Stev. 292. V Trstu, v petek, 20, oktobra 1916, izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančifka Asiškega Št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljko uredništvu lista. Neirankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. izdaistell In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost«. — Tisk tiskarne .Edinosti« vpisane "druge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave 5iev. 11-57. N&iočnlna znaša: Zi celo leto ....... K 24.— Za pol leta ............... • £a tri mesece.......® za nedeljsko ! i d a J o za celo leto za pol leta................. ** _ fcemm A&B. Po3ame*ne številke .Edinosti* se prodajajo po G. vinarje** zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene koTonj.. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . . . . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7. .... .mm po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst........K 20.— vsaka nada!ina vrsta.......:.....2.— Malf oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti1 — Plaća in toži se v Trstu. Upcava In inseratni oddelek se saftajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega SL 20. — Poštnohranllničai ?ačun št 841.652 MM najnovejših Mđhov. Italijanska bojišča. — V pasubijskem okolišu močni laški napadi odbiti. Na ostali fronti topovski boj. Ruska bojišča. — V Voliniji ruski napadi odbiti. Ob gornjem Stohodu naši vzeli nekaj ruskih jarkov. Uspesna nasa podjetja južno Zborovega. .... Romunska bojišča. — Boji na južni in v zli od ni sedmograški meji se nadaljujejo. Drugje nič posebnega. Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič novega. Ob Crni reki novL boji. Zapadna bojišča. — Nov angleški pre-dorni poizkus ob Sommi preprečen. Večinoma sovražni napadi odbiti; na posameznih krajih sovražni uspehi, premajhni za velike izgube. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. — Kritičen položaj v Atenah. Italijanska boiiife. DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. okt. 1916. italijansko boiišče. — Boji v pssubijskem okolišu so se obnovili s povečano silovitostjo. Po alpincih ojačena li-gurska brigada je napadla naše postojanke severno vrha. Mestoma se Je posrečilo sovražniku, da je vdrl v našo vrhnjo črto. Vrli tirolski cesarski lovci polkov št. 1 in 3 pa so zopet pridobili vse postojanke, zajeli enega bataljonskega poveljnika, deset drugih častnikov in 153 mož ter dve strojni puški. Ponoven laški napad smo zavrnili. Močne sovražne oddelke, ki so se zbirali pred roitskim robom, ie zadržal naš artiljerijski ogenj. Na ostali fronti mestoma topovski ogenj. Naši letalci so obmetali z bombami Salcano in Castagnevizzo. Namestnik načelnika generalnega štaba, ol. Hofer, fml. Stuska boiišča. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. okt. 1916. pasko bojišče. — Princa Leopolda Bsv. Južno Zborovega uspešna podjetja naših predstraz. Pri arkadi Keneralnega polkovnika Tersztyan-srkega so bili odbiti sunki ruskih gardnih oddelkov. Ob gornjem Stohodu smo zasedli nekatere sovražne jarke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Severno Siniavke snio vzeli sovražne 'arke na zapadnem bregu Stohoda, pri Bubnovein pa smo odbili napade ruskih gardnih čet z velikimi izgubami za sovražnika. Prvi generalni kvartirmoister: pl. Ludendorff. Baron Burian v nemškem glavnem stanu. DUNAJ, 19. (Kor.) Minister zunanjih stvari, baron Burian, se je mudil včeraj v nemškem glavnem stanu, kjer se je sestal z državnim kancelarjem pl. Beth-mann-Holhvegom._ Romunska bojišča. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Boji na sedmograški južni in vzhodni meji se nadaljujejo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 19. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veiiki glavni stan, 19. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — V prelazih preko romunske meje se vrše uspešni boji. _ , __ Balkansko bojišče. — Pri Ma-ckensenovi armadni skupini nič posebnih dogodkov. Prvi generalni kvariirmojster: pl. Ludendorff. Albansko - macedon-sko boiiiče, DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Iz Albanije se ne da nič poročati. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-dor.ska fronta: Ob Črni so se razvili novi boji. Prvi generalni kvartirmoister:; pl. Ludendorff. Žekov o Rusih. SOFIJA, 18. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: V svojem dnevnem povelju pravi bolgarski vrhovni poveljnik Žekov ob priliki obletnice vstopa Bolgarske v vojno glede Rusije in Rusov: Ob strani naših zapriseženih sovražnikov se bore armade Rusije, naše takoimenovane osvoboditeljice, proti nam. Poleg tega pa inramo še nepobitne dokaze, da so ruske armade tekmovale z Vlahi v počenjanju grozovitih zločinov proti mirnemu pre-1 bivalstvu. Naj bi ta sramotna, strahovita dejanja odprla oči onim, ki še včeraj niso mogli verjeti v sveji zaslepljenosti, da so Rusi naši nespravljivi sovražniki, kot vsi drugi, in da je bil njihov cilj vedno usiuž-njevanje Bolgarske. Iztrgajmo enkrat za vselej iz svojih gnusa prekipevajočih src vsak sled čuta hvaležnosti za preteklost. — To mesto dnevnega povelja bolgarskega vrhovnega poveljnika je najboljša ilustracija v Rahovem storjenih nezaslišanih grozodejstev.___ Zapadna bojišta. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 19. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Severno Som me včeraj zopet uspešen dan velikih bojev! V težki borbi smo preprečili nov angleški predorni poizkus med Le Sarsom in Mor-valom. Vsi tamošnji napadi od Jutranjega svita do poldneva proti našim žilavo branjenim, v boju moža proti možu vzdržanim ali s protinapadom zopet dobljenim postojankam so se deloma izjalovili že v našem močnem, dobro vojenem ognju. Neznatna angleška pridobitev ozemlia severno Eaucourta L* Abbayeja in Gueude-courta ter francoska v Sailly in na južnem bregu Somme med Biachesom in La Maisonetto pri napadu v večernih urah ne izravnava težkih krvavih na-sprotniških izgub. Prvi generalni kvartirmoister 3 pl. Ludendorff. Angleške izgube. LONDON, 18. (Kor.) Seznama izgub 16. in 17. oktobra vsebujeta imena 356 častnikov (119 padlih) in 6624 mož, oz. 128 častnikov (31 padlih) in 2820 mož. Turška bojišča. CARIGRAD, 18. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Kavkaška fronta. — Na desnem krilu praske. Zajeli smo nekaj sovražni-i KOV. V «_»n5ež«l~ra jtsjctu smo naprej porinili svoje postojanke. Na levem krilu smo odbili sovražne napade s protinapadom, pri čemer smo zajeli nekaj sovražnikov. Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov. __ Sovražna uradna poročila. DUNAJ. 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 18. oktobra. — Zapadna fronta: Jugo-vzhono tržišča Ozerjafny je sovražnik napadel naše jarke, a smo ga odbili. Severno Koritnice se nadaljuje trdovratni in srditi boj. Sovražni protinapad smo odbili. Pri Bolšovcah je sovražnik izvajal srdite protinapade, ki smo jih odbili s svojim ognjem. — Južno Korosmezo in pri Dornivvatri smo odbili vse napade. V Karpatih sneži, mestoma megla. — Do-bruška fronta: Naša artiljerija je sestrelila sovražno povodno letalo, ki je zgorelo. Angleško uradno poročilo. LONDON, 18. (Uradno.) Iz Soluna se javlja: Na strumski fronti je naša artiljerija uspešno obstreljevala vas Baraklitšu-ma, kjer so bile javljene sovražne kretnje. Na dojranski fronti trajno patruljsko delovanje sovražnih oddelkov. MIROVNO VPRAŠANJE V ANGLEŠKI ZBORNICI. ROTTERDAM, 19. (Kor.) »Nieuvve Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona 18. t. m.: V dolnji zbornici je vprašal liberalec Chappel, ali so se vršila posvetovanja z ententniini vladami, da bi se o mirovnih pogojih, ki jih sprožajo zavezniki Nemčije, ne vršila pogajanja z Nemčijo, temveč da bi se z vsakim izmed njih sklenil poseben mir. Lord Robert Cecil je odgovoril: Ne maram sporočiti ničesar o zaupnih pogajanjih, ki se vrše med zaveznimi državami, ali ki so se vršila. Liberalec Trevelyan je vprašal, ali je vlada s svojimi zavezniki sklenila kak dogovor, da se Rusiji kot uspeh te vojne zajamči Carigrad, (klici: »O!«). Lord Cecil je odgovoril: Ne morem sporočiti ničesar o mogočih mirovnih pogojih brez predidočega posvetovanja z zavezniki in brez njihovega soglašanja. Ne dvomim, da sporoče svoje mnenje o tem, ko bodo smatrali stvar za zaželjivo. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 19. (Kor.) Uradno se objavlja: Naši podvodniki so v Sredozemskem morju potopili: 4. t. m. prazni angleški parnik za prevažanje čet, »Fran-conia* (18.150 registrskih ton), 11. t. m. oboroženi angleški parnik za prevažanje čet, »Crosshill«, (5002 toni) s konji in srbskim spremnim moštvom, 12. t. m. oboroženi in močno nakrcani anJeški parnik za prevažanje čet, »Sebek« (4600 ton). »Crosshill« in »Sebek« sta se nahajala na poti v Solun. — 16. t. in. je eden naših podvodnikov z uspehom obstrelje- val tovarne in železniške naprave pri Ca-lanzaru (v Kalabriji). Vesti iz Grške. Kritičen položaj v Atenah Kakor poroča Reuterjev urad, je po znanem pregledovanju izfcrcanih grških mornarjev, kjer je mornariški minister prečital kraljevo zahvalno dnevno povelje, prišlo do velikih pouličnih demonstracij. Demonstrante so vodili voditelji rezervniškega gibanja in znani gunari-sovci. Nosili so kraJjeve slike, ki so bile ovenčane z lovor jem. Demonstracij se je udeležilo veliko vojakov in mornarjev. Pred angleškim poslaništvom so se žaljivo spakovali in kričali. Pred mestnim gledališčem je prišlo do več neljubih dogodkov. Admirala Fourneta so izžvižgali in skupino francoskih trgovcev, ki so prišli iz gledališča, je množica porinila nazaj. Francosko-angleŠka policija je a-retiraia nekaj rezervnikov, ki so hujskali na nemire. 16. t. m. zvečer se je množica kakih 3000 do 4000 oseb zbrala na O-monidskein trgu in je z grškimi in ame-rikanskimi zastavami na čelu korakala proti Vseučiliščni ulici. Pred amerikanskim poslaništvom se je množica ustavila, protestirala proti izkrcanju zavezniških čet ter njih prisotnosti v Atenah ter je prosila varstva. Amerikanski poslanik pa ni bil navzoč. Demonstrantje so nato, pojoč grške narodne pesmi, korakali po ulicah. Kakor poroča pariški »Matin« je ogledu čet v Atenah prisostvovala 10.000 oseb štejoča množica, ki je poleg živio-klicev kralju klicala tudi: »Doli z Veni-želom«. Italijanski listi poročajo iz Aten: Ko se je zvečer raznesla vest, da se je tisoč zavezniških mornarjev izkrcalo v Pireju in da je dospelo sto francoskih mornarjev z dvema strojnima puškama, da zasedejo atensko mestno gledališče, se je zbralo veliko ljudi na trgu pred gledališčem. Takoj so se začuli klici »Doli s četverozavezo!« Demonstrantje so se začeli vesti grozilno, nakar so posegli vmes grška konjica in mornarji. Z nasajenim bajonetom šo vojaki zasedli izhode s trga in so odpravili občinstvo s trga. Demonstrantje so nato odšli pred amerikansko poslaništvo. Množica je priredila pred poslaništvom ovacijo, dočim so poškodovali nasproti ležečo Venizelovo hišo. Razširila se je vest, da v kratkem dospe amerikansko brodovje. — Ministrski svet je baje sklenil, da se ne bo ustavljal novim ukrepom četverozaveze in da se bo izogibal vsakemu sporu. Številne patrulje grških vojakov krožijo po mestu. »Times« javljajo iz Aten: Zavezniške mornarje, ki so pod poveljništvom francoskih častnikov, so napadli grški redarji. Zaradi tega se med ententnimi poslaniki in grško vlado vrše pogajanja. Upa se, da se bo nesporazum dal odstraniti. V tem pa je prosil francoski poslanik admirala Fourneta, da naj drugače uredi kontrolo nad policijo. Nadalje poroča isti list, da je amerikanski poslanik, ki mu je neko odposlanstvo izročilo protestno spomenico proti postopanju enten-te, odgovoril na to, da njegova vlada nikakor ne more poseči vmes, da pa odpošlje spomenico v Ameriko. »Daily News« poročajo iz Aten 17. t. m.: Oddelek francoskih vojakov je zapustil gledališče in se je utaboril v zappa-leonskih vrtovih v bližini kraljeve palače. Korakal je popolnoma tiho po glavnih ulicah. Pol ure pozneje je bataljon grške pehote obkolil palačo. »Daily Maii« javlja iz Aten 17. t. m.: Usoda kralja in vlade visi na nitki. Ko je včeraj ministrski predsednik javil kralju, da admiral Fournet noče ublažiti zadnjih zahtev zaveznikov, je bilo jeznih besedi. Ministrski predsednik je nato odšel v ministrstvo zunanjih stvari, kjer je povedal, da namerava odstopiti. Končno se je pa vendarle odločil, da ne zaprosi za odpust Ko so se zvečer izkrcali francoski mornarji je hitel ministrski predsednik Lam-bros h kralju, katerega je našel silno o-gorčenega. Kralj je rekel, da mu ne preostaja drugo! kot da s svojci odide v Lariso. Ministrski predsednik m mogel odvrniti kralja od tega sklepa. Zato je odšel kar najhitreje v Atene, kjer se je posvetoval s Skuludisortr, Gunarisom in Dragumisom, ki so na njegovo prošnjo šli v Tatoi, kjer so rotili kralja, da naj ne stori tega koraka. Kralj je obljubil, da za sedaj odgodi odhod v Lariso. Iz vsega pa, kar se godi, je razviden kraljev namen, da bi se v Larisi vse dogotovilo za obrambo. Dopisnik »Daily Maila« je baje izvedel, da je na neki postaji lariške železnice nakopičenih 16.000 topovskih krogelj, 30.000 zabojev patron in 40 poljskih topov. Na dveh drugih postajali pa da je 4000 do 5000 pušek. (Kor.) • * Ententno vojaštvo v Atenah. — Izročene ladje. LONDON, 18. (Kor.) »Morning Post« doznava iz Aten 17. t. m., da je imel ministrski predsednik Lambros dolg pogo- vor s francoskim poslanikom, v katerem je izjavil le-ta, da so bili francoski mornarji izkrcani zaradi rezervniških nemi-, rov v nedeljo in sovražnih demonstracij v ponedeljek. To ni zasedenje mesta, temveč samo ojačenje policije. Ce se prihodnje dni ne prigode nadaljni nemiri, se izkrcane čete zopet vkrcajo. — Vest, da je grška vlada izročila včeraj zaveznikom novo noto, je popolnoma neutemeljena. — Vojne ladje »Averof«, »Kilkis« in »Lemnos« so danes iz salaminskega arsenala prepeljali v bližino sidrišča zavezniškega brodovja. Nov odpad vojaštva. BERN, 18. (Kor.) Kakor javlja »Matin«, se je velik del 4. grškega pehotnega polka s 15 častniki izrekel za solunsko vlado. — Kakor se poroča brezžično, je bil v Volu prepovedan odvoz 25 vagonov municije v notranjost Tesalije. Železniški vozovi za entento. ATENE, 18. (Reuter. — Kor.) Zavezniki so zahtevali od prometnega ministra dostavitev 200 železniških vagonov za potrebe zaveznikov v Macedoniji. Minister je privolil. ProvizoriČna vlada. SOLUN, 18. (Reuter. — Kor.) Kakor je bilo pričakovati, je bil Politis imenovan za ravnatelja zunanjih stvari pri provizorični vladi. Svoje mesto je že nastopil. Imena načelnikov ostalih oddelkov se objavijo. Njihov uradni naslov je »ravnatelj«, ne pa »minister«. — Danes je Ve-nizelos sprejel deputacijo iz notranjosti dežele. — Tudi Esad Toptani se je oglasil pri njem. — Grški konzul v Aleksandriji je brzojavno čestital Venizelu na uspehu narodnega gibanja. Od grških kolonij v inozemstvu so dospeli denarni zneski za sklad provizorične vlade. Nove italijanske vojne ladje. LUGANO, 18. (Kor.) »Giornale d'Ita-Iia« opisuje poizkusno vožnjo na krovu neke nove italijanske vojne ladje, ki plove s hitrostjo bliskovnega vlaka. Tri take novovrstne ladje, popolnoma italijanskega izvora, da bodo skoraj dogra-ie-ne-r Hitrost, ki je trikrat tako velika, kot hitrost prekomorskega parnika, se dosega z zgorevanjem nafte s pomočjo umetnega sistema cilindrov in pulverizatorjev, s čimer se dosega temperatura 1500 do 1800 stopinj. Ladja ima tri take sisteme, vsak po 8400 konjskih sil. Zaradi sile parnega pritiska so varnostni ventili opremljeni na prav poseben način. Hitrost ladje daje jamstvo, da je ne bo mogel doseči noben podvodnik.___ Nemška cenzura. BEROLIN, 18. (Kor.) Glavni odsek državnega zbora je končal razpravo o cenzurnem vprašanju ter je enoglasno na-cijonalnoliberalni inicijativni zakonski načrt, ki za politično cenzuro določa odgovornost državnega kancelarja, izročil posebnemu odseku. Tekom razprave je sporočil vladni zastopnik, da je bilo od 1. junija do 30. septembra 1916 v vsej Nemčiji prepovedanih samo devet listov, med njimi pet velikih dnevnikov, in sicer eden dvakrat na dva do šest dni. To da je dor kaz, da se ne postopa prestrogo. Napram raznim pritožbam govornikov vseh strank je izjavil državni tajnik pl. Helffe-rich, da si ne more predstavljati, kako se more sploh zadovoljivo izvesti cenzura z dvemo ostema, ločeno po političnih in vojaških stvareh. Glede nasveta centra, da naj se proti velikanski oblasti generalnega poveljništva pri generalnem štabu ustanovi osrednja pritožbena instanca, stopi državni tajnik v zvezo s pristojnimi mesti. Jutri prične odsek vprašanje preživljanja. _ Ruski vofni izdatki. LONDON, 18. (Kor.) »Economist« javlja, da ruski vojni izdatki znašajo na dan 33 milijonov rubljev (82'5 milijona kron). Amerikanci ubiti v zračnem boiu. BERN, 18. (Kor.) Francoski listi javljajo, da so bili štirje amerikanski soudelež-niki zadnjega poleta v Oberndof v zračnem boju ubiti. _ Cene pšenice na Angleškem. LONDON, 18. (Kor.) Cena pšenice je dosegla včeraj nenavadno višino 66 šilingov za »quarter« na otoku Wightu in 67 šilingov v Hitchinu. (1 šiling je K 1'20, en »quarter« pa 290'8 litra; potemtakem stane en hektoliter (100 litrov) pšenice K 27'2, ali pa en liter pšenice 27 vinarjev). Razne politične vesti. Bolgarji in Rusi. Iz Sofije se poroča: Romunska letala so predkratkim metala ruske proglase, v katerih se pravi med drugim, da je Rusija stoletja prelivala kri za slovanstvo in da ima zato pravico do podpore s strani balkanskih narodav v sedanji borbi slovanstva na življenje in smrt, da se civilizacija in pravica sedaj bližata zmagoslavnemu koncu in končno da bolgarska vlada razširja mnenje, da se v Dobrudži ne bore proti Bolgarjem pravi Rusi, temveč v ruske uniforme preoble- čeni Romuni. Odgovarjajoč na ta proglas, pišejo oficijozna »Narodni Prava«: Veliko krvi je prelila Rusija za osvojitev slovanske Poljske, za uničenje poljske kulture iu neodvisnosti, veliko krvi je prelila za u-si'žnjenje ukrajinskega slovanskega naroda in veliko krvi je prelil Kaulbars na Bolgarskem, da bi z ruskim škornjem pohodil bolgarsko neodvisnost. Sedaj hoče car Nikolaj s pomočjo Neslovanov podjarmiti slovanstvo. Da bi podjarmil Bolgarsko, se se je zvezal z Romunsko, in ruske trume more v Dobrudži mirno bolgarsko prebivalstvo, da bi se osvojilo slovanstvo. Ali je kje večje tartufstvo? Nihče ne bo lagal bolgarskemu narodu, da se v Dobrudži niso borili Rusi. Ker je vedel bolgarski vojak, da so pravi Rusi, je junaško proti njim branil svojo domovino. Bolgarski ni treba, da bi jo reševal kdo. Rusi naj vedo, da so bolgarski kralj, vlada in narod ene misli in da vsi skupno delujejo na izpolnitev svojih narodnih idealov. Bolgarska ni Rusija, kjer se nahaja car Nikolaj s svojimi sibirskimi ječami, neodgovorna vlada in podjarmljen narod. Kar se končno tiče slovanstva, vemo, da je Rusija leta 1913. dala Romunom čolne za prehod čez Donavo. da bi mogla oropati Bolgarsko, da nam je Rusija vzela Macedonijo, da jo je dala Srbom, in da je Rusija odrekla zakonite pravice Bolgarske na bolgarsko ozemlje. Ruski proglasi nam kažejo samo veliko nevarnost, ki nam preti od naših najstrahovitejših sovražnikov, od Rusije. Zopet eden. Iz Sarajevega sc poroča: Kakor javlja »Hrvatski Dnevnik«, je pred nekaj dnevi umrl v vojaški jetuišnici v Mollersdorfu Mitar Kerovič, eden atentatorjev, ki so izvršili atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda in vojvodinjo Hohenberško. Kerovič je bil obsojen v dosmrtno ječo. Članek đr.a Vilfana o Koncentraciji slovenskih strank. Navedši le par stavkov — tisto parabolo z zdravniškim kongresom, kjer bi predsednik izključal tatove od kongresa — pripominja mariborska »Straža^: »Vsak človek bi mislil, da po takih ljubeznivostih ni več misliti na kooperacijo, toda v zadnjem stavku se ur. W mUTi VCTT-dar le izrazi za — koncentracijo. Sedaj še treba počakati, kaj bo odgovorila liberalna stranka na Kranjskem.« — Ta pripomba nas sili. da nekoliko odgovorimo. Pred vsem treba obžalovati, da se iz članka o tako važnem vprašanju trže le par — in to le par namen pojasnjevalnih, meritorno pa nevažnih stavkov — in potem piše pripombe, ki morajo vzbuditi vtisek, neugoden za pisca, češ, da hoče ovirati prizadevanja za koncentracijo, ali jo celo preprečiti. To je krivično, ker je v kričečem navskrižju z dejstvi. Dr. Wilfan ni napisal one parabole morda zato, ker odklanja po »Slovencu« stavljena pogoja, marveč zato, ker ju smatra za samoobsebi untljiva in ker mere naglašanje takih pogojev vzbujati misel, da ie pri nas strank ali struj, ki ne odgovarjajo stavljenima pogojema, to ie: ki niso patrijotične in ki odrekajo katoliški cerkvi svobodo kretanja. A to zveni — dovolite, gospoda! — kot insinuacija neizmerne teže v sedanjih časih. Iz vsega tenorja Wilfanovih izvajanj je vendar namen Jasen, da hoče pospešiti akcijo za koncentracijo! Saj opetovano naglasa važnost akcije in potrebo skupne brambe skupnih interesov, zahteva, da bi se izogibali vsemu, kar bi jej moglo škoditi, ter želi, da se diskusija o koncentraciji slovenskih strank »spravi zopet v pravi tir«! Kje je torej podlaga »misli« v »Straži«. da po »Ijubeznjivostih« dr.a Wilfana ni več misliti na kooperacijo. Objektivnim ljudem — tudi onim iz stranke S. L. S. — prepuščamo, naj presodijo, kje je več »Ijubeznjivosti«: ali v namigavanju, da je pri nas strank, ki odrekajo državi zvestobo in cerkvi spoštovanje in svobodo gibanja, ali pa v Wi lian ovi v najblažji formi podani zavrnitvi takega namigava-nja?!! Naglašamo še enkrat: dr. VVilfan se ni izrekel proti stavljenima pogojema, marveč ju smatra kot samoobsebi umevna in ravno zato — nepotrebna in za stvar škodljiva! Zavarovati je hotel slovenski svet pred zaključkom, ki bi ga mogli izvajati zlohotni ljudje. In takih ima slovenski narod — Bogu bodi potoženo — več nego preveč proti sebi! Kje je potem namen preprečenja akcije?! A ro pripombi v »Straži« morajo vsi tisti, ki ne poznajo programa in ciljev vodstva tržaških Slovencev dobiti vsaj vtisk, da je. pri tem vodstvu rečeni namen!! V izpopolnita dokaza, da je taka domneva brez vsake podlage in v nasprotju z dejstvi, naj konstatujemo še: da ni nobeno drugo slovensko glasilo s tako vnemo in — kljub vsemu in vsemu — tako zaporedno zahtevalo koncentracije in akcije v dosego tega prevažnega cilja, kot je delala to ravno »Edinost« že mesece sem, a »Edinost« je tolmačica tendenc in namenov naše politične organizacije, ki jej je na čelu — dr. VVilfan! Dr. Wilfan naj bi bil torej kot načelnik politične organizacije za. kot oseba pa proti koncentraciji« Stran II._„EDINOST" §tev> 292.___V Trstu, dne 20. oktobra Najnujneja želja tega vodstva ie, da iz razmerja med slovenskimi strankami izgine tista zastrupljenost, da tudi v razpravi o kontroverznih vprašanjih pride ton tistega medsebojnega spoštovanja, ki ga je naglašal dr. Wilfan kot neizogibno potrebo, ker le tako bomo mogli prihajati v stike, kadar-koli bo to zahtevala skupna narodna korist. Ne izključujemo, da so Wilfanova izvajanja komu neprijetno, ali, recimo, »neljubeznjivo« zvenela na ušesa; pripominjamo pa in konstatujemo z vsem poudarkom, da je dr. VVilfan izrecno naglašal, da »članek v »Slovencu« ni bil podpisan in da se zato ne more smatrati za oficijelno strankino izjavo«, da gre »marveč za navaden časopisni članek in zgolj kot takemu so mu te vrstice name njeue v odgovor.« Dr. \Vilfan ni meril na nobeno stranko in njegove »ljubeznjivosti« niso mogle zadeti stranke. Gre pa menda za koncentracijo strank in ne poedinih oseb!! In če je bilo kdaj. je danes potrebno, v interesu naše politične organizacije in s tem tudi vsega naroda, tisočkratno naglašati, da ne sme in ne sme biti tega, da bi se stranke identificirale z nameni, ali razpoloženji kakega poedinca (kot kakršnjega je dr. Wilfan smatral pisca onega članka v »Slovencu«); istotako, kakor se ne more nobene stranke smatrati za odgovorno za kake morebitne neumnosti, ki jih za-greša kak poedinec v stranki. »Straža® čaka sedaj, kaj poreče še liberalna stranka na Kranjskem. Mi nismo v stikih z vodilnimi činitelji stranke; zato ne vemo. ali odgovori; če odgovori, ne vemo, kako stori to po besedi; pač pa smo uverjeni o tein, da po smislu odgovori z dr.om Wi!fanom: sprejemam stavljena pogoja, smatrajoč ju kot samoob-sebi umevna! Menili bi torej, da je pot do koncentracije slovenskih strank odprta za vse one, ki so blage volje za delo za skupne interese naroda. Zaključujemo z dr.orn \Vjlfa-nom: »Sedaj je čas, da se ono, kar je v članku (»Slovenca«) dobro mišljenega in j pametno nasvetovanega. tudi izvrši!« j bMfta roa m M moli iiiHozi. Poziv! Skoraj dve leti že stoje junaške avstrij-sko-ogrske čete na večjih bojiščih v najhujšem bou proti premočnim sovražnikom. Napori in neugodnosti, ki so neizogibne v vojni, nakopljejo bolezen marsikateremu junaku, ki so mu prizanesle sovražnikove kroglje. Bojimo se, da se povrne ne malo hrabrih bojevnikov na svoj dom s tuberkulozo, s to grozno boleznijo, ki že itak izmozgava ljudstvo, ki že stoletja razširja žalost in bedo in katere nasledki so še strašnejši nego posteči in aojuOlj w7V«Vc vojne, ki jo je kdaj videl svet! Narodi avstrijski! Pripravite se za boj proti temu notranjemu sovražniku, proti tuberkulozi, zlasti v njeni najstrašnejši obliki, jetiki ali sušici, ki iztisne leto za letom Avstriji krvnega davka So.000 človeških žrtev. Dolžni smo vrlim bojevnikom svojim, da se lotimo tega boja, da obranimo njih rodbine, ki so jih ostavili, preteče nevarnosti Častna dcdžrcost naša je tudi, skrbeti za vojake, ki so zboleli za tuberkulozo. Gotovo se posreči, da jih večina ozdravi. Prav tako je sveta dolžnost naša, poskrbeti za nesrečneže, ki zbole v zaledju za tuberkulozo. V to s vrh o so potrebna prav izredna sredstva. Pravkar v c. kr. notranjem ministrstvu ustanovljena »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi«, ki ji je pokroviteljica Njena c. in kr. visokost presvetla gospa nadvojvodinja Izabela, je donesla veselo vest, da hoče država v zvezi z vojno upravo in z višjim arinadnim poveljstvom započeti krepek boj proti grozni nadlogi, biču človeštva. Toda država sama ni in ne bo kos tej nalogi, ako ne bodo sodelovali vsi sloji prebivalstva. Tistim, ki jih je oblagodarila sreča, nalaga nravstvena dolžnost, da prispejo primeren delež. Pa tudi do manj imovitih in do ubožnih se obračamo, kajti na njih je, da s pravim umevanjem vladnih teženj le-te uspešno podpirajo. Avstrijski narodi so skupno korakali, da premagajo vnanje sovražnike, in premagali so jih. Avstrijski narodi naj vsak zase korakajo, da užugajo požrešnico in uničevalko tuberkulozo. Vse zbirke, vse blagotvorne naprave naj vsaka dežeia izvrši sama zase po svoji posebnosti in po svojih potrebah. Združenje v skupni organizaciji ima namen, skrbeti za to, da se bo to delo vršilo povsod krepko in enakomerno po enotnih načelih. Naj bi narodi naše predrage domovine začeli plemenito tekmo, da bi mogli uspešno zatirati starega sovražnika človeštva, tuberkulozo; to ne pomeni nič več in nič manj, nego obenem rešiti eno najvažnejših socijalnih zadev. Narodi širne Avstrije! Združite se pod našega visokega vladarja geslom »viri-bus unitis« v boj proti tuberkulozi! Prihodnji rodovi bodo blagoslavljali to dobo najhujše preskušnje in se hvaležno spominjali tistih, ki so započeli veliko in mogočno delo ljubezni in modre skrbnosti. V to pomozi Bog! Konrad princ Hohenlohe - SchOlingsfiirst, notranji minister. Slede imena drugih članov odbora. Darovi naj se pošiljajo ali Avstrijski družbi za boj proti tuberkulozi (Oester-reichische Vereinigung zur Bekampfung der Tuberkulose) z naslovom: »Vojna pomožna pisarna c. kr. notranjega ministrstva« (»Kriegshilfsbureau des k. k. Mi-nisteriums des Innern«), Dunaj, l. okraj, lioher Markt št. 5, ali Dunajskemu bančnemu društvu (Wiener Bankverein) ali na poštnohranilnični račun št. 152.182. Domače vesti. Popusti pri najemninskem soldu. Cesarski komisar je z odlokom z dne 7. t. m. odredil, da se dovoli primeren odpis najemninskega solda v vseh onih slučajih, v katerih c. kr. finančne oblasti v smislu § 7. ministrske naredbe, izdane 30. novembra 1915. štev. 358. drž. zak. (veljavne za kraje, ki so prizadeti po vojni) za čas veljavnosti te naredbe dovoljujejo popuste pri hišno-najemninskem davku in pri 5 odstotnem davku. Pristojna finančna oblast bo v takih slučajih v proporcionalni izmeri pobirala najemninski sold in gori omenjena državna davka. Za davčne in pomožne eksekutorje. C. kr. finančno ravnateljstvo javlja: Odredba i finančnega ministrstva z dne 17. avgusta 1916 drž. zak. št. 259 glede enkratne podpore za umirovljene državne uradnike in vdove in sirote po državnih uradnikih vsled izvanrednih po vojni povzročenih razmer, velja tudi za davčne in pomožne eksekutorje. oziroma njih vdove in sirote, ki uživajo pokojnine, in sicer je visokost enkratne podpore za omenjene umirovljen-ce. oziroma njih vdove in sirote določena v § 2, odstavek II. oziroma IV b/. Za ubogo šolsko, mladino. — Tukajšnji »Lavoratore« izreka gospodu namestniku vso hvalo in priznanje na akciji v eminentno človekoljuben namen, da bo uboga šolska deca dobila v zimskem času potrebnega okrepčila. Posebno odobruje, da se ne bo delala razlika med narodnostmi, kajti tako naglasa rečeno .glasiio — ubo-Kiii OcrOK ni samo v italijanskih, ampak tudi slovenskih in nemških Šolah. A vsem gredo enake pravice, vsem treba obračati skrb, vsi moTajo biti enako uva-Ževani. Ko ie otrok lačen, ni smeti vpraševati. katere narodnosti je, ali katero šolo obiskuje. Nasititi ga ie treba: to je v dolžnost, obvezo. O tem smo danes vsi edini in to nam je pravi »Lavoratore« — v zadovoljstvo. — Težavneje pa je vprašanje: komu naj se daja? Puecher je odgovoril: »Vsem potrebnim, katerih starši prosijo za to.« Kajti vprašanje okrepčil šolskim otrokom ni samo vprašanje kruha, marveč tudi koristi, pouka, kulture in zdravja. 2e pred vojno je prihajalo v šolo mnogo otrok nezadostno hranjenih, in od teh je izhajalo največ slabih učencev. Potreba s* kaže že na žalostnih upadlih obrazih tistih, ki ne dobivajo doma opoldne tople hrane, ki bi jim ogrela želodec. To je resnična in prava mizerije, ki bije ob želodec tolikih. Koliko veča potreba je danes! Število nezadostno hranjenih otrok je neiazmerno večje. Nujno potrebno je torej, da se poskrbi za te nedolžne žrtve vojne. Vsi. ki so se udeležili posvetovanja na namestništvu, so bili prepričani o tej potrebi. Glavno vprašanje je seveda: od kod naj se dobe potrebna sredstva? Cesarski komisar ne štedi v tem pogledu. Pred vojno je trošila občina v ta namen 100.000 K, danes jih troši 350.000. A tudi to ne zadošča še. Premnogo je otrok, ki potrebujejo okrepčila. V šoli ne sme biti niti enega otroka, ki bi zavidal druge na koščeku kruha. Če občina ne more storiti več, naj stori država. Kajti ti otroci so sinovi vpoklicanih, otroci tistih, ki stoje na bojišču, tistih, ki tvegajo življenje za integriteto dežele. Namestnik je že dal dober vzgled. Obljubil je prispevek iz zaklada za vojne podpore, dobrovoljnih prispevkov in onih od strani posestnikov kinematografov. Tudi aprovizacijska komisija stori vse, kar je v njenih močeh, da bodo vsi potrebni otroci dobivali tople hrane. — Uvede se povpraševanje pd starših: kdo želi okrepčila za svojega otroka, ali mu je ljubše zajtrk ali kosilo, če je kaka družina pripravljena plačevati kak znesek v ta namen? Ko bo to poizvedovanje dovršeno, se bo videlo, kaj treba ukreniti. Med tem bo odbor na podlagi statistike, ld so jo sestavili Šolski voditelji, ugibal o zi-stemaciji odredb, ki se imajo ukreniti. — Ker je vprašanje tako nujno, se odbor go^ tovo loti dela z vso vnemo, da pospeši rešitev enega najvažnejlh problemov, ki danes zanimajo ubogo ljudstvo* Izjava in svarilo. Ker se je dogodilo, da so upravitelji sosednjih krajevnih organizacij vzeli iz tržaške glavne aprovizacije živila za tukajšnjo vas in so vsled tega nastala nesporazumljenja, izjavljam s tem, da nima nikdo pravice, kaj dajati ali jemati za tukajšnjo aprovizacijo brez moje vednosti. Sv. Križ ob morju. 16. oktobra 1916. Fran Košuta, preds. aprov. odbora. Nadškof goriški dr. Sedej je dne 16. t. m. dospel v Zagreb in se nastanil v nadškofijski palači. Dr. Sedej je kolega zagrebškega nadškofa dra. Bauerja, s katerim je skupno poslušal nauke v »Augustineju« na Dunaju. Nadškof Sedej ostane dlje časa V / o rrrAri" cn