MOYINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 92 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 19TII, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah . Na svoj rojstni dan 2. aprila Je umrl v Forest City, Penna., pastor Ralph Walker, ki ima svo Za kaj vse imajo prote-stantovski pastorji čas namesto besede božje Cleveland. — Protestantovski Tako je prišlo, da tudi vlada berači Hoover se nagiblje na mo- Kako je z blagajno davkov £ojak Jožef Bucinel, star 77 let. ^apustil je ženo, šest sinov in dve Doma je bil nekje od Go-rice na Primorskem. Bil je eden Prvih slovenskih naseljencev je prostore na Euclid Ave. je v i nedeljo pri službi božji grmel j zoper prohibicijo, češ, da če bi jo ljudje bolje spolnovali, ne bi imeli banditov in raketirjev. Da forest City. Ranjki je bil član |je bila zabava tembol j popolna, K- S. K. J. in S. N. P. J. je pastor Walker kazal tudi sli- Mr. Charley Planinšek, ki jejke, o katerih je trdil, d?, jih je tl(>Igo vrsto let živel med Eski-: vzel v nekem s p i k i z i j u na m°vci, kjer se je tudi poročil, bo j "Flats," to je tam, kjer je bil 1In®l v New Yorku več predavanj | vzgojen Jos. Filkowski, znani Pri športnih klubih, nakar se bo j bandit. Cerkev so spremenili v f-nova odpravil med večni sneg ! gledališče, in pastor Walker je 111 led. V New Yorku ne bi živel pokazal kot prvo sliko notranje noben denar, je izjavil Mr. \ prostore nekega spikizija, kjer se f anin-šek, ki trdi, da je bil ro- vidi bara, bartender in trije "od-•len v Mehiki, poročen z Eski- jemalci." Druga slika je kazala, ^°vko, s katero ima dva otroka, kako sta prišla dva moška iz no-111 ki 15 let ni sii§ai slovenske be-1 tranjih prostorov in se podala, 'Sede, dasi govori dobro »loven- precej nadelana, v bližini stoječ sko. avtomobil. Tretja slika je kazala zunanjosti prostorov, v katerih notranjosti se je prodajalo žganje. Otroci se igrajo v veži in pred vratmi, dočim se znotraj pije. Potem je nadaljna slika 111 h otrok. [kazala, kako sta dva butlegerja V West Allis, Wis., je premi-1 pripeljala z avtomboilom žganje J111' rojak John Slak, po kratki v spikizi. Licenčna številka av-J°lezni. Ranjki je bil star 61 let tomobila se je dobro videla, če }' Aurori, Minnesota, je preminul rojak John Roblek, star 4° let, doma iz Kašlja na Gorenjcem. v Ameriki je bival 23 let. ^Pušča, ženo in 6 nepreskrblje- 1,1 doma iz Dobrniča pri, Novem j^stu. v Ameriki je stanoval 30 V Milwaukee zapušča brata Lo Cit Ul«a, enega brata v Forest y m eno sestro v Seminole, Pa. V Sheboygan, Wis., je umrl bi pastor govoril besedo božjo in povedal, da je sam Oče nebeški naučil ljudi izdelovati vino, da ga zmerno v veselje uživajo, bi pastor Walker veliko prej dosegel svoj t uspeh. Bog ve, koliko j°Jak John Suhorepec, star 67 njegovih poslušalcev je šlo ene-Zapušča ženo in več otrok, ga stisnit v one prostore, katere 1 nirl je v bolnici. je v cerkvi pokazal, da prodajajo V Chicagi je umrl rojak An- pijačo, in so hvaležni pastorju, 011 Robaus, doma iz Zagorja ob da'jim je označil prostor. avi. rojen leta 1878. V Ameri- -o- kro stran, toda se boji še jasno izjaviti v Clevelandu. Včeraj so nehali šteti denar ko Je dospel leta 1903. Zapušča soprogo in tri sinove, enega bra- ta 111 mater v Auburn, Illinois in llekaj drugih sorodnikov. bol Bivši državni pravdnik Cleveland zadnja leta ni imel Otroci ranjeni Več otrok je stalo v nedeljo na vogalu Grovewood Ave. in j 168. ceste, kjer so zrli na dva 1 razbita avtomobila. Medtem se je pa pomaknil eden avtomobilov naprej in zavozil na cestni J notoričnega bandita kot je tlak, kjer so stali otroci. Dva Filkowski, ki je bil te dni dečka sta bila pri tem nevarno "Sojen v dosmrtno ječo. Lovi- ranjena, in voznik avtomobila So ga 2 leti po vsej Ameriki, 'aretiran. Ranjena sta bila James d°cim je bil Filkowski deloma1 Galloway, 8 let star, 1117 E. ^ Clevelandu, deloma v Chicagi. 169th St. in Frank Hočevar, 10 ec*aj, ko je bil obsojen, je pri- let star, 16804 Grovewood Ave. £°vedcvel, da je bil leta 1930, Oba so morali odpeljati v bolniš-je policija lovila, v stikujnico. Frank Kastelic, 54 let * Edward Stantonom, bivšim dr-; star, 15944 Whitcomb Ave., je javnim pravdnikom v Cleve- 1 vozil po 168. cesti, ko g?a je za-^du, za katerim je Miller na- del drug avto, toda ne nevarno. .Pil urad. Ta državni pravd- Kastelic je stopil iz avtomobi-' republikanec Stanton, je j la, da pregleda škodo, in je avto ^Prejel Filkowskega v svojem pustil v "gearu." Otroci so bi-šlo se je radi a rest a lj u- li seveda takoj zraven. Ko je jjlCe Filkowskega, Mrs. Kekič. Kastelic zopet zasedel avto, je ri tem je Filkowski omenil od- s 1 e,d n j i skočil naprej radi etniku Stantonu, za koliko de-; "geara," in pri tem so bili otroka bi prevzel njegov lastni ci ranjeni. Kastelic je bil po- ton aJ, Če ga policija dobi. Stan-, namesto, da bi dal Filkow-e£a takoj * prijeti in izročiti . cUi, ga je vprašal, če ima denarja, nakar je Filkowski Jotrdil. stanton je nato rekel, r b« računal $10,000, in Fil-Wgki je dejal, da plača dva- zneje spuščen pod varščino. Smrtna kosa V nedeljo popoldne je preminula v LeRoy, Ohio, 21 letna mladenka Ana Brajdič, doma iz Brod Moravice. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 55 HBZ. Tu zapušča starše, brata George l^avni pravdnik Stanton je iz-j Mary Jančin. Pogreb se vrši iz toliko, če ga "reši." Bivši in dve sestri, Margaret Grgat in Ql'Za\m; _______J__JI_ ... t n____u — — j^yij. da je Filkowski res prišel tn^'lemu ra(li sodniiske zadeve. cla zanika, da bi zahteval $10, 000 hiše brata pokoj nice na 7800 2a svoje odvetniške posle. n Mlad ropar j, yetektiv Fred Slepika je vče-obstrelil 20 letnega George grička, katerega je dobil pri McLean . skladišču st. Hendricks je skega jeta na sodni j i radi ro-tod na W bil idi Ja so ga postavili pod kon-{k"0'. SedaJ Pa je najbrž dognal, Donald Ave. pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki ohranjen blag spomin! Vest iz domovine Mrs. Mary Ogrinc, 18301 Neff Road, .le prejela žalostno vest iz Saj ovca pri Ribnici, da je tam umrl njen brat Anton že | Zbačnik, po domače "Botinovc." Tam zapušča ženo in devet otrok in dve sestri; tuk?j pa sestro Mary Ogrinc. Iskreno sožalje w m varno ropati, kajti ko se prizadetim rana - " 1---------1 —J * kotnik, 5ana zaceli, bo moral pred :e. Na češkem so razpustili komunistične organizacije. Hoover ponovno obeta bol jše čase, ko bo spravljen proračun v red Washington, 18. aprila. Po mnenju predsednika Hooverja pesimizen med prebivalstvom danes nikakor ni opravičen, kar fc tiče gospodarskega položaja. Hoover je mnenja, da smo preživeli najhujše, in vidi znamenja, da se bliža zboljšanje položaja. Kot eden prvih pogojev za boljše čase zahteva Hoover, da se vsepovsod upelje petdnevni de-lcvnik, in tudi v zvezni službi. Kljub temu, da bi se moralo najeti 35,000 novih uradnikov, ako se upelje petdnevni delovnik, pa bi se stroški znižali za $90,000,-000 na leto. Hoover je nadalje mnenja, da je bančna kriza: pre-■ stana, in da kongres ne bo glasoval za $2,000,000,000 plačila za vojaški bonus. Novi dayki pa trgovini ne bodo prav nič škodovali, je izjavil Hoover. Kongresu bo predložen nov proračun, glasom katerega si bo vlada prihranila letno $200,000,000. Ta svo-ta in milijarda novih davkov bo povzročilo, da bo pokrit deficit v zvezni blagajni. -o- Vlom v trgovino V noči med soboto in nedeljo so vlomili v biljardnico in trgovino s tobakom, ki je last Nick Perenčeviča na 6119 St. Clair Ave. drzni mladi tatovi. V trgovino so dospeli skozi okno v ozadju, odtod pa. do zaklenjenih vrat, ki vodijo do ospredja trgovine. Z drili so navrtali vrata pri ključavnici, obrnili ključ, nakar so prišli v ospredje, kjer so pobrali za nekako $200.00 vrednosti cigaret in tobaka. Mladi lopovi so delo precej temeljito izvršili, če bi imel kdo poba-linov v okolici te dni kaj več cigaret na razpolago, je dobro če to poveste policiji, kajti, da je vlom delo adutov, ki poznajo dobro prostore, je brez dvoma. Zvezni senat je odbil nad riilijon dolarjev iz proračuna za Nastop normalnih časov je popolnoma odvisen od vojnih državnih dolgov New York, 18. aprila. Mednarodni finančni problemi se morajo na, vsak način najprvo rešiti, sicer niti Amerika niti ostali svot ne more pričakovati povratka normalnih časov. Tako ! Washington, 18. aprila. Pred- Cleveland. — Državni nadzor-sednik Hoover ne bo podal svo-jniki, ki so se polastili okrajne jega mnenja glede prohibicije 'davčne blagajne v Clevelandu so dokler nebo zaključena predsed. i sedaj gotovi s štetjem denarja, niška, konvencija republikanske in so začeli nemudoma z revizijo stranke, ki se vrši v juniju mese- knjig. Ko bodo tudi s tem gqto-cu. Takoj po konvenciji bo imel j vi, se bo dokazalo, kako in koli-predsednik Hoover govor, v ka- ko je bilo ukradenega davčnega terem bo povdarjal, da vzame | denarja, S kako strogostjo se predsedniško kandidaturo repu- deluje pri pregledovanju knjig, blikanske stranke, in ob tej pri- se lahko sklepa iz tega, da ni do-liki bo povedal, kaj danes misli voljen vstop v davčne prostore o prohibiciji, o kateri se je pred absolutno nikomur drugemu kot štirimi leti izjavil, da je "ple- pregledovalcem. Celo ženske, ki menita preskušnja." Dočim I-Ioo-j čistijo prostore, ne smejo v ver ne bi bil direktno za odpravo j urad. Načelnik davčnih pregle-prohibicije, pa bo skoro gotovo dovalcev je tudi odredil, da se zagovarjal načrt, po katerem bi morajo pobrati vsi papirnati od-narod dobil priliko, da se izjavi rezki ali koščki papirja, ki leže glede prohibicije. Hoover je iz- na tleh in se vsak večer skrbno javil, da če je večina republikan -j zaklenejo v močne blagajne, skega narodnega odbora za od-; Medtem pa je bilo podaljšano pravo prohibicije, cla ne bo na-! zasedanje velike porote, ki bo sprotoval njih željam. Na ta na- toliko časa pripravljena, dokler čin so svetovali Hooverju vsi re- državni nadzorniki nisfr gotovi publikanski svetovalci, kabinetni s svojim poslom. Vsako krimi-uiT/dniki, med njimi celo polje- np.lno početje od strani blagaj-delski tajnik Arthur Hyde, ki se nika ali njega uslužbencev, bo je pravkar vrnil iz države Mis- predloženo veliki poroti, ki bo souri, kjer je r e p u b 1 i kanska | dotične takoj obtožila, nakar bo stranka se izjavila za narodni državni pravdnik nastopil. Msd-referendum glede prohibicije. i tem se pa opozarja javnost, da Hyde je bil doslej fanatičen pri- jkdcr hoče sedaj plačati davke, staš prohibicije. Vsi predsedni- i dp, mora priložiti 10 odstotkov kc-vi svetovalci so se izjavili, da kazin, in če se temu brani, se moje prohibicija edina točka, ki ra obrniti na sodnijo, ki naj odpreti stranki z razkolom, in da | loči, če ima prav ali ne. se mora stranka glede prohibi- j --—- cije postaviti na definitivno sta- j lisce, za ali proti. -o-- Washington, 18. aprila. Zvezni prohibiciji je bil danes zadan udarec cd strani, od katere ga ni pričakovala. Odkar prohibicija obstoji je kongres še vsako loto dovolil vladi težke milijone, da jih potrošila za spolnovanje prohibicije. Včeraj je pa pri glasovanju za prohibicijski proračun senatna zbornica odbila iz proračuna $1,119,000, tako da bo vlada imela v prihodnjem letu na razpolago za prohibicijo $10,-250,000, namesto $11,369,000, kot je bilo prvotno določeno. Senator Johnson iz Californijs je prvotno predlagal, da se vladi dovoli samo $5,000,000 za prohi- no sa dobo desetih let. Morgan Linčarska druhal Colby, Kansas, 18. aprila. — Druha!, ki je štela nekako 200 mož, je vdrla v zapore v Frank- Registracija Danes je zadnji dan registra-1 lin> Kansas, kjer so vzeli iz je-cije za primarne' volitve, ki' se | če Richarda Read, ki je priznal, vršijo v torek, 10. maja. Voliv- da je zlorabil in umoril 8. letno ni urad bo odprt nocoj večer do Dorothy Hunter. Dekletce je bi-j 9. ure, da se nudi prilika vsem, lo ubito zadnji petek, nakar je ki se hočejo registrirati. Kdor j merilec skril truplo v kupu sena, je volil pri zadnjih volitvah, se kamor je pozneje peljal šerife, j ki so truplo dobili. Umorjeno ; dekle je bilo doma v Selden, Kansas, kjer se je pripetil zločin, in sumi se, da so linčarji vsi iz onega mesta in okolice. Po pogrebu žrtve so se zbrali meščani in se posvetovali, ali mu ni treba registrirati. se je izjavil Dr. Kiep, nemški i Listnica uredništva generalni konzul tu, in njega jej j. A.—Radi bi vedeli, če bi podpiral Shepard Morgan, pod- m0gli dobiti sem vašega brata iz predsednik Chase National ban-j domovine. Vi ste državljan in ke. Ameriški finančni ekspert j imate premoženje. Ne, brata jo predložil javnosti konkreten ne morete dobiti sem, razven po naj ga linčajo. Zastopniki lin-predlog, kako se lahko pride iz kvoti. Do prednosti v kvoti ;čanja so najbrž zmagali. Read zadrege. Zavezniki bi morali |ima ie žena ali otroci. Celo v j8 bil že v letu 1916 obsojen na ustaviti plačevanje medsebojnih; normalnih časih bi bilo težko za daljši zapor v Coloradi, ker je dolgov, kot tudi ustaviti vsa pla-1brata priti sem, danes je pa iz-čila Nemčije na vojno odškodni- kij učeno. bicijc, rekoč, da se prohibicija itak ne da spolnovati, in z?,kaj bi torej po nepotrebnem trosili denar. Toda ta predlog je bil zavržen z 42 glasovi proti 17, nakar je senator Tydings, demokrat iz Marylanda, predlagal $9,-000,000 za prohibicijo. Tudi ta predlog je bil zavržen z 43 glasovi proti 18, in končno je bil sprejet predlog odseka za $10,-250,000, kar je za $1,119,000 manj kot lansko leto. je povdarjal, da zguba, ki bi jo imele Zedinjene države radi neplačanih vojnih dolgov in obresti bi se tekom desetih let popolnoma pokrila z dohodki prospe- Se je poročil, da bi lahko prišel v Ameriko Philadelphia, 18. aprile. Isa-dore Levy in njegova mlada žena Paulina, rojena Goldman, sta bila aretirana in obtožena zarote, d?i bi na nepostavni način dospela v Zedinjene države. Stavljena sta bila vsak pod $1000 varščine. Levy je šel lansko leto v Montreal, Kanada, in da bi Paulino dobil v Zed. države, se je poročil z.njo. Levy je sedaj priznal, dai Pauline pred poroko niti poznal ni. Neki moški mu je obljubil, da mu da $5000 in hišo, če poroči Paulino. Toda ostalo je pri obljubi. Levy je postal žrtev profesijonelnih tihotapcev tujezemcev. zlorabil neko 15 letno dekletce. Poznejša poročila pravijo, da Naročnik.—Cesar Franc Jo-|je narastla druhal linčarjev na žef je umrl 1. novembra, 1916. 1500 oseb, samih farmarjev, ki Radoveden.—Vprašate nbs, So obesili Reada na neko drevo kakšen cdpomoček naj rabite, j v bližini mesta McDonald, Kans. ker vam gre huda na smeh, ka-; Predno so mu zadrgnili zanko dar vas kdo požgečka, tako da j okoli vratu, je Read izjavil: "To ritete, ki bi zavladala v Zed m je- se 0d samega smeha jokate! |pot boste pravega grešnika lin-nih državah. Na k, za take stvari urednik ne čali!" pozna pripomočka, ker mi pra- j skamo le tam, kjer nas srbi. Po-! Stari računi vedali nam tudi niste, kje vas; Tekom volivne kampanje je i žgečkajo in kdo? Pozdrav. | kandidat Ray T. Miller očital . i republikanskemu režimu v Cle- Pred t- ov-n VMrC Kushl n velandu- dfv dovoljuje izplačila o -nt rf Vin°- um' 1" 'I kontraktorjem, ki so večja, kot Petje in igra V nedeljo, 24. aprila, priredi Klub Danica v korist J. S. D. N. Doma v West Parku igro, pevski zbor Kluba Danica bo pa sodeloval s petjem. Ker ta pev- ski zbor še malo časa obstoji, bo ¥ ,, ,v , gotovo vsakdo radoveden, kako vecer Pohabljen otroški voziček no n n ro I/ rrn li r\n 1 /i I/a rwoin/ii i n v S. N. Domu je bil v nedeljo bodo pevci in pevke zapeli. Pripravili so jako zanimiv in obširen program. Dobiček je namenjen za Nar. Dom v West Parku, torej v korist vse nasel- pa ne tak za "bebičke prepelja vat," pač pa navaden voziček, ki služi otrokom za igračo. Kdor ga pogreša, ga dobi pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu. V bolnici pa se glasi pogodba. To ni pravilno. Ko je Miller bil izvoljen županom, je takoj ustavil vsa ta naknadna izplačila, ki znašajo nekako $25,000. Ko se je pa dognalo, da če mesto ne plača, bodo merali plačati davkoplačevalci v obliki posebnih asesmen- bine. Rojaki so vabljeni od bli zu in daleč, da pridejo V nedeljo! v Emergency bolnico se je tov, ker bi šla stvar na sodnije, v West Park. Klub Danica za-1 Padala Mrs. Mary Oblak-Jemc, |je Miller, na priporočilo mest-služi, da se v največjem številu jna 6410 ^arian Ave.; nega inženirja dovolil plačilo, odzovete. Kdo ima peč? Revna družina, kateri so zaprli plin in elektriko, ker ni mogla, plačati računa, prosi, če ima kdo peč za kuhanje na premog, ki bi jo dal zastonj ali pa za male denarje. Kdor ima kaj, naj naznani v našem uredništvu. Društvenice in prijateljice so nakj*r je dovoljenje sinoči potr-proštene, de .10 obiščejo v sobi št, dila, tudi. mestna zbornica. 7, dnevno od 2. do 4. popoldne in od 7. do 8. zvečer. Rojakinji želimo, da bi Čimprej okrevala. Oprostite! Pomotoma je izostala iz včerajšnjega lista notica, cla se bo Švica je uvedla monopol na danes ob 8. uri zjutraj brala sv. surovo maslo. ! maša v cerkvi sv. Vida za pokoj- * N emški protestanti imajo no Mary Hočevar. Prosimo opro-176 različnih verskih sekt. Istitve! << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. z Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise In denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 92, Tue., April 19th, 1932 dil," da so morale ponovno nastopiti. Zbor kot celota je tudi izborno pel. Pred par dnevi sem čital, da imajo nasprotniki delavstva kisle obraze. Na tem koncertu sem nalašč opazoval, da bi videl te ljudi s kislim obrazom, pa jih nisem videl. Toda to naj pa pripomnim, da bodo imeli nasprotniki slovenskega pevskega društva "Cvet" veliko bolj kisle obraze, kakor smo jih imeli mi, ko zvedo za izvrstno udeležbo. Mogoče so naši nasprotniki in odcepi j enci mislili, da bo prazna dvorana in da bomo zrli na prazne stole, pa so se za enkrat zmotili. še enkrat se zahvalim društvu "Zarja" in "Zvonu" ter našemu kanarčku, g. Johnu J. Baum-bichu, ter sploh vsemu občinstvu za poset. Zahvalim se tudi Mr. Frank Skerlu, ki je daroval dva tako lepa jagnjeta. Kdor ga je pokusil, ga je hotel še več. Kdor ga pa ni dobil, se mora drugič že naprej priporočiti. Za enkrat končam, pa se bom zopet kmalu oglasil. Moja iskrena želja je, da bi še mnogo let "Zarja" zorila, "Zvon" zvonil in "Cvet" cvetel. Max F. Traven. Vojni oblaki se zbirajo. Vedno pogosteje prihajajo vesti, da se nekaj snuje med Rusijo in Japonsko. Videti je tudi, kot da bi se Japonska nič ne branila, ako bi udarila Rusija, ki je previdna in čaka končnega izzivanja od strani Japonske, predno misli udariti. In skoro je videti pri tem, da če pride do vojne med Japonsko in med Rusijo, da bodo Zedinene države deloma nosile krivdo za to vojno. Kajti proti-rusko nastopanje od strani ameriškega državnega oddelka na vsak način daje Japonski potrebni pogum, da postopa toliko bolj predrzno napram Rusiji. Vendar je na drugem mestu tudi videti, da se državni oddelek ameriške vlade nikakor ne strinja s splošnim nastopom Japonske zadnje čase. Toda na vsak način ni absolutna krivda militaristov v Tokiu, da japonsko javno mnenje napačno tolmači nastop ameriške vlade. Japonski je znano, da vlada Zedinjenih držav sovražno nastopa napram obstoječi ruski vladi ,in ob istem času je ameriška vlada prijazna napram japonski vladi. Dočim je Rusija nepriznana po ameriški vladi, živi ameriška vlada v miru in prijaznosti z japonsko vlado, dasi je slednja pogasila več svečanih pogodb. Tako torej Japonska misli, da v slučaju vojne med Rusijo in med Japonsko, se bodo Zedinje-ne države gotovo postavile na stran Japonske. Seveda je to samo mišljenje Japonske, ki se v tem oziru silovito moti. To japonsko mnenje dokazuje tudi, da Japonska menda pozna ameriško vlado, toda ne pozna pa ameriškega naroda. Toda kljub temu, da se Japonska moti v svo-jem mišljenju o Amerikancih, pa ne obstoji prav nič manjša nevarnost za začetek vojne. Velike svetovne vojne so nastale že iz mnogo manjših posledic in vzrokov. Vojna nevarnost med Japonsko in Rusijo v resnici obstoji. Resnica je, da če bi vlada Zedinjenih držav danes jasno dala razumeti ostalemu svetu, zlasti pa japonski vladi, da če napade Rusijo, da bo smatrala Japonsko kot rušiteljico svetovnega miru in uničevalko svečanih pogodb, da bi v tem slučaju odnehala vsaka vojna nevarnost med Rusijo in med laponsko. Prav gotovo je, da bi se Japonska v tem slučaju prestrašila in bi takoj odnehala s hujskanjem in z ogromnimi pripravami za bodočo vojno. Vojna nevarnost je na vsak način. Nevtralni opazovalci v Rusiji kot tudi na Daljnem vzhodu so skoro enoglasnega mnenja, da si Rusija v resnici prizadeva izogniti se vojni. Rusija deluje zadnje dve leti za sebe, za ureditev svojih notranjih razmer in se ne vtika v zunanje zadeve. Toda nevtralni opazovalci položaja pripovedujejo, da Rusija ne more mirno gledati, ko so Japonci podjarmili Mandžurijo in ne more mirno gledati parade japonskih vojakov ob sibirski meji. Ves položaj je tak, da zna vsak čas nastati eksplozij. Govori se, da bo dobila Japonska podporo, moralno in finančno, od gotovih francoskih in angleških interesov. Da, govori se celo z vso resnostjo, da v slučaju, da je Rusija napadena od japonske, da nastopi Poljska in Romunjska, ki sta obe zaveznici Francije, in napadeti Rusijo od zadaj, tako, ca bi imela Rusija na treh krajih vojno. Kakor hitro se pa to zgodi, tedaj izbruhne svetovna vojna, kajti najprvo bi bila vsa Evropa prizadeta in potegnjena v vojni vrtinec, in brez Vprašanja je, da bi bila tudi Amerika prisiljena vmešati se v svetovno vojno, da še prej bi se znašla v vojnem vrtincu, kot pa ob priliki zadnje svetovne vojne. Zato je pa gotovo, da Amerika lahko prepreči novo svetovno vojno s tem, da ob pravem času resno posvari Japonsko. Ako Amerika v resnici nasprotuje svetovni vojni, tedaj je sedaj čas, da se izjavi. Vendar, dokler bo Hoover predsednik, se kaj takega najbrž ne bo zgodilo. Hoover je kolikor toliko odvisen od Angležev, katerim v mnogih načinih sledi, dočim so Angleži nekaki zavezniki Japonske, in baš to je, kar daje Japonski veliko predrznost. V slučaju Kitajske je prišel ameriški protest mnogo prepozno, da bi se upošteval, zato se pričakuje, da v slučaju Rusije Amerika ne bo zopet — zadnja. NEKAJ O KONCERTU DRUŠTVA "CVET" Cleveland (Newburg), O.— ,gli. Po mojem mnenju bi bil V nedeljo je imel pevski zbor |oder lahko še enkrat tako velik. "Cvet" svoj spomladanski kan-j kot je, pa ne bi bil nič prevelik, cert. Udeležba je bila velika in { Nadatje tudi iskreno čestitam vse je bilo veselo, posebno po;g. John J. Baumbichu, ki je tako koncertu v spodnjih prostorih, lepo zapel Zadnjič sem. pisal in vabil na ta koncert, sedaj se pa vsakemu lepo zahvalim za poset. Enako se zahvalim pevskima zboroma "Zarja" in "Zvon." Oba zbora sta izvrstno zapela v obeh, moških in ženskih zborih. Večkrat sem že slišal, da je naša dvorana še prevelika za nas, pa sem prepričan, da kdor je bil na našem koncertu ne bo tega rekel. Posebno naj še omenim to, ko je(nastopila samostojna "Zarja," je bilo toliko pevcev in pevk, da še na oder niso mo- NARODNI VEČER V GIRARDU, O. Girard, O. — Spomladanski da delamo boljše kot pa tu roje- narodni večer z banketom v naši prenovljeni dvorani je dosegel svoj triumf čez vse prireditve, kar se jih je še priredilo zadnjih deset let. Dvorana je bila lepo okinčana s spomladanskim cvetjem, v čemur se je odlikoval naš slovenski cvetličar Louis Knaus. V resnici smo imeli krasen večer, ki nam bo vsem ostal v spominu. Ta vrt so posetili naši ugledni rojaki iz bele Ljubljane, zlasti se je odlikoval Ljubljanski klub, ki nas je zabaval do ranega jutra. Zastopane so bile tudi naselbine: Warren in Bessemer. Tudi pevski kvartet iz Bessemer j a nam je podal nekaj lepih narodnih pesmi. Banketa so se udeležili tudi: župan našega/ mesta, naš društveni zdravnik, brat ravnatelja naše tovarne, Mr. Henry Drevet. Veselo nas je presenetila tudi Mitzi Grdina, ko smo jo zagledali na našem vrtu. Mr. Anton Grdina se je tudi spotoma ustar vil, ko je šel iz Youngstowna, kjer je kazal slike. Ta naša domača zabava je spravila narod v tako židano voljo, da ni za popisat. Predsednik SND, Mr. Ce-kuta je pozdravil navzoče goste in je v izbranih besedah povedal o delovanju naše naselbine. Ker je naš župan ravno ta dan obhajaj svoj rojstni dan, so ga naša dekleta pozdravila z lepo okrašeno torto, župan je bil globok'.-ginjen, da se skoro ni mogel zahvaliti za tako lepo voščilo. Po-zdravil je navzoče tudi naš društveni zdravnik, dr. Williams, ki se je izrazil, da ga ni naroda kot smo Slovenci, čestital nam je. kako lepo napredujemo v naših organizacijah in je tudi priznal, ni domačini. On je že naš društveni zdravnik trideset let in želimo, da bi bil še trideset. Govoril je tudi predsednik Slovenske posojilnice v Clevelandu, Mr. Joseph Plevnik, ki je povedal, s kakimi težavami so se postavili naši narodni domovi. Polagal nam je na srce, da je treba tudi danes trdne volje, ako hočemo obdržati te naše institucije. Oglasili so se k besedi tudi Mr. John Petrich in Mr. Poni-kvar iz Warren, O. Oba sta se v toplih besedah zahvalila za lep večer. Ravno tako se je zahvalil tudi Mr. Snežič iz Bessemer-ja, Pa,, ki je poleg svoje mamice pripeljal še veliko drugih prijateljev seboj. Ko se je ura bližala že jutru, so se pripeljali še Mr. Zalokar z družino in Mr. August Kolander. V resnici smo bili vsi kot ena velika družina in smo se kar težko ločili. Ne smem pa pozabiti tudi naša umetnika, Mr. Likarja in Mr. Pluta, ki sta tudi bila navzoča na tem vrtu. Narod se je kar čudil umetniškemu delu teh mož, ki sta dovršila krasno delo v našem Domu. In tudi naše mlade deklice so nam zapele nekaj lepih pesmic, za kar hvala Mr. in Mrs. Turk. V imenu SND se zahvalim Ljubljanskemu klubu, posebno pa še Mrs. Plevnik, ki se je toliko trudila za ta večer. Hvala tudi vsem rojakom, ki so bili navzoči ta večer in ki so pripomogli do tako velikega uspeha. Ta večer bo zapisan za vedno v zgodovini naše naselbine. Pozdrav vsem skupaj. John Dolčič. ne spremljajo. Jezdec na brzem konju je odposlan do cerkve, da naznani duhovniku, da so svatje pripravljeni. Jezdec se takoj vrne in naznani, da jih duhovnik že čaka. Vsporedi se povorka, na čelu nevesta in kum. Pred cerkvenimi vrati sprejme povorko duhovnik, ki vpraša, če je prišla nevesta iz njene proste volje. Ko dobi povoljen odgovor, pel j a družbo v cerkev. Tam prepusti kum nevesto sprevodniku, ki izroči duhovniku poročna prstana. Ko duhovnik prstana blagoslovi, ju natakne ženinu in nevesti na tretji prst desne roke. Po srbskem običaju mora stopiti nevesta, ženinu na nogo, kar naj bo v znamenje, da mu ne bo za, sužnjo; ampak za enakopravno ženo. Če je nevesta težka in če ima ženin kurje oko, mora biti to precej tragičen trenutek. Zatem stopi naprej kum s kupo vina, katerega pijejo duhovnik, ženin in nevesta. Nato pa gre kum s kupo do vseh navzočih in jim ponudi požirek. Kdor pije iz tiste kupe, se bo gotovo še tisto leto poročil. Zatem ženin in nevesta obdarita duhovnika z denarjem in mu dasta tudi zavitek, v katerem je par nogavic, žepni robec in brisača. S tem so bili obredi v cerkvi končani in kum dobi zopet nevesto v svoje roke. Do polnoči je on gospodar čez nevesto in vsak jo mora nagovarjati do tega časa z "gospica" in ne še z "gospa." Kum posadi nevesto v kočijo in počaka, da so vsi svatje naloženi. Ko je vse gotovo, zadeni tromba in konji planejo 3 kočijami v divji dir proti ženi-novemu domu. Vozniki se skušajo, kateri konji so urnejši in skušajo eden drugega prevoziti. Pred ženinovo hišo se zbere vsa vas, da pozdravi nevesto. Ko stopi iz kočije, stopi k nji ženi-nova mati in ponudi novi hčeri kozarec vode v okrepčilo. ženinu pa dajo v roke košaro raz- TRINERJEV0 GRENKO VINO proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo, bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah. ■v* Ce verjamete al' pa ne. ni h sladkarij. Nevesta poseže v košaro in vzame iz nje štiri kose. Z vso močjo vrže v vsak kot dvorišča po en kos, v znamenje, da je pri tej hiši vsega v izobilici. Nato pa- vzame košaro in vrže ostanek sladkarij na streho. Nato pristopi ženinova sestra, držeč v roki velik hleb kruha in steklenico vina, kar vse poda nevesti. Grobna tišina nastane, nevesta bo prestopila, prag svoje nove domačije. Na pragu stoji ženin z vzdignjenimi rokami in pod njimi prestopi nevesta prag hiše, pod pokroviteljstvom ženina. človek bi mislil, daje s tem vse končano in da bo imela nevesta sedaj mir. Ampak čakajo še druge stvari. Sedaj mora pokazati, če bo znala opraviti otroka. Od nekod so dobili malega otroka in tega mora sedaj nevesta obleči, da se izkaže, če bo dobra in skrbna mati. Sedaj bo živela nevesta s svojim možem v "zadrugi" in se bo morala v vsem podvreči oblasti tašče. Prvih sedem dni po poroki ima nevesta pravico, da prosi za razveljavi j en je poroke, a«ko to želi. Ako tega ne stori, so ji vsa pota na svobodo zaprta. Glavno vodstvo ženitovanj-skih ceremonij je v rokah kuma in nevestinega sprevodnika, zato se smatra, da stopita s tem v krvno sorodstvo z obema družinama in se ne moreta vsled tega poročiti z nobenim članom teh družin, to je nevestine in ženi-nove družine. Taki so srbski ženitovanjski običaji. Bolj bahati in košati pri bogatih, bolj skromni pri revnih, kot je to povsod. Mož vzame svojo ženico v kopališče na jezersko obrežje. Kmalu zagleda tam nekega moškega s fotografskim aparatom v roki in misli, da hoče fotografirati njegovo ženo. Mož je bil ljubosumen, pa vzroji: "Kaka predrznost! Kdo vam je pa dovolil, da smete fotografirati mojo ženo?" "Kdo pravi to? Saj mi niti na misel ni prišlo, da bi fotogra-firal vašo ženo." To pa zopet ni bilo možu prav in reče: "Rad bi vedel zakaj ne" Takoj jo fotografirajte! Saj je moja žena najlepša med vsemi kopalkami!" A Mala Julka sreča malega Francka, ki sa hudo kremži. 'Kaj pa se tako kisaš?" vpraša Julka. "Jokam se, ker je šla moja mama v nebesa." "Nikar ne jokaj, morda pa m šla." A -o- PROHIBICIJA IN PIJAČA V AMERIKI SRBSKI OBIČAJI PRI ŽENITVI Toda ker sem njegov osebni prijatelj, me je pa vseeno pogrelo, da se tako boji nežnega spola in se ni upal nobene vprašati "al'me boš kaj rada imela." Vseeno je pa občinstvu povedal, da "ko je Eva jabolk snedla, prišel je 'trubeP na svet." Le korajžo, kanarček, pa ti bo že kakšna povedala, da te ima rada. Morda bo čitatelje Ameriške Domovine zanimalo, kakšni so običaji pri Srbih ob času ženitve in v koliko so ti podobni našim, slovenskim običajem. Dan poroke napoči. Na domu neveste že pred sedmo uro zjutraj igra ciganska godba narodno kolo, katerega plešejo vsi udeleženci. Ples. vodi mati neveste. Nevesta pa sedi, bogato opravljena, v družinski sobi, okrog nje pa si da opraviti nekaj bližnjih sorodnic, ki nevesto občudujejo in ji popravljajo to in ono na, obleki. Nevesta je stara nekaj čez osemnajst let in tehta gotovo svojih 170 funtov. Srbi imajo radi debele ženske ! Njena dota znaša $1,500 in njen bodoči dom bo v "zadrugi," v skupnem stanovanju s ženinovo družino. Ko izpolni srbska deklica 13. leto, si začne lastnoročno pripravljati balo. Rjuhe, brisače, odeje, vse si sama. stke. Ravno tako mora imeti pripravljena razna' darila za ženinove sorodnike in za kuma, ki ima pri poroki največjo besedo. V Srbiji, kot menda povsod, se ženini ozirajo najrajše za takimi nevestami, ki so si preskrbele najbogatejšo balo. Nevestin oče molja, poleg dote, preskrbeti tudi za opremo stanovanjske sobe bodočega para. Kuhinjske potrebščine si pa mladi par izposodi za en mesec po poroki. Po Dueti in kvarteti so bili pa tudi prav dobro zapeti, pa tudi zlaga) j tem času se pa pri mladem paru se nisem, ko sem zadnjič zapisal, ,zbero prijatelji, ki jima prine- da naše mlade žene "vrtec kop-j sejo v dar razne kuhinjske peljejo." Naš ženski kvartet je ta- j trebščine. ko "gor pa dol pa sred' vasi ho-! Ob pol enajstih se na vasi oglasijo trobente. Dva jezdeca na belih konjih prijahata pred nevestino hišo. Eden jezdecev nosi v rokah cerkveno zasta.vo iz nevestine vasi, drugi pa ima v roki hlebec kruha in steklenico vina, kar naj pomeni, da nevesta ne bo lačna v svojem novem domu. Kmalu pridrvi kočja, iz katere stop ženin, njegov oče in kum. Ko se približajo hiši, so nevesto zaklenili v njeno sobo. Vsi povabljeni gostje se zbero na dvorišču. Prične se pozdravljanje znancev, stiskanje rok, objemanje in cmokanje, vmes pa presunljivo cvilijo ciganske gosli. Končno posadijo ženina in njegovo družbo okrog bogato obložene1 mize, kjer se dičijo: jag-njetina, svinjetina, race, kokoši, in — rakija. Ko so nekoliko zavžili, se napoti kum s par prijatelji pred zaklenjeno sobo neveste. Tukaj trikrat potrkat in Zahteva vstop. Stara ženska čisto ma.lo odpre vrata in vpraša, kaj bi rad. Toda kum ji ne odgovori, ampak potisne starko v stran in plane v sobo. Tam zgrabi nevesto in jo napol nese, napol vleče ven iz sobe. V Srbiji velja namreč pravilo, da mora ženin nevesto ukrasti,kar se pa malokedaj zgodi proti njeni volji. Na dvorišču plane nevesta na- Pri letošnjih volitvah se pri-]ki uživajo opojne pijače, zdravi čakuje, da bo igralo vprašanje prohibicije jako važno vlogo. Zagovorniki prohibicije kot zagovorniki pijače bodo grmeli v svojih platformah in — ostalo bo vse pri starem. Prohibicija v Ameriki ima v bližnji bodočnosti toliko prilike biti odpravljena, kolikor imai navaden državljan prilike biti izvoljen predsednikom Zed. držav. Kot je neki član Wickershamove komisije izjavil: "Ta prokleta stvar je v ustavi, pa si pomagaj !" Novi predsednik je ne more odpraviti, kongres je ne more odpraviti, narod z večino glasov je ne more odpraviti. Su-hači so delali dvajset let in pomagala jim je še svetovna vojna, da so upeljali prohibicijo in mokri bodo morali delaiti vztrajno in dobro, da bodo spravili ta metodistovski .amendment iz ustave-. Suhi in mokri imajo svoje argumente o prohibiciji. Suhači grmijo: Alkohol je nevaren in strup iz navade. Uboštvo, bolezni, nezadovoljnost in prostitucija so bile posledice pijače. Narod: je veliko na, boljšem brez alkoholne pijače; naša pro-hbicija nam je prinesla pro-i:.periteto(!); delavec si prihrani na plači (če jo sploh kaj dobi) in si kupi pohištvo in živež; žena in otroci so boljše oblečeni in dobro preskrbljeni z živežem, ker mož ne zapravi. centa v sa-lunu na vogalu. Mokri imajo pa zopet druge pomisleke, ki se jih; tudi ne more prezreti, ko pravijo: Večina narod ni in ne pije čez mero. In da se jim prepove zmerno uživanje opojne pijače je čisto navadna tiranija. Naše pleme je pilo, kar pomni zgodovina. Navadno ljudje niso revni vsled tega, ker pijejo; mnogokrat pijo videzno v pretresljiv jok. Njeni starši jo blagoslovijo, nakar je ob jeto, da vsa.i za trenutek pozabi-splošnem vrisku in kriku izro-'Jo svoje gorje, čena kumu. Potem starši ne vi- j Nihče ne more reči, da pija-dijo svoje hčere cel mesec po po- ča povzroča bolezni v splošnem, roki. Tudi v cerkev k poroki jo Saj je dokazano, cla so narodi, in močni. Strah pred saluni je samo strah pred demokracijo. Mi nismo otroci, katerim bi se zapovedovalo, kaj smemo piti in kaj ne, kaj smemo misliti in kaj ne. Radi naše politične samostojnosti, radi našega individualnega, samospoštovanja moramo odpraviti prohibicijo, ki je rodila samo hinavstvo, zločin, preziranje zakonov in ki je obogatela razne zločinske razrede, ker jim je dala v roke velikanske dobičke s prodajo opojne pijače; na,skrivej ljudem, ki hočejo piti. Ta postava se itak ne upošteva in čas je, da se nekaj napravi v tem oziru. Toda politi-kaši si ne upajo ničesar ukreniti, ker se boje zamere te ali one stranke. In kongres v Washing-tonu bi lahko trenutno posegel z roko vmes. Treba mu ni storiti drugega, kot da ne dovoli nobenega denarja za vzdrževanje prohibicije. Kakor je nekoč odrekel denar za izpolnovanje 13., 14. in 15. aniendmenta, ki so govorili o oprostitvi sužnjev, tako bi lahko napravil z 18. amend-mentom. Torej je vprašanje rešitve prohibicije mnogo bližje, kot si mislimo, toda ne pred pri-hcdnimi štirimi leti. Ako bi volil narod pred 10. leti o prohibiciji, bi volil suho. Danes je drugače. Danes niso mekri več zastopniki pivovar-narjev in salunarjev, kot trdijo suhači, ampak imajo za seboj Ameriško delavsko federacijo, Zdravniško zvezo, Odvetniško zvezo in Ameriško legijo. Razna poskusna glasovanja so zadnje čase pokazala, da je večina ameriškega naroda za odpravo prohibicije. Največjo podporo v denarju in drugače dobivajo danes suhači od velikih butlegerjev. Na strani 18. amendments so dalje še di«nes taki, ki nosijo v glavi trideset let stare ideje, kot je proteštantovski škof Cannon, Henry Ford in drugi magnatje, (Dalje na 4. strani.) Slikar je dobil v popravilo župno cerkev. Vse je lepo pr®" barval in olepšal, potem je Pa predložil sledeči račun: Popravil in prenovil deset božjih zapovedi ..............$6.00 Olepšal Poncija Pilata in mu dal na glavo nov trak 3.06 Napravil nov rep petelinu sv. Petra ........................ 4.08 Sv. Janezu Krstniku napravil nov nos in mu popravil levo oko................ 2.0fi Popravil levo perut arhan- gelu Gabrijelu ................ 5.06 Omil služabnika velikega duhovna .......................... 2.0* Prenovil nebo, napravil deset zvezd in očistil mesec 8.02 Povečal ogenj v vicah in napravil nekaj novih duš .................................. 3.06 Oživil bolj živo peklenski ogenj, napravil Lucifer-ju nov rep, mu popravil levo kopito in izboljšal nekaj pogubljenih duš .. 4.10 Obrobil oblačilo Herodežu s zlatom .......................... 5.0? Očistil ušesa Balaamovega osla in ga podkoval ........ Dal nove uhane v ušesa Sa- ri 2.08 5.00 Dal nov kamen v Davidovo pračo, povečal Golijato-vo roko in podaljšal njegove noge ........................ Nanovo prebarval Noetovo ba.rko ................................ Popravil srajco izgubljenega sina in očistil prašiče .................................... 2.00 1.20 1.00 Skupaj .......:..............$53.83 A "Pri moji sestri so včeraj do» bili dvojčke, eden je fantek' eden je punčka. Tako sem sedal stric in teta obenem," je Vtv povedoval ves srečen Fržmaga-tov Janez. A t- V nekem mestu so bili me* ni zapori in okrajni zapori. Razlika med obema ječama je P1'1' nesla nekemu odvetniku petdeset dolarjev. K njemu pride namreč nekega dne slabše oblečen človek in ga prosi, da ^ mu pomagal dobiti sina iz ječe-v katero so ga zaprli radi nekega malega prestopka. Odvetnik si ogleda moža in ker vidi' da je bolj revno oblečen, mu P1*0' vi, da ga bo stalo deset dola1'' jev, pa bo dobil sina iz Možakar ne ugovarja, ampa^ potegne iz žepa polno pest Papirnatega denarja. Odvetnik11 se Razširijo oči, ko vidi tolik0 denarja, ki se ga ni nadejal P1"1 tem človeku, pa hitro vpraša ' ^ "V kateri ječi pa je vaš sin-"V okrajni ječi." "V okrajni ječi? To je pa bo, zelo slabo," jamra odvetnik "Stane vas ravno petdeset d0' larjev, če hočemo dobiti vašei?'1 sina iz okrajne ječe." POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Mihael Strogov je hotel čudnemu uradniku vprav odgovfo-riti, da ne misli nikamor brzo-Javiti, ampak da prosi samo malo kruha in vode, ko so se hišna Vrata nagloma odprla. Mislil je, da so Tatari vdrli na Pošto,in je že hotel skočiti skozi okno. Tedaj je videl, da sta prišla na postajo samo dva moža, ki nista bila prav nič podobna tatarskim vojakom. Eden je držal v roki s svinčnikom napisano brzojavko in na-&'lo stopil k ograji pred brezbrižnega uradnika. Silno presenečen Mihael Strokov je takoj spoznal oba moža, na katera ni nič več mislil in o katerih bi ne bil verjel, da bi ju 'še kdaj videl. Bila sta poročevavca Harry Blount in Alcide Jolivet, nič več Potna tovariša, ampak tekmeca >n sovražnika, odkar sta bila na bojišču. Iz Išema sta odpotovala samo nekaj ur pozneje kakor Mihael Strogov. V Kolivan sta prišla Po isti cesti kakor on in sta ga Prehitela samo zato, ker se je tri dni zamudil na bregu Irtiša. Opazovala, sta bitko med Rusi 111 Tatari pred mestom in zapustila Kolivan tedaj, ko so se zaceli bojevati po ulicah. Pritekla sta na pošto, da brzojavita v Evropo svoja poročila. Pri tem Bta skušala drug drugega prehiteti. tylihael Strogov se je umaknil v kot, kjer je bilo toliko temačno, da je mogel vse videti in slišati, ne da bi ga poročevavca opazila. Bilo mu je do tega, da sliši važne novice in izve, sme li v Kolivan ali ne. Ker je bil Harry Blount hitrejši kakor njegov tovariš, je stopil k pregraji in pomolil uradniku spisano brzojavko. Alcide Jolivet je, dasi ni bila nje-Kova navada, nepotrpežljivo cepetal z nogami. "Deset kopejk za vsako besedo," je dejal uradnik in sprejel brzojavko. Harry Blount je zložil na deščico pregraje visok kupček rabljev, ki jih je njegov tovariš začudeno opazoval. "Dobro," je dejal uradnik. In hladnokrvno je začel brzo-Javljati sledeče poročilo: "Daily Telegraph, London. — Koli van, omska pokrajina, Sibirija, 6. avgusta, — Boj med ruskimi in tatarskimi četami ..." Ker je uradnik brzojavko či-tal glasno, je Mihael Strogov slišal vse, kar je angleški dopisnik Poročal svojemu dnevniku. "Ruske čete odbite z velikimi lzgubami. Tatari pravkar vdrli v mesto ..." S tem se je brzojavka končala. Sedaj pridem na vrsto jaz," je dej,al Alcide Jolivet, ki je hotel brzojaviti svoji sestrični v rnont-Uiartrskem predmestju. To pa ni bilo po godu angleškemu pdrcčevavcu. Da bi mo-takoj brzojaviti vsak dogodek, ki bi ga še odtod opazil, se r'i hoteli ganiti od pregraje in ni dal svojemu tovarišu blizu. "Saj ste vendar končali! ... " vzkliknil Alcide Jolivet. "Nisem," se je odrezal Harry Blount. In napisal je novo brzojavko t°r jo izročil potrpežljivemu uradniku. Ta je čital z mirnim klasom: "V začetku-je Bog ustvaril ns-in zemljo ..." Harry Blount je brzojavil pr-stavek svetega pisma, da iz-labi čas in se ne umakne svojemu. tekmecu. Njegova trma je dnevnik sicer stala nekaj tisočakov, toda imel bo prva poročila. Francija bo morala čakati! Alcida Joliveta je trla jeza. V Vsakem drugem slučaju bi bil ln"iznal, da je stvar popolnoma v redu, toda sedaj je hotel prad- nika celo prisiliti, da sprejme njegovo brzojavko prej kakor nadaljevanje Blountovo. "Gospod ima pravico," je mirno odgovoril uradnik, pokazal na Harry Blounta in se mu prijazno nasmehnil. In brzojavil je pazljivo Daily Telegraphu prvi stavek svetega pisma. Medtem je Harry Blount stopil k oknu in z daljnogledom opazoval dogodke okoli Koliva-na, da izpopolni svoje poročilo. čez nekoliko trenutkov je prišel zopet nazaj in brzojavki dostavil besede: "Dve cerkvi gorita. Zdi se, da se požar širi proti desnemu bregu reke. Zemlja je bila pusta in prazna in nad breznom je bila, tema ..." Alcide Jolivet bi bil časti vrednega poročevalca, Daily Te-legrapha najrajši zadavil. Ponovno se je lotil uradnika, ki pa mu je kratko in mirno odgovoril : "Gospod ima pravico, popolnoma pravico . . . Deset kopejk za vsako besedo." In brzojavil je sledečo novico, ki mu jo je prinesel Harry Blount: "Rusi beže iz mesta. In Bog je rekel: Bodi svetloba! In bila je svetloba ..." Alcida Joliveta je hotelo raz-gnati od togote. Harry Blount se je spet vrnil k oknu. Zaradi prizora, ki ga je opazoval, je bil tako zamišljen, da se je pri oknu zamudil nekoliko predolgo. Ko je uradnik sporočil tretji stavek svetega pisma, je Alcide Jolivet natihoma stopil k pregraji, položil kupček rabljev predse in oddal sledečo brzojavko: "Magdalena Jolivet, 10, predmestje Montmartre, Pariz. — Kolivan, omska pokrajina, Sibirija,, 6. avgusta.—Prebi,vavci beže iz mesta. Rusi poraženi. Tatarska konjenica jim je za petami ..." Ko je Harry Blount prišel zopet k ograji, je slišal, kako je Alcide Jolivet nadaljeval svojo brzojavko, pojoč jo s šaljivim glasom: Prav majhen je možiček, obleko sivo ima, v Parizu . . . Ker se Alcidu Jolivetu ni zdelo primerno, svete reči mešati s posvetnimi, kakor je storil njegov tovariš, je namesto svetega pisma vtaknil veselo pesmico Berangerjevo. "Oha!" je zavpil Blount. "Da, da! Tako je!" je odgovoril Alcide Jolivet in se smejal. Položaj okoli Kolivana je med tem postajal vedno nevarnejši. Bitka se je približevala in topovi so pokali vedno silneje. Naenkrat se je stresla brzojavna postaja, da je vse zaškripalo. Granata je predrla zid in oblak prahu je napolnil sobo v kateri je bil nameščen brzojav. Alcide Jolivet je vprav končal kitico: Je lice kakor jabka, a čisto prazen žep . . . V trenutku je prenehal, planil h granati, jo zagrabil z obema rokama, preden se je napočila, jo vrgel skozi okno in se vrnil na svoje mesto. Pet sekund kesneje se je granata razletela. Alcide Jolivet je hladnokrvno nadaljeval svojo brzojavko: "šest funtov težka granata prebila zid brzojavne postaje. Pričakujemo 'še drugih enake teže ..." Mihael Strogov ni več dvomil, da so bili Rusi pregnani iz Kolivana. Odprta mu je ostala edinole še pot čez južno stepo. Tedaj se je zaslišalo strahovito streljanje blizu brzojavne postaje in toča. krogel je razbila šipe v oknih. Harry Blount je bil zadet v ramo in se je zgradil. Alcide Jolivet je hotel svoji brzojavki dostaviti še sledeče poročilo: "Harry Blount, poročevavec Daily Telegra.pha, padel na moji strani, zadet cd sovražne krogle ..." Tedaj mu je dejal uradnik mirno, kakor je bil navajen: "Gospod, žica je pretrgana." Nato je vstal, vzel klobuk, ga obrisal s komolcem in z nasmehom odšel skozi majhna vrata, ki jih Mihael Strogov prej ni opazil. V istem trenutku so tatarski vojaki vdrli na postajo, tako da niti Mihael Strogov niti poročevavca niso mogli uiti. Alcide Jolivet držeč v roki napisano brzojavko, je skočil k Harryu Blountu, ki je ležal na tleh; skušal ga je zadeti na ramo ter z njim, ubežati . . . Prepozno ! Zajeli so oba. Tudi Mihaela Strogova, ki je ta hip hotel skočiti skozi okno, so zgrabile roke Tatarov! (Konec prvega dela) DRUGI DEL PRVO POGLAVJE Tatarsko taborišče Dan hoda od Kolivana, nekaj vrst za trgom Djašinskom, se razteza obširna, z velikimi bori in cedrami naredkoma, porasla ravan. Poleti se na njej navadno zbirajo sibirski pastirji, ker ima dovolj paše za njihove številne črede. Toda tedaj bi bili ondi zaman iskali teh začasnih prebivalcev. Vkljub temu pa ravan ni bila prazna. Nasprotno. Vse je kar mrgolelo po njej. Na ravnini je stalo namreč tatarsko šotorišče, kjer je taboril divji buharski emir — kan Feofar. Tja so 7. avgusta pripeljali tudi vojne ujetnike, potem ko so pri Kolivanu uničili mali ruski oddelek. Od 2000 mož, ki so se spoprijeli z obema sovražnima četama med Omskom in Tomskom, je ostalo le nekaj stotin vojakov. Carska vlada onstran uralskega pogorja je bila zaradi tega v precejšnji zadregi. Toda prej ali slej se je Rusom moralo posrečiti, da odbijejo tatarske čete, ki so stale že sredi Sibirije in bile na tem, da preko pobunjene dežele vdero bodisi v zahodne bedisi v vzhodne pokrajine. Zveza med Irkutskom in Evropo je bila popolnoma pretrgana. Ako amurske in jakutske čete ne bi pravočasno zasedle glavnega mesta azijske Rusije, bi se ga zaradi nezadostnih obrambnih sil polastili Tatari. Preden bi ga jim Rusi mogli zopet iztrgati, bi veliki knez, carjev brat, zapadel osveti Ivana Ogareva. Kaj se je zgodilo z Mihaelom Strogovim? Ali se je uklonil tako težkim poskušnjam? So ga li premagale zapreke, ki so po dogodku v Išimu postajale od dne do dne hujše? Ali je mislil, da je zanj igra izgubljena, njegovo poslanstvo izjalovljeno in njegova naloga neizpeljiva? Mihael Strogov je bil mož, ki se ustavi šele tedaj, ko umre. On pa je živel! Niti ranjen ni bil, carjevo pismo je imel še vedno pri sebi in nihče še ni slutil, kdo da je. Gotovo. Bil je med številnimi ujetniki, ki so jih Tatari vlekli s seboj kot ničvredno živino. Toda čim bliže je bil Tomsku, tem bliže je bil tudi Irkutsku. In končno: bil je še vedno pred Ivanom Ogarevim. "Prišel bom!" si je ponavljal venomer. Po dogodku v Kolivanu se mu je vse življenje strnilo samo v to misel: osvoboditi se! Kako bi se izmuznil emirjevim vojakom? To bi se videlo, ko pride ugoden trenutek. Pogled na Feogarjevo taborišče je bil krasen, številne šotore iz kož, klobučevine in svile so obsevali solnčni žarki. Visoki šopi, ki so krasili njihove koničaste vrhove, so se zibali sredi pisanih zastav in praporov. Najbogatejši izmed vseh so bili šotori sejdov in hodžev, ki so bili prvi dostojanstveniki v kanatu. Visoki čin teh tatarskih poveljnikov je označevala posebna, s konjskim repom opremljena zastava; visela je na drogu, ki je tičal v umetniško zvezani butari rdečih in belih "palic. Razen teh je stalo daleč tja po ravnini več tisoč turkomanskih šotorov, ki se imenujejo "karaoj" in ki so jih prenašali velblodi ha svojih hrbtih. V taborišču je bilo najmanj 150,000 pešcev in konjenikov, tako zvanih alamanov. Med njimi so bili predvsem Tadžiki pravilnih potez, bele polti, visoke rasti, črnih oči in črnih las. Bili so jedro tatarske vojske, v kateri je bilo iz kokodanskega in kunduškega kanata skoraj prav toliko vojakov kot iz buharske-ga. S Tadžiki so bili pomešani zastopniki ra.znih plemen, ki prebivajo v Turkestanu ali pa v sosednjih deželah. Tam so bili Usbeki majhne postave in rdečih brad kakor oni, ki so zasledovali Mihaela Strogova. Dalje Kirgizi s ploščatimi obrazi, kakor jih imajo Kalmuki. Oblečeni so bili v železne srajce in oboroženi deloma s sulico, z lokom in s puščicami azijskega izdelka, deloma pa s sabljo, puško in "čakanom," t. j. z majhno sekiro s kratkim toporiščem, ki seka samo smrtne rane. Razen teh so bili tam Mongoli, ljudje srednje postave in črnih, v kito spletenih las, okroglega in zagorelega obraza, temnih in živih oči ter redkih brad. Nosili so modre, s črno kožuhovino obrobljene obleke, usnjate pasove s srebrnimi zaponkami, čižme in s kožuhovino obrobljene kučme, na katerih so frfotali po trije trakovi. Končno Afganci rjave polti, Arabci z izredno lepimi potezami semitskih plemen in mežavi Turkomani, kojih oči so bile navidezno brez vek. Vsa ta mešanica je bila združena pod emirjevo zastavo, pod praporom roparjev in požigavcev. Poleg svobodnih vojakov je bilo tudi nekaj sužnjev zlasti Per-zijancev, ki so jim poveljevali domači častniki in ki niso bili na najslabšem glasu v vojski kana, Feofarja. Tem je treba prišteti tudi židovske služabnike v dolgih, z vrvjo prepasanih oblekah in majhnih čepicah iž temnega sukna, ker jim je bil turban prepovedan. Med vsemi temi pa se je gnetlo na stotine "kelenderjev," t. j. beraških menihov v raztrganih, le deloma z leopardovimi kožami pokritih cunjah. Približno taka je bila slika skoraj nepregledne množice različnih rodov in plemen, iz katerih so bile sestavljene tatarske vojske. 50,000 vojakov je bilo konjenikov. Njihovi konji so imeli zavezane repe, odeti so bili s črnimi, svilenimi mrežami ter po desetericah privezani k; dvema vzporednima vrvema. Vse te živali niso bile nič manj različne nego ljudje. Med njimi so bili turkomanski konji tenkih nog, dolgega života, svetle dlake in ponosnega vratu; vztrajni in krepki usbeški konji; dalje konje kokandske pasme, ki nosijo poleg jezdeca še dva šotora in vso kuhinjsko opravo, kirgi-ški konji svetle barve, ki so prišli z bregov reke Embe in ki jih love z "arkanom," t. j. s tatarskim lasom; slednjič mnogo drugih manj dragocenih konj mešanih pasem. (Dalje prihodnjič) Oglasi v "Ameriški Do* movini" imajo vedno dober vspeL "Mali stroški PRANJA so vzrok, da je MAYTAG tako izvanreden NAKUP" MODEL A (tudi model B) ZNIŽAN Maytasov najboljši pralec s četverokot-nim, aluminastim čibrcm in slavnim M a y t a sr ovim valjčnim o d s t ranjeval-cem vode. Da, zelo nizka cena za pralni stroj. Toda ti> ni podlaga prave Maytagove ekonomije. Pač pa mali stroški vsakratnega pranja . . . kratek čas, ki se sa porabi s pranjem v Maytagu . . . lahkota, s katero se perilo popolnoma sčisti ... in perilo, ki se pere v Maytagu, se dije ohrani. In kar je najbolj važno, May-tas vam da mnogo let najboljšega pranja To pomislite, predno kupite pralni stroj. Pomnite, da je Maytag ekonomičen pralni stroj, ker vam najceneje opere. Pridite in oglejte si jih. THE MAYTAG COMPANY MANUFACTURERS Newton, Iowa Founded 1893 PRALNI STROJI-LiKALNIKi 20-9-15 MAYTAG SALES CO. 35 Colonial Arcade CHerry 3442 GRDINA FURNITURE CO. G019 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 2088 OHIO FURNITURE CO 6323 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 5016 KREMZAR FURNITURE CO. 6108 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 2252 15301 Waterloo lid. Tel. KEnmore 1235 VSl MAYTAG PRALNI STROJI SE DOBE TUDI Z MULTI-MOTOR NA GASOLIN MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo ltd. Tel. KEnmore 1282 DNEVNE VESTI Ruševine državnega poslopja, v Columbmu, ki ga je pred nekaj dnevi uničila r:iz-sirelba. Pri tem je izgubilo življenje šest oseb in več jih je bilo ranjenih. Poslopje je veljalo $(>,000,000 in bi moralo biti izročeno v nekaj tednih prometu. Vzroke razstrel-be še sedaj preiskujejo. v Tudi Francozi nam obetajo prosperiteto Pariz, 18. aprila. Vplivni francoski časopis "Temps" prinaša na prvi strani daljši članek, v katerem pravi, da je denarni kredit Zedinjenih držav ustanovljen, da se bodo zgube registrirale in pozabile, in da je Amerika na potu proti novi pro-speriteti, ki sicer ne bo tako sijajna, kot je bila prva, toda bo toliko bolj solidna. Laški konzul umorjen v Spring fieldu, III. Springfield, 111., 18. aprila. — Policija išče morilce laškega konzula John M. Picco, katerega so dobili umorjenega zadnjo soboto. Blizu njegovega stanovanja soi ga čakali trije moški, ki so začeli streljati na konzula, nakar so pobegnili v avtomobilu. Umorjeni Picco je bil laški konzularni agent, toda ameriški državljan, in zelo premožen. Lansko leto je bil umorjen njegov prijatelj, in pred dvema letoma so mu požgali trgovino. Argentinski sodniki imajo zdrav razum Buenos Aires, 18. aprila. Antoni Bor tone je živel deset let v Argentini, nakar se je podel na obisk v Italijo. Pri povratku so mu zabranili dostop, ker je bil premajhen, meril je samo 4 čevlje in 5 palcev. Sedaj je pa višja sodnija odločila, da mu je dohod dovoljen. Sodnija je bila mnenja, da je bil Bertone pred cdhcdom stalno zaposljen, in da mu tudi v bodoče ne bo težko najti dela. I | Ameriški državni tajnik govori s Francozi Paris, 18. aprila. Ameriški državni tajnik Stimson je bil včeraj sprejet od francoskega ministerskega predsednika Tar-jdieu. Stimson je odpotoval v Evropo, da pridobi Francijo za ameriški načrt razorožitve. Toda Francozi so mnenja, da pome-nja ameriški načrt izoliranje Francije, da bi bila slednja pri-puščena sama sebi v obrambo. Državni tajnik Stimson odpotuje na razoroževalno konferenco v Genovo. MALI OGLASI Zahvala V zahvali za Katarino Fidel, je bilo pomotoma izpuščeno ime Mr. Joe Fidela, ki je daroval lep venec na krsto umrle. Naj mu bo torej na tem mestu izrečena najlepša zahvala.—Frank Fidel. Sobe se dajo v najem, za fante, posamezno ali dva skupaj. Na razpolago so tri sobe. Vprašajte na 1244 E. 58th St. Ako hočete imeti lepo, nanovo papirano in moderno prenovljeno stanovanje, pet zračnih sob, podstrešje, klet, se oglasite pri Marjanci Kulutrjevi, 1123 Adison Ud. Stanovanje se nahaja v isti hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini. (Tues. Sat.) Restavrant naprodaj. Proda se radi bolezni. Lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 1301 E. 40th St. (93) Naprodaj je grocerija in mesnica, zaeno z opremo. V najem se dobi tudi trgovski prostor. Vprašajte na 14401 Thames Ave., zadaj. (96) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, spredaj, zgorej. Lep porč, podstrešje, klet, za pranje inj drugo. Kopališče in gorka voda, vse samo za sebe, tudi zidana garaža rav-netam. Nahaja se na 1128 E. 68rd St. Pozve se na 1139 Norwood Rd. (92) Soba se da v najem z lastnim vhodom. | Vprašajte na 1046 E. 69th St. i (92). Za "Ameriško Domovino" priredil M. U, prijeti. Vprašanje je: ali je bi Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga in očeta Cleveland, O., 16. aprila, 1932, se bodo z upeljavo prohibicijo znižali na ničlo. Gotovo je, da letošnje volitve še ne bodo odpravile prohibicije in ne bodo vlile olja na val zločinov. Podlaga zločinov je denar, podlaga pijači je pa žeja. Prohibicija združuje oboje skupaj v eno. In čimprej se prohibicija odpravi, prej bo narod bolj zadovoljen v deželi. 3 kosi za spalno sobo postelja iz orehovine, skrinja i'? omara, navadna cena $175.00 posebna cena $64.50 Vprašajte za Mr. Peruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. Trgovine so odprte tri večere vsak teden : v pondeljek, četrtek, soboto. Kupite sedaj po teh cenah in blago vam lahko tudi pozneje dopeljemo. Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93 d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 110G E. Gith St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W !!!!!!!!! • •••••••• / Poštena razprodaja A. Grdina & Sons TRGOVINA POHIŠTVA IN POGREBNI ZAVOD "Da. Inšpektor Hughes bo storil to." Podkomisar Roche se je obrnil do drugega podra.vnatelja, ki je do sedaj le molčal: "Kaj pa vi mislite, Pennell? Kam pripada tolpa?" Podravnatelj Pennell, visok, resen možak, .je pogledal Roche-ja in dejal: "Kaj pa nas briga kdo jih podpira? Lahko pristanemo na ono, kar trdi Meldrum, lahko se pa tudi pridružimo mnenju gospoda Gilmar-tina, ki trdi, da nas more zadeva zanimati edinole s stališča policijskega uradnika in to vsled dejanskega odvajanja oseb, kraje, požiga, poskušenega in resničnega umora. Ker v ostalem govorimo o zadevi, se mi zdi le potrata časa." Gilmartin je navdušeno prikimal. Pennell je nadaljeval z vso resnostjo in povdarkom: "Po mojem mnenju nas je gospod Gilmartin pozval na posvetovanje zato, ker postaja zadeva to-li komplicirana, da zahteva sodelovanja še kakega drugega višjega uradnika." "Bnš to," je pritrdil Gilmartin. "čim so načrti prispeli, je postala zadeva tako obsežna, da ne bonu mogel biti! sam povsod." "Kaj nam tedaj svetujete, Pennell?" je vprašal Roche. "Pridimo stvari na jasno predvsem," je odvrnil podravnatelj. "Položaj je sledeč, vsaj Treba je predvsem, da analiziramo in razdelimo, kar imamo. Kar se tiče Gottschalka: ali ni zelo važno dejstvo, da ga ni nihče videl od 5. novembra dalje ali pa da bi kdo vsaj čul o njem? Nastane tedaj vprašanje: Ali je zapustil Anglijo? Ali je še živ? Glede Otona: takoj zadevamo na oviro, da ga ne poznamo po priimku, ampak to nas ne — " "Samo trenutek," je prekinil Meldrum, "Gospod Gilmartin, ali ste pretehtali možnost, da bi bila Oto in Gottschalk ista oseba? Spomnite se, kar vam je poročal inšpektor Hughes." "Izključujem to," je odvrnil Pennell predno je mogel Gilmartin odgovoriti. "Saj ju je videl Hoskins skup." "Vendar," je vstrajal Meldrum, "ne vidim vzroka, zakaj bi to izključevali, ko je pa bila gospa Hoffmeyer včasih starejša, včasih pa mlajša dama. Po mojem mnenju nista bila Gottschalk in Oto nihče drug, nego gospod Hoffmeyer." Meldrum je hitel, čim je videl, da hoče Pennell zopet nekaj reči: "O, pa saj ne vstrajam na tem, da je bil. Saj nimamo za to dokaza." "Ne," je odvrnil Pennell. "Vendar pa vemo, da je Oto sta-{noval v hiši v Golders Greenu. Zelo zvita sta oba, Oto in gospa Hoffmeyer. V dokaz temu imamo grozilna pisma in pa dejstvo, da ju" dcaedaj 'še nismo mogli se je skivšalo, toli tu kolikor v inozemstvu, uropati neke zelo važne načrte. V zvezi s tem se dozdeva, je izginilo iz nekega samostana. več bratov-laikov — seveda ne prostovoljno. Napadenih in ranjenih, bodisi več ali manj resno, je bilo tudi več menihov. Poskusen je bil umor zelo važne priče. Dozdevni član organizacije je izvršil samomor, čim smo ga zajeli. Hiša, v kateri je imela, družba svoje pribežališče in ki je najbrže bila obenem tudi ječa, je zgorela do tal. Istočasno —ali vsaj skoro istočasno — je'nekdo ukradel tudi neke druge zelo važne risbe — kasneje poslani denar nikakor ne opravičuje izvršene tatvine — kar nam vse dokazuje, da je med obema slučajema nekaka zveza. To - so suha dejstva." Pennell se je ozrl po svojih tovariših in ker je videl, da ne namerava nihče ugovarjati, je nadaljeval: "Sedaj pa: kaj vemo o osebah, ki so^osumničene teh i i dejanj ? Pretresimo jih po vr- j sti. Prvega poznamo pod ime-1 nom Gottschalk. Zanj vemo gotovo, da je bil y zvezi s krajo načrtov mladega elektrotehničnega inženirja. Ravnotako nam je tudi znano, da je imel opravka v hiši v Golders Greenu ter da se je udeležil napada v samostanskem gozdu. Nadalje je drugi možak po imenu Oto. Zanj tudi vemo, da je zahajal v hišo v Golders Greenu, da je bil v zvezi z izginotjem vsaj nekaterih samostancev in pa z napadom v gozdu. Nadalje imamo še žensko, ki jo poznamo pod imenom Hoffmeyer, ter še dva neznanca. To je vse, kar vemo o njih. — Ravnotako pa je velike važnosti, da premislimo še, kar ne vemo. če namreč razrešimo še'to, nam bo veliko lažje podvzeti potrebne korake. Tedaj skuša j mo prerešetati tudi tO. V prvi vrsti, ne vemo, kje se nahajajo vsi ti ljudje, ali pa vsaj kateri izmed njih. In to je naša poglavitna naloga. Nekdaj" je nekdo,dejal, da Scotland Yard lahko najde vsakogar, čigar ime ve. Mogoče je to, ker poznanje imena vsekakor zelo pomaga. Vendar pa nas ne smejo v prvi vrsti zanimati imena. 1?, gospa Hoffmeyer hišnica v hiši? Ali je bila ona ženska, ki je obiskala Hoskinsa v bolnišnici? Kake narodnosti je? Dali imamo opraviti v resnici samo z eno žensko ali' dvema? Druge osebnosti, ki nastopajo obenem z njim so le postranske vloge, da rabim oderski izraz." Pennell je obmolknil ter si zvijal drugo svalčico. "Vsa ta vprašanja so potrebna, ako naj zasežemo ljudi, ki so s stvarjo v zvezi. Seveda obče vprašanje je, kaj so pravzaprav? Tu bi nam bilo v veliko pomoč, ako bi imeli podatke o postanku in ciljih organizacije, kateri pripadajo. Ali imamo opraviti z uradno ali pa le začasno organizacijo gotovih kriminalcev?" "Po tej istovetnici," je pripomnil Gilmartin/ "bi sklepal, da se gre za zelo dovršeno organizacijo. Nadaljen dokaz za, to so nam tudi denarna sredstva, ,s katerimi razpolagajo." "Na istovetnici se vsekakor ne smemo zanašati brezpogojno," je dejal Pennell. "V obzir morate namreč vzeti možnost, da je ta Rus, ki je izvršil samomor, pripadal kaki ruski organizaciji, a poleg tega je bil udeležen tudi pri tem podjetju." Gilmartin je neverjetno zmajal z glavo. "O," je pojasnjeval Pennell, "saj nočem trditi s tem, da nimamo opravka z j ako visoko razvito organizacijo. Skušam same pokazati šibkost dokazov, ki jih imamo na roki. Po mojem mnenju pa nimamo opravka z navadnimi kriminalci, ampak takimi, ki so si postavili nekaj drugega za glavni cilj. Vsekakor ne bi bilo slabo, ako bi pritegnili k stvari tudi 'Posebni oddelek.' Morebiti najde ta kaj, kar lahko spravimo z zadevo v zvezo." "Da," je pristal Roche, "to moramo storiti." "Opazil sem," se je vmešal s svojim globokim glasom Meldrum, "da niste od začetka do konca omenili mrtveca na water-looškem mostu." "Namenoma, Meldrum," je odvrnil Pennell, "ker nisem čul še ničesar verodostojnega, kar bi ta umor spravljalo v zvezo s slučajem, katerega obravnava- mo." "Pozabljate na perilo, ki ga je. imel mrtvec na sebi," je mirno pripomnil Gilmartin. "Nisem niti tega pozabil," je dejal Pennell.' "Ako se dobro spominjam, so vam zagotovili menihi v Alderborough, da perilo ni bila last kakega izginolih bratov-laikov." Gilmartin je dejal nato: "V pojasnitev moram še nekaj dodati. Tc-lo vsekakor ni opat spoznal kot kakega izginolih bratov. Kar se pa perila tiče, ni bil tako gotov. V samostanu namreč je vfce perilo skupna last. Oskrbnik je pristal, da bi bilo mogoče na primer, da bi bili oprali perilo kakega meniha, ki je bil samo na obisku tamkaj, pa da bi ga spravili v skupno skladišče, a ga kasneje oddali brez kakega posebnega znamenja. Mislim tedaj: ako so zločinci uporabljali že obleke bratov-laikov pri napadih, zakaj ne bi potem lahko uporabili tudi njih perila, samo da nas zapeljejo na nepravo sled. Seveda, ne polagam na to sam nobene posebne važnosti. Ne pozabljam namreč, da so izgledale nogavice, ki jih je imel mrtvec, kakor da niso še nikdar bile nošene." "Ali vam dejstvo, da je bi) mrtvec puščen na mostu bas 5. novembra, ne dokazuje ničesar?" je vprašal Roche. "Ne," je odvrnil Pennell. UrL izjemo, da moram ugotoviti, da je bil1 dan kaj ugoden, da je zločinec odkrižal na preprost način nadležnega, mrtveca." "Nu," je izjavil podkomisar, "tedaj si ne morem misliti drugega, kakor da je bil mrtvec Gottschalk." "Zakaj ?" "V prvi vrsti, ker je Gottschalk ta dan izginil in ker je bil mrtvec puščen na mostu baš isti dan," je odgovoril podkomisar Roche. "Pozabljate, gospod," je ugovarjal Pennell, "da ga je čula gospodinja v sobi še ob času, ko je že policija imela mrtveca v rokah." "Gospodinja je slišala nekoga, za katerega je mislila, da je Gottschalk in sicer vsled pokaš-Ijavanja," je odvrnil Roche. "Nadalje pa mojo teorijo potrjuje tudi sličnost med fotografijo mrtveca in sliko Gottschalka, ki jo je narisala gospodična Cennan po spominu. Razlika je samo v bradi." i "Vendar zakaj naj bi bili potem ubili Gottschalka?" je vprašal Pennell. "To je povsem druga zadeva zopet. Lahko si jo razlagamo na dva načina. Nd pozabite, da se je Rus Jakob sam zastrupil, čim je videl, da mu je spodletelo. Gottschalk pa se ni umoril sam, ampak se je pustil prostovoljno ali pa je bil nasilno umorjen, ker ni mogel izvršiti, kar mu je bilo naročeno. To je najbrže pravilo organizacije." "V čem pa naj bi bil uspel?" je vprašal s smešikom: Pennell. "Vaš hvalevreden spomin pozablja nekatere okolnosti, Pennell," se je nasmejal podkomisar. "Pozabili ste, da je nekdo ukradel dnega dne očetu Baum-gartnerju prtljago, a da ni bilo v njej načrtov." "Hm, zelo čudno naključje, vendar pa ni doslednosti v njem." "Priznavam," je izjavil Roche. "da nisem sam navdušen za to teorijo. Najbrže pa je Gottschalk skušal uporabiti načrte, ki jih je ukradel mlademu inženirju, na svojo roko, kar seveda ni bilo njegovim tovarišem po godu. Izvršil je že tako daleč svoje priprave, da se je celo že obril. A zasačili so ga, ker nikakor ne smemo pozabiti, da ima organizacija jako dobro urejen poizvedovalni urad, kakor tudi Gilmartin ve. Tudi veste vsled njih lastne izjave, daj jako malo cenijo človeško življenje. Pa so Gottschalka mirno umorili, ga oblekli in tako dalje. Nato so odšli v njegovo sobo ter pu- stili tam njegovo obleko. Slučajno so tam našli še Wylie-jeve načrte." "Vaša domišljija vsekakor jako trdo dela, gospod podkomisar," se je smejal Gilmartin. "Prokleto iznajdljiv," je za- Roche. "Nobenega več? Dobro, tedaj je stvar zaključena za danes." Podkomisar je vstal ter segel po svojem klobuku, roka pa mu je zastala nad telefonom, ki je baš ta trenutek pozvonil. "Halo; nuje. Roche je pogledal na "Gospoda, kasno je že." "Kaj naj storimo s tole brzojavko iz Dieppe-ja?" je hitro "Kaj nam godrnjal Meldrum. "Vendar pa j da, tu je! — Za vas, Gilmartin! sem prepričan, da si je tale Gott- j Samostan sv. Jožefa, Ilighgate." schalk ime nadel le začasno, pa Gilmartin je vzel slušalo ter da se sedaj že kako drugače ime-J poslušal. Nato pa je dejal: ; "Dobro. Pokličite stražnico. Poš-uro. Ijite ga nato semkaj v spremst-jvu dveh mož, a uklenjenega, !razumite: uklenjenega! čakal j bom. In ne zapustite svojih mest — nihče — naj se zgodi, karkoli!" "Ali si lahko predstavljate?" se je okrenil Gilmartin k svojim drugom. "Samo iz previdnosti sem postavil tjakaj par mož, da samostan nadzorujejo, pa so že aretirali nekega možaka — ino-zemca — ki je skušal priti v poslopje, kamor sem spravil za nocoj očeta Kleinmichelna. In nihče ni vedel, da bo oče Kleinmi-chel spal tamkaj, razun oče gvardijan in jaz. Niti William-su nisem tega glasno povedal!" (Dalje prihodnič.) -o- PROHIBICIJA IN PIJAČA V vprašal Gilmartin. svetujete Pennell?" Pennell se je ozrl na Gilmar-tina in dejal: "Zadeva je Gil-martinova in vsekakor mi je neljubo, ako bi se — " "Nikakor, nikakor," je hitel Gilmartin. "Hvaležno sprejmem vsak nasvet." "Hvala vam. Tedaj svetujem sledeče: Jutri naj bi se odpeljal jaz v Dieppe, da, poizvem. kaj je na stvari. Ker pa nisem tak jezikoslovec, kakršen je; Gilmartin si vzamem s seboj Wil-liamsa, ki že pozna uradnike v Dieppeju. Gilmartin, ki je že nekako domač v samostanu, naj spremi tegale očeta Kleinmichel-! na tjakaj in naj na onem koncu opazuje stvari. Svetoval bi mu, naj si vzame s seboj par naših ljudi, na primer Petersa, in še par detektivov. Tem bo lahko bolj zaupal, kakor krajevni policiji." Gilmartin je prikimal. "Meldrum pa naj stopi do načelnika "Posebnega oddelka" ter naj skuša, z njega pomočjo najti glavni stan tolpe tu, v Londonu." "Hm," je godrnjal Meldrum, "mislite, da ste mi dali najlažje delo?" "Saj veste, da je vaš nos najboljši v takih zadevah," je smehljaje pripomnil Roche, "morebiti pa imate tudi najbolj prokleto srečo, ne vem." "Hmf!" "še kak nasvet?" je vprašal AMERIKI ki mislijo, če so najeli delavca za delo, da so s tem kupili in la-stujejo njegovo življenje. Najbolj je pa zgubila prohibicija s tem, da se je zrušila pro-speriteta, katero naj bi nam za-sigurala prohibicija. Ravno tako vedno naraščujoči zločini, o katerih so suhači pridigovali, da 1 DOBER PREMOG! m (©) Točna postrežba! © ® The Mill Coal Co. ® (g) 12