.year a^O^gEJÍARODli PODPORNE nrnunr* Žll^^i^rr^ Chicago III., četrtek, 21. decembra (Dec. 21), 1933. Urada liki la «pravmiáki proal««; M67 a Lawndale Ava. Offtaa of Publication: MST South LawadaU Ava. obletnica. 14 oseb Ráster* I All ST I m Brezposelnost narasla v novembru Miss Perkins, tajnica sa delo, po-ročs, da je uposlenost padla n«; 17. t. m. je preteklo tri-| Wll iaftVIJI | 3.5% in mezda 6.2% -t let, odkar ae je prvo motor- dvignilo v zrak. To je Je pa aa to, da vlada financira L hington> D- c- — m»m v Ameriki. Letalo je ame-l gradbeni program s izdaja Vancefl p«^ina, tajnica delav-^ajdbainiznajditeljapr- njem denarji In ne bondov fga ,departmenta' J® Poročal« letala ter prva letalca sta Drage zahteve o fiskalnem V ' da He m€8€C* novem-brata Orville in Wilbur programu bra n» splošno znižalo Število Prvi polet, izvršen 17. | --| uposlenih delavcev za 287,000 Aet el C^sTei, „ ..II Yearly STR V,—NUMBER 249 rtra 1903, je bil v okolicil New York.—Odbor socialisti*- * f1'J>od8totke in »kupna „Hawka v Severni Karoli- ne stranke za javne zadeve vi , lzp,afane metde je padla Tisti polet je bil zelo skro- katerem sta Norman Thomas int T « ' milijonov dolarJev al ' Letalo se je dvignilo 120 Louis Waldman, sta v imenu . „ od-totkov' nI in obstalo v zraku 39 «e- «tränke objavila izjavo, v katerinS!£n t^ifa nazadov»nJs od Tak je bil začetek. I pravita, da so socialisti proti "t^ I oktobf,a- izrekla P» je "trdno u-• „o*™ m« u k„ Htiki inflacije. Odbor pravi da P?nje • da 4)0(10 števi,ke velik<> tj Je ugotovil ta aentim S ^ X J«»«rju. >„ii> ktnlntv» in ki« ie bil I iT »entiment med i ,,"-----. Ink letalstva in kj« je dii ¡¡tanatvo», na katerem se ie bil P«*'"»*» je primerjal» ite portu^ Vaino je te ^» obrnil » mnenje J vlllle ¡» lanska* no- i>towodilo-da«eje flo- ^ vembr. in n*Ala je veliko raw .podolgih stotisočletjih svo- ,tr; * ob" liko. Uposlenost je .tal. leto. Avjegs m barbarakega i.v- „ finMciraU "¿J* nro 20 2% n,d l«n'ko '» »» j,««mlji vendarieMme- ^ izdajSj. denS de je b"4 30 S* V»J« pravcata revolucija v infI y H —-— r^s rat f« HK,ko kwiitM II» tej kratki dobi ved-I^V^.8^0H |jld| |2 pridaii6eV Ima posebne ustanove ia bivše tatove ln kriminalce, ki so popolnoma v njih rokah \\zL s T . , vrimilijarde denarja. S tem bi ne „«i tekmec železnice; letaloUamidirala dolga in d^ala ob hi^iSSSU^d reati Ufltnikom kaPitate- h m morja ter dvakrat oble- /v,,__ . 'r_ .Vrt. Njegova največja na- , ^ jnfI«'J« « ne , p. pripada bodoinoati, ko 1- ikUlo - kakor vsa mehanlč- ,bi .Preval. mdjtva industrijske civiliza. cene in tudi v«je obresti M0«v«- 7 j b, 1 moino loči od ostalega sveU tu- »njs m postane socialna L^ Mrektl In nSj^na di 8 "habilitacijo PrldanHev- t^H delavci in ursTnikfkerl Utov In kriminalcev. V„j GIBANJE ZA TRIBESETURNI DELOVNIK Tekstilna unija j« sa Isredno konvencijo ADF ln generalno stavko. NogavMarjl zahtevajo spremembo pravilnika. Vprašanje prid« pred kongres ijtaeroplan i eksperimentiranja in igrač-1" Poleg natisVania za^Hri mili lci in M oprijela nazora, da ras-^kah pevcev t« mere in okoličine «spravljajo Nne sebičnosti. deU, S. odbor znii" je T ^ Viino pa je, da se spomisimo reatne mere m dva in ne več ko A JVe,jav!l?*t te«a j® le ki je v zvezi a to tri- na dva in pol odstotka na vse ^ yfj,k ™ri M^ila v svo-^letnico. NamreC ke Prav tako tudi dis- "¿udežih" 'ali "čarovni- delno, kljub temu pa" lastniki » ^t^J^aoZn, -■Jdvomili o uspehu pr- kapitala vlečejo obresti in diviJ^jJJ^^t .^n^S«^ ^^ dende prav tako, kakor če bi bil Zrl l^t ^ nhnl S i J Nhologija, da vsaka no- kMtrt. upori« stoodstotno. Na Zelniki ' * J« «umljiva, prevladuje še M™«1 pa' čex dehvec ™ «Dasl smo bili bivši Utovi in v vseh "rešpektiranih „f^?6, ¿h frav kriminalci," pišeU Bori. Fedo. . Po domače nazadnja- nJt i "JfžlvljenJ*; , , tov in Ivan Anfilofojedov v kronh. Vsako «Uro ne um-L ,KfinoIod^ iUiM"rftJkApiJ Moscow Daily News, edini an-^o verjeli in poveličali, toJe P08^" dav®k gleiki dnevnik v Rusiji, "so nam odkritja in dobre nove ide- b??A1tvo\ ter drastičen ded- izroiiH gvo domi. Da„ ^ ►fiiovražijo. ščinski davek Dohodke od te- Zgovornost za posestvo, ga daVka naj bi vlada rsbils » oWeko jn žlvetne potrebščine. fc-ki Tribune z očitnim jj«Ž® tt^ ^ ^u^u'^Z • dSVfUjebna SirW ^«dstTše tl C shrsrrfb ^ [ ilii'0 davk- W in pričels se je prsvcsta revo- inoresPi!^ %tdSa ¿rilm t™ ^ vlada ^ ,ucijs med mladimi postopsči in je sUr ^ "C MflCfir,a H^' hudodelci. "Sprvega je »lo tež- . V . lmlW°n»nev ln muitimiiijonar-j ko,, pilSeU fedo tov in Anfilofo- »o, »kinjo jedov. "Marsikomu izmed nas je šel stari 'huligsnizem' težko iz kosti, ampak smo morali za vsak prestopek odgovsrjatl ko-London, 20. dec. — IzLhase vllektivl. Sprevideli smo, da ne J"?, deset otrok, brata in jei «"Jo na skrbi, skupaj 14 JJ edini, ki služi in nje-, Tihi.ilLnakl vladar «"luiek znaša tri dolArje TlbeUl,,lkl v1adar ^jj^lS na teden. 8 tem1 * ^iTmk TibetujeprUU veat, da je veliki I moremo krasti, ko nsmzaupa-ifao. In V.fko lama (duhoven), ki Je bil obe- jo; da ne moremo oropati na*ih 1,1 kresova družin, u « nefn v^ar TibeU, umrl v sU- sodrugov, qas samih. J*! T<> rna dl1 iS rosti 60 let. Drug» vest se glssi, 'Tri leta kolektivnegs življ, udnJ(;aP bidTX£ ^ d» J« 6 vladar najbrž zastrup- njs je opravilo svoje deJo Spre- «Uo to^dovTti1mLSk". Tibet Je menda še edin. de- menili smo m- doce^ ^ hI da ^ JS na svetu, kjer vlsds budi- šnjegs ^«s je le msU, • ^ ^Idriii' «tično duhovništvo z absolutno ostalo v nas. Naš dom je dom ^V-v ITŽ • striktni ^ ki kron^no ne-1 jj ££ ¿^^Sol klub. Iz svoje srede smo MU kri6« » Pomoč ter I čim "malo" potlp-1 mot' ¿^^Inost ali druga taka tudi sod rugs Mordžsnovs za po možnegs učiteljs. Vzeli smo si Washington.—Radi skrahlra-nja vladnega uposlevalnaga programa se je poslednje Čaae med unijami naglo pričelo kristalizirati mnenje, da je treba snüat splošni delovnik na 80 ur v tednu. Brez tega, pravijo unijsk voditelji, ne bo prišlo do večje zaposlenosti. 40-urni delovni teden, kl je priznan skoraj v vseh pravilnikih, je predolg. Prva unUa, ki je šla s to zahtevo ponovno pred NRA, je ple-teninarska. Zahteva modifikacijo pravilnika s 40 na 30 ur v tednu in svišanje plač. Njen tajnik William Smith je prad NBA odsekom sa tekstilno Industrijo argumentiral te dni, da e vzrok za poslabšanje rasmer nogsvičarski branšl predolg dalovnik in v splošnem pa preña j h ns nakupna sila, prenizke I nesde. Sedanjim zahtevam trga, ki linašajo letno SO milijonov pa uv nogavic v zadnjih štirih letih. bi lahko zadostili, U bi bil tipeljan le eden delovnik po 40 ur v tednu; aodanjt pravilnik dovoljuje dva šlhta aH skupno 80 ur na teden. Poudarjal je tudi potrebo po zvišanju mezdo sorazmerno znižanjem delovnika. V mnogih tovarnah, kar velja na splošno u vse industrije, niso ekordnl delavci dobUi nobenega svitanja ob skrajšanju delovnika. Na drugi strani pa pokazuje statistika, da se je produkcija zvišala. Ob krajšem delovniku producirá delavec več kakor je prej, kljub temu pa ne zaalušl več oziroma manj. "Prej ali slej se bo treba pečati s tem problemom," je pou» darjal Smith, "in čim prej to etorimo, toliko bolje bo sa deželo." Glavni odbor United Textile Workers unije, katere del je tudi nogavičarska federacija, pa je na zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri poziva eksekutivo Ameriške delsvske federacije, naj skliče isredno konvencijo, da pod vzame korake za uvedbo 80-urnega delovnika v vseh Indu-strljsh. Če treba, naj federacija pozove delavstvo na generalno stavko. ' Gotovo je tudi, da bo to vpra-Aanje prišlo pred kongres, kjer bo storjen poskus, ds vlada zniža delovnik na 80 ur v tednu. 1'n dlogs uključuje tudi tista Industrije, ki Imajo |e pravilnike. Predložens bo v obeh zbornicah. Šiksiks Niš zsiisls sm-z* rudarjem v IsM Naradlla J. lsj.mii u radarja v dvrh okrajih Rooseveltovi šefi v obupnem boju s korupcijo Valovi pritožb proti graftu v lokalnih demokratakih upravah "new deala" t vaeh strani. Cikalki Škandal ni osamljen. Mnogo grafUrjev je še zletelo, Roosevel-to?a administracija ae boji kongreanih preiskav, zato duši škandale J Evikcija ieatke ii vaija $ aaiuvkaal Cblrsgo. — CiksAki regionalni delavski odW NKA Je ugodil zahtevi premogovnih baronov v okrajema Vanderburg in War-rick v Indiani, da plačujejo nižjo mezdo rudarjem kakor pa Je določena za Indiano v premogovnem pravilniku. Odbor Je dovolil operatorjem, da zniftajo mezde za delo pod sem I jo ns tiri najetja?« dru- za avojo nalog«, da likvidiramo MJ) jfj f|j||^ foy9f M NJ0 vse brezdomce v mestu Frunze | ^ priv„n|k doioČM „^o ** 'Hen ji zadostuje. Mi i*vni promet na Grškem. Za-druga bitja, ki so stavkalo Je 7000 nameščencev, Hr"*na in zadovoljna. Na| kl zahtevajo zvišanje plače ^ W*espi zimo v svo- ÍCV^ ^ Prito*uJo| Aretacije sUvkarjev ÏToveî W-1 Stratford, Conn. - Polki j. J/ Pfcokr.r. SUvka na Grškem Atene, 20. dec.—SUvka Po^-jprid tremi leti Hudo^ l»J»-| '£¿1]'^ Vlndlani na $4.87 In pol ¿enU dnevno za delo v rovih In $4.20 za zunanje delo. To apr«*memlio pa mora odobriti predaednik Rfioarvelt. ^dovoljna z najskrom- nih in telegrafskih nsmeščencev | „topa^i. dsnes grsditelji nove 7^fenco. Osemnajst do-| J« paralizirala poštni in hrw-1 Ru((jj«.. . . Iknnbe as Kubi Hsvsns. 20. dec. - V zadnji noči Je eksplodiralo enajst bomb v Havsnl In pet oseb je bilo ranjenih. Opozkljs proti vladi, k koncentrira v organizaciji naznanila, da v«ako več je takih bi- .................... r — »oni v«»w a ' ^Jjf^imSbfê M dsisvcev izmed 11« J , wsn«».-. --- » ko v laia, iš. k, M zastav kali v tukajšnji to- ^JJ ^ toliko či-a ÍIhu r0" • vami aa MaLa Arotlranl SO bili,_„«Kl^dnik , mi v»"»l za letala. Afetlranl so '"11, nrovisiiri^ni pred^nik h' za Ukšno skrom- na obtožbo kaljenja miru. ker so ^ » M#rtin ^ ^pi. i zmerjati in napadali «Uvkokazc. Kamua Hiavka Izdelovalce« pre«tlr Reading. Pa.—Vsi delavci pri Huperi^-Suprem«- Pretzel kom panlji so zastavkall, ker je družil« ignorirala unljsko jiogodbo In znižala mezde za deaet odstotkov, , . Mati z dvoma otrokoma je bra aiia stanovanje, dokler je niso Isgnali s bombo Chicago.—-Zadnji torek ae je pripetilo, da je poklicana polici ja izgnala mater z dvema majhnima otrokoma s bombo solzav-ko Is njenega stanovanja na sa-htevo lastnika hiše, ko ienska ni mogla plačati stanarine. Sen-ska se piše Margaret Bettls In stanovanjska hiša ima'naslov 900 Dakln st ženski je tyk> odpovedano stanovanje, ko se je ladolšlls $84 za sUnarlno, toda šenska je zaprla vrsta ln sagro-sila gospodarju s revolverjem, če jo bo hotel s silo vreči ns piano, ko nima kam Iti. Nato js lastnik posvsl policijo, ki js ionsko omamila s bombo, nsksr so Jo Izgnsll. Boj mod vlado la železni-■ ftiMbo Klektrlflkaclja uatavljena, ker draiba ae mara plačevati PWA mesd. Zapleteno js volje vladno pošalilo Washington, D. C, - Vse dalo zveni z elektrifikacijo proge Pennsylvania želesnice msd New Yorkom In Washlngtonom Js v zastoju, ker Je prišlo med družbo in Public Works administracijo, ki Ima financirati elektrifikacijo, do večjega spora rsdi mesd. Zs to dsio je PWA odobrila poaojllo v znesku 86 milijonov po nizkih obrestih. Pri elektrifikaciji bi dobilo delo 86,000 de-svcev, kar Js nspotllo vlado, da Js prlprsv|Jsns dstl posojilo, ln-sistirs ps, da pri tem delu veljs PWA lestvice, kl določs ss navadne delavce AOc na uro, ta napol lsučsne 76c In zs Izučene $1.20. Druftba pa te lestvice ne mara plačevati, kar je precej vlijs ka-tor so plače na šelesnicah. Da se temu Izogne, Js sklenlls oddati vse elektrlflkacijako delo kon-raktorjem — "farming out", kot pravijo železničarji temu. Kontraktorji bi lahko plačevali kolikor bi hoteli, Je mislila družbe. PWA pa inslstira, da ss morajo tudi kontraktorji držati njo. ne lestvice, drugače na bo nič s posojilom. Drugs alternativa Je, da druži« napravi vse dslo sama, to Je v svojih delavitlSah In s svojimi delavci. Glede mezd se i ms le pogoditi s delavci, to je priznati železničarske unije in podpisati kolektivno pogodbo. Družim se pa tudi temu upira In rajši vidi 86,000 delavcev brez dela kakor pa da Jih zapoali ob primerni plači. Mladi laaell obtožen goljufije Chicago. — Samuel Insui) ml., sin ulježnega magnate, Je bil te dni po veleporoti v Crown Poln-tu, Ind., obtožen goljufije v sveži s propadlo Midland UitjJitiee družbo, kl Je pod vodstvom In-sullove družine kontrolirale e-lektrame In plinarne po vsem arednjem upadu. Obtainica v tem slučaju se tiče Northern Indiana Public Service Co.. katero *t> Inaulll kontrolirali In molzll. ft penija ae erače » reakcijo Madrid, 20. «W—Predsednik vlade Iverrous je včeraj ebIJuMI klerlkaieem, da poekrfii, da bodo zakoni proti kaMIàki hierarhiji v Apanijl modificirani. (hicagtt, 20. dec. — Henry G. Zander Jr., bivši predsednik Chicago Real Estate boarda, je bil včeraj imenovan sa stalnega direktorja illtnolske H O L C (Home Owners' Loan Corporation) na mesto W. G. Donneja, kl je moral odatopitl zadnji pon-deljek saradi obtoib korupcije. Zander obljubujo "temeljito oči-ščenje" v uradu llllnolske HO-IC. Vsa oddana poaojlla na hiše malih posestnikov bodo preiskali in obetajo ae sodnijska postopanja proti vsem prestopkom sakons. Washington. D, C, 20. dec.— Rooseveltovi šefi rasnih epsrs-tov, kl so bili sgrsjeni na programu "new deals1', Imajo polne roko dela s zatiranjem korupcije, ki se je pojsvlls v premnogih toksinih organizacijah ss okrevsnje Amerike. eikaškl škandal, kl Je libruh-nil ssdnje dni, ko je prišlo ns dsn, ds uprsvs illinoiske HOLC Izkorišča to fodsrslno posojilno korporseljo ss okrepitev loksl-nega političnega vpliva ter o-sebno finančno posojilno okori-ščevanje nastavljenih uradnikov, ni edini slučaj, Prltošbe o graftu prihsjsjo s vseh strsni dežele Pn mnogo odgovornih u-radnikov ja is bilo odslovljenlh, proti drugim, ksterfh Je veHks armada, ps tečejo tajne prei-sksve. John Fshey, predsednik Horns Losn korporseljo, Je ie izročil justičnemu depsrtmentu cel kup msterisls zs krlminslae pošto-psnje v mnogih slučsjlh. Pritožbe, ds mnogi lokslnl upravitelji — navadno povsod lokalni demokratski bossje — izrablja-jo zaupnost federalne vlade In se privatno okoriščajo s vladnim denarjem, so številne. Rooseveltova administracija mrzlično deluje, da sama pomete s korumpiranci prodno se pojavijo kongresne preiskave, ki niso nobeni vladi prijetne. Brez malega vsi šefi imajo o-prsvitl s takimi pritožbami. Tajnik notranjih ssdev lekes je še odslovil več inženirjev, ko Je dobil dokase, da graftajo na račun vlade; sakladnl tajnik je tudi prejel oelo vrsto pritožb. Mnogo pri toil) ja tudi glede oddajaja Javni del In financiranja državnih ter lokalnih Javnih del. Na primer is Wisconsins Je prišla pritožba, da uradniki, ki nastavljajo brezposelne delavce na račun federalne vlade, so naj-prej poskrbeli, da so u poslanci pospravili ali prenovili njihova privatna poslopja seveda na račun federal nege fonda. Druga pritožba Je ia Toleda, O., da tamkaj delsvci v tovarnah. ki so plačani pr) 80 centov in manj na uro, opuščajo dela In uradniki, kl nastavljajo brezposelne na račun federalne vlade, eo Jih najeli pri Javnih delih, kjer znaša minimalna mezda 50 centov na uro ClkaSkl aldermen ebelreül poll-es ja Chicago. — Mathlas Hauler, akterman 48 werde, je zadnji torek at rel Ja j na policaja Johna A hear na pred svojim tevernom, 848 W North eve., In ga težko ranil Ranjen Je bil tudi iertfski d«'putl Fr. Wright, ki Je po no-sreči proetregel kroglo, katero jo policaj Izstrelil proti HaulerJu. Ahearn Je Ml teleenl strsinik pokojnegs župana Cermaka. Al-dermen je bil takoj aretiran In obtnien poekušanegs umora, po-llcljekl šef je pa ukazal zapreti njeirov tevern Kaj jo povzročilo streljanje, še nI jasno. Najbrž so bili pijani In so se sprli. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT tflasim) ik lattwiwa uotbmb BABOONS «I Mi fOOrOBMS »i M Z4rO«M dfta«« (Uvo cw. M«.! IB KM*4o M H Ml be*. H^O «• »*» toU »IM m Mrt Wu; M ta cta«» "¡TUlrt^ rstOTt for t* U.Krf SUi« <•»«*« CbiM«*) ••<» c*»*4* f " CkiMCO «4 Clw> ri« »w M«, ««^o m>UM It * A4*«rtk(i>« will not hm rtu MàêUn im Uf !■• • PItOHVETA nim! i*. cm»»». mc m 8kb of tms fkdmutep r Glasovi iz naéilbiri Zanimive iz namili krajev 1 Poročilo in zahvala Waukegsn, HU-Nikdar ai nisem mislila, da se bom sedaj, po 23 letih članske dobe v društvu št. 119 SNPJ, prvič oglasila v Prosvetl. Razmere in okolščine mnoge prisilijo v to, in tako so Micke. Seveda tudi ■■M ■ dasi mi piaaitfa Kontrast dveh farmartkik konvencij . Na eni so farmarji odobrili vse Rooseveltov program, na drogi so ga pa ožigosali Chicago. — Konvencija Farm Bureau federacije, ki ae je vršila te dni v Chicagu, in konvencija Farmarskega narodnega komiteja, ki se je vršila pred enim! Nikdar nc mesecem tudi v tem mestu, sta biH kakor dva svetova. Kontrast med dvema krilima enes» sloja ne more biti večji. Farm Bureau federacija, naj- tudi mena, težko izpod rok, posebno v tej moji bolezni, ki se me drži že tri leta. Pred tremi leti sem ae namreč morala podvreči težki operaciji, v kateri sem imela malp upanja, da bi ostala še pri Življenju, posebno ker mi je umrl isti Čas edini brat. Vseeno mi je bila narava toliko naklonjena, da sem se v nekaj dneh po operaciji vrnila k svojim domačim, ali trdnega zdravja pa nisem mogla pričakati.Namesto, da bi pričakala zaželjenega mi zdravja, se me je prošlega aprila lotila druga bolezen. Zdravniki me sicer tolažijo, da bom okrevala, ali vzelo bo dolgo časa. Ko sem mnogokrat premišljevala, kako kruta je narava z menoj, se mi je pa še usiljevala miael, da sem popolnoma pozabljena tudi od društvenih članic in prijateljic.' bi mislila, da se bom ob teh mislih varala. To pa sem spoznala na večer dne 2. decembra 1983, ko me je obiskalo veliko društvenih članic, prijatelji« in sorodnic, vse z name- sko. Tu bo torej za Ljubence fn Štajerce, t* Kranjce it» Slovence bo pa preskrbljena ošta-rija pri "iblanskem Figoveu," kjer vam bodo na vašo željo postregle z vsem prave kranjske naše" ame- rikanske bare ne bo manjkalo, ker brez te je nemogoče ostreči Na ta način mislimo ostreči vsem ter zadovoljiti tudi najbolj sitne in firbčne. Mnoge druge posebnosti te zabave bodo različni šaljivi prizori na odru, skupno petje občinstva itd. Tudi ljubenski Miklavž (tisti, ki ženske s sabljo kroti) nam je obljubil, da nas ta večer poseti. Ako bi vas v soboto pot slučajno zanesla mimo S. S. Turn dvorane in bi duhali prijeten duh okusnih jedil, nikar ne mislite, da se tam pripravljajo za trpi Nesi ohcet Bfledčank. Vabeč in zape-Uiv vonj bo prihajal iz kuhinje, £ ünoTzp^bú j ata d¡- ujegovega avta in jih primerjal /nakom na ženinem telesu. Vse se je do pičicš ujemalo. Sed4j se nahaja v zaporu in premišljuje svoje nečloveško dejanje. Kakor sem slišal >e hrvatske na-i rodnosti, ker pač seveda nič ne pomeni, naj bo te ali one narodnosti. Take zverine v človeški podobi se menda dobe pri vseh narodnostih. Pri tem največ njegova žena in pa otroci. eerečna žena je stara okrog 40 let Z uposlevanjem delavcev pri javnih delih gre počasi. Tudi v tovarnah se obrat počasi obnavlja. Brezposelnih je menda vedno več. Vlada bo potrošila mili jarde, največ teh se bo prijelo bogatinov, brezposelni pa dobijo po $1.25 na teden za dve osebi. Tako delavce žive pečejo na rai-nju. Kdaj se bo delavec zavedel svoje dolžnosti? Sedaj ima na široko odprta vrata, pa- noče izpregledati in se osvoboditi. Naročajte se na delavske Časopise kakor sta Prosveta in Prole- iakal zapisnikarja po Pogledi I si = večja organizacija konservativnih in imovitlh farmarjev v Ameriki, je izpovedala popolno zaupanje v program sedanje vlade. Poljedelskemu tajniku Wal-laceju so burno ploskali, ko je rekel, da se morsjo izseliti farmarji s 40 milijonov akrov sveta ; prav tako so pritrjevali tudi bivšemu administratorju poljedelskega programa Peeku, ko je farmarje urgiral, da je treba ob- nom, da mi dajo novega upanja k zažel jenem u zdravju. Ni mi mogoče z besedo posedati,, kako sem se počutila, ko so postavile pred mene pralni stroj, katerega sem zelo potrebovala in želela rešiti težkega dela mojo sestro Karollno Kuc-ler in prijateljico Mary Hodnik, ki so se trudile z menoj vsa tri leta. Velikokrat sem slišala prej, da Ije v nesreči spozna, in o tem sem se prepričala sedaj v moji bolezni. Na tem mestu se vam vsem prisrčno zahvaljujem za vse, kar ste storile zame, in še posebno sestrama Jennie Kauč-nik, Karolini Kucler in prijate Ijioi Mary Hodnik. Prepričane bodite, da bom vedela ceniti vašo požrtvovalnost vse žive dni. Ker gre leto 1933 h koncu in nastopi novo leto, vam vsem prijateljicam in društvenim članicam želim veselo hi srečnejše novo leto! Frances Lenaršlč, 119. držati profitni sistem za vsako! ge društvenike in dobre prijate-ceno. In ni nič čudno. Na tej konvenciji so bili sami premožni farmarji, tudi taki farmarji, ki "farmajo farmarje." Med temi so mali bankirji, podeželski podjetniki, politiki in drugi, ki imajo farme za zabavo ali pa kot investicije. Svojemu predsedniku 0*Nea-lu, ki ima vcHko farmo v bližini Muscle Shoalsa, plačajo na leto $10,000 dolarjev poleg potovalnih stroškov, ki so za zadnje leto znašali $2731.42. Sorazmer-no velike plače imajo tudi drugi uradniki te farmarske organizacije. Farmarska konvencija pred enim mesecem je bila popolna antiteza. Na tej konvenciji z okrog 700 delegatov v raztrganih in ponošenih oblekah ni bil noben govornik preradikalen. O Rooseveltu so rekli v resoluciji, da je le hlapec Wall streeta, prav tako kakor sta bila Coolidge In Hoover pred njim. Zahtevali so konec profitnega sistema "z direktno akcijo." V resnict~dvs fsrmarska svetova. Enemu se še prillčno dobro godi tudi v tej krizi, drugi pa ječi pod butaro dolgov in davkov aH pa živi bomo življenje iz dneva v dan ns nsjem-ninskih farmah, ki so bile nekoč njegove. Nad konvencijo Farm Bureau federacije nI niti ležala mora škandala v zvezi z loblzmom v prid raznih trustov, ksterlm je federacije prodajala svojo wash-ingtonako lobljo, kakor je odkrila senatna preiskava. Samo od elektrarakega trusta je prejela $91,000 in $90,000 od asfaltnega trusta. Konvenciji Je bilo le poročano, da sta bila bivši tajnik Winder in Informacijski direktor (glavni lobist) Kib-ler odšlovljona. ker sta prejemala "komišen za komercionalne vzgojne kampanje." kjer se bo kuhalo, peklo in cvrlo za udeležence naše zabave. Vstopnina bo izredno nizka— samo 25 centov. Vabimo vas še enkrat, da se udeležite našega zabavnega večera ter se z nami poveselite. Na veselo svidenje dne 23. dec. zvečer v S. S. Turn dvorani! Društvo "Bled" «t. 19 JPZS. Zastopniki levičamke unije vrženi s zaslišanja Washington. — Prvič se Je Društvo "Bled" št. 19 JPZS Milwaukee, Wis.—Naj izrazi mo iskrena voščila k božiču in novemu letu. Želimo vsem ka* najbolj vesele praznike in pa srečtto in uspešno novo leto. Te nesrečne In dolgočasne depresije se je itak že vsakdo naveličal, zato mislimo, da se ne bomo nikomur zamerili, ako mu želimo nekoliko spremembe. Iz srca pa Želimo, da bi to naše vabilo ne ostalo samo pobožna želja, ampak da nam v prihodnjem letu zašije lepše solnce—solnce boljših in zadovoljnejših dni. Ker vemo, da se radi poveselite slasti v teh kislih dneh, vas uljudno vabimo na zabavo društva "Bled" št. 19 JPZS, katera se bo vršila v soboto, 23. dec., v S. S. Turn dvorani (zgornja dvorana). Začetek bo ob osmi uri zvečer, konec pa ne vemo Na Bledovih priredbah or veste, zmiraj zabavno tkočasno, zato je res težko roči kdaj bo .konec. Zabava bo v obliki takozvane "Hard time»party" in "Old Ume dance." Cira slabše se oblečete za to zabaven tem boljše. Zato pa le pobrskajte po "etiku" in starih kufrih in poiščite si najbolj sta-j roraodno obleko, ker tistemu, ki Ito ttajalabše oblečen, bo prisoje-' ns feps nagrada. Otdba bo to pot izvrstna^ I lern and hia Pioneers (Henry je član društva) bodo avlrall, da bo poskočil vsak. še tisti, kate- un «vet kdaj. ] je, ltnkr in ktatl Razne novice in priporočila Sharoa, Pa.—V zadnjem mojem dopisu sem poročal, da tukaj ni posebnih novic, pa se tu in tam vendar kaj novega pripeti. Pred par tedni je na bližnjem Farrellnu Trust banka zaprla vrata za "nedoločen" čas. Slišal sem, da je neki bankir po-neveril $66,000 ljudskega denarja. Sedaj lepo počivata obe banki, Trust in Peoples banka, vsaka na eni strani ceste. Če je kateri naših rojakov prizadet, mi ni znana Pred par tedni so se vozili štirje Slovaki po naselbini Wheatland, vsi štirje "v rožcah," najbolj pa voznik. Ko je eden izmed njih u videl, da jim preti nevarnost, ker ni šofer več videl ceste, je skočil iz drvečega avta in se na mestu ubil. Šofer se nahaja v zaporu, ostala dva,.pa se zdravita doma. Pijanci niso za avtomobile, oziroma avtomobili niso za pijance. Par dni za tem so se na Farrellnu vršile razne božične veselice. Tako je prišel na eno teh veselic tudi neki farmar brez žene. To se nji ni dopadlo, posebno zato, ker je sumila, da se njen mož precej dobro razume z neko drugo žensko. Zato se je odpravila kar peš na veselico Ko se je vračala sama po cest? domov, je njen mož stopil v avto in jo ubral za njo. Cim jo je dohitel, je zapodil avto naravnost v njo, jo seveda podrl na tla in šel z avtom čez njo. Pr: tem ji je zlomil roko, več rebei in tako težko ranjeno ženo pustil na cesti ter zdirjal naprej. K sreči jo je našel neki drugi farmar, ki jo je v svojem avtu peljal v bolnišnico. Njen mož si je mislil ves srečen, da je žena mrtva in krivdo ho pa zvrnil na tuje avtomobiliste. Stvar pa se je zasukala drugače. Naslednjega dne ga je prijela roka pravice. Zmerili so obroče lavstvo, naj se bori za svoje pravice. . Vsa čast gre onim, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Rojakom priporočam, naj sežejo po Ameriškem družinskem koledarju, ki vsebuje razne poduči j i ve povesti in informativne članke, ki so vsakemu zavedne mu delavcu potrebni. V kratkem spet obiščem rojake v Penn-sylvaniji. Želim, da bi v vsako slovensko hišo zahajala Prosveta fn Proletarec, ki nudita obilo duševne hrane. Večkrat se ču dim, kako to, da je toliko ljudi brez take duševne hrane, ki je neobhodno potrebna slehernemu delavcu. , H koncu želim vsem gl. odbor nikom SNPJ in vsem čitateljem vesele praznike in srečnejše novo leto! Prosveti želim obilo uspeha, rojakom v Penni pa se obenem priporočam za prihodnje leto, da bi mi Sli na roko, ko jih obiščem! Anton Zidaniek. Z letne seje društva it. 8 Se. Chicago, HI.—Kakor vsa ko leto, smo imeli kljub mrzlemu vremenu dobro udeležbo tudi na letošnji letni seji. Približno ena četrtina celokupnega števila članov je bila prisotna. Osvojili smo veliko dobrih sklepov. Vse je ostalo po starem, razen ene točke. Neki član se je pritožil, da se glasno ne govori. Predsednik je bil zadosti glasen, samo to je dobro, da nimamo petrolej v prostorih, kjer obdr-Žujemo seje, ker drugače bi zborovali v temi. Izvolili smo povečini stare odbornike, razen zapisnikarja in blagajnika, katera ata odklonila nominacijo. V nadzornem odboru sta ostala dva stara in dodali smo enega mladega. Vratarja nismo volili, ker je bil predsednik mnenja, da to saržico ne bi hotel nobeden navzočih sprejeti. Rekel je, da bo že on "prišrau fal" po enega na vsaki seji, ds bo vršil to delo. Volitve odbora so bile sijajne. Vse je šlo gladko kot ajdovi Žganci. Ena točka je bila dodana k dnevnemu redu. Prej smo se vzdlgali v čast novoizvoljenim odbornikom, pa smo dobili "order," da tega ni treba. Ker je bila nominirana zapisnikarica in so vsi ostali nominanti odklonili, je predsednik še nadalje ^ M v «mm "'»"'t . ' zgodilo, da Je bil kdo vržen z rs k mi protln. Pa ne samo zaslišanja o pravilniku kakšne i IIcn|ry, tudi Frank Bevšek pra-industrijc. Ta "čast" je dole- vi, da bo v gostilni "Na ledenici" tela zastopnike levičarske krz- pokazal kako znajo LJubencI rabiti "štrumente" ter aadovoljitl narske unije, ker so protestirali proti predloženemu pravilniku, ki določa 40 ur delovni teden in minimalno mezdo 40c na uro. Oni ao zahtevali 30-urnik In tedensko plačo od $40 do $72. In ker ae na ukaz pomožnega admlai-tratorja nlao hoteli od-1 Omenili smo gostilno na "Le-•♦ršnltLJIh je polletja vrgla lz|denlcl," kjer vam bodo stregle m. brhke kelnarce prav po ljuben- plestffeljne udeležence. Ne ve-mo še natanko, koga si bo 1'ram izbrsl za avoje «omual-pa, da bo muzika in 100 procentov Iju- Paaamerttka konferenca v Montevideo. Na sredi je Cordell liell, ameriški državni tajarik. Id sal apa Zdražeae država dvorani, je "friaaro" in rekel, da ima pravico vprašati, če kateri sprejme. Ko je bil izvoljen nadzorni odbor, smo dobili "order/' de vsi vstanemo. Podpredsednik je dobil cel koš pohval Rekel je, da zdaj bo delal še bolj za društvo, samo da dobi kakšno pohvalo. Predaednik mu je obljubil, da bo še nadalje dobil pohvale, samo če bo "good boy." Vsi so obljubili, da bodo delali za društvo. Üpati je, da ostar nejo mož beseda. Spomladi bomo obhajali 30-letnico društva "Delavec" št. 8 SNPJ. Za jubilej je ie vse dobro pripravljeno. Dobro bi bilo, da odpremo kampanjo za nove člane, ker rävnt* seda j je prilika, ko se vrača "proaperitete" v našo kolonijo, da agitiramo ve člane. «-< Vesele praznike vsem članom SNPJ in čitateljem Prosvete! max ifiaroit. DBCBn». blmiko N prtu,,, •■o saao plene kan kentukijske ÄV* « turneje, Je zadnje da«. .(la je razvoj ¿lovátv» uT ko «merjen, d« ,e bod„ stvene rečal vsa člov de o farmarakt stavki Willard, Wla.—Vsem je __ znano, da sih6 imeli farmarski štrajk. Na štrgjk smo šli, da izvojujemo višje ceno za naše prideTRe, katere so padle na ničlo. S štrajkom ntomo ničesar dosegli. Ce pa se bi vsi fanharji tako trdno držali na stavki kot smo se na Vffflarflu, potem bi bilo drugače in ne bi bilo treba governerjem hodit k Roofceveltu zaradi boljših cen. Zgodilo bi se obratno; prišli bi farmarje prosit, da dajo svoje produkte po pravičnih cenah. Ako bi bfli Jenkiji tako trdni kot smo bili mi, bi bila zmaga na naši strlni, na strttof farmarjev. Tukaj nas je okrog 15 slovenskih farmarjev, ki čutimo socialistično. Nam ni bilo nikdar predaleč, da smo šli poslušat govornike, kateri pa niso nikdar spregovoril! besedice o socializmu. Nikda? niso povedali farmarjem koga naj volijo. Ti govorniki ali ne vedo ali pa nočejo vedeti, da edino socializem nas bo potegnil te sedanje mizerije. Toda tega naši organizatorji ne vedo, ali pa nočejo vedeti. Zakaj pa «mo se na Wfllardu tako dobro držali pri naših zahtevah? Lahko rečem, da zato, ker je polovica socialistov, ki razumejo stvar in skušajo tudi druge pridobiti na pravo pot spoznanja. Na WillardU ae vedno dobro izkažemo. Socialistični kandidat za predsednika lani je dobil 85 glasOv. Ce bi po vsej Amerik! tako voHli, bi sedaj kapitalisti morali lepše postopati t delavci fn farmarji. Apeliram na čHatatje in naročnike ProsVete, da ae potrudi jo, da bo Prosveta spet pričela izhajati šestkrat na teden, da bomo prejemali vsak teden še več koristnega materiala v obliki dobrega čtfva! Joe Ulesleh. lastujel št. 23 1 Izjava kluba it. It Bridgeport, O__Ker se od ne. ke strani predbaciva* da je soc. klub št. 11 kriv, da ni bila ponovno izvoljena stara oskrbnica za društveno dvorano, zato je klub na svoji letni seji dne 17. dec. sklenil, da protestira proti takim neosnovanim govoricam. Dvorana ni last kluba, pač pa jo ta društvi št 18 SNPJ in KSftJ. Klub Ie obdrŽava svoje seje v dotični dvorani, za kar plača najemnino. Na seji odbora te dvorane, na kateri ao volili oskrbnika, so bili navzoči samo trije člani kluba izmed 14 kastopnlkov. Torej je očividno, da niso oni mogli o stvari odločevati, tudi če bi hoteli. Valed tega se prosijo oni, ki frdijo n*r sprotno, da prenehajo a škodljivimi govoricami, kajti take govorice lahko naredijo apor pri društvu št. 18 SNPJ in vzamejo ugled klubu, a čemer se tudi škoduje naeelbini v splošnem Za klubov odbor: in Peter Kroflič, člana SNPJ. Vabile na letno eejo Akroa. O.—Naznanjam vsem članom in članicam kluba Slovenskega doma, dfc se vrši glavna seja dne 24. decembra v navadnih prostorih ob 2. popoldne. Vabljeni ste vsi člani od blizu in daleč. Udeležite ae, kajti bo zelo važna aeja. Vršile ae bodo volitve klobovih uradnikov za prihodnje leto. Izvo- razvoj človeštva u. «»ebodoiiuo. Plemena strnili v * no samo pleme. Dr. FunkhoJ «Afaj* v<* ogledov, ki 7Z izDMmin? * M*Ujd W izpreminjajo v Mongol« M nezl prehajajo v Kavkažane, g^ ^Induance i„ ^ Dalje pravi dr. Funkhou«, *> se originalni ljudje raufl v južni Aziji in njihovi edini* rektm potomci so danes ie do mačini v Avstraliji. Afriški črn ci se niso rasvili v Afriki ten VWa pripravlja jfti zafceveuljatove Clrt bodo vsf delavci "upadesi1 bodo potrebne godbe v parki] sssfsžšr.^ Washington, D. C., 19. dec-Harry L. Hopkins, federalni pc možni administrator, je velik op timist. Te dni je dejal, da fed< rahli relfef ne bo prenehal, k bodo uposleni vsi brezpoiek delavci. Tedaj bo federalna vh da skrbela, da se bodo uposlei delavci tudi zabavali po kon6 nem detu. Hopkins vidi v pr hodnjih desetih letih veliko v« prostega časa za delavce — i ta čas bo treba porabiti v.pti kih, na pivskih vrtovih in i teatrih poleg raznih športov. In vlada bo pomagala, da bo< v parkih godbe ns pihala, j pivskih vrtovih orkestri in < bodo mesta imela javna gledal šča. Prosit, brst!... Znanoet nadkrilila solntno vr čino Cambridge, Mass. — V tulca šnjem Massschusettskem tehn loškem institutu 10 iznašli eie trično peč, ki lahko proizvaja t ko visoko vročino, ds nadkr vročino na površju solnca, kat ra, kolikor je znano, doseza 6 šle na živce, slaatl ako js ** nevarnost, da ae obdoMenec vendarle utegne ftvlti Iz zagate. T»ko «o ae razvili obtČajl In nasanja zapadnlh pionirjev. v teku navala aa zlatom, ko * v*e drvelo t (Kalifornijo. Je Jnik I.ynch pogostoma "so-f« Na atotine ljudi je bflo ¡**nih med leti 184» In i860. Jsgo linčanj je bilo todi v *"*ani. Ko ae je cfvttm žhr- MJ4 organiziralo, j« lin-začelo pojemati In aedaj * rw'ka prikazen, ki vzbuja F^iio po vaej deželi. ""»gače Je bflo na Jogo. Med JJao vojno In po njej ss je J**nje obširno izvrševalo aa £»vanj« Ku Klux Klana. Po-Zl is prišlo do načela, «la Je J* Itnčstf vsakega črnca, ki j* obdolten napada ali poailje j" l"koftM ženake ali «l»j-'1 iokožca. Ker sa obdol-** daje nilular prilika, da I* la ker priznanje kriv. de je dostikrat izsiljeno pod pretnjami, je nedvomno, da je bilo linčanih mnogo nedolžnih ljudi. Linčanje se dostikrat izvršuje strašno okrutno in odur-no. Ta nečedna navada se je razširila tudi na druge drŽave. Črnci, obdolieni poailjenja ali ubojstva, so bili linčani tudi v državah Indiana, Illinois in Ohio. Tekom 46 let, od 1886 do 1931, je bilo linčanih v Združenih drŽavah 4321 oaeb, od teh 3270 črncev in 1061 belokožcev. Boj proti linčanj u je počel v centralnih državah, kjer so bili sprejeti zakoni, ki določajo kaznovanje linčarjev kot morilcev in odstranitev onih šerifov, ki niso branili svojih ujetnikov proti krdelom linčarjev. Ti pa so redkokdaj kaznovani, kajti težko je dobiti porotnike, ki ne bi z njimi simpatizirali. Vendarle linčanje pojema. V desetletju pred 1. 1910 smo imeli povprečno 91 linčanj na leto, v naslednjem desetletju pa le 62 fn po 31 linčanj na leto v desetletju prod 1930. Od tedaj napi* j jih je bilo še manj. Javno mnenje .dandanes obsoja linčanje kot sramoto za ameriško civilizacijo. In temu je dal Izraz predsednik Roosevelt, ki je v nedavnem govoru ostro obsojal HnČanja v Maryland u. Missou-riju in Californiji in, ne da bi ga imenoval, kritiziral je nepremišljeno izjavo governerja Californie. FLIS. Miiljonje slovenskega h-beralca pred 30 leti Spominska črtica Napisal Frank Petrich Prad dobrim letom sem čital v čikaškem dnevniku "The Daily Times" članke, ki jih je pisal pisatelj knjige "The Paradox of Plenty," Harper Leech, o tehno-kraciji — članke, ki so razkrivali vzroke ameriške brezposelnosti in ljudske mizerije: produkt strojev, ki služijo privatnim interesom v sedanji družbi. Predmet zame sicer ni bil nov, toda toliko zanimivejši, ker je temeljil na statistiki in matematičnih zaključkih sodobnih praktičnih in izkušenih ameriških tehnikov in inženirjev. Radi tega sem smatral, da morajo biti ti članki v očeh povprečnega A-merikanca važni, in ker so bili prosti vsake pege "teoretičnega radikalizma", so morali biti vsled tega ložje razumljivi in dostopni ameriški javnosti, ki je bila že od nekdaj priučena, da je sodila take argumente za enostavno propagando. Argument teh člankov je bil, da vsled dovršene strojne tehnike ameriški delovnik ne bi smel presegati povprečno 6 ur dela na osebo, v nekaterih delih industrije pa celo manj, ker sicer nastane brezposelnost. Pri čitanju teh člankov sem sa nehote poglobil v dobo, ko še ni bilo avtomobila in zrakoplova —80-82 let nazaj — in pri tem sem se domislil na sestanek, ki sem ga imel a pokojnim Alex Tomaitom. To je bilo spomladi leta 1908, kmalu za tem, ko sta Konda in Medica preselila list "Glas Svobode" is Puebla, Colo., v Chicago. Razgovarjala sva ae o možnosti ustanovitve bratske podpor ne zveze ali unije na svobodomiselni podlagi, s tendencami duha ki bi Šel aporedno z novimi družabnimi nazori — z nazori, ki so baš tedaj zažareli in vzplam-teli na vseh krajih sveta ter kazali, da rešitev iz moderne suž-nosti ni več daleč ... Toman, po političnem nagnjenju liberalen nacionalist, pripravljen vedno s krepkim pov-darkom za "vseslovanstvo," to-da zelo pesimističen glede temeljnih sprememb Človeški družbe, je bil strogo proti takim temeljnim idejam, ki nosijo v sebi duha podružabljenja ali kolektivizma, češ, da so vse take teorije zgrajene na pesku in vsled tega utopistične. Da podpre svojo trditev, je pomežiknll z levim očesom in razvil sledeče misli: "Da, upanje na gospodarsko enakopravnost, bratstvo in svobodo bi bilo že aH right, že bi i-meli ljudje v rezervi kakšne nižje vrste pleme kot so sami; nekakšne opičje vrste, ki bi oprav. Ijall težja in umazana dela, kot so jih na pr. opravljali Črnci pred civilno vojno; ali danss niti črnci nočejo opravljati teh del, zato pa enakost, bratstvo in svoboda ne more imeti realne podlage .. ." "Kaj pa stroji? Ali niso stroji tisto, česar iščete v opičjih ljudeh, ki naj bi opravljali ni*je vrste in težja dela, osvobodili človeka tega suženjstva ter mu dali priliko, da ae razvije do najvišje stopnje v kulturi?" aem ga prekinil. ^ "Oh, le ne bodite preveč ponosni na iznajdbe in stroje, saj vendar veste, da jemljejo delavcem kruh; sicer bodo pa kapitalisti obdržali le večje stroje — tiste, ki služijo obratom v temeljnih industrijah, drugI stroji bodo pa morali odpaati, ker ne bodo služili delavcem niti delodajalcem" je pripomnil važno Toman. Pogledal sem Tomanu v oči in v njih sem videl vso zgodovino njegove vere; vere, ki ne mara motenja, ki ne išče in ne sanja o bodočnosti, ampak jemlje reči lillaaiaka taduatiija M ki-žajo izboljšanja I poalenoNt ia skupna vsota ta plačane meode v novembru nižja ko v oktobra Chicago. — <*P) — Na pod-lagi poročila, ki ga je pravkar objavil državni delavski depart-ment, je upoalenoat v Illinoiau v mesecu novembru padla za 2.6%, vsota izplačane mesde pa ia 3.7% v primeri i oktobrom. To kaže, da delodajalci še vedno odpuščajo delavce in znižujejo mesde. V splošnem je bilo opaziti manjši padec izplačane mezde v krajih, kjer so se delavci odločno borili v stavkah. Da tudi baroni premoga kršijo določbe upoalevalnega dogovora, pokazuje dejatvo, da je skupna vaota izplačane mezde porasla samo za 8.6%, dočim se je uposlenost povečala za štiri odstotke. Na premogovnem polju se je uposlenost'povečala, izplačila pa so manjša. Povprečna tedenska mezda rudarja je bila v novembru $18.82. Povprečna tedenska mezda delavcev v vseh industrijah te države je bila v novembru $20.65, padec 25 centov na teden od oktobra. V tovarnah Je bila tedenska plača $18.61 v novembru in $19.10 v oktobru, ženske In dekleta, upoalene v tovarnah, pre-jemajo le $12.63 na teden. Zbornica sprejela dve de-la veki predlogi Vprašanje pokojnine materam, vdovam ter atarlm osebam gre pred višjo zbornico Penne.—. Kakšno vlogo Igra Plnchot? Harrtaburg, Pa.—Nižja zbornica državne legialature Je te dni sprejela dve zakonski predlogi o socialni zakonodaji. Prva dovoljuje penzijo materam-vdovam, druga pa pokojnino atarim osebam, ki so brez sredstev. Prav sa prav sta to le ustav na amendmenta, ki odpirata pot za legaliziranje te socialne za ___________ _ _ _ _ konodaje. Predložila Ju Je ao- kot ao. in n\aU te vere je pre- oialiatlčne poslanka Lllith Wil- teklost. Strmeč mu v oči ne- son iz Readinga in uspela toliko, kaj trenutkov, aem zaključil: da sta bila sprejeta v nišji zbor- "Mr. Toman, vi to izjavljate le nlcl. Sedaj gresta pred senat, bolj s stališča, da sc nič ne iz- kjer Jim bodo reakcionarni po- preminja, in da kar je bilo, tako ostane. Ali ne mislite, da ima ljudstvo pravico proizvajalna sredstva podružabitl in jih dovesti v sklad gospodarske harmonije in družabne sreče?" Toman je zmajal z glavo In odvrnil: "Ne vi niti Jaz ne bomo dočakali tega, tudi če o tem Še toliko sanjamo . . ," "In zakaj ne", sem dostavil, saj so sanjali nekoč tudi o lokomotivi, ki je danes dejstvo, in ravno sedaj preizkušajo zrakoplove. Vse prida ob času ko ljudstvo hoče, dasi prihajajo preobrati počasi in mnogokrat v velikih bolečinah." a • • In po tridesetih letih sa tem razgovorom čltam v čisto zmernem demokratičnem dnevniku tole: "Stari življenski nazori in sta re mišljenske navade nadaljuje jo svojo pot pri ljudeh še dolgo za tem, ko so stare oblike v produkciji in načinu iivljenja izgi siancl najbrž zavili vrat po mnenju Darlingtona Hoopeaa, drugega socialističnega poslanca Readinga. Hopes ae je zadnja Čase vrgel z vso energijo v boj, da prepreči zaključek legialaturnega zasedanja, dokler ne pride na dnevni rad večje število delavskih predlog. Ni pa pričakovati, da bodo delavci dobili poaebnih koristi od tega zasedanja. Ena Hoope-sova predloga, tikajoča ae regu liranja mezdnih izplačil, ja bila že poražena. Predloga Je določala, da mo rajo biti delavci In ualužbenci redno plačani. »lične zakone Ima več driav. Za starogardiste v pennaylvanski zbornici pa J< bila še ta predloga—preradi lcalna. rlh tradicij In nazorov ostajajo med nami Is še kot senes nekdanjih dni; poleg te sence ostaja še eno—dolgovi; živa priča atarega, uun«i i .» .-v.«- ____ skrpucanega In bankrotnega go- nUeVpovršja; '¿Ti ti ostanki sta- »podarstva Za večjo socialno zakonodajo se je iarekel tudi governor Pin-chot v svojem priporočilu zbornicama. Ko je bil Hoopes vprašan, kaj miali o tej governerjevi potezi, je odgovoril, da odpira pot sa potrebno zakonodajo, vprašanje i« j a, če je ta Pincho-tova spreobrnitev iskrena ali le politična poteza. On je mnenja, da se je gover* ner pričel ogrevati za delavsko zakonodajo, ker namerava kandidirati za zveznega senatorja. To domnevo opira na dejstvo, da Plnchot še nI prelomil svojih od-nošajev z <3rundyjem, načelnikom državne Manufacturers asociacije. Grundy je notoričen sovražnik delavstva in Vsakega socialnega napredka. Hoopes pravi, da ima governor najbolj vnete in doslsdne prijatelje med Grundyjevimi poalanci, radi če-aar dvomi v Pinchotovo Iskrenost. Napovodvjojo konflikt ■ad Nlrt lašDF Eastman prepovedal kom-panljtke nnije Vse prlsadete železnice jih morajo opuatitl in delavcSm dati popolno avobOdo do organlza. clje Washington. - železniški ko-ordinator Joaeph B. Eastman Jo poalal vaem pokrajinskih odborom šeleznlšklh družb navodilo, da morajo takoj podvsotl korake za likvldlranje kompahljsklh unij In delavcem dati popolno avobodo do organizacij o v last nih unijah, To jo še drugi Rastmanov nastop proti kompanijskim unl jam, V začetku septembra jo bil obvestil železniško uprava o za devnih točkah železniškega za kona, ki prepoveduje kompanlj-ske unije. Tedaj jo od uprav za htoval, naj mu pošljejo vae in formacijo o njih praksi glede od-nošajev z delavci; odredil jo tudi lastno preiskavo. Ib dobljenih informacij jo dognal, da jo mnogo šolosnlc, ki vzdržujejo kompanijsko ' unije ter Imajo nad njimi kontrolo. De« lavce silijo direktno in Indirekt-no, da morajo biti Člani teh "u* nlj." Nekatere imajo v veljavi Šo tudi "yellow dog" pogodbe. Vsega toga mora biti konec "v najkrajšem času," pravi East-mau v InatrukcIJah šolesnlcsm. Katera železnica no likvidira svoje kompanijsko unijo aH u-nij In ne prekliče "yellow dog" kontraktov ter se na katerikoli način vmo^va v delavsko organizacije ali v to svrho troŠI denar, bo v smislu zakona tirana pred aodišče, pravi Eastman. Ta odlok, vaobujoš analizo praks železniških drušb v zvezi s kompanijskim! unijami In pa sugestije za odpravo Istih, jo svarilo In obvestilo, katerega Eastman smatra sa potrebno; predno podvzame prihodnji ko* rak. ¿eloznte* ga morsjp Informirati do konca toga meseca» kaj nameravajo storiti oziroma, če ao ali bodo odpravilo Jtompa nljske unijo. • . Htavka usnjaraklh delavrev Norwood, Mafs.—Nod aodem-ato uanjarskjh delavciv jo za* atavkalo prl Wlnalow Bros. In ttmith Co. pod vodstvom National Leather Workers Aaa'o. Stay karjl zahtevajo svlianje mezde za 96 odatotkov. Partneratvo med delom In kapitalom ae ne očituje na zaslišanjih o iaduatrljakih pravilni-~ klh _ Haahington. D. C. — (FP) — Opazovalci ekonomske situacijo napovedujejo, da bo v prihodnjih tednih prišlo do oetroga konflikta med Ameriško dolavako federacijo in admlniatracijo Nire glede nekaterih perečih vprašanj, Najbolj pereče vprašanje v tem momentu jo delavaka represen-tacija v odborih, katerim jo bi-lo poverjeno izvajanje Induatrij. akih pravilnikov ter določanje minimalne mezda tako sa nelsur-Jone kot izurjene delavce. V akoro vaeh slučajih, ki ao doalej prišli prod Nlro, je ta odločila proti delavstvu. Do večjega preloma med urad-nikl Ameriške delavske federa-clje ln industrijsko administracijo je prišlo, ko general Johnaon nI hotel imenovati Johna L. Le-wlaa, predaedslka UMWA, sa člana odbora, kateremu je bilo poverjeno Izvajanje pravilnika sa premogovno induatrijo. Too-retlčno bi morale imeti unije In delodajalci enako zaatopatvo pri saailšanjih o induatrljaklh pravilnikih, a to so aktualno ne Izvaja. Povečini ao admlniatrator-Ji kapitaliati ali pa upravitelji atatlatičnlh in drugih agencij, ki slutijo velikim korporaeijam. TI administratorji običajno Iz-šivajo roprosontanto delavstva in ignorirajo proteste in pritožbe proti niaklm mezdam In dolgemu delovniku. Drugi ugovori proti naraščajočemu antldelav* s komu kompleksu NRA se tudi pogosto slišijo. Dozdevno partnerstvo med delom in kapitalom se očituje v stari igri aogiaaja mod kapitalom In vlado proti delavstvu. Mnogi delavski voditelji niso nikdar veliko pričakovali od Johnaona kot načelnika NRA. PusnaJi ao njegov rekord v open-šaparstvu in milltarlsmu. Nje-gova organizacija Ima vaopolno polkovnikov, majorjev In drugih vojsških častnikov Ur kapital i-stov, ki so ss v zadnjih desetih letih srdito borili proti organiziranemu delavstvu. J»,000 osah v aa vernem mtaelau obsojenih zarodi prohlbicije Chicago. — Uradni podatki Čikašklh federalnih oblasti doka. buJoJo, da jo bilo v 14 letih pro-hlbloljo v dlstrlktu severnega II. linoiaa 16,000 oaeb kasnovanlh s zaporom In plačilom kršenja prohibičnega sakona. Skupno zaporna kasen teh "zločincev" je snašala 1600 let In skupns denarna kazen čas dva miUJons dolarjev, V Um času ao zaklenili 6000 pvootorov protipoaUvne trgovine s pijačo in izguba stanarina v Uh zaprtih prostorih sna. ša čas $6,000,000. Sov Je taki atotesi^ dober lo ss Chicago. ttaymond Robi na, ki jo sadnje (mletje drugič obl-akal Rusijo, Ja dejal zadnjo ne. deljo na aejl delegatov Cikaške delavsko foderacia, da Jo sovjetski slsUm zelo dober za ftualjo, tod* V Ameriki na bi obaUl niti 24 ur. Roblns Jo pohvalil aovJoU, k( so danes prvi na a vetu v Uk-ml u mehanično l|najdbe. Rekel jo tudi, da v Rusiji nI bres- Cielnosti, kar Jo milijon dol vod kor jo delavcev. Fordovi delo vrl protest »roja pri vladi Wa*hington — Predaadnlk (Jreen od Amarlške delavaka federacije je U dni prodlošil NRA velik šop prltošb Fordovih delavcev v Kdgvwatar, N. J„ In ChoaUrju, Pa. V Uh pribitbah delavci obtidtuj*jo družbo, da krši dogovor, s katerim jo blls končana zadnja stavka v tovarnah Uh dvah maat. UnlonieU enostavno noč» upoelitl, več po jih jo odalovlle. (MOlevfJsa, kor je «tspfl v saij» Memphls, Tenn. — Centralna delav.ka unija so jo s veliko energijo vrglo v boj a pravice 0 H Ooddo, kt je bil odalov- 1 jen, kor jo stopil In postal predsednik Sovo unijo pralnflklh voznikov. Zadeva jo pfod pokrajinskim vladnim delavskim odborom Oadd jo cMal It let is Mueeeoa Uundr*. "ki nI bila nikdar unljaka In tudi nikdar ao bo," >0 izjavil njen A 32 6 S. STATE ST SMEH V DŽUNGLI PmIovmU Stanko Labt« Vesel sem bil, de tremo tj« preko, čepra* nisem imel nobenih skomin, de bi poetrelU ker «e ds mnogo Nemcev, in si nisem prav nič želel, ds bi postni junak. 8trinjal eem te s Kosko v naziranju, da je vojna, objektivno gledane, strašen komentar h kolektivnemu razumu človeškega rodu; vedel sem, da je vse to bedasto in le kaj) hujšega, obenem pe bi si bil rad ogledal Francijo in vse, kar se Um godi. Slišali smo, da je v Evropi le skoro tri milijone ameriških vojakov. Po vesteh in poročilih, ki sem jih bral v časopisih, sem sklfpal, da bodo sovražnosti najbrže kmalu prenehale. I »nie Burton in Koška sta imela isto slutnjo o bližajočem se koncu kakor jaz. III Potovanje je minilo brez posebnih dogodkov. Na* polk se je vozil na eni izmed treh prevoznih ladij, ki so jih obkrožale brze edini-ce vojne mornarice. Vse je šušljalo le o podmornicah. Oddelek, ki je v njem služil Lonie Burton, je bil na isti ladji kakor jaz. Devet dni je trajal prevoz v Evropo in v tem času sem videl Lonija skoro vsak dan. Mnogo sva se pogovarjala. Skoro popolnoma si je opomogel od "španske", videti je bil zdrav in krepak in nekaj njegovega mladostnega zanosa se mu je vrnilo. Zopet je veroval v Woodrowa Wilsons. Res je, mi je priznal, da le neznaten odstotek smeriškega ljudstva soglaša v polno z Wileo-novlm idealizmom*; ogromno večino pa mekta le vojna mrzlica; samo po sebi je to sicer tragično, vendar brez velikega pomena, kar se tiče uresničenja Wilsonovih velikih sanj. Na to nisem odgovoril ničesar. Tedaj sem bil sicer izgubil že vso vero v ta celotni sestav, ki ga je Lonie nazival Wilsonov idealizem, rad ps sem imel Lonija do neke mere zaradi njegove naivnosti in njegovega idealizma. Včasih se mi je etožilo ob misli, kako bi bilo čudovito, če bi tudi jaz mogel deliti z njim njegovo neomajno vero, toda tedaj mi že ni bilo več mogoče naivno verovati v gole ideale. Kot tujec, ki mora biti neprestano na oprezu in ki skuša spoznati in razumeti Ameriko, sem v minulih letih opazil mnogo preveč stvari, ki se niso skladale s podobo Wilsonove ideje o pravičnosti in z drugimi podobnimi načeli. Toda, kakor že fečeno, sem imel Lonija rad in zanimal me je tudi. Tako mlad je še bil; po starosti sicer eno leto pred menoj, toda v resnici mnogo mlajši, ker mu je duh še blodil nekje v nestvarnosti. Kaj bo z njim? Zadnji dan potovanja sem mu rekel: "No, Lonie, upam, da se boš izkopal iz vsega tega trušča zdrav in nepokavarjen. Upam, da se bova zopet videla ... po vojni namreč, doma v Ameriki." "Tudi jaz upam," je hlastno odgovoril Lonie. "Kaj nameravaš po vojni . . ., potem, ko se bomo vrnili?" To vprašanje me je nekoliko vznemirilo. O tem sem bil komaj kaj premišljal. "O, tega pa še nevem," sem mu odgovoril zavzeto. "Pati?" Lonie se je zasmejal. "Jaz tudi ne vem," je menil. "Morda nam kot bivšim vojakom ne bo pretežko dobiti kakor primerno delo. Verjetno je, da bomo imeli prednosti. Predsednik Wilson se je sam izrazil nekako v tem smislu . . . Najbrže bom krenil v Mllford v Pennaylvanijo, kakor hitro bom odložil vojaško suknjo. Povedal sem ti že, da imam tam mater." Bioküiija, znanost o prehrani in presnovi Beseda "biokemija" je postala v zadnjih letih prav popularna. Prej se je bavil laik. ki je iskal rad medicinskih Čudežev, z "naravnim zdravilstvom", to pa je postalo sedaj prav nemoderno, Izrinila ga je homeopatija, a danes sta iridologija (ugotavljanje bolezni po očeh) in surova hrana na dnevnem redu. A istočasno se je razširil z veliko naglico nauk o biokemiji, ki dosega baje najčudovitejše zdravilne uspehe. Tu se dogajajo stvari, ki jih često opazujemo v življenju: v si-ncl rastočega drevesa uspevajo najčudovitejši zajedalci. Kajti na tem novem nauku ni novo niti ime "biokemija", ker označuje U. Žal. zlorabljena beseda reano znanost, ki je v zadnjih čaaih postala tako pomembna, da je vredno poba v iti ae t njo. ime samo — ki trs u|H>rab-Ijajo že kakšnih SO let jmlog in namoatu stare označbe "fiziološka kemija" — nam pove. da grv za razlakavanje življenjskih pojavov a kemičnimi metodami. Ta znanost obravnava mnogo splošno zanimivih vpraAanj. med katerimi je najponularnejAe še danea vprašanje: česa potrebujemo za amotrno in zadostno prehrano. Koška je bil molčeč in mračen malodane vso vožnje. Prebival je na zgornji palubi v isti sobi z nekim mladičem. Večino časa je čital Rabelaisa v oguljeni knjigi, ki jo je bil, čudno dovolj, izteknil nekje na ladji. ' Medtem pa je bržkone mnogo mislil na Blakelocka, ki je bil v Brestu e svojim delav« skim bataljonom črncev. Prejel je bil sporočilo od njega teden ali dva, preden se nas je lotila "španska" kuga. Rekel mi je, da upa, da ga bo videl v Brestu. IV Ko smo pristali v Brestu, je deževalo. Več dni smo čakali na ladji, kdaj nas bodo prepeljali na kopno. Nobenemu izmed redne vojske ni bilo dovoljeno izkrcati se. Vsi smo tičali v ladijskih prostorih. Nekateri med nami so bili nemirni, nestrpni, med njimi Lonie Burton, da imenujem samo enega. Bilo je sredi septembra in od sam bog ve kod so se pojavile vesti, da bo vojne vsak čas konec, da morda še na kopno ne bomo stopili, marveč nas bodo odpravili naravnost nazaj v Združene države. "Ponorel ne bom zaradi tega, človek božji!" U i. . "K vragu z vojno I" . . . Taki in podobni1 so bili vzkliki, ki sem jih slišal okoli sebe. Častnikom je bilo dovoljeno hoditi na kopno in Koška se je okoristil s tem dovoljenjem, da je poiskal Blakelocka. Našel ga je ter prebil z njim večer. "Kako je z njim?" sem ga vprašal naslednje jutro. g Koška je skomizgnil z rameni ter dejal: "Ne predobro. Ponižan je. Še vedno je le~ podpolkovnik. Skozi Brest vidi prihajati polkovnike in celo brigadirje, ki so bili pred letom dni po činu za njim. Sedaj pa se mora zglašati pri njih, jim poročati ter jih pozdravljati. Onega dne je zadel ob polkovnika, ki ga je še pred nekaj leti poznal kot seržanta . . . Komaj senca je še onega Blakelocka, kakršnega smo poznali v Panami. Lasje so mu osiveli, obraz mu je začel veneti; pogled v očeh mu je votel in iz vsega njegovega zadržanja zveni nekaj kakor: vrag vzemi vse skupaj! ... Nisva mnogo govorila. Komaj toliko, da sem malo pose-del v njegovi sobi, ki je bila v bližini barak njegovega delavskega bataljona, približno miljo odtod, blizu pristanišča. Po vražje mi je bilo neprijetno v njegovi družbi. Strašno pobit je bil videti. Ni sledu več o njegovem prejšnjem humorju . . Povedal mi je, da nas bodo po njegovem mnenju poslali z ladje naravnost na fronto, v rezervne strelske jarke ali kaj podobnega, in sicer v mirneim odseku, morda Meuse-Argonne, kamor so bili nedolgo tega poslali še več drugih oddelkov takoj, ko so se izkrcali. Meni, da se obenem z zavezniki pripravljamo na veliko ofenzivo — za zadnjo najbrže. Prepričan je, da bo vsa komedija kmalu pri kraju, morda še pred koncem leta. Nemčija, pravi, je izčrpana; to ni samo propaganda naših časopisov doma; vojni ujetniki, ki so jih naše čete pred nedavnim zajele, so po večini mladi dečki — otroci, ki se predajo ob prvi ugodni priliki, ki se jim ponudi . . "Ali boste šli še obiskat Blakelocka?" sem ga vprašal. "Ne vem", je odgovoril Koška. "Prosil me je, naj mu sporočim našo bodočo postojanko v fronti, da nas bo prišel 'pregledat', kakor je dejal. Najbrže mu bom res sporočil, naj pride. Doslej še ni videl fronte od blizu." (DslJe prihodnjič.) tesno zvezan z drugim vprašanjem: Iz katerih snovi sestoji rastlinski. živalski in človeški organizem in kako se te snovi spreminjajo v vsakdanjem življenju? Po Uvoisieru (1789) vemo, da je živalska presnova v bistvu počasno zgorevanje s sodelovanjem vdihanega ozračnega kisika. Nsše znanje o presnovi pa je stopilo na gotovo podlago šele tedaj, ko ao naše telesne sestavine, našo hrano in izločine kemično natančno preiskali. Lie-!>ig, Pettenkofer in Voigt so v bistvu izvedli to delo. Po njih vemo, kakšen učinek Imajo ogljikovi hidrati (škrob, moka, sladkor), maščobe in beljakovine na presnova Zaključek In krona tega dela so bila Rubner-jeva raziskovanja, ki so uvedla v nsuk o presnovi poj m zgorll-ne vrednosti (kalorije). Vsako organIčno telo daje pri zgorevanju določeno množino toplote, ki lahko opravi določeno delo. Maščobe in ogljikovi hidrati ae lahko medsebojno zastopajo v razmerju svoje toplotne vrednosti, samo beljakovine imajo izredno mesto taradi avojega dušika. Beljakovina rabi pred vsem kot nadomestilo porabljene telesne substance. Rubner je selo natančno izračunal toplotne vrednosti sa ms-Ačobe, ogljikove hidrate In beljakovine. Na temelj« dolgoletnih Odgovor na to vprašanje je! poskusov smo prav dobro pouče- da so potrebniVplbru'Sn?- ritT ni o izdatnosti različnih živil in o potrebi našega telesa po njih. Toda nobeno znanstveno odkritje ni zaključno. Vsakemu vprašanju, ki ga povoljno rešimo, se priključijo spet nova vprašanja. Vemo pač, koliko maščobe, ogljikovih hidratov in beljakovine potrebuje človek dnevno, a zakaj baš te snovi ? Tu nas vodi raziskovanje v najbolj zamotano vprašanje kemije. Najdalje nam je znana sestava maščob, tudi bistvo ogljikovih hidratov nam je znano v glavnem — nekateri sladkor proizvajamo celo lahko umetno — o kemični napravi beljakovin smo isto tako precej dobro poučeni, ne da bi še dosegli povsem zadovoljivo znanje. Vprašanje o izvoru hranilnih snovi je vodilo do intenzivnega raziskovanja rastlinskega življenja. Vemo, da je rastlina, ki lahko asimilira otračno ogljikovo kislino, vodo in dušik vsebujoče soli pod vplivom sotnčnih žarkov. Rastlina je nazadnje dobaviteljica vseh naših življenjsko važnih snovi. V živalskem telesu se izvrši razčlenitev pod vplivom svojevrstnih snovi, tako svanih ferraen-tov, * Ko je znanost v glavnem videla jasno v vse te probleme, je nastalo vprašanje, da-li bi se ne dalo živalako življenje ohraniti s čim bolj očiščenimi beljakovinami. maščobami in ogljikovimi hidrati. Pri tem se je izkazalo. tel j i, ki ao jih bili dotlej prezrli, ker so hrano ljudje uživali večinoma tako, kakor jo je dajala narava. Toda pri hranitvi s posebno prepariranhni h ran i vi so lahko ugotovili učinek in važnost dotlej neznanih snovi, vitaminov. Natančno proučevanje razčlembe ogljikovih hidratov v telesu je vodilo do sijajnega odkri tja, kako je mogoče vplivati na staro človeško bolezen, sladkor no bolezen. V trebušni slinavki je enov, ki razčlenjuje iz ogljikovih hidratov pri prebavi nastajajoči grozdni sladkor. Pri diabetikih, sladkorno bolnih, manjka te snovi, če mu jo pa vbrizgnemo, se bo tudi pri njem sladkor pravilno razčlenjeval. Odkritje te snovi, inzulina, je že marsikakšnemu človeku rešilo zdravje in življenje. Inzulin izločuje žleza trebušne slinavke ne skozi anatomično vidni odvod v njej, temveč naravnost v obdajajoče jo žilje. Takšno vrsto izločevanja, sekre-cije, imenujemo danes "notranja aekrecija" in raziskovanje tega pojava nam je v zadnjih letih osvetlilo marsikakšno skrivnost v presnovnih procesih. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako širno področje obsega biokemija. Ce pomislimo, da obravnava tudi presnovo v spremenjenih pogojih, n. pr. v različnih podnebjih, bomo razumeli, da more posameznik le s skrajnim naporom vseh sil pregledati to področje. Praktično pa se je ta znanost tako razvila, da obdelujejo različni raziskovalci in laboratoriji samo posamezne njene probleme, v smotreni delitvi dela. » (Po razpravi prof. H. Steudela—k) "POGREBNA" SVEČANOST Chicago, IU. — Končno se je vendar posrečilo odpraviti pro-hibicijo, ki je bilo sredstvo ra-ketirjev in kvarna mladini in odraslim. Ta dogodek bomo praznovali v soboto 28. dec. v Bohemian Beer Gardnu pri A. S polar ju. Glqjte oglas na tej strani. Z za-dušslco za pokojno prohibicijo se prične ob 8., okrog 9. pa bomo imeli slavnostno pojedino. Delikatesa bodo naše domače pripravljene kranjske klobase in ze(je. Pijač bo vse sorte. Po teh ceremonijah in gostiji bo sviral izborni Slovanski orkester do zjutraj. Rojaki in rojakinje v Chicagu in okolici so vljudno vabljeni, da pridejo na to "surprise party". Vstopnina je prosta. Na svidenje. A. Spolar. The Outside of the Stocking Can Carry the Beat Message of All . . • • Brote» PREMOG KOT GNOJILO Prof. dr. Lieske, je pri Raziskovan ju premoga "dognal, da morajo zlasti mlajše vrste n. pr. rjavi premog vsebovati neke raat pospešujoče > bormpne ali slične snovi. V bližini slojišč rjavega premoga se namreč opaža povsod nenavadno bujna vegetacija. Rastline kažejo mnogo večjo sprejemljivost za dušik. Po vsej priliki gre za spolnemu hormonu slične snovi, ki so navzlic vsem pretvorbam rastlinstva, iz katerega je nastal premog, ohranila skozi tisočletja svojo učinkovitost. Rast pospešujoči hormoni so se doslej lahko pridobivali samo iz seči in eks-traktov živalskih žlez. Ce se izkaže, da so ti hormoni in snovi, ki jih je našel Lie^ke v premogu, enake, potem bo znanost že v bližnji bodočnosti v stanu pripravljati žlahtna umetna gnojila izredne učinkovitosti. Šolal je — Dovoli, da ti izrazim globoko sožalje, dragi prijatelj. — Kaj se je pa zgodilo? — Moja žena je kupila nov klobuk in # hoče jutri obiskati tvojo ženo. o Izvor knjižnice Gost: Vi imate pa res krasno knjižnico! — Da, in vse te knjige sem zbral polagoma. — Aha, prvotno so bile izposojene, kaj ne? o Prvi obed pri tašči Tašča: Dragi zet, nikar se ne dajte motiti in jejte, kar vam bolj diši. Tole gosko je pekla naša Francka. — Ne bojte se, gospa, saj imam dober Želodec. e Dober zaslužek — Po dobri kupčiji pride mož domov In pravi ženi: Ženica vrzi v akvarij našim zlatim ribicam še nekaj mravljičjih jajčec, danes hočem videti okrog sebe same vesele obraze. e Dopusta si ni hotel pokvariti Uradnik se vrne od morja zagorel in zdrav, pa prosi svojega predstojnika v njegovo veliko začudenje «e za teden dni doposta. — Kako, saj ste se baš vrnili s 14-dnevnega dopusta? — ^e res, toda oženiti se mislim, gospod šef. — Zakaj ee pa niste oženili med dopustom? — Nisem si ga hotel pokva- Pri slikarju — Gospod profesor, koliko bi računali za portret mojega otroka? — 120. - — 'Koliko bi pa zahtevali za portret mojih dvojčkov? — $40. — Kako to, saj sta vendar polnoma enaka. Taki so moški Vlomilec se splazi pon< stanovanje petične stare n skf» ^ ki ,1 izberejo so narejene ii kov* rastline Is l» sMJ*"" ga finega tobaka ^«JV. pravilno posuran»» ta tobak le kadilcem pr»p^> JJCiM i Ss? ££ Strike. Proces . Stvu rri^* *"* ^ najfinejše £ pas »osti » nad triW ^ Instrumentov ohrani «■k"»* pakiranje v ^ m*». a-"- i n. pr*»oa •s ****** ^