USA IMUČtNA \ 6-1 iiElLO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPOBTNEG* OHOlčStMN BEGUNJE N* COB. U. L m .. ->■....... - OOZKS>ELAN< ustanovna l •Po kritičnem pregledu dosedanjega dela i organizacije, ki je zajemal v javnem i slabosti, kot so primer} ko nihče ni hotel prevzeti funkcije sekretarja) močno izostajanje j* sestankov, slabo I izpolnjevanje nalog, organizacijska oslabitev, itd.:, l je ustanovna konferenca izvolila nov sekr&tariat: Jano Janez - sekretar Kosel- Anton - namestnik sekretarja Jenstrle Marija - blagajnik Biček Stanko, član Vidic Vlasta, član Kozamernik Stanko, član Likozar Milan, član Ob zaključku razprave pa je bil sprejet kratkoročni program delaj Člani ZK moramo nenehno utrjevati si- 1 stem samoupravljanja za krepitev socialističnih odnosov med člani delovne skupnosti, kar bo odločilno vpliva lo na razvoj celotne družbe in družbenih odnosov. Člani ZK se moramo boriti za obliko neposrednega samoupravljanja, ker so>- I mo neposredno samoupravljanje omogoča | sodelovanje vseh Članov delovne skup*- ) nosti. I Organizacija samoupravljanja v našem podjetju kot pravimo, je še centraliziranj, ker imamo pole,^ UO še de* lovski svet za celotno podjetje, kar seveda nemogoča neposredno upravlja nje,oz« daje značaj posrednega uprav- i ljonja, Imamo Še pomožne organe, to je razne komisije delavskega sveta, ki so I V zadnjem času dobile svoj status, saj ! so se uveljavile Z aktivnim delom in . ■ ril / • KONFLRENCA opravljanj0 'nalog, to je proučitve raznih problemov in pripravljanj "Splošnih aktov. Po samoupravni shemi imamo še eno obliko in siser, zbore delovnih ljudi po obratih, oz. enotah. Zborov se premalo poslužujemo, saj imajo po statutu kompetenco razpravljanja o vseh vprašanjih, predvsem o perspektivnem in letnem planu, o delitvi dohodka, gibanju stroškov in osebnih dohodkov, itd« Vsa mišljenja in stališča, dobljena pri organizirani razpravi na Zborih delovnih ljudi pa se posrodujejo pristojnim organom samoupravljanja.' Tej obliki neposrednega samoupravljanja bo v bodoče posvetiti več časa oz. dati več možnosti članom delovno skupnosti za utrditev socialističnih odnosov v po djetju, kakor celotni družbi. Sedanja struktura zaposlenih v našem po_ djetju ne ustreza, saj imamo cca 3,63 % preveč priučenih odnosno nekvalificiranih sodelavcev, prav tako s poklicno in nižjo strokovno šolo 3,30 % več kot so postavljene zahteve po opisu delovnih mest, dočim manjka kadra s' srednjo' strokovno izobrazbo 2 fo in pri višji in visoko strokovni pa že 4,26 % prenizke usposobljenosti* Ta struktura se je že ne- koliko zboljšala, nekaj fc dotokom novih sodelavcev z rednih šo], oz. štipendistov. Z ozirom na zahteve dinamičnega razvo ja tehnoloških procesov organizacije dela, modernizacije proizvodnje pa se postavlja zahteva, da z novimi kadri, predvsem pa z dopolnilnim izobraževan jem zaposlenih izboljšamo kadrovsko strukturo in to s tehnično srednjim in visoko strokovnim kadrom, vzporedno s tem pa je pričeti s sistematičnim usposabljanjem kadrov na delovnih mestih. Za smotrno gospodarjenje in ukrepitev samoupravljanja pa je skrbeti za družbeno, ekonomsko in splošno izobraževanje Klanov v samoupravnih organih in vseh članov delovne skupnosti* Ker pc jetju z naglim razvojem ni uspelo usposobiti potrebni strokovni ka SG der, ^e v preteklosti pridobivalo iz vrst najboljših visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Preko Delavske univerze je podjetje že usposobilo 13 lesno-indust-rijskih tehnikov in kljub temu še to število ne zadostuje. Tako, da 20 VK in KV delavcev zaseda delovna mesta, za katera se zahteva srednja šolska izobrazba. Ti delavci sicer imajo v-dnjih letih zaradi objektivnih vzrokov ni bilo možno v ta namon vlagati večja sredstva. Pri stanovanjski gradnji pa naj velja nače- lo, da se sredstva vlagajo v takšno gradnjo, ki bo najbolje vključe na v urbanistični program našega okoliša in ki bo tudi v največji meri zainteresirala posameznike na lastno soudeležbo. Zaradi slabe udeležbe članov ZK na konf. 00 je treba zavzeti ostrejše kriterije pri opravičevanju izostankov« Ker je prehod na 42-urni delovni tečU nik odvisen od doseženih rezultatov poslovanja, predvsem pa do dosežene produktivnosti, so predvsem Člani’ZK dolžni, da s svojim zavestnim delom prispevajo k čimprejšnji ustvaritvi p_o go jev sr, a prehod na 42-urni delovni ted nik. % Iz vrst zavednih, sposobnih in delovnih članov kolektiva vključevati novo člane v našo 00 ZKJ. Izboljšati disciplino na delovnih mestih, pri čemer morajo biti komunisti za vzgled. 00 ZKJ naj posveča večjo pozornost in naj nudi pomoč mladinski organizaciji pri njenem delu. Sodelovati z vodstvom sindikalne organizacije pri oblikovanju njene politike. Organizirati izobraževanje članov* pre davanja, diskusije, ipd. 3 \polletna SINDIKALNA SKONFERENCA — I | POROČILO IZVRŠHEGA ODBORA I X .1 [ Do te konferenco se je clotni novi od-l bor sestal 4-krat, Ožji pa 6-krat. I Na prvi seji odbora je bil predlagan j in sprejet program dela, Iti je bil že I objavljen v "Naši Smučini". I Odbor je na ostalih svojih sejah ob-| ravnaval sledeče zadevet l Obdaritev žena za 80 marci, bil- -r I ':i J obratu družbene jiretirane. Odsotne pa ; so predstavniki sindikata obiskali po j njihovih domovih, kjer so jih obdari-l li s skromnimi darili0 I Prvomajska proslava je bila izvedena j na prostem za vse člane kolektiva ob ! svečano okrašenih tovarniških prosto-j rih z govorom o pomenu praznikac I J Zaradi premajhnih količin .lesnih odpa-■j dkov ob naraščajočem številu članov | kolektiva obstoječi pravilnik c deli-I tvi ni zadovoljeval potreb«, Zato je po j sobna strokovna komisija v sodelovan-I ju s predstavniki odbora izdelala os-| nutek, kateri je v obravnavi pred j sprejemom na DS, i; Kamping lesnih delavcev Slovenije, ki j ga obiskujemo že več let, je bil le-|,tos obnovljen iz razloga, da naj bi I kot zadnje leto še izdržal. Sindikat I je v začetku leta sprožil akcijo, da I bi se ga opustilo in poiskalo boljše [ pogojo o Vendar je uprava podjetja po | svojih službah prevzela organizacijo i in adaptacijo, katero je finansiral taimmmtniiiiiHiniiiiiuimniiiuiininiiiiiiiiiniiiiiin' sindikat o Službe imajo zadolžitev, da za vnaprej poiščejo boljšo lokaoijo0 'i Sindikat je sprožil akcijo za pomoč narodu S. Vietnama v obliki krvodajalske akcije, Vendar je to odpadlo, ker je v časovnem presledku 1 meseca sledila krvodajalska akcija, pa bi bili v teo primeru obe premalo obiskani. Namesto tega je bil od strani DS sprejet sklep e denarni pomoči 300,000 Sdin / Sindikat jeVnekaj primerih posredoval v korist zaščite clanov0 Konkretno pri tov. Klobasa Emi, kjer jo skupno z upravo podjetja "Elan" uspel preprečiti prisilno izselitev iz stanovanja« Posredoval je tudi v prinveru izključitve tov. Resman Pavla, vendar pa je bil njegov prekršek prevelik za upošte vanje olajševalnih oko lisičin« Sindikat je sodeloval na vseh zasedanjih delavskega sveta, pri oblikovanju predlogov in sklepov,. Posluževal se je občasno internega gla sila "Naša Smučina"# Omogočil je več ugodnih ■' naku- pov svojim članom. Organiziral je kolektivni izlet z dvema avtobusoma na Kočevsko in Belo krajino. Udeležilo se ga je 92 članov. Preko svojih predstavnikov je sodelo val tudi na seminarju v Preddvoru. - Naslov teme "Nemški sindikati v dobi recesije" - ter v Bohinju o splošnih tendencah upravljanja, vodenja in gospodarjenja ter organizacijskih vprašanj. To delo je bilo pestro vendar v tako kratkem času niso rezultati popolnoma zadovoljivi, kar pa bomo skušali nadoknaditi do konca mandatne dobe. Podano je bilo tudi polletno finančno poročilo, ki zajema v podrobnostih. 1. prejemkov 79.141,62 Ndin 2. izdatkov 47.516,02 " saldo 31.625*60 Ndin Nadalje je poročal predsednik sindikalnega športnega društva ing. Bojan Marinšek o dobrih polletnih dosežkih a) smučarske sekcije I. mesto za ženske, II, mesto za tekače in III. mesto za alpske smu čarje na;državnem prvenstvu lesar- jer. b) sankaške sekoije c) brodarske sekcije II. mesto moški ter II. in III. mesto ženske na državnem prvenstvu o vodnem smučanju e) šahovski sekciji II. mesto za CUP rlaršala Tita v Lescah, itd. i) balinarski podsekciji g) strelski sekciji •' i Poročilo o delu samopomoči je podala tov. Hrovat Vida in seznanila na kratko zaposlene, da se pripravlja nov pravilnik samopomoči, katerega smo i-meli do sedaj izposojenega od drugega podjetja. Sedaj je v podjetju 81 članov, posojila ima 14 članov v znesku 3.162 Ndin vloge ima 62 članov v znesku 3.284 Ndin skupno je bilo sprejeto 12.847 Ndin, izdano pa 12.822 Ndin. Apelira pa na vse člane kolektiva, da bi bilo čim več članov in s tem možnost večjih posojil. Poročilo o poslovanju podjetja in o perspektivah je sestavil in podal tov, Weithauser Avgust, d) nogometu o zas užki h Jože ing« Osterman fZ OSEBNI DOHODKI V PRVEM POLLETJU y Žg v prejšnji številki sem nanizal nekaj podatkov o osebnih dohodkih v Sloveniji, ki so se povečali v prvem polletju letošnjega leta v primerja- vi z lanskim letom v istem času za 15 % ali na 879 Ndin. Da bi bili podatki za prvo polletje nekoliko bolj otipljivi, bi skušal dati še par podatkov, ki naj dohodke malo širše o-svetle. Povprečnd število zaposlenih v naši republiki je v prvem polletju letošnjega lo+a znašalo 372.376 delavcev, v gospodarstvu pa je bilo v omenjenem razdobju zaposlenih 318.782 delji vcev* Povprečni mesečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu pa so dosegli 857 Ndin mesečno, kar pomeni, da so se povečali povprečno za 15 V ihdustriji, kakor sem že navedel; so znašali povprečni mesečni osebni dohodki v prvem polletju 859 Ndin. zaposlenih pa je bilo 174»680 delavcev. Kot je že iz prejšnje številke '*Smu-isine" poznano, so se po posameznih industrijskih panogah dosegla naslednja povpročjas Elektroenergija 1248 Ndin, kar hkrati predstavlja najvišje povprečje med in dustrijskimi panogami, najnižje pa* da ne bi ponavljal ostalih panog iz podatkov prejšnje ''Smučine" pa v lesni industriji s 723 Ndin* Izven industrije pa so bili sledeči o-sebni dohodki{ V kmetijstvu so dosegli v prvem polletju letošnjega leta povprečje 750 Ndin v gozdarstvu 815 Ndin; v gradbeništvu 796 Ndin, v prometu 924 Ndin, pri PTT storitvah 899 Ndin ter v gostinstvu in turizmu 945 Ndin. Povprečni mesečni o— sebni dohodki v trgovini pa so znašali 999 Ndin. Za trgovino pa moramo povedati, da znotraj te panoge obstojajo občutne razlike, saj znašajo povprečni osebni dohodki v trgovini na drobno in debelo 933 Ndin, v zunanji trgovini pa kar 1348 Ndin, pri poslovnih združenjih so 1428 Ndinc Če zgoraj omenjeno podatke in podatke iz prejšnje .mučine, ki so bolj razčlenjeni, primerjamo s povprečnimi mesečnimi dohodki v prvem polletju preteklega leta, ugotovimo, da jo prišlo v letošnjem letu do najvišjega porasta osebnih dohodkov v filmski industriji 37 sledi pa industrija gra*-dbenega materiala in zopet na zadnjem mestu je z malenkostnim porastonv lesna industrija. V negospodarskih dejavnostih so povprečni mesečni osebni dohodki v prvem polletju letošnjega lota dosegli povprečje 1010 Ndin ali 13 % od lanskega povprečja« Tako so na področju kulture in socialne dejavnosti znašali povprečni mesečni osebni dohodki 982 Ndin, v šolstvu 999 Ndin, v znanosti 1124 Ndin, v umetnosti 1153 ter zdravstvu 985 Ndin„ 6 : V zbornicah pa kar 1319 Ndin. Na področju financ in kreditov (banke) so j znašali povprečni mesečni osebni dohodki 1175 Ndin, v socialnem zavarovanju 935 Ndin in državnih organih in ! pravosodju 1047 Ndin ter v pravnih pisarnah 1086 Ndin. V omenjenih nego- 1 spodarskih dejavnostih dosegajo najvišje povprečno mesečne osebne dohod- 1 ke državni organi in pravosodje v ok- i vi^u mesta Ljubljane in sicer 1547 Ndin. I C izplačanih osebnih dohodkih v hašem i 'podjetju pa sem poročal že v prejšnji J številki. 0 gibanju osebnih dohodkov 11» polletja pa bomo podatke priobčili kasne je. I I I S IND,KONFERENCA (nadaljevanje s str« ) I To poročilo o gospodarjenju v I* pol- ! letju kaže izredno dobro sliko v pri- | merjavi z istim obdobjem lansko leto, J vendar to ne daje dokončnega razulta- i ta gospodarjenja* ker je "Elan" sezo- j nsko podjetje. Posebno ne zato, ker so ravno meseci oktober, november in docember odločilni za poslovni rezul- | tat. S temi besedami je dopolnil We-ithauserjevo. poročilo direktor ing. Osterman. V nadaljni diskusiji je ra- I čunovodja osvetlil pomen investicijskega programa v zvezi s posojilom me_ I dnarodne banke. Namen tega programa je , v tem, da moderniziramo strojni park, I tehnologijo dela in z majhnim porastom delovne sile podvojimo brutto pro_ | dukt, V prvi vrsti to velja za smuča- I. rijo, pa tudi za modernizacijo ostalih obratov, ki so popolnoma zastare- I li, na kar nas napotuje še malo nasičeno tržišče v Ameriki, s katero smo pričeli široko trgovati. Nadalje izvoz I novega telovadnega orodja v Zapadno Nemčijo, j^azna tržišča vzhodnih držav | j in drugo• predsednik DS je na vprašanje kako je z delom, diskutiral o zasedenosti posameznih obratov, o vzrokih desor-. tiranosti pri odpremah smuči, t.j. vulkaniziranih in plastičnih smuči, o pomenu investicije, o družbenem standardu in drugo. Tov. Dolar je opozoril, da je Camping v Selcah popolnoma octeLužil in da bo treba skrbeti za drugega. Tov. Vrečko opozjsrja na nujnost modernizacije razreza in skladišža lesa. Tov. Mikifi pa na vzporedno razširitev prostorov in orodja gasilcev z novo rekonstrukcijo. Delegati so kritično ocenili zavlačevanje otvoritve obrata družbene prehrane in načeli vprašanje stanovanjskega problema. Ob koncu diskusije so sprejeli dva 3klepai 1. Za naslednjo sezono je poskrbeti bo^ ljše pogoje za Camping. 2. Večjo pozornost je posvetiti osnovnim sredstvom, kot so komunikacije, požarnovarnostne naprave* garaže > itd. Izvolili so tudi 3 delegate za občni zbor OSS Radovljica: 1. Ing. Bojana Marinšek 2. Staneta Janša 3. Staneta Jagodic in s tem zaključili letno konferenco. 7 SlNDIKALNI-IZLEh16.iNl7.IX, I V dneh 16. in 17. 9. je izvedel sindikat izlet na Dolerjjsko v Belo kraji^ no. Prijavilo se je 92 članov, za dva avtobusa. Kljub slabemu vremenu je izlet dobro uspe1• V Žužembergu, kjer je bila prva postaja, smo si ogledali prekrasni spomenik padlir,, ki je eden naj lepših in največjih v Sloveniji in simbolizira 1500 padlih partizanov v Beli kraj ini. Ob lepi dolini Krke wmo ob vznožju Kočevskega Roga poiskali vodiča, ki nam je razkazal "Bazo 20", katera je na nas napravila nepozaben vtis. Le škoda, da je deževalo in da smo si jo ogledali le bolj na hitro. V Dolenjskih toplicah, kjer je bil naslednji postanek, je družba postala že živahnejša. Tam smo pogledali v kopališče (ne samo v kozarce) in se zadovoljni odpeljali pr-oti N o ve mirnestu, kjer nas je že čakalo izdatno kosilo v novi restavraciji "Breg". Grad Otočec, sicer zavit v meglo, je bil za tiste, ki so bili tu prviK -pravo doživetje. anPSBpavsBins: ! Metlika nas je sprejela s pravin nalivom, vendar je razpoloženje kljub temu I rastlo. Saj bi preje nadaljevali pot, \ če nam ne bi eden od udeležencev zas- I pal tam, kamor gro aelo ecsar peš, pa J ga ni in ni bilo mogoče najti.. Nočilo se je že, ko smo prispeli v Čr~ l nomelj - prestolnico Belo krajine. To l je lepo mestece z neštetimi novimi hi-i šami in zanimivostmi3 Kljub temu, da je tu turizem šele na začetku, sicer mnogo obetajoč - imajo reprezentativ-l no urejen Turistični biro in dobro o.r^ i ganizacijo, ki se je izkazala v našom primeru, ko je bilo treba poskrbeti 1 prenočišča za 92 ljudi,, Vse je šlo v I redu, le eden je prenoči.'1. 2& zapjiio 1 Veselje ob trgatvi je trajalo poa o Y i noč in tudi plesa ni manjkalo, j V nedeljo, ne preveč zgodaj, smo se od- > peljali proti Kočevju« Cesta Iz. Crnoro- I lja sem ni kaj prida, makadamska in ze-I lo obrabljena. Skrajni čas bi bil, da i jo primerno uredijo. n Kočevje, ki ima tako burno preteklost, I posebno iz nadnje vojne, je zdaj reprezentativno urejeno„ Seškov dom5 kjer je i bil poznani Kočevski zbor s posvetilom i "Narod si bo pisal sodbo sam" in muzej I iz NOB, kar smo obiskali, bi zahtevala j mnogo več časa za ogled, kot smo si ga I vzeli mi. Vendar nas je čas pritiskal l in odbrzeli smo po krasni asfaltirani I cesti v Ribnico. Majhen postanek in že smo bili v Turjaku. Zopet doživetje /£>• I se.-Vodič nam je v šegavi Dolenjsčini o— j pisal zgodovino gradu, starejšo in mla-I jšo in nas povabil v goste zopet, ko bo j grad preurejen v muzej in restavracijOo | , 1 Nočilo se je že skoraj; in ni nam proon-l talo drugega, da smo zadovoljni., polni | vtisov pristali doma, kajti drugi dan 1 smo morali sveži in spočiti na delo0 8 zaposlevanje delov, invalidov Franc Valjavec V Uradnem listu SESJ št« 1/67 je izš- j la II., v Uradnem listu SERJ štc 23/67 pa že tudi III«, novost Temeljnega za- j kona o invalidskem zavarovanju., Glede na izreden pomen dolžnosti in iz tega ! izhajajotiLj nalog .. ki jih imajo pri tem delovno'organizacije. Zlasti za izvedbo 11» novosti želimo o tem sez~ j naniti vse člane naše dolovne skupno- j sti o l I I Nedvomno predstavlja novost važen člen i v izpopolnjevanju invalidske zakonodaj- j je in.je v pogojih izvajanja gospodar- i sko reforme pomembna pri konkretnem 1 reševanju, invalidskih zadev, zlasti v ‘ j primerih, ko jo nastopila invalidnost kot posledica nesreče na delu ali pok*~ lične boleznio ■"' ■ I I; Po 4» členu morajo vso delovne organi— m zacije, državni organi in zasebni dolo dajalci poskrbeti za dolavoo, ki stopajo prvič na delo -> v delovno razmerja - da oprav?', zdravstvena služba v smislu predpisov natančen prvi pregled, f Namen tega pregleda je, da bi delovna organizacija odstranila vzroke, ki la-- i hko pripeljejo do invalidno sti oziroma da ne bodo delaircov razporejali na tn- \ ka dela, na katerih bi glede na zdrav** | stveno stanje grozila nevarnost za nji_ ! hovo invalidnost, • ... I 11 o člen zagotavl ja invalidom, da jim delovno razmerje po nastanku invalidnosti no prenena5 če je invalidnost pos— j ledica nesreče na delu ali poklicne bo- I leznio I Delovne in druge organizacije, državni I organi in zasebni do3 cdajalci so dolini j obdržati na delu oziroma sprejeti na de-j lo delovnega invalida* pri katerem je . I nastala invalidnost kot posledica nasre- ' če pri deLi ali poklicno bolezni med tem, j j ko je bil pri njih v dolovnem razmerju« I Delovna organizacija jo dolžna zagotoviti zaposlitev takemu invalidu tudi tedaj, če sama nima primernega delovne ga mesta invalida Da bi bila rehabilitacija in zaposlovanje invalidov bolj sistematična in načrtna* se nalaga V 17 o členu delovnim organizacij tun; da morajo s splošnim aktom, k:' ureja organizacijo poslovanja, določiti delovna mesta za in valida, ustrezna njihovi izobrazbi in primerna njihovi preostali dolazmožno sti« 17. člen določa tudi; da sme delovna organizacija na delovnem mestUj ki jo določeno za inval:du* zaposliti začasno zdravega delavca^ če in dokler ni ma invalida, ki bi lahko delal na takem delovnem mestu« Ge v medsebojnih odnosih med invalidom in delovno organizacijo pride do spora, posreduje v smislu 17» člena občinska komisijas V smislu 17« člena lahko tudi republika določi s irojim predpisom, da so delovna mesta določene vrsto v posamez- nih dejavnostih - mesta, na katera je treba zaposlovati delovne invalide» 19» člen predvideva ostre denarne kazni za kršilce teh predpisov in to tako za delovno organizacijo, kot tudi za odgovorno osebo. Glede na te nove predpise želimo, da se vsi člani naše delovne organizacijo zavedajo ne samo svojih lastnih po sledic, ki lahko nastanejo v zvezi z nesrečo pri delu ali poklicnim obolenjem, temveč tudi posledic, ki se pri tem nalagajo naši delovni skupnosti, kar je isto v interesu nas vseh. o ,MESEC " GASILSTVA Ob tednu gasilstva od 25. IX. do 1. X. GASILSTVO V SR SLOVENIJI Gasilska organizacija v Sloveniji ima 65.472 članov, od tega f J52.583 aktivnih, ki so vključeni v 1.183 terenskih gasilskih društvih, 196 industrijskih GD in 9 poklicnih enotah, od katerih so 3 v industriji. Gospodarska reforma, ki je sprožila različne procese, jo odprla vrsto pro-| blemov tudi v gasilstvu. Reforma brez | dvoma ustvarja ugodna tla za razne no-| ve rešitve, vendar ne za take, kot se ! kažejo v zadnjem času in nimajo z re- j j formo nobene zveze. Sem spadajo posku- | | si totalnega ekonomiziranja gasilske | službe, odrekanja upravičenosti skupnih družbenih naporov in družbene odgovornosti za to službo, nesprejemljivih kombinacij plačevanja uslug gasilske službe* zapostavljanja zgodovinskih in etičnih vrednot, na katerih je zgrajena gasilska služba, itd,, kakor da jo humanizem tržno blago s tržno ce_ no, Eomoč v sili vsakemu, ki jo je potreben ob požarnih in drugih elementarnih nesrečah ne prenese gole računice. Učinkovitost gasilske službe je odvisna od določene ekonomske razvitosti naše dežele in dosežene produktivnosti dela. Za to moramo reševati te probleme v skladu s potrebami in možnostmi, ki jih je tako bogata prav gasilska služba. Za celotno področje federacije je v veljavi Temeljni zakon o varstvu pred požari, ki je danes že v popolnem nasprotju z doseženim stanjem razvoja gasil* sko službe. V SR Sloveniji imamo zakon o gasilskih društvih iz leta 1959, ki temelji na zveznem zakonu in stanju gasilstva v Sloveniji leta 1959 in je prav tako zastarel, kljub popravkom po sprejetju republiške ustavo. Zato že mnogo njegovih določil ne upoštevamo, medtem ko pri nekaterih neživijensko vstrajamo. Tako je na primor naravnost absurdno določilo zakona, da je v vsadki občini 1 gasilsko društvo, ko jih i-mamo dejansko po 30, 40 in še več. Prav po zaslugi vztrajanja na veljavnosti za konodaje pa se na primer le težko izvo- 10 j jajo sklepi V. kongresa Gasilske zve-I ze SR Slovenije o enotni organizaciji I in službi, vlogi občinske gasilske l zveze, preventivni dejavnosti, itd. l Proti zastareli zakonodaji se danes s i praktičnimi ukrepi borijo tudi občin-I ske skupščine. Preventivno službo bi I moral po določilih zakona vršiti upra^-I vni organ (referent za požarno,varnost) I Ta referat so v mnogih občinah ukini-, li, preventivno dejavnost pa prenesli I na gasilske organizacije, katerim so j občinske skupščine zaradi nujnosti da I le potrebna pooblastila mino določil j zakona. I Gasilsko službo v občini opravljajo [ terenska prostovoljna gasilska druš-I tva, industrijska gasilska društva, I gasilske enote v podjetjih, v nekaterih pa še poklicne gasilske enote. I Vse navedene organizacije - deloma tu-I di enote v podjetjih - so vključene v občinsko gasilsko zvezo. I V zadnjih desetih letih se je v gasil-■ ski službi močno razvilo poklicno ga-j silstvo. Ko so bili leta 1959 izdel£w | ni programi razvoja in modernizacije [ gasilske službe v Sloveniji, so dobi-I li absolutno prioriteto predvideni ga-t silski centri s poklicnimi gasilci na I sedežih nekdanjih okrajev. S sredstvi Zavarovalne skupnosti Slovenije (DOZ), I ki šo bili dani kot 20-letno posojilo 1 z 1 io obrestno mero in sredstvi okrajev ter občin, so bili zgrajeni cent— I ri v naslednjih krajih: 1. Ljubljana 2. Koper 3. Maribor 4. Celje 5. Kranj 6. Novo mesto 7. Murska "obota 8. Nova Gorica 9. Trbovlje V vareh teh centrih so bili zgrajeni sodobni gasilski domovi, v katerih naj bi bilo. poklicno gasilstvo organizirano v obliki zavodov« Razvoj zadnjih let pa je pokazal, da so bili načrti o poklicni službi prezahtevni in so ovirali prirodno rast poklicne gasilske službe in prostovoljnih gasilskih društev. Poklicno gasilstvo ima vrsto nerešenih vprašanj. To so neurejen status gasilske službe kot stroke, neurejenost bonificiranega staža, ki so ga člani upravičeni dobiti z ozirom na težo dela in na nevarnost za življenje, ki spremlja gasilce pri njihovem delu. Tu je nerešeno vprašanje fizičnih naporov in poklicnih bolezni, ki nastajajo takoj ali pa se pokažejo šele kasneje, kar vpliva na to, da gasilci nad 50 let starosti niso sposobni za opero*-tivno službo. Posledica tega je prekvalifikacija na druga delovna mesta* ki so manj vrednotena, kot mesto gasilca operativca. Tudi ti problemi slabijo udarnost poklicnih enot in jih bomo morali tako ali tako rešiti* POŽARI V PRVI POLOVICI LETA 1967 Od 1. januarja do 31» julija 1967 je bilo v SR Sloveniji 714 požarov, in sicer 341 na družbenem in 373 na zasebnem sektorju* Najpogostejši vzrok nastanim požarov sta malomarnost in neprevidnost, ki sta povzročili 201 požar, od tega 108 na družbenem premo žen ju0 Med-tem ko je bila v letu 1966 vsega 1077 požarov z 19s674.230 Ndin ali 1j967y423.000 Sdin požarne škode na družbenem sektorju 11,579.097 Ndin ali Ijl57j909a700 Sdin, znaša požarna škoda od.lo januarja do 31. julija letos že 16,951.983 Ndin ali 1.695,198*300 Sdin (od tega 12,046.508 Ndin na družbenem sektorju). Število požarov in požarna škoda sta v prvi polovici tega leta izredno nesorazmerno naraslic V prejšnjih letih (10-letno povprečje) smo ugotovili, da je izbruhnil katastrofalni požar s škodo nad 100 milijonov Sdin 3e vsakih nekaj let, letos pa smo registrirali že 4 katastrofalne požare in siceri dno 1. 2t 1967 v skladišču Luka Koper, s škodo 9000000 Ndin ali 90,000o000 Sdin, dne 26o 4« 1967 v skladišču LTH Škofja Loka, s škodo 5,000o000 Ndin aii 500.000.000 Sdin- J . ' dno 27 i 6. 1967 v parketami Vert Vrhnika s škodo l5200c000 Ndin ali 120.000.000 Sdin, dne 15, 8* 1967 v tovarni MTT Maribor, s škodo lj,000c000 Ndin aii 100,000.000 Sdin o Samo pri teh štirih požarih znaša skupna škoda 8,IGO.000 Ndin ali 41 % celotno lanske požarne škode. Poleg tega je tudi omeniti večji gozdni požar na Kraškem območju okoli Kozine, kjer je pogorelo več kakor 600 ha mladega borovega pomladka škod ,300.000 Ndin ali 30,000.000 Sdin, Trem od preje i-menovanih požarov je botrovala neprevidnost oziroma malomarnost v enem primeru (Luka Koper) pa je povzročila nepgvilno nameščena dimovodna cev, | N ------------------------------- NAŠI GASILCI SVEČANA SEJA ODBORA IGD "ELAN" 0 vlogi in pomenu tedna požarne varnosti je govoril predsednik društva tov*. Mikič Alojz j Dejal je, da se po-žamo-varnostni teden praznuje po vse; državi, Glavni cilj tega tedna pa je, da se opozori vse ljudi o nevarnostih ki bi utegnile povzročiti požar, o očU pravi pomanjkljivosti ter o tehnični opremljenosti in sposc-nosti gasilskih enost. Predlagal je, da se vrši poučevanje za člane kolektiva v popoldanskem času, Hočevar ing* Jurij je povdaril, da vsled. velike nevarnosti požara, ki bi lahko nastal vsled nepoučenosti ali neznanja, da ne bi požarno-varnostni teden trajal samo en teden, marveč en mesec. Tudi poučevanje o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati in ostalimi sredstvi za gašenje se mora izvesti, čeprav malo kasnej e * 12 Predsednik DS tov. Knafelj Slavko, ki je obenem tudi urednik tovarniškega glasila "Smučina" je obljubil, da bo dal v to glasilo članek,posvečen tednu požarne varnosti. Vsi prisotni so bili mnenja, da se pri poučevanju, oziroma pri teh predavanjih predvajajo tudi gasilski filmi, ki bi prišli v poštev za naše podjetje. O J i - |V 1S V OKVIRU POŽARNO-VARNOSTNEGA TEDNA SMO NAREDILI V NAŠEM PODJETJU SLEDEČE: 1. Uredila se je shramba gasilskega orodja. Pred shrambo sta se posta>-vila dva mlaja, izobesila zastava, vhod pa se je primerno okrasil. 2. Izvršila se je nočna mokra vaja, na kateri je bil navzoč tudi predstavnik Obč. GZ Radovljica tov. Valant. Pri vaji je bila uporabljena prenosna 800 1 motorka Volkswagen - Ma-girus, 2 sesalni cevi, 150 m B cevi. 3. Na svečani seji odbora IGD "Elan", ki je bila posvečena tednu požarne varnosti, so bili poleg odbornikov navzoči tudi tehnični direktor Hočevar ing. Jurij, sekretar podjetja Vidic Vlasta, sekretar 00 ZKS tov. Petrovčič Janko in predsednik DS tov. Knafelj Slavko. 4» S strani TNZ Radovljica, Obč. GZ in sodelovanjem članov IGD in uprave podjetja jo bil izvršen požarnovarnostni pregled. Poučevanje o ravnanju z ročnimi gasilnimi napravami je bilo vsled pro- izvodnih obveznosti preloženo na poznejši termin. Mora pa biti izvršeno še to leto. O PISMO IZ ČRNOMLJA TURIST-B1 RO ČRNoivffiLj"'" I Zelo nas veseli, da so so Vaši ljudje j v naši Beli krajini dobro počutili. ! Seveda bi brez Vašega in Marjanovega sodelovanja stvar ne stekla tako v redu kot sicer. Tudi naši ljudje so bi- li zelo zadovoljni, saj so ob priliki, ko so prihajali po denar, izražali željo, da si takih gostov želijo še. Tudi priznanje za mene osebno me je zelo razveselilo, daj veste, da mladi ljučU je potrebujemo vzpodbude, da lahko delamo še z večjim elanom. Mogoče se boste pa vendarle še kdaj od ločili za izlet v Belo krajino? Lep pozdrav vsem udeležencem, posebno Vam in Marjanu še enkrat leja hvala za sodelovanje. 13 rt M K O O-' Republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije nam je poslal okrožnico z naslednjo vsebino: Obveščamo vas, da je državni sekretariat za narodno obrambo, uprava za civilno zaščito, z aktom str, zaup. 13 z dne 19/7-1967 predpisal novo in za vso ozemlje SERJ veljavne alarmne znake za nevarnost zračnega napada, nevaxnost naravne ali druge hude nesreče, prenehanje nevarnosti in za preizkušanje siron. V skladu s tem se bodo alarmni znaki dajali z električnimi, parnimi, pnevmatičnimi ih ročnimi sirenami in sicer v naslednjih primerih: 1. Ob neposredni nevarnosti zračnega napada: enominutni zavijajoč zvočni znak 2• Ob naravni nesreči, to je ob poplavi, potresu, obsežnem požaru, nesreči v rudniku ali drugi hudi nesreči: 3 x 20 sekundni enakomerni zvočni znak z vmesnimi 20 sekundnimi presledki (20 sekund enakomeren zvočni znak, 20 sekund presledek, 20 sekund enakomeren zvočni znakr itd.) 3» Ob požaru manjšega obsega: triminutni enakomerni zvočni znak (velja samo za SR Slovenijo) ; , i. < !■ 4» Za prenehanje nevarnosti: enominutni enakomerni zvočni znak .. . , 'I V 1 ‘ ‘ 5. Za preiskušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12 uri, velja znak ki je enak znaku o prenehanju nevarnosti: >; enominutni enakomerni zvočni znak Znak za prenehanje nevarnosti se'daje ob prenehanju nevarnosti zračnega napada, če potreba narekuje pa tudi po naram ali drugi hudi nesreči. V krajih, kjer ni siren, naj se uporabljajo cerkveni zvonovi ali druge zvočne naprave, vendar je treba' pri tem upoštevati dolžino znakov, ki so zgoraj navedeni. Znaki za začetek ali konec dela, za počitek med delovnim časom in v drugih primerih se ne smejo dajati z’napravami, ki so namenjene za dajanje alarmnih zna^» kov« Za take potrebe naj se uporabljajo druge naprave in pripomočki, primerni za splošno obveščanje v okviru delovne al^rugo organizacije. 14 razvoj telovacLorodja Boris Gregorka (Iz posvetovanja na ANALIZA STANJA PRI NAS IN V SVETU Telesna kultura se je pri raznih narodih razvijala različno. To j3 ime- lo določen vpliv tudi na razvoj telovadnega orodja« V glavnem so bile tri smeri} - telesnovzgojna ("gimnastična") v Srednji Evropi, - športna, ki se je širila iz Anglije5 - zdravstvena (Ling in drugi) v Skandinavskih deželah. Do prve svetovne vojna pri nas na tele snovzgojnem torišču nismo imeli pomembnejših vezi z drugimi narodi. Ra-zdobjo po prvi svetovni vojni, ko smo Juiai Slovani postali svobodni, smo pa navezali tesnejše stike ''različnimi narodi in se pri tem spoznali tudi s telovadnim orodjem, ki ga do tedaj še nismo poznali in ne uporabljali o Tako smo n,pr, od Skandinavcev prevze- li orodjejkot je telovadna skrinja in podobno. Skandina—,i pa so prevzeli klasično telovadno orodje, ker so se začeli v evropskem in svetovnem merilu ukvarjati tudi z _ gimnastiko (tj. s telovadbo na orodju). Zgodovinski razvoj tele snovzgoj no telovadbe v Srednji Evropi,, ki so ga narekovale tedanje posobno politične razmere, je storil, da so je telovadba na orodju bolj razvija ko druge smirii, zato je nastalo že v zadnji četrtini prejšnjega stoletja gibanje za obsežnejše uvajanja drugih vadbenih panog« V Evropi je bil odpor proti ''omejenosti in togosti telovadnega sistema" posobno oster v desetletju po pivi vojni. Bledu) Novotarji so očitali tedanjim vodstvom ( te lesnovzgojnih združb konservativnost 1 in zanemarjanje širine vadbo. V naši največji te lesnovzgojni združbi, v Sokolu smo začeli uvajati "moderne" vad- t bene panoge, posobno teke, skoke in meto že precej pred prvo vojno, prav na široko pa po njej. Tako so s Češke ! uvedli odbojko, košarko in hazeno, ipd. | "Akrobatika" se je začela močneje goji- l ti posebno po letu 1931, ko smo v mnogih društvih uvedli "jame z žagovino", I da je bila vadba omogočena tudi na pro- | stem. ker telovadnice niso bile za to l primerno urejenes Atletika se jo v soko-| lskih društvih veliko gojila. Bila je I vključena v tekmovalni sistem v kombi- , niranih mnogobojskih tekmah (orodje, I tletika, plezanje, ipd). Tudi smučanje | in plavanje se je široko razmahnilo. I Poleg teh panog se je veliko gojila tu- J di telovadba na orodju, ne samo v telo- | vadnicah, ampak tudi na prostem. Uvedli j smo posebna vadišča za orodje. Tako so j se telovadna društva razširila in pomno- 15 žila svoje članstvo. To je bilo posebno zaznavno v drugem desetletju med vojnama. Posledice so se kmalu pokazale tudi v drugačni smeri, to je-pri zidavi in opravi telovadnic in vadišč na prostem. Žoga je začela jemati preveč prostora, orodje se je začelo umikati iz telovadnic, saj igre z žogo potrebujejo prazen prostor in varno gibanje, pa je zato vsako orodje le ovira. Modtem ko je bil stari tip telovadnic natlačen z vsemogočim potrebnim in nepotrebnim orodjem, je novi tip telovadnic izločil orodje in ostali so goli prostori. Ne samo iz novih, tudi iz starih telovadnic so modernisti odstranili vse glavno in pomožno orodje. To sta bila dva ekstrema. Tudi mednarodne tekme v ginr.^stiki so zaradi svojega vsestranskega programa močno vplivale na gojitev različnih panog po telovadnih društvih. Saj smo na mednarodnih tekmah tekmovali razen v sedanjem šesteroboju na orodju in v prosti vaji tudi v atletiki, plavanju, plezanju, prostih vajah kot kompozicijah in podobnem. Z omejevanjem tekem samo na mnogoboj na orodju na svetovnih prvenstvih in nato tudi v telovadnih društvih za moške in ženske pa je vsestranost začela vedno bolj giniti. Uspehi na olimpijskih tekmah so mera za napredek in izsledke na področju telesne kulture. Boj proti "moči" in zmaga "sproščenosti" je dosegel svoj vrhunec nekako leta 1930. Olimpijske tekme v Amsterdamu 1928 in leta 1932 v Los Angelesu so bile nekako prelomni*-ca. Na olimpijski tekmi v Berlinu leta 1936 so Nemci hoteli za vsako ceno zmagati in so zato uvedli "trdo delo" pri treningih. Toda Nemci so za eks-port propagirali še vedno "sproščenost" in lahko gibanje. To so nekateri naši strokovnjaki prevzeli kot "novo smer" in jo pri nas propagirali in v določeni smeri še danes ni popolnoma izginila^ Ko so povsod že trenirali po znanstvenih izsledkih in ko so kot nositelji to smeri nastopili Rusi in preplavili svet s svojimi športnimi uspehi, smo se pri nas šele prebudili in ugotavlja li, da je potrebna tudi moč, no samo "sproščenost". Omenili smo že, da so igre z žogo močno vplivale na vsebino telesnovzgo-jne telovadbe in na opravo telovadnic. Tak ekstremen način telesnega vzgajanja se odraža na razT ju naše mladine, na njeni rasti, na zdravju, na zančaju in tudi na športnih uspehih. Množično gojenje raznovrstnih vadbenih panog so zamenjali "timi" igralcev, ki štejejo le omejeno število igralcev, množično udejstvovanje posameznikov za dosege resničnih uspehov so pa zamenjali gledalci, ki se izživljajo v gledanju atrakcij. Medtem, ko se je stanje drugod že izboljšalo, pa je pri nas še vedno "ana^ rhija", posameznikov interes prevladuje nad interesom naroda. Telovadnice se še dostikrat opremljajo po interesih sferah posameznega upitel-ja, profesorja, društvenih in klubskih funkcionarjev, investitorja in drugih, ne pa po telesnovzgojnih potrebah gojencev! Prenekateri inženirji in arhitekti se izživljajo pri gradnji telovadnic s svojimi idejami ne gledo na potrebe, funkcionalnost in druge objektivne danosti. t: :: 16 glavspoi |#|^v Mi ZANIMIVOSTI O RAZVOJU ŠPORTNA V SOVJETSKE ZVEZI Prod kratkim se je vršil v Sovjetski zvezi III» Plenum centralnega sveta Zveze športnih društev in organizacij Sovjetsko zveze (SSSR), -s?".-so razpravljali o rezultatih in bodočih nalogah organizacij za fizično kulturo v Sovjetski zvezi, Ker je naše podjetje specializirano za proizvo dnjo športnih rekvizitov, s<® prepričan, da bo za čitatelja "Smučine" koristno, če se spozna s tistim delom glavnega referata, ki se nanaša na b£ doče potrebe po športnih rekvizitih v Sovjetski zvezi za obdobje do leta 1970. Ta del glavnegg. referata se dobesedno | glasi: t ’ j "Osnovni razvoj fizične kulture in špo | rta predstavlja nove, zelo velike zahte I ve za povečanje in izboljšanje kvalite_ I te izdelave Športnih naprav in rekvi-I zitov, obleke, obutve za zasiguranje Osterman ing. Jože potreb rastočega števila prebivalstva in organizacij za fizično kulturo. Za radi tega je potrebno, da tudi priznamo upravičenost organiziranja. Glavne uprave za proizvodnjo Športnih potrebščin "GLAVSPORTPROM". Gospodarski plan SSSR pa predvideva za obdobje do 1970 sledeča povečanja proizvodnje} Smučke se povečajo za 3,6-krat, drsti lke za 1,7-krat, žoge iz usnja za 2,6-krat, trenerke za 2,8-krat, usnjena športna obutev za 1,5-krat, itd. Ta povečanja pa bodo dola pokretu fizične kulture v Sovjetski zvozi 3t milijonov parov smučk* 179,5 milj* trenerk in smučarskih oblok, 22,7 milj. parov drsalk, 260 milj. parov obutve iz gume in 55 milj» parov ko&» ne športne obutve. Razen te proizvodnje pa je seveda važna tudi organizacija preskrbe s športnimi potrebščinami. Ministrstvo trgovine SSSR je že razpravljalo o tom vprašanju. Razvijajo se že načrti za razširitev mrežo prodajaln s športnimi rekviziti. Vendar pa se še vodno nezadovoljivo rešuje vprašanja centralizirane preskrbe srednjih šol, s športno opremo, da se doseže prodaja šolske športne opre me v kompletih, kar bi morali rositi nadrejeni organi,” Naš kolektiv seveda n ,jbolj zanima pro izvodnja smuči, ki se bo leta 1970 po— 17 I večala za 3,6-krat in dala športnikom j - smučarjem v Sovjetski sveži v tem l obdobju 37 milj. parov smuči! I Vsekakoa^se to ne bo produciralo v Sovjetski zvezi, temveč se I bodo morali obrniti tudi na druge pro j izvajalce na svetu, predvsem proizva-I jalce socialističnih dežel, kamor sp_a [ da tudi naša. Informacija je važna, posebno z ozirom I na to, da kljub dolgoletnim naporom, 1 da bi vsaj malenkostno prodrli z naši-I mi smučmi na sovjetsko tržišče, do se-I daj še nismo uspeli* Upamo, da bomo po I tem planu Centralne zveze športnih I društev in organizacij SSSR končno le nekaj uspeli. Treba bo proučiti sovje-I tskn tržišče po potrebah po športnih j rekvizitih, predvsem zimsko-športnih, I kakor tudi telovadnic in skušamo najti J kontakt ter vzbuditi interes pri odgo-I vomih organih Sovjetske zveze, ki vo-{ dijo športno trgovino. I 0 % | ELANOVE VODNE j SMUČI -j SVETOVNI REKORD | Milica Kapus I Naš Švedski kupec nam je poslal slede-j če obvestilot I "Ing. Erik Dahlberg je 17. septembra I 1967 dosegel nov svetovni rekord pri j vožnji z Elanovimi vodnimi smučmi. I 7.600 m dolgo progo je prevozil v 61 | vožnjah v času 9 ur in 12 minut. I Čoln, ki je vlekel smučarja, je vses- kozi vozil 40 do 50 lan/h. Bencin mu je dajal pomočni čoln. Smučar je prevozil celotno progo "non stop" brez predaha za malico, Dahlberg je pil mleko iz posebne steklenice ter jedel bonbone in rozine. Ko je prevozil 468 km, kolikor je znašal stari rekordpri hitrosti čolna 20 km/h, je bil Dahlberg še vedno v dobri formi, toda žal ga je mrak prisilil, da je prenehal z vožnjo* Množica ljudi na obali, ki je spremlja: la njegovo vožnjo, ga jo sprejela s čestitkami in z vriskanjem. Tako se je ing. Dahlberg ravno zdaj odlično izkazal, morda še bolj kot takrat, ko jo dose zal uspehe na smučiščih na Švedskem in v drugih deželah." 18 septembra Boža Mali O V podjetju je bilo skupno z obratom družbene prehrane zaposlenih 608 delavcev, od tega: moških žensk 329 279 V Inštitutu pa 16 delavcev, od tega: moških žensk 13 3 O GIBANJE DELOVNE SILE: V podjetju so se na novo zaposlili: OVSENIK Silvo - strojni ključavničar v pomožnfem obratu PEINICECHER Matevž — delavec NK na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obr. FIN ZG-AR Metka — delavka NK na delovnem mestu skladiščna delavka v SGI PISEK Marija - delavka NK na delovnem mestu skladiščna dela-vka v SGI STERLE Marija - delavka NK na delovnem mestu skladiščna - delavka v SGI SKDPEC Darinka - delavka NK na delovnem mestu skladiščna delavka v SGI OPALK Pavla - delavka NK na delovnem mestu skladiščna delavka v SGI RESMAN Jože - delavec NK na delovnem mestu skladiščni delavec v SGI HABJAN Jožef - delavec NK na delovnem mestu skladiščni delavec v SGI POHAR Andrej živinorejec KV na delovnem mestu skladiščni delavec v SGI JEVTIČ Micdrag - uslužbenec SS na delovnem mestu trgovski po* tnik v komercialnem se* ^ ktorju RUES Marinka - delavka NK na delovnem mestu čistilke v pomožnem obratu Iz podjetja pa so odšli: O CUNDRIČ Marija - zaposlena v skladišču gotovih izdelkov kot skladiščna delavka — po sporazumu SOLAR Andrej - zaposlen na delovnem mestu lepljenje v smučarskem obratu - samovoljna zapustitev dela 19 PECL Herman — zaposlen na delovnem mestu lepljenje v smučarskem obratu - samovoljna zapustitev dela RESMAN Pavel — zaposlen na delovnem mestu montažna dela v smučarskem obratu - izključitev iz delovne organ. POTOČNIK Janez - zaposlen na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem oddelku -odhod v JLA INTIHAR Franc - zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obr. - odhod v JLA BURNIK Jožefa — zaposlena na delovnem mestu čistilke v pomožnem obratu - po sporazumu NOVAK Stjepan — zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obr. - odhod v JLA MERTELJ Marjan - zaposlen na delovnem mestu strugarja v pomožnem obratu - po sporazumu odili so s6j AŠPERIN Florijanu ARIH Anici CAJDIŽ Mariji O POROKE : Poročila sta se: DOLENC Oirila - delavka v smučarskem obratu KVASNIK Jože - delavec v smučarskem obratu Čestitamo in želimo veliko sreče ip razumevanj a na novi živijenski poti. O ROJSTVA: deklica deklica deček rečnim mamicam in očkom čestitamo! vrtu \ /h 'h / % LpjZE MA BESEDA OOG Lojze je sejal travo pod pisarniškimi okni, pa ga vpraša uslužbenka: "Kaj bo pa zraslo?" Lojze: "Ta prav kofe, da ga boste lahko kuhal!" Direktor: "Lojze, ali imate kaj časa v nedeljo popoldan?" Misleč, da bo treba nakladati drva, mu Lojze odgovori, da ga ima. "Bova kamenje pobirala po tovarni" pristavi direktor. ! i I Ves osupel se Lojze znajde in reče: J "Prav, prav, bom pa jaz šajtrgo vozil, i 20 Bojan Zq,jc a a ,0 n V četrtek, dne 28. 9. 1967 je bil na stadionu v Begunjah velik športni dogodek, in sicer nogometna tekma med Suhimi in Debelimi iz "Elana". Ta dogodek je napovedoval že plakat pred vtatar&f^o, saj jel moštvo .suhih in debelih nastopilo v najmočnejših postavah. Skupna teža debelih jo Id la 1068 kgj suhih pa 591 kg. ; , I ' Kapetan debelih KATRAŠNlK Severin -120 kg in kapetan suhih - PEINKIHER Anton - 42 kg, sta predstavila občinstvu svoji moštvi. Glavni arbiter tekme je bil mednarodni sodnik MEICLČ Alojz s starim klobukom na glavi, dolgimi gatami ter progastim dresom. Njegova piščalka in stara budilka sta bili njegovo orožje. Po zdravstveni liniji sta pomagala primarij dr. PIRIH Janez in nevrolog dr, PRINC Janez, s svojim zdravstvenim osebjem in 50 literskim sodom piva ter ostalimi zdravstvenimi sirupi (konjak, pelikovec). Poskrbela sta, da je bila tekma še- bolj varna ter zo^-bavna. Začelo se je točno ob 16. uri. Že ob 15« uri je glasba po mikrofonu napovedala nekaj velikega in pomembnega. m k n Ob 16,10 tiri sta kapetana ekip povedla pvoji moštvi na igriščei 1068 kg in 591 kg se je počasi premikalo proti prizorišču dogodka. Sodnik IvJIKIČ Alojz je dajal videz dostojanstvenosti in zvišenosti. Njegova rutina in sloves, ki ga uživa v nogometuf mu ni dopuščala, da bi se smejal kot so se o-stali. Sod z ostalimi medioinskimi aperitivi, so se v skrbnih rokah zdravstvene službe previdno prenašali na igrišče. Po pozdravu, obveznem žrebanju, slika*-nju in izmenjavi šopkov, je sodnik, tov. MIKIČ Alojz zahteval žogo na sredino, in to je bil tudi začetek velike tekme. Ko je začelo teči iz soda pivo (to so seveda izkoristili debeli) in ko je špiker tov. JAGODIC Stanko orisal glav ne značilnosti nasprotnikov, je golman debelih tov. SAJBIC Franc že dvakrat pobral žogo iz mreže.' Njegove parade 21 i so bile brezu-spešne, Potem so zabili 1 gol debeli, nato zopet suhi in teh je i kar deževalo, Dobeli so vedno bolj po | puščali, glede na to je sod postajal I tudi vedno lažji« Zdravstveno osebje jo bilo v prvem polčasu precej brez I dela, zato je bilo stalno ob sodu in 1 preizkušalo učinkovitost tekočin, ki I so tekle iz soda in flaš o Sodniku ME-J KIČU se je ustavila bekarica, zato je i tekmo sodil kar po uri na zvoniku, za-1 to so zlobneži izjavili, da je bil I prvi polčas zelo dolg. Končal se je z i rezultatom 5 : 2 za Suho« I Drugi polčas se je izpremenil v neiz-I prosen boj. Debeli so popili preveč I piva, dobili zato preveč golov ter se_ I daj skušali to nadoknaditi, To jim je I skoraj uspelo, toda suhi so imeli kon dicijo, j V stedi drugega polčasa je prvič na te_ I kmi resno posredovala zdravstvena slu I žbe. Prod golom suhih je prišlo do so_ udara treh debelih in dveh suhih, Ko-I petan suhih je obležal, zato je prima-I rij dr, PIRIH prevzel potrebne zdravstvene ukrepe, Le hitri zdravstveni in I tervenciji ter točni diagnozi prizna— I nega zdravnika se ima ta igralec - ob dodatku sirupa - zahvaliti, da je zo-j pet nadaljeval tekmo. Tekma je postala vedno bolj zanimiva, I goli so padali, sod pa je postajal ve^ 1 dno bolj lahek. Ko se je tekma bližala kraju, je obraz I primarija dr, PIRIHA v boli halji' s I čelado na glavi in slušalkami na ušesih postal zelo rosen, Edon od dobe-I lih mu je pokazal prst na svoji nogi, .. | ki je bil zasukan za 90°. "To je res-I na stvar", je izjavil dr, PIRIH, "Če* bi vremenski pogoji dopuščali (se je , že oblačilo), bi takoj izvršil opero-i tivni poseg, toda ali ne bi bilo ža- l lostnoj če bi moral fanta vsega stran j čirati, morda pa ima le prirojeno na— 22 pako." Takoj po tem se primariju javi nekdo z bolečinami v trebuhu, toda tu di v tem primeru dr. PIRIH izjavlja, da kljub dolgoletni zdravniški praksi in znanju še nikoli ni dajal želodca v gibs, zato bo prepustil ta zanimiv primer drugim. Poleg izjave zdravstvene službe po mi krofonu je bil k mikrofonu klican tudi sodnik tov. MIKIČ, ki ni nič bistvenega povedal, le to, da mu je nekoliko vroče in da je tekma na moč resna in pomembna. Vprašal je tudi, koliko je ura. Bližal se je konec, igralci kot gledn lci so postali utrujeni. Suhim je za>-čelo piskati v grlu, debeli so posta- li težki in jih je vleklo ktlom. Sodnik pa ni imel več sape, da bi piskal, zato je z zadnjimi močmi oznanil konec pri rezultatu 9 s 7 za Suho, Debeli so poraz preboleli športno in čestitali suhim, toda prihodnja leto bo drugače, saj tako so dejali, revo— nž bo naš, pa tudi če bodo pokale suhe kosti. Posledice tega velikega dogodka so o-stale. Eden od debelih se je neprostovoljno peljal na izlet, obratna ambulanta pa je imela naslednji dan povečan obseg zdravstvenih storitev. Pred vsem moštvo debelih si lahko še nekaj dni opazoval v podjetju in sicer po tem, da so hodili nekoliko počasi in boleče. Morda zaradi poraza ............... Op.Ur.: Tri žrtve te velike nogometne tekme, ki so v bolniškem staležu, še dolgo ne moremo primerjati z žrtvami nogometa v Turčiji, kjer je bilo preko 40 mrtvih NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 ’ | i 7. 8 9 10 11 12 13 14 15 ^J BI - -i 16 17 lil 1& 19 : 20 21 til > 22 23 1 jjjf 24 25 ksSsM 111 26 27 i j 8 28 18 lil 29 30 31 32 1» 33 ■ 4 # 34 ■ 35 36 1! 37 38i M 39 40 41 mn it;; 42 43 ill j 44 45 »J i« Mm VI 46; 47 48 ii 49 50 51 ii ■ 52 53 54 ’ 55 dH 56 57: 58 59 60 * 61 62 # 63 < , 64 Pf 65 66 * m 67 HH 68 ■p 69 70 ll 71 . ’ Sik 72 73 ■ 74 75 76 * 77 78 79 ||§|t 80 81 , 82 . 1 83 . — VODORAVNO: 1 1. vrsta tiska, 7. zanesenjak, 14, okrogla vzmet v uri, 16. podzemlje - grška mitologija, 17. značaj, 18. kratica za konjsko silo, 20. boginja lova, 21. glavno mesto Jemena, 22. Ndin - ali, 24. začetnici naše-j ga populatnega novinarja, 25. zače- ; tnici najvišje gore v Angliji, 26. do- i ljenje, 28. krajše ime za Tajsko, 29» truplo - mrhovina, 30. ozek kos blaga, '| 31. reka v Bosni, 33. drugo ime za jt>* než, 34. rusko žensko ime, 35« znana I tipa samokresov, 37. samozatajevanje, 39. začetnici izumitelja dinamita, 40. I važen član ladijsko posadke, 42» muza J gledališke umetnosti, 44» srbski skla- 23 datelj (Oskar) ,'46« dvorana za koncerte, 49. veselje, 52. veliko mesto v Ohio, 54. različna soglasnika,Sodelavec v tiskarni, 58. ime slovenske pisateljice Škerljeve, 59* ostanek kart po razdelitvi, 61* predsednik ZAR, 63. večje naselje pri Ljubljani, 64, grški bog ljubezni, 65. jedrnatost - kre post, 67. prestolnica sosednje države, 68. popravek napake, 69. začetnici na šega znanega elektrotehnika, 70. predlog, 71. Slovenski komediograf (Miloš), 72. sovražniku odvzeto premože-nJe* 74. gosta bombažna tkanina, 76. kem. oznaka za lantan, 77. jezero na Finskem, 78. mirujoči del elektromoto_ rja, 80. začetnik, bruc, 82. Italij. pristanišče na jugu, 83. dvojna poteza pri šahu. NAVPIČNO: 1« Prizorišče zimskih olimpijskih iger 1964, 2. kraška črnina, 3„ glavno mesto Jordana, 4. trata - travnik, 5. reka na Peloponezu, 6. kratica za "košarkaški klub", 8. arabski žrebec, 9. naplačilo - ara, 10. zvijača, 11 e oče, 12. mesto in vulkan istega imena v San Salvadorju, 13. prodajalec tobačnih izdelkov, 15. terenski politični delavec, 19. tesen, 22. jutranja padavina, 23. katran, 27. žensko ime, 28. štev-nik, 29. mesto v jugovzhodni Švedski, 30. ladja za prevoz avtomobilov, 32. sever, 34. egiptovska boginja narave, 36. poosebljen.a smrt (grško bajeslovje), 38. moško ime, 41. na j več ji francoski vojak (Auguste), 43. dovršeni pretekli čas ( v Srbohrvaščini),. 45. del obraza, 47. znak za pisanje glasbe, 48. zdravnik za notranje bolezni, 50. mož za operativne posege, 5i- dru go ime za ■ Timurlenka, 53. napotilo, 55. inačica, 57. francoski zgodovinar in pisatelj, 60. večje bolgarsko mesto ob Donavi, 62. prejprosto zaklonišče, 65. naziv za eno v jrsto bakterij (malarija), 66. del dihalnih organov, 68. velika nestrupena ka$a, 69. zmeda, 71» začimba za klobase, 73. ime filmske igralke Turner, 75. varuh ognjišča pri st. Rimljanih, 77. ime košarkarja Dahneva, 79. skrajni konec polotoka, 81. oranje. gibljiyi del OD MESECA SEPTEMBRA 1967 doseženo izplač« SMUČARIJA TELOVADNO ORODJE KOVINSKI OBRAT SEDLARSKI OBRAT PODJETJE SKUPNO LESNI 134 % 131 1° 145 % 140 1° 146 % 141 1° 131 1° 128 1* 134 131 1° 135 °/o 131 1° KONSTRUKCIJA : PRIPRAVA DELA 16 t 9 / Dvoboj se je odigral na 5 deskah. Največ uspeha pri zmagovalcih so dosegli: Prestrl Jožef s 5, Svetina Alojz s 4 in Arh Julij s 3 točkami. Pri pbraženih pa edino Jerala Vinko s 4 točkami. Ravariž ho odigran v novembru-. ----------------------------------K.S. Kosilnica ni? gre in ne gre. Ves iz sebe pojasni Lojze vsakomur, "da se mu je svečka zagavzala!" 24 Pravilna prva pomoč rešuje življenje in je nujen pogoj za uspešno zdravljenje. Znanje prve pomoči mora biti trdno, teoretično in praktično ter svojina slehernega druž. člana. Pomni! — tudi v hudi nuji je še dovolj časa za trezen premislek — ukrepaj naglo, odločno, toda ne pozabljaj na lastno varnost — če ne znaš pomagati, glej, da vsaj ne boš škodoval Ponesrečenec ne diha! — najbolj pogosto pri električnem udarcu, utopitvi, zastrupitvi, mehanični zadušitvi — niti SEKUNDE ne izgubljaj, TAKOJ prični SAM z oživljanjem — najboljši metodi sta »USTA na USTA« in »USTA na NOS« 1. Usta očistimo tujkov, z eno roko držimo ponesrečenca za čelo in mu potisnemo glavo močno nazaj, z drugo pa ga držimo za spodnjo čeljust in jo potiskamo naprej, zajamemo sapo in vpihnemo na usta ali nos (s palcem pokrivamo usta). Pri tem se mora ponesrečencev prsni koš dvigniti. 2. Ne da bi izpustili ponesrečenčevo glavo, se odmaknemo in pustimo, da zrak odide iz ponesrečenčevih pljuč — pri tem se ponesrečenčev prsni koš spusti. — prvih desetkrat vpihnemo hitro zapored, nadaljujemo v ritmu 12-krat na minuto — z umetnim dihanjem prenehamo šele, ko ponesrečenec oživi ali zdravnik ugotovi smrt. Ponesrečenec krvavi! — na rano položimo prvi povoj, čist prelikan robec in čvrsto povijemo — če še krvavi, damo na prvo oblogo zvit povoj ali trdo zložen robec in preko tega čvrsto povijemo — hude krvavitve zaustavimo tako, da pritiskamo s prsti preko prve obloge na rano — če je končina odtrgana, jo NEKAJ cm proč prevežemo s trdo prevezo Ponesrečenec je nezavesten! — preti mu zadušitev s slino, izbljuvki, krvjo, protezo, navzad zdrsnjenim jezikom — zato ga obrnemo na bok, z glavo v stran, očistimo s prstom usta in zgornja dihala — z umetnim dihanjem oživljamo samo tistega nezavestnega, ki ne diha Ponesrečencu preti šok! — zaradi izgube krvi in bolečin, posebno pri poškodbah oprsja, trebuha, spodnjih udov, opeklin — tak ponesrečenec je bled, koža pokrita s hladnim znojem, utrip žile slabo tipljiv, dihanje hitro in površno, pogosto bljuva, je pri zavesti, toda otopel za okolico — zavedajmo se, da je pomoč uspešna samo v bolnici — TAKOJŠEN TRANSPORT! — pred transportom zaustavimo ev. krvavitev in imobilizirajmo event. poškodbe udov — leži naj vodoravno z dvignjenim vznožjem in pokrit z odejo — vsem težko prizadetim dajemo samo pri dolgotrajnem transportu čiste vode, šibkega čaja po malem, a večkrat Zastrupitev s strupenimi plini — nesimo ga na čist zrak, takoj pričnemo z umet. dihanjem in preskrbimo za prevoz — nikoli ne hodimo sami v zastrupljeni prostor, zunaj naj vedno čaka pomočnik l ZDRAVNIŠKI NASVETI Opeklina je odprta rana Ne dotikaj se je z umazanimi rokami. Pokrij jo samo s sterilno gazo ali prelikanim robcem — k zdravniku! Poškodba hrbtenice je smrtno nevarna Če ponesrečenec toži o bolečinah v hrbtu ali vratu, ga ne smemo upogniti na omenjenih mestih. Prenašajo naj ga vsaj štirje. Prevažamo ga vedno na trdi podlagi — vznak! Tujek v očesu ima lahko usodne posledice Ne mencaj očesa z umazanimi rokami, oko pokrij z gazo ali čistim robcem. Posebno tujek zapičen v roženico ali veznico sodi nemudoma k zdravniku! Jedkovine povzročajo hude opekline Čimpreje in obilno jih speri z vodo, ki je običajno pri roki. Še posebno velja to za oko! Nepravilen transport - pogosto vzrok smrti Na licu mesta stori vse neodložljivo (n. pr. zaustavi krvavitev). Hudo poškodovani sodi SAMO v REŠILNI avto. VARNOSTNI UKREPI Nezavarovani stroji in naprave — stalna nevarnost! Upoštevaj varnostna opozorila in predpise — da ne bo prepozno! Uporabljaj zaščitna sredstva — za svojo osebno varnost! Spoštuj požarnovarnostne predpise — požar ima težke posledice!