/oStmjia plačana v gotovini Leto VIII, 80 Uubljana nedeSja 3 aprila 1927 Cena 3 Din ca l*ha|a ob 4. »jutpal. =3 Stane mesečno Din «5—; za inozemstvo Dip 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon štev. 7», ponoči tudi štev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upnvnlštvo: Ljubljana, PreSernova ulica št. 54. — Telefon it. 36. inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49J Podružnici- Maribor, Barvarska ulica It x. — CVie Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št. 11.841 - Praha čisto 7S.1S0. Wien, Nr. 105.141. Ljubljana, 2. aprila. Zadnje dni so prihajale iz Rumunije pesimistične vesti o zdravstvenem stanju kralja Ferdinanda. Nenadno od-potovanje naše kraljice v Bukarešto in prekitijenje običajnih brzojavnih zvez mrumunsko prestolico in Beogradom je še povečalo nervoznost. Širile so se vesti, da kralj Ferdinand umira, da je celo že umrl in da je bivši prestolonaslednik Karol odpotoval iz Pariza v Rumunijo. Najnovejše vesti so nekoliko pomir-Ijivejše. Iz Bukarešta poročajo, da se je kraljevo zdravstveno stanje izboljšalo. Iz Beograda pa javljajo, da je naš kralj odšel v Topolo. kar je pač znak. da ni neposredne nevarnosti za življenje njegovega visokega tasta. Navzlic temu pa ostaja rumunsko kraljevsko vprašanje odprto. Nemško časopisje zatrjuje, da se je izkazalo zdravljenje raka z radijem kot popolnoma brezuspešno, k čemer se je pridružila še pljučnica. Kraljev položaj bi bil vznemirljiv tudi brez komplikacije z gripo. Vlada je ukazala koncentracijo vojske in ukrenila vse potrebne varnostne korake. Brzojavke in pisma, namenjena v inozemstvo, se strogo nadzorujejo. Časopisje sme prinašati samo uradna sporočila. Najstrožje je zabranjeno razpravljati o vprašanju prestolonasledstva. Iz več rumunskih vseučiliških mest prihajajo vesti o krvavih izgredih dijakov proti židom. Iz Pariza se končno sicer demantira. da bi bil princ Karol že zapustil Francijo, pač pa se trdi, da je popolnoma pripravljen za odlhod, če bi zdravstveno stanje kralja Ferdinanda postalo kritično. Navzlic hipnemu preobratu na bolje se torej še ne more govoriti o končni odstranitvi možnosti zapletljajev v Rumuniji. Zategadelj se je pozornost evropske politične javnosti, ki je bila okupirana z boji na Kitajskem in z jugoslo-vensko-laško napetostjo, morala posvetiti v precejšnji meri dogodkom v naši sosedni kraljevini. Zakaj z resigna-cijo bivšega prestolonaslednika Karo-la na kraljevski prestol, s prenosom nasledstvene pravice na mladostnega kraljeviča Mihaela in z določitvijo re-gentskega sveta, ki stoji docela pod vplivom kraljice Marije, ni vprašanje bodočega rumunskega kralja še nikakor rešeno. Princ Karol še vedno upa nekoč zasesti prestol svojega očeta. Ima pa tudi privržencev v Rumuniji, zlasti v vojski, v kmečki stranki in nekaterih nacionalističnih krogih. Ave-rescova vlada in tudi liberalci najodločneje nasprotujejo Karlovemu po-vratku. ker so prepričani, da bi Karol kot kralj ne Ie preobrnil današnji politični položaj v Rumuniji, marveč tudi napovedal odločno borbo svojim nasprotnikom, današnji vladi in liberalcem. Zato razglašajo Karla kot neresnega človeka, ki ne spada na prestol, ki bi prevrnil današnjo politično orientacijo Rumunije, a se ne ve, katero drugo smer bi dal rumunski zunanji politiki. Karlov prihod na prestol bi po njihovem zatrjevanju značil skok v negotovost, v kaos. Naša država more napram notranji politični borbi v Rumuniji zavzeti samo stališče nevtralnega, a dobrohotnega soseda. Nikakor pa nismo dezinteresi-rani glede smeri rumunske zunanje politike. Z Rumunijo naš veže pogodba Male antante, če niti ne vpoštevamo dejstva, da smo najbližji sosedje. Mala antanta je bila in je nedvomno plodo-nosna za Jugoslavijo in Češkoslovaško, brez dvoma pa je imela in ima od nje tudi Rumunija koristi, morda še večje nego mi. To resnico so Rumuni vedno priznavali in se dobrobiti Male antante obilno poslužili. Tako jim je Mala an-canta še lani izposlovala triletni sedež v Svetu Društva narodov. Navzlic ne-pobitnim koristim te politike pa so začeli v Bukarešti po zavzetju oblasti od strani generala Averesca vedno pozorneje poslušati vabila iz Rima, ki vodi obkroževalno politiko proti Jugoslaviji. Ce sklene Rumunija z Italijo prijateljski pakt v normalnih razmerah, ni naša zadeva, da bi temu nasprotovali. Tudi ni naša stvar, če je Italija ratificirala rumunsko aneksijo Besarabije. Rumunija ve, da ji mi v nobenem slučaju ne moremo jamčiti za ta nekdanji sestavni del Rusije. Ce mislijo v Bukarešti, da je vsled Mussolinijevega podpisa Bes-arabija bolj sigurno v rumunskih rokah, je to stvar njihovega lastnega pre-sodka. Ne moremo pa mirno opazovati, da bi Rumunija kot članica Male antante dajala povoda za sum, da se udeležuje laške zarote proti Jugoslaviji. Zadnji obisk našega kralja v Bukarešti je imel vsaj toliko uspeha, da se je odgcdil obisk rumunskega kralja v R^-mu. Tako vsaj se je poročalo. Seveda je to trditev težko kontrolirati, ker kralj Ferdinand, bolan, kakor je, sploh ne more nikamor iz Bukarešta. Naš zunanji položaj gotovo ni Iahak, prav tako resnično pa je, da ni rumunsko stališče med sosedi prav nič lažje. Oni meje na orjaško Rusijo, ki ne bo zlepa pozabila besarabskega ponižanja. Kralj se odpeljal v Topolo Zakulisna borba med radikali. — Uzunovič forsira sporazum z Radičem, pašičevci pripravljajo svoje kombinacije. — Konferenca v Zagrebu. — Nov Maksimovičev list. Beograd, 2. aprila p. V splošno presenečenje se je danes kralj odpeljal na večdnevni oddih v Topolo, akoravno se je še dopoldne trdilo, da je vsak hip pričakovati njegovega odhoda v Bukarešto. Kakor se čuje, se je bolezen kralja Ferdinanda obrnila nekoliko na bolje ter je neposredna opasnost minula. V politiki vlada navidezno zatišje. Poslanci so po svoii veliki večini odšli iz Beograda. Za kulisami pa se vršijo živahne borbe. Dopoldne sta dolgo konferirala gg. Uzunovič in Ilija Mihajlovič. Akcija Uzunovičevih pristašev, o kateri smo včeraj poročali, je popolnoma propadla. Uzunovičevcem je uspelo zbrati le 54 podpisov, kar danes pašičevci z velikim zadovoljstvom raznašajo. Kot definitivno je smatrati, da je g. Uzunovič popolnoma navezal svojo usodo na usodo g. Maksimoviča. ki se pripravlja na najenergičnejšo obrambo svoje pozicije. Danes je pričel izhajati kot njegovo osebno glasilo nov list »Novi Pijemont«. s katerim upajo njegovi pristaši vplivati na razpoloženje radikalske javnosti. O Uzunovičevih pogajanjih z Radi- čem se čujejo precej pesimistične vesti, vendar še ni pozitivnih rezultatov. Sedaj se mudi v Zagrebu tudi Pavle Radič, ki je včeraj dolgo konferiral z Uzunovičem. Novo aktivnost razvijajo pašičevci, ki so zopet na vse strani poslali nove ponudbe. Danes se je vršil dolg razgovor med Trifkovičem in Davidovičem. Zunanje politična situacija še ni razčiščena. Med Londonom in Parizom se vršijo živahni razgovori, kako omogočiti direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, ki pa zahteva kot predpogoj ratifikacijo nettunskih konvencij. Predvidoma bo trajalo še precej časa. predno Dride do popolnega razči-ščenja. Zagreb, 2. aprila n. Dopoldne se je pripel al semkaj iz Beograda Pavle Radič. Popoldne je bila na stanovanju Stjepana Radiča konferenca s Pavlom Radičem in nekaterimi člani vodstva HSS. Na to konferenco je prišel kasneje tudi znani Uzunovičev emisar Mita Dimitrijevič. Od udeležencev te konference ni hotel nihče dati novinarjem kakršnihkoli izjav. PribičevEC o zunanji in notranji politiki Naši odnošaji napram Italiji. — Tiranski pakt in nettunske konvencije. — Treba revidirati medsebojne odnošaje. — Notranje politični položaj v znamenju krize v radikalni stranki. Zagreb, 2. aprila, n. Danes so se pripeljali semkaj poslanci Svetozar Pribičevič, dr. tlinko Krizman in Večeslav Vilder na konferenco zagrebških zaupnikov SDS. G. Pribičevič je podal Vašemu dopisniku nekaj zanimivih izjav o aktualnih zunanje- in notranje političnih vprašanjih. Na vprašanje, kaj more reči o govorici. da je naša vlada pripravljena ratificirati nettunske konvencije za ceno revizije tiranskega pakta, je odgovoril g. Pribičevič. «Ne verujem, da bi naša vlada sprejela ta italijanski pogoj. Ratifikacija nettunskih konvencij ni v nobeni zvezi z našim sporom z Italijo, ki je nastal zaradi popolnoma druge zadeve. Do spora je prišlo zaradi vprašanja neodvisnosti Albanije. Mi hočemo neodvisnost te države, Italija pa hoče imeti protektorat nad Albanijo. Tega spora ne moremo rešiti v zvezi z drugimi vprašanji, ki se ne nanašajo na Albanijo. Kar se tiče nettunskih konvencij, se pač ne morejo ratificirat) brez revizije. Nerazumljivo mi je. da bi mogel na ratifikacijo pristati dr. Korošec, ki je v opoziciji te konvencije tako ostro pobijal. Ni še tako dolgo, odkar je vodja SLS napovedal, da bodo jugoslovenski konji pili vodo iz Ti-bere, sedaj pa da bi glasoval za nettunske gorostasnosti? Torej ne ratifikacija teh konvencij, temveč revizija vseh naših odnošajev do Italije, ki nas hoče smatrati za nekako kolonijo, čeprav smo ji v vsakem oziru enakopravni, mora na dnevni red. Znano je. da so Italijani v svoji grandomaniji pisali, da pomenja vojna z nami kolonijalno vojno. Na vprašanje, koliko je resnice, da se zaradi spora z Italijo pogajamo z Rusijo in Turčijo, je odgovoril g. Pri- bičevič: »Kolikor mi je znano, ni nič takega. To vidimo tudi iz ekspozeja ministra dr. Periča, ki se je izrazil proti priznanju sovjetske Rusije. Mislim, da je ta verzija zato izključena.* Kako se bo razvila notranja situacija v času skupščinskega odmora? Gospod Pribičevič: stf pjšiljati v Rim. Bodre-rova poročila so potrdile tudi londonske »Times«, k1 so prejele informacije od angleških krogov v Beogradu, kakor pravijo v Rimu lzjavljtjo tudi, da bo moral Bod-rero zapustit Beograd kot žrtev svojega poklica. Povdarjajo, da je Bodrero kot po- bornik jugosloverisko-italijanskega prijateljstva na svoiem mestu in da ga prav radi vidijo na jug^slovenskem dvoru. London, 2 marca r. »Near East« pravi, da se je spor med Rimom In Beogradom ta teden zelo ublažil Italija ni skušala dokazati istinost" svojih obtožb v škodo Jugoslavije To utegne njenemu prestižu le škodovati. Italijansko postopanje proti Jugoslaviji le žaljivo. Istočasno z obtožbo iugoslavije je izjavila, da bo podpirala Albance List zahteva strogo spoštovanje albanske neodvisnosti; Samo to more ohraniti mir v Evropi. Glede Jugoslavije do danes ni nobenega dokaza, da bi imela kake posebne namene v Albaniji. Italija ni zbrala pravega Dota, napravila je pogreško tudi s tem, da ni sprejela predloga Jugoslavije, naj mednarodna komisija preišče sporno zadevo. Sarajevo, 2. aprila n. V Skadru so mudita že par ni dva angleška oficirja, en polkovnik in en major. Ni še znano, čemu sta prišla v Albanijo. Splošno se opaža, da sta vedno v družbi italijanskih častnikov in članov italijanskega konzulata. Kantonci prodirajo proti severu Severne kitajske čete se hitro utrjujejo. — Nasprotujoče si vesti o žrtvah obstreljevanja v Nankingu. — Čangkajšek odstopil? Komunistično rovarenje v Koreji. Šanghai 2. aprila (lo) Sanghaj in Nanking sta sedaj trdno v rokah kantonske armade. ki prodira proti Rumeni reki in ie dosegla Fongjang, oddaljen samo 25 milj od glavnega taboreča šantunških čet v Pengpu, ki leži ob železnici Tiemtswi-Pukov. Tuji vojaški strokovnjaki menijo, da bo pohod kantonske armade naletel na resen odpor severnih kitajskih čet pri Hsučovfuju, ki je križišče železnice Tientsin-Pukcrv-Lunghaj. Ta kraj bo moral CangtsoUo braniti ali pa opustiit nadvlado na severnem Kitajskem. Skoraj vse njegove čete se utrjujejo pri Hsučovfuiu. Pariz, 2. aprila d. V zunanjem odborn zbornice je dejal minister za zunanje posle Briand. da so vesti o Kitajski, ki prihajajo večinoma iz angleških virov, precej tenden-ciiozne Po uradnih vesteh, ki ift dobiva vlada od svojih organov v vzhodni Aziji, ie tamkaj položaj manj resen, kakor se sodi na podJagi dosedanjih poročil. Minister je naglašal, da ostaja Francija še nadalje nevtralna. Vlada doslei ne vidi povoda za kako oboroženo intervencijo na Kitajskem. Naravnost sreča je za Francijo, da njene čete niso bile pri obstreljevanju Nankinga, kjer ie bilo ubitih toliko Kitajcev, čeprav ne 7000 kakor pravijo poročila. Briand ie tudi naglašal. da so kantonska oblastva postopala popolnoma korektno. Ni več dvorna, da se morajo Inozemske koncesije na Daljnem vzhodu več ali manj odpraviti, ker en kaže oviTati nacionalističnega razvoja na Kitajskem. London, 2. aprila, (lo.) Preiskava je dognala, da so zadnje dogodke v Nankingu za- krivile izključno kanton9ke čete, ki so izro-pale vsa stanovanja tujcev, vse konzulate in požgale 8 hiš. Pri obstreljevanju s strani tujih vojnih ladij so bili ubiti samo trije Kitajci. Kantonci utrjujejo Nanking in postavljajo na griče težke topove. Iz kitajskih in drugih virov se raznašajo o obstreljevanju Nankinga fantastične vesti, češ da je bilo tamkaj ubitih na tisoče Kitajcev in da je porušena polovica mesta. V resnici je obstreljevanje napravilo le malo škode, je pa vzlic temu omogočilo tujcem, da so rešili svoje življenje. London, 2. aprila, (lo.) Zadnji tujci so zapustili Čangso. V Kiukiangu, kjer se nadaljuje evakuacija tujcev so japonski, angleški in ameriški poveljnik zagrozili kitajskim oblastvom z represalijami v slučaju motenja odhoda tujcev. Šanghaj, 2. aprila, (be.) Govori se, da jo kantonski vrhovni poveljnik Čangkajšek zaradi dogodkov v Nankingu odstopil. Delavski sovjeti v Šanghaju se trdovratno upirajo Čangkajšeku, ki jih hoče razorožiti. Angleška vlada je sklenila poslati v Sanghaj eno brigado pehote in več drugih čet v ojačenje tamošnje obramba Tokio, 2. aprila, (pa.) Na podlagi sodne preiskave je bilo v Koreji aretiranih več sto oseb, ki šo obtožene, da so organizirale komunistična društva z enim milijonom članov z namenom, da vržejo japonski režim. Pariz, 2. aprila, (pa.) Razgovori med Wa-shingtonom, Londonom in Tokiom glede skup nega nastopa na Kitajskem, se nadaljujejo. Ameriški državni tajnik Kellogg je izjavil, da je vlada poslala na Kitajsko toliko vojnih ladij in čet, kolikor jih je smatral admiral Williams za potrebno. Ni bilo izdano povelje za umik iz Šanghaja. Ameriški zastopniki v Kini bodo v polni meri sodelovali z ostalimi tujimi zastopniki Beograjsko trgovstvo za nov konkurzni postopek Zaključek plenarnih sej beograjske Trgovske zbornice. — Resolucija. Beograd, 2. aprila, p Včeraj se je konča* la plenarna seja beograjske Trgovske zbor. niče. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje prisilne poravnave izven konkurza. Po poročilu, ki ga je podal glav« ni taintk Marodič, se je razvila živahna de« bata, pri kateri je prevladovalo razpolože« nje proti tej instituciji Omenjamo še predlog člana Beijiča iz Pirota. ki je govoril o rapidnetn razvoju hmeljarstva v naši državi in predlagal, da st to vprašanje strokovno prouči ter pod« vzamejo potrebne mere za gojenje te kme« tijske panoge. Po razmotrivanju še nekaterih drugih gospodarskih zaderv se je soglasno sprejela resolucija, ki vsebuje nasvete glede povzdi« ge rečnega državnega brodarstva, preklada« nja živil na železnicah, zahtevo po obnovi konzulata v Braili, stališču o prisilni po» ravnavi izven konkurza in odobravanje ohrazovanja našega nacionalnega odbora za Mednarodno trgovsko zbornico. Oni del resolucije, ki govori o izvenkoo« kurznem poravnalnem postopku se glasi: »Prisilna poravnava izven konkurza je do« brs in koristna pravna institucija, toda sa> tno tam, kjer obstoja dober konkurzni po» stopek. Naš konkurzni postopek ni do bor in zato bi tudi najboljši zakon o prisilni poravnavi izven konkurza prinesel mnogo več škode nego koristi Gotovo sta v da« našnjih naših gospodarskih prilikah dober konkurzni postopek in dobra izvenkon« kurzna prisilna poravnava potrebnejša ka« kor kdaj prej. Beograjska Trgovska zbor« niča na svoji plenarni seji soglasno ugo» tavlja 'neobhodno potrebo, da merodajni činitelji s sodelovanjem zastopnikov go« spodarstva pričnejo takoj z delom in v naj krajšem času donesejo nov konkurzni po» stopek za vso kraljevino, s katerim bi kon« kurz postal hitrejši in cenejši, a prisilna poravnava izven konkurza možna ter ko« ristna.» Stanje kralja Ferdinanda nekoliko boljše? Bukarešta, 3. aprila, s. Današnje zdrav« stveno poročilo ugotavlja, da traja zbolj« šanje v zdravstvenem stanju kralja Ferdi. nanda, ki je nastopilo včeraj, dalje. Tem« peratura 36.4, žila 80, dihanje 26. Naš honorarni konzul v Karlovih Varyh Beograd, 2. aprila, p. Danes je bil podpi. san ukaz, s katsrim se za našega honorar, nega konzula v Karlovih Varyh postavlja znani zdravnik dr. Besarabič. Prijet falzifikator Brod, 2. aprila, n. Tu je bil prijet mehanik Josip Prenc, pri katerem so našli odlitke za izdelovanje dvodinarskih novcev. Ker i=o zadnje čase širijo ponarejeni dvodinarski novci, misli policija, da je Prenc član večje falzifikatorsike družbe. Zagonetka laškega hidroplana Sušak, 2. aprila, n. Sedaj je rešena zagonetka z italijanskim hidroplanom, ki se je razbil pri otoku Rabu. Dognalo se je, da gre za letalo tržaške brodarske družbe Cosulich. Štiri potnike je rešil italijanski parnik . Naša oblastva so ugotovila, da ruševin ni odpeljala italijanska torpedovka, kakor so je včeraj poročalo, ampak jih je odplavil tok neznano kam. Dve smrti obsodbi v Šibeniku Sibenik, 2. aprila, n. Danes je bila proglašena obsodba v porotni razpravi proti Iliji Zakuli in Lazu Minu, ki sta izropala pred par meeeci poštni avtomobil na progi Obrovac - Gračac, pri čemer sta ubila enega poštarja. Obsojena sta bila na smrt na ve*a-lih. Po prečitanju obsodbe se je Mino onesvestil. Tudi 2akula je omahnil, pa so ga čuvaji pravočasno prijeli. Ko je prišel Mino zopet k zavesti, je pričel psovati svojo mater s takimi izrazi, da 90 ga morali 4akoj odpeljati iz dvomne. [t Poostritev položaja na Kitajskem oituacija na Kitajskem se ie zadnji čas znova poostrila. .Najbolj odseva to iz poročila, ki ga je da i pred poslansko zbornico Cham-beriain, vnanji minister; njegov referat temelii na uradnih poročilih oblasti v krajih, kjer so Kantonci imeii spopade z iiiozepcj, smatrali ga je tedaj za osnovo nadaijnim dogodkom. Ta referat ne pripušča dvoma, da je pričakovati v bližnjih dneh ostrejšega nastopa Anglije napram Kitajcem. Poročilo sira Chamberlaiiia naglasa, da zi^aih nasilij napram inozeincem niso izvršili severni vojaki, marveč kantonske čete. Nemiri niso bil morda posledice zmede, marveč organizirano delo. Vojaki kantonske vojske so dobili s piščalko znak za pričetek ropanja in prav tako so jim s posebnim znamenjem dalj znak za konec, ko 50 angleške in ameriške ladje otvorile ogenj. Nemiri so se namenoma naperili zoper angleški konzulat. Na konzula Združenih držav so streljali kantonski vojaki, in sicer namenoma; vojaki so konznla poznali in so streljali nanj z namenom, da ga usmrtijo. Konzulat so oplenili. Nemiri se ne morejo smatrati kot slučajni akt trenutne nediscipliniranosti dela čet, marveč so se izvršili po načrtu. To je glavni del Chamberlainove izjave o dogodkih v Nankingu. Jasno je, da jo je smatrati kot pričetek večje akcije Anglije napram Kantoncem. Charn-berlain je dejal, da se vršijo med prj» zadetimi vladami še pogajanja o tem, kaj se ukrene v svrho. da se doseže zadoščenje. Toda kakor se kaže, se skupni nastop velesil ne bo dosegel. Pričakovati je, da bo Anglija zoper Kantonce nastopila sama: napoveduje se okupacija nekaterih strateško važnih točk in kar je še važnejše: blokada pristanišč kantonskega ozemlja. To so za pričetek gotovo dosti učinkovita sredstva, ki bi trgovino zadela v živo. Ali situacija je tako napeta, da lahko že razmeroma majhen incident povzroči še mnogo večje spopade. Ali za premotrivanje celotne situacije na Kitajskem so še važnejši dogodki, ki se tičejo notranjosti Kine same. Cangkaišek je izjavil novinarjem, da pripravlja ofenzivo zoper severno Kitajsko. S tem bi se pričela odločilna faza notranje vojne in ta naj odloči, ali ie kantonska armada sposobna, premagati vse svoje notranje nasprotnike in združiti pod oblast hankovske vlade vso Kitajsko, tudi severne province, «ii ne. Nagla&a se po pravici, da na najmočnejšega nasprotnika Kantonci doslej še niso zadeli in da stoji na severu Cang-tsolinova armada še več ali manj nedotaknjena. Ce je to naziranje točno, se mora pokazati že v bližnijih mesecih, Javljajo se vesti, ki trdijo, da je demoralizacija segla že v vrste Čang. Slinovih armad, vendar se mora to e potrditi, prav tako tudi, če je mandžurski maršal zares iskal spora-rama s Kantonci; da odklanja tak sporazum Cangkaišek, je samo ob sebi umljivo. Zelo pa je značilno, da je sedaj nacionalistična propaganda že posegla na sever. Da se je pojavila v Pekingu, temu se niti ni čuditi, saj so bile še pred dobrim letom tamkaj nacionalistične čete maršala Fengjuhsianga, ki se je moral pozneje pred Cangtsolinom in Vupejfujem umakniti proti Mongoliji. Tu bo mandžnrski despot le s težavo obvladoval situacijo. Toda mnogo bolj je značilno, da se je nacijonalistična propaganda pojavila todi že v Mandžuriji. kjer je jedro Čangtsolinove moči. Vidi se jasno iz vsega, da delajo Kantonci zelo sistematično in da napredujejo po dobro prevdarjenem načrtu, Id se prav gotovo ni sestavil brez sodelovanja sovjetskih zastopnikov. Ta propaganda naj olajša napredovanje oboroženim kantonskim silam, ki napovedujejo, da bodo v šestih mesecih gospodar Pekinga. Tudi če je Čansrtsolin še vedno komandant najmočnejše armade, ima na sebi to neugodnost, da se bori proti najpopularnejšim kitajskim nacijonainhn zahtevam, emancipaciji od privilegijev in nadvlade inozemcev in Proti socijalni osvoboditvi. Prav to pa je najmočnejše orožje kantonske vlade ki armade. Parlamentarne volitve v Avstriji umakniti dr. Bauerju m kruuiu Avstrije in da bo mogel finančni referent dunajskega občinskega »veta Breitner razširiti svoj« fi> naaiM načrte na vso državo. Ni pa dvoma, m bodo socijalteti potisnili krSčaaske soci-jaliste na drugo mesto In da bo njihov vpliv na avstrijsko politiko še močnejši, kot je bil doslej. Vse kaže, da je to tudi glavni namen soeijalnih demokratov pri teh volitvah in 'U ga bodo dosegli tudi brez podpore kmeUka zveze, ki ie imela doslej v zbornici samo pat sedežev. Kar se tiče te stranke, računa sama, >la dobi pri volitvah najmanj deeet mandatov na račun krščanskih socijalistov in Velenemcev. Položaj je za protimarksistično fronto neugoden tudi zato, ker pov volilni boj nekaj malih meščanskih strank in blokov, ki sicer ne pomenijo mnogo, bodo pa g svojim nastopom cepili me3&>Mko fronto. Lahko se že danes reče, da nastopijo v več okrožjih gražki moralisti profesorja dr. Udeja in avstrijski rasisti, ki se jim bodo na Dunaj« pridružili liberalni blok, zijonisti, monarhi-sti in morda tudi stranka srednjih slojev. Vse te s>rančiee nimajo npauja na kak mandat rasen priata-šcv dr. Udeia, s svojim nastopom pa bodo oslabili meščanske vrste pre*.-«i občutno, vsled česar bodo izsubili nekaj mandatov. Kar se konikio tiče kcmunislov, je treba omeniti, da posežejo v voliini boj popolnoma samostojno, vendar so že tako šibki, da ne morejo računati niti na en mandat. Zato bodo postavili svoje kirviidatn« liste samo v nekaterih okrožjih. _ . _ Dunaj, 8. parila. Priprave u no»e volitve so v teko. Že danes se more precej zanesljivo videti, koliko •trank se bo udeležilo volilne kampanje V «eh volilnih okrožjih nastop! le troje strank: zresa krščansko - socijalne in vele-nemške stranke. socijalno - demokratska stranka Ln kmetslta zveza. Takozvana proti-marksistična fronta, ki ima sedaj večino v »feorniei, ni v upodnem polrrihju, ker ima v mestih preti sebi eoeijaliste, na deželi pa wl»do kmeteke zvezo, ki »i zadnje čase zelo pridobiva terena med poljedelci. TeJHSče stvari Je. kako se bo postavila protfcnark si stična fronta napadom soeiialnfh demokratov in poljedelcev po robo in ali bo mogla obdržati svoj® sedanje pozicij« v parlamentu. Socijalisti pravijo, da jim gre za ta, da si pribore novih 350.000 glasov, da bi tako mogli dobiti absolutno večino v zbornici. Nikakor ni izkljnčcoo, da dobe dobro polovico teh glasov samo na Dunaju, kjer so si s pametno komunalno politiko pridobili zelo mnogo pmtaSev. Sporno pa je, ali se jim bo posrečilo zbrati oa svoje kandidate ostalo polovico zaieljeoega poviika glasov. Ta bo pač odločevala dežela, ki j« le zelo konservativna, predvsem alpske pokrajine, kjer je krščansko - soeijalna stranka I« močno zasidran«. Gotovo J«, da dobe socijalisti mnogo a lasov po vaseh, tnal« verjetno p« jo, potekamo banko v znesku 15 milijonov dolarj-v. Bank« Kuhn, Loeb & Oo., Natk* nai City Bank in angleški konzorcij se po« gajajo o češkoslovaškem državnem poso* jilu v viiini 50 milijonov dolarjev. V bani* nih krogih se misli, da bo New York Fe» deral Reserve Bank določila guvernerja Stronga za upravnika eventualnega poljske« ga posojila. Strong ostane v Ameriki tn bo potoni zaupnik i d&i kontrolirati polj« sko posojilo. Baje gre za posojilo 50 mili« jonov dolarjev. čičerin na Rivijeri Pariz, Z aprila, d. Ruski zunanji mini« ster Cičerin je dospel v Touloo, potem pa na Hyčreske otoke, kier ostane nekaj dni na oddihu. Italijanski senat ratificira! besarabsko pogodbo Rim, Z »prila. Zbornica je odobril« dane« proračun prometnega ministrstva. Seje so s« nato odgodile in bo prihodnja sklican« pismeno. Senat je na svoji dana--Snji seji odobril zakonski načrt o ratifi« kaciji pariške pogodbe glede BemrabiJ« ter Je nato sprejel v proračun ministrstva M mornarico. Podaljšanje začasne trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo Pariz, 2. aprila. V Imenu francoske vlade sta zunanji minister Briand in minister Bokanowski, v imenu nemške vlad« pa v«* loposlaniK H6sch snoč! podpisali začasen dogovor, s katerim se dosedanja provizor« na trgovska pogodba podaljda do 30. jo« nija t J. Dogovoru je priključen dodatek o uvozu francoskega vina v Nemčijo in ne* katerih posebnih vpraSanj glede Alztcijs hi Posaorj«. Za kulisami Uzunov ceve politike Na starem «carskem drama«. — G. Uzunovič veruje a iatam. Ali budžet ali ne? — Kako je potekel konflikt s Trifkovičem. «Neka se preglasa 2X2 = 4«» — Nova borba med nkaznhni in narodnimi radikali. (Od n«icg« rednega beograjskega političnega sotrudnika.) * Beograd, 1. aprila. G. Uzunovič rodom je iz Niša, iz stare nlške porodice. Niš se nalazi na sta-rom svjetskom putu, kuda su vjekovi-ma prolazile turške armije, prodiruči na zapad. Kadgod se pročulo, da dola-zi vojska, na daieko i široko posakrilo se sve, što je bilo živo i Sto se sakriti moglo. Djevojke u prvom redu, pa no-vac i blago, što ga je bilo. A ljudi i oni najsmeliji zgrbiii su se, ščučurili po ku- umviratu (Uzunovič-Srškič-Maksimo-vič.) da produže bezbrižno svoj režim na dalnji mesec dana? To je bila preja« ka doza insinuacije. a da se na to ne reagira. Gg. Trifkovič i Subotič, predsednik in potpredsednik N. S., složni i odlučno najaviše svoju ostavku, ako vlada ostane pri svom zahtevu, da se Narodna Skupština odloži do 2. maja. G. Uzunovič se nije zapre t io svojom ostavkom. tovima _ čekajuči i moleči Boga, da j ",ego se je počelo šapu ta ti u radikal što prije prodje preko njihovih glava j s*™ 'frugama, da bi mogao g. Uzuno- ova nevolja, koja se obnavljala kao ne ka elementarna sila. Kao potres ili poplava, Čim je vojska prošla i nestalo poslednjih zaostalih odreda, sve je opet oživilo. Sakriveni izadioše iz skrovišta, pogureni izpraviše ledja. I zaboravila se opasnost — do prve prilfte, do prvih topota turških konja nika. Ovakav način života, ovo naviknuto uredjivanje odnosa prema jednoj nemi-novnoj sili, ovo obnavljanje u periodič-nom zgrbljivanju kičme in fatalističko čekanje, dok mine opasnost — moralo je ostati v krvi naroda onog kraja. Sva jednogodišnja politika g. Uzuno-viča ličj ko jaje iajetu onomu. što su njegovi predji radili, živeči na . Izbačen udesom na mesto, koje nije tražio, g. Uzunovič drži se metodama, koje su mu u krvi. Niškom lukavošču balansirao je najprije izmedju dve sile; one, koja je oborila Pašnča, i samog Pašiča. koji je predstavljao stranku. Pašie je pristao u aprilu prošle godine od nevolje na Uzunoviča, da ne dodje Ninčič. Uzunoviču je kao radikalu više verovao. No, što je jača Ma sila protiv-na Pašiču, to se je više od njega od-klaniao i Uzunovič. U decembru pošao je u tome tako daieko, da je dobio ne-poverenje Pašičevo. A taj je konflikat svršio onda smrču Pašičevom. Na pokopu njegovem nije govorio predsednik vlade g. Uzunovič . . . Ovo mu pravi radikali nikad ne zaboraviše. Jedan mi je prijatelj iz najbliže oko-line g. Uzunoviča pričao, kako vazda kot tib bezbrojnih kriza m neprilika, što ga perijodički prate, znade uzdah-nuti, hvatajučl se za glavu; «Uf — sa^ mo još, da ovo preživim!« Samo da ta vojska prodje , . . Kad prodje, on svoj zgrbljeni stav ispravi, zaboravi na sve minule opas-nosti i ni pod živu glavti ne če da se makne sa carskog druma. Vjeruje u svoj fatum, kismet, i smatra, da samo vreme rešava najbolje ove probleme. Treba samo sagnuti glavu i umeti če-kati. Tako je proživio čitavu godlnu dana na predsedničkoj stolici, dok mu nitko nije proricao više od koši mesec dana. I sad sam veruje, da je za to mesto stvoren i odredjen. čitav poslednji mesec govorilo se u polltičkim krugovima: Poslije 1. aprila past de Uzunovič, samo dok budžet prodje. Nitko nije pitao za logiku ovaikvog predskazi vanja. Za št o da jed-na vlada padne, čim uspije, da dobije budžet? Prosto se verovalo u prvi april. To je zbunilo i samog Uzunoviča, — i on jedno vreme nije znao, bi li forsirao budžet ili bi bolje bilo zanj, da ne dodje do budžeta i da on možda ušičari izborni mandat, ma da se mu htač« ne ide na izbore. Zar da pravi budžet za kakvog Velju Vukičeviča? Otuda ona neodredjenost vlade u pitanju poslovnika, ona nebriga njezina, da se na vreme i sasvim normalno svr-ši budžet. Sam je predsednik skupštine g. Trifkovič javno i sa jasnom tenden-com konstatovao posiednih dana sa svoje stolice fakat: Opozicija ne ometa budžet ... To je očigledno razljutilo g. Uzunoviča, pa je odmah posle toga počeo dobacivati opozicionalnim go-vornicima, da ometaju rad. da opstru-iraju . . . Da nije bilo ministra financija. dr. Markoviča. koji nije htio ni čuti o tome, da bi podnio jednu dvanaestinu. ne bi na kraju došlo do one sasvim protuza-konite kiotire. koja je omogučila — i aii tada još benevolencijom opozicije — budžet do 31. marta. U posljedni čas iskrsnuo je konflikat izmedju predsednika vlade i predsednika parlamenta, koji je skoro potvrdio pro-ročanstvo o ominoznosti 1. aprila. Do-bivši budžet. g. Uzunovič se je ispra-vio. podtgao glavu in smatrao je, da je toliko jak, da može sam prolonzirati •svoju menicu, svoju viadavinu, na mesec dana, odgodivši prosto Narodnu Skupštinu na mesec dana, odgodivši protlv jasnog siova zakona pretres o podnešenoj optužbi protiv g. Maksimo-viča. M Upravo je tako htio prije godlno dana baš n aprilu pokojni Pašič odgodlti diskuaiju o podnešenim interpelacijama o korupciji svoga sina. I na tome je pao. • Optužba, za koju su u zakonu tačno fiksirani rokovl pretresa, važnija je, bar u formi, svakako od interpelacije. T. zv. pašičevci oko Trifkoviča držali su, da je ovo podesan momenat, da po-kažu Uzunoviču. da su živi. Oni su gla-saM protiv prve optužbe Maksimoviče-ve, oni su primili sve one teške i sud-bonosne amandmane, oustili su glatko budžet, pokorili se svemu — ali zar da još na ovakov jasno protuzakonit način pomognu Uzunoviču. vladajučem tri- vič dobiti kraljev ukaz o odlaganju parlamenta. Možda ovo otkriva tendencu g. Uzunoviča, da dodje do takvog ukaza, do takvog umetnog produživanja svog režima. Ali kako ukaz nije došao, morao je g. Uzunovič uzmaknuti pred g. Trifkovičem. Slabost stanovišta g. Uzunoviča s radikalnom klubu bila je tolika, da je protiv njega ustao pravničkim argu-mentima i — Lazica Marko vič, koji je odsada vazda branio vladu. »Neka se preglasa! Neka se preglasa!* vikali su t. zv. ukazni ili policajra-dikali u klubu □ diskusiji o tom pitanju. «Nema glasanja o pravilu, da je 2X2 = 4! O tome se ne giasa» — od-govarali su pašičevci, koji su računali, da ih ima uz Trifkoviča sigurno 40. Oni zapretiše. da če glasatl u tom pitanju otvoreno s opozicijom. Tako je moralo doči do kompromisa: Narodna Skupština če se sastati 19. aprila, održavajuči tako — uzevši u obzir uskrsne blagdane — zakonski rok. Ovaj je uspeh neoblčno ohrabrio pa-Šičevce, kojima se više nije verovalo, da su sposobni za bilo kakav otpor. Oni vele: počeli smo 1 sad demo nastaviti! U srcu pak g. Uzunovfda kuha i vrl-je. Kad če modi da vrati udarac g. Trif-kovidu? Z današnjim dnem pričenjamo objavljati dopise novega stalnega našega beograjske« ga političnega sotrudnika, ki bodo gotovo Kar najbolj zanimali našo politično zainte« reairano publiko. Za novega ootrudnika smo pridobili enega od naših najuglednej« ših publicistov, ki razpolaga ne le z veli* kim izkustvom hi poznanjem razmer v n«* Si državi, temveč tudi z najodličnejlimi zvezami. Zavedajoč se. da s tem ustresa* mo mnogim natim čitateljem, stno se od* ločili, da priobčujemo te dopise v orbohr« vatskera originalu. — Uredniftvo. Politične beležke Priporočamo več skromnosti ►SJovenec* ae more dovoli aoveMievjti aspeča SLS, da j« dosegi« amondman, s ksterini se Izroča bivte dežeiao premoženje obiastrti tamoapravi io pa unaodoiaa, id daj« oblastnim skupščinam pravico spreminjati, spopolnjevati in evenL ukinjati Mut deželne zakone. Klerikalno ciuiio prostat« t« amandtnan za »odločilni korak k sakeoo-dajni avtonomiji«. To le seveda prav po klerikalno pretirano, ker ima po zakonu oblastna skupščina itak pravico urejevati zadeve svojega delokroga 1 uredbami in Je bilo le reihi vprašanje, «11 te d« s oblastno uredbo regulirati tudi vpraianje, ki Je te inejeno s starim dežetnim zakonom ali pa je za to treba posebnega državnega zakon«. To vpraianje je reieno z »mandmanooi v prilog kompetenc! oblastne skupščine, kar le vsekakor važno. Ne zanikamo, da ie je SLS potrudita rzposlovst! ta amaodman tn ji ne kratimo uspeha. Toda prav skromno bi pripomnili, da ona sama na principileino rtšitev tega vprašanja 9ploh nI mislila. Nasprotno SLS ie v ob!, skupščini stala na stališču, da je treba za vsako spremembo starih deželnih zakonov posebnega zakonsiega pooblastila. Proti temu prav nič avtonomi-stičnem stališču SLS so v oblastni skupščini nastopHi demokrati ln argumentom posl. Kramerja k uspelo overiti klerikalce, da so na pogretna potL — Oblastna skupščin« j« tudi re$ sprejela Krameriev predlog katerega doslovr.o besedilo se sedaj nahaja v finančnem zakonu! Podobno je rodi z zadevo dež. premoženja. Klerikalni predlog v tem ozira ie bil povsem nejasen in ie vse prepušča! dobri volji vlade, še le energičnemu nastopu SDS v oblastni sktrpščini se Je zahvaliti, da je bilo sprejeto glede dež. premoženja odločno stališče, ki je sedaj prodrlo tudi v finančnem zakonu. Gospodi od SLS bi torej ravno v teh dveh vprašanjih katerih ugodno rešitev si pripisujejo kot glavnj uspeh svojega dosedanjega dela v vladi, bilo priporočati nekoliko več skromno« ti To si je res treba zapomniti! Z novim držjvnitn proračunom so »e \z-vržlle obsežne redukcije asistentov na univerzah, zdrivnl1' .iv-prak rikan tov v bolnicah, na stotine delavstva pri železnicah, id so se mu tudi »nižale mezde, odpravile so se državne borze dela, krajevne zaščite z« deco, na novo uvedli in zvišali so se davki zasebnih nameščencev, državni zva-ničniki in služitelji so se reducrali na dnev-ničarle. odpravili so se oddelki za sociial-no politiko, pometali so se iz državnih služb ca cesto celo invalid', ki se več ne >mejo sprejemati v državno službo itd. itd. Vse to le za SLS. kakor trdi včerajlnSl ! »Slovenec* v svojem uvodniku, velik korak v zdravo tn napredno dobo našega dr-žavnega življenja, h kateremu m Lahko čestita. »Slovenec« se veseli ma tem uspehom la pravi, da more SLS samozavestno gledati n« svoj del soodgovornosti za sedanji državni proračun. Nam je ta izjava klerikalnega glasiia dobrodošla in se bomo ob priliki še ra njo sklicevali, ko >>e bodo ie boli pokazale posledice novega državnega proračuna. Za vse navedene " ie neštete drn^e ukrepe sedanje vlade :n sklepe klero-radikaiske večine, k: so stopili v veljavo s l. aprilom in ki so občutne prizadeli vse sloje našega ljudstva, ne prevzema samo odgovornosti, ampak jih tndi z veseljem oozdravlja. To si Je res treba zapomniti! Klerikalno izenačenje davkov •Jutro« Je ugotovilo, d« bodo apanažo z« črnogorske prince mora!: plačati siro-maSni privatni nameičenci i« prečanskih krajev, kajti nova plačarina na njihove do« hodke n« velja s« Srbija »Slovencu* je so veda ta ugotovitev neljuba in naenkrat je iznaiei, da plačujejo privatni nameščenci v Srbiji večji davek kakor v Sloveniji. Do« slej smo bili vsjeni, da so klerikalci vedno trdili, da so v Srbiji manj« davki. Odkar so klerikalci v vladi in odkar nalagajo prebi* valstvu v prečaaskih krajih povečane dav-ke, piie «Š3ovenec» nasprotno. Resnica je seveda ta, d« v Srbiji privatni nameščenci kot toki ne plačajo nobenega posebnega davka. V Srbiji ni niti dohodnine in tudi nove plačarine ne bodo plačevali privatni nameščenci. Sicer pa bi v slučaju, ako bi * Srbiji privatni uame£čenci v resnici plače* vali k«ke take d«v"Jine pač ne bilo umest« no, d« bi klcrikalci izenačevali davke s povišanjem davkov v prečanskih krajih. Ljudstvo zahteva izenačenje davkov zato, da bodo manjSi in ne zato, da bodo večji. Zaradi tega so tudi samostojni demokrati zahtevali proračunski razpravi, naj se iz« vrS izenačenje davkov z začasnim razširjenjem srbskega davčnega zakona na vso država dokler se ne uveljavi novi zakon o izenačenju davkov. Kleno«radikalska v«» čina je ta predlog odklonila tako v financ* nem odboru kakor v Narodni skupSeini, za to nosi tudi ona vso odgovornost, ako bo* do prečanski kraji Sj nadalje plačevali več* je-davke kakor v SrbijL Mi seveda sedaj pričakujemo, da bo «Šovencc» pričel tr« diti, (k vladna večina zato ni hotela raz« Širiti srbskega davčnega zakona na prečan.-ske kraje, ker plačujejo v Srbiji sploh več* je davke kakor p« pri nas. «Sloven£evo» demagoStvo se -,« pričelo razvijati že v tej smeri. Milijoni za črnogorsko dinastijo bi «Slovenčevo» zavijanje Včerattajl »Slovenec« trdi, da ai res. kar piie »Jutro«, d« se ima po vladnem amand-manu vrniti črnogorski dinastij del njenega koo/isciranegt premoženja ter povrii še odprava!«* v ssesku 42 milijonov dinarjev, ampak d« ie ro« to, d« im« dobi d črnogorska dinastija ie (I) 43 milijonov odškodnine U Odvzeto 11 premoženje. Zakaj »Slovenec« a« objav) amandrr.ana o tej odškodnini dobesedno, d« H podprl svojo trditev? Menda zato ne. ker bi m Izkazalo, da Utfe. Dotita! amandma« te cisti: -Člen 1801 PoobiaJč« se finančni minister, da mor« del Imovine. U j« 1 sklepom pocigori-šk« skupščine od it. novembra L 1918 postala državo« svojlna, odstopi d v lastništvo posameznim članom bivše dinastije Petrovič-Njerui. Obenem se pooblašča minister financ da na podlagi prejšnjega sporazuma s člani bivie dinastije Petrovič -NJeguJ In po odobrenjn ministrskega svet« more izplačati isdm, L l bivšemu prestolonaslednik« Danila In ded kneza Mirka, bivšemu knezu Pet« In bivšim kneginiam Kseniji |n Veri, deloma » gotovini te deloma v obrokih v dosmrtni renti vsem skupaj 42 mlUJoaov dinarjev.« Ta amandma, ki je bi! sprejet v Narodni skupščini od vladne v«čine, sta objavil« dobesedno I. t m. tudi radikalno »Vreme« In »Politika« ter ostali beograjski listi. Ako »Slovenec« trdi, da nI bil »prej« tak amandman, kakor je naveden, namenoma in zavestno laže. SLS preprečila svetovno vojnot Zadnji »Slovenski gospodar« objavlja za 1. april članek g. Fr. Z. (posl. 2ebcta) pod rifisiovom »Vojna nevarncct odstranjena«. V tem članku razmotriva g. Žebot zadnji korrflfict med naio državo in Italijo in pride potem, ko je ngotov«, d« so v Narodni skup Sčfni vse stranke edine v tem. da se mor» vsaka vojna preprečiti, do naslednjega zaključka: »Velike vainosti je za nas vse. de imamo ▼ Beogradu vlado, katera ne skrbi samo za mir in red v notranjosti tsaše države, ampak k! se na vse strani trudi, da obrani svetovni mir (n da se za vsako ceno prepreči novo svetovno krvopretftje. S tega stališča moramo posebno mi Slovenci pozdraviti dejstvo, da so v vladi pris a* naše Slov. ijudske stranke. Iti ime na svoji zastav! zapisano geslo: BratoIrtiHie j* mir! Bog nas varuj, da bi prlš!! v vlado zopet Pribičevič-Zerjavovi samostoinl demokrati, kater! znajo samo hujskati narod proti narodu in sejati sovraštvo in nerrir! Bo^u bodi hvala, da ni prišlo do nove svetovne morije. Sedaj torej vemo, zakaj ni vočilo dr. Laha bomo tudi objaviti v celo«. V lepem soglasju in oiačenl volji do smotrenega del* za povzdigo naše narodne prosvete je zaključil predsednik g. PustosJemšek zadovoljivo uspeli prvi redni občni zbor Vodnikove družbe. Sloreni! -35®- Zadaja 4nS ogreta nage domovin® tuja nbjes-tnost Krog »as se kujejo naklepi, Id nam obetajo mnogo zla. Ali naj »daj križem rok ogledujene irela nenasitnih topov, Itf prežijo na nas? Bolgar prihala v belo LJubljano. Brsrt po «rcu In misli Podajmo si roke, zberimo raztresene ude slovanske v mogočno bolno falango, ki bo nepremagljiv kitajski zid. Na Kaptolib bode splahnele blazne sanje, ko začutijo oster zrak severa! Doktor Ko-stov nam pokaže pot, ki naj nas vodi k unisoni slovanski politiki. V penedeljek, dne 4. aprila, bo ob 8. zvečer predaval g. dr. Kostov (v srbohrvat-skem Jeziku) v Mestnem domu. Naj ne manjka nihče, ki čuti slovansko. Naš kulturni dan Vedno bolj opažamo, da primanjkuje društvom sredstev za širjenje prosvete med našfm narodom. Ljudstvo si želi izobrazbe, hoče čitati, peti. Igrati, prirejati predstave in poskišatl lepo besedo narodnih govornikov. Vodstva podeželskih društev sicer hočejo pomagati, si prizadevajo, iščejo, trkajo oa vrata vsepovsod, da bi mogli zbrati dovolj sredstev. Nabaviti si žele za izobrazbo potrebne knjige, liste, note, igre, instrumente, postaviti hočejo v vsaki vasi oder ln povabiti predavatelje tudi od drugod; ali navadno so uspehi tega napornega, nesebičnega ta požrtvovalnega dela le redkokdaj zadovoijtvi ta največkrat le neznatni. Tu je treba samopomoči. V Ljubljani ta v Marrtboru so si društva ustanovila svoji Zvezi, svoji centrali, z namenom, da bi Jim ooe priskoBte na pomoč tam. kjer posamezna društva sama ne zmorejo več dela ta naporov. Zvezi se sicer trudita, žefllta ta bočeta ostreč1 vsem svojim članom, vendar sami Ovita le od majhnih prispevkov, Sanarine svojih društev in te od z«!« redkih ia skromnih dartl posameznih korporaefl. Pomagati d maramo torej I« »asm. In da si pomagamo, k temu nas mora vzpodbujati naš skupni smoter. — Naš skopni smoter, naš cflj pa Je lep in svetal: Vzgojiti naše ljudstvo v iskreni srčni kulturi, vzbuditi v nJem zavest slovenstva. stva. tfvIcaM ga do prav«ga pojmovanja fitovetanatva. AU se zadostuje samo. Imeti skupni c® te smoter, treba se ga Je v poM meri tudi zavedati Zavest skupnosti skupnega dela. skupiub žrtev, »kupnega stremljenja nas dviga ta ms bo dvigala, ta sicer tako ob« centra«, kakor hxB naša dnrftva; le na ta načia bomo lahko dosegi! naš skupni cUl ta smoter. Da bomo (o zavest skupnosti kjer Je še ni, vzbudili, kjer le ta, poživili ta kjer sameva, utrdili, prosimo vsa druStva. da ras-mišjajo o nasiedajotn naSetn predlogu: Da bo naš skmmd prapor, na katerega Je eden naših prvih vodjteijev, dr. Josip Voš-njak, zapisal ktriturno vojno geslo: »Za napredek, prosreto ln svobodo!« zavihraJ nad vsemi društvi, poerva/no vsa prosvetna društva, včlanjena v obeh centralah, tako v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru, da razmišljajo ln sklepajo, ali bi ne kazalo, da se zedinimo vsi za en dan, v katerem bi po svojih močeh in razmerah posvetili vse svoje sile brirtjtfčno našemu skupnemu kulturnemu stremi j e«7u Zelo primeren dan, Id bi ga naavzU »Naš kulturni dan«, bi bil velikonočni ponedeljek. Velika noč, simbol vstajenja, prenovljenega življenja, napredka, osvobojena, ali bi ne mogla postati tudi simbol našega kulturnega prenovljenja? Velikonočno nedeljo posvetimo lepemu družinskemu živijen« kot osnovi vsega javnega življenja, velikonočni ponedeljek pa narodu, napredku, prosveti, svobodi, srčni Izobrazbi naroda. Na ta naš kulturni dan naj bi vsa društva prirejala po vsefo naših vaseh, trgih in mestih gledališke igre, koncerte, primerne zabave, govore, predavanja Itd. Povsod pa naj «i bfl ta dan nabiralni dan z geslom: En dinar za napredek, za prosveta In svobodo našeaa naroda. Naš ktrltuml daai bi nam z dobro voljo vseh naših prosvetnih društev v Skrvetrijl prinesel gotovo tako veliko vsoto, da bi lahko pomagali najpotrebnejšim, da bi vsako leto razširiti najmanj 20 Javnih thjdskJb knjižnic Itd. Denar, ki bi ga društva nabrala na »Naš kulturni dan«, bi seveda morala poslati obema svojima centralama. O uporabi tega fonda pa bi se poročalo na vsakoletnem rednem občnem zboru. Seveda bi se ta denar moral uporabiti izključno le za nabavo sredstev za širjenje narodne prosvete, da dosežemo svoj skupni prosvetni smoter. — Prosimo torej vsa druSt-va, da nam čimprej odgovor« na naslednja vprašanja: 1. Ali se strinjate z našim predlogam, da «e določi velikonočni ponedeljek za »Naš kulturni dan«? 2. Ako se Vam v tekočem leto ne zdi akcija tzved?tiva na velikonočni ponedeljek, kateri dan hočete letos posvetiti »kupnemu smotru? 3. Ako se Vam velikonočni ponedeljek ne zdi primeren za »Naš kulturni dan«, kateri dan predlagate za to? 4. Ali se strinjate s tem. da se odda celokupen denar, nabran na »Naš kulturni dan«, Zvezi kdturnrh društev to da se o uporabi tega fonda posebej poroča vsako leto na Zveznem občnem zboru? 5. Katere pomisleke, oziroma nasvete Imate glede te skupne saše akeile? Ponovno prostato vsa društva, da o vseh teh vprašsnjft sklepajo bi nemudoma odgovore, kako nameravajo letos prirediti »Naš kulturni dan«. Ali smatrate za potroboo, da izdamo za ta dan posebne znake, katere bi prodajati nabiralci prostovoljnega prosvetnega davka? Bratje, ne omalovažupmo te akcije! Utrdimo v sob) vero v »Naš kulturni dan«. Začnimo doto s poehrom: Dvigni srce! Ljubi narod! Bodi človek! Zveza kult. društev v Ljubljani In Maribora. Beograjsko pismo Ali bo vojna? — Najslavnejša balerina sveta Ana Pavlova v Beogradu. — Srbski filmski star Petrovič. — Nova obramba Beograda v zraku. Beograd, koncem marca. Res, kar do sape človek ne pride, toliko Imamo senzacij! Prvo nas Je vznemiril naš dragi sosed. Bili smo zelo nervozni Pred našimi duševnimi očmi so se vrstile grozotne siike iz profile svetovne vojne. Dolgi vlaki ranjencev na kolodvoru, nepregledne procesije ljudi, ki stoje pred pekarni ca mi ur« in ure in čakajo na mršavi obrok s slamo mešanega kruha Pa razdejana domov-ja, tugujoče familije. Ufl S skrbjo smo čitati. kaj piše novega Cezarja »lajb journaU, da naj »jugoslovenski maga-rac samo napove dan in uro, kdaj hoče biti napaden«, in zgodilo se mu bo po volji. Sirokoustni gospod je seveda pozabil, da je s tem le pokazal, kdo prav za prav izziva, kdo Je pripravljen na vojno in kdo bi se rad širil na račun drugega. Mussoiini je gotovo mislil, da mu bo ves svet verjel in da bo vse tako fascimral, kakor svoje fašiste. Pa »ni upa!ilo» in sedaj, ko je moral žalostno retirlrati, kar dežuje raznih domislic na njegov račun. Tako nekateri pravijo, da je giedal na albansko mejo z »urrmoževalnim« daljnogledom, pa je videl nepregledne kolone vojske in se tako prestrašil. da ani je padel ta čuden glašček iz rok — in vojska ie izginila. Zato jo tudi nihče ni mogel najti, ko so Sli tja gledat Američani in Angleži. Seveda, Lah bi rad majčkeno Albanije. da Jo *kuHivira». pa zato hiti ceste graditi in železnice. In še celo banko so jim napravili, našim Albancem, — pa so se vseeno zadnjič stepli, seveda ne oficijeiite. Bilo Je pa tako-le: Pridejo Grandijozna scena iz razkošnega monumentalnega filmskega dela, večnega mesta Rimo, njega ljubavne skrivnosti ta grozovitosti »BEATRICE CENCI" V glavni vlogi MARIA JACOBINL Kolosaini uspeh pri včerajšnji premijeri. Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8, in 9. Pri vaoh predstavah pomnoženi orkester. Presfcrbite si vstopnico v predprodajL Telefon 2730. Kino «DVOR» — pod znakom Rdečega križa — nekatere edinice Lahov, oficirjev in moštva z vsemi mogočimi pripravami, šatori, obleko in obutvo za novo moštvo, ki naj se pod njihovim vodstvom nauči discipline in lepega vedenja menda, ker puško znajo Albanci gotovo bolje držati nego njihovi učitelji! Pa ni šlo tako gladko in v par dneh so si bili učitelji ta učenci pošteno v laseh. Albanci so kar na hitro razsodili in Italijane brez ceremonij pometali — v morje. Sedaj pa se čuje, da niso laški vojaki nič več navdušeni za ekspedicijo v svrho civilizacije barbarskih Albancev. Mi pa tmo se od teh dogodkov prav gli obrnili na bolj miroljubno polje, zopet senzacija! Ana Pavlova nam je prišla pokazat svojo nedosegljivo ■metnost In čeprav so bile cene bas-noslovne, »o bile karte za prvo in drugo predstavo že prvi dan razprodane. Gnječa pri blagajni je bila tolika, da so v tiskanju bile pobite vse šipe na vratih foajeja. Obe predstavi sta bili triurni za umetnico, cvetja cel vrt, ploskanja ne konca ne kraja. Rada bi bila dodala še eno ali dve predstavi, toda uprava gledališča ni pristala iz precej razumljivih razlogov, saj je bilo že teden pred prihodom slavne umetnice gledališče pri večernih predstavah potpolnoma prazno. Oni pa, ki Pavlove niso mogli videti na odru, so hiteli na kolodvor, da jo vsaj tam pozdravijo. Slovo je bilo nadvse prisrčno. Vsi si jo želimo aazaj. Obetala nam je, da se vrne . . . Zdaj, ko smo prišli zopet v običen kolosek, se zanimamo tudi zopet za razne konkurze. lepote, frizure, čarl-stone in drugo. In za filmske zvezde seveda in zvezdnike. V Beogradu je v tem pogledu razvit pravi šport, vsaka gospodična ima svojo kolekcijo — kart fotografij svojih ljubimcev. In čim bolj je eksotičen, tem bolj se mu divijo. Za Svetislava Petroviča, čigar film »Gola žena« mu je prinesel v inozemstvu veliko popularnost, pa se ne navdušujemo fTALIfe EN ZUIDSLAV!Č. toliko, saj je «domač». Menda po tistem geslu, da nobeden prorok v svoji deželi ne velja . . . V drami smo imeli interesantno pre-mijero, francoski komad »Robert in Marijana« od Geraudiea, ki ga je publika simpatično sprejela. Posebno globoki problemi se ne rešavajo tu, vendar teče scena za sceno prijetno in tudi konec je zadovoljiv. Najlepše za mene pa je bilo kroženje 35 aeroplanov nad Beogradom, ko so lz Novega Sada pripeljali aparate, namenjene za odbrano Beograda, v Ze-mun. Čeprav je bilo slabo vreme, krožili so precej časa nad mestom ter pri tem izvajali razne bravure. V veliki višini so izgledali kot jata sokolov. Alaj, smo na nje ponosni! Izis. Naš sper z Iiali,-o v inozemstvu UjjUdea holandski Mst aHaagache Post«, ki ga ureja poznani finančni politik F. S. Ossa, je objavil gornjo karikaturo na celi strani z znano Lafcirtainovo bajko o jag. njetu, ki Icali volku vodo. — Karikatura je značilno znamenje, kzko Holandci pravilno •odije o sporu. Francoski poklon manom kralja Petra Osvoboditelja Na sinočnem koncertu Francoskega Instituta v Ljubljani v korist spomenika kralja Petra, se je poklonil lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Renž Martel manom junaškega kralja s sledečim govorom: Povsem naravno se vam je zdelo, ko ste čuli, da Je Francoski Institut v LJubljani dal pobudo ln prevzel skrb za slovesno umetniško prireditev v prid spomenika, ki ga je ljubljansko mesto sklenilo postaviti na čast kralju Petru I. Osvoboditelju. Ta korak smo morali storiti predvsem lz čuv-stva globoke hvalelžnosti. Kralj Peter I. jo L 1870. brez obotavljanja dejal svoj meč v shižbo Francije, ki Je bila v nevarnosti. Braneč našo domovino, si je pridobil neminljivo slavo in dovolili mi boste, da na kratko očrtam dogodke te epopeje. Kraljevič Peter je prišel na Francosko leta 1862. Svoje srednješolske nauke ]• končal v pariški gimnaziji Ste-Barbe. stopil v saintcyrsko vojaško šolo, ki Jo je čez dve leti zapustil kot podporočnik, da jo mogel potem na vojni akademiji v Metzu dovršiti svoje tehnične nauke kot štabni častnik. Vnela se Je volna L 1.870. Poročnik Kara, kakor so ga prisrčno Imenovali v vojni šoli v Saint-Cyru, stopi ▼ tujsko legijo. Odlikuje se v bitki pri Orle-ansu. kjer pade njegov bratranec tik njega. Nato ga najdemo zopet v boju pri Villers-eielu in na strahotnem spopadu dne 9. I. 1871. Za svoje čudovito ponašanje prejme viteški križec Častne legije. Malo pozneje zabrede v ujetništvo, pa zbeži in sredi zime preplava hladne valove Loire pod točo krogel ter se vrne v francoske vrste. Sijajen dokaz vzvišene hrabrosti! Kraljevič Peter je postal v francoski vojski legendaren junak in zapisnik o njegovi srčnosti se po genljivi stari navadi pokliče v spomin mladim častnikom, ki stopajo v Vojno akademijo. Celih 33 let pripravlja kraljevič v pregnanstvu z delom in v samoti bodoče svoje poslanstvo. Pozvan na prestol po narodni volji pošlje prvi svoj pozdrav Hrvatom in Slovencem, ki jih šteje za sinove v isti vrsti ko Srbe. Prva med vsemi velesilami ga prizna Francija. Z vsem svojim razumom in z vso svojo odločnostjo skuša kralj preobraziti Srbijo in jo pripraviti za njeno usodo. Sadovi te pametne politike se pokažejo v prvi balkanski vojni, kjer se Srbija razodene kot vojaška sila velike vrednosti. Nemirni in zavistni Avstriji se posreči preslepiti Bolgarijo in jo potisniti v drugo balkansko vojno, čije konec je prekrižal vse račune njenih početnikov. Prisili en, da se ukloni, preži germanski | imperializem na priliko maščevanja. Nevih-j ta plane 1. 1914: Srbija dobi poziv, naj se odreče svoji politični nezavisnosti. KraU Peter daje zgled največje modrosti, zdruie-nc z najvišjim dostojanstvom. Navzlic vsem naporom za ohranitev nrru se sproil germanski naval. Z divjim besom pljuska ob mali slovanski narod, ki mu zastavlja pot proti vzhodu Dvakrat se razbijejo vsi napori. Srbski narod odbije napadalca: to Je sijajna zmaga ob koncu leta 1914. Kralj Peter. bolan, slaboten, ki se Je pred volno mora! umakniti s pozorišča. se zopet pojavi na fronti v kritičnem trenutku. S sabo prl-naSa vero ln od«5evljenJe, vzame svojo puško Iti sproži baje 50 nabojev. Ta čvrsti iisuk. dan sovražniku, prinese Junaškemu srbskemu narodu kratek oddih... Na ža-pa se Bolgarija, pozabfcrši svetih doli« Slovaastva ia niafeS edbto aa orrdf«! »JUTRO* št. 80 4 = Nedelja 3. IV. 1927 pridruži Avstro-Nemcem. Srbija podleže premoči. Nastopi strašni umik skozi Albanijo, krl-žev pot preko zasneženih gora, brez hrane, brez zaščite. Kralj Peter ki princ Aleksander sta sredi svojih čet, ki delita z njimi trud in trpljenje. Vojska je ušla sovražniku, podala se mu ni. Francosko poročilo od 28. decembra 1915. o prihodu srbskih čet v Albanijo vsebuje te strahotne in vznosite besede v njih hladni objektivnosti: »Srbski vojak umira od gladu na ulici, a prav nič ne mrmra.. Dospevši v Valono, dobi kralj Peter poset generala De Mondžsira, kateri mu prinaša svoieroono pismo predsednika Poinearžja in mu izroči vojni križec. Hladna In premišljena krepkovoljnost princa Aleksandra vzbuja občudovanje francoske misije, ki ga je dohitela. Predlagajo mu, naj se prepelje na Kri na torpiljarki. Regent pa ne mara ostavitl svojih čet, češ, svoj živ dan bi si očital, da sem pustil svojo vojsko v usodnem trenutku. Francoski minister g. Boppe piše: »Sedaj so odplule vse ladje. A na albanski obali Je ostal regent. Del njegove armade je še v nevarnosti; on ne ostavi teh zadnjih vojnikov. ki gredo po kopnem proti Draču. Njihova usoda bo tudi njegova. Mirno stopa med njimi Pogled nanj jim olajšuje bolečine. Preprosto, plemenito spremlja kraljevič Aleksander svojo armado na križevi poti.* Po 6 mesecih je srbska vojska zadobila vso prejšnlo bojevitost In odhaja v Solun. V zadnji ofenzivi prebije sovražne črte in v 45 dneh napreduje za 600 km. Zmaga, tolikanj zaslužena, je zagotovljena. Kralj Peter Je ostvaril svoje zgodovinsko poslanstvo, združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v Veliko Jugoslavijo. Da, ml Francozi ljubimo ter občudujemo Kralja Petra. Ljubimo ga zaradi njegovega poguma. Nikdar ne bomo pozabili, kako Je tvegal svoje življenje za našo očetnjavo. Črtice o njegovi srčnosti spadajo med najlepše v tej nezgodni vojni. Umikanje skozi Albanijo, med katerim star! kralj koraka po snegu ali pa počiva na podstavku za top, ki ga vlečejo voli, je prav tako nevenljiv spomin. Mladi generali francoske revolucije so si jeklili pogum baje s čitanjem starih Plutarhovih žlvotopisov, posnemajoč Leonido, Aleksandra, Hanibala. Sinovi Jugoslavije ne potrebujejo teh starih virov. Dovolj jim bodi. da prečitajo življenjepis kralja Petra in kralja Aleksandra! Mi ljubimo kralja Petra zaradi njegovega globokega političnega zmisia, zaradi njegove previdnosti, njegovega dostojanstva, tiste nravstvene osebnosti, ki ga je od vselej določala za prvega načelnika Jugoslo-venov. Ljubimo ga končno zato, ker nosi za nas najkrasnejši naslov: Osvobodilec. Osvobajati zatirane narode, ni !i to francoski ideal, odkar obstoj! Francija? Jugo-slovenski blok je osnovan: Plemena so uje-dinjena. Preizkušnje, pretnje, vihre se bodo morda pokazale: imejmo zaupanje in nič ne bo združenih premagalo. Novi oficirji pri kralju na dvom V petek dopoldne je kralj podpisal ukaz, s kojim je imenoval za podporučnike 420 gojencev nižje šole vojne akademije 52Iet-nika. Najmlajši naši oficirji so prišli na dvor v službeni obleki, kjer so se zbrali v veliki dvorani. Ob 11. dopoldne je prišel viharno pozdravljen kralj Aleksander s pr vitn adjutantom admiralom Pričo in dežurnim adjutantom polkovnikom Bodijem. Spominsko sabljo je izročil vladar letos peša-dijskemu podporučniku Bošku S t a n o j 1 o-viču, sinu generala Rade Stanojloviča, komandanta našega zračnega brodovja. Na ročaju sablje, izdelane iz srebra, so kraljeve začetne črke, na rezilu pa so vrezane sledeče besede: »Za odlično svršeni ni-« kurs Voine Akademije prvom u rangu, podporučniku Bošku R. Stanoiloviču.« Po izročitvi sablje ie kralj priredil oficirjem cercle, nato pa so se vsi slikali pred vhodom v stari dvor. Svečanosti so priso' stvovali tudi vojni minister general Had-žič, upravnik vojne kademije general Josip Kostič, pomočnik upravnika vojne akademije za nižjo šolo general Kosta Vujičič in številni drugi oficirji. Med novimi oficirji so sledeči Slovenci: V kraljevi gardi: Ivan Milač, Mavrici! Loboda, Franc Jereb. — V zračnem brodovju Albin Vesel, Anton Oberstar, Ivan Stanič, Josip Bi rtič. Milan Pokorni. Srečko Nališ. V pešadiji: Pavle Goldner, Milan Andrin, Edvard Fulgosi, Ivan Bumber, Josip Busi-neli, Milko Vagner, Branke Šorak, Ivan Bader, Vladimir Smuča, Branko Smiljanič, Božidar Taboršak, Josip Magaš, Peter Ba^ log. Andrej Glušič. Ivan Bizjak, Ivan Sra-kar. Stanislav Pišliar, Kazimir Beltram, Stanko Cvirn, Hugo Pogorevc, Milan Bradač. Josip Kavalec. V artiljeriji: Pavle Zajcev. Božidar SekuKč, Anton Mehle, Josip Habjanič. Slavko Andree, Anten Godec, Branko Pečar, Štefan Zlatar. V konjenici Franjo Barčanec, Boris Plavšak. Stanislav Skoberne. V inženjeriji: Bcvidnr Rovšek, Branko Poljanec. Janez Zadnik, Verner Vr-bič, Božidar Bauer. Najnovejša moda Poudre Mon P *J rtu m 3our :ois-Paris Vedno večje razburjenje železničarjev radi redukcije Ljubljana, 2. aprila. Velika redukcija železničarjev na podlagi novega, od kleroradikalne vladne večine sprejetega proračuna, je izzvala med našimi železničarji val največjega ogorčenja. Strnjene železničar-ske organizacije prirejajo te dni po vsej Sloveniji protestna zborovanja, od katerih so se že nekatera vršila včeraj in danes. Za nedeljo je napovedanih še v raznih važnih krajih okoli 20 protestnih shodov. Zanimivo je, da je celjski srezki poglavar po izjavah govornikov na nocojšnjem protestnem shodu v Mestnem domu prepovedal zborovanje železničarjev v Celju. Današnji protestni shod železničarjev v Mestnem domu je bil prav dobro obiskan ter je zanj vladalo v vrstah železničarjev veliko zanimanje. Dvorana ie bila nabito polna. Razpoloženje med železničarji je bilo borbeno. Navzoči so bili železničarji vseh skupin, razen krščansko-socijalnih. Shod je bil drugače zelo živahen, toda potekel je ves čas brez vsakega resnejšega incidenta. Shod je otvoril v imenu strokovne komisije Jos. Jernejčič, nakar je v imenu Saveza železničarjev podal daljše poročilo o redukcijah žel. uradnik Stanko, ostro šibajoč korupcijo na visokih mestih. Konstatiral je. da je vrženih s 1. aprilom nad 400 delavcev na cesto. Posledice teh redukcij so nepregledne. Zagovarjal je idejo enotne železničar-ske organizacije in solidaren nastop vseh železničarjev. Katastrofe na železnicah so neizogibne. Sosedne države pa bodo zato usmerile svoj promet drugam, ne preko naše države. V imenu Delavske zbornice je pozdravil zbor ravnatelj g. Kopač, ki je naglašal, da ravno vlada najbolj krši obstoječe zakone. Za strokovno komisijo je podal kratko izjavo g. Tokan. opozarjajoč na težke gospodarske posledice redukcije železničarjev. Za Zvezo delavskih žen in deklet je govorila Mica Ajdišekova. ki je naglašala solidarnost vseh proletarskih žen v borbi železničarjev za njih pravice. Deloma med živahnimi medklici je očrtal položaj železničarskih delavcev v Imenu profesijonistov g. Podbevšek. Med drugimi govorniki omenimo še železničarja Žorgo. ki je živahno zagovarjal enotno fronto vseh železničarjev in da se je treba pripraviti na skupen udar. Pravi, da je današnja vlada najbolj reakcionarna Minister za socijalno politiko je zastopnik velikihScapitalistov. V Sloveniji je treba enkrat obračunati z SLS. ki je v resnici najbolj reakcionarna. Soglasno je bila nato sprejeta resolucija, ki se nanaša: 1.) na socijalno zaščito železničarjev, 2.) na postopanje merodajnih faktorjev napram železničarjem, katerih fizične moči so povsem izčrpane. 3.) na zmanjšanje mezd in korupcijo. 4.) na postopanje državne uprave, ki bo v bodoče skušala še znižati prejemke železničarjev. Končno resolucija protestira proti redukciji železničarjev in zahteva preklic redukcije urnih plač v kurilnicah In delavnicah ter da se odpuščeni progovni delavci zopet sprejmejo nazaj v službo. Boj ] 'la^užcva/tur areddJuo za treznost Društvi »Treznost« In »Sv. vojska«. Pod naslovom »Boj za treznost« je prinesel »Slovenec« 2. aprila sledeče konsta-tadje- Društvo »Treznost« stalno napada »Sv. vojske« »Treznost« napada vladiko radi pastirskega lista o treznosti. V trez-nostno gibanje se zanaša politika. Nato v imenu društva »Treznost« izjavljam: 1. Društvo »Treznost« nikdar »Sv. vojske« ni in ne bo napadalo radi tega, ker je »Sv vojska« cerkvena organizacija In radi tega. ker se poslužuje v borbi proti alkoholizmu tudi nadnaravnih sredstev. Društvo »Treznost« pa je napadalo one principe »Sv. vojske«, k! se ne strinjajo z moderno uspešno borbo proti alkoholizmu, t. j. princip zmernosti — vse dotlej, dokler »Sv. vojska« ta princip na letošnjem občnem zboru satna ni zavrgla. S tem je kamen spodtike odpadel In društvo je vsled tega prijateljsko razpoloženje napram »Sv. vojski« že večkrat dokumentiralo Nasprotno se je v zadnjem času delalo za praktično sodelovanje obeh društev. 2. Društvo »Treznost« ne napada vladi-ke zaradi pastirskega Usta. Nasprotno! Društvo mi je na svojem zadnjem sestanku naložilo, da se vladiki zahvalimo, da je prevzel ponovno inicijatlvo za borbo proti alkoholizmu v svojem delokrogu kljub temu, da našega društva niti ne omenja. V posameznostih in o načinu borbe proti alkoholizmu "pa se društvo ne more strinjati s principom zmernosti, katerega vladika ponovno uvaja. O vsem tem bo g. vla dika točno obveščen. Tako se glasi skiep društva. 3. V treznonno gftanje se z naše strani ne zanaša običajna dnevna politika. Dru štvo »Treznost« ie strogo strokovno dru štvo; zbog tega je že po svojih pravilih strogo politično nevtralno. Naše društvo motri vse kuKurne. gospodarske In politične pojave, v kolikor se tičejo treznostnega gibanja. Zato smo iz našega stališča pretehtali tudi zadnji pastirski list o treznosti. Pravico debate o vprašanjih treznosti pa si ne moremo pustiti jemati, ker bi s tem sodelovanje članov in njihovo aktivnost ubili. Kljub temu. da pripadajo naši člani najrazličnejšim političnim strankam, tudi SLS — ni nikdar prišlo do nesoglasij zaradi diferenc v političnem naziranju Nobeno razpravljanje tudi o najdelikatnejših stvareh — pri nas v Sloveniji so to verske zadeve — v kolikor so bile v zvezi z abstinenco, rd prekoračilo meje dopustnosti in med- sebojnega spoštovanja tujega naziranja. Posamezni Kam našega društva, ki so sodelovali pri debati o pastirskem listu, imajo svobodo, da sami po potrebi javno zagovarjajo svo:e mnenje o podrobnostih iz pastirskega 'ista. Ljubljana, dre 2. aprila 1927. Za društvo »Treznost«: dr. Fedor M i k i č, t. č. predsednik. Slavnostni koncert na korist spomenika kralja Petra I. v Ljubljani Francoski institut v Ljubljani je priredil snoči slavnosten koncert, da pobudi zanimanje za postavitev spomenika kralju Petru 1. Osvoboditelju v Ljubljani ter da kot kulturno zastopstvo prijateljskega naroda položi svoj obolus v ta namen. Že zaradi tega bi zaslužil koncert večji obisk širše publike, ki pa je bila topot dokaj maloštevilno zastopana. V drugi vrsti pa je tudi spored koncerta zaslužil večjo pozornost, ker so se izvajale snoči velezenimive skladbe franc6kih skladateljev, ki so pri nas gotovo še malo poznani. Uvodoma je govoril spominu kralja Petra 1. univerzitetni profesor Reng Martel daljši govor v francoskem jeziku, v katerem je orisal trnjevo pot vladarja tekom svetovne vojne in njegovo končno zmago z idejo jugosloven9kega ujedinjenja. Njegova izvajanja so izzvala živahno odobravanje. Po njegovem zanositem govoru je zaigrala godba dravske divizijske oblasti pod vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina jugoslovensko himno in marzeljezo, ki ju je občinstvo poslušalo stojč. Spored koncerta sta v glavnem absoMrala ga. Maja pl. Stremi jeva in violinist gosp. K. Rupel s svojima spremljevalcema gg. Belo Pečidem in M. Lipovškom. Pevkin program je obsegal dve daljši točki: v prvi nam je predstavila najznačilnejše re-prezentanta moderne franceofce šole (Faur6, Debussy In Ravel), v drugi pa francosko narodno pesem. Sugestivnost njene interpretacije, ki se ji družita popolna pevska tehnika in vzorna izgovarjava, je publiko navdušila k burnemu aplavzu Ga. Strozzijeva je prejela nekaj šopkov. Na klavirju io je z vso diskretnostjo spremljal gosp. Bela Pečič. Violinist gosp. Rupel, gojenec dri konservato-rija v Ljubljani, je zaigral virtuosno Sa'nt-Saensov trodelni koncert v h-molu, dve De-bussyjevi in eno Ravelovo skladbo. Tudi on je bil deležen velikega aplavza ter je obenem s svojim spremljevalcem Lipovškom prejel po en venec. Spored je zaključila ga. Strozzijeva z znamenito arijo iz opere Lakm'"a» S de. — Načelnik. SK Svoboda. Danes prvenstvena tek. | ma s SK Reko; sledeči igralci moraio biti ' točno ob 10. uri na igrišču ASK Primorje: Ban, Novak, Pap!er. Seme, Hariš. Sušnik. Baggia, Tpplišek. Gaberšek. Kovač, Potra. j to, Kavečič, KozameVnik, Germek. SK Ilirija (Uhkoatletska sekcija). Tre« uiagi se odslej vtšc na igrišču vsak torek, četrtek in soboto z začetkom ob 17.30. Ob« vezno za vse. Izkaznice se dobivajo za ča» sa treninga na igrišču. Članarino je treba sproti poravnati. — Načelnik. Včerajšnje tekme na Dunaju. Prven. stvene: Wacker : WAC 1 : 1 (1 : 0). Au. stria : Sportklub 3 : 1 (2 : 0). Adnira : FAC 3 : 3 (3 : H. Prijateljski: Rap'd : bu. dimpešianski team 4 : 3 (0 : 1). Hertha : I Ilakoah 2 : 2 (0 : 1) Domače vesti Minister dr. Gosar v Ljubljani Včeraj se Je pripeljal minister dr. Gosar z brzovlakom v Ljubljano, kjer ostane več dni, da vidi. kakšen vtis so napravile na slovensko Javnost socijalno politični ukrepi klerikalno radikalske vlade. Na kolodvor so z očividnim navdušenjem prihitele k pozdravu deputacile krščansko-socijalnega delavstva. Bla je tu deputad-la tobačnega delavstva z davčno zastavo SLS. bilo je tudi zastopstvo reduciranega železniškega delavstva, ki pričakuje od ministra da jim bo preskrbel delo, — saj le Izjavil v proračunski debati, da smatra za najvažnejšo nalogo preskrbovanje dela brezposelnim — biia je tu deputacila invalidov, ki so bili odpuščeni Iz državne službe, ker bo sedaj skrbel zanje minister za socijalno p.nitiko, in bilo je navzoče odposlanstvo uradnikov in uslužbencev ukinjenega oddelka 7a socijalno politiko, ki so se prišli zahvalit g. ministru, ker jih je rešil nehvaležnega in slabo plačanega posla. Opazilo se je -udi, da so bili posebno 'mnogoštevilno zastopani državni zvanačni-ki in služiteli', polni radosti, da bodo kot daevničarji lahko prejemali plačo vsak dan In ne samo enkrat na mesec, kakor le bil običaj pod žeriavovskim ln pribičevišklm batinaškim režimom Nekoliko bolj ob strani so stali star" kronski veterani in staro-upokolenci, ki bi radi zvedeli, pod katero postavko so v državnem proračunu dovoljeni kredit1 za ni:hovo prevedbo na dinarje in za izbolišanje pokojnine Od daleč le pritiskala prece!5tiia množica privatnih nameščencev. katerim je SLS izposlovala tako pravičen iov davek, a radi oddaljenosti ni b lo prav sroznati stopnje njihovega navdušenja Ko le ^lak privozil v kolodvor, so se ziiuli donebesni klici: »Slava mu«, ki so odiektilU daleč naokoli proti severu. jugu. vzhodu 'n zahodu, klerkoli se govori mil' naš slovenski jezik. Posebno ganljivo ie bilo videti, kako navdušeno le vzklikal neki mo odstotni invalid brez oog. ki je bil reduoi-an kot služitelj v oddelku za socijalno politiko in ki ga le nlegnv tovariš dvigni' na ramena. Navdušena manifestacija je zbudila splošno pozornost zlasti med tujd, ki so gledali prizor iz brzo-vlaka Ko so zvedeli, da prirelajo ndanl pristaši g ministra manifestacijo za socijalno likvidacilo. so občudovali globoko politično izobrazbo in zavednost dobrega ljudstva in bilo le slišati presenečene-»Aha! Saprabolt! O, vraga!« Med nepopisnim navdušenjem se le množica nato podala v hote! »Union«, kjer so se manlfe-stac:le za novo socijalno skrbstvo SLS še do'so nadaljevale. Vse to Je videl, slišal In zapisal jW. A. C. * Novi šef prosvetnega oddelka v Ljubljani. Dosedanji šef prosvetnega oddelka pri velikem županu v Ljubljani g. dr. Dragotln Lončar je razrežen svojih dolžnosti ta imenovan za novega šefa prosvetnega oddelka dr. Karel Capuder, dosedaj profesor na humanistični gimnaziji v Ljubljani, znan iz dijaške afere začetkom vojne v Kranju. Zanimivo je tudi, da že na konferenco prosvetnih šefov, ki zboruje te dni v Beogradu, dr. Lončar ni bil več pozvan, marveč zastopa ljubljanski prosvetni oddelek klerikalni eksponent vpokojeni šef prosvetnega oddelka prof. Vadnjal. Imenovanje dr. Capudra je pač največja nagrada klerikalcem za to, ker so glasovali za zloglasne amanchnane. + Učni načrt za srednje šole. Včeraj se je v ministrstvu prosvete pričela konferenca strokovnjakov, kateri je poverjena naloga da izdela enoten učni načrt in program za naše srednje šole. Poleg zastopnikov ministrstva prosvete se konference udeleže šolniki iz pokrajine. Prosvetni oddelek v Ljubljani bo zastopa! ravnatelj Vadnjal. mariborski prosvetni oddelek pa dr. PoIJanec. Na konferenco sta pozvana tudi direktor ljubljanske realke g. Mazi In vpokojeni srednješolski nadzornik g. \Vester. * Razstava slovenskih čipk v Beogradu. V pondeljek bo otvorjena v dvorani Doma beograjskega Ženskega društva razstava slovenskih čipk. * Vprašanje ureditve hudournikov. V kmetijskem ministrstvu je bila te dni sestavljena posebna komisija, ki naj izdela nov pravilnik za ureditev hudournikov. * Novi staroslovenski misal. Kakor do-znava splitsko »Novo doba«, je bil nedavno v Rimu pod redakcijo praškega univerzitetnega profesorja VVeissa dotiskan staroslovenski misal, ki ga je naša vlada omogočila z obilno dotacijo. Prvi od tiski so že prispeli v Zagreb zaradi vezave prve Izdaje v 3000 izvodih. * Prestop iz meščanskih šol v strokovne šole. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da morejo učenci meščanskih šol. ki so dovršili šolo z odličnim uspehom, brez dopolnilnega izpita vstopiti v I. razred trgovske akademije, učiteljišča aH srednie tehnične šole. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo z dobrim uspehom. lahko brez dopolnilnega Izpita prestopijo v omenjene šo!e. ako imajo dobre ocene iz državnega jezika, zemljepis-ja, zgodovine, matematike, fizike In kemije. V nasprotnem slučaju morajo polagati dopolnilni izpit. * Največja naša trgovska ladja spuščena v morje. Kakor javljajo iz Qlasgowa, je bila tamkaj prošli četrtek spuščena v morje naša doslej največja in najmodernejša trgovska ladja »Aleksander I.« Novi parobrod ki je last »Jugoslovensko-ameriške plovit-be«, ima tonažo 10.000 ton nosilnosti; dolg je 140 metrov ter plove z brzino 12.5 milj na uro. Spuščanju v morje je prisostvoval tudi naš poslanik na angleškem dvoru g. Gjurič. * Državni uradniki v Bečkereku brez plače. V Velikem Bečkereku so bili državni uradniki za 1. april neprijetno presenečeni Ostali so namreč vsi brez plače. V finančni upravi so dobili odgovor, da — nema pare. * Odlikovanja. Predsednik avstrijske republike je odlikoval v častnim redom II. stopnje velikega župana v pokoju dr. Miro-siava Ploja in generalnega direktorja carin, dr. Konrada Šmida. * Gripa v naši državi rapldno pada. Kakor razglaša Centralni higijenski zavod v Beogradu, je bilo dne 15. marca v vsej naši državi 31.629 na gripi bolnih oseb. V tednu od 15. do 21. marca je bilo prijavljenih 10.073 novih obolenj, ozdravelo je 20.641, umrlo za gripo pa 229 oseb, tako da je dne 21 marca ostalo bolnih 10.832 oseb. V omenjenem tednu ie gripa padla absolutno v vseh oblasteh, v nekaterih pa je že popolnoma pojenjala. Upati Je, da bo epidemija gripe v najkrajšem času popolnoma Izginila * Razburjenje med železničarji radi redukcije osobja in plač je naTaslo s L aprilom, ko se je izvršila odpoved skoro 400 progovnfcn delavcem ter so se v kurilnicah znižale trnilne delavcem ln profeslonlstom za 25 para. 50 para, nekaterim celo 3—4 Din na uro. Višek razburjenja pa Je povzročila okrožnica direkcije, da se uvedeta pri pro-eovnth delavcih tedensko dva dneva brezplačnega dopusta Po vsej državi se bodo vršili te dni protestni shodi. V Sloveniji bodo danes dopoldne oziroma popoldne v P*u-iu Ormožu Kranjski gori. Zalogu. Bistrica-Llmbuš. Grohelno. Celje. Brežice. Borovnica. Slsak. Zidani most, Lftija. Dravo«Tad, Brezno. Novo mesto. Vuzenica. Vldem-Kr-ško, Logatec, Pragersko Priobčujemo to. da se zainteresira javnost za mezdno gibanje žeiezničariev, ki se ne bore za kake pretirane zahteve, nego za vsakdanji kruh. ki Jim le bil 2e dosedaj ttak zelo borno odmerjen. ter površniki za gospode pri tvrdkl FRAN LUKIC. Pred škofijo 19. v svoji eleganci ter nizki ceni ne najdejo primere v LJubljani. Zato si naj zalogo vsakdo pred nakupom ogleda. Na|noveiši imenik vseh krajev v kraljevini SHS se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani freSernova aiica štev. 54 najnovejša tipa, v Jivropi preizkušena 24 HP., 6dlind. hitrosti. Poraba bencina 10 i. 100 km A. LAMPRET, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. u— Velikonočne skrbi gospodinje. Prazniki so pred durmi! Treba je 'la osnažira srebrn ino e tistim bombažem (SilberpulZr vatle); pohištvo prenovim s iFurmotom>, a tla z likalno pasto, najraje odprto, po teži. Razun tega potrebujem za kuhinjo pecilne-ga praJka. jelenove soli, sode - bicarbone in slovesih barv * Siškt je vsled tehničnih ovir preložena. 406 Sarovosvilene. mak« in poplina-te blu-it finega dunajskega kroja so dožle. Cene niske. Krištof« - Butar. Ljubljana, Stari trg, 'r- u— Zamenjam lepo, cen« stanovanj« 2sob-no v mestu za enako ali večje. Ponudbe ood »Zamenjava 98» na v nedeljo 10. t. >n. veliko tombolo na Kongresnem trgu. Prvovrstni dobitki bodo od srede nadalje razstavljeni po raznih izložbah. Danes se v ta namen prodajajo na vseh prometnih točkah tablic« po 2 Din komad. a— Slovenske pevsko draštve tKodeljev«, vabi vse prijatelje ia člane društva na važen sestanek. ki bo dne 4- aprila v prostorih_ g. Poglajena na Kodeljevem. — Odbor. 510 a— Za žaranje drT z motorno žago se vljudno priporoča M. Miklavc. Komenskesa ulica »6. Iz Maribora a— Odborniki Gospodarskega In političnega društva za I. In IV. okraj v Mariboru se opozarjajo da se vrši v posdeljek, dne 4. aprila ofcčn! zbor srezke organizacije za mesto Maribor in odpade zato odborova seja. Prihodnja seja bo prihodnji ponedeljek. Prosimo pohioštevilne udeležbe. Odbor. a— Slovenski trgovci imajo v sredo zvečer, dne 7. aprila važno zborovanje v restavraciji Narodnega doma, kjer se vrši letel občni zbor Slovenskega trgovskega društv3. Na dnevnem redu }e tudi referat o položaju slovenskega trgovca v Maribora, o čemer naj se razvije temellita debata, da se končno tudi s stran! naših trgovcev razSsti geslo: »Svoj V svojim«. a— MareSco cveta . . . Idilo mariborske okolice dvigajo najbolj vinogradi, ki stra-jgjo tik za parkom nad mestom. Prav Iz »edine ulic Jih vidimo. Zadnje dni je v njih vedno polno življenja. V dohtih vrstah ae gibljejo od kola do kola kopači, ki rahljajo spočito zemljo, solne« pa Jo sproti »uši. Kakor sveže lice zdrave mladenke nas poadravllajo rt pomladni vinogradi izpod K ah; arije In Št Petra na ovinku Drave. Seda), ko se je v rje s polnim Jarom uprlo ie solace. pa so se razcvele med trtami todi marelice ia nizka, košata drevesa se smejejo v svojem belem in rdečkastem cvetju, da mora zaigrati še tako zakrknjena notranjost. Tudi po vrtovih ie cveto, toda najlepše so pač mareliee t2m. kjer so doma, med vinsko trto. Obiščite jih danes, če bo šolnina nedelja. Saj so take ljubke in mehke velikonočne stezice po zelenih tratah na obronkih vinogradov. ar— Časopisna reklama. Včeraj so po mariborskih ulicah velikodušno razdajali brezplačno cele kupe zagrebškega dnevnika »Jutarnji list«. Ljudje se prav pridne segali po zastoniskem papirju in smo prav radovedni, če bo tudi kaj efekta za list. a— Ljudska univerza. V ponedeljek ab A. uri nadaljevanje etičnega cikla. Prof. dr. Dolar predava o zgodovini etičnih struj, 3— Esperantsko društvo v Mariboru ima svoj redni občini zbor v torek, dne 5. aprl-Ja ob 30. zvečer v posebni sobi hotela Hattrwide!. Jurčičeva ulica. Glavna točka sporeda je poročilo odbora o delovanju v preteklem leta. 515 Iz Celja no udejstvovanje, ki ga rabi tudi še naša sedanjost in bodočnost. e_ Stavbeno gibanje v Celja. Mestna hranilnica in Lastni dom sta odpovedala vsem strankam v hišah na Kralja Petra cesti št 24, 25 in 27 in v Vodnikovi ulici št 2 lokale in stanovanja za prvi junij 1927, ker mislita te stavb« podreti in še v letošnjem letu zgraditi fundamente in spodnje pTO» s+ore za novi palači Radi prošnje strank jim je bivanje v teh hišah dovoljeno naj' kasneje do 1- avgusta, s katerim morajo biti stanovanja in lokali prazni. e— Občni zbor podružnice Slov. lovskega društva v Celju se vrši v soboto 9. aprila ob 4. popoldne v hotelu Balkan v Celju. Iz Kranja e— Smrtni slučaji radi prekoračenja stra-hevalae pravice. V včerajšnji številki smo javili, da je umrla v Celju na Glavnem tr« ju trinajstletna Justina Pahornik, učenka zavoda šolskih sester ter hčerka tovarniške delavke Marije Pahornik. Ker so se pri svrliču pokazali sumljivi znaki na glavi, je odredila sodnija obdukcijo, ki se je trvr• iila včeraj popoldne ob dveh. Izvid te ob« dukcije je pokazal, da je Justina umrla rad: udarca na glavo. Imela ie prebito 5en4» in kost. Njena mati je hišnica v hiši it 17 a« glavnem trgu, katere lastnica ie vdova <5er*at. T« ji je radi rajnih nerednesti, ki jih ie delale pokojna deklica, odporedala službo hišnice in s tem seveda tudi Stsnoi vanje. Mati je v svoji razburjenosti in jeji C? v kaznovanju hčerke predaleč in zakri« vila s tem njeno smrt. e— Občni zbor CM podružnice v Celju. Moška in ženska podružnica CM družbe v Celju sklicujeta za torek, dre 5. t m. ©b 30. uri v eeljski Narodni dom svoj retfo! ofcčrj; zbor. na katerem s« bodo podala po« ročilg o pretečenetn poslovnem letu in iz« vršile volitve novega odbora. Želeti j«, d* bi celjsko narodno občinstvo z obilno ude» ležbo vsaj tej velezasluieni narodni orga* mzacii izkasalo svojs priznanje » po« membno naobrnalmo delo v pretek« kasti ter sa C iivfrotm hi r—. 80!etnico rojstva praznuje aanes go« spa Josipina Puppo, posestpicg v Kranju in vdova veletrgovca g. Puppa. Daleč okrog obče spoštovani jubilantki naše ie* stitke! r-r- Nedeljska gasilska služb*- Kranjsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je zopet uvecflo nedeljsko gasilsko službo, r— Prodaja oljk v korist Kola. Jutri bo« do prodajale na stojnici polag mestne hi» še odbornice Kola oljčne vejice v korist Kranjske podružnice Kola jugoslovecskih sester. Pridno sepii^e no ejicah! r— Nov gostilničar na Šmarje t ni gori. Z d našniifc dnern je prevzel gostilno na $marjetni gori nad Kranjem v najem go« sood Jtarfiaj iz Ljubljane. r— Popoldanska sokolska akademijo. Danes ob 18. priredi Lranjski Sokol v ve« liki dvorani Narodnega doma notranji na« stop vseh oddelkov. Program je skrbno naštudiran in bo po svoji pestrosti zado voljil vsakosar. Nocoj torej vsi v Narodni dom! r— i zolsko društvo v Stražišču pri Krat niu priredi danes ob 4. jjop. v Sokolskera domu predavanje o »EleKtriki ozir. ne« varnostih elektrike pri gašenju« s slikami. Predava inženjer Jezeršek Ivan. Ker je pre« davanje zelo podučno za ljudstvo, zlasti še za gasilce se želi čim večje udeležitve predavanja. r— Ponovitev igre «Bratje sv. Bernarda*. Na splošn željo prired: gledališki oder v Kranju v sredo 6. t. m. ob 20. in na cvetno nedeljo 10. t. m, of- !5 igro aBratje sv. Ber« nardan, i.i ie dosegla naravnost sijajen uspeh. Iz Novega mesta U— Nogometna tekma na Loki. Dane« se bo vršiia na Loki prva nogometna tekma v tej seziji med tukajšnjim Š. K. Elsnom in S K. K rakovo iz Ljubljane Ker je Krakovo momentano v zelo dobri formi, domači pa bodo igrali v novi postavi, obeta biti tekma zelo zanimiva. Današnja prireditev je tren-ning-tekma pred prvenstvenimi tekmami, pri katerih Elan letos prvič sodeluje. n— Prodaja oljk * Novem mesto. Podružnica »Rolašic je Dostavila v petek svojo stojnico z irdečo marelc. pod katero so prodajale članice za bližajočo ee cvetno nedeljo oljke. Kliub veliki zalogi =o bile oljke v dobri uri razprodane. n— Proglasitev u mrtve. Okrožno sodišča v Novem mestu je proglasilo za mrtvega Petra Eržena, ssmskeea kočarja v Račji vasi št. 22, občina Cerklje "ob Krki, rojenega L 1878 v Krški vasi, in Franca Lenarčiča, posestnika h Ceste št. 9. občina Videm v Dobrepo-tjah. rojen«?a 1. 1870. Prvi je bil ujet 1. 1016 na ruskem bojišču in ni biio od tedaj nobenega glasu o niem, <1 rud pa ie oiše! v Nemčijo, od koder se ni oglasil 80 let. n— Občni zbor ZadrHge krni&fpT ia kroja-čle v Novem mestu -e je vršil ob precejšnji udeležbi članstva. Sklenjeno je bilo, kar najbolj izpopolniti organizacijo v področju no-vomeškess okraroega srlavarstva. n— Boikct tOTarniSkim izdelkem. !fovom«-5ki čevljarji so napovedali bojkot tovarniškim izdelkom, ker so bre7 dela in je njihov soeiialni položaj naravnost neznosep. Bojknt bodo izvajali na ta način, da ne bodo sprejemali tovarniških izdelkov v popravilo. V gledališču in na koncertu ie kašlianje zelo nepnettv m neumestno, - ANACOT PASTJI.F Vas nred tem čuva o. Vprašanje je seveda, ali M bo ta bojkot praktično tudi obne&eL n— Sprejem * obeiasko »rez«. V občinsko ivezo so bili »prejeti Alojzij Reitz, Jožica Mozetič. Ana Butala, Uršula Pahor in Martin Rozman. Prožnja Marije Otavnik je bila začasno zavrnjena. n— Revizija oMinskih račanov. Za pregledovale« računskega zaključka M L 1926 sta bila izvoljena občinska odbornika Perko in Vales. Iz Zagorja z— Gospodinjski tečaj. Pod vodstvom ge. Svetel ia Ljubljane obiskuje gospodinjski tajaj »Kola jug. sester« nad 60 oseb. Zanimanje za tečaj j« tako Iz delavskih, kakor tudi iz boljših krogov zelo zadovoljivo. V petek 30 napravile go Jenke pod vodstvom gospe Svetel poučni izlet v Litijo, kjer ao jbiskale tekstilno tvoreieo in druge naprave. Tečaj se vrši še t« mesec. z— Obini zbor SDS. Krajevne organizacije SDS v Zagorju občni zbor bo v sredo 6 apr. ob 18. uri v "Sokolskem domu. Dolžnost vsakega somišljenika je. da se občnega zbora sigurno udeleži. C« kdo bo prejme vabila, naj smatra to za obvestilo. Pred občnim zborom be vpisovanje novih članov. Poroča tudi delegat i« Ljubljane. s— Sejem. Sa cvetni četrtek se rret običajni letni sejem v Zagorju. Županstvo je na sejmišču za živino napravilo oddelke z napisom za vsake vrste Živino. Najstrožje je za-branieno ustavljanje ali prodajanje živine na cesti proti sejmišču- Županstvo tudi opozarja, da sa morajo lastniki živine za vsako žival, katero prodajo mesarju, izkazati z živinskim notnim listom. " s— Utopljenec v Savi. V petek proti večeru je železniški čuvaj štev 534 med postajama " Zagarjft-Sava naznanil, da je videl v Savi truplo moškega utopljenea. z— Sajenje hmelja, V Zssorak! dolini ia par let posvečajo pažnio sajenju hmelja. Ker ie zemlja usodna za to rastlino, so pričeli • sajenjem hmelia tudi v Zagorju. Več posestnik«- letos sadi hmelj na prikla.tnih parcelah isr upajo, da ?e s tem gospodarsko opo. morejo. h Trbovelj t_ Občni ihor Gaiilske okrajne lupe. Danes ob 10. dopoldne « bo vršil v Gaail-ekem domu na Vodah občni zbor gasilske okrajne župe. t— Zgradba infalidskega doma. Občinski zastop je prepusti! Konzorciju za jgradbo invalidskega doma v Trbovljah zemljišče na bivši občinski opekarni pod sledečimi pogoji: Stavbni prostor se prepušča konzorciju šele takrat, ko bo sezidan invalidski dom. Gl&le pravil konzorcija zahteva občina, da se vnese v I 15 besedilo: .Cisto društveno premoženje z nepremičnim in premičnim imetjem dobi v slučaju razpusta invalidskega doma invalidska*organizacija v Trbovljah. Ce bi pa ob času razpusta invalidska« doma ne bilo invalidske organizacije v Trbovljah, se prepusti invalidski dont z vsem imetjem v uprava trboveljske občine, ki ga mora uporabljati edino ra vojne žrtve ali civilne pohabljence. Če bi pa po poteku 10 let ne bilo nobene invalidske organizacije v Trbovljah, postane vse premoženje la?! trboveljske občine. t^ Lieeneovanje plemenskih bikov ro bo vršilo v torek 5. aprila ob P dopoldne na sejmišču v Trbovljah. t_ Na seji stavbnega odseka v četrtek je bilo sklenjeno, da se poveča in renorira občinska stanovanjska hiša na Piškovcu. t_ Izreden občni zher Bratevske skladniee v Trbovljah je sklican za nedelje 10. t m. Vršil se bo v čakalnici zapadneea obrata. Na dnevnem redu so volitve novega odbora. Ker zahteva delavstvo splošne volitve, ni izključen". da se bo izreden občni zbor odsodil Izjava Izjavljamo s tem, da g. Franjo Brložnik, bivši zastopnik tvrdke ^Spectrum*. filijal« ka Ljubljana ni bil nikdar v naši ali rs.? zastopnik It. tudi sedaj ni. 509 Maribor. 2. aorila 1927. »KRISTAL« d. d. tovarna ogleda! in brušenega stekla Maribor. MVan Kaster" kakao poskusite kvaliteto »Goold« in »Special« katere dobite v vsaki boOši trgovini. Vremensko morocilo Meteorološki zavod v ttuhliain 2. aprila 1927. Višina barti-netr:: - m Kraj Cas /pazovanja T ta Ljubljana (dvorec) . . , Maribot , , . Zagreb . • ■ . Beograd i t • Sarajevo , , » Skoplje . . , . Dubrovnik . k Split Praha 7 S. 14. 21. 1/Č97 175^-8 " 7 S9 t li762 0 ■i 7S9-0 , 75-8 3 756 4 8 756 8 J 754 6 I m 5 a53 1 S 76"J'S 1 & § 1 "štsj -i Sittr vetra Ir brgint v metrih io 7 Padavine Vrst« v bi de 1. an 1 11 mimo _ meela " 1 I 1 7 9J H 1 megla 124 45 N 1 b j 8-2 H S I 0 o-O 91 NW 5 5 [ 7« 91 NW 2 lu 8-0 94 cnirno megla 4-0 HI mirno 8 i 101 73 Tirno 10 110 8^ E 1 9 del 1.0 j 10-0 55 NE 5 7 i-o! - mirno h dež 1-0 1 Solace vzhaja ob 5.37, zahaja ob 18.30, luna vzhaja ob 6-56, zahaja ob 21-53. NajviSja temperatur* daces » Ljubljani 12.9, Dajnižja 0-5 C Vremenska siruasija je bila nad Evropo ves pretekli teden v gliv nem skoro popal« cena nespremenjena Ruski vzhod ima Je vedno pravo huda zimo. Visok tračni tlak, ki M Je tiataporvil tamkaj, se b« gane nikamor; zato se dr« žijo mrzle zračne plasti na mestu in ves teden vlada hud mraz nekako od poljske in romunske meje pa do Urala in seveda še čez; v Povolžju imajo do 20 stop. C mras* še vedno. Ker je vreme tamkaj mir« r.o, se ne more mrzli zrak raztegniti proti zepadu ali jugu, prav tako pa ruski zrak ovira depresijo, ki je k vedno nad zapad« no m srednjo Evropo, d« ne more oditi proti vzhodu, kakor se sicer zgodi obi« tajno. Med angleškimi otok! in Italiio ter Bal« kanom je ves teden zračni tlak nizek: * tem podolgovatem depresijskem območju ae poeamezna središča okrog katerih krp« SUo ančai rrtinci io kjer t« Locecetrna Gospodarstvo Tedenski borzni pregled slabo vreme, Le ta središča 9C nekoliko spreminjajo, ter povzročajo v v»«n depre« sijskem območju ns|lo m«njav»nj« deaev« nih rn jasnih, toplih m hladnejfih dni, več« jih vremenskih sprememb P« morejo doseči Take niti ae more ruaki rara« prq» dreti do nas, prav tako kakor se tudi jugu ne dovoli prevladi in vspričo tega topli zrak s Sredozemskega morja ne more pre« plaviti na^ih keajev ter aproiiti prave po« mladi Tudi drugod po kontinentalni Ev« ropi s pomladjo niso dosti bolj napredo« vali nego p^i nas. Dunajska vremenska napoved i* nedf ljo; Hitro izboljšanje, precej jasno. Trielka vremenska napoved u> nedeljo: Lahni vetrovi z vzhodi severovzhod«, ne. bo izpremenljivo, a večinoma jasno, tem« peratura od 8 do 16 strjpinj, moric aeko> liko razburkano, ad Kranj Popoln mir na tržišža zasebnih vredaot. — Prillčna nestalaosi državnih vrednot — Normalen razvoj deviznega triilea. — Dlaar * C arih u se drli. _ Krepak akek lire. Zagreb, 2. ttprila. Na tržideu baučaih ia Udustnjakih vredaot je vladalo ves teden mirno razpoloženj«. Promet je bil 8 talno majhen. Od bančnih vrednot so se trgovale največ močnejše delnice skoro po nespremenjenih tečajih. Od industrijskih so bile deležne večjega zanimanja Trbovlje, ki so se zaTdjučevale po 480—440. Cvretejše so bile Vevče pri J «5 — 14750. Tudi Drava je bila čvrsta. Državne vrednote so bile prilično nestanovitne. Zlasti se je gibala Vojna Skoda, ia to pod vplivom vesti o dajanju nove količine obveznic kmetovalcem v prečatiskih krajih. Promet ni bil poseben ne v Zagrebu ne v Beogradu. Tečaj promptne se je gibal med S87 in 842 z majhnimi razlikami za termioe. Investicijsko se je držalo precej krepko na stanju okrog S6.5C — 87 a priličnim povpraševanjem. Agrarne so se iskale večinoma po 54, a blago ee je držalo okrog 54J50; zaključki prav redki. Devizno tržišče »e je ta teden umirilo. Prejšnji naval kupcev na močnejše devize je prenehal in se je omejil na nujne potreb«. Tečajnih sprememb ni bila posebnih razen v devizi na Italijo, ki se je koncem tedna, zlasti včeraj, krepko dvignila. Včeraj je dosegla eelo 265.75 z blagom preko 266. Pozneje je zopet malo popustila. Narodna banka je pokrivala večino povpraševanja po devizah. Promet se je gibal dnevno okrog 7 milijonov dinarjev; le v pondeljek Je presegli 10 milijonov dinarjev. V današnjem svobodnem prometa »e je deviza na Italijo zaradi svoje mednarodne čvretoče dalje okrepila in je zabeležila 268.50 za blago. V Curihu je dosegla včeraj zvečer tečaj 24.55, ki je najboljši njen tečaj tekom zadnjih dveh let. Napram nizkemu stanju v zadnjih dneh avgusta 1926 ae je lira popravila ta okrogle 50 odstotkov. Sedanji ponovni skok lire se nanaša na deflacijske mere italijanske vlade. Druge devize so bile v zagrebškem svobodnem prometu v glavnem nespremenjene. — Vojna škoda se je obdržala na včerajšnjem nivoju in je notirala 88? d« 38S. Promet minimalen. Ljubljanski trg Na trg prihaja vedno več zelenjave, ki pa je še precej draga. Včeraj ie bilo na trgu izredno mnogo krompirja, ker pač visoka oene izvabljajo kmetovalce do oddaje sicer majhnih zalog. Gotovo pa tudi pomanjkanje denarja sili kmetovalce do prodaje krompirja. Zaradi velikih količin na trgu so včeraj cene krompirju na debelo nekoliko popustile. Na trg prihaja že tudi o o vi tržaški krompir. Perotnine. katere je pred daevi primanjkovalo, ie bilo včeraj zopet prav mnogo na trgu. Jajc je na trgu dovolj po nespremenjenih cenah. Manj je na trgu jabolk, ki so prav draga. Cene svinjskemu mesu in slanini so poskočile, kar se oa pomlad običajno dogaja. Bile so v minulem tednu naslednje cene: Meso in mast: eovedina 10 — 18, ta-letina 17 — 20, »vinjina 22 — 28, slanina 22 — 24, masi 24 _ 25, gnjati 80 — 85, pre-kajeno meso 25 — 80, koštrunje maso 13 — 14, jasmjetina 20, kozličevina 20 Din kg. — P e r o t n i a a: kokoši 80 - 40, petelini SO — 35 Din komad. — Domači zajei: 10 — 80 Din komad. — Ribe: karpi 25 — 80, ščuke 20 — 30, postrvi 60. klini 15 — 20. mrene 20 — 25, pečenke 10 Din kg. — Mlečni proizvodi: mleko 2.50 _ S Din liter, sirovo maslo 44. čajno 55, kuhano 44, bohinjski sir 96 - 40 Din kg. 3 a j e a: 0.75 - 1 Din komad. — Sadje: jabolka 8 — 12, fitre 10 — 12, luščeni orehi 86, nelu-šoeni 14 Din kg, oranže 0.75 — 4 Din komad. — Špeeerijskoblago: kava 42 — ?fi, sladkor kristalni 15, v kockah 17, riž 8 50 — 10. so! morska 3.50, ksmena 4, čaj 75 Din ke. _M1 e v « k i proizvodi: moka »0< 5.50 — 6, »J,- 5.25. kaša 6 — 7. iešprenj 6 — tO. ješprenjček 12, turščična moka 3 — 4, tur-ščični z-.irob 4 — 4.50, pšenični zdrob 7, ajdova moka 6 — 7, ržena 4.50 — 5 Din kg. — Kurivo: premos 42 Din 100 kg, drva trda 150, mehka 75 Din kubični meter. — Krma •ladko seno 100, polsladko 80. kislo 75, slama 50 Din 100 kg. — Zelenjava in so-č i v j e: ajsoriea 16, berivka 50, motovileč 15, radič 12 Din kg, elavnata solata 8 — 4 Din glavica, pozno zelje 10, rdeče 8, kislo 4, ohrovt 5 — 6, karfijela 8 — 10, kolerabe 4 — 5. podzemltie« t6. čebula 4 — 5, česen 8 _ 10. krompir na debelo 1.75 — 2, na drobno 2 — 2.25. krompir novi tržaški 11 _ 12 Din kg. Mariborski trg Včerajšnji tre je bi! izredno dobro obiskan in založen. Krompirja so pripeljali kmetje 86 voz in ga prodajali po 1.60 — 2 Din kg. Sla-Hinarji so pripeljali na 42 vozeh 140 zaklanih svinj ter prodajali meso po 15—20 Din kg na drobno ln po 15—17 Din kg na debelo. Ostale cene: Perutnina: kokoši 45 — 50. piščanci 20 — 82.50, rcce 45 — 55, gotri 80 do 100, purani 90 — 175 Din komad. Kozli-či: 90 — 100 Din komad. Demifi zajel: 15 do 30 Din komad. Fižol: 2.50 — 3 Din liter. ZelecjaTa in sočivje: česen 10 -- 18, čebula 5 — 6, kislo zelje i, kisla repa 2 Din Vg. karfijola 5 — 8, ohrovt 1—3, glavnata solata 1_„2 Din komad. Sadje: jabolka 4 do 7 Din kg. Mlečni proir»od|: mleko 3 — 8.50, smetana 12 — 14 Din liter, maslo siroro <* do 60, čutno 60 — P5. kuhano 50 Din k?. Jalra: 0.78 — 1 Din komad. Med: 80 — 35 Dtn kg. Dalje so kmetje pripeljali 20 voz sena, 8 otave. 10 slame In 2 voza škoperv. Cene: 75 _ 90. otava 90—95. slama 85 — 40 Din 100 kg. Skopi 1.50 Din komad. Tržna ooročDa Dunajska bena za kmetijska prodnkt* (L t. m.) Terminski tečaji ebic«r:ega tržiSča te glase skoro v rseh predmetih približno za 1 cent višje, d oči m eso argentinska tržišča nespremen'eaa. Na dunajskem trJiščn neznaten promet. Povpraševanje zelo omejeno. ! Turičiea aokszuje slabo tendenc« Uradne ' notic« so ostale nespremenjene c Za tihe likvidacijo Šlatenske bauke. Iz Zagreba poročajo, da vedno bolj zmaguje misel tihe likvidacije Slavenake banka, a čimer bi ae najbolje zaščitili interesi upaikov. Zastopniki velikih upnikov so začeli te dni pogajanja a skupino zagrebških teleban k. ki bi po sprejemu poravnave z upniki izvedla tiho likvidacijo. Po tem načrtu bi bili v celoti izplačani upniki, katerih terjatve ne presegajo 10.000 dinarje«, a večji upniki bi dobili kvoio od 50 do 60 odstotkov. V Zagrebu menijo, da bodo vsi interesenti Slavenake banko sprejeli ta načrt, ker bi v primeru konkurza upniki spričo ogromnih konkuranib stroškov pretrpeli občutno izgubo na svojih terjatvah ln bi tudi odpadla vsota 80 milijonov dinarjev, kalero so sklenili pričevati Lilnder-bank. Trboveljska premogokopna družba in domači člani ravnateljstva v primeru izven-konkunsne likvidacije. b Pomanjkanj« gotovine v Ljabljani. V ljubljanskih trgovskih krogih tožijo, da kljub vestem denarnih zavodov o preobilici denarja, ki se često ne da plasirati, obstoja občutno pomanjkanje gotovine. Vzroki tega bodo tičali pač v viaokib obrestnih merah ln v pretirani previdnosti bančnih zavodov glede' podeljevanja tekočih kreditov. w= Polovična vožnja s pprniki za udeležence kongresa gospodarskih zbnrnie t Splita. Jadranska plovidba, Dubrovačka paroplovi l-ba, Paroplovidbeco društvo Boka in Kašte-laneka plovidba so dovolile 50% popust za vožnje s parniki udeležencem splitskega kongresa gospodarskih zbornle. ki se bo vrši' 5. In 6. maja t. L Popust velja ia dobo »i 30. aprila do 15. maja t. L s= Jagoalavenska banka, d. i r Zagrebu. Dne 28. marca t l. se je vršil pod pred&ed-nlštvem predsednika gosp Oskarja Weiszr maserja XVIII. redni letni občni zbor Ju-goslavenake banke, d. d. Občui zbor je vrel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanj:! v preteklem letu. odobril zaključne račune in soglasno sprejel predložene mu predi Lige za razdelitev čisteča dobička v znesku od 11,481.522.87 Din. Na podlagi zaključka občnega zbora ee bo izplačala 9dividen-ia ter se bo kupon št. 18. za leto 1926. vnovčil z 9 Din po delnici, in to počenSi od 29 mar-ea t. 1. na vseh zavodorih blagajnah. Ostanek dobička se bo uporabil za dotiranie fondov in za prenos na tekoč« leto. Delo te banke, kakor s« razvidi Iz poslovnega poročila in bilanc«, je bilo vodeno s konservativnimi načeli in je doneslo normalne rezultate. Poslovno poročilo in zaključni računi banke se pošiljajo na zahtevo Interesentom brezplačno. zr. Beograjsko tre»v«tTo za obnovitev trgovinskih stikov z Rusijo. Te dni se je vršila plenarna seja beograjske Trgovske zbornic?, na kateri se je povdarjala želja, da bi Jugoslavija čim prej obnovila trsovinske stike z Rusijo. Glasovi, da bi se z Rnsiio čim prej sklenila treovinska pogodba, so torej vedno glasnejši. Važno je. da »e je za to odločno izreklo trsovstvo naše prertnliee. = Občni zbor Z»ese trgo*«kifc arremiiev in Mdrnc za SloTenijs s« bo vršil 24. aprila 1.1. v Ptuju. Predhodnega dn« popoldne bo v Ptuju predkonferenca zveznih delegatov, fci Ima pripraviti sklepe ln resolucije za občni zbor. := . nova publikacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je na prodaj pri založnici sami in v knjigarnah. = Zastopniki pnliskih gospodarskih krogov prispejo v Jugoslavijo. !z Beograda poročajo, da bo v maju t. 1. prispelo v Jugoslavijo 30 uglednfh zastonnikov poljskih iwtu«trlj-cev in trgovcev. Beograjska Trgovska zbornica je na svoti plemarni seji te dnf sk'eni'a prirediti gospodarskim zastooriiVom bratskega naroda lep srprejem. = Gospodarska literatura. »Rackarstvo,. 4. številka, je izšla te dni z običajno bogato vsebino. Med številnimi članki je eden tudi v slovenščini. Letno stane ta nrvorr^ni gospodarski mesečni časopis 250 Din. Glavna administracija: Zaereb, Marovska 80. - b,-veštaj o sbera Centrale indtmrii-kih korpo-rarija SHS, ki se je vršil 21. februarja t. !.. prinaša posamezne referate ra resolucije zbora. — mark Borse CXi«TI?. P.ooprad 9.1305. Berlin 123.27. Yerk 519S75, I>ondon 2525 in ena eumfak«. Pariz 20 805. SfHan 54 575, prsga 15.40, Bij-dlinpe«* 90 728, Boka"«- 520. SofiVi 3.75 Dwbf| T8.15. TRST. D svite: Beo««?—« 36!» — 87.42. Dnrial 293 — 303. Prasra <»2 35 - 6? 88. Pariz 82.67 — 8328, London 102.55 - 102.96. N>w York 21.08 — 21 18. Curih 405 - 409. Pu-dlmrtSta 365 — 375. Bukarešta 12.50— iS50: valute: dinarji 35.6750 ^ 37.1750, dolarii 21.08 _ 21.13. DUNAJ. Devize: Beograd '2.46—12.5«. Berlin 168 26 _ 16« 76. Budimpešta 123 P3 dn 124.23 Baksr^šta 4 38 — 4 40. Lond-n 34 4T do 34.58, Milan 33 51 — 33.61. Nevvorl: 709.55 — 712.fS>. Pa>n7 27 «0 — 27 90. Prasra 21^125 — 21-09(25. Sofija 511 In enz šestnaj-stinka do 5 15 in na 5.==tanjst:n,'a. Vsrkava i 79.15 _ 79.^.. f>»rfh 136 4." — 136.?«5-, vs-' 1 u t e: dinarji 12.45 — 124S1. I>evi»a Beaerad na Mtalih borsah: v Pragi 56285, v Berlin« 7.396. j&umunski kralj Ferdinand, cčc kraljice Marije, je zelo nevarno obolel. Električni pogon in socijalno vprašanje V zadnjem stoletju se je industrija tolikanj razvila, da pogled na vse te dobrine navdaja človeka z občudovanjem. Zahvalo za ta napredek smo dolžni predvsem po«plošitvi parnega stroja. Kakor povsod, kaže ta pojav tudi Vkojo senčno stran. Cim bou se danes proizvaja na veliko, tem bolj se je zmairišal pomen posameznika. Človek postaja čedalje bolj avtomat, gola številka. VciiKan^ke tvorn.ce priviačijo vedno več delavskih množic, ki so na ta način izpostavljene telesnim in nravstvenim pogibelim. Sela se praznijo, zmisel za družino ugaša, zli nagoni bohotijo: nezadovoljstvo, nered, upor. Sloveči ameriški tvorničar Ford je ondan izrekel misel, da se bo v doslednem času dalo pomagati tej bedi. «Ni nemogoče!« je iziavil, «da se bo moglo spričo izpopolnjenega orodja in z dobavljanjem gonilne sile na dom znatno število izdelkov napravi jati doma. Obrt se je razvijal od ročnega dela proti strojnemu delu v tovarni na pogon. Zakaj se ne bi sedaj mi vrnili k mehaničnemu delu na domu, t. j. izkoriščali v domačem ognjišču distributivno energijo?« Enako jc zagovarjal povrat k individuelni proizvodnji že «Figaro» 1. 1891. Ostvaritev te zamisli je pa seve dandanes dosti mož-nejša nego takrat. Sedaj se po zapad-nih državah misli na to, kako bi se skrita sila prirodnih energij-slapov, vodnih tokov, vetra, morja — po načrtu. zaiemala in dovoiala na dom po kablih. Ta telemehanika bi razbremenila prenatrpane tvornice. Hišni motor bi obnovil osebno pobudo, krepil izvirnost poedinčevo, jačal družinsko skupnost. Strojstvo bi se privedlo do svoje prave vloge: postalo bi delavcu pomočnik in bi nehalo biti njegov krvnik. Flettnerjev rotor na krila in svetlobno kolo Znani dunajski izumitelj rotorne ladje Anton Flettner je 'skonstruiral zopet nov tip rotorja. To pot mu ni šlo za pogon ladij, marveč za pridobivanje električne energije v malem obsegu, t. j. za posamezne vasi ali posestva, ki so preveč oddaljena od kaloričnih ali vodnih električnih central. Tudi novi motor izrablja energijo vetra, ima pa pred drugimi turbinami na veter to prednost, da poizvaja že pri razmeroma šibkih vetrovnih tokih velike energije, dočim delajo ostale turbine ekonomično le ob močni sapi. Popolnoma na novo je preuredil Flettner tudi veternice za pogon dinamov. katere je krstil za svetlobna kolesa. Rotor s krili je 'ia videz istoveten z ladijskim rotorjem, deluje pa na povsem različnem principu. Predstavljajmo si podolgovat votel val, ki je v smeri osi prerezan v dve enaki polovici ter razmaknjen za dve tretjini polumera. Na ta način nastale zračen kanal v obliki črke S. Tu lahko veter popolnoma odda svojo energijo, in rotor se vrti z veliko silo. Posebno prikladen bo novi rotor zi pogon črpalk. Če ie hitrost 2.5 m v sekundi, doseže rotor polovico dela-zmožnosti že pri treh metrih vetrovne brzipe in dela s polno silo. kadar piha veter s silo 4 do 5 m na sekundo. Pri močnejših vetrovih, ki bi lahko rotorju škodovali, pa se avtomatično odpro stranske zaklopnice, ki spuste nepotrebni veter na prosto. Flettnerjevo svetlobno kolo ima obliko propelerja, ki je napravljen zelo enostavno. Že pri šibkih vetrovih začne svetlobno kolo izrabljati veter za pogon dinamostrojev. Krila tega propelerja so iz tanke in jeklene pločevine ter nimajo nobene opore. Ko se začne propeler vrteti, se krila zavoljo sredobežne sile napno in peneso v tem stanju tudi močne vetrovne pritiske. Velika krila pa takoj v začetku ne morejo zavrteti propelerja, ki nimajo nikake odpornosti. Zato je pritrdil Flettner nad glavnimi krili še par pomožnih manjših kril. ki delujejo ie toliko časa, dokler propeler ne doseže zaželjene hitrosti. Propeler žene dinamo, napaja veliko akumulatorsko baterijo, od katere prejema električni tok za žarnice in za električne motorje, ki gonijo poljedelske stroje. Poglavitna prednost novih Flettner-jevih izumov obstoji v možnosti izkoriščanja šibkih vetrov. Tam bodo Flett-nerjevi motorji uporabni tudi v goratih krajih, kjer dosedanje turbine na veter radi nestalnih vetrov niso bile dovolj sigurne. Maščevanje midinetke Francozi smatrajo za besede francoskega slovarja samo tiste izraze, katere priznava Francoska Akademija. Na novo uveden izraz dobi v besedišču francoščine šele tedaj sankcijo, ko ga komisija prizna. Dokler se to ne zgodi, se beseda ne smatra za književni izraz in glasoviti pisci je ne morejo uporabljati. Pred kratkim je pretresala Francoska Akademija dva nova izraza, za katera je bilo predlagano, naj se sprejmeta v slovar. Oba sta spadala Dod črko M. Šlo je za izraz «Mi-Careme' in za besedo «Midinette» Mi-Careme .ie slavje sredpostne srede v Parizu, ko vozijo po pariških ulicah kraljico Pariza z velikim pompom. Vozijo jo na posebnem vozu. ki je bogato okrašen, opremljen s helebardami in za katerim gredo trabanti. Med njimi se pelje na dekoriranem vozu mesar v beli bluzi, z belo čepico, mesarico in z debelim trebuhom. Letos je ta mož tehtal 120 kilogramov. Temu slavju ki se je v Parizu že popolnoma udomačilo, pravijo Mi-Careme. Francoska akademija se je do letos upirala priznati to besedo, slednjič pa se je udala in izraz akceptirala Uprla pa se je akademija sprejemu Midinette. Beseda označuje revna dekleta, katera se morajo preživljati z 1 ročnim delom in ne zaslužijo čestokrat niti za skromno kosilce. To besedo so že neštetokrat rabili francoski pesniki v svojih delih, toda Francoska Akademija je še vedno noče priznati. Zato so sklenile midinetke, da bodo javno manifestirale svojo nejevoljo napram temu odklonilnemu stališču Francoske Akademije. Sklicale bodo pod pokroviteljstvom pariških študentov protestno manifestacijo, po kateri poneso s palmovo vejico okrašeno lutko v obleki francoskih akademikov v sprevodu in jo po protestnem zborovanju vržejo v Seino. Peš iz Cambridgea v Oxford Štirinajstega marca t. 1. ob 15.20 so se štirje študentje z univerze v Cam-bridgeu napotili peš v Oxford, da obiščejo tamošnje kolege. Povdariti velja, da ni nobeden teh štirih pešcev član kake športne organizacije; njih namen je bil pokazati, česa so zmožni mladi ljudje brez slehernega sportskega treninga. Cambridge in Ox-ford sta drug od drugega oddaljena 132 km. in četvorica je sklenila, da premeri razdaljo najkasneje v 24. urah. Vreme jim ni bilo naklonjeno. Že takoj spočetka jim je nagajal dež in ledena megla jim je oteževala orijentacijo. Največ neprilik pa jim je povzročalo blato na razrvanih deželnih cestah. Vrh tega ie enemu tovarišu od naporne hoje otekel gleženj, da je komaj vzdržal hitri tempo. Dospeli so slednjič do prvih predme- Sušenje novih stavb v Nemčiji V Berlin kjer ie pomanjkanje stanovanj še mnogo občutnejše kakor pri nas, so za* čeli sušiti jedva dograjene hiše s posebni« mi stroji, ki proizvajajo vroč zrak. Tega dovaja;o s cevmi v notranjost zgradbe, ki se v dveh do štirih dneh povsem osuši in se stranke takoj lahko vselijo. Novi avtomobilski rekordi Iz Daytona-Bacha (USA) poročajo 29. marca: Danes je postavil angleški major Se-grave na svojem novem avtomobilu s 1000 konjskimi silami naslednje tri svetovne rekorde: Na 1000 metrov je dosegel povprečno brzino 326 km 594 m na uro. na 1 angleško miljo (1609 m) 327 km 898 m na uro in na 5000 m 326 km 96 m na uro. Te hitrosti je dosegel Segrave z letečim startom na progi 10 km. Prejšnji avtomobilski hitrostni rekord je znašal 281 km 386 m na uro. Kraljica Saba Največji ljubavni roman sveta! Fenomenalni velefilm prve vrste! Razkošje na dvoru kralja Salomona. Kolo* salna dirka konja in voz... Večni ritem ljubezni in strasti... Tempo — hitrost — dirkanje — ludost... — 500.000 so* delujočih. Višek režijske umetnosti! Prekrasna kraljica Saba ubija v poročni noči svojega moža Armuda, da se reši tirana in osvobodi svoj narod. — Neizmerno bogastvo divne Sabe. — Dirkanje na vozovih. — Zmaga kraljice Sabe. — Mladi David na poti v Jeruzalem. — Ugrabljenje. — Skrivnost kraljičine grobnice. — Gizdavost ii\ sijaj propadlih narodov, ki so živeli in uživali življenje... itd. itd. Vse to je prep.eteno s scenami najnežnije ljuba vi in poezije!! To grandijozno filmsko delo se predvaja danes ob: 3., pol 5., 6., nol 8. in 9. Pri vseh predstavah pomnoženi orkester. ELITNI KINO MATICA, naj-udobnejši kino v Ljubljani. 1 Preskrbite si pravočasno vstopnice! F stij Oxforda; bili pa so tako izmučeni, da so jedva hodili in se jim je pot do univerze zdela neskončno dolga. Pa so pogumno pretrpeli še poslednje težave in končno dospeli na cilj: v torek, 15. marca ob 14.45, torej 15 minut pred rokom. ki so si ga postavili. Hodili so vsega 23 ur in 25 minut, od tega 19 ur 20 minut efektivno, 4 ure in 5 minut pa so porabili za počivanje. povprečno deset minut na vsako uro. Lahko so ponosni na svoj uspeh: 6 km 838 metrov na uro polnih 23 ur ni kar-sibodi. Obsojeni turški novinarji V Carigradu se je vršil pred kratkim interesanten proces, ki je bil naperjen proti Nedžedinu Sadiku begu, lastniku in glavnemu uredniku lista »Akšam«, ter profesorju za sociiologijo na cari-grajski univerzi. Sodišče ga je pozvalo na odgovornost radi nekega člar.ka, ki je obsojal samomorilno epidemijo med mladimi Turkiniami. In te Turki-nje so si vzele življenje radi nesrečne ljubezni. Državni pravdnik je smatral, da je pisec članka proti samomorilni epidemiji mladih Turkinj razžalil turški narod, posebno ženski svet. Članku ie bila dodana tudi karikatura, ki je prikazovala turško deklico, stoječo na Balkanu, ki je metala na ulico vreče, na katerih so stale besede: »Krepost, vrline, čast. morala itd.« Državni pravdnik je Nedžedina Sadika, odgovornega urednika lista «Akšam» in še dva druga solastnika lista strpal v zapor. Nedžedin Sadik se je sicer izgovarjal, da se karikatura, ki je bila posneta po nekem evropskem listu, ne nanaša na turško ženstvo, marveč sploh na evropski ženski svet. Ta zagovor pa mu ni pomagal Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev zapora, tri ostale sokrivce pa na 3 mesece ječe. Kitajska revolucijonarka Hči Evgena Čena, zunanjega ministra kan« tonske vlade, ki je vstopila v provizorno šanghajsko vlado. Študirala je v Parizu, je tudi napravila doktorat iz prav* Nogometna tekma stražnikov Preteklo soboto so se v Parizu udarili v rugby»tekmi londonski in pariški stražniki. Zmagali so Angleži v razmerju 8 : 5. Naša slika prikazuje prizor s te tekme. Mordax: Moralen feljton Mene, kakor vsi veste, so zdavnaj obsodili, da sem poosebljana nemorala. Naj spišem še tako resnobno isto-rijo, vendai bodo vsi Bobojedci brskali po njej za ščegeta.iočimi namigi, in naj me, recimo, zasačijo, da molim križev pot, vendar bo to le nov izbruh moje obče znane, v najgrjo nemarnost zavrtane nravi. V teku let sem se tega že navadil. Da bi se bil tudi privadil, ne morem reči; da bi bil s tem zadovoljen, še manj. Človek, hudimana. ie vendarle človek, pa naj bo stokrat Janeza Cmer-de brat in ožji rojak. Oženjen človek posebno. «Zena in petnajst otrok, samih zakonskih, pa takle sloves — ne, hvala Iepa!» sem vzkliknil davi, ko sem se spomnil, da je baš leto dni, odkar so se vsi blagomiselnj pijanci Izkolcali na moj rovaš. In sem sklenil, da proslavim obletnico tako, da boste vsi razočarani. Napišem vam moralen feljton Evo! Moralen feljton — toda o čem? Feljton brez sujeta je veliko bolj nemogoč kakor dober Slovenec brez glave. A dandanašnji, dragi Bobojedci, v teh časih, ko vi živite in delujete, je člo- vek za moralne sujete v sedemkrat prebiti zadregi. Skoro ga ne vidiš ptiča, ki ne bi bil podoben smrdokavri, skoro je ne slišiš pesmi, ki te od nje ne bi bolelo uho. Ali ie še kje kak moralen sujet v prelepi dolini šentflorjan-ski? V tej stiski se ujamem za dražestne mečice svojih sodobnic... Honny soit qui mal y pense! Ne mislim mečic v tistem posebnem, kaj v»m kak0"1 nnmpnn V' tra Ha i" j —n- jo v neurejenih glavah in razbrzdanih domišljijah. Menim, da si človek lahko predstavlja nečakinjo nrez tetke in mečice samo do dveh tretjin nogavic. Če se med hrupom prerekanj o ženski modi oglašajo cerkvene avtoritete, ki niso mojega naziranja, ampak ki razpravljajo in po tem takem tudi čutijo v znamenju zvrhane nogavice, ne morem jaz nič za to. Vobče naj se prosim protokolira, da mečic vso zimo skoro nisem opazil. Šele ko je nedavno tega posijalo solnce in je zadišalo po zemlii in zairomazelo po Šelenburgovi in Aleksandrovi — šele tedaj je palo vame kakor razodetje: mečice!... Odkril sem iih kot izrazit j pomladni pojav in tako tudi izprego- j vorim o njih, če dovolite. Ali mar niso pomladni pojav? Bože 1 moj, na asfaltu ne uspevajo vijolice; po kamenitih strugah ulic rasto samo mucike, mucike z mečicami, in oko ne more mimo niih. kn'"nr na travniku ne more mimo cvetja. Tudi to cvetč; tudi to poje in pripoveduje s plavnim ali težkim ritmom svojega gibanja — o, kdor bi ver'el o ^m1 O pomladi O prebujenju nečesa, kar ve svoje ime ali pa ga šele ^iuti. o željah 'n težnjah, ki ne vidijo ne poti ne mej... Glej. tu bi se zdelo da hiti koprnenje k dragemu; svobodno ali kradoma. prepovedano ali dovoljeno? Ugibaj! Tam: nekaj zbeganega, razbolelega od sanjarij in ODlašenega po sivi resničnosti se resicnirano vra^a v j°t"išnico neljubljenega doma... Ondi bežita nejevolja in skrb; kaj ju vzbuja? Bolno dete, nezvesti mož, strah pred Damo-klejevim mečem redukcij ali samo račun »impertinentne« šivilje? Ugibaj... In res ugibljemo vsi. Kaj bi tajili, ko je vendarle res! Še stari profesor matematike napenja kratkovidne oči in se zanima. Dva petošolca se mu režita v lirbet. Škodoželine dovtipe zbijata na niegov rovaš. obenem pa sama rasteta v spoznanja, ki jih ie »Kvadratni koren* malone že pozabil... Niti sivolasi frančiškan, glej ga. kako modro halja mimo pošte, se mi ne vidi do- volj zamaknjen v svete misli. Njegovo prepričanje, da «se jih je zaradi žensk že veliko pogubilo,« ni bilo še nikoli tako prisiljeno — ne, hotel sem reči, tnko samozatajljivo in tako zaslužno pri Bogu, kakor v teh časih kratkih kril! Da. In čeprav se rado primeri, da očaran slediš mečicam z očmi in že začenjaš čutiti v sonetih, ko pa se prelepa obrne in jo uzreš iz oblič a v obličje. te zdajci oblije kurja polt, kakor Francoze pod piramidami, ko jim je Napoleon razodel, da gledajo nanje štiri tisočletja — vzlic vsem podobnim katastrofam je dandanašnji že težko verjeti, da je bila v zgodovini barbarska doba, ko so segala krila do glež-niev. KaJar brskaš po modnih žurna-lih iz tistih mračnih in neestetskih dni, te obhaja, kakor da čitaš italijanske službene liste... In vendar imamo priče, ki ne moremo dvomiti o njih. Tako na primer... pred nekaj dnevi sem prebiral knjigo «Une Heure de ma Carriere«: trideset francosk:h novinarjev in književnikov pripoveduje najzanimivejši dogodek iz svojega živlien a. Med drugimi prispevki sem našel zabavno kramljanje Ros-nyja starejšega o tem, kako ie bil prvikrat »tiskan«. Prosim: Devetnajstieten je živel v Londonu, v New Ormond Street, v mebliranj hiši, s petorico mladih tovarišev, ki so se takisto kakor on odpravljali na za-vojevanje sveta. Drug je veroval v sijajno bodočnost drugega; Paul in Er-nesto sta prerokovala Rosnyjevemu peresu vsakateri uspeh. Nagovorila sta ga, da je začel bombardirati »Fi-gara», ki je bil tiste čase prvak med literarnimi žurnali. Zaman. »Figaro« ni obiavil ničesar. Nekega večera je mladi avtor pre-čital prijateljem zgodbico v dvanajstih vrsticah. Navdušenje velikansko. Ker Rosny ne verjame, da bi jo «Figaro» sprejel, si jo Ernesto prepiše in jo odpošlje na svojo pest. Štirinajst dni je minilo. Nedelia je. Razkošen študentovski obed. Pri jagodah izvleče Ernesto časopis — »Figaro«! — in jame čitati. Vsi poslušajo z občudovanjem, Rosny s solzami v očeh, «bolj ganjen kakor Napoleon po vvagramski bitki«: zgodbica je izšla! »Naš hrup je privabil gospodinjo, njeno nečakinjo in služkinjo. Nečakinia je bila prezala mlada Angležinja tiste nedolžne, angelsko zračne podobe, ki ji v drugih deželah skoro ne najdeš .primere... V Annie smo bili vsi zaljubljeni, najbolj izmed vseh pa jaz: Rak ozdravljiv? Rak, ki ga je pred nekaj desetletij poznal le majhen odstotek ljudi, zavzema vedno večji obseg tn postaja že pravcata epldemična bolezen. Statistike trdijo, da število na raku obolelih jedva zaostaja za številom jetičnikov. Ta ugotovitev daje misliti zdravnikom v vseh deželah in naravno ie, da se vsa zdravniška društva bavijo z vprašanjem. kako bi se tej opasni bolezni prišlo do vira. V dunajskem zdravniškem društvu je te dni predava! o raku dvorni svetnik proi. Aleksander Frankel, k: ie posebno povdarjaL da se rak nevarno širi v Ameriki Statistike Zedinjenih držav navajajo obupne številke o naraščanju raka. in kakšna sredstva so nam na razpolago za pobijanje te bolezni? Pod gotovimi pogoji je rak ozdravljiv. Seveda ne smemo čakati, da dospe bolezen v akuten stadij, ampak je treba skrbeti, da jo pravočasno diagnosticira-mo in začnemo z zdravljenjem, dokler je čas. V ta namen bo treba sodobni medicini vzgajati izkušenejših zdravnikov. obenem pa podučevati mlajše. V Ameriki je boj proti raku dospe! že tako daleč, da so v službi moderne higi-jer.e proti raku radio, kino, predavatelji. prižnice in časopisi. Gre za to. da se pravočasno zdravljenje ne zamudi, kar ima tudi odgovarjajoče posledice za bolnikovo zdravje. Rak se zdravi z radijem, ki se je izkazal kot najuspešnejše sredstvo za pobijanje te bolezni. Američani delajo v boiu proti raku z vsakovrstnimi sredstvi in med njimi ne manjka tudi mecenov. ki odpirajo nova pota zdravniški vedi Newyorčan WiHiam Saundes je daroval 100.000 dolarjev za fond. iz katerega bodo prejemali nagrade poleg praktičnih zdravnikov vsi teoretiki, ki bodo z uspešnimi razpravami pripomogli k razjasnitvi pojmov te zahrbtne bolezni. Novinarska razstava v Parizu Novinarski sindikat v Parizu pripravlja veliko tiskovno razstavo, ki se bo vršila še ta mesec. Poleg dnevnikov, revij in tednikov, informativnih in strokovnih listov bodo na ogied stari dokumenti ter rokopis: iz davnih časov pariške žurnalistike. Razstavljeni bodo rokopisi Marata in Kamila Desmoulin-sa: prve številke najstarejših francoskih časopisov, izvod -york He-ralda». ki je objavil proklamacijo o izkrcanju francoske republike itd. itd. Obiskovalci razstave si bodo lahko v originalu ogledali članek Clemenceau-ja v .Homme libre*. katerega je cenzurira! Viviani. objavo vojne napovedi " agencije ».Havas* ter razglas o mobilizaciji v svetovni vojni. Poseben oddelek bo prikazoval avtograme slovečih državnikov, ki jim je novinarstvo glavni ali postranski poklic. Tu bodo v bogati izberi zastopani manuskripti Poin-careja, Brianda. Herriota, pisateljev Maupassanta. Anatola Francea in drugih. Obenem bodo razstavili slikarji svoja originalna dela. ki so jih izvršili za liste. Razstava obeta biti vsestransko .zanimiva in bo tako aranžirana, da bo privlačevala vse plasti Parižanov in tujcev. Dragocen avtograf N"?. a vrni dražbi v Newyorku je bilo ie dni prodano za 51.000 dolarjev (2.S56.000 Dir.) pismo Budtona Gwin-neta. enega izmed šestih podpisnikov na ameriški deklaraciji za neodvisnost G-vinnetvvi avtografi imajo sploh iz-redn vLoko ceno in jih šteje o med najdragocenejše na svetu. Mož, ki jih je pisal, ni sicer nikaka posebno zanimiva osebnost. Zate pa so tembolj požrešni ameriški zbiralci starih dokumentov, ki se tepejo za vsako njegovo vrstico in listino. Avtograi za 51.000 dolarjev je kupil starin ar Rosenbach, ki si je nabavil od L 1925. že pet Gvtinnetovih avtografov. Toda ta pisma so bila znamo cenejša in je najdražje stalo 28.00-3 dolarjev. List. katerega je Rosenbach kupi! sedaj. datira od 12. julija 1776, ter so ga slučajno našli v nekem starerr, skednju. ki je par dni pozneje zgorel. Po- met Gwinnetovih rokopisov tiči v prvi vrsti v tem, da je mož sopodpisnik ameriške deklaracije o neodvisnosti. Za avtografe vseh šestih podpisnike" pa se ameriški bogati svet bolj puli kakor za najmastnejše delnice moderne industrije. Papir in sv. Birokracij Letna produkci a papirja znaša v sovjetski Rusiji 6 milijonov 720.000 kilogramov. Od te produkcije konzumi-ra sam komisarijat za promet celo četrtino. Ce bi hoteli ta papir, ki ga potroši komisarijat. odpeljati, bi bilo potrebno deset vlakov po dvajset vagonov. Letopis 26 železniških administracij, ki oskrbujejo ves promet v Rusiji, tvori pravcato biblioteko z osemindvajset tisoč strani. Uprava vsakega omrežja dobi na leto povprek en milijon 300.000 strani poročil o stan.u posameznih železniških prog. No, če bi ob takih prilikah promet v Rusiji ne funkcijoniral brezhibno, potem ne ostane komisarjem drugo, ica-kor da skočijo pod vlak ... Dama s kamelijami in njena mrtvaška postelja Kaj se je zgodilo s posteljo, ki je na njej izdihnila Dama s kamelijami? Marija Duplessis, junakinja Dutna-sovega romana, je umrla nekaj let preden je prišla Dumasova mojstrovina na oder. Posteljo, na kateri je air.r-!a, pa je kupila tako beremo v pariški »Comoedia«. neka igralka iz em ateljeju za damske plašče, ki ga je uredita tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. V zaioe; krasu:, moderni biago-\i ter bajno lepe svilene podloge. Mnogoženstvo v Egiptu Egiptovska vlada je sklenila omejiti mnogoženstvo na kar najskromnejši obseg. Pripravila je zakonski predlog o predmetu ln ga .'e predložila zbornici. Preden pa je prišel osnutek v diskusijo. so dobili projekt v roke mohamedanski doktorji svetih postav teoiogije na Alazharjevi univerzi in oni so se odločno izjavili zoper ukinitev poliga-mije pri mohamedanskem prebivalstvu. Po njihovem naziranju nasprotuje odprava mnogoženstva mohamedanski veri in bi taka reforma imela daleko-sežne socijalne in moralne posledice. Že danes je število neomoženih žensk v muslimanskem svetu veliko: če bi se mnogoženstvo odpravilo, bi se stanje še bolj poslabšalo in za mohamedanski svet bi postalo vprašanje potomstva odprta rana. za katero ne bi bDo več nobenega leka. Največja zračna ladja na svetu Ameriško ministrstvo za vojno je razpisalo natečaj za ogromno zračno ladjo, ki naj bi služila v prvi vrsti civilnim, pa tudi vojnim potrebam. Ta ladja bo v vsem mnogo večja kakor Zeppellim. ki so jih doslej eradili Nemci. Razpis določa dolžino ladje na 260 m. Balon bo napolnjen s helijem. Za napolnitev celic bo treba 227.000 kubičnih metrov tega plina. Zračna ladja bo oborožena z brzo-strelnimi topovi m bo imeia celo vrsto obrambnih topov. Akcijski radi] balona bo znašal 12.800 km. Zrakoplov bo torej z lahkoto priplul iz Newyorka v London in Berlin. Ta ladja bo opremljena z 12 motorji, ki bodo razvijali tolik pogon, da bo baion preletel 133 km na uro. Da misli Amerika pri gradnji te ladje tudi na vojaška presenečenja dokazuje dejstvo, da mora biti na ladji prostora za 10 častnikov in 32 mož. Propadanje nemškega bogastva Leta 1913 .e štela Nemčija 15.547 milijonarjev, t. j. skoro 1 « odstotka celokupnega prebivalstva. Leta 1523 se je število nemških milijonarjev skrčilo na 3923, t, j. V™ odstotka vsega prebivalstva današnje Nemčije. Leta 1913 ie bilo 367 Nemcev, ki so imeli 10 ali več milijonov mark premoženja. Leta 1923 je njih število padlo na 54. Leta 1913 je statistika beležila 2 mili ona 600.000 nemških državljanov, kojih premoženie ie prebralo 10.W> mark (okrog 130.000 dinarjev); celokupno njihovo bogastvo je bilo cenjeno na I Si milijard. Leta 1923 se je število Nemcev, ki razpolagajo z vsaj 10.000 mark. zred-čilo na poldrugi milijon, njih premoženje pa na 70 milijard. Pogrešani Drine Iz norveške prestolnice Oslo javljajo o velikem razburjenju ki se je lotilo ondotnega prebivalstva radi prestolonaslednika Olafa. ki je pred nekaj dnevi odšel s skuoino vojakov in častnikov na vojaško vežbo s smučmi in se doslej še ni vrnil domov Ekspedicijo pogrešajo in ker se ni vrnil niti eden izmed udeležnikov. se pojavlja domneva, da je princa, častnike in vojake zasula morda kaka lavina ali pa. da jim je sneg onenlftgočil povratek po prvotnem načrtu. Na pomoč so že odšle razne rešilne eksoedicije. Norveški prestolonaslednik 0'af je rojen 2. julija 1903. in služi v gardnem polku norveške armade. Je navdušen športnik, predvsem izboren smučar in ne zamudi nobene smučarske tekme. Štejejo pa ga tudi v drugih športnih panogah za sijajnega tekmovalca. Izkazal se je že ponovno v tenisu in golfu ter tudi v jahanju. Smučarske vežbe tvorijo posebno veščino v ustroju norveške armade in vojaštvo se poslužuje tega pripomočka zlasti v pozimskem času. Kakor vsak vojak se ie moral tudi princ Olaf podvreči disciplini svoje armade in je še! na vojaške vežbe v planine. zadnjih ieuh zniž&io število teh naprav z* polnih -40 odst Polagoma bo ostala o mli» cih na veter ^amo še legenda in NiroEem« c^ rim bodo sčasoma postavili hvaležne spomenike ter so na tako poseben način pomagali povzdigi njihove dežele. X Avtomatičen fotografski aparat Neki Rus je skonstruiral mehaničen fotografski aparat, pr? I katerega stopiš, vržeš >-anj no» vec in dobiš iz cjegs sliko. Avtomatičen fotografski aparat y že patentiran in v Newvorku se je ustanovila posebna dmž» ba, ki ga je začela izdelovati v velikan« skem številu Na čelu sindikata stoji bivši ameriški poslanik v Ctr milijon dolarjev nagrade X Kairotmiliionsko mes'o Letos v ie« bruarju se je vršilo v Kairu in v celem Egipru ljudsko štetje. Statistika izkazuje 14.S61.756 duš. Prebivalstvo je naraslo izza L 1917. za poldrug milijon ljudi Največji dotok prebivalstva izkazujeta Kairo in pa Aleksandrija Kairo Šteje danes nekaj nad en milijon prebivalcev. Aleksandrija pa be» leži nekaj manj nego 600.000 stanovalcev in je drugo največje mesto v dežel: ne« kdanjih faraonov. Nebo v aprilu X Konec nizozemskih mtinov na veter Pravljični nizozemski mlin: na veter pola. goma gdnevajo in sčasoma bo njihov »loves poipolnorns zamrl. Društvo za vzdrževanje mlinov na veter je pred kratkim izdaio spomenico, v kateri sporoča, da se je v Dr.OETKER- JEVIAA backinom Najbolj preisKušent recepte razpošilja na želio brezplačno in pr sto od poštnin pristojbin Br OetSer, 4. * ©. Maribor Soince se vrača zopet nadf nebesni ekvator. 1. aprila je bilo za 4*16^ nad ekvatorjem. 30. aprila pa bo za 14' 33'. Začetkom aprila vzhaja soince ob 534. zahaja pa ob 18-23. Dan traja 12 ur 49 minut. 21 aprila ob 3.22 vstopi soince v znamenje Bika. Luna je začetkom aprila pod nebesnim ekvatorjem in se nru približuje. Prekorači ga 2. aprila. Nato se dvigne nad ekvator in doseže najvišjo lego 23" 52' dne S. aprita ob 13. Potem se vrača proti ekvatorju, ki ga prekorači 15. aprila ob 13. Najnižjo lego doseže 23. aprila in sicer 24* Oi Nato se zopet vrača proti ekvatorju in ga prekorači 29. aprila ob 16. Lunine faze bodo mlaj 2. aprila ob 524 prvi krajec. 9. aprila ob 121. ščip ali polna luna 17. aprila, ob 2. in zadnji krajec 25. aprila ob 8. Planeti: Merkur se v aprib ne vidi. 10. aprila doseže sicer najvišjo zapadno oddaljenost od soinca. toda v naših krajih vzhaja tik pred solnčnim vzhodom tako. da ga ne vidimo. Venera je zdaj najkrasnegi pojav večernega nebosklona. Začetkom aprSa je v sozvezdju Ovna in preide 12. aprila v sozvezdje Bika. Sredi aprila bo kake 3" južno od P.ejad. Začetkom aprila zahaja po 21 „ koncem aprila pa po 22. uri. Vidimo jo v obifki lune tri dni pred ščipom Premer njenega kolobar-čka znaša sredi aprila 13" in stalno narašča Mars je zdaj v »ozvezdje Bika in preide pozneje v sozvezdje Dvojčkov Ker se oddaljuje od zemlje, je premer njegovega diska vedno manjši. Zahaja okrog polnoči. Jupiter je blizu soinca m zato se ne vidi. Šele koncem aprila se pokaže iz solnčnih žarkov ln se bo videl na vzhr>dnem delu neboskiona v sozvezdju Vodnarja tik pred solnčnim vzhodom. Saturn ie v sozvezdju Škorpijona in vzhaja po 22. ari Premer njegovega kolobarčka znaša sredi aprila 16. osi zunanjega prstana ki se vidi v obliki elipse, pa merita 41" in 17" Njegovega spremljevalca Titana opazujemo najlažje. kadar je v vzhodni ali zapadni elo-ganci. t. j. kadar je najdalje vzhodno ali zapadno od planeta. Vzhodna eio-ganca bo 2. in 18. apriia. zapadna pa i 10. in 26 aprila. Uran je blizu soinca in se ne vidi. Neptun se vidi z manjšim daljnogledom. Nahaja se v sozvezdju Leva. Kometi. Letos pričakovani Pons-Wynneckev komet so opazili 3. marca na Yerkesovem observatoriju v Ame-rikL Vidi se pa zelo siabo. Upati je. da se bo videl s prostim očesom koncem junija ko se približa zemlji. Meteorji: Od 19. do 26. aprila bo v akciji roj meteorjev, nazvanih Liride. To ime je dobil roj po svojem radiantu v sozvezdju Lira Ta roj je najbrž v zvezi s kometom iz L 1861- ki se vrača vsakih 415 let. Lega zvezdnega firmainenta začetkom meseca ob 23„ sredi meseca ob 22. in koncem meseca ob 21. uri: Na severovzhodu vzhajata Labud in Lira na vzhodu Gad. Gadonožec in rierkules. na jugovzhodu Tehtnica, nad njo Boo-tes. na jugu se vidijo nad obzorjem Hvdra. Ga vran in Caša. nad njimi devica. v zenitu pa Velika Medvedica. na jugozapadu stoji fiidra. nad njo Lev. na za padu se vidita Kočuaž in Dvojčki, na severozapadu nad obzorjem Per-zeus, na severu nizko nad obzorje m pa Kassiopeja. Pojasnilo: Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črkami in označena s številkam:. Črke pomenijo okrajšave .ast-nih imen svetlih zvezd. Lunina iega je označena za vsaka dva dneva. Dar^tr je pod luno, puščice pa kažejo smer lunine poti. L = Mala Medvedica. P = Polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica. 3 — Zmaj. 4 = Sootes, A = Arktur, 5 = Krona. 6 = Herkules. 7 = Lira. \V = \Vega, S =_Zereus. 9 = Labod D = Deneb. 10 — Kassiopeja. 11 = And-o-menda z meglo. 12 = Perzeus. 14 = Ko-čijaž. C = Cappela. 15 — B:k. A - Al-debaran in Plejade. 17 = Orior. R = Zapah. B = Beteigeuze IS = Dvo Jkl P = Polim. C = Castor. 19 = Mali Pes. P = Prokion 20 = Veliki res. S — Sirins. 21 = Beionška. 22 = Lev. R - Regulos. 23 = Dev;ca. 5 = Spica. Z — Zenit. Pianeti: Mars. Neptun. Venera Slika zvezdne za firmamenta velja samo za april ker se v maju lega zvezd zopet izpremenL zaljubljen tako, kakor je človek samo enkrat v svojem življenju! Zaljubljen s tisto zaljubljenostjo, ki jo je oča Hugo toč"o. dasi bombastično označil, ko je zapisal: .-Ob uri ljubezni, ko sla molči, ukročena po vsemogočnosti vzhičen.a, bi bil Marij, čisti, serafski Marij, preje zmožen, da bi šel k javni deklini, kakor da bi privzdignil Cosettino krilo, čeprav samo do gležnja.* Da bi privzdignil Annino krilo! Niti trenutka nisem misli! na to. Videl sem le en obraz .. Na Ernestovo zahtevo morata Mrs. Crcvvlev in leps Miss Annie poljubiu srečnega Rosnvja. -•-Annie mi je mimo dala poljub po britski modi. prostodušen Ln lep polju-bsc na usta... Kaj naj vam rečem? Sam Bog Oče. da se je spustil z nebes v \'ew Ormond Street me ne bi bil mogel boli osupiti in bolj osrečiti... Še dolgo, dolgo sem pomnil ta poljub k-kor čudež.«.* In potlej? — Nikakega «potlej» ni Mo. Mm?.. Da ne verjamete Rosnyju?_ Morda boste verjeli meni Tudi meni. zbglasaemv Mordasu, je bilo nekoč devetnajst let Enega tistih božjih dni sva stala s prezato Marico sama nad kamnolomom. Baš sem zbiral pogum, da bi ji odkril srce. ko je iznenada zažvižgal piš in zaigral z njenim krilcem — gospa mamica bi me tikati začela, če bi vedela, kako poredno!... Ir. jaz? V svojem živi en ju ne pomnim podobnega trenutka groze. S svetim strahom sem pogledal v stran in nisem vedel s seboj ne kod ne kam ... vse dokler ni udarila Marica v svoj srebrni ptičji smeh in se ni za^olziia od ponosa ker me je tako preplašila ... Prosim, da se protokolira: pogleda! sem v stran in — z eno besedo, moj feljton je strogo moralen. Tako torej vidimo marsikaj. Prvič: da so nekdaj res nosile dolga krila. Drugič: da so živeli angelski mladeniči, ki bi bili raja kolovrati!: k očitni grešnici, kakor da bi privzdignili za-stor skrivnosti, čeprav samo do glež-njev. Vidimo celo to. da si naše! rniade cčloveke*. ki so bili zmožni pogledati v stran, kadar bi bil še mrtev hlebec sira izbuljil oči... Tempi passati! Dolgokrile Cosette ni več. serafskega Marija tudi ne, Rosnv sedi v Akademiji, Mi«s Anny je zdavnaj babica, vitka Marica tehta sto osem kil materinskega ponosa rn krepostni Mordai se je po izjavah najzanesljivejših Bobojedcev Ssio izpridi Pridnih Janezkov je čedalje manj. tem bolj pa se množi število nudomih Mihcev. ki se v Marijevi alternativ- najrajši odloči o za oboie . P? ne nrslite. da opravljam k-atka krila v kako zvezo s hudobnimi Mihci Narobe' Nov čas se je začel (in kadar hodim po Alek a nd rovi. se mi ne vidi napačen čas). Romantika krila umira Blizu je dan. ko bo jedva še narns-čeno z aparmo prevezlco okoli pa^n Morda celo dan. ko se scvrkre tudi ta prepaska v — nu recimo, v kak lepo-tilni ofcližek, v koketen «cache-oombril» ... kaj vem kako bo-.io kr t:;i t" stvar v Parizu! Po^sntika kri'a bp umrla. In vendar bo tudi potlej še vsako člav-eško življenje v-aj enkrat pe<-em in v vsakem srcu vsaj enkrat pomlad ... iEJEJEEEEElčI Varno za troover z Seteznino, meisnim blagom n drugim ood et'f m! Opnarjsmo na rtsnaSnji ?>£!as naiio jnefe tovarn* žiftrikov in t><* >imm Pire. Kropa, v ksierpm se Vsir1 nti.jij'o r*ni>i in žice (žsana ali svetle J u- n;i»rje. --tavbena podje4>. čevljs-rje in žica z a iesne treovce. Pištte »e dasos j« eesis! Fr. Ž.: Sedeči podlistki in stoječi Ta stvar je iako zanimiva in tudi znanstvena in pravzaprav ne vem. ali ne =pada morebiti med tKulturni pregled« ali med »Zdravstvo« ali med •Knjlee s poiice* — naj jo slavno uredništvo natisne tam. kjer je honorar najvišji! Recimo namreč, da pišem podi:-tek. Za to je potreb.To dvoje: prvič navdahnjeni« drnrč snov. Nekateri gorpocje s širokimi klobuki pravi o navdahnjen ju tudi in spi radia in jim je zanjo treba predjema. Na-vdahnjenje ima lahko različne vire. Mojemu navdahnjen ju je navadno vir nežno ženstvo. kajti kadar ljubljena mi soproga n;ma denarja, da bi šla na trg, potrka pri meni in potem mora biti mo e pero navdahnjeno iti pisati za denar in mi navdannjenja ne zmajka nikoli. Zdi se mi. da se ta vir navdah-nienja širi tudi pri dragih perc-ih »n je posledk-a poplav in redukcij in potresov in dragrnie. rc se ob tem vid! ^pocbudrr vp'5v solnčnifc peg na slovensko literaturo. To iko. kar se tiče navdahnjeria! Kar se pa tiče snovi — snovi je dovolj, kamor pogledaš i Nr pr. pišem ta podlistek, seč:rr. pri ! oknu in gledam venkai Zunaj dežuje. Koliko se da napisati samo o dež n: *Dež. ti si kakor domovina!« f' pa: »Dež. ti si kakor življenje!c — Nasproti oknu onkraj uiice se dviga streha; gledam vanjo— stara je. marogasta. v dežju se sveti. V strehi je okroda. temna lina. v lini visi nekaj podoieatezra to se gughe v zraku — morebiti ;e koža domačega zajčka, morebiti koža mačke Nad lino ob kraju strehe čepi nizek dimnik — redki dim za-pano nad njim plava ln priča, da hiša ni izumrla. Itd., itd Tak'm podlistkom se pravi tihožitje. Toda jih uredništva gleda o bolj po strani in imajo razne izgovore, kar je žen: jako neprijetno, kadar gre ra trg in spotoma stopi v uredništvo po denar in jo uredništvo izprašuje. Z2kaj rajši jaz ne hodim na trg in zakaj ona ne piše podlistkov. S podlistki tedaj ne gre kar tako. Snovi je seveda dovolj, kamor se ozre pero. AH iz snovi lahko nastane tc in lahko nastane ono in če nsstare tihožitje. pa bom lahko brez kosila 'n z meno vred vsa družina, obstoječa iz šest glav in enajst repov, kajti imajo naši kanarčki mlade V stan eni izza nize, pregledujem. Kraljestvo mode Domače halje za tople dni Moderni modTii pokreti, k! navidez favo« rizirajo kreacije popoldanskih oblek in ve« Sernih toalet, niso pozabili modnih potreb, ki jih ima sodobna žena tudi doma, ob do« mačem ognjišču, med stenami svojega top« lega doma. Zato je razumljivo, da posveča enako pažnjo tudi domačim oblekam in med temi v prvi vrsti domačim haljam. Stremljenje modnih mojstrov gre v tem oziru za tem, da dovajajo domače halje v sklad s potrebami žene, ki mora tekom dneva sprejemati obiske svojih prijateljic in prijateljev ter znancev. Bilo bi pač ne« rodno, če bi morala vsak hip odlagati svojo domačo obleko ter se posebej pripravljati za take nenadne poseie. Zato so se izredno priljubile domače halje, ki se oblačijo do« poldne in popoldne in ki so izgotovljene tako, da zadoa-olje tudi razkošno navdah« njeno damo. Seve domače halje odklanjajo vsako prenatrpanost in vsako sestavljenost. Priprosta linija, enostavnost jim je najdraž« ja. Raien tega se domače halje izgotavljajo tudi iz ostankov, iz starih, neobrabljenih oblek. Uporabljajo se pri tem vse vrste bla« gcv ■jnkno svila, pralni in volneni krepi, surova svila, desinirani fulardi aii pa vzorčasti kitajski krepi izbira je torej za« res bogata. Z raznovrstnimi in pestrimi ob« šivi in robovi, z vezeninami, z garniranimi čipkami, s pasovi in drugimi modnimi pri« pomočki dosežemo uprav apartne efekte. Kadar krojimo domače halje, moramo v prvi vrsti paziti na stas in postavo dame, ki jo bo nosila Ker dam* doma ne nosi steznikov, si mora prikrojevati domače ha« Ije tako, da prilegajo njenim telesnim obli« kam in da po možnosti povdarjajo vitkost in mladostnost. Naša slika predočuje štiri obrazce dra« žestnih domačih halj, ki se lahko nosijo doma tudi ob bolj svečanih prilikah. Naj« enostavnejši je vzorec na levi. Vzemimo kos vzorčastega fularda. potiskane svile ali pisano desinirane surove svile v celi širini. S polkrožnim izrezom n» vratu in z gubo ob bokih dobimo domačo haljo, ki spominja na kimono oblike Z vtisnjenimi gumbi ob straneh dosežemo, da napravijo stranski robovi vtis slapa Prevlečeni trak se tej halji prav dobro podaja. Za visoke in vitke figure ie drugi vzorec Izgotovljen jo v obliki ravnega plašča. Pri tem se uporablja sukno ali svila Robovi temeljnega plašča in tudi robovi bolera, ki sega nad pas, so obdani s pisanimi bortami. najrajši z rdečimi ali plavičastimi vzorci. Tudi ravni, stransko vezani pas naj bo iz enake barve. Tretji vzorec izdelujemo iz mehkega vol« nenege blaga ali iz vseh vrst svile T« mo» del je vrlo aparten in v svojem učinku uprav gracijozen, tako da ga dama lahko nosi pri vsaki domači priliki. Ovratnik, ro« kave in stransko pentljo skrojiš iz drugo« barvnega blaga, obleka sama pa imej tem« nejšo nijanso. K temni podlagi so zamišlje« ni beJi rokavi, bel ovratnik in bala pentlja ob strani. Mogoče so tudi kombinacije črne barve in bejža, bejža in rožnate barve itd Iz dvobarvnih ostankov lahko izgotovig tudi zadnji vzorec Plaščasta fazona ima gornji in spodnji del v temni barvi, srednja partija pa ie v beli. rožnati barvi, v beižu ali v svetlozeleni barvi. Tudi rokavi so na enak način kombinirani Svetle partije lah« ko opremimo v črtkastem slogu, kar orno« goča prav nežne prehode med nekoliko pre« ostrimi kontrasti. ie SvQeni ostanki se dajo uporabiti predvsem za takozvane kombinirane obleke. Slika nam predočuje tako pomladno obleko, ki očara s svojo eiegantnostjo. Telovniki so zopet v ospredju in prijetno izpopolnju« jejo pomladne kostume. Vrlo interesantm bodo telovniki z ovratnikom in v dvovrstno zapetih fasonah s stranskimi, vrezanimi že« pi. Tak telovnik lahko nosiš tudi brez jo« pice kot promenadno ali športno obleko. Posebno učinkovito se k tem telovnikom prilega primerno vzorčast svilen šaL toda najlepša oa ie Izbira vseh modnih potrebščin Derila nogavic kravat, svile, trakov ter sploh vseh potrebščin za šivilje in krojače ori tvrdki T. EGER. Sv. Petra cesta št 2. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ 1517 m-kvv). PRAGA (349 m kw), STUTTUART (379 m kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG (469 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw). VARŠAVA 1111 m 10 kw). Nedelja. 3. IV. DUNAJ 19: Komorna elasba: R. Fnchs: Klavirski trio v C - duru. FRAUA 19.30' Sku-pen program za Prago. Brno in Bratislava — Dvofak; Slovanski plesi. STUTTGART I7J0: R. Wasmer: »Somrak bogov«. (Prenos iz Berltaa.) BRNO 19.30: Program Iz Prage. RIM 21: Glasben večer, posvečen skladatelju Petro Mascagirijn. LANGENBERG Ju.J0. Proslava 30ietnice Brahmsove smrti. |. Tragična uvertura. — 2. Rapsodija za aH. moški zbor in orkester. — 3. Vartjaciie na Haydnovo temo. — 4. Prva si.trfoniia v C-molu. BERLIN 1730: Wagner: »Somrak bogove VARŠAVA 30.30: Koncert orkestra in so-Ustav. Ponedeltek. i IV. UNA' 2nf>5 Koncertna akademija. (Na programa so sodobni avstrijski skladatelji.) PRAGA 20: Koncert moravskih skladateljev. — L lanaček. STUTTGART 20: Iz narodne lirike. (Za zbor.) 21.30 Koncert starih moistrov. FRANKFURT 19 30 Beethovnova proslava. — 1 Šesta simfonija. — 2. Peta simfonija. BRNO <9 Orkestralni koncert 20 Koncert moravskih komponistov. — L. Janaček: L Dnevnik Izginulega. — ? ^regnvori. RIM 21: Vokalni simfoničen koncert. BERLIN 20.30: Sodobna lirika. (Uvod in recitaciie.) 21: Komorna glasba. — 1. Brahms Klavirski trio v C - molu. op 101. — 2. Schubert Klavirski trio v B - duru. op. 99. VARŠAVA 30.30: Večerni koncert. (Prenos iz Krakova.) Torek. S. IV. DUNAJ 20.05 Večer sonat — Beethoven-1. Klavirska sonata v B - duru, op 106 — 2 Violinska sonata v C - moln, op. 30. 21.06: Narodne pesmi. (Solisti, zbor i. t. d.) PRAOA 20.08 Zabaven večer. (Orkester, kvartet In tamborlce.) FRANKFURT 30: Prenos koncerta Iz Stutt-garta. 21.30- Koncert pevskega zbora iz Kassla. BRNO 19: Večer slovenskih, hrvatskih, srbskih in ruskih pesmi. STUTTGART 20: Koncert filharmoničnega orkestra. Sodeluje godač Juan Man^n. LANGENBERG 20.13: Koncert moškega zbora iz Diisseldorfa. BERLIN 21.30: Sprejemanje oddaljenih postaj. (Eksperimentalno predavanje.) Večerne toalete kar sem zapisal o dežju in strehi in domovini — nak, uredništvu ne bo všeč podlistek. Stopim po sobi: nak, še povohalo ga ne bo! In ne morem reči, da mu bo čisto brez razloga odreklo povohanje. Vidim: »Zunaj dežuje,» — tako lahko sto.ii zapisano v sodnem protokolu; v podlistku pa je izključeno, da »Zunaj dežuje». Ampak je treba dež zapisati drugače — kaj vem, kako. In tudi ne gre. da rečem, da »gledam v streho»; — vsaj tako bi bilo treba zapisati reč, da mi oko zre v streho. Stopim po sobi — in zdaj pride tisto. kar hočem povedati in je morebiti vredno, da se mi honorar nekoliko zviša — zlasti z ozirom na blagoslovljeno stanje moje družine, kolikor se tiče repkov. Čudno je namreč: če stojim ali stopam — vse drugače in bolj 23vo se ml obračajo misli. Tista temna lina v strehi — kaj bi z njo in s kožo od zajca ali mačka! Ta lina in koža sama ob sebi nima ne literarne vrednosti niti ne služi pouku ali zabavi. Kdo v6. aH je koža sploh koža ln ali je od za;ca oziroma mačka. Morebiti je pa od psa. Stopim po sobi in se ml zasveti: od psa je! Nekdo — ne vem, kdo — je odri psa in sedaj se koža suši v temni lini in guglje jo pusti prepih! Pol leta že stanujemo tukaj — nikdar še nisem opazil v lini živega bitja. Tudi ne vem, kdaj se je v lini pojavila koža — zgoditi se je moralo preko noči. Kdo je odri psa? Rekel bi, da se ni odri sam in iz lastnega nagiba. Nego da ga je odri zoper njegovo voljo človek, oni isti človek, ki se skriva dnevu in v temnih nočnih lirah obeša kožo v lino, da se suši v prepihu. Zakaj ga je odri? V časih silne lakote so živeli ljudje, ki so skrivaj lovili pse. jih klali in brez usmiljenja uživali. Toda sedaj lakota še ni dospela do psa. V sedanjih časih uživa io pse samo cigani in osebe najslabših kondui-tov. N. pr. je živel na Ptujskem polju že-!ar, ni se bal Boga. nego ie kradel pse ln jih jedel. Ta želar je bil potem na državne stroške obešen, ker je najboljšemu svojemu priiateliu sezul nove Škornje in ga v ta cilj in konec zadušil. Ni bil prav nič skesan, in je tisti dan, ko so ga obesili, silno tulila buria okoli vasi. psi so čudovito zavijali, »gospodovi* kuharici pa so se sanjale ne- zaslišane tri numare. ki so potem tudi resnično bile vse tri izžrebane, samo ne takrat, ko iih je bila stavila — tako zavržen in izgubljen je bil ta želar, ki je jede' pse! Čigava je bila tajna zločinska roka. ki je ubila in gnusno snedla psa. čigar zemeljski ostanki krvavo kriče v temni podstrešni lini proti nebu? Stopam po sobi — in se ne lažem: če sedim tako dolgočasno mi deluje pero. da bi k večjemu bilo za kako revijo. Če pa stoj:m ali stopam, kar same od sebe se mi zapletajo in razpletajo misli — ne vem, ali mi dar pisanja tiči v kolenih ali k e? Stopam in kar živo gledam pred seboj dogodek in hudodelca in povest Z naše parcele na Mirji nam je bilo lansko jesen ukradenh-sedemnajst najlepših črnih redkev — s svojo srčno krvjo jih je bila usejala. gojila in vzredila ljubljrna naša soproga oziroma ma ka. bolj v vzpodbudo naj bi nam bile in duši v razvedrilo, nego telesu v hrano! Pa je prišla tatinska roka in jih brezbožno izruvala. a ie sveža sled kazala poleg moškega črevija tudi pasjo taco-- Psi ne jedo redkev in jih ne kradejo -- Kako nezaslišana, tajnosti polna dra- ma se je morala dogoditi na tem majhnem koščku zemlje: noč. roparski napad na nedolžno redkev, pes kot ne-pozvana priča ropa. roparjevo maščevanje. izdajalska koža v podstrešni lini! In ie treba samo še Mavricija Pik-ca v povest, slavnega detektiva, pa bi ga pasja koža v lini na sled spravila dvojnemu zločinu Vse se razpleta kar samo od sebe in Vam lahko začetek povesti pošliem že jutri, samo pravopis bo še pregledala naša punca, ki hodi v licej da ne bo v tiskarni preveč pohuišanja. In bo imela povest nadaljevanj za kompletne pomladanske hlače s podlogo in gumbi vred in še ženi za nov klobuk. Pri drugih ie morebiti drugače; pri meni kaže izkušnja na vsak načhi, da sem stoječ pfsatelj. PrečudLa je zveza med duševnim delovanjem in med delovanjem mišic, kit in hrustancev! Ze preje sem opazoval pri svojem najstarejšem, ki hodi v četrto: kadar ga kai vprašam iz matematike, vsaki-krat se ga loti dušljivi kašelj — kar proti nebu zavija oči in kreha in roko polaea na srce. da mi je težko ga gledati in poslušati in grem v drugo sobo. In se spominjam n~ svoje lastne mlade dni: če me je p esor poklical pred Sreda. 6. IV. DUNAJ 20.15: Baladni večer. 21.05- Grillparzer: »Esther« Dramatični fragment v 2 dejanjih. PRAGA 19JO: Skupen program za Prago, Brno in Bratislavo Koncert dunajskih fflharmonikov. — Beethoven. Missa šole mn Is. STUTTGART 20: Produkcija mladinskih pevskih zborov. Potem klasičen in romantičen večer FRANKFURT 2U.J5: Operetni večer. BRNO 19.30: Program fz Prage. RTM Koncert operetne ta druge lah- ke glasbe. VARŠAVA 20.30 Koncert lahke glasbe. Četrtek. 7. IV. DUNAJ 30.05 Grinzingov večeT. — 1. Beethoven: Pastoralna simfonija. — 2. J. Strauss Zgodbe Iz Dunaiskeza lesa. — a Starodunajske plesne melodiie. — 4. J. Strauss- Donavski valček. — 5. Grinzing kot poet. — 6. Grinzingove pesmi, kupled. dueti in drugo. PRAGA 21 Koncert — 1. C Pranck: Sonata za violino ta klavir. — 3. Dvofak: Dumky. STUTTGART 30 Simfoničen koncert — 1. Schumann: »Manfred.« (Uvertura.) — 2. Klavir sok). — 3. Pembanr: Na Tirolskem (Simfonija.) FRANKFURT 19.30: Pncdni: »Madame Butterfly«. (Prenos It frankfartske opere.) BRNO 19: Koncert radiotonskega tria. RIM 20.45 Koncert operne in instrumentalne glasbe. LANGENBERG 30JO: Reka Ren v pravlji- cah in poeztf. BERLIN 30: Kilmdn: »CirkuSka princesa«. Opereta v 3 dejanjih. (Prenos is gledališča Metropol v Berlinu.) VARŠAVA 30-30: Koncert Mettddseonovih skladb. — 1. »Ruy Blas.« (Uvertura.) 2. Koncert za violo. — 3. »Sen poletne noči«. (Solta) Petek. 8. IV. DUNAJ 30.05: A. Adam: »Ce bi M kralj* Romantično komična opera v treh dejanjih. PRAGA 20.08: Koncert — 1. Mozart: Mithridater. — 2. Iz Figarove svatbe. (Arija.) — 3- Lortzing: »Car in tesar«. 4. Smetana: a) Uspavanka iz opera »Poljub«, b) »Dalibor«. (Fantazija.) STUTTGART 20- Glasba tz rokokola. — Glass, Pfitzner, CajkovsiJ, Massenet, R. Strauss. FRANKFURT 30.15: Lehir: »Pomlad«. Opereta v enem dejanju. RIM 30.45: Vokalni In instrument koncert IANGENBERG 20.30: J. Offenbach: 1. Zaroka pod lateroo. — 2. Deklica iz EH» zonda. Opereti v enem dejanja. PERLIN 20.30: Klavirska produkcija. 21.15: 200 tet orkestra. — A. Scb&n-berg: Peiy ln Mellzanda. Simfonična pesnitev. VARŠAVA 20.15: Prenos »imfonlčnefa koa-certa iz varšavske Mharmonlle. Sobota, 9. IV. DUNAJ 19.30: Pesmi in klicanje ar sočnih čuvajev. 20.30: L F aH: »Ljubi bratec«. Melodrama v enem dejanja. PRAGA 19.15: Gonaod: »Faust«. (Prenos fc Brna.) FRANKFURT 30.15: Proslava SOtoiric« Brabmsove smrti. E-RNO 19.15 Gounod: »Fanst«. Opera v 5 dejanjih. (Iz Narodnega gledališča v Bran.) RIM 21: Prenos iz gledališča. BERLIN 20.30: Vesel konec tedna. VARŠAVA 20.30: Koncert lahke glasbe. „Y" kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na doljnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemata niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil >Y< kondenzator tt »TUNGSRAM« S epecljalno obliko loč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so spojeni električni gubitki na minimum, a početna kapaciteta je samo 8 odsL popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okre-talnim slogom daje napajana spirala tako da nima nikakib »kontaktnih« motitev. — Pri specijalnih spojih se lahko >Y« kondenzatorji opremijo z mikloskalo Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda s ostalimi priznanimi radio sestavnimi deli tt »TUNGSRAM« najboljše rezultate pri sprejemanju. 79-b tablo, da me vpraša — najrajši mi je prav tisti hip pričela teči kri in sem robec tlšča' pred nos. In sedaj ie čudovita ta zveza med mišicami, kitami ln hrustanci in med duhom razodeta tudi še glede slovstva! Kako dalekosežno je to razodetje I Najprej bo dognati pri vsakem pisatelju. ali stojč boljč piše ali sedč. Potem pa bo uredništvo ali gledišče ali založnik lahko zahtevalo ali zahteval bodisi stoječe, bodisi sedeče prispevke in bo morebiti potem tudi marsikateri pisateli še le je našel samega sebe in svoje sposobnosti. In bo potem tudi kritika v svoji požrtvovalni, brigl za dobrobit slovenske literature Imela lažje stališče. Oziroma sedišče. BSBSSSSBSSBBBS KUPUJTE i pomladanska oblačila lastne« Izdelka 1 Dokazano najnižje cene. JOS ROJlNA, Uub'tona Na Balkanu pred 50 leti L. 1875. je izbruhnil upor v Hercegovini, ki je postal pričetek velikih dogodkov na Balkanu. Spočetka je bila podoba, da je to eden običajnih lokalnih nemirov, kakor so bili pogosti v Turčiji. Toda v avgustu se ie v Hercegovini sestavil »Glavni odbor za osvoboditev« in pokazalo se je. da je gibanje večje in resnejše. Uporno gibanje se je razširilo na Bosno, osobito velike dimenzije pa je zavzelo v letu 1S76. Vsega Balkana se ie polastil silen nemir. Krščansko prebivalstvo je smatralo. da je nastopil odločilni čas za osvoboditev izpod neznosnega turškega jar- prevzel vrhovno poveljstvo, se srbske čete niso mogle -neriti s turškimi in po posredovanju velesil se je 16. septembra sKieniiO pi emirje. coj se je sicer pozneje vnel znova, ali z istim neugodnim uspehom za srbsko armado;_novo premirje se je naposled dne 28. februarja 1877. zaključilo z mirovno pogodbo med Turčijo in Srbijo. Premajhni uspehi upornikov, neuspeh srbskih in črnogorskih vojsk, vse to je pokazalo, da se Balkan s svojo lastno močjo ne more osvoboditi. Velesile so na mnogoštevilnih konferencah skuša'«* doseči skupno politiko napram Turčiji in vplivati na porto, Razni vojaki ruske vojske ma. Splošen nered v Turčiji je povsod vzbujal naziranje. da je turška država brez moči in da je treba le majhnega sunka in trhla zgradba turške države se bo sesula v nič. Zato je propaganda za upor med balkanskimi Slovani našla mnogo odziva. Pričakovalo se je Tudi. da bo krvavi požar na Balkanu potegnil v bojni ples tudi svobodne slovanske države. Balkanski narodi so pričakovali svojo rešitev od velike Rusije, ki ni prikrivala svojega nagnenja, priti Balkan-cem na pomoč. Tako se je 1. 1S76. upor razširi! domala na vso Bosno, pa tudi na Bolgarijo. kjer so prvikrat nastopile uporne čete v večjih oddelkih. Toda- nemir se ie polastil sedaj tudi turških množic. Upori kristjanov in vmešavanje velesil, ki so na konferencah postavljali pogoje, po katerih naj bi se Turčija reformirala, vse to je povzročilo. da je tudi med Turki rastlo ogorčenje. V maju 1. 1S67. je prišlo do silnih nemirov in pobojev v Solunu, kjer so razjarjene turške množice umorile celo francoskega in nemškega konzira. Malo pozneje se je fanatizem turških množic obrnil zoper sultan." snrr^ga: v Carigradu ie nastal upor, sultana Abdula Ažisa so odstavili in ga roaio pozneje umorili: novi sultan Murad V., ki je bil slaboumen, je posta! orodje v rokah novih ministrov, ki so hotel: z vso ener-Erio izvesti regeneracijo Turčije. Da dokažejo svojo moč in sposobnost z last- Sultan Abdul Hamid Razni vojaki turške vojske da izvede upravne in socijalne reforme na svojem ozemlju ter tako ustvari pogo;e za splošno pomirjenje na Balkanu. Toda med velesilami samimi so bila nepremostljiva nasprotja; Anglija je pod konservativnim d' Israeli-jevim ministrstvom iz nasprotstva do Rusije branila Turčijo. V Rusiji je javno mnenje nestrpno zahtevalo vojno v korist balkanskim Slovanom, toda ofi-cije!na državna politika se je ozirala na ostale velesile ter se je zadovoljevala s konferencami, notami in diplo- val car Aleksander k armadi v Kiši-nev; isti dan so pričele ruske bojne sile korakati čez Prut, da udarijo skozi rumunsko ozemlje do turške meje; ru-munsko dovoljenje za prehod je bilo zagotovljeno po posebni pogodbi. Vojna med Rusijo in Turčijo se je pričela z ogromnimi nadami v vseh slovanskih deželah. V prvih tednih so imeli Rusi uspehe, že do srede julija so prodrli čez Donavo ter si osvojili vso severno Bolgarijo tja do Balkana. Toda ko so Turki premenili poveljstvo svojih vojnih sil in se je Osman paša utrdil v Plevnu, je nastopila stagnacija v vojnem rafvoju. Plevna se je trdovratno branila in Rusi, ki so se jim pridružili tudi Rumuni, so jo mogli zavzeti šele dne 10. decembra. Šele sedaj se je situacija spremenila; ruske čete so udarile čez prelaz Sipka, dospele v porečje Marice ter zavzele dne 19. januarja 1878 Adrijanopolj; dne 31. januarja je morala Turčija privoliti v premirje in 3. marca 1878 se je podpisal preliminarni dogovor v San Štefanu, vasici ob Marmarskem morju blizu Carigrada. Po padcu Pievne je dne 13. decem- i bra 1. 1877. Srbija znova napovedala Turčiji vojno; Črnagora pa se je sploh ves čas vojskovala s Turki. Toda končni izid velikih dogodkov v 1. 1875—1878. ni bil tak, kakor so pričakovali bodisi na Balkanu ali drugih slovanskih deželah. Po šahovskem turnirju v New Yorku Dr. Vidmar v drugi luči. Dejansko razmerje med prvimi štirimi. Gospod urednik! Zaključni članek, ki ste ga objavili o nevvvorškem turnirju, sem prebral z intenzivnim zanimanjem. Vaša splošna ocena tega turnirja je gotovo točna in se opira na močne argumente. Z Vami soglaša politično tudi mednarodna šahovska kritika. Vi ste turnir ocenili z integralnega stališča, to se pravi, upoštevali ste rezultate in sodelovanje vseh šest šahovskih velemojstrov in na ta način prišli do popolnoma utemeljenega zaključka glede proL Vidmarja, ki je res prišel na turnir nepripravljen. Ta nedostatek kar bo razvidno, ako upoštevamo rezultate tega turnirja za slučaj, kakor da se je vršil samo med štirimi kvalificiranimi velemojstri Capablanco, Aljehinom, Vidmarjem in Niem-covičem.. V tem slučaju dobimo sledečo velezanimivo lestvico odnosno obrazec, ki nam postavlja sodelovanje našega rojaka prof. Vidmarja v popolnoma novo luč. Iz tega obrazca izhaja potemtakem, da se je prof. Vidmar plasiral na drugo mesto, pred Aljehinom in Niemeovičem. Na vsak ! m c C epa- blanca Vidmar Aljthirt Nam -covie TočA Ms slo Capablanco 2 2 Vi 3 8 l Vidmar l'/2 2 2'A 6 n A/jthin 2 §§H§ 2 5 Vi m Nicmcovic 1 /'/1 2 mm 4'/* IV bo pač moral v bodoče odstraniti ter se za take turnirje primerno pripraviti Morda 9 tem, da se bo pogosteje udeleževal mednarodnih šahovskih turnirjev. Kot rečeno, smatram tudi jaz, da profesor Vidmar, sodeč po razglašeni zaključni oceui in lestvici na newyorškem turnirju, ni dosegel onega uspeha, ki ga je najbrž sam pričakoval. Mednarodni šabistovski krogi so mu pripisovali šanse za drugo mesio in oster b< j s svetovnim prvakom Capablanco za prvo mesto. Do tega kajpak ni prišlo. Ako sodimo prof. Vidmarja po tej splošni lestvici, pa ne smemo prezreti dejstva, ki bo postavilo sodelovanje prof. Vidmarja vendarle v drugo luč. Na newyorskem turnirju sta sodelovala tudi dva velemojstra, ki sta tvorila najslabši razred, to sta Spieimann in Marshall. oba igralca izredno dobrih kvalitet, vendar ne takih, da bi se ju moglo smatrati enakovrednim ostali četvoricL In baš ta dva sta odločilno vplivala na razporedbo igralcev v prvem, oddvojenem razredu Capa-blance, Aljehina, Vidmarja in Niemcoviča. Tema dvema je očitno na tem turnirju pripadla naloga, ki so jo imeli tudi v Moskvi razni manjvredni ruski igralci, ki so odjedali dobro kvalificiranim igralcem številne poin-te s posrečenimi in iznenadnimi remii in | zmagami. Ako bi teh soigralcev na moskov-! skem turnirju ne biio, bi bili rezultati tega turnirja sigurno drugače izgledali. Prav to pa opazimo tudi na nevvvorškem turnirju, i kjer sta Sp.slinami in Marshall povzročila v bistvu temeljito preorijentaciio lestvice, način pa je to mesto uprav merodajno za oceno prof. Vidmarjeve igralske moči na nevrvorškem turnirju, kar je končno poglavitno! Prof. Vidmar je izgubil po nerodnosti proti 6labejšim, katerim sigurno ni posveiil dovolj pažnie. igral pa je z velemojstri kot suveren soigralec in se plasiral na drugo mesto pred Aljehinom in Niemeovičem. Iz tega obrazca, upam, je razvidno, da je prof. Vidmarjeva igralska moč nezmanjšana, da je naš rojak v posesti izrednih talentov in da 3 temi talenti lahko kljubuje vsem mojstrom! Zdravstvo Anali za medicino in kirurgijo V Beogradu in v Parizu je istočasno izšla znamenita strokovna publikacija v srbohr-vatskem jeziku (izdaji sta dve: latinska in cirilska) ter v francoščini. To so Anali :a medicino in kirurgija, katere urejujeta beograjski univ. prof. dr. Nikola Miljanič ter kirurg pariških bolnišnic A. Bergeret Časopis je v tehničnem oziru odlično opremljen. Ta zvezek je posvečen spolnemu aparatu žene. Prinaša članke iz operativne tehnike, terapije, patologije, fiziologije in morfologije v razpravah A. Gosseta. Miliani-6a. Faureia. Lericbeja. Recadensa. Couveilie-ra. Daniela. Babesa. Redlicha. Sfcmeniia. Bethuerja. Peierja, Gleva. Chambardela. La-targea in Rochea. članki osvetljujejo problem ženskih genitalnih organov v luči najnovejših medicinskih pridobitev. Poleg tega prinašajo Anali bibliografski indeks vseh del. ki so bila izdana zadnja tri leta in se nanašaio na genitalni aparat žen*5 izven nosečnosti. Ta indeks je posebno dragocen in bo dobrodošel praktikom ter medicinskim teoretikom, ker navaja vsa tozadevna dela. doktorske teze in razprave, ki so jih objavile razne revije. Anali bodo izhajali vsake tri mesece, v njih bo sodelovalo nad osemdeset strokovnjakov francoske, ruske, španske, italijanska, češke, romunske, poljske in naše narodnosti. Vseh sotrudnikov. ki bodo prispevali za publikacije pa je približno pet sto. Časopis 90 da v tem oziru meriti «rimo s sličnimi medicinskimi magazini. ki izhajajo v Ameriki: na kontinentu je revija brez para. Anali imajo poleg tega namen zbližati slovanske in romanske strokovnjake v medicinski stroki. Časopis, ki izhaja zaenkrat v dveh jezikih, bo pozneje morda izhajal tudi v angleščini in nemščini, kar zavisi od razmer. Velja i.a pribiti dejstvo, da prihaja z Anali naša medicinska znanost v veliki svet ki je doslej malo vedel o juecslovenskem zdravstvu. Naslednji zvezki Analov bodo posvečeni želodcu, organom za dihanie. srcu itd. Revija bo nedvomno zbudila največje zanimanje v krogu medicincev, pa tudi naobrazenih laikov. ffajifleatneiša krema za cego lica. „CREME ELECTRA" Vam bo že po prvi ucotrebi neobhodna. Psr-iumirana z Rosa Centifoliio č^dovir m prrodnim vonjem temno rdtče tože Dob;va se po vseh lekam-h, drogerijah in paritmerijah v tub? h in lončkih. Vzurci gra-t s in iranko. I. F. Schwarzlose Sohne Berlin Gen. zast Heiler i Važcnji, VeL Kikinda. Pregled padavin v Sloveniji nimi silam: uJušiii upore, ter onemogočiti vnanjo intervencijo, so se vr^r z vso silo zoper upornike; na uporne bolgarske vasi so poslan divje v.,.-;.« rn bašibozuke. ki so v bojih proti s'abim nasprotnikom vršili toliko grozodejstvo, da se je "nad njimi zgrozila vsa Evropa in da so morali utihniti oni, ki so pripisovali Turčiji možnost notranjega po-mirjenja in evropeizacije. Med tem je 6. maja v Srbiji knez Milan Obrenovič poklical na vlado libe-rale pod Rističem in Mihajlovičem. ki so veljali kot bojna stranka. Srbija je dne 29. junija izročila v Carigradu ulti-mativno zahtevo, da ji porta prepusri v upravo Bosno in Hercegovino in dne .-■0. junija je napovedala Turčiji vojno. Dva dni kesneje se ji je pridružila tudi Čr^a gora. Toda obrenovičevska Srbija za vojno : d?si so ' o *:h e! mnogi tisoči dobrovoljcev iz Rusije na pomoč in je ruski general Cerujajev matskimi intervencijan::. naslanjajoč se pri tem na Nemčijo in Avstro-Ogr-sko, s katerima se je nahajala v tro-cesarski zvezi. Dne 31. oktobra 1876. je Rusija pod prit: kom vsesiovanske propagande izrcčiia poni uitimatum. Ali vendar se je 12.—20. decembra 1S76 vršila v Carigradu konferenca evropskih veleposlanikov, ki je zahtevala reforme v korist krščanskega prebivalstva. Toda Turčija je izvedla spretno protiakciio; novi suitan Abdul Hamid II. je proglasil dne 23. decembra 1S76. turško ustavo, ki je imela vsem prebivalcem brez ozira na vero in rod podeliti politične pravice, parlamentarno zastopstvo itd., veleposla-niška konferenca se spričo obljubljene ustave ni mogla več uveljavljati. Pogajanja med porto in zastopniki velesil so se sicer nadaljevala, ali Rusija kmalu ni več prikrivala, da hoče izzvati vojno v korist balkanskim narodom. Dne 23. aprila 1S77. je odpoto- Zemljepiana lega Slovenije nudi leto za letom pcdlago nekemu gotovemu razmerju v razdelitvi padavin, katero bi na kratko ; orisali z besedami: čim večja nadmorska vi- i šina. čim bliž}e morja, tem več, — čim manj- | ša nadmorska višina, čim dalje od morja, I tem manj padavin. Pogled na zemljepisno sliko nas takoj uveri. da so zastopane v Sloveniji tele padavinske grupe: alpin-ka. jadranska in panonska. Prra obsega vse višie položaje, dnina zaseda pas og Gora je-Logaškega fc-dročja do Gorjancev, tretja pa skrajne sev.-vžhodne dele J? no, da te vrste ne tvorijo celote vsaka zase ^ notranjosti naših političnih moja. marveč se raztezajo daleč preko n.;n). Niiboij izrazita je vsekakor alrnnska v*ta lotoii-H: Kozjak, Pohorje, Boč. Bohor. Gorjanci) skupno 3 svojimi varijantami v pre- hodu na ostalo vrsto. Zgublja se v premem razmerju s padanjem nadmorskih višin, v obratnem razmerju z rastočo oddaljenostjo od morja, dokler ne izgine v vzhodni in sev,-vzhodni smeri v začetkih panonske vrste z najmanjšimi padavinami. Prehod na jadransko vrsto je manj iasoo razvit, saj je njuna medsebojna razdalja dokaj niuni med- sebojni vplivi pa so močao prepleteni p> sebr.o med Lc-eatcem in Ljubljano, toraj v pasu alpinsko-jadranskem tipa. Prehod jadranske vrste na DCtnorsko sicer že z?.cen'a v Sloveniji nekako* v Krški dolini na Dolenjskem, toda njega zaključek leži izven nje. Letni pregled 1926 predstavlja z ozirom na položaj pr-STmeznih vrst sliko, ki se pa v bistvu ns razlikuje od ostalih let Dr.sja pa je glede me Sine padavin, ne oziraje se na omenjene grape. Leto 1926 ie bilo vobče močno vlažno, njegova vsota prekaša norma za približno 25 odstotkov. Vzrok tem-i ;e pač dalo 34 obsežnih depresij, ki so prepiuie e svojim deževnim vremenom tudi na?o zemljo. \ rstilo se jih je zaporedoma recimo -a-mo v juliju kar 6. radi česar je padavina tega meseca za ca 75 odstotkov preveliki. Prav izdaten delež pripisujemo raznim vremenskim nezgoiam. kakršnih pri nas ::e poznamo zlepa. Vpliv depresij seveda ni izražen le v pa ia-vinL Naravno je. da =0 sledili danim okol-ščinam vzporedno tudi dragi vremenski torji. n. pr. povprečni ba icmeter iz leta 1926 je za 1 mm pol normalo. temperatura ra v^sled nenavadno tor»!ih m«ecev: febrnsr marec, april, september, oktober, rov,- mbei za 1jj° C višja. Slično je i zračno vlago, vetrom in oblačnostjo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama; Nedelje, 3.: Ob 15. uri popoldne. »Danes bomo tiči®. Ljudska predstav« pri zniža* cth cenah. — Izv Pondeljek. 4.: «Božj1 človek*. D. Torek, 5.: »Kralj Oidipus-e, Predstava jkm mladka Rdečega križa T. drž. gimnazije IZ*. Ljubljanska opera: Nedelja- 3.: «Qr!ov». Opereta. Premijera. Izv. ' Poodellek. 4-: Zaprto Mariborske gledališče; Nedelja, 3.; «Madan»c Butteiflv*. Kuponi Ponedeljek, -i: Zaprto. Torek. 5.: Ob 20. >Madame Butterfly^. C. Kuponi Sreda, 6.; Zaprto, (četrtek, 7.: Ob CA. r-Ma^flo«.' Gostovanje g. Pkrlvaniča. fJostoTanie g. Skrivanja v Mariboru. V četrtek 7. marca gostuje bivši član mariborske opere g. Ivo Skrivanič v vlogi Des Grieinta v operi i-Manon«. Uprava Narodnega gledališka v Ljubljani je dovolila nekaterim uradniškim skupinam 50-odgtotol popust od dnevnih cen pri predstavah Narodnega gledališča v Ljubljani. Ta popust velja za redne abonma predstave ia redno irvtnpredštave, na velja pa za pre-mijer« in 7.5 operetne predstave. Toliko v pojasnilo. Nora s!oven*ka drama. Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani Je izročil pisatelj K. Lestevec svojo izvirno dramo, ki nosi naslov >Ne čez mo«t!< Vodstvo drame je delo »prejelo ter se uprizori sredi meseca aprila v režiji g. Milima Puglja. Operet« »Orlov« je ena izmed najbolj uspelih in najpriljubljenejSib operet zadnjih let. Na Dunaju je doživela več sto zaporednih predstav in v Zagrebu so jo peli Je nad 70-krat. Glavno damsko vlogo poje v LJubljani ga. Pollčeva, poleg aie nastopita Se ga. Ba-latkova ln gdč. Strniševa ter gg. Drenovec, Povbe, Peček, Janko, Šubelj, Košič, Simončič itd. P rt opereti nastopi tudi baletni zbor in orkester jazzbaisda. Premijera se vrši danes v nedeljo ob pol 30. v ljubljanski operi. »Danes bomo tiSi-s. Ta izredno zabavna veseloigra se uprizori v ljubljanski drami danes. v nedeljo 3. aprila ob 15. kot ljudska predstava po znižanih cenah. Pri predstavi sodeluje tudi vojna muzika. Ljubljanska opera pripravlja Puceinijevo opero »Madame Butterfly« v popolnoma novi zasedbi: ge. Lavšetove, gg. Banovca, Mitro-vlča ter v režiji g. šublja. Proti koncu tega meseca pa bo prva vprizoritev Beethovnove opere »Fidello« na slovenskem odru. Gostovanje ljubljanske opere v Splitu. Maša opera je dobila lz Splita zopet povabilo »a gostovanje v iamošnjem gledališču. Uprava je povabilo »prejela. Vr3e se že zadevni podrobni razgovori s splitsko opravo in po današnjem načrtu se lzve*!o gostovanje m«ammu. Zato so aarodopisci prišli na misel o dveh Pavlihah. očefu in sinu. če pa so nekateri razglasili Poljaka M Minskega za prvotnega Ulenspiegla, je to baiko rodila samo podobnost njegovega iroeua z germanskim Moellnom. Danim na Flamskem je bil v 14. stoletju pristanišče bliža Brug. ki je dobilo svoj na-siv po Inkobranu. Jakob van Mfiertand, znamenit učenjak svoje dobe (1300), ie imel priimek Coster in 600 let po njem je njegov itnenjak ali potomec? — zapisal: »V bani? mu na Flamskem, ko je majnik odpiral glo-povo evetje. se je rodil Ulenspiegel, Klasov sin.« V resnici je Ulenspiegel predvsem skupni aln narodno domišljije. Till (Dill) je okrajSani Tilberg »gibljiv, nemiren«. Ime Ulenspiegel ni še utrjeno: je H v njem Ate-nlna plica, sova ali pa dvojni simbol iz komedije, v kateri je Šekspir videl zrcalo svojega časa? Neimtselno to no zveni, saj velja na Nemškem Eulenspiegel za ustanovnih« ljudske glume. Morda pa tiči v njem stara rečenica: -».človek tako malo spozna svoje napake, kakor ne spozna opica ali uharica •vol« grd ob« v ogledalu«. ?4 ffueMlMn j« Jpritooi dob« Obliko >eepi«gle«, navihan ee, Iajjn£vi kiju. kee. Zgodba je namreč zagledala jako zgodaj v prevodu beli dan na galskih tleh. Še poprej jo je objavil frančiškan Tomaž Mur-ner L 1519. v Strasbourgu v knjižni nemščini, prevedeni iz dolnjenemSkega narečja. Uspeh se dS primerjati a Faustovim. Na Flamskem je Se prekosil priljubljenost dela »Reinbard de Vo&t (Reineke Fuehs). D oži. velo je doslej nad sto izdaj. Ena je izžla t Anversu z naslovom »Het Aerdig Leveu vau Till Ulensplegel t (čudno življenje Tilla Ulen-epiegla). To je poznal Charles de Coter. Nisem pa v§tel predelav onkraj Rokavske-ga zaliva: Friedrich Brie je v dveh snopičih L 1903. opisal vse angleške izdaje Ulenspiegla. Vendar prihaiia dan, ko so upošteva zgolj Costerjeva prireditev. "/Jaz spadam med može, ki znajo čakati,« je označil samega sebe njen pisec. Costerjev Ulenspiegel je stopil v solzno dolino v zarji 16. stoletja. Tuja, španska vlada in duhovščina pri tiskata Flandrijo. Zato pa, kakor je Pavliha v početku zgoli vihrav šaljivec in žaljivee, skoraj pristopi med »geze«, vstaše, ki se bor6 proti tujstvu. In navdihnjena Katellna prisodi sleherni osebi posebno vlogo: ^Klas je tvoja hrabrost, o plemeniti flamski narod; Sladka (Soetkin) je tvoja vrla mati, Ulenspiegel pa tvoj duh; ljubka, srčkana deklica, Ulenspieglova družica, in kakor ona uesmrtna, bo tvoje srce. In na nebu bodo krvavele Kristove rane.t Pet knjig obsega Ulenspiegel: pet knjig šegavosti, norčij, požrešnosti, boja, objesti, krvi, muk, morij — pravcata simfonija narodnega življenja. Često epominja na Rabe-laisa, Balzaca (Smešne povesti). Klaric« v E g m o n ta je oživel v Neli, prav tako Sehillerjev idealizem iz Dona Ca rl osa. »Vstajenje sokov« nI brez sorodstva z Val-purgino nočjo, proHikant Adrlaensen je vreden drug VValleneteinovemn kapucinu Abrahamu. Nekatere zgodovinske osebe so mogoča prečrno nažrtane, prav po romantičnem načinu, zato pa so tem zanimivejše. Costerjevo stoletnico je vredno omeniti. Belgija se je med drugim spominja • trft-dejanko >Tijl«. ki jo je priredil Anton no de Velde. Najbolje jo boš proslavil, 8e si prežitaš -.fl a rusko sveto pismo«, ki ga imamo v slovenskem prevodu. (Tli UlenspiegelV Sprevidel boš, da Lemonnier ni brez vzroka nadel Costerju vzdevek >trobeota smeht. (K.) Griša: Prebnjenje Grga Koritnlk, ki «no ga pred vojno četfo srečava?! v naših lilerarnlb mesečnikih, a je 1911. umolknil ln se 1. 1923 zopet oglasil kot pesnik, je izdal 40 »trani obsegajočo pesniško zbirko »Prebujenje«. To je njegova prva pesniška knjiga. Tudi o G riši velja Prešernova: »Sem dolgo upal in se bal...« Zbral pa ni svojih »raztresenih udov«, marveč (e poklonil ljubiteljem slovenske poezije zbirko najnovejših, večinoma neobjavljenih pesmi. GriSa je zrasel pod vplivom naše predvojne moderne: njeeove pesmi »o polno čuslev ln tiste pristnosti, ltl priča, da mu je poezije notranja potreba. Kakorkoli ni Izrazita pecni. Ska osebno«!, ki bi potegnila za sabo druge (preveč eklektieiama je ? njem), so nekatere njegove, pesmi take, Ha bodo lahko »prelete v vsako antologijo slovenske poe^Je- Na Gri-So je vplival predvsem ZupančiS. zlasti 5« s zbirko »Čez plan«. N pr. Ko udari ura, lučka rzplnpola — dva eretova v oknu se razvijeta. Ponekod mu zazvene strune mehko kakor v narodni pesmi: Na oknu tvojem lučke ni, a v srcu plamen ml gori .. . Ali pa v »VaJki Idili«; Rožo je trgala včeraj na vrtu danes flb vere v v>en?ek aa prtu. Nekateri verzi nas spet spominjajo Mae-terlineka, n. pr. Jfe-H ha pri ves (sestre, povejte!) jo-li tu pri vas moj nekdanji čas? GriSo bi najlažje oenaŽlli kot tiho, skromno, ne globoko, a pristno pemiiSko nnturo. Njeeove poezije bo rad vzel v roko čitatelj, ki išfe mirne lepole in vedrine, zajete v gladko tekoče, neprisiljene verze. Zbirko je izdal pesnik v lastni zaloCbi. Kakor se naši čitateljl še spominjajo, je nedavno odlikoval« prosvetno ministrstvo pesnika Grišo za lepo pesem »Domovini«. Cvetko Golar: „Njiva zori" Za pomlad je Izdal Cvetko Golar novo zbirko svojih poezij »Njiva zori«. V knjigi so zbrane pesmi najnovejšega datuma, ponatisnjene pa so tudi nekatere iz že razprodano zbirke »Rožni grm* ln Iz drugih, kar se nam ne zdi preveč umestno. Golar je omislil svojo poezijo, ko je poslal v svet novo pesniško knjigo s sledečim motom. Mlada njiva je poSeta, o jesenskem solncu sanja, in ljubezen tiha, sveta iz prsti nov cvet poganja. Golarieva poezija je še vedno mlada njiva, četudi že sanja -r- po »Pisanem polju«, »Rožnem grmu« ln »Poletnem klasju« — o jesenskem polju. Mlada v toliko, v kolikor še odražajo Golarjeve pesmi tisto krepko kmečko noto, ki jo je prinesel Golar v naše pesništvo kmalu za Kettejem in Murnom. Go-larjeva poezija ima v primeri z muzikalnostjo omenjenih dveh pesnikov slikarsko barvitost: najbližja je našemu impresijonizmu". nredvsem Groharjevim gorenjskim peisažem. To, kar je opeval Golar že v prvi zbirki, iz-raja v novih, pestrih varijaeljah Se dandanašnji: »mati zemlja*, ozelonel fltni Mas. bleščeča nfiva, eolnee, poletna jutra, mehke zarje, polja, njive, senožetl, dekleta, ženini, neveste, skratka priroda in ž njo tesno zlito kmečko življenje. Takim, po večini gorenjskim motivom, so se pridružili nežni odsevi Slovenskih goric, njih mehko oblikovanih grfCev z vso stilizlrano dekoracijo: rdeči mak med trsjem, bleščeči grozdi, »j. dove njive in klopotri, ki jim opevajo črički. Golar je v pesniškem slikanju naše zemlje še vedno najmočnejši in v tem znamenju stoji tudi njegova nova knjiga »Njiva zoric. Vmes se oglaša vedno pogosteje domovinska poeziia. Golar liubi domovino s tisto ljubeznijo. ki jo je izpovedal že Lermontov eni svojih najlepših pesmi: '»Ljubini otčiznn ia. no strannoju ljubovju ,-. Kakor ljubi Lermontov ruske gozdove, sstepe m polja v njihovi večno se menjajoči lepoti, tako tudi Gt>-Ur OMtU prod oltarjem domovina; Naj bom grozd, kot biser m prelivajoči, sredi slovenske goric«, mak, žarko plapolajoči v srebru lilije, zlatu pgenice... N«J~bom Sumeči »tal kU» v valovih ovenčanih njiv, petem Skrjančkov in kmečka deklic. pojočih veselo skoz vas... - — N»J bom lipa med hišami sel a belega... Nai se ne vijem do modrega neba kot dim ognjišča svetega ... Opeva tudi (v »Pesmi o U|Sbth<) evetovno vojno, osvobojenje (»Vihar svobode«), vendar to niso pravi motivi za Golarja. Dona Je n. pr. v »Noči sv. Martina«' Pijte vsi, ki ste kopali, gnojili in krvave žulje nosili, pijte, oča in mati in sin, nocoj je tvoja npč, sveti Martin! Zbirka Jfjiva zori«, ki jo je izdal pesnik v lastul založbi, bodi toplo priporočena vsem prliateljem Golarjeve poezij«! Stane 15 Din. udarja tudi praktično stran botanične vede pl( čni pregled glavnik delov cvetnih rastlin in njih oblik je nekak seznam in nekaka razlaga botaničnih izrazov. Z dotičnimi slikami učenec takoj dobi precizno predelavo izraza, ki mu ni čislo ja9en. Knjiga bo v marsičem porabnejša od dosedanjih botaničnih, ker obravnava priljubljeno vedo o rastlinstvu iz mnogih vidikov. Iz večin sestavkov proseva nauk o redu v naravi, o smotrenosti uredb in dejanj, o varčevanju eile in snovi, o medsebojni odvisnosti in pomoči ter o uspešnosti skupnega dela Naj bi rodila veliko uspeha tudi v vzgojni smeri srednješolske mladine. Knjiga ima 224 strani teksta, stvarno kazalo ln pregled vsebine. V besedilu je natisnjenih 228 slik, pride ja.nih pa je 41 v hakrotisku. Vezana stane 60 Din. Velika zasluga gre g. dr. Bevku, da je strokovnjažko obdelal enov obema knjiga,pa in po dolgih letih zamašil vrzel, ki so jo učitelji in učenci jako čutili, a ustregel je tudi, ne more biti boljo, najširšim naravo ljubečim krogom. Pohvalo zasluži tudi vodstvo drč. zaloge knjig, ki je prevzelo zalofaiižtvo Bevkovega dela. Obe knjigi je dobiti v knjigarni »Tiskovne zadruge« v Prešernovi ulici v Ljubljani. Bastlinoljnb. Spomini jugoslovenskega emigranta V Zagrebu je izšla pred nekaj dnevi knji-;a »Iz velikog doba«, ki jo je spisal dr. Hin-;o Hinkovič. Pisee je emigriral med vojno čez meje ln sa je živahno, včasi tudi pretem-peramentno in svojeglavo udeleževal našega gibanja za osvobojenje in ujedtnjenje, ki ae je osredotočilo okoli vJugoslov. odbora« in kr. srbske vlada Posebno veliko se je gibal v ameriških krogih. Njegovi spomini, ki obsegajo 434 strani v , so polni rasnih beležk, opazovanj, osebnih vtisov in zgodovtnskih dokumentov; pisani so kratko, vrsle se pred nami kot filmske slike in imajo velike objektivnega gradiva, pa tudi mnogo takega kar bo prepuščeno nepristranski kritiki, da loči piščev« subjektivno pobarvano pripovedovanje od objektivnih dejstev. Kritičnemu človeku, ki se zanima za našo politično zgodovigo, zlasti za medvojno akcijo v Inozemstvu, bo nudila Hinkovičeva knjiga zanimivo Ztivo. Izšla je » komisijski založbi Cirilo-Metodeke uakladne knjliare d. d. v Zagrebu. Zbrani spisi Iv»na Cankarja. Kakor vsako lete izide tudi letoe za Veliko noč nov (pettj zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal dramo »Kralj na Betatnovi«, roman "-Na Klancu in črtice te leta 1903. Naročnikom cele serije začne Nova Založba razpošiljati knjigo na Cvetno nedeljo, ko jo bo dobiti tudi v knjigarnah. Tenorist Šimenc odide v Berlin, Kakor je nedelisko fjutrot. poročalo, je pel tenorist Marij Šimenc, ki te sedaj član Narodnega gledališča v Zagrebu, pred par dnevi z velikim us->ehom v Pragi. Na podlagi gostovanja v Verdijevi /AidL. (uloga Rademesa) ga je angažiral ravnatelj Mestne opere v Berlinu, znani kiipeinik Bruno Walter. za gostovanje njegovem zavodu. Šimenc bo v kratkem gostoval pod alegovo takti rtov. K*r J« med- tem prišla redukcija 6olistovskib plač v Zagrebu, pa je Šimenc sklonil, da sploh zapusti zagrebško opero in ponudi svoje sodelovanje Mestni operi v Berlinu. Ni dvoma, da bodo, posebno v današnji krizi tenorjev, Šimenca sprejeli v Berlinu z obema rokama. Grafitna razstava ▼ FlorencL Letos dne 15. aprila po otvori v Florenci razstava mednarodne grafike. Razstave, na kateri bodo razstavljena tudi stare knjiga, 10 udeležijo tudi jugoslovenski umetniki, Nova drama St. Przyby*zew»kega. Narodno gledališče v Varšavi je uprizorilo dramo -Mi-ciciek, delo znanega poljskega pisatelja Przybyszewskega. Drama spominja po svojem značaju prejšnjih komadov slavnega poljskega pisatelja. Dve novi botanični knjigi 2e dolgo zaželjeni botanični knjigi je založila državna zaloga šolskih knjig in učiL Spisal je obe dr. Stanislav Bevk. OMirnejša knjiga t naslovom »Botanika za šolo in dom« je namenjena zlasti učiteljetvu, služila pa bo tudi vsem prijateljem prirode. Knjiga vsebuje vse, kar treba vedeti za spoznavanje flore sploh in še posebe v Sloveniji. V uvodu nas seznanja pisatelj z flzijologijo in anatomijo rastlin in končno z njih sestavom. Dalje opisuje važnejše zastopnice rastlinski}) skupin: etaničnice s steljčnicami in mahovuicami ter cevnice s praprotovkami ia cvetnicami. Posamezni opisi poudarjajo »lasti vse enačila osti vsake skupine, vedno pa tudi biološko in praktično stran. Na koncu so natančno navedeni ključi za določevanje rodov in vrst. Urejeni 90 izključno po lahko-vidnih vnanjih znakih. Nadaljnje poglavje obsega rastlinske zdruiba: listnati in Iglasti gozd, travnike, planinske trate »er vodne in močvirske rastline, četrto poglavje zavzema organografijo, opts glavnin delov rastline ter razcvetij In plodov. Naposled je pisatelj dodal še ključe za določevanje drušia (rodov) po Linnejevem načrtu. Znanstveni slovenski imenik in pa obširno stvarno kazala zaključujeta knjigo. Knjiga, v platno vezana, obsegajoča 424 strani, 804 slike v tekstu In 41 v barvotisku, stane 150 Din. Obla lova ti je, da knjiga tiskarsko nI bat prvovrstno dela Glede papirja I glede slik In končno tudi glede vezave bi bilo Bevkovo delo zaslutilo več pozornosti. Druga knjiga z naslovom »Botanika za višje razrede srednjih in sorodnih šol« je pometa po veliki izdaji. Ta »Botanika« se loči od dosedanjih učnih knjig te vrste v marsičem. Uvod obnavlja la izpolnjuje znanje na nižji stopnji. Vpošteta je najnovejša razdelitev rastlinstva. Prehaja od najenostavnejših enostaničnic-eluzavk preko cepljivh in preko alg do ovnogostaničnic in dalje do cev-nic-troaovk ln eevnie-cvetnic. Poseben odstavek nas seznanja z bistvom opraševanja in oplojevanja. V glavnem delu knjige so opisane predstavnice 86. rastlinskih družin z vsemi značilnostmi, s posebnimi biološkimi pojavi, kakor s smotrenimi pripravami za opraševanja po žuželkah, po vetru aH po samo-lastnem- Pisatelj popisuje tudi prilagoditev rastlin talnim in vremenskim razmeram, se-uibijoso, ureditev aa razšlrjevanje itd. P> "arja tudi praktično stran botanfč zdravilstvo ln sploh za gospodarstvo. Kon- KRIŽANKA 'E LEN« Pomen besed: Vodoravno: 2. Žensko krstno ime. 4. Zdravilišče v Švici. 6 Azijski denar. 8. Del plačila. 10. Porokina predhodnica. 15. Mesto v Španiji 21. Posebno ozračja 23. Južno drevo. 25. Gora na albansko-jugoslovenski meji. 27. Srednjeameriška država. 29. Gora v Grčiji. 31. Kratica. 82. Skrajna točka kontinenta. 84. Medmet. 36. Osebni zaimek. 37. Mesto bs Borroughsovega romana »Tarzan«. 89-Zimske športno orodja 41. Adamov sin. 43. Medmet. 46. Avtomobilska znamka. 46. Starorimski pozdrav. 51. Pesnitev. 52. Kompozicija. 56. Španska pokrajina. 59. Pogorje ob Ira-vadiju. 60. Južno drevo. 61. Mesto v Bački. 62. MoSko krstno Ima 64. Osebni zaimek. 66. Reka na Češkem. 67. Ploskovna mera. i č n o: L Brez podpisa, 2. Rimski Žito. 7. ~ frič. S. ......'tki pri 9. Del obraza. 10. Olimpijski b grič. S. Igralna karta. 5. turškega poveljnika v bitki NIT. Krstno ime i Sisku (1593». 11. Napla- čllo. 12. Moško krstno ime. 13. Mesto v Sija-mu. 14. Vprašalnica. 15. Uradni spis. 16. Si-jamska pokrajina. 17, Vernik (pesniška oblika). 18. Ruska reka. 19. Krstao ime filmske diva 20. Predlog. 22. Glasbeni instrument. 24. Pritrdilnica. 26. Žensko krstno ima 28. Zdravilo. 30. Pečina. 33. Sobna ploskev. 35. Medmet. 38. Alkoholna pijača. 40. Moško krstno ima 42. Albanska reka. 44. Časovna enota. 45. Ptica. 47. Koristna rastlina. 48. Grški polotok. 80. dterila 83. Akademski naslov (kratica). 54. Ruska reka. 5B. Azijski veletok. 57. Srbohrv. medmet 58. Svetovni jezik. 60. števila 68. GrSka Srka. 65- LsSka reka. Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti zrak, svetloba, SKroptjiozne telesne čistoče eb strogi higiitni v hrani; so bitni pogoji za dobro zdravje ia za čvrsiod Vaše deee. (zbrano hrano, k temu rediino, bogato na vitaminih, fosforju, in v najman.šem obsegu nudijo Vam ako jih uporabljate v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu organizmu vse sestavine, POtrebnt z8 rg?voj, OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe. rt« stenja, v kratkem času izooljšajo gplošno stanje nefne. rahitične in bolehne dece. Ovopaltine se dobi v vsaki apoteki in drogerlil po cenit C 100 gt 18-50 Din. 250 gr 3&25 Dta. 500 CT 63-25 L)fn Zahtevajte poskusno poiiljitev, sklicujoč se na list od Dr. A. VVANDFR d- d tovarna ^rmacevtskih in dijetetnnt preparatov ZAORFB lurlevska al. VI. J •JUTRO® št. 80 12 Nedelja 3. TA'. 1927 Z nekaj sto hlebi, težkimi 15 do 30 kg prvovrstnega, že dozorelega in vležanega emendolskega sira bohinjskega tipa razpolaga „OSR£DNJA BOHINJSKA SiRARSKA ZADRUOA v Bohinjski Bistrici* (Slovenija), pri kateri zvedo gg. interesenti cene, dobavne in plačilne pogoje za manjši in večji odjem. ► i Pomlad ob solnčnem Jadranu PENSiON »DANICA* Sv. Jelena ob Crlkvenici. Tik ob morju — izvrstna kuhinja Zmerne cene — Vodi Slnvenka. Trgovina z lesom na deželi i® stat® pisarniško mat Prednost imajo oni, ki so zmožni prevzemanja tramov. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse pod cTakoj» na Aloma Com-pany Ljublj-na, Malinsita. HOTEL ,,TRIGLAV" se najlepše prporrča svo i gosiom a spnmladno sezono s svojo izvrstno kuhinjo ter zmfimim cenami. Na zantevo pošljem tiskani prospekt 3594 a Z veiespoštovanjem lastnik O. tric» Udava Ventili i1 ki trpe na 'ežkem dihaniu in dušitvi, pa se žbog tega počutijo slabotne m ne morejo spsti doDe Dizo m lahko dihanje brez dušitve, ako upoirebljajo ASTMOL BRONHIJAL CIGARETE ki vrio brzo razkrajajo slez in potna-eajo, da se pravi no d ha, a vsled ttga se orgazem poprav ja in pritaa v normalno zdra o >tanje. — P i nakupu zahtevajte znamko . ASTMOL'1. Dobiva se po iekarnhh. 2 upujem zlato in zla nike, briljame in bisere po na višjih dnevnih cenah R. Almoslechnep Cel e, Prešernova uiica št. 1 7i8 » SP£CTRUMC> d. d. inž. Kopista. Dubsky in Krstič, tvomlca ogledal in brušenega stekla. LJubljana VII. Medvedova UL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Oslek. Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala Cisto lice! Potrta globoke bol' naznanjam v svojem m v imenu svoje hčerke Si ve tužno vest, da nas je zapustil na« vroče ljubljen soprog, oče, sin, brat gospod Joško Jurečič podporuCnik Pogreb nepozabnega nam rajnka 5e vrši v nedeljo, d ie 3. aprila ob 15 tri iz mrtvaičn ce vojne bolnice na Zaloški ces i k Sv. Križu. L.ubljana. 31. aprila 1927. Globoko žalujoča ?oproga Pepi Jur čič. Svetujem Vam da si naročite ii PUCH- I ki ie naibolše! Dobi se pj sohcini ceni in tud na obroke le pri tvrdki IGN. VOK, JJaUANA Tavčarjeva ulica 7. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPIHUJE' OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Kopala restavraclia opremljena z vsem pmiklinami in vel k piavalni basen, se odda na boiišemu ponudniku v naitm. Naslov v og asnt-tn odde ku Ju ra 3747 0»0«0i0»0a0B0«0i0a0 ■juumji if rnmnrrrirTTTTTTTTrrinn Pozor tvornice pletenega bbga in trgov ne! Strojna pletarna išre stalnega zapos enja z delom za plačilo. Izdelujejo se vseh vrst mo-ke, damske in otr- ške nogavice. Dopisi na TEKSTILIJA", Celje, Gosposka uilca 30. 3nnmnnxi3cnjj- i bjl jnnmnnnrmno. SE ODDA kavcije zmožni in strokovno prvovrstni osebi koncem junija t L Ponudbe na lastnika L. Fiirsager, Radovljica, kraj Bleda, idlca za mitm pristnih, irrrportiranih, velikih, rumenih angleških ORPINGTHON KOKOŠI se dobijo po 10 Din komad Pii F. Adamič — Ljubljana, Poljanska cesta št. 17. Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu ter stane vsaka kokoš 500 Din. — Pošiljajo tudi po poštnem povzetju. Pri iutrairi toaleti ne sme manjkati PE8EKO! Vsemu kulturnemu človeštvu je znana vrednost redne nege zob in ust. Rabite redno vsak ' jutro in na večer pasto z zobe PEBECO >a bodete sigurni, da pra- vilno in sigurn ■ golite zobe. PEBEKO je neka' posebnega, ni slatkast in neprijeten, je prijeten in odlično deluje! Ne pozabite na PEBEKO! Go dcream ! jedina tn perfektni masiaa a. čoa *rema t« nego lica. iNebrj odlikovanj in primanic, po-treDna vsak! dami. ker odstranjuje Srse nečistoče, preprečuje staranj; e:stran,u e bore lice postane topel mejno tr »vefe Din 50-— Cre i e ro«» centifolia suha dnevna kremi od Dce. Do-Kine 4 Cle. Pari oajflnejia bircoska kremi, čnvi lice ■pred v »ako nezjodo Din 50,— Krema Isis > vseb barvib crie m žalost Iskrena hvala prečastiti duhovščin ter vsem darovalcem -vetja Zahvala obenem vsem prijateljem in znanetm, ki so jo spremil k večnemu počitku. Novo mesto, dne 30 marca 1927. G!ribo v ni f. Preac 4497 v M^r boru na Glavnem trgu. ker je 'e tam največja n narnov ša izmra Gm^DDOUULJLllJUlJLJJLJL 1! 11 li II I! 1ULI£XD Moč osebnega vpliva. sugestij, h pnoze, o-ebnepa magnetizma itd. Najpopolnejše metode! Popu len uspeh iaiančen ! Prospekt prosi; 1 zv zek Din 8— v zramkah. »VEDA IN ZNANOST*. Celje, Razlagova ulica 8. IJJLILIUULJ03aUL0aCTJLILXXlXA^ Zahvala. Vsem, ki so nam s svojim sočustvovanjem, z izrazi iskrenega so-žalja ter z izredno veliko udeležbo na zadnji poti našega nad vse ljubljenega sina in brata Milana skušali lajšati neznosno bol, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja, pevcem zz ganljivi žalostinki, kakor goap. Feli-cijanu za lep nagrobni govor. Rožna dolina, 2. aprila 1927. Žalujoča rodbina SLUGA. Zahvala« Ob rani in prebTidki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta gospoda Vekoslava Druškoviča hišnega posetnika in brivca. izrekamo tem potom Iskreno zahvalo vsem onim. ki so nam na ta ali oni način izrazili svoje sočutje, pokojnemu pa Izkazai; zadnjo čast s tem, da so ga prišli tako številno pokropit in spremit ga ca njegovi zadnji pori. Posebno smo dolžni še zahvalo g. zdravniku Volaušeku. kater! ga je ob času njegove bolezni z vso potrpežljivostjo leči!. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic ter vsem. ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča soproga In otroci ' - ./ .-•'4.5 v-- - Z, hvala. Ob srnri irejeza nepozabnega soproga, dobrega očeta Ivana Javornika ad.T.inistia ivnega ppornčnika sem preitla ioIiko 'zrazov s>i lia n sočutja d' se mi ni mogočr vsakemu o^etej zahva.iti in izr. kam tem o'cm vsem k> so me toaži 1 o > b d< izgubi mo;o is-re o zahvalo Posebno se ^ahvaliujen vojaški u ravi za prirejen n u krasen pogret, g. ">od ukovn ku Dr. Justinu. L g munsg Klobovsu, gdč. boln čark ) Cerar za ntut dinvo skrb nego in toažbo v njegovi težki bolezni, g. p ručniku Barbič >, gg. otirirjem ki so ga spremili in položi v pr>ran erob vojaški godb' za lepe 2alostin|. Piisirana — entianje — kufriranje — aiuriranje. npgr Zunanja naročila se točno in vestno Izvrše. Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsa-ovrstnih i aoomcstnih delov, neumat ke. Postbn oddelek za opolno popravo, emajlirsnje In poni la>ije dvokoles, oiroških vo-strojev id — Prodna na obroke. — Ceniki franko ličkov šivainin .TRIBUNA" B. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, ■ihiiana, Kailovska 4. / CHEVROLET Gasilna društva, pozor! Motorna brizga In* 10 m* na uro do 60 m visočin« Motor i 4 cilindre x 22 '86 HP Vse auto-btlzgalne 30 de 40% .ene je kol dioge Konkurenčni Udelek Dobavlja! zastopstvo RENAULT A. LAMPRET, Dunajska cesta št. 22. TRAItN STANOVITEN Ltpa zunanjost in dooadljive Unije ievro eta zakrivalo pravo moč in trajnost, kar nam omogoča trat no m zadovoljivo Izvedbo tega vozila. Poleg močne konstrukciie smo ob r ar ali še posebno pat-njo na zunanjost ševro eta. kar je p0iteb"0 lasti, da Poste povod oma zadovoljni z vo-.om, kar /e pa tudi važno zarudi evehtualne n roda je voza naprtj. Naj bo cesta še 'aka: do pesku n blatu. ševrolet nam ven no proži isto varno t. ker /e ekonomu no zgrajen, s tem pa vam nudi ptiieVo vožnjo. ka> bi mogd pričakoval samo cd mnogo lažjih vozil t-etsedezm potni ki voz z balonskim• umami, polnimi to kami in. eno rezervno gumo je 5b 000 Din. Zastopniki /a "ralievin SHS: 467 t V. & M. BAKESIl si v>o., uentiaia ■■ sKtadi.čc rezervnih delov Zagreb. Kukovičeva ulica r:poroča svot fino urejeni modni salon za gosnode in dečke Maio »ijša i/delava obek >< la tni delavnici f nikroi- Vedno v zalogi angušk' in češko sukno. Mod rna konfekcija o bi k raznih ve ikosti veono v zalogi kakor tud. perilo, klot nki ovratnetnoč-iiivi ežni plošči ^seh v-li^o-ti, raaiani, p« vršniki, Hubeitus laf6 za turse Konkurenčne cene. Točna poste>ba. OCARINJENJE vseh uvoznih, tzvoanih in tranzitnih pošiljk u^krbi hitro, skrbno in po nainiijt taril RA.IKO TllRK. carinski posrednik. Ljub. liana. Masarykova cesla 9. nasproti cari. narnice — Revizna pravilnega zaračunava, ma carine po meni deklariranega blaga m vse informacije brezplačno II\l)iAlS M**10LYLLL LOMPAIS \ Gtn. zastopstvo za Kralj. S. h. i t {um. »<■»/ *•#» m . M ari hm Zastopstva herum a a. Zagreb. American Moto rs, Liubtiana. bagy WoO & C omp . Sarajevo Vetomot — Split. SVUOVHA ZNAMKA BIG ■ tfiltf- 1206 ccm. 9/24 tih, aouuin 49ir— CHIEF 998 ccm, 7/18 HP aoianev 48U-— SCOU1 598 um, 5/9 HP aoianev 41»— PRINCE 350 ccm, HP. dolar /ev Sid cai PMNCbS dolarjev I85r— Sia-car Scow dolanev 175r— Električna razsvetljava in s tachometerom. Solventne kra/evne zastopniki sprejmemo. Veliko skladišče nadomestnih delov. (NDIAN CLECC ■Mase. I Trgovcem z železn no m mei blaaom! i ^ Za bliiajoio pomladne n letno ssitjo bo dete po rebovab vsakovrstnih j§j ® iižnikov in tiče, | S s gane aH svetle dalje kolarnike, SKniue ta streino lepenko, brex- LJ iSJgi.vnlke, ičetarje tapet Ike, itukaturn ke Lcndcnerla povaznika * IHJ O polokrog o gi«vo, kotn ke s tareco, sponke cvikovce in drugovrstne [□} [5] strojne Sebue katere Vam najhitreje in najceneje ter pod najupodne • J5J jg iimi pogoji dobavi U skiadiita na stare J ia domača tovarna g] 0 SIMON PIRC. KROPA § jij Pitite takoj danes dopisnico In naredite oribiiino leino po .rt bo, nakar J=j IŠJ pre me e cenik >n »ajmijo ponudbe! J2J (Hi Raspeilljam Se od 100 kq na orel na trgovine, stavbena. miiars«a (Oj (5] (evij. rska Hi ost»la podjetja! Ako v Va*i trgovini *e ne orodajote (HJ l|1 lega artikla uporabite ugoono priliko in upeljite iud» tiinike |o In Novo Zelandijo ter vse vse ostale piekouiea<'So bro n kakor Conte Rosrovnix i G u2 te> Podz stopnlK : Kodjasič Gorgie, B toi, Zanatlijska 85 L>oyd Sab udo Sombor Kral a Pe'ra ul 30 Uny> Sai>au(ki, Liuol a a Dn a ska cesta 3A Lioy i Saba.irio Vel ki Bečker^k Svetosa\ska 7 ter M Karska Metko le I Korčola "4 ► ar«—g—asa= JUTRO« at. 80----- , 14 " Nedelja 3. IV. 1927 XeuvHLo, uv vsi dopist, U£oca> tnalih, oglasov, j*, pcjuzbu rta,-Oglasni oddthk JITTRA, Ljubljana, Prtstrnava, ui.4. Cdurvno račun, porbu. kroJulnuA- Lfubfycma.,št 11IS4I. lig \ 178 IWr?»'l IV f g M Spnjtnianjt. malih, oglasov za, pri^ kodnjo sUoilio JUTRA sc zakl^co najnižjih ' h A J BOC til i iLtL Toiar.a V.i-flUnoe. FRANC FUJAN krovstvo ta zaloga strelnih potrebščin Ljubljana-Galjevica 9. 109 Za legitimacije Izvršuje »lite najhitreje U> najceneje fotograi Primožič, Zidani most TI lto peCale 'etike*«. jr«»erit»« i [ SITAR S SVETEK j ^ff" LJUBLJANA Jtra ' Dvokoiesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjančič, Nunska ulica S. 32 Vulkaniziram tu vrste avtogume. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje P Škafar. Ljubljani, Rimska cesta 11. 12 Slike za legitimacije Izdelnje najhitreje (otograf Hugon Hibler Ljubljana Vaivazorjev trg 866 Obrt za izdelovanje kreme in masti, z vsem inventarjem ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku- «Jatra>. 11073 ■M dobe Vajenca sprejme za pekovsko obrt Kaka Senies, ialee. 8377 Zastopnike išče večja kemična tvornlca Ponudbe m ogla«, oddelek .Jutra« pod Iifro »Kemični ladelki«. 8373 2 krojaška pomočnika sposobna za fino veliko delo sprejme krojač niča Ni-kola ^icič. Ogni in. 7837 Stenotipistinjo perfektno in hitro, popolnoma veščo nemškega in srbobrv. jezika, iščem ta takoj. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek .Jntra« pod »Maaufaktura 650». 11013 Mehanlka-strugarja prvovrstnega delavca sprejmem takoj. Dopise na ogl oddelek »Jutra* pod iifro .Marljiv 11». 11017 Prodajalko izurjeno v damski konfekciji. sprejme večja modna trgovina za takojšen nastop Reflektira se na čedno zunanjost. fin nastop In dober okus. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8418 Učenca krepkega, zdravega in poltenih staršev, sprejmem t trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek .Jntra« pod »Dober raču-nar». 11066 Prodajalko dobro izvežbano v manu-faktumi stroki, aranžerko. rabim za takoj Ozira se samo na prvovrstne moči s prav dobrimi daljšimi spričevali. — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod •Fini nastop«. 11063 Za pomladansko sezono se priporočam cenjenim damam za obilen obisk. — Šetinc - Besin, damsko mo blagajni čar. poslovanja, f dobrimi spričevali tiče službo blagajničarke — najraje v Toplicah » restavraciji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Toplice«. 11069 Stenografmja in strojepiska u slovenski, nemški tn srbobrv atskl jezik, i daljšo prakso. iJHSs službe. Cenjene dopise pod »Perfektno nemško« aa ogL oddelek »Jntra«. 11276 Inženjer kemije ieli spremeniti ihifbo aH pri sedanji prevzeti znanstveno In tehnično vodstvo manjših obratov, ki ni» zmožni vzeti »talnega nameščenca. — Ponudbe pod šifro .Kemik 91« na ogla« oddelek »Jutra«. 11191 Učenec Ieli vstopiti v trgovino I mešanim blagom. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Priden«. 11122-a Zastopnika solidnega (n peltsnega i i I e tn za obiskovanje strank na deželi. Pendbo na oglato! oddelek »Jatra« pod značko »Provizija 39«. 11299 Vpeljane potnike In potnic« sprejmemo. Dober zaslužek. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Dober taaluiek« 11136 Novo perilo dam šivati. Ponudbe pod »Lepo dele« na oglasni oddelek »Jutra«. 11193 Potnika prvovrstnega, v Sloveniji dobro uvedenega pri prvovrstnih strankah, sprejme stara dunajska trgovina na debelo Nemško pisane ponudbe » točnim naslovom poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko cDauer-posten 43«. 11243 Šoferska šola sprejema in iaobrazuje kandidate ta samostojne Šoferje — Dame in gospode sprejemamo vsaki dan Po uk Je soKden in uspeh siguren Zahtevajte prospekte Pojasnila dajs Aato ftota v Zagrebu. Kaptol 15. Telefon 11-93 76 Za nemščino iščem učitelja ali ačiteljlco. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »večera« are*. S4M Italijanščino jem praktično po nli-eeni Poeidbe na oglas, oddelek »Jutru pod iifro »Italia«. 1126« poučuje ti ceni oglas »Dob Katera šivilja v Ljubljani bi vzela predno učenko? Pissnene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učenka 41». 11241 Starejšo žensko iščem k otroku samo za čez dan. Cankarjevo nabrežje 3,111. 11248 Urar. pomočnika sprejme takoj Ivan Wrnu-nik, urar, Radeče pri Zid. mostu. 11122 Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11075 Vse sledi Parizu zato kupuje vsaka dama in gospod «Doko> čevlje, ki so višek pariSke elegance, ter trpežni In najvenejšL Trgovina Knjigovodinja samostojna bil3ncistka — z | dolgoletno trgovsko, indu- ; striisko in bančno prakso, i zmožna korespondence in j vseh drugih pisarniških del. Išče primernega nameščenja ! Dopise na oglas, oddelek .Jutra« pod značko »Prvovrstna št. 28«. S408 Prvovrstna moč z dolgoletno bančno, industr. in trgovsko prakso, z znanjem franc., ital., nemšk. in srbohrv. jezika, išče službo kot opora šefa, šef knjigovodstva ali pisarne, šef kontrole, organizator itd. Zahteve zmerne. Vprašanja na oglasni oddelek «JutTa» pod značko »Namestnik šefa 40» »409 Plačilni natakar »eBden. vešč reč jezikov ta zmoten kavcije. Ieli »voje sedanje mesto pre-meniti za sezijo ali za stalno. Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Vri Jezikov*. 11097 Šivilja išče šivanje perila na dom. Naslov v oglasnem oddelku .Jntra«. 11162 Prodajalka mešane stroke *e službo za takoj Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjene dopise prosi na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Vestna 72». 11173 Knjgovodja. bilanclst z daljšo prakso v trgovini x mešanim blagom in v lesni stroki, zmožen voditi, samostojno trgovino. Seli; premeniti službo. Ponudbe \ pod »Poštenje in marlji- ■ vost« na oglasni oddelek »Jutra«. 11102 Elektromonter absolvent elektr delov, lote. vešč vseh hiinib instalacij po predplsh N. D. E. in omrežja, vojašftins prost Seli .talne služb« ta takoj. Ponudbe na oglas, oddeki .Jutra* pod iifro »Elektromonter 95». 11093 Šofer Išče službo kjerkoli, — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiv lofer« 11062 Izobražena gdč. v vsem rerzlrana. si Ieli tluibo kot gospodinj« pri ravno takecc. Izobraženem in stamostojnea gospodu v mestu ali na deželi Cenjene dopis« pod značko »Samostojnost J0» sa oglas, oddelek »Jntrj. 8416 Gospod star 28 let, oženjen, bres otrok, z večletno prakso, marljiv in poltem, z dobrimi »pričevalL »Maj usJui-ben v Bosni, želi premeniti službo. Sel bi za skladiščnika ali trgovskega sotrud-oika v trgovine t mešan, hladom. Naslov v oglasnem »ddetku »Jutra«. ~ 11008 Mlado dekle ki zna kuhati, iznčeno v -ospodinjski loli. ieli službe pri dobri družin:. Naslov pove oglasni od-lelek »Jutra«. 11167 Poštena ženska išče službo gospodinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Takoj 57». 11157 Delavna ženska gospodarstva vajeoa, stara 42 let. z dvema otrokoma 'šolarjema) 15Č« bišcištvv Ponudbe na Ofr^as. oddelek »Jutra* pod »Hišnica«, 11193 Miren mož (izobražen) mnogo vajen, i ■iebrlml »pričevali. 1M« mIm tslMio dele — Ponudb« spreJsBa oglasni oddelek »J pod sna£ko .Hren 66*. U166 Trg. pomočnik IpererHske »trske, iiče službo. Govori hrvat-ske. dovsneko tn razum« italijansko. Naslov t oil. oddelku »Jutra«. 11217 Postrežnlca poitena in pridne iiče delo za dopoldanske me. Na-slev pove oglasni oddelek' »Jutra«. • 11227 Vesten! bivši večletni iandarmerij-sk5 podoficir želi službo slugt." pašnika, vratarja, skladiščnika ali »lično, v Ljubljani ali območju Kranjske. Dopis« na oglasni oddelek .Jatra* pod liiro »Vesten in zanesljiv«. 11202 Kakršnokoli službo obč tajnika, skladiščnika, 'upravitelja posestva ali gra. ŠC-ine Itd Išče zdrav orež-ciiki narednik v pokoju, ki je popolnoma tanetljiv v vsakem oziru Vpraikti LM pr. i: J. Lindič, LJubljana, inčartka steza L 112S3 Pletilja sprejme delo nocavic na dom po zelo nizkf eenL — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* 11013 Potnika ki obiskuj« po deitij gostilničarje, trgove« fas privatnike te« prevzame prodajo rasnih proizvodov preti proviziji. Iščem — Takojšnje ponudbe na ogl eddelek »Jatra« pod Iifro .Vesten potnik« 1183S Potnik ki obiskujs po detel I gostilničarje. trgovee in privatnike, prevzame prodajo raznih proizvodov proti proviziji. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod Iifro «Veeten potnik«. 11031 Inštruktorja proti dohremu plačilu, hrani In stanovanju »prejmem. Naslov v oglasnem oddelka Jutra«. 11258 V francoščini daje temeljit pouk učiteljica. Ore tudi na dom. Na-»lov pove oglasni oddelek •Jutra«. 8371 Za srbohrvaščino išče gospod učiteljico Ponudb« na oglasni oddelek »Jntra« pod .Srbkinja«. 11016 Marija Grill izpraians »Črteljlea poučuje angleščino, francoščino, italijanščino- nemščino in klavir. Kolodvorska ulica 11 — pritličje. 11170 Biljard dobro ohranjen, s krogljami In keji p« ugodni eeci prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 6360 Pohištvo Dvodelno omaro, posteljo In noče omarico. rw tlrane In dobro ohranjeno peoecj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8331 Stružnica (Berlinerbank) nova it vijake etc.. ngodno naprodaj Na ogled pri Norton Sifka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3809 Starinsko kredenco vogalne vitrine kozarce, ■najoiike |n druge carine kupim Ponudbe na oe!a.-ni oddelek »Jutra« pod iifro »Starine« 7749 Klobuke in slamnike opustim ter jih razj-rodajatc »a vsake sprejemljivo ceno posebno ugodno ta trgovce Modna trgovina P E T E B ITEBK, Ljubljana. Su-ri trg it 18 SOM Vrhniško opeko trboveljski premog In bo kova drvs čudi najceneje Lovro Krle, Trnovski pri stao 12 Postrežbo točna! 61 Drva hrastove parketn« odpadke od lage ter mehka drva po nizki eeni dostavlja na dom parns faga V Scag-netta Ljobijsaa, sa gorecj-«lrim koledvor^tn. 36 Več oken In vrata uporabno za reraad« aH vrtne Utteo. t froiaj na Akacljevl eesS .«ev U. Sesalka dobro ohra«, Na ogled vile Mav«r na B!« ijiv čebelnjak za paio —j RSetschejevo stiskalnico u- j metnega satovja in razno čebelarsko crodje. Prodam tudi posamezno. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 11074 Mostno tehtnico staro, kupim. Pismene ponudbe l navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mostna tehtnica«. 11149 Metrska drva bukova, gshrova tn hrastova, suha in polsuha kupim. Obvezne ponudbe a najnižjo ceno franko Postojna, poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Točno plačilo 63«. 11263 Stroj za rezanje malega peciva (Pressmasctiins) s 26 ali 32 kom., v dobrem stanju takoj kupim. — Dopise os podružnico »Jutra« v Mariboru pod snačko »Stroj«. 11273 Mizarski stroji Kupim poravnalni skobelni stroj, noži široki 400 mm; skobelni »troj za izdelovanje ladijskih tal (Schifbo-denmasehine) nožd široki 400 mm; 1 velo za trans-misljo, dolgo eca. 4 m, s težišči. Stroji, če tudi rabljeni, morajo biti v popolnoma dobrem stanju. Ponndbe a najnižjo ceno in opisom po mogočnosti ■ sliko poslati na naslov: Vinko Jereb, »tolar!j» za gradnja I poknčtvo, Metko-vlč — Dalmacija. 11128 Potniški avto popolnoma nov, radi bolezni potnika po ugodni eenl naprodaj. Naslov v oglaa. oddelka »Jntra«. 8353 Osebni avto Pucb, 6/20 HP, dobro ohranjen, itirisedelen ln tovorni avto Fiat. 25 HP. 1500 kg nosilnosti. zelo ugodno proda Konsumno društvo ca Slovenijo. Ljubljana VH — Zibertovv 8336 22 36 HP »Renault. 4—Bsedetni. event. 6—7»e-detni. v brezhibnem stanju. 30 HP «Benz» elegantno »Dueo« lakiran 6-sedeini, moderno opremljen, rabljen, toda v {zbornem tanjn za 42.000 Din ta 5 CV »Citroen* 2-sedežni za 8000 Dtn naprodaj. Na ocrled pri tvrdki A. Lampret. ljubljena, Dunajska cesta it. 22. 11010 Razne predmete: stroj za iganje kave. 40 kg vsebine, tovorni avto 3 45 PS. Indiaa motorno kolo a priklopnim vozom, kočijo z gumijastimi obroč! poceni proda Ferd Cssar. trgovina a mešanim blago« t Mariboru, Glavni trg. 11068 Motorno kolo Harlev-Davidson. 719 P8. 2 cvlindra, v dobrem stanju prodam za U.B00 Dia. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8359 Indlan - Motor 5/7, v najboljšem stanju takoj po ugodni ceni proda Fa Br. Novakovid, LJubljana. Kolizej, Gospoevetska cesta IS. 835» Kupom Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Černe — jnvelir Ljubljana, VVolfova uL 3. 38 Veverične kože plačuje nad normalno ceno D Zdravič Ljubljana FIo rijanska ulica 9. 47 Hlode hrastove In smrekove kupuje parna žaga V Scae-nettl v Ljubljani. 252 Srebrne krone zupu>, -j) piača aobrc r Čuden Ljubljana. Preier nova aliv» 1 238 Cikasto vino za Izdelovanje kis*, v vsaki množim kupuje kisarna Jo« Vo>lnika dediču Ljub Ijana VIL Celovška e. 76 11027 Kovačnico /Trfdscbmiede) dobro ohranjene. rabljivo, kupim — Poovdb« na orla« o-ldelek iifro »Kovai- 4 PS. celo malo rabljeno ln v najboljšem stanju naprodaj zs 9000 DfaL Naslov na podružnico »Jutra« r Celju pod značko »Moto-eJkei*. 11006 i 'n i i.qc Leksikon ICsverJev, veliki, konvse-sanjski, t Izdaja. 24 knj« popolnoma nov, po nizki eeni naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 11037 Valvazorja dobro o! pim. Ponudi knjige k»-pod značke .Zgodovina« na oglasni oddelek «Jatra». 843$ Društveno življenje žene O nastopanju teae v druf-bl, moikem spremstvu in dragih sličnih zadevah razpravlja nova tt 12 Ženskega Lista, za zabavo, moue ia gospodinjstvo. OmeEjeal Ust smatra ta svojo nalogo, da pojasni in odgovar- Cna vsa od nežnega sporna stavljena vprašanja. Bal radi tega se je »Žensk] Ust« tako udomačil v vseh boljiih hišah. Poleg tega pa je ie izredno poceni, ker stan« naroča...* ta četrt ista eamo 40 Din; izhaja pa vsaki mesec lepo In bogato ilustriran. — uprava je v Zagrebu, Sa-■vistaniH uL t. 8424 Dalmatinovo sv. pismo in Trubarjeva dda kupi dr. lieoeej, III. dri. gimnazija, Beethovnova uiica. 11204 Leksikon nov, mali Majerjev, 7. ia-daja (1 1910J, 7 velikik avea. in 3 manjši (Kriegs-nacbtr&ge) in dobro ohranjen veliki Mayerji5v Kon-versationslezikon 6 izda..* (1903 L), 22 velikih- zvezkov po 900 strani, naprodaj po ugodni cenL Natlov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1U20 Sadno drevje prvovretnr jablane ai hruške oddaja dreveeijfc-a Stopu. Velenje. 6U6 Bezgov sok zekr zdravilen (čisti pljuča) in vse druge brezalkoholne sokove nudi najceneje »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani, Poljanski nasip io,b. ima Pristni med namizni in za pecivo po Din 22 50 kg A Maček, vele-čebelar. Vrhnika 31 Spomladanske novosti pravkar"3 doSie. velika izbira različnih modernih kožic sa »bšivanie soomla danskih ptičev !n Jopic Se priporoča Filip Bizjak, krznarstvo Ljubljana, Šelenbnrgova uL 6. / ■JUTRO« št 80 ts Nedelja 3. IV. 1927 Krasno posestvo oralov. 1 H vinograd* H »rti. hiše s kletjo. čebelnjakom, vse « opeko krito, pripravno »a trgovino »11 goMilno, «ri sfevni eeeti tiroda A. Globoke pri Srežieah.' 8313 Zemljišče nh prod južni- železnice. Tole-/ tovarne «Sa:urnus» v M«tah. v skupni izmeri 04 aort ms naprodaj Zelo primerno 13 večja tkla iilca ali zalogo iiakor tudi 7.3 industrijo Iznelja. v» lastneza tira omogočena • msiimimi stroški. ker Je industrijski tir tik pred semljiščern žs izpeljan — Vatlov v Gsla=aptn oddelkn .Jnt-a. «237. Zemljišče (njive) dobro obdelan? prsgno 'en« oddani takoj v osjem ' ■»leg mvot« .Saturoas. t Mostah v fekapai izmeri iti Wi ms — ic sicer enemu aH veg refiektantom -Naslov v oela«nem oddelku «Jutr»» S236 Večjo hišo i dvoriščsa »Ii vrtom k' pim v centru Ljubljane -ort-tr takojšnji gotovisi — Ponudb? n% oglas. oddelek .Jntra* pod šifro »Vsčia hiSa v Ljubljani*. SS89 Parcelo r l*3«i oa iSžiiO—OOfSJ »• V««im takoj aa Mirjo ali Pod Sctafkoni. eveet tudi ®anjšo v mestu Ponudbe i navedbo cene m* na ogl oddelek .Jutru pod šifro »Parcela 2000- S234 Maribor lepi. posestva in dobro iao-če gostilne ugodno naprodaj ali najem, ved o3 » mesnj naprodaj. — Naalov: Marstan. Koroita 0. tO/J. »1874 vno v Rog. Slatini sestoječo i> S sob, 2 ka-aiaj. jedilne shramb«, i kleti, hleva i« živino ia svinje, 3' vrtov,' sadonosnl-ka, vinograda, njive in travnika, skupaj 3 orale, proda Anton Siberl. Roga. Slatina. sSor Vilo asa- ali JvodrniijssSio, » lepim vrtom to solnčno lego -3 Mlrju. Pod Rolni- 'if>n ali v bližini cerkve av Joiefa kupim proti takojšnji gotovini — Ponudb? i navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra* pod Ilira »Vila». S8S3 Posestvo v ljubljanskem predmestju, oblegajoče stanovanjske Hite, gospodarska poslopja ( vrt'j vi ia travniki, pripravno si pareeliranje, gospodarstvo ali industrijo — Ljubljana. 5T«stni loj 15, prodam. 11118 Posestvo s i orali zemlji ln lepimi poslopji sa 55.000 Dla ta . usnjarijo v trga areda Zagoni ki ■»• MariSor, Tatteab«fcov& al. St. 19. 11147 Skladišče v6l:ko, s-iho in s votlo, if pisarnama, v srediai eesia oddam. Poizve se pri tvrdki Alko, drzžba i o. >.. Go-sposvetska etsta IS. 8&51 Manufakturno trgovino v zelo prometnem mest« •Sloveniji' i 40M prebivalci ia ve5 tovarn prodam. Trgovina j« dofcro vpeljana (ima rlokatano Se? milijo« prometa). Potreb«) kap! Vil pribliSno 100.000 dtnarjov, ostalo lahko »d-il»6»" v 15 meseiSaib obro-Kveoraelno «prejme« 150 delnic Obrtne banke prodam po nizki ceni Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 6443 5000. Din posojila i & 5 e nujno trgovec za 3 mesece. Vrne 6300 Dia. — Garancija sigurna is vara* Ponudb« na oglas, oddelek «Jutra* ped Ofnjao 5000». tmo 4500 Din posojila rabim nujna n dobo 3 mesecev proti sigurni garanciji ia visokim obrestim. Ponudbe a« ogias. oddelek .Jutra* pod .Sigurna garancija 43». 11211 Sobo svetlo, a poeebaba vbodom, ae preveč oddaljeno od eeatra, eveat. s celo oskrbo lUt akademik s 15. t m. Cenjene ponudbe do 7. t. m. m ogl. oddelek . 11012 Hiša s rospodan-šim poslopjem y »t. Vido nad Ljabljaao it. |2, ob drlavn! cesti — nasproti župue cerkve naprodaj iz proste rok«. Pripravna za vsako obrt ali trgovino. V hiši je bila neko« gostila®. Pojfaraila da» je [ustnik, ktotam. 11105 Majhen lokal pripraven u urarja tSSem Ponudbo aa oglas, oddelek 8S08 Stanovanje 3—$ aob !ača mirna trioian-ska stranka za maj ali junij v sredini mesta, evont. todi aa periferij. Piača tu Gospoda sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasem oddoika »Jutri., 112® Sobo s kuhinjo in pritiklinami išče državni uradnik brez otrok v LJrii> Ijani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod .Takoj ali pozneje*. 11908 Sobo za 2 gospoda p hrano ia vso oskrba oddam pud ugodnimi pogoji na ?v. Jakoba trga fL 5. 11101 dj sa po! leta naprej, ponudb« aa oglasni oddr-lek «Ju#ra* pod Šifro .8 sob«>. mi Trgovski lokal s stanovanjem, v iadnetrij-skem, »e!o prometnem kri-jo aa Ooren)*kem takoj oddam. — Pojasnila daje Karo, Ev. Petra cesta 88. 11207 Nova hiša 4 sobe, predsob*, vnraada, kahiaja, S kl*U, pralnica ia 5Th1 m' vrta. v pred-SMetJn Ljubljane ugodno naorodaj. Potrebep kapital V.000 bia. ostalo po dogovoru- Pojasnila daj« T. j e r k o, OiBS&sJflScs. 11255 Majhno posestvo krasno, v lepem kraju sa-iproti kolodvora, obstoječe iz bise s pranim stanova- ajpiB, 2 oralov zemljišča Ia velikim skladigčem, pripravno za trgovca, oziroma •enotržca, ugodno prodam. Vse v najboljlem stsajn. Pojssnlla daje K. Me^ko, i lx*. '>~i urs/lnik. Slovenska i Bistrica. 11379 ' Hišo I soba, kuhinjo, sadoaoscSk ia »rt Brodao u H.000 Ote. HiSs «• nahaja pri Mrivi in ioli. — Ptujelta fora iS. Upovnik. 11371 Hišo v Crikvenicl na tiroinetnem prostora — pripravno za trgovino, ro »ioo ili gostilno, v prltlii-Ju saloa, kuhinja, 1 soba, v I. &«/?«tr. 4 io v teassar-du 4 sobe, prodam za Din »J.OOO. _ Pojasnila daje kri Jarbr-v Cy'i ■■^rJ-a. 17053 DeliKotesso trgovin;) z nven « l«m, leo trgovski Id si, v «r»dl mesta na Dolenjskem, pripravno tudi »a vsako drugo obrt, takoj j »jra.lno pron';.jr. te rssai rsflettaati na; se javijo | pid »Ugodno ta oglasni j Stanovanjsko hišo štlrisobno, epoaadstropao, z sospclarstimi poslopji, v Sestnem logu št. 15 'damo v najem. Takoj na razpo-laro. VpraSaaja pod značko •Stanovanj? 115» ca oglasni oddelek «Jntra». 11119 Lepo pohištvo (iisto, za ureditev kompletne samske sope t S oikni, iščsm ca y-?sodo proti meseca! o-iškodn-lni. iJataačne ponudbe na oglas, oddelek «.T.}»,-a> pod »šarafia soba» 11254 777 Realitetna pisarna « o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: *L'3C pritlično, prenovljeno, par minut od Kon-ffrerf:ega trna. 4 sobe. 2 Kuhinji, pritiklice. vodovod. r.okaj dvotišSa, Dia (tfi.fViO? »»0, c-aoni-Istropno, trl-stanovanjsko. stanovanj« 9 sob v kratkem razpoložljivo, lep vrt, SvorlBS« — blizn tramvaia, Din STO.OCO; KIISO dvonadstropno, predvojno, 3 stanovanja po 5 sob«, pritiklla«, v«lJS vn, 10 minut od ceatra. 210.0«» Din: H1SO, dvoaadstropoo. dra trgovska lokala, skladi-Ht, i stanovanja po 4 si.be, priflkllae, prometna cesta, center Ljubljv n. - 250.080 Dis; K30, pritlično z gostilno, t prostori, vrt, predmet Ljubljane. 100.000 Dia Poleg teg^ več J« »tevilo stanovnnlskni, trgovskih, *oeti'niSWh objektov * LjoVlanl fn i. d«MI -kmečka, graičfnska po sestra. Industrij«, stavbi Ha v LJaMJasi (i f* mttfk. um Trg. podjetje sprtem« v vbodno obreeto- vanje tudi manjše vloge. Ponudb« ped šifro »Obreed 10«.. na Oj-Iarni oddelek iH96 10.000 Din posojila ilčem za takoj protj dobrim obritim ia -.^denskem odplačil po IfiOO Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutr»> pod značio .Posojilo 10.0"0*. 'it-kasosacjBu podjetju, ali posodi denar ia sprejme službo. Dopise na podreSnico «Jutra» s Celju pod sPoeojBo«. JJJ21 Kot družabnika sprejn^m dobro verziraaega les&strugtrja. ednošno mu dam aa »elo prometnem kraju le deloma opremljeno delavnico za dalJJo dobo v najem. — Potreben kapital 10.000 Din Ponudb« aa oglas, oddelek .Jutra« pod »Jtfflij 1S2T«. 11)56 Kdo posodi 4000 Din za 4 mesece proti signrui garaaotji? Dam obresti in ii vagona drv. _ Potmdb« na •glas. oddelek Čez poletno sezono oddam r najem S sot/e s kuhinjo v gorskem Iet> viSSa na Gorenjskem. Naslov pove oglašal oddelek . £284 um Komfortno stanovanje i—4 sob. kuhinje, kopalnice ia pritlklin iSče miraa itraaka brez otrok t me sta ta takoj ali uajkasaeje koscem julija Ponudbe na lasni oddelek .Jutra* pod stanovanje« 8335 Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritlklin Ia souporabe pralnic? ts? kopalnice, vrt. takoj odda ob Dunajski cesti .Pokojninski zavod sa name5č«nce v Ljubljani*. 114 Solnčno stanovanje 8 sob, kuhinj« ia pritikltn takoj oddam- Naslov pove oglasni oddelek «Jatra» 11282 Stanovanje sobo b) kuhinjo • pritlkli-oarni i3če mirna stranka brez otrok. — Ponudb« sa oglasni oddelek .Jutra* pod Silro »Tre. sotrudaiks. 1111S Stanovanje 2 »ob, poseai ln lepo, r sssta, zamenjam i oadeteV »Jutra* pod »SMlj^ lli».' U141 Krasno sobo a» Aleksaadrovi oasti tafcaj oddani gospodični ajj go-spodn. Naslov v oglasnem oddelku »Juua,^. $1138 Opremljeno sobo z električno raasvetljavo in posebnim vbodom oddam solldneniu gospodu v $ubi-čevl uli<3 S. pritličje, levo. 111S3 Sobo z dobro hraoo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11151 Sobo s 3 posteljami oddam boljSm gospodom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 11158 Svetlo sobo v sredii mesta, S posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 11150 Opremljeno sobico s električno razsvetljavo, v bližini glavne poŠte oddam takoj solidnemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11173 1—2 sobi za pisarno v sredini mosta RSa večja zavarovalna drubia. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 19». 111S6 Opremljeno sobo * električno razsvetljavo oddam solidnemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11205 Prazno sobico solnčno, s posebnim vhodom ln elektriko oddam s 1. majem aa Hlrlu. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 11169 Gospoda sprejmem aa stanovanje — □a ieijo s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11168 Zračno sobo veliko in solnčno, z elektr oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* Ogleda se lahko med 12. in 3. uro. 8355-a Sobo e posebnim vhodom oddim samo solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 11189 Opremljeno sobo oddam v centra. Naslov v oglasnem oddeika »Jutra*. 11237 Sobo « »JektriSno razsvetljavo oddam takoj v blljial gl. pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11247 Sobo aa Resljevl cesti takoj oddam gospodični. Heroina R««IJe»f« cesta SOfl 11256 Ne nobup - ampak ekonomičnost obratovanja tn vzdrževanja avtomobila je slavno! Peipt m wkm »M M Minil! vporabe M Železnica t Stroški za 4ostbe na 100 km: lit. raz os^bn* vlak Oln 138--A »tO! 12 HP Peugeot za 4 osebe na ICO km.....Din 92'— /stevSi vse stoške ca be. ein, olje, reparature, garažo, državne takse zavarovanja, In amortizacije. To.arna Peugeo' je dovolila za 10 Komadov 12 HP potni-šk h. davka piostiti avtonobliov « pa 1927 špeciialne cen* in sicei it kompleten av^j z eiektiičnim pogonom. ia4-ivetliavo, 5 balonskimi pnev atikami, Juco lakirani, io\/arniiSkim o.cdiem itd. Vpoiaba benena 5 It na 100 hm. Din 33 803-— franco LJubljana. Vse tipe 192' kakor i2. 24, 35 HP ter «si re*treni celi opomptno dobavni od tukajšnjega skladišča. - M«*tati iago»lo«enaki Peuieot vozač* sa na|b< liia referenca za kvaliteto avtomatiko« Peugeot. — Pred nakupom ogiojt« si »»#• modsls! Avtomobili Peugeot i Generalr o zastopstvo xa SHS u. ŽUŽEK, U«Wj0' na, Tavtar eva u|. H. Nezadovoljna v lukouu, teli poznanstva z iatellgantom. Dopise pod «Lej4» na oglasni oddeisk «J?tra*. 1^89 Gospodična poIMna is 6tojMti«Wš, if. arjoto * gospodinjstvu ia živaljo, i gotovino 25.000 Din, <«U saasja « r^sslm gospodom od 8S—33 let, s Kakšnim prsmoSenjem. najraje železniškim uradnikom Cenjene dopise na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Tajnost 26». 11198 Intel, gospodična čedne zunanje°ti, dobro si-tulrana, želj znanja z iste-takim ta resnim gospodom do 85 let. Prodnost imajo železniški uradniki. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Tajnost zajamčena 24*. 1119» Državni uslužbenec se želi seznaniti v svrho že-nitve v jeseni, s go»po 3441 i Klavir dobro ohranjen, pcce&i naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 111^2 scsRi^Pr-ff;> J. Stjepušin — Sisah prt poroča boljl. tambnrice »trune oartitare. šole w jstale ootreh ičise sa vsa .'lasbila Odh (Ov&d na pa -iSti izložbi 1 2 mlada Štajerca i žeiita dopisovati s dveina i Slovenkama. Dopise na j podrulmico »Jutra* v Celju pod Iifro »GostJIni«. »Optv ' luna*. 1114B1 Spalno sobo novo, kompletno, dobit« zastonj pri tomboli »Dom ubogih« na Velikonočni ponedeljek Srečke v trafikah ali zadružni pisarni »Moj-mir», Maribor, KoroSka c. št. 10/L 11275 Zakonca bTez otrok, rSjega stanu, sprejmeta proti enkratnemu primernemu prispevku 1 do 10 let starega otroka aa svojega. Dobra vzgoja zajamčena Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* po Pri slabi prebavi 2 © 1 €1 d C S ..PlAfflRKA" pri zaprtju telesa in napihovanju irev, pri slabotnem delovanju čreves, bemeroldlb, arteriosklerozi, izpuščajih (furunkuJIh) obolenjih na raokračnl kislini (Harnsaure), obolenjih Jeter, žolča lo iolčnega kamna itd„ Izbor-uo deluje kri osvežujoči In kri čistilni zdravilni čaj rs L ker raztopi tuje snovi v človeškem telesu. 2. flb odpravlja lz telesa in 3. ves organizem oječl io obnovi. «P!anlnka» čaj se dobi v vseh lekarnah in stane Din 20.—. kjer ga pa ne Di dobili, vpošljite Din 30.— (tudi v znamkah) direktno na iekarao: Mr. BAHOVEC, Ljubljana, nakar se Vam vpošije 1 paket oris *Pl»tiinka» čaja brez na daljnih stroškov. Odklanjajte vse drugo in zahtevajte priginalni od lekarnarja Ba bovec »Pianlnkii. zdravilni čel. REKORD TE SEZIJE bo dosegla zaradi izredno nizkih oen sigurno špecijalna trgovina češkega :n angleškega sukna Josip lvanoi6y LJUBLJANA Šelenburgova uL štev. 1 (dvorišče levo) Pred nakupom moške obleke aH površnika « oglejte zalogo In ceno' Vsakdo oaj se prepriča'. HESTLE-OVI oječje brašno pciTPUNA hrana z» ***<". stekonvalcscentz i *»»žl ft4.HCT.-r a.omslIO HAJtOUZ alp»sbo •»-J «« ■ *MT ~ , -J «um UUM s" ItiKI - ItKMS _ . Za zdravje Vajih otrok je Ne-stelieva mcxka za otroke naj- p bolj priporočljiva jj iJijuuuLJULjonaDaanaanacju ajccnpoD Protevaja: lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana. -.enske, moSkt in otiočje, bluze, krila in pla> 4 čo lastni izdelki in dunajski moleli, nadalie klobuka, perilo nogavi-oe, kravate in vse moan predmete raz 'O šiija po čudovito nizkih cenah velebgovi r R. Slermeckr, Calf« tt« 20 Zahtevajte takoj ilustfovani cenik z ve i soč sik mi. Naiočla č»z Din lOO-poštnine prt sto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. ft>» hi fc pljučih bolni ozdravijo} Jetika - tuberkuloza - kašelj - suhi kašelj -sluzasti kašeli - nočno potenje - bronhialni katar - katar v jabolku - zasluzenje - bljuvanje in izbruh krvi - tesnoba v prsih - naduha - bodenje itd. Je ozdravljivo! Tisoči so že ozdraveli! Zahtevajte takoj mojo kniigo o novem umetnem hranjenju, ki je že mnoge re>ilo in ga lahko izvajate pri običajnem življenju. Pomaga Vam pri hitri zmagi bolezni. Pričnete se rediti, bolezen po-popolnoma izgine. Resni možje pri poznajo mojo zdravilno metodo. Čim preje io pričnete uporabljati, tem bolje za Vas. Popolnoma zagoni Vam ošliem knjigo z navodili. Kdor hoče s ozdraveti, naj mi piše še danes. Ponavljam, da prav zas.onj dobite moja navodila brez vsake obveznosti. Sem pa prepričan, da bo tudi Va^ zdravnik zadovol.en z mojiui nasvetom o preureditvi Vaše orehrane. Je torej v Vašem interesu, da čimpreje naročite > ri meni ali v mojem zastopstvu. — Čitajte pouk in pomen volie do ozdra Ijenja iz knjige izkušenega zdravnika. Prinaša up ln veseje dO življenja vsem tistim, ki sedaj bolujeio na pljučih. AVGUST MflRZKE, Mi-limUirl BliiltaMra t.5. - um. 870 D K w Najpopolnejši In najmodernejši me toeikeli. Najcenejši v dooavi in porabi. Zahtevajte prospekt .Moto 220* Gen. zast in >.aluga za kralj. SHS: Opšte Trg - .nd. Kontoar Beng »d, K-aha Peta ui 52-54. friporoča se MAST=J. P. lastni Izdelek tvrdke: tvald Popovtč Ljubljana Cena nizka, blago Izborno. Razpošilja se v sodih po 50. 100 in 200 kg PREKAJENO MESO vedno v zalogi po izvanredno nizki ceni Me posredovalne prodale! Iz tovarne naravnost k Vam! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne moške konfekcije kakoi tudi oblek za dijake tn otroke. Ne dajemo na obroke! Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mehanična tovarna oblek d. d. podružnica Ltubliana, Mestni trg 6t. 5 4417 Bili kakršnikol časi brez Palma - življenje ni. Radi prezidave razprodniom modno in solonterlisKo Migo po globoko znižanih cenah in vrhu tega še s S % popustom. Samo I* dni. JAKOB LAH, Maribor, Glavni trq št. 2. Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže A. Janežič LJUBLJANA — Florijanska ulica 14 — Knjigoveznica in čitalnica poslovnih knjig. Svetovnoznano in izkušeno kolo znamke Styria na 12 mesečne obroke se dubt samo pri glavnem zastopstvu ALOJZIJ U S S A R Maribor, Gosooslca ulica Ste*. 20 I. nad r. CNA PRODAJA: BiUZE: iz surove svile imit........Din opakbatista (smoking kroj) ... » tricohna vzorčasta.......» pristne surove svile . ; . . * . » pralne svile...... . , . s crepe de china .. i i . . . . PLg TE Ni M g 89— » 118— » 130.— » 198— » 225— » 390— 'PERILO kombincža.hlače . . . opal . volneni telovniki od . . . . Din 98— dalje » pulloverji » . . . . » 168— » rokavice spomlad. » . ; s , » 16— » » glace » . . . . 69— » » švedske » . • . . » 79— ■a nogavice svilen, flor..... » 17— » » svilene ..... z> 27— » - otročje nogavice '-ratke floT od . 6— » » » dolge od . . » 13— » . Din 69,— Din 52— . ... » 89— kombineža»krilo.....» 70.— » 64— spalne, srajce ........ . » 79— svilene trioot hrače » 88— svilena tricot kombinaža ..... s » 130.— SVILA : rips za klobuke......m Din 58.— crepe cilma za bluze in obleke tn » 86.—< crepe de chine v vseh modnih barvah od 68,— do 170.— crepe maroca, svilen, 100 cm širine » 69.— podloga za plašče.....m od Din 30.— naprej svila za plašče 10 cm šir. . . . m » 149, 110, 95— pralna svila karo za obleke.....m Din 85— slamnato blago za klobuke ... i . m » 69— crepe georgette v vseh barvah .... m » 125— Damske moderne torbice že od Din 19.—. Velika zaloga torbic poslednje dobe. Velika izbira ostalih modnih potrebščin. V zalogi vedno zadnje novosti. Ogteite si kvaliteto blaga po konkurenčnih cenah Pavel Nedoi č sti Kemično in barva vs ubleKe in sukna. Žalne cble-e izgotovi v 24. urah najcenej n najSolidneje. Okrnita #a 33 MARIBOR Razlagava olir 22 2 uri telovadbe ___ 10 minut •» »Cillu ««> »O Vdjc V^aA dau I DvUcbne če nočemo ostati zdravi sveži in v tiki. Zdra /c telo. kr^pKo telo ie prvi pogoi za veselo delavno vijenje. človek s slabimi mehkimi m z maščobo prevlečenim misicami ie nepopoln in ne moie uživali živ-enske popolnosti. Toda kdo ima danes čas yoiiti po dve uri čporta dnevno ? Nikdo' Deset minut z;utraj in toliko tud zvečer si lahko že vsakdo viame časa za elesio gojitev In bas teh desei m nui 'ahke mesaže 5 pikčastim valiačem fPunktroler) nadomesti 2 urni šport Specialist dr. med. Wielter* ki je spoznal vpliv pikčastega valjača pri mnogih svojih pacijentib piše Pikrasti valiak i nebrojnimi kavčugastimi sesalni-nimi točkami poživi poleneli krvni tok Uleženo ma-čobo dvigne in spravi v tek. Padjentl v kratkem zgu-»e nepriietno debelost in t njo premine nevarnost ne-orijetnih nevarnih komplikacij kako:: srčno otolSčenje. -p.osno srčno oslabelo*« 'td. Posebno priporočljiv e tas aparat za Komodne ali celo sramežljive bolnike se nočeio doly veibati in nemoreio izva ati šport V desetih minutah masaže s« o Ta v i vse Pikčasti »a^ač vživi krvni tok in do-»peii prenavljanje. Vsaki telesn< kotiček oo 'ene kri ki izpiakne nepotrebno maičobo in tudi bo-ezni. ex iih spravi skozi ledvice in črevesje iz telesa. To vse oprav tekom 10 minut, katere bo peč lahko -sakdo žrtvova za nego »elesa dobrobit živi enia nergije in dea Mali enkratni zdatk niso za primer-ati z izrednimi dolgoletnimi vrlinami Naročite ta aparat tako) in sicer samo pravi z nato aščitno znamko .«• piko na čelu kalti le z njim dose-iete vse. (3 D. R. patenti 24 inozemski patent!) Cena za Ju oslavlio Din 240-— in Din 330— (ki ■nnfnp čp zastopstvo m Jugoslavijo .ma G FOKfl, Maribor, Meiisfca t. 56 Dobite ga tudi Beograd: Antonijevič Milan lekarnar. Terazije 15 Deiini lekarna: Kneza Mihaila. Knez Mihajlova ulica 1 Eskalup drogerija Kolarčevs S. Merkui. drogerija Kra^a Milana 29 Sanitas, uroge-rlja, Terazije 13 Mllanovič & Lttič Knez >uh - fova 39 T. Soubachitscb & Cie. Knez Mihajlova 25 Celje: K6nig F. sanitas. drogerija Llubljana: .Adrija" drogerfia Šelenaurgova 1 G. Besedn ok & drug P.e šernova ulica Kane Anton sinovi drogerija Udovsk. ulca Kotar O C., diogerija VVolfova ulica Strmoi paifumerija Rotovški tie Maribor: Franc Kor mann, Oosposka uiica Martine Josip Gosposka ulica Thfli Iva", drogeriia Gosposka uiica SVlostari Novak J., drogerija Novi Sad ; Higiea Kosu, zivano-vič drogeilia Lukac parlumeri s Trg Oslobodienja4 Oaijek; Fluter Iso Gobetzkv Aladar drogeriia: Gul neiic Franu Ptuj | Poberai J. C. drogerija Sarajevo : Dobeczky i Co. Ferhadijs ulica .Venus" pai-fumeriia A. Poizoviil Suboti^ft: .Nada" drogerja. Strossmaverova 2: Leitnei Szilber lekarna kol zago vornic Vel. Bečker k : Balla Richard. drogerija Zagreb: .Nobilor" pariumerija tlica 34. Stakič dro gerrja llica Starče\ ič & Vladkovič. Duea ulica .Thea" parfumerija. Jurišičeva 26; Dr. F. Btčssler. d. d. Starčevičev trg 6 Fabrik orthopSdische Apparatc L. M. Bagioskl. Berlin-Pankow. Htddensestra. ^ahtevaite zdravniško 'iter^tiiro Otvoritev trgovine v jVlariboru. Vstm cenj. damam na znanje, da se oUori v ponedel,e(c. dne 4. aprila v Gosposki ulici 15 damski salon za klobuke „CHIC". s Bogata izbira mcdelov in lastnih izdelkov v najboljši izdelavi. Popravila vseh vrst po primernih cenah. fteelna postrežba. Solidne cene Svoboden ogled. Brez silenja k nakupu. Stara tovarna nogavic in pletenin M. Franzl sin Ljubljana, Pri voz štev. 10 «84 priporoča svoje orvorstne izdelke po znatno znižanih cenah. Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje Kostaniev taninski les potrebuje za celoletno dobavo 3525. ERNEST MARCKC, Cel e, Zrlojskega ai.4 1 .T^rarararro^mi j .m .h ,« .b .h .11 -inrn 0 B Q □ □ □ Renault autemobili 0 □ □ □ □ C3 O C3 □ □ 12/18 HP Torpedo 2 sedežni Din 44 000-—. 12/18 HP Torpedo 3 sedežni Din 46.000'—. 12/18 HP Torpedo 4 sedežni Din 48-52.000-—. 22/36 HP Torpedo 4-5 sedežni g Din 72 - 76.000*—. Q 22/36 HP poltovorni Din 68.000-—. B vse fco. Ljubljana ocarinjeno na podlagi j-g današnjih cen carine in transporta [»] Dobavlja zastopstvo: 0 A. LAMPRET B Ljubljana, Bunajska cesta štev. 22. ^ 4521 p| s Vaša obleka bode izgledala z pet kakor ■ ■ ■ S nova, ako jo pustite kemično čistiti v S ■ ■ I tovarni $o s. Reich i a ■ * Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. Naznanjamo, da smo otvorili 1. aprila t. 1' lastno mehanično delavnico za kolesa, šivalne stroje vseh vrst i. t. d. MARDIN in DRUG Poljanska cesta 31 (vhod Bergantova ulica 1) Moja doigoietna praksa v tej stroki pri raznih prvih tvrdkah nazadnje Dri L GOREČ Vam daje sigurn >st, da se vsa dela strokovnjaško popravijo. Izgoiovitev specijalnih koles po naročilu v lastni delavnici. zposojevanje koles. Kolesa lastnega izdelka, vsi nadosicstni de«i ka o pnevn.a ka vtdno v ali gi. Opo zar amo cen', rosrstnike avtomoDilov n R dio apar^ov, ia polnimo pod strokovnim nad<; rstvim akumjlatorje in , opravo ist h. 4314 Si>eri a ni oddelek za Instalaci e ele!a vse s ako ep h bese ii, s katerim bi se Vam mogel zahvaliti. B3t ca (bos Ijg adska) 2J. marca 1927. Svi tislav Slmonovič. Lek ,,RADIO BALSAMIKA1' izdeluje, prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetju laboratori* RADIO BALSAMIKA Or. I. in M. Rahleje«, Beograd, Kosovska ul. 43, 4463 a parter S Uruuje fraoc Puc. Izdaja sa Konzorcij «Jutra> Adoil Ribniku. Z« Narodno tiskamo dd. kot tisk ara a rja Fran Jezeriek. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.