43,5 ter de- veti na 50 m hrbtno 0:59,0. V tej disciplini je celjski pla- valec Cioran Brvar odličen.-Os- vojil je drugo mesto z rezul- tatom 0:48,2. Pri pionirkah je bilo manj uspeha. Med najboljšo troji- co so se uvrstile le dve pred- stavnici Velenja. Ferahičeva je bila pi*va na 50 m hrbtno — 0:52,6 in tretja na 50 m kravi — 0:50.2. Grobelnikova pa je tretja na 50 m prsno -- 0:54,5. Po tekmovanju nam je de- legat tekmovanja Ruti Trav- ner, sicer znani celjski pla- valni delavec dejal: »Velen,iači so uspeli. Imajo vrsto zelo dobrih plavalcev starosti do 12 let. V naši ekipi primanj- kuje deklet. Upamo, da 1)0 letošnja plavalna šola in na- daljevalna šola le dala v jjri- hodnje boljše rezultate. Zla- sti zaradi tega, ker z ogreva- njem vode podaljšujemo se- zono za dva meseca. Toda brez zimskega bazena ne bo napredka.« J. KUZMA ATLETIKA: 8 V SKOPJE Zvezni kapetan mladinske državne atletske reprezentan- ce Dane Korica je povabil osem celjskih mladih atletov na skupne priprave naše mla- dinske reprezentance v Skop- je. Tu se bodo naši najboljši mladinci pripravljali za mla- dinske balkanske igre, ki bo- do letos v Grčiji. Iz vrst Kla- divarja so povabljeni — Rok Kopitar, Boris čop, Darko Orožim, Bojan Horvat in Dar- ko Rener. Od deklet pa Zvon- ka Blatnik, Mojca Jager in Marjana Kopitaa:. J. K. KAJAK-KANU: M. PLEVNIK DRUGA Najboljši kajakaši Sloveni- je in Hrvatske so se tudd letos pomerili na tradicional- nem kajak kanu tekmovanju na Muri, ki velja za repub- liško prvenstvo. Med številni- mi tekmovalci so nastopili tu- di člani Sekcije za vodni šport Nivo Celje in osvojili solidne rezultate. Med dese timi ekipami so Celjani na želo dobrem petem mestu. Med posamezniki pa mora- mo na prvem mestu omeniti Majdo Plevnik, ki je v spu- stu osvojila zelo dobro drugo mesto. Le za las je izgubila naslov prvakinje. Mimo nje so v spusti Celjani poželi še nekaj dobrih rezultatov. Pri mladincih je Želj ko Kalman deseti, Silvo Koče sedemnaj- sti in Ivan Čretnik dvajseti. Nastopilo pa je kar 40 tek- njovalcev. Pri članih je naj- boljši Pavle Vrhovšek, ki je sedmi. Nekoliko slabši rezultat so celjski kajaikaši dosegli v sla- lomu. To je bilo tudi priča- kovati, kajti na Savinji ni- majo primernih brzic za vad- bo. J. KUZMA KAJAKAŠI NA LJUBNEM Ob Flosarskem prazniku na Ljubnem so nastopili tudi kajakaši Nivo iz Ce- lja. Na spust progi dolgi 2 km od Kolenčevega je- za do Ljubnega so prika- zali lepoto tega športa. Med petnajstimi tekmoval- ci so največ uspeha imeli najboljši celjski kajakaši. Pri članih je zmagal Mi- lan Ambrož, pred Slav- kom Ambrožem in Vrhov- škom. Srečko Grm je bil četrti. Vrstni red mladin- cev: Želj ko Kolman prvi, Silvo Kovče drugi in Cvetko Zagozda tretji. Majda Plevnik pa je po- novno potrdila svojo ka- kovost med ženskami. jk TRIM PLAVANJE SPET V NEDELJO Zveza za športno rekreaci- jo Celje nam že drugič v le- tošnjem letu pripravlja Irim plavanje »Za vitko postavo je plavanje pravo«, .\kcija bo v nedeljo 8. avgusta na plavali- šču Neptuna v Celju od 8. do 18. ure. Voda v bazenu je ogrevana na 24 stopinj in bo tako tudi ob oblačnem vre- menu vse nared na nastop. Ker- je prva akcija 18. julija popolnoma uspela, nastopilo je kar 1013 plavalcev in kar 39 družin iz Celja in okolice, tudi tokrat pričakujejo orga- nizalorji velik odziv vseh pri- .jateljev plavanja in rekrea- cije. Zlasti vabijo vse liste, ki so v prvi akciji bili zadrža- ni in se niso mo.gli priklju- čiti temu koristnemu nasto- pu. Vsak udeleženec, ki pre- plava določeno progo dobi značko Trim plavalca. Za Trim značko pa je po- trebno preplavati: moški od 12 do 50 let 200 m, moški ; nad 50 let 100 m, ženske od 12 do 50 let 100 m, ženske nad 50 let 50 m, Pionirji (ke) od 7 do 12 let 50 m, ciciba- ni(ke) do 7 let 25 m Vstopnina na bazen bo ta dan polovična. Zato nasvide- n.)e v nedeljo na plavališču Neptuna v Celju. J- K. Posnetek je iz filma Vojakova ljubezen, ki smo ga letos videli na filmskem festivalu Pulju. Tudi ta film ni prinesel nobene novosti ali vsaj ustaljene kakovosti v naši kinemato-j grafi]!, slika pa kar pi-ide prav za te poletne dneve, ki jih bo menda kar kmalu konec. | ALPINIZEM l' TUJIH GORSTVIH Plezalna se/.una je po uaiu- mu dosegla svoj višek. Tudi Celjani so konec julija do- ločili kot začetek težkih vzpo- nov v tujih stenah, vendar je letos pri vremenu vrag vtak- nil prste vmes. Po petih ted- nih lepega vremena in ideal- nih plezalnih pogojev je prav na dan odhoda prve skupme v Grossglockner in Wilder Kaiser udarila »fronta« čez Evropo in v tem delu Alp dobesedno stresla vso enome- sečno zalogo dežja in"snega. Dobra pripravljenost navez ter težke in številne ponovit- ve doma so se tokrat obre- stovale. Kljub najslabšemu vremenu, ki je v gorah sploh možen, je ledeniški tečaj v Grossglockner ju uspel. Tudi navezi v pogorju Wilder Kai- ser sta v mokri- in algasti skali (ki je zaradi pokončne slojnosti sten — poči, kami- ni — komaj še preplezljiva hi težave višje kot v normal- nih pogojih) izplezali smeri v najbolj znanih stenah te skupine: Totenkirchlu, Pre- digstuhlu, ^'leischbanku in Mitterkeiserju. Ledeniškega tečaja se je ude- ležilo pet tečajnikov letošnje soie: Gomze, Bornšek, Zu- pane, Reberčnik in Horvat; šest pripravnikov: Prevoršek, Sah. Deželak, Lesjak, Zevnik, Žuntar ter člani: Mesarec, Črepinšek, Gračner in Planin- šek. Tečaj je vodil načelnik Ciril Debeljak. V petek, 23. VII., so bile vežbe v razpokah in strmih odstavkih zgornjega dela le- denika Pasterce. Program: de- lo s cepinom, derezami in lednimi klini, varovanje, se- kanje stopinj ter vzpon in se- stop, samoreševanje iz raz- poke, reševanje oziroma dvig drugega v navezi. Pristop na vrh je bil v me- gli in globoko zasnežen, tako da se je ta dan kolona zvez- nega ledeniškega tečaja mo- rala vrniti proti večeru nazaj na ledenik. Tudi naveze na Adlersruhe, zbrane iz različ- nih koncev Evrope, so bile priklenjene v sneg, ker je bil sestop preveč tvegan. Ta dan sta v sneženju pripravnika Deželak in Lesjak p'~-novila steno Puscherkar. V soboto, 27. VII., ,ie 12 Celjanov pod vodstvom na- čelnika kljub novemu su(-!;,'u pristopilo na Adlersruhe in na vrh Grossgiocknerja i3797 m). Sestopanje z vrha je po- tekalo zopet v megli in no- vem snegu. O plezalni vzponih v Wilcler Kaiserju bomo poročali na- slednji teden Tri naveze (še.st plezalesv) pleza v francoskih Alpah. Pr- va poročila od tam so izred- no razveseljiva, saj so že v prvem tednu »padle« skrajno težke smeri v Mont Blancu, Blatieru, Aguill d'Paigne in Eg. d'Midiju (Več o teh vzpo- nih v naslednji številki.) CIC Plezalne vaje v Pastercu FINSKO KAMENJE V SLOVENSKIH KONJICAH Znano je. da imajo v domu teritorialnih enot v Slovenskih Konjicah savno, ki je v zimskih me- secih lepo obiskana. Nedavno se je mudil v tovarni Konus njihov po- slovni prijatelj iz Finske in peljah so ga na kozar- ček močnega v prijetno gostišče v dom teritorial- nih enot. Ponosno so mu pokazali tudi savno in Fi- nec je bil nemalo prese- nečen, da jo je odkril v deželi, kjer je ni pričako- val. Temeljito si jo je og- ledal in pripomnil, da je čisto v redu, le da imajo na tleh kamenje, ki poleg vročine izžareva neprave snovi: Obljubil je, da bo poslal iz Finske pravo ka- menje. V Konusu so na ta do- godek in »finsko kamenje« že čisto pozabili. Pred kratkim pa je na njihov naslov prišel z avionsko pošto zaboj, težak 80 kg. napolnjen s pravim ka- menjem za savne. Seveda so ga takoj odpeljali v dom teritorialnih enot in zamenjali slovensko kame- nje s finskim Z. S. KRAVJE PROTEZE In zdaj zanimiva novica za naše kmetovalce, novica, ki prihaja iz Argentine. Strokovnjaki v Argentini so biU pred zelo nenavadnim problemom. Težka rogata živina je pričela izredno naglo izgubljati na teži, čeprav je imela dovolj hrane. Živinorejo! so seveda bili v hudih skrbeh. Pozorno raziskovanje vzro- kov je odkrilo naslednjo zakonitost: teža krave je odvisna od stanja njenih zob. čimbolj so zdravi zobje živali, tem- bolj pridobiva na teži in daje več mleka. Zobje argentin- skih krav so pričeU pešati, ko so jim namesto sveže trave s pašnikov, lastniki dajali razno trdo hrano v hlevih. Problem je bil mnogo večji kot je bilo to očitno na prvi pogled. Argentina je namreč po proizvodnji govejega mesa med največjimi izvozniki na svetu. Argentinci so se odločili in na eksperimentalni farmi »Rio Negro« ustanovili stomatološko ambulanto za krave in druge štirinožne domače živali. Nekaterim kravam so zobe plombirali, drugim pa so naredili celo proteze. Rezultati so bili vidni že po nekaj dneh.« »Ozdravljene« krave so pričele pridobivati na tehi, pove- čala p>a se je tudi koUčina mleka MORNARJI IN MAMILA O mamilih je že veliko napisanega m povedanega, še posebej pa velja to za zahod. Zadnje vesti o mamilih pa prihajajo z ladij ameriške vojne mornarice. Ko je ameriška atomska podmornica »Thomas Jefferson« pristala v vojnem pristanišču držjive Washington, je vojna policija pred izkrcavanjem posadite stopila na palubo in aretirala 37 mornarjev. Obtožili so jih uporabe mamil na bojni ladji. V osebni prtljagi 37 mornarjev so našli mari- huano. Podoben primer so zabeležili tudi v pristanišču San Diego v državi California. Tik preden je podmornica »Pola- ris« izpluia, so izkrcali 3 mornarje, ki so jih prav tako obtožili jemanja mamil. Znani ameriški časopis »Seatle Ti- mes« piše, da so pojavi jemanja mamil med vojaki povzro- čili izredno zaskrbljenost v ameriški vrhovni kcrnandi. časopis razpolaga z informacijo, da je komanda Tihoocean- ske ameriške flote izdala ukaz o detajlnem pregledu osebne prtljage vseh mornarjev pred izplutjem. Toda, poroča časo pis, obalna straža je na enem od rušilcev odkrila mamila potem, ko se je vrnil v pristanišče, in to kljub predhodnemu' pregledu. Ta namreč ni dal nikakršnih rezultatov, rušilec pa ni nikjer pristal. Vsekakor zapleten primer, ki bo ~ kot kaže — povzro- čal vojnim oblastem še veliko preglavic, LONDONSKO POLETJE V tistih najbolj vročih julijskih dneh je bilo po- trebno vzeti s sabo v Lon- don veliko mero dobre vo- lje, kajti tudi tam na Oto- ku ni bilo prisanešeno z vročino. In če že prideš v London, najbrž ne želiš omagati že tam nekje sre- di Ozford Streeta. London- sko modno poletje se ti lahko razkrije v različnih lučeh, londonsko modo lahko spoznaš na različne načine. Ce ne zaupaš več popolnoma specializiranim modnim časopisom, ki po- sredujejo v glavnem le ne- uporabno visoko modo. se preprosto napotiš na lon- donske ulice in dobiš vtis o tisti najbolj neposredni modi. ki se nosi. Lahko se od jutra do večera spre- hajaš po večjih ali manj- ših »shopih« in dobiš pred- stavo, ki jo to poletje po- nujajo Angležinjam. In ta- ko se ti na vsakem kora- ku razkrivajo novosti in porajajo ideje. Ko sem. se torej prepri- čala, da Toioer, Big Ben in Westminster Abby še stojijo, sem se napotila po slikoviti Oxford Street, za katero si moraš vzeti časa najmanj za en cel dan, ki se morda zavleče še pozno v noč. Tu je trgovina ob trgovijii. lokal prehaja v lokal, veleblagovnice se dr- žijo druga druge. Izbira je tu velika ponudba, je zelo dobra. Oblačila (pa seue- da ne samo oblačila) so zares modno oblikovana in originalna. Po še bolj ori- ginalne reči pa je seveda potrebno zaviti v Soho. Tu ljudje z vsega sveta ponu- jajo stvari prav tako z vse. ga sveta. Iz tega slikovite- ga Soha najbrž noben tu- rist ne pride vsaj s kak- šnim spominkom. Za nekoliko bolj razva- jen okus pa je Nem in Old Bond Street, elegantna uli- ca sredi Londona, kjer so si uredili svoje ekskluzivne modne salone znani lon- donski in pariški modni kreatorji, kjer so dragu- Ijarne najbolj znanih dra- guljarjev in zlatarjev, tu so galerije in vse, kar je temu podobnega LondOTi pa misli tudi na utrtijene, lačne in žejne tu- riste, ki se jim mudi in ki bi radi čimveč videli. Sladoled' je za vsakim vo- galom, prav tako so po- goste tudi stojnice z lepim svežim sadjem in še več je prodajalcev osvežilnih pijač. V velikih posodah imajo med ogromne kose ledu pomešane pločevinke z osvežilnimi pijačami, ki jo mimogrede spiješ in ki te odžejajo ... do naslednje- ga prodajalca. STAŠA GORENŠEK NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SociaUstične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško, Slov Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec ~ Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma in oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčlč, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din Za mozemstvo Je cena dvojna. TekočI račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefon: 22-1^9. 23-10,'-., oglasi ln naročnina 22-800