Poštnina plačana v gotovini
Lato VIN, št. 289
Lfubljana, četrtek 8. decembra 1927
Cena 2 ičn
— Ignaja ob 4, »irtnj. m
Stane mesečno Din >5-—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Kiuulova ulica itev. s/L Telefon št. 107* in 2804, ponoči tudi St. 2034.
Rokopisi se ae vraža jo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo: LJubljana, tTeaernova
ulica St_ S4- ~■ Telefon St. 2036.
nserami oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. 240«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub. iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105.241.
Ljubljana, 7. decembra.
Kakor navadno, tako tudi pri sedanjem 48. zasedanju Sveta Društva narodov ne velja glavna pozornost političnih krogov onim vprašanjem, ki so na oiicijelnem dnevnem redu, marveč drugim aktualnim problemom, kateri so predmet zasebnih razgovorov v Ženevi zbranih državnikov. To pride pač odtod, da se nahajajo na dnevnem redu navadno stvari drugovrstnega pomena, ki jih ni pretežko rešiti, ali pa vsaj sicer važne zadeve, katerih rešitev se da odgoditi brez prehude škode za moralni prestiž ženevske institucije. Zato pa je že postala tradicija ženevskih sestankov, da prihaja na njih med odgovornimi zastopniki držav do ust-mene izmenjave misli o perečih stvareh, glede katerih bi se sicer morala voditi dolgotrajna diplomatska prepis-ka. Ustmeni razgovori so gotovo koristnejši. ker so hitreji. včasih tudi iskreneji, ker so manj obvezni nego oficijelne pismene note. Redna zasedanja Društva narodov in njegovega Sveta so omogočila take perijodične neobvezne razgovore, ki zanje pred vojno ni bilo priložnosti in ki so razpršili marsikateri nesporazum ter pripravili teren za marsikatero koristno delo. Pri presoji Društva narodov in njegovega često res zelo počasnega, pičlega in plahega delovanja se ne sme pozabiti na ta nedvomno pozitivni moment.
Na sedanjem decemberskem zasedanju je poleg vprašanja rusko angleških odnošajev glavni predmet take iz-venprogramske izmenjave misli napetost, ki jo je izzvala politika fašistov-ske Italije napram Franciji in njeni prijateljici Jugoslaviji. Ni dvoma, da tiči v tej napetosti nevarnost za evropski mir, in le pozdravljati bi se moralo, če bi se odpravila.
Nekateri angleški listi so sprožili misel, da bi se dali oblaki ob Sredozemskem in Jadranskem morju najuspešnejše pregnati, če bi se razčistili odnošaji med Francijo in Italijo. Predlagali so še kar cel program francosko-laškega sporazuma. Italija naj bi se odrekla imperialistične politike na Balkanu, prenehala naj bi nagajati Franciji v Maroku in utaknila naj bi v nožnico svojo rožliajočo sabljo, nakar bi ji Francija napravila koncesije, ki jih zahteva pereči problem preobljudenosti, Italije. Menda se s tem misli, da bi Francija odstopila Italiji kako kolonijo ali mandatno deželo ali pa vsaj ugodila fašistični želji po neoviranem vselje-vanju Italijanov v ta ali oni danes še francoski teritorij. Te poizkusne balone so z naslado pretiskavaJi laški listi, pisalo pa se je in se še piše o njih tudi v drugem svetovnem časopisju.
Zatrjevalo se je celo. da deluje Chamberlain na to, da pride v najkrajšem času do sestanka med Briandom in Mussolinijem in iz Ženeve se je včeraj lansirala vest, da se snide francoski zunanji minister že prihodnje dni z italijanskim diktatorjem.
Vse te senzacije pa so zaenkrat šele gola ugibanja, ker ni verjetno, da so razgovori, ki jih vodi z Ženevi Briand s Scialojo, dozoreli že tako daleč, da bi Briandovo srečanje z Mussolinijem prineslo kak pozitivni rezultat. Francoski zunanji minister je sicer izjavil v svojem zadnjem govoru v parlamentu, da bi se čisto rad videl z Mussolinijem. To pa je bil le njegov odgovor onim opozicijonalcem, ki mu očitajo, da se nalašč ogiba vodje fašizma. S tem pa nikakor ni izrekel prošnje za tak sestanek. Inicijativa zanj mora priti od Italije, ne od Francije. Krivda za napetost odnošajev ne zadene niti Francije niti njene prijateljice Jugoslavije, ki ne zahtevata drugega kot mir in spoštovanje pogodb. Odgovornost za nevšeč-ne razmere pada izključno na Italijo. Ona je tista, ki seje nemir, ona ima im-perijalistične želje in apetite, ona vodi hrupno politiko demonstracij in hujskanja, ona govori z vojno. Jugoslovenski zunanji politiki se gotovo ne sme očitati ofenzivnost proti Italiji, njena mirnost in pohlevnost na vsa izzivanja iz Rima postaja že naravnost legendarna. Tudi Francija je napram Italiji vedno korektna in obzirna, tudi tedaj, ko fašistovske tolpe demonstrativno zasramujejo Francijo in razsajajo pred^ njenimi konzulati. Francija je pokazala svojo dobro voljo zopet enkrat te dni s podpisom «modusa vivendi», ki daje laškim naseljencem v Franciji iste pravice, ki jih imajo Francozi v Italiji. In Lahov v Franciji je skoro en milijon, Francozov na Laškem pa komaj par tisoč!
Francija je gotovo voljna za razgovore z Italijo, prepričani pa smo, da se Briand ne bo sestal z Mussolinijem. dokler ohrani Italija svoje sedanjo pozo izsiljevalca. Italijanska taktika je preveč prozorna in preprosta. Rim je insceniral vse spletke proti Franciji ln Jugoslaviji, dela jima težave, kjerkoli more, in ustvarja večno krizo. To vse z namenom, da bi izsilil zase kake koncesije. Francija gotovo nima potrebe, da bi sedla na tak lim. Paikt Društva
V smeri h koncentracijski vladi
Pomen včerajšnje avdijence g. Davidoviča
Avdijenco smatrajo splošno kot začetek razčiščenja nevzdržne situacije. — Koncentracijsko vlado sestavita Davidovič ali Marinkovič. — Živahni stiki med demokrati in kmečkodemo-
kratsko koalicijo
Beograd, 7. dec. i. Včerajšnja dolga avdijenca g. Davidoviča je bila danes predmet najživahnejših komentarjev političnih krogov; nesporno je, da se vsa politična javnost nahaja v pričakovanju nevih dohodkov. O avdijenci je bilo mogoče danes doznati nekatere podrobnosti. G. Davidovič .ie vladarja opozoril na težki položaj, v katerem se nahaja država radi Vukičevičevega režima in mu je obrazložil svoje poglede na zunanji in notranji položaj naše države. Pri tem ni prikrival, da smatra spremembo sedanjega režima za neobhodno in nujno potrebo. V demokratskih krogih se je danes proti večeru zatrjevalo, da se razvoj celokupnega položaja vrši v smeri sestave koncentracijske vlade, pri kateri bi v odločilni me-
llerlkalcf m pismeno
redukcijo numne
Razkrinkana dvojna igra poslancev SLS
Senzacije iz pismenega ekspozeja finančnega ministra. — Vsi člani vlade so se pismeno obvezali vztrajati na redukciji univerz in srednjih šol. — Tudi cerkvene institucije bodo priškr-
njene
ri sodelovala tudi Seljačko-demokrat-ska koalicija. Govori se, da bi bi! nosilec novega režima ali dosedanji zunanji minister dr. Marinkovič ali pa Ljuba Davidovič.
Danes so se ves dan vršile živahne konference med predstavniki poedinih parlamentarnih skupin, zlasti živahni pa so bili stiki med demokrati in seljač-ko-demokratsko koalicijo. Zvečer sta se sestala Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič k daljšemu razgovoru v klubu SDS. Po seji finančnega odbora so novinarji obkolili Stjepana Radiča. ki jim je pol resno pol šaljivo zopet napovedal skorajšnji konec sedanje vlade ter z raznimi dovtipi zavrnil njihovo preveliko radovednost.
Beograd, 7. dec. i. Dosedanje intervencije zaradi nevarnosi redukcije posameznih fakultet in zlasti tudi redukcije na ljubljanski univerzi še niso pokazale pozitivnih uspehov, akoravno se se Ljubljani in Zagrebu pridružili tudi beograjski profesorji. Glede ljubljanske fakultete je znano, da so se klerikalci doslej izgovarjali, da za čl. 44. novega finančnega zakona niso vedeli in da je bil predložen brez njihovega odobrenja. S tem jim je res deloma uspelo sugerirati javnosti, da vlada v tem vprašanju ni solidarna in da bo torej tem lažje doseči uspeh. Vaš dopisnik je že enkrat na podlagi Informacij iz vladnih krogov ugotovil, da je ta klerikalna trditev le izgovor, ki je tem nevarnejši, ker je sposoben, da uspava čuječnost naše javnosti.
Danes pa je bil med poslance, člane finančnega odbora razdeljen ekspoze finančnega ministra za leto 1928/29, iz katerega so parlamentarni krogi na svoje začudenje in ogorčenje doznali, da je vlada trdno odločena in se je celo pismeno obvezala izvršiti redukcijo univerz. Opravičujoč poedine točke programa štedljivosti, ki jih je treba izvesti v letu 1928/29, trdi finančni minister sledeče: «NadaIjno delo vlade v tej smeri se ima gibati po formalnem pismenem sklepu ministrskega sveta br. 8161/27, ki je bil sprejet na moj predlog v smeri ustvaritve naslednih ukrepov: a) da se izvrši reorganizacija cele uprave... b) da se ukinejo odvišne fakultete. Ta ukrep bo koristil tako državnim financam, kakor tudi samemu pouku. Z reduciranjem na število, ki
odgovarja stvarni potrebi države, bodo mogle biti Sakultete z manjšimi sredstvi tehnično bolje opremljene in osigu-rane s potrebnimi znanstvenimi silami. V zvezi s tem se mora, kakor je v drugih državah običaj, omejiti število rednih in izrednih vseučiliščih profesorjev, docentov in asistentov.»
Pismeni sklep ministrskega sveta je interesanten tudi v drugem oziru. Tako navaja v točki "■:): da se izvrši redukcija števila gimr izij in to ne samo poedinih razredov, Marveč strogo po programu, ki je določen v finančnem zakonu za leto 1927/28 in s predlogom finančnega zakona v 1. 1928/29, kjer so v členu 42 imenoma naštete šole. ki se imajo ukiniti.®
V točki d) pravi ekspoze: «Teritori-jalna kompetenca sodišč se bo skrbno revidirala in se bo zakonitim potom določila redukcija števila sodišč.«
Zanimiva je tudi točka, ki pravi: «Draginjske doklade za duhovnike vseh veroizpovedi se bodo izjemoma pustile samo v slučajih, kjer se to pokaže za neobhodno potrebno, ker je dostojna eksistenca velike večine duhovščine itak že zadostno zagotovljena z dohodki župnij. Nadaljna točka pravi: «Šte-vilo gojencev v bogoslovju in semeni-ških internatih se mora reducirati na najnujnejšo mogočo mero.» Končno sledijo napovedi še drugih ukrepov «štedenja».
Ekspoze finančnega ministra je definitivno razkrinkal, kakor je razvidno Iz zgoraj navedenega, dvojno vlogo, ki jo igrajo klerikalci v vprašanju ljubljanske univerze.
Seja finančnega odbora
Narodna skupščina do nadaljnega ne bo več sprejemala prošenj za izredno pokojnino. — Otvoritev generalne debate o državnem proračunu
Beograd, 7. decembra p. Danjes popoldne se je vršila seja finančnega odbora. V prvi vrsti se je razpravljalo o poročilu sekcije firančnega odbora za prošnje. Pred Narodno skupščino se nahaja okoli 5 tisoč nerešenih prošenj, večinoma zaradi priznanja nacijonalnega dela in denarnih podpor. Stj. R?dič je zahteval, naj se vse te prošnje odklonijo, češ, da se država nahaja v težki gospodarski krizi in da je bilo greh dajati kakšne posebne podpore pod firmo »naciio r.dnega delovanja«:, ker so vsi člani našega naroda nacijonalni delavci.
Z njegovim predlogom se je strinjal tudi vedja zemljoradnikov Joca Jovanovič, ki je zahteval, naj se vse prošnje vrnejo sekciji. Samostojni demokrat Jurai Demetrovič je predlagal, naj se to ne stori, ker je med piošnjami in pritožbami mnogo upravičenih ki jih je treba rešili, zaradi česar se jih enbloc ne more odkloniti. Poslanec dr. §e-čerov se ie strinjal z Radičevlm predlogom in je zahteval, naj se prošnje in pritožbe vrnejo sekciji, ki naj novih več ne spreje-
narodov in francosko-jugoslovensko prijateljstvo zadostujeta, da se ni treba ukloniti laškemu izsiljevanju.
Če naj pride do francosko-italijan-skega sporazuma, se bodo morali ->re-orijentirati v Rimu, Franciji se ni treba. Predvsem pa morajo fašisti opustiti up, da bodo razdvojili Francijo in Jugoslavijo. Če se bodo hoteli približati eni, se bodo moraii sprijazniti tudi z drugo.
n:a, dokler se ne uveljavi uredba o pokojninah. Ta predlog je bil sprejet. Z ozirom na to, ne bo odbor za prošnje in pritožbe do nadaljnega spreiemal nobenih novih prošenj
Nato je začel finančni odbor načelno raz-p:avo o proračunu za leto 1928-29. Namest-r-ik finančnega ministra dr. Spaho ie s kratkim govorom otvoril debato in izjavil, da so poslanci ze itak preje': natisnjen ekspoze finančnega ministra, kateremu nima ničesar dodati. V ekspozeju je tudi razloženo, na ksk način namerava finančni minister pokriti proračunski deficit v znesku 210 milijonov dinarjev. Ako bo k temu obrazbženiu neba še kaj pristaviti, bo odgovarjal na posamezne pripombe tekom debate. Da, bodo mogli posl. proučiti predloženi preračun in ministrov ekspoze, se je debata prekinila in se bo nadaljevala v petek popoldne.
Preganjanje Jugoslovenov na Reki
Reka, 7. decembra, n. Kakor zad-rske so začele zadnje dni tudi reške oblasti preganjati naše ljudi. Pri najuglednejših Jugoslo-venih je bila izvršena cela vrsta hišnih preiskav. Policijski organi so celo med. gledališkimi predstavami aretirali več naših ljudi in jih odvedli na kvesturo, kjer so jih vso noč zasliševali. Pri komer najdejo kak jugoslovenski znak, ga brez nadaljnega pri-drže v zaporu. Med prebivalstvom na Sušaku vlada zaradi tega postopanja fašističnih oblasti veliko ogorčenje.
Sestanka med Briandom in Mussolinijem ne bo
V Parizu odločno demantirajo vse vesti o sestanku v Domo-dosoli. — Italijansko časopisje zopet zoblje kislo grozdje. — Ni govora o kakih «koncesijah» Francije Italiji
Ženeva, 7. decembra (be.) Francoski krogi kategorično zanikajo vest o nameravanem sestanku med francoskim zunanjim ministrom Briandom ia Mussolinijem.
Rim, 7. decerjibra_ o. Listi objavljajo naslednjo vest iz Ženeve: Povodom razgovora, ki sta ga včeraj imela zunanji minister Briand in senator Scia-loia, so se danes zopet razširile vesti o bližnjem sestanku francoskeoa zunanjega ministra z načelnikom italijanske vlade Mussolinijem. Nekateri so celo naznanili, da je bilo tekom včerajšnjih dogovorov že določeno, da se bo sestanek vršil koncem tega tedna v Domo-dasoli in da se bosta oba državnika razgovarjala o Balkanu. Tako z italijanske kakor s francoske strani se te govorice demantirajo za popolnoma ne-osnovane.
Praga, 7. decembra h. Pariški poročevalec »Narodnih Listov« piše obširno o dolgem razgovoru med Briandom in Scialojo, dasi ni verjetno, da bo pri-
šlo do sestanka z Mussolinijem. Po informacijah tega poročevalca bi bila Francija pripravljena za koncesijo, če se Italija odreče ekspanziji na Balkanu in ne stremi za spremembo statusa quo v Srednji Evropi. Poročevalec doznava na Ouai d' Orsayju, da tamkaj o tej stvari nimajo niti pozitivnih, niti negativnih podatkov.
Rijn, 7. decembra g. Pariški dopistiik »Tribune« pristavlja k izjavam pariškega časopisja, da se zdi, da Italija zavrača roko Brianda in da je bil Bri-andov govor v Italiji hladno sprejet, da je dejanska verjetnost, da pride do antante. Glavna točka tega vprašanja je, ali francoskd-jugoslovenska pogodba zavezuje Francijo v primeru itali-jansko-jugoslovenskega spora, da mora proti Italiji prijeti za orožje. Fran-cosko-italijanski spor koristi gotovo Nemčiii toda tudi nekemu tajinstvene-mu duhu, ki predstavlja Italijo v vsej Evropi k;,<t vojno nevarnost in očivid-no ogroža demokracijo Italije.
z
Litovski min. predsednik proti reševanju spora s Poljsko pred Društvom narodov. — Miro!jub ne izjave poKskega zunanjega ministra. — Prihod Pilsudskega v Ženevo
Ženeva, 7. decembra, (že.) Po kratkem odmoru je Svet Društva narodov nadaljeval nocoj razpravo o poljsko - litovskem sporu. Litovski min. predsednik Woldemaras je povdarjal, da vprašanje obnovitve diplomatskih odnošajev med Litvo in Poljsko ne spada pred Svet Društva narodov. Najprej bi moral Svet Društva narodov proučiti in rešiti pritožbe Litve. Poljski zunanji minister Zaleski je vztrajal na tem, da se morajo politični odnošaji med obema državama popolnoma izpremeniti in vzpostaviti med njima dobri sosedni odnošaji in popoln mir. Končno je bil izvoljen nizozemski zunanji minister Balaerts van Blockland za poročevalca v litovsko-poljskem sporu, o katerem bo Svet Društva narodov razpravljal na prihodnji seji.
Ženeva, 7. decembra, g. Nestrpnost se je
v zadnjih dneh še povečala, ker je Briand odprl perspektivo vzhodnega Locarna. Največjo oviro za to tvori vprašanje Vilne. Izjava Zr.leskega, ki zanika vsako zarotniško delovanje in se ogiba problemu Vilne, pri čemer ponuja takojšnje brezpogojno pomir-jenje, ie bila v splošnem ugodno sprejeta. Interes za debato je še tem večji, ker pričakujejo v kratkem prihod Pilsudskega v Ženevo. V krogih Društva narodov so mnenja, da bi bilo treba onemogočiti srečanje med Pilsudskim in VToldemarasom ter zaradi tega že jutri ali vsaj pojutrišnjem pred prihodom Pilsudskega zaključiti debato.
VarSava. 7. decembra, h. Pilsudski je odpotoval danes z rednim večernim vlakom preko Nemčije v Ženevo. Pilsudski bo ostal v Ženevi 3 do 4 dni.

Rumunski parlament je včeraj z ogromno večino izrekel vladi zaupnico. — Odločen nastop kmečke stranke proti vladi. — Jorga poziva kraljico Marijo, naj se ne vmešava v rumunske
notranje zadeve
Bukarešta, 7. decembra g. Na današnji seji zbornice so min. predsednika Vintila Bratiana sprejeli z viharnim ploskanjem. Bratianu je nato podal izjavo, v kateri je izvajal med drugim:
Vlada je po smrti Joana Braiiana iskiala sodelavcev, da bi ustanovila vlado, ki bi nadaljevala pričeto delo. On sam je smatral za dolžnost, da se obrne tudi na opozicijo, kjer pa ni našel odziva. Vlada bo zatorej z mirno vestjo nadaljevala pričeto delo s sedanjimi sodelavci.
Iz zadnje poslanice znani vladni program, ki obsega konsolidacijo in obnovo, se izraža v danes predloženem proračunu. Vlada bo skrbela za vzdrževanje reda, za narodno obrambo, pospeševanje produkcije, v zunanji politiki pa bo zasledovala politiko miru napram vsem sosedom, dočim bo napram manjšinam postopala čim bed j pomirljivo.
Maniu je protestiral v imenu Narodne kmečke stranke proti trditvam min. predsednika, da uživa vlada zaupanje naroda. Naglašal je, da sedanji parlament ne reprezentira dežele in zahteva razpust zbornice. V odgovoru je Bratianu naglasi!, da bo vlada odgovorila na politiko zanikavanja in so-
vraštva s pozitivnim delom.
Minister Lupu, ki je izjavil, da je solidaren z izvajanji min. predsednika, je kritiziral postopanje Narodno kmečke stranke napram Narodnemu bloku.
Vladi je bila nato z veliko večino izrečena zaupnica.
Poslanec večine je končno vprašal vlado, kake ukrepe je storila proti dijaškim nemirom v Velikem Varadtnu. Notranji minister Duca je odgovoril, da so bile uvedene stroge mere, da se dijaški nemiri ne bodo več ponovili. Nemški poslanec Oto Roth je izjavil, da se ne bo vmešaval v spcire in je zahteval skupno delo za gospodarsko po-vzdigo dežele. Madžarski poslanec pa je izjavil, da je nasprotnik sedanje vlade in da se bo tudi v bodoče boril za pravice manjšine.
Beograd, 7. decembra i. Iz Bukarešte poročajo, da je prof. Jorga vodja nacijonalne stranke poslal kraljici vdovi Mariji pismo naslednje vsebine: V imenu mnogoštevilnih visokih oseb, ki vse goje najglobokejše spoštovanje napram Vašemu Veličanstvu, Vas zakli-njam, da se ne vmešavate v rumunske politične zadeve.
-3SS-
Drušfcvo narodov se preseli na Dunaj?
Dunaj, 7. decembra, g. »Neues VViener Tagblatu doznava k vestem o preložitvi Društva narodov, iz Ženeve z merodajnega mesta, da je stopilo to vprašanje že v konkreten Stadij. V krogih Društva narod6v na-glašajo, da ima Dunaj vse pogoje, ki jih potrebuje veliki aparat tajništva Društva narodov. S Parizom in Londonom so dograjene telefonske zveze, člani Društva iz vzhoda pa lažje dospejo na Dunaj kot v Ženevo. S Parizom in Londonom obstojajo že direktne železniške zveze. Zaenkrat se pretresa vprašanje, da bi v bodoče zborovalo na Dunaju le nekaj odborov Društva naro-rodov, nakar bi se pozneje ves aparat Društva preselil na Dunaj. Iz Ženeve razširjajo govorice, da je tamošnja mestna uprava kupila Društvu že svet v vrednosti 700.000 frankov za gradnjo palače. Vest se ne potrjuje. Svet še ni bil kupljen, ker je glavni tajnik Drummond izjavil, da je stavbišče predaleč iz mesta in ne odgovarja potrebam Društva narodov.
Madžarom se smilijo židje - v Rumuniji!
Budimpešta, 7. decembra g. Protižidov-ski izgredi v Velikem Varadinu so dali nudžarski poslanski zbornici povod za ostre napada pioti Rumuniji. Več poslancev je izvajalo, da bo zatiranje Madžarov v Ru muniji privedlo madžarsko politiko tako d:leč, da bo še bol; energično zavzela stališče proti trianonski pogodbi. Ministrski predsednik grof Bethlen bo v Ženevi opozoril merodajne kroge na te dogodke. Zastopnik ministrskega predsednika Vasz je izjavil, da vlada sočustvuje s preganjanimi židi na Sedmograškem (Z Židi v Rumuniji madžarska gospoda »sočustvuje«, v Budimpešti pa jih pod njeno zaščito madžarski fašisti obdelujejo še vse drugače. A tam za nje nima nihče besede sočutja. Zato je zgražanje madžarskih vladnih krogov le hinavščina. Op. ur.)
Borzni praznik v Italiji
Rim, 7. decembra, g. Danes in jutri so borze radi praznikov zatvorjeoe.
Važni sklepi davčnega odbora
Lepi uspehi kmečko-demokratske koalicije. — Davčne oprostitve za nove zgradbe in neporabna stanovanja. — Sklepanje • stopnjah obrtnega davka odloženo. — Delavci akordanti izločeni iz obrtnega davka
Beograd, 7. tke. p. Danes se je vršila j lagali, da se ne more dopustiti, da bi •eja davčnega odbora, na kateri sta bili ' lastniki plačevali davek od najemnine, ki je
sprejeti dve važni določbi v korist novih zgradb m hišnih lastnikov, ki imajo prazna stanovanja. Ti dve določbi se glasita: «No« ve zgradbe postavljene po odo,hrenj,u grad« benih oblasti se oproščajo začasno od dav» ka na dohodke od zgradb. Začasna opro» stitev velja 30 let v mestih z več kot 50 tisoč prebivalci, v ostalih pa 10 let. Opro» stitev velja za vse zgradbe, ki so bile 1. zgrajene na zemljiščih, poprej nezazidanih; 2. zgrajene na zemljiščih, na katerih so že preje zgradbe stale, ali pa bile porušes ne do tesnelja in nato na novo pozidane. Samo za polovico omenjenega časa se opro ščajo davka zgradbe, ki so biie a) dozi» dane na obstoječih zgradbah; b) prizidas ne ali dozidane namesto nadstropij, ki so bila porušena. Izjemoma se oproščajo 20 let darka nove hotelske zgradbe in pri pa* dajoča poslopja, ki služijo povzdigi tuj« skega in turističnega prometa. Oprostitev davka se dovoljuje na posebno prošnjo.® Nadaljni važni čien določa, da se davka v celoti ali deloma oproste zgradbe, ki 1.) al; v celoti ali v svojih delih niso uporabne <) ki so zaradi elementarnih nezgod pcstale nt uporabljive, istotako se ta davek ne pobira, če se prijavljena hišna najemnina ne mere izterjati sodnim potom, če pa gre za zrkupni odnošaj med sorodniki, se te dole čbe ne morejo uveljaviti
Pred Par dnevi se je poročalo, da so po-i!?nci seijaško-djmckratske koalicije pred-
r.e prejemajo in da se naj vnese v nove za-ktpske predpise tozadevna določba. DaBes je vladni zastopnik generalni direktor Letita izjavil, da ta prediog .sprejema ia ga jc., kakor ie iz navedenega razvidno, davčni odbor tudi sprejel.
Za tem se je prešlo na razpravo o dar-ku na dohodke od trgovin, podjetij in obrit«. Poslanec dr. Svetislav Popovič je izjavil, da zahteva seljaško-demokratska koalicija zmanjšanje davčnih stopenj in uveljavljenja načela progresivnosti. Za progresivnost se ie izjavil tudi poslanec Pušenjak Sklepanje o davčnih stopnjah je bilo odločeno, zaradi česar je bilo odloženo tudi vprašanje progresivnosti, kakor tudi vprašanje ali je treba subsurairati davek na radnje (trgovine) in obrtne poklice tudi na nameščence. Odločitev o tem predlogu bo padla, ko se bo videlo, ka.i bo z dohodnino. V razpravi o posameznih določbah glede davka na trgovine in obrtna podjetja so v svoji kritiki poslanci vseh strank zahtevali točno stili-zacijo y tem smislu, da spadajo pod ta davek samo pridobitna podjetja, ki vrše svoj posel obrtoma. Po davčnem zakonu je bjjo določeno, naj se delavci akordanti obdavčujejo kakor obrtne delavnice, ia sicer po davčni meri 10%. Na predlog poslanca De-metroviča je bilo to črtano <n ugotovljeno^ da se ta določba ne nanaša na delavce, marveč le na prav« podjetnike.
Avstrijski trgovinski minister o pogajanjih
z Jugoslavijo
V čem obstoje diference. — Pogajanja se bodo še ia mesec nadaljevala na Dunaju. — Avstrijski minister je optimističen
dinarjev, pri jugoslovenskem izvozu v Av» strijo pa 876 milijonov Din. Te številke bi se, ako bi se obojestranske želje izpolnile, bistveno spremenile. Če bi Avstrija spre« jela vse jugoslovenske zahteve in bi se ne* hal izvoz industrijskih proizvodov, za k as tere zahteva Jugoslavija prostost, bi avs strijsko gospodarstvo z izvozom izgubilo 300 milijonov Din. Sedaj gre za to, da bi se primanjkljaj pri izvozu na obeh stra* neh zmanjšal.
Pogajanja se bodo še tekom tega mese* ca nadaljevala na Dunaju Možnosti rešitve so tri: ohranitev sedanjega stanja, spora* zumno nova ureditev trgovske pogodbe z zvišanjem carin ali odpoved pogodbe Avs stri j« upa, da bo prišlo do sporazumne re* šitve in opira svoja pričakovanja na obo" jestransko dobro voljo.
Dunaj, 7. decembra, s. Na nekem zboro« vanju je govoril trg. minister dr. Schiirff o trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo. Iz» javil je, da so pogajanja, ki trajajo že tri tedne, privedla v več točkah do sporazu* ma oziroma zbližanja. Sporne pa so neka« tere agrarne zadeve, zlasti carinske postav* ke za klavno živino, prašiče, meso in ko* nje in nekatere carinske spremembe, ki jih zahteva jugoslovenska vlada na indu* striiskem polju. Avstrijski zastopniki so sc držali avstrijske carinsko*tarifne novele.
Brez dvoma je, da so ta pogajanja zelo * ažna. Proučitev medsebojnih zahtev je pokazala, da je znašal eelokupni uvoz Av< strije v Jugoslavijo 1533, celokupni izvoz Jugoslavije v Avstrijo pa 1609 milijonov dinarjev. Pri uvozu Avstrije v Jugoslavijo je s sedanjo pogodbo kritih 775 milijonov
Velika razprava proti makedonstvujuščim
v Skoplju
Ogromno zanimanje za obnovljeni proces proti obtoženim dijakom. — Zagrebški odvetnik dr. Pavelič prostovoljno brani obtožence. — Temperamenten nastop državnega pravdnika
Skoplje, 7. decembra. Obnovljeni mon-streproces proti 20 dijakom in drugim obtožencem, ki so sodelovali v pokretu ma-kedonstvujuščih, vzbuja veliko zanimanje vsega prebivalstva. Obtoženi skušajo celo zadevo predstaviti v skromni iuči in zatrjujejo, da so vstopali v organizacijo zgolj zaradi osebnega prijateljstva z obema glavnima obtožencema Bojadijevim in Gjuze-lovičem ter zagotavljajo, da so hoteli delovati samo prosvetno med prebivalstvom.
Danes je dospel v Skopje znani franko-vec, odvetnik dr. Ante Pavelič, da sodeluje kot zagovornik v procesu proti dijakom. ki so obtoženi sodelovanja z makedonskim revokscijonarnim odborom.
V razpravi ie bilo danes dopoldne zaslišanih 5 prič, ki so izpovedale, da so obtožbe proti obtožencem točne. Zatem je utemeljeval svojo obtožbo državni pravdnik, ki je naglašal, da se je moglo ugotoviti. da se je podružnici makedonskega odbora na Dunaju posrečilo pridobiti obtožence za delo proti naši državi. Obtoženci so prevzeli poverjeno Hm delo in so tudi prisegli na bodalo, da bodo zvesto izvrje-vali odredbe makedonskega revolucionarnega komiteja. Sprejeli so tudi ustavo tega komiteja in organizirali ter zbiral] gradivo
za svoja vohunska poročila o formacijah naše vojske. Pri aretaciji obtožencev se je hotelo ustvariti nekakšno »afero«, vendar pa tu ne gre za nobeno afero gre samo za nekoliko renegatov in vohunov, proti katerih delovanju se mora braniti vsa družba in ki bi se kaznovala v vsaki drugi državi, kakor se mora. tudi v naši. Izmed 2500 dijakov iz Južne Srbije se je našlo samo nekoliko izdajalcev, ki se niso mogli vzdržati, da ne bi rovarili proti lastni državi Obtoženci bi mogli verovati, kar hočejo, njihova dolžnost pa je, da delajo v skladu z zakoni svoje države. Svoje delo so hoteli predstaviti kot prosvetno in politično, toda to, da so si prisegli zvestobo na bodala in da so pošiljali poročila o stanju naše vojske in orožništva, ne priča, da je bilo njihovo delo zgolj prosvetno in politično.
Državni pravdnik je zahteval, naj se obtoženci Tuzelovič. Šopovič, Necogič in Paa-žovič kaznujejo najstrožje po čl 1. zakona o zaščiti države v zvezi s čl. 58 k. z., za ostale obtožence pa je zahteval, naj se postopa z ni i mi po zakonu. Za državnim pravdnikom so začeli govoriti zagovorniki, ki so govorili vse dopoldne in popoldne.
Iz odbora za zakon o sodnikih
Beograd, 7. decembra p. Nocoj se je vršila seja odbora za pretres predloga zakona o sodnikih. Razpravljalo se je o poglavju 7., ki govori o disciplinarnem postopanju. Pri čl. 41. je poslanec dr. Maček predlagal, naj se disciplinarnim sodiščem prizna pravica, da lahko sami otvorijo preiskavo r»roti sodnikom, ne pa samo na odredbo ministra pravde. PQ daljši razpravi je bil ta predlog odklonjen ter .ie bil čl. 41. z malimi izpremembami spreiet. Prav tako Je bil sprejet z malimi spremembami čl. 42. Pri čl. 43. se je popravilo od vlade predloženo pokvarjeno besedilo z dodatkom ministra pravde, nakar je bil sprejet. Z malimi spremembami so b«« sprejeti Se členi 44 do 60. Prihodnja setia odbora bo v petek ob 3. popoldne.
Mednarodna sladkorna konvencija
Paril, 7. decembra, h. Belgija je pristopila k mednarodni sladkorni konvenciji, tako da so sedaj v tej konvenciji združene: Kuba, Češkoslovaška, Nemčija, Poljskta, Madžarska in Belgija.
Upokojitve učiteljev
Beograd, 7. decembra 1. S posebnim ukazom prosvetnega ministrstva so bili upokojeni: šolski upravitelj Fran Zidar v Lem-bergu, učitelj Vinko Seron v Ptuiu. šolski upravitelj Josip Pečnik v Kapelah, učiteljica Marija Petere v Vitanju, šolski upravitelj Ivan Burdijan v Ponikvi, šolski upravitelj Martin ŠemerI v Makolah, učitelj Fr,V Rošker v Studencih, učiteljica druge žen-ske osnovne šole v Mariboru Roza Novak Bajt, šolski upravitelj Milan Tomšič v Žalni, učiteljica Karolina Gomilšek na Viču, uči teljlca Marija Jelen v St. Vidu pri Ljubljani učiteljica Felicita Sumer v Smaria pri Jelšah, učiteljica Alojzija Bebler-Delak v Radovljici, učiteljica Marijana Potočnik v Novem mestu in učiteljica Marija Pleško v Konjicah.
Povračilo carine za nedostar-ljene pošiljke
Beograd, 7. dec, i. V finančnem ministr* stv« j« bil danes podpisan odlok, glasom katerega smejo carinarnice povrniti plača* no carino za one poštne poiiljke, ki se kot nedo<tavljive vrnejo h inozemstva, ako se predložijo izvirni dokumenti. Ge manjkajo dokumenti, odloča o povračilu carine cen. trate« carinska blagajna.
Sovjetske smernice v svetovni politiki
StaUa»v ekspoze aa koagresu roške komunistične stranke. — Imperializem izziva nove vojne. — Sovjetska politika stremi za ohranitvijo ašrn. — Izključitev Trockega in Zinovjeva potrjena
Moskva, 7. dec. d. Na kongresu ruskih komunistov je naglašal Stalin naraščajočo krizo svetovnega kapitalizma, ki nastaja radi nove razdelitve svetovne moči in izvorov surovin. Ta kriza zna-či nevarnost za nove vojne. Delovanje Društva narodov na polju razorožitve dokazuje, da je Društvo narodov le sredstvo ia prikrivanje novih oborožitev in priprav za vos »o. Treba je le malo omajati sedanje «mirovne odnošaje!) v Albaniji ali Litvi, na Kitajskem ali v Severni Ameriki in mirovna palača se podre. Prišel je predvečer novega revolucionarnega dviga v kolonijah in državah-maticah. Že obstoj Sovjetske unije sam izpodkopala stabilnost imperijalizma. Dasi so se poskusi Anglije, da bi ustvarila enotno protiso-vjetsko fronto, radi nasprotij med im-perijalistj in radi odpora delavskega razreda v Evropi ponesrečil, Angitia še vedno nadaljuje to akcijo.
Naša naloga je. da skušamo vojno preprečiti ali vsaj čim dalje odgoditi in
storiti vse, da se ohrani mir.
Naša politika v vprašanjih dolgov in kreditov temelji aa izreku: Ce daš ti, dam tudi jaz.
Naše naloge na zunanjepolitičnem poiju so boj proti pripravam za nove imperijalistične vojne in proti egoistič-nim tendencam Anglije, dalje ojačenje obrambne moči Sovjetske unije, politika miru in vzdrževanja mirovnih odnošajev tudi do kapitalističnih držav, razvoj zunanje trgovine in približanje tako zvanim državam, ki danes še niso poinopravtje.
Koncem svojega govora je Stalin izjavil. da je imela javna razprava v stranki pozitiven uspeh. Za smernice stranke je glasovalo 740.000, proti njim pa samo 4000 članov. Nato ie Stalin še na kratko ponovil svoje argumente proti opoziciji, ki da se je izneverila 1je-ninizmu in pričela organizirati novo stranko in novo internacionalo. Kongres je potrdil izključitev Trockega in Zi-novjeva iz komunistične stranke.
Pred rešitvijo poljsko-litovskega spora?
Po zagotovilih iz Ženeve je pričakovati v nekaj dneh nekakšne razsodbe Društva narodov v poljsko-iitovskem sporu. Poročila so tako določna, da se zdi, da ne gre za običajne več ali manj nezanesljive domneve, marveč da jim je ozadje v določnih načrtih, kako ustvariti trajen sporazum med obema državama.
Intervencija Društva narodov v polj-sko-litovskem sporu ne prihaja nepričakovano. saj se je Litva že ponovno obrnila na Ženevo s prošnjo za intervencijo. in tudi Poljska je morala že ponovno pred istim forumom s posebnimi vlogami zagovarjati svoje stališče. Vrh tega je bila politična zgodovina Vilna, poglavitnega spornega objekta, v zadnjih letih tako tesno zvezana z Društvom narodov, da je samo ob sebi umljivo, ako se ta mednarodna institucija še nadalje zanima za viienski problem, ki je kardinalni problem poljsko-litovskih odnošajev.
Kakšna pa bo »razsodba* Ženeve v tej zadevi, kaka bo njena srednja linija, da se ji bo z njo posrečilo odpraviti vojno stanje med Litvo in Poljsko, ki formalno Se vedno obstoja, to pa je drugo vprašanje, na katero si nikakor ni mogoče dati količkaj tehtnega odgovora.
Alarmantne vesti o vojni nevarnosti med Poljsko in Litvo, so se kolportira-le največ iz Rusije in Nemčije. Sovjetska vlada je prva opozorila Poljsko s posebno noto, naj bo previdna v svojih ukrepih glede Litve, ker Moskva trdno vztraja na stališču, da mora ostati Litovska republika samostojna tudi nadalje in ne sme priti v nikakršni obliki v odvisnost od Varšave. Slično določno se je izjavila Nemčija, katere vodilni državniki prav tako s povdarkom zahtevajo, da ostane suverenost Litve popolnoma neokrnjena. Da sta obe navedeni državi v največji meri zainteresirani na popolni neodvisnosti Litve, se je že ponovno naglašalo in se zato navajali tehtni argumenti saj ta mala država po svoji legi v najiz-datnejši meri posreduje na kopnem neoviran kontakt med njima, kontakt, ki bi mu bila kakršnakoli kontrola s poljske strani zelo neprijetna. Gotovo pa niti Moskva niti Berlin za nobeno ceno ne bi hoteli tega akceptirati. v Nam se zdijo neverjetne vesti o načrtih. da bi mogla Poljska s francoskim in angleškim pristankom izvesti bolj ali manj omiljeno aneksijo Litve. Sicer bi navsezadnje tak načrt sodil zelo dobro v protisovjetski angleški koncept, ali Anglija tudi Poljski nj toliko naklonjena. da bi ji koncedirala toliko naklonjenost. Vrh tega danes pač ne gre niti zapadnim državam prisojati dejanj, kakor bi bila ukinitev suverenosti samostojne republike na korist večji in močnejši sosedi. V francosko-anzleški pristanek tedai ne moremo verjeti, niti ako bi hotela Poljska mednarodni svet postaviti enostavno pred izvršeno dejstvo. Vse skupaj pa se nam ne zdi verjetna stvar.
Ali pozornost vzbuja vendar živahnost nemške in sovjetske diplomacije. Litvinov je imel v Ženevi razgovor z Woldemarasom, predsednikom litovske vlade, in mu zagotovil, da se bo sovjetska vlada z vsemi sredstvi unria vsakršni priključitvi Litve k Poljski, vrh tega je naglasil. da sovjetska Uni.ia ne priznava aneksije. ki jo je izvršfla Poljska nad Vilno. Nemško časopisje osobito nacijonalistično naglaša s posebnim povdarkom. da se nemško stališče v poljsko-iitovski aferi ne sme razlikovati od sovjetskega, ker mora Nemčija v vzhodnih vprašanjih gledati pred vsem na to, da ostane v soglasju z Moskvo. Zato se nemška desnica protivi sodelovanju nemških delegatov v Društvu narodov, kadar bi se odločal poljSko-litovski st>or očividno ker se boji, da* bi izrek Ženeve pomenil večjo ugodnost Poljski nego Litvi.
Tako se vidi. da vsebuje litovsko-poliska afera in njena razrešitev ne le stvari lokalne/a znača{a. marveč velfk kompleks mednarodnih evronskih odnošajev.
Ljubljano ugonabljajo
Mesto da bi klerikalci svoj sedanji politični vpliv ia vladno moč uporabili za razna pereča socijalna in gospodarska vprašanja in reševali Slovenijo z Ljubljano vred pred vedno večjo krizo, se trudijo le za to. kako bi ljubljanski.občinski svet razpustili in par svojim špekulantom pripomogli do komisarijata in eksploatiranja mesenega gospodarstva . . . Ako bi oni svoj vpliv in svoj zlati čas posvetili n. pr. pogajanjem vlade s IPD, bi jim bili rudarji, ki so sredi zime na cesti, zelo hvaležni. Vemo tudi, da m,vi proračun Sloveniji zopet prinaša razne udarce. Boljše bi bilo, da klerikalne politične organizacije sklepajo resolucije v smislu raznih gospodarskih ia socijalnih zahtev, kakor da iščejo »afere«, po katerih naj splezajo Pusti, Pirci in Jarci na magistralne stolčke. Če Jugoslovanski (klerikalni) klub poslancev v Narodni skupščini stavlja vprašanja zaradi ljubljanskega župana, bo morda priznal, da bi b:io koristnejše staviti vprašanja zaradi raznih določb finančnega zakena, zaradi univerze itd. Tako pa se klerikalna skrb za koristi Ljubljane in Slovenije skrči na vprašanja zara-dj »afer«, katerih ni. Klerikalno ogorčenje ne izvira iz moralne rahločutnosti, ker se nihče (razen klerikalcev) ne brani niti najstrožjih preiskav in sodnikov iz vseb strank, ono ima svoie motive v pohlepu po absolutnem gospodarstvu na magistratu.
Klerikalna politična nemorala in strankarski materijalizem ie res brezmejen ra gre preko v»eh zahtev poštenosti, politične umirjenosti in skrbstva za javne koristi. Ce bi bilo klerikalcem resno na mestni stanovanjski politiki, ki se vrti izključno le okoli obligacijskega posojila, bi morali storiti vse, da delo občinskega sveta omogočijo in tako iz vsega prtJbivalstva mesta LJubljane stvorijo enojno voljo, dati obligacijskemu posojilu kri in življenje. Pa morda tega posojila ne mislijo podpisati samo klerikalci ali celo samo klerikalni komisarji? Ta zahteva je zlasti upravičena, ker ie klerikalna občinska delegacija tako močna, da ima možnost najstrožje vsestranske kontrole nad obč gospodarstvom. Brez njene vednosti bi niti kihniti ne bi bilo mogoče.
Prav ie, da so klerikalci dobili vladno moč v roke. da vsak dan kažejo, kako so vse njihove besede v nasprotju z njihovimi dejanji. To je iz dvojnih ozirov dobro. Po dejanjih bodo sodili oni, ki so do danes na klerikalno moralo še nekaj dali in mislili. da klerikalno politiko res vodijo neki višji etični principi in ne samo navadna politična posurovelost. Dcbro pa Je to tudi zaradi tega, ker vsi taki pojavi prispevajo k političnemu iztreznJenju ljudstva, k m> ratai preorijentaciji stran od klerikalnega materiializma.
Klerikalci nimajo več pravice, da o višjih etičnih načelih, ki da prevevajo njih stranko in delo. S cinično polirčno brezobzirnostjo, katere, je zmožna samo pokvarjena dula. so vse, kar Je bilo v programu lepega, pogazill v blato in dokazali, da gre moč pred resnico In pravico Niso upravičeni, da od drugih zahtevajo Vaj drugega Neizproesn boj proti klerikalni moralni pokvarjenosti ie etično utemeljen, tem bolj utemeljen, ker klerikakl na 'ažimoralo grade svojo politično moč, kakor razbojnik svoj uspeh gradi na lepe besede v obraz in na zahrbtne udarce.
Nova organizacija borz za delo
V »Slovencu« se g. Erjavec huduje, da je narodni poslanec dr. 2erjav v finančnem odboru prilikom debate o pravilniku sprožil misel, naj bi se posredovanje dela v prenesenem delokrogu izročilo Središnjemu uradu za zavarovanje delavcev, oziroma njegovim okrožnim uradom in izpostavam. Ta predlog ie poslanec utemeljeval s tem, da bo režija na ta način mnogo zmanjšana, ker ne bo povsod treba postaviti posebnih nameščencev. Uporabljali bi se skupni prostori tn število posredovalcev bi ne moglo biti večje, kakor pa se sedaj namerava. Vrhu tega je delavsko zavarovanje za bolezen m nezgode močno interesiraoo na čim boli-ši organizaciji posredovania dela, ker ie notori&K), da se v obhki bolniških podpor plačujejo mnoge brezposelne podpore. Končno bi bil tudi za delavce, ki se oglašajo za brezposelno pomoč, postopek zelo olajšan, ker bi pri svoji izpostavi, oziroma pri
okrožnem uradu imeli že na razpolago uradna potrdila, da so bili zavarovanj predpisano dobo za bolezen. S tem bi se mnogo dela prihranilo. Po novem pravilniku bo namreč moral brezposelni prinesti s seboj potrdilo, da ie bii zoper bolezen zavarovan. Poslanec dr. 2erjav je predlagal, naj minister za socijalno politiko pozove Središ-nji urad. naj stavi predloge. Tndi je prepričan, da bi ta urad posredovanje mnogo ceneje in bolje organiziral, kakor država preko novih ad hoc sestavljenih zelo kompliciranih odborov Tud> stroški za te odbore bi popolnoma odpadi! ako bi se izvedel dr. Žerjavov predlog Posl. Petejan je bil mišljenja, naj se posredovanje dela raje prenese na Delavske Zbornice, kar pa bi ne bilo praktično ker bi te zbornice morale razen na svojih sedežih tudi organizirati nove posredovalne urade. G. Gosar hi vladna večina so smatrali, da je pametneje odkloniti predlog dr. Zeriava, dasi proti njem« niso mogli nič tehtnega navesti. G. Erjavec pa je predlog kritikoval tako nestvarno, da pač ne zasluži, da bi se v njegovo argumentacijo posebej spuščali.
Goriški prefekt pleni slovensko pratiko
Gorica, 7. decembra o. Tukajšnji prefekt je postil danes zapleniti vse iz-tise goriške pratike za leto 1928* ki ie bila pravkar natisnjena v skoro 6600 izvodih.
Gospodarska konferenca balkanskih držav
Beograd, 7. decembra, p. Po vesteh iz Bukarešte, se bo v času ob 16. do 20. t. m. vršila konferenca delegatov balkanskih držav Jugoslavije, Rutnunije, Grške in Bolgarske, ki se bo bavila z vsemi problemi v zvezi z gospodarskim zbližanjem balkanskih narodov in ojačenjem njihovih medsebojnih odnošajev.
Zastopniki premogovnikov pri prometnem ministru
Beograd, 7. dec. p. Vaš dopisnik do znava na podlagi informacij od zastopnikov pre* mogovniških podjetij, da bodo tekom ju* trišnjega dne sprejeti od prometnega mini* stra. Zastopniki premogovnikov izjavljajo, da upajo, da bo prišlo jutri do definitiv« nega sporazuma glede dobave premoga dr» žavnim železnicam, ker imajo vtis, da bo prometni minister nekoliko popustil v svo« jih zahtevah. Na ta način bi se mogel spor, ki obstoja že dalje časa med premogovniki in prometnim ministrstvom in ki »lasti resno ogroža eksistcnco rudarjev, uspešno rešiti.
Francoski proračun sprejet
Pariš, 7. decembra, (pa.) Francoska zbornica je z veliko večino odobrila proračun ta leto 1928.
Coolidge ne kandidira več
Washington, 7. decembra- (be.) Sedanji ameriški predsednik Coolidgte je kategorično izjavil, da ne kandidira za prihodnje predsedniške volitve.
Washington, 7. decembra, d. Predsednik Coolidge je svojo izjavo, da noče biti zopet kandidat za predsedniško mesto, včeraj ponovil in razširil. Pri sprejemu članov načel-stva republikanske stranke je izjavil: f Sedaj je treba skrbeti za bodočnost. Stranka mora kmalu postaviti kandidata za mojega naslednika. Da pravočasno poišče novega moža za predsedniško mesto, sem že avgusta t. 1. izjavil, da za volitve leta 1928. ne bom kandidiral. To izjavo vzdržujem danes v polni meri.,,
Ustreljen litovski general
Kovno, 7 deccmbra (ri.) Poveljnik mesta general Petrulis, ki ie pred dnevi poslal min. predsedniku Vakdemarasu ultima-tum, v katerem Je zahteval, naj odstopi, je bil aretiran, obsojen na smrt tn ustreljen.
Varšava, 7. decembra d. Estonski listi poročajo, da je bil poveljnik garnizije v Kovini polkovnik Petrulis pred vojnim sodiščem obsojen na smrt tn ustreljen. Petrulis je bil pred par dnevi z drugimi častniki tamkajšnje ganniziie aretiran, ker je poslal Vaklemarasu ultimatom, v katerem zahteva sestavo koalicijskega kabineta. Sodišče se je prepričalo, da Je Petrulis pripravil za noč od 36. na 27. novembra prevrat, ki ga je preprečilo samo dejstvo, da je eden Petririisovih glavnih zaupnikov PlehovHius prestopil k VakJemarasu.
Svet Društva narodov
Ženeva. 7. decembra s. Svet Društva narodov je na današnji dopoldanski javni seji pozval generalnega tajnika Društva narodov, naj opozori vse države, bodisi da so članice Društva ali ne, da podpišejo konvencije za izvedbo razsodiščnih sklepov v trgovskih stvareh v inozemstvu o čemer ie sklepalo zadnje zasedanje Društva narodov.
Angleški zunanji m;mst<r Chamberlain in italijanski član Sveta Scialoja sta že včeraj podpisala to konvencijo. Svet se je nato bavil v tajni seji z angleškim predlogom, da se zniža število letnih zasedanj Sveta na tri. Zastopnika Nizozemske in Chila sta govorila proti angleškemu predloR«, dočnn sta zastopnika Nemčije in Italije v splošnem priznavala prednosti reduciranja števila sej. Izjavila pa sta. da naj bi ostala možnost za sklicanje četrtega zasedanja V posebno važnih primerih.
Viharji na Španskem
_ Madrid, 7. decembra, (lo.) Xa španskem divjajo silni viharji- Toča je uničila vso oraalno letino. V več mestih Valencije so reke poplavile pokrajino. Pri Malagi je skočil • «1» ekspresni vlak. V ribraHarski ožini divja silen vihar.
in
Profesor A. Kiesewetter
Ob priliki prihoda odličnega ruskega zgodovinarja prof. Aleksandra Kiese\vet= terja v Ljubljano objavljamo naslednje
kratke podatke o njegovem znanstvenem udejstvovanju:
V	nizu velikih monografij na temelju poprej neizrabljenega arhivnega gradiva je podal profesor Kiesewetter, zastopnik nove Moskovske historične šole, izčrpno socijals no politično zgodovino ruskega mesta v XVIII. stol. (L. 1903. je izšla knjiga «Pcx= sadskaja obščina v Rosiji», 1. 1909. «Go» rodovoje položenije Ekaterine II. in leta 1912. «Kupečeskije Gildiji»). Kot pravi učenec znanega Ključevskega združuje prof. Kiesevvettcr historično natančnost z literarno nadarjenostjo.
Njegovi številni članki in manjše raz« prave nudijo zopet zanimive slike posa» meznih osebnosti, oz. odločilnih trenutkov ruske zgodovine. Šola Ključevskega jeved« no poudarjala odvisnost političnega raz» voja od ekonomskih činiteljev; ona zavze* ma vodilno mesto v sedanji ruski historio* grafiji, ne da bi seveda zašla v ono ne* kritično hvalisanje materijalizma, ki jo go* jijo sedanji marksistični zgodovinarji. Prof. Kiesevvetter predava sedaj na češki univerzi v Pragi in se včasih oglasi s član« ki o duhu ruske kulture v beograjski «Po* litiki«.
V	Ljubljani, ki jo obišče prof. Kieses wetter prvič na povabilo «Ruske Matice®, bo predaval o «Svojevrstnem značaju ru« skega zgodovinskega razvoja«.
Za Maribor
Je ¥ »Slovencu*1 lahko
hišo . b .
a potrebno bi bilo govoriti jasno in resno tudi ne glede na volilno agitacijo. — Temeljit obračun s klerikalno demagogijo na seji mariborskega občinskega sveta
Maribor, 7. decembra
Po otvoritvi nocojšnje 11. redne seje mariborskega občinskega sveta je prišlo kot .prvo na vrsto vprašanje socialističnega kluba zaradi posebnih metod pri nameščanju mestnih uslužbencev. V vprašanju sc navaja par primerov, da so se nameščenci v raznih uradih nastavljali brez soodloče-vanja občinskega sveta.
Konzorcij za zgradbo žične železnice od Peker na Pohorje je prosil mestno občino za primeren prispevek, naglašajoč, da je to bolj formalnega značaja, da bi se pokazal interes občine za podjetje take vrste, ki pa se hoče samo vzdrževati. Na županov predlog se je prošnja odstopila tajni seji.
Celjska društva so prosila mariborski občinski svet, naj se priključi protestu proti nameravani ukinitvi upravnega sodišča v Celju. Mariborska občina se soglasno pridružuje temu protestu.
Nato je župan odgovarjal na vprašanje občinskega svetnika Bahuna od zadnje seje glede mestnega uslužbenca Larrapreta, ki že dolgo mesecev čaka na rešitev svoje prošnje za ureditev službenih prejemkov. Lampret je bil več kakor polovico življenja zaposlen tudi pri mestni plinarni, danes pa ima samo še njegova žena 100 Din mesečnega zaslužka, ker ražiga šest plinskih svetilk. Lampret se je v službi ponesrečil in dobiva danes cela 2 Din mesečne nezgodne rente. Na ugovor župana, da so potrebne razne ugotovitve, je občinski svetnik Bahatn opozoril na skrajno bedo tega starega mestnega uslužbenca ter naglašal, da zahteva socijalna pravičnost takojšnjo rešitev njegove zadeve.
Stavbni urad je stavil nujni predlog za, zigradbo šoferskih stanovanj pri garaži. Potrebno bi bilo 850.000 Din za zgradbo 15 manjših stanovanj. Stroške bi kril mestni avtobusni promet. Zadeva se je odstopila tozadevnemu odseku.
Zaradi razdelitve stanovanj v mestnih hišah se je razvila živahna debata med so-
cialističnimi odborniki in dr. Jerovškom, ki jc bil referent pri tej razdelitvi. Občinski svetnik Bahun je očital, da so se kršili sklepi mestnega sveta. Neka stranka s štirimi družinskimi člani je bila v seznamu že označena kot najemnica primernega stanovanja, toda na nerazumljiv način je to stanovanja pozneje dobila druga stranka, ki nima več kakor dva rodbinska člana, dočim je številna rodbina morala iti v majhno podstrešno stanovanje. Dr. Jerov. šek je. pojasnil, da so bile razne napake neizogibne in da je zato tudi mestni svet dobil pooblastilo za remedure. Trdi, da jc bilo mnogo stanovanj v prvem seznamu pomotoma nakazanih. Na ugovor občin* skega svetnika Bahuna je skušal dr. Je* rovšek celo zadevo ironizirati s klicem: «Saj boste itak vi po volitvah vse to po* pravili!«...
Nato je poročevalec gradbenega odseka priporočal, naj se glede regulacijskih na* črtov za Melje in Magdalensko predmest* je osnuje posebna komisija strokovnjakov in občinskih uradnikov. Župan je bil na* sprotno mnenja, naj se otvori v to svrho natečaj. Končno je bilo sklenjeno, da se razpiše natečaj z nagradami po 20, 15 in 10 tisoč dinarjev za tri najboljše načrte. V nadaljnem poročilu odseka se omenja, da so načrti za zidanje stanovanjskih hiš pri* pravljeni in da se bodo gradile tudi male hišice iz raznih fondov. Občinski svetnik Bahun je povdarjal, da bi bilo potrebno graditi stanovanja samostojno brez upanja na razne kredite in na pomoč raznih za* drug. Večina naj se izjavi načelno, če je za zidanje stanovanjskih hiš. Obrnjen pro* ti občinskim svetnikom SLS je naglašal, da je v «Slovencu» lahko zidaiti hiše, po: trebno pa bi bih govoriti jasno in resno tudi ne glede na volilno agitacijo. Dr. Je* rovšek je pričel v veliki razburjenosti ugo* varjati, češ, da je tak govor največja de* magogija in da se šele sedaj resno dela. Socijalisti so mu nato očitali: «K velike* mu županu ste hodili intrigirat proti kre* ditom!«
Dr. Jerovšek je skušal speljati vse na ironično stran, ter je zaklical: «Kako mo* re g. Bahun od nas nozadfajttkov zahtevati socialno delo, ko bo vendar imel priliko rešiti vse po svojem programu!*...
Poročevalec finančnega odreka je poro* čal, da rabi avtobusno podjetje oseben av» tomobil za kontrolo svojih zvez izven me* sta. Osebni avtomobil potrebuje tudi elek* trično podjetje za nujna pota in dela na svojem obsežnem omrežju. Sklenila se je nabava osebnega avtomobila za električno podjetje, avtobusno podjetje pa bo mora* lo še počakati na avtomobil.
Sklenjena je bila tudi nabava dveh no* vih vozov za mestni avtobusni promet, in sicer za ojačenje vozne zveze Melje^Stu* d ene i.
Ker so od ministrstva došla vsa dovoljenja za nameravano tlakovanje in kanalizacijo v Melju, je predlagal poročevalec odobritev kredita dveh milijonov dinarjev in najetje enako visokega posojila.. Posojilo naj bi kril del preostanka davščine na vino in če dobi občina tudi v zadnji instanci pravdo z vojaškim erarjem, potem naj se za pokritje uporabi tudi najemnina, ki jo vojaški erar dolguje. Preostanek davščine na vino znaša 700.000 Din. Od te vsote naj bi šlo 300.000 Din za pokritje posojila, 400 tisoč dinarjev pa naj ostane v gradbenem fondu. Za uvedbo lastne avtomatične telefonske centrale, se odobri kredit 11.503 Din S to uvedbo se bodo pri postranskih postajah znižali stroški letno za 1000 D. Monterjem in delavcem električnega podjetja se dovolijo doklade za dela izven mesta.
Mestno knjigovodstvo je prosilo za pro-vizorij za januar in februar. Na vprašanje socijalistov, kaj je s proračunom, sta odgovarjala župan dr. Jerovšek, da ie pravočasno sestavo proračuna onemogočil šolski upravitelj Grčar, ker se. je z agitacijo za socijalistično stranko toliko ukvarjal, da ni mogel pravočasno sestaviti proračuna za svojo šolo. Socijalisti so ogorčeno protestirali: »Prazni izgovori! Demagogija! Šolski proračun znaša komaj 3000 Din in to naj bi bila krivda, da ne polagate računa o mestnem gospodarstvu?! Z vsemi kriplji delate na to, da bi pri volitvah dobili komisarijat!! Ko se je prepir polegel je bil provizorij soglasno odobren.
Za preureditev mestnega kopališča, je gradbeni urad napravil proračun 1 milijon dinarjev. Mestno električno podjetje pa je predlagalo, naj se napravi proračun na podlagi električne kurjave. Temu prelogu je občinski svet pritrdil.
Podžupan dr. Lipold je predlagal pregledni sistem pri sestavi računskih zapiskov. Poročevalec Pfrimer, ki je poročal v nemškem jeziku, je podal preglid gospodarstva pri mestni plinarni in pogrebnem zavodu. Tudi njemu se zdi knjigovodstvo prekomplicirano. Socijalisti so očitali dr. Jerovšku, da je gledal na dobiček pri usta-nevah, kakršna je Pogrebni zavod in da je bilo že vse pripravljeno za zvišanje pogrebnih stroškov pri nižjih razredih. Dr. Jerovšek je zavračal ta očitek z zatrdilom, da se je govorilo le o regulaciji tarife v slučaju pasivnosti.
Po poročilu trgovskega odseka se nakaže špeharjem za končnoveljavno stojišče Vodnikov trg, ker niso bili zadovoljni z Vojaškim trgom. Občinski svet se je pridružil zahtevi pekov iz mesta, da morajo določbe o delovnem času v pekarnah upoštevati tudi oni, zlasti okoliški peki, ki delajo v svojih obratih sami brez pomočnikov. Ob 19.30 se je zaključila javna seja in pričela tajna.
10% popusta
do 31. decembra
pri moški in damski konfekciji
Gričar & Mejač
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3.
Zaključno žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 7. decembra.
Danes so bili izžrebani naslednji dobitki:
Premijo v znesku 500.000 Dm dobi sre& ka 2515.
Dobitek 30.000 Din diobi srečka 51.050.
Dobitek 10.000 Din dk>bi srečka 60.905.
Po 4000 Din dobe srečke: 3581, 60.612 in 103.256.
Po 2000 Din dobe srečke: 278, 2624, 7245, 9341, 10.266, 12.072, 12.863, 17.694, 20.026, 20.128, 20.454, 21.869, 24.175, 24.356, 24.468, 26.951, 27.424, 28.623, 30.280, 31.464, 32.040, 35.819, 38.456, 40.531, 41.178, 42.842, 43.281, 44.083, 45.153, 46.854, 47.226, 47.847, 50.529, 51.144, 55.607, 56.451, 57.874, 60.585, 64.055, 67.376, 68.287, 68.449, 69.305, 70.499, 70.758, 71.429, 75.942, 76.623, 79.071, 81.305, 84.637, 87.001, 87.313, 88.243, 89.263, 90.651, 91.820, 95.164, 96.161, 97.500. 99.349, 99.517, 100.686, 100.115, 101.954. 102.203, 104.127, 105.950, 107.834, 109.403, 110.856, 110.883, 110.957, 111.591, 111.667, 112.300, 113.111, 115.464, 115.973, 117.034, 119.904, 121.263, in 121.792.
Popoldne ob 16. se je vršilo žrebanje za premijo, pričakovano kakor običajno z ve* Iikansko napetostjo vseh beograjskih sreč* karjev. Premijo v znesku po 1,200.000 Din dobita srečki s številko 75.834. Srečki, obe celi, sta bili prodani: ena pri Selakovi ko* lektumi razprodaji v Sarajevu, druga pa pri Eskomptni banki v Zagrebu. S tem je žrebanje V. razreda 14. kola zaključeno.
Basa« friumtira Charleston la Black-Botton I
Hočete da vidite
»Zadnji valček"
Originalne operete Oskarja Stiaussa v filmu prvič v Ljubljani. V glavnih vlogah Liane
Haid, Willy FritscH, Suzl Vernon. Danes ob pol li., 3., pol 5., 6, pol >*. in 9.
Telefon 2730.	KINO »DVOR«.
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester!
Krvava sv. Barbara na Senovem pri Rajhenburgu
Razbojniška ataka podivjane tolpe na rudarske družine pri Miklavževanju. Senovo, 6. decembra.
V nedeljo, 4. t. m. je priredila II. rud. skupina slovesno praznovanje zaščitni-ce rudarjev sv. Barbare. Po cerkvenem obredu je bil obed v rud. restavraciji. Prišli so rudarji tudi iz okolice v spremstvu drugih. Iz občine Vel. Kamen in Koprivnica so prišli rudarji: Kink Leopold, Kink Martin, Kostevc Ivan, Mirt Franc v spremstvu Anderluha Ivana, pos. sina, na čelu cele napadalne čete pa čevljar Josip Zorko. Popivali so do 3. popoldne v Delavskem domu, nato so odšli v rud. restavracijo z namenom, da tam izzovejo krvavo klanje. Čakali so na Miklavževo prireditev Nar. strok, zveze na Senovem, potem so pa začeli prepir in tepež.
Dvorana je bila polna žensk in otrok. Na levi strani je sedelo to oboroženo omizje in čakalo na pravi moment. Orožništvo je bilo že popoldne obveščeno o tej «lepi» družbi iz Kozjanskega okraja. Po Miklavževi prireditvi je orožniška patrulja odšla domov, ker je gostilničar menil, da za enkrat ne obstoja nikaka nevarnost, ker se je popoldansko grmenje že pomirilo.
Deset minut potem, ko so orožniki odšli, se je ta pretepaška družba oživela in navalila na skupino delavcev s stoli. Na povelje Zorka so bili vsi pripravljeni na boj. Zorko sam je skočil na mizo, si ogledal natančno položaj ter skočil na sredino dvorane, v eni roki dolg čevljarski nož, v drugi pa gumijasto cev z železnimi vijaki. Začel je plesati po dvorani. Nastala je grozna panika med ljudstvom; vse se je umaknilo pred to zverino. V ozadju je čakal Anderluh s samokresom. Mirt z boksarjem, ostali pa z noži. Pri prvem spopadu sta bila dva rudarja s stoli lahko ranjena, neka ženska pa je dobila na roki lahko poškodbo z nožem. Takoj je energično posredoval rud. restavrater g. Kodelja, kateremu se je že popoldne posrečilo pomiriti več manjših incidentov.
Toda Zorko se je vrgel na gostilničarja ter ga težko ranii z nožem na levi roki. Takoj na to sta bila še dva smrtnonevarno ranjena od Zorka in sicer Zakšek Franc in Radič Ivan iz Senovega.
Vsi, ki so bili navzoči v dvorani z otroci in ženskami so trepetali v stra-
hu pred to človeško zverino z «rdečo kravato«! Saj ni čuda, ker mirni delavci so privedli svoje družine k Miklavževi prireditvi in niso bili niti v slutnji, da jih čaka nevarnost pokolja od nahujskanih podivjancev! Ves napad se je odigral v kratkih minutah. Nobeden od razbojniške tolpe ni bil vinjen, ker se je videlo, kako premišljeno so nastopali, da izzovejo pokolj brez vsakega povoda.
Vsem ranjencem je takoj nudil zdravniško pomoč rudniški zdravnik, dva sta bila takoj odpeljana v bolnico v Krško, g. restavrater pa oddan drugi dan v bolnico v Brežice. Zdaj se govori samo o človeški zverini z «rdečo kravato«.
Razen Zorka in Kostevca so vsi napadalci v rokah žandarmerije. Upamo, da padeta tudi ta dva zločinca kmalu v pest pravice ter da vsi — osobito Zorko z rdečo kravato — prejmejo zasluženo plačilo pri sodišču. Aretiranci izjavljajo, da je vse organiziral Zorko. Kdo pa je nahujskal Zorka, se bo še ugotovilo. Malo je verjetno, da bi storil to grozno dejanje iz lastnega nagiba in upravičeno se domneva, da je bil ta zverinski človek «z rdečo kravato* od gotove strani nahujskan. Resnica bo prišl^ na dan, ko pride razbojnik pred sodišče.
Po Hrvatskem Zagorju
Krapina, 5. decembra Te dni me je zaneslo prvič v Hrvatsko Zagorje. Od Zaprešiča se odcepi stranska proga do Zaboka, ki je zopet križišče za krapinsko in varaždinsko progo. Moj cilj ie bila slavna Krapina, domovina, oziroma najdišče prazgodovinskega »krapinskega pračloveka« in rojstni kraj Ilirca Ljudevita Gaja. Takoj pri kolodvoru me je zadivilo krasno, monumentalno šolsko poslopje, ki bi delalo čast vsakemu velikemu mestu. Nad Krapino kraljuje stari Grad, ki je danes predelan v veliko krčmo. Mestece je smažno im ljudje jako prijazni. Takoj te vzamejo v svojo sredo. »Štajerci imajo tod več stika kakor Kranjci', kar opazimo že na »lukarjih«, ki pripeljejo cele vozove »domače vanilije«, kakor imenujejo v šali — čebulo. Nekaj industrije je tudi v Krapini. Premogovnik in velika opekarna »Zagorka« zaposlujeta več sto domačih delavcev.
Krapinčani so mi povedali, da praznujejo v nedeljo v Radoboju posebno svečano ru-
©SETITE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI ZB©R
kjer boste kupovali dobro in ceno po posebno ugodnih cenah na malo in veliko. — 50% popusta na vseh železnicah SHS. počenši od 12. decembra do vštevši 24. decembra 1927 opolnoči
Legitimacije
se dobi;o na glavnem kolo
_ dvoru v Zagrebu, ler v
poslovalnici Putnika, Jelačičev trg štev. 6
za ceno Din 10'—
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Četrtek, 8.: ob 15.: «Vrt Eden«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Petek, 9.: «Dva bregova«. A. Sobota, 10.: Polnoč.
Ljubljanska opera
Četrtek, 8.: Faust. Gostovanje komornega pevca
basista g. Nikola Zeca. Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: Poljska kri. Ljudska predstava.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 8.: ob 15.: »Divji mož«. Znižane cene. Ob 20.: »Cardaška kneginja«. Znižane cene. Kuponi. Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: »Madame Butterf!y«. C.
Celjsko gledališče
Nedelja, 11.: ob 16.: «Magda». Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Šentjakobski gledališki oder
Četrtek, 8. decembra: Igra v gradu. (Izven.) Sobota, 10.: «Igra v gradu«. Nedelja, 11.: «Igra v gradu«. (Gostovanje na Viču.)
Igra v gradu na šentjakobskem odru. — Ta najnovejša komedija madžarskega dramatika, od katerega srno videli že cVraga«, Bajko o volku> in «Lilioma>, je nastala v uri razposajenega razpoloženja. Anekdoto .io imenuje avtor sam. Rekli pa bi ji lahko tudi — dovtip. Pomislite: operetni libretist Korth (g. Pogorelec) vplete v resnični lju-bavni, ali bolje rečeno flirtski dialog, ki ga je slišal sredi noči v družbi s svojim tovarišem Manokym (g. Lavrenčič) in mladim komponistom (g. Blaž) v sossdni sobi skozi vrata, v enodejanko, ki jo napiše še isto noč, ter re^i tako njih prijateljico, oziroma nevesto tega mladega komponista, operetno divo Anine (gdč. Wrišarjevo) in njega samega tragičnih posledic, ki bi jih bila skoraj kriva ona vrata v tanki steni, in sicer na ta način, da njo in dvornega igralca Al-madyja (g. Košak), ki jo je ponoči nadlegoval s svojo vsiljivo ljubeznijo, prisili, da to igro naslednji večer igrata. Pri generalni vaji je prisoten tudi nesrečni mladi ženin, ki pa se tekom vaje dvigne v svoji veliki sreči do devetih nebes. Saj <spozna», da oni ljubavni dialog, ki ga je slišal ponoči, ni bilo življenje, temveč — vaja za oder. Ustreliti se je hotel, ona je že segla po venoralu in gospod dvorni igralec so strahopetno tre-Detali pred dvobojem; a zdaj so rešeni vsi
trije. Seveda je ona pri tem dobila svojo moralno lekcijo, gospod Almady pa je tako osmešen, da sklene od zdaj naprej se izogibati vsem takšnim ljubavnim avanturam ter se vrniti skesan v naročje svoje družine. — Dejanje te komedije je torej napeto in efekt no. Že samo po sebi zabavno, ne pogreša še dveh figur, ki to zabavnost še povečujeta; to sta afektirani in puhli grajski tajnik (g. Čuk) in dobrodušni lakaj (g. Gnidovec).
Zimska razstava Udruženja grafičnih umetnikov v Zagrebu. cUdruženje gFafičnih umetnikov«, ki ima centralo v Zagrebu, podružnico pa tudi v Ljubljani, pripravlja zimsko razstavo grafičnih del v Zagrebu, na kateri bo zastopanih okolu 20 razstavljalcev s približno 200 deli. Med drugimi razstavijo: Vasilij Zaharijev iz Sofije, Milenko D. Gju-rič iz Zagreba, šaša Šantel, Hinko Smre-kar, Elko Justin in Rajko Šubic iz Ljubljane. Razstava bo nova tudi po tem, da bo občinstvu dana priložnost glasovanja za najboljša dela.
Praznik v mariborskem gledališču. V četrtek, 8. decembra, na Marijin praznik, se uprizorita dve predstavi: popoldne ob 3. bo otroška igra <Divji mož ali Ugrabljena kraljičina:*, zvečer pa priljubljena opereta cčar-daška kneginja>. Za obe predstavi veljajo znižane cene.
Na simfoničnem koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice, ki se vrši v petek, dne 16. decembra v Unionski dvorani, je zastopan s prvima dvema točkama nesmrt 1 ni glasbeni velikan L. van Beethoven. Kot
uvod zaigra orkester predigro k Goethejevi žaloigri <Egmont». Beethoven je gojil do Goetheja kult globokega občudovanja in je skomponiral 1. 1810. predigro, ki naj bi bila glasbeni tolmač drami velikega nemškega genija. Prvič se je ta uvertura izvajala na Dunaju 24. maja 1810. V predigri sami je vpodobljena cela sinteza dela. V začetku slika komponist odločen in plemenit značaj grofa Egmonta; Allegro označuje strasti in divjost ljudstva, za katerega je bil Egmont žrtvovan. Nekaj taktov pred Finalom je označen v orkestru trenutek, ko pade Eg-montova glava. Na triumfalen način se dvigne v blestečem in vzpetem motivu apoteoza mučenika. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
F. K. Sologub f. Rusko literaturo je zadel te dni težak udarec, ki ga ne bo zlahka prebolela. Umrl je Fedor Kuzmič Sologub, s pravim imenom Teternikov. Bil je lirik, novelist in dramatik. Rojen 1. 1863., je pripadal najmodernejši pisateljski generaciji. Znan je po svojih pesmih, še bolj pa po romanih: Mali demon, Čar mrtvih in po zbirkah novel: Poljub nerojenega, Sence itd. Po demonizmu svojega književnega ustvarjanja je bil soroden nedavno umrlemu Poljaku Stanislavu Przybyszewskemu.
Izšla je 5. številka (Gledališkega listaš Narodnega gledališča v Ljubljani, ki ga ureja gosp. Oton Župančič. Številka ima sledečo vsebino: Ciril Debevec: Tip iz občinstva; ravnatelj Polič piše o Konjovičevi ope ri cMiloševi svatbi»; prof. Šest pa prinaša
nekatere podrobnosti iz Hasencleverjeve komedije 'Boljši gospod>, koje premijera bo v nedeljo 11. t. m. v ljubljanski drami. Iz istega peresa je tudi članek cShakespea-re in muzika». Debevec nadaljuje naš predvojni dramski repertoar do sezone 1905./6. Številko zaključuje razni gledališki drobiž, katerega prispeva Fr. L. Abonenti dobe številko na dom, prodaja pa se pri biljeterjih in v nekaterih trafikah po 4 Din.
V-ESELIT-E-SE
KOSTUMA
SAJ-5TEKUP1L PLETE NINO • KATE' ROV-RNIKVALITE"
2IKK0LI
V"
INTRPEZNEMPLET-Ef NE-NADKRILJUJE-NOBEN SUGEN IZDELEK
tlarji sv. Barbaro, ker razvijejo svoj novi rudarski prapor. Ker sem imel čas, sem jo mahnil tia že zato, ker sem cul, da je tam zaposlenih več Slovencev. Čez dobro uro smo bili že v Radoboju, ki je bil pred par leti*še neznatna /as, danes pa je živahne obratovališče Premogovnik ie tam, ki zaposluje 600 delavcev. Vodja rudnika je inž. L. Klemenčič, eden prvih absolventov ljubljanske univerze Iz pogovora z domačimi rudarji sem doznal, da ga imajo zelo radi in v kratkem času je zgradil dobro cesto; ki je bila poprej v takem stanju, da so se ugrezali ljudje in živina preko kolena v blato. Oi> zvokih glasbe so. prinesli rudarji novi -prapor v cerkev. Kumovala mu je hčerka znanega hrvatskega veleindustriica Aleksandra in je pripela dva lepa trakova. Bi! sem prijetno iznenaden, ko sem zvedel. da so naredili prelp prapor v Ljub-
ljani. Zelo značilno za tam^šnje razmere je, da je delavstvo komunističnemu agitatorju prepovedalo govoriti" in ga-napodilo. Premogovno deln'ško društvo '»Mirno«, ki poseduje pet' rudnikov, so zastopali na slavnosti gg. Uczessanek, generalni ravnatelj, rn - g. Schreiner, ki sta -imela tudi na-, govore na. delavstvo.
Vsa slovesnost se je izvršila zelo lepo in brez vsakega incidenta. Središče vsega je bil priljubljeni mladi inž. Klemenčič, ki so ga delavci dvignili na stolcu na rame in ga zavrteli čb zvokih glasbe. Prav tako so dvignili obratovodjo g. Bašča in g. Mlakarja, ki sta oba Slovenca, kakor tudi skoraj vse tehnično osofcje. Prav zadovoljen sem se vrnil v Krapino, ker sem videl, da so naši ljudje uporabljivi in da je prazna fraza, da samo tujci nekaj premorejo.
-3SE-
Široka preiskava o dvojnem roparskem umoru v Tržišču
Št. Janž, 7. dec.
Grozoviti dvojni roparski umor v Dolini pri Tržišču, čigar žrtvi sta postala posestnik Pucelj in njegova žena Terezija, je vzbudil v vsej okolici razumljivo razburjenje, ki se stopnjuje s tekočo preiskavo. Orožništvo. ki je bilo prvo obveščeno g strašnem 'zločinu, je takoj pričelo z intenzivnim izsledova-njem. Kakor smo že včeraj poročali, sta bila takoj osumljena dva klateža, ki sta se potepala okrog Puclieve hiše, ter skušala oropati stara zakonca, bivajoča v samotni hiši.
A kdo sta bila ta dva klateža? Po vasi so se jefe po razkritju zločina širiti čudne govorice, ki so jih orožniki upoštevali in z njimi poleg dognanj na licu mesta, kjer se je zgodilo zločin, začeli voditi preiskavo.
Ugotovitve komisije.
Kakor smo včeraj omenili, je bila ljubljanska policijska direkcija v torek dopoldne brzojavno obveščena o strahovitem umoru. V Dolino se ie takoj odpeljal detektiv Podobnik s policijskim psom. ki se je že parkrat prav dobro izkazal in mu je bila tudi tokrat poverjena naloga, da najde sled za osumljenima lopovoma. Skupno s sodno komisijo, ki je prispela iz Novega mesta, da konstatira dejanski stan. se je pričela preiskava, ki je ugotovila naslednje podrobnosti:
V torek zjutraj so ljudje našli Terezijo Pucljevo umorjeno zunaj pred hišo. Zločinca sta jo zavlekla v mali potoček poleg hiše. Gotovo je Terezija bila njuna prva žrtev. Bila je sicer oblečena, toda njena obleka- ie bila vsa razpeta, kar znači, da sta bestijalna morilca iskala denar, ki' sta ga slutila skritega kje pod obleko. Poškodbe Terezije Puclieve so bile grozovite. Imela je prerezan goltanec — enkratni prerez je zadostoval za usmrtitev — poleg tega pa je imela pokojnica tudi^več ran po glavi in po -životu.
Okna hiše so bila. zagrnjena in vrata
zaklenjena, po vrhu pa še čvrsto za-barikadirana.
Ko so orožniki vdrli v hišo, so našli moža v mlaki krvi s strašnimi ranami na glavi in ostalem telesu, — ne s sekiro. marveč z motiko so bile zadane rane. Motiko so našli zunaj hiše in je bila krvava. Toporišče je bilo zlomljeno, kar-dokazuje, da sta se zločinca udejstvovala z grozovito bestiialnostjo.
Zatrti sledovi.
Zasledovanje s policijskim psom detektiva Podobnika se tokrat ni obneslo. Tudi tokrat so bili zatrti sledovi, ves prostor okrog trupla Terezije Puclieve in vobče okrog hiše je bil poho.ien, saj je razumljivo, da so vaščani po razkritju zločina pasli radovednost vseokrog, a posledica tega je bila. da pes nikjer ni mogel prav «prijeti».
Edino oporišče za zasledovanje osumljenih zločincev je ostalo dejstvo, da .ie orožništvo vestno zbralo vsa cor-pora de.licti. Na ročaju motike se po-znajo odtisi prstov zločinca, istotako na nekaterih delih pohištva v hiši. Odtisi so bili daktiloskopirani. Po komisijskem ogledu sta bili trupli nesrečnih zakoncev spravljeni v mrtvašnico, kjer se je danes ob 14. vršila obdukcija, ki ie mogla potrditi le ugotovljene činje-nice.
Zločincema za petami.
Kakor je agilno orožništvo dognalo, sta bila onadva zloglasna klateža-mo-rilca dva mlada rudarja, zaposlena v rudniku v Krmeliu. Oba sta domačina: prvi;je Mošnjak, ki je celo v sorodstvu z umorjeno Terezijo Pucljevo; ba.ie je njen nečak. Njegov tovariš pa je Slap-šak. Oba lopova sta po izvršenem zločinu pobegnila na Hrvatsko in se baje zadržujeta v okolici -Karlovca. kjer ima Slapšak sorodnike. Ker je torej točno znano njuno zatočišče in ker je zasledovanje vsestransko razpleteno. je pričakovati. da bosta besti.ialna zločinca v najkrajšem času v rokah pravice.
Novo razkritje p velikih sleparijah ministrskega blagajnika Stepica
Početkom meseca oktobra, kakor smo takrat obširno poročali, se je pred beograjskim kazenskim senatom vrši'.a razprava proti bivšemu blagajniku .notranjega ministrstvu Simeonu Stepiču, ki je poneveril državni denar v znesku 1,645.000 Din. Pred preiskovalnim sodnikom je Siepič izjavljal, da bo v opravičilo očitkov na glavni razpravi z originalnimi dokumenti in s pobotnicami dokazal svojo nedolžnost. Stepič je vztrajal pri tem svojem zagotovilu tudi na razpravi in njegovi zagovorniki so sodišču res predi, žili Stepičeve dokumente. Kazenski senat -je bil primoran razpravo odgodi-ti, ker je smatral, da preverjena vsota ni točno ugotovljena. Vsi akti z originalnimi dokumenti so bili vrnjeni preiskovalnemu sodniku z nalogo, da skupno z glavno kontrolo izpopolni preiskavo.
Preiskovalni sodnik je torej preiskavo obnovil. Kmalu pa je dognal čisto nove momente. Našel ie, da so Stepi cevi obrambni dokumenti, ki jih je predložil sodišču, fal-zifikati. Stepič je iz finančnega ministrstva ukradel pobotnico za 100.000 Din, ki so bili nakazani za stroške pri pogrebu pokojnega kralja Petra, nadalje je pri glavni državni blagajni opustil navedbo 50.000 Din in seveda te vsote vobče ni vrnil in tudi ni za njo dobil pobotnico.
Sleparsko početje bivšega blagajnika notranjega ministrstva Simeona Stepiča je s tem še bolj razkrinkano. Kasacija je predvčerajšnjim vrnila po pregledu vse akte preiskovalnemu sodniku in tekom dobrega »tedna se bo vršila ponovna razprava, pri kateri se bo veliki slepar Stepič moral zagovarjati poleg dosedanjih deliktov tudi za zločin po paragrafih 111 in 113 s. k. z.
Velikanski požar v Dubrovniku
Škcde za 3 milijone Din.
Dubrovnik, 7. decembra Preteklo noč ie pogorelo tukaj skladišče •-Dubrovačke parobrodne plovitbe« in obenem tudi tovarna za barve. Požar je nastal nekoliko pred polnočjo. Ogenj je izbruhnil najprej v skladišču Dubrovačke plovitbe ter se nato razširil na tovarno za barve. Zaradi vetra je obstojala Velika nevarnost, da se požar razširi tudi na skladišče bencina in barv. Istotako je pretila velika nevarnost mestni električni cesntrali, ki je oddaljena od mesta požara komaj 40 metrov.
Vse okoliške hiše je pustila potici j a takoj izprazniti/ Prvi so prihiteli k gašenju mornarji z vojne ladje ?Kobac«. Zaradi straš-
ne vročine se je vnel celo tudi gozd na otoku Lapadu. Kmalu je došla na pomoč še četa vojakov in mornarjev s komandantom pomorske akademije Cvetkovičem in podpolkovnikom Božovičem na čelu.
Tvornica barv je popolnoma uničena in prav tako je pogorela večina gradiva za popravo ladij Dubrovačke plovitbe. Škoda se ceni na najmanj 3 milijone dinarjev. Tvornica barv je bila zavarovana samo na 300.000 Din, skladišče Dubrovačke plovitbe pa na 1 milijon dinarjev. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen, oziroma da je nastal zaradi električnega kratkega stika.
Početja zločincev in tihotapcev v Prekmurju
Dolnja Lendava, 6. decembra
Lani 31. marca je bil v neposredni okolici Gornje Lendave v gozdu, imenovanem »Mačkov jarek«, umorjen finančni pripravnik Anton Jug. Vršil ie svojo službo, pa se je nekemu tihotapcu posrečilo, da ga je na zavraten način podrl na tla in usmrtil. Zavratni umor je vzbudil razumljivo razburjenje, toda vsa zasledovanja morilca so takrat ostala brez uspeha. Te dni pa se je posrečilo orožniškerou naredniku-vodni-ku g. Martinu Kerinu in podnaredniku Fr. Beltramu, da sta dognala storilca v osebi kočarja Štefana Horvata, rojenega v vasi Vidonci. Morilec ie lani po storjenem zločinu pobegnil iz domače vasi in se nekje v dolnje-lendavskih-goricah oženil. Vestna orožnika sta mu sedaj končno prišla na sled, ga aretirala in oddala v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Štefan Horvat sicer vse zanika, toda sodišče ima v rokah nepobitne dokaze o njegovi krivdi.
Nadalje sta omenjena orožniška podčastnika izsledila tihotapce, ki so dne 8. sept. letos streljali na finančno stražo v Melin-cih in nato brez sledu pobegnili. Aretirana tihotapca, ki sta bila oddana v zapore tukajšnjega sodišča, sta delavca France in Šimen Novak iz Peklenice v Medjimurju.
G. narednik-vodnik Kerin ie vtaknil v zapor tukajšnjega sodišča tudi zloglasna sejmska tatova Adama Kegljeviča in Štefana Husenjaka iz Lepoglave. Oba profesionalna tatiča sta letos 2S. oktobra na sejmu oškodovala različne sejmarje s tem, da sta jim pokradla gotove obleke in čevljev v vrednosti okroglih 3000 Din.
Aretiran je bil tudi cigan Janoš Olaj, ki ie letos v maju ukradel posestniku Jožefu Šimonki v Dolgi vasi kobilo- in voz ter pognal preko meje na Madžarsko. Komaj pa se je vrnil, ga ie prijela roka pravice.
Kakor je videti, v tekmovanju Iopovstev ne zaostajajo naši prekmurski nepridipravi prav nič za tovariši v ostalih krajih Slovenije. Toda naši vestni orožniki so jim pridno za petami in jih ne pustijo iz vida. Njihovi uspehi zaslužijo priznanje.
Smrtna obsodba morilke svojega moža
Apeladjsko. sodišče v Skop.lju je .te dni obsodilo, na smrt Gino Trajkovičevo iz Cr-voneg£ grada- a-nittto'teto Bono-na 15 let težke- ječe. • Obe sta bili obtoženi,- da sta umorili Gininega moža Jovana.
Pred več leti se .je mlad seljak Jovan Trajkovič iz Crvemega grada poročil z mlado. in.', lepo" seijakinjo Gino. Nium. zakon ie bil spočetka prav srečen. Kmalu pa so začeli po selu govoriti o Gininem nemoralnem življenju. Jovan je skušal praviti svojo ženo na pravo pt>t najprvo z lepimi besedami, nato s pretnjanr in nazadnje z bati-nami. Njegov trud pa je bil zastonj. Namesto da bi postala svoiemu možu zvesta zakonska -žena. se je še celo dogovorila s -svojo teto Bono. kako bosta skupno umorili Jovana.
Nekega lepega večera lansko leto ie odšel Jovan s svojo ženo in deco spat na trato pred hišo. Ker je bil truden, je takoi zaspal, nakar je Gina, ki se .ie delala kakor bi- spala, odhitela v hišo po sekiro. Ko se je vrnila, ie Jovana udarila večkrat s sekiro po glavi tako da je bil ta takoj mrtev. Nato se ie vrnila -v hišo. oprala okrvavljeno sekiro in jo skrila pod streho. Zatem ie prižgala luč in ko je opazila, da je oškrop-ljena š .krvjo svojega moža, se je preoble-kla in- odšla ro otroke. ki iih je prenesla v hišef Poklicala je svojo teto Bono. izročila ii"okrvavljeno obleko in ii naročila, naj jo nekje skrije. Ona sama se je zaprla v hišo z otroci in predala ključ teti Boni z naročilom, naj -ga položi v žep mrtvega Jovana. da bi na ta način odvrnila vsako suironio od sebe in bi se mislilo, da so Jovana "ubili neznani ljudje.
Ko.se. 5e zjufrai zdanilo, ie Gina poklicala skozi okno sosede in jih prosila, naj ii odpro, ker io ie mož Jovan zaprl v hišo. Sosede: so opazile ubitega Jovana in zagnale-velik hruo in krik. Prišli so orožniki, ki so po raznih znakih dognali, da ne more biti morilec daleč. Ko so ostro i spraševali Gino. se je ta končno udala in priznala, da ie umorila svoiega moža sporazumno s teto Bono. Pristavila ie še. da.se ne kesa svoiega zločina.
Morilko .Gino Trajkovičevo je obsodilo že prej kumanovsiko sodišče T. stopnje na 15 let težke ječe dočim je njeno teto Bono oprostilo Aipelaciisko sodišče pa je to sodbo razveljavilo. Usmrtitev Trajkovičeve je pričakovati v kratkem.
Pobožna devica okradla
sv. Miklavža
Metlika, 6. decembra
Kakor običajno, .ie tudi letos priredila naša šola'skupno s Kolom jugoslovenskih sester Miklavžev večer z namenom, da sv. Miklavž obdari revno in pridno deco. Istočasno pa se ie vršilo v farni cerkvi tridnevno češčenje Marije Device in je bilo videti trume žena in deklic, ki so prihajale ves dan v cerkev k spovedi.
V šoli je bil napovedan prihod iVliklavža ob 17.30. Radovedne device so tudi čakale, da bi Videle sv. Miklavža. Kolašice so shranile- darove v shrambi učil v drugem nadstropij: ■ ter so pričele cb 17. znašati zavoičkg.; ih ..šolski oder, ki je v pritličju. Medtem pa je gdč. Lina Fr&hlichova prinesla š.e $no darilo ter naprosila g. Albino Možinovo,' učiteljico, da ji napiše ime obda-rovanca. :Odš'i sta v sosednji 5. razred, kjer se je Možinova vsedla za kateder. A glej spakal Pod katedrom bu-ne z nogo v nekaj nenavadnega. Ali je pes? Ali kako darilo? Ne! Prikaže se dvoje škilečih oči znane pobožne device Mice iz Grabrovca.
—	Oho, Micka! Kaj pa počneš tukaj pod katedrom?
—	Bila sem v cerkvi pri spovedi, jutri bom šla pa k obhajilu, pa spotoma čakam na sv. Miklavža.
—	Pa zakaj ne čakaš spodaj v pritličju?
—	Bala sem se . . .
—	Pojdi, pojdi!
Micka švigne iz sebe. toda ne dobi v pritličje, ampak kar v sosednje stranišče. To je postalo sumljivo, saj so Kolašice itak pogrešale nekaj Miklavževih daril. Ena izmed gospodičen je Micko počakala pred straniščem,- druga pa skočila po uči:e!ja in upravitelja. Napravili so v razredu preiskavo in izsledili več ukradenih reči, namenjenih revni deci Pa Micka je bila še izbirčna! Iz zavitkov je pobrala samo koristnejše stvari: obleko, srajčke, nogavice, eopatke itd. Poslali so potem po orožnike, ki so Micko iz Grabrovca tudi spoznali in odvedli _s seboj. Pa sc rekli, da bo šla še enkrat k spovedi, ampak tokrat k sodniku, ki ji bo naložil občutnejšo pokoro, da se sbo naučila spoštovati tujo lastnino, tudi tisto, ki jo sv. .Miklavž nameni .revni šolski deci.
Dolgi prsti vsepovsod
Pisana kronika vsakovrstnih tatvin.
Ljubljana. 6. decembra.
Tatinske sodrge v Ljubljani ni zmanjka, dovolj pridna je poleti, še hujša in delavne jša pa"iMStaja pozimi. Tatovi se prav radi sučejo okrog kolodvorov, pazijo na tujce, se stiskajo v gneči okrog blagajn, in neredko se pripeti komu. da je v avli kolodvora še lastnik svoje listnice ali denarnice, v vlaku pa že ne več.
Ponoči stopijo v akcijo svedrovci. Odpirajo barake, klatijo se po predmestjih in se skušajo vtihotapljati v tuja stanovanja.
Zelo privlačna za svedrovce so že od nekdaj kolodvorska skladišča. Menda Je ni minula nobena zima. da ne bi bilo v ta skladišča izvršenih več vlomov. Tatovi so jih obiskali že tudi letos. Na gorenjskem kolodvoru je bilo tekom zadnjega tedna ukradenih iz skladišča 5 kožuhov, in sicer: 3 kratki, z belo kožuhoviuo, črnimi ovratniki in prevlečeni s črnim blagom, druga dva pa sta bila dolga, belorjave barve ter prevlečena z modrim blagom. Kožuhi so predstavljali vrednost 11.000 Din.
Močno podjetni so tudi mali tatici, ki oprezajo po dvoriščih raznih gostiln ter pazijo na vsako priliko, kako bi prišli do plena. Predvčerajšnjim je tak zmikavt ukradel z dvorišča gostilne Novi svet Antoniji Ro-fald iz Medvod pleteno košaro z belim prti-čem in raznimi drugimi malenkostmi.
čistoči, ker je čistoča pogoj nje» govega napredka. V nečisti pos steljici so bacili, ti strašni nosil« ci bolezni. Oni uničujejo našo cfeco, ki si ne more pomagati.
Vse predmete, ki obdajajo de» co, perite dnevno v raztoplini Iysoforma. To Vam ukazuje ljus bežen do otrok.
Edino močno sredstvo, ki p ris jetno diši in ne. razjeda, je lyso» form.
Način uporabe na steklenici.
Dobite ga povsod.
Dogodivščine mednarodnega pustolovca v Novem mestu
Novo mesto, 5. decembra.
Danes se je moral zagovarjati pred so« diščem Valter Schmerl, po poklicu dam. ski krojač iz Berlina. Že opetovano kazno« van v Nemčiji radi raznih tatvin in goi;us fij, zlasti pa potvarjanja listin, obtožen je hudodelstva goljufije, prestopka pone» verbe, vlačuganja in prestopka zoper ne« šenje orožja.
Obtožnica mu očita, da je poleti ol.is skal v družbi svojih dveh enakovrednih tovarišev Evvalda Lotscha, damskega kros jača, že kaznovanega in Pavla Stroffierja, grafičnega delavca, že llkrat kaznovanega radi različnih hudodelstev, župnika Zoreta v Mirili peči, ki so se mu vsi trije preds stavili kot dopisniki različnih nemških modnih listov. Natvezili so mu, da zbiraš jo podatke o našh narodnih nošah. Župnik Zk>re jim je svetoval, v dobri veri, da je vse ista resnica, kar so mu sleparji pripos vedovali, naj obiščejo bližnji grad Hmels nik, kjer ima tamošnji graščak g. Raubers ger večje število narodnih noš shranjenih.
V	Mirni peči so se sleparji razšli in je \Valter Schmerl sam odšel na Hmelnik, kjer je nastopil kot bogataš iz Nemčije. Na Hmelniku se je prav dobro počutil. Zastonj je jedel in pil in obenem koval na črte za nadaljnje svoje sleparije. Graščaku Rauhbergerju je prigovarjal, naj ga vzame kot družabnika k svoji dobro uspevajoči lesni trgovini in ko ni ta hotel nič slišati
0	tem, mu je obljubil, da bo vložil v pods jetje 40.000 zlatih mark. Na račun te obs ljubljene vsote mu je posodil g. Rauhbers ger 700 Din, njegova žena pa skrivaj 3000 dinarjev. Ko je pokazal fingirano brzojav. ko iz Berlina, v kateri se mu je sporočilo, da dobi v kratkem bajno vsoto denarja, mu je posodil g. Rauhberger revolver, ki g-a naj bi imel Schmerl pri sebi na potu v zagrebško banko po denar. Dal mu je tudi srebrno uro. Vse to je dični Schmerl ods nesel s seboj, ko je odpotoval «po denaT« v Zagreb.
Schmerl se je medpotoma ustavil v Nos vem mestu, kjer je povzročil s svojim sis gurnim nastopom govorice, da je velik bos gataš iz Nemčije. V Novem mestu se je hitro zaročil in odrinil s svojo nevesto v Zagreb. Po večdnevnem bivanju v Zagrebu je zapustil svojo nevesto in izginil neznas «o kam, dokler ga niso po več mesecih vtaknili pod ključ in privedli v Novo me* sto.
Schmerl je na današnji obravnavi pris znal vse svoje grehe. Obsojen je bil na
1	in pol leta težke ječe in po prestani kazs ni na izgon iz naše države. S tem pa zas deva še ni končana. Dunajska kriminalna komisija je namreč mnenja, da se skriva pod imenom Schmerl velik zločinec, ki so mu pred meseci postala tla v Nemčiji pre. vzroča in se je umaknil v Jugoslavijo. Zas htevala je daktiloskoptične odtise slepars jevih prstov. Tako utegnemo v kratkem doživeti še senzacijonalno odkritje o iden= titeti čudnega gospoda «SchmerIa».
Dišave ..SLON"
v zavitkih so popolnoma čiste in brez vsakih drugih primesi, za kar se daje popolno jamstvo. — Zahtevajte jih pri Vašem trgovcu.
Tragična smrt starke
Metlika, 6. decembra
V	sosednji Slanini vasi je pretečeni petek umrla tragične smrti 701etna starka Ana Steianič. Utonila je v vaškem kahi.
Pokojna je odšla zjutraj k vaškemu ka-lu prat perilo. Starka je bil že itak slabotna, pa se ji je pri pranju, kar ie za njena leta pretežavno, zvrtelo in se je zgrudila v kal. Pri padcu je bržkone z glavo udarila na kamen in padla nezavestna v vodo. Ker ie bila pri kalu sama in ni dolgo, časa prišel nihče k vodi, ie starka utonila. Končno so io našli, a vsi poskusi, da bi jo obudili k življenju, so ostali brezuspešni.
Tragična smrt starke je vzbudila v vsej okolici globoko sožalje.
Slovanski svet
Dr. Pavel Blaho f
V sredo dne 30. novembra je v Bratislavi umrl eden najsimpatičnejših slovaških narodnih delavcev in politikov dr. Pavel Blaho. Pokojnik je bil iz znane slovaške narodne obitelji Blahov, ki je dala Slovaški celo vrsto odličnih mož. Rodil se je 25. marca 1867 v Uherski Skalici. Gimnazijo je pose-čal v svojem rodnem mestu in v Nitri. Po maturi je odšel na Dunaj študirat medicino. Dunaj je bil takrat središče :n ognjišče slovenskega gibanja med slovenskimi akademiki. Tu je vstopil v slovaško društvo »Ta-trant, kjer je pričel svoje narodno delovanje. V svojem delovanju pa se ni omejeval samo na dijake, marveč je zastavil svoje delo tudi med slovaškimi delavskimi in obrtniškimi sloji, ki jih je bilo na Dunaju na tisoče. Za te je ustanovil društvo »Narode, ki je marsikaterega izmed njih rešilo narodnega pogina. Obenem je stopil v stike z ostalimi slovanskimi dijaki m se z njimi navduševal za slovansko idejo. V posebno tesnih stikih ie bil s slovenskimi študenti, katerih ognjišče je bila, kakor znano, »Slovenija«. Tu se je seznanil tudi s pokojnim dr. Ivanom Oražnom, s katerim ga je vezalo najintimnejše prijateljstvo. Ko je končal svoje medicinske študije in postal doktor zdravilstva, se je vrnil v svoje rodno mesto Skalico, ter se tu z vnemo posvetil svojemu poklicu, obenem pa pričel s podrobnim delom, da prebudi široke sloje svojega naroda iz narodnega mrtvima in jih osvobodi izpod gospodarskega jarma, madžarskih in židovskih mogotcev. Snoval je hranilnice, gospodarska društva, čitalnice in organiziral narod v teh društvih. Za preprosto ljudstvo je ustanovil tudi tednik - Pokrok^ (napredek), ki se je v kratkem času pridobil radi svoje poljudne pisave širok krog čitateljev in prijateljev. Ker je dr. Blaho ne samo vzgoje v,il ljudstvo marveč mu tudi drugače pomagal, kjer je mogel, je vžival med ljudstvom največjo popularnost. Vzpričo tej popularnosti je <lr. Blaho 1. 190<3 z lahkoto zmagal pri volitvah v madžarski parlament, dasi je ves vladni aparat z vsemi sredstvi delal proti njemu. Tudi pri vseh kasnejših volitvah v parlament je Blaho ostal zmagovalec. dasi so Madžari napeli vse svoje sile, da ga strmoglavijo. V Pesti se je skupno z dr. Hodžo nevstrašno boril za pravice zatiranega slovaškega ljudstva. Zavedajoč se, da na tisoče in tisoče slovaškega ljudstva propada v Ameriki, se je dvakrat odpravil preko Oceana, da organizira tamkajšnji slovaški živelj. Njegov trud je imel najlepše uspehe. Ob prevratu je bil dr. Blaho med prvimi, ki so delovali na to, da se Slovaška odcepi od Ogrske in se združi s Češko. Po prevratu ie on prvi sestavil manifest na narod in proglasil odcepitev Slovaške od ogrske države. Nato je polnih šest tednov iz Skalice upravljal zapadno Slovaško, dokler se niso organizirali redni češkoslovaški uradi v Bratislavi. Po osvoboditvi je bil zopet izvoljen v češkoslovaški parlament, kjer je igral ve-leugledno ulogo. Kakor njegov prijatelj dr. Hodža se je pridružil tudi on republikanski (agrarni)' stranki. Kakor pravi narodni bu-ditelj in voditelj, je deloval na vseh poljih — na novinarskem, literarnem, političnem in gospodarskem, v vsem delovanju mu je bila zvezda vodnica slovanska ideja. Kjerkoli je bila kaka slovanska prireditev, kjerkoli se je imela manifestirati slovanska vzajemnost. povsod je bil dr. Blaho med prvimi, ki so prihiteli na te prireditve. Posebno rad se je udeleževal svoječasnih novinarskih kongresov, zlasti ako so se vršili na našem slovanskem jusu. V Ljubljani je bil opetovano. »V Ljubljano prihajam tako rad, ker so mi tako dragi bratje Slovenci,« je često povdarjai. L. 1908. meseca septembra se je udeležil vseslovanskega novinarskega kongresa v Ljubljani ter govoril v imenu Slovakov pri odkritju Trubarjevega spomenika. Zadnjič je bil v Ljubljani lani v oktobru ob posetu češkoslovaških parlamentarcev. Kako je bil vesel lepega napredka Ljubljane! Ko je odhajal iz Ljubljane, je na kolodvoru vzkliknil: Na skorajšnje svidenje zopet v beli Ljubljani, ki mi je tako pri srcu, kakor naša Bratislava!; Ni mu bilo usojeno, da bi še prišel na naš jug. Letos je jel bolehati, preteklo sredo pa je za vedno zatisnil oči. Z njim je umrl eden najbolj gorečih oznanje-valcev češkoslovaškega narodnega edinstva. eden najidealnejših slovaških rodoljubov in navdušen Vseslovan. Niegov spomin bo živel, dokler bo živelo slovaško ljudstvo in dokler bo obstojala Češkoslovaška republika. Na njegovo prerano gomilo naj bo položen tudi la slovenski venec!
—	Združene slovanske obeine v Sev. Ameriki. Ameriški poslanik med vojno v Rumu-uiji, J. K. Vopička, ki se sedaj mudi v Pragi, je nasproti uredniku »Češkega SIova< izjavil, da imajo ameriški Čehi namen pričeti pogajanja z ostalimi ameriškimi Slovani glede zdužitve ameriških slovanskih občin v posebno zvezo. To bi vpliv r.meriških Slovanov na javno življenje znatno okrepilo. Največ Slovanov živi v državi Illinois. Ako se ti združijo v enotno organizacijo, je toliko kakor gotovo, da bo pri volitvah guvernerja za državo Illinois, ki bodo prihodnje leto. izvoljen Čeh Anton Čermak, katerega bo kandidirala demokratska stranka. Za ta načrt so se že izrekali Poljaki v Chikagu. ki jih vodi mestni odbornik Adamkiewicz. Slovaki bodo gotovo tudi za Čermaka, ako se zanj izreko še tudi Jugosloveni in Rusi, jo izvolitev Čeha Čermaka za guvernerja zagotovljena. To bi bil prvi Slovan, ki bi bil poglavar ene izmed držav Severne Amerike.
—	Novi bolgarski poslanik v Praci. Mesto odpoklicanega dr. Mihalčeva Je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Pragi narodni poslanec dr. Vazov, ki je z ozirom na to imenovanje odložil svoj poslaniški mandat. Dr. Vazov je te dni prispel v Prago in izroči koncem tega tedna svoje poverilne listine v svečani avdijenci prezidentu dr. Masaryku. Dr. Vazov je eden izmed vodilnih politikov bolgarske narodne stranke in kot lak navdušen Slovan. Vzgojen je bil v duhu Stevana Bobčeva.
—	Poljsko pristanišče Gdvnija se prav lepo razvija. Te dni prispe v Odvnijo nov parnik, ki ga je naročila poljska parobrodna družba v Rotterdamu. Krstili ga bodo na ime »Tczew< po mestecu enakega imena, ki leži ob izlivu Visle. Pretekli teden je dospelo v pristanišče 9 parobrodov in sicer 1 poljski, 7 švedskih in 1 norveški, odplulo pa je 15 parnikov in sicer 1 poljski, 7 švedskih.^ 3 norveški, 1 francoski, 1 danski, 1 nemški in 1 gdanski. Ako uvažujemo, da je pristanišče šele v postanku, je ta tedenski promet dokaj živahen.
Domače vesti
Važno opozorilo!
Uprava »Ponedeljka« nas naproša, da naj opozorimo, da je bila zadnja številka »Ponedeljka« poslednja, ki so jo prejeli prvotni naslovniki. Prihodnjo številko dobe samo naročniki, od kate rih bo uprava »Ponedeljka« še ta te. den prejela naročnino. Ker se pošiljanje denarja po položnici, dasi je brezhibno in ekspresno, vendarle kolikor-toliko zakasni in ker ima uprava s pripravo ekspedicije za prvo odpošiljatev lista na naročnike veliko posla, naj vsi, ki se mislijo naročiti na »Ponedeljek«, v lastnem interesu odpošljejo naročnino za »Ponedeljek« še danes ali najkasneje jutri.
Naročnina za »Ponedeljek« stane četrtletno 10 Din. polletno 20 Din, celoletno 40 Din. Mesečna naročnina je zaradi večjih manipulacijskih stroškov sorazmerno višja kakor naročnina za daljšo dobo in znaša 4 Din.
V Ljubljani, Mariboru in Celju se lahko »Ponedeljek« naroči tudi osebno v naših upravah. Kdor želi v teh mestih, da se mu »Ponedeljek« dostavlja po raznašalcih na dom, plača za dostavljanje še l Din mesečno.
Naša priloga «Živ!jenje in svet»
Sobotna številka »Življenja in sveta« bo Imela zopet pestro in za vsakogar zanimivo vsebino.
Na uvodnem mestu bo objavljeno senzaci-jonalno pismo iz Amerike, ki slika obupen narodnostni položaj slovenskih izseljencev. V dveh generacijah ne bo več 200.000 Slovencev, ki bivajo onstran morja.
Prirodopisni članek »Tajne dedovanja« razkriva nekatere skrivnosti življenja na podlagi dognanj modernega življenj^slovja (biologije).
Članek o vseučiliščih nas seznanja z njih zgodovino in ustrojem, medicinska TazpTa-vica o raku pa predočuje čitatelju težkoče, s katerimi se bori znanost pri proučevanju te bolezni, ki spada med prave morilke človeštva. Zanimivo je kramljanje o odnosih romanopisca Flauberta z ženskami. V filmski paradiž, v ameriški Hollywood nas pope lje naslednji članek, ki vsebuje več zanimivih anekdot iz življenja slavnih igralcev in igralk. V meglo spiritizma nas vodi članek »Duhovi z onega sveta in gospa Silbertova«, ki govori o praški senzaciji z graškim medijem Silbertovo.
Zanimiva je tudi daljša, ilustrirana razprava o potapljaštvu. ki nas seznanja z ogromnimi težavami človekovega prodiranja v malo znano, a bajno bogato kraljestvo »pošastnih duhov« pod morsko gladino.
Razen teh bo objavljenih še nekaj drugih prispevkov.
+ Zasedanje Sveta Mednarodne iederacije za Društvo narodov. Od 10. do 14. t. m. se
sestane v Beogradu k zasedanju Svet Mednarodne univerzitetske federacije za DN. Zasedanja se udeleže delegati iz 24 držav in predstavniki vseh večjih mednarodnih institucij: Društva narodov, Mednarodnega ura da za delo, Instituta za mednarodno umstve-no sodelovanje, Mednarodne študentske kon federacije itd. Univerzitetsko Udruženje Srbov, Hrvatov in Slovencev bo zastopal na letošnjih sejah Sveta g. Marijan Zajec. Istočasno se bo vršil v Beogradu sestanek širše uprave Univerzitetskega Udruženja SHS za DN, ki se ga udeleže za ljubljanski akademski klub za DN gg. Boris Kermavner, Boris Puc in Fedor Tykač.
*	Odlikovani orožniki. Veliki župan mariborske oblasti je podelil častno nagrado onim orožnikom, ki so se v izvrševanju ribarsko - policijske službe s posebno vnemo in uspehom izkazali. Prvo nagrado od 1000 Din prejme g. Ivan Lužar, orožniški kaplar v Ljubnem, okraj Gornjigrad. Dve drugi nagradi po 500 Din pa dobita g. Ivan Kocutar, narednik pri Sv. Petru pri Mariboru in kaplar Gvidon Zorenč v Slovenski Eistrici. Nagrade se bodo izplačale pred božičnimi prazniki.
*	«Uradni Iist» št. 121 z dne 6. t. m. objavlja naredbo o registriranju in oznameno-vanju motornih vozil v prometu, odločbo
glede podeljevanja obrtne pravice, uredbo, s katero se podaljšuje rok za vlaganje pro šenj za valorizacijo, izpremembo pravilnika o državnem strokovnem izpitu za učiteljsko službo na obrtnih šolah za moške in ženske ter razglase različnih uradov in oblasti.
*	Razpis službe pomožnega zdravnika. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje za zdravilišče na Golniku službo pomožnega zdravnika. Podrobni pogoji so razvidni iz Urad nega lista št. 121.
*	Razpis stalnih službenih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti. Na osnovnih šolah mariborske oblasti so razpisana stalna službena mesta. Prosilci naj vlože prošnje, naslovljene na ministrstvo prosvete, pri svo jem šolskem upravitelju, in sicer za vsako službo posebe, najkasneje do 31. t. m. Na štirirazredni osnovni šoli v Dolnji Lendavi in na štirirazredni osnovni šoli v Gornji Lendavi je razpisana služba za veroučite-lja. Prošnje naj se istotako vlože pri pristojnem šolskem upravitelju najkasneje do 31. t. m.
+ Izbrane vzorce svojih priznanih vin so
poklonile za paviljone novinarskega družabnega večera v Ljubljani naše renomirane vinske tvrdke Bouvier iz Gor. Radgone, Blass, Furst & sinovi in Osterberger iz Ptuja ter Centralna vinarna, Levanič in Brača Lassan iz Ljubljane. Odlični domači pridelki so vzbudili med gosti, zlasti tudi med navzočimi ljubljanskimi gostilničarji veliko pozornost in splošno priznanje, tako da iih je prav kmalu zmanjkalo, omenjene tvrdke pa so s svojimi darili podprle tudi novinarski penzijski fond, kateremu ie bil namenjen ves di-.biček prvodecemberske novinarske prireditve.
*• Josip Rijavec, matador berlinskih tenoristov. Berlinski dopisnik zagrebške «Rije-či» poroča v četrtkovi številki 8. t. ra. o tenoristu Josipu Rijavcu naslednje: V tem kratkem času, odkar je v Berlinu, se je izkazal Josip Rijavec, toliko oboževani tenorist Zagreba in Beograda, kot eden najbolj svežih tenorskih glasov v Berlinu. Lep po loža.j, ki ga zavzema v mestni operi, mu bo omogočil zelo rentabilna gostovanja po me stih Nemčije, za katera dobiva že sedaj po žive. V Jugoslaviji je bil Rijavec edini svoje vrste in vsi smo ga radi imeli. Ali Berlin je mesto, kjer merijo tujca z najstrožjim merilom in kjer se mora uspeh v resnici zaslužiti. Rijavca je ta uspeh stal samo malo treme, ko je prvikrat moral, da prepeva v nemškem jeziku pred ogromnim in napolnjenim gledališčem mestne opere. Do sedaj je Rijavec že neštetokrat pel pred istotako napolnjenim gledališčem in od nastopa do nastopa se zmanjšuje rezerviranost skeptične publike in od nastopa do nastopa se čuje po dejanjih vedno bolj navdušeno klicanje: Rijavec, Rijavec! Pa če trdim, da bo Rijavec v zelo kratkem času postal najpriljubljenejši tenorist Berlina, sem prepričan, da se nisem prevaril, ker je Rijavec vse svoje redke in izvrstne pevske kvalitete odnesel iz Zagreba v Berlin. Berlin jih bo znal ceniti, a Zagreb jih ne bo imel .
Velika inventurna prodaja manufakture
znižane cene in še 20 odstotkov popusta
JOS. SNOJ, LJUBLJANA,
PREŠERNOVA 3. Volneni ostanki polovične cene.
+ Nova železniška karta Srednje Evrope.
Skoro neopaženo ie nedavno izšla lepa železniška karta Srednje Evrope, ki sta jo priredila beograjska Slovenca J. A. Dolinar in F. A. Mačkovšek od generalne direkcije naših državnih železnic (Železnička karta Centralne Evrope, Beograd 1927.) Vzorno izvedena in dobro tiskana publikacija ima namen pokazati vse obmejne in prehodne postaje celokupnega železniškega omrežja od Pirenejev do Črnovic in od Danske do Italije. S to vsebino postane važna ne le za železniška ravnateljstva, kolodvore, carin-3 ske in potniške urade, temveč tudi za trgovce, potnike in sploh za vsakogar, ki ga zanima zamotani obmejni in medmejni promet evropskih držav. Naigostejšim železniškim omrežjem kontinenta so posvečene posebne kartice (Belgija, Šlezija, §vioa, avstrijsko-madžarsko obmejno ozemlfs). Glavna karta ima merilo 1:2,300.000. Železniške proge so označene z različnimi črtami po ravnateljstvih z lastnim voznim par-
Mladini neprimerno!	Mladini neprimerno!
Danes ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. VELIKA PREMIJERA najnovejšega Ufa-filma, ki je bil posnet v Afriki.
Faustova Margareta v vlogi grešnice — Dvojno življenje Muse Samarre — Roparski napad na karavano v Alžiru — Ujetništvo v Afriki — Žena išče svojega moža in pade v roke podlemu trgovcu z belim blagom — Padec poštene žene v greh — Orgije strasti v zakotni ulici in grešni hiši zvodnice — Shajališče beduinov in črncev. — Mondena dama spoštovana in čislana v odlični družbi — Povratek hčerke v materino naročje — V pasti zločinskega zvodnika — Pomoč in boj matere — Ljubezen — Plesalke — Odaliske itd. itd. V glavnih vlogah Marija Jakobini Camilla Horn, Eliza La Porta, Adalbert v. Schlettow itd. —
Pri vseh predstavah svira pomnožen orkester!
Predprodaja vstopnic od 11. — pol 1. ure.
ELITNI KINO MATICA	Telefon št. 2124
kom, nadalje po širini tira kakor tudi po njihovem različnem mednarodnem pomenu. Vrednost zemljevida povečuje obširno besedilo, ki vsebuje poleg uvodnih besed seznam vseh srednjeevropskih železniških direkcij, ki uravnavajo evropski tovorni promet na podlagi dogovprjenega »Pravilnika za vzajemno uporabo tovornih vozov v med narodnem prometu«, oziroma »Pravilnika za vzajemno uporabo potniških in prtljažnih vozov v mednarodnem prometu« (R. I. C. in R I. V.) Drug seznam nas seznanja z vsemi prehodnimi postajami Srednje Evrope, tretji s prehodnimi postajami kraljevine SHS, četrti pa, kar je zlasti važno, s prehodnimi postajami od omrežja do omrežja. Za železniško geografijo pomeni to zanimivo delo dragocen donesek, ki zasluži obiio priznanja in razumevanja ne le doma, temveč tudi po vseh evropskih državah.
Oblačila tvrdke j MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
*	Tri leta ječe zaradi razžaljenja kralja. Okrožno sodišče v Sarajevu je obsodilo na 3 letno ječo kavarnarja Boška Čaličiča ker je 1. 1925, ko so ga ob neki priliki peljali v zapor, žalil z nedostojnimi izrazi Nj. Veličan stvo.
*	Milo za drago. Reški magistrat je odpustil 23 užitninskih paznikov brez vsake odškodnine in odpravnine, samo zato, ker so jugosiovenskega pokoljenja. Ta ukrep je vzbudil veliko ogorčenje med sušaškimi gospodarskimi krogi ki zaposlujejo veliko število Italijanov in ki so sedaj uvedli akcijo za njihov odpust.
*	Muslimanski kongres v Sarajevu. Glavni odbor društva Gajret poroča, da bo prihodnje leto meseca februarja ob priliki 25 letnice tega društva sklican velik muslimanski kongres v Sarajevu, kjer se bodo razpravljala splošna vprašanja muslimanov verska, prosvetna, analfabelizem in žensko vprašanje. Razpravljala se bodo tudi razna vakufska vprašanja z namenom, da se doseže rentabilnost velikih vakufskih posestev, ki predstavljajo v Bosni vrednost nad pol milijarde Din. Na kongres bodo povabljene organizacije muslimanov iz vse države.
Najnovejša moda Poudre Mon Par. fum Bour jois Pariš
*	Le eno zanesljivo sredstvo proti rastlinskim škodljivcem imamo v Jugoslaviji. Ar-borin.	255
*	Županstvo Stari trg ob Kolpi se naj-iskreneje zahvaljuje g. inž. Klodiču in vs&rn onim, ki so se trudili za železniško zvezo z morjem.	1916
*	Problem dezinfekcije v naših dneh ni več izključno vprašanje javne varnosti. Vsaka gospodinja hoče najuspešneje desinfi-cirafi svoje stanovanje. Pri tem ji izdatno pomaga Lysoform. ki predstavlja edino jako desinfekcijsko sredstvo prijetnega vonja, ki ne smrdi.
Norveški smučarski čevlji
izdelani točno po navodilih g. inž. Hausens na, učitelji jugosiovenskega olimpijskega smučarskega moštva.
Din 390,—
VOIKA, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Po poštnem povzetju 20 Din več.
*	Maistrov večer. Za družabni večer, ki ga prirede Maistrovi zapriseženci v soboto 10. t. m. na verandi hotela »Union« v sporni11 na leto 1917, na svojega prijatelja gen. Maistra in njegovo zapuisego za »Jugoslavijo« pri »Liebelnu« vlada vedno večje zanimanje. Iskreno vabimo vse one. ki so hote ali nehote okušali težave in bridkosti vojnih let 1914—1918 v nemškem Gradcu, na ta večer, da obnovimo spomine in prijateljske stike, ki so nas vezali kot zavedno narodno manjšino v zagrizenem mestu v neomajno falango.
*	Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani se
pridržuje brez pridržka protestom proti okr-nltvi ljubljanske univerze in povdarja ob tej priliki svojo ponovno zahtevo, ki io je poslalo svoječasno vseučiliškemu rektoratu v Ljubljani in prosvetnemu ministrstvu v Beo gradu: Visoka kulturna stopnja s'ovenskega naroda zahteva izpopolnitev vseučilišča: ustanovi naj se čimprej na vseučilišču stolica za etnografijo in muzikologijo, da bomo mogli pod okriljem najvišjega prosvetnega zavoda sistematično proučevati slovensko narodopisje.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica -št 7. 632
*	Baržun- plašče kemično čisti. Damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Jos. R e i c h.	221
*	Pri motenju prebave, želodčnih bolečinah, gorečici, slabostih, glavobolu, mig-Ijanju pred očmi, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti, nevolji do dela Vam preskrbi prirodna grenčica »Franz-Josef« odporno telo in olajša odtok krvi. Poizkusi na vseučjliških klinikah so dognali, da so alkoholisti, ki so trpeli na želodčnem ka-taru, s staro preizkušeno vodo »Franz-Josei« v kratkem dobili zopet slast do jedi. 68
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulicaršt. 4.	-623
Iz Ljubljane
u— Oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici št. 4 bo danes odprt za stranke od 9. do U. ure.
u— Za novinarski penzijski fond so povodom novinarskega koncerta darovale ljubljanske tvrdke veletrgovina A. Sarabon 200 Din, lekarna Ustar 150 Din, restavracija Mi-klič, trgovina Perdan, tovarna kanditov Mana in veletrgovina Derenda po 100 Din, delikatesna trgovina Kham 50 Din in slaščičarna Novotny 25 Din. V isto svrho je poklonila veletrgovina Iv. Ogrin na Laverci 100 Din. Iskrena hvala!
u_ Seja upravnega odbora JZSS se bo vršila v petek 9. t. m. ob 20.30 uri v dam-skem salonu kavarne Emona.
u— tigra v gradu« na šentjakobskem gledališkem odru. Snoči so šentjakobski dile-tanti uprizorili Molnarjevo <Igro v gradu>, anekdoto v treh dejanjih. Tako uspele uprizoritve obiskovalci šentjakobskega odra menda še niso doživeli. Šentjakobski oder vzgaja brez dvoma naš najboljši gledališko-umetniški naraščaj in hkratu uvaja tudi širšo publiko v gledališko umetnost. Anekdoto je gladko in lepo prevedel v slovenščino Milan Skrbinšek. Občinstvo ni štedilo z aplavzom in se je prisrčno in pristno nasmejalo.	—ek.
Najcenejše se oblečete, ako kupujete go» tove moške in deške obleke domačega iz* delka pri JOS. OLUP, Ljubi/ar-, Stari trg št. 2., ki ima v zalogi tudi sukno in hlače» vino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice, pes rilo. — Obenem se priporoča dobroznana gostilna »POD TRANČO«, ':jer se točijo najboljša št"jerskai in dolenjska vina.
u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 poskušen vlom, 2 tatvini kolesa, 1 telesna poškodba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 izgred, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 prestopka železniških predpisov in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacii ie bilo izvršenih 5 in sicer: Otmar K. zaradi tatvine, 3 piiančki ter 1 oseba zaradi splošnega suma.
od Din 8, pletenine, rokavice, kravate, bluze itd. nudi F. in M. ROZMAN, Židovska ul. 7, * po reklam« nih cenah.
NOGAVICE
u— Bojeviti dobrovoljčki. Na Krekovem trgu so se včeraj okrog 14. pojavili trije originalni veseljaki ter uganjali take »špa-se«, da se je moral skoro ustaviti promet. Jaka, Rudi ter Fipi so se postavili med liudi ter priredili pravo cirkuško predstavo. Ker so le preveč razgrajali ie prišel sledniič do njih tudi stražnik ter iih pozval, naj mu sle-, dijo. Jaka in Fipi sta energičnemu pozivu sledila, dočim ie postal Rudi trmast in ni hotel oditi z možem postave. Vleg-il se ie kar ria tla kjer je ležal toliko časa. da so ga naložili v »zelenega Henrika«, ter ga odpeljali na stražnico. Rudi se je prav »nobel« vozil do zapora, prične pa so morale biti neznansko trde kajti naslednjega dne ie Rudi tožil, da ga nekam vse boli in tišči.
u— »Reduta v cvetju«. — Svojo udeležbo na »reduti v cvetju«, ki jo priredita S. K. »Ilirija« in T. K. D. »Atena« v soboto, dne 7. januarja 1028. v veliki dvorani sUniona«, je že prijavila originalna grupa s posebej za to priliko naštudirano kreacijo najnovejše moderne plesne novitete »bannanas-slidec v groteskni obliki. Grupa, sestavljena iz priznano odličnih ljubljanskih amateur-kih plesnih parov, nastopi v slikovitih izvirnih ameriških kostumih in bo vsekakor pomenila za ljubljansko plesno publiko pravo senzacijo! Naj torej nihče ne zamudi te prilike!	1914
u_ Potovanje okrog sveta. Danes ob 11.
dopoldne predvaja ZKD v kinu Matica drugi del in konec imenovanega filma, ki je pri včerajšnji predstavi vzbudil vseobče zanimanje gledalcev. V tem delu prekaša film daleko naravne posnetke prvega dela, ker nas vodi po krajih, ki so nam Evropcem le malo znani. Popelje nas na daljni vzhod na Kitajsko, Japonsko, preko cele Amerike in otokov Azorov nazaj v Pariz ter nam v lepih slikah razkazuje naravne 'epote in ljudske običaje teh krajev. Tudi za smeh in zabavo je v filmu deloma preskrbljeno. Ta spored se ponovi, še jutri ob 14.30.
CARJEV SEL
danes — II. del
ORIENT KINO — VIC
u— V gostilni »Otok Vis«, Židovska steza, vsak dan sveže morske ribe. Toči najboljša ljutomerska in dalmatinska vina.
39843
u— Ribje olje, sveže dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1704
u— Čajanka slušateljev ljubljanske univerze v soboto 10. t. m. ob 20 < ri v Kizini — Ples z balončki, kepare, ba'etne skut-i-n>* klavirske in violinske točke priznanih mojstrov! Ker ne bomo razpošiljali posebmh vabil, vabimo vse on->, ki so dobt'i svcie-časna vabila za pies.i? vaje.	1913
u— Trgovski ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega trgovskega plesa. Vršil se bo ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto 14. jan. 1928. v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditveni odbor je s pripravami neumorno na delu, tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj.	1911 u— Zadnji dan ie danes odprta razstava praške kolekcije slovenskega slikarstva zad njih 50 let v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina 3 Din, odprto od 10. do 16.
lllllllllllllllll
Sredstvo proti
razpokani koži.
Ob mrzlem, ostrem vremenu ni boljšega sredstva proti raz* poklinam, kot je Nivea»crema, ki obvaruje kožo pri temeljiti dnevni, osebito večerr.i upo= rabi hrapavosti. Gladka in mehka koža se doseže z
Nivea-cremo,
lllllllllllllllll
u— Plesna vaja JNAD Jadran se bo vršila v petek 9. t. m. točno ob 20. uri. 1912 u— Edina najprijetnejša plesna prireditev
bo danes »Dancing«,-Popoldanska družabna plesna čajanka od 16.—19. ure v veliki dvorani »Kazine«, ki jo priredi priznani plesni mojster g. Jenko s predvajanjem zadnjih najnovejših modernih plesov in različnimi zabavnimi družabnimi igrami. Plesni pouk za začetnike-ce in vse druge, ki še ne znajo slow—fox in boston—walz se vrši od 3—4 ure. Studenti-nje znižano člamarino. Obleka promenadna.	1910
Iz Maribora
a— Cercie frangais. G. R. Martel, profesor francoskega jezika in slovstva na ljubljanski univerzi, ki se je mudil poleti par me secev v študijske svrhe na Ruskem, bo prišel v soboto dne 10. decembra v Maribor predavat o vtisih, ki jih je dobil na svojem potovanju. Predaval bo v francoskem jeziku v čitalnici študijske knjižnice (mala kazin-ska dvorana) Začetek ob 20. uri vstop vsakomur prost.
a— Ljudska univerza. Ker se mora preložiti predavanje g- Skale za teden dni bo predaval v petek 9. t. m. ob 20. g. prof. dr. Jeraj iz Maribora o aktualni temi »Delovne šole in državljanska vzgoja«..
a— Smrtna kosa. Včeraj je umrla gospa Anka Toplak, soproga dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča dr. Jakoba Toplaka. Pogreb se bo vršil jutri v petek ob 15. iz Gregorčičeve ulice št. 4 na mestno pokopališče v Pobrežju. Ugledni pokojnici bodi ohranjen blag spomin, ostalim naše iskreno sožalje!
a— Konec mestnega kina. Včeraj je javil kino Apolo v mestnem gledališkem poslopju. da začasno zaradi previsokih davkov ustavi svoje obratovanje Ta žalostni konec je publika že dolgo pričakovala. Bilo je jasno, da Maribor štirih biografov ne bo mogel vzdržati. Kino Apolo ie bil dejansko last g. Ivana Rogliča. formalno pa mestne občine, ki je lastnica poslopja. Ker v Mariboru silno jjrimanjkuie primernih manjših dvoran za predavanja in sestanke, bi bilo najpametne.ie, da občina to dvorano odda mariborskim kulturnim društvom za prirejanje predavanj, raznih sestankov, gledališko poslopje pa nai postane samo kulturni dom.
Iz Celja
e— Podporno društvo za slučaj smrti »Ljudska samopomoč« za Slovenijo v Mariboru. Društveni delegat bo v namenu in socijalni važnosti tega društva predaval v petek, 9. t. m. točno ob 20. zvečer v telovadnici meščanske šole (Vodnikova ulica) v Celju (vhod iz Strossmayerjeve ulice). Cenj. prebivalstvo je na ta sestanek uljudno vablieno.
e— Legar. V celjsko javno bolnico so pripeljali dne 6. t. m. 14. otrok iz Hrastnika, kjer ie izbruhnil legar med otroci steklarskih delavcev. Gotovo bodo sanitarne oblasti ukrenile vse potrebno, da se ta nevarna bolezen ne razširi na okolico.
e— Urtetniška razstava Mežan Pirnat v Celju. V dvorani Mestne hranilnice v Celiu sta razstavila razne umetniške umotvore gg Mežan in Pirnat. Razstava, ki je zelo zanimiva in vsebuje resna umetniška dela, bo odprta do 15. t. m. Celjsko in okoliško občinstvo opozarjamo na to zanimivo umetniško razstavo.

je radi težkega dihanja zelo neprijetna, bolniki postanejo radi tega nervozni, ker j>ovzroča slabe spanje.
Vporabljajte:
ASTMOL BRONHITIS CIGARETE,
ki razkrajajo sluzo in tako olajšajo težko dihanje.
Astmcl - cigarete
se dobivajo v vseh lekarnah.
V ponet!?|ie!i IZ. t. m.
v vel ki dvorani
hotela „UNION"
na katerem sodelujejo:
gg. Betetto, Therry in Medvedova ter prof. Janko Ravnik.
V prid Olimpijskega fonda.
e— Ustanovitev krajevnega odbor« »Ae«o kluba SHS v Celju. V petek, dne 2. t. m.
se je vršil v kavarniški sobi hotela »Celjski dom« ustanovni občni zbor krajevnega odbora aerokluba v Celju. SploSoe smernice za delovanje je podal g. dr. Stane Rape iz Ljubljane. Na to se je izvolil naslednji odbor: predsednik mag. phann. Herman Klobučar, podpredsednik Janko VVagner, tajnik Žiga Gandini. blagajnik Ciril Sadar, odborniki gg. Lavrenčič, Bač, Šribar, Jezernik in gdč. Anica Pavlinič; pregledniki gg. Šubk, Selinšek, Meglic in Čeplak.
e— Smrtna kosa. V Gaberiu pri Celju je umrl v 4S. letu starosti dne 7. t. m. avto-izvošček in vojni invalid ž- Franc Kokol. Podlegel ie dolgotrajni bolezni, katero si je nakopal kot vojak v svetovni vojni. N. v m. p.!
e— Miklavževanje v Celju. Sv. Miklavž je imel letos v Celju vsepovsod mnogo posla. Zlasti pa se je obnesel njegov nastop v Celjskem Narodnem domu dne 5. t. m. kjer je priredil Miklavžev večer celjski Sokol. Popoldne ob 4. uri je bila obdaro.a-na celoktrpna sokolska mladina, zvečer ob 8. uri pa je Miklavž nastopil za odrasle. Obisk je bil mnogobrojen. Ob sodelovanja orkestra Celjskega godbenega draštva je potekel večer zelo animirano. Celjski Sokol si ie pa ustvaril s tem večerom zopet tesnejše zveze med prebivalstvom in med sokolsko idejo.
Iz Krania
r— Miklavžev večer v Stražišču. Sokol« sko društvo priredi danes Miklavžev večer za odrasle v Sokolskem domu. Začetek ob , 19.30 uri. Darila z natančnim naslovom naj se oddajo v posvetovalnici ali pa zri hiš* niku v Sokolskem domu. Sokol vabi vse članstvo in prijatelj« Sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže večera, ki bo vesel in zabaven za vsakogar.
Zdravnik dr. JOSIP BEŽEK v Kranju
ordinira v stanovanju zdravnika dr. de Gierie od 12. decembra 1927.
Iz Novega mesta
n— Viom v železniško blagajno. Na dr« žavni praznik 1. t. m. je neznan vlomilec ckola 13. ure vlomil v prostor, kjer se nas haja blagajna in jo skušal odpreti z vitru hom. Ta pa se mu je zalomil in tako je moral oditi praznih rok. Vlomilec mora bi« ti dober poznavalec razmer na novomeškem kolodvoru. Uvedena je bila najstrožja pre« iskava, ki pa je potekla brez uspeha. Do« maevajo, da je vlomilec identičen z onim vlomilcem, ki je lansko leto ukradel iz blagajne 12.000 Din in ga še do danes niso mogli izslediti.
n— Nova javna klavnica. Na zadnji ples narni seji občinskega zastopa so odborniki na predlog občinskega svetovalca živino« zdravnika g. Otmar j a Skaleta soglasno sklenili, da se zgradi za novomeško občino javna moderna klavnica s hladilnico. Pri« pravljalni odbor je že začel s potrebnimi deK.
n— Iz delovanja Olepševalnega društva 3. in 4. t m. je vprizorMo Olepševalno dru« štvo Petrovičevo veseloigro «Ploha». Sce« nerija je bila zelo okusna, kostumi primer« ni m vprizoritev za novomeške razmere nad vse častna. Občinstvo je igralcem po vsakem dejanju živahno aplavdiralo.
Iz Litije
i— Blagoslovitev novega doma. V De« bečem se je naselil g. R., kapetan v pok<» ju in si Hčno uredil svoje novo domova« nje. Te dni je posetil svojega rojaka ljuba ljanski pravoslavni proti g. Jankovič, ki je slovesno blagoslovil novi dom in gospo« darska poslopja. Zanimivemu obredu ije prisostvovalo mnogo domačinov.
t— Koncert «Lipe». Drevi priredi pev« sko društvo «Lipa» svoj običajen zimski koncert. Na programu je Schwabova «Sc ena». Jerebov cMrazdbo in »Moja pomlad« ter Adamičevi «Cigani*. Nato slede še tri skladbe našega agilaega pevovodje g. Je« reba. in sicer: »Prepelica*, «Ah ti bori« in «šentjanževa» ter F, Juvančeva «Len« ka». Kot solist na gosli nastopi naš doma« čin g. Simon BerBč, ki zaigra dve Berio« brvi skladbi »Baletno sceno» (opus 100) ter Concert št. I. — N:a koncert vabimo vse prijatelje «Lipe».
b Trbovelj
t— Posvetovalnica za matere v Trbovs lj ah, posluje ta teden izjemoma v petek 9 t. m. mesto danes, ker je praznik.
t— Knjige Vodnikove družbe. Poverjenik šolski upravitelj g. Bučar je prejel knjige Vodnikove družbe. Člani, ki so na« ročiii knjige pri njem, naj pridejo čimpre« je ponjc. prineso pa naj seboj čianarino 7i leto 1928. v iznosu 20 Din, ker mora biti ta članarina poslana družblnerau vod« stvu do 1. januarja 1928.
t— ReciUcija pesmi v Delavskem dot mu. Pesnik Tone Seliškar bo recitiral v soboto 10. t. m. v Delavskem domu v Tr« hovljah pesmi iz zbirke «Ognjeni zmaj*. Začetek ob 19.30 uri.
t— Nesreča pri delu. Zidarski delavec Fran Crnagoj, ki jc bil zaposlen pri zgracU bi meščanske šole. jc padel z visokega stavbnega odra na betonska tla ter se tež« ko poškodoval na glavi. Po prvi zdravni« ški pomoči so ga takoj s prvim vlakom odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je podlegel težkim poškodbam.
Šport
Bilanca prvenstvenh tekmovanj v Maribora
Prvenstvena tekmovanja so zaktjučeca in napetost v športnih krogih se je precej polegla. Vendar pričenjajo že resne pri« prave za pomladansko sezono, ki bo go« tovo živahnejša od jesenske in ki bo de« finitivno odločila placement moštev v se« zoni 1927/28.
Med šestimi tekmovalci v letošnji sezo* ni so dosegli prav zadovoljive uspehe, zla« sti Maribor, ki je izvojevai vse dosegljive točke in dosegel prvič S s to razmerje 19 : 0. Tako ima najboljše izglede, da si spo mladi izvojuje okrožno prvenstvo in se plasira v finale z ljubljanskim prvakom. Uspehe ima sekcija predvsem zahvaliti iz« borni kvaliteti igralcev, ki posamič, zla« sti pa v skupni igri nadkriljujejo domače konkurente. V celoti je Maribor odigral samo tri prvenstvene tekme, ker so v osta« lih nasprotniki odpovedali srečanje i« se zadovoljili s 3 : 0 porazom. V prvenstve« nih tekmah je Maribor dosegel najvišjo zmago. S 7 : 0 je premagal Svobodo, do* Sm je v tekmi z Merkurjem dosegel le 5 : 0, čeprav je Svoboda nevarnejši in vztrajnejši nasprotnik. Usodo prvenstven cih tekmovanj pa je odločila tekma Mari« bor : Rapid, v kateri je Hreščak II. dose« gel odločilni gol. Kazen tega so se prav uspsšoo udejstvovali tudi Pavlin, Berton« celj in Vodeb. Stare je absolviral prvo se« zono v prvem moštvu. Krilska vrsta je imela odlične moči v vztrajnem Krrbiž«, v igri z glavo najsigarnejšem Hreščaku I. in v gostu Košenmi. ki je team zopet za« pustil in mesto prepustil ambicijoznemu Prevolniku. Branilec Koren je stalno varo« val svoje mesto in skupno z menjajočiroa se vratarjema Geuerjem in Kovači čem ter sosedom Pliberškom ali Lazničko ob v aro. val moštvi slehernega gola. Iz tekmovanj je Maribor izšel z neomadeževankn raz« merjem 19 : 0.
Rapid zaznamuje, razen srečanja z M a« riborom, same zmag«. Najboljši uspeh je dosegel proti Merkurju, katerega je pora« zil v razmerju 11 : 1. Priboril .si je osem točk in visoko razmerje 22 : 2. V njego« vem mošvu se nahajajo odlični reprezen« tanii mariborskega športa, ki so ravno je« seni z zmagami tudi v inozemstvu mnogo doprinesli k ugledu domaČega športa. Tu« di njim sta dva konkurenta poklonila po dve točki in zmago v razmerju 0:3 Okr. prvaku je nudil enakovrednega nasprotni« ka in mu bo tudi spomladi najtrši protiv« nik. Glede njegove udeležbe v pomladan« skih tekmah, je trenutno stanje radi minu« lega prestopka nejasno. Upati pa je. da bo podsavez prisodil zmernejšo kazen in mu omogočil pomladansko konkurenco. Naj« boljšega igralca ima brez dvoma v Pavli« nu na levi zvezi, ki v tehniki sledi takoj Bertonclju, dočitn je v prodornosti goto« vo najboljSi mož v podsavezu. Dobra moč je tudi Tergletz. Venko jima sledi. Krili sta slabši Krilska vrsta je s Frangešom mnogo izgubila, vendar ne zaostaja mnogo za Mariborovo. Obrambni trio čerčetom pa je prvovrsten in v mariborskih klubih nima primere. Skratka. Rapida je prište« vati med najsolidnejša moštva Slovenije, ki obeta v prihodnjosti še mnogo.
Na tretje mesto se je letos plasiral SK Ptuj, ki pa si je to mesto priboril bolj di« plomatskim potom, dočim je do tretjega mesta imela več pravic Svoboda, ki je do« sezala zanesljivejše uspehe, a io je visok poraz s strani Maribora potisnil na četrto mesto. Ptuj si jc izvojevai pet, to je po« lovico točk, razmerje 7 : 10 pa je za tri gole ugodnejše od razmerja Svobode, ki si je ravnotako izvoievala pet točk, do* čim v doseženem razmerju 7 r 13 zaostaja za tretje plasiranim. SK Svoboda je v je« senski sezoni z opustitvijo ostre igre an z izboljšan iem tehnične strani moštva, mno* go pridobila in je od mjnu1e sezone za dve mesti izboljšala svoie dosedanje po« zicije v prvenstveni tabeli. S poslednjega mesta se je pomaknila na četrto in gladko odpravila Merkurja z 2 : 0 in Železničarja s 4 : 0, kar je bil brez dvoma neprioako* van uspeh.
Novo ustanovljeni ldub Železničar je zasedel predzadnje mesto, kar je predvsem
onfimnn*

Od strokovnjakov {priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehlada kakov tudi gnpi.
Panflavin pestile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu te dobe v vseh lekarnah.
Vremensko poročilo
Meteorološki z«t«h1 » Ljubljani. 7. decembra 1927.
Višina barometra 308.8 ro
Kraj
Čas
opazovanja
£	0 e.	a 01	Smer vetra in brzina	0 Co >0 —	Padavine	
(5	E	>		= 1		
a as	0 H	"3 > U	v metrih		Vrsta	v ma do 7. »re
7i3 4	40	90	S 2	10	pršenje	3.5
7 53	2 v.	KO	mirno	10	dež	30
7632	30	V5	NNE 8	10	dež	1.0
7b5-0	30	74	ESE 18	9	dež	
7 04	h-0	83	ENE 4	li-	dež	2.0
765 4	4"(	91	ESE 4	lO	dež	12.0
760 7	170	68	mirno	7	dež	104
/556	14 0	89	SE 14	10	dež	17.0
7' 3 5	11	-	E 8	3		
Ljubljana . . .Maribor . . . Zagreb .... Beograd . . . Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . .
Split .....
Praha.....
S>lnce vzhaja ob 7.24, Najvišja temperatura
Tržaška vremenska napoTed sa četrtek: Burja. Nebo oblačno, nekoliko dežja; pozneje spremenljivo. Temperatura okolli 7 stopinj. Morje razburkano, dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačno, deževno in milo vreme.
, zahaja ob 16.19, Jona vzhaja ob 15.21, zahaja ob 8.24. danes v Ljubljani 5.9 C, najnižja 3.1 C.
ffn na katere sisteme p&ete?
Najraje na
CONTfNENTAI
kvalitetni in visoko delazmožni stroj.
SAMOPRODAJA:
IVAN LEGAT, MARIBOR
VETRINJSKA ULICA 30. TEL. INT. 434.
opravičljivo radi zapore večine igralcev, ki so prestopili iz že obstoječih klubov. Spomladi bo moštvo razpolagalo ž njimi in nadejati se je, da bodo jesenski plače« raent gotovo izboljšali za dve mesti. Za« četni uspehi moštva so zadovoljivi, nadalj* ni razvoj pa bo podprl njih prizadevanja iu upati je, da se bo prihodnjo sezono mo« štvo Železničarja uspešno uveljavljalo in doprineslo svoj delež k uspehom skupnih stremljenj.
Na zadnje mesto je tekmovalna usoda potisnila rmenosmodre, ki so več let uspeš« no branili tretj- mesto v tabeli. Merkurja je ustanovitev novega kluba najbolj za. dela Izgubil je več igralcev in tudi dose« dan jo pozicijo. Vendar ima spomladi zadovoljive izglede, zlasti ako bo znal upo» rabiti naraščaj in dvigniti ambicijo, ki je po poslednjih neuspehih močno padla. Merkur ni dosegel nobene točke, dočim je isieJ iz boja z izredno slabim razmerjem 3 : 23. Častno pa je zanj, da se ni odtegnil nobeni tekmi, četudi je zanj pomenila še tako nevarnost in je rajši podlegel n. pr. 11 : 1 Rapidu, kot da bi položil orožje.
Tako je torej končalo prvenstveno tek« movanje v Mariboru, ki je vzbudilo mnogo zanimanja in ki je še neprestano povod dolgih debat in ugibanj.
Službeno iz XVIII. redne seje u. o. JHS z dne 2. XU. 1927. Po poročilu tajni* ka se razrešava dolžnosti upravni odbor KHP in se poveri upravo pockaveza gg. Stojanoviču, Nikoiiču in Uroseviču, ki imajo sklicati izredni občni zbor BHP do konca tega meseca. Obenem se ukinja su« sjpenzija saveznega sodnika Ntkoiiea do oefinitivne rešitve po Savezu. Protest SK Jugoslavije (Beograd) je rešen s komuni« kejem u. o. JHS. — Vsi delegati klubov odn. podsavezov se opozarjajo na sklep u. o. glasom katerega se bodo one točke pravil, ki bodo stale izven event. spre« meirtb sprejele en bloc. Zadnja službena objava u. o. JHS se popravlja v toliko, da morajo biti poverilnice ža izredni občni zbor Saveza overovljene po predsedniku m tajniku kluba (in ne podsaveza). — Ve« rificira se za HŠK Concordija, Zagreb, s pravom takojšnjega nastopa gdč. Zora Kozjak. — Obveznosti podsavezov so brez pogojno poravnati do 16. t. m. (izvzeti so samo dohodki »Hazena dne», ki se imajo obračunati do najkasneje 31. XII. 1927.)
Iz JHS. XIX. redna seja u. o. JHS=a se vrši dne 9. t. m. (v petek) ob 20.30 v «Emonii». Točno in vsi. — Predsednik.
ASK Primorje (nog. sekcija. Danes ob pol 11. fotografiranje pri fotografu Uršiču, Frančiškanska ulica, sledečih igralcev: An« žlovar, Svetic, Jančigaj, Zemljak, VVindisch PiSek, Jug I, Erman II, Čebohin, Uršič, Kariž. Poleg teh naj bode tam tudi Ter« ček. S seboj jc prinesti popolno opremo z celimi klačkami in belimi sweaterji kakor tudi s črno belimi plašči, — Danes trenicg za vse nogometaše ob 35. Zbirališče pri Kačiču.
ASK Primorje (damska sekcija). Da« nes odpade trening na Srednji tehnični šo» Ii. Prihodnji trening bo pravočasno objav« Ijen. — Načelnik.
Dooisi
LJUTOMER. Kratko poročilo o izidu občinskih volitev v Ljutomeru v torkovi številki treba r>opraviti v toliko, da niso na 3. listi kandidirali sami demokrati, ampak tudi narodni socijalisti, socijalisti in sploh zastopniki vseh stanov. Takozvana ljudska gospodarska lista (1. skrinjica) si je pri« dobila svojih 111 glasov z brervestno agi» taciio proti skupnemu delu dosedanjega občinskega odbora. Zato ie dosedanji žw pan dr. Tv Stojan izjavil, da odstopi. Na« predna gosp. lista je obdržala svoie prei« šnje število zastopnikov (7). dasi je ostri« na volBnega Koia bila naperjena proti niej. Dobila je 122 alasov. Interesentno je dei« stvo, da bi dobila še 8. mandat, če bi en volilec ostal doma: v fem slučaiu bi bil ko« ličnik 16 in ne 17. Tako oa ic 1. skrrniica dobila 7. mandat do nakt-iučra. — «Soko1« sko dru.štvr>» ie proslavilo 1 december s pred^avo Snicarieve igre «K luči® Igra sa« ma ima dobri namen, pokazati sovražnike Sokolova v nravi luči: pririari na mora« mo. da sta luč in senca razdelila w«več enostransko. Igralo se ie v splošnem do» bro. le nekatere vlofe so h:1e malce kiri« ktr« ne in mestomi bi bila d;kciia lab^o holiSa. Prizori so tvK iako sMcoviri. — Mi« Mavžev večer za mole in velike dne 5. t. m. je tvtfekel orav dobro.
ŽALEC, (šolske prireditve.) Dne 12. novembra t. 1. se ie vršil tudi na osnovni .šnfj v Žal^u Dlrsrski d'ri ter se ie zMrka 101 rktn tel in 2.1) poslati J M v Lj'*»li?no. Isti daai ie rm°l na zavvvlu ored^vPiii" In koncert. narodne necm! cVt->d3feli in ooerni oe-v«c Krfpftnnf'™ IliiM?o*Vo i,7 Z^erfba. Proslava uWrnienia se ie vrnila 1. decembra z oh:čaini»n sonred^m. PH.ie je i^el cene-raln' ta r>:t lucoslovens^^sra pa^p-a trez-TK«H v Zaer^Ni v. dir F«dor M;Mč a"H-a&rvbobio nredavsnie — r>np 4 Hpcerrrbra t. 1 na je imela mi-idm*1 1>"Vi*v5rP,v> sip.vie
SIHli P-™ 7 i '-'T r) Jf>cjr>Q	„WiWavže-
vo«. MiMnvf ie 7(ivnr'| t"n<-.»r;hro;ti:m star-^«•111 !-> <l<V?i v V7i"0'tl°ni smjcl!) natn oa ie
hila	vsa šnlcvo innd:n3 vsem
šo'sk'?r! ^ohrotT"'Vmn in Savinjski posojilnici v Žalcu srčna hvala.
Gospodarstvo
—	Protest trgovcev - tofilcev h Ljubljane in ljubljanske okolice proti nameravanemu okinjenjn točilne pravice Ker je veliki župan aa ljubljansko oblast z odlokom z dne 14. novembra t. 1, izdal vsem podrejenim sreskim poglavarjem in mesLnemu magistratu v Ljubljani naročilo, da se morajo z 31. de cembrom 1927 zapreti vse tofilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešaiim in špecerijskim blagom in v "branjarijah, je Gremij trgovcev v Ljubljani na predlog sekcije trgovcev s špecerijskim blagom sklical v torek 6. t. m. sestanek vseb prizadetih. Ob polnoltevilni udeležbi je otvoril zborovanje gremijalni načelnik gosp. Ivan Gregorc. ki je pojasnil odlok velikega iupaaa, kakor tudi intervencije, ki jih je tozadevno v interesu trgovcev - točileev podvzel pri g. velikem županu. Gremijalni tajnik gosp. Šmuc je podal glede točenja alkoholnih pijač in pravilnika o gostilnah iz?rpno poročilo. Na sestanku se je razvila ostra debata, v katero so posegli razni trgovci, ter je bila končno sklenjena resolucija, ki se bo predložila gosp. velikemu županu. Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter Zvezi trgovskih gremijev. Končno se ie sklenilo, da se v svrho intervencije odpošlje v Beograd posebna deputarija k notranjemu ministru. Obširna resoluriia naglaša, da bi striktne izvajanje tega odloks povzročilo veliko Škodo Številnim trgovcem, predvsem pa onim. ki so v smislu pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah <i\. 82.-85.) z velikimi težkočami ln stroški uredili točilne prostore. Trgovci, ki so pred uveljav-Ijenjem pravilnika o gostilnah točili alkoholne pijače, so si to pravico pridobili po zakonu o prodaji žganih alkoholnih pijač z l. 1881. Pravilnik je razveljavil na novo pridobivanje le pravice po citiranem zakonu, ni pa razveliavil obstoječih pravic. Novi pravilnik se ni? ne tiče preje po zakonu rz leta 1881. pridobljenih pravic, temveč jih v polnem obsegu priznava. Ker se ti momenti očividno niso zadosti upoštevali, ee v resoluciji naproša veliki župan, da prizna vsem tozadevnim pritnibam odložilni moč do konč noveljavne odločbe, da v primeru, če zahtevam ne more ugoditi, podaljša rok za razve-Ijavtjenje točilne pravice do konca julija 1928, odnosno, da predloži resolucijo notranjemu ministru s prošnjo, da se izdajo o predmetu za vso državo veliavne odredbe.
—	Carinjenje izvoznih pošiljk na povratek. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je obvestila Zbornico za trgovino, obrt in indu-trijo, da je opazka, da razni interesenti utrpijo pogosto veliko škodo, ker v tovornem listu ne predpišejo način carinjenia. Predvsem pridejo v poštev izvozne pošiljke, ki so vložene v embalaže, za katere želi pošiljatelj, da mu jo inozemski naslovljenee vrne takoj po prejemu blaga. Ker gre za embalažo (zaboji, sodi, vreče, košare itd.) domačega izvora, so izvozniki mnenja, da jim bo vrnjena brez formalnosti — carine prosto. To naziranje pa je doeeh po grešno in je fe marsikomu povzročilo precejšnjo škodo. Carinarnice tako embalažo ob uvozu ocarinijo le tedaj earine prosto, kadar se jim z uvozno deklaracijo predloži tudi izvozna deklaracija, v kateri je bila embalaža oglašena na povratek v roku, ki je določen v carinskem zakonu. Da se ta postopek brez ovir izvede, mora pošiljatelj - izvoznik, kadar želi carinjenje na kaki medpotni postaji ali po železnici, predpisali v tovornem listu v določeni koloni način ocarinjenja. Istotako mora pošiljatelj predpisati v pripadnem tovornem listu kraj in način carinjenja ter priložiti izvozno deklaracijo, v kateri je bila embalaža prijavljena za povratek. Ako se tem formalnostim ne zadosti, postopata železnica in carinarnica tako kot z vsakim drugim običajnim trgovskim blagom. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse interesente, da se drže gornjih navodil direkcije, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom.
= Priglasitev zasebnih irebeev k litenco-
vaajn. Na pod« ta vi zakonitih predpisov o li-cencovanju žrebcev razglaša veliki župan mariborske oblasti, da morajo lastniki žreb-cev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 31. t. m. pri onem sreskem poglavarju (inc-#tnem magistratu), v čigar okolišu se nahajajo. Priglasitev se vrši pismeno in ustmeno Za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti se splošno ne dajejo dopustih) za spuščanje. Kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licence), bo še razglašeno,
—	Predlo* zakona o zaščiti industrijske svojioe. Ministrstvo za trgovino in industrijo ie te dni predložilo 7.akonodajnemu odboru predlog zakona o zaščiti industrijske svoji-ne, ki je bil izdelan 1. 1922.
= V trgovinski register ko se vpisale nastopne tvrdke: Gradbena inženirska in stav-beniška oisarna dr. ing. Miroslav Kasal in tov., družba z o. z- v Ljubljani: Tehnični in gradbeni biro arh. Ivan Zupan in drug, druž ba z o. z. v Ljubljani; Rastlinska destilacija <Glorijaj, družba z o. z. v Ljubljani: Vla-dislav Ilič & Josip Tichy, podjetje za grad-bo naprav za proizvajanje in napeljevanje električnega toka v Mariboru.
—	V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota, Gor. in Spod. Krapje, r. z. z o. z. v Cvenu in Nabavljalna zadruga usluž bencev državnih železnic direkcije Ljubljana, r. z. z o. z. v Ljubljani - Mostah.
—	V likvidacijo je prešla Avto - družba za SeBko dolino, družba z o. z. v Železnikih.
= Italijanski valutni problem. V italijanskih gospodarskih in finančnih krogih se trenotno v prvi vrsti razpravlja o stabilizacijskem tečaju lire. Veliko razburjenje je nedavno vzbudil članek gospodarskega lista cSoles, v katerem je pisec zagovarjal stabilizacijo lire na višini 100 lir za 1 angleški funt, namesto tečaja dO lir za 1 angleški funt. V omenjenem članku se je povdarjalo, da bi stabilizacija lire na nižjem tečaju povzročila splošno oži vi jen je konjunkture, znižanje produkcijskih stroškov in povečane možnosti za izvoz. Članek je bil pisan v tako prepričevalnem tonu, da se je v kratkem pojavilo veliko povpraševanje po devizah. Temu gibanju je napravila konec vlada, ki je izjavila, da se bo sedanji tečaj lire (89 do 90 lir za 1 funt) dalje držal. Tudi bivši italijanski finančni minister de Štefani, ki je danes vodilna in merodajna avtoriteta v vprašanjih gospodarskega življenja, je odločno nastopil proti spuščanju tečaja lire, češ da bi povišanje vrednosti angleškega funta povzročilo novo prilagoditveno kri-
zo (?) in da bi bila taka taktika nevzdržlji-va z dostojanstvom fašistične vlade, ki je še pred kratkim podata slovesno izjavo glede tečaja lire. Gotovi krogi zahtevajo tudi, da bi jrtada ukinila prepoved inozemskih posojil, ker bi se le pertom inozemskih posojil moglo zboljšati gospodarsko stanje v drla vi. Tudi proti tej zahtevi se obrača de Štefani ia vprakije, kaj naj bi se počelo z novimi uvoženimi devizami. Država :u Banca d' Ita-lia jih ne potrebujejo, kajti današnji devizni stok zadostuje popolnoma. Povečanju uvoza pa se vlada odločno brani. Končno namiguje de Štefani na stabilizacijo lire in trdi, da bi obsežne devizne TRZBTVe ovirale stabilizacijo, če bi se isto hotelo izvesti aa drugem nivoju.
7. decembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Privatna ponudba je bila nekoliko večja, vendar je morala Narodna banka intervenirati v devizah na Curib in na London. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, edino v devizah na Newyork in Prago je opažati popuščajoče tendenco.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko okrepila. Zaključena je bila samo za december po 405, dočim je promptna uotirala 404 — 405. Med ostalimi državnimi papirji se je trgovalo investicijsko po 85.75, agrarne pa po 53. V bančnih vrednotah ni bilo večjih sprememb. Praštediona je bila zaključena po 880. Narodna pa se je zopet okrepila na 5600 — 5700. Med industrijskimi papirji beležijo znaten padec delnice osiješkega mlina Union, ki so se nudile po 255 (včeraj 290), dočim je bilo po-vprašievanje le po 245. Tudi Trbovlje je malenkostno popustilo (na 477.5 zaključek), Vevče pa so se trgovale po 132.5.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13575 — 1358 (—), Curih 1094 — 1097 (J095.5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 276.8 - 277.6 (277.2), Newvork 56.63 — 56.83 (56.73), Praga 0 — 168.42, Trst 307.5 — 3095 (3085).
Zagreb. Amsterdam 22.953—2S.013, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.56 - 13.59. London 276.8 — 277.8, Newvork 56.622 _ 56.822. Praga 168.036 — 168.836, Trst 307.048 do 300.048, Curib 1094 - 1097.
Beograd. Pariz 223 — 225, London 276.8 do 277.6, Newyork 56.63 — 56.83, Milan 307.5 — 309.5, Praga 168 — 168.8, Dunaj 7.99 — 8.02, Budimpešta 9.96 — 9.99, Berlin 13.56 _ 13.59, Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.96 — 23.02, Bukarešta 35—35.5.
Dunaj. Beograd 12.47125 — 12.51125, Berlin 168.17 _ 169.67, London 34.58 — 34.68. Milan 38.4359 - 385350. Newyork 708 do 710.50, Pariz 27.87 - 27.97, Praga 205762.» do 21.05, Curih 136.66—137.16; dinarji 12.35 do 12.41.
Curib. Beograd 9.13, Berlin 123J825, Ne« -york 518.125, London 25.30, Pariz 20.4025, Milan 28.11, Praga 15.365, Budimpešta 90.725 Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.10.
Eiekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133—0, Ruše 275 — 290, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 404 — 405. kasa 4ftt — 405. za december 404.75 — 405, investicijsko 85.75 do 86, agrarne 52.75 — 53; bančne: Eskomptna 91 — 92, Poljo 18 — 185, Kreditna 90 do 92, Hipo 57 — 58, Jugo 94.75 — 95. Ljubljanska kreditna 132 — 135, Narodna 5600 do 5700, Praštediona 8775 — 8S5; industrijske: Gntmann 205 — 212, Sla vek s 100—110, Slavonija 13.5 — 14, Danica 160 — 170, Drava 560 — 570. Šečerana 575 — 585, Union Osijek 240 — 255, Vevče 1325 _ 135, Du-brovačka 410 - 4!5, Trbovlje 475 — 4775.
Beograd. Vojna škoda 403.75 — 4045, za december 406 — 406.5, investicijsko 85 do 85.75. agrarne 525 — 53.5.
Blagovna tržeča
Ljubljanska blagovna bom (7. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih, nežamanih plohov, rezanih po načinu kupca, II., IIL, monte, fco vagon naklad, postaja po 440. Povpraševanje je za smrekove hlode, od 30 cm naprej, fco vagon meja po 23. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78 79 kg, 2 54, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 3475 — 352, sremska po 345 do 3475, slavonska po 342.5 — 343; turšči-c n (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 2725, nova, umetno sušena po 2675; moka: -::0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500.
Ljubljanski živinski sejem (7, t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 232 konj. 4 žrebela, 94 volov, 86 krav, 21 telet in 141 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 40 konj, 3 žrebela, 44 volov, 42 krav, 14 telet in 120 prašičkov za rejo. Glede na slabo vreme je bil promet še prilično živahen. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. edino teleta so se deloma pocenila za 1 Din pri kg. Cena prvovrstnim volom j" sicer v primeri z zadnjim sejmom za 25 par nižja, vendar pa je ta razlika pripisati dejstvu. da ni bilo na trgu zares prvovrstnega blaga. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.25. II. 8, IIL 7, krave debele 5-6, krave klo-basarice 3—4, teleta 10—12; prašički za rejo po velikosti 200—300 Dra.
Dunajska borza ta kmetijske proizvode (6. t. m.) Zaradi mlačnejše tendence na ameriških borzah se je na dunajskih tržiščih pojavila reserviranost med kupci, vendar cene niso popustile in tudi uradne notacije «0 ostale nespremenjene. Jugoslovenska pšenica (Tisa, 7980 kg) se nudi po 153—1.94 Kc ex Danaj. V turščici jc tendenca dalje prijazna. Uradno notirajo vključno blagov-noprometei davek brez carine: pSenica: domača 38.25 _ 4050, madžarska Tisa (81/83 kg) 43.75 — 44.25; rž: marchfeldska 40.75 — 41; t or ščiea: 3050 — 31.
Duaciski svinjski sejem (8. t. m.) Dogon 17.044 komadov, od tega 3398 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so se pocenile prvovr-stae pitane svinje za 10 grolev, kmetske ca 5—10 grošev, angleške križane in mesne pa za 15—20 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.15 — 2.20. angleške križane 1.90 — 2.10, kmetske t«) - 2i». stare 1.90 — 2 In mesne 1.70 — 2.10 šilinga.
Fr. Z.:
Moja šesidesetletmca
(Vse pravice pridržane.)
Mladega moža nisem poznal nikakor nc. Imel je divje kodre, oslinil je svinčnik in mi ga nenadoma nastavil na prsi, češ, šestdesetletnico da imam.
Ustrašil sem se. Bil sem sam doma in brez drugega orožja razen uma svet« le sablje, ki mi je velela, da se zaklo« nim pod posteljo, kajti se čitajo sko« raj vsak dan jako strahovite zgodbe širom naše domovine.
Mladi mož pa me je ročno ujel za zadnjo nogo. Prisrčno mi jo je stresel ter se ji predstavil, da je novinar. No« vine da so ga poslale nadme. Koder« koli se pripeti uboj ali poplava ali šcstdesetletnica ali druga nesreča, vsa« kikrat ga neizprosni poklic žene na li« ce mesta, da se mu svinčnik prepriča na lastne oči, ali je res. Potem pa to reč napiše z izbrano besedo v novi« nah. To da je njegov kruh in tudi na železnici da ima prosto vožnjo do vsa« kikratnega lica mesta. Naj bom tedaj mož in žurno izvolim izpod postelje; čas da je zlato in se mu mudi še v Kravjo dolino k teletu z dvema glava« ma; zato naj brez nepotrebnih ovin« kov točno in odločno, kakor da že sto«
jim pred poroto, odgovarjam na nje« gova vprašanja.
Kadar se ustrašim, vsakikrat mi živ« ci udarijo na trebuh, in sem rekel, da moram nekam.
Mladi mož je bil ogorčen in je ho« tel za menoj. Toda že sem se zakle« nil in mu zaklical, da mu sporočim pismeno, ko bom gotov z živci in bo lahko zopet prišel. —
Sedaj sem si stvar preudaril in naj mladi mož z divjimi kodri tem potom vzame na znanje, da ga ni več treba k nam, ne njega ne njegovega svinčnika. In da je to sploh jako brezobzirno.
Tudi žena pravi, da je.
Kajti recimo: ako imam šestdeset« letnico, jo imam vendar jaz in jo imam zase in je moja last — oziroma od že« ne tudi seveda, ko je kasa skupna. Pa ne razumeva žena in jaz drznosti ta« ko rekoč človeka, ki hoče iz moje ozi« roma najine šestdesetletnice sebi ko« sati kruha!
To je prav tako nezaslišano kakor lani z redkvijo na parceli. Vsadila sva jo oziroma jo je žena in jo v žuljih svojega obraza gojila vse leto, jo ce« pila, obrezovala in škropila. Ko pa je prišla jesen in je bogato obrodila, na« šli so se temni elementi in se polakom« nili žuljev najinega znoju: štirinajst
Britski vojni muzej
V South«Kensingtonu se nahaja dr« žavni vojni muzej, ki ga je ustanovila angleška vlada v spomin na udeležbo Velike Britanije v svetovni vojni. Knjižnica šteje 40.000 knjig in spisov, ki razpravljajo o podrobnostih velike vojne. Vmes so celi letniki listov, ki so izhajali v strelskih jarkih in na lad« j ah, ter okoli 12.000 zemljevidov, 4500 slik in kipov in blizu 100.000 fotografij.
Svetovne vojne se je udeležilo 9 mi« lijonov 291.526 podanikov Velike Bri« tanije, od teh jih je padlo za domovi« no 1 milijon 69.526. Kakor pripoveduje ravnatelj muzeja, se je javnost prva leta po končani vojni zelo zanimala za muzej; pozneje pa je navdušenje pojenjalo, še več, ljudstvo se je jelo odvračati od vsega, kar ga je spomi« njalo na grozote svetovne vojne. Da« nes pa je svetovna vojna že tako da« leč za nami, da vidi narod v njej le še kos novejše zgodovine, in tako je po« lagoma začelo število posetnikov brit« skega vojnega muzeja zopet naraščati. Povprečno ga obišče na dan do 1500 ljudi, v nedeljah in praznikih pa je na« val tolik, da mnogo ljudi niti ne dobi vstopnic.
najlepših plemenitih redkev so odnesli ponoči in skrivaj in niso rekli niti: «Pišite nas v uho!»
To ni bilo lepo in jim božji mlmi ne bodo prizanesli.
Tudi mladi mož naj ne izziva božjih mlinov! S svojim oslinjenim svinčni« kom naj ne sega po tujih šestdeset« letnicah, ki naj bodo vsakomur svete! Nego naj si lepo sam pred svojim pragom vzgoji svojo šestdesetletnico, to naj potem piše, kolikor hoče!
Kar se pa tiče moje, jo bom že sam pisal in si zanjo pare služil zase.
Vsakemu svoje!
In je tudi res. Eno samo šestdeset« letnico imam in sem zanjo žrtvoval dokaj let in truda in stroškov in je ni poprej nikdo poznal, da bi kaj storil zanjo. Zdaj ko je dozorela, bi pa pri« šli drugi z oslinjenimi svinčniki in jo pobasali v svojo malho!
To je zoper državo in red in zaščito in svarim vsakogar in prosim uredni« štvo. naj od nikogar ne sprejme moje šestdesetletnice in jo natisne kakor samo od mene! Samo iz mojega peresa ie prava in pristna in jamčim zanjo idve leti. In je dobra roba in nanisana tako, da bo zanimala tudi širše kroge, ne samo vseučiliške profesorje.
Evo jo!
Princesa na motociklu
Nemška princesa Viktorija Schaumburg.Lippe, sestra bivšega nemškega cesarja Vi« ljema, ki se je poročila z Rusom Aleksandrom Zubkovim, s svojim možem na moto« ciklističnem izletu. — Podoba je, da se novoporočenca ne bosta več dolgo vozila na motornem kolesu; poročajo namreč, da je Zubkov, ki se je očividno šele v posled« njem času priučil ravnanja z motornim kolespm, te dni na vožnji padel in se težko
poškodoval.
FR. Ž. — ŠESTDESET LET NEPRESTANO V ISTI KOZI!
Dolgo se je tajinstveno pripravljalo, le najbližja okolica je slutila, kaj se kuha, slednjič pa je vendar završalo in je
z elementarno silo izbruhnila vjavnost senzacijonelna vest, da pra« znuje gospod Fridolin Žolna v ožjem krogu svojega peresa in ostale druži« ne šestdesetletnico svojega rojstva kosti.
Z bliskovito brzino se je vest razši« rila od ust do ust in je
globoko pretresla zavarovalnico. ki mu mora po tarifi II a izplačati za doživetie in smrt zavarovano vsoto Din 1250.
Pretres so zabeležili tudi aparati naše potresne opazovalnice in so ga javili sosednim zavodom v Švici in Londonu z opombo, da utegne biti v zvezi s solnčnimi pegami, kar ni neverjetno, kajti ni solnce in njegovo razpoloženje nikakor ne brez vpliva na človeštvo in modo in nahod in iz« lete in žejo in sploh.
V ostalem ie zabeležiti z zadovolj« stvom. da ni ta senzacija dneva zahte« vala nikakih
človeških žrtev. rHinole kokoš se je zaklala, toda je
bila priletna in poceni in bi bila druga« če izdihnila sama od sebe.
Tudi gospod šestdesetletnik se vob« če počuti brez posebnih pritožb. Le dolg čas se ga včasi loteva, kar je opra« vičljivo pri človeku, ki mu je usojeno biti
šestdeset let neprestano v isti koži. Iz bogatih skušenj svojega življenja podaje spoštovani gospod jubilar še tole v pouk in zgled mladega sveta:
Vsikdar je živel zmerno. Kajti mu ni nikdar neslo, da bi živel nezmerno.
Ali mu je zmernost podaljšala živ« Ijenje, ne ve. Vsekako pa misli, da zmernosti ne kaže pretiravati, kajti zgodovina uči, da od pretiranega gla« du nekateri celo umro.
O čemer pa je trdno prepričan, je to, da ne bi bil dosegel častitljive starosti, ako ne bi bil
vse življenje dihal. Zato najtopleje vsakomur priporo« ča, naj noben dan ne opusti rednega dihanja: ne bo mu žal tozadevnega truda. Dihanje je jako preprosto, a hkratu poceni sredstvo, da človek do« seže šestdesetletnico. —
Slavno uredništvo, mislim, da je za letos dovolj te šestdesetletnice! Pri« hodnjc leto pa lahko spišem zopet drugo.
Turisfika in kinematografija
Gora Alpenhubel pri Mittaghornu v Švici, kamor je švicarska turistična zveza odpo= siala kinematografske operaterje. Slike planin bodo v vseh švicarskih kinematografih predvajali v propagandne namene.
Tragična smrt Lessepsa
enega izmed prvih pionirjev letalskega športa.
Francoski letalec Jacques de Les« seps, sin slovitega graditelja sueškega in panamskega prekopa, se je kot smo že poročali s svojim mehanikom smrt« no ponesrečil, ko je letel nad reko sv. Lovrenca v Kanadi. Smrt odlične« ga pilota vzbuja spomin na njegovo letalsko delovanje v dobi, ko je bila avijatika še v povojih. Lesseps je spa« dal k stari gardi letalcev in je bil že v predvojnih letih na glasu enega naj« uspešnejših športnih avijatikov. Nje« gov patent je imel številko 27 franco« skega Aerokluba, ko je leta 1909. pr« vič pokazal svoje letalske zmožnosti.
Ze naslednje leto je število njegovih uspehov znatno narastlo: med drugi« mi naj navedemo njegove polete čez Rokavski preliv. Kakor znano, je La Manche prvi preletel njegov rojak Bleriot v juliju 1909, manj znano pa utegne biti, da je drugi za njim dose« gel ta uspeh baš Lesseps, ki je skupno ravno desetkrat preletel preliv, ki loči Francijo od Anglije.
Pozneje se je Lesseps naselil v Ka« nadi, kjer je prirejal letalske mitinge in postavil leta 1911. celo višinski re« kord: vzpel se je 2000 metrov visoko, kar je v tistih časih že nekaj pomeni« lo. Kot letalski častnik je zaslovel leta 1917., ko je napadel Zeppelina, ki je letel proti Parizu, in ga prisilil, da se je obrnil. Ta junaški čin mu je prine« sel vrhovno poveljstvo nad pariško lovsko eskadriljo, koje naloga je bila čuvati francosko glavno mesto pred
napadi nemške avijatike.
V poslednjih letih se je Lesseps udejstvoval pri francosko«kanadski le« talski družbi v Kanadi, ki jo je sam ustanovil. Deloval je pri fotografskih in topografskih geodetskih merjenjih dežele, pri čemer mu je kanadska vla« da nudila obilno finančno pomoč. Sre« di tega njegovega delovanja pa ga je nenadoma zatekla smrt.
Hotel v Stockholmu in rotovž v Schildi
Nekje na Švedskem je mesto, v ka« terem so zgradili velik, moderen hotel. V tej dobro urejeni deželi je, kakor znano, z alkoholom podoben križ ka« kor v Zedinjenih državah Severne Amerike: prodajo alkoholnih pijač ima namreč v rokah vsemogočni in modri monopol.
Ko je bil omenjeni hotel dograjen in svečano otvorjen, je šel njegov di« rektor na monopolsko upravo in je prosil za dovoljenje točenja spirituo« zov. Stvar je bila po njegovem mnenju zgolj formalnega značaja, toda na svo« jo neizmerno grozo je zvedel, da so že vse razpoložljive licence oddane in da torej njegovi prošnji ni mogoče ugoditi. Pomagale niso ne prošnje ne ugovori. Tako so gostje modernega in velikega hotela v lepi zadregi: ne do« be namreč ne vina ne whiskyja pri obedu, ne punča ne likerjev pri kavi in če koga ščiplje v želodcu, mu natakar« ji ne smejo postreči niti s skromno merico konjaka. In to se dogaja v Stockholmu!
V nekem drugem mestu pa so si me« ščani sezidali velik, moderen rotovž. Toda ko je bila zgradba gotova, se je izkazalo, da so umni arhitekti pozabili na okna. Mesto, kjer se je moglo kaj takega primeriti. se imenuje Schilda,
Poplave v Aižiru
Trg v Mostaganemu, ki je bil po-poplavah, povzročenih vsled trajnega deževja kon« cem novembra, najbolj prizadet. Reka Ain Sefra je tako narasla, da je odnesla 80 hiš, 300 prebivalcev pa je utonilo.
K aferi Blumenstein
Glard, preiskovalni sodnik, ki vodi razpra« vo proti ponarejevalcem madžarskih vred« nostnih papirjev.
Stalno padanje tujskega prometa v Italiji
Laška vlada je izdala pregled tuj« skega gibanja v letošnji sezoni. Iz šte« vilk izhaja, da je bila letošnja tujska sezona nenavadno slaba, mnogo slabša od lanske, ki tudi ni bila ravno bleste« ča. Pred vsem so letos izostali Nemci; ki so prejšnja leta pustili med vsemi izletniki v Italiji največ denarja, pa tu« di Avstrijci in Čehi so v razočaranje Italijanov krenili v druga letovišča.
Glavni vzrok padanja tujskega pro« meta, v Italiji pripisujejo fašistični listi splošni draginji, v nič manjši meri pa tudi pomanjkljivi propagandi v ino« zemstvu. Zato predlagajo listi razne i remedure v pogledu izboljšanja tuj« skega prometa, v prvi vrsti pa zahte« vajo, da vlada 1.) odpravi vizum na potni list odnosno naj znatno zniža sedanje pristojbine; 2.) reorganizira inozemsko propagando z ustanovitvi« jo potovalnih agentur v tujini in da uvede velikopotezno reklamo, pri če« mer naj ne zanemarja radia in 3.) usta« novi pokrajinske in občinske tujske urade, zniža železniške tarife in prire« j a razstave in proslave.
Novo francosko letalo
Te dni bodo na pariškem letališču Bourget preizkusili nov francoski tip letala, ki predstavlja baje pravcato re« volucijo v letalski tehniki. Aparat je tako opremljen, da se lahko dvigne in tudi pristane v vertikalni smeri. Skon« struirali so ga: dva francoska inženjer« ja in laški inženjer Isacco, ki živi v Parizu.
Novo letalo ima dvoje kril, v kateriK sta vdelana motorja po 17 k. s. Ta mo«
Ureditev porodov
Deviza: Manj otrok, pa tiste zdrave!
Mrs. Margaret Sangerjeva iz New-yorka, ustanoviteljica in predsednica ameriške »Birth Control League« (Lige za kontrolo porodov) je v torek v ■ Zvezi nemških zdravnic« v Berlinu predavala o ureditvi porodov. Med drugim je izvajala:
»Kontrola porodov znači v nasprotstva z omejitvijo porodov, ki je jaz ne zagovarjam, smotreno nadzorstvo nad številom porodov v posameznih deželah. Kontrola no d porodi je predvsem potrebna tam, kjer je doma bolezen in beda, kjer ni dvoma, da rodbinski oče ne more vzdrževati svoje rodbine. Postavila sem naslednjih sedem osnovnih principov:
1.	Pri nalezljivih in podedovanih boleznih kakor so umobolnost in duševna zaostalost, sifilida in ep il ep sija, bi morala biti roditev toliko časa zabranjena, dokler ni bolezen odstranjena.
2.	Kontrola bi bila umestna pri prehodnih boleznih mater kakor so tuberkuloza, bolezen na srcu in jetrih.
3.	Matere bi smele roditi le v razdobju 2—3 let. S tem naj bi se materam nudila priiika dodobra okrevati od naporov pri porodih.
4.	Če je v kaki rodbini nekaj otrok nenormalnih, n. pr. gluhih ali slepih, bi matere ne smele več roditi.
5.	Nobena ženska bi ne smela postati mati pred 22. letom, zakaj dekleta pod 22. letom še niso zadostno razvita.
6.	Starši naj imajo le toliko otroki kolikor jih morejo prehraniti.
7.	Otroci naj bi se rodili šele dve leti po poroki; s tem naj bi se zakonskim parom nudila prilika, da se dodobra spoznata, da si utrdita ljubavno vez in uredita primeren dom.
Vse te zahteve stavi kontrola nad porodi, ki pa ne zagovarja odprave ploda, nego le obvarovanje pred zanositvijo.	^
Za obvarovanje pred zanositvijo je več načinov. Pravo metodo pa je v posameznih slučajih prav tako težko najti kakor za kratkovidneža- primerna očala. Pacijentom morajo stati na strani zdravniki s svetom in poukom, treba je graditi klinike, kjer bo vsaka žena dobila na podlagi svojega fizičnega, duševnega in gospodarskega standarda brezplačno pojasnilo. Jasno je, da potrebuje mati šesterih otrok drugih' nasvetov kakor nevesta. Uvedba kontrole nad porodi bi človeštvu mnogo koristila. Mnogi so že spraševali, ali so preventivne mere, ki jih jaz zagovarjam. tudi docela sigurne. Povem vam lahko, da sem lani pri 6000 primerih doživela le 2 odstotka neuspehov. Ma naši strani je v Ameriki okoli 20.000. zdravnikov. V 10. letih, kar se udej-
Bodoča poslanka
Miss Megan Lloyd Georgeova, hči bivšega angleškega ministrskega predsednika, hoče pri bodočih parlamentarnih volitvah kan« didirati v Walesu.
stvujemo na tem polju, je umrljivost otrok padla. Seveda so se znižali tudi poradi. Toda kaj je boljše: roditi 10 otrok, od katerih jih pet umre, ali pa roditi jih le pet, od katerih vsi žive in se krepko razvijajo?
Odkod izvirajo pri nas tako številne razporoke? Mlade žene se strašno boje nosečnosti. Tega jim niti ne moremo zameriti. Američanka je željna življenja, intelektualna, se rada zabava in ne mara na vrat na nos pasti v materinstvo. Strah pred spočetjem izvira iz nepoznavanja raznih preventivnih mer. 52 različnih narodnosti nas je samo v zadnjem letu konzultiralo, med njimi so bili zastopniki vseh treh kon-fesij: 32 % protestantov, 31 % katolikov in 30 % Židov. Religija, kakor vidite, torej ne igra nikake vloge. V Nemčijo sem prišla, da prosim nemške zdravnike, da obrnejo svojo pozornost tudi tej velevažni stvari. Kontrola naj bi se izvajala nekako tako, da bi vsak zdravnik poročal o zdravstvenem stanju svojega pacijenta na zdravstveni urad. Le-ta bi dotičnemu možu ali ženi dal potrebne nasvete. Če ima kako nalezljivo ali podedovano bolezen, bi mu moral odsvetovati nadaljne porode.
Ureditev porodov je, kakor vidite, zelo nujna. Rodevanje duševno in telesno bolnih otrok ni v korist nobeni deželi. Človeško pleme je treba ščititi in očistiti. Če bomo povsod uvedli kontrolo, bo človeštvo čez 10 let srečnejše kakor je danes. V ostalem pa mislim, da je na naši zemlji mnogo preveč ljudi, čeprav umre okoli 50 % vseh dojenčkov, ki jih rode delavske matere.«
torja-gonita četverolopatičen horizont talen propeler, ki omogoča vertikalno vzpenjanje in pristajanje letala. Za horizontalno gibanje skrbi motor za 60 k. s., ki goni takisto četverolopati« čen vertikalen propeler. Prvi poskusi se bodo vršili v prisotnosti ministrov za javna dela in vojne.
Kakor poročajo francoski listi, se za iznajdbo zelo zanima angleška vla= da. ki bi rada kupila patent. Tudi Mus* solini je že potrkal pri Isaccu, ki pa je njegovo prošnjo odbil z motivacijo, da ne more ostaviti na cedilu francoskih tvornic, ki so mu nudile prvo finančno podporo.
Velika poneverba naših ,.hohštap!erjev" v Parizu
!Od našega pariškega dopisnika.)
V Parizu, v začetku decembra. Za . Poljaki smo prišli v Franciji še mi. Poljaki, 21 po številu, od katerih so
bili nekateri obsojeni na večletno ječo, dva pa celo na smrt,imajo na vesti nekaj človeških'življenj, a vse njihove tatvine in ropi ne segajo mnogo čez nekaj deset tisočev frankov. Ti ljudje so delali eu detail. a vsi po vrsti so brez sleherne inteligence ubijali vsakogar, ki bi iih bil utegnil spraviti v luknjo. Česa drugega od njih tudi ni bilo pričakovati: bili so navadni nerutini-rani kmetje, ki so se vrgli na lopovščine.
Našim ljudem se kaj takega ne more očitati; zakaj naš kmet-delavec v Franciji marljivo dela in skuša vzdržati na višini dobro mnenje, ki ga rmajo Francozi o našem narodu. Nalogo, da nas z lopovščinami in s kockarskimi aferami popularizirajo, so prevzeli razni polin-teligentje, ki utegnejo biti tudi iugoslo-vcnski policiji dobro znani. Mar ni v antropometrijskih fasciklih tehniške policije v Beogradu nikakih podatkov o Andriji Matišiču iz Travnika, ki se izdaja za novinarja: o Nikoli Kovačeviču,' študentu« iz Banjaluke; o Urošu Sto-janoviču, '<bankirju» in borznem ma-klerju iz Sarajeva; o Živojinu Vasiču iz Šabca jn o ostalih «dangubah» pariške kolonije? Afere teli tipov niso take vrste, da bi naš ugled v francoskih očeh mogel zrasti. Tudi se ti ljudje ne bavijo z ordinarnimi uboji za 10 frankov. Morda bi se niti ne strašili umorov, ako bi se jim s tem zasigurala kaka večja premija; vobče pa se zadovoljujejo z dviganjem denarja na čeke, ki nimajo kritja, in na manjša «posojila» po 100 in 200 frankov, ki si jih preskrbe s falsitikati raznih dokumentov. A *;0 tem drugič. Po ' dosedanjih podatkih sodno-policijske preiskave oddelka za javno varnost v Parizu so se v raznih nečednih poslih dosedaj bolj odlikovali Živojin Vasic, vojni invalid in »študent«, rojen 15. novembra 1889 baje v Šabcu, in; njegov ,drug istih let Nikola Kovačevič, takisto «študent» iz Banja-luke.
Živojin Vasic deluje v Parizu in v okolici že od 1. 1918. Spočetka je bil zaposlen kot tvorniški delavec in ni nikdar dajal .prilike francoski policiji, da bi o njem vodila račun. Pred petimi leti pa se je kot samec naselil pri 70-letni starki X. v Suresnu poleg Pariza. Predstavil se ji je za sina obubožanega industrijalca iz Beograda in da sedaj študira v Parizu. Dejal je, da mu je vlada odtegnila štipendijo, češ da se je njegov oče angažiral za nasprotno stranko. Ker mu manjka denarnih sredstev, da se je odločil naseliti se v pariški okolici, kjer je življenje mnogo cenejše in prilike za delo primernejše. V pol leta mu je uspelo, da si je pridobil zaupanje starke, ki je bila že prej
na glasu naše velike dobrotniee in prijateljice. Prepustila mu je vsa izplačila in finančne posle, dala mu je potrebno polnomoč in on je od vseh njenih hiš sprejemal najemnino, naposled pa se ,u je posrečilo, da je od nje dobil celo generalno pooblastilo. Kakor hitro je dospel tako daleč, je svoj »delokrog« razširil še na prodajo nepremičnin. Kadar je potreboval večje svote denarja, je že kje iztaknil tega ali onega brezposelnega Jugoslovena ter ga ji predstavil kot uglednega in bogatega Srba, ki nujno potrebuje nekaj tisočev frankov za kako podjetje in bi jih bil pripravljen vrniti v enem mesecu. Tako je s pomočjo Nikole Kovačeviča iztisnil iz starke «posojilo» 70.000 frankov. To je bilo že pred letom dni. Njegov vpliv na lahkoverno starko je bil celo tolik, da . je napisala oporoko, v kateri izroča vse svoje imetje njemu.
Kot strasten igrač na dirkah je izgubil ves denar, ki si ga je bil nabral od izplačane najemnine in od «posojila» 70.000 frankov. Da pride do novih denarnih sredstev, je začel, izrabljajo generalno pooblastilo, prodajati kos za kosom starkine . nepremičnine, že prej pa je bil vnovčil nekaj njenih hišnih dragocenosti. Tako je po malem razprodal vso starkino imovino, ki je bila cenjena na približno en milijon frankov, in njej je ostala edino še vlož-na knjižica neke banke, v kateri je bilo naloženo nekaj nad 10.000 frankov. Te knjižice starka nikdar ni dala iz rok. Vse ostale finančne posle je Vasic vršil na tekočem računu, njej pa ni nikdar pokazal izvlečke iz bilance, temveč samo bančna pisma s podatki o vknjiženih svotah v korist njenega tekočega računa. Da bi se polastil tudi tega denarja, je pregovoril starko, da odpotuje ž njim v Nemčijo k svoji nečakinji. pozneje pa v Beograd, da jo seznani s svojo rodbino in z našo državo. Svetoval ji je, nai ne jemlje denarja iz tekočega računa, češ da banki taki posli pred letnim zaključkom bilance »niso povšeči», temveč naj dvigne kakih 10.000 frankov za potne stroške iz hranilne knjižice. Starka, ki je bila od njegove prijaznosti že vsa omrežena, je na to pristala: predala mu je denar in odšla sta na pot. Ko sta dospela do kraja, kjer živi njena nečakinja, pa je Živojin Vasic nenadoma brez sledu izginil.
Nečakinja, ki je že dolgo* sumila o Vasiču in z nezaupanjem motrila njegovo delovanje, je takoj obvestila sorodnike svoje tete v Parizu in se začela zanimati za njene denarne razmere. In res so z zaprepaščenjem ugotovili, da nima starka niti enega franka vrednosti več v nepremičninah, ki jih je Vasič v teku enega leta docela razprodal. Najtragič-nejše na vsej stvari pa je, da je Vasič, kakor je preiskava ugotovila, prodajal za slepo-ceno: za vse njeno imetje, cenjeno na en milijon, je dobil ;edva 500.000 frankov.
Starka živi še vedno pri svoji neča-kirji in menda niti ne ve, kako ji je Vasič poplačal njeno dobroto. Njeni sorodniki pa so takoj vložili tožbo na državno pravdništvo. ki je začelo obsežno preiskavo. V začetku, ko francoska oblastva še niso prišla v direkten kontakt z ogoljufano starko, je bilo razumljivo, da francoski listi o tej aferi, v kateri igrajo glavno vlogo rojaki našega rodu, niso poročali točno i-3, jasno: sprva je namreč prevladovalo mnenje, da gre pri vsej aferi ie za iju-bavno nepriliko stare dame, katero je neskrupulozni mladenič ocigaml s pretvezo da se hoče ž njo v Brogradu oženiti, a jo je sredi pota pustil na cedilu in izginil brez sledu. Preiskava v zvezi z izjavami sorodnikov opeharje-
»Lep briljant, kaj?« »Tako majhen?« »Kupil sem ga tvoji
sestri.« »Tako velikega?«
(»Journal amusant«.)
ne starke in? komplicev dičnega Vasiča pa je ugotovila, da gre za velikopotezno osleparjenje stare žene, ki sta jo Vasič in Kovačevič na hajo^dinarnejši način tako izmozgala, da je ia starka danes v pravem pomenu besede bera-čiea. brez slehernega sredstva.
Policiji se je v tem posrečilo Vasiča aretirati. Lopov' se je lahko miš 'eno vrnil iz Nemčije v Francijo, da vnovči nekatere malenkostne zneske, ki ne znašajo skupno niti tisoč frankov. Na-ŠU so ga v okolici Pariza v r.ekem skromnem hotelu v Saint-Cloudu od vsega prisleparjenega denarja pa mu le ostalo le par usnjatih kovčegov in nekaj tisoč frankov dolga, ki ga ;'e napravil pri hotelirju in pri neke-p resta-vraterju v Suresnesu. Izjavil je, da je ves denar izgubil na konjskih dirkah.
Vasič je sedaj v preiskovalnem zaporu, za njegovimi komplici. ki so baje pobegnili v Belgijo, pa je izdana tiralica.
Jules Skrbinov.
Smrt Sasche Kolowrata
V nekem--dunajskem sanatoriju je v ponedelek^umrl Aleksander Kolowrat. Bil je v širokih krogih znan pod imenom Sascha in ko je v javnost prodrla vest, da je težko obolel na raku, je vzbudila splošno pozornost ne samo v Avstriji,, nego tudi drugod, saj so ga umetniške, družabne in poslovne zveze spajale skoraj s celo Evropo.
Pokojnik je bil nastarejši sin Leopolda Kolowrata - Krakovvskega in Nadine Huppmann - Valbelle. Rojen je bil leta 1886. v Newyorku. živel pa je največ tia Dunaju :n v Pragi. Že pred leti se je zelo nadarjeni mož posvetil filmu; osnoval je namreč na Dunaju filmsko družbo »Sascha«, ki je bila prva avstrijska tvornica filmov. Sprva je proizvajal le športne filme, pozneje pa je začel izdelovati tudi drame. Med vojno je, imel monopol za snemanje
dogodkov na fronti.
Sascha Kolowrat je podlegel raku na trebušni žlezi. Obolel je že pred pol leta in se je dal v avgustu operirati. Toda operacija mu ni mnogo poma-c<ala. Ko se je pozneje šel lečit na Semmering, si je sicer navidezno nekoliko opomogel, toda na Dunaju se je njegovo stanje zopet poslabšalo. Minulo sobota se je moral vnovič podvreči operaciji, pri kateri so zdravniki konstatirati opasen absces na jetrih.
Sascha Kolowrat je bil od 1. 1923 poročen z rusko princeso Sonjo Trubec-kojo. Otrok ni imel.

Najnovejši šport Helene Willsove
Svetovna teniška prvakinja hoče igrišče zamenjati z odrom. Glasom vesti ameriških listov je že nastopila v neki komediji.
Kaj zmorejo stroji
V	Omahi (Usa) je neki univerzitetni profesor skonstruiral stroj, ki avtomatično riše krivulje poedinih industrijskih procesov. To bi ne bilo nič nenavadnega in se da doseči še celo s prav preprostimi sredstvi. Toda čudovito na tem stroju je dejstvo, da lahko zariše 7 milijard 618 milijonov 782.498 različnih krivulj. Kaj ta številka pomeni, bi se lahko prepričal' oni, ki bfemu padlo na um, da bi to Številko štel od *.£etka pa do konca. Če bi prišel vsako sekundo za eno številko naprfej in med štetjem ne bi ne jedel ne spal, bi se vedno potreboval za prestetje polnih 240 let!
V	hamburškem pomorskem observatoriju teče stroj, ki vsebuje za par sto žepnih ur koles in kolesc.'. Zmožnost tega stroja je čudovita. V 'enem letu namreč lahko izračuna stanje' plime in oseke za 900 po vsem svetu raztresenih, pristanišč; in plima in oseka sp pojavi. vs-.tisnkem pristanišču nič manj kot 1400krat^na leto. Z logaritmičnimi, solnčnimi in luninimi tabelami oborožen človek bi potreboval za izračunanje stanja plime in oseke enega' samega pristanišča več mesecev vztrajnega dela in še ne bi bil gotov, tla rezultat ni napačen. Stroj pa dela z lahkoto in njegovi računi so popolnoma točni.
V	Ameriki so zgradili traktor, ki izkoplje v 3—10 minutah (kakršna je pač zemlja) 3—4 m široko jamo za postavljanje po 13 m visokih brzojavnih drogov V naslednjih 10 minutah postavi traktor s pomočjo dveh delavcev drog in nato jamo zasuje in zatolče ter se odpelje naprej. V enem tednu postavi traktor okroglo 144 brzojavnih drogov in ker jih je treba postaviti v Zedinjenih državah nič manj kot 4 milijone, bo že razumljivo, da se jim stroj bogato izplača.
Propeler na letalu se zavrti-100- do 2500-krat na minuto. Iz parne turbine, ki jih štejejo med najhitrejše tekoče stroje, narede v eni minuti okroglo 3000 obračajev. Te ogromne hitrosti pa so uprav malenkostne v primeri z motorjem na stisnjen zrak, ki sta ga v Parizu zgradila dva francoska tehnika. Tekač tega motorja se namreč zavrti ll.COOkrat v sekundi, to je 660.000krat v minuti. Konstrukterja pa sta prepričana, da bosta spravila svoj motor na 15.000 sekundnih obračajev. Recimo, da bi se s to hitrostjo vrtela kolesa avtomobila, ki bi se z vsakim obraeajem koles pomaknil za 2 metra naprej. Tedaj bi vozač postavil svetovni rekord, ki bi držal najmanj 10.000 let: zakaj na svojem avtomobilu bi v 22 minutah premeril zemljo ob ekvatorju.
Nova kovina za kuhinjsko posodo
Na tržiščih se je pod imenom kromargan pojavila kovinasta kuhinjska posoda jako prikupljive zunanjosti, napravljena iz neke kovinske zlitine, ki vsebuje mnogo kroma. Kromargan ima to veliko prednost, da je napram kemičnim vplivom skoro tako odporen kot platina. Razen žlahtnih kovin imajo vse cenene kovine in zlitine neprijetno lastnost, da pod vplivom jedi, posebno kadar se te razkrajajo, tvorijo kovinske spojine, ki so često strupene ali pa dado jedi vsaj neki neprijeten kovinski okus. Celo nikel ni brez te hibe in med vsemi kovinami so za posodo uporabne le srebro, kositer in aluminij. Slednji pa so ali premehki ali pa predragi. Kromargan ni pokazal doslej nobene izmed omenjenih hib in je popolnoma nedostopen za kemične vplive jedi in pijač, ki od njega ne dobe neprijetnega kovinastega okusa. Poleg tega je nova kovina -koro tako trda kot jeklo in ima lep srebrnosvetel sijaj.
Svetovna proizvodnja aluminija
Od dne do dne postaja aluminij pomembnejša kovina, ki se uporablja v čimdalje večjih množinah. Strojni industriji in prometu je aluminij zagotovil celo vrsto novih možnosti. Pomisliti je treba le na transportna letala, pri katerih so po večini vsi sestavni deli iz aluminija odnosno njegovih zlitin. Svetovna proizvodnja te plemenite kovine se je v zadnjih letih podeseterila. Leta 1926. sta Amerika in Kanada skupno natopili 107.000 ton aluminija. Skoro ravno toliko pa tudi Evropa, k^er odpadejo na posamezne države sledeče količine; na Nemčijo 29.500 ton, na Norveško 2t.500, na Francijo 20.500 in na Švico 19.600 ton. Po evropski produkciji pridejo v poštev še Anglija in Italija. Nekaj aluminija proizvaja tudi naša država, vendar pa napram drugim še ne prihajamo v poštev. Kljub ogromni domači produkciji pa mora ameriška industrija uvažati še precejšnje množine aluminija iz Evrope.
Aluminij se pridobiva izključno le električnim potom in je produkcija vezana na velike vodne sile, kjer se da v ogromnih elektrarnah proizvajati cenena električna energija. Elektrarne s preko 50.000 k. s. energije, zgrajene nalašč za aluminijeve topilnice, niso danes nikaka redkost. Neka ameriška družba gradi v Kanadi ogromno topilnico, ki bo po končani izgradnji proizvajala letno 180.000 ton aluminija.
Energijo ji bo dovajala cela vrsta električnih central, ki bodo skupaj proizvajale 800.000 konjskih sil.
Avtomatična filmska kamera
Ameriški inženjer John Seebold je skonstruiral avtomatično kamero za snemanje kratkih filmov, od katere si kriminalistika zelo mnogo obeta. Kamero postavijo na kakem skritem mestu in jo namerijo na primer na vrata tresorja. Če se kak nepoklica-nec dotakne kljuke na vratih ali kakšnega drugega predmeta v sobi, se skrit električen kontakt stakne in sproži gonilo avtomatične kamere, ki začne snemati. Na ta način se vlomilec avtomatično fotografira, ne da bi se tega zavedal.
Elektrifikacija ameriških železnic
Doslej so Zedinjene države elektrificirale šele 1 % svojega celotnega železniškega omrežja, ki je dolgo 400.000 km. Le na 4000 km železniških prog šele vozijo električne lokomotive. Ameriške parne železnic« porabijo letno 150 do 180 milijonov ton premoga, vsled česar prihranek aa premogu po elektrifikaciji še ni toliko izrazit, da bi na mah pokazal štedljivost električnih železnic. Računajo pa, da prihranijo že z sedanjo elektrifikacijo letno 100 do 140.000 ton premoga. Ameriške železnice so kot nalašč ustvarjene za električni pogon, posebno v gosto naseljenih vzhodnih državah z velikansko industrijo, kjer je ogromen tovorni promet. New-yorška in newhavenska električna železnica sta se tako dobro obnesli, da je parna lokomotiva med Ne\vyorkom in Bostonom že docela brezpomembna.
Steklo, ki se ne drobi
Vedno pogostejše so nesreče, ki jih pri železnicah in avtomobilskih karambolih povzroče drobci razbitih okenskih šip. Avtomobilska, letalska in železniška industrija so poskusile že vse mogoče načine, kako bi se ognile neprikladnemu steklu. Vsi nadomestki kakor marino steklo, celuloid in podobne sestavine so doživele fijasko. V najnovejšem času pa se je neki nemški tvrdki posrečilo proizvajati okenska stekla, ki se bodo brez dvoma vsled svoje nezdrobljivosti hitro uvedla pri avtomobilih, letalih in že-, lezniških vagonih. Omenjena tvrdka namreč dve šipi z velikim pritiskom vtisne v tanko prozorno celuloidno ploščo, na katero se obe šipi tako trdno prilepita, da tudi po razbitju posamezni kosci ne odlete. Prozornost tako napravljenega stekla je popolna in tudi vde-lavanje ni nič težje od doslej rabljenega okenskega stekla.
Uspeh pri športu.

Da se v športu dosežejo znatni uspehi, ie neobhodno potrebno znatno iačenie telesa z dobro in umestno hrano. Telesu ostane tem več razpoložljive energije, čim več dobi boljših hranivih sestavin manjšega obsega, delo prebavil se pa s tem olaiša.
Tei zahtevi najbolje odgovarja OVOMALTINE, ki ga mnogi znameniti zunanji šporaniki uživajo z največjim usoehom.
OVOMM.T
vir moči in zdravia. Dobiva se do vseh lekarnah, dro-zeriiah in boljših delikatesnih trgovinah za ceno: 100 gr Din 18.50. 250 gr Din 36.25 in 500 gr Din 63.25.
Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujte se na ta list od
Dr. A. WANDER, d. d.
Zagreb.
ln bi omenil še to, da-je žena našla
moj rojstni list, ki kaže, da sem star šele 58 let. Pa mislim, da to ni mero* davno. Številke so lc zunanja in tako •rekcč konvencijoneina reč; jedro pa tiči v notranji vrednosti in dobrobiti m potrebah — saj me razumete: go= spodarska kriza je vsepovsod!
Pa utegne biti prav tudi zaradi kon= kurence, da mojo šestdestletnico pri* nesete že par Ijl prej, nego jo bo ka* terikoli drugi list.
Šteika:
Krakež
Naš striček je naročil iz daljnjega Harca prvovrstnega kanarčka. Mislite, da je to malenkost? Kaj še! Ne morete si predstavljati koliko truda, potov in koliko časa je porabil ubogi striček za naročilo in koliko slabe volje in jeze je imel. ko jo Jiarcer» srečno prispel. Temperamenten in genijalen je naš stric, odkar ga poznam. Ideja ga obide nenadoma, kakor električen tok. Pogovarjaš se ž nr:m o čebelah, pa ti kar sredi pogovora servira kako stvar, ki ni s čebelami niti v najmanjšem sorodstvu. Srečna misel nabave pristnega harcer-ja se je porodila ubogemu stričku med pogovorom z Dolgokrakežem. Dolgokrakež ie, kakor pravi striček, gospod
Mate, sin kršne Dalmacije. Visok, suh, sirokopleč mladenič, z začasnim poklicem visokošolec. Ta dolgin jo včasi udari s stričkom po francosko. Strič-kovo znanje tega jezika je malenkostno. To malenkost zna dolgokrakež iz-borno izrabiti. Izrablja jo pa le tedaj, kadar se mu zljubi narediti strička redkobesednega. Navadno mlatita jugo-.slovenščino; imata pa to navado, da govorita oba hkratu, kar pa teh genijal-nežev ne ovira, da ne bi obenem poslušala drug drugega.
Strička je prešinila misel na pristnega harcerja sredi najživahnejše debate o palmah, ko je Dolgokrakež že vlekel francoščino na dan. zakaj »opetovano« je vzkliknil: »Ja sam rodjen u palmama, mon cher ami.« In teda.ici je zakrilil striček z rokami, rekoč: »O, izvrstno misel imam! Naročrm si pravega harcerja. Bon jour, Mate!« je še za vpil" Dolgokrakežu in jo. je odkuril z vrta, češ: »Jim že pokažem, našim zazidkar-jem, kaj in kakšen je pravi harcer.« Še nekaj je godrnjal sam s seboj, kakor bi govoril o barvah, vrabcih in podobnih stvareh. Pozabila sem omeni ii. da naš ljubi striček pri vsaki novi ideji takoj odkrije sovražnike svoje ideje in neutegoma udari po njih. Naš mali Jan-če (Janče je stričkov Benjamin, ali kakor pravi Dolgokrakež »srdašce«), se
je kar kradoma zmuznil za stricem. Pripomnim, da je naš Janče skoro tako velik kakor jaz, čeprav sem njegova starejša sestrica in mi je Dolgokrakež že enkrat rekel »gospojice«.
Čez nekaj časa pride Janče domov in Trii prav resignirano pravi: - »Stric ne bo kupil kanarčka.« — »Zakaj pa ne, Janče?« — »Zato. ker je šel v kavarno. Sedel je' k oknu ter jel na dolgo in široko brisati naočnike. Med tem mu je natakar prinesel kup časopisov in ilustracij, ki jih bržkone še pregleduje, a to samo zadnje strani. Časih si kaj zapiše v beležnico. Naveličal sem se oprezartja in sem šel. Kanarčka pa le ne bo.<
Toda Janče se je motil: Stric se je vrnil s Gelim kupom naslovov »kanar-čkoreicev« v nemških deželah. Vse popoldne se je pripravljal in je nazadnje v velikem pismu naročil »prima« kanarčka odnekod iz Harca — ali iz Fou-gačke gore. kakor pravi Dolgokrakež.
Čez teden dni je prišel majhen poštni zavoj, v katerem je bil težko pričakovani »harcer«. Ne morem vam popisati, kako oprezno in svečano je^ striček razvijal omot. najprej hvaleč ptičeve vrline.
Toda joj. prejoj. .namestil lepo rumenega »harcerja« je zagledal ubogi striček in i njim vred mi drobno ptičko
v oblekci. ki nalikuje perju vrabca, še bolj pa vrabulje. Striček je zdajci osta-vil razvijanje, srepo strmeč v težko pričakovanega »harcerja«. A tisti mah ga je že izpreletela »ideja«. Poštna tatvina — ali pa zamenjava njegovega »prima harcerja« s kakim navadnim vrabcem, k večjemu »pastatelnom«, ki ni vreden lepega imena »kanarček«!
Med tem ko je on kritično motril sumljivca, nas je ljubka živalica z neverjetno prijaznostjo ogledovala, posebno pa strička. In zdajci začuje neke čudne zvoke v pozdrav in to ne da bi bil naš »harcer« kljun odprl. »Bogme dobar je!< vzklikne Dolgokrakež. Gospodu Mateju ne bi nikdar rekla Dolgokrakež. Zakaj mi mora vedno kvariti veselje s tem. da hvali kar imam jaz rada! Sploh čutim, da mi je pri vsaki priliki na potu. in da me spravi, če le more, v slabo voljo. Da dela to namenoma, sem tudi prepričana.
Striček je prav grdo pogledal Dolgo-krakeža. »Kaj dobar! Ni ne dobar ne dober. Gola sleparija je poštnih uslužbencev ali pa nastavljencev tvrdke, nič drugega. Sicer pa. gospod Mate, ker vam vrabce tako ugaja, kar vzemite ga. prosim.« Dolgokrakež se ni dal prositi, in je takoj izginil s ptičkom v svojo sobo, češ, uboga živalca je lačna in žejna.
Kako sem bila huda na Dolgokrake-ža. Sklenila sem. da ga nikoli več ne pogledam. Nimam ga več rada, ne.
Ubogi opeharjeni striček je sedel za svojo veliko pisalno mizo in je napisal pošiljatelju harcerskega vrabca dolgo pismo. Potožil mu je, da ie dobil na-tnestu lepo rumenega kanarčka spako. ki je podobna navadnemu vrabcu ali kvečjemu repniku. Zatrdil je, da je zelo nejevoljen in da upa. da gospod pošiljatelj nikakor ni kriv tega.
Čez nekaj dni je dobi! odgovor, v katerem mu je pošiljatelj sporočil, da je ta »repniku podobna spaka« res po njem poslani harcer in to celo eden najboljših pevcev, kar jih ima. Nadalje je prosil strička, naj pogleda, ali ima harcer na spodnji strani desne peruti žig njegove protokolirane firme. Še pred dospelim odgovorom pa je harcer-vrabec-repnik skoro ves dan z melodično sladkim petjem protestiral proti stričkovem mnenju o njegovi vrednosti in s tem dokazoval stričku, da je res pravi »harcer«, ne kak repnik. še manj pa vrabec. Tudi Dolgokrakež je prigovarjal stričku, da rumena barva pri kanarčkih ni odločilna. Pravil je, da dobro pomni, kako je njegov ata. ki je morski kapetan, pripovedoval, da ie videl velike kanarčkoreje v okolici Malage in na Portugalskem in da so
Dr. Fran Korak:
Kaos v zakonskem pravu — ne samo pri nas
Po prevratu so ostali v veljavi v Sloveniji oziroma v Dalmaciji v pogledu zakonskega prava predpisi avstrijskega obč. drl za k.; v pokrajinah, ki so spadale prej k ogrskemu področju — Medjimurje, Prek-murje, Vojvodina — pa določila ogrskih postav. Po ogrskih postavah je obiigatori-ren civilni zakon, pri čemer so se seveda zakonci lahko poročali tudi pred cerkveno oblastjo, kar pa je država smatrala za golo ceremonijo.
Takoj po prevratu se je v Medjimurju in Prekmurju deloma iz političnih razlogov de-,lansko ukinil civilni zakon. Zakoni so se sklepali samo pred cerkveno oblastjo, ne pa tudi pred občinskimi bilježniki. Tudi matice so se vodile sedaj samo pred cerkveno oblastjo. Vsi ti zakoni, sklenjeni na medji-murskem ozemlju, pa so pravno neveljavni, ker niso bili sklenjeni pred civilno oblastjo v smislu naredb in postav, ki so veljale in še veljajo na medjimur6kem ozemlju. Zate-sadel so tudi sodišča, ki so prišla v položaj, sklepati o veljavnosti teh zakonov, razsodila (razsodba okrožnega suda v Čakov-ru leta 1926.), da so zakoni, sklenjeni samo pred cerkveno oblastjo, neveljavni, da »ploh pravno ne postoje. Glede Prekmurja je sicer svoječasni prekmurski sosvet že avgusta 1919 sklenil, da se ima uvesti samo < erkveni zakon za katoliško in evangeljsko prebivalstvo. Seveda je vprašanje, je-li bil takratni prekmurski sosvet legitimiran in kompetenten rešiti tem kratkim potom način sklepanja zakonov. Z naredbo poverje-ništva za pravosodje v Ljubljani z dne 18. avgusta 1919, it. 661, se je prekmursko področje glede sodstva podredilo okrožnemu sodišču v Mariboru. Ta odredba pa ima v mislih samo krajevno oddelitev, določa službeni jezik in druge formalne zadeve, ne dotika se pa materijalnega prava. Pač pa je bil na prekmurskem ozemlju razširjen slovenski in dalmatinski (avstrijski) pravni sistem v tistem času, ko smo to ozemlje okupirali in imeli na podlagi opravičen}, ki jih daje haažka konvencija iz leta 1907., pravico razširjati naš materijalni pravni sistem tudi na prekmursko ozemlje, zlasti ker so ubežali madžarski uradniki, naši uradniki pa madžarskega prava niso poznali. Kolikor je meni znano, pa naše tedanje pravosodstvo tega akta razžiritve ni nikjer promulgiralo. izgleda po vsem tem, da je v Medjimurju -topilo v veljavo nafe konfesijonalno ženit-no'pravo de facto, glede Prekmurja pa se lahko trdi: de facto in de itire, vendar pa navedene ofeolnosti povzročajo nejasnosti in nesiguraosti. De »e ta pravna nesiguruost odpravi, je po el. 180 fin. zak. za leto 1927. in 1928. minister pravde in minister notranjih del dobil pooblastilo, da sporazumno z ministrom ver donese uredbo z zakonsko močjo, s katero se ima tndi urediti vprašanje glede veljavnosti po prevrata sklenjenih zakonov na teritoriju, na katerem so veljale ogrske postave o zakonskem pravu. Ministrstvo lahko odloČi, da bo do sedaj na biv-iem teritoriju ogrskega prava samo pred cerkveno oblastjo sklenjeni zakoni v veljavi. to se pravi, da izreče konvalidacijo talcih zakonov in obenem izda določila za prihodnost.
Tudi v naših krajih je po prevratu nastalo iiaziranje, da se lahko obidejo uAatere določbe dosedaj veljavnega avstr. o. d. z. Katoliški zakonci, čijih zakon je bil sodno lo-ifn od mize in postelje in čijih zakonski lirug še živi, sklepali eo, prestopivši v pra-voslavje in po izpolnjenih predpisanih formalnostih, nove zakone pred pristojno pra-\oslavno cerkveno oblastjo izven Slovenije m Dalmacije. Takih zakonov pa sodišča v Sloveniji in Dalmaciji ne bi priznala za veljavne, očividno pa se smatrajo dejansko za veljavne v pokrajinah izven Slovenije in Dalmacije. Drugačen pa je položaj, ako postane naš katoliSki ločenec pripadnik jx>-krajine izven Slovenije m Dalmacije, t. j. tla dobi v drugih pokrajinah domovinsko pravico. V tem slučaja veljajo za njega glede veljavnosti novega zakona postavne določbe kraja, kjer ima sedaj novo domovin--ko pravico. V teh pokrajinah bi tedaj žarn ogel skleniti zakon, veljaven za celo državo naš katoliSki ločenec, ne glede na to, da živi še njegov zakonski drug. v kolikor to dopuščajo postavne določb«} teh pokrajin,
Proti nahodu
ia proti mnogim nalezljivim boleznim
G RIPOS A N
(varstvena znamka)
p« tfr. Btsarovičn
dcsinficirajoča mast za nos Dobi se v vseh lekarnah.
cJS-i

bodisi civilen (na bivšem ogrskem teritoriju), ali tudi prestopivši v pravoslavje, cerkveni zakon — vse seveda po izpolnitvi predhodnih formalnosti in pravnih predpisov, veljavnih v dotičnih pokrajinah. _ Za edinstveno državo je pa taka dvolična pravna situacija seveda nevzdržna.
Pa ne samo pri nas, tudi v sosedni Avstriji je nastala zmeda sosebno glede katoliških zakonov-brakov. Po § 111 oz. § 62 avstr. o. d. z. se zakon, sklenjen med katoliki (tudi ako je samo 1 zakonec ob sklenitvi zakona bil katolik) razdruži samo s smrtjo enega zakonca. Ločeni katoliški zakonec tedaj ne bi mogel skleniti za pravno področje Avstrije veljavnega novega zakona, dokler še živi njegov zakonski — ločeni drug. 5 83 avstr. o. d. s. sicer določa, da za-more politična oblast iz važnih razlogov dati dispenze (spregled) od zakonskih zadržkov. Judikatura v stari Avstriji pa je stala na stališču, da politična oblast ne more dati spregleda katolikom od zadržka, navedenega v § 62 oziroma 111 avstr. o. d. z. Zakonski zadržek obstoječe zakonske zveze se je smatral za >nespregleden<. Odločba vrhovnega sodišča z dne 11. aprila 19(6 sicer pravi. da obč. drž. zak. v § 83 ne odloča, kateri med zakonskimi zadržki so spregledni in kateri nespregledni, da pa bi bila dispenza od zadržka § 62 oziroma 111 proti strogim določbam katoliške religije in bi tedaj nn sprotovala božji postavi (citirano po odločbi, prijavljeni v zbirki Glaser Unger št 3020) in da je po mnenju pravnih učenjakov vpndarle treba razlikovati med zakonskimi zadržki, glede katerih se more dati dispenza, ki soledaj »spregledni t, in takimi, glede katerih se taka dispenza ne more dati in ki so tedaj inespreglednk. Med slednje spada bračni zadržek g 02 oziroma 111 o. d. z. pri katolikih.
Očividno je vplivalo na judikaturo v Avstriji katoliško naziranje, ki je odgovarjalo tndi mišljenju večine k temu vzgojenega prebivalstva.
Takoj po prevratu pa so v Avstriji katoliki, zakonci, ločeni od mize :n postelje, jeli se sklicevati ua 5 83 o. d. z., češ da ta paragraf dopušča dispenzo od zakonskih zadržkov iz važnih razlogov ter da ta paragraf ne dela nikake razlike msd posameznimi, zakonito ustanovljenimi zakonskimi zadržki. Upravne oblasti so resnično pričele dajati dispenze od zakonskega zadržka po I 62 oziroma 111 o. d. z. in tako so zakonski katoliki, ločeni od mize in postelje, na podlagi od upravne oblasti zadobljenih dispenz sklepali nove zakone, seveda pred civilnimi oblastmi, ker katoliška cerkvena oblast take dispenze ni dajala, pa tudi one od države dane dispenze ni priznala. V veliko presenečenje udeležencev pa so civilna sodišča vztrajala na stari judikaturi ter izrekla, da so take dispenze nedopustne, vsled česar so bili do tični zakoni, bi so prišli v razpravo pred sodišča, spoznani za neveljavne- Nastal je tedaj popolen kaos v tem pogledu. Na eni strani je upravna oblast, sklicujoč se na § 83 o. d. z., dajala dispenze, na drugi strani pa sodišče teh dispenz ni priznavalo. Konflikt med sodno in upravno oblastjo! Letos novembra pa je ustavno sodišče v konkretnem slučaju rešilo ta konflikt tako. da je izreklo, da je bilo civilno sodišče vezano na pravomočni odlok upravne oblasti, tedaj vezano tudi na pravilno podeljeno dispenzo. Posledica temu bo, da se bodp morala sodi šča prilagoditi izreku ustavnega 6odišča in zakonov, sklenjenih z dispenzo od zadržka po § 62 oziroma 111 o. d z. ne bodo več razveljavljala. Za tem pa je, kakor čujem, izšla — v drugem slučaju seveda šele v prvi sodni inštanci odločba, ki zopet ne prizna dispenze od zadržka § tli o. d. z., sklicujoč se na dosedanje vrhovno sodne judikate in ki trdi glede razsodbe ustavnega sodišča, da «elja ta samo za dotični slučaj. Treba bo tedaj počakati nove vrhovne sodne odločbe v Avstriji, ki bo po mojem mnenju principi jelno izrekla, da so — v smislu razsodbe ustavnega sodišča — od upravne oblasti izdane dispenze obvezne tudi za civilna sodišča, da so tedaj zakoni, sklenjeni z dispenzo od § 62 oziroma 111 o. d. z., veljavni. Tak je sedanji položaj v Avstriji.
Ista zakonita določi b, to se pravi S 83. (52 in 111 o. d. z., pa veljajo tudi v naših krajih. Vprašanje je, kako bi se pri nas zadržala upravna oblast pri zaprosilu dispenz. Ako bi naše upravne oblasti dovolile dispen ze, kakor jo dovoljuje avstrijska upravna oblast, potem bi se sklepali taki novi zakoni seveda le pred civilno oblastjo, ker katoliška cerkev tudi pri nas ne bi priznala take dispenze. Mnenja sem, da bi tudi naša sodišča morala take zakone priznati za veljavne, dasi so o tem mnenja lahko različna.
Izhod iz te nejasne situacije naj bi se našel v modernem ienitnem pravu, kakor so ga že našli skoraj vsi drugi narodi in po prevratu sosebno C. S. R.
Zdravstvo
Naša posvetovalnica in njeni vpraševala
Ko smo »volčas t rubriko »Zdravstvo« otvo-rili zajedno tudi »Zdravniško posvetovalnico«, nismo pričakovati,, da niHe toliko zanimanja. P*, kakor z zadoičenjem sklepamo ic dohajajočib nam dopisov, toliko avaž«vanja in priznanja med občinstvom ia to ne-le Slovenije, ampak čete Jugoslavije. kar si Štejemo po pravici lahko v Cast. dasi se prav zavedamo, da vpraševalctm, žal, te premnogokrat ne moremo ostreči tako, kakor bi radi.
To leži v prvi vrsti že v naturi stvari same. Brez temeljite osebne preiskave v zdravniških zadevah koma kaj svetovati, kar ma Škodovati ne sme in mu more samo koristiti, je težava, zlasti, ker moramo skoro v vseh primerih iz navadno vsaj za nas pomanjkljivih poročil ugibati, za kaj gre, odnosno ta kaj bi moglo Iti. Mnogokrat ie pa tudi iz takega dopisa takoj posneti, da bi vsako razpravljanje utegnilo samo škoditi m da je treba vpraševalca napotiti k zdravniku.
Kakor pove že samo ime, ne more Imeii posvetovalnica drugega namena, kakor da v malenkostih poda vpraievalca kak nasvet, ga o eni ali drugi stvari aa kratko informira, mu pojasni kako stvar, ga navala k pravilnemu medicinskemu mišljenju, mu daje higijenske nasvete in pri takih prilikah, če se zdi, da le odgovor morda tndi primeren za 5irS1 krog interesentov, o vpraSanln tudi nekoliko bol) na Široko razpravlja, pouči, kjer se vidi, da nedostaje znanja, da so nprar radi tega sklepi napačni, se bori proti raznim presodkom, katere le kot razvade silno težko iztrebiti, pobija bableverstvo ia mazaStvo Itd. Itd. Zdraviti, resno zdraviti pa »Posredovalnica« nikakor ne more; 2e zato ne, ker more biti vsaka naša diagnoza samo domneva, nikoli pa ne sigurna, ker ne poznamo ne dovoljne anamneze (predzgodovine) bolnika in njegove bolezni, kakor ne slednje početek, razvoj in potek. Predvsem pa nimamo prilike, kakor smo ie povedali, da osebno preiščemo bolnika.
Dosti boli bi se pa morda mogli približati litini, če bi mi vsal mogli izpraSevati sami bolnika, kakor dela to zdravnik. Ia ker tega ne moremo, naj nam naši vpraševale! sami pridejo nasproti in naj nam čimveč povedo, odnosno napišejo o sebi in svoji bolezni. Mnogokrat čitamo po cele strani samih v mnogo besed zavitih, a vedno istih tožb o bolečinah, o katerih radi verjamemo, da Jih bolnik čuti, da lih težko prenaSa, da te iih želi iznebiti in da se le morda uprav radi njih obrnil na »Posvetovalnico«, aam pa le al časih niti besedice črhnil o tem, kako to nastajale, kako dolgo Jih ima, kje so, kako kraj, kjer so se pojavile, izgleda, ne, ali le nabrekel, vnet Itd. Opis zlasti točen opis bolečin Je umesten, samo na ostale znake bolezni ni pozabiti. Nadalje iz dopisov premnogokrat ni razvidno niti sta«, ne poklic, ne starost bolnikova, časih niti ne spoti Če toži 17-letna deklica, da io glava boli, mora imeti to vse druge vzroke, kot če pripovedni« o njih 50-letna žena! — Tndi Je ncstrokovnJaSko opisovanje izbljuvkov n. pr. dosti meni važno, kot navajanje telesne temperature, jutranje (ob 7. zjutraj) In večerne (ob S. popoldne), o kateri ne poročajo vpraJevaici skoro nikoli, bodisi, da nanjo pozabilo, ali da io niso merili, ker morda celo toplomera nimajo, brez katerega bi pač ae smela biti vsaj ae nobena rodbina. Pa tndi vsak človek naj bi imel vsaj možnost, da si o potrebi zmeri toploto, če 2c toplomera nima, ki bi sa moral imeti prav tako kot ščetko za zobe.
V	primerih kožnih bolezni skoro nikoli al moči kaj svetovati, ker ne zadošča pogosto Boben opis za diagnozo in ie treba obolelo kožo videti. Glede očesnih bolezni Je treba pripomniti, da le oko mnogo predragocen in preobčutljiv organ, da M se ga moglo »zdraviti« po novinah, ln da ga najmanjša napaka lahko težko oškodaje, saj vemo, da pravi že narodni pregovor, da ie ca oko najboljše nič.
V	ostalem pa radi po svojih skromnih močeh postrežemo, če nam obrazlože vpraševale! svoie nadloge na tak način, kakor smo povedali. Naj navedo pri količkaj resnejših boleznih, če pa hočejo, tudi pri prhljaju na glavi — v škodo ne bo nikoli — kaki so zdravstveni odnošaji v njihovi rodbini, na čem so morebiti umrli starši, drugi ožji sorodniki, katere bolezni so sami te prestali, od kedaj se čutijo na sedanji bolezni bolne, kako se Je počela, kako razvijala, kaka znamenja kazala, kako stoji s telesno toploto, merjeno skozi teden dni alf delj itd. — Končno pa, kot smo že zahtevali, ne pozabiti na starost in poklic, kakor tudi ne na odnošaje, v katerih žive.
če nam poroča dijak, da mu je mati in dvoje sestra umrlo na Jetiki, da on sam zadnje mesece hujša, da le bled. hitro utrudljiv, da ga pozo stoma boli glava, da se po noči v jutranjih urah poti, da stoje jutranje temperature okrog 38.1, večerne pa krog 37.5, bomo z veliko verjetnostjo smeli domnevati, da Je tuberkulozen, in mu bomo lahko primerno nasvetoval!, predvsem ga poslali k zdravniku. Če pa tisti dijak piše, da ga večkrat glava boli, da kašlja, In da so izbljuvki pa taki in taki, ne moremo s tem poročilom ničesar uganiti. — Ce piše g. X., da ga zadale leto mnogokrat glava boli. da težko dela. da le Imel prilično neka) beljakovine v seči, bomo mislili, da ni z ledvicami vse v reda, kot, če nam prav tako piše g. Y. Toda če pristavi g. X., da le 56

tamkajšnji kanarčki sivo zelene barve, ne pa čisto rumeni. Nadalje, da so te reje tako obširne, da se bvaboni niti ne sanja o tem.
Dolgokrakež mi je obljubil, da mi podari »harcerja«, če ga bom vedno tako grdo gledala. Bila sem res zelo huda nanj. on se mi je pa še smejal. Gospod Mate je vrnil »harcerja« strič-ku, zahteval pa je odškodnino za prehrano. Striček je podari! ptička meni in ljubka živalca prepeva v moji sobici tako. da ga imam vsak dan rajša. Gospod Mate trdosrčno preganja vrabce iz vrta; on pravi, da čivkanje vrabcev kvari petje mojega ljubčka. Harcerjn pravimo »Krakež«, izmislil si je to ime gospod Mate. Neverjetno, kako je neki prišel gospod Mate na to čudno tme. Jaz ne bi pristala na to, a gospod Mate ie tolikanj prosil, da sem se nazadnje le sprijaznila z njim.
Krakeža imam zelo rada.
Rtiža FranJeva:
Ruta
V	gorah sem zbolela od samote in mraza ia otroci so bili veseli, ker Sm ni bilo treba v šolo.
V	majhni izbi z vegastnn poclom m okenci, da bi jih zaskmna velika dlan, sem ležala m grlo mi je bilo vsak dan bolj zaprto in boleče. Zdelo se mi je, da
žehti ogenj iz mojih oči, od čela, od vse- j ga obraza.
Vsak dan je prihajala k meni stara Molevka.
»Ali bo boljše?«
Peti dan sem ji hotela odgovoriti — pa sem se prestrašila slabosti svojega glasu. Šepetaje in mukoma sem ji povedala:
»Morala bi takoj k zdravniku... vem ... nevarno je...«
»I, kajpak... h dohtarjn!... Jaz sem to precej vedela. In konja tri dala. Voz je bolj slab —- pa bo že!... Samo dedca ni nobenega, da bi zapeljal.«
Onemogla sem se zgrudSla v blazine. Čudne, zmedene besede so mi silile iz ust, rdeče meglene podobe so mi plavale mimo oči. O rožah bi bila rada govorila ia o sreči... nenadoma pa se je dvignila velika snežena gora med menoj m nečem lepim... Mraz mi je stresal trudno telo
Pozno popoldne je prišla Molevka spet k meni.
»Pripravite se. gospodična, voz vas čaka!«
»Voz...?... Domov...?... Ljubljana..-?...« sem zašepefcala in dvignila desno roko izpod odeje v zraki... božajoče... »Ljubljana...?...«
Zeni so se zaokrožile oči.
»Vstaoite, pomagala vam bom!«:
»Kdo bo vozil?«
»Jaz.«
»Vi?... sami!?... V tej zimi na večerni vlak?.,.«
»Dedec noče s peči, a fanta ni doma.«
Na vozu me je zavila v veliko, toplo ruto, a sama je v črnem, kratkem jopiču sedla zraven mene in pognala.
»Molevka, zeblo vas bo.«
»Saj setn -vajena. Nazaj grede si ogrnem ruto.«
»To ruto?«
»Mhm!«
Ogrnila sem se čez ves obraz ki sem dihala v toplo volno. Nenadoma pa mi je planila v misel bojazen:
»Če si ogrne to ruto, se lahko naleze angine... obraz mi žari...«
Na kolodvoru sem jo strahotna zaprosila: »Mraz je, toda te rute nikar ne ogrinjajte!... Lahko bi nalezli mojo bolezen.«
»Je to res!?...«
»Res. Molevka.«
»A, tedaj me naj pa le raje malo opiha!«
»Samo...«
»Ne skrtrite zame, gospodična!«
»Da se ne prehladKe... Zima je... noč... Molevka, prisfcfbite d kje... izposodite si...«
Hripav glas je zaklical:
»Od... hood...!«
Prijela sem njeno roko In sem jo v
Vse zapreke so odpravljene!
Brez strahu umivajte nežno obličje in fine roke z Elida Ideal milom, ker je tako blago in čisto, da ga prenese tudi najneznejša polt.
Pofepša Vas
LIDA
J DE AL MILO
let star, g. Y. pa, da je poslovodja v svlnčarni, bomo domnevali, da gre pri prvem vprašale« za arteriosklerozo, pri dragem pa za zutrapijcaje po svincu. In jasno Je, da trebi vsakemu nekaj drugega nasvetovati.
Tako mislimo, da smo povedali iz večin* vse, kar le v interesu vpraSevalcev in našem, ki bi radi mnogokrat kot rečeno točaejše odgovarjali, pa ne moremo, ker nas vpraševale! premalo točno informirajo.
Zdravniška posvetovalnica
O. G. T. v R. Napetost (meteorizem) imenujemo prekomerno zbiranje plinov (zraka, ogljenčeve dvokisline. blatovca, žveplenega vodenca itd.) v trebušni votlini, navadno v želodcu, v tenkem in debelem črevesu. Pojavi so deloma mehaničnega, deloma kemičnega dinamičnega vzroka. Včasih sodelujejo vse tri komponente. Do nastanka mehaničnega meteorlzma pride, kjer je prebavljajoči se hrani pot zožena ali zaprta, pogosto n. pr. zbog zatraenega blata V takih primerih bodo učinkovala odvajalna sredstva, pogosto s kombinacijami sredstev, ki izzivajo živahen odtok žolča (salicilovega natrija 5.0. rabarbare 10.0 raetinega olja 5 kapljic. — po nar noževih konic na dan) Kemičen meteorizem nastaja
naglici poljubila. Ona pa si je s črnim rokavom otria oči in je zaihtda:
»Za dobrega človeka... vse... naredim...«
V Ljubljani mi je rekel zdravnik: »Prišli ste zadnji trenutek. Jutri bi vas bilo zadušilo.«
čez mesec dni sem se vrnil-a v gore... v mraz... v samoto...
Potrkala sem na vrata stare Molev-ke. Odprl mi je starec mrkega lica,, me pogledal, pljunil in zaloputnil vrata.
Drogi dan sem šla na pokopališče in moje vroče solze so sekale molitev globoko v zamrzii sneg.
iujut
najboljše, ttajtrefnetše ia zato U^CCBtjk)
zbog nenormalnega vrenja, zlasti zastajajoče hrane, na čemer so pogosto krive bakterije. V teh primerih posežemo z antiseptiki vmes (mentol, resorcin. betanaftol, salol). Dinamičen meteorizem. kier ne temelil na drugih težjih boleznih, ie pa nervoznega, mnogokrat toksičnega izvora. Za kake vrste napetosti gre v vašem primeru, odloči lahko samo ponovna strokovna preiskava. Ker pravite, da ste hud kadilec, bomo še najprej mislili na dinamičen meteorizem, ki Je kombiniran -— vsaj kar se želodca tiče
—	z mehaničnim. Bržčas požirate dim ju zrak. Poskusite prestari s kajenjem ali vsaj ne požirajte dima. Poleg tega si kuhajte čaj iz žličke metinlh listov, žličko kamina i« janeža na K litra vode. — O. P. & v St. O. Zanesljivega sredstva proti nahodu ne poznamo. Časih se da nahod v začeten kupi-rati z iodom. V ta namen kanite eno kapljo jodove tinkture na čaio vode ali ntieka in jo polagoma popite. To lahko ponovite $e drugi dan. Ce tadi tedaj ni učinka, ie nadaljnje poskušali je 7. jodom odveč. — Ce se ni katar dal kopirati, uporabljajte vroč čaj, aspirin in proti nadležnem« zataihanju nosu morda korifin • sladkor ček ali kak drug sHčen preparat ki ca dobite v vsaki lekarni. — a a T. v M. Tndi s krompirjem se dajo izvesti razmaščevalne kare. Ta kura je. rekli bi. prevaralna. kalti bolnik dovaja svojim prebavilnim organom mnogo hrane. Id pa po svoji sestavini daleko zaostaja za količinami, katere v istini potrebuje. Pri izvaniu se dovoljuje 1 do 1.5 kg na dan. po možnosti nezabeljenega ali samo malo zabeljenega (krompir v oblicah, pire Jn sala ta). K temu je dovoljeno: H do H litra posnetega mleka. 50 do 100 gr govedine aH ribe na dan. vse po možnosti malo sotleno. Sadi« in sala te so dovoHene, prav tako voda v poljubni množini. Kruh, fižol, siaščice, močnate ledi. maščobe (maslo) itd. prepovedano. — Svetovali bi vam na. da tudi to kuro izvedete tana vod zdravniškim nadzorstvom. — a f. V. v O. V. p. S. p. M. Vse angine te vrste pnSčajo k re-ckftvam. ker v Ukanah tonzii zastajajo pro-vzročtijoče iih bakterile, ki se ori prvi priliki zopet bohotno raaoaseio. Morda si daste tonziie operativnim potom odstraniti. Ce se bolezen ponovi, poskusite z omnadinovi-mi injekcijami. Sicer vata pa nrioaročamo panflavlnove paitDe. s katerimi si najlažje in vneloo lahko desinficirate astno votlino. — O. t P. f M. Kožo bi moral! videti, da bi vam lahko točno odgovorili na vaše vprašanje. — Poskušajte si io utrditi z raztopnino taaina v vinskem cvetu. (Tanina 2.0. aHcoh. 100) s katero se večkrat nama-žite. Zvečer se nanužite s sledečim mazilom: iotion 5.0. unguent. emoll. 50.0. — G. C. C. v I. V teh letih ie take mozolje pogosto opažati. M pozneje sami od sebe po-neba?3. — Poskusite fib mazati z Inotlol-mazilo. katero dobite v vsaki večii lekarni.
—	Skrbite nadalje, da bo odvajanje redno. Tudi e ovarijalnhni tabletami lahko poskušate vplivati na presnovo. —
Vojni oškodovanci za svoje pravice
Na poziv »Odbora vojnih oškodovancev
(prečanov) v Mariboru« se ie vriil v nedeljo dne 4. tm. skupni sestanek vojni oškodovancev v prostorih Narodnega doma v
Mariboru.
Ob precejšni udeležbi sotrpinov vojnih oškodovancev je pozdravil predsednik g. Fr. Novak s primernim nagovorom navzoče in poročal o težnjah za dosego pravic, ki jih imajo vojni oškodovanci. V svojem poročilu je omenil, da se žai od naših gg. pre-črnskih poslancev do danes še nobeden ni z uspehom zavzel za te trpine, ki so med vojno in po vojni prišli ob vse svoje imetje. Nadalje ie povdaril, da leži krivda tudi v neprestanem menjavanju vlad, ki ne pridejo do tega, da bi izdelale nov zakon za vojno odškodnino ali pa vsaj obstoječi zakon, ki velja samo za Srbijo in Črno goro, razširile na celo državo.
Predsednik je tudi navedel, da je odbor vsakokrat, ko so prišli gg. ministri in drugi poslanci v Maribor, zaprosil iste po depu-taciji za pomoč. Obljubila se je pomoč, a žal, ostalo ie do danes le pri obljubah. Z ozirom na to nam ne preostaja nič drugega, nego zopet apelirati na vlado in gg. poslance ter jih opozoriti na krivico, ki se godi že deseto leto po ujedinjenju našim državljanom.
Poročilo predsednika je bilo z odobravanjem vzeto na znanje.
Na to ie podal tajnik odbora g. Oroslav Rakuša izčrpno poročilo, koliko vlog in spomenic se je že izdelalo ter poslalo raznim merodajnim činiteljem in vladi; na te vloge izvzernši častno izjemo g. ministrskega predsednika Velja Vukičeviča ni prišel še noben odgovor.
Finančno poročilo ie podal odbornik g. Josip Cijan. Iz tega se ie doznalo, da odbor žrtvuje razen svojega požrtvovalnega dela vsled majhnih prostovoljnih prispevkov tudi precejšnji del iz lastnega v kritje stroškov, to ie poštnine etc
Gospod Cijan kot izkušen borec za dosego pravic je predlagal, da se razen danes sprejete in odposlane spomenice odpošljeta še vsaj 2 delegata v Beograd, katera bi še posebej opozorila vlado in vse šefe poslanskih klubov na veliko državno in kulturno važnost povračila vojne škode.
Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet, bržčas pa ne bo izvedljiv, ker ti nesrečneži ne morejo prispevati toliko, da bi se tudi potni stroški v Beograd krili.
Prečitana in soglasno sprejeta je bila sledeča »Spomenica« katera se pošlje s posebno prošnjo vladi oziroma ministrskemu predsedniku, vsem gg. ministrom, predsedniku Narodne skupščine, načelnikom poslanskih klubov ter gg- velikim županom in predsednikom oblastnih skupščin v Mariboru, Ljubljani. Zagrebu, Karlovcu, Osjeku, Vukovaru. Nov. Sadu, Splitu, Dubrovniku, Tuzli, Sarajevu, Mostaru. Travniku, Banja-luki. Bihaču in ki se glasi:
Vojni oškodovanci (prečani) so sklenili na svojih sestankih razven že predloženih vlog »Spomenico«: z dne 25. aprila 1925., ter »Klic revnih« z dne 1. decembra 1925, na katero se zopet sklicujemo, še sledečo
SPOMENICO
Vsi trpini, vojni oškodovanci, — nad 1.500 družin — iz Primorske in Koroške, državljani SHS zahtevajo na podlagi Vidov-danske ustave, ki zagotavlja vsem državljanom enako pravico, da se jim prizna in nakaže vojna odškodnina, Kakor se je to zgodilo sodržavljanom Srbom in Črnogorcem.
Zato pozivajo slavno vlado in odločujoče činitelje, da v svojem socijalnem čutu in državnem interesu v zavesti o velikem vzgojnem pomenu tega dejanja za slučaj zopetne mogoče vojne ugode zahtevi, kakor so to storile druge države.
Vse gg. načelnike poslanskih klubov, poslance, velike župane in predsednike oblastnih skupščin prosijo, da se zavzamejo 7.a njihove pravice, ter prepričajo vse mero-dajne faktorje o veliki kulturni, socijalni in ekonomski važnosti vojne odškodnine, o kateri bodo še poznejši rodovi govorili in črpali duševno moč za pravilno vzgojo svojih otrok.
Podpisani odbor pripominja.
da je pretežni del omenjenih družin (vojnih oškodovancev) po rojstvu državljanov SHS, ki so služili ter si prilorili borno imetje na danes po Italiji zasedenem in Avstriji pripadajočem ozemlju in da je vsa prečanska javnost prepričana o upravičenosti do odškodnine, ker so ti reveži brez svoje krivde zgubili večinoma vse svoje imetje. Utrpeli so še večjo škodo, kakor oni. ki so jih zadele elementarne nezgode!
Ker je vsaka vlada do sedaj takoj priskočila na pomoč oškodovancem po elementarnih nezgodah, upa. da vlada priskoči konč-
no na pomoč tudi nesrečnim vojnim oškodovancem (prečanom), kateri niso izgubili svojega bornega imetja samo začasno, temveč za vedno. Odbor vojnih oškodovancev opozarja vse merodajne faktorje, da trpijo krivico vojni oškodovanci (prečani) sedaj že 10 leto po ujedinjenju.
Vsled tega se je v času zadnjih volitev slišala marsikatera trpka opazka na ta račun, kar gotovo ne more biti v korist in ugled države.
Da se končno odpravi ta krivica, ki se radi dolgotrajnosti naziva že kot »državni madež« predlaga odbor vojnih oškodovancev v Mariboru:
kraljeva vlada blagovoli odrediti:
da se nemudoma zbere vse prijave oškodovancev (prečanov), katere ležijo zbrane v dobi od leta 1919—1922 pri ministrstvu za
socijalno politiko in pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani;
da se vse zbrane prijave izročijo »Komisiji za ratnu otštetuc, da jih pregleda, u-gotovi njih upravičenost in določi svote o odškodnini ter da se k tej komisiji pokliče tudi eden tukajšnji odbornik kot eksport;
da se pri ministrstvu pravde izdela zakonski načrt, bodisi za uvedbo novega zakona o vojni odškodnini, ali pa za razširjenje sedaj samo za Srbijo in Crnogoro veljavnega zakona na celo dTŽavo;
da se zakonski načrt čimpreje preda »Zakonodajnemu odboru« in »Narodni skupščini« v presojo in uzakonitev.
Končno prosi podpisani odbor na zahtevo vojnih oškodovancev, da se mu sporoči u-krep, ki ga cenjeni naslov na podlagi te spomenice stori, da zamore obvestiti o istem vse sotrpine v pomirjenje.
Inž. C. Jeglič, prof. kmet. šole na Grmu:
Vrtnarska šola v Sloveniji
Ze pred nekaj leti se je pri nas resno razpravljalo o ustanovitvi vrtnarske šole. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki je v povojnih časih razvilo živahno delavnost tudi v propagandi vrtnarstva, se je tedaj dogovarjalo v tej zadevi z mariborskim vrtnarskim podjetjem Džamonja i. dr., ki se ie ponudilo, da na svojem posestvu otvori vrtnarsko šolo, ako bi jo država dotirala s primernimi prispevki. Država pa ni hotela dati nič in tudi gospod Džamonja se je kmalu premislil. Tako je ta važna reč na tihem splahnela in se je do danes že skoraj popolnoma pozabila. Značilno je, da se je v naši javnosti o vrtnarski šoli, ki bi imela za Slovence naravnost silen gospodarski in kulturni pomen, doslej govorilo še bore malo. ^ Medtem je država ustanovila v Novem Sadu vrtnarsko šolo, ki pa le životari in jo nameravajo v kratkem premestiti v Skoplje. Torej v celi Jugoslaviji ie le ena vrtnarska šola in še ta je brez pravega življenja. Čehi pa že leto za letom vzgajajo na svojih srednjih in nižjih šolah ponosen kader strokovno izšoianih vrtnarjev, Nemci imajo celo revijo visokih, srednjih in nižjih vrtnarskih šol. a kaj bi našteval, ko se pa Slovenci tako radi opravičujemo, da smo premajhen in preveč siromašen narod' Rajši odgovorimo na vpra šanje: ali ni ustanovitev vrtnarske šole za Slovence tako važna naloga, da se ji moramo posvetiti z vso voljo in prepričanjem ter jo čimprej in z lastnimi silami oživotvo-riti?
So pri nas gospodje, ki pravijo: »Le lepo počasi! Najprej moramo postreči že obstoječim kmetijskim šolam, izpolniti mlekarsko šclo in ustanoviti še kako drugo novo kmetijsko šolo, potem pa pride na vrsto vrtnarstvo!« To je približno tako, kakor če bi rekli premraženemu mladeniču, ki bi zelo rad šel takoi na delo, a nima obutve za ozeble noge: »Kar lepo pametno počakaj! Kupili smo ti že krasno zimsko obleko in še to zimo dobiš tudi prav dober čeveli za eno nogo, da ne boš popolnoma bos. Drugi čevelj dobiš prihodnjo zimo!«
Tisti gospodje, ki še nimajo dovolj pogumne volje za propagando vrtnarstva, očividno ne pojmijo in ne slutijo prav, kaj bi vrtnarstvo moglo pomeniti in dati naši do-rrcv"'ni. Baš Slovenci bi morali postati naj-agilnejši vrtnarji Jugoslavije. Poglejmo svoie vrtnarstvo!
Slovenske vrtnarje s temeljiteišo naobraz-bo lahko prešteješ na prste. Naši poklicni vrtnarji so večinoma samouki, ki sicer z žilavo marljivostjo in vztrajnostjo bojujejo svoj boj za obstanek in so zlasti na svojih
cvetličnih razstavah poslednjih let pokazali mnogo talenta in požrtvovalnosti. Toda je med njimi neka čudna, a razumljiva ozko-srčnost in ni v njih pravega duševnega vzgona. Ze dejstvo, da je v naših obrtnih vrtnarjih še mnogo premalo organiziranega duha in premalo strokovne idealnosti, pričuje, kako je škoda, da še nimamo Slovenci svoje vrtnarske šole. Marsikateri dragoceni vrtnarski novosti, katero so naši poklicni vrtnarji docela prezrli, so pripomogli do veljave šele privatni ljubitelii vrta. ki ne morejo strpeti, da bi pri nas doma še zmerom ostalo vse pri starem. Gredo včasih tudi naši obrtni vrtnarji v tujino občudovat življenja polne vrtnarske razstave in mogočne manifestacije smotrenega hortikultur-nega udejstvovanja. a doma se ne morejo otresti svojega malodušja ter skoraj nič ne skrbe za popularizacijo in propagando vrtnarske misli, čeprav .iim je znano, da se cvetlice ne prodajajo tako, kakor češplie in paprika na trgu. Tudi se motijo tisti, ki mi-s!iio. da naši trgovski vrtnarji v sedanjih razmerah služijo »mastne pare«; to. kar si pridobe je večinoma zelo trdo zaslužen in skop dobiček. In zato se mi zdi žalostno znamenje, ako mnogi naši obrtni vrtnarji gle dajo nekam postrani in iezno na Sadjarsko in vrtnarsko društvo, češ da so v tem društvu le konkurenti, ki njim odjedajo kruh.
Nimam nikogar, ki bi se ves posvetil organizaciji našega vrtnarstva. Nimamo niti najmanj enotnega pregleda, kaj bi nam ne smelo manjkati, nimamo nobenega gospodarsko in kulturno močnega programa za pospeševanje vrtnarstva. Nimamo vodnikov ki bi dajali pobudo in direktive, vzgajali z vrtnarsko idejo oduševljen naraščaj in mu kazali pot do ciljev, ki morajo biti naprednemu narodu vedno pred očmi. Koliko jih je med nami, ki poznajo evangelij o gospodarskem in kulturnem poslanstvu vrtnarstva?
Zadovoljni smo. da nam ljubljanske Kra-kovčanke pridelajo tako dobro solato »aj-sarco«. Zadovoljni smo. če nam domači trgovec preskrbi kolerabno seme, iz katerega vzrastejo zares kolerabce in ne kakšni spački, ki niso ne ohrovt, ne zelje in ne ko-lerabca. Skoraj nič se pa ne brigamo za to, da nam vsako leto gredo iz dežele debeli stotisočaki za seme, ki bi ga zlahka pridelali doma. Veseli nas. ko dobimo o pravem času karfijoico iz Italije. In hvaležno občudujemo radič, ki ga nam sredi zime prinese stara Neža iz predmestja, ki »trajba« svoi radič v »umetni toploti« zasmrajer.e izbe pod svojo posteljo. Ja, kar lepo tiho bodimo! Naši trgovski vrtnarji so že toliko skrbni
in vesstransko pripravljeni na konsum občinstva, da ti lahko vselej ob vsaki priliki postrežejo s primerno cvetlico, najsi praznuje svoj god kdorkoli: Špelca, ki hoče imeti samo bele cvetlice. Pepček, ki želi le to, kar diši, Mimi, ki ljubi rdeče nageljne, ali pa izbirčna modno linirana Katrca, ki jo gane le apartno modern kaktus, kakor ga še ni videlo oko____
Pa so vendar že tudi pri nas nekateri iz-prevideli, da ne smemo še dalje čakati na boljše čase, ki sami od sebe ne bodo k nam prišli nikoli. Premogočen je evangelij vrtnarstva. ki je drugim kulturnim narodom prinesel že toliko sreče in blagoslova ter bi tudi v naši domovini rodil bogastvo sadov, ako bi tudi mi imeli apostole, ki bi z ljubeznijo oznanjali in delali po tem evangeliju. Na zemlji živimo, kjer nam terenski, klimatski in tržni pogoji dopuščajo poln ln živahen razvoj vrtnarstva, a gospodarski, kulturni In posebej narodnovzgojni moment! naravnost zahtevajo, da pride čimprej do tega razvoia.
Ne smemo pozabiti, da nam vrtnarstvo ne nudi samo tega, kar je za pojesti, marveč se iz vtnega življenja, iz žarečih barv in dehtenja cvetlic prelivajo žlahtne moči, ki nai bi bile tebi in duši celega naroda ponos kulturnosti. Naši socijaini delavci včasih potožijo, da ni nič bolj značilno za našo revščino kakor to, da je v današnjih ljudeh tako malo duše. A malokateri se spomnijo, da nima srca, komur ni drago v samoti poslušati pesem cvetlic in se pogovarjati z njih lepoto, ki je tiha in silna kot dobra beseda matere otroku. Zato se mi zdi mnogo važnejše to, da pri nas še niso izumrle dekleta in mamice, ki iz srčne potrebe goje svoj na-gelic in rožmarin, kakor pa vsa slava tistih naših žensk, ki hočejo doseči priznanje svoje enakovrednosti z moškimi.
Niso torej zgolj materijelni, ampak tudi odlično kulturni in tehtno vzgojni momenti, ki nas nujno silijo, da še o pravem času in z vsemi sredstvi poskrbimo za napredek našega vrtnarstva. Moramo dobiti svoj, strokovno dobro izšolan in zmožen naraščaj vrtnarjev s širšim, z bolj zavedno ljubeznijo do svojega poklica in s pogumnejšo inici-jativnostjo. A po drugi strani ie treba s poukom in propagando vzgojno vplivati na široke plasti slovenskega ljudstva, da bo v večji meri razumevalo težnje vrtnarskega pokreta in uživalo njegove gospodarske in kulturne koristi.
Koliko imamo brihtnih mladeničev, ki bi se z veseljem posvetili vrtnarstvu, če bi se jim nudila za to priložnost! Vrtnarska šola v Sloveniji je najrealnejša nujnost! Že zato, ker danes v celi Jugoslaviji še nimamo pravega vzgojevališča za svoj vrtnarski naraščaj. Ta šola nai bi postala žarišče vrtnarske misli, centrala, s katere bi se usmerja! razvoj našega vrtnarstva ter širil duh krep-kejšega ustvarjanja in organizacije.
V Sloveniji ima sedaj edino kmetijska šola na Grmu tako zvane »vrtnarske vajence« ki po tri leta prakticirajo na šolskem vrtu ter dobe za silo tudi nekoliko teoretičnega pouka. Sprejme pa se na zavod vsako leto le en takšen vajenec. To je odločno premalo 'n je tudi pouk, ki ga tu dobe -vrtnarski vajenci zelo pomanjkljiv in nezadosten za bodočega vrtnarja, ki naj res kaj velja v svoji stroki. Cela Slovenija bi morala dobiti posebno, izrazito vrtnarsko šolo z vsemi najpotrebnejšimi učnimi objekti. Seveda, če bi ne šlo drugače, bi se novo ustanovljena vrtnarska šo!a vsaj za prvi čas morala nasloniti na katero izmed že obstoječih kmetijskih šo!. Uverjen sem pa. da bi se ta zadeva gotovo dala rešiti uspešno, ako se bodo merodajni čini tel ji z vso resnobo prepričanja zavzeli za ustvaritev vrtnarske šole.
| v preprogah, pohištvu in postelj- q i	ninah pri	■
i .Weka* Wk Št. 9. S
1 Ceni* orezplačno in noštnine orosto ■ i 0 C3BOBC3IOac=>aC3IOaC3aC3BC3
Pred o S' ustiavtif iii-sal'<< stroi s og ejte stroj
„Tr umph"
mode iO
Glavno zas opstvo iz Slovenijo
Ludvik Žitnik
Ljubi.ana, Kolodvor ska ulica dvorišče
Pozor ženini in neveste!
Žimnice
(matrace). posteljne mreže, ieleine postelje (iloiljve). otom&ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma. 80
Opozorilo,
Podpisana tvrdka naznanja vsem p. n. odiemal ceni, da naš potnik g. Gjuro (Oroslav) Crtalič ni več upravičen prejemati v imenu podpisane firme kakršnakoli plači'a.
C. Fiirst & sinovi, Pluj.
Znižane cene pri ,.Tribuna" za Božič
Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ogledate veliko izbiro vsakovrstni otroških vozičkov, igračnih vozičkov, stolec, iiolendarjet malih dvokoles in trcikljev šivainih strojev in .a dvo«u>c:>. useDn oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Ko-esa se shrajunlemo tndi preko zime - TRIBUNA F B L. tovarna dvo-;ol»-s in ntroških vozičkov. Ljubljana. Karovska cesta » - Cenik franko.
S. R. Mlnclov:
Atlantida
In ko so se blesteče ladje dvionile visoko v nebo — ob spremljevanju divjega rjovenja in tulenja razbesnele množice, ki je plesala po slikah najboljših umetnikov ter dragocenostih in svetinjah dvorcev in cerkva — je Zevs pritisnil na gumb in bučanje je pretreslo nebo in zemljo. Poslopja, cerkve, stolpi — vse se je zagibalo, vse se je zlilo v grozen krik in podiranje ter se je začelo pogrezati. Orjaški zelenočmi val se je vzpel na oceanu kilometer visoko in je plani! v odprto brezno, ki je še mrgolelo od ljudi in padajočih poslopij. Vse je požrla voda . . . ogromni, belo-glavj valovi so edini ostali na vsem sinjem prostoru kot spomeniki nad veliko Atlantido! . . . Srebrne trombe so zopet zadonele visoko na nebu in zračna eskadra je odplavala proti Evropi. Nasproti pa ji je že vstajala iz turkiznega vodovja kot brezmejna žolta pena — Sahara . . . Divjaki, odeti v živalske kože, so dvigali glave v nebo in padali na obraz pred čudovitim prizorom! Tako so se pojavili v Evropi prvi bogovi. Visoko na nepristopnih skalah si je
postavil ZeZvs dvorec in odtod in tu ie vladal svet in se je zabaval s prijatelji!«
Profesor je obmolknil in vzdihnil.
»Kakšna slika ... v resnici Zevsov razmah! . . .« sem dejal, ves prevzet od silnega vtisa, ki ga je napravilo name profesorjevo pripovedovanje.
»Da, da, prijatelj! ...» je rekel Ivol-Žin in se z dlanjo dotaknil mojega kolena. »Ni čudežev — in vse je čudež na svetu!«
Pomenkovali smo se še kake pol ure, nato sem se jel poslavljati.
»Vas pa spremiva! . . .« je dejal profesor in vsi trije smo se odpravili proti izhodu.
»Veseli me, da sva se dobila, prijatelj, in da sem se seznanil z vami, profesor.« sem se obrnil k svojima spremljevalcema. »Že dolgo nisem preživel tako zanimivih uric kakor danes z vama! .. .«
Profesor se je lahno poklonil.
»Tudi mene veseli,« se je oglasil moj prijatelj. »Kakor da me je obdalo s svežim zrakom! . . .«
Pri izhodu sta me oba ljubeznivo spustila naprej. Enooki čuvaj je zarožljal s ključi in mi je odprl vratca. Stopil sem na ulico b izvoščku, ki me je čakal.
»N; dovoljeno!« sem začul za svojim hrbtom čuvajev glas. »Pojdita nazaj!«
Ozrl sem se. Oba moja spremljevalca sta stala na oni strani omrežia: vratca je čuvaj zaloputnil in zaklenil.
»Ciklop Polifem! . . .« je dejal skozi zobe moj prijatelj. Zagrabil je za omrežje in ga potresel.
»Pustite!« je zapovedujoče rekel profesor in odstranil kosmato, silno roko Ivolginovo z omrežja. »Kmalu poletiva odtod na ladji ... Do skorajšnjega svidenja! . . .«
Obrnila sta se in se odpravila proti hiši. Zazdelo se mi je. da je Ivolginu obraz naenkrat upadel in da se je sesedel vase; profesor je stopal veličastno.
»Kaj pomeni to?« sem se ogorčeno okrenil k čuvaju, »zakaj niste pustili teh gospodov ven?«
Edino čuvajevo oko se je začudeno uprlo vame.
»Saj sta vendar blazna, gospod!...« mi ie odvrnil.
»Kaj?!« sem skoraj zakričal.
Moja. odhajajoča spremljevalca sta najbrže slišala moj vzklik in stn se ozrla. Ivolginovega obraza ni bilo spoznati — HI je zloben in prežeč: profesor je prezirljivo zaviha! nos proti nama. Da me ne bi videla, sem se skril za ču- j vajnico.
»Tri leta je že tega, odkar so gospod Ivolgin poštali iz zdravnika bolnik...« je nadaljeval čuvaj. »Vedno kličejo duše umrlih!«
»Kako je prišlo do tega?«
Čuvaj je skomignil z rameni.
»Kdo naj to ve? Pravijo, da je kriva ljubezen?!«
»Kakšna ljubezen?!«
»I, navadna neumnost . . . Profesor je baje imel hčerko, če ni bila nečakinja, iz ljubezni do nje ka-ii . . . Ar.to-nida da ji je bilo ime. Nekje je utonila, pa se je zmešalo obema! . . Saj ni čudo — v kaltfh časih pa živimo?!«
(Konec.)
Na osnovi mišljenja glavnega sani tetskega sosveta in odobrenja ministr stva še od 29 januarja 1908 z velikim uspehom uporabljajo proti kašlju, ka taru pljuč in bronhiju, tuberkulozi, gripi itd priporočenega vedno od vseh zdravnikov speoijalistov za notranje bolezni Dobite *a v vseb lekarnah in drogerijah Kjer ga ni, pišite na lekarno .Cara Dušana« — Knežev Spomenik. Beograd. 11826 a
Ustanovitev vrtnarske šole ie skupna zadeva obeh slovenskih oblasti, ki naj bi zato vzajemno pripravili vse potrebno. Naj tu omenim še eno vprašanje, ki je za začetek najvažnejše. Ker nam zelo primanjkuje pripravne in dovolj usposobljene moči, ki bi mogle prevzeti organizacijo in pouk na vrtnarski šoli ter obenem skrbele za splošen napredek našega vrtnarstva, je prva stvar da ljubljanski in mariborski oblastni odbor najdeta sposobne ljudi, ki bi se z vso vnemo in delavnostjo posvetili tem nalogam. Še bolj kot kje drugod bi tu bilo popolnoma napačno, ako bi se izvršitev te naloge poverila človeku brez potrebnega znanja in idealne agilnosti. Konkretno predlagam:
Da se dvigne naše zanemarjeno vrtnarstvo in ustanovi v Sloveniji vrtnarska šola. naj ljubljanska in mariborska oblast pošljeta čimprej po enega diplomiranega agronoma (ali absolventa srednje vrtnarske šole) v inozemstvo na vrtnarsko specializacijo. Ta specializacija naj bi trajala najmanj po eno leto. V najslabšem slučaju naj obe ob'a-sti skupaj še tekom nastopnega leta pošlje';-, vsaj enega agronoma-visokošolca na enoletni vrtnarski študij s posebnim naročilom, da prouči organizacijo in delovanje vrtnarskih šol v Nemčiji in na Češkem.
Je skrajni čas, da se vprašanje vrtnarske šole gane z mrtve točke in da se tedi pti nas začne sistematično pospeševati vrtnarstvo, ki bi moralo biti v največji ponos in korist majhne, pridne Slovenije
Porota
Nova smrtna obsodba pred mariborsko poroto
Maribor, 7. decembra.
Danes se je vršila pred mariborsko poroto ponovna razprava o umoru, ki sta ga 9 novembra 1926. izvršila Ivan Cahuk. evan-geličan, posestnik v Gorici pri Murski Soboti, in njegov 17-letni sin Kalman Cahuk tiad Zužo šavljevo. O tem tipičnem prekmurskem umoru zaradi borih 200 Din smo poročali povodom prve razprave, ki se je vršila v letošnjem poletnem zasedanju mariborske porote dne 8. junija, ter nedavno, ko je Stol sedmorice v Zagrebu ugodil pritožbi državnega pravdnika ter sodbo radi presenetljivega izreka porotnikov razveljavil in odredil za sedanje zimsko zasedanje ponovno razpravo. Zadeva je v glavnih potezah naslednja:
žuža Šavelj je gospodinjila pri vdovcu in posestniku Francu Balirju v Gorici, ker jo je njen mož zapustil. Nekoč je obdolžila Kalmana Cahuka, da je ukradel Din 200. To ob-dolžitev je morala plačati z življenjem.
Ko je dne 9. novembra 1926 odšel Franc Balir na delo v opekarno v Puconce, sta prišla okrog 8 Ivan Cahuk in njegov sin Kalman Cahuk mimo Balirjeve hiše. Po priznanju mladega Kalmana Cahuka je šel njegov oče Ivan Cahuk v hišo, sinu pa je naročil naj pazi, če bo kdo prišeL in naj tedaj močno zakašlja. Cez kakih 5 minut je prišel Ivaa Cahuk iz sobe; imel je v rokah nekaj krožnikov, kozarcev, kos črnega platna in krvavo sekiro.
Sin bi moral sekiro skriti in jo zakopati v gozdu, česar pa fant ni hotel storiti, ampak jo je zanesel nazaj v kuhinjo ter zbežal domov. Kmalu za njim ie prišel tudi oče in mu zapovedal, da mora biti tiho, za kar dobi obleko, gamaše in čevlje, ko pa bo odrastel, še posestvo. Oče je še povedal, da je umoril žužo. ker ga je obdolžila tatvine 200 Din. S sekiro jo je udaril par-krat po glavi.
Popoldne so našli Šaveljevo pri postelji na tleh pod kupom slame, mrtvo in vso okrvavljeno. Preiskava je bila zelo težavna, ker ni bilo mogoče sumiti neznanih storilcev. Cahukovi pa so dolžili na prav rafi-niran način druge, zlasti Franceta Slaviča in Matijo Brgleza. Obtožba pa trdi, da je krivda obeh obtoženih nedvomno dokazana na podlagi priznanja soudeleženega Kalmana Cahuka. čeprav stari Ivan Cahuk trdovratno zanika krivdo. Obtožen je tudi navajanja h krivemu pričevanju in hudodelstva obrekovanja.
Pri prvi porotni razpravi dne 8. junija 1. so bile porotnikom stavljena 3 vprašanja glede Iv. Cahuka na umor, glede Kalmana Cahuka pa glede direktne soudeležbe pri umoru ter glede hudodelstva obrekovanja. Ko so se porotniki prvič vrnili, so sporočili, da so se glede Ivana Cahuka izrekli za glavno vprašanje z 8 ne in 4 da, pač pa so vprašanje glede Kalmana Cahuka radi direktne soudeležbe, potrdili z 9 da in samo s 3 ne. Sodni dvor je nato porotnike opozoril, da si na ta način pravdoreka nasprotujeta. Porotniki so se vrnili k ponovnemu posvetovanju ter nato glede Kalmana Cahuka vprašanje soglasno zanikali. Ta izrek je tako sodni dvor kakor tudi ivditorij presenetil. Soglasno pa so pri obeh potrdili, da sta kriva obrekovanja, ker sta dolžila tega umora druge. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor razglasil sodbo, ki se glasi za Ivana Cahuka na dve leti težke ječe, za Kalmana Cahuka pa na 6 mesecev težke ječe.
Državni pravdnik je takoj vložil proti tej sodbi ničnostno pritožbo, ki ji je Stol sedmorice ugodil.
Današnja ponovna porotna razprava je trajala do večera. Tokrat se porotniki niso več zmotili pri postavljenih vprašanjih, ampak so potrdili krivdo Ivana Cahuka, ki je bil nato obsojen na smrt na vešalih. Njegov sin Kalman pa je bil oproščen.
Pred sodtiffep
«Sem fantič z zelenega Štajerja, sem vedno korajžen vesel,»
je prepeval pred par tedni po Ljubljani delavec Lojze. Pa je prihitel stražnik in ga odvedel s seboj. Lojze je priznal, da je bi! zaprt pri deželnem sodišču v Ljubljani šest mesecev radi hudodelstva tatvine. Ker so ga pa tudi v zaporu roke srbele, je ods nesel dve suknji. Fant je namreč snaži! pi= same, premagala ga je skušnjava, vzel je suknji in pobegnil.
Lojze bo moral zdaj prestati svojo staro kazen, pa še 14 dni so mu doiožiii, da bo vsaj v zaporu pustil tuje stvari pri miru.
Jfar&čiLcL in. ura dopisa- U&oc4, k, mahX oglasov, podale na, OoLasiu. odddtk JITTRA .Ljubljana, PrrJtniova, ul.4 Cckovn*, račun, partu* iraniUuc*. L/utlfaaajt 11J42
TaUfon, sbuvika, 2492

trgovskega, ali railoMMga. z*auya vsaka btsada Aer-tfcuatarujuvusA. Puu^.PristoAtna m fi/rofar- Uu pru^bi-tu, ji vpodati obtMtm, z narocdots,, sccu-J€ oblast lu-prtchafo
SfnUnaft af?1!^- oglasov za, pru-kod*jo sUviUu? JUTRA t*- zaJtl^oi, dan, pruL izidom, lisla, ob urt,.
P-ozntft, sprifih, oglase bodopru-
obitsu, v tasUdnjosUmlki' usta,.
Tdafon, štuulha 2492
pa kam
Autobus
Pavel Štele — U vo*i 8. t. m., danes ua praznik od 15. do 30. ure vsako uro od kavarne »Evropa« na Posavje do gostilne »Ro-govilca« ter nanj. S9tSM
Poieuovka
»sak petek, in najboljša
dolenjska in	štajerska vina
Gostilna in	kavarna Leon Pogačnik.
Vulkaniziram
iu vrste »vtogums ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa m mo torje P Skalar, Ljubljana.
Rimska eesta lt	12
Snežne čevlje io galoše
sprejema v popravilo tvrdka S. Tre-bar, Sv. Petra c. 6.
37513
Strojno pletiljstvo
razširjeno. prevzame volno r predelavo, od navadnih do najlinejSih izdelkov. — Naslov v oglasnem oddelka •Jutra«.	3»824

Biro »Central®
Vasina 6, Beograd, preskrbi najboljšo služinčad (a Beograd m deželo ter oddaja služb« kuharicam, biagaj-ničarkam, natakaricam, hiš-nam, godbenikom, slogom in rušim dragim uslužbencem. Ima posebni oddelek tadi za pisarniško o--obje ia službe.	37371
.Voi:
Vajenke
prebivalke sprejme >ika>, Krekov trg. 39822
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri provitiji tvornica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra..
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, solidnega sprejme s 13. t. m. M. Gjurin, salon sa dame in gospode v Kamniku. 39®1 kratek In dobro ohranjen, kupim ra primerno ceno, proti takojšnjemu plačil«. Ponudbe t označbo cene na naslor: Blaž Zupane. Laško 89064
Stenotipistinjo
izvežbanu, z znanjem slovenščine in nemščine — sprejme takoj večja pisarna v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.pod »Izvetbana«.
Fotografskega
pomočnika (co)
■umskega, sprejmem za samostojen posel. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Fotograf«. 39485
Trgovskega potnika
unesijivega iJ v Dalmaciji ter Hrv. primorja dobro uvedenega, sjirejraem proti 1(1% proviziji za žc vpeljani predruet. Kolekcija ni velika, posebno priporočljiva za one. ki imajo Se kako drago zastopstvo in vedno potujejo po teh krajih. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod • Nastop v januarju 1928».
39800
Kroj. pomočnika
za boljše stalno veliko delo sprejme takoj z vso ■ M-irbo v hiši Ivan Stupica, krojaški mojster, Dob pri Domžalah.	89802
Oskrbnika-viničarja
absolventa vinorejske in •adjarske šole, s prakso, pridnega in poštenega — -prejmem v stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače _ pod -Novo mesto« na oglasni o Melek »Jutra«. 39805
Čevljar, pomočnika
poštenega, ki je zmožen vsega dela in ki bi imel veselje voditi malo čevljarsko delavnico, sprejmerj. Plača in drugo po dogovoru. — Kristančič, hran), Savsko predmestje št. 34.
39836
Učenko
14 let staro, zdravo, z dobrim šolskim spričevalom, sprejmem v trgovino meš blaga. Prednost ima hčerka železničarja. Ponudb« pod »Mešana trgovina« na ogl. oddelek »Jutra«. 39276
Učenko
]»»tenili staršev, sprejmem lakoj za manjšo trgovino 7. mešanim blagom na <le-želi. Hrana in stanovanje v Mfi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jetra« pod šifro »Pridna 10».	39S10
Brivskega
pomočnika
popolnoma samostojnega — •ptejmem takoj ali i<ozneje
kot poslovodjo. Tedenska plača 150 Din in vsa postrežba. Filipič Anton. brivec., Črna, podružnica Mežica in Zerjan, Koroško.	39771
Pisarniškega
uradnika (co)
sprejmem takoj. Ponudb« z lastnoročnim podpisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »S. M.»	39681
Služinčad
kuharice, sobarico, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — sko se zglase v biTOu Ekonomije. Beograd, Visana 11 35031
Trgov, vajenca
pridnfga, poštenega, kateri ima res veselje do trgovine. sprejmem. Taki. kateri so dovršili najmanj 2 razr. srednjih šol. imajo prednost. — Lastnoročno pisane ponudbe je poslati nu tvrd-ko V. Avsec, trgovina r. mešanim blagom. St. Vid j:ri Stični, Dolenjsko. 39367
Šoferska šola
daje pouk ln izobražuje praktično ln teoretično kandidat« samostojne šoferje. Pouk je temeljit m uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratia. Natančne informacije v avto-šoli, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon 11-95.	76-a
Dekle
se ieli učiti kuhati v hotelu ali boljši gostilni v Ljubljani. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do kuhe«. 39-353
1 'I'i
tia
Deklica
z dežele, 15 let star«, revnih staršev, zelo poštena, se ieli učiti r kakšni trgovini ali kakršnekoli obrti Ponudbe na Mileno Jnrko-Tič, Laško.	39753
Absolvent
stavbnega oddelka tehnične sr. šole, vojaščine prost, reši v izdelovanju umetnega kamna, kakor brušenja, poliranja itd., želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čimprej 79». 89679
Dekle
ieli službe v restavraciji ali gostimi, da bi se priučila kuhati. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
39781
Trgovski pomočnik
mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi Na stopi takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
39498
Vajenec
t dobrimi spričevali, se želi učiti pekovske obrti v mestu. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra.- 39812
Moške obleke
prav dobro ohranjena, na-urodaj za 350 Din. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
39862-a
Stare obleke
prodam med 12.—13. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	39701
Peri«
gosje, račje, kokošje in purje proda vsako moožiuo m po najnižji cent tvrdka E V ajda, Cakovee, Bedji mur;e. Teletor. St 86. 60. 3
Za 3000 Din
prodam dobro ohranjeno jedilnico. — Informacije pri ..radu n» velesejma. 39686
Najprimernejše božično darilo
za vsako inteligentno varčno gospodinjo j« sve-tovnoznam in brezkonku-renčni sesalni aparat prah ELEKTRO LUX. — Navaden dopis zadostuje za. brezobvezno io brezplačno demonstracijo aparata Za-stojistvo sa Slovenijo ima Stanko Zadnok, Ljubljana, Selenbnrgova 7'H (Jadran, sko-podunavs^a banka.)
396S9
Dekle
pošteno, marljivo, «>!idno in čisto, ki je že sluiiilo v boljših hiiabj ki z.ia dobro kuhati, pospravljati sobe,
sprejme takoj manjša, obi-telj. Irena Bali. Karlovac.
snm
Boljše dekie
ki zna kuhati iu i«sprav-Ijati. sprejmem. Pogoj samo dobra izpričeval. Naslov fiove oglasni odd,'ek c Jutra..	39870
Natakarico na račun
ki bi opravljal* tudi druga hišna dela. sprejmeta. — Ponudijo naj s« pridne in t.j5tene, zinoine slovenskega ia aeutSkef* Jezika. — Nastop takoj. Naslov )<ive oglasni oddelek »Jutra«.
Brivski pomočnik
^obor delavec, lahko takoj dobi stalno siuibo Gabrijel Vajt, salon za dame in V o spod e v Kranju G?h>05
Brivski pomočnik
• iuber delavec, ki zna striči tudi na bubi, lahko do-M takoi stalno službo s "rano in stanovanjeai v h® tor plačo po dogovoru Karel Poležal, brivec. Je-ži'-a štev. 56 pri Ljubljani.
SP716
Hotel, vratarja
zmoin-ga ee-mš ':ne in ita-
lijanlčine. s kavcijo ter dobrimi spričevali sprejme hotel StrnkeTj.	39*45
Šiviljo
sprejmeai na doni za krpanje. — Zrinskeia cesta 13.
S8T89
Ženska
prosi stranke, da bi hodila ribat. Naslov- Ivana Hate-žek. Kette-.Murnova št. IS.
3^785
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezik«, stenografije ter strojepisja, želi kjerkoii službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praksa 99».
39S13
Elektromonter
izučen, vešč inštalacijskih in strojnih del, želi primerno službe. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«. 39833
Službo oskrbnika
ali paznika nad delavci pri kaki starejši baljši družini želim za brezplačno stanovanje, nekaj zemlje in kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra». 39777
Razprodaja
različnega hotelskega pohištva. posteljnine, odej, porcelana, stekla in srebr-nine se vrši 8 decembra ob 3. uri popoldne v zdra. vilišču «Rikli» na Bledu
39705
Moderne spalnice
v najfinejši izdelavi ima po jako nizki ceni naprodaj Ig. Repše, Ljubljana. Poljanska 21.	89759
Drva
nrastova. parketne odpadke jd žage ter met.ka drva po utfct een' dostavlja o* dom i tarna iag> V Beagnettl Ljubljana z» eoreni^ktm kolodvorom
Službo kuharice
želim v tovarni, pri kaki veliki farni cerkvi, v kakem trgu, ali kraju kjer postajajo vozniki in delavci ter bi bilo sploh dosti za kuhati. Vzamem pa tudi gostilno na račun Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
09776
Absoiventinja
trgovske akademije, vešča slovenščino in nemščine — želi službo praktikanUnje in gre v začetku brezplačno. Ofertc na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Začetnica 196».	39859

Agilne zastopnike
•prejme v vseb krajib Slovenije ;n Pre.murja »volov aa zavarovalnica Ponudbe na Ofla^ni odtelek «Jutra» pod »Dober cislu-2ck».	37364
Korespondenco
v raznih jezikih urejujem. Vzamem tudi na dom. Ponudbe ca oglasni oddelek e.lutra« pod šifro .Solidno št. U«.	88611
Suknja
rjava, sreduie velikosti, težki gojsetji štev. 42 in nizki čevlji št. 34 poceni naorodaj. Naslov v oglas, ■»lilelku Jutra*. 39787
Majhne sodčke
od 15—401. iz klanega bukovega lesa. nove, nudim. Pismene ponudbe na oglas ■ddelek »Jutra« pod šifro
•Sodčki«.	' ~
Kožuhovinast
damski plašč
(Fohlen), popolnoma nov. riristnint perzijskem ovratnikom naprodaj za 9800 Din Mostah. Vudmatska ul. 7.
39680-a
Knjigovodjo
a'i knjigovodinjo sprejme Ujetja za soudeležbo. vloži v podjetje večji kapital Cenjene ponn-Tl-e poslati na ogl. odd. Jura pod »Dravogr»<l» 3S«i38
Dipl. inženjerja
začetnika sfJ-ejm^m takoj p-izne.'e. Ponudbe t aa-vedN> zahtev na podružnico »Jutra« v Mariboru pod
»Diplom, inženjer*. 3J1770
Služkinjo
-rtdnjc starosti, ki zna tudi nemško. sx®j»*ra vsa dela. — Pojasnila n» Cankarjevem nabrežju št. t — od 6. ure naprej. 39849
Milijoni
se dajo zaslužiti na moj novi patentirani stroj za izdelovanje zidne, strešne ia votle opeke, katere ni treba žgati, torej polovico ce-uejia in boljša kakor »gina opeka, telim drutabaika ali drnUboico od 30.000 Din naprej. — Natančnejša pojasnila pod šifro »Mafra« na podružnico »Jutr»» v Maribor*.	99871
Zastopnike
spretne in izkušene, »prejmemo proti fiksni plači in proviaiji, n prodajo vrednotnih papirjev. Metrskih ur in drugih predmetov. Mesečni dogodek «5 .">—6001» Din zajamčen. — Zambulovič, Ljubljana.
Aleksandrov* c
Čevljarske vajence
-prejmemo. — Opoldansko hrano preskrbimo mi. •— »Voika«, Krekov trg. 39821
Diplom, učiteljica
poačuj« laičino i garaacijo za upeii. Injormacije »d
3—4 v Tavčarjevi uliei 4fIT 30855-a
6 stebrov
za ograjo, iz cementa, 1.7U m in 21 m izgotovljene lesene ograje ter železna vrata naprodaj v Slomškovi ulici »t. 6.	39793
Jedilnico
krasno izdelano in dobro
ohranjeno poceni prodam Naslov v oglasnem odde^u »Jutra«.	39797
Butare in kolobarje
IKipolnoma suhe po izredno nizki ceni nudi C e b i n, VVolfova ulic« l/S. IV
Steyer avto
tipa VII, športni blok 12/60, najnovejša zadnja os, popolnoma nev, s 7 sedeži, juksusna izpeljava, slučajna ugodna prilika in
Mercedes avto
10/25, šeetsedežui, Priac-Hcnril;-karo6«rija in krasna »menjevalna Raprta Putl-mann-I.imusine «a simski
čas, zelo ugodno naprodaj. Conjona vprašanja na naslov: Dr. Scherbanm, Maribor.	39792
Vse vrste divjačine
kupuj« mesnica Jager — Šolski drevored 1. 39636
Vsakovrstno zlato
knpu|# oo la.ivišiii; ene ah
Černe — juvelir
LJubljana. WoiIov» al 8
Lisičie1 golim Mu
m m drag« od divjačl«
supnje m zanesljivo dobrv plača B Zdraviu, Ljnblja na. Florijaaska uUc» št. 9 «7
Špecerij. prodajalno
na prometni točki v Zagrebu, dobro idočo, obstoječo 30 let, ■ Unovanjem sobe, kuhinje in pritiklin, lokal z izložbo, štelaže, vse lepo in maaivno, pravica H točenje in ttafika, stanarina mesečno 1260 Din t ugovorom, prodam radi odhoda z blagom in inventarjem kakor stoji za 40.000 Din. Takojšnje ponudb« oa naslov: Franjo Savnik, trgo-vac. Zagreb. Paatovčik 80 S9661
Steklarstvo
Trgovino stekla, porcelanu, okvirjev itd., v prometnem kraju, dobro vpeljano, prodam r»di prenetja drugega posla. — Informacije in dopise na: Muko Trček, Ljubljana 1.	89419
Lokal
primeren za pisarno, želim v sredini mesta. Ponudbo ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Iuterurban>. 89417
Dinamo stroj
ali elektromotor
za istosmorai tok 220 ali 300 voltov, od 1—3 K S, prav dobro ohranjen, kupim Ponudbe f navedbo izvora, tovarniške Stev in letnico izdelave, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elektrostroj«. 89500
Dvosedežni voziček
lahek, za poniji, kupim.— Pismene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček«.	S9855
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po pov zetjn franko od 4 kg dalje Franc KoUeritsch, A(«če ori Gornji Radgoni S49I8
Jedilnico
dobro ohranjeno, kupi G»> brijelčič. Ljubljana, Flori-janska ulica 39/1. 39S17
Hlode
brkove iu brastove kupu-jem v vsaki množini in >rodajam vsakovrstne par-tete, rezan les ter drva in žaganje. Ivan Sika, Ljubljana," Metelkova nlica 4.
30862
Generator (Dinamo)
in motor tvrdke Siemen*-Schuckert za 110 voltov napetosti in sicer: Generator Fype G M F 15 b za 7 5 kw, i kompletno »klo. palno ploščo, motor G. M 85 za 1 7 kw, vse rabljeno ali dobro ohranjeno, proda ugodno Gozdni urad K. Auersperga, Soteska p. Straža pri Novem mestu.
39659
2 bosanski preprogi
novi. po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39464
Kapok
za polnjenje blazin, v zalogi v vsaki količini pri Rad Sever, tapetnik Marijin trg 2.	39320
Primerno za Božič
Zelo dober gramofon, fiife znamke, s ploščami zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
30387
Plišasto jopo
rjavo, lepo. novo in rjav plašč iz blaga prodani. — Pojasnila daje hišnica na Miklošičevi cesti štev. 18.
398S1
Zimski plašč
za damo srednje postave prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Dobičkanosno
podjetje
naprodaj Potreben kapital 150.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «150.000«.	S9M7
Šivalni stroji
v veliki izberi, bal dospeli in to najfinejši -in najboljši z večletnim jamstvom. — Pridite in kupite! Cene solidne, prodaja tndi na oboke. Pouk v vezenju brezplačen. L. Rebclj. Kranj.
39749
Radio - aparat
prvovrsten, dvocevni, nosil-ni u turiste in 1 zvočnik po nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39732
Moško kolo
»Eska«. trpežno predvo;no blago, prodam za 1800 Dm. htotake tudi predam žele-•<M1 štedilnik in rr»r»" mmdajoč« eevi za 120 Din. Kaslov v oglasnem oddc'ku »Jutra«.	39764
Mesarsko stojnico
prodam. Pojasnila v pisarni dr. Počka na Sv. Petra costi.	8S83S
Dobičkanosno idejo
prodam samo serioznemu reflektantu z gotovino. — Podjetje je razen male državne dajatve davka prosto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Milijonska ideja«. Znamke za odgovor je ponudbe priložiti.	39872
Zastor!
za okua, iz močnega blaga, skoraj novi, poceni &apro< daj. — Sfiligoj, GledaMSka ulica 7/III.	39S56
Štajerska posestva
nakup in prodajo hiš, gostiln. trgovin, najemnine, posojila m parcelacije posreduje hitro pisarna Zagorski, Maribor, Tatten-jacliova ulica 19. 39775
Hišo s trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano, v jako prometnem industrijskem kraju prodam Hiša in zaloga blaga 240.000 Din. Takoj plačljivo samo 140.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«.	3972S
Tvorniško poslopje
solidno zMano, v velikosti 400—600 m1 takoj kupim ali vzamem v najem v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na og'a»ni oddelek »Jutra« pod »Industrija 1928». 38683
Gostilno
oddam takoj proti kavciji na račun osebi, ki ima lično osebno pravico. Prednost Imajo resne priletnejše žonske, ki so razumejo tudi v kuhinji. Podrobnosti in pogoji v Delavski pekarni vsak dan do 12. decembra t. 1. med 12.—14. uro, ali od med 14,—15. uro v Produkciji na Tržaški c«. sti. — Pismene ponudbe na naslov: Pran Koren, LJubljana — Slan in Dom.
39791
Gostilno
oddam za več let v najem v sredini Ljubljane, na zelo prometni točki, proti nizki najemnini tistemu, ki odkupi inventar. Samo pismene ponudbe pod »40.000» na Aek »Jutra«
39827
oglasni oddelt
2 — 3 gospodične
SfVejsaem na hrano in stanovanje v krasno sobo — v sredini mesta, > 1. Jan. 1028. Naslov pove ogUenj oddelek »Jutra«.
Stanovanje
4 sob s pritiklinami in ko-olttico oddam a X jan. — [oslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	39691
Uradnica
Ieli sobo a elektr. razsvetljavo. v bližini pošte., e 1. jan. — Ponndbe s navedi«
cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro cKinfa«.
39794
V vili oddam
S veliki, opremljeni, zračni sobi, gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3977S
Kontrabas
poceni pteda J. Medvod — Ljubljen* Vil. Ceeta D)4.
tam
Violinski bas
proda podoficirska čitalnica 39. pešad. puka v Celju.
^Lekcija«
Pjuuo	prejela. Pro-
sim odgovor pod isto šifro aa orlauri oddelek »Jntra«
3977»
Zakonca
brej otrok, iščeta opremljeno sobo s souporabo kuhinje za takoj ali pa s t. januarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod
»Zakonca«.
39737
Kopito*
Družabnico
e manjšim kapitalom išeom za mešano trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soudeležba«.
39T71
Gospodična
Seli 6000 Din proti dobrim obrestim in garanciji Ponndbe na oglasni oddelek »Jutru pod značko »Zanesljivost 20».	89820
Pošten obrtnik
želi 15 000 Din posojila za sezono 4 mesecev. Varnoet zajamčena, obresti plačam za celo leto. Ponudbe pod »Obrtnik 15.000» na oglasni oddelek »Jutra«. 39637
'iti
Sostanovalca
solidnega gospoda, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39790
Sobo
i elektr. razsvetljavo ia posebnim vhodom oddam opremljeno ali prazno — samo boljši starejši gos[»> dični. Sailov pove oglasni oddelek »Jutru«. 89706
Gostilno
vzamem takoj na račun. — Imam nek?.j kavcij« in lastno osebno pravico. Ponudbe pod »Agilna 88» na ogl. oddelek »Jutra«. S9960
Specerij. trgovino
na ljubljanski periferiji oddam z Novim letom v najem. proti plačilu za eno ieto niprej. Ponudbe pod »Din 10.000» na oglasni oddelek »Jutra«.	39874
Dve prazni sobi
skupno ali posamezno — s ali brez oskrbe odda takoj Puc, Stan in do«, Trfa*ka cesta 28/11.	3984«
Stanovanje
sobo in kuhinjo v na periferiji oddam za Din mesečno lo odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3!W86
Manjšo hišo
dobro ohranjeno, v Prometni ulici ali ob progi električne železnice kupim Dopise na naslov: KoSto-maj, brive« v Zagrebu — P.ica 104.	»740
Lepo posestvo
vse v dobrem stanju, ki meri 25 oralov, prodam. — Naslov pove uprava Jntra v Celju.	S9755
Kupim zemljišče
v okolici Celja proti Voj-niku, V6—1 orala. Ponudbo pod »Pokoj« na oglasni oddelek .Jutra«. »497
Valjčni umetni mlin
s stalno vodno močjo, v najboljšem stanju, na prometnem kraju poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39461
Sobo s kuhinjo
oddam v Zeleni jami, Ljubljanska ulica 223. ' S9788
Opremljeno
stanovanje
3—3 sob, po možnosti s souporabo kopalnice, električna luč. parket, ne daleč od mesta, želim sa takoj. Putcdbe na upravo pol »1'lačam dobro«. 39667
Stanovanje
oddam T novi Uiii v Zuleni jami št. 276.	39842
Stanovanje
2 sob, kuhinje in jedilne shrambo, z balkonom oddam tako) v najest na naj-lepffcm delu Podrožnika. — Električna razsvetljava. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Stanovanje
a—S sob B pritlkHnami želi mirna družina S otrok. Naalnv na oglasni oddelek »Jutra« pod iifrn »Stanovanje 2». 39S39
Žaga
tu električni pogon, s poi-nojermenikoui — moderno urejena. » približno 2000 m' okroglega lesa. v večjem mestu Slovenije ugodno naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37568
Hišo
novo. enodružinsko, s takoj praznim obširnim stanovanjem ugodno prodam na Dunajski cesti — Stožice pri Ljubljani. — F. Jerfco, ernuče-Ježica.
Avto «Ford»
v najboljšem stanju prodam. Pismene ponudbe p-- 1 »Garantirano* na ogl«. > * delek »Jutra«.	89b'>4
Štirisedežen auto
m.to rs hijen novejšega tipe. k»pim Ponudbe s točnim opisom in ceno na ocl
odd »Jutra« pod »Lahki
štirisedežni avto« 89665
Zemljišča
18.700 m!, v krasni legi, prodani. Ponu.lbe M oglas, oddelek »Jutra« pod fifro »Trnovo«.	39858
Gostilne:
Hiša z gostilno — center Ljubljane. Klet. Din «00.000.-Hi« > roetilao — rente,
vrt. Din »0.000.—. Hiš« > gostilno. Din SflO^ffO. »POSREDOVALEC«, Sv. Petra c. 18.
Stanovanje
želim za takoj. Dam dobro nagrado. Kos, hotel Llofd - Ljubljani.	39845
Stanovanje
»ob s pritiklinami. pralnico in oeknj vrta oddam v Dev. M. v Polju pn postaji Najemnina «00 Dhs. Naslov ogi«ne«u oddelku Jutra 39720
8 dijakov
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. S»784
Stanovanje
ene ali dveh sob. kuhinj« in vseh pritiklin. želim v bližini sv. Jakoba. Plačam event. nekaj naprej. Cenj. ponudbe na modni salon »Pompadour« — Florjanska ulica 3.	39814
Stanovanje
2 eob kuhinje tn pritiklin žeH mirna in seftdna uradniško družina (3 članll brez otrok, s t. majem, februarjem ali ta takoj Cenjene rumene ponudb« pod šifra »Red In mir» »pre jem s i* nrijaznostl trafika na Mari. jinera trgu.	39672
Stanovanje
2 sob. kuhinje in prit {kita oddam takoj — Kamenita mina, Zg. Slika IT.
Opremljeno sobo
v sredini mesta, s posebnim vbodom želi gospodična a t. januarjem. Ponudbe na »Sana«, Selenburgova št. 7.
3981«
Prazno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj v novi hiši. Pot v Rožno dolino S. Cena primerna.	39801
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3979«
Opremljeno sobo
zraven sodnijo oddam boljšemu gospodu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.
Mlado gospodično
sprejmem kot sostanovalk« — Separatni vhod, popolna neodvisnost. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39772
2 opremljeni sobi
asa t dvema, druga manjša z eno posteljo, lepi in zračni, v novi hiši, s «©-uporabo kopalnice oddan takoj v Zgornji Šiški. Naslov pove oglMBl oddelek »Jutra«.	39WT
2 gospoda
želita a 15. decembrom sobo blizu obrtne šole. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «15. december 2».	39719
Dve sobi
ta pisarno aH obrtne svrhe oddam s 1. januarjem 1928 v Selenbutgovi ulici. Ponudniki naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za januar«.
38841
Proti dobri plači
želim S lepi sobi ta take].
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Beograd«.
Klavirji
To vara* in taloga klavirjev, prv ovratnik laStnuMStov
raaližnlb tvrdk kakor tuli lastnih šadelkov Poseben oddelek ca »opravila Cgia. Sevanje in popravila ca keasomtorij in druge to-Stitnte Izgotavlja moja tvrdka. ločna postrežba is taerec- cene, tndi ca obroke. Izdelovalec klavirjev
R.VVarbinek, Ljubljana
Gregorčičeva ulica St. 5/1-39507
Kratek klavir
dobro ohranjen, 7 H" oktav, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3P308
Kratek črn klavir
pooeni proda Dobrajc, Maribor. Frančiškanska ul. 21
Opremljeno sobo
lepo, parketirano, r. elektr. razsvetljavo in posebnim vbodom oddam na Starem trgu lla/IL	39736
Opremljeno sobico
ledno, takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30823
Sobo
akromno opremljeno, snažno, išče soliden tvaoiSnik, ki plača naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39418
Sobico
a eiektričao raesvetija vo želi gospod a 1- januarjem. Ponudbe sa ogla*, oddelek »Jutra« pod značko «800».
S9S30
Prazno sobo
i posebnim vbodom, primerno ca pisarno, vzamem od hišnega gospodarja. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra« pod »Interurban«.
898-50
Prazno sobo
a posebnim vhodom jelici. najraje v bližini Dusajek« ceste. Ponudbe Ha oglasni oddelek »Jtztra« pol Mfrc »Cista 68».	30S68
2 prazni sobi
parketiranl oddam takoj v bližini Tabora. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra« 39834
Sobo
e 2 posteljama, v -r«dii>i mesta takoj oddani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
3S06J
Elegantno sobo
erlekiričeo razsvetljavo oddam t januarjem v Sp. Šiški. Manrerjova ulica 18. Cena 300 Din.	39844
'J'
Citre
itrrstne llalptolejcij. skoraj nove iu -večjo množino not za iste, skupno »U posamezno ugodno proda Josip Jerko, Sp. Domžale »t. 54.
8S906
Salonski gramofon
skoraj nov, e omarico ln
•50 ploščami prodam za, Din 1000 ter daljnogled za 800 Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jut<ra». 39763
Planino
ali kmtek, le piav dober klavir kupim. Ponudbe na Bohoričevo al. 3, dvorišče.
3933T
Janka Zafuta
avw lake, Zagorje, prosim, da nataaai avoj naslov na hotel »Jekler«, Bled. 30825
Čraolaska
ki mi je (v ponedeljek pri odhodu malo pred 9. uro) naklonila tako lep pogled — kedaj Vas morem topet videti? Odgovor pod šifro »Dvor« na oglasni oddelek »Jutra«.	39730
1826
Dvigni pismo pod Tvojim polnim naslovom na glavni pošti.	39707
Samotar
Dvig uit« tšajno. Samotaria 30803
Marija
dvignite pismo pod »Lej«i zima«.	3984«

Kobilo
oddsuu Ukoj do julija 1858 v vso uporabo proti oskrbi rn reji Naslov v upravi »Jutra«.	39654
Otroško galošo
sem izgubila dne 5. dee. na poti od Nerodnega doma do Veretovškov« ul. 1«. Najditelja naproša«, da jo
odda v Verstovškovi nlici St. 1« — part-or. 39S4#
Gdč. ali vdovo
s posestvom, gostilno »H
kaj sličnega. želi poročiti SSletnl gospod, umirovijen podčastnik. Resne ponudbe
KB]lfiOV0dSt¥O
Državni ara<l„!k
U. k»teg., postava Gore-	nem tnrovekim na-
nj«, 48 let	.JJ^gJSHLto-
čuteč, pošt«, premožen .n	Wa7e volite so obrniti
i-Kte preteklosti, 4eh po-	naf^m vuke «bw-ročlti enako Ljubljančanko. ^^^ Vwn na razpo-
posestmco hise ali vsaj sta- ,	»Organizator., Ljub-
novanja. Pisma pod značko,	VI,8 Kamniška 20.
»S« ljubeaeo, »mpak zve- j	»jf
sto prijateljevo« n» ogls*. oddelek »Jutra«.
39778!
Soliden gospod
Depilatorium Venus
odatraajujo vse neljube dlake po obrata in živoUi
sasio^ojen. srednjih let, v j sploh, v 5 minutah, bret stalni službi, s prem oži-1 brttv*. C "	~
______ Cena £0 Dfn. Do
njem v gotovini, želi po- bito v lekarnah, drogerijth
""— —--------ia parfttjnerijati. V kraj«,
kjer ni, rupeHlja diskret no: Centralna taloga Ao
ttesc in varčno, samoetoj-no gospodinjo, s kakim posestvom, po možnosti bljtu večjejrs mestni. Vpokojene nra<laie« niso izkljuSea«. Resne obširne dojiš« prosim d« podružnico »Jutra« v Celju pod -Gospodar, stvo«.	3975!
fi
Gospodična
želi znanja z izobraženim gospodom (>B«ga »edenja — od 40—30 let. Velika ljubiteljica narave, dobra in praktična gospodinj«, e nekaj [iretnoženj*. bi si rada ustvarila Usten dom. ako najde sorodno du5o. — Xe-anonimne dopi»e na oglas, oddelek »JutTa« [fO'l f°i'ro «M*rlja».	39799
Vdova
žoli znanja s (Itrejšiu in-teligontom. Depiee na ogl. oddeltk »Jutra.- pod lito »Miroljubno««-..	ssfMs ni ki brezplačno.
cel Hribar, 8loveajgrr.de«.
3979®
Mobflife,
preproge,
linolej, zavese, po« steljoe odeje, namiz« no prte, postelj-ne vložke, žimnice, po» steljno perje in puh, blago za mobilije, iu mo. afrik, sploh vse potrebščine za posto^ ije dobite priznano eenei o pri tvrdki KAROL PREIS, i« zalojfi pohištva zdru« ženih mizarjev, Ma* ribor, Gosposka uli« ca 30. Ilustrirani ce»
Kdor dosedaj ni igral na srečke državne razredne loterije iz srečne prodajalnice srečk
M. V« Prokiča, Beograd,
Teodosiieva ulica 10
naj takoj naroči vsaj eno srečko za 15. kolo, ker mu vlogu Din 200 po sreči ne more propasti.
SEDAJ VSAKA SREČKA ZADENE.
Spored dosedanjih 47.600 velikih dobitkov v dinarjih:
2 po 1,200.000, 2 po 500.000, 2 po 400.000, 2 po 300.000, 2 po 250.000, 10 po 200.000, 2 po 100.000.
10 po 80.000. 8 po 60.00ii, 4 po 50.000, 24 po 40jQU) 38 po 30X100. 2 po 24.000. 46 po 20.000.
4 po 15.000, 112 po 10.000. 34 po 8.000.
10 po
.300 po 30 po
430i) po
6.000, 3.500. 3.000. 1.500.
210 po 1.000, 57500 po 500. 2.400 po 400, »400 po m IMA TUDI
202.400 vlog — dobitkov po 200 Din, tako da nobena srečka ne
ostane v »bobnu«. .
Na 250.000 srečk je 250.000 dobitkov.
Žrebanje prreg« razred« bo II, jammj« 1928. leUu
Prodaja srečk prvega razreda prične 9. decembra 1927.
Cene so za: 1 dvojno 200 Din; 1 celo 100 Din: 1 polovico 50 Din in
1 četrtinko 25 Din.
Naročite takoj 1 srečko pri M. V. PROKICU, Beograd. Teodosijeva
ulica st 10.
Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija
frande Derenda
Gradišče 4 nasproti dramskega gledališča
Predno kupite, prepričajte se o naših cenah! Najprimernejša darila za Miklavža in Božič!
\
[01119113
! E
1 i
L
PET KORISTNIH UGODNOSTI trajne ondulacije »Raso« original
z oljnatim ovojem.
I.
Uporaba olja pri trajnem kociranju prepreči popolno presušenje las, ker je vsak las obdan med prepariran jem z oljem, ki deluje kot protisredstvo popolnega izsušenja lasne maščobe.
IL
Izguba maščobe med trajnim kodranjem se izenači de« loma s tem, da olje nadomestuje lasno maščobo.
in.
Ako prva trajna ondulacija brez olja ni uspela, se lahko lasje v drugič brez škode trajno ondulirajo z uporabo olja, s sigurnim uspehom.
IV.
Kodrani lasje z oljem se ne lomijo, kar se sicer pri dru» gih sistemih po kratkem času vidi.
V.
Tok, ki vodi skozi transformator, zmanjša vročino na najnižjo stopnjo in so lasje po prepariran ju vlažni in mastni, kaT pri drugih aparatih ni.
BREZPLAČNO se lahko prepričate (Probevikler) pri
ED. PAIDASCH, frizer za dame, Celje,
Kozenova ul. št. 2 (zraven hotela Europa)
ELIXIR
ki krepi in zdravi želodec, je edino
M. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
Čuvajte se ponarejanj!
Tvornica ustanovljena leta 1861.
(French Line)
Cie. Gie. Transatlantique
Cie Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique in Transports - Maritimes
V Južno Ameriko, Argentinijo, Chlie, Peru, Avstralijo, Se«. Ameriko m Kanado
vozijo vsak teden največji brzoparniki. Havre-Newyork 5 7» dni čez morje, izborna postrežba, izmtia hrana, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
K i van Kroker v Liubliani. »Dinamika m. 35.
SALAMI
prvovrstno novo robo uiežane
dobite povsod
.Jrva hrvatska tvornica sa-am, suhega mesa in masti
I Gaviilovita sinovi
d. d. Petrinja
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Franc Palme, Ljubljana, Celje - Maribor
Da se ognete^
da s- rešite kašlja, nahoda, prehlajenja v grlu ali katarja v bronhijah jemljite
^asftilie
.VALDA'
Naprodaj po vseh lekarnah in drogerijah.
Zahtevajte jih
v škstljicah
z napisom
„VMOA"
■■■■■■■BHHH
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
noge?
oči?	»-* ^ ^
ušesa?	^->
nos?	^->
zobje?	^->
glava?
Kupujte samo pravi domači izdelek
„Svetol"
neprekosljivo čistilo za vse kovine, okna in zrcala. En sam poskus stalna uporaba!
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajv.	127»L
Uradnik
rutiniran knjigovodja, perfekten bis lancist, dober organizator z znanjem nemškega, srbskega, hrvatskega, slo* venskega ter madžarskega jezika, ab» solvent trg. akademije, ki razpolaga s kavcijo od 150.000 Din, želi si. ja* nuarjem 1928 odgovarjajoče name* ščenje. Isti se oferira kot sodelujoči družabnik k dobro idočemu trg. ali ind. podjetju z dobro garancijo. —
Cenj. ponudbe na Jugomosse, greb, Zrinjevac pod »Činovnik«.
Za»
Ali ie to celo telo, katero Vas muči in povzročuie boli? Ako vas draži v grlu, ako čutite mrzloto v nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se osvedočite, v kako kratkem času lahko odstranite s starim obljubljenim narodnim sredstvom in kozmetikom, že od naših dedov rabljenim, leooduše-čim Fellerjevim .EIsailuidom« te vase muke. Čutite se li češče duševno in telesno trudni, prehlaje-ni, hripavi, na hodni, pojavljajo se Vam li češče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedai bodete tudi VI potom drgnenia, mazanja ln pranja z EIsa - lluldom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi 72 notranjo uporabo! To preprečuje želodčna nerazpoloženia in prija izvanredno
V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod prav; Felleriev »Elsafluid« v poizkusnih stekleničicah po 6 Din. v dvojnih po 9 Din. ali šoecijalnih oo 26 Din. Ako naročite direktno oo pošti, tedai Vas stane 9 poizkusnih stekleničic ali 6 dvoinih ali 2 špecijalni 62 Din z omotom in poštnino vred. Nasprotno pa 27 Doizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 špeciialnih samo 139 Din — Naslov označite iasnn- Lekarnarju
EUGEN V. FELLER.
S tubi ca Donja. EIsa trg 245. Hrvatsko.
NAJBOLJŠA
SVINJSKA mu
znamke — I. P. — znamke
lastni Izdelek tvrdke
E. POPOVIC, LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah oo 20 in 50 kg ter sodih po 50. i 00 in 200 kg
Prekajeno svinjsko meso vedno na zalogi po Izredno nizki ceni
Točna postrežba I
Cene najnižje!
Originalne barve.
matrice (kože), voščeni papii za Gestetnei cykJostii špecijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri
LUD. BARAGA, Li"b,i"V„;?'r5K80" 6"
Posebnosti za dame
Barvanje las s preparati: L' Oreal, ali L' Orientol v vseh barvah. Cena od Din 50.— dalje — Op. Na zahtevo se barva z vsakim zaželjenim preparatom, kakor tudi z barvo, katero prinese stranke s seboj. — Masaža lica z električnimi aparati Iroir: kisikove obloge (Sauerstoff=Pakungen) 0rado krema itd
Cena od Din 10.-Striženje dečje frizure . frizura z ondulacijo . . . vodna ondulacija . . . manikura.....
dalje.
Din
8—, 10.—, 25.—, 12.—.
Strokovna prvovrstna postrežba. — Komfortno popolnoma ločene kabine. — Za obilen obisk se priporoča salon
E. NAVINŠEK, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
En sros Specižalna En detail trgovina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme io igrače za otroke Reaoviranje koles, vozičkov in šivalnih strojev Shranjevanja koles in motorjev čez zimo -
ZEMELROK OTON
TriaSka ceata-Glince	Marijin trg 8
V ORMOŽU, najstarejšo (preje Grajzerjeva), katera je v najboljšem stanju, z obče znanimi dobrimi dohodki,
ODDAM w MAJEM
s 1. januarjem 1928.
Javijo naj se s a m o izučeni in samostojni interesenti s kavcijo pri FERD. KRALJU V ORMOŽU.
□
□ □ □ □ □
C □
□
H □
□ □ □ □ □ □ □ □ □
u
..............■■■■,............mi.....m
jlarof Srebrnice prometni zavod zb premog y.
SascSija • Novo mesic
odda za več let v najem Klemene v Ljubljani, Sv. Petra c. 79.
Prodamo
manufakturno zalogo v celoti ali v partijah iz konkurzne mase Maks Muršec dne 10. decembra tl. o£ 10. ori v Ptuju Slovenski trg
štev. 14. Pojasnila daje konkurzni upravitel dr. Visenjak, odvetnik v Ptuju
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah m
samo ne debelo	samo na debel
domači tn inozemski, ia domač«, kurjavo in Industrijske svrhe
Premog, Kovaški premog
Koks, livarniški, plavžarski in plinski
Brikete.
prometni zavod za premog d. 9., £jubljana,
M kloslčeva cesfa št 15/L
Sisire kovine
paker, med, svinec, cink iverje od medi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske gbve, črke kupuje vsako količmo in plača najbolje ,Calin< k. d., Zagreb, Mandaličina 1
Kanarčki
i
■■■■■■■■■■■i

mu
J
Vsako količino parjene žagane
bukovine
kupuje J. PREMROU, Sušak.
OBOBC3IC=>IC3IOIOIOICDIOIOIOIC3aOIOIOIOaOIC=>
f
Brei posebnega obvestili
Dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik in predsednik okr. sodišča v pok. naznanja potrtega srca. da je njegova nad vse ljubljena sopro-
ga, gospa
prstni haictrji. Odliko vani velikom srebrnom kolajnom se raziroda-jajo radi opustitve gojenja 200 D n samce, 40 Oin samice Tud;
sprave ca gojenje, kletke, 4 pevs«e omarice. Razstavne poš Ijam ud po pošti.
EBAL, L;ub'jana, Sv. Petra cesta 44
5SBH5E5'
Anka Toplak
po dolgi, mukapolni, s potrpežljivostjo prenašani bolezni danes v jutro izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage se bo vršil v petek, dne 9. decembra 1927. ob 15. uri od hiše žalosti. Gregorčičeva ulica št. 4, v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo služila v soboto, dne 10. dec. t. L ob 8. uri zjutraj v stolnici. Priporočam se tihi molitvi.
Maribor, dne 7. decembra 1927.
Kreditni zavod za trgovino in industriio
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog. nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in in-kaso menic ter nakazila t tu- in inozemstvo. safe-deposits itd. itd.
Brzojavke: Kredit. Ljubljana, lelefon t 2040, 2457. 2548; inlerurban: 270fi. 280d