PoStnhn plačami ▼ potovfnL
Leto XL, št« 85
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13, Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ljubljana, petek tL aprila 19)0
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241.
v Londonu
ottSerenca Ы v par dneh končana—Dogovor petih m dogovor treh velesil
Pariz, 10. aprila. AA. Havas poroča: Francozi in Angleži so dosegli popoln sporazum z Amerikanci. Japonci in Italijani, ter sklenili nocoj zaključiti pogajanja. Plenarna scia bo v ponedeljek ali torek. Na tej ří ji se bodo navedle točke, v katerih se strinja petero velesil ter točke, v katerih <e strinja troje velesil in one točke, glede katerih ni bilo moči doseči sporazuma. V teh poslednjih točkah se obvežejo Francija, an-sliia in Italija voditi še nadaljnja pogajanja bodisi diplomatskim potoni aH po Ligi narodov.
London. 10. aprila. A A. »Reuter« poroča, da je bil odločilen izid današnjega dopoldanskega sestanka angleške, ameriške in japonske delegacije v tem. da ]e vsakemu narodu priznana pravica obraniti si po eno glavno bojno ladjo tako, da bo veljala za posebno bojno skupino. Japonski je bilo priznano, da sme ohraniti tri lažje križarke kot. šolske ladje.
Današnje živahno udejstvovanje delega-
ci pomorske razo roži h-ene konference ie dokaz, da je konferenca v najbolj kritičnem stadiju. Uradno se izjavlja, da ie bil dosežen popoln sporazum o vseh vprašanjih. ki so se pojavila med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami ter Japonsko. Načelnik ameriške delegacije Stíntson ie dopoldne obiskal Brianda.
Londo". 10. arila AA. Nocoj je bil objavljen nastopni uradni komunike:
»Nocoj so se sestale francoska, italijanska in ameriška delegacija in proučile sedanje stanje pogajanj v namenu, da poročajo o položaju konference načelnikom delegacij v petek zjutraj.«
Načelniki delegacij bodo jutri zjutraj nadaljevali sestavo pogodbe, ki bo zaključena na konferenci. Pogodba bo najbrž obsegala gotove določbe, ki jih bodo podpisale le tri države. Nerešena evropska vprašanja se bodo pustila za poznejša pogajanja. Končna Plenarna seja bo najbrž v ponedeljek ali pa v torek.
Vstaja pari jev v Indiji
Prvi znaki socialne revolucije indskega proletarijata -Bojkot inozemskega blaga
Bombay, 10. aprila р. V Indiji ie izbruhnila vstaja pari jev, najnižje kaste Indijcev, ki zahtevajo enakopravnost z ostalimi kastami. Prišlo je z njimi že do krvavih spopadov, pri katerih je bi-7o zelo veliko število žrtev. Zanimivo je, da se ta pokret pojavlja istočasno z Gandhijevim, ki zahteva enakopravnost za vse Indijce.
Ahmedabad, 10. aprila s. V članku v listu »Mlada Indija« poziva Gandhi ženske, naj se postavijo v skupinah pri trgovinah, ki prodajajo špirituoze in blago iz inozemstva, da bi odvrnile kupce od nakupovanja. Gandhi pravi.
da bi mogel apel žensk trgovce in kupce dovolj pretresti, ker ženske ne morejo nikoli priti na sum, da bodo rabile silo.
Bombay, 10. aprila s. Tukaj so zanetili na več krajih ogenj, da zažgejo pokrivala, ki so bila dobavljena iz inozemstva. Med prebivalstvom se vidijo različna pokrivala iz indijskega blaga.
Bombay, 10. aprila s. Dvesto prostovoljcev, med njimi 6 mohamedancev in 3 ženske je vzelo vodo iz morja ter nato odšlo v poslopje kongresa, kjer so pridobivali sol.
Negotova usoda nemške finančne reforme
Napori vlade za osiguranje potrebne večine - Odločilne vloge nemških nacijonalcev
]Eterlin, 10. aprila, sd. Kljub kompromisu. ki ie bil dosežen včeraj pozno ponoči med vladnimi strankami in vlado o sprejemu vladnega finančnega načrta še vedno ni gotovo, da li bo uspelo vladi jutri zbrati potrebno večino za sprejem davčnega zakona. Vlada je sicer pristala na sarno 50 odst. povišanje davka na pivo in na zahteve nemške gospodarske stranke po povišanju prometnega davka, vendar pa se ji ni posrečilo s tem pridobiti bavarske ljudske stranke, da bi glasovala za davčnj načrt. Vladi poskuša pomagati predsednik Hindenburg, ki je sprejel voditelje bavarske ljudske stranke in jih pregovarjal naj glasujejo za vladni predlog. Njegovo posredovanje pa ni uspelo.
Odločitev leži sedaj v rokah nemških nacijonalistov, ki bodo znova odločali o usodi vlade in nadaljnjem obstoju parlamenta. Iz krogov nacijonalcev je čuti najrazličnejše govorice o jutrišnjem nastopu. Vendar pa prevladujejo napovedi, da bodo nacijonalci glasovali za davčni načrt, kljub raznim pomislekom, ki iih imajo proti njemu, ker hočejo omogočiti s tem ministru Schieleju iz-
vedbo agrarnega programa.
Državni kancelar dr. Brüning je izjavil novinarjem, da bo vlada razpustila parlament šele pred glasovanjem o sprejemu finančnega programa, čim bo trdno uverjena, da se ji ne bo posrečilo zbrati potrebne veČine. V tem slučaju bo vzakonjen finančni program in davčni načrt s pomočjo čl. 48.
Berlin, 10. aprila, d. Državna zveza nemške industrije je odklonila agrarni program državnega ministra za prehrano Schieleja, ki je bil odobren po vladi. V odklonilni resoluciji ugotavlja Zveza, da bi nastopilo po izvedbi agrarnega programa splošno povišanje cen in z njim zvezana zahteva po povišanju mezd. Poleg tega pa bi ta načrt pospešil tudi naraščanje brezposelnosti. Dosedanja politika nemške vlade za zaščito nemškega poljedelstva, je bila povsem odgovarjajoča potrebam. Carinska zaščitna politika more poljedelstvu samo delno pomagati. Potrebno je, da to poseže tudi po samopomoči s pomočjo uvedbe racionalnejšega obdelovanja zemlje.
Madžarsko-avstrijska trgovinska pogajanja
Potreba tesnejšega političnega sodelovanja med Avstrijo in Madžarsko — Mednarodne konference o agrarni krizi
Budimpešta. 10. aprila d. Pogajanja med
avstrijskim sekcijskim načelnikom dr. Schüllerjem in madžarskimi strokovnjaki o odpovedi avstrijsko-madižarske trgovinske pogodbe, se nadaljujejo. Pogajanja so zbudila veliko zanimanje političnih krogov, ki žele, da bi bil dosežen sporazum ter preprečena carinska vojna. Opažati ie stremljenje gotovega dela vladnih strank, ki žele. da bi prišlo do kompromisnega sporazuma.
V	krscansko socialni gospodarski stranki se širijo govorice, da bodo tem gospodarskim razgovorom sledili novi o političnem zbližanju med Avstrijo in Madžarsko. Vodilni možje te stranke kot poslane Kari Wolff. Aleksander Ernst in Bela Turi smatrajo za nujno potrebno, da se odstranijo vsa nesporazumljenia. ki onemogočajo tesnejše politično sodelovanje med obema državama.
Sekciiski načelnik dr. Schöller je izjavil novinarjem, da se nahaja Madžarska v sličném položaju kakor vse ostale evropske agrarne države, ki se morajo boriti z velikimi težavami pri eksportu svojih poljedelskih proizvodov. Povečanje tega eks-porta ie danes življensko vprašanje za vsako poljedelsko državo. Je pa sedaj le malo držav v Evropi, k; dovoljujejo prost uvoz agrarnih proizvodov inozemskih držav. V večini držav obstoje visoke agrarne zaščitne carine, ki pa se bodo po vseh znakih sodeč najbrž še povišale.
V	bližnjem času se bo vršilo več mednarodnih konferenc med zastopniki agrarnih in onih držav, ki uvažajo poljedelske pro-
izvode. Prva konferenca te vrste se bo sestala najbrž še koncem tekočega meseca v Ženevi. Ta konferenca bo predvsem razpravljala vprašanje eksporta goveje živine.
Na vprašanje novinarjev, da li b: Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo z Madžarsko, je izjavil dr. Schüller, da za enkrat o kakem takem koraku še ni mogoče govoriti in da bodo pogajanja trajala dalje časa ter se najbrž nadaljevala prihodnji mesec na Dunaju. Pri pogajanjih je .lastopilo mnogo težav, vendar pa je upravičeno upanje. da bodo vse ovire odstranjene in omogočena revizija madžarsko- avstrijske trgovinske pogodbe.
Bethlenovo potovanje
Rim, 10. aprila s. Oiicijozno poročilo večernih listov o potovanju grofa Betblena veli, da je to potovanje madžarskega ministrskega predsednika v zvezi z rešitvijo gospodarskih problemov obeh držav, zlasti z ozirom na rezultate haaške konference Vsi drugi sklepi o tem potovanju so izmišljeni in neresnični
Milan, 10. aprila, g. Grof BethJen je e svojim spremstvom, med katerim je bil tudi madžarski generalni konzul v Trstu, danes popoldne dospel v Benetke. Ogledal ei je namenitosti mesta ter zvečer nadaljeval svojo pot v Rim.
Toča v Italiji
Rim, 10. aprila, s. Iz severne I tal le javtjaflo, da je padala zelo močna toča, kj je v ТвФП'П krajih na setvi napravita veliko škodo. V nekaterih krajih so sadna drevesa popolnoma uničena.
PATRIJARHOVA ZADNJA POT
Nj. Vel kralj in kraljica v pogrebnem sprevodu - Ogromna udeležba pravoslavnih vernikov - Zastopniki katoliške in drugih cerkev pri pogrebu-Skromnost cerkvenega poglavarja
Beograd, 10. aprila, p. Z največjimi svečanostmi, kakor odgovarja to dostojanstvu najvišjega cerkvenega poglavarja, se je izvršil danes pogreb patrijarha Dimitrija. Redkokdaj je še Beograd videl zbrane tolike množice občinstva, tako impozantno število najvišjih cerkvenih in državnih dostojanstvenikov iin predstavnikov oblasti in najrazličnejših organizacij, kakor se jih je zbralo danes, da izkažejo zadnjo čast vrhovnemu poglavarju pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, pokojnemu patrijar-hu Dimitriju. Mrak je še odeval zemljo, solnce še ni prodrlo skozi meglo, ko so že začele prihajati iz bližnje in daljnje okolice Beograda nepregledne množice seljakov, pridružujoč s v mestu po vorkam, ki so s vrle proti sabor ni cerkvi od vseh strani, zlasti pa od kolodvora, kamor so prihajali pojačani vlaki z vseh prog. Že mnogo pred pričetkom svečanosti so zagrnile nepregledne mase občinstva vse ulice okrog saborne cerkve. Policija je s težavo delala prostor za avtomobile in sprevod sredi ulic.
Cerkvene svečanosti
m molitve so se pričefle že ob 7. zjutraj. Častitljiva saborna cerkev najbrž še nikdar ni mela pod svojo streho toliko cerkvenih dostojanstvenikov, kakor ob tej priliki. Prisotni so bili prav vsi pravoslavni škofi in drugi višji duhovniki iz Jugoslavije, odlični predstavniki pravoslavnih cerkev iz drugih držav, med njimi tudi iz CSR, od koder je prišel škof Gorazd. Prisotni pa so bili tudi predstavniki vseh dragih veroizpovedi, katoliške, evangefeke, muslimanske in židovske. Katoliško cerkev so zastopali beograjski nadškof dr. Rodič, djakovski škof dr. Aksamovič in beograjski župnik dr. Wagner.
Dostojanstveniki
Točno ob 9. so prispeli v saborno cerkev Nj. Vel. kralj in kraljica, princ Pavle in princesa Olga. Kraljica in princesa Olga sta bili v črnini, kralj v generalski uniformi, knez Pavle pa v uniformi konjeniškega kape tana. 2e prej so se zbrali v cerkvi vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom 2iv-kovičem na čelu, mnogi 'bivši ministri, celokupni diplomatski zbor, predstavniki vojske in mornarice, zastopniki raznih nacionalnih in kulturnih organizacij, zastopniki raznih zavodov in ustanov itd. Ljubljansko univerzo je zastopal rektor dr. Dolenc, zagrebško pa rektor dr. Belobrk.
Opelo
Takoj po prihodu №. Vel. kralja se je pričelo opelo. Cerkvene obrede je opravil črnogorski mitropolit in podpredsednik sv. sinoda Dožič ob asistenci 22 škofov in 97 višjih svečenikov, dočim je več sto drugih svečenikov prisostvovalo opelu v duhovniškem ornátu. Po končanih obredih se je v imenu pravoslavne cerkve poslovil od pokojnega cerkvenega poglavarja mitropolit doktor Dožič. V svojem govoru je naglasa! velike zasluge pokojnega patrijarha Dimitrija za pravoslavno cerkev, ki ji je bil nad pol stoletja v zgleden svečenik in vodnik. Vse njegovo delo je bilo posvečeno samo narodu in cerkvi, med katerima ni delal nikaike razlike.
V imenu vlade je nato govoril minister pravde dr. Srskič. Uvodoma je podal kratek življenjepis pokojnega patriarha in njegovo neumorno delo za pro-cvit cerkve, naroda in države. Odlikovala ga je izredna širokogrudnost, ki se je pokazal zlasti takrat, kadar je šlo za ureditev odnošajev pr v oslavné cerkve do ostalih veroizpovedi v državi. Obžalujoč njegovo smrt kot nenadomestljivo izgubo ne samo za pravoslavno cerkev, marveč tudi za državo, je zaključil svoj govor, ki se je globoko doj-mil vseh navzočih z zagotovilom, da bo ves jugoslovenski narod ohranil pa-triiafha Dimitrija v častnem in hvaležnem sporrtinu.
Sprevod
Po zaključenih molitvah duhovščine je kralj poljubil patrijarh ov križec, k! je ležal pred krsto. Nato so dvignili ministri in epiisfcopi krsto s katafalka ter jo pones® do zapadliřh vrat cerkve. Tu so prevzeli krsto arh bere ji ter io ponesli v sprevodu trikrat okrog cerkve in nato skozi špalir žalnih gostov na mrtvaški voz. № pa bií to običajni, razkošno
opremljeni mrtvaški voz, marveč navadni spediterski tovorni voz, v ta namen primerno preurejen. Patrijarh Dimitrije de namreč pred smrtjo sam določil. kako naj ga pokopljejo ter izrecno zahteval, naj ga prepeljejo v navadnem vozu, češ, priprosto sem živel, pri-prosta naj -bo moja zadnja pot... Turobno so zadoneli zvonovi vseh beograjskih cerkva, ko se je začel ogromni sprevod pomikati izpred saborne cerkve. Sprevod je krenil do Kralja Petra. knez Mihajla, kralja Milana in kneza Miloša ulici proti Topčideru.
Na čelu sprevoda je korakal oddelek Sokolov. Sledili so nešteti venci, za katerimi so nosili patrijarhova odlikovanja. Nato so šle za oddelkom vojaštva deiputacije raznih organizacij, nižja duhovščina, 22 mitropolitov in 92 višjih svečenikov, nato mrtvaški voz, za katerim je šla najprej patrijarhova rodbina, nato vladarska dvojica s princem Pavlom in princeso Olgo; člani vlade, diplomatski zbor, višje uradništvo, gene-ralliteta, razne organizacije in nepregledna množica vernikov. Sprevod je zaključi oddelek vojske.
Vse ulice, po katerih je šel sprevod, so bile na obeh straneh flankirane od gostega špaMrja občinstva. Policiji je moralo pomagati pri vzdrževanju reda vojaštvo. Nj. Vel. kralj in člani kraljeve rodbine so spremljali sprevod do kraljevega dvoTca.
Poslovilni govori
Ko je prispel sprevod do vosnesenske cerkve, se je ustavil. Po kratkih molitvah duhovščine je spregovoril v imenu svečeniStva beograjski prota Petrovič. V globoko občutenjih besedah se je spominjal zaslug pokojnega patrijarha za svečeništvo in naglašal, da si je patrijarh na vse načine prizadeval, da bi osi-gural pravoslavnemu svečeništvu ne samo boljši materielni položaj, marveč tudi čim globljo izobrazbo, da bi moglo uspešno vršiti svojo vzvišeno nalogo.
Na vogalu Sarajevske in Kneza Miloša ulice se je sprevod ponovno ustavil. Tu je govoril v imenu beograjske občine podžupan dr. Stojadinovič. V svojem govoru je poudarjal, da se jugoslovenska prestolnica kot zastopnica vsega jugoslovenskega naroda globoko klanja manom velikega pokojnika, ki ga prišteva po pravici med svoje najzaslužnejše sinove.
S tem je bil beograjski del pogrebnih svečanosti zaključen. Oficijelnl predstavniki in zastopniki so se od tu odpeljali z avtomobili nap reg na Rakovi-co, kamor je krenil tudi mrtvaški voz, dočim se je del občinstva razšel, drugi del pa se s posebnim vlakom odpeljal tudi na Rakovico, ž njim zlasti vse iz-vedbeog rajske deputaci ve.
Na grobu
Ob 11.4.5 je prispel mrtvaški voz do samostana Rakovice, kjer je bila že zbrana ogromna množica občinstva. Pred cerkvijo so pričakovi krsto menihi in gojenci samostanskega semenišča, ki so prenesli krsto z voza h grobu. Pa-trijarhi se običajno pokopavajo v samostanskih cerkvah. Po izrecni želji.pokojnega patrijarha Dimitrija pa so mu pripravili grob pred cerkvijo pod jablano, na mestu, ki si ga je sam izbral že pred dobrim letom.
Po cerkvenem obredu je na grobu prvi govoril beograjski prota Nikola Božič, za njim pa vladika češkoslovaške pravoslavne cerkve škof Gorazd, ki je poudarjal tesne stike, ki so vezali pokojnega patrijarha Dimitrija s češkoslovaško pravoslavno cerkvijo, kateri je bil vselej najboljši svetovalec in pomočnik. Ginljivo je bilo slovo bivšega odpravnika poslov nekdanjega ruskega poslaništva v Beogradu dr. Strandma-na. ki se je solznih oči spomnil pokojnega patrijarha kot zaščitnika ruskih beguncev, kot moža, ki je imel za bratsko bol vedno odprto srce in odprte roke. Govoril je nato še v imenu rezervnih oficirjev polkovnik Milan Radoslavlie-vič, v imenu ženskih organizacij gospa Trifkovičeva in končno v imenu pravoslavnih menihov arhijerej Viktorij. Ko so spustili krsto v grob, so zadonele častne salve pešadije in artiljerije v zadnji pozdrav, s čemer so bile pogrebne svečanosti ob 12.30 zaključene. Občinstvo pa je še vse popoldne posečalo grob in se s pobožno molitvijo poslavljalo od velikega vladike.
V soboto bo volitev novega patrijarha
Beograd, 10. aprila AA. Na predlog ministra pravde je sklical Nj. Vel. kralj z ukazom volilni zbor za voli^v treh kandidatov za patrijarha srbske pravoslavne cerkve za s0boto, dne 12. aprila t. 1. ob 10. dopoldne v saborni cerkvi v Beogradu.
*
Žalne svečanosti v Ljubljani
l-iub!iana. 10. aprila
Na žalostno vest o smrti glavarja srbske pravoslavne cerkve patrijarha Dimitrija so tudi v Ljubljani ne le z vseh javnih, temveč tudi z mnogih privatnih hiš tužno zaplapolale žalne zastave. A danes dopoldne, ko je čestiti patrijarh v prestolnvi nastopil pot k večnemu počitku, je bil v Ljubljani počaščen patriarhov spomin s svečanim parastosom in z žalno sej o pravoslavne cerkvene občine.
Kapelico v vojašnici vojvode Mišica je ob 9. napolnilo številno občinstvo, med njim odlični predstavniki, tako divizijonar Trip-kovič in general Popovic, ban inž. Sernec. župan dr. Puc. predsednik vi?. dež. sodišča dr. Rodna, prvi podstarešina SKJ Gangl, zastopniki konzularnega zbora, gospodarskih.^ kulturnih in stanovskih korporacii. Svečane cerkvene obrede ie vršil protoierej Dimitrije Jankovič. žalne pesmi pa je čustveno pel ruski zbor pod vodstvom gospe Kulakové.
Svečana žalna seja pravoslavne cerkvene občine se ie nato vršila ob 10.30 v dvorani na mestnem magistratu. ki ie bla opremljena z draperiiami črnega fiora. Ta ie bila navzočnost odličnih osebnosti 2e številnejša. Žalno sejo ie otvoril g. protojerei Dimitrije Jankovič. Z lepimi, izbranimi besedami ie izrazil žalovanje za pokojnim pa-trijarbom. Časi spominu visokeara svečenika ie nato izkazal pevski zbor Glasbene Matice z žalosťnko iz Hrističevega opela. Po žalostinki je zopet povzel besedo g. Jankovič m orisal življensko pot patrijarha Dimitrija, predočujoč visoke vzore in vrline nisiroveira plemenitega značaja, posebno je še poudaril njegovo veliko ljubezen do Slovencev. Globoko občuteni govor je c. prota zaključil z vzklikom: »Mir pokojnikovi duši. večnaia pamiat!«
Po končani se.ii so se prisotni vpisa!-' v Posebno žalno kniigo. Ljubljana je izkazala žalovanje s tem. da so v času svečane žalne seie bile vse trgovine v mestu zaprte.
Žalne svečanosti v Zagrebu
Zagreb, 10. aprila, n. Danes ob 11. dopoldne se je vršil v tukajšnji srbski pravoslavni cerkvi parastos za pokojnim patrijarhom Dimitrijem. Cerkev je bila nabito polna meščanstva in zastopnikov civilnih ter vojaških oblasti. Navzoči so bili med drugimi tudi ban, podban, mestni župan, komandant armije. zastopstvo višjih sodišč, univerze, Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti itd.
Žalna svečanost v Sofifi
Sofija, 10. aprila. AA. Danes ob 10.30 dopoldne je bil v največji sofijski katedrali Aleksandra Nevskega parastos za pokojnim patrijarhom Dimitrijem. Službo božjo je služil mitropolit Stefan, glavar bolgarske cerkve ob asistenci mno-sobroinega svečeništva. Prisotno še bilo vse osobje našega poslaništva s poslanikom Nešičem na celiu ter vsa naša kolonija, dalje zastopniki sofijske občine, načelnik verskega oddelka bolgarskega ministrstva prosvete en mnogo drugih, oseb. Po parasiosu je imel mitropoiit Stefan go-' vor, v katerem je omenjal zask'ge pokojnega patriarha Dimitrija kot šefa bratske srbske pravo-I-slavne cerkve, posebej pa je še poudaril gmotnot-pemoč, ki jo je na inicijaiivo pokojnikovo izka-n zala srbska pravoslavna cerkev Bolgariji po po--:-tresu v Plovdivu in okolici. Tedaj je blagopo-j-kojni patrijarh poslal vladiko Dositeja v Bolgari-s jo, da izreče sožalje srbske pravoslavne cerkve3, in da izroči zbrano denarno podiporo. Na koncah svojega govora je mitropolit Stefan izrekel so-i. žalje bolgarske narodne cerkve srbski pravoslavni cerkvi in vsemu jugoslovenskenra narodu. Kol je končal obrede je pristopil mitropolit Stefan k jugo slovenskemu poslaniku Nešičn in mu osebno izrekel sožalje.
Parastos v Rimu
Rim, 10. aprila AA. Danes opoldne ie opravil v tukajšnji ruski cerkvi arhiman-drit Simeon parastos za dušo patrijarha Dimitrija. Arhimandrit je imel lep govor o življenju in delu pokojnega patrijarha. Parastosu so prisostvovali naš poslanik v Rimu g. Rakič in osobje našega poslaništva ter člani tukajšnje ruske in jugoslovenske kolonije.
Zdravnik angleškega kralja na Jadranu
Snšák, 10. aprila, n. Davi Je prispel * Reke na Sušak osebni zdravnik angleškega kralja lord Davson. Visoki gost prihaja na oddih na našo rivijero. Popoldne sa ie vkrcal ter se odpeljal proti Splitu in Dubrovniku, kjer ostane dalje časa. Jadranska Plovitba smatra lorda Davsona za svojega gosta na luksuznem prniku »Karagjor-gjec.
Banovinskl davek
na stanarino
Jugoslavija je ena izmed redkih evropskih držav, kjer je silno težko povojno stanovanjsko vprašanje že v veliki meri likvidirano. Strašni časi stanovanjskih sporov in bojev med najemniki *n lastniki hiš so v glavnem končani.
Nemški statistični urad je ravnokar izdal pregled stanarin za leto 1914 in leto 1929. V državah, kjer ni bilo nobene stanovanjske zaščite in kjer se je stanarina tudi po vojni povsem svobodno razvija?a, se je stanarina povišala za 50 do 100 odst. zlate valute. V Angliji in severnih ameriških državah znaša danes stanarina 153 zlatih eno-t mesto predvojnih 100. V Švici znaša stanovanjski indeks 1812, v Danski 196 m v Švedski 200. V Jugoslaviji znaša po navedbah nemškega statističnega urada povprečna najemnina 11 kratno predvojno, kar naj znači, da se je Jugoslavija močno približala splošnemu indeksu vsakdanjih potrebščin. V Poljski je znašala 1. 1929. stanarina mesto 100 zlatih enot le 58. v Češkoslovaški mesto 100 le 46 in v Avstriji mesto 100 samo 21. v Avstriji znaša torej današnja stanarina le eno dobro petino predvojne stanarine. Statistiki navaoajo te številke kot dokaz, da je, kjer je zaradi prisilnih stanovanjskih zakonov ostala stanarina pod zlato pariteto, povojno stanovanjsko vprašanja še silno pereče. Ce bd v Češkoslovaški država sama ne gradila in s težkimi milijoni ne podpirala stanovanjske akcije in da ni dunajska občina zgradila toliko stanovanjskih hiš, kakor jih je, bi bvla v teh državah stanovanjska kriza nedvomno še mnogo hujša. V Avstriji je stanovanjsko vprašanje ter likvidacija stanovanjske zaščite sigurno eden največjih, če ne največji problem, katerega si nihče prav ne upa načeti. Kakor rečeno: Jugoslavija se je tudi zvijala v težkih bolečinah in še danes trpi zaradi stanovanjskega problema, vendar pa smo danes v primeri z mnogimi drugimi državami daleč naprej, ker se smatra, da je to pereče vprašanje v končni likvidaciji.
Nekaj povsem novega prinaša sedaj proračun dravske banovine. Poleg 40 odst. doklade na vse direktne državne davke, s katero so prizadeta tudi stanovanja, vsebuje proračun v davku na prirastkarino najemn'in še drugo obdavčenje stanovanj, ki samo na sebi v proračunjenem znesku enega milijona dinarjev ne bi bilo baš neznosno breme. Tudi za to davščino bo izšel še pose-
ben pravilnik, ki ga mora potrditi finančni minister. Vsekakor bo od tega pravilnika, ki se šele izdeluje, odvisno.
ali bo ta davek znosen. Vsa umetnost obstoji sedaj v tehnični izvedbi nove davščine. Mišljenja interesentov so v tem pogledu jako različna in banski upravi je bilo sporočenih že več predlogov in nasvetov. Po enem -mišHeuju na primer naj bi bila davku na prirastkarino najemnin podvržena vsa stanovanja v dravski banovini, katerih najemnina je bila povišana od 1. maja 1928 naprej. Od poviška najemnine naj bi se plačevalo 10 do 75 odst. banske prirastkarine. Po drugem načrtu naj bi se obdavčila vsa stanovanja, katerih najemnine so od 1. 1914. naprej povišane za več kot petkratni znesek. Obdavčenje naj bi zraslo do 45 odst. prirastka na najemnini.
Dohodek iz davka na prirastek najemnine je, kakor rečeno, predviden nizko in sicer samo z enim milijonom, vendar pa je več kot jasno, da bi se s tako izvedbo zakona obremenila stanovanja za mnogokratno vsoto te postavke. Potreba po uvedbi te nove in dvojne stanovanjske obdavčitve se motivira zlasti s tem, da je treba ponovno uvesti nekako stanovanjsko zaščito.
Vsaka davščina je na mestu, dokler odjemlje primeren del čistega dobička, čim pa davek reže tako globoko v meso davkoplačevalca, da izpodjeda nite-govo eksistenco, je škoda lahko neprimerno veöja od koristi, ki bi jo dona-šala taka davščina. Ljubljanski hišni posestniki so se že dvakrat oglasili pri g. banu dravske banovine in ga opozorili na dalekosežne posledice, ki bi ga lahko imel davek na stanarin sko prirastkarino, ne le za hišne gospodarje, marveč tudi za vse gospodarstvo. Prav tako opasna pa bi mogla biti nepravilna tehniška izvedba novega davka za hišne najemnike, kajti zopet bi se začelo odpirati brezdno stanovanjskega problema in na koncu konca bi tisti, ki bi bil po novem davku najbolj prizadet — zopet stanovanjski najemniki. V intenci jah januarskega manifesta Nj. Vel. kralja je. da se v državi čimprej urede in izboljšajo socialno-ekonom-ske prilike. Zato smo uverjeni, da bo banska uprava po zaslišanju težko prizadetih stanovanjskih interesentov tudi v tem vprašanju našla pravo pot za splošno zadovoljstvo.
Obširne priprave za vsesokolski zlet
Dela na vežbališču
Beograd, 10. aprila r. Z živahnim delom pri pripravljanju га vsesokolski zlet hoče SKJ pozvati vso našo javnost, da sodeluje pri tem velikem slavju. Odbor ima s pripravami polne roke dela. Sedaj se vrše končna dela na samem zletišču za poslopjem rove tehniške fakultete. Po pogodbi marajo biti vsa ta dela dokončana do kanca mala. Mnogo je že storjenega; sedaj bodo naglo uredili tribune ln prostore za svečanost Mnogo skrbi posveča odbor vežbališču, kier se ureja kanalizacija, dovod vode in sliičTio. Zletni odbor sprejema vsak dan prijave in povpraševanja iz vseh delov države řn iz inozemstva, кат kaže, kolikšno zanimanie vlada za vsesokolski zlet v Beogradu. Te dni se začno razpošiljati zle in i znaki, ki so že dtogotovljeni. Vsak član en članica, ki pride na zlet. mora tmeti ta zletni znak. ki stane 20 Dim in daje pravico za vse olajšave, kakor n. pr. do znižanja vozne cene. skupnega prenočišča, po-popusta pri hrami, popusta pri vstopnini itd. С'алот in članicam bo rezervirana posebna članska tribuna v treh delih, vsakemu delu članstva za enega izmed treh glavnih zlet-n-ih dni. tako da bodo mogli vsi po vrsti videti prireditev. Znate za naraščaj so po
Sokolski znaki dogotovljeni — Posebne zletne cigarete in znamke
10 Din. Finančna sekcija se ukvarja z določitvijo cen posameznih prostorov. Osebe izven Beograda, ki žele. da se iim rezervira gotovo število sedežev, se morajo prijaviti zletnemu odboru. Zletni odbor j'h bo rezerviral samo tedaj, če pošljejo denar naprej.
Skupnega hranjenja ne bo. ker so razmere v beograjskih hotelih in gostilnah zelo ugodne. Skupna prehrana bo urejena samo za naraščaii in morda za telovadce za tri zletne dni na zletišču. Tako bo z naklonjenostjo vojnega ministrstva olajšana prehrana.
Prometna sekcija dela prav tako intenzivno in bo pravočasno objavila spored vlakov.
MonoDolska uprava bo izdala ob priliki zlefa posebne cigarete >Soko« v posebnih škatlicah s sokolski mi znaki. Teh cigaret pride v promet 100 milijonov. Prav tako bodo izdane posebne znamke in ne sme biti Sokoia. ki se jih ne bi posluževal.
Za članstvo, ki bo sodelovalo na zletu, ie seveda predpisano, da mora priti v kroju, ki je normiran za »Sokola kraljevine Jugoslavije«.
Tragična smrt zagrebške igralke
Zagreb. 10. aprila, n. Danes je umrla v \ zakladaii bolnici za zastrupljenjem krvi priljubljena članica Narodnega gledališča v Zagrebu Fanika Haiman. Igralka se je v nedeljo neznatno vrezala v prst, čemur pa -* ni povečala posebne pozornosti. Zaradi rane pa je nastopilo nevarno zastrupijenje krvi in ko se je Haimanova že s precej otečeno roko vendarle odločila poiskati po-Јпг moči v bolnici je bilo že prekasno. Par ur ga po prihodu v bolnico je umrla, ka Haimanova je bila rodom iz Božjakovine so' ter je študirala na Hrvatskem glasbenem š' zavodu v Zagrebu. Od 1. 1897. je bila angažirana kot pomožna moč proti operi, opereti m drami v Zagrebu. Kot altistka je nastopala zlasti v komičnih vlogah stark. Njen sloves je rastel vedno bolj in bolj ter je postala v zadnjih letih prava ljubimka zagrebške publike. Gledališče je izgubilo s Haimanovo eno najboljših in nai-zvestejših svojiŤi moči.
Težka nezgoda Slovenca v Zagrebu
Zagreb, 10. aprila, п. V tukajšnjih delavnicah državnih železnic ее je danes težko ponesrečil Slovenec Alojzij Planine od Sv. Petra. Na 281 et nega mladeniča }e padla težka železna lestva. PI an rnca so nezavestnega prepeljali v bolnico.
Tramvajska nesreča v Zagrebu
Zagreb. 10. aprila, n. Pred hišo št. 132 na Ilici je dopoldne tramvajski voz podrl privatno namešĚenko Danico Brkié, ki je dobila pri padcu težke poškodbe po glavi jn telesu. Prepeljali eo jo v bolnico. Priče pripovedujejo, da ne zadene voznika na tramvaju nobena krivda, ker Je Brki če v a docela nepričakovano eama stopila e tro-toorja pred voz. Zaradi tega polici.j® sploh ni uvedla postopanja proti vozniku.
Jugoslovenski umetniki v Londonu
London, 10. aprila. AA. Udruženje prijateljev Jugoslavije v Veliki Britaniji je sn.> či priredilo banket v počastitev jugoslovenskih umetnikov, ki so prispeli v London na otvoritev raztaye jugos'ovenskega slikarstva in kiparstva v Londonu. Predsedniško mesto ie na banketu zavzel lord Henry La-wendish. Jugoslovenski kipar Ivan Mestro-vié je dejal v svojem govoru, da prisrčni sprejem jugoslovenskih umetnikov od strani Velike Britanije odgovarja duševni veličini britskega naroda. Meštrovic je nadalje dejal, da vpliv britské umetnosti v Jugoslaviji raste vzporedno s prijateljskimi odnešaji, ki se v Jugoslaviji goje do Velike Britanije.
Zanimiva arheološka odkritja
Gospič, 10. aprila, n. Kakor smo že javili, so odkrili pred nekaj dnevi v Ribniku pri Gospicu zanimive arheološke predmete. S Sušaka so že prispeli strokovnjaki profesorji, ki bodo pregledali starinske predmete, te dni pa prispejo tjakaj tudi arheologi iz Zagreba. Starinske stvari, zlasti novci izvirajo iz časa cesarja Marka Avrelija in iz dobe drugega triumvirata Oktavija Antonija in Lepida. Vse kaže, da je odkrito prazgodovinsko mesto Ancus. Mnogo zanimivih in dragocenih novcev in drugih predmetov so raznesli seljaki ter se sedaj oblastva trudijo, da zopet zberejo vse najdene predmete. Domačini so tudi različnim agentom in starinarjem, ki so prišli i"z Zadra, že precej dragocenosti prodali. Zagrebškemu arheološkemu nru/eiu ie bilo doslej izročenih 70 komadov >az-ličnih novcev, kipcev in drugega nakita,
Predpisi o nižjem tečajnem izpitu na srednjih šolah
Istočasno s pravilnikom o višjem tečajnem izpitu je prosvetni minister izdal tudj pravilnik o nižiem tečajnem izpitu na realnih in klasičnih gimazájah ter realkah, n
Po novem pravilniku so absolvirani učenci něžjíh razredov (4.) srednjih šol dolžni, ako hočejo nadaljevati višji tečaj, napraviti v mesecu juniju nižji tečajni izpit. Učenec, ki je dovršil 4. razred srednje šole z najmanj zelo dobrim uspehom (več odličnih in prav dobrih kakor dobrih ocen iz učnih predmetov) in to poleg odličnega aH zeio dobrega obna5anja, se oprošča nižjega tečajnega izpita.
Nižji tečajni *zpdt se dela rz sTbsko-hr-vatskega, oziroma slovenskega jezika, iz zgodovine in zemljepisja kraljevine Jugoslavije, iz živega jezika na realnih gimnazijah in realkah, na klasičnih gimnazijah pa iz latinskega iezika, ter na realkah Lz matematike. V oddelkih z nedržavnim učnim jezikom se dela nižji tečajni izpit iz učnega iezika in srbsko-hrvatskega aii slovenskega, iz zgodovine in zemljepisna kraljevine Jugoslavije ter iz matematike. Iz ostalih predmetov učenci ne delalo izpita, temveč se ocena letnega uspeha 4. razreda vpiše v spričevalo o nižjem tečajnem izpitu.
Izpit iz narodnega, oziroma učnega jezika se dela pismeno iin ustmeno. V oddelkih z nedržavnim učnim jezikom je pismen in ustmen izpit iz srbsko-hrvatskega, oziroma iz slovenskega jezika. Izpit iz ostaFh predmetov je samo ustmen. Pismena naloga se predpisuje iz onih vrst pismenih vaj. ki so predpisane po učnem načrtu za 3. in 4. razred srednjih šol. Izdelava pismene naloge traia največ dve uri. Ocena pismenega izpita se združi z oceno ustmenega izpita, vendar ne aritmetično, temveč po presoji izpraševalnega odbora.
Pri ustmenem izpitu se učenci izprašu-iejo iz raznih, toda vedno samo glavnih delov dotičnih predmetov vsega nižjega tečaja. da bi se moglo spoznati njihovo znanje predmetov ter sposobnost za prehod v višje razrede srednjih šol. Učenec, ki doto splošno oceno »slabo« fz učnega jezika, se zavrne za leto dni in se ne pripusti k nadaljnjemu izpitu. Učenec, ki pri ustmenem izpitu dobi tri slabe ocene iz ostalih predmetov, se zavrne za leto dni. Učenec, ki dobi slabo oceno iz enega ali nai več dveh predmetov, se zavrne za tri mesece, ko mora izpit ponavljati, ako pa ne pride k ponavljanju, se zavrne za leto dni. Učenci, odklonjeni za leto drti, se ne morejo vpisab kot repetenti v 4. razred, ker imam v juniju prihodnjega leta polagati ves nižii tečajni izpit. Učenec, ki bi bil drugič odklonjen za leto dni, more polagat nižji tečajni izpit samo še enkrat in sicer kot privatni učenci. Učenci, odkloni eni za leto dni ali za tri mesece, imajo delati nižji tečajni izpit v isti SoH. kjer so ga pričeli. Samo v izjemnem primeru more minister prosve-te odločiti drugače.
Oceno tečajnega izpita izreka iapraševaJ-rri odbor z večino glasov, neodvisno od letne ocene. Pri enaki razdelitvi glasov odloča predsednik odbora.
Učenci, ki zarad; bolezni ali drugih upravičenih vzrokov niso mogli delati nižjega tečajnega izpita v juniju, delajo ta izpit v časti od 1. do 10. septembra. Privatum učenci privatnih srednjih šol se morajo pravočasno prijaviti osebno s pravilnimi spričevali ravnatelju državne srednje šole, v kateri žele delat; nižji tečajni izpit. Učenci privatnih šol, ki morajo ртеј delati popravljalni izpit, se imajo pravočasno prijaviti, da lahko delaio nižji tečajrv izpit z ostalimi rednimi učenci od 1. do .Ю. septembra. Ostali privatni tišsnc» delajo izpit samo meseca iunija.
Preobremenitev srednješolcev?
Beograd, 10. aprila, p. Povodom razprav v dnevnem časopisju o preobremenitvi učencev srednjih šol je razpravljalo o tem problemu tudi udruženje srednješolskih profesorjev. V zadnji številki svojega glasila objavlja rezultat teh razprav ter naglaša med drugim, da po mnenju profesorjev pri nas ne more biti govora o preobremenitvi srednješolcev. Baš nasprotno jc pri nas srednješolski pouk v vseh predmetih tako elastičen, da je učna snov učencem lahko dostopna in pojmljiva. Morda je tu pa tam število učencev v posameznih razredih preveliko. Po mnenju profesorskega udruženja bi v enem razredu ne smelo biti nad 32 učencev, a na posameznih zavodih ne preko 560. Mnogo škoduje učnemu napredku nedeljen pouk. Zato se bo profesorsko udruženje na merodajnem mestu zavzelo za to, da se na vseh srednjih šolah uvede dopoldanski m popoldanski pouk. S tem se bodo učenci bolj koncentrirali, dočim jih sedaj odvajajo razne zabave od učenja. Kar sc tiče raznih športnih panog, jim v splošnem ni pripisovati kakega kvarnega vpliva na uk, vendaT pa se sport nc sme pretiravati, za kar mora skrbeti šolsko vodstvo.
Nova razkritja o delovanju patra Otona
Kapucinski samostan v Liberců - sedež habsburškega agenta - Zaplenitev obtežilnega materijala
Praga, 10. aprila h. Včeraj javljena mo-narhistična afera kapucinskega patra Otona iz Znojma zavzema vedno večji obseg.
Državna policija v Liberců je danes aretirala frančiškanskega patra iz samostana v Liberců Edilberta Telsmanna, pristojnega v Avstrijo, ki je bil v seznamu kapucinskega patra i z Znojma označen kot član monarhističnega komplota. Policija je zaradi tega izvršila v kapucinskem samostanu v Liberců hišno preizkavo ter našla mnogo propagandnih letakov in knjig ter številni drugi propagandni materija! proti republiki in za Habsburžane. Pater Tels-mann je bil izročen okrožnemu sodišču v Liberců.
Zaplenjeni papirji irvirajo deloma iz Dunaja od znanega monarhističnega agenta polkovnika Wolfa. Za psihologijo Ncmccv zlasti nemške duhovščine na Češkoslovaškem je značilno, s kakšnimi stvarmi se bavijo ti krogi, čeprav so pristaši nemške klerikalne stranke, ki je bila še v prejšnji vladi zastopana z enim ministrom ter poudarjajo neprestano svojo lojalnost. Sklicujoč se na to lojalnost, skušajo sedaj zakriti ta škandal, ali ga pa vsaj naprtiti drugim Provinciial kapucinskega samostana v Znojmu je zahteva! od sodišča, naj se pater Oton izpusti na svobodo ter je areti-rancu poslal v zapor civilno obleko, ki pa ie bila od sodnika vrnjena.
Po razkolu rumunské seljaške stranke
Odlikovanje ravnatelja dr. ßöhma
Beosrad, 10. aprila. p. Nj. Ve!, kralj ye odHko-val ravnatelja trgovske akademije v Ljubljani dr. Ljudevita BöJwia povodom njegove npokojifrve v znak ipriznafi.ja njegovih zašlu® na polin vzgoje trsovske ocnia-dine г redom Belega o-rla.
Ureditev prometa z avtotaksiji v Zagrebu
Zagreb. 10. aprila, n Danas je bil objavljen v Zagrebu nov pravilnik za promet avtolaksijev. Novi predpisi določajo, da sme biti v vsem Zagrebu samo 210 taksijev'. Odrejeno je nadalje, da mora vsak lastnik avtotaksija prispevati v fond za vzdrževanje cest 50 Din na mesec za vsako vozilo. Ker je število dovoljenj za to obrt omejeno, se je razširila s koncesijami široka kupčija. Za eno samo dovoljenje se ponuja v Zagrebu do SO.000 Din. Policija bo seveda tudi to kupčijo prepovedala ter prizadete strogo kaznovala.
Rumunska kraljica Marija v Angori
Angora, 10. aprila, p. Semkaj «ie dospela rumunska kraljica vdova Marija s princeso Ileano. Tu se bosta mudili nekaj dni in obiskali predsednika Kemal pašo.
Snežni viharji v Rumuniji
Bukarešta. 10. aprila, č. V okolici Pre-deala že tri dni neprestano sneži. Zlasti danes sa divjali posebno silni nežni viharji. Brzojavni in telefonski promet s prestolnico je prekinjen.
Odprto pismo voditelja besarabskih
predsednika
Bukarešta. 10. aprila, g. Včeraj in danes se je direktorii narodne kmetske stranke bavil s političnim položajem ki je nastal po izstopu 36 besarabskih poslancev iz stranke. Posvetovanja dosedaj niso dala pozitivnega rezultata.
Povzročitelj zadnjih notranjepolitičnih za-pletljajev prof. Stere objavlja danes v sArleverulu: odprto pismo na vlado, v katerem veli med drugim: »Vlada večjega dela programa narodne kmetske stranke ni izpolnila. Konfiskacija dnevnega časopisja.
disidentov dr. Steve — Odgovor Maniuja
izjemni *akoni itd. predstavljajo korak dalj* na potu k vzpostavitvi despotiěnega režima. Ako bi sedanja akcija za vzpostavitev obsednega stanja v Besarabiji imela uspeh, bi bile posledice nepregledne.«
V zvezi s tem je ministrski predsednik Maniu izjavil, da so izvajanja prof. Ste.reja v odprtem pismu vsaj močno pretirana. Vlada ni imela nikoli namena zapustiti demokratične linije. Oniedbe vlade se bile le т interesu javne varnosti in rt da.
Kako se vrše revolucije v Južni Ameriki
Razprava proti lastniku in kapetanu parnika »Falke«, ki je igral usodno vlogo pri zadnji venezuelski revoluciji
Hamburg. 10. aprila d. Pred tukajšnjim sodiščem se je pričela razprava proti brodo-lastniku Prenzlavu in kapetanu Zippiitu, ki sta obtožena zaradi človeškega ropa. ker sta s pomočjo zvijače hotela zavesti lastništvo in moštvo nemškega parnika »Falke« v službo venezuelskih upornikov.
Obtoženi so se v Parizu pogajali z ve-nezuclskim generalom Del Gado in sklenili z niim pogodbo, da mu bodo za 1 in po> miiiiona dolarjev stavili na razpolago za izvedbo revolucije v Venezueli lad.io z orožjem. strelivom in moštvom. Ladijska posadka ie bila najeta z izgovorom, da se bo vršilo v Venezueli f ji mame revolucije. V gdinškem pristanišču je bilo naloženih na ladio 2000 pušk in 1000 zabojev streliva Tik pred odhodom parnika se je vkrcalo se 20 sumljivih oseb. ki so se po prihodu na odprto morje preoblekle v venezueiske vojaške uniforme ter proglasile ladjo »1'alke«
za vojno ladjo venezuelskih upornikov. Posadka ladje se je upirala tem odredbam kar pa ni preprečilo kapetana ladje. da ne bi pristal na venezuelski obali in poskušal zasesti mesto Cumana. Tu se je vnela bitka med posadko ladie in venez-u-elskitn; vladnimi četami, v kateri so bili mornarji poraženi in general Del dado ubit V borbi je bii en mornar rani en, eden рэ se ni mogel pravočasno umakniti n?. krov ter je mesec dolgo blodil po Venezueli. Parnik »Falke« ie po dolgotrajni vožp* privoz.il v neko angleško pristanišče, kjer je bil zaplenjen.
Obtoženca se zagovarjata, da je bilo rse to podjetje povsem trgovskega značaia in da nista imela niti najmanj pojma, da sta s tem kršila zakone, ker se slične aiere vrše skoro dnevnořin so v nie zapletene razne znane hambunške tvrdke
Zasedanje čsl. zbornic
Praga, 10. aprila, h. Senat in zbornica sta imela danes seji- Senat je danes končal svoje delo pred velikonočnimi prazniki. Zbornica bo zasedala še jutri in pojutrišnjem. V koaliciji se ni mogel doseči sporazum v vprašanju starih penzijomstov. Agrarna stranka veže sprejetje teh predlogov z vprašanjem carin na živino.
lOOOletnica islandskega parlamenta
Praga, 10. aprila, h. Na skupni seji predsedstev zbornice in senata se je danes razpravljalo o povabilu islandskega parlamenta. Meseca junija praznuje namreč islandski parlament, ki je najstareški parlament na svetu, tisočletnico svojega obstoja ter je k tem svečanostim povabil vse parlamente sveta. Sklenilo se je. da bosta zastopala češkoslovaški parlament pri teh svečanostih predsednik zbornice Malvptetr m predsednik senata dr. Soukup
Napad na italijanski konzulat
Pariz, 10. aprila. AA. Iz Nizze javljajo, da je skupina 20 ljudi metala kamenje na zgradbo italijanskega konzulata ter razbila stekla na vratih vhoda. Dvema orožnikoma je uspelo, da sta aretirala dva napadalca, katerih identiteta še ni mogla biti ugotovljena, ker ne dasta nobene izjave.
Nemški bojevniki ^ obiščejo francoska bojišča
Pariz, 10. aprila. AA. »Le Matin« napoveduje. da bo 10.000 bivših nemških bo-jevnikov, članov republikanskega Reichs- j bannerja pošetilo bojišča v Franciji, da manifestirajo proti vojni. Predsedstvo te manifestacije je prevzel francoski minister za zunanje zadeve Briand.
Triumfi tehnike
Newyork. 10. aprila. AA. Včeraj sta dve osebi v svojih uradih, razda'jenih med seboj 1500 km govorili druga 7 drugo potom aparata, imenovanega ikonofon. Na obeh aparatih sta bila dva okvirja 6 krat 5 palcev površine, tako da sta mogla govornika drug drugega opazovati. Reprodukcija glasov. kakor slik je bila zadovoljiva.
Čamberra, 10. aprila. A A (Avstralija). Radiofonska zveza med Camberro in Londonom bo otvor jen a 29. aprila t. 1.
Potniška veleletala
London. 10. aprila. AA. Letalska družba »Handlevnage« jc zgradila za potniški promet 8 velikih letal, ki bodo služila za zračni promet iz Londona v Pariz. Vsako letalo ima prostora za 40 potnikov, dva pilota in za dva strežaja. Na krovu so ka-b:ne za kajenje in družabni prostori, tako da bodo imeli potniki dovolj prostora. Letala bodo opremljena s štirimi Jupiter motorji, ki bodo razvijali 2000 konjskih sil. Letala so zavarovana proti ognju in ďrti-gim nesrečam.
Potresni sunki v Kaliforniji
Sacramanto (Kalifornija), 10. aprila. AA. Po vsej Kaliforniji hi v pokrajinah zapadne Nevade so CttHili lahke potresne sunke. Resne škode ni bilo гЈклет. Le v Sacramentu se ie porušila hiša in sta bili 2 osebi ranjeni.
Drzen polet 64 let stare vojvodinje
London, 10. aprila. AA. Danes zgodaj zjutraj je startala z letališča Lympne v bližini Folkestona vojvodinja Bedford. Voj-vodinja bo skušala z letalom »Spider-* leteti v Capetown in nazaj v 19 dneh. Na prvi etapi poleta vodi letalo kapetan Bernard. Zamenjal ga bo po potrebi pilot Litt-le. Letalci bodo leteli po 1000 m'lj dnevno. Letalo bo vodila tudi vojvodinja, ki ie stara 64 let in je sama pilotinja. Vreme na progi jc zelo ugodno in polet se je pričel v najidcalnejšem vremenu Letalci upajo, da bodo dosegli nocoj Alžir.
Železniška nesreča v Belgiji
Bruselj, 10. aiprila. s. Pri .kolodvoru Thielcs na. progi Anversa-Tunvliout je osebni vlak danes trčil v tovorni vlak. Obe lokomotivi sta bili uničeni. Strojevodji in kurjača obeh vlakov ter 14 potnikov je bilo težko ranjenih.
Prevoz trupla švedske kraljice
Swinemünde, 10. aprila s. Švedsko bro-dovje z zemeljskimi ostanki pokojne švedske kraljice Viktorije je prispelo semkaj. Baterije na kopnem so oddale salutne strele, nakar ic brodoví e odgovorilo z 21 streli Vse ladje v Inki imajo zastave na poldrog.
Zaključek šahovskega turnirja za prvenstvo Ljubljane
Naslov ljubljanskega šahovskega mojstra si je pridobil Zdenko Rupnik
V sinočnjem zadnjem, to je 13. koiu ie glavno pozornost vzbujala partija Ludovik Gabrovšek - Zdenko Rupnik. prj kateri se je odločil boj za prvenstvo Ljubljane. Iz damskega gambita, v katerem ie imel Rupnik črne, ie kmalu sledila komplikacija, yl \ katere je Rupnik izsilil boljšo pozicijo, dobi! partijo in si s tem zagotovil prvo nagrado ter naslov ljubljanskega šahovskega mojstra. Gabrovšek Julij je dobil partijo proti Ivu Bajcu, Ljudoiml Furlani proti Josipu Kavečiču in Adolf Vogelnik proti Ladu Hrenu. Partija Milan Vidmar-JuEj Erker ob 22. uri še ni bila končana; boljšo pozicijo je imel v tem času Vüd-mar. Preloženi sta bili partiji Ciril VSdmar-Ladislav Žinrbrek in Boris Cibic-Ivan Židan. Stanje po zadnjem še ne popolnoma končanem ko Iti je naslednje: slušatelj tehniške fakultete (elektrotehnik) Zdenko Rupnik 12 in pol, slušatelj filozofske fakultete (matematik) Ludovik Gabrovšek 11, kulturni geodet Ljudomil Furlani 9, osmošolec Milan Vidmar (sin šahovskega velemojstra dr. Milana Vidmarja) 7 in pol (l), slušatelj juridič-ne fakultete Adolf Vogelnik 7 in poi slušatelj tehniške fakultete (elektrotehnik), Boris Cibic 7 (l), Ciril Vidmar (brat velemojstra dr. Vidmarja) 6 in pol (i), ťipograf Lado Hren 5 in pol. kulturni geodet Ivan Zidan 5 (l), osmošolec Ju®ti Gabrovšek 4 in pol. profesor Ladislav Žimbrei- 3 in pol (l), trgovec Ivo Bajec 3 in pol, poštni uradnik Julij Erker 2 in pol (l), akademik Josiip Kavečič 2 in pol.
Maši kraji in ljudje
Josip Štolcer — Slavenski
(rrtor »Balkanosimfomje«. И to ho Izvajala ljubljanska Glasbena Matica drevi ▼ > Unionu». Štolcer - Slav en s. Id je eden naisilnejših naših sklaidateliev. Več o njem glej na 6. strani v članka »Generalka za Matični koncert«
Ladislav Vycpalek,
češki skladatelj, čigar mogočno kantato »O poslednjih .ečeh človeka« bo izvajala ljubljanska »Glasbena Matica« drevi na koncertu v »Unionu*. Vycpalek (roj. 1. 1882 v okolici Prage) je doktor filozofije. O njegovi kantatl je pisal A. Wiessmano v »Vossische Zeitung«, da Je prinesla prijetno presenečenje in pokazala »nezlomljivo silo skladateljevo. ».Monde .Musicale« je pisal o nji, da je to »glasba inpozantne arhitektonike..., dojem dela je bil globok.« »Independance Beige« je sodila: »Delo izredne kvalitete.« Korngold je zapisal v »Neue Freie Presse«: »Najsilnejše delo na festivalu.«
Velikodušen dar
VI • I v« •
ski občim
Škofia Loka. 10. aprfla
Koncem preteklega tedna se je poslovila Škofja Loka od vojaškega superiorja rasgr. e. Janeza Ev. Klobovsa, ki ostane mestni občini in vsem številnim prijateljem v nepozabnem spominu.
Trajen spomenik ljubezni do rodnega kraja si je postavil pokojnik z velikodušnim volilom mestni občini škofjeloški. Rojstno hišo na Glavnem trgu je g. superior v zapuščini določil mestu.
Bežna slika preteklih let najjasneje sve-doči, da so taki dobrotniki redki, zelo redki .. . Tem večja hvaležnost navdaja zato mestno zastopstvo, ki bo moglo šteti g. Klobovsa med svoje izredne podpornike. Ker je pokojnikova stavba tik ob sedanji mestni hiša, bo morda občinski zastoip na-
še! t novi situaciji lažje izhodišče vprašanju nakupa, ureditve in zgraditve uradnih prostorov. Pereča zadeva nakupa prostora bo po vseh izgledih vendarle lahko rešena v prid Škofji Loki, njenemu prebivalstvu in ugledu občinskega zastopa.
Nemale zasluge na tem pa ima uprav pokojni g. Klobovs, ki je svojo dvonadstropno stavbo določil javni koristi. Kot velikega dobrotnika more šteti g. superiorja tudi »Mestna hranilnica«, ki ima v hiši plemenitega darovatelja svoje uradne prostore.
Slavnostna otvoritev Šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije
Ljubljana. 10. aprila
Danes ob 12.30 ie bila na svečan način otvorjena ena lepih in res koristnih dobrodelnih ustanov za na/še dijaštvo: Šolska kuhinja kraljice Marije v Prečni ulici v prenovljenih prostorih, kjer se je poprej nahajala mestna zastavljalnica. Snažna in čedno opremljena jedilnica ie okusno okrašena pričakala svoje goste in častni odbor. Dijaki in dijakinje so sedeli že pri mizah. Na steni dvorane je visela lepa slika kraljice Marije z dvema palmama ob straneh.
Svečanost je otvorila ob napovedani uri častna dvorna dama ga. Fran j a Tavčarjeva, ki je pozdravila v prvi vrsti prisotnega divizijskega generala Savo Tripkoviča. župana dr. Puca, zastopnika ordimariata kanonika Nadraha, zastopnika zdravstvenega inšpektorata banske uprave dr. Maierja. direktorja higijenskega zavoda dr. Pirca, zastopnika zdravniške zbornice dr. Rusa. go. Minko Govekarjevo ter ostale zastopnike raznih karitativnih društev.
Govornica ie tekom nadaljnjega govora izrazila globoko hvaležnost slovenske šolske mladine napram veliki dobrotnici kraljici Mariji, na katere pobudo .ie ustanovljena kuhinja. Zahvalila pa se ie dalje za vsa naklonila tudi mestni občini, banski upravi, našim industriicem in trgovcem ter vsem dobrotnikom, ki so darovali za plemeniti namen. Ob koncu govora je zbrana mladina navdušeno vzkliknila trikratni »Živijo« na čast kraljici in kraljevskemu domu. Ga. Minka Kroftova ie nato prečitala vdanostni brzojav kraljici Mariji, nakar je v kratkem govoru tolmačil hvaležnost mladine za ustanovitev kuhinje dijak I. realke Jurij Przihoda.
V	daljšem govoru, ki ga še objavimo, ie pojasnil pomen kuhinje in obrazložil njeno korist s stališča socialne terapije podpredsednik zadevnega odseka TKD Atene direktor dr. Ivo Pire.
Iz delovanja zagorske električne zadruge
ZagOrje, 10. aprila
V	nedeljo popoldne je bil izredno dobro obiskan občni zbor električne zadruge. Zborovanje je vodil načelnik g. Korbar. O delovanju zadruge ie obširno poročal tajnik gosp. Kolene. V pretečenem letu se ie konzumiralo toka za luč 32.525 kw, za pogon pa 29.828 kw. Tok prve vrste se ie oddajal članov zadruge po 3 Din. druge vrste pa po 2.50 Din. Instalacije z lastnim •materialom izvršuje zadruga starim članom z 10 %, novim pa s 40 %, da tako deloma prispevajo k celotni napravi. Do konca lanskega leta ie bilo instaliranih 1.728 raznih žarnic. Tok se meri na 179 števcih in obsega njegovo zunanje omrežje 8 km.
Načelstvo ie imelo pet sej in več sestankov. Tekom leta je zadruga vrnila članom 90 % vplačanih deležev. Sedanji deleži so po 20 Din. Za Toplice bo zgrajen poseben transformator v rudniški centrali. S tem bo ustreženo topliškemu prebivalstvu, ki se je pritoževalo zaradi slabe razsvetljave. Načelstvo stremi tudi za tem. da zgradi v središču svojega območja primerno poslopje s skladiščem, pisarno in stanovanjem za monterja. Votirala se ie tudi primerna vsota za uporabo električnega pogona pri obrti in kmetijstvu. Tajniško poročilo je bilo po kratki debati sprejeto.
Iz blagajniškega poročila g. Lazarja je razvidno, da je zadruga aktivna. Član nadzorstva g. čobal je poročal, da je bilo delovanje načelstva v najlepšem redu. Na njegov predlog je dobilo načelstvo zaupnico in zahvalo. Na novo so bili izvoljeni v načelstvo gg. Josip Rancinger. Melhijor Ko-šenina in Janko Ino. v nadzorstvo pa gg. Melhiior Čobal. Ferdo Poljšak. Viktor Müller, Robert Rancinger in Amtom Prosenc.
Jakopičeva razstava
V Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti .te do incl. nedelje odprta razstava Jakopičeve velike oljnate slike »Jezus tolaži bolnike« ter 16 oljnatih skic in študij z ogljem. Na levi slike, katere reprodukcijo prinašamo, neseta dva delavca ponesrečenega tovariša. Na desni kaže delavec z desnico proti Jezusovemu srcu z vzklikom proti tovarišu, ki si .ie zasenčil obraz: Po-gle;! Na sredi stoji Jezus, rahlo ožarjen s svetlobo, pred njim kleči žena ponesreče-
nega delavca ж detetom v naročju. Zanimivo je, da ni Jezus prikazan tradicionalno, temveč da je kakor delavec med delavci. Edino svetloba, s katero je ožarjen, ga označuje kot Jezusa. Delavci so simbol dela. Jezus pa ljubezni, ki naj po Jakopičevi zamisli druži ljudi pri njihovem boju za obstanek. Monumentalna slika, ki je dolga 4 m in visoka okoli 3 m, je v velik okras velike dvorane OUZD.
Resna beseda h koncertu Glasbene Matice
Ljubljana. 10. aprila
Prejeli smo: V petek se bo vršil veliki koncert pevskega zbora »Glasbene Matice«, na katerem se bo izvajala nad vse zanimiva Štolcerjeva »Balkan ofonija« in mogočna kantata češkega skladatelja Vycpaleka za soli. mešani zbor in veliki orkester »O poslednjih stvareh človeka«. Uprizoritev teh del ie zahtevala mnogo truda in vztrajnega večmesečnega dela. To mi ie znano iz razgovorov s sodelujočimi.
Ko sem pa kupil danes v »Matični knjigarni« vstopnico za ta koncert, sem videl na svojo žalost, da je prodana komaj tretjina sedežev in to navzlic že več tednov trajajoči prav dobri reklami. V dno duše sein užaloščen nad to brezbrižnostjo ljubljanskega občinstva! Pevski zbor se trudi mesece in mesece, njegov dirigent žrtvuje svoje najboljše moči. orkestraši se vživ-Liajo v svojo nelahko nalogo — sedaj pa pride zavedna, napredna in tako zelo kulturna Ljubljana ter jih pusti na cedilu! Pozabljeno ie. da se stavlja pevski zbor na razipolago pri vseh mogočih in nemogočih prireditvah, pozabljeno je. da je nesel slavo slovenskega imena v tuje države — rajši gremo na pol litra vina. ali pa poslušamo koncert po radiu doma! Ali nas res n; sram. kulturnih Ljubljančanov in Ljubljančank, ki «no celo zadnji koncert zamorcev napolnili skoraj docela? Ali nam je resnično več ležeče na raznih požiralcih ognja kakor pa na resnem, umetniškem izvajanju! In vi. pevci, moji bivši Devski tovariši, ali imate res še toliko idealizma, da navzlic brez«-brižnosti občinstva vztrajate na svojem idealnem trudu, ki ga more poplačati edinole pozornost in zanimanje za vaše prireditve?! AH smo v Ljubljani res že tako daleč, da morajo člani in članice pevskih zborov sami prodajati vstopnice, ako naj bodo njihove prireditve količkaj obiskane?! To je sramotno in žalostno, vendar se mora enkrat Dovedati! Kdo se bo še trudil, ako ne dobi zasluženega priznanja!
Hočem pa biti pravičen. Precej krivde na naših žalostnih razmerah nosi tudi del naših kritikov, ki dostikrat iz osebnih ali političnih razlogov deva kulturno delovanje naših pevskih društev v nič. Končam naj: V petek dober obisk, po koncertu pa poštena kritika!	Bi^ši pevec.
9f
Ж h
verjetno
и
boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oble cite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14.
Slovenski slikar na Korziki
Bastia, 10. aprila
Odpravil sem se sredi lepe pomladi iz Ljubljane na pot in se mudim v mestu Bastia na zgodovinskem, bajno lepem otoku Korziki (Corse). Tu je tekla zibelka velikemu Napoleonu. Ne domišljam si. da sem prvi Slovenec, ki sem stopil na ta bajni otok, poln zgodovinskih dogodkov. V presenetljivo radost pa mi .ie bilo, da me .ie pod svojo gostoljubno streho povabil g. generalni konzul Pavel Flache, ki si ie svoi čas kot prvi francoski konzul v Ljubljani pridobil toliko simpatij in tudi sam še ves živi v prijetnih spominih na belo slovensko metropolo. Ko sem mu izročal pozdrave mnogih ljubljanskih odličnikov, jih je z ganjenim srcem hvaležno spTeiel ter jih najiskreneje vrača vsem dragim znancem v Sloveniji.
Z vso ljubeznivo ustrežljiv ost jo. ki ie lastna g. generalnemu konzulu Flachu in njegove gospe Germaine, me je predstavil posameznim odličnim rodbinam. In so me tu pridržali. Portretiram najlepšo Korzičanko (»Miss Corse«, ali kakor se tu glasi naslov kraljice lepote: »Madame Corse noir«), potomko plemiške rodbine, ki ie v sorodstvu z rodbino g. generalnega konzula. Rod je slaven. Praded g. generalnega konzula je bil celo prvi minister in osebni prijatelj kralja napuljske države Murata. čigar žena je bila sestra Napoleonova. Poletna rezidenca g. generalnega konzula se nahaja prav na severnem koncu otoka v kraju Rogliano. ki je odtod oddaljen 65 km.
Premnoge so zanimivosti, ki jih tujen nudi Korzika. Kdo ne bi pošetil Ajaccia, rojstnega mesta Napoleonovega? In kdo ne Ы šel pogledat na severozapad pristanišča St. Florent. kier ie slavni admiral Nelson izgubil v boju svojje oko! Izmed umetnin ve-ija omeniti, da se v mestu Bastia nahaja zadmna slika znamenitega mojstra Makarta, njen lastnik je zdravnik dr. Fronchdne. Le prehitro minevajo dnevi. S Korzike me bo pot vodila dalje skozi Pariz v London, kjer bom pošetil znanega madžarskega slikarja Laszloja. to na posebno priporočilo tržaškega barona dr. Karla Bonna.
Akad. slikar FranJo S*erle.
Ptičje tragedije v Tivoliju
Liubiiana. 10. aiprila
Zvest obiskovalec Tivolskega parka in gozda nam piše: Znani so tivolski občutki pomladnih obiskovalcev našega lepega ljubljanskega parka. Dovolj je marsikomu, da se nagleda, kako rožice cveto. dTevesa br-stiijo in ptički poiio. globlje pa se redkokdo spušča v opazovanje življenia tivolskih kri-Iatcev. da bi našel ali razložil vzrok, zakaj niso ptice pevke, zlasti kosi, taščice, ščin-kavci m drugi v Tivoliju in Tivolskem gozdu še številnejši, ko vendar stoji preko zime vse polno krmilnih hišic tam okrog, da pticam ni treba stradati ali od gladu poginiti. Vsai letos je zima prav prizanašala in vendar se zarod ptičev pevcev redči.
Zakaj? Opazil sem. da gnezdi v Tivolskem gozdu. Šišenskem hribu m Rožniku znatno število vran, srak in šoj, ne da bi se kdo zmenil zanje in jih iztrebil iz tega okoliša. Več let že opazujem, da so vrane, srake in šoje v času valenja hude uničeval-ke mladega zaroda ptic pevk. Bil sem priča, kako je vranji par v enem dnevu izro-pal tri kosija gnezda m pokrmil zarod svo-
Živite brez kofeina!
Vi imate večji, ne manjši užitek, varujete pa Vaše zdravje, če pijete redno kavo Hag in se oddaljujete od posledic kofeina. Kava Hag je od poznavalcev srečno izbrana mešanica fine kave, oproščena kofeina in nato pražena. Zato je kava Hag tako dobra in tako zdrava.
KAVA HAG
mva mag vamub
/v • ^
i' * • -
J
V/&
SRCfc /Ъта
jim mladičem. Ravno tako je krvoločna sraka in šoja. Najhujše ropanje gnezd se vrši zjutraj, takoj, ko se zdani. V tem ranem času so vrane in srake tako predrzne, da preiščejo vse grmovje in drevje tudi po vrtovih sredi mesta. Ako torej že en vranji ali sračji par uniči toliko gnezd ptic, je jasno, da se te ne morejo razmnožiti kljub najskrbnejšemu krmljenju tekom zime. Zima jih ne pokonča niti en odstotek, ampak večino zaroda končujejo vrane, srake in šoje. Stare ptice odmirajo, zaroda pa ostane vsako leto le pičlo število pri življenju. Ker so ravno ptice pevke oni radostni ozna-njevalci pomladi in veseli oživljevalci parkov. gozdov, sadovnjakov in logov, jih je treba zaščititi najbolj rano ob času vaie-nja. S tem bi se njih število podesetorilo in njihov pomladni koncert bi bil še mnogo živahnejši in boli polno иЬтап. Saj ptica pevka, ki ji ie bilo gnezdo izropano. tisto pomlad nima več pravega veselja do petja in žvrgolenja. Zato sodim: stran z vranami. srakami, šojami in dmshni roparicami iz okoliša gnezditve ptic pevk!
Obup brezposelnega mladeniča
Ljubica, 10. aprila Snoči okrog 23. ie pod gozdom v Tivoliju nenadoma odjeknil strel iz samokresa. Preplašenih je sfrfotalo z bližnjih dreves nekaj ptičev, nočni stražnik jo je ubral v smeri za pokom in prestrašenih se ie zganilo nekaj ljubezenskih parčkov, ki so iskali zavetja pred očmi radovednežev v temi parka. Kmalu pa ie postalo vse zopet tiho in mirno, dokler se ni ječeč dvignila z neke klopice moška postava in opotekajoč se namerila korak proti mestu.
Par minut za tem se je prizibaí v prostore stražnice 1. na policijski direkciji mlad fant. tiščeč z robcem na rano na glavi. iz katere je uhajala kri . . . Ko so stražniki ugledali ranjenca, so skočili pokonci i«n ga ieli izpraševati, kaj mu je. »Ustrelil sem se!« ie vzkliknil neznanec. »Kdo pa ste?« so spraševali stražniki dalje. »Brezposeln revež. Pišem se Anton S. in sem po poklicu elektromonter. Službe ne dobim in nisem si znal pomagať drugače,« je spregovoril nesrečnež mukoma, nakar ie skoro omedlel.
S stražnice so takoj nato telefonirali po rešilni avto in odpeljali ranjenca v splošno bolnico.
V bolnici so ugotovili, da ima S. kro-g'o v glavi. Obtičala mu je tik pod lobanjo.
S., ki je star šele 20 let, je stanoval na Gosposvetski cesti št. 10. Bil je že nekaj časa brez posla, vendar se zdi. da to ni edini vzrok, ki ga ie pognal v obup. Za smrt se je odločil, kakor je izpovedal v bolnici, šele snoči. ko je kupil samokres od nekega neznanega moškega v kavarni »Leon« v Kolodvorski ulici.
Aretacija drznega vlomilca
LJubljana. 10. aprila Kakor nam javljajo iz D. M. v Polju, se je vevškim orožnikom po daljšem zasledovanju posrečilo prijeti drznega vlomilca in tatu Frana Potuška, ki je zadnji čas v Ljubljani in okolic: izvršil mnogo večjih in manjših vlomov, odnosno tatvin. Pri njem so orožniki dobili 900 Din gotovine in novo kolo. ki gotovo izvira iz kake tatvine.
Uboj v Sp. Poljskavi pred senatom
Maribor, 10. aprila Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je danes obravnaval tragični dogodek, ki se ie pripetil lani 22. septembra v Sp. Poljskavi in čigar žrtev ie bil posestnikov sin Rudolf Falež. Na zatožni klopi je sedd delavec Jakob Dolničar. s čigar sestro ve imel pokojni Falež dvojčke. Uprav malenkostni spor Faleža z nevesto ie rodil v duši njenega brata načrt za maščevanje.
Ko je Falež usodnega večeTa močno vinjen zaspal na stopnicah gostilne, ie Dolničar pograbil teležnik in ga dvakrat udaril po glavi in roki. nato pa pobegnil. Zdravniki so ugotovili, da ima Falež zdrobljeno lobanjo na desni strani čela in prelomljeno levo nadleht. 11. novembra Je na posledi-
cah hudih poškodb izdihnil. Senat ie Dolni-čar.ia, ki je tudi na glavni razpravi zanika' vsako krivdo, obsodil na dve in pol leta r obije.
*
Zašel je med kvartopirce
Ljubljana, 10. aprila. Kmet Janez, petičen in premožen, je v nedeljo zjutraj dejal svoji brhki ženki Lenki: «Danes grem v Ljubljano k maši! Napravi mi vse za pot!« Lenka mu nt dosti prigovarjala in Janez se je opravil. Pa to je Lenka vendar pogledala, koliko denarja ima mož seboj. V listnico je vtaknil 20 metuljev in pet kovačev.
Janez je z doma v bližmi Lavrice krenil na pot proti Ljubljani. Prknahal jo je na Dolenjsko cesto in zavil v neko "gostilno, kjer je našel veselo družbo. Okrog njesa so se začeli sukati ndečelisi in okrogli Miha ter dva mlada ljubljanska postopača.
»\ rzimo pildke!« je pripomnil Miha in Janez je bil takoj pripravljen. Sedli so v posebno sobico ter začeli kvartati. Najprej navadne in nedolžne if-rice, a pozneje so udarili »ajne«. Ure so potekale. Janez je sprva dobival in vedrso je bil bolj vnet za igro. Toda sreča je o'pteča...
Gospodinja Lenka je bila silno v skrbeh za svojega moža. ICo ga zvečer le ni bilo domov, je posltala starejšega sina Janeza ponj. Fant je iskal očeta po Ljubljani in ga naposled našel v gostilni na Dolenjski cesti. Pocukal ga je za rokav: »Mati so rekli, pojdite domov!« Janez pa je lepo dejal sinku: »Malo počakaj! Sedi in pij!« Sinko je pil, a oče igral. Začel je izgubljati vedno večje vsote, iz listnice so kar frčali .Tetulji.
Gospodinja Lenka ni vso noč zatisnila očesa. Proti jutru pa se je dvignila in se sama napotila v Ljubljano. ^Kajpak je lasla moža v tisti gostilni na Dolenjski cesti, kamor navadno zahaja. Okoli mize so vztrajno in zamaknjeno sedeli štirje kvartopircii, a sinko je dremal. Lenka "ie dvignila velikanski vihar in krik. Igravci > se začeli spogledovati, posebno še. ko je ženka pogledala v moževo listnico ter z žalostjo ugotovila, da je Janez zaigral že 1500 Din. — Sedaj so pa še sitnosti pri dišču Lenka je stvar ovadila in pravi, da so ljubljanski postopači moža pri igri ogoljufali, postopači pa sveto zatrjujeTo, da so pošteno igrali, a niso mogli nič zato, če je imel Janez pri igri smolo.
Vabimo gospode
na izbero novih modernih pomladanskih oblek, površnikov, trenchcoatov. Samo elitni kroji. Cene najnižje!
F. LUKI C, STRITARJEVA ULICA
Iz delovanja naših planincev
Kamnik, 9. aprila. Naša podružnica SPD je zborovala v p>-nedeljek v Čitalnici. Občni zbor je vodil predsednik g. dr. Konrad Janežič. ki je uvodoma orisal delovanje podružnice. Tajniško poročilo, ki ga je podal g. Makso Koželj, izkazuje tiho ali jako uspešno delovanje podružnice. Nekaj markacij jo izvedenih druge pa so v teku. Rešilna ekspedicija je v pretečenem letu nastopila dvakrat, a so bile obakrat vesti o nesrečah preuranjene. Tekom leta sta umrla dva člana podružnice in eo zborovalci počastili njun spomin.
Iz blagajniškega poročila g. dr. Trampu-ža je razvidno, da je blagajna izkazala nad 3000 Din prebitka že 1. 1928. in da je ta vsota s članarino in raznimi taksami narasla v letu 1929. na 6020 Din. Podružnica ima 211 članov, od katerih je novih 38. Ugodnosti polovične vožnje po železnici se je po-služilo 82 članov.
Pri volitvah je ostal odbor skoro isti, kakor prejšnja leta.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Danes ob 4., 7.
ln 9. nri zvečer Щ0 ^
Monumentální mili-
jonski ZVOČNI vele- јНШр^^^	bt^Sß
Poetova	s
GEORGE O' BRIEN — lit
DOLORES COSTELLO ^ЈЈЈИЈГ^ ЈЈг^НЈУРг^18
Rezervirajte vstopnice v predprodaji od 10. dopoldne naprej!
Telefon 2124	Eilt»! KlttO M^tiCSi
Najnovejšo izbiro
pont/ada«fs/Seja mo&fcega
in úantsQega blaga nudi
po ze/o íc on (euren eni h cenah
Oblacitniea asa Slovenijo
Jßjubtjana - •MSÍeloiiceva cesia štev, 2.
omace ves
*	Častno predsedništvo Ljubljanskega
velesešma. Pred nekai dnevi ie minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič sprejel deputaci j o, ki mu je predložila prošnjo, naj prevzame rr.esto častnega predsednika Ljubljanskega velesejma. Minister je sprejel mesto in obljubil, da se osebno udeleži otvoritve jubilejne prireditve. — Ba.n g. inž. Dušan Sernec, pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer in župan dr. Dinfco Puc so blagovolili sprejeti mesta v častnem predsedništvu jubilejnega velesejma v Ljubljani, ki bo pod pokroviteljstvom №. Vel. kralja Aleksandra od 29. maja do 9. junija.
*	Odlikovanje. Direktor zagrebških »Novosti« g. Slavo Intriša je bil ob priliki pet in dvajsetletnice svojega novinarskega delovanja odlikovan z redom Sv. Save tretje vrste.
*	Imenovanje v vojski. Narednik Alojz Setina je imenovan za inženjerskega podporočnika.
*	Izpremembe v železniški službi. Napredovali so iz 2. v 1. skupino zvaničniki H. kategorije: Pejovnik Vinko. Šoštanj; Stepančič Peter, Dravograd - Msža; Starnberger .Martin, Maribor gl. kol.; Weber Franc, Maribor gl. kol.; Wind! Vaclav, Ljubljana gl. kol.; iz 3. v 2. skupino: Miiller Viktor, Maribor gl. kol.; Kraljic Josip, Ljubljana gl. kol.; Cvajnar Mihael, Medvode; Patzelt Alojzij, Novo mesto; Prijatelj Josip, Jesenice; Dobranovič Mihael. Nnvo mesto; Krivec Josip, Jesenice; Oman Franc, Velenje; Cop Anton, Prager-sko; M i ku te Karel Jesenice: Perme Alojzij. Radonová vas; Justin Leon, kurilnica, Ljubljana L, gl. kol.: Kastelic Josip, Ort-пек: Resman Ivan, Semič; Weber Frane, Ljubljana, gor. kol.; Tavželj Josip, prometno - komercijalui oddelek; J e hišic Josip prometno - komerciialni oddelek; slu-žitelja v 1. skupi.no Sternad Fra'nc, občil oddelek, in Lorger Ciril, Celje.
*	Opozorilo davkoplačevalcem. Davkoplačevalce opozarjamo, da so dospeli s .1. t. m. v plačilo vsi neposredni davki za R četrtletje, izvzernši zemljarino. Neplačane davke bo davčna uprava izterjala po 15. maju po eksekutivnem potu, obenem pa bo zaračunala poleg 6% zamudnin obresti še 1% opominievalnih, 2% rtibežnih in 5% prodajnih pristojbin, v nobenem primeru pa ne izpod 15 Din.
*	Ljubljanski velesejem zaseden. Kljub temu, da gradi velesejmska uprava dve novi razstavni zgradbi, je celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava na letošnji jubilejni prireditvi prikazati popolna revija industrijske m obrtniške produktivnosti in podjetnosti, sc bo naknadno došlim priiavljencem dodeli! prostor nra ta način, da se onim razstavljanem, ki so zahtevali velike prostore, dodele malo manjši.
*	Predavanje o vsesokolskem zletu. Minister prosvete je odredil, da se v vseh srednjih šolah naše države prirede predavanja o vsesokolskem zletu v Beogradu ter o pomenu sokolské vzgoje za mladino. Predavati bodo do konca šolskega leta zastopniki sokofetva v kraj ih, ki er obstoie srednje šole.
*	Imtmizacija proti škrlantinki. Da se prepreči širjenje škrlatinke v naših letoviščih, je Higijenski zavod v Ljubljani izvršil obvezno imunizacijo proti škrlatinki predšolske in šolske dece na Bledu in v Kranjski gori. Imuniziranih je bilo nad 800 otrok, v Sostrem, kjer se ie bila pojavila škrlatinka, pa približno 300 otrok.
*	Smrtna kosa. V ponedeljek je preminul v Loki pri Zidanem mostu za boleznijo, ki я jo je nakopa! v vojni, 52 let stari posestnik iti lesni trgovec g. Franno Raček. Pokojnik ie bil vedno dober naprednjak wi narodnjak, je bil splošno priljubljen. Zapušča vdovo in 4 otroke. — V Ljubljani je včeraj umrl po daljši bolezni posestnik in mesar g. Ivan Sirk. Pogreb pokojnika bo 12. t m. ob 16. izpred doma žalosti na Poljanski cesti 64, k Sv. Križu, kjer ga bodo položili v rodbinsko grobnico. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	ŠaQaplm>T koncert v Zagrebu. Slavni pevec Feodor Šaljapin pride iz Beograda ▼ Zagreb, kjer se bo 16. t. m. vršil velik dobrodelni koncert Jadranske Straže.
*	Gradba aerodroma v Skoplju. V zvezi t otvoritvijo zrakoplovne proge Skoplje— Solun bodo v teku letošnjega leta zgradili v Skoplju modern aerodrom za startanje aeroplanov ter potrebna poslopja za potnike in osobje. Aerodrom bo zgrajen na •poljani med Skopljem in Dušanovcem,
*	Zagrebška občina prodala poslopje tobačne tovarne. Zagrebška mestna občina Je svoje veliko poslopje, v katerem se
nahaja tobačna tovarna, prodala upravi državnih monopolov za sedem milijonov dinarjev. Sedaj je finančni minister nakup *>oslopia odobril in je torej prodaja postala perfektna.
* Smrtna nesreča kolesarja. Pišejo nam: Dne 8. t. m. je vozil neki mladenič s kolesom šopek cvetlic iz Guštania v Slovitij-gradec, da Jih položi na krsto svojega umrlega prijatelja. Prijatelju pa n; mogel izkazati tega zadnjega znaka ljubezni, Koga je dohitela na cesti Guštanj—Dravograd smrtna nesreča. V bližini Votle peči ori Guštanju je mali klanec z ovinkom in drveč po klancu nizdol se ie zaletel v tovorni avtomobil gospoda Vivota iz Mežice. Karambol je bil silen. Nesrečnik je zadel s kolesom v levj prednji blatnik, ca ga ie vrglo s kolesa z glavo v šipo avtomobila in od tod še kakih pet metrov daleč ob rob ceste, kjer ie obležal okrvavljen in v težki nezavesti. O nezgodi je bil takoj obveščen reševalni oddelek Rdečega križa v Guštanju. ki je bil že 10 minut po obvestitvi s svojim reševalnim avtomobilom na mestu nesreče. G. dr. Errath iz Guštania ie nudil ponesrečencu prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v bolnico v Slovenjgradec. Med prevozom se ponesrečenec ves čas ni zavedel ter je kmalu umrl.
J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih
najcenejši
*	Aretacija dveh beograjskih trgovcev.
Proti znanima beograjskima trgovce.na Milanu Božiču in Luki Soldatoviču je bila pri tamkajšnji policiji podana ovadba, da sta v početiku lanskega leta, preden je njuna tvrdka priglasila konkurz, zastavila velik del svoje blagovne zaloge, izkupiček pa razdelila med svoje rodbinske člane. Na ta način sta upnike oškodovala za štirinajst milijonov dinarjev. Preiskovalni sodnik je odredil njuno aretacijo.
*	Drzna vlomilska tolpa v ptujski okolici. Pišejo nam: V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi pošetili tukajšnji okoliš, da bi se za praznike oskrbeli z boljšo jedjo in pijačo. V ta namen so najprej vdrli v klet vinogradnika g. Usara v Hrastovcu, od koder so odnesli sodček žganja in nekaj vina. Tudi ubogemu vini-čarju niso prizanesli ter so tnu pobrali peru*vi,o. Toda s s a r.o perutnino se niso zadovoljili; za žegen je treba nekai svinjine. zato so se oglasi'i še pri vdovi Ani Vuzmovi, posestnici v Hrastovcu, ;er ji odpeljali iz hleva kar živega, približno 100 kg težkega prašiča. Naposled so vlomili še na Strasovem, ki je zoaj las' ugodnega veleposestnika in župana g. Ivana Budigama v Turškem vrhu ter ma popolnoma izpraznili piekajevamico, v 1 - ч ^ er i se i-e nahajalo za kakih 35 kg sviniskegi mesa. Nato so š; z železnimi drogi odprli vinsko klet t°r mu odnesli vse /.ganje, dočim se viua niso dotaknili. Za vlomilci za enkrat še ni sledu, a vendar je upati, da pridejo kmalu v roke pravic:.
*	Obledele obleke barvg v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
*	Ovomaltine na Zagrebškem zboru. Tudi na letošnji pomladni razstavi Zagrebškega zbora sodeluje tvrdka Dr. A. Wander, d. d., v svojem okusnem pavilionu, ki se nahaja pod naslovom »Ovomaltine« na levi strani vhoda na sejmišče. Tam se v prijetno dekoriranem in po vseh pravilih higijene opremljenem prostoru servira okusni okrepčevalni proizvod Ovomaltine, ki je že tudi pri nas zelo popularen ter ga radi vživajo otroci in odrasli. Otroci zaradi tega, ker ga smatrajo za slaščico, a odrasli, ker vedo, da Ovomaltine poleg svojega izvrstnega okusa tali blagodeino učinkuje na človeški organizem ter njegovo odpornost. Vsakdo, ki pride na le-
KARTOTEČNI
РР.1ВОД
lu
3
UAPTOTEUAife
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
ta j»t»«bsö®e иајсеаф
r drogmjab
КАИС, LJUBLJANA
ia	— ГЩ-
KARC г*Ы1г»ш1, MARIBOR cfinik gratis! 1
tošnjo pomladno razstavo Zagrebškega zbora, se lahko prepriča o izvrstnih lastnostih Ovomaltine, obenem pa se lahko po slikah in tabelah, ki krasijo pavilion dr. Wanderja, uveri o tem, kako je Ovo_ maltine razširjena in popularna po vsem svetu. Ako pridete na letošnjo pomladno razstavo Zagrebškega zbora, nikar ne ídítě mimo pokuševalnice dr. Wianderja. ne da bi jo pošetili.	511
Iz Ljubljane
u— Ljubljanski občinski proračun. Mesr-
ni magistrat ljubljanski uradno naznanja, da je minister financ s svojim rešenjem od 8. t m. odobril občinski proračun za leto 19.30. tako, kakor ga je sklenil občinski svet na seji 26. .marca, z rapremembo. da znašajo občinske doklade na državne direktne davke enotni pribitek 60Zaradi tega so stopili včeraj 10. t. m. v veljavo: 1. novi trošarinski pravilnik s troša-rinsko tarifo, kakor ie bila sklenjena, z izpremembo, da se zniža postavka br. 4 prip. od 8 na 3 Din ter postavka br. 18 od 8 na б Din; 2 obrtno-sanitetna kontrolna taksa namesto dosedanje davščine na obisk gostiln in kavarn in davščine na igre; 3. nadalje se v letu 19.30. ne bo več pobirala davščina na nezazidane parcele: 4.. gostaščina se bo pobirala za stare hiše v letu 1930. namesto v dosedanji izmeri 8% le s 6%; 5. vodarina se bo pobirala v letu 1930. namesto v izmeri 10% le z 9%. Podrobnosti bodo razvidne iz objave v »Uradnem listu Dravske banovine«.
u— Francoski dan. V ponedeljek 14. t. m. bo v Ljubljani Francoski dan. Zvečer bo v opernem gledališču akademija na ".orist poplavljencem južne Francije^ Program je zelo bogat in bodo sodelovali naslednji umetniki, oziroma društva: ga Pavla Lovšetova bo pela dva samospeva, prav tako nastopj g. Julij Betetto. Ga Vida Hribar-Jeraieva bo sodelovala kot violinska vir-tuozka s samostojno koncertno točko. gdč. Dulka Dubravska pa nam bo zaigrala solo na barfi. Izmed pevskih zborov nastopijo: moški zbor »Grafike« ter pclnoštevilna mešana zbora »Ljubljane« in -Ljubljanskega zvona«. Pri klavirju bosta gg. prof. Karel Jerai in konservatorist šivic Pavel. Koncert sam otvor,i orkester gojencev državnega konservatorija v Ljubljani s H a vd novo simfonijo pod taktirko ravnatelja Poliča. Predprodaja vstopnic pri dnevu' blagajni v operi. Cene znižane operne.
u— Nocojšnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo najpomembnejši koncert cele letošnje sezone. Izvajalo se bo dvoje velikih del, in sicer bo igral orkester kot prvo točko sporeda Štolcerjevo simfonično sliko »Balkatiofo-nijo«, ki nam v sedmih slikah karakteristično naslika življenje in vrvenje na Balkanu. Začne s srbskim kolom, nas vodi potem preko Albanije in mimo plesa turških dervišev na Grško, odtam v Rumu-nijo, se spomni vmes svojega rodnega Me dmu rja in konča z ostro ritmiziranim bolgarskim plesom. Simfonično sliko bo izvajal pomnožen operni orkester, pri katerem bodo sodelovali gojenci konservatorija in godbeniki dravske muzike. Za tem pa se bo izvajala Vycpalekova kantata za soli, zbor in orkester. Impozantno delo novejše češke literature, ki po vsebini in rmrziki izredno močno vpliva na poslušalca. Kot solista nastopita gdč. Vera Mai-dičeva in g. Pavel Grba. Zborovski del bo izvajal Matični zbor. Koncert bo dirigiral operni ravnatelj g. Mirko Polič. Občinstvo vabimo na poset znamenitega koncerta, ki ga bo poslušala do malega vsa Srednja Evropa, saj ga bodo oddajale vse češke radijske postaje. Vstopnic vseh vrst je še dovelj na razpolago po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Prav posebej še opozarjamo na programno knjižico, ki bo jutri v predprodaji, kjer je oboje del natančno razloženih.
u— Iz gledališča. V soboto se bo pela opereta »Pri treh mladenkah«. V partiji Hannerl nastopi gdč. Lubejeva, subrera zagrebškega gledališča. Predstava izven abonmaja pri znižanih cenah. — V soboto bo v dram; premijera »Konca poti«, vojne tragedije ameriškega pisatelja Sherriff.i. Delo, ki ga je pievel O. Župančič, se odlikuje po resni, globoki vsebini, lapidar-nem slogu in točnem orisu frontnega ozračja. Godi se v zakopu na fronti pri St. Ouentiuu. Angleške častnike bodo igrali Debevec, Jan, Kralj, Lipah, Železník in Skrbinšek, narednika Potokar, kuharja Kaukler in nemškega ujetnika Sancin. Režija: Ciril Debevec. Scena: V. Skrušny.
u__ Pasijonska igra v ljubljanski drami. Na letošnji veliki teden bo že tretje leio na repertoarju ljubljanske drame pasibn-ska igra »IiN'RiI«, za katero sta napisala besedilo Edvard Gregorin in dr. Tomiuec. Predstave bodo vse dni velikega tedna razen velike sobote. V torek, sredo in četrtek bo predstava ob 20., na veliki petek ob 16. uri in na veliko nedeljo in veliki ponedeljek ob 15. Veljale bodo običajne dramske cene. Zunanja naročila se naslove lahko na gledališko upravo, k potem rezervira vstopnice.
u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila marca 4032 st řinkám 15.173 knjig (prvo letošnje četrtletje 12.646 strankam 46.806 knjig). Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. in izposoja slovenske, srbohrvaške, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Opozarjamo zlasti na чеш-ške, francoske in italijanske prvovrstne
Samo äe danes!
„KRALJICA MODE"
Samo še danes!
(Die Konkurrenz platzt!) — Sijajna veseloigra iz konfekcije, v glavnih vlogah MARIJA CORDA (v najmodernejših toaletah), HARRY LI K DK E — ERNST
VEREBGS, HERMANN PICHA.
Danes ob 4., %7., Ц8. in 9. uri.
Kino „Ljubljanski dvor44
novitete. Na razpolago popolni tisKani imeniki knjig. Za deželo izposojilni rok tri tedne, za znanstvene knjige štiri.
u— Občni zbor moške in ženske šent-peterske CM podružnice v Ljubljani se je vršil ob obilni udeležbi 2. t. m. v prostorih gostilničarja g. Zupančiča. Gospa Nilka Potočnikova je slavila 20-letnico kot bla-gajničarka z izredno lepim in poučnim poročilom. Po njeni roki je prejela glavna družba nad 200.000 Din za svoje plemenito delo. Ob tej priliki ji je izročil predsednik glavne družbe g. Hudovernik г ganljivim govorom diplom^ glavne družbe v zahvalo in priznanje za njeno plodonos-no delo. Obenem je izročil g. predsednik tudi odborniku moške podružnice g. Pavlu Pleničarju vodstveno diplomo kot priznanje za njegovo neumorno delovanje v korist CMD. Za predsednika moške podružnice je bil izvolijen g. Viktor Rohr-mann. za predsednico ženske podružnice pa gospa Nilka Potočnikova. V oba odbora so bili izvoljeni sami vneti Cirilmeto-dar.h.
u— Gojence dramskega tečaja ZKD opozarjamo, da bo zaključni sestanek goien-cev obeh letnikov danes ob 19. v prostorih Zveze kulturnih društev.
u— »Potopljeno brodovje« se imenuje film, ki ga bo predvajala danes ZKD v kinu Ideal. To zanimivo filmsko delo nam predočuje nemško mornarico v pričetku svetovne vojne. Leta 1914. so se vršile velike svečanosti v Kielu ob priliki poseta angleške mornarice. Kmalu nato je nastala vojna. Hrabro se je borila nemška mornarica z angleško. Bitka pri Skager-raku nam je zgodovinski dokaz občudovanja vrednega junaštva. In ko je prišlo premirje, bi se morala vsa ta mornarica predati Angležem. Tega Nemci niso mogli prenesti, zato so se raje odločili, potopiti vse svoie brodovje in nekdaj tako ponosne križarke in oklopnice so pri Cap Flow« izginile pod morsko gladino. Film je teJaj poln napetih prizorov ter ga najtopieie priporočamo v ogled. Predstave bodo ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. zvečer. Cene sedežem najnižje: od 2 Din dalje.
Gozdna нетепа
SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik.
1
u— Ženska in moška šentpeterska podružnica CM družbe v Ljubljani sta nabrali za družbo 300 Din za 3 kamne namesto cvetja na krsto pokojnemu g. Bizjaku. Iskrena hvala!
u— Ljubljanski Sokol naznanja, da se bo film o vsesokolskem zletu v Pragi ie*a 1936. kazal za deco in naraščaj v soboto 26. t m. ob že objavljenih urah in ne 12. t. т., kakor je bilo prvotno določeno.
u_ Pevsko društvo »Ljubljanski zvon«.
V petek zvečer vsi in vse na Matični kou-cert v Unionu! — V nedeljo dopoldne ob 11. vaja mešanega zbora v društvenih prostorih. Točno!
u— Kolo jugoslovenskjh sester v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor na cvetno nedeljo ob 3. z običajnim dnevnim redom v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
u— Dve hujši poškodbi. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 18-letnega čevljarskega pomočnika Andreja Toporiša iz Sp. Dupelj pri Tržiču. Fant je doma mešal apno, pri čemer mu je apno pljusknilo v oko in ga mu skoro izžgalo. — V bolnico so spravili včeraj tudi 4-letnega Joška Kr-žišnika iz Žieb pri Medvodah. Malček se je igral z drugimi otroci s slamoreznico, pa ntu je nož odsekal ne roki več prstov in mu pokvaril tudi dlan desne roke.
u— Oslabela ženska. Posestnika Josipa Rusa v Ključavničarski ulici 4 so pred-snočuji-n opozorili njegovi domači na neko žensko, ki je ležala spodaj v veži blizu nezavesti. Rus je takoj pozval reševalni voz in so onemoglo neznanko prepeljali v splošno bolnico. Tam so ugotovili, da je bolna ženska brezposelna Katarina Slabetova, ki je pohajala okrog in iskala službe. Obolela je zaradi pomanjkanja in zaradi nerednega življenja.
u— Sadike so mu odnesli. Posestnik France Vode iz Kamwee pri Dolskem je napukil predvčerajšnjim v Ljubljani več sadnih sadik, ki jih ie za časa drugih opravkov v mestu spravil v klet Mestnega doma. Ko pa je pozneje prišel po drevesca, je ugotovil, da si je najlepše sadike, to je več hrušk, 10 trt, nekaj ierebi-k in malin, že izbral neznan tat ter iih odnesel s seboj. Vode je zadevo seveda prijavil policiji, a ukradenih drevesc še ni dobil nazaj.
u— Drzna žepaa tatvina. Posestnica Marija Zupanova iz Preserja ie prišla v sredo dopoldne v Ljubljano z namenom, da nakupi razne potrebščine. Med drugim se je podala v neko trgovino na Mestnem trgu, v kateri je bila takrat precejšnja gneča. Zupanova je stala ob prodajaini mizi in takoj opazila, da je pritiskala za njo neznana kmečko opravljena ženska, ki je sumljivo stegovala reko. Ta ženska se je kratko nato odtrgala iz gruče knpo-valcev in izginila iz trgovine. Kmalu zatem pa, ko je hotela Zupanova plačati izbrane predmete, je prestrašena ugotovila, da ji je zmanjkala iz žepa plašča rdeča nekoliko obraiiima listnica z okroglo 1040 Din gotovine. Preplašena okradenka je odhitela iz prodajalne in prijavila zadivo stražniku. Policija je skušala tatico, ka-
tere zunanjost je b;la znana, izslediti, vendar je ostalo doslej vse prizadevanje brezuspešno.
Iz Celja
e— Žalne zastave so plapoteie včeraj ves dan z državnih, mestnih in tudi z zasebnih poslopij cb prilik: pogreba patri-iarha Dimitrija, poglavarja srbske pravoslavne cerkve.
e— Opereto »Netopir« so Mariborčani uprizorili v sredo tudi v Celiu in so uspeli. Režija g. VI Skrbniška ic bila skrbna in učinkovita, scenerije zelo okusne, kostumi posrečeni, tempo igre v splošnem primeren. Orkester pod vodstvom kapelníka g. L. Herzoga je bil po številu sicer skromen a se ie kljub temu uveljavil. Gdč. Udovičeva (Rozaünda) in gdč. Nastaneva (Adeia) sta peli in igrali z velikim uspehom. Tenor g. Ivelie (Alfreda) ie ugajal, n'egova igra pa še ni povsem uglajena. Zelo posrečeni so bili gg. Skrbinšek (Eisenstein). Pavle Kovič (Frank). Blaž (dr. Falke). Daneš v izvrstni šarži ietni-čarja Froscha in Harastovič (dr. Blind). Sigurno in z rutino sta igrali gdč. Renčlie-va (princ Orlovski) in ga. Saviuova baletka Ida). V zboru je bilo dokaj življenja in tudi pel je zadovoljivo. Mariborčanom se je uprizoritev te klasične in pevsko naporne operete posrečila. Gledališče je bilo razprodano iti občinstvo se je izvrstno zabavalo. — R. P.
e— Računski zaključki mestne občine. Računski zaključki celjske mestne občine in njenih podjetij za upravno I. 1929. se od 10. do vključno 23. t. m. razpoloženi občanom na vpogled ob običajnih uradnih «rah pr-; mestnem knjigovodstvu. Even-tuelne opozoritve. odnosno pritožbe proti računskim zaključkom se morajo vložiti v omenjenem roku pri celjskem mestnem načelni štvu.
e— Razglas sreskega načelstva voznikom. Celjsko sresko načelstvo razslsša: Ker se opaža, da nekateri vozniki s konjsko vprego privezujejo vajeti na konjsko opremo (komat) namesto na ročico, se opozarjaki vsi vozniki na ta nedostatek in se pozivajo, da drže vajeti v гокя ali рз jih privežeio na roči-сю. Kdor nima dvojnih (križnih) vajeti, mora hoditi ob vozu in nikakor ne sme sedeti med vožnjo na vozu. Prestopki se bodo kaznovali zelo strogo, in sicer z denarno globo do IÖOO Din. odnosno zaporom do 14 dni
e— Smrtna kosa. V ceíjski javni bolnici je umrl 75-letni dninar Ivan Udir 'z Solčave. N. v т. р.!
e— Nepreviden voznik. Predvčerajšnjim zjutraj je pripeljal posestnik Andrej Menart iz Nove cerkve na manjšem eno-vprežnem vozičku kakor običajno vsako jutro mleko svojim strankam. V Gaberju je pustil voziček tik trotoarja na cesť. sam pa je raznašal medtem mleko po hišah. Nenadoma je privozil s precejšnjo naglico mimo neki voznik, ki jc po nerodnosti zadel s svojim vozom v Menartove-ga in ga prevrnil. Pr: tem se je izlilo 60 litrov mleka in razbilo 74 jajc, Pa tudi se je pokvaril. Skupna škoda znaša nad 300 Din in jo je neprevidni voznik pripravljen poravnati.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 8. bo v knu Apolo koncert na prvovrstnih gramofonskih ploščah. Prvič v Mariboru znameniti spevi iz zvočnih filmov »Sonny boy«. »Poganska ljubezen« in »Tebe sem ljubil«. »Žena na mesecu«. Nadalje je na programu: fantazija iz »Oniegina«, znameniti spev iz Puccinijeve opere »Deklica iz zlatega zapada«, čelo-solo najznamenitejšega čelista Casalsa »Momsut musical« Schuberta in spevi :,z Leharieve opere »Dežela smeha«.
a— Iz gledališča. V soboto priredi mlada celjska plesalka Erna Kovačeva plesni večer z izbranim sporedom solo in ansanrbl-skih točk: sodeluje pet dam iz plesatkine šole. — V nedeljo priredi popoldne dramatični odsek ljubljanske »Svobode« pretresljivo voino dramo »Grob neznanega vojaka«, zvečer ob 20. pa bo prva repriza znamenite domače Novačanove drame »Herman Celjski«, ki je pri premijeri dosegla popoln uspeh. — Na korist poplav-I/jencev na Francoskem se vrši v ponedeljek ob 20. »Francoski večer« z raznimi pevskimi in drugimi točkami.
a__ žigosanje debelinskih m er. Lastniki debelinskih mer se pozivajo, da predložijo vse pred letom 1928 žigosane debelinske mere pristoi« kontroli mer iu dragocenih kovin v uradni preizkus in žigosanje me-roizkusnemu uradu v Mariboru. Frančiškanska ulica 11.
a— Večer Jadranske straže. Drevi 11. t. m. ob 24 v mali dvorani Narodnega doma občni zbor mestnega odbora Jadranske stra že. Nato sledi zanimivo predavanie g. dr. V. Raootca o naši trgovinski mornarici. Večer bo pri pogrnjenih mizah. Sodeloval bo pevski zbor »Jadrana«. Dolžnost je tudi nas planinskih Slovencev, da vsaj en večer posvetimo nagemu mornarstvu in pomenu našega moria. Vabljeni vsi!
a— Društvo »Jadran« se udeleži občnega zbora mestnega odbora Jadranske straže, ki bo drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Sodeloval bo pevski zbor. Vab-lieni vsi člani in članice.
a— Uvaža«je kOzlfČev za zakol. V zadnjem času se ie uradno ugotovilo, da uvh-ža.io okoličani na tržne dneve kozL-ie za zakol, ki nimaio predpisanih živinskih potnih listov. Prodajalci in kn ; se opozarjajo v lastnem interesu, da e orepovedano klati živali brez živinskega rotnesa lista, pa tudi z nepravilnimi potnimi listi. z!ast: s takimi. na katerih se ni opravil prenos last-
nStva. Ako se pošiljajo zaklani kozlici, določani za javno uporabo, iz kraia v kraj, spadajo ood kontrolo občinskega oblastva in ок!c-d4ika mesa v kra.iu izvora in namembnega kraja. Kozliči morajo biti pravilno s pečati zaznamovan;, sicer bo meso zaplenjeno in prodano.
a— Zbirko prostovoljnih prispevkov v prid nesrečnikom v južni Franciji, ki jih je zadela katastrofalna poplava, priredi prihodnje dni krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini. Naša častna dolžnost je, da v racamo Francozom, ki so bili v sve* fcovai vojni in so še sedaj naši nai bo Uši prijatelji, Ijubav za Ijubav, milo za drago. Nabrane prispevke bo izročil Rdeči križ po županu sreskemu načelniku.
a— Starčev obup. V Bezeni pri Rušah si je řz še nepojasnjenih vzrokov v obupu přeřezal 71-letnj starček Leopold Parrzi z britvijo vrat in si zadal nevarno rano. Reveža so z rešilnim vozom odpe-!§ali takoj v splošno bolnico.
a-- Vlom v trgovino na Pragerskem. Doslej še neizsledeni storilci so v noči od S. na 9. t. m. vlomili v trgovino g. Fr. Fcrnačiča na Pragerskem. V oknu v ozadju poslopja so izdrli železne križe, zlezli v trgovino in pokradii raznih oblek, blaga nogavic, klobas in nekaj denarja, vsega za nad 20.000 Din. Ko je bila v sredo dono!-dne obveščena mariborska policija, ie ta-
koj odšel na Ree mesta detektiv g. Grobin s policijskim psom. Ker pa je bil teren že izbo j en, je pes kmalu izgubil sled. Orož-
ništvo na Pragerskem nadaljuje zasledovanje vlomilcev.
a— Četvero vlomilcev se ie udeistvo-valo v noči od sobote na nedeljo pri vlomu v Valjakovo pisarno (Kino >Union«) v Cafovi ulici. Tri je polovila policija v torek: Franca Jarčiča, ki je že pred teti vlomil v blagajno mestnega električnega podjetja, Antona Valha, slugo v kinu »Union«, ter brezposelnega delavca Ivana Lebiča. Četrtega posestnikovega sina ;n ključavničarja Edvarda Lončariča ;z Pru-gerskega pa ie izsledilo o rožni št vo. V soboto popoldne so sedeli skupaj in Lončs-rič je dejal, da b| rabil za nekoga pisalni stroj. Valil je prišel na idejo, da bi si ga izposodil pri Vaijaku. In tako so v soboto po drugi kino-predstavi vlormlj in odnesli pisalni stroj, steklenico malinovca in eno žepno uro. Ura, pravi Val h, je bila zanič in jo je vrgel v Dravo. Stroj so v noč» skrili v studenškem gozdu in ga drugi dan zanesli k Lončarjevi ljubici v Pekre. M-j-linovec pa so škrilj v gozdu na Kalvárii in ga drugi dan niso več naš!i4 Stroj je že v ponedeljek našla policija v Pekrah. V s: štirje so oddani sodišču. Vsi so že zaradi raznih deliktov predkaznovani.
Sobota In nedelja — igrišče S. K. Ilirije
SOBOTA
ob 17*15 uri HAJDUK, Split : HERMES, Ljubljana,
državni prvak,	JVEDEWA
©b 16. 13 r i HAJDUK, Split s ILIRIJA, Ljubljana,
državni prvak.
ARSTVO
Agrarni protekcijonizem
Izredno nizke letošnje cene za kmetijske proizvede, predysen: za žito, so v večini evropskih držav izzvale sibanje za večjo za-Sčito agrarne produkcije. Deloma je ta večja zaščita že izvedena, deloma pa se tozadevni ukrepi še pripravljajo.
Nemčija, ki je šele koncem preteklega leta zvišala carine na žito se sedaj pripravlja agrarno zaščito še povečati. Iz Berlina poročajo, da so se vladne stranke sporazumele glede agrarnega programa, odnos, zakonskega predloga, ki bo te dni predložen Zbornici" Viada predlaga v tem programu dale-kosežne ukrepe, ki se nanašajo na razširjenje sistema uvoznih potrdil (ki se izdajajo pri izvozu in ее lahko porabijo namesto plačila carine pri uvozu), na pooblastilo centralni vladi, da poljubno zvišuje ali zni žnjs carine na žito in stročnice, v cilju da se v notranjem prometu doseže za pšenico cena od 260 mark (350 Din za 100 kg) in za rž cena 230 mark: dalje se ti predlogi nanašajo na zvišanje carine na jajca od 6 na 30 mark, carine na mast od S na 12 mark, carine na slanino od 14 na 20 mark in carine na moko in mlevske proizvode, mleko ter prašiče. To predlagano zvišanje agrarnih carin v Nemčiji pomen! nov težak udarec za evropske agrarne države in postavlja nove ovire za gospodarsko zbližan je v Evropi. Za popolno izvedbo tega programa bodo potrebna trgovinska pogajanja z Italijo in Jugoslavijo, ker so nekatere carine v pogodbah s tema državama vezane.
Podoben agrarno - zaščitni program so postavili češkoslovaški ograrci. Tuďi v Češkoslovaški je glede tozadevnih zakonskih predlogov prišlo že v glavnem do sporazuma. Carine na žito se imajo v bodoče z vlad no odločbo povišati, čim padejo cene pod gotovo za vsako vrsto določeno višino. Enake dodatne carine so predvidene tudi za živino, z razliko, da bo pri živini carinski dodatek točno določen, dočim bo pri ž',tu le maksimiran.
Omeniti je še obsežen agrarni program Avstrije, ki bo takoj v početku poletnega zasedanja predložila parlamentu carinsko novelo z znatno zvišanirni carinami na žito in moko, pa tudi z nekaterimi povišanimi industrijskimi pozicijami (za tekstilne siro-vine in izdelke za papir, usnje, čevlje, nekatere kovinske predmete in stroje? ter nekatere kemične izdelke). Glede povišanja carine na žito in moko se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja z našo državo, dočim hoče Avstrija za izvedbo j>ovišan.la potreben pristanek od strani Madžarske eventuelno izpiliti z odpovedjo madžarsko - avstrijske pogodbe.
Nervozno agrarno zaščitno gibanje v evropskih industrijskih državah navdaja trezno misleče ekonome z rastočo skrbjo. Kam naj pride Evropa, če se bodo države še bolj zapirale proti uvozu in kako naj agrarne države uvažajo industrijske proizvoda, če svojih kmetijskih izdelkov ne bodo mogle izvozili. Zastoj v izmenjavi doOrin med državami more ' sedanjo neugodno evropsko gospodarsko konjunkturo še poslabšati. Znani avstrijski agrarni strokovnjak dr. Stra-koseh je upravičeno mnenja, da bodo sredstva, ki jih sedaj uporabljajo države za omiljen je agrarne ' krize, le zavlekla proces ozdravitve. Nam pa se v vedno nujnejsi obliki vsiljuje potreba, da damo naši trgovinski politiki novo smer. Ze na ženevski konferenci za carinsko premirje Je prišlo do skupnega nastopa evropskih agrarnih držav proti industrijskim državam. Te sedaj še rahle vezi med agrarnimi državami je treba v uspešnejšo zaščite skupnih interesov
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
10. aprila.
(Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanj« barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brziivo vetra. 6. oblačnost t—10. 7. padavine v tram)
Ljubljana: 7, 758.4, 6, 88, mimo, 7, dež, 0.3. Maribor: 7. 757.4, 7. 85. mirno, 10. dež, 0.0. Zagreb: 7. 757.4, 10, 75, mirno, 9, dež, 0.1. Beograd: 7, 756.7, 8, 98, mirno, 10, dež, 0.3. Sarajevo: 7. 758.6, 6. 85, mimo, 10, —, —. Skopi je: 7. 756.1, 9, 75, mirno, 9, —, —. Split: 7. 755.1, 12, 55. NE 8, 2, —, —. _
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.8, najnižja 4.8; v Mariboru 5.8; v Zagrebu 9; v Beogradu 7: v Sarajevu 4; v Skop-Iju 7; v Splitu 10.
Solnce vzhaja ob 5.24, zahaja ob 18.39, luna vzhaja ob 16.38, zahaja ob 4.51.
Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma zelo oblačno, milo in nezanesljive* vreme, ponekod padavine.
še poglobiti, kajti drugače bo položaj darar-nih držav v boiu proti agrarnemu protekcionizmu industrijskih držav vedno težavne jši.
Obratne omejitve v premogovnih revirjih
Prvotno praznovanje v revirjih Trboveljske prem. družbe se je v zadnjem času spremenilo v delno ustavitev obratov. Rudnik v Hrastniku že drugi leden ne obratuje. ker premoga ni mogoče deponirat». V Rajhenburgu, Trbovljah in Zagorju pa so rudarji napravili samo tri posad e in se govori, da bo tudi v teh rudnikih delo za prihodnji leden ustavljeno Temu praznovanju seveda ni vzrok samo pomanjkanje oddajnih možnosti za premog odnosno običajno sezonsko nazadovanje potrebe, temveč v nr-vi vrsti spor med premogovniki in železnico. S 1. aprilom je, kakor vsako lelo, potekla pogodba med Trboveljsko premogo-kopno družbo in železnicami. Železniška uprava se je letos postavila na stališče, da se morajo cene premogu znižati; temu pa so se premogovniki uprli, nakar je železniška uprava naročila odpovedala. V rudarskih krogih vlada že velika beda, saj so rudarji v Trbovljah zadnjih 14 dni zaslužili le 1Go — 200 Din in še od tega se jim je odbilo 98 Din za razne odtegljaje.
Iz rudarskih krogov s<? čuje da ne gre tirati delavstvo v obup zaradi boja TPD za večje dobičke. Z druge strani pa se zopet zatajuje, da železnice že sedaj plačujejo za premog neprimerno nižje cene kakor ostali veliki konsumernti (industrija). Če pa je družbi uspelo dalje znižati produkcijske «troške. tedaj bi bilo pač bolj pravično, da se ta eventuelna razlika porabi za zboljšanje mezdnega položaja rudarjev kakor pa za znižanje cen železnicam. TPD zaposluje danes pri večji produkciji manj delavcev kakor pred leti. Že doslej je šlo povečanje produktivnosti rudarjev v korist predvsem železnicam in deloma družbi, zato se z znižanjem cen železnicam n? sme delavstvu vzeti možnosti za zboljšanje mezdnega položaja. če taka možnost obstoja v zvezi z znižanjem splošnih produkcijskih stroškov. Končno pa je tudi industrija, ki poleg železnic porabi največ premoga interesi rana na tem, da se cene železnicam ne postavijo prenizko, kajti račun bodo končno plačali osrali konsumenti premoga in rudarji, dočim si bo družba že znala zasigurati svoj dobiček.
= Pogajanja z Arstrijo. Z Dunaja poročajo. da bodo v ponedeljek ponovno pričela na Dunaju pogajanja za revizijo avstrijeko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Glede Madžarske, ki se upira reviziji svoje pogodbe z Avslrijo v cilju zvišanja avstrijskih carin na žito in moko, je situacija v toliko razčiščena, da bo Avstrija pogodbo z Madžarsko odpovedala na 3 mesece, da si tako zavaruje možnost uveljavljen ja novi carin po preteku tega roka, četudi z Madžarsko do takrat ne bi prišlo do sporazuma. V ponedeljek bo baje tudi madžarska delegacija prispela na Dunaj zaradi pogajanj.
— Odpravnine яа trgovske nameščence v načrtu obrtnega zakona. Načrt obrtnega zakona, ki je bil nedavno poslan v izjavo vsem gospodarskim zbornicam, predvidela za pomožno osobje v primeru odpusta iz službe posebno odpravnino, do katere ima oobje pravico po triletnem zaposl^nju, in sicer v višini dvomesečne plače. Pri večjem številu let zaposlenja pa se ta odpravnina poveča.
= Občni zbor «agrebSke bone. Predvčerajšnjim ее je vršil občni zbor Zagrebške borze, ki ga je v zastopstvu predsednika borze in. ministra dr. Švrljuge vodil l«d-predsedirk gosp. S. D. Aleksander. V svojem govoru je goep. Aleksander poudarjal naš izboljšan finančni položaj v zvezi z li-kvidiranjem finančnih vprašanj, ki «o bila v zvezi s svetovno vojno. Naša država se j^ rešila letečih dolgov, kar je doslej v wiatni meri oviralo normalni razvoj gospodarstva. Zboljšanje našega gospodarskega stanja si obeta od nazadovanja obrestne mere, od možnosti plasiranja naših efeklov, zlasti zastavnih listov v inozemstvu in od zakonske stabilizacije dinarja, ki bo omogočila dolgoročne finančne operacije. Po izvršenih volitvah v borzni svet, se je ta takoj sestal in je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Si Šverljuga. za podpredsednika pa g. S. D. Aleksander. Bilanca borze izkazuje 19.8 milijona lastnega premoženja (lani 18.8). Iz dobička je bilo porabljenih 1 milijon Din za odplačib dolga. 442.000 Din z» obresti, 920.000 Din zs Plače 272.000 Din za upravne stroške in 363.000 Din яа dovrienje p*-Ы».
—	Obrtniško gibanje v vranskem вкглји. Pišejo nam: Gotovo bo tudi širšo javnost zanimal j, kako se obrtniki na Vranskem gibljemo. Zadnja leta emo imeli več krojaških in čevljarskih prikrojevalnih tečajev, ki so imeii prav zadovoljiv uspeh. Na ž»?lio obrtne zadruge oblačilnih strok na Vranskem se bo tudi letoe priredil krojaški in šiviljski prikrojevalni tečaj v Braslovčab, ki bo namenjen za obrtnike in pomočaike i z bližnjih krajev. Tečaj se bo za M takoj po velikonočnih praznikih, in sicer 23. t m. ler ga bo vodil državni strokovni učitelj gosp. Alojz Knafel. Pristojbina znaša le 60 Din. Vsi, ki se za tečaj zanimajo, naj se priiavi-,jo Obilni zadrugi oblačilnih strok na Vranskem najkasneje do 20. t. m. Tekom leta se Ьл na Goinilskem vršil tudi knjigovodski tečaj, ki bo namenjen vsem obrtnikom vraiiskega okraja bríz ozira na stroko. Tudi zs ta tečaj naj se obrt.iiki in pomočniki prijavijo do 20. t. m., in sicer Obrtni zadrugi oblačilnih strok na Vranskem ali pa Obrtni zadrugi prostih obrti na Gomilskem da ее bodo lahko izvršile potrebne priprave.
-- Reekspedicija lesa na postaji Brezovica. V vrsto postaj, od koder se lahko pošilja les v Brezovico v svrho reekspedicije, je sedaj uvrščena tudi postaja Ljubljana, gl. kolodvor, kot odpravna postaja za rezan les ki se odpošlje v Brezovico v reekspedi-eijska skladišča.
Nazadovanje italijanskega izvoza avtomobilov. Italijanski izvoz avtomobilov ki se je v letih inflacije znatno dvignil, je v zadnjih letih v stalnem nazadovanju, ki je deloma v z*ezi s prodiranjem ameriških avtomobilov, deloma pa posledica previsokih produkcijskih stroškov. Od 1. 1926. do Ie!a 1929. ie znašal izvoz italijanskih avtomobilov 710. e03. 410 in 356 milijonov lir. tako da j,5 Jani napram letu 1926 padel po vrednosti na polovico. Po številu vozov pa je v razdobju 1926. — 1929. nazadoval izvoz od 34 200 na 23.700 avtomobilov.
—	Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema dn 18, t. m. ponudbe glede dobave kanalskega omrežja in betonskih cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija drž» rudnika Zabukovca pri Celiu sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 350 komadov hrastovih pragov. Direkci a državnega rudnika Kakanj sprej-ma do 22. t. m. ponudbe glede dobave 300'1 kg masti. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25 t. m. ponudbe glede dobave 2500 komadov tračnih žebljev. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani) Dne 24. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitoiskem skladišču v Zemunu ofert-na licitacija glede dobave 100.000 metrov kaliko-platna. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču)._
BORZE
10. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil devizni promel tud! dan-es prilično velik, zlasti v devizah Dunaj Praga in Curih. Tečaji deviz so ostali v clavním nespremenjeni, le deviza Dunaj se jc nekoliko okrepila, dočim sta de-vizi London in Praga za malenkost nazadovali.
Na zagrebškem efektnem tržišču js bila Vojna škoda danes za malenkost čvrstejša. Za aranžma in kaso se je trgovala po 415.50, za maj po 416 in za december po 423. Tudi ostali državni papirji so bili čvrsti ter se je 7% BJairovo posojilo trgovalo po 86.50 do 86.75. za 8% pa se je nudil denar po 97 50. dočim blaga ni bilo izpod 9S.50. Med bančnimi vrednoiami so bili zaključki v Pra?te-dloni po 905. v Union banki po 80 — 82, dočim se je Zemaljska banka okrepila na 150 zaključek. V industrijskih papirjih ni bilo prometa
Devize in valute
liiuhljana. Amsterdam 22.72. — Berlin * 12.485 — 13.515 (13.50). — Bruselj 7.S94S. _ Budimpešta 9.SS5. — Cur:h 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.S7 — 79S.S7 (797.37), — London 275.06. — Newvork 56.345 — 56.545 (56.445). —Pariz 220.46 — 222.46 (221.46). — Praga 167.06 — 16786 (167.46). - Trst 295.50.
Zagreb. Amsterdam 22 69 — 22-75. Dunaj 795.87 — 798.87. Berlin 13 4.850 — 135150, Bruselj 787.48 — 790.48. Budimpešta 9S7 do 990 Milan 295.452 - 297.452, London 271,66 do 275.40 Newvork- 53 3450 — 56 5450, Pariz 2°1 40 — 223.46. Praga Ю7.О6 — 167.Я6. Curih 1094.40 — 1097.40. Stockholm 15.22 bi., Madrid 711 — 715
Curih Zagreb 9.1275. Pariz 25.21, London 25.10, Newvork 516—, Bruselj 72-02 M«lan 27.0450. Madrid 64.50, Amsterdam 20i.25 Berlin 123.16. Dunaj 72.72. Sofija 3.7450 Praga 15.28, Varšava 57-90, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Zagreb Državne vrednote: vofjna škoda aranžma 415 — 41650. kasa 415 — 416 za maj 416 — 417, za december 422-50—423.50, investicijsko S7 — 87.25. agrarne 58.50 do 54, 8% Blair 97.50 — 98.50, 7% Blair 86.50 do 87 7% Drž- hip- banka 85.75 den.; bančne vrednote: Praštediona 900 — 905. Union 19g _ jUR0 80 — 81. Srpska 165 den., Zemaljska 148 — 155, Pol jo 59 — 59.25. Hrvatska 52 — 55 Ljublj. kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Nar. Sumska 20 do °5 Našička 1600 bi., Gutmann 170 — 178, Šlaveks 70 _ 74, Slavonija 200 _ 210, Drava 27O — 310, Še če ran a 372 — 3S5. Brod vagon 130 den., Vevče 125 den., Isis 23 den., Dubrovačka 432 — 442, Jadranska 505 do 510. Trbovlje 475 — 4Я'.
Blagovna tržišča
Les
-f Ljubljanska horra (10. t. m.). Tendenca za k« nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon letvic řn 1 vagon oglja. Povpraševanje je ta smrekove škorete (12 mm. 4 m dolž., 25 em šir., mesečno 50 kub. m), za borove drogove (2000 komadov, 2 m dolžine in 1000 komadov, 2.5 m dolžine), za hrastove tesane tramiče (deb. 23 X 25 do 35X35, dolž. 4—6 m). — Kakor eo že prej karali vei znaki, je kupčija v tramovih v zadnjem času postala živahnejša in tudi za stavbni les je v zvezi z nastopajočo stavbno sezijo nekaj več zanimanja. Iščejo se predvsem deske tretje vrste ter trami v ,*seh dimenzijah. Zaradi poslabšanja oddajnih možnosti je letošnja produkcija tesan ega lesa boljša po izdelavi. Nekaj zanimanja je tdui za buikovino in za bukovo oglje.
Žito.
+ Žilni trg (10. t. m.). Na žitnem trgu je položaj dalje zelo miren ter se opaža po-veod precejšna rezerviranoet. Na budimpe-štanski borzi so zadnje dni cene nekoliko popustile dane« ря «o se zopet dvignile na višino zadnje sobote. Za naš izvoz koruze so izgledi zaenkrat slabi in .ie pričakovati, da bo prioio do ručiičenja položaja ▼ maju, ko
<Jje
\ ¥ % 1
epsi zobje У f
SARGOV y ' /
KALO
bo prišla na trg argentinska koruza. Cene sa zadnje dni pri nas niso bistveno spremenile.
-f Ljubljanska borza (10 t. m.). Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 80 kg po 260 do 262.5 78 kg po 255—257.5, 77 kg po 250— 252.5: koruza: baška, času primerno suha po 147.5 _ 150, za april po 152.5 do 155; oves: baški. navadna tarifa pi 195 do 197-5: ječmen: baški, 63/64 kg po 167-5 do 170; moka: ,Ogc, fco Ljubljana plač. po prejemu no 405—410; rž: baška, 72/73 kg. mlevska tarifa po 202.50—205.
-4- Novcsadska blagovna borza (10. t. m.). Tendenca mirna. Promet: 105 vag. koruze. 14 va-т. pšenice in 4 vag. moke. Pšenica ba-«ka, 77 kg 197 50-202.50 78 kg 202.50-207.50, gortijebaška in banaška. Tisa. šlep. 70 kg 205 — 210, sremska. 77 kg 180 _ 185; oves: baški in sremski 125 - 130; ječmen: baški in sremski 63/64 kg 1.10 — 115: koruza: baška in sremska 100 — 105. ladja Du-nav 104 — 106, baška in sremska za maj 102 50-Ю7.50. banaška 92.50—97.50; moka: baška lOgg 335-345. »Og: 330-340, 295 do 305 t7>< 240 — 250. »6< 175 — 180. 7,7-. 130 — 135. *8i 90 — 95: otrobi: 75 — 80.
+ Budir.ipcštanska terminska borza HO. t m). Tendenca trdna; promet živahen. — Pšenica: za maj 21.01 — 21.02 (obračunski tečaj 20.90), za oktober 20.70-20.71 (20-70): rž: za maj 11.85 - 11.86 (11-80) za oktober 1354 — 13.60 (13.50); koruza: za maj 12.79 _ 12.80 (12.90). tranzitna za maj 12.05 do 12.10 (12.-).
SPORT
Hermes-Hirija komb. : Hajduk Hajduk : Ilirija
V soboto ob 17.15 se prične prva tekma, v kateri se srečata državni prvak Hajduk in kombinirano moštvo Hermes-Hirija.
Prvi nastoo Haidnka
sc napeto pričakuje, kajti zadnje gostovanje Spličanov ie bi!o že pred štirimi leti. Takrat je bila Ilirija v sijajni formi in je zmagala z 2 : 0. Tekom časa pa so Dalmatina' izredno napredovali in veijaio kot siguren favorit. Hajdukov start v Ljubljani Te obenem njegov prvi letošnji nastop izven Splita.
Na vročih tleh v Splitu je Hajduk skoro nepremagljiv. Njegovo igrišče ima trd teren, ki našim moštvom ne prija. Obvladanje žoge zahteva velike spretnosti in precejšnjo porcijo tehnike V Ljubljani je pa stvar drugačna. Igrišče Ilirije ie mnogo mehkejše in poraščeno s travo, česar so naša moštva vajena. To je pa tudi edini plus, ki pa še dolgo n» odločilne, važnosti, kajti
moštvo kvalitete Hajduka se bo kaj kmalu znašlo na nevajenem terenu in bo s svojim tehničnem znanjem gladko paraliziralo tako zvaní handicap. Hajduk bo seveda skušal svoj prvi nastop izven Splita zaključiti kolikor mogoče dobro, kajti vsaka njegova tekma je obenem važen trening za državno prvenstvo, ki s« prične že drugi mesec.
Hermesova Prva večia preizkušnja bo vsekakor jutrišnja tekma Moštvo Sis-kariev ie že od nekdaj na glasu kot tehnično dobro izbalansirana enajstorica. P9-sebno velja to za napadalni kvintet, ki je bil v pogledu kombinacijskih potez vedno med najboljšimi in je služil kot vzor drugim moštvom. Hermes je pokazal v zadnjem času precej stalno formo, vendar se ni dosegel jesenske višine. Glavni' vzrok temu so nekatere slabe točke v enajstorici. Da nudi Hajduku čim večjo odpornost, bo Hermes spopolnil svoje moštvo z nekaterimi igralci Ilirije. Ta kombinacija Hcrme-sa in Ilirije bo vsaj po papirni formi prisilila prvaka, da pokaže vse svoje znanje.
Službene objave LNP
(Iz seje u. O., dne 9. aprila 1930.)
Navzoči gg-: Zaje, Krali, Buljevič, Novak, Setina, inž. Knljiš. Kovač in Marinič.
Predsednik ugotovi sklepčnost, nakar se prešita zapisnik zadnje seje, ki se soglasno odobri.
1.	soglasno se vzame na znanje demisija člana upravnega odbora g. dr. Stamola.
2.	za izvedbo semifinala za prvenstvo dravske banovine se skkne naslednje:
Uprava igrišč prejme 10 odst., LNP pa 5 odst. celokupnih dohodkov. Ostalo si razdelita oba kluba vsak na polovico. Vsak kkrb potuje ti a svoie stroške. Stroške za sodnika nosi v Celju SK Celi«, v Mariboru pa ISSK Maribor.
3.	ker so sc klubom že razposlali seznami verificiranih igralcev, se vsi kltíbi opozarjajo, da prilagajo od sedaj naprej prijavnicam r.a novo prijavljene igralce brezpogojno znesek po 5 Din. Brez te takse se prijave ne bodo vpoštevale.
4.	sekcija zbora nogometnih sodnikov v Liub-Sanii se naproša, da pozove s a veznega sodnika g. Mohorka za pojasnilo, zakaj ni omenil v sodniškem poročilu ob priliki tekime ŽSK Hermes -SK Jadran incidenta s predstavnikom SK Jadrana ki za je dal celo policijsko legitimirati.
5.	na znanje se vzamejo prijave poškodb igralcev OjstTŠka (Amater). Bacha Ma&sa (Svoboda, Maribor) in Verovška (Ilirija). Prijave se bodo vizele ponovno v pretres, čim predložijo omenjeni klubi račune bolniških :n zdravniških stroškov.
6.	na znanje se vzamejo rovi odbori: ISSK Maribor: predsednik g. dr. Stamol, tajnik g. dr. Planinžek. SK Dobrna: predsednik g. Trv-en, tajnik g. Knez in SK Olimp: predsednik g. Svetek, tajnik g. Hrastnik;
7.	Dopis g. Kurzraana (SK Rapid. Maribor) se odstopi JNSu:
8.	V smislu § 11. opč. prav. se preda JNSu igralec Novak Karol, član SK Svobode. Ljublana;
9.	V sm'slu S 14. jvds. rr. se opozarjajo vsi khibi jo športna javnost, da imajo dostop na ftiv-
no skupščino LNPa dne 16. aprila t. 1. k po en
delegat vsakega kluba s polnomočjem in vsi člani upravnega, poslowega in kazenskega odbora LNPa. Poročevalcem listov se dostavijo pravočasno izkaznice
(Iz seje post. odbora dne 9. aprila 19jO.)
Prvenstvene tekme v nedeljo 1Г. t. m. so razdeljene naslednje:
Igrišče Ilirije: ob 9 Grafika : Reka, ob 10.40 Hermes II : Ilirija II; ob 14.30 Primorje 1 : Jadran 1
Služba dopoldne g. Dorčec in po 3 reditelji vsakega kluba, stranska sodnika za prvo tekmo g- Kemperle in eden od Reke, za drugo tekmo gg Novak Stane m Ciril Košak Blagajno vodi SK Grafika.
Služba popoldne g Stanko, za reditelj-stvo skrbi' SK Ilirija, stranska sodnika gospoda Pavel Bezlaj in Franc Breskvar.^
Igrišče Primorja: ob 9. Natakar : Krškovo. ob 10.40 Primorje II. : Jadran II.
Služba g. Rovan in po 3 reditelji vsakega kluba, stranska sodnika za prvo tekmo Franc Bonča in Klančar, za drugo pa Milan Goli in Stane Pečar.
Kot druga poizkusna tekma se igra ob 14.30 na igrišču Primorja Svoboda II : SK Korotan, rediteljstvo g. Vičič.
M. O., Celje se naproša, da sporoči klubom, da skrbe za zadostno rediteljstvo pri prijateljskih tekmah.
Naknadno se odobri prijateljska tekma v Novem mestu SK Grafika : SK Elan, dne 6. IV. 1930. SK Grafiko se naproša, da sporoči zakaj imenovane tekme ni iavtia. LNP.
Odobri se prijateljska tekma 12. in 13. IV. Ilirija : Hajduk, Split v Ljubljani.
Verificirajo se naslednji igralci s pravico nastopa dne 18. aprila: za SK Hc.Tnes Močnik Stanislav in Močnik Vlado; za SK Celje Miroslav Močan: za SK Železničar, Maribor Ervin Straub, za SK Rapid Karl Almann. za SK Reko Vladimir Corič :n /a SK Natakar Edvard Mirtič. S pravico nastopa dne 18. oktobra 1930 za SK »Hr.;o Josip Košmerl in Bogomil Košmerl, za ISSK Maribor Stanko Bertoncelj.
Dvigne se suspenz igralcema K. Sluca iu Fr. Belak, SK Ilirija.
Vzame se na znanje izjava igralca MiTa-na Kadunca, da ostane še nadalje član SK Hcrmesa in preklicuje svojo prijavo za SK Grafika.
Na podlagi 10 op. se dovoljuje nastopanje v prijateljskih tčkmah Rudolfu Sedeju. SK Hermes z 18. VIL 1930, v mednarodnih pa s 18. IV. 1930.
SK Svoboda, Ljubljana se naproša, 6a predloži odpustnico za Arturja Kosevja. ker se je prijavil za drug klub.
Prijava sodnika g. Marina o tekmi SK Amater : SK Celje, dne 30. marca v Trbovljah se vzame na znanje ter se b id' zaslišali prizadeti.
Nadaljnji sklepi slede. — Tajnik II
Nogomet v Celju. V nedeljo 13. i. m. se bo
vršila na igrišču SK Olimpa v Gaberju nogometna tekma med SK Olimpom in SK Železničarjem z .Maribora. Začetek ob !6. Isti dan se bosta v Mariboru spoprijela prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor in prvak celjskcga nogometnega okrožja SK Celje. Najbrže bo v Celju v nedeljo tudi prijateljska nogometna tekma med ASK Primo r-jem iz Ljubljane in Atletik SK iz Celja.
SK Jadran. Danes ob 17. trening I. 111 II. skupine. V primeru slabega vremena ob 20. sestanek v Narodni kavarni. — Tajnik.
ŽSK Hermes. Danes sestanek vseh nogometašev.
Ljubljanski športni klub. Sestanek veslaške sekcije danes v petek ob 20.30 pri Činkoletu. — Zadeva: Blejska regata!
Članstvu SK Ilirije! Upravni odbor je bil pri-moran zaradi izredno visokih režijskih stroškov ukiniti članske ugodnosti za obe tekmi s splitskim Haidmkom. Za izvršujoče člane je rezervirano omejeno število znižanih vstopnic. Te vstopnice se izdajaio danes od 14.—15. ia od 19.30 do 20. ter jutri popoldne od 15.—16. v klubovi sebi kavarne Evropa. — Hazenska sekcija ima danes ob IS. trening na igrišču za vse igralke II. skupine in sestanek L družine zaradi razgovora o fotografiranj«- — Lahko atletska sekcija ima redne treninge pod vodstvom trenerja vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 17. To soboto pa se zaradi nogometne tekme preloži trening na petek, 11. t. m. Pozivamo vse člane, da se treningov redno udeležujejo. Obenem se pri teh treningih sprejemajo novi člani. — Predprodaja vstopnic za tekme s splitskim Hajdukom. Vstopnice za sobotno ie nedeljsko tek.mo se dobe v predprodaji v trgovini Pevalek, Židovska ulica, v trafiki Sever, Selen-burgova ulica, v restavraciji Slon in pri blagajni kavarne Evropa. V predprodaji so ložni in tri-bunski sedeži ter navadna stojišča. — Uprava drsališča SK Ilirije naproša vse one, ki niso še izpraznili omaric v drsališčni garderobi, da store to najkasneje do 13. t. m. Garderoba ie otvor-jena ccl dan. Po 13. t. m. se odpro vse огазпее, •in uprava ne garantira .več za tam ostale predmete.
NOGAVICE 2 Ž.I60M
Najboljše, najtraýnefše. zato 13
Iz življenja in sveta
-s
mm
шЈИР! Iti' i
K
■■ штг*1*4'
feilte
Moderna posvetitev nove hiše
Temeljnega kamna ni več, da bi kum trkal po nJem z zlatím kladivcem, pač pa zabije zlat žre-belj v železno konstrukcijo s hidravličnim pritiskom. Tako se je otvorila stavba novega nebotičnika v Newyorku.
Tretji spol - čuden pojav sodobnega življenja
V vseh deželah civiliziranega sveta vedo moški in ženske iz skušnje, da je dan za dnevom težje stopiti v zakon. Neštevilne so zapreke, posebno eko« romske, in mnoge osebe, brez upa, da bi kdaj premagale te zapreke, se rade ali nerade omejujejo na samski stan. iVsekakor je treba upoštevati, da ima veliko število oseb obojega spola, ki žive v samskem stanu, to je, ki žive umetno življenje, izdaten vpliv na splošno družbo in da mora biti vpliv neomoženih žensk večji nego vpliv ne« oženjenih moških.
Res, da pri moškem samski stan, tlasl se v njem razvijajo nekatere po* sebne psihološke lastnosti, ne izpre* minja posebno celotne osebe, ker ni predpolaga čistosti... Drugače je pri ženskah: pri njih ob današnjih sociab nih življenskih pogojih samski stan vedno predpolaga čistost in čistost ob« sega absolutno udušenje materinstva, to je tistega opravila, za katero je žen« ska rojena po svojem telesnem in dp* še vnem razpoloženju. Tako stanje mora popolnoma spremeniti fiziološke raz« mere ženske in veliko število takih žensk mora znatno vplivati na družbo. Angleška je tista dežela v Evropi, kjer je mogoče najbolje proučevati ta čudni poiav našega sodobnega življenja...
Da imajo te ženske na Angleškem velik uspeh, izhaja iz tega, ker v fizi« ološkem pogledu niso prave ženske, marveč tretji, nevtralni spol, kajti po« glavitna ženska funkcija je pri njih za* trta in zato jih moremo smatrati le za temeljito preustrojen ženski tip... Ženske, ki niso niti žene niti matere, to je tiste, ki tvorijo tretji spol, dobi* vajo v svoji nerodovitnosti premoč rad resničnimi ženskami kakor tudi nad moškimi.
Tako piše znameniti italijanski soci« olog Guglielmo Ferrero, čigar interen santa izvajanja priobčuje zadnja štes vilka ilustrované tedenske revije »Živ* Ijenje in svet«.
Carigrajski samotar
Nad 45 let biva v podzemeljski ce* lici katoliške cerkve sv. Antona v Peri menih, Francoz o. Jean, ki se je pro* stovoljno poslovil od sveta. Ni videl ničesar od svetovne vojne in sploh ne ve, kako izgleda letalo ali avtomobil. Pri odhodu iz Carigrada je zahtevalo francosko vojno poveljstvo od turške vlade, da ne bo motilo samotarja. Nje« govi čestilci mu puščajo vsak dan pred vrati jedi, obleke, knjige in dnevnike. Naslednji dan vidijo, da se je puščava nik poslužil darov in je torej še živ. Sicer pa ni nobenega človeka, ki bi ga bil v vseh 45. letih dobil pred oči.
Novi belgijski kovani denar
řioviic je iz niklja in vef?a pet frankov, po nori enoti eu »bel za«.
Skrivnost diisseldorfskega vampirja
Düsseldorfska policija je objavila v svojem uradnem glasilu uspehe svojih dosedanjih preiskav o dejanjih diisseb dorfskega vampirja. Članek trdi, da ta grozoviti morilec ni samo ena sama oseba, temveč da jih je najmanj štiri. Predvsem je gotovo, da je med njimi neki delavec Stausberg, ki je umoril dve ženski, dve težko in eno lažje ras nil. Stausberg je znorel človek in ga imajo ta čas zaprtega v neki norišnici. Štiri nadaljnje umore in sicer tiste, ki so vzbudili največ groze, umore nad služkinjami Marijo Hahnovo, Ido Reut« terjevo, Elizabeto Dörrierovo in pet* letno Gertrudo Albermannovo, kakor tudi dva neuspela morilna poizkusa je izvršil drug storilec, ki je Stausberga menda posnemal. Dva nadaljnja итог ra sta po vsej priliki izvršila ďva raz* lična moška. Düsseldorfska policija išče sedaj te tri moške, ki jih še ne pozna, a so bržkone že imeli kakšen opravek z oblastmi zaradi svojih abnormalnih lastnosti.
Prof. dr. O. Flamm
BerBnskl profesor, čigar izum omogoča podmornicam, da se poglobe v globino 250 m. Njegova podmornica lažje premaguje vodni pritisk ter se da oborožiti tudi z več topovi, nego dosedanje. Vsekakor čuden prispevek k stremljenju po razorožitvi.
Zavarovanje proti zakonski nezvestobi
Znano je, kako obširno polje za udejstvovanje imajo ameriške zavaros valnice, vendar je milijonar Pumbo* wer iznašel še eno panogo zavarova« nja. —- Njegov sin se je bil strastno zaljubil v filmsko igralko Ruto Nas wersovo, ki se je nedavno ločila že od tretjega moža in vsako pot je bila krivda zakonolomstva na njeni strani. Oče je odgovarjal od zakona, milijonar« sko dete pa je gonilo svojo, češ da se njegovi nevesti godi krivica, da je vse golo obrekovanje in da mu je prisegla večno zvestobo pri sijaju svojih kras« nih oči. Oče Pumbower je naposled privolil v poroko, ki se je izvršila z vsem pompom, kakršen je običajen med ameriškimi milijonarji. Takoj po opravljeni poročni ceremoniji je oče presenetil mlada zakonca ter jima kot svoj poročni dar izročil polico, s kas tero je njegov sin zavarovan za vsoto 1,000.000 dolarjev, ako bi šlo pri ne* vesti rado še v četrto, kar je šlo v tretje. Dalekovidna ljubezen očetova je čisto po ameriško nagradila sina z lepo vsotico, ako se bo sinko razočaral nad zvesto ljubeznijo svoje vihrave soproge.
Kap mu Je pokvarila rekord
Na Dunaju se je hotel producirati v vztrajnem igranju na klavir neki Josef Goli. Igral je že celih 80 ur, ko ga je zadela kap in so morali poklicati zdravnika, da ga je spravil za silo na noge. Z »igranjem« je moral seveda prenehati.
Kje popijejo največ čaja
Ne v Rusiji, kakor bi si utegnili mnogi misliti, temveč na Angleškem. V Rusiji je poraba čaja po vojni silno nazadovala, tako da stoji največja slo« vanska država v tem pogledu celo za Avstralijo in Kanado. Na Angleškem porabijo letno 196.000 t čaja, več neqo polovico od celotne svetovne porabe, ki znaša 360.000 t, ali za 40 odst. več nego pred vojno. Sledijo Zedinjene drs žave s 40.000 t. Čajni producenti so upali pred uvedbo prohibicije. da bo« do Američani popili več čaja, pa se je ta nada izjalovila, kajti pred prohibi« cijo je porabila Amerika celo več nes go 40.000 t čaja na leto. Avstralija po* rabi 21.000 t, "Kanada 17.000, sledi Ru* sija s 14.000 t, na šestem mestu Ho« landska z 10.000 t, na sedmem Nemči* ja itd. Na posameznega prebivalca cd« pade letno: na Angleškem 4.2 kg čaja, v Avstraliji 3.9 kg, v Kanadi 1.9 kg, na Holandskem 1.5 kg, v Zedinjenih državah 0.4 kg, v Rusiji 0,2 kg, v Svi« ci in na Danskem 0.17 kg, v Nemčiji 0.08 kg. Najmanj ljubijo čaj Francozi; Francoz ga porabi letno namreč po; vprečno 0.03 kg.
Važno odkritje za gluhe
_ Te dni je znani dunajski učenjak dr. Štefan Jellinek skupno z inž. Scheiler-jem izvršil nekaj nenavadno zanimivih poskusov glede nove vrste slušanja, ki utegne oglu&clim ljudem zopet vrniti sluh.
Navadno se vrši prenos zvokov mehanično in sicer na ta način, da prihajajo zvočni valovi od zvočjla neposredno na človeško uho, kjer udarjajo na bobnič. Pri novem načinu pa je poiav strogo elektr. značaja in precej sličen telefonu, pri katerem se zvoki tudi prenašajo s pomočjo elektrike, samo z razliko, da pri telefonu prav na koncil prenaša glasove zopet zrak. ki ga spravi v valovanje membrana slušalke. Tudi po Jellinek - Scheibe rje vi metodi dojema glasove mikrofon, toda električni telefonski toki v tem primeru ne tečejo v slušalke, marveč učinkujejo neposredno na organ sluha.
Novo odkritje obeta glušcem dobre izglede. Morda se bo posrečilo prav kmalu vsem tem nesrečnikom vrniti sluh, če jim slušni živec še ni odmrl. Upalo celo, da bo mogoče električno slušanje tako izpopolniti, da bodo glušci lahko poslušali glasbo z istim užitkom kakor normalni ljudje.
O tem zanimivem in važnem odkritju pravi članek »Glušci bodo zopet slišali«, ki ga priobčuje pravkar izšla številka edine slovenske tedenske reviie »Življenje in svet«. Posamezne številke stanejo samo 2 Din in se dobe po vseh trafikah. _
Pred rajskimi durmi
Mr. Frederic Edwards v S. Franciscu je stopil k zdravniku, da bi si dal iz« dreti gnil zob. A čim mu je vbrizgnil zdravnik mamilo, se je mr. Edwards onesvestil. V prihodnjem trenutku je zdravnik z grozo ugotovil, da je nje« gov gost blizu smrti. Poklical je takoj nekaj drugih zdravnikov in tem se je po dolgem naporu posrečilo oživeti pacienta. Mr. Edwards se je zavedel in je navzočim povedal, kaj vse je vb del med svojo nezavestjo »na onem svetu«: »Nenadno sem občutil grozo« vit sunek in noge so mi obvisele v zra« ku. Začutil sem, da nekam letim. Po« tem me je obkolila množica čudnih bi« tij v nebeškosinjih oblekah. Podpiraš la so me in me učila letati, kakor učijo plavati otroke. Vsa ta bitja so žarela v čudni luči in so ostavljala zlat sled v zraku. Po daljšem času sem zagledal v sinjkasti luči lesketajoča se rajska vras a. A zopet sem občutil hud sunek, padel sem navzdol in oživel.« Seveda je postal sedaj čudežno oživljeni mr. Edwards v S. Franciscu znana oseb« nost. Vsi listi so prinesli njegovo sli« ko in povest. Saj ni na svetu veliko Iju« di, ki bi se bili izpred rajskih vrat po* vrnili na našo grešno zemljo!
Kaj bi ¥am| dali za pirhe •
Odločili smo se, da bomo v veselje našim številnim odjemalcem nudili izredno nizke cene pri nabavi oblek in površnikov za velikonočne praznike. Izbira vzorcev je prav lepa in nenadkriljiva. Pridite!
Drago Schwab, Ljubljana
Amerika potuje v Evropo
Iz Združenih držav poročajo, da bo letošnje število v Evropo potujočih ameriških turistov prekosilo vse dose» danje in to navzlic velikemu borznemu polomu in opetovanim pozivom predi sednika Hooverja Američanom, naj bi svoje počitnice preživeli doma. Že do« sedaj se je prijavilo okrog 1,150.000 Američanov, ki bodo pošetili staro ce« lino. Vse lansko leto jih je bilo v Ev« ropi 1,120.000!
Fritjof Nansen obolel
Iz Osla, norveške prestolnice poro* čajo, da je znameniti polarni razisko« valeč Fritjof Nansen težko obolel, tas ko da se boje za njegovo življenje.
Rabindranath Tagore
slavni indijski pesnik in mislec, je prišel na obisk v Francijo
Madlo
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek, 11. aprila
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borz-a, reproducirana glasba. 13.30: Poročila i z dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Socialna fizika. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Koncert. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota, 12. aprila
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Propagandno predavanje o Daimaci'ji — 1-3.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 19.30: Šolska telovadba. — 20: Prenos iz Beograda. Vmes poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproduci<rana glasba. — 12.40: Koncert radio-orkestra. — 18: Koncert otroškega pevskega zbora. — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22.30: Poročila. — 22.45: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reprodiueirana glasba. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Reproducirana glasba. — 19.05: Večerni koncert. — 19.35: Podkaripatska Rusija.
—	2220: Prenos iz Brna. — Lahka godba. — VARŠAVA 20.30: Večer lahke glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.40: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Prenos iz gledališča: opera sWert'her«. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Lahka godba orkestra. — 21: Zabaven program. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgart a. — 19.30: Prenos iz Stuttgarte. — 21: Program iz Langentoerga. — 22.35: Godiba za ples. — LANGENBERG 17.30: Koncert komorne glasbe. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in godba za ples. — STUTTGART 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.30: Dunajske pesmi. — 20: Koncert glasbenikov družine Benda. — 21: Prenos rt Langen,berga. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra.
—	17.30: Operetna glasba. — 19.30: Dramski večer. — Ciganska godba. — LONDON 20: Mešan program. — 22.05: Orkestralen koncert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Prenos ooere iz Neaplja.
Ali je gospod Tavčar se vedno prehlajen? —
Ja, zanemarjal se je, in tako se je kašelj še poslabšal. Pa sedaj jemlje Kresival in tako bo ▼ par dneh zopet na raspolago.
Kresival vedno si priprav
če kašljaš al pa si hripav
Kulturni
pregled
Generalka za Matični koncert
Jo*, S'. Siaven>ki: Balkanofinija. — Lad. Vycpalek: Kantata o štirih poslednjih rečeb.
Točno ob osmih v veliki un ionski dvorani. Orkester že na ndru, dirigent pri pultu. Prvi akordi Balkanofonije zazvene. Divji balkanski ritem, mogečni fortissimo polnega orkestra. Že prvi takt te genijalne skladbe zastavi človeku dih. Pred dvema letoma sem jo slišal na festivalu v Beogradu. Z istimi občutki. Ni čuda da jc kmalu nato izšla v tisku v ediciji Schott v Mainzu. V Syo.j stalni repertoar jo je uvrstil slavni berlinski dirigent Erik K K Iber. Sledila so izvajanja v vseh evropskih kulturnih centrih in v Ameriki, z neobičajnim uspehom zlasti v Buenos Aires и. Sla venski mi je poslal cel kup časopisnih kritik in sem nekaj najznačilnejših objavil v Novi MuzikiKritika omenjajo elementarno tvorno silo, ognjevitost. Dá, celo barbarstvo! V inozemskih glasbenih revijah јз najavljeno čez 50 novih izvajanj.
Štolcer - Slavonski je Medžimurec. V Ča-kovcu se je pri svojem očetu izučil pekarstva — seveda tudi kuha izborno. V Beogradu sem bil dva dni njegov gost. Ako ima Slavonski gosta, prevzame kuhinjske posle sam in težko mu je potem spraviti gosta >napol.jeí. Konzervatorij je absolviral v Budimpešti, mojstrsko šolo za komopzicije pa v Pragi pri Vítězslavu Nováku. Seveda povsod z zrelimi deli. Balkanofonija je stara okrog tri leta in je eno najzrelejših del Slavenskega. Obsega sedmem stavkov: slik® z Balkana. Drzni kontrasti, sijajna instru-menfacija in genijalna iznajdljivost so glavne vrline Balkanofonije. Te glasbe ni treba študirati ali razumeti — ona zagrabi in potegne človeka za sabo. da bi .ji sledil slepo, podzavestno. Zato tudi ne maram prelistavati partiture. Saj živo izvajanje je vendar nekaj docela drugega. Slavenski nam je odprl pot v veliki evet. To pove dovolj.
Orkester sestoji iz opernih članov, konzervatoř ist o v in godbenikov Dravske divizije. Dirigent Polič je skladbo pravilno doumel, jo doživlja ter jo je sijajno naštudiral. Skladba sama je pa epohalno delo ne le pri gosloyenske, temveč svetovne koncertne literature.
Tudi Ladislav Yyepalek je h Novákové šolf. Sveft zase. Reiigijozen mistik. Filozof. Asket. Tagore glasbe. Kakor da bi zajem?! iz Wagnerjevega Parsivala in iz moravské narodne duše. Kantata o poslednjih rečeh človeka je zložena na besedilo dveh morav-skih narodnih pesmi, rekel bi epov, polnih čistega naivnega in vendar globokega razmišljanja o smrti. Prva prinaša razmotriva-nja o zunanjih dogodkih: o obolenju, o agoniji, o ločitvi duše od telesa . . . Druga pa neizmerno globoko: Glejte! kaj je človek? Kakor cvet poljane, ki je že vnaprej določen, da oveni in pade pod koso. Pevske partije so pretežno v zboru, vmes pa sopranski in baritonski samospevi. Drugo pesem ima le zbor i n se iz pianisima stopnjuje v mogočno prošnjo k Gospodu. Matični zbor je z neverjetno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo naštudiral naporne vloge v zadnji detajl ter se povzpel s tem v mistične, za druge naše zbore nedosegljive višine. V takem izvajanju mora prijeti vsaka skladba, pa naj bo to »Miška« ali pa kantata najmodernejšega kova.
Matica nam vsako leto nudi koncert velikega formata in to vzlic temu. da absolvira razen tega še kako turnejo in da je dala letos celo vrsto vzornih podeželskih koncertov. Zato se mi zdi neumestno, ako se v letnih bilancah to delo nrerlra. oziroma ignorira. Prizadeti, zabeležite si: Ц. aprila 1980 izvajani dve reprezentativni moderni skladbi v vzorni interpretaciji ljubljanska Glasbene Matice. Ker smo pozabljivi!
Slavko Osterc.
Nova drama Miroslava Krleže. Y soboto bo v zagrebškem gledališču premiera nove drame Miroslava Krleže »Leda«:. Drama obravnava ljubezenski motiv. Vprizoritev režira I\-o Raic med igralkami nastopi tudi soproga g. Krleže.
Naše planine v angleški noveli. Vcle-usledna angleška literarna revija »Thp London Mercury« je objvila v januarski številki t. 1. izvrstno novelo з Kiklop* izpod peres naše dobre prijateljice sospe Fanny S. Copelandove, ki po angleških časopisiji in revijah neumorno piše o naših krajih. Snov novele je vzeta iz življenja slovenskih planincev: posebno krasni so opisi ture na Prisojnih, tragične smrti mladega planinca (zgodba temelji na resničnih dogodkih) ter življenja in prirode v krasni okolici Kranjske gore. Kakor vsi spisi gospe Copelandove, se tudi ta novela odlikuje po svojem bogatem. ekspresi .mistično nadahnjenem načinu podajanja. Želeti bi bilo, da nam jo kdo posloveni; širja javnost bi gotovo rada spoznala interesantno avtorico tudi s ta strani.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRA3IA
Začetek ob 20.
Petek, II. aprila: Zaprto. Sobota. 12. aprila: Konec poti, premijera Red D.
Nedelja 13. aprila: Naš gospod župnik. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 14. aprila: Zaprto. Torek, 15. aprila: I. N. R. I. Izven Sreda. 16. aprila: I. N. R. I. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. Petek, 11. aprila: Zaprto. Sobota, 12. aprila: Pri treh mladenkah. Gostuje gdč. Lubejeva. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 13. aprila: Hoffmanové pripovedke.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 14. aprila: Akademija za francoske poplavljence. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12.: Aneamblski plesni večer Erae
Kovačeve. Dramske cene Nedelja, 13.: ob 15. Grob neznanega vojaka. Gostovanje ljubljanske »Svobode?. _ Ob 20. Herman Celiskk. Kuponi. Ponedeljek, 14.: Francoski večer.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek, 11.: Herman Celjeki. Gostovanje Mariborčanom,
—	»JUTRO« št SS.	----
Emerson flough:
MOŽJE
Romati
XXXII. POGLAVJE
»Ko to podpišete, Ellen,« sem ji rekel naposled, »bova zdaj ki zmerom, tu in na vsakem drugem kraju sveta mož in žena. То je obre 1 zaobljube in s tem si obenem pridobite pravico do mojega imetka, kar bi ga kdaj imel, pa naj bo velik ali majhen. To je za-ko.iita poroka in naju veže z vso močjo, ki jo zakon le more imeti. Iti ta kos bivolje kože je najina ženitovanjska pogodba.«
»Ne govorite mi o pogodbah,« je dejala. »Jaz ne mislim na nič drugega kakor na svatbo!«
V svoji ženski tajinstvenosti bi bila najrajši videla, da bi bile svatbo orravile zvezde in gore name stu naju dveh. V tem je nisem motil, zaka^ nič ni bilo zame bolj gotovo kakor to, da je sleherna nima misel boljša od najboljše, ki bi jo mogel jaz imeti.
»I i čp ne podpišem?« je vprašala nazadnje.
»T;daj risva ;nož in žena.«
V«: dihr.il a je in položila pisalo na kožo. »Tedaj ne podpišem — ?daj šo ne,« je dejala.
Prijü! sem jo za roko, kakor da hočem podpisati namestil nje.
»N.'.;ar,c je rfkia, »to naj ostane samo najina zaobljuba. Da, tako morava ravnati. Niste mi še dovolj dvorili, John Cowles!«
Pogledal sem ji v oči in zazdelo se mi je, da vidim v njih nekaj tiste svetlobe, ki sem jo bil opazil po armadnem plesu — otožno s ti, melanholija, skrivnosti, Izzivanja, spoznavanja in dvoma — oh, kdo bi mogel izraziti, kaj vse se skriva v ženskem očesu! A videl sem tudi to, kar se je v njenih očeh zrcalilo slehernikrat, kolikorkrat sem
======== 7	.	——
jo bil pozneje srečal. Pristal sem, da bodi po «jenem, vedoč, da je vse dobro, karkoli je sklenila.
»Ce prideva odtod,« je nadaljevala, »John Cowles, če se vobče kdaj Tešiva, tedaj bo to še nadalje najina zaobljuba, ali ne?«
»Da, in tudi najina poroka, bodi si, da podpišete zdai ali pozneje.«
»A če ste podpisali podobne besede že kaki drugi ženi, tedaj ne bo to ne najina poroka ne zaobljuba, John Cowles, kaj?«
»Nisem jih podpisal,« sem dejal. A čutil sem, kako mi je obraz v trenutku postal bled in mrzel kakor led.
»Zakaj ste tako žalostni videti?« me je zdajci vprašala. »Ali naj počakava, če vam ni prav?«
»Da, dobro je, da še počakava,« sem rekel. Ellen je bila tako zatopljena vase, da me v tistem trenutku ni pazno pogledata.
Spet je vzela ožgani klinček v ročico in se zamislila. »Glejte,« je rekla, »vsak teden bom napisala eno črko, dokler ne bo napisano vse moje ime! Do poslednje črke bova zaročena. Po tisti poslednji črki pa, če jo zapišem iz svoje lastne svobodne volje, čisto in slovesno, John Cowles — tedaj bova — oh, peljite me domov, peljite me k mojemu očetu, John Cowles! Tu je strašanski kraj za mlado dekle!«
Nenadoma je sklonila obraz med dlani in zaihtela.
Vsa uboga in nesrečna je skrila glavo na mojih prsih. V svoji potrebi po prijateljstvu je bila blažena, misleč na to, da bo poslej bolj prosta; a kaj je bila prav za prav nasproti meni? Zena? Slab Anglosas bi bil moral biti, če se ne bi bil zaklinjal, da mi bo do smrti edina, ki jo bom ljubil z vsemi svojimi močmi. Ali--
Pogledal sem na bivoljo kožo, ki je bila padla na tla, in opazil, da je že zapisala eno črko svojega imena, nato pa prestala. Negotovo se je nasmehnila. »Vaše ime bi bilo nekoljko prej zapisano,« je dejala, »a dekletom je treba dati dovolj časa. Ženska mora počakati. Glejte,« je rekla, še prstana nimam. Dekle pa vsaj dobi prstan.«
Temu nedostatku nisem mogel pomagati, zakaj tudi jaz ga nisem imel.
■	Petek, 11. IV. 1930	*
»Vzemite mojega,« mi je rekla in potegnila svoj prstan s pečatnikom in rožo s prsta. »Nataknite si ga na drugi prst na — na desni roki!«
Storil sem tako in jo poljubil. A vendar — —
Biia je utrujena in izmučena. Kotički ust so se ji pobesili. Dlan njene rcčice se je velo obrnila, kakor da je vsa trudna in se hoče spočiti. »Počakati morava,« je rekla, kakor bi govorila sama s seboj.
Ali kaj je bilo z menoj tisto noč? Ko sem vzel svoj šotor in posteljo in namestil oboje za majhnim grmičjem, da bi bila Elen sama, sem se zavedel, da vso noč komaj diham od groze in strahu in obupan gledam v zvezde in s pestmi bijem po tleh ob misli na nesrečo, ki sem io zakrivil, na zločin, katerega sem si dovolil s tem, da sem dosegel to, po čemer sem hrepenel.
O, že prej sem bil podpisoval dogovore! Rekel sem. da bom govoril na teh straneh čisto resnico, a resnica je taka in to ie vsa opra-vičba, na katero se lahko sklicujem. Moč in sladkost vsega tega čudnega življenja z njo sta bili popolnoma izbrisali mojo minulost in mi enkrat za vselej izruvali iz spomina ves svet, ki sem ga bil nekdaj poznal. Prisežem, da se do tistega trenutka, ko se je jela Ellen Meriwetherjeva podpisovati, niti nisem spomnil, da je nekje na svetu druga ženska, ki ji je ime Sheratonova Grace! Morda mi ne boste verjeli — kako bi mi tudi mogli? A to je resnica in obenem dokaz, kolikanj vroča in trdna je bila moja ljubezen do Ellen Meriwether-jeve, prav tako, kakor je bila moja zaroka z ono drugo nc-emiš-. liena in nedopustna.
Ležal sem kakor křivopřísežník, misleč nanjo, tako sladko, preprosto, resno in zaupljivo, ki mi ie bila obljubila, da me bo ljubila vse dotlej, da se oba vrneva med cvetlice in drevje — mene, človeka, ki nisem bil vreden tega!
Veliko rajši bi bil ležal v tistem trenutku globoko pod rušo; zakai vedel sem, da Ellen Meriwetherjeva ne sme dokončati svojega podpisa na bivolji koži. Ne sme, ker jo ljubim!
!or nogavice, rokavice
Krasna izbira damskega perila, torbic, modernih bluz, svilenih rnt in šerp
kupite
po najugodnejših cenah pri Šterk nasl.
M. Karaten i k9 Ljubljani!. Start trg 18
jtfoške srajce, kravate!
velika izbira žepnih robcev, naramnic« rokavic, nogavic, dokolenic, pasov in palic
Iz Kranja
T— >a občnem zboru Strelske družine v Kranju, ki se je vršil 22. marca, jd bil izvo-Ijon nov odbor, ki smatra za svojo glavno nalogo čim prejšnjo ureditev strelišča pri S trže vem. Nadejati se je. da bo strelišče do «srede maja urejeno in opremljeno z vsemi pripomočki za streljanje iz vojaških, pa tudi Í7. lovskih pušk. Obema strokama streljanja bo posvečal odbor enako pažnio, na kar že sedaj opozarja vse gorenjske lovce ter jih vabi, da polnoštevilno pristopijo kot člani strelski družini.
r__Podružnica Jadranske straže je imela
nedavno svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik gimnazijski ravnatelj Ivam Košnik, ki je poudaril težavno stališče te organizacije, ko cepljeno deluje v Kranju itak veliko število sorodnih društev. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Ivan Košnik, tajnik Otokar Žagar, blagajnik Adolf Prah; odborniki: Franc rjane, župan Ciril Pire, Franc Šavnik, dr. Ico Silur in sreeki načelnik Josip Zni-darčič; revizorji: Majdi č Joško, Jože Tajnik. Franc Watz.1; namestnika: Franc Berjak in Ivan Kumer.
j-___ Privlačnost Glavnega trga. Podjetni
Franc Janša, lastnik elektrotehničnega pod-jetja na Glavnem trgu v PavSlerjevi hiši, skrbi stalno, da imajo ljudje na Glavnem prvovrstno godbo raznih radijskih oddajnih postaj. V to svrho uporablja najmodernejše zvočnike tvrdke Telefunken, ki razrtašajo clasove daleč okrog po mestu. Zlasti v opoldanskih in zgodnjevečernih urah ima mnogo hvaležne publike.
č_ Tržiška gradbena sezona se je zaradi resnično mile zime že tudi pričela. Ot\o-ri! jo je mestni tajnik g. Vanko Japelj, ki si postavi na prijaznih Čegelšah, malo prej, preden zavije pri kapelici pot na Kofce, lepo vilo. ki jo zida zidarski mojster g. Škerjanc. Vila bo enonadstropna z mansardo in lepo verando. Na pobočju Hriba sv. Jožefa za Vir j cm si stavi hišo g- Jagodic. Kleti so že zabetonirane in se sedaj postavlja zid. Tudi ta hiša bo kmalu gotova. V Preski gradi svojo hišo čevljarski mojster g. Pod-rekar na prostoru, ki ga daje interesentom brezplačno mestna občina. Tudi pri tej hiši so temelji že izkopani in se sedaj beto-nirajo. Posestnik g. Bukovnik dela ob svoji hiši za Virjem novo škarpo, ker se je stara podrla. Kakor vsa znamenja kažejo, bo letošnja stavbna sezona prav živahna. Mestna občina pa se je začela resno pečati z mislijo na novo poslopje za osnovno šolo, ki je nastanjena v skrajno slabih prostorih.
rt* v • v
1 r/ie.
č__ Obrtno gibanje. V hiši gdč. Ane Globočnikove se je nastanila tovarna kar-tonažnih izdelkov in knjigoveznica »Bistra«. Tržič ima sedaj dve podobni podjetji. Kartonažni izdelki so za tržiški ekspert čevljev velikega pomena. Posestnik Stranski Avgust je dobil dovoljenje za prizidek k svoji hiši, ki jo je nedavno kupil od posestnice Verdirjeve tik pri mostu čez Bistrico. Ta prizidek bo povečal sedanjo stavbo skoro za celo dolžino, tako, da bo nastala na tem mestu impozantna trgovska hiša. Сел*'jar .Teše je postavil v svojo delavnico več čevljarskih strojev in tako povečal obrat prav občutno. Čevljar Ka-lišnik je svojo tržiško fršo v celoti preuredil za moderno čevljarsko delavnico, sta-novanje pa je prenesel v novo hišo v koloniji Zg. Preska. Modistin ja Ankeletova je preselila svoj lokal na Ljubelsko cesto zraven cerkve sv. Andreja.
Iz Trbovelj
t— Uradni dnevi okrajnega sodišča bodo ods'.ej v občinski pisarni v Trbovljah in ne v gostilni Zavrašek. Prvi uradni dan 12. tega meseca se bo vršil že na občini.
t— Vodovodni red. Svoječasno je sklenila občinska uprava, da vpelje plačevanje vodarine za vodo iz občinskih vodov. V ta namen je bil sestavljen posebni vodovodni red po vzorcu drugih kraiev. Proti temu sklepu se je pritožila TPD Njena pritožba je bila zavrnjena in stopi vodovodni red v veljavo. V prihodnji seji bo sestavljen še poseben pravilnik k temu vodovodnemu redu, nakar se bo pričelo s pobiranjem vodarine.
t— Pregled motornih vozil. V ponedeljek 7. t. m. je bil izvršen uradni pregled vseh motornih vozfl- V naši občini imamo 19
osebnih avtomobilov, 2 tovorna in 1 traktor ter 21 motornih koles. Navadnih bicikljev je v naši občini nad 100.
t— Zaključek kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole bo v nedeljo 13. t. m. na deški šoli v Trbovljah II. Predpoldne od 8. ure dalje bo razstava kuharskih in pismenih izdelkov ter ročnih del, ob 14. uri pa bo oficijelni zaključek obeh nadaljevalnih šol. Vsi, ki se zanimajo za napredek naše kmečke mladine, posebno pa starši gojenk in gojencev, se vabijo, da se te prireditve udeleže.
Iz Hrastnika
h— Uradni dan pri občinski ekspozituri v Hrastniku bo ta mesec izjemoma 22., t. m., na kar opozarjamo prizadete.
b— Pregledovanje motornih vozil se je vršilo 8. t. m. v Trbovljah. Hrastnik ima 12 motornih koles ter 5 avtomobilov, med njimi 2 avtobusa. Na Dolu pa je 1 tovorni avto. Slabemu terenu odgovarjajoč je za naše razmere dovolj motornih vozil.
h— Občni zbor kuratorija drž. posvetovalnice za matere v Hrastniku je imel v nedeljo svoj redni občni zbor. Zbora se je udeležil kot šef zavodov za zaščito mater gosp. dr. Dragaš iz Ljubljane. Eksekutivni odbor tvorijo člani: predsednik inž. Drolc, rudniški ravnatelj; podpredsednik dr. Arnšek; tajnik g. Podrenik; blagajnik dr. Neuber-gar; upraviteljica posvetovalnice pa je zaščitna sestra gdč. Koštomajeva. širši odbor tvorijo zastopniki- občine, krajevnega šol. odbora, obrtništva ter industrije, torej zastopniki korporacij, ki zavod materijelno podpirajo. Posvetovalnica posluje vsak torek in petek, pregledajo se vsi dojenčki ter se zdravniško določi njihovo napredovanja Ustanova je velevažna za kraj sredi industrije.
h— Pogozdovanje. Pod vodstvom državne nadzorovalne postaje šum v Radečah, ki jo je zastopal šumar g. Premerstein. so pogozdovali s smrekovimi in borovimi drevesci učenci in učenke VII. razreda plazovno go-ličavo nasproti »Stare restavracije« in del Teritorija ob Rosovém kamenolomu. Učenci so posadili 2000 drevesc. Delo je vodil gosp. šolski upravitelj Lebar in gdč. Jenkova. Pogozdovanje bo vršila šolska mladina najbrž vsako leto.
Iz Zagorja
z— Prireditev igre. V soboto 12. t. m. uprizori prosvetni odsek Sokola v Zagorju ob Savi ob 8. v Sokolském domu Maeter-linckovo dramo »Župan Stilmondski« pod spretnim vodstvom pisatelja br. dr. Gru-ma. Vsebina je zajeta iz vojnih časov in vseskozi zanimiva. Drama je v Ljubljani žela največje uspehe. Da bo tudi pri nas čim bolje uspela, nam jamči že ime režiserja in imena naših igralcev Savska, Ka-lana, Entorja in drugih.
Iz Kočevja
kč— Za GOOletnico Kočevja bo izšla ob koncu tega meseea jubilejna zbirka razprav o histeriji, geografiji, geologiji in folklori-stiki kočevske naselbine v obliki knjige. Knjigo bo izdal pripravljalni odbor za proslavo šeststoletnega jubileja. Uredil jo je gosp. Erker, župnik v Moziiu.
kč— Vprašanje novega pokopališča. Že večkrat se je naglašala potreba po skupnem novem pokopališču za mesto in okoliške vasi, ki bi bilo veliko in malo bolj iz mesta. Opustilo naj bi se dosedanje staro mestno pokopališče in naj bi se zgradilo novo ali pa predelalo pokopališče pri Corpus Christi tako, da bi docela ustrezalo potrebam mesta in okolice. Novo pokopališče naj bi stalo na prisojnem prostoru, kar je važno zlasti iz zdravstvenih ozirov. V zvezi z novim pokopališčem je tudi vprašanje mrtvašnice, o kateri smo že zadnjič poročali. Mrtvašnica je nujna ne samo v času epiidemničnih bolezni, marveč vsak čas. Realna rešitev vprašanja novega skupnega pokopališča bi bila seveda razširitev že obstoječega, a doslej silno zanemarjenega pokopališča pri Corpus Christi Prostor je primeren, na solneu in dovolj velik. Stroški za preureditev tega pokopališča bi bili minimalni zlasti še, kerjbi zanj prispevala poleg mestne občine še železnica in rudnik.
k?_ Most, ki vodi ii mesta ▼ nag rudnik,
je zopet v slabem stanju. Deeke so popusti-le in eegnile ter obstoja zope»t nevarnost kake nesreče. Most je nujno potreben takojšnje poprave.
kč— Poskusen vlom. Mesar g. Lojze Hönigmann je v ponedeljek zjutraj, ko je odprl svojo mesarijo, zapazil na svoje veliko začudenje, da so bila železna vrata mesarije na stežaj odprta; prav tako tudi okna nad lesenimi podboji. Druga vrata, ki so steklena, so bila ubita. Vsi znaki kažejo, da je hotel v mešnico čez noč nekdo udreti, a se mu je zgodila nesreča, da je razbil šipo. Bržkone se je vlomilec tega ropota prestrašil in zbežal, ne da bi dosegel svoj namen.
kč— Tatvina. Trgovec Miha Kobé iz Pred-grada ob Kolpi je javil orožništvu. da mu je bil medtem, ko se je on mudil v gostilni g. Verderberja, ukraden zaboj blaga. Tatvino je v zadnjem hipu opazil gostilniški hlapec, iki je tatu zasledoval na kolesu, toda brezuspešno. Drugi dan so našli neki otroci v Rinži razbit zaboj, v katerem je bilo še nekaj za tatu najbrž nerabnega blaga.
Iz Novega mesta
n— Občni zbor nabavljalne zadruge državnih nameščene v. ki se je v »il te dni, je otvoril v navzočnosti zastopnika Saveza dr. Pečovnika iz Ljubljane, predsednik za-I druge s. o. s. Božidar Romih, ki je med I drugim navedel, da je imela zadruga v pre-! teklem poslovnem letu 30.000 Din čistega i dobička. Občni zbor se je vršil spočetka j burno, končal pa ее je v najlepšem sporazumu. Staremu odboru je bila izrečena zaupnica. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik 6. o. s. Božidar Romih; višji s. ofi-eijal Anton Mehle; vodja zemljiške knjige Teodor Tofant; učitelj Anton Lamut; poštni uradnik Mihael Kambič; učitelj Ljudevit Koželj; v nadzorni odbor: s. o. s. Viktor Durini'; profesor Janko Krajec; profesor Josip Kcvač; finančni pod inšpektor Andrej Veble; višji s. oficijal Gunde in višji s. ofi-cijal Ivan Јатс.
in županstva, ki želo predavanja in pojasnila v teh panogah, naj se pismeno ali osebno zglase pri referentu, ki bo v okviru predvidenega potnega pavšala ustregel kmetovalcem. Glede sadjarstva in drugih gospodarskih panog pa bo predaval na merodajnih mestih. Razglašenje o poslovanju referata se je odlagalo, ker je bil edini strokovni organ za oba razsežna planinska okraja dozdaj preobremenjen z administrativnim delom, z organizacijo in predavanji v kmetijskih tečajih, 6 pripravami za poslovanje sreskiii kmetijskih odborov in z licenciranji.
Iz Ptuja
Iz Braslovč
br— Zanimivost Posestnik R. v Rakov-ljah ob Braslovčah ima veliko stensko uro
primitivnega tipa prvih izdelkov, ki je dandanes gotovo že redkost. Ura je bila, kakor pravizo, last žovneških graščakov. Za uteži ima obešeni m močnih vrvicah težki železni krogli.
br— Razvaline žovneškega grada, zibelka celjskih grofov, v zadnjem času vedno boli razpadajo. Velike razpoke v zidu pričajo o tem. izletnikom se priporoča vsa opreznost.
br— Pogozdovanje. Pod vodstvom šu-marskega inženjerja g. Traunerja iz Celja so učenci tukajšnje šofle posadili na občinsko - cerkveni parceli 500 komadov smrekovih sadik.
br— Tovorni avto si misli nabaviti gasilno društvo za hitrejši prevoz motorne brizgalne in gasilcev na kraj požara. S tem bi bila odpravljena za vedno ona senčna stran, ki se pri vsakem požaru vedno zopet pokaže: pomanjkanje konj za prevoz.
br— Rekruti. Iz naše občine je bilo vpoklicanih k vojakom na» odsluženje kadr-skega roka 32 mladeničev. Vsekakor lepo število. Sokol je izgubil s tem štiri telovadce.
Iz Šoštanja
št— Cene mesu so tudi pri nas poskočile. Ker je smatralo sresko načelstvo do-dražitev za neosnovano, je izdalo mesarjem odlok, po katerem se mora meso v bodoče prodajati po cenah, ki so veljale pred zadnjo podražitvijo.
št— Letošnji vojaški novinci so v torek 8. t. m. bili poklicani na odsl-užitev kader skega roka. Po stari navadi so se poslavljali s petjem in godbo. »Pušeljci« so pa marsikje javno povedali to, кат je dosedaj vedelo samo dvoj« src. Seveda tudi brez solz ni šlo tokrat. Iz mestne občine je odrinilo k vojakom 12 fantov, iz okoliške 23, iz Skornega 12 in iz Topolšice 7
Iz Slovenjgradca
sg— Sreski kmetijski referat ▼ Slovcnj-graden. Kmetovalci elovenjgraekega m pre-valjsko - dravogradskega sreza ее obveščajo, da posluje za oba sreza v vseh strokovnih zadevah živinoreje in poijedeistva pri s reškem načeletvn v Slovenjgradcn sreski kmjrtijeki referent Strokovne organizacije
j— »Herman Celjski«: na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo drevi. Uprizori se znameniti Novačanov »Herman Celjski«.
Iz Ljutomera
lj— Poroka. V ponedeljek 7. t. m. sta se ▼ tukajšnji župnijski cerkvi poročila gospod Rihard Wregg iz Slov. Bistrice in gdč. Josipina Vaupotičeva, hčerka pokojnega tukajšnjega gostilničarja in mesarja Aleksandra Vaupotiča. Bilo srečno!
lj— Kino. V Sokolském kinu se bo v soboto 12. t. m. zvečer in v nedeljo 13. t. m popoldne in zvečer predvajal krasni in senzacionalni film »Krik mesa«1, v katerem igra glavno vlogo E. Jannings. Konzorcij se ni ustrašil velikih troškov za nabavo tega imenitnega filma in pričakuje zato tudi obilen poset predstav,
lj— Olepševalno društvo je imelo pretekli teden svoj redni občni zbor. Udeležba članov ni bila baš velika. Predsednik g. Žagar je po uvodnih besedah očrtal delovanje društva v preteklem letu ter omenil posebej, da je društvo nameravalo postaviti na glavnem trgu ličen vodnjak, da pa je načrt ostal samo načrt, ki ga bo treba morda letos izvesti. Po kratkem tajniškem poročilu bi moralo slediti poročilo blagajnika; ker pa je ta pred meseci naglq zbolel in se zdravi v klimatičnem zdravilišču, njegovega poročila ni bilo ter se bo obravnavalo pozneje. Volitev novega odbora se je zaradi raznih odklonitev in številnih predlogov precej zavlekla; naposled je ostal odbor v glavnem neizpremenjen: predsednik g. Žagar, podpredsednik g. P. Veselic, tajnik g. Sonenwald, blagajnik g. PTesl, odborniki gg. Seršen, Horvat Vereinig in Kulovec Leo, namestnika gg. Karba in Kokot; pregled oval ca računov gg. Ban-kart in Sinigoj. Potem se je razpravljalo o povečanju števila kopaliških kabin in o novih nasadih pod Mestno hranilnico in novim Gasilskim domom, ki se bodo izvršili z zaprošenim prispevkom mestne občine.
Dopisi
KOROŠKA BELA - JAVORNÍK. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo minulo soboto v Sokolském domu poslovilni večer bratom, ki so odšli k vojakom. Večera se je udeležilo lepo število članstva in prijateljev odhajajočih. Sokol bo svojo marljive člane težko pogrešal, saj so se z izredno agilnoet jo udeleževali vsega društvenega dela, in sicer brat Slavko Justin kot član prednjaškega zbora. Stanko Jagodic kot član dramskega zbora in orkestra, Be-vc Lud o vik kot agilen smučar in dober tekmovalec ter Avgust Šimnic kot lamburaš. — V nedeljo zvečer je na sokolském odru uprizorilo pevsko društvo »Sava« z Jesenic burko »Martin Smola«:, ki je igralsko lepo uspela in ©o Savani s prireditvijo dokazali, da imajo v svoji sredi dobre igralske moči. Zal, je bila udeležba zelo slaba, čemur je pač vzrok ta. da je bila prav ta večeT cela vrsta drugih prireditev. To naključje naj Savanom nikar ne vzame dobre volje.
DOBLIČE PRI ČRNOMLJU. Šolsko upraviteljevo v Dobličih pri Črnomlju je uprizorilo minulo nedeljo t rod ej an ko »Tri sestre«; za šoli odraslo mladino. Igra je prav dobro uspela ob zadovoljivem obisku, čisti dobiček, ki je námenjen za nabavo šolskega odra, je bil zadovoljiv. Hvaležni smo naše-mn uči tel jet vu za to prireditev in želimo še kaj takega. Hvale vredno je pa posebno to, da eo šli domačini prirediteljem na roko z vsem, kar se je pri igri potrebovalo. Zadnji čas je že bil. da se je tudi pri nas začeto malo svitaü.
DOLENJI LOGATEC. Novoustanovljen« Pevsko društvo Logatec priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 15. v Sokolském domu v Dol Logatcu pod vodstvom pevovodje Iv. Guč-ka prvi koncert z obširnim programom pevskih točk starejših in novejših skladateljev. Ljubitelji lepega narodnega petja vabljeni!
ČRNOMELJ. V nedeljo 13. t. m. bo gostovala v dvorani Sokola prvič družina Šentjakobskega gledališkega odra iz Ljubljane z veseloigro »Pred porokom. Vabimo občinstvo, da napolni dvorano do zadnjega kotička. Veseloigra »Pred poroko« je polna komike, tako da posetniki ne pridejo iz smeha. V Ljubljani je bila uprizorjena sedem-najstkrat pri popolnoma razprodanih dvoranah.
MIRNA GORA. Jurjavanje na Mirni gori ne bo 24., kakor se je prvotno poročalo, ampak 27. t. m., to jie na belo nedeljo. Prijatelji planin vabljeni!
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je priredila v nedeljo 30. pr. m. predavani« o sadjarstvu, ki je prav dobro uspelo. Predaval je g. Franc Vardjan, učitelj kmetijske šole v št. Jurju, ki je na podlagi svojih bogatih izkušenj dal sadjarjem mnogo dobrih nasvetov. Iz vrta podružnice so se Ift-tos oddala vsa drevesca po znatno znižanih cenah, vrt se je na novo razširil i® posadil s preko 4000 sadikami. V dobi 4 let bo dana možnost posaditi celo okolico s cenenimi in doma vzgojenimi sadnimi drevesci. Da je podružnica dosegla svoj cilj pri Sv. Jederti, je prva zasluga šolskega upravitelja g. Vidmarja in posestnika g. Goloba, ki sta s svojimi nasveti in požrtvovalnim delom mnogo pomagala. Priporoča se vsem posestnikom, da v 'astnem interesu pristopijo kot člani k podružnici. — Pripravljalni odbor podružnice Kmetijske družbe za občino Sv. Krištof priredi v nedeljo 13. t. m. takoj po sv. maši v šoli pri Sv. Jederti predavanje o splošnem kmetijstvu. Predaval bo g. inž. Lah, rav natelj Kmetijske družbe v Ljubljani. Ker je to prepotrebno predavanje pno pri Sv. Jederti, je dolžnost vseh članov podružnice v okolici, da se predavanja udeležijo.
SOKOL
Sokolsko lutkoro gledališče na Taboru e«
gostovat k sokoleki deci v Radovljico. — V pripravlja, da pojde koncem tega meseca nedeljo se bo najbrž vršila zadnja predstava v letošnji sezoni, ki je bila najbogatejša po predstavljenih delih in predstavah kot takih. O delovanju prinesemo daljše poročilo, pa tudi »Sokolski glasnik« bo prinesel primeren referat iz peresa br. Zidariča.
Sokolsko društvo v Celju je priredilo т nedeljo v mestnem gledališču zelo dobro uspelo mladinsko prireditev, ki je vsestransko utrdila prepričanje o čilem duhu v naših društvih. Strokovno poročilo priobčimo naslednje dni. — Dne 15. junija pa se vrši v Celju župni zlet sokolské župe Celie. ki bo nekaka revija jn pred nie top župe za beograjski vse sokoleki zlet.
Sokol pri Sv. Jnriju ob Ščavnici. Topli pomladni dnevi so prinesli v sokolské vrste novo življenje, ker nismo več vezani na tesno sobo, v kateri smo telovadili pozimi. Vsi oddelki redno v^žbajo. S posebnim veseljem obiskujeta telovadbo naraščaj in deca, katere število se je zadnji čas znatno dvignilo. Vedno pa še opažamo, da se od gotove strani vrši močna protiagitaeija. Upamo pa. da se bo končno ozračje tudi pri nas razčistilo. Sedaj se marljivo pripravljamo za telovadno akademijo, ki ее je prvotno nameravala vršiti 11. maja, pa smo jo morali zaradi prireditev sosednjih društev preložiti na 18. maj. Sosednja društva prosimo, da se glede svojih prireditev na to ozirajo. Za pozneje pripravljamo skupno z Društvom kmetskih fantov in deklet uprizoritev Bevkove drame "Kajne. Tudi pevski zbor je zopet oživel. Društvena knjižnica bo odslej redno poslovala ob nedeljah z začetkom ob pol 9. dopoldne v društveni sobi v posojilnici.
Naša sokolská društva se že pridno pripravljajo za njihove javne nastope poleti. Večina je sicer že sklenila, kdaj jih priredi, vendar pa mora še župa odobriti program nastopov za celo območje, da ne bodo po nepotrebnem nastale kake kolizi je in preveč prireditev na isti dan. Želimo, da bi uspeli naši javni nastopi čim sijajnejše. Kmetijski odbor z& prevaljski зге*.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
ißCdcr hoče
do se mu poitje po posti naslov aK Gaß o tirufo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v яnam/cah a	•
sicer ne ho prejet odgovora / « i&BBu
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda J Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Tlablovi matik ogta&ov
bi druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« у
flovem mestu
Ljubljanska cesta št. 42
in na ^e&enieafi
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
UtiCá


Čevljar, pomočnika
«mlajšega, zmožnega. finega dela, eprejnie takoj Ivan Kmet, čevljar, Sv. Jedert, laško.	14663
Plačilni natakar
«anesljiv in posten ter kav-ri jo zmožen, dobi ta^oj friužbo v večji restavraciji v Maribora. — Ponudbe na jiodružaico »Jutrac v Maribora pod šifro »Plačilni »atak ar«.	14661
Vajenko
я» damski «salon sprejme takoj Gabrijel Vajt, brivec. Kranj. "	140-24
Izvežbano frizerko
sprejme salon Taut z & 7,a-li-adnik, Maribor, Trg svo bode.	14771
Brivskega
pomočnika
mlajšega, dobrega delavca, in bubi štucerja. s stanova-njeni in hrano v hiši sprej me takoj ali po dogovoru I. P e t ,k о г i č. brivski in damski ealon, Domžale.
14703
2 slaščičarska pomočnika
Sprejme takoj Karel Mantel, slaščičar v Celju, Gosposka ulica 14. 14387
Orodjarja za francoske šnite
«rrbro izvežbanega eprejme kovinska industrija Jakša Jb Co.. Ljubljana, Celovška eebta 71.	14561
Klepar, vajenca
»■■reime takoj Alojzij Smo-]"j, Kranj 154.	14554
Kuharico
s .i Tiostojno, dobro izurjeno, s' ;ižno in zdravo, sprejme t' _'ovs>ka hiša na deželi. — Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj pod šifro --Mesečno 500 Din« na ogl. oddelek »Jutrac. 14499
Kabinet v vili
ж centru mesta takoj od-lia-m.. Ogledati т Knafljevi «lici 13/11.	14493
Stavbnega ključavničar. pomočnika
eprecnega. mlajšega in neomenjenega sprejmem ta.koj Naslov pove oglasni odde-!ek »Jutrac.	14490
Več krojaških
pomočnikov
лпгејте krojačnica Franjo Pí.ajrrko, Kri-žovci pri Ljiu-аояшга.	14681
Vajenca
t» ewboslikarsko in ple«kar-
eko obrt., 14—16 let star. in
pomočnika
«i-ebro izurjenega v scbosli-barstvu in pleskarstvu, s ' -ano in stanovanjem v hi-- «prejme takoj lirbor Vik-• rt. soboslikarski in ple-■-iarski mojster. Jesenice — Gorensjfco.	14691
Mlinarja
<-. msfeega, treznega. Vi se т .zume na samostojno delo izdelave ■vagonskib pšenič-jrb in kcroeaih izdelkov, sprejmem takoj, s hrano in .-■an>v;mjem v hiši. — Ponudi« z navedbo zahtevkov pod »Valjčni mlin 4430« ва oglasni oddelek »Jutra«.
14677
Praktikanta
7л carinsko posredništvo iščem. Predpogoj: realka, srbohrvaščina in nemščina. Pismene oferte na naslov: A. Cingerli. carinsko posredništvo, Maribor, Zrinj-ski trg 5.	14666
Učenca
rtobrih staršev, z boljšo iz-«bra.zbo, ki ima veselje do trgovine z mešan. blagom sprejmem takoj. Taki. ki so se že učili v trgovini, imajo prednost. — Ponudbe •poslati ali se osebno oglasiti v trgovini Franc Žerak, řr. Ba-bara v Halozah.
14687
Gospodično
к manjr-m slovenskega je-Tika iščem za takoj k šestletnem« otroku. — O. Srark. Oblačilnica »Ilirija«. Ljubljana,	14713
Strojnik
marljiv, trezen in priden strokovnjak dobi mesto na večji parni žagi k »Lanzc lokomobili. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Strokovnjake.	14665
Ženske službe!
Iščem perfektně kuharice proti dobri plači, sobarice, otroške varuhinje in navadna dekleta, ki znajo kuhati, proti 300—400 D;n in več mesečno plače. Služb je dosti na izbero! Služin-sk; zavod, Za<rreb, Marov-ska 13.	14643
Praktikantinjo
za pisarniška dela, zmožno slov. in nemščine, mlajšo moč sprejmem takoj. Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praktikantin ja«.	14696
Točaj
(šankburš) ki ima večletno prakso v kletarstvu, dobi službo pri T. Mencinger, Sv. Petra cesta. 14745
Rešeršere
(korespondente) za. vsa mesta Jugoslavije išče ugleden informacijski zavod. — Ponudbo pod šifro »Rešeršere na Jugomosse, Zagreb. Jelačičev trg 5. Л1644
Šofer - mehanik
trezen in pošten, vsaj z dveletno prakso, dobi službo. Zgiasit-i se ie takoj pri Avto podjetju Brezje pri Radovljici.	14584
Krepkega učenca
okrog 16 let starega, ki ima. vsaj 2 srednji šoli, poštenih staršev, z veseljem do trgovine z mešan, blagom, sprejme takoj Ivan Traun, trg.. Ptujska gora pri Ptuju Železničarji imajo prednost.	14498
Dekle
dobi službo v pomoč go-
SDodirjstvu in trgovini na deželi — brez trgovske na-obrazbe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac jiod šifro »16—IS lete	14731
Iščemo vodjo
za. večje industrijsko podjetje v Italiji. Predpogoj je znanje italijanskega jezika. popolna samostojnost v vodstvu in organizaciji podjetja ter izredna izvež-b an os t v prodaji. Plača po dogovoru in participacija na dobičku. Prednost imarjo interesenti s kapitalom. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutrac pod »Ucrodna prilika 730<	~ 14730
Kolar. pomočnika
sprejme Künstler, Ljubljana, Lepi pot 1.	14709
3 slikar, pomočnike
e n r e j m e Franc Jemc na Bledu.	14689
Damsko krojaštvo
sprejme prvovrstne pomočnice in vajenke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.
14741
Šoferja-mehanika
s prakso, za tovorni avto iščem. Ponudbe pod šifro »Takoj 15« na podružnico »Juirae v Celju. 14765
Dobro moč
za pisarno in sldadisce iščem ra dežele. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac rod »Stalno 230=. 14754
Uradnico
znrreno neníške. hrv. in slovenske korespondence sprejme takoj tukajšnje trgovsko podjetje. Ponudbe na osla«. oddelek »Jutrac pod »Perfektna«	14755
G. Th Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
37-
Med tem, ko so drugi padali in se kotalili, se i -i doktor ujel za rob mostu. Pod njim jn strašno in grozeče zevala mokra globina. Oh, siromak se ni mogel \-eč držati, padel je . . . natanko v dimnik ladje!
w * T* '' Я ' '*
Dober predmet
nudim gospod.om in gospodičnam, kateri obiskujejo privatne stranke. Prospekt Din 3. — Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celju pod šifro »Predmete. 14473
Obiskovalnega zastopnika
za Ljubljano in bližnje okrožje, za dva različna konzumentna predmeta išče velepodjetje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Velepodjft ;e« 14702
Fiksum in provizijo
dobi potnik, verziran v manufakturní stroki, za obisk priv. straitk, za Ljubljano in okolico. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 14711
Dobre pletilje
dobe stalno delo na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno 230c.
14756
LШ
Trezen šofer
vojaščine prost, vajen vseli avtomobilskih popravil in prvovrsten osebni vozač — želi namestitve. — Ponudbe prosim na ogla.s. oddelek »Jut-гас pod šifro »Zanesljiv vozače.	14667
Pekovski pomočnik
miad, želi premeniti službo takoj po veliki noči. Je dobro izvežban predpečnik in mešalec. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 14692
Frizerka
dobra ondul-erka, manikerka in lasničarka, ki dela tudi vodno in trajno (Maver) ondulacijo, stara 21 let, išče dobro mesto. — Го-nudbe na naslov: J. Holý. Brežice ob Savi. 14675
Gospodična
spretna računaric-a, s štirimi Tazredi meščanske šole in malo maturo, želi mesto bbiga-jničarke, ali v kakršnikoli pisa-тщ. — Kot začetnica ее zadovolji s skromno plačo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.
1-4678
Trg. pomočnica
mešane stroke, z znanjem rezanja, šip, želi službo s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro Zanesljiva 130«. 14676
Kot trg. pomočnik
želim službo v lesni trgovini, ali grem kot skladiščnik. Vešč sem slov. in nemščine v govoru in pisavi ter vsestransko zanesljiv Kastopim lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod »Uporaben in poštene.	14703
Službo skladiščnika
inkasanta ali slično nastopim takoj — kjerkoli. Kdor mi preskrbi dobi nagrado; delodajalcu pa nudim garancijo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Zanesljiv 2S 1.« 1-4724
Damska krojačica
ifšče delo konfekcije na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «tood šifro »Boljša«.	14732
Izurjena vezilja
v ročnem, kakor tudi za tamburira-ije, želi mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dolgoletnac.
14739
Mesarski pomočnik
vojašč/ne prost, išče službo za takoj. Anton Kokalj. Podjelovo brd» 48, pošta Gorenja vas.	14741
Gospodinja
sam^-tojna. želi službo v pošteni hiši. Stanuje: Maribor, Čopova 21Л. 14769
Prodajalka
z dobrimi «pričevali, poštena, zanesljiva in vajena tudi nekoliko šivanja, čeravno začetnica, dobro izurjena v mešani stroki, želi kjerkoli mesto za takoj ali pozneje. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« ped »Vestna prodajalka 8«.
14751

Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisf boio gosje kg po 130 Din te čist beli pub kg pa 300 Din L. B ozovič Zagreb. Ilica štev 83 — Kemična čistilnica perja.
Steklen papir
v polah m pasovih, га vse industrije ima najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana, Ivee-ljeva cesta štev. 30.
1-1640
Ročni voziček
na štirih kolesih, mizarski skobelnik, poljska kovačni-ca (Feldsj-hmiede) naprodaj v Srödnji Šiški, Cernetova št. 29.	14697
Mesarske stroje
k več, špric in Wolf, malo rabljene prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
14694
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam. — Na-slov pove oglas, odde'ek »Jutrac.	14736
Motorno kolo
znamke »Indian«, s prikolico takoj poceni proda Vogrin, Maribor. Aleksandrova cesta 99.	14770
2 skobelnika
(Hobelbank) dobro ohranjena kupim. Dopise s ceno na naslov: Joško Pavlin. Radovljica.	14712
Motorno kolo
narley-Davidson. 350 cm. v brezhibnem stanju, na ogled Frančiškanska ulica 8, dvorišče, levo.	14446
Osebni avtomobil
štirisedežen. znamke Renault. 6 CV. dobro ohranjen, zelo pripraven zla-ti za t'govske posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa z* leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	11065
17/150 Steyr
Grand prix avto
najboljši motor Stevr tovarne, najmodernejša Weý-maa karoserija, v izvrstnem. stanju oddam takoj in zelo ugodno. — Dopise na naálov: A. Gassncr, Tržič.
14082
Hipotek, posojila Din 500.000—1,000.000
iščem. Razen obresti tudi udeležba na dobičku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna naložitev«.	14707
Družabnika
verziranega v manufakturni in galanterij, strogi sprejme takoj pod ugodnimi pogoji trgovec in posestnik, s krasni novimi lokali v lastni hiši. v večjem industrijskem mestu Slovenije. Tozadevne ponudbe pod šifro »Stari trgovski dom« na oglasni oddelek »Jutra«
14715
5000 Din posojila
iščem za pol leta proti vrnitvi 6000 Din in sigurni varnosti. Cenjene ponudbe pod šifro ^Posojilo ta' oj« na oglasni oddelek »Jutrac 14711
Dam posojilo
ali restavriram enosobno stanovanje. Pisma pod šifro »Enosobnoc na oglasni oddelek »Jutrac	14753
Črešnjevo spalnico
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.
1474S
Bukovih drv
50 vagonov lepih, cepljenih, zimske sečnje kupim. Pia čilo proti duplikátu. Cenj. ponudbe do 20. t. m. na naslov: Ign. Zerak, Vransko.	14680
Češpljeva debla
po možnosti suha. kupi vsako množino »Veha« — Ljubljana, Go.-posvetska S.
14775
2 gospoda
sprejmem na dobro domačo hrano na Poljanski cesti št. 6,-'p.	14672
Gostilna
dobro idoča. na prometni cesti, s 7 orali zemlje po ugodni ceni naprodaj. — Ffanc Prah. Rošpoh pri Mariboru p. Tcsnica. 14772
IT,
Damski pomladanski plašč
in nekaj namiznih prtov prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14734
»Ford«
luksus in tovorni vozovi ter stari, generali» popravljeni modeli v dobrem stanju poceni naprodaj. Avtodeiavni-r-a Adamovich, Maribor — Tržaška 8.	14766
Jedilnica
po ugodni ceni naprodaj, — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14720
Gostilno
obstoječo iz 6 sob. dvorane, pivnice, hleva. keglišča, pritiklin. nekaj opreme in vrta, dam takoj v najem; dokler se najemnik ne uvede, dam isto zastonj za tri mesece. Mesto je središče sreza. v katerem se vrši 11 letnih sejmov. — Prednost imate dve bivši natakarici, od katerih ima ena osebno pravico za točenje vin in žganih pijač. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutrac.
14642
Gostilno
vzamem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno oravico in sem kavcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe iis oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra sostilna 50«	240
Prazno sobo
iščeta zakonca v šentpeter-skem okraju. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Cez dan odsotna«. 11671
Opremi ieno sobico
majhno oddam na Domobranski cesti 17/11. 14774
VARILNE APARATE
GRIESOGEN"
in vse razne potrebščine za AVTOGENSKO VAREN JE razpošilja najceneje	5687
Feliks Toman ml.
Ljubljana, Resljeva cesta št. 30.
Sostanovalca
boljšega sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14719
Re^fiwraeiio
dam t najem s 1. aprilom t. 1.
Ponudbe na Hotel Central, Karlovac	453
Velikonoc
Vam nudi v veliki izbiri moške in damske nogavice, kravate, čepice, igrače in ostalo modno blago po najnižjih cenah
„BAZAR" S. Stupka
LJUBLJANA, Vodnikov trg štev. 5. Oglejte si izložbo!	Solidna postrežba!
Prenosljive
aparate za točenje limonade
izdeluje okusno in higijenično
Braca Goldner,
tovarna omar za led, lesene opreme in kovinskega blaga. SUBOTICA, Jugovičeva 20. Telefon 134.
5717
ZALTZIJE,
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
PETER KO BAI
Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb
Sobo
blizu ТаЬогз oddam s 15. aprilom 1 ali 2 gospodoma. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac	1 4742
Gospoda
čez dan odsotnega sprejmem kot. sostanovalca — Cesta v Iiožno dolino št. 5. pritličje.	14746
Opremljeno sobo
snažno in solnčno, najraje v bližini sv. Petra išče -15. aprilom solidna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek = Jutra« pod šifro »Gospodična«	14752
(ttÁikiénJiĚéákW
Dvosobno
stanovanje
za 1. maj išče solidna stranka dv»h oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrai pod >1. V. 1930«
14637
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v centru mesta išče z majem ali pozneje nvati in sin-inženjer. Ponudbe na og'as. cddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in tiha«.	14728
Stanovanje
v centru, ali blizu cestne železnice išče v stari hiši mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas oddelek »Jutrac pod šifro »Samica*.
11735
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s 1. majem išče inžeujer za družino odraslih oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odrasli«.
14740
Stanovanje v mestu
tri velike, lepe sobe in pritikline, zamenjam z malim dvosobnim. Reflektanti caj se zglasijo pismeno pod šifro »Za maj« na oglasni oddelek »Jutra«. 14506
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s pritikli-nami iščem za 1. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kulturni delavec«.	14638
m
v/
Katero
kmetsko dekle
želi dobiti 25.000 Din gotovine in še fanta povrh — naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skriti piruh«.	14719
3.
Zakaj te ni bilo? Ali s« vidiva v soboto?	—т.
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pisma:
Лпке-r, Agilen in zaupen, Brez otrok, Bolj,?a šivilja, Hencm-motor, Bežigrad 200, Bodočnost 7928, Čast, Cvetoča pomlad, Čimprejšnja pomoč, Čedna zunanjost, Četrtletno 3900. Cikla ma. Dober delovodja, Družabnik ali služba. Dobrosrčen obrtnik. Dobra šivilja, Dekle 15. Dežela. Dobro plačam, Dober uspeh. Dobra moč 85, Dobro življenje, Duševnost, Enakomerni tok Elektrika in vodovod, F. M.. F. D.. F. M. 30, Ford, Filatelija, Golob, Gotov denar, G. R., Gostilna. Garancija in visoke obresti, Hitro, Hladilnica. Iliša z vrtom. Hipoteka 100, Jes-cn 32, Izurjena šivilja 15, Jn-t-aitna, Izurjena 14031. Izvrstna gospodinja. Iskrenost 416. Kavaleti, Knjlgovod-kinja, Kapital 70—100.060, Kapital 10.000. Knjigovod-ja-bi'ancist, Kontoristin ja, Kaj prinese maj. Kuharica, Konec aprila. Keramika, Lppa noč. Lepa spomlad.
Lokal 6, Lokomobila, Letovišče, Lepa mladenka. Lep zas'užek. Lokal 11024. Ljfbljans a tvrdka. Laboratorij. Marljiva in poštena 14322. M. P. 11691. Modist-ka. Mizar. Mlin. M. F., I. uadstr., NeprMičje, Nekaj odvetniške prakse, Novo mesto. Nemščine vešča. Neločljiv zakon, Očarljiva. Obzirna stranka. Plačam takoj. Polnojanncnik, Poletje, Praktična lokomobila Premožna. Putnik, Poštena in zanesljiva, Poštena plačnica. Pristni Gorenje, Pomladni dnevi. Pridna gospodinja. Protinsluga. Perica, P. G., Prilika. Plačilna. Resna ponudba. Sreča 83. Samostojna moč 560. Separator. Slaščičar, Stavbna obrt življenska eksistenca, So'nčna Gorica. Spretna gospodinja. Stroj, Stalno nameščenje. Slovenija. Se-parirana. Sestanek 30. Samo solidno. Šivilja Primorka. Šef. T. Štirn, Tiha roža, Tudi izven mesta. Trg pomočnik. Tehtnica. Točno plača. Tihi družabnik. Uporaben. Učitelj, Ugodna prilika 4483. Vransko. Vesela pomlad 11. Velik dobička-nos-en konzum. Vestna. Vezilja. Za industrijo izredno ugodno. Zanesljiv oskrbnik. Zanesljiv 1877. Zamera 389. Zračno 11647. Zaželjen dom Zvezda
Terazzo
se najbolje brusi s »Silici-um-Carbid« drsalci, kj jih razpošilja Feliks Toman ml. Ljubljana. Resljeva c. 30.
14641
Svilene klobuke in slamnike
nudi v veliki izberi salon »La Femme Chice. Seten-buirgova 6,1. Preoblikovanje 28 Din.	14733
УтЛА. Л f Љ liti !šá Л 11*1 и •
Črn pianino
križen st.runan, skoraj nov ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 14359
4lA\Á Srí iti i
Psa čuvaja
s hišico takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	14699
Elektromotorje
transformatorje, razne stroje, elcktromaterijal, aparate, popolnoma tovarniško nove, iz zaloge bivš.e firme »Transformátore prodaja po znatno znižani ceni Vojno-vič & Cie., skladišče Ljub-Ijana-Glince.	14683
Dieselmotor
30 HP ugodno prodam. — Naslov pove ogia-s. oddelek »Jutra«.	14684
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
Trajna ondulaeija (Dauerwellen) s svetovno znamko Mayer »Realistic« — edini aparat z velikimi navitki in posebnim oljem, ki čuva lase in da sliko naravnih valov.	14776
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
Trajna ondulaeija (Dauerwellen) s svetovne znamko Maver »Realistic« — edini aparat z velikimi navitki in posebnim. olj»m, ki čuva la.ee ia da sliko naravnih vil o v.	14776
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
Klinika puž, glave, roke
itd.
14776
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
Posoja lasulje za igre. V zalogi gledališke šmink^. krep, masti ks itd. 14i<6
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
barva lase neškodljivo in neizpialno.	14776
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
Moderna masaža mastnega in suhega obraza, manikúra 14776
Na obroke
kupite lahko vsakovrstno blage í posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev. Cigaletova nI. 1
— Posreduje hitio in di skretno.	9594
lahko kupite, kar potrebujete, sKoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem
Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1.
Нои»!! Я o vos t! Železna služinska В го го vič« patent postelja rlož» iiiva, s tapeciranim ma-aracom, ге!о praktična za vsako hiěo. hotele, prenočišča, r.očne službe ln za cotujoče oseba stane Oin. 450.— RaspošMjam po poštnem povzetiu.
IKO,
•rtktcA
U-Ml
Leseni patent posteífa Zložljiva, s upeciramm madracorn. ге!е praktična stane Dia 2SQ.—
Lcžallts ta -sunčanje— ftte» gcstuhljinainovije vrsti sta« pe Din. 150.—
L. BHOZOYIC, Zagreb, Žlica 62.
Pozor, izletniki!
Izletnikom na В 1 e d n , ii uprava hotela »Grad« od 1. aprila dc 1 junija t. 1. e- o-dnevni pension s prčno -ščem po 40 Din za ose'-,. Kuhinja izborna. porcije т o-like. Pri večjih družbah se prosi pravočasnega ob ve sila. — Se t-cpl-o pripor ia u®rava hotela -Grade. BI d.
9928
S$pramne$a
strojevodjo
z dobrimi izpričevali, sprejmemo za železnico z osebnim prometom.
Ponudbe z zahtevami nasloviti na: Vicinalno železnico Zagreb — Samo-bor d. d., Zagreb.	5726
Kupujte knjige za deco v Tiskovni zadrugi!
Mestu* trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --- palic ---
KOLESARJI POZOR!
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu
„Aigloa"
Gledališki frizer R. Grobelnik, Celje
Vodna ondulacija s centralnim sušenjem.	14776
Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo:
ЛТКТОК BOHINEC, Ljubljana, Dunajska cesta 21.
t
Heetoi_ pogrebni zavod občine Ljubljana
V neizmerni žalosti naznajava vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
IVAHÍ SIRK
posestnik in mesar
v četrtek, dne 10. t. m., po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika bo v soboto, dne 12. aprila 1930, ob 4. uri popoldne izpred doma žalosti, Poljanska cesta št. 64, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 10. aprila 1930.
ANA SIRK, soproga,	JOSIP SIRK, sin,
in vse ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutrac A%id! Ribnika*, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dej je odgovoren АЫщ Novak. Vsi v Lju-blgani.