EMIGRACIJA
Vsako leto aapusti svojo domovino okrog 100.000 Britancev. Selijo se v Avstralijo, Novo Zelandijo in Kanado. Vsak tretji od štirih emigrantov potuje v Avstralijo. Po mnenju strokovnjakov zapušča tako veliko število emi-
»OELOe UHAJA Ot> I.MAJA 1869 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI fO JE 8. OKTOBRA 18041 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA*, KI CA JE LETA 1M1 USTANOVEN OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
POČASTI' Delhija p
PROLETARCI DEŽEL ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE STEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVIM
L JU B LIII I , FOREDBLJEK, 24. DECEMBRI 1M2 • LST0 N., ŠTEVILKI352 # CEODJ DDI 0
GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK^ ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK
PRVA IZDAJA
London:
WosMnlon:
REKORD
iennet je dokončala federalnem proračunu
BORIS KRAIGHER V LJUBLJANI. Davi je prispel na obisk v Ljubljano predsednik odbora za splošna gospodarska vprašanja Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher s soprogo. Gosta ki se vrača s poti po Sovjetski zvezi, kjer je spremljal predsednika republike Josipa Broza Tita, so na ljubljanski železniški postaji sprejeli predsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Stane Kavčič in glavni urednik »Dela« Janez Vipotnik.	Foto:	M.	Svabič
Hrnfak pri kungoških politikih
Leopoldville, 23. dec. (Tanjug). Odpravnik poslov veleposlaništva FLRJ v Leopold-villu Ljubomir Hmjak je bil danes na vljudnostnem obisku pri predsedniku predstavniškega doma kongoškega parlamenta Mvambiju Berte-nu in predsedniku senata Isaku Kalondžiju. Razgovori so se nanašali na nekatera politična vprašanja in na perspektive ekonomskih odnosov med Kongom in Jugoslavijo.
Kardelj prispel v Bombaj
Jugoslovanski gostje so si v Agri ogledali sloviti mavzolej Tadž Mahal - Indijski tisk poudarja, da bo obisk podpredsednika ZIS prispeval k nadaljnjemu razvoju bilateralnih odnosov in sodelovanju na mednarodnem torišču
NEW DELHI, 23. dec. (Tanjug.) Na potovanju po Indiji je podpredsednik ZIS Edvard Kardelj danes opoldne prispel v Bombaj. Jugoslovanskega podpredsednika, njegovo soprogo Pepco Kardelj in sodelavce, ki so prispeli s posebnim letalom JAT iz Agre, so na letališču Santa Cruz pričakali guverner države Maharaštra gospa Vidjaja Lakšmi Pandi i, predsednik vlade te države Maro taro Knamvar kakor tudi več ministrov bombajske vlade, predsednika obeh domov lokalnega parlamenta, guverner mesta Bombaja Nagindas šah, predstavniki indijske armade, člani konzularnega zbora in druge ugledne osebnosti.
Plan v skupščini
Ni lahko sestaviti dober družbeni plan, še teže pa ga je izpolniti, če mu nista botrovala znanost in realen pogled na splošni gospodarski položaj. Za predlog zveznega družbenega plana za prihodnje leto pa lahko rečemo, da je odraz trezne presoje našega gospodarskega položaja, pripravljen je skrbno in sorazmerno zgodaj, tako da je bilo mogoče dobro proučiti njegove postavke. Ko smo v redakciji pregledovali knjige, polne številk o proizvodnji in potrošnji v prihodnjem letu, benega plana temelji na realni oceni naših možnosti, pri čemer seveda vključuje napore vseh naših delovnih ljudi, in ne na gospodarsko neutemeljenih željah, kaj vse bi radi ustvarili v enem letu.
Danes bodo v odborih Zvezne ljudske skupščine že drugič razpravljali o gradivu za zvezni družbeni plan za prihodnje leto. Ne vemo še, kaj menijo o predlogu zvezni ljudski poslanci z vsega jugoslovanskega gospodarskega področja, verjetno pa ne bodo vsi istih misli o tem, kako zagotoviti izpolnitev plana v proizvodnji. izvozu, uvozu, potrošnji sploh itd. Projekt marsikatere tovarne bo moral za leto ali dve v omare, druge bo treba temeljito pregledati, nekaterim objektom pa se bomo morali sploh odpovedati, če niso ekonomsko vsestransko utemeljeni, saj so vsi naši napori usmerjeni v to, da bi bile investicije ekonomsko utemeljene in da bi se kmalu izplačale. Preveč slabih izkušenj že imamo z našimi željami, da bi v nekaj letih (brez temeljitega proučevanja) imeli, za kar so drugi potrebovali desetletja. Prav lani in v prvi polovici tega leta smo dobili krepko in neusmiljeno lekcijo o tem, da naša skupna žlica ne sme biti večja od krožnika, in že v prvi razpravi o gradivu za zvezni družbeni plan 1963 so bili zvezni ljudski poslanci enotnega mnenja o tem, da ne smemo in ne moremo porabiti več, kot smo ustvarili.
In zato predlagatelji zveznega družbenega plana za prihodnje leto niso vzeli za izhodišče vse naše potrebe, pač pa možnosti. In družbeni plan, ki temelji na tem načelu, skupno z ustreznim sistemom ekonomskih instrumentov in prizadevanjem subjektivnih sil lahko brez večje škode prenese morebitno nepričakovano motnjo.
V odborih Zvezne ljudske skupščine bodo nedvomno predlagali, naj bi v našem gospodarskem stroju prihodnje : leto kak vijak privili, drugega j pa za spoznanje odvili, goto- \ vo pa bo prevladovalo načelo, naj bi čimbolj smotrno razdelili. kar zmoremo (ljudje in stroji) ustvariti. Zmoremo pa mnogo: v proizvodnji, izvozu — in tudi pri varčevanju.
Božo Kovač
Na sprejemu so bdli tudi člani jugoslovanske kolonije v Bombaju z generalnim konzulom Rafom Ivaričevičem. Po slovesnosti na letališču se je jugoslovanski visoki gost
Dr. Radakrišnan je govoril na sprejemu, ki so mu ga priredili ob prihodu iz Delhija v Bombaj, o spopadu s Kitajsko. »Vsa nasprotja so se sčasoma zgladila, torej tudi zadeva s Kitajsko ne bo trajala dolgo. V našem sedanjem boju smo spoznali, da Himalaja ne pomeni več varnosti, kot doslej stoletja«.
Radakrišnan je opozoril na odločnost Indije, da doseže
v družbi gospe Vidjaje Lakšmi Pandit odpeljal v guvernerjevo palačo Radž-Bavan, ki bo med štiridnevnim bivanjem v indijski državi Maharaštra njegova rezidenca.
popoln umik Kitajcev z indijskega ozemlja in dejal, da »Indija želi živeti v prijateljstvu z vsemi državami«. »Želimo popolnoma svobodno odločati o zadevah, ki so pred nami in zaradi tega moramo vsekakor biti svobodni in neodvisni od različnih zvez, iz-vzemši povezovanje z realnostjo, pravičnostjo in prijateljstvom med narodi«.
Jugoslovanski gostje so odpotovali iz Agre, kjer so preživeli ves včerajšnji dan z najlepšimi vtisi o kulturni in zgodovinski zapuščini tega središča, nekdaj močnega mo-gulskega imperija. Indijski časniki so danes objavili vtise podpredsednika Kardelja o slavnem mavzoleju Tadž Mahalu, ki ga je postavil šah Džeham svoji ljubljeni ženi Mumtaz Mahali.
»To je najlepša zgradba, ki ki sem jo kdajkoli videl«, je dejal Edvard Kardelj. »To Je poosebljena lepota in nimam besed, s katerimi bi se izrazil o njej.«
Današnje srečanje z Bombajem je gostom nudilo popolnoma novo podobo Indije. To je mesto s smiselno urejenim urbanizmom in celota, ki se zgleduje po najmodernejših evropskih mestih. Danes popoldne so podpredsednik Kardelj in člani njegovega spremstva obiskali moderno kmetijsko posestvo »Milk Colony«, ki "je 40 km severno od glavnega mesta Maharaštre. Jutri pa bodo gostje obiskali atomski inštitut v Bombaju.
Uradni obisk podpredsednika Kardelja v Indiji še nadalje spremljajo vsi indijski časopisi in radio. Razen obširnih poročil o programu obiska in o srečanjih jugoslovanskega podpredsednika z indijskimi državniki in prebivalstvom so v večini časnikov tudi komentarji, ki poudarjajo, da bo ta obisk doprinesel k nadaljnjemu utrjevanju razvitih bilateralnih odnosov in sodelovanja na širokem mednarodnem torišču v skladu z načeli miroljubne koeksistence in izven-blokovske politike. Večina listov v celoti prinaša izjavo za tisk, ki jo je , Edvard Kardelj dal na letališču Ob odhodu iz New Delhija.
RADAKRIŠNAN:
Jndija ostane čvrsto na neblokovskih tleh“
Indijski predsednik sodi, da »zadeva s Kitajsko ne bo trajala dolgo«
BOMBAJ, 23. dec. (IIS.) Predsednik indijske republike dr. Radakrišnan je včeraj opozoril na neogibno potrebo, da Indija ostane čvrsto na izvenblokovskih tleh.
Industrijski „gigantizem“ v ZDA
»Rast in aktivnost velikih družb pomeni veliko grožnjo ohranitvi sistema svobodne konkurence«
WASHINGTON, 23. dec. (Tanjug.) Osnovni sklep sporočila senatnega pododbora, ki se ukvarja z opravljanjem monopolistične prakse velikih trustov, je:	sedanji ameriški
zakoni proti trustom niso takšni, da bi se z uspehom spoprijeli s problemi industrijskega »gigantizma«.
Sporočilo z naslovom »Stopnja koncentracije v ameriški industriji« med drugim poudarja, da podatki govore o zaskrbljujočem obsegu, do katerega so največje družbe raztegnile svojo dejavnost. Sporočilo izhaja iz stanja leta 1958 in navaja, da rast in aktivnost velikih družb pomeli veliko grožnjo o' -tr.Uvi sistema svobod ic 1 < nkurence. Dve sto nt-„.	tv,ti za-
posluje 29 % vse ameriške delovne sile, Ker pa so tudi najmoderneje opremljene, pomenijo v resnici 38 % skupne vrednosti proizvodnje v državi. Teh 290 družb pa pomenijo manj kot 1 •% od 269.800
proizvodnih tvrdk v Združenih državah Amerike.
Velikanski koncerni izdelujejo tudi artikle, ki niso njihovi bazični proizvodi. To povzroča velike težkoče neodvisnemu malemu proizvajalcu, ki si prizadeva, da se obdrži v konkurenci. Ker »giganti« krčijo monopolistične profite od svojih bazičnih proizvodov, si lahko dovolijo, da poslujejo z izgubo v panogah, s katerimi so začeli, iz njih pa izrivajo majhne in finančno slabe konkurente.
Senatski pododbor zato zahteva, naj Kongres prouči to zadevo in poostri sedanje u-
krepe proti monopolistični praksi.
IIIIIIIIM
Džakarto:
PODPORA BRUNEJU
Na velikem mitingu v Džakarti so »prejeli resolucijo o podpori vsega indonezijskega ljudstva revoluciji na Severnem Borneu. Udeleženci mitinga so obsodili malajskega premiera Abdula Rahmana in Veliko Britanijo, ki se neposredno upirata revoluciji na Severnem Borneu. Po besedah predstavnika voditeljev upora v Kalimantanu se bo boj za neodvisnost nadaljeval v džungli, če Velika Britanija ne da neodvisnosti Severnemu Borneu.
Prvi polet rakete ,Skybolt'
Cape Canaveral, 23. dec. (AP - AFP). Sinoči so tu uradno sporočili, da so uspešno preizkusili izstrelitev rakete »Skybolt«.
§ Nadaljevani«
na zadnji strani
Havana:
SPORAZUM
Po nekem uradnem sporočilu, objavljenem v Havani, je dosežen sporazum med premierom Fidelom Castrom in ameriškim advokatom Do-novanom o izplačilu 63 mili-jonov dolarjev na račun kompenzacije Kubi in v zameno za izročitev UM kontrarevo-lucionarjev, ki so jih zajeli minulo leto ob neuspelem poskusa invazije. V žetih mesecih bo Kuba za to vsoto dobila zdravila, medicinsko
1 opremo in hrano za otroke. Ujetnike bodo takoj izpustUL
EV GANDIJEVEGA SPOMINA — Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj je med svojim obiskom v New venec na grob umrlega indijskega voditelja Mahatmal Gandija.	Foto:	Tanjug
Home proti sankcijam v Katangi
Gardlner:
»Ke izgubljajmo Sasa«
LONDON, 23. dec. (AFP). Britanski minister za zunanje zadeve lord Home je na tiskovni konferenci, ki jo je premier Macmillan imel po povratku z Baham-skih otokov, izjavil, da je Britanija Se vedno proti sankcijam v KatangL Po njegovi izjavi je Velika Britanija za miroljubno reševanje problema.
Home je dejal, da načrt belgijskega ministra za zunanje zadeve Spaaka o razdelitvi dohodka od rudnikov v Katangi. lahko pomeni sprejemljivejšo podlago za politično reševanje problema.
Britanski minister je o isti zadevi še dejal, da Britanija podpira U Tantov načrt o nacionalni poravnavi v Kongu, z rezervo pa gleda na akcijo pritiska v primeru, da poravnava ne uspe.
Predstavnik OZN v Kongu Robert Gardlner je danes o-pozo ril, da svetovna organizacija smatra, da ne bi bilo treba več izgubljati časa z napori, da se konča secesioni-stična politika samoimenova-ne vlade kongoške pokrajine Katange. Po vrnitvi iz New Vorka, kjer se Je pogovarjal z generalnim sekretarjem U Tantom, je opozoril, da so vsi ukrepi, s katerimi želijo Združeni narodi ponovno združiti Ka tango z ostalim delom države, že dolgo pripravljeni. Zaradi tega, je dejal Gardlner, ni potrebno zdaj pripravljati nove načrte.
Gardiner je potrdil, da se bo kmalu sešel z ameriško vojno misijo, ki jo vodi general Truman. Ta misija je pred nekaj dnevi prispela v Kongo z nalogo, da prouč potrebe armade OZN, ki šteje sedaj kakih 20.000 ljudi.
General Truman se je včeraj sestal s komandantom kongoške armade Mobutujem, ni pa še našel stika s predstavniki vojaških sil OZN v Kongu. Kjub ameriškim in kongošklm demantijem se še dalje razširjajo glasovi, da ZDA pripravljajo bilateralni sporazum o opremljanju kongoške armade z vojaško opremo.
MACMILLAN SE JE VRNIL V LONDON
LONDON, 23. dec. (AFF-Reuter). Predsednik britanske vlade Harold Macmillan se je danes vrnil v London z večdnevnega obiska na Bahamskih otokih, kjer se je raz-govarjal s predsednikom Kennedyjem in kanadskim premierom Diefenbfterjem. Na londonskem letališču je izjavil, da uspešni poskusi z raketo »Skybold« niso spremenili namena Velike Britanije, da bi opustila .naročilo teh raket v ZDA.
Dodal Je. <U »o ZDA ponudil«, Veliki Britaniji, da nadaljujejo program poskusov z raketami »Skybolt«, kolikor britanska vlada plača sto milijonov dolarjev za izvajanje tega programa. Macmillan je to kombinacijo ocenil za negotovo in dejal, da »je polnoma nesmiselno, da Velika Britanija plača 100 mili. Jonov dolarjev, ker ameriška vlada nima namena kupiti niti ene rakete «Skybolt« za opremo svoje armade.
Glede raket »Podariš« je britanski premier izrazil prepričanje, da je sporazum, ki ga Je dosegel s predsednikom Kennedyjem, »dober za obe strani«. To Je orožje, ki ga bodo lahko uporabljale še druge generacije, je .dejal Macmillan in dodal, da bo Velika Britanija izdelovala eksplozivne glave za tiste rakete »Podariš«, M bodo instalirane na podmornicah z britansko posadko. Te podmornice bi morale biti zgrajene V Britaniji.
Glede nuklearne neodvisnosti Velike Britanije je Mac-millan priznal, da bo njegova država za nekaj časa brez avtonomije udarnih sil. »Vendar pa bi postala brez raket »Polaris« taka situacija permanentna.«
Na vprašanje, ali bo tudi Zahodna Nemčija opremljena z raketami »Polaris«, Je Macmillan odgovoril, da so te rakete brez nuklearne glave in da so Jih ponudili samo državam, ki imajo že status nuklearne sile. »Zahodna Nemčija ni nuklearna sila, zato ji rakete »Polaris« ne bi bile potrebne,« je lzja-val Macmillan.
Britanski premier je zadovoljen, ker so tudi Franciji ponudili te rakete. »Seveda ne vem, kakšen bo odgovor Francije, čeprav razpolagam z zelo prijateljskim osebnim sporočilom« — je dodal, vendar pa ni hotel povedati, o kakšnem sporočilu Je beseda.
Britanski premier je ocenil tudi razgovore s kanadskim premierom Diefenbekerjem in dejal, da so bili razgovori selo koristni.
Predsednik kanadske vlade Diefembaker j« danes izjavil, da sporazumi Velike Britanije in ZDA o nuklearni sili NATO »nikakor ne obvezujejo druge člane Atlantskega pakta«.
Vodilni britanski časopisi danes ocenjujejo sporazum Macmillan—Kennedy na Bahamskih otokih za znak konca zares neodvisne britanske nuklearne sile. Nekateri listi ta sporazum smatrajo celo kot žalitev za britansko vlado in s tem v zvezi predvidevajo, da bo premier Mac-millah naletel na politične težave, zlasti ko se bo sestal parlament.
Neodvisni »Observer« v uvodniku piše, da je po nas-sauskem sporazumu jasno samo eno: predsednik ZDA
Pritisk na Brazilijo
■Journal do Brasil« zavraCa kampanjo ameriSkih in doma£lli desnitarskih krogov proti neodvisni zunanji polHikl Brazilija
RIO DE JANEIRO, 23. dec. (Tanjug). V nekem uvodniku, o katerem menijo, da Izraža uradno mišljenje, vplivni
»Journal do Brasil« zavrača mačih desničarskih krogov tiki Brazilije.
Ko namiguje na pisanje ameriSkih in konservativnih brazilskih časnikov v zvezi s poslabšanimi odnosi med ZDA in Brazilijo in v zvezi z razgovori, ki jih je imel v začetku prejšnjega tedna Robert Kennedy s predsednikom Goulartom, list piše, da se je »še enkrat začela kampanja proti zunanji politiki Brazilije«. Iz tujine prihajajo ve-
kampanjo ameriških in do-proti neodvisni zunanji poll-
sti, ki govore, da so ZDA zaskrbljene zaradi »naraščajočih ekonomskih povezav Brazilije s komunističnimi državami« in zaradi brazilske zunanje politike, o kateri velja prepričanje, »da se včasih vdaja nevarnemu nevtralizmu«. »Hkra-
Pariz čaka na Bohlena
■ZDA priznale Franciji status atomske sile«
„Jedrska odvisnost začasna"
Britanski premiar je izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo dobila raket »Polaris« - Londonski tisk piše, da je nassauskl sporazum »žatHev za britansko vlado«
ima svoj cilj in britanska »neodvisna nuklearna sila bo postopoma pripojena NATO, ki ga bodo v resnici kontrolirale ZDA«. List dodaja, da bi imela Britanija pravico uporabiti svoje podmornice z raketami »Polaris«, kadar bi šlo za »velike nacionalne interese,« .»ha. koncu Pa bo brliaaOE nuklearna sila popolnoma zamrla*.
Glede orientacije od raket »Skybolt« na rakete »Polaris« list meni, da je ta orientacija velika žalitev za premiera in konservativno stranko in da bo pripeljala v nevarnost vladni načrt o vstopu Velike Britanije v EGS.
»Sunday Times« predvideva politično burjo v parlamentu, ki se bo začela z debato o novem obrambnem sporazumu. Opozarja na nekatere točke sporazuma in piše, da z njimi predvidevajo nadaljnje formalno priznanje britanske nuklearne neodvisnosti, »čeprav v resnici realne okoliščine, v katerih bo obstainla ta neodvisnost, niso najbolj sprejemljive.«
PARIZ, 23. dec. (Tanjug). Francoski krogi pričakujejo, da bo dal natančnejša obvestila o ameriškem predlogu, po katerem naj bi Francija »riilla rakete »Polaris«, ameriški poslanik Bohlen, ki se bo 31. decembra vrnil iz ZDA v Pariz.
To je vse, kar so pariški uradni krogi sporočili predstavnikom tiska po včerajšnjem sestanku, na katerega je de Gaulle povabil premiera Pompidouja, ministra za zunanje zadeve Couve de Murvilla in ministra za vojsko Messmerja in na katerem so prvikrat izmenjali mišljenja o ameriškem predlogu. Sporočilo tudi pravi, da bodo ameriški predlog kasneje še podrobno proučili, i pri tem pa ni nikakršnih I znamenj, ki bi natančneje kazala, kakšno bo francosko stališče. Komentatorji in opazovalci so lahko samo zabeležili, da je francoska vlada včeraj objavila nenavadno dolge vesti o napredku pri izdelavi francoskega atomskega orožja.
Komentatorji številnih časnikov menijo, da je Kennedy s tem, da je ponudil Franciji sodelovanje v novi formuli atomske organizacije Zahoda (»še vedno zelo nejasni«), naposled priznal Franciji status atomske sile, čemur se je doslej Washington dosledno izogibal.
Neki komentator francoskih uradnih krogov zagovarja potrebo, naj bi Francija uskladila ameriške predloge s tehničnim napredkom, ki so ga dosegli doslej v Fran-
Nadaljevanje
na zadnji strani
Nadaljevanje
na zadnji strani
EGS otežuje trgovino z Vzhodom
BRUSELJ, 23. dec. (Tanjug). Članice EGS so se zedinile, da odlože delo za utrjevanje skupne politike v trgovinskih odnosih z državami vzhodne Evrope do 21. januarja 1963. S tem se seveda nadaljuje blokada vseh trgovinskih razgovorov med »šestorico« in državami socialističnega tabora, izvzemši sedanje razgovore med Poljsko in Zahodno Nemčijo.
Ministrski svet EGS je odločil, da opusti politiko utrjevanja količinskih kvot za uvoz proizvodov iz vzhodne Evrope. Francija se je odločno potegovala za omejitev uvoza kmetijskih izdelkov iz vzhodne Evrope, medtem ko je Zahodna Nemčija zahtevala, da bi omogočili širšo izmenjavo na tem področju.
Po zadnjih podatkih je skupna izmenjava med Zahodom in Vzhodom v tem letu dosegla vrednost okrog dve milijardi dolarjev, kar pa v resnici ne pomeni niti desetino ameriškega blagovnega prometa. ZDA so letos sprejele nove ukrepe v omejevanju prometa z državami socialističnega tabora. Po uveljavitvi teh ukrepov so odbili več ko polovico zahtev ameriških tvrdk za izvoz blaga na vzhodno tržišče. Zaradi tega tudi to leto ni prineslo zboljšanja v trgovinskih odnosih Vzhod—Zahod. Stališče EGS bo zdaj še poslabšalo že tako slabo -trgovinsko izmenjavo.
O vlogi in mestu mladine v dražbi
K)a4W 4n njanemu uveljavljanju v družbenem življenju in dogajanju ne posvečamo dovolj pozornosti in sistematične skrbi.
Izven dvoma je, da je odnos mladine do naše stvarnosti, do osnovnih konceptov naših družbenih prizadevanj na vseh področjih delovanja in življenja, v bistvu pozitiven. Kolikor pa je tu in tam nerazumevanja, je to največkrat posledica prevelike želje, da bi šli hitreje naprej, in hkrati nezadostnega poznavanja vseh objektivnih ovir, ki onemogočajo hitrejši razvoj v smislu večjega uveljavljanja samoupravljanja, delitve po delu, večje humanizacije in demokratizacije naše družbe. Smo torej med redkimi deželami v svetu, kjer ima mladina tako množično pozitiven odnos do družbenega sistema. Najvažnejši činitelj pri tem pozitivnem oblikovanju mladih ljudi sta vsekakor naša stvarnost in družbeno ekonomski razvoj, medtem ko še ni prišla do popolne veljave vloga Ljudske mladine in drugih subjektivnih sil.
Ob vsebini dela v Ljudski mladini se nam še vedno vsiljuje vprašanje enotnosti mlade generacije. Ugotavljamo različne značilnosti intelektualne, delavske in kmečke mladine, a hkrati spoznavamo, da so občinski komiteji doslej premalo razmišljali o zbliževanju in medsebojnem sodelovanju te mladine. Ena izmed resnih pomanjkljivosti mladinske organizacije je nadalje, da v delu premalo upošteva starostne razlike svojih članov. Se zmeraj se skuša bolj približati mladini po osemnajstem letu, medtem ko je njeno delo z mladimi ljudmi med 14. in 18. letom, v dobi njihovega umskega, fizičnega in moralnega zorenja, ko je mladi človek najbolj sprejemljiv za oblikovanje, precej šibko in enostransko. Organizacije Ljudske mladine so tudi preveč povezane vertikalno in premalo horizontalno v okrajnem in občinskem merilu, pa tudi v tovarni. Brž ko bo mladina bolj povezana z drugimi organizacijami tudi horizontalno, bo njena aktivnost lahko večja, širši krog ljudi bo spoznal mlade in videl bo, da so to sposobni, pozitivno usmerjeni ljudje, ki so pripravljeni delati.
V sedanjem položaju mladinskim vodstvom nekoliko primanjkuje poguma. Preveč rado se dogaja, da mladi čakajo le na pomoč in razumevanje starejših, namesto da bi bili bolj iniciativni. Povsem upravičena je namreč zahteva, da si mladina mora svoje mesto v naši družbi izbojevati sama, čeprav je treba objektivnim težavam mladih pri delu znati tudi prisluhniti. Redki so na primer kraji, kjer bi mladi imeli u-strezne prostore, kamor bi lahko prihajali čez dan, kjer bi se lahko srečavali tudi s starejšimi tovariši in kjer bi lahko politično razpravljali o svojih in tudi drugih problemih. Tak položaj prav gotovo zahteva, da se v okviru komun in posameznih krajevnih skupnosti resno postavi na dnevni red — gradnja raznih objektov za delo z mladino.
Za sedanje stanje pa ni kriva le Ljudska mladina, temveč so zanj prav tako odgovorne tudi organizacije in vodstva Zveze komunistov. Socialistične zveze. Zveze sindikatov in druge organizacije, ki marsikdaj še nimajo dovolj razumevanja za pravilno reševanje teh vprašanj. Odnosi do mladine so bili največkrat pokroviteljski in so hoteli postaviti mladino in njeno delovanje v nekakšen okvir. Življenje mladine pa je danes tako pisano, da ga ni mogoče voditi niti usmerjati po nekih direktivah in šablonah. Delo Ljudske mladine mora torei biti zastavljeno tako. da bo odločilno prispevalo k temu. da bo postal mlad človek bolj subjekt lastnega napredka kot pa objekt nekega prepričevanja in določanja.
Ljudska mladina naj bo potemtakem široko politično usmerjena organizacija, instrument mladih, v katerem se neprestano srečujeta dva tokova: v njej naj se čim bolj odražajo vse težnje mladine, ki pa jih je treba soočiti z vplivom subjektivnih sil. Vendar ne v smislu discipliniranja, temveč v smislu ustvarjalnega procesa, v katerem mladina sprejema ta vpliv za svoj. Ljudska mladina je torej mesto, kjer naj poteka ta proces čim bolj iskreno in svobodno, njeno dejavnost pa mora prevevati čimbolj intimno in resnično vzdušje.
Izvoz pospešuje kakovost . proizvodnje
Z obCinske konference SZDL Slovenska Bistrica
Sneg, mraz in burja
Zameti in poledica ovirajo promet - Ostro zimsko vreme po vsej državi
Beograd, 23. dec. (Tanjug). Z začetkom koledarske zime so v več krajih zabeležili tudi najnižje letošnje temperature. Zjutraj je na Kredarici zdrknilo živo srebro na —25° Celzija. To je najnižja temperatura, ki so jo zabeležili v zadnjih dveh mesecih.
Zjutraj je kosovsko-meto-hijsko oblast zajelo snežno neureje. Snežni zameti so tu in tam visoki čez en meter. Pretrgan je promet na nekaterih važnih prometnih žilah. Prebivalstvo gorskih krajev na jugoslovansko-albanski meji je popolnoma odrezano od večjih središč. Zaradi velikih snežnih zametov je promet oviran tudi na delu jadranske magistrale Priština—Kosovska Mitroviča, pa tudi na poti Kosovska Mitroviča—Peč.
Veliki snežni zameti so danes pretrgali prometne zveze tudi na mnogih cestah v jugovzhodni Srbiji. Popolnoma je paraliziran promet na cesti Niš—Dimitrovgrad na prelazu pri Pločah. Na avtomobilski cesti med Nišem in Pa-račinom je pri Ražnju ustavljen ves promet. Sneg ovira promet tudi v Liki, zaradi poledice pa je zelo otežkočen promet na vseh cestah v Makedoniji.
Izredno hladno vreme z burjo, ki ima orkansko moč, se je začelo ponoči tudi na severnem Jadranu in na pobočjih Velebita. Tam je dopoldne
pihala burja s sunki, ki so dosegali tudi 125 km na uro. — Promet z lahkimi potniškimi vozili na delu jadranske magistrale je bil ustavljen. Močna burja piha tudi na Reki in na področju Gorskega Ko-tora. Burja ovira tudi plovbo potniških ladij, tako da je otok Pag ostal včeraj in danes brez ladijskih zvez z Reko.
Zaključna proslava jubileja
Matice Hrvatske
Zagreb, 23. dec. (Tanjug). Danes je bila v Zagrebu zaključna slovesnost ob proslavi 120. obletnice obstoja najstarejše hrvatske kulturne ustanove — Matice hrvatske. Slovesnosti so se udeležili številni jugoslovanski kulturni in javni delavci. Podpredsednik ZIS Rodoljub Colako-vič je poslal Matici hrvatski brzojavko s čestitkami. Sporočili so tudi, da bo delegacija Matice hrvatske obiskala predsednika Tita, ki Je njen častni član, in mu bo poklonila srebrno plaketo v spomin na proslavo tega pomembnega datuma v jugoslovanski kulturni zgodovini.
Slovenska Bistrica, 23. dec. Delegati na občinski konferenci SZDL so po poročilu predsednika Občinskega odbora inž. Milana Uranjeka razpravljali o perečih gospodarskih in družbeno političnih zadevah občine in ugotovili, da so v občini dosegli od zadnje konference določen napredek na vseh področjih. Organizacije SZDL pa bodo morale v bodoče posvetiti večjo pozornost kvaliteti zborov občanov in zastaviti vse sile za hitrejšo rast industrijske proizvodnje, ki zaostaja za planom. Nekatere gospodarske organizacije se premalo zavedajo, da izvoz krepi notranjo organizacijo in kvaliteto proizvodnje. Govoreč o kmetijstvu so menili, da je treba čimprej dokončati regulacijo Ložnice in Bistre ter opraviti nekatera druga agro in hidromelioracijska dela. Pogodbeno sodelovanje med KZ in kmetovalci je letos uspelo, saj so prekoračili plan predvidene površine.
Razpravljali so tudi o nagrajevanju prosvetnih delavcev in menili, da so obstoječi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov v nekaterih primerih le formalnost. Na konferenci so kritično ocenili poslovanje trgovskih in gostinskih podjetij ter predvsem za trgovska podjetja ugotovili, da ne vodijo pravilne politike pri določanju marž. Razprava je pokazala, da v nekaterih krajih kažejo premalo razumevanja za delo mladinskih organizacij. Prav tako nekateri zasdbni obrtniki izkoriščajo vajence ter jim ne izplačujejo s predpisi predvidenih nagrad.
M. K.
TKANINE ZA IZVOZ — Tovarna platnenih izdelkov Indu-plati iz Jarš bo letos izvozila približno 90.000 metrov raznih tkanin v skupni vrednosti 85.000 dolarjev. Izvažajo največ tako imenovani jacquard gradi na Norveško in pa cerade v Zahodno Nemčijo. Zdaj proučujejo trg tudi na Švedskem, kamor bi radi prodrli predvsem s dekorativnimi tkaninami. S tem bo tovarna izpolnila svojo izvozno obveznost za letošnje leto.	Foto:	S.	Busič
Stavka
RaHjanskih
novinarjev
končana
RIM, 23. dec. (Tanjug) Po tridnevni stavki novinarjev, ki se je začela prejšnji teden, so
tu dosegli sporazum med Zvezo italijanskih novinarjev in združenjem lastnikov in založnikov časopisov, ki so zvečine ugodili zahtevam novinarjev.
Po novem delovnem sporazumu, ki- , ga bodo podpisali te dni, se bodo novinarjem zvišale plače od 6 do 20 odstotkov. Prav tako so potrdili 36-umi delovni teden, pri čemer se bodo že v naslednjih mesecih 'posvetovali o možnost' za petdnevni delovni teden. Lastniki časopisov so u-godili tudi zahtevam za nadomestilo nadurnega dela novinarjev.
Načrt za most med Dansko in švedsko
Stockholm, 23, dec. (Tanjug). Skupina švedskih in danskih prometnih strokovnjakov je končala načrte za gradnjo velikanskega mostu, ki bi v prihodnosti povezoval Dansko in skandinavski polotok. Po projektu, ki ga bodo kmalu predložili obema vladama, bi most gradili med Helsingora-nom na danski obali in Hel-singborganom na švedski obali. Ti dve mesti sta oddaljeni eno od drugega komaj 5 km. Most bi bil visok 40 m, tako da bi lahko pod njim plule tudi velike ladje. Stroški bi znašali kakih 250 milijonov dolarjev.
Razprava o zveznem proračunu
Ko seji proračunskih odborov Zvezne ljudske skupščine so predlagali, da bi dohodki In izdatki zveznega proračuna za leto 1963 znašali 609 ntilijard dinarjev, kar je za 25 milijard manj kot v
letošnjem letu
Zahodnonemški tisk o atentatu ustaških zločincev v Mehlemu
 _____________________________ x__________________
»Wiesbadner Kurier«, »Westffillische Rundschau«, »Neue Ruhr Zeltung«, »Ruhr Nachrlchten«, »MOnchner Merkur« In »Der Mittag«
obsojajo zločinski napad
BONN, 23. dec. (Tanjug). Več zahodnonemškib časopisov je ostro obsodilo zločinski napad ustaških teroristov na jugoslovansko predstavništvo v Mehlemu 29. novembra. Listi poudarjajo, da to ni prvi ustašU napad na ozemlju
Zahodne Nemčije in da so ustaški elementu zlorabili gostoljubje. Večina teh listov opozarja na neodgovornost domače policije, ki ni zaščitila jugoslovanskega predstavništva.
»Wiesbadner Kurier« objavlja članek »Teror«, v katerem ugotavlja, da sodi napad ustašev na zgradbo jugoslovanskega predstavništva med najhujše teroristične akcije, ki so se kdajkoli zgodile v Zvezni republiki Nemčiji. Dalje piše, da ta zločinska akcija zaradi divjaškega besa,
ki so ga pokazali ustaški teroristi, pomeni nevarnost za javno varnost. Ko potem poudarja, da je treba spoštovati pravico gosto-ljublja našemu predstavništvu, se list vprašuje, če je Zahodna Nemčija storila dovolj, da bi bilo naše predstavništvo zavarovano.
Socialnodemokratski list
Herter bo preprečeval »trgovinsko vojno"
BEOGRAD, 23. dec. (Tanjug). V včerajšnji razpravi o predlogu proračuna za prihodnje leto so na skupni seji proračunskih odborov obeh zborov Zvezne ljudske skupščine poudarili, da je namen predloga omejitev nadaljnjega naraščanja izdatkov zvezne uprave. Zato so izdatki zvezne uprave (osebni, materialni in investicijski izdatki, vštevši tudi proračunsko rezervo) planirani nižje kot v letu 1962. 5
»Kroru&s« uspešna izvaža barve
■ Reka, 22. dec. (TBstfug). Znana zagrebška tovarna barv »Kromos« je doslej zaključila z Indonezijo dogovore o izvozu svojih proizvodov v znesku okrog 1,300.000 dolarjev. Na indonezijsko ladjo »Labu«, ki je izdelana pri nas, nato-varjajo te dni v reški luki 300 ton ladijskih barv od skupnih 1850 ton, kolikor jih bodo izvozili v Indonezijo. To je največja pošiljka, katero podjetje »Kromos« odpošilja v inozemstvo. Podjetje »Kromos« je doslej izvažalo barve v Grčijo, Burmo, češkoslovaško, Sovjetsko zvezo, ZAR, Turčijo, Irak in Poljsko.
Konferenca ljudske mladine Kosova in Metohije
Priština, 23. dec. (Tanjug). Danes je v Prištini začela delo 12. oblastna konferenca Ljudske mladine. V referatu je predsednik oblastnega komiteja Ljudske mladine Mah-mut Bakalija poudaril, da je Ljudska mladina Kosova in Metohije razvila široko politično in vzgojno dejavnost, čez 8600 mladincev in mladink je včlanjenih v Zvezi komunistov, v raznih oblikah družbenopolitične dejavnosti Socialistične zveze pa sodeluje čez 64.000 mladincev in mladink. V samoupravnih organih je angažirano 6000 članov Ljudske mladine, ki imajo pomemben delež v razvoju gospodarstva in drugih področij družbenega življenja na Kosovem in Metohiji.
PRED PRIHODOM DEDKA MRAZA — Leti bo dedek Mras obiskoval Ljubljano s dvema »vlakoma«, na katerih m bo peljalo tudi njegovo piaano spremstvo. To bo posebno sa najmlajie Ljubljančane veselo presenečenje. Prvič ae bo dedek Mras prikazal na ljubljanskih nt cah 28 t. m. Na aUki: de nekaj aatnabov s čopičem In vagon dedka Mrasa bo uared aa vošnjo.	Foto:	M.	Svabič
Prihodnje leto predvidevajo realno zvišanje dohodkov uslužbencev povprečno za 4,6 odstotka. Nominalni dohodki se bodo predvidoma povečali za svojih 8 odstotkov. Predlog zakona o zveznem proračunu za leto 1943 predvideva možnost povečanja dohodkov iz prihrankov, katere bi u-stvarill z zmanjšanjem sedanjega števila uslužbencev.
Predlog zakona o zveznem proračunu predvideva tudi pooblastilo Zveznemu izvršnemu svetu, da uvede nov način nagrajevanja v organih zvezne uprave, ki bo podoben nagrajevanju, kakršnega preizkušajo v več ljudskih odborih in nekaterih ustanovah. Se pravi, da bi zviševanje o-sebnih dohodkov uslužbencev bilo v določeni meri odvisno od boljšega ali slabšega dela organa, v katerem so zaposleni.
Sredstva za investicije so predvidena skladno z družbenim planom, značilno pa je, da je več kot polovica sredstev za negospodarske inve-
sticije namenjena za stanovanjsko graditev. Pri tem predvideva predlog zveznega proračuna še eno novost: določeni zneski iz proračun-
skih sredstev bodo lahko na razpolago uslužbencem kot kredit za gradnjo stanovanj. Predvideno je tudi določeno povečanje sredstev za zaščito vojnih invalidov in za dotacije republikam in ljudskim odborom.
Predlog proračuna je na seji pojasnjeval sekretar Zveznega izvršnega sveta za proračun in splošno upravo Zoran Polič. V ponedeljek bosta odbora nadaljevala delo.
Rekordna setev bombaža
/n .A . ‘
> prihodnje leto v Makedoniji
Skopje, 23. dec. (Tanjug). Po akcijskem programu bodo prihodnje leto v Makedoniji zasejali z bombažem preko 15.000 hektarov, kar je za nekaj tisoč hektarov več kakor letos in v preteklih letih. Okrog 3000 ha bodo zasejale kmetijske zafiruge, ostale površine pa bodo zasejali kmetje. V republiškem poslovnem združenju za bombaž menijo, da bo tako prihodnje leto dosežena rekordna setev in proizvodnja bombaža.
Posebne napore bodo ob setvi posvetili mehanizaciji obdelovanja in uporabi sodob-
nih agrotehničnih ukrepov, ki bodo zagotovili večje hektarske donose bombaža. Med ostalim bodo nabavili okrog 120 kompletnih strojnih garnitur za proizvodnjo bombaža, s katerimi bodo lahko celotno setev opravili v desetih dneh. Razen tega bodo v proizvodnih okoliših investirali preko 110 milijonov dinarjev za nabavo motorjev, agregatov in črpalk za namakanje bombaževih polj, katero bo omogočilo okrog trikrat večje donose, kot so jih dosegali doslej.
privedlo v dvom nadaljevanje »sedanjih ameriških vojnih obvez v zahodni Evropi«.
Zaradi zaščitnih carin EGS je zunanja trgovina ZDA pred resnimi problemi
WASHINGTON, 23. dec. (Tanjug). Delegacija ameriške vlade, ki jo vodi Christian Herter, državni sekretar v prejšnji administraciji, se bo začela razgovarjati s predstavniki zahodnoevropskega Skupnega trga, da bi kot poudarjajo tu, preprečili nevarnost »trgovinske vojne«.
Obkrožanje zahodnoevropskega skupnega tržišča, področja, na katero gre največ ameriškega izvoza, z visokim zidom zaščitnih carin, postavlja zunanjo trgovino ZDA pred resne probleme. Gre za izvoz kmetijskega in industrijskega blaga iz ZDA. Za primer navajajo- izvoz zmrznjene perutnine, ki jo prodajajo v Evropo po 60 centov za kilogram. Nova uvozna tarifa — 25 centov za kilogram — preti z izrivanjem tega artikla s tržišča držav EGS. Isto velja za moko in druge kmetijske pridelke, še težji pa je primer visokih carin za aluminij, ki ga države EGS ne proizvajajo dovolj.
Misija Herterjeve ekipe i,e v tem, da sklene aranžmaje o recipročnih carinah, ki bi omogočile nadaljnji ameriški izvoz z olajšavami za uvoz s tega področja v ZDA. Ob popolnoma ekonomskih računih vidijo washingtonski predstavniki tudi politične in vojaške vidike zahodne zveze, pri čemer poudarjajo, da bi poslabšanje plačilne bilance ZDA zaradi trgovinske diskriminacije ki jo izvajajo države EGS,
»Westfalische Rundschau« iz Dortmunda sodi, da je treba proučiti, kaj so sedanji atentatorji v Mehlemu in tisti, ki so jih podpirali, delali v času Hitlerjeve okupacije, hkrati pa poudarja, da takšne akcije na Zahodu vsekakor ne bodo odobravali.
»Neue Ruhr Zeitung« je prav tako ocenila, da so atentatorji najbolj grobo zlorabili gostoljubnost, ki so jo imeli, in da atentat ni prvi napad ustašev na ozemlju Zanodne Nemčije.
Medtem ko krščanskode-mokratski časopis »Ruhr-Nachrichten« iz Dortmunda piše, da so predstavniki Jugoslavije zahtevali posebno policijsko zaščito ob svojem nacionalnem prazniku, pa desničarski miin-chenski list »Miincher Merkur« piše, da atentatorjem ni mogoče opravičiti dejar n ja in da je neopravičljivo tudi to, da so tedaj nemški policisti stali ob strani.
»Neue Ruhr Zeitung« piše, da atentat ni bil usmerjen samo na jugoslovansko predstavništvo v Mehlemu, marveč tudi na jugoslovansko ljudstvo. Diis-seldorfski »Der Mitag« je pisal, da bo dogodek v Mehlemu pomenil novo otežitev že tako slabih odnosov med Bonnom in Beogradom.
Protest etiopske vlade zaradi saudskih napadov
Kampanja Saudove Arabije zaradi ukinitve federalnega statusa Eritreje
ADIS ABEBA, 23. dec. (AFP). Ministrstvo za informacije v Adis Abebi je objavilo sporočilo, v katerem protestira proti kampanji, fci so jo začeli Usti in radio Saudove Arabije proti Etiopiji, potem ko se je parlament te države odločil, da ukine federalni status Eritreje.
Pozabljena poglavitna načela
Ob zahtevah nekaterih prosvetnih delavcev v občini Ljubljana-Center
Nekaj prosvetnih delavcev v občini Ljubljana-Center se je te dni oglasilo z zahtevami po novoletni nagradi oziroma »trinajsti plači«.
Čeprav večina prosvetnih delavcev ne postavlja takih neutemeljenih zahtev, so vendarle med njimi nekateri, ki so prezrli, da smo tudi v šolstvu že uvedli sistem deUtve dohodka, ki so ga tudi sami pozdravili. To pomeni, da zdaj šole samostojno gospodarijo s sredstvi, M jih po pogodbah sa opravljanje svojih dejavnosti dobivajo od občinskih šolskih skladov. Tako delijo — na osnovi meril, ki si jih kolektivi prosvetnih delavcev postavljajo v svojih pravilnikih — tudi osebne dohodke.
V občini Ljubljana-Center je letošnji finančni načrt šolskega sklada določil milijardo 10 milijonov 413 tisoč din za osnovno dejavnost šol in drugih izobraževalnih ustanov (lanska realizacija sredstev za to dejavnost je —746 milijonov 413 tisoč din). ▼ celoti pa Je občina letos namenila za šolstvo milijardo 532 milijonov din ali približno 50 % vseh svojih proračunskih sredstev. Ker pa so letošnji občinski proračunski dohodki manjši od planinudh (ošabni dohodki zaposlenih, »lasti v gospodarstvu se namreč niso povečali v takem obsegu, kot Je predvideval občinski proračun, rasen taea pa w Je med letom zmanjšal občinski maloprodajni davek sa l‘%). Je tudi občinski šolski sklad doeegel v enajstih mesecih le 83,3 % predvidenih dohodkov. Kljub temu šol-
stvo ni bilo nič prikrajšano. Da bi na področju šolstva lahko nemoteho nadaljevali začeto uveljavljanje načela dohodka, je namreč upravni odbor šolskega sklada poiskal rešitev v tem, da je zmanjšal operativno rezervo ter hkrati najel kredit. Tako so Sole v občini dobile sredstva, ki zadoščajo za njihove osebne in materialne izdatke v prvotno določenem obsegu. Prosvetni delavci sami ugotavljajo, da tistim šolam, ki dobro gospodarijo, sedanji sistem financiranja zagotavlja, da se jim ob koncu leta ni treba več v zadregi ozirati za sredstvi. Tako razpolagajo na poljanski šoli ob koncu leta s sredstvi v taki višini, da bi lahko delili ne samo trinajsto, marveč tudi štirinajsto »plačo«, ker so pač že v začetku leta skrbno gospodarili s sredstvi.
Ob vsem tem je treba. povedati, da so sa letos precej povečala sredstva za osebne dohodke prosvetnih delavcev, v čemer so zajeta tudi sredstva v višini novoletnih nagrad. Kaj to praktično pomeni, nam pove podatek, da znaša letos mesečni povprečni osebni dohodek prosvetnih (Mavcev na osemletkah v občim Centar 42254 din. To povprečje je znatno višje kot povprečje osebnih dohodkov prosvetnih (Mavcev na osemletkah v drugih ljubljanskih občinah (po okrajnih podatkih znala to povprečje v Mostah 34.000 din, v šišenski in viški občini pa 32.000 din). Če pogledamo letošnje enajstme-sečne akontacije na račun osebnih dohodkov, ugotovimo, da so m že po teh akontacijah povečala mesečna povprečja
na šoli Frana Levstika od 41.449 din (lansko povprečje) na 47.010 din, na šoli Toneta Čufarja od lanskega povprečja 30.904 din na letošnjih 38.040 din, na prulski šoli od lanskih 32.880 din na letošnjih 41.200 din, na Ledini od lanskih 35.240 din, letos na 46.390 din itd. Tl podatki sami dovolj govorijo.
Kljub vsemu temu pa nekateri prosvetni delavci zdaj zahtevajo, naj jim občinski ljudski odbor priskrbi dodatna sredstva za trinajsto plačo, čeprav so sredstva šole v tej višini že prejele. Od kod še dodatna sredstva? Na račun investicij za šolstvo? Toda tudi, če bi se za kaj takega sploh mogli odločiti (kaj bi k temu rekli občani?), bi bilo to nezdružljivo z načeli dohodka in dobrega gospodarjenja. Vsakršno popuščanje pred miselnostjo, ki se je pri posameznih prosvetnih delavcih še ohranila iz prejšnjega državno uradniškega sistema plač, bi pomenilo korak nazaj v sistem, ki so ga prosvetni delavci sami najbolj kritizirali, ker je zapostavljal njihov družbeno-ekonomski položaj.
Tisti prosvetni delavci, ki zdaj spet terjajo »trinajste plače«, ker še niso doumeli načela dohodka, se navadno sklicujejo tudi na novoletne nagrade v državni upravi. Očitno pa so prezrli pojasnilo, da pri tem ne morejo priti v poštev tisti upravni organi in ustanove, v katerih že preizkušajo sistem delitve po načelu dohodka in ki imajo torej v svojih sredstvih za osebne dohodke že vključena tudi sredstva, ki ustrezajo višini teh nagrad.	Bi. Z.
Naši traktorji v Gani
186 traktorjev - precejšen trgovinski uspeh Jugoslovanskih podjetij
AKRA, 23. dec. (Tanjug). V Gano je prispelo prvih 68 jugoslovanskih traktorjev, nadaljnjih 118 pa bodo pripeljali v bližnji prihodnosti. V novem pristanišču Tema blizu Akre so že začeli graditi servisno postajo za Jugoslovanske traktorje.
V gospodarskem razvoju Gane pripisujejo največji pomen razvoju kmetijstva. Uvoz prehrambenih izdelkov dosega na leto vrednost 60 milijonov dolarjev, kar zelo teža zunanjotrgovinsko bilanco in vpliva na zmanjšan uvoz industrijske opreme. Letni prirastek prebivalstva (2,5%,) in prelivanje kmetijskega prebivalstva v industrijsko bodo še bolj povečali potrošnjo živilskih potrebščin. Največ uspehov v modernizaciji kmetijstva in povečanju proizvodnje pričakujejo od državnih farm. Več ko 20 kmetijskih posestev so preoblikovali v državne farme, ki razpolagajo s kakih 120 jutri zemlje. Ganska vlada je v okviru sporazuma o tehnični pomoči s Sovjetsko zvezo in Izraelom podpisala pogodbi o organizaciji »vzornih farm«. Po načelih, ki jih je določila vlada, naj bi državne farme poslovale na komercialni in rentabilni podlagi.
Na trgu pričakujejo prve proizvode teh farm. Po obljubah naj bi bile cene teh proizvodov nižje kot cene uvoženih pridelkov. Objavili so tudi, da bodo farme odprle v večjih mestih posebne trgovine za svoje proizvode.
Gana za sedaj v celoti uvaža kmetijske stroje, pri čemer ponudbe niso majhne. Jugoslovanska podjetja so ob prvi prodaji 186 traktorjev zabeležila precejšen trgovinski uspeh.
Eritreja, nekdanja italijanska kolonija na obali Rdečega morja, je bila v letih 1945 do 1952 pod britansko upravo, kasneje pa je vzpostavila
V etopskem sporočilu, objavljenem ob kampanji v Saudovi Arabiji, je poudarjeno, da je ukinitev federalnega statusa stvar eritrejskega
federalno skupnost z Etiopijo preb valstva in etiopske vlade
in da zato pomeni popolnoma notranje stališče države. Sporočilo dalje pravi, da bo imela propaganda Saudove Arabije le škodlj've posledice za etiopsko-saudske odnose in »da je v nasprotju z listino Združenih narodov in z načeli bandunške konference, razen tega pa bo pomenila tudi udarec azijsko-afriški solidarnosti in sodelovanju.«
Ob ugotovitvah, da kampanja Saudove Arab je temelji na dejstvu, da je del Eritrej-cev muslimanske vere, etiopsko ministrstvo za informacije poudarja, da odločitev parlamenta nikakor ni v zvezi z vprašanjem religije in da je verska svoboda zajamčena prebivalcem Etiopije, ne glede na to, ali so krščanske ali muslimanske vere.
pod vrhovno oblastjo etiopskega suverena Hale Selasi-ja. Lokalne oblasti Eritreje so imele pristojnost v lokalnih zadevah, imele so lasten proračun, medtem ko je centralna vlada odločala o o-brambnih, zunanjih in sploš-nogospodarskih zadevah, vključno carine in promet.
Odločitev etiopskega parlamenta o popolni združitvi E-r'treje z Etiopijo je bila sprejeta soglasno 14. novembra in kakor je tedaj izjavil etiopski minister za notranje zadeve general Abebe, popolnoma ustreza željam prebivalstva. V Asmari, glavnem mestu Eritreje, so odločitev parlamenta sprejeli z odobravanjem, ki se je zlasti manifestiralo v splošnem slavju na ulicah.
IZ VČERAJŠNJE II. IZDAJE
Nikita Hruščov pride na oddih v Jugoslavijo
Beograd, 22, dec. (Tanjug). Med bivanjem v Sovjetski zvezi je generalni sekretar ZKJ in predsednik FLRJ Josip Broz Tito povabil prvega sekretarja CK KP SZ in predsednika ministreskega sveta ZSSR Nikito Sergejeviča Hru-ščova, naj s soprogo pride na oddih v Jugoslavijo. Tovariš Hriščov je z zadovoljstvom sprejel povabilo, njegov prihod v Jugoslavijo pa bo določen naknadno.
Fetforenko zamenjal Zorina v OZN
MOSKVA, 22. dec. (TASS) Za novega šefa sovjetske delegacije v OZN in predstavnika ZSSR v Varnostnem svetu je imenovan veleposlanik Nikolaj Fedorenko, ki bo na tem položaju zamenjal namestnika zunanjega ministra ZSSR Valeri-jana Zorina, katerega je Vrhovni sovjet raarešil dosedanje dolžnosti v OZN. Fedorenko je v diplomatski službi že od leta 1938, do nedavnega pa je bil sovjetski veleposlanik na Japonskem.
»Spieglov« urednik Ahlers pogojno izpuščen
tZ. dec. (AFP) — * v Karlsruhe je pogojno Izpustilo no zve-urednlks hamburškega časni->er Spiegel« Konrada Ahler-aa, U so ga aretirali tl. oktobra v Španiji, &d da je »ogrožal var-
Macmillan odpotoval z Bahamskih otokov
NASSAU, 22. dee. (Reuter) Url* tonski premier Macmillan je danes odptoval is Nassaua na Bahamskih otokih, kjer je imel raz-
govore z ameriškim predsednikom Kennedyjem in kanadskim premieram Diefenbakerjem.
EVROPSKI KOŠARKARSKI POKAL
Zmaga Olimpije v Izraelu
TEL AVIV, 22. dec. (ITIM) Nocoj je ljubljanska Olimpija v prvi tekmi za evropski košarkarski pokal premagala na stadionu Holon pred 3000 gledalci domače moštvo Makabi s GO:46 (26:18). Povratna tekma bo 5. januarja v Ljubljeni.
Tekma ni zadovljila niti gostov niti domačinov. Izraelsko moštvo, ki Je sinoči v prijateljski tekmi z izredno igro premagalo prvaka Poljske, je nocoj nudilo slab odpor ljubljanskim košarkarjem. Najboljši v moštvu Makabi ja je bil Koen, ki je dosegel 14 košev.
Jugoslovani so bili zelo premočni v vsem prvem polčasu, vendar je domačinom uspelo v II. polčasu zmanjašati razliko, čeprav zmaga Ljubljančanov ni bila nikoli ogrožena. Najboljši igralec gostov in sploh na igrišču je bil Jelnikar, ki je sam dosegel 17 košev. Kapelj jih je dal 6. Logar 7, Miiller 12, Eiselt 8, Potočnik 5, Vrhovec pa dva.
Sodila sta Dinov (Grčija) in Co-lalo (Turčija).
Tesna zmaga čeških hokejistov na Jesenicah
Jesenice, 22. dec. — češkoslovaško hokejsko moštvo Tatra la Ko-l:na, kateremu na Čast Je predsednik ObLO Jesenice sinoči priredil sprejem ln ki je nato v Čufarjevem gledallftču prisostvovalo večeru narodnih plesov ln pesmi. Je nocoj odigralo pod Mežakljo prijateljsko tekmo z domačim klubom »Jesenice«. Nad domačini, ki so Igrali vseskozi enakovredno, Je zmagalo proti pričakovanju le tesno 8:? (1:3, 3:1, 4:3). dole so dosegli za »Jesenice« Felc ln Smolej po a ter Valentar, TlSler in Kristan, za goste pa Blšickl ln Sanda po 3 ter Zdenek 2. Tekmo sta odlično sodila inž. K»" —'-er (Jesenice) in inž. Vavran (CSSK).
DELO PONEDELJEK, 24. DECEMBRA 1962
• Gospodarska skupnost
in viSje cene
Ko so pred dnevi objavili v deželah Zahodnoevropske gospodarske skupnosti »Uredbo o perutnini za zakol«, so naglo poskočile cene kokoši, gosi, rac in piščancev za 20 odstotkov.	,
• Sodba proti ameriški Komunistični partiji
Tri funkcionarje Komunistične partije ZDA Gusa Halla, Benjamina Davisa in Elizabeth Flynn je neko ameriško sodišče obsodilo na pet milijonov dolarjev kazni. Istočasno je objavil član vrhovnega sodišča Douglas poročilo, v katerem nastopa proti dejavnosti preiskovalnega odbora v Kongresu. V Združenih državah Amerike je še vedno vzdušje — ugotavlja Douglas — kakor da še deluje Mc Carthy.
• Vatikan priznal poljske meje?
Kakor je izjavil kardinal Wyzsinski po vrnitvi z vatikanskega koncila, je papež pripravljen v prihodnje označevati bivša nemška ozemlja s poljskimi imeni. Povedal je tudi, da namerava papež imenovati še drugega poljskega kardinala.
• Kalifornija največja država ZDA
S 17.4 milijona prebivalci je postala Kalifornija te dni po številu prebivalstva največja dežela ZDA.
• Švica v članstvu
Evropskega sveta
Švicarska konfederacija je postala 17. članica »Evropskega sveta«. V posvetovalnem odboru jo bo poslej zastopalo šest članov. Sprejem Švice označujejo kot zmago avstrijske delegacije, katere vodja Tončič se zavzema za nevtralizacijo Evropskega sveta. Tončič je podpredsednik političnega odbora pri Evropskem svetu.
© Hude obtožbe proti nemškemu vrhovnemu sodniku
V zvezi s procesom proti Združenju žrtev nacističnega režima v Zahodnem Berlinu so objavili tudi obremenilne izjave proti Jaguschu, vrhovnemu sodniku za politično-kazenska vprašanja v Zvezni republiki Nemčiji. »Inštitut za sodobno zgodovino« v Sliinchenu je sporočil, da so našli mapo z osebnimi podatki o nekem Jaguschu, Haupt-sturmfuhrerju SS, ki je bil med vojno član Varnostne službe CSD).
• Leninova nagrada
za Po^feeorva?
Kakor poroča sovjetska časopisna agencija TASS, naj bi dobil letošnjo Leninovo nagrado britanski atomski znanstvenik Bruno Ponteeorvo, ki je pred dvanajstimi leti odšel iz Velike Britanije v Sovjetsko zvezo.
• Giezos brez političnih pravic
Napredni grški politik Ma-nilos Giezos, ki se je pred dnevi vrnil iz triletnega zapo- \ ra, ne sme zavzeti svojega ; mesta v grškem parlamentu. Manolisa Glezosa so obsodili na pet let zapora in ga izpustili samo pod pogojem, da se v prihodnjih osmih letih sploh ne bo politično udejstvoval. Lani je bil z najvišjim številom glasov izvoljen v parlament.
• Kriza v zahodnoevropski avtomobilski industriji?
V neki študiji o zahodnoevropskem gospodarstvu je rečeno, da se bo proizvodna zmogljivost avtomobilskih tovarn v okviru Zahodnoevropske gospodarske skupnosti povečala do leta 1965 na sedem milijonov vozil. Tržišče bo takrat zagotovljeno le 4,75 milijona vozilom — napovedujejo statistiki. Torej nekaj podobnega, kot v zahodnoevropski industriji jekla in v la-jedelnicah, kjer je izkoriščena komaj tretjina zmogljivosti.
• Največja rafinerija
v Skandinaviji
V začetku prihodnjega leta bodo na Danskem začeli graditi največjo in najsodobnejšo rafinerijo v skandinavskih deželah. V prvi fazi izgradnje bo rafinerija lahko predelala 2 milijona ton surove nafte. Ob domala neznatnih dodatnih investicijah pa se bo njena kapaciteta povečala za 100 odstotkov.
• Sedem milijard turističnih deviz v Avstriii
Avstrijski turizem je od 1. novembra 1961 do 31. oktobra 1962 prinesel Avstriji 7,2 milijarde šilingov v devizah. Turizem je tudi letos, po deviznem prinosu prehitel jeklarsko industrijo. Devizni dohodki iz avstrijskega turizma so letos pokrili 98»/, zunanjetrgovinskega deficita v Avstriji.
■*
V Pomurki predelajo vsak dan več kot 200.000 jajc. Uporabijo pa samo rumenjake, medtem ko beljake skrbno pakirajo v polivinilaste vrečke in jih pošiljajo tovarnam prehrambene industrije.	Foto:	Švabič
FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Viri naj* bodo stalnejši
Krajevne skupnosti poma- J gajo razvijati tudi splošne pogoje za gospodarjenje. Za- j to financiranje teh samoupravnih organizacij ne more biti izključno stvar občanov oziroma njihovih sredstev, marveč tudi stvar občinskih organov in delovnih organizacij.
Mnogi obč. ljudski odbori so resda že doslej prepuščali krajevnim skupnostim razmeroma precej sredstev. V večini primerov so bile to uspešne naložbe, saj so krajevne skupnosti navadno večkratno povečale vrednost dobljenih sredstev s tem, da so pritegnile še krajevne vire (krajevni samoprispevek, prostovoljno delo itd-). Vendar ti viri niso povsem stal-ni in vnaprej točno določeni. Dogajalo se je, da je več dobila tista krajevna skupnost, ki je znala bolj pritiskati na občinski ljudski odbor. Primerilo pa se je tudi to, da je posamezen občinski ljudski odbor prepustil krajevne skupnosti povsem same sebi.
V takih primerih so krajevne skupnosti nujno začele zanemarjati otroško varstvo in druge dejavnosti za pomoč zaposleni družini, ki sodijo med njihove prvenstvene naloge. Pozornost so začele posvečati predvsem tistim obrtnim servisom, v katerih so pač videle vir sredstev. Da bi odtod dobili čim-več sredstev tudi za druge potrebe, mnoge krajevne skupnosti v servisih niso uredile delitve dohodka po delu ter delavskega samoupravljanja, servisi pa skušajo prevzemati tudi dela (na primer nove gradnje), ki ne sodijo v njihovo dejavnost in zanje tudi niso usposobljeni.
Statuti občin in krajevnih skupnosti naj bi zato temeljiteje uredili tudi financiranje teh samoupravnih organizacij. Prevladujejo mnenja, naj bi statuti predvideli zlasti še naslednje tri poglavitne skupine virov: dohodke iz občinskih virov, dalje dohodke, ki bi jih krajevne skupnosti ustvarjale s servisi oziroma z dejavnostmi, ki bi jih pogodbeno opravljaje za občinske organe ter za delovne in druge organizacije, in tretjič, sredstva občanov. Te vire navaja tudi osnutek republiške ustave.
Občinski statuti naj bi zagotovili občinska sredstva v proračunih ter drugih stalnih občinskih virih. Ob tem se pojavljajo mnenja, naj bi občinske skupščine določale j višino sredstev s posebnimi odloki, vsako leto posebej.
Osnutki nekaterih občinskih statutov določajo, naj bi
bile krajevne skupnosti udeležene tudi pri raznih lokalnih davščinah- Tako predvideva jeseniški statut med dohodki krajevnih skupnosti tudi prometni davek od plačil za ležišča in sobe, turistično takso, uporabnino za camping prostore, parkirnino in občinske takse za firme. Celjski statut jim prepušča med drugim tudi del občinske doklade in del občinskih taks na vozila in vprežno živino. Slišati pa je tudi pomisleke, češ ali ne bodo krajevne skupnosti s tem, da so udeležene na občinskih davščinah, dobile nekakšen pečat upravnih organov?
Mnogi sodijo, da tudi ne bi bilo prav, če bi tajniki in drugo osebje krajevnih skupnosti prejemali osebne dohodke direktno iz občinskih virov. Ob taki praksi bi se namreč krepila miselnost, da so to občinski uslužbenci, ki odgovarjajo za svoje delo občinskim organom, ne pa krajevni skupnosti.
Spričo tega, ker bi krajevne skupnosti pogodbeno opravljale razne dejavnosti (na primer otroško varstvo, družbeno prehrano, zdravstveno preventivo itd.) za razne družbene službe oziroma delovne organizacije, ne bi bili potrebni posebni občinski skladi za financiranje krajevnih skupnosti. Delovne organizacije se bodo namreč bržkone raje direktno dogovarjale s krajevnimi skupnostmi, kot pa da bi jim prispevala svoja sredstva posredno, prek občinskega sklada, pri čemer ne bi imele zadostnega pregleda nad uporabo sredstev.
Med finančnimi viri krajevnih skupnosti je tudi udeležba na najemninah od stanovanjskih in poslovnih prostorov. Po nekaterih predlogih pa naj bi namesto obvezne udeležbe šli za to, da bi hišni sveti začeli prostovoljno združevati ta sredstva.
2e doslej se je pokazalo, da je večina občanov pripravljena prispevati tudi lastna sredstva, kadar bi radi uredili kak krajevni problem. Zato je slišati predloge, naj bi predpisi ne omejevali odstotka krajevnega samoprispevka, saj bi bili občani ponekod — kjer jih kak problem še zlasti žuli — pripravljeni prispevati krajevni samoprispevek tudi v višjem odstotku, kot ga dovoljujejo predpisi. Točno pa naj bi predpisi določali postopek, po katerem bi bilo moč uvesti samoprispevek, tako da bi zagotovili polno demokratičnost oziroma voljo občanov.	M.	Z.
LETOŠNJI REZULTATI PODJETJA »KOMPAS««
Povečana realizacija
UVOZU
Statuti obalnih občin in občani italijanske narodnosti
Celotna realizacija turističnega in avtobusnega podjetja »Kompas« se je letos v desetih mesecih povečala glede na isto obdobje lani za 66 odst., na 4,43 milijarde dinarjev. Največji porast so dosegli pri deviznih dohodkih. Celoten devizni priliv je letos za 77 odstotkov večji kakor lani, dosegel je 4,167 milijonov dolarjev. Poslovanje z inozemskimi turisti se je napram lanskemu letu povečalo za 34 odst., od 797.800 dolarjev na 1,066.800 dolarjev. Lansko leto je predstavljal devizni priliv 53 odst. celotne realizacije, letos pa že 70 odst.
Domači turizem je dal letos 492,6 milijona dinarjev prometa, kar je napram lanskemu letu le skromno povečanje za odst. Najmočnejši padec so zaznamovali pri prodaji domačih vozovnic. Dosegli so le 90 odst. lanskoletne realizacije. Zato pa zaznamujejo znatno povečanje prevozne dejavnosti, ki se je v primeri z lanskim letom povečala za 24 odst. in dosegla realizacijo 137 milijonov dinarjev. Osta-, le dejavnosti pa so dale 263,7 milijona dinarjev, realizacije.
Pripojitev oddelka' ^a in,t> zemski turizem podjetja SAP Turist h »Kompasu« bo omogočilo še uspešnejših organizacijo, saj v bodoče ne bo več prihajalo do nepotrebnih križanj, ponudb pri inozemskih partnerjih, ki so nam bila večkrat v škodo.
Glede turističnih poslov, ki
ZABELEŽENO
Preveč birokracije
Kmetijske gospodarske organizacije lahko najamejo kredit za nakup zemlje. Za koriščenje odobrenega kredita pa je treba predložiti banki izpis iz zemljiške knjige, katastrski izris parcel, ki so predmet nakupa in še ustrezno karto, na kateri so vrisana zemljišča, katera naj bi bila kupljena z odobrenim kreditom. Potem, ko koristnik kredita vse to predloži, mora posebna strokovna komisija banke na kraju pregledati zemljišče, če je res primerno za organizirano kmetijsko proizvodnjo.
Vsekakor je odveč vsaj zahteva po predložitvi karte, ker se takih kart ne dobi, ali pa le s težavo. Dosedanja opozorila koristnikov kredita za nakup obdelovalnih površin glede zahteve po tolikih dokument/ih ter na težave pri zbiranju dokumentov, pri banki niso bila upoštevana.
Drugi primer nepotrebne
papirnate vojske; podjetje, ki je pri sodišču registrirano za opravljanje melioracij, mora vzlic temu, če ima odobren kredit za melioracijska dela, še predložiti potrdilo občinskega ljudskega odbora, da je v resnici sposobno opravljati taka dela. In ko ima kredit že odobren, mo ra predložiti še dvanajst (12) potrdil, da lahko odobreni kredit koristi. To kljub temu, da mora na primer občinski ljudski odbor dati jamstvo za vsak najeti kredit gospodarskim organizacijam na svojem Območju. Pri večjih kreditih pa je potrebna še super garancija okrajnega ljudskega odbora.
Kdor pozna, koliko truda, časa in denarja je potrebno pri zbiranju tolikega števila dokumentov in potrdil, bo dOl prav gospodarskim organizacijam, ki opozarjajo na res pretirane zahteve banke.
 	„	fr)
jih je opravljala potovalna a-gencija »Jadran-Turist« pa bo po združitvi pričakovati, da se bo izboljšalo delo na domačem tržišču. Nove možnosti so se odprle tudi pp združitvi s podjetjem »Avtotaksi in remont«, saj se to podjetje doslej ni moglo vključiti v turizem, še posebej, ne v inozemski turizem. -S pripojitvijo jgadran-Turi-sta« je podjetje »Kompas« pri-, dobilo tudi nove poslovalnice v Kopru, Portorožu in Piranu. V okviru 'poslovalnic Združenja avtobusnih podjetij bodo organizirali - zastopstva tudi v Idriji, Trboyljah in No-, vem mestu. Tako .bodo lahko nudili popolnejše ipsluge inozemskim strankam.,,., ,	\
Do prihodnje turistične. sezone ima podjetje, jjKompas« v načrtu izgradnjo nekaj novih objektov na obmejnih prehodih: v Šentilju, -.Podkorenu in na Ljubelju ter razširitev poslovalnic na prebodih Fernetiči in Sežana. ;Na teh novih objektih so predvideli razen turističnih prostorov in menjalnic tudi manjše gostinske obrate ter trgovine s sjjflr
'<* t *
* /ne 1>o#Sa®eID<g»
govori o integraciji’. »Kompasa« z enim izmed turističnih podjetij vi Beogradu, bodo tam odprli lastno poslovalnico. Razen tega pa bodo do sezone zgradili npvo, moderno poslovalnico t\}di v Dubrovniku, ker stara.; ne ustreza,
• .	,jli:	A-	B.
Kolektiv kmetijsko industrijskega kombinata Pomurka ▼ Murski Soboti Je predvidel, da bo letos izvozil za
1.700.000 dolarjev različnih kmetijskih pridelkov in proizvodov. Vzlic nekaterim motnjam na svetovnem tržišču bo ta program izpolnil, če ne celo presegel. Njegov uvoz, v katerem so aejeta tudi sredstva za povečanje zmogljivosti nekaterih obratov, pa bo dosegel komaj 5,759/0 izvozne, vrednosti.
Največ izvaža obrat tovarna mesnih izdelkov, in sicer letos za preko 1.300.000 dolarjev. Obrat tovarna mlečnega prahu bo izvozil za
300.000 dolarjev in obrat Agro-merkur za okoli 300.000 dolarjev. V tem izvozu so zajeti tudi pridelki in živina treh posestev tega kombinata, ki gospodarijo kot samostojne ekonomske enote.
V kmetijsko industrijskem kombinatu Pomurka predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih močno povečali proizvodnjo in izvoz. Leta 1963 bodo izvozili za dva milijona dolarjev, leta 1965 pa že za štiri milijone dolarjev. Pri tem načrtovanju se opirajo zlasti na proizvodnjo lastnih kmetijskih obratov in sosednjih družbenih posestev, ki nimajo predelovalnih obratov, in le v manjši meri na povečanje tržnih viškov zasebnih kmetovalcev v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami. Zato bodo močno povečan, izvozni program gotovo izpolnili. Največ izvažajo v Anglijo, Nemčijo in Italijo.
Po programu, ki ga že uresničujejo, bo letna prpizvod-nja tega kombinata v letu 1965 vredna skoraj IJS milijarde dinarjev. Dobro' tretjino te vrednosti bodo ustvarili kmetijski obrati na okoli 5000 ha obdelovalnih površin, drugo pa predelovalni obrati. Obrat tovarfia mesnih izdelkov bo predelal' za izvbz in domače tržišče dvakrat toliko goved in prašičev kot letos — kar mu bodo - v veliki meri zagotovila-družbena posestva s povečano rejo — Obrat Agromerkur pa bo povečal konzerviranje vrtnin celo za sedemkrat na 1000 ton, uredil pa bo tudi klavnico perutnine, ki je bodo v letu 1965 zaklali okrog 800 tisoč. Večino ' te perutnine bodo dale fartpe družbenih - * Mc-
Zmrznjeno sadje za zahodno Evropo
Hladilnica Slovenija sadja v Zalogu pri Ljub. je letos izvozila okoli 3200 ton sadja. Od tega so 2000 ton jabolk, marelic, breskev, grozdja in drugega sadja pripravili za izvoz tako, da so ga v komorah ohladili na 2 stopinji Celzija. Jagode, črni ribez, borovnice, maline, robide in šipek (tega jagodičevja so izvozili 1200 ton) pa odpravljajo ohlajene na —20 stopinj. Največ sadja gre v Nemčijo, Avstrijo, Švico, Anglijo in skandinavske dežele.
Hladilnica je pripravila tudi večjo zalogo zmrznjenih jajc, s katerimi oskrbuje
Jadranska magistrala se skozi Bosno povezuje z avtocesto Bratstva in Enotnosti
Prihodnje leto se bo nadaljevala graditev novega odseka ceste od Mostarja do Čapljine, zvezane z rekonstruiranim in asfaltiranim odsekom ceste Sarajevo - Mostar. Ta nova cesta s širokim voziščem bo dolga približno 22 km. Speljana bo po dolini Neretve do čapljine. Prihodnja leta se bo nadaljevala graditev ceste proti Met-koviču, ki bo povezana z jadransko avtomobilsko cesto. Ta cesta bo del bodoče avtomobilske ceste od Jadrana prek Metkoviča, Sarajeva in Tuzle do avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Tudi odsek ceste od Sarajeva do Tuzle je večinoma že dograjen.
Sporazum med hrvatskimi proizvajalci usnja
Trije glavni proizvajalci usnja na Hrvatskem so sklenili sporazum o razdelitvi dela in specializaciji proizvodnje. Po tem sporazumu bo varaždinska tovarna usnja izdelovala odslej fzključno telečji boks, tovarna »Almeria« v Zagrebu bo izdelovala težje kategorije govejih boksov, »Partizan« v Poznanovcu pa vse vrste usnja za podplate. Nekatera osnovna sredstva teh 1 tovarn so že prenesli.
ljubljanske potrošnike.
čeprav za zdaj kapacitete hladilnice še zadoščajo, bodo prihodnje teto ; predvidoma rekonstruirali enega izmed tunelov za zmrzovanje mesa.	I-	C.
Na osnovi stališč, ki jih je zavzela Zveza komunistov Jugoslavije v svojem programu iz, leta. 1958 in jih je še bolj določno izrazila v sklepih svojega Izvršnega komiteja leto pozneje — ta stališča so prišla do izraza v 46. členu osnutka nove zvezne ustave — ureja osnutek ustave socialistične republike Slovenije pOložaj narodnih manjšin v naši republiki na nov in v nekem smislu revolucionaren način. Naša socialistična skupnost vidi namreč v manjšinah, kot je dejal tov. Marinko v referatu na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije 30. 10. 1962, »element zbliževanja med ljudmi in narodi, element bogatenja kulture in človeškega sožitja« in ne neko nujno in nepotrebno zlo. Zato osnutek slovenske ustave ne zagotavlja samo na splošno in načelno narodnim manjšinam enakopravnost ter vsestranski razvoj in napredek, temveč v 11. členu ustanavlja oz. določa narodnostno mešana kot dvojezična območja, kjer sta oba jezika (slovenski in madžarski) popolnoma enakopravna, vsi prebivalci na teh območjih pa imajo enako pravico do uporabe svojega jezi ka v vsem javnem in družbenem življenju, v upravnih in sodnih postopkih ter v izobraževanju. Javni napisi, imena krajev, javni dokumenti in poslovanje upravnih ter sodnih organov je na teh območjih dvojezično.
Vse te določbe zvezne in republiške ustave je seveda potrebno za praktično izvedbo in uporabo še bolj konkretizirati. To je predvsem naloga občinskih statutov, ki naj to celotno problematiko urede čim bolj konkretno, popolno in kompleksno, za kar naj bi bili tudi v ustavi izrecno pooblaščeni.
Zato posvečajo že prvi osnutki občinskih statutov Izole, Kopra in Pirana (ki to materijo popolnoma enako obravnavajo in urejajo) temu
Nova zveza s Krkom
V »Titovi ladjedelnici« v Kraljeviči so začeli graditi trajekt, ki bo vozil med Cre-šnjevo pri Kraljeviči in Vozom na Krku. Tako bo dobT naš na več ji otok še drugo zvezo s celino po trajektu, kar bo omogočilo, da bo odslej prihajalo na Krk mnogo več turistov z motornimi vozili.
Novi trajekt bo začel voziti 1. julija 1963. Na njem bo prostora za 150. potnikov in 20 potniških avtomobilov. Vozil bo s h‘trostyo 9 morskih molj na uro. Poganjala ga bosta dva motorja. V trajektu bo potniški salon s 100 sedeži.	■ > s
vprašanju kar največjo pozornost.
Tako so že v splošnih določbah v dveh členih, v skladu z republiško ustavo, temeljne določbe o položaju občanov italijanske narodnosti v smislu njihove popolne enakopravnosti, o dvojezičnem območju in dvojezičnosti. Podrobneje pa je vsa ta problematika urejena v posebnem poglavju statuta o »položaju občanov italijanske narodnosti in dvojezičnosti«. Tu se v 9 členih podrobno in konkretno urejajo pravce občanov italijanske narodnosti in obveznosti občine do njih, zlasti v pogledu njihovega šolanja in vključevanja v družbeno - politično življenje občine. Nadaljnjih 13 členov tega poglavja pa je posvečeno dvojezičnosti oziroma njeni uveljavitvi v državnih, delovnih in drugih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v stik z občani obeh narodnosti, uporabi dvojezičnih obrazcev in tiskovin za vse prebivalstvo, dvojezičnosti sodnih in upravnih postopkov, v katerih bo italijanščina enakopraven uradni jezik s slovenščino, dvojezičnosti proslav in zborovanj, napovedovanj in obvestil na javnih mestih, zborov občanov, napisnih tabel, razglasov in plakatov, objavi odlokov in drugih aktov v obeh jezikih itd.
Ce izberemo izmed vseh navedenih določil nekatera najvažnejša, vidimo, da se na primer glede učenja obeh jezikov v šolah v teh osnutkih določa:
»V vseh šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju občine je italijanski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet.
V vseh šolah z italijanskim učnim jezikom na območju občine je slovenski jezik obvezen učni predmet.«
Glede dvojezičnosti sodnih in drugih postopkov pa se določa:
»Zagotovljena je dvojezičnost sodnih in drugih postop-
kov. Kazenski in upravno ka» zenski postopek se vodita v narodnem jeziku obtoženega občana, vsi drugi postopki, v katerih nastopa ena stranka, pa v narodnem jeziku občana — stranke.
Postopki, v katerih nastopata dve ali več strank, od katerih je ena občan italijanske narodnosti, se vodijo v slovenskem in italijanskem jeziku.«
Glede na dvojezičnost proslav, zborovanj, zborov občanov in drugih javnih manifestacij, pa je v statutu predvideno:
»Proslave, zborovanja in druge javne manifestacije, ki so namenjene vsem občanom, morajo biti dvojezične, kar velja zlasti za govore in napovedi.
Napovedovanja in druga obvestila na avtobusnih postajah in drugih javnih mestih se morajo opraviti v obeh jezikih.«
»Zbori občanov v krajih, kjer živijo občani italijanske narodnosti, se opravljajo v slovenskem in italijanskem jeziku. Vsak občan uporablja svoj jezik, vsak potek zbora pa mora biti sproti prevajan iz enega v drug jezik. Ce so na zboru samo občani, ki obvladajo oba jezika, lahko prevajanje odpade.
Organ, ki skliče zbor občanov, mora poskrbeti za prevod gradiva, ki je pripravljeno za zbor občanov.«
Marsikaj od vsega tega, zlasti na področju šolstva, kulturnega udejstvovanja manjšine, javnih napisov, dvojezičnih objav, dvojezičnosti obrazcev, pravice do uporabe svojega jezika itd., je v naši konkretni praksi že uresničeno. Res pa je tudi, da bo potrebno še povečati napore v smeri dejanske uveljavitve dvojezičnosti v vsem javnem in družbenem življenju in v uradnem poslovanju ter premagati majhne kadrovske in orgattizacijsko-tehnične težave.	Dr. Svetozar Polič
AlTANSKA
M'
»Ali hočete v senco?«
(»The Guardian«)
BELGIJSKI NACIONALNI PROBLEM (III)
Solidarite, Federalisme"
Rumene zastave z rdečimi petelini vihrajo okrog modernega Kongresnega poslopja ob regu Meuse v Liegu. V šjrctfcem amfiteatru centralne dvorane se na visokem govorniškem odru vrste samozavestni moški in z, nenadkriljivo retoriko rpejčejo gesla med poslušalce, ki imajo vsi rdeče pločevinaste Peteline v gumbnicah. Razpoloženje je bojevito in resolucijo pozdravi frene-tično odobravanje. Razgretih obrazov vstajajo ljudje s sedežev in čakajo, kot da bi hoteli še poslušati in kot da jim je bilo premalo sedeti dva dni pred velikim rdečim petelinom, ki pokriva rumeno steno za hrbti mnogoštevilnega delovnega predsedstva. »Kot vidite, naša stvar se razvija«, se smehlja Jacques Yerna, eden izmed voditeljev Mouve-ment Populaire WaIlon in glavni referent na pravkar končanem kongresu.
»Valonska stvar« datira pravzaprav šele iz leta 1950. Takrat je bilo treba preprečiti vrnitev kralja Leopolda, ki se med nemško okupacijo ni obnašal, kakor bi se spodobilo za kralja okupirane države, in Socialistična stranka Belgije je svojim aktivistom v Valoniji naročila, naj v kampanjo pred referendumom natrosijo v svojo dejavnost še nekaj nacionalističnega popra: ne samo socialistična, protimonarhistična gesla naj aktivirajo volivce proti Leopoldu, temveč tudi apel na nacionalno drugačnost Valoncev, opozarjanje na to, da so Flamci tudi iz nacio-
nalnih razlogov za vrnitev monarha z nemškim rodovnikom. »Pustili smo pač kikirikati galskega petelina,« mi je dejal eden izmed sekretarjev Socialistične stranke (Flamec), »toda nismo vedeli, ali bomo duhove, ki smo jih poklicali, znali tudi mojstriti«. Niso jih znali, kajti ta gesla so vžgala in čeprav na referendumu protimonarhistična sile niso dobile večine, je postalo očito, da Je »valonski duh« živ in da ga je moč uporabiti za učinkovito politično akcijo.
Tega dejstva se Je zavedel tudi socialistični sindikalni voditelj Andrd Renard. Andrč Renard — to ime izgovarjajo tudi naspronikl »Valoncev« z nenavadnim spoštovanjem. Moral je biti izreden človek — bil je v svojem bistvu anar-hosindikalist, toda njegova o-sebnost je bila tako močna, njegova beseda tako prepričljiva in njegova predanost stvari delavskega razreda tako brezpogojna, da je kljub njegovim napakam stalo vse socialistično delavstvo za njim kot en mož«, mi je zatrdil eden izmed njegovih prijateljev in dodal: »Po njegovi smrti vodijo naše gibanje marksistično sicer bolj profilirani ljudje, toda tistega silnega vzgona, ki mu ga Je dajal Renard, ni več«.
Andrč Renard je povezal valonsko misel s svojim programom strukturne reforme belgijskega gospodarstva.
Njegove zahteve, ki so jih obravnavah in sprejeli na sindikalnih-kongresih .?v letih 1954 in UM, so v glavnem bile:
razviti Je treba finalno industrijo, ker je sedanja belgijska industrija usmerjena na polfabrikate, kar povzroča po-
polno odvisnost belgijskega gospodarstva od konjunkture v inozemstvu;
energetske vire Je treba nacionalizirati, kot so to storili v Italiji, Kanadi in drugod, da bi s posegom države omogočili skladen in organski prestop industrije k novim energetskim virom — privatn* kapital se ravna po načelih profita in premogovna področja »prepušča usodi«;
vlada naj sestavi gospodarski načrt za te strukturne spremembe in naj se z vsemi silami bori za njegovo izpolnitev;
zato pa je treba ustvariti močno nacionalno industrijo;
zgraditev nacionalne industrije naj omogoči močna državna investicijska družba, z najmanj 10 milijard frankov sredstev na leto, ki bi bila sposobna delovati v interesu države in ki ne bi bila igrača v rokah privatnega kapitala;
pogoj za vse to pa je, da država zlomi diktaturo »holdingov«, privatnih finančnih skupin — deset finančnih družb kontrolira 75 odst. belf gijske industrije, polovico tega trije »velikani«, Socičtč Generale (ki ima pod svojim okriljem tudi katanško Union Menižre), De Lounoit in Spiva? (ki ima med drugim tudi 90 odst. akčij največjega sme-rižkega	vikm«««
KS),
Ta program je Socialistična stranka sicer sprejela, vendar pa je po veliki stavki v decembru 1960 in januarju 1981 stopila v koalicijsko vlado s Krščansko socialno stranko,-čeprav se Je s tem morala odpovedati bistvenim točkam Renardovega programa. Renard Je na to odgovoril z u-stanovnim kongresom MPW
(Valonsko ljudsko gibanje). Glavni smisel njegovega programa strukturne reforme je bila rešitev valonskega gospodarstva, zato je segel po »va-lonstvu«, da bi z njim dosegel, kar je hotel doseči.
Andrč Genot, Jaques Yema, Francois Perin in drugi nasledniki Renarda v vodstvu MPW razlagajo cilje njihovega gibanja takole:
Belgija naj postane federativna država, s tremi federalnimi enotami — Valonijo, Flandrijo in Brusljem;
vsaka od teh enot naj ima voljen parlamept in vlado s širokimi pooblastili za socialno, gospodarsko in kulturno avtonomijo;
v glavnem mestu države, Bruslju, naj bo dvodomni parlament — predstavniški dom, sestavljen na podlagi splošnih volitev, »s flamsko večino, kot zdaj«, in Sšnat paritaire, nekak Dom narodov, v katerem bi imela vsaka federalna enota enako moč;
centralna vlada, sestavljena na podlagi razmerij v predstavniškem domu, bi bila pristojna za zunanjo politiko, za vsedržavne finančne posle, za določanje belgijskih pozicij v integracijskem -procesu, predvsem pa bi imela pooblastila sa koordinacijo gospodarske politike posameznih federalnih-enot;
če bi nastali pri določanju meja novih federalnih enot nesoglasja, bi a referendumom ugotovili želje prizadetega prebivalstva.
Ker bi Valonija’ dobila parlament z absolutno socialistično večino, če bi prišlo do federalizma, ima MPW že tudi svoj program sa ureditev Valonije:
nacionalizacija energetskih virov, torej tudi rudnikov;
zgraditev močne nacionalne industrije;
gospodarski načrt na socialističnih osnovah;
aktivna udeležba delavcev pri gospodarski politiki dežele in pri upravljanju podjetij.
Svoj cilj hočejo voditelji MPW doseči »z istimi sredstvi, kot so delavci dosegli splošno volilno pravico leta 1919,« kot je dejal Jacques Verna na drugem kongresu MPW v Lifegu 9. decembra — z nenehnim pritiskom na parlament, z demonstracijami, stavkami. Po teh sredstvih lahko MPW seže, kadar hoče. Kajti na njeni strani je valonski del socialistične sindikalne organizacije — Genot in Yerna sta vodilna funkcionarja te organizacije —, na njihovi strani je skoraj vse vodstvo valonske Socialistične stranke, in na njihovi strani je, kot trde, večina valonskega prebivalstva.
Voditelji MPW se zavedajo, da bi federalizem pomenil — katoliško vlado v Frandriji. Toda ker so najmočnejša skupina v flamski katoliški stranki katoliški sindikati, so prepričani, da bi prišlo v flamski vladi do sodelovanja med. socialisti in katoliškimi delavci. Ne izključujejo možnosti, da se katoliška stranka v Flandriji razcepi na dva dela — konservativni in krščansko-so-cialni. In ker bi s smrtjo »belgijskega unitarizma« ne umrla »belgijska unija«, belgijska država, bi valonski socialisti imeli dovolj priložnosti 'in možnosti, da podprejo napredne sile v njihovem, boju in da pokažejo svojo solidarnost z flamskimi delavci.
»Union, Solldaritč, Fčderali-sme« — to je skrbno izbrano
pretehumo*'^^ I>Valonsk:ega ljudskega, gibanja. -Kako g^eda belgijska javnost na ta program in kakšne so alternative?
‘Slavko Fras
DELO -* PONEDELJEK, *4. DECEMBRA 1968
BEOGRAD, 23. dec. (Tanjug). Po zadnji seji Zveznega izvršnega sveta je predstavnik sekretariata ZIS za informacije seznanil novinarje s podrobnostmi na seji sprejetih
predlogov in odlokov.
Predlog zveznega družbenega plana za leto 1963
Zvezni izvršni svet je sprejel predlog zveznega družbenega plana za leto 1963.
Predlog plana predvideva, da se bo dejavnost na vseh področjih gospodarstva povečala, s čimer se bo povečal družbeni proizvod v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 za 10 »/o- Industrijska proizvodnja naj bi narasla za 10«/o, kmetijska za 10 do 11 »/», izvoz za 13 o/„, gradbena dejavnost za 4 o/«, prometne storitve približno za 5 “/0, promet v trgovini za kakih 12“/», zaposlenost približno za 3 “/o, produktivnost dela pa za kakih 5.5 »/».
Takšno povečanje proizvodnje omogoča, da se skupna osebna potrošnja poveča za 11"/», (realna potrošnja na zaposlenega za 4.5 «/0l) splošna za 3"/», fizični obseg investicij pa približno za 5 «/0, Ko določa smernice, cilje in naloge v proizvodnji in razdelitvi, upošteva predlog plana pogoje gospodarjenja in ekonomsko-politične postavke, ustvarjene z razvojem v letu 1962. S tem so ustvarjeni pogoji za nadaljnjo krepitev proizvajalnih sil, za povečanje proizvodnje in narodnega dohodka, za zboljšanje življenjskega standarda prebivalstva in za napredek na vseh toriščih družbenega življenja.
Razvoj proizvodnje omogočajo sedanje zmogljivosti, povečana preskrba z reprodukcijskimi potrebščinami, celotna usklajenost blagovnih in kupnih skladov v deželi in nadaljnje znatno povečanje izvoza. Pri skupnem povečanju industrijske proizvodnje za kakih 10 "/0 bi se povečanje proizvodnje energetskih panog gibalo v letu 1963 o-krog 8 o/o, proizvodnje osnov- j nih kovin okrog 8 «/0, trajnih potrošnih dobrin okrog 10 “/», ; kemične industrije okrog 15 o/o, predelave kmetijskih pridelkov okrog 13 o/„, industrijske predelave lesa za o-krog 13 o/„, industrije gradbenih potrebščin okrog 10 o/0, tekstilij, usnja in gume okrog 10 “/o- Izvoz industrijskih izdelkov naj bi se povečal približno za 10 %.
Pričakovati je, da bo pri povečani kmetijski proizvodnji za 10 o/„ do 11 »/o, ki jo lahko dosežemo v povprečno ugodnem vremenu, proizvodnja družbenega sektorja kmetijstva narasla za 20 Strokovnjaki računajo s pridelkom pšenice 4,200.000 ton, koruze 6,000.000, sladkorne pese 3 milijone, mesa pa kakih 650.000 ton. Znaten je tudi program reje perutnine, j ter pridelka jajc, svinjine in | sočivja za enakomernejšo preskrbo in ohranitev življenj- ! skih stroškov na predvideni ravni. Ena glavnih nalog na t tem področju je ohraniti na | ustrezni ravni živalske proiz- \ vode, zlasti meso in mleko, j Takšna kmetijska proizvod- i nja je omogočena tudi z u-krepi, ki smo jih storili v letih 1961 in 1962, da bi se zboljšal gospodarski položaj kmetijstva.
S povečanjem proizvodnje v industriji in kmetijstvu je povezano povečanje dejavnosti v vseh drugih gospodarskih panogah. Večja dejavnost v gradbeništvu naj bi prišla do izraza zlasti v stanovanjski graditvi. Pri povečanju obsega prometnih storitev za kakih 5 odstotkov naj bi se prevoz blaga povečal približno za 6“/», potnikov za 3 “/», poštno-telefon-sko-brzojavnega prometa pa za kake 4 “/». Posebni napori na torišču blagovnega prometa bodo potrebni za boljšo preskrbo prebivalstva z živili, in sicer prek trajnejšega sodelovanja med trgovino in kmetijstvom. Računamo tudi s povečanjem domačega in tujega turizma, pri čemer naj bi se promet tujih turistov povečal približno za 15 »/»• Blagovni promet gostinstva naj bi se povečal za kakih 10 »/».
Predlog plana predvideva, da se bo število zaposlenih v vseh dejavnostih povečalo za kakih 120.000. V politiki zaposlovanja bomo zlasti upoštevali povečanje števila aktivnega prebivalstva v mestih in mladino, ki prihaja iz šol. Treba pa je predvsem bolje izkoristiti obstoječo delovno silo in računati na takšno novo zaposlenost, ki bo zagotovila nadaljnje povečanje proizvodnje in produktivnosti. Spričo takšne orientacije naj bi se delovna produktivnost povečala v celotnem gospodarstvu za kakih 5.5 »/o, samo v industriji pa približno za 6«/». To bo tre-ba spodbujati tudi z izpopolnjevanjem sistema notranje delitve in nagrajevanja po delu.
Ugoden razvoj izvoza v letošnjem letu se bo nadaljeval tudi v letu 1963. Izvoz blaga in storitev naj bi se po osnutku plana povečal za kakih 13»/», uvoz pa približno za 7 •/«, s čimer bi lahko zadovoljili potrebe gospodarstva po surovinah in drugih osnovnih potrebščinah za proizvodnjo. Takšen razvoj menjave s tujino bo zboljšal plačilno bir lanco in ugodno vplival na gibanje proizvodnje.
Z razdelitvijo razpoložljivih sredstev, ki se bodo v letu 1963 povečala za 6.6»/», ker bo narasla reprodukcijska potrošnja približno za 10,5“/», bo zagotovljena stabilnost v odnosih s tujino in bodo usklajene vse oblike potrošnje z možnostmi. Pri tem bo predvsem zagotovljeno najhitrejše naraščanje realne osebne potrošnje, vtem ko bo naraščanje splošne potrošnje počasnejše, investicije pa o-stanejo nominalno približno na ravni letošnjega leta. Skupna osebna potrošnja v družbenem gospodarstvu naj bi narasla za 11 »/o, kar pomeni spričo povečanega števila zaposlenih in ocenjenega povečanja življenjskih strdlkov realno povečanje osebnih dohodkov na zaposlenega približno za 4.5 »/». Takšno povečanje realne osebne potrošnje bo zagotovljeno s posebnimi ukrepi na trgu. zlasti z ukrepi, ki bodo zagotovili bolj stabilno preskrbo z živili. Predlog plana postavlja v tem poglfedu naloge in priporočila ustreznim organom in politično teritorialnim enotam.
Čeprav je predvideno, da bodo ostale investicije nominalno na ravni leta 1962, je pričakovati, da bodo v fizičnem obsegu večje približno za 5 “/». Naložbe brez neposrednega učinka na proizvodnjo bodo omejene na nujen obseg, da bi v letu 1963 aktivirali zmogljivosti v proizvod-nji, zlasti tiste, s katerimi se povečajo izvozne možnosti, ali ki so za razvoj države posebno važni. Z revalorizacijo osnovnih sredstev se bo povečal delež amortizacije in s tem bodo ustvarjene možnosti za širšo investicijsko dejavnost gospodarskih organizacij. Z izboljšanjem sistema investiranja Dom o v letu 1963 še bolj decentralizirali investicijska sredstva in odločbe, centralizirana sredstva pa bodo služila za spudbudo teh dejavnosti v skladu s smernicami gospodarske politike. Nadaljevala se bo tudi začrtana politika podpiranja razvoja nerazvitih področij, za kar bo dala federacija v letu 1963 iz svojih sredstev 13»/» več kakor v letu 1962.
Proračunska potrošnja naj bi se v jetu 1963 povečala približno za 4«/», s čimer bomo zavrli naraščanje te oblike potrošnje v primerjavi s prejšnjimi leti. Zaradi znatnega povečanja izdatkov socialnega zavarovanja, predlog plana predvideva, da bodo u-krepi samoupravnih organov socialnega zavarovanja, komun in ljudskih republik u-smerjenih na racionalno izkoriščanje sredstev, na varčevanje in opuščanje odvečnih izdatkov.
Za predvideno proizvodnjo in delitev so zlasti važne planske določbe o pogojih gospodarjenja. Plan ugotavlja, da načela in predpisi gospodarskega sistema omogočajo nosilcem gospodarske dejavnosti, da povečajo proizvodnjo in delovno produktivnost ter zagotove mesto in vlogo proizvajalcev in delovnih ljudi v upravljanju in v delitvi. Da bi še bolj prišli do veljave pozitivni učinki gospodarskega sistema, je predvideno, da bomo tudi v prihodnje uveljavljali ukrepe za stabilizacijo trga in cen, za izpopolnitev načel o delitvi čistega dohodka, za njihovo uporabo in delitev po delu v gospodarskih in drugih organizacijah. Predvideno je, da bomo opravili revalorizacijo in spremenili režim amortizacije. Zagotovljeni bodo pogoji za večjo poslovnost bank v kreditiranju gospodarstva, način razdelitve deviz in devizni režim pa bomo še bolj uskladili s potrebami gospodarstva.
Z gospodarskimi ukrepi in potrebnimi popravki v predpisih bomo spodbudili združevanje in druge oblike gospodarske proizvodnje. Pojave nelikvidnosti gospodarstva in drugih uporabnikov družbenega premoženja bomo odstranjevali z ustreznimi ukrepi, nadaljevala se bo sanacija gospodarskih organizacij, ki nimajo teh pogojev. Praviloma bodo ostale v veljavi vse olajšave, ki so jih uživale gospodarske organizacije v delitvi skupnega dohodka v letošnjem letu, storjeni pa bodo tudi drugi ukrepi, da bi ustvarili ugodnejše in bolj izenačene pogoje gospodarjenja. V tej smeri bodo na pristojnem mestu proučili učinek prispevka na izredne dohodke in rudniškega prispevka v letu 1963. Predloženi bodo ustreznejši instrumenti, da bi sajell del izrednega dohodka, da bi odstranili negativni vpliv teh prispevkov na produktivnost. Za financiranje razvoja nezadostno razvitih področij bo uveljavljen poseben sakon. Pristojni organi bodo proučili dosedanji sistem prometnega davka in probleme prehoda na obračun po plačani realizaciji, da bi odstranili finančne težave, ki bi utegnile nastati v gospodarskih organizacijah in politično teritorialnih enotah. Storjeni bodo tu-
di drugi ukrepi in proučili bomo posamezne probleme gospodarskega sistema.
S predlogom plana za leto 1963 je natančneje opredeljena vloga federacije pri spodbujanju razvoja z gospodarskimi investicijami. Iz teh sredstev bomo v letu 1963 porabili kakih 360 milijard za financiranje osnovnih in o-bratnih sredstev v industriji, kmetijstvu, prometu in gospodarsko nerazvitih področjih ter za pospeševanje proizvodnje za izvoz. Določene so smernice in nameni nalaganja teh sredstev in predvideno je, da se del obveznosti sporazumno prenese na banke ljudskih republik in investitorjev. V ta namen bo hkrati s predlogom plana za leto 1963 Zvezni ljudski skupščini predložen osnutek zakona o ureditvi določenih obveznosti iz splošnega investicijskega sklada, s katerim bodo investicijske odločbe in obveznosti še bolj decentralizirane.
Predvideno je, da se iz splošnega investicijskega sklada naloži v rudarstvo 153 milijard, v kmetijstvo 70 milijard, v promet 40 milijard, za razvoj nerazvitih področij 30 milijard, za dodatna sredstva investitorjev v nerazvitih področjih 23 milijard, za povečanje proizvodnje za izvoz 10 milijard, za investicije v obratna sredstva 30 milijard, za kreditiranje izvoza opreme na kredit 39 milijard, za odplačevanje tujih posojil 25 milijard, za druge namene pa 4 milijarde.
Iz splošnega investicijskega sklada se bo v letu 1963 nada- | Ijevalo kreditiranje investicij j za gradnjo objektov elektro- i gospodarstva, za modernizari- j jo premogovnikov, ki so važnejši energetski viri. za graditev objektov za črpanje in predelavo nafte, objektov j
črne in barvne metalurgije, bazične kemične industrije, celuloze, lesne mase in papirja. Financirali bodo graditev hidrosistemov bi melioracijskih del, predvidenih s posebnimi zveznimi zakoni, povečanje obdelovalnih površin kmetijskih organizacij, veliko proizvodnjo določenih kmetijskih pridelkov, graditev tovarn živinske krme in v nekatere druge namene. Investirali bomo tudi v železniške proge, ceste splošnega pomena, v graditev pomorskih in rečnih ladij, v n n kup letal in v nekatere druge pomembnejše objekte. Objektov, ki niso predvideni s temi nameni, ne bomo več financirali s centralnimi sredstvi, kakor tudi ne prekoračenj, ki niso nastala kot posledica spremembe določenih zveznih predpisov. Investicije v ne raz. vitih področjih bomo financirali do zneska 30 milijard, s tem da bodo za olajšano pri-lagojevanje novemu položaju investitorjem s teh področij odobrena dodatna sredstva v znesku 23 milijard. Izmed drugih namenov bomo med drugim financirali graditev televizijskega omrežja.
* S tem je vloga splošnega investicijskega sklada znatno zožena. Predlog olana oa predvideva vrsto ukrepov, s katerimi se poveča sposobnost gospodarskih organizacij za investicije. Predvideni so tudi ukrepi, da se poveča mobilnost sredstev iz skladov. kakor tudi ukrepi, da se i olajša združevanje ali izooso-ienje raznoložl iivih sredstev. To bo med drugim olajšalo i imolnOev d<da n-revzetih obveznosti. pa tudi sicer bo pripomoglo k učinkovitejšemu investiranju.
gočlle podjetjem za proizvodnjo furnirja in plošč, da bodo zboljšala svoj gospodarski položaj, s tem pa ustvarila tudi ugodnejše pogoje za prodajo lesnih plošč in furnirja.
Zvišanje cen rafiniranega svinca
S spremembo odloka o določitvi najvišjih prodajnih cen za posamezne proizvode je ZIS zvišal ceno rafiniranega svinca glede na kakovost na 165.000 oziroma 172.000 din za tono. S tem se bo zboljšal gospodarski položAj proizvajalcev. Nova prodajna cena svinca bo prispevala tudi k večjemu izkoriščanju rudnih ležišč.
Ker imamo za povečanje izvoza svinca in cinka realne pogoje, sta odpiranje novih rudišč in povečanje proizvodnje nujna potreba. Zvišanje čene rafiniranega svinca je, kot eden izmed ukrepov, pomembna spodbuda v tej smeri.
Osnutek plena predvideva ustrezne rezerve za stabilnost in uveljavi janie ukrepov za izpolnitev gospodarskega sistema.
Cdlok o merilih za obračunavanje in ^'cč^vanie amortizacije za regeneracijo P07!'''V in D nif(tlOV,*t7 nr>F9«eiii
Z odlokom ZIS je zvišana gornja meja plačevanja amortizacije za regeneracijo gozdov na 1700 din za kubik realiziranega obdelanega lesa namesto 1000 din za kubik bruto posekane mase, kakor je bilo doslej. Sredstva amor. tizacije bo mogoče trošiti na osnovi plana vzdrževanja in obnove gozdov in plana investicij za pospeševanje gozdne proizvodnje, ki ju določijo organi: samoupravljanja v začetku vsakega leta. Odlok tu--' di določa, da se od vplačane amortizacije za regeneracijo najmanj 250 din na kubik realizirane mase izloči in obvezno porabi za vzdrževanje in obnovo gozdov.
Pri uveljavljanju tega odloka je ZIS upošteval ukinitev dajanja kreditov iz sploš-
nega investicijskega sklada za komunikacije in gozdne plantaže, pa tudi zvišanje proizvodnih stroškov, vezanih na razširitev nalog gozdarstva v prihodnjem letu. Odlok e-mogoča, da več sredstev izločijo tiste gozdne gospodarske organizacije, ki v prihodnjem letu ne bodo dobivale kreditev iz splošnega investicijskega sklada, imajo pa v proizvodnji ključne naloge.
». Predvideno ja, da bodo gp-zdno gospodarske organizacije v prihodnjem letu na osnov tega odtoka ime’e na razpolago približno dve milijardi dinarjev več kakor letos, kar bo zneslo približno dve tretjini sredstev, ki jih je doslej kreditiral splošni investicijski sklad.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku na izredne dohodke gospodarskih organizacij za I. 1962
ZIS je sprejel predlog zakona o spremembah in dopol-
nitvah zakona o prispevku na izredne dohodke gospodarskih organizac j za leto 1962.
Predlog zakona predvideva, da se povprečni osebni dohodki kmetijskih organizacij kot baza za obračunavanje prispevke na izredne dohodke povečajo za 30 odst. S tem bo omogočeno, da bodo kmetijska posestva, kmetijski industrijski kombinati in kmetijsko proizvodne zadruge plačevale ta prispevek v manjšem znesku kakor doslej.
Predlog zakona tudi predvideva, da gospodarske organizacije za proizvodnjo rezanega gradbenega lesa (žage), furnirja ter plošč in lesenega pohištva obračunavajo svoj prispevek tako, kakor pri drugih dejavnostih, katerih osnovna sredstva in osebni dohodki delavcev so na nižji ravni (premogovniki). S temi spremembami bo omogočeno gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo rezanega, gradbenega lesa (žage), furnirja in plošč ter pohištva, da bodo finančno normalno poslovale.
Dopolnitev odloka o stopnjah prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij
ganizacije na področju lesne
ZIS je spremenil tudi odlok o stopnjah prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, po katerem so podjetja za proizvodnjo furnirja in lesenih plošč oproščena plačevanja prispevka iz dohodka v letu 1963. Po veljavnih predpisih so bile gospodarske or-
industrije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo rezanega lesa (žage) in pohištva v letu 1961-62 oproščene plačevanja prispevka iz dohodka. Toda to ni veljalo za gospodarske organizacije, ki proizvajajo furnir in plošče. Olajšave bodo orno-
Odlok o uporabi čistega dohodka za obratna sredstva
Gospodarske organizacije so lahko letos uporabile za obratna	v®	snr-n 60 or?st. de-
la čistega dohodka, ki ostane po izpificiiu ose onih dohodkov in prispevkov. Z odlokom ZIS jim je zdaj omogočeno, da ta sredstva med letom v celoti porabijo za kritje stroškov rednega, poslovanja. Razen tega se bo povečala likvidnost gospodarskih organizacij. Ta ukrep bo prispeval k zmanjšanju povpraševanja po i bančnih kreditih, kar je v | skladu s splošnimi ukrepi kre-1 ditne politike in s težnjo, da gospodarstvo svoje potrebe zadovoljuje predvsem iz lastnih virov. Obresti na obratna sredstva se bodo plačevale kakor obresti , na sredstva poslovnega sklada. Natančnejše predpise za ureditev drugih vprašani bo po potrebi izdal zvezni državni sekretariat za finance.
'icjnižie orikupne tene za sladkorno nsso in tobak
ZIS je izdal odlok o najnižji odkupni ceni za. sladkorno peso in tobak,. .pridelka 1963 in 1964. Gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sladkorja fshrflkome
Turizem postaja iz leta v leto vse pomembnejša gospodarska dejavnost. Na sliki:
stari del Kotora z luko.
Foto: Jovanovič
tovarne), bodo kupovale od kmetijskih zadrug, kmetijskih posestev, kmetijskih kombinatov, ekonomij in gospodarskih organizacij, ki gospodarijo z gozdovi, sladkorno peso pridelka 1963 in 1964 po ceni. ki ne sme biti nižja od cene, določene z zveznimi predpisi za sladkorno peso pridelka 1962. Po odločbi o najnižji odkupni ceni sladkorne pese pridelka 1962 je predpisana nainižja odkupna cena 7,80 din za kilogram sladkorne pase pridelka 1962.
Predpisane najnižje odkupne cene po:,..'.. um vrst iou -ka (makedonski, bosanski itd i pridelka 1962 veljajo tudi za odkupne cene tobaka pridelka 1963 in 1964. Podjetja za predelavo tobaka in tobačni kombinat bodo kupovali od zasebnih kmetovalcev tobak pridelka 1963 in 1964 po cenah, ki ne smejo biti nižje od cen. določenih z zveznimi predpisi za tobak pridelka 1962.
Predlog za spremembo zakona o bankah
ZIS je sprejel osnutek spre- | odločali o nekaterih prošnjah memb določb zakona o ban- I za kredit.
kah, ki se nanašajo na naloga in sestavo kreditnih OBftjorov.
Po osnutka zakona o bankah so kreditni odbori delovna telesa upravnega odbore, ki obravnavajo vse prošnje z* kredite in predlagajo odboru kako naj ukrene. Ker pa mnu ge poslovne £ banke še mso sprejele svojih statutov, do-
Zato je zdaj predvideno, da kreditni odbor, če je za to pooblaščen s statutom banke, ahko odloča o prošnjah za določene kredite s tem, da bi imeli odklonjeni prosilci za posojilo pravico pritožiti se na upravni odbor. V kredit-nem odboru morajo biti po osnutku tudi člani upravne-
k znižanju stroškov v zvezi z izdajanjem, pregledom in oceno zakonitosti zaključnih računov.
Ugodnejši instrumenti za industrijo celuloze in papirja
ZIS je spremenil nekatere instrumente za proizvajalce
lesovine, celuloze in papirja. Z uredbo o spremembi tarife davka na promet so znižane davčne stopnje za nekatere vrste papirja in odpravljen medfazni davek na papir iz polkemične celuloze, ki služi za izdelavo valovite embalaže. Z veljavnostjo od 1. januarja 1962 je razen tega predvideno podaljšanje pogodbenih kratkih rokov posojil.
Predlog spremembe zakona o prispevku za stanovanjsko gradnjo
Ljudske republike so letos izjemoma lahko predpisale.
da se do 50 odst. prispevka za stanovanjsko gradnjo vplača v sklad občine, na katerem področju je sedež izplačevalca osebnega dohodka delavcem. Na pristojnem mestu pa menijo, da bi bilo treba ljudskim republikam to pooblastilo dati tudi v letu 1963,
zato ZIS predlaga, naj bi v tem smislu spremenili zakon o prispevku za stanovanjsko gradnjo. Ljudskim republi kam bi bilo tako omogočeno, da bi v skladu s svojimi razmerami lahko tudi v prihodnjem letu elastično uporabljale določbe zakona, ki se nanašajo na plačevanje prispevka.
Predlog zakona o prispevku na izredni dohodek gospodarskih organizacij za leto 1963
ločb o kreditnih odborih ni j ga odbora, toda njih število bilo mogoče uporabiti. Razen ni določeno, kakor je bilo to tega pa se- jft pokazalo, da bi I storjeno z zakonom o ban-odbori lahko sami I kah.
kreditni
Uredba o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1962
Posli v zvezi z zaključnimi računi gospc&arskih organizacij za leto f.1962 bodo, gledano v celoti opravljeni kakor letos. Toda z novo uredbo ZIS sta prišli v ureditev tega vprašam ja dve blitveni novosti. Predvsem je Skrajšan rok za predložitev računov. Naunesto do konca februarja, kakor je bilo predpistmo prej, so go-spodarske organizacije dolžne predložiti službi družbenega knjigovodstva zaključne račune najpozneje do 15. februarja naslednjega leta. Hkrati so odpravljeni podailjšani roki za posamezne vrste gospodarskih orgamizaicij, da velja ta datum kot splošni rok za predložitev računov. Samo v upravičenih primerih lahko služba družbenega knjigovodstva pri glavni centrali Na-
rodne banke podaljša ta rok, toda največ za 30 dni.
Druga novost so večja pooblastila službi družbenega knjigovodstva, na pociingi cesar je pričakovati nadaljnje olajšave in poenostavljanje postopka. Služba družbenega knjigovodstva lahko med drugim odredi, katere organizacijske enote bodo pregledale račune posameznih gospodarskih organizacij, ali bodo u-stanovljeme komisije in kako bodo sestavljene, nadalje more urediti vprašanja v zvezi s pripombami gospodarskih organizacij, roke za pregled in odločitve itd.
Spremembe, predvidene z uredbo, bodo olajšale delo gospodarskih organizacij in službe družbenega knjigovodstva ter vsekakor prispevale
Gospodarske organizacije, ki bodo imele v letu 1963 izreden dohodek, ugotovljen po določbah zakona o prispevku na izredne dohodke za leto 1962, bodo plačale ta prispevek tudi za leto 1963. Gospodarske organizacije ali ustanove, ki niso plačale prispevka na izredni dohodek v letu 1962, so oproščene tega prispevka tudi v letu 1963. To je predloženo v osnutku zakona o prispevku na izreden dohodek gospodarskih organ za-cij za leto 1963, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet.
Predlog zveznega družbenega plana za leto 1963 predvideva, da bodo pristojni organi v prihodnjem letu med drug-m proučili učinek prispevka na izredni dohodek gospodarskih organizacij. ZIS je dolžan, da potem, ko prouči učinek tega prispevka, predloži ustreznejši instrument, ki bo zajel del izrednega dohodka. Učinek tega prispevka pa se v letu 1963 zmanjša tudi zaradi revalorizacije vredro-'i I osnovnih sredstev, kar je tudi predvideno v predlogu zveznega družbenega plana v letu 1963.
Predlog o oprostitvi plačevanja obresti na poslovni sklad železniškega transportnega podjetja
ZIS je predlagal Zvezni ljudski skuščini, naj spremeni odlok o obrestnih merah na
sklade v gospodarstvu, da bi bila železniška transportna podjetja od 1. januarja 1963 oproščena plačevanja obresti na vrednost železniških prog,
predorov in galerij, ki so osnovna sredstva teh podjetij. Tako bi bilo železniškim transportnim podjetjem omogoče no dobiti finančna sredstva v približnem znesku dveh milijard dinarjev za investicije v njihova osnovna sredstva.
-j/:	"
Stanovanjski izgradnji posveča predlog družbenega plana za leto 19tt veliko pozornost. Na stiki: stolpnic v Novem Beogradu.
montažna graditev
Foto: Jovanovič
Predlog odloka o najvišji meji za določitev stopenj osnovnih prispevkov za socialno zavarovanje
ZIS predlaga Zvezni ljudski skupščini, naj bi bila naj
višja meja, do katere je mogoče skupno določiti stopnje osnovnih prispevkov za vse panoge socialnega zavarovanja skupaj z rednim prispevkom za otroške doklade in prispevkom za službo za zaposlovanje delavcev prihodnje leto 24,5»/» bruto osebnih prejemkov delavcev. Najvišja meja stopnje prispevka za otroške doklade bi znašala v okviru
meje stopnje 8 odst. bruto osebnih dohodkov delavcev, stopnja prispevka za zaposlovanje delavcev pa 0,5 odst.
Višina stopnje je predložena v skladu s postavkami zveznega družbenega plana za leto 1963, po katerih naj bi izdatki socialnega zavarovanja skupaj z otroškimi dokladami in službo zaposlovanja delavcev znašali kakih 438,6 milijard dinarjev.
Predlog sprememb In dopolnitev zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih
ZIS bo lahko za posamezne vrste kreditov predpisal obrestno mero, nižjo od tiste,
ki jo plačujejo poslovne banke za kredite, ki so Jih dobile v ta namen od drugih bank. Poslovnim bankam bi nadoknadili iz te-
ga izvirajočo razliko. To predvideva osnutek sprememb in dopolnitev zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih. Cilj tega ukrepa je, da se tako hitreje in učinkoviteje usmerjajo investicije v skladu s planskimi postavkami.
Nadomestilo za olajšave v potniškem prometu
ZIS je sklenil predlagati Zvezni ljudski skupščini, naj sprejme odlok o sredstvih za izdajanje nadomestila prometnim gospodarskim organizacijam za olajšave v potniškem prometu v letu 1963. Po tem odloku bi sredstva za nadomestilo prometnim gospodarskim organizacijam za olajšave v potniškem prometu v letu 1963 zagotavljali vsi izplačevalci osebnih dohodkov, pokojnin in invalidskih prejemkov ter zasebni delodajalci. Nadomestila bi se obračunavala in plačevala od vsakega prejemka, od katere-
ga se obračunava in plača prispevek k proračunom iz osebnega dohodka, kakor tudi od zneska pokojnin in invalidskih prejemkov. Izjemoma se ne bi šteli v osnovo za obračunavanje nadomestila osebni prejemki iz začasnega delovnega razmerja oseb, zaposlenih v kmetijskih organizacijah.
Namesto dosedanje stopnje 1 odst. nadomestila bi se nadomestilo obračunavalo z 1,5 odst. od osnove, ki jo tvorijo bruto zneski osebnih dohodkov, pokojnine in invalidski prejemki, plačevalo pa bi
se na posebni račun pri banki v rokih in na način, ki so predvideni za plačevanje prispevka k proračunom iz osebnih dohodkov.
Zvezni državni sekretariat za finance bi bil pooblaščen, da v soglasju s sekretariatom ZIS za promet in zveze predpiše pogoje, v katerih bi pripadniki svobodnih poklicev, ki so imeli po dosedanjih predpisih pravico do olajšave v potniškem prometu, za letni dopust lahko obdržali to pravico.
S tem odlokom se ne spremeni obseg olajšav v potniškem prometu, marveč se samo način njihovega nadomestila vskladi s splošnim obsegom funkcij, ki naj jih financira federacija iz dohodkov, s katerimi razpolaga v okviru splošne družbene delitve sredstev. Ta odlok zagotavlja, da bo začenši z letom 1963 nadomestilo za kritje voznih olajšav v celoti zagotovljeno s prispevki, ki jih plačujejo izplačevalci osebnih dohodkov, pokojnin in invalidskih prejemkov, in zato v njem niso več predvidene nobene obveznosti federacije v tem pogledu.
Uveljavljanje
revalorizacije
Osnutek dopolnitve zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne potrošnje gospodarskih organizacij vsebuje predlog, naj bi ZIS dobil pooDiastilo, da za posamezne gospodarske dejavnosti predpiše tudi daljše roke za uveljavljanje revoloriza-cije osnovnih sredstev.
To bo omogočilo, da bo revalorizacija opravljena v času, kakor je predvideno v osnutku zveznega družoeiiLga plana za leto 1963. V letu 19o3 bi lahko revalorizacijo opravili v vseh gospodarskih dejavnostih, izvzemši elektrogospodarstvo.
Prediog zveznega družbenega plana za leto 1963 predvideva, da bi revaionzac.jo o-pravili od 1. januarja letošnjega leta kot ukrep, s katerim se povečajo sreostva gospodarstva za zamenjavo in modernizacijo opreme v skic.au s politiko krepitve sposobnosti neposrednih nosucev gospodarske aktivnosti, da investirajo. Hkrati je predv.ueno, da ZIS prouči položaj določenih dejavnosti, ki je izjemoma v okviru sedanje ravni cen, v letu 1953 ne morejo v celoti opraviti odpisa na podlagi revalorizirane vredi—sii osnovnih sredstev, in predloži predpise, s katerimi bo tem organizacijam omogočeno, da store to postopoma. V skladu s tem, se predlaga, naj bi razen elektrogospodarstva to omogočili tudi gospodarskim organizacijam gostinstva, storitvene obrti in stanovanjsko komunalne dejavnosti. O tem pa bi odločali občinski ljudski odbori. Na pristojnem mestu tudi menijo, da bi b.io treba kmetijskim organizacijam omogočiti, da bi v letu 1963 ne uporabile revalor.za-cije na gradbene objekte.
Po predlogu zveznega družben: 0a plana za leto 1963 Je ZIS dolžan tudi posebej proučiti učinek revalorizacije na obseg sredstev družbenih investicijskih skladov republik in občin ter sprejeti ukrepe, da bi se morebitni neugodni učinki preprečili.
Na včerajšnji seji je ZIS dopolnil tudi svoj prejšnji odlok o izvajanju revalorizacije.
S tem je predpisano, da se koeficienti za revalorizacijo vrednosti gradbenih objektov in dolgoletnih zaslužkov zmanjšajo za 12 odst. Predpisano je tudi, da se razlika med novo in staro vrednostjo osnovnih sredstev vnese v poslovne sklade gospodarskih organizacij s tem, da bi bila izločena na poseben račun. Razlika v vrednosti sredstev skupne potrošnje bo vnr~ena v'sklad skupne potrošnje.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
OB PRAZNOVANJU V OBČINI UTI JA
ZGODOVINO UPORA PROTI OKUPATORJU, PRVIH PARTIZANSKIH STRELOV NA TISJU, ZGODOVINO PRVIH BORCEV NASE NARODNOOSVOBODILNE BORBE SIMBOLIZIRA TUDI OBČINSKI PRAZNIK LITIJE. VSAKO LETO PA OBČANI LITIJE PRAZNUJEJO HKRATI ŠTEVILNE ZMAGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU, KI SO ODRAZ BORBENOSTI NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA. IN O TEH DELOVNIH USPEHIH ŽELIMO SPREGOVORITI NA PREDVEČER PRAZNIKA OBČANOV LITIJE.
Se od 1959. leta potekajo v industrijskih obratih Litije obnovitvena dela. Rekonstrukcija obsega predvsem obnovo starih, izrabljenih strojev, obnovo obratnih proštov in v tej zvezi tudi izboljšanje produkcije. Toda vložena investicijska sredstva že danes modno spreminjajo obseg proiz-
vosti. V novem mizarskem obratu izdelujejo kuhinjsko in notranjo stavbno opremo v koordinaciji s podjetji LIP Borovnica in KLI Logatec. V naslednjih letih, posebno 1964-1965 je predvidena obnova še drugih obratov in se bo proizvodnja, ki danes dosega pol milijarde dinarjev letno, tisti-
hodnje izdelovali krzno, krznarsko konfekcijo, obdelovali kože divjačine, lahko obutev itd.
Odkrite zaloge za 100 tet
Nedavne raziskave terena KRESNIŠKE INDUSTRIJE APNA so pokazale, da ima tovarna zadostne količine rudnin vsaj za stoletje, čeprav bi proizvajala letno po 100.000 ton izdelkov. Tovarna sicer še nima tako visoke proizvodnje
— sedaj dosega cca 38.000 ton
— toda že doslej je vložila velika investicijska sredstva v mehanizacijo za pridobivanje surovine. Ker pa je ozko
Od stare Litije, ki je sedem mesecev na leto v senci, bo ločil samo most novo svetlo naselje, ki že močno spreminja videz starega mesta.
vodnje. Realizacija plana za industrijo v 1963. letu predvideva višino 5 milijard in 450 milijonov, kar predstavlja 10 odst. porast, realizacija plana celotnega gospodarstva pa se bo v prihodnjem letu dvignila od 7.217 milijonov na 8.040 milijonov dinarjev ali za 11,4 odst. V prihodnjem letu so predvidene investicije, in sicer v gospodarstvu 646 milijonov dinarjev (od tega lastnih sredstev gospodarskih organizacij 257 milijonov); samo industrijska podjetja bodo investirala 491 milijonov od tega 216 milijonov lastnih sredstev gospodarskih organizacij). Ob teh investicijah je pričakovati, da se bo samo v industriji povečala realizacija v 1964. letu od predvidenih 5 milijard 400 milijonov na 6 in pol milijarde, prav tako pa se bo v povprečju dvignila proizvodnja tudi v ostalih go-gospodarskih dejavnosti.
Obnovitve v teku
Med predstavnike industrije na območju občine Litija sodi razen renomirane predilnice, o kateri bomo še obširneje pisali na tej strani, LESNA INDUSTRIJA LITIJA. Podjetju je že uspelo obnoviti fumirski obrat, ki bo z novim strojem za dva in polkrat povečal proizvodnjo furnirja visoke kako-
krat po predvidevanjih povzpela že na milijardo in sto milijonov.
široka izbira proizvodov
Tovarna usnja v Šmartnem
je tako razširila svojo dejavnost, da ima širok izbor proizvodov za domači in celo za tuji trg. Vendar ima v načrtu obnovo svojih obratov, da bo s pomočjo sodobnih strojev izboljšala proizvodnjo in z izdelki uspešno tekmovala na vseh tržiščih. Tako bo po načrtu, ki predvideva investicijo okrog 216 milijonov dinarjev, preurejena večina obratov, kjer bodo tudi v pri-.
grlo v pečeh, je že izdelan investicijski program za izgradnjo hidrimice, kar bi dvignilo proizvodnjo letno na 50.000 ton. Ta obnovitvena dela pa so nujna tudi zaradi tega, ker naše železarne s povečanjem svojih kapacitet potrebujejo tudi vedno večje količine proizvoda Kresniške industrije apna.
Nadaljnji razvoj gradbeništva
Mislimo na gradbeno podjetje Litija, ki se bo v nadaljevanju svoje dejavnosti usmerjalo v visoke in nizke gradnje za potrebe svojega .območja,. v gradnjo o?st in
H
V Litiji gradijo novo poštno poslopje, ki je predvideno tudi za namestitev telefonske avtomatične centrale.
LESNA INDUSTRIJA LITIJA
proizvaja in nudi svoje izdelke v prvovrstni kvaliteti in zmernih cenah in sicer:
VSE VRSTE REZANIH FURNIRJEV, PREDVSEM DOMAČIH VRST LESA, 2AGAN LES VSEH VRST IN DIMENZIJ TER STAVBENO POHIŠTVO (OKNA, VRATA, VGRAJENA OPREMA). KOLEKTIV SE PRIPOROČA.
CENJENIM GOSTOM IN IZLETNIKOM PRIPOROČAMO NASLEDNJE GOSTILNE, KER BOSTE HITRO IN SOLIDNO POSTREŽENI.
VABIMO VAS NA PRIJETNO SILVESTROVANJE:
GOSTILNA »MAJ0LKA«
ŠMARTNO PRI LITIJI
GOSTILNA »B0RIŠEK«
LITIJA
GOSTILNA »PRI MAČKU«
ŠMARTNO PRI LITIJI
GOSTILNA »PRI GABRIELU«
ŠMARTNO PRI LITIJI
GOSTILNA B. BERDAJS
SAVA
GOSTILNA LINDNER
LITIJA
GOSTILNA JUSTI KOPAČ
JEVNICA
GOSTILNA MARIJA VEHOVEC
KRESNICE
poti, vodovodov, kanalizacije itd. poleg svoje osnovne gradbeniške dejavnosti. V tem cilju deluje pri podjetju že mizarski obrat, soboslikarstvo in pleskarstvo, izdelovanje betonskih cevi in drugih elementov, podpornikov za zidove in jezove, organizirali pa bodo še vodovodno inšta-laterstvo in kleparstvo.
Uslužnostne
dejavnosti
Poleg vrste obrtnih podjetij na primer avtoservisne delavnice, kovačnice, pletilstva itd. je pomembna vloga usluž-nostnih dejavnosti v stanovanjski skupnosti. V njej u-spešno deluje pralnica, servis za parke in zelene površine, odvoz smeti, servis za popravilo obutve, za popravilo in krojenje ženskih in moških oblek, servis za vzgojo in varstvo otrok. To dokazuje dobro razvito obliko stanovanjske skupnosti, ki je v Litiji zares zaživela.
Trgovina v službi potrošnika
Trgovsko mrežo v občini Litija je prevzelo Trg. podjetje »Merkator« iz Ljubljane,
Kresnička industrija apna
KRESNICE
ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU IN SE PRIPOROČA ZA NAROČILA
PROIZVAJAMO: 2ivo apno v kosih, gramoz za ceste, tolčenec in rizla.
razen za naselji Gabrovka in Dole, ki ju oskrbuje Trg. podjetje »GABROVKA«. V modernizacijo in obnovo trgovskih lokalov bo tudi drugo leto vloženo precej investicijskih sredstev, predvsem pa bo potrebno določene lokale specializirati, da bo trgovina v službi potrošnika izpolnjevala njegove želje.
Nove perspektive v kmetijstvu
Na območju občine Litija delujeta dve močni zadrugi, močni po teritorialni obsežnosti in po moči proizvodnje, to je Kmetijska zadruga Litija in Kmetijska zadruga Dole — Gabrovka. Oblikovanje obeh na osnovi združitve več zadrug je pozitivno vplivalo na gospodarsko moč in na politično preobrazbo vasi v občini. Razvoj kmetijstva pa je usmerjen v določeno specializacijo, saj vsi pogoji kažejo napredek v živinoreji in sadjarstvu. 2e doslej opravljena dela pri izboljšanju zemljišč so bila zasnovana v tem cilju in tudi v prihodnje so v načrtu nove ureditve sadnih plantaž kot tudi nadaljnja u-reditev pašnikov, postavitev hlevov itd. Spreminjanje zemlje v nasade pa je pomembno posebej še zato, ker odpira nove možnosti za zaposlovanje kmečke delovne sile, saj bo po prestani kvalifikaciji dala nov kader sadjarjev na teh plantažah. Tudi Sadni predelovalnici v Gabrovki so odprte nove perspektive.
Za dvig življenjske ravni
Sredstva, ki so bila vložena v stanovanjsko gradnjo od 1956 leta dalje, najlepše označimo s številom novih stanovanj. Teh je bilo doslej v Litijski občini zgrajenih (v glavnem v Litiji in Šmartnem) 264. Velik korak je storjen tudi v oskrbi z vodo. V gradnji je prav sedaj vodovod Litija — Šmartno in že ima v glavnem vsa Litija vodovod in urejeno kanalizacijo. Z deli pa je nujno nadaljevati, da bo z vodo oskrbljeno tudi industrijsko Šmartno in še nekaj drugih naselij. Vodovodna dela potekajo tudi na drugih sektorjih občine. Dalje potekajo v, Litiji dela pri modernizaciji cestišča, ki bo dokončno asfaltirano do 1. maja 1963. V Šmartnem gradijo šolsko poslopje za osemletko, saj je pomanjkanje šolskih prostorov zelo boleče. Posebna pridobitev za Litijo pa bo novo poštno poslopje, ki Je v gradnji' in je po svoji konstrukciji predvideno za novo avtomatsko centralo. Poudarimo naj, da tako imenovane negospodarske in komunalne investicije omogoča sodelovanje občinskih gospodarskih organizacij, predvsem Predilnice v Litiji in bi brez tega ne bilo mogoče doseči takih uspehov na tem področju.
KOMUNALNO
PODJETJE
LITIJA
PODJETJE IZVRŠUJE VSE KOMUNALNE USLUGE IN SE PRIPOROČA.
STANOVANJSKA
SKUPNOST
»LITIJA«
V LITIJI
SE PRIDRUŽI K ČESTITKI IN SE PRIPOROČA ZA USLUGE.
LITIJA
Turistični pogledi
Na vprašanje, zakaj prelepa okolica Litije z Visokim Polš-nikom, zgodovinsko pomeni o-nimi Vačami, Primskovim m drugimi prikupnimi kraji ni doslej privabljalo posebnih množic turistov, je odgovor en sam: slabe ceste, neprikla-dni dohodi. Temu bo konec z ureditvijo zasavske ceste, kar pa bo terjalo nove investicije v gostinske in turistične objekte. Tako bo v bližnji ali daljši bodočnosti pre-
urejen znani grad Ponoviče, ki bo pod častitljivo streho združeval restavracijske prostore in prenočišča za tujce, v neposredni bližini bo kopališče ob Savi, camping prostori itd.
Sodelovanje
občanov
Prav je poudariti za konec tudi to, da je celotni razvoj Litijske občine logična posledica sodelovanja vseh obča-
nov, volivcev, ki o pomembnih problemih široko razpravljajo in izvajajo zasnovane akcije. Prav take, prizadevne in aktivne, jih najdemo danes pri postavljanju novih temeljev naše ustave, kjer živo razpravljajo in dajejo tehtne predloge. Zato želimb, da bi uspeli tudi pri nadaljnjem ustvarjanju, pri uresničenju vseh načrtov, da bi lahko tudi ob letu predložili bogat obračun svojega dela.
B. 2.
ZA OBČINSKI PRAZNIK 24. DECEMBER 1962 OBČINE LITIJA
PRISRČNO ČESTITAJO DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM NA OBMOČJU OBČINE:
HKRATI ZELUO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1963
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
LITIJA
NARODNA BANKA FLRJ. Centrala za LRS, podružnica: Litija ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV. Litija OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, podružnica: Litija
IN KOLEKTIVI:
PREDILNICA LITIJA — Litija
VELETRGOVINA »MERCATOR«, Ljubljana, PCLOVNA ENOTA, LITIJA z vsemi poslovalnicami na področju občine
VELETRGOVINA »MERCATOR«, Ljubljana, poslovna enota, prodajalna: »PRI MOSTU« — Litija KMETIJSKA ZADRUGA — GABROVKA-DOLE Gradbeno podjetje »LITIJA« — Litija
DRŽAVNA ZALOZBA, Ljubljana, trgovina: KNJIGARNA in PAPIRNICA — Litija INDUSTRIJA USNJA; KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE, Šmartno pri Litiji KINO PODJETJE — Litija, Šmartno PLETILJA, strojno pletilstvo — Litija AVTOSERVIS — Litija MESARIJA IN PREKAJEVALNICA — Litija PEKARIJA — Litija BRIVSKO FRIZERSKI SALON — Litija SPLOŠNO KLEPARSTVO, VODOVODNA INŠTALACIJA, M. KAJTNA — Litija
REKORDNI USPEH
KOLEKTIV PREDILNICE LITIJA JE V TEM CASU SREDI DVEH POMEMBNIH DOGAJANJ. PRVO JE OBNOVA OBRATOV IN PRIDOBITEV NOVIH STROJEV, KAR SE ZE MOČNO ODRAZA V PROIZVODNJI. DRUGO PA JE ZDRU2ITEV S ŠKOFJELOŠKO PREDILNICO, KAR OBETA NOVE USPEHE V SLOVENSKI PREDILNISKI INDUSTRIJI.
Nekako z novim letom se bosta združili PREDILNICA LITIJA in PREDILNICA ŠKOFJA LOKA v podjetje z imenom ZDRU2ENA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA — LITIJA.
*
Nova čistilnica Predilnice Litija.
Združitev bo imela pomen predvsem za razvoj obeh tovarn, saj bosta obe tovarni ohranili enake odnose do občin kot tudi do svojih kolektivov, v njunem poslovanju, v proizvodnji, v plasmaju asortimenta pa se obetajo spremembe z dobro perspektivo. Predvsem bo poslej mogoče izdelati veliko večje količine posameznega artikla, kar bo ustvarilo boljše pogoje za izvoz, saj tujega kupca zanima predvsem velika količina in pa dogovorjena kakovost izdelka. Zato si bosta obe predilnici delo razdelili. V Litiji bodo proizvajali samo belo prejo, v Škofji Loki pa barvasto. Zelo zanimivo je pri tem tole: če tovarna ustavi izdelovanje barvaste preje, ni mogoče preprečiti, da bi mikroskopsko majhni delci barvaste surovine ( ki lebde v ozračju) ne zašli med belo prejo. To je sicer moč opaziti samo pod drobnogledom, pa
dar vpliva na kakovost. To je sicer le zanimivost iz procesa proizvodnje, ki vodi k zboljšanju, in ni edini primer, saj moramo ob tem omeniti prvenstveno težnjo k specializaciji produkcije.
V prihodnje bo v obratih nove združene predilnice odpravljeno mnogo časovnih izgub zaradi tega, ker bo predilnica izdelovala večje količine ene vrste izdelka, proizvodni proces bo potekal bolj strnjeno in ga ne bo treba tako pogosto spreminjati. Seveda bo podjetje prestalo vrsto razvojnih procesov, preden bo delo potekalo po načrtu in bodo uspehi bolj vidni. Za oba obrata bo nabava surovin skupna, isto velja za razdelitev zalog surovine.
Podjetje pa bo stremelo, da se s čimvečjo finalizacljo proizvodov čimbolj približa tkalcu. Tudi to je zvezano s prihranki. Po drugi strani pa bo znižala stroške proizvodnje tudi boljša uporaba oziroma predelava odpadkov, kar bo opravila predilnica vigogna izdelkov v Škofji Loki za obe predilnici.
Vsekakor lahko združeni predilnici nudita tako izbiro izdelkov najširšega obsega.
kot je ne more nuditi nobena predilnica v državi.
Plod rekonstrukcije, ki v Predilnici Litija poteka že dalj časa, lahko ocenimo s produkcijo, ki se je v tem času dvignila za 20 odst. Obnova pa bo prispevala k še višji produktivnosti dela. Letos je predilnica zabeležila tudi uspeh, kakršnega ni doslej v vsem času svojega obstoja in to je preko tričetVt stoletja, to je namreč rekordna prodaja v mesecu novembru in s tem vzporedno tudi rekordni skok v proizvodnji. Velik del tega uspeha pa je pripisati dobri organizaciji dela.
Za možnost večjega asorti-maja izdelkov je pomemhna prenovljena čistilnica z agregatom za stanična in sintetična vlakna, ki poleg odprave ozkega grla zagotavlja izboljšanje kakovosti. Dalje velja omeniti nabavo 6 novih pr-stančevih strojev, ki so izdelek domače proizvodnje. V celoti je bila letos rekonstruirana tudi sukalnics, kar je v tem oddelku pospešilo proiz-vonjo za 25 odst. in vzporedno s tem produktivnost.
In morda ne bo napak, spregovoriti ob tej priložnosti še o nabavi surovin. Sistem
te službe, ki je centralizirana, povzroča često zamujanje dobav bombaža. Prav tako je vprašanje, kakšno surovino nabavljamo za predilnice. Tovarne si vsako leto prizadevajo, da izdelajo natančne specifikacije potrebnih surovin, vendar dobijo kar pride. Razumljivo, da tak način izpolnjevanja nalog s področja nabave nujno povzroči reklamacije, ugovore kupcev, ki pa so seveda povsem nepotrebni. Nerazumljivo je, če že imamo standard za izdelke, zakaj ga ni za surovine. Lahko pa bi razpravljali ob tem tudi o administrativnem poslovanju v zvezi z dobavami, -ki je tako raztegnjeno, da postopek prehudo zavlačuje. O vsem tem bi bilo potrebno razmisliti, saj je kakršnakoli ovira s te strani nepotrebna spričo prizadevanja kolektivov, ki žele Izdelovati in razpošiljati svoje izdelke zares visoko kakovostne in v dogovorjenih rokih. Hkrati pa lahko izrazimo upanje, da bo Poslovno združenje bombažne industrije za Slovenijo vplivalo na izboljšanje tudi na tem področju.
Ta prostor smo odstopili gornjemu naslovu
1 :	    ti..........
ZA POL MILIMA DINARJEV NAGRAD
RAZPISUJE
| T E D E IM S K A TRIBUNA - TT
ZA SVOJE BRALCE, KI BODO REŠILI TRI NAGRADNE SLIKOVNE UGANKE
IIIIH
• OBJAVLJENA BO
• ZADNJA TRETJA
• SLIKOVNA UGANKA.
• ZBERITE IN REŠITE
• VSE TRI IN DELEŽNI
• BOSTE MORDA ENE
• IZMED NAGRAD
llHlMlIllllliliillHlIlillHililHIilllllllllillllillllllliilllllll
MU Hfi S r F I	-rF.&MSr & IsshScis hranite
H ill 1 v L I	n	OD	PkVBGA	MfcSfcCA STAROSTI
BEBfNOM
V trgovinah prehranskih izdelkov lahko kupite BEBIN A,
BEBIN B ter BEBIN C glede na starost Vašega malčka.
Cena je zmerna.
DOBO d tol ič>
oglaS-ujtf v
»TOMOS« - Prodajno skladišče
LJUBLJANA, Dalmatinova 4
obvešča vse cenjene odjemalce, da ho zaradi
INVENTURE
prodaja na veliko zaprta od 3. do 5. januarja 1963, prodaja na malo pa od 3. do 4. januarja 1963.
V NAVEDENEM C ASU PODJETJE NE BO IZDAJALO NITI PREJEMALO BLAGA.
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963.
DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
je pripravila za novoletne praznike i v ljubljanskih knjigarnah
veliko razprodajo knji
na MESTNEM TRGU 26 in na TRGU REVOLUCIJE 17
DO 80% ZNIŽANE CENE
DRAMA
Ponedeljek, 24. dec., ob 15: Frisch: ANDORRA. Abonma Dijaški 4 popoldanski. (Razprodano.)
Torek, 25. dec., ob 19.30: Shakespeare: MILO ZA DRAGO. Abonma F. (Vstopnice so tudi v prodaji.)
mladinsko gledališče
Dvorana Soča
Ponedeljek, 24. dec., ob 10. 15 in 16.30: Vos: PLEŠOČI OSLIČEK.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE — Levstikov trg Z
Ponedeljek, 24. dec., ob 18: Vida Taufer—Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI. Televizijski prenos.
ROČNE LUTKE — Resljeva c. 36
Ponedeljek, 24. dec., ob 8.30: A. Marodid: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Cmi prt Kamniku. Ob 11: A. Marodid: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Stranjah. Ob 14.30: A. Marodid: KRIKEC IN PIKEC. Gostovanje v Lokah v Tuhinjski dolini.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ
Ponedeljek, 24. dec., ob 16: Vos-PLEŠOČI OSLIČEK. Gostovanje v Zabnici v okviru dedka Mraza. Izven.
SPORED ZA PONEDELJEK KINO UNION: francoski cineznasc. film OKUS NASILJA. — Retlja: Robert Hossein. Igrata: Robert Hossein, Giovanna Rali. Tednik FN 51. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. Zadnjič!
KINO KOMUNA: italijanski film VSI DOMOV. Retlja:	Luigi
Commencini. — Igrata: Alberto Sordi, Serge Keggiani. Tednik FN 51. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri.
KINO SLOGA:	domači film
2VI2G OB OSMIH. Režija: Sava Mrmak. Igrajo: Djordje Marjanovič, Jelena Jovanovič, Jovanka Bjegojevič. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Zadnjič! KINO VIC:	Španski barvni W
MATI, POSLUSAJ PESEM MOJO. Režija: Antonio del Arno. Glavni vlogi: Joselito, Lus Mar-kes. Tednik FN 51. Predstave ob
15, 17, 19 in 21. uri.
KINO SISKA (NOVI):	ameriški
barvni film CRN! NAREDNIK. Režija: John Ford. Igrata: Jtef-frey Hunter, Constance Towers. Tednik FN 51. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
Prodaja vstopnic od 9 do 11 In od 14 dalje.
KINO SAVA: ameriSki bar. film BENNY GOODMAN. Režija: Valentine Davies. Igrata: Steve Al-len, Donna Reed. Predstave ob
16, 18 in 20. uri. Tednik FN 50. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Zadnjič!
MLADINSKI KINO: predstave Mladinskega gledalifiča.
KINO »TRIGLAV« — LJUBLJANA: nemSki film ZALJUBLJENA DETEKTIVA. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjič!
KINO VEVČE: domači film PUSTOLOVEC PRED VRATI, ob 20. KINO DOM — KAMNIK: nemški film FRANČIŠKA, ob 20. uri. KINO SVOBODA, KRANJ: amer. barv. CS film AVANTURE HUCK-LEBERRYJA FINNA, ob 18. in
KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE:	francosko-italljaiuki	VV
film ZGODILO SE JE V RIMU. ob 18. uri.
KINO SVOBODA-ZASAVJE — TRBOVLJE:	jugoslovanski	film
MARTIN V OBLAKIH, ob 17.
KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE: italijanski barvni film VOJNA IN MIR, ob 17. uri.
KINO PARK — MURSKA SOBOTA: italijanski CS film POJDIMO V SAN REMO, ob 17.30 in 20.
KINO ROGAŠKA SLATINA: sovjetski film TIGRI POTUJEJO, ob 19.30.
OPERA
Sreda, 26. dec., ob 19.30: Puccini: LA BOHEME. Gostovanje ansambla opernih solistov in dirigenta iz Rima. Izven abonmaja. Vstopnice so že v prodaji v Operi.
V sredo, 26. in četrtek, 27. t. m., bodo v naših uprizoritvah Puccinijeve opere »La Boheme« in Verdijevega »Rigoletta« predstavili vse solistične like gostje, italijanski operni pevci iz Rima pod vodstvom njihovega režiserja Renza Frusce in dirigenta Giu-seppa Morellija. Vstopnice za obe predstavi so že v prodaji v
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij
0bL0 KOPER
razpisuje
mesto DIREKTORJA
Komunalnega podjetja »Komunalni servis«, Koper
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. naziv gradbenega inženirja, 2. naziv gradbenega tehnika, 3. oseba z drugo u-strezno izobrazbo. — Prednost imajo kandidati z daljšo prakso in prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. — Kolkovane ponudbe (s 50 din državne-takse) pošljite Komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Koper.
9877
KMETIJSKA ZADRUGA - NOVO MESTO
DEŽURNA LEKARNA:
Ponedeljek. 24. dec. lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3
KINO:
UNION: franc, film: TEŽAVE GOSPODA DUFONTA. Angl. mlad. film OLIVER TWIST.
PARTIZAN: sovj. film: ALI JE TO LJUBEZEN. Sovj. barv. risanka: V NEKEM KRALJESTVU.
UDARNIK: nem. film: SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO.
s
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE:
Ponedeljek, 24. dec. ob 10. uri: Ingolič:	MILICA NE SME
UMRETI. Zaključena predstava za šolo FRAM.
MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža
Ponedeljek, 24. dec., ob 15:	J.
Vrhunc: VRTILJAK IGRAČ. Zaključena predstava za osemletko Jarše.
Torek, 25. dec., ob 15: J. Vrhunc: VRTILJAK IGRAČ. Zaključena predstava za tiskamo DELO.
Ob 20: B Hofman: DAN IN VSI DNEVI. Abonma TSŠ I. (Klara — Severjeva.) (Vstopnice tudi v prodaji.)
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE — CELJE
Ponedeljek, 24. dec., ob 9.30: E. Vos:	PLEŠOČI	OSLIČEK.	Za-
ključena predstava za osnovni šoli Crešnjice in Frankolovo v okviru novoletne jelke.
Ob 12: E. Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Zakjučena predstava za osnovno šolo Hrastnik.
Ob 16: E. Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Zaključena predstava za IV. osnovno šolo Celje.
SPLOŠNO MIZARSTVO DRAVLJE
LJUBLJANA — VODNIKOVA CESTA 287
2eli ob 10 - I e t n I c I obstoja
vsem Cenjenim odjemalcem, poslovnim
PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1963!
IZDELUJEMO VSA STAVBNA TtTTgAHgK-^ DELA HITRO IN SOLIDNO, TER SE SE VNAPREJ PRIPOROČAMO!
10033
24. dec. ob 19. uri: Smolnik — PRVA LJUBEZEN IN ODNOSI MED SPOLOMA. Predava prof. Jurij Lučovnik.
24. dec. ob 12.30: Osnovna šola Maks Durjava — PODOBA MLADOSTNE DOBE, predava prof. Anica Perše.
SPORED ZA PONEDELJEK
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Zbor RTV Zagreb poje skladbe hrvaških skladateljev, dirigent S. Zlatid — 8.25 Veseli potpuri z vašimi ljubljenci — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 S. Rahmaninov: Iz etud in fantazijskih skladb — 9.45 Petnajst minut s kmečko godbo — 10.15 Prolog k Borodinovi operi »Knez Igor« — 10.40 Naš podlistek — Carter Dicksen: Nevidna roka, I. •— 10.55 Vsak dan nova popevka —
11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Milan Simič: Koristne ptice in njih zaščita — 12.15 Poje Koroški akademski oktet — 12.30 Nekaj glasbe za dober tek — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Med rapsodijami — 14.05 Uverture, baleti, intermezzi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Veliki zabavni orkestri — 15.40 Literarni sprehod — Romain Gary: Najstarejša zgodba na svetu —
16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 9. oddaja: dva znanilca moderne: Ri-sto Savin, Josip Ipavec — 1745 Z lokom po strunah — 18.00 Poročila
— aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Prvi ples v večernem mraku
— 18.45 Radijska univerza — dr. Milan Bartoš: Osnutek ustave in predpisi o prosveti, znanosti in kulturi — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skupni pro-
gram JRT — studio Beograd — simfonični koncert Bolgarske filharmonije, dirigent K. lijev —
22.15 Romantičnim plesalcem — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Intermezzo z godali — 23.15 Skuo-ni program JRT — studio Ljubljana: Glasba za ples — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
DRUGI PROGRAM
19.00 Napoved II. programa — poročila — 19.05 Napredujte v angleščini — 27. lekcija — 19.20 Venec na grob Huga Wolfa — 20.00 Ne vse — toda o vsakomer nekaj — 20.30 Radijski dnevnik II. programa — 20.45 Zabavni omnibus.
TELEVIZIJA Na kanalih 5, 6, 11 in 9 (Krvavec, Nanos, Kum, Sljeme)
18.00 Taufer-Novy: »Mojca In živali — prenos lutkovne igre (Ljubljana)
19.00 Dokumentarni film (Ljubljana)
19.15 Mala TV univerza (Beograd)
19.30 TV obzornik (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 Tedenski športni pregled (Beograd)
20.45 G. Ph. Telemann: »Pimpl-none« — TV prirejena komična opera (Ljubljana)
21.35 Ekran na ekranu — filmska oddaja (Zagreb)
V torek, 25. decembra: TELEVIZIJSKEGA SPOREDA NI!
ZAVOD ih, GOJITEV DIVJADI »TRIGLAV« no Bledu
proda zelo dobro ohranjeno
LOVSKO KOČO »Goreljek« na Pokljuki v bližini športhotela
ali zamenja za podobno na severnem Jadranu.
V koči sta vodovod in elektrika.
Vse informacije, dobite Ljubljanska 27.
KINO STORŽIČ, KRANJ:	ital.
barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA, ob 10., 16. 18. in 20. uri (samo danes).
KINO CENTER. Kranj:	amer.
barv. CS film ALAMO — II. del, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO BLED: slovenski film MINUTA ZA UMOR, ob 17 in 20.
KINO RADOVLJICA: amer. barv. CS film Iz domovinske vojne divjega zahoda ALAMO — I. del, ob 18. In 20. uri.
KINO RADIO — JESENICE: ameriški W film DVORSKI NOREC, ob 17. in 19. url.
KINO PI.AVZ _ JESENICE: ameriški W film DVORSKI NOREC, ob 18. in 20. uri.
KINO KOROŠKA BELA: španski film NAVIHANEC IZ TORMEZA, ob 19. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: ameriški film NENADOMA PRETEKLEGA LETA.
KINO UNION — CELJE: angleški film BETONSKA DŽUNGLA, ob 16., 18. in 20. url.
KINO METROPOL — CELJE: francoski film NEPREDVIDENA, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: francoski film RAZSODBA, ob 17. in 19. uri.
POTNIŠKA, TERENSKA VOZILA in avtobuse kupi ugodno od socialističnega sektorja »Agencija Beograd« — Beograd, Dositejeva 21-111, tel. 622-322.	-S
POTNIŠKA, TERENSKA VOZILA (predvsem »GAZ«) kupi od socialističnega sektorja »Agencija Beograd« — Beograd, Dositejeva 21-111, tel. 622-322.	-S
v pisarni zavoda na Bledu, 10031
ZAVOD ZA URBANIZEM — LJUBLJANA
MESTNI TRG 16
r a zp.i s u j e naslednji delovni mesti:
- strojepiske IA z znanjem stenografije
- pomožnega uslužbenca - kurirja
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohod-kov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 987!
ISKRA - KRANJ
tovarna za elektroniko in avtomatiko — Ljubljana,
proizvodnja elektrolitov -Mokronog, sprejme takoj v službo
ADMINISTRATORKO
s srednjo šolsko izobrazbo in znanjem strojepisja.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA — KRANJ, proizvodnja elektrolitov, M O K R O N O G št. 162 9864
Upravni odbor
podjetja »ODPAD« -
podjetje za promet z odpadki, Ljubljana, Parmova št. 33, razpisuje natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta
POSLOVODJE
odkupne postaje v Velenju
Pogoji:	kandidat	mora
imeti visoko izobrazbo trgovske stroke z 2-letno prakso ali srednjo izobrazbo trgovske stroke s 5-letno prakso. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela vložite v podjetju »Odpad« -podjetje za promet z odpadki, Ljubljana, Parmova št. 33 — v tajništvu do 25. dec. 1962 ozir. do zasedbe delovnega mesta.
9845
IZREDEN NOVOLETNI POPUST
»ELEKTRODVIGALO«
LJUBLJANA Karlovška cesta 19 sprejme
veS strojnih
ključavničarjev, strugarjev in strojnih tehnikov
za delo v konstrukciji.
9880
” C M V N A «
mesna industrija ZALOG-LJUBLJANA
, , ( s p r e j m e takoj
2 S0RTIRCA ŽIVINE
Pogoj: ,|^jkmetijski ali veterinarski tehnik;
več NKV DELAVCEV
za delo v hlevih.
Ponudbe sprejema kadrov-sko-socialni sektor podjetja.	9879
Vam na Gospodarskem razstavišču v hali B in specializirani tehnični trgovini Ljubljana - Vošnjakova ulica 3
N! VSAKA JUHA ARGO!
DOMAČE 1JN TUJE GRAMOFONSKE PLOŠČE, TV APARATI, GRAMOFONI, RADIO-APARATI, TRANZISTORSKI SPREJEMNIKI, MAGNETOFONI, TEHNIČNE IGRAČE APARATI ZA GOSPODINJSTVO , BLAGO ZA ŠIROKO POTROŠNJO ITD
ARGO JUHO PROIZVAJA \ SAMO KOMBINAT
BELA KOKOS ZNAK KVALITETE
IZREDEN NOVOLETNI POPUST
srečilo se mu je, da je prihajal v stik z njima mimo služinčadi. Verjel je, da je prisiljevanje otrok k čemurkoli pomanjkljivo nadomestilo za vztrajno, previdno pozornost, za stalno nadzorstvo, ki skrbi, da otroci nikoli ne zdrsnejo pod določeno raven smisla za dolžnost. Poznal ju je mnogo bolje kot Nicole in v dobrem razpoloženju, ki so ga pospeševala vina več držav, se je pogovarjal in igral z njima. Oba sta bila otožno očarljiva, skoraj žalostna, kar je značilno za otroke, ki so se že zgodaj naučili, da se ne smejo brez razloga ne smejati ne jokati. Nicoli nista kazala pretiranih čustev, temveč sta bila zadovoljna s preprostim življenjem in s preprostimi zabavami, ki so jima bile dovoljene. živela sta enakomerno življenje, ki ga priporočajo Izkušnje starih družin zahodnega sveta. Dick na primer je bil mnenja, da nobena stvar ne spodbuja smisla za opazovanje tako kakor prisilno molčanje.
Lanier je bil nepreračunljiv deček z nečloveško radovednostjo. »Koliko hrtov bi bilo potrebnih, da bi premagali leva, oče?« je bilo .tipično vprašanje, s kakršnimi Je nadlegoval Dicka. S Topsy je bilo laže. Bila je stara sedem let, svetlih las in dražestno grajena kot Nicole. Včasih Je Dicka to skrbelo. Zadnje čase pa je postajala tipičen zdrav ameriški otrok. Z obema je bil zadovoljen, toda tega Jima ni priznaval. Uzde lepega vedenja niso nikoli popustile. »Človek se nauči vljudnosti doma,« je pravil Dick, »ali pa te Jo svet nauči z bičem. In prav lahko se pri tem raniš. Kaj me bnga, če me »Topsy obožuje ali ne«. Saj je ne vzgajam, da bi bila moja žena.«
Drug element, ki je označeval tisto poletje in jesen za Diverje, je bila obilica denarja. Od prodaje svojega dela klinike in zaradi dohodkov v Ameriki Je bilo toliko denarja, da je bilo neverjetno mnogo dela že s tem, kako ga zapraviti in kako potem skrbeti aa nakupljeno blago. Potovali so pravljično.
Dick se ni bil nameraval odločiti tako hitro niti ni bil pripravljen na tako naglo Franzovo privolitev, vendar je začutil olajšanje. Z obupom je že dolgo čutil kako se njegova poklicna etika raztaplja v mrtvo gmoto.
ČETRTO POGLAVJE Diverji so sklenili, da se bodo vrnili na Riviero, to se pravi, domov. Vilo Diano so dali v najem za poletje in tako so preživljali čas v nemških toplicah in v francoskih mestih s katedralami, kjer so povsod bili po nekaj dni srečni. Dick je malo pisaril, pa brez posebnega sistema. Vse skupaj je bil delček življenja, Id je podoben čakanju; ne čakanje na delo, ampak preprosto čakanje. Edino, kar je dajalo namen temu obdobju, sta bila otroka.
Dick se je vzporedno z njuno rastjo vedno bolj zanimal zanju. Bila sta stara sedem in devet let. Po-
TUDI V VAS DOM NAJ PRIHAJA
»TOVARIŠ«
Med junaki belih strmin
Napredek v boju proti raku
tigal, o katerem Je nekdo pri-poateB: »Ce bo teko dober na odrskih deskah kot na smučeh, potem bo dober igralec!« (Nahtigal namreč
bit uje Igralsko akademijo ▼ Ljubljani.) Nedeljske tekme (bide so včeraj — op. ur.) naj pokažejo, kdo je ta čas v boljši formi.
Bil je čas kosila, toda nekateri še niso bili utrujeni in na majhnem prostoru pred domom se je razvila živahna nogometna tekma.
»Ni slab za razglbanje in razvedrilo tale nogomet,« je dejal Finžgar. »Toda mi, hočem reči jaz in moji vrstniki, se nismo poganjali samo čez skakalnico, marveč smo tudi smučali zares. Tega primanjkuje tem fantom. Morda bi bili drugačni, če bi imeli na sosednem slalomd-šču malo potegavščino, kakor smo jo imeli mi. Dovolj se utrudiš, ko se vzpenjaš na skakalnico, toda bolj veseli bi bili fantje, če bi tudi smučali«.
Fantje so pokosili in odšli k počitku. Nekateri niso pojedli mnogo in Finžgar si je zapomnil tistega, kdor je preveč pustil na krožniku.
smo jih na njihov popoldanski trening na Vttranco. Sedežna vzpenjača se Je pomikala prehitro, če bi hoteli dlje časa občudovati prelepo okolje, in prepočasi, ker je bilo premraz, da bi človek sedel takole na prostem ob desetih stopinjah pod ničlo.
Na treningu so bili zbrani vsi pozvani, razen dveh deklet:	Krista Fanedl, sicer
Ravenčanka, tekmuje pa kot študentka za ljubljansko Enotnost, je na klubskem treningu v Avstriji, Zmaga Klofutar, domačinka, ki se je na nedavnih tekmah na Pohorju dobro odrezala, pa je morala zaradi študija ta dan v Ljubljano. Kranjčanka Majda Ankele, študentka Visoke šole za telesno kulturo, je bila torej ta dan edino dekle na treningu. S prevoženimi »kilometri« ni zadovoljna. Premalo jih je za bližnje težavne tekme v G-du v Švici. Pa vendar več kot lani, ko so naši smučarji zaradi pomanjkanja snega trenirali le v Cerviniji (Italija).
bilo slišati tleskanje smuči, sicer pa Je btie pinttkt dolina povsem mirna, toda prelestna v svojem zimskem oblačilu. Megla skozi katero so vdirali sončni žarki, je bila ranpotn med Poncami in Ciperaikom. Debla redkih Jtflk so bila vsa bela s tiste strani, od koder je prejšnje dni medlo. Hud mraz je pritiskal, toda spričo toliko lepote ga skoraj ni bilo čutiti. Menda Je bilo tako tudi s cestarjem, ki je s plugom odrinjeni sneg pazljivo rezal z lopato, da je bil lepo nazobčan in povsod enako visok kot vsa beda odeja. Tudi fantje, ki so se poganjali čez aO-metrsko skakalnico, niso bili glasni, pa čeprav je bil med njimi veteran Rudi Finžgar, ki je pilil njihov slog, ves prešeren in dobre volje. Spuščali so se po zaletišču in se potem odganjali v globino mirno, brez odvečnih zamahov, kot da bi jih nosila krila.
Po kratkem pogovoru s tovariši ali s trenerjem so se vračali navzgor. Naš namen ni bil, da bi jih ocenjevali, kdo je boljši in kdo slabši. Eni so bolj izkušeni, na primer Jemc, Zajc, Nahtigal in dragi, manj zlasti najmlajši Brilej, Smolej itd. Najbolj všeč nam je bil v zraku Nah-
Za uničevanje rakastih celic v telesu je razvila skupina britanskih zdravnikov in radioterapevtov novo tehniko atomskega sevanja, ki jo ocenjujejo kot velik napredek pri zdravljenju raka. Zdravniki, ki delajo v londonski bolnišnici Royal Northern, nameravajo konstruirati poseben aparat za radioaktivni kobalt. Aparat bo pošiljal intenzivne snope žarkov, in sicer ne le proti žarišču bolezni, temveč tudi proti potem, po katerih se rak širi . po-telesu.
Zdravljenje s »kobaltno bombo« bo dopolnjevalo kirurške posege povsod tam. kjer jih ne bo moglo nadomestiti. Strokovnjaki sodijo, da je potujočim rakastim celicam mogoče priti na sled in jih uničiti na podlagi preglednice limfatičnih kanalov, ki jo lahko pripravi rentgenska tehnika. Ta preglednica potem usmerja snop žarkov na vse tiste dele organizma, kjer ugotovijo rakaste celice.
Prototip novega aparata so v bolnišnici že preizkusili v petih primerih. Trije bolniki so ozdraveli, pri dragih dveh, praktično neozdravljivo bolnih, pa se je stanje znatno ublažilo.
Obiskali smo še alpske smučarje, ki se prav tako kakor skakalci pripravljajo za bližnja mednarodna tekmovanja v tujini. Pospremili
»Pogled na nedeljskega ribiča z drugega zornega kota« je zapisal fotograf pod svoj nenavadni posnetek in dodal, da riba nikoli ne vidi svoje okolice drugače kot tako — vsaj v glavnem — kakor kaže slika. Posnetek so napravili z novim, zelo širokim objektivom, ki so ga izdelali na Japonskem in ki zajema okolico pod kotom skoraj 180 stopinj.
OBRAČUN DELA DTK ILIRIJA
SEST MARLJIVIH SEKCIJ
proučili možnost gradnje otroškega igrišča.
-mč-
Telovodni večer
Partizan Narodni dom bo priredil v okviru dneva JLA 26. t. m. ob 19.30 v društveni telovadnici telovadni večer, na katerem bodo nastopili mladinski in članski oddelki ter naši vrhunski telovadci in telovadke. Na sporedu je 14 telovadnih točk.
Avtomati, ki so Jih do nedavnega vključevali vsak drugi dan, so poslali že vrsto podatkov
Takrat, ko je ameriška vesoljska raketa »Mariner-2« letela mimo Venere, so v Sovjetski zvezi objavili prve podrobne podatke o »Marsu-1«, ki je na poti. od začetka novembra in ki naj bi po sedmih mesecih priletel v bližino Marsa. Sovjetska vesoljska raketa »Mars-1« je visoka 3.3 m, ima 110 cm premera, z razvitimi ploščami za sončne celice in z antenami pa doseže višino štirih metrov.
sevanje močnejše za 50 do 70 odstotkov. Sovjetski znanstveniki razlagajo pojav s tem, da »Mars-1« zbira podatke v drugem obdobju sončne aktivnosti (tako imenovani 11-letni ciklus), kot jih je zbiral »Lunik«.
Računi kažejo, da bo »Mars-1« zgrešil planet svojega imena za 193.000 km. V
ponazoritev zahtevnosti nalog pri računanju naj povemo. da bi se vesoljska ladja za toliko odmaknila od začrtane smeri, da bi bila na koncu poti 200.000 km daleč od cilja — se pravi od planeta Marsa — če bi bila hitrost pri izstrelitvi samo za 30 cm v sekundi drugačna od tiste, ki jo je nakazal račun.
Napravo, ki tehta v celoti 893,5 kg, sestavljata dve ne-produšno ločeni celici. V eni so aparature, ki delujejo med poletom, zlasti rakete, ki popravljajo in uravnavajo smer, ter naprave za urejanje temperature. V drugi celici so instrumenti, ki jih bodo sprožili, ko se bo vesoljska raketa približala »rdečemu planetu«. Vse skupaj je bilo v zaščitnem stožcu, ki je odpadel, brž ko je vesoljska raketa preletela gostejše zračne plasti.
O notranjem pritisku pove sovjetsko sporočilo, da znaša 850 mm, temperatura pa se giblje med 20 in 30 stopinjami Celzija, kar potrjuje — je rečeno v sporočilu — pravilnost računov in ugotovitev pri poskusih, ki so jih delali v laboratorijih.
Oprema proti Marsu potujoče rakete: televizijske kamere, ki bodo fotografirale planet; spektrometer, ki bo ugotavljal organske snovi na površini Marsa; spektrograf, ki bo proučeval ozonske proge v marsovskem ozračju; magnetometri za ugotavljanje morebitnega Marsovega magnetnega polja in magnetnih polj v vesolju; Geigerjev števec ter instrument za proučevanje morebitnih radioaktivnih pasov okoli Marsa in za raziskave spektra kozmičnega sevanja; radioteleskop za odkrivanje valov z dolžino 150 in 1500 m, ki prihajajo iz vesolja; naprava za ugotavljanje trčenj z meteoriti.
Po sprejetih signalih sodijo, da so sončne celice obrnjene ugodno in da dajejo dovolj električne energije. Čeprav je trajnost in moč baterij omejena — pravi sporočilo — bo brez posebnih težav mogoča radijska zveza tudi na razdaljo več sto milijonov kilometrov. Z zemeljske površine razmeroma zlahka kontrolirajo vesoljsko postajo, ki ima tri oddajnike. Podatki, ki jih zaznamujejo razni avtomatično delujoči instrumenti, se zbirajo v »magnetnem spominu«, med občasnimi zvezami pa jih oddajniki pošljejo sprejemnim postajam na Zemlji. Takšne zveze so do nedavnega upo-stavljali vsak drugi dan; zbrali so že precej podatkov o razmerah v vesolju do oddaljenosti 8 milijonov kilometrov od Zemlje, nadaljnja sporočila pa še niso dešifri-rana.
»Mars-1« je poslal podatke o primarnem kozmičnem se-
vanju v vesolju. V primerjavi z meritvami »Lunika«, ki so ga izstrelili leta 1959, je to
ROKOBORBA
PRGLETER -NOVI PRVAK
Zrenjanin, 23. decembra. V finalu državnega ekipnega prvenstva v rokoborbi je v gr-ško-rimskem slogu zmagala ekipa zrenjaninskega Prole-terja pred subotiškim Sparta-kom, varaždinskim Varteksom in zagrebškim Sljemenom. Rezultati finalnih borb:
Proleter-Spartak 9:7, Var-teks-Sljeme 14:2, Proleter-Slje-me 12:4, Spartak-Varteks 8:8, Proleter-Varteks 14:2 (brez borbe), Spartak-Sljeme 14:2 (brez borbe).
SESTANEK IZVRSKEGA ODBORA ŠAHOVSKE ZVEZE FLRJ
Del čeljusti (v levem delu slike) in okle »helephasa«, slona, ki je živel pred 500.000 leti, so nedavno izkopali pri Fighillu blizu Perugie v srednji Italiji. Foto AP
Mladinsko prvenstvo Jugoslavije bo v Mariboru - I. zvezna lii finale za Titov pokal in mednarodni festival pa na Bledu
Beograd, 23. dec. — Izvršni odbor Šahovske zveze Jugoslavije je na svoji četrti letošnji seji sprejel koledar šahovskih prireditev v letu 1963.
Najpomembnejši zvezni šahovski turnirji: 24. februarja v Vmjački banji — kvalifikacijski turnir za conske turnirje FIDE (udeleženci: dr.
Trifunovič, Ivkov, Udovčič,
Parma, Damjanovič, Velimiro-vič, Bukič in Nemet), 10. do IS. maja na Bledu — I. zvezna šahovska liga člani: Partizan — Beograd, 2SK »Maribor«, Novinar — Ljubljana,
Mladost — Zagreb, Poštar —
Zagreb, Crvena zvezda — Beograd, Sarajevski SK, Novosadski SK, »Titograd« in ITM — Skopje), 19. do 24. maja na Bledu — Mednarodni šahovski festival z državnim' finalom za pokal maršala Tita, 1. do 10. junija na Reki — mednarodni dvoboj ZSSR : Jugoslavija 22. junija do 30. junija v Nišu — pionirsko prvenstvo Jugoslavije (Slovenija ima 5 zastopnikov med 26 udeleženci), 1. do 20. avgusta v Mariboru — mladinsko prvenstvo Jugoslavije, 1. do 20. avgusta — žensko prvenstvo Jugoslavije, 16. septembra do S. oktobra — polfinalni turnir šahovskega prvenstva Jugoslavije, 1. novembra do 30. novembra v Ljubljani — šahovsko prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani.
nih finalistov z državnega prvenstva v Vmjački banji, republiški prvaki Srbije, Hrvatske, Slovenije, Vojvodine, BiH, Crae gore in Makedonije, drugoplasirana ekipa s prvenstva Srbije in štirje najboljši s kvalifikacijskega turnirja. Za preostali dve mesti bodo lahko kandidirali velemojstri ali mednarodni mojstri, ki bi v času republiških prvenstev igrali na conskih ali medconskih turnirjih. Na kvalifikacijskem turnirju bo imela Srbija 4 zastopnike, Hrvatska 3, Slovenija 2, BiH 2, Cma gora 2, Makedonija 2 in Vojvodina 2.
Na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Mariboru bo nastopilo 16 najboljših jugoslovanskih mladincev:	Slovenija 4, Hrvatska 4,
Vojvodina 3, Srbija 2, BiH 1, Makedonija 1 in Cma gora 1. Slovenski mladinci Žagar, Musil in Planinc in Musil so z izrednim uspehom na letošnjem mladinskem prvenstvu v Vmjački banji zagotovili Sloveniji štiri mesta na naslednjem šampionatu.
Na ženskem prvenstvu Jugoslavije bo pravtako 16 udeleženk: direktne udeleženke Milunka Lazarevič, inž. Vera Nedeljkovič in Te-Na članskem prvenstvu Jugosla-	režija Stadler,	Slovenija 3, Vojvo-
vije bo leta 1963 nastopilo 18 do	dina 3, Srbija	2, Hrvatska 2, BiH
20 šahistov in sicer šest direkt-	1, Makedonija	1, Cma gora 1.
če bi imeli elektronski možgani enotne šifre, bi se sporazumevali med seboj
Pomanjkljivost vseh elektronskih aparatov, ki jih nestrokovnjaki občudujemo kot vrhunske dosežke moderne znanosti in tehnike: ne morejo se sporazumeti med seboj. Elektronski možgani, ki je z njimi opremljenih čedalje več znanstvenih ustanov in velikih podjetij, ker lahko tako rekoč v trenutku izračunajo zapleteno pot rakete ali pa plače za tisoč nameščencev, so povsem brez moči, kadar bi bilo treba izmenjati znanje s podobno elektronsko napravo. Razlog: graditelji so oskrbeli svoje aparate z različnimi »jeziki« (glede na vrsto konstrukcije), zato lahko le človeški razum upostavi zvezo med aparati različnih tipov. Mnogi strokovnjaki morajo venomer prilagajati račune enega stroja za obdelavo v drugem.
Umrl nam je naš ljubi ata
FRANC
VOZLIČ
V poslednje zavetje ga bomo izročili v torek, dne 25. decembra na pokopališče v Gorišnici.
Za njim bridko žalujejo:
žena Terezija, sinovi Franc, profesor Pavel, Edvard, hčerka Marija s družinami, sestra Marija in drugo sorodstvo.
Zamušani, Ptuj, Ljubljana, Novo mesto, 23. dec. 1862.
Z »algolom« hoče Weise, profesor matematike na univerzi v Kielu, odpraviti te »jezikovne težave« elektronskih računskih strojev. Kiel-ski znanstveniki so pripravili »algol« z namenom, da bi se mogla medsebojno sporazumevati dva različna stroja, ki ju uporabljajo na univerzi. Profesor Wfeise zatrjuje, da je algol kot nekakšen mednarodni jezik računskih strojev splošno razumljiv. Sestavlja ga 116 znakov, števil in drobcev besed, sporočilo v njem je mogoče posredovati v obliki matematičnih obrazcev po teleprinterju iz
Tiho je odšla od nas naša ljuba, dobra mama, sestra, tašča in stara mama
Poslednjič jo bomo pospremili v sredo, 26. decembra 1962, ob 15.30 iz hiše žalosti, Šentvid št. 10 pri Lukovici, na domače pokopališče.
V globoki žalosti: brat arch. Miha Osolin, hčerke Francka Blatnik, Mimi Močnik, Monika Hribar, Stanka Urbanja, Mira Sušnik, Zorka Čeplak, Božena Cerar z družinami
tovariš
■ BOJ ZA KALIMANTAN — proti malseUrtrt federaciji naperjena vstaja BruneJoev postavlja ZDA pred hud problem m STRIC, TA JE PA ZA VAS BOT NAUK! — Mojster DJoka se seli s sejma na sejem — Kaj vse najde človek v Katalogu sejmov ■ 16 DNI JE NASTAJAL MOZAIK — rnpnrtate s gostovanja ljubljanskega »Akademika« po Združeni arabski republiki ■ STUPICA NA NOVINARSKEM REŠETU — nekoliko nenavadni intervju s režiserjem, igralcem in scenografom Bojanom Stopico ■ AVTO IN JAZ — Ko zapade prvi sneg — Kavalirstvo in formalizem — Avtomobilska pomlad ▼ Jeseni ■ FILM: ŠTIRJE IN EDEN — razgovori e Sophio Loren, Metom FerrerJem, MarceUom Mastroiannljem, Jeanno Moreeu in Prancoiaom Truffautom — Domači otnomlk, feljton, pesst, V žarišču. Svet v mozaiku, dve noveli, nadaljevanje romana — V ugankarski prilogi »Kaj vež — kaj znaš« vrsta zanimivih ng-nk
Predzadnja letošnja številka ilustrirane revije
e pred prazniki Izide novoletna številka TOVARIŠA na 96 straneh za samo 100 dinarjev!
^ ■
LEP USPEH —	Mladi skakalec	Enotnosti Marjan Koprivšek se Je na včerajšnjih tekmah v	UČENKA IN UČITELJICA — Mladinka Lidija	PRED ODHODOM V TUJINO — Sinoči je odpotovala na švicarsko-francosko turnejo v smu-
f-, •1C1~!,Vr? LJ® 1mestJ°-	Koprivšek je imel razen zmagovalca Zajca najdaljše skoke	Pšenica iz Mojstrane je zmagala na tekmah v	carskih skokih naša mlada skakalna eldpa. Od leve proti desni so: Smolej (Jesenice), Brilej.
UL"1..-	PC’ 0	ja na turnejo v šv,co P“ je *»U v vseh izvedbah tudi izredno	Ratečah v teku na 5 km. Na sUki skupaj s svojo	Koprivšek in Eržen (Enotnost). V torek pa bodo odpotovali na tako imenovano avstrijsko-
zanesljiv.	Foto:	Mrak	trenerko Maro Rekar.
skupaj s svojo Koprivšek in Eržen (Enotnost). V torek pa bodo odpotovali Foto: Mrak sabodnonemško turnejo Zajc, Jemc, Oman in Nahtigal.
avstrijsko-Foto: Vidovič
ZMAGOVALEC S POKALOM — Na republiškem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo na Jesenicah, je zmagal Edvard Vecko. Foto: Mrak
Nadaljevanje m l. sireni
Prvi polet rakete »Skybo!t«
To je prvi uspeh v preizkušanju te rakete, katere produkcijo so oblasti v ZDA zaradi dosedanjih neuspehov ustavile kljub protestom Velike Britanije. Britanske oblasti so svoje glavne načrte v izgradnji nuklearnih sil povezovale prav z dobavami teh raket. Za neuspele poskuse ,ie ministrstvo za letalstvo v ZDA potrošilo doslej blizu 375 miljonov dolarjev.
Uradni predstavnik Bele hiše danes ni hotel komentirati tega nenadnega uspeha. Predstavnik ministrstva za vojsko Gilpatrick pa je izjavil, da ta uspeh ne bo vplival na odločitev vlade ZDA, da preneha z nadaljnjo produkcijo teh raket.—
ta
Pritisk na
ti se v naši državi razširjajo glasovi, da bodo ZDA uresničile ekonomski boj kot Brazilije, če le-ta ne spremeni svoje zunanje politike.«
Časopis na podlagi vsega tega meni, »da gre za neko skrbno pripravljeno ofenzivo, ki je popolnoma podobna tisti, ki je v Argentini primorala predsednika Frondizija, da je v marsičem kapituliral, ni ki je naposled povzročila njegov padec.« Časopis meni, da »za sedaj ni znakov, da ta psihološka vojna vsebuje resnična gledišča ameriške administracije, da pa je očividno, da najbolj reakcionarne skupine v ZDA in Braziliji poskušajo predsednika Goularta pritisniti ob zid«. Ti krogi si prizadevajo Brazilijo prisiliti, da prekine diplomatske odnose s Kubo in da ne razširja več ekonomskih povezav s socialističnimi državami, da bi tako dosegli »ekonomsko vdajo Brazilije in njeno diplomatsko in vojaško pohabUp-'je.
Časopis naposled opozarja na trditve, da je po kubanski krizi med ZDA in Sovjetsko zvezo nastal sporazum, po katerem Latinska Amerika sodi v interesno sfero ZDA in da je potemtakem Brazilija primorana, da se ukloni ameriškim gledališčem in zahtevam. List izraža sum o vesti glede takega sporazuma med ZDA in ZSSR, hkrati pa poudarja, da je Brazilija »pripravljena, celo če ta sporazum obstaja, kršiti ga«. »Nihče se ni z nami posvetoval in nihče nas ne more prisiliti, da ta sporazum sprejmemo.«
Pariz čaka na Bohlena
oiji, če je že govora o proizvodnji atomskih konic na ra-
ketah »Polaris«. Francija bi želela obdržati status samostojne atomske sile, o čemer bodo verjetno govorili na prihodnjih razgovorih francoski in amerišk’ predstavniki.
Prvi uradni podatek o tem bo dal verjetno predsednik de Gaulle, ki bo v začetku januarja govoril na tiskovni konferenci.
V uradnih krogih francoske vlade menijo, da bodo nekatera tehnična vprašanja, povezana z načrtom o proizvodnji francoske »male atomske bombe«, odločilna pri določanju francoskega stališča do ponudbe predsednika Kenne-dyja, da naj države NATO dobe ameriške rakete tipa »Po-ris«.
Uradni predstavnik Zahodne Nemčije je danes v imenu vlade izrazil upanje, da bo sporazum, k" sta ga dosegla Kennedy in Macmillan na Ba-hamskih otokih, »prvi korak k realizaciji ideje o pretvarjanju NATO v multilateralno nuklearno silo«. Zahodnonem-ška vlada je sporočila, da je ameriški predsednik pismeno obvestil kanclerja Adenauerja o svojih razgovorih z Macmil-lanom in da' bo bonnska vlada dobro proučila rezultate bahamske konference. »Nekatera vprašanja pa bo treba pojasniti v svetu NATO«, zaključuje sporočio.
Apel Janeza XXIII.
Rim,, 23. dec. (Tanjug). Papež Janez XXIII. je danes poslal nov apel za ohranitev miru na svetu. Na sprejemu diplomatskega zbora, akreditiranega v Vatikanu, je papež izrazil priznanje »vsem tistim, ki intenzivno delajo za mir in neumorno verujejo v ohranitev miru.« Papež je dodal, da njihova imena, ki jih bo zgodovina ohranila, ne bodo nikoli zbledela.
Poglavar rimske cerkve je nato izjavil, da bo »zahvaljujoč ljudem, ki ss prizadevajo za mir, omogočena uresničitev velikih ekonomskih in socialnih nalog, ki jih mora opraviti človeštvo, kot tudi raziskovanje vesoDa in napredek modeme tehnike«.
HOKEJ NA LEDU
Tatra : Kranjska gora 22:5
Jesenice, 23. decembra — V mednarodni hokejski tekmi je Tatra iz Kolina (CSSR) premagala Kranjsko goro z 22:5 (4:0, 10:4, 8:1). Strelci : Kisil-ka 4, Išicki 4, Pokorny 3, Sanda 3, Knoh I, Knoh II, Vo-ljih, Bohand, Vusteja 1 in avtogol Pirca za Tatro ter Tišler 2, Mlakar, Smolej in Beraus za Kranjsko goro. Sodila sta Dolinar (Jugoslavija) in inž. Vahron (CSSR).
Medveščak
ASKoE 5:3
Zagreb, 23. decembra — V mednarodni hokejski tekmi je prvak II. avstrijske lige »Askde« premagal domači Medveščak s 5:3 (1:1, 2:2, 2:0).
TEKME V SMUČARSKIH SKOKIH IN TEKIH V PLANICI
Reprezentanti - dobro pripravljeni
V skokih na 80 metrski skakalnici je zmagal Ludvik Zajc (Jesenice), zmagovalci med tekaCi pa so: Kobentar,
Krpač, Bešter fn Lidija Pšenica
PLANICA, 23. dec. Da-našnji dvojni program v Planici — meddruštveni tek, ki je veljal za člane tudi kot izbirna tekma, in skoki na 80-metrski skakalnici, na kateri so se pred odhodom v tujino še enkrat pomerili naši reprezentanti skupaj s še nekaterimi drugimi — je minil zaradi strupenega mraza skoraj povsem brez gledalcev, čeprav sta bili obe preizkušnji zelo zanimivi in vredni ogleda. V dopoldanskem delu je pri članih v teku na 12 km zmagal Kobentar z Jesenic, pri starejših mladincih (8 km) Krpač (Fužinar), pri mladinkah (5 km) Pšenica (Mojstrana) in pri mladincih (5 km) Bešter (Triglav). Skoki, ki so bili takoj za tem, so prinesli zmago Jeseničanu Zajcu.
Tek članov, ki jih je bilo na startu okoli 30, je izzvenel kot obračun med mlajšo in starejšo garnituro najboljših tekačev. Slednji so se kar dobro odrezali, saj so se z drugim mestom Gašperja Kordeža, tretjim Janeza Pavčiča in petim Cveta Pavčiča uvrstili na vidna mesta. Zmagovalec teka Kobentar je imel ugodno startno številko. Šel je na progo za Janezom Pavčičem, ki je imel pred seboj dve praznini, ker dva od prijavljenih tekmovalcev nista startala. Kobentar je ves čas sledil Pavčiča in ga do cilja tudi slednjič prehitel.
Proga za člane je bila precej težka. Speljana je bila iz Rateč proti planiškim skakalnicam, kjer se je v dolini, približno kilometer nad skakalnico »obrnila« in mimo doma v Planici vodila proti Podkorenu, od tod pa nazaj v Rateče. Med tistimi, ki za današnji nastop zaslužijo posebej pohvalo, sta vsekakor Bavče in Kalan, ki ta čas služita vojaški rok, vendar sta kljub temu danes usnešno pripela tekmovalne smuči.
Skupaj z današnjo tekmo bodo šteli za izbiro v reprezentančno ekipo še nastopi na mednarodnem teku v Bohinju in pa republiško prvenstvo.
Razveseljivo je veliko število mlajših mladincev, ki jih je danes startalo bli-
Velenje, 23. decembra — Na paškem Kozjaku je na 26-metrski skakalnici nastopilo 23 skakalcev lz 5 sindikalnih podružnic na sindikalnem prvenstvu občine Šoštanj. Med ekipami je zmagal rudnik Velenje. med posamezniki pa Hladin 200 točk pred Zadelom 195,5 ln Spigelom 193.	2.
zu 40. Znatno manj je bilo starejših mladincev, zlasti pa članic in mladink. Skupno je startalo danes v Ratečah skoraj 100 tekmovalcev.
Rezultati — mlajši mladinci:	1. Bešter (Tr) 26:28, 2.
Vidic (Jes) 26:57, 3. Vavpotič (Jes) 27:05,	4. Z. Keršajn
27:31, 5. Komac (Tr) 27:40; mladinke in članice: 1. Pšenica (Mojstr) 32:32, 2. Repinc (Bohinj) 32:36,	3. Mlatej
(Fuž) 34:02; starejši mladinci: 1. Karpač (Fui) 39:47, 2. Kobilica (Gorje) 40:11, 3. A. Kerštajn (Ral) 40:45, 4. Tišov (Boh) 41:24; člani: 1. Koben-tar (Jes) 47:04, 2. Gašper Kordež (Tr) 47:35, 3. — 4. Janez Pavčič (E) 47.:37 in Lakota (Mojstr) 47:37, 5. Cveto Pavčič (E) 47:52, 6. Seljak (Tr) 48:22, 7. Brezovšek (E) 49:02. 8. Peternel (E) 49:33. 9. Grašič (Tr) 49:55, 10. Bavče (Fui) 50:18.
t'.<
Krajši zalet po predolgem skoku
Skakalci, ki bodo prihodnje dni startali na številnih skakalnicah v Nemčiji, Avstriji in Švici, so se okoli poldne pomerili na 80-metrski skakalnici. Zaradi mraza, pa tudi zaradi odhoda v tujino niso marali kaj več tvegati. V poskusni seriji so začeli z vrhnjim zaletom. Ko pa je šesti skakalec po vrstnem redu — Zajc — skočil 79 m, se je vodstvo odločilo, da skrajša zalet za eno stopnjo. Dolžine skokov so bile poslej krajše, ni 'pa manjkalo zares lepih skokov, ki so dokazali, da skakalci ne odhajajo na turneji nepripravljeni, kakor se je zgodilo mnogokrat doslej. V konkurenci so vsi skakalci izvedli po tri skoke, dva najboljša pa so sodniki vzeli za končno oceno. Potem, ko je Božo Jemc padel, za Zajca zmaga ni bila posebno težka. Očitno je; da Jemc prav ta čas doživlja krizo, saj tudi sicer današnji njegovi skoki niso bili takšni, kakršnih smo pri njem vajeni.
Rezultati: 1. Zajc (Jes) 222,1 (73.5, 75), 2. Oman 212,7 (72.
72.5), 3. Koprivšek 211,9 (13, 74), 4. Nahtigal 204,1 (69J5,
71.5)	5. Eržen 191,6	(66,5,
70.5),	6. Giacomelli 185 (2 (66.5, 65), 7. Brilej 163,3 (61,
58.5), 8. Vidovič (vsi E) 160,1 (59, 59), 9. Silvester (Zel) 157,9 (61, 59), 10. Križaj (E) 154 (56, 57), 11. Jemc (Bled) 120.2 (64 padec. 69). 12. Cir-man (E) 115,8 (57, 55).
Vsi bolje pripravljeni kot lani
Jugoslovanska ekipa za avstrijsko - nemško skakalno turnejo Jemc, Oman, Zajc in
Nahtigal, ki jo bo vodil dr. Tone Dečman v močni mednarodni konkurenci s skakalci nordijskih ih drugih držav, prav gotovo ne bo zatajila. Jemc, ki se je že dvakrat udeležf) tekmovanj v okviru te turneje, je mnenja, da bo spet prišel v formo. Sam pravi, da mu dela preglavico odskok in da je morebiti preveč treniral. Od skakalnic, na katerih bo nastopil, se najbolje počuti na oni v Garmischu, kjer je bil lani petnajsti, predlanskim pa šesti.	j.r
Tudi Omah se je že večkrat udeležil 'avstrijsko- nemške turneje,1 pri kateri mu je bolj všeč — vsaj kar zadeva skakalnice — nemški del. Omat^ftuavi, da Je v boljši foirng;?kot druga leta, ko je odhajal na tekmovanja
v tujino, mnogo manj pripravljen.
Zajc je pred tednom dni padel na osemdesetmetrski skakalnici in se udaril v nad-Iaht, tako da si je poškodoval mišico in živec, kar ga nemalo moti med skokom. Tudi Zajc pravi, da se vzlic temu počuti mnogo bolje kakor prej, ko je odhajal na težke tekme v tujino brez posebnih priprav. Letos ima že okoli 130 skokov, od tega 40 na snegu, medtem ko je imel lani za seboj vsega kakih 40 skokov.
Novinec v ekipi je Andrej Nahtigal, 20-letni študent Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Nestrpno pričakuje bližnje nastope v Nemčiji in Avstriji, ker mu, kakor pravi, ugajajo skakalnice, ki nesejo visoko. Ker
nima močnega odriva, je njegovo glavno orožje let, tako da pridobiva v drugem delu skoka.
Klubska ekipa Enotnosti — Eržen, Koprivšek, Brilej in Jeseničan Smolej kot okrepitev — je nocoj odpotovala v Švico, kjer bodo jugoslovanski skakalci nastopili v St. Moritzu, Davosu in zna-biti še v Megevu. NajStarej-ši član te ekipe je 21-letni študent elektrotehnike Eržen, ki je lani že skakal v St. Moritzu in govori o tej napravi le pohvalno. Člani ekipe zagotavljajo, da se bosta na vsaki tekmi vsaj dva naša skakalca dobro uvrstila. Vsi z najmlajšim članom, 17-let-nim Smolejem, čutijo odgovornost in bodo storili vse, kar se le da, za dober plasma.	J.	Dekleva
(v
TRADICIONALNO TEKMOVANJE ZA POKAL »FRANJA PERA»
Zaradi mraza slabša udeležba
Ljubljana,-. 23. dec. Letos je okrajni strelski odbor že dvanajstič "poveril izvedbo tekmovanja za pokal »Franje Pera« občinskemu strelskemu odboru Ljubljana-Vič. Tako kot prejšnja leta je tudi letos trqša potekala od osnovne šol« na Rakovniku do strelišča hi nazaj, za datum tekmovanja pa so določili nedeljo, .)(i je nabliže 22. decembru — .Dnevu Jugoslovanske ljudske armade. Za razliko od prejšnjega leta, pa število prijavljenih ekip ni bilo tako veliko, predvsem zaradi mraza;	ži vos rebrni
stolpec je namreč zdrsnil na minus 10 stopinj Celzija, ves
čas tekmovanja pa je pihal močan veter. Kljub temu se je pred osnovno šolo zbralo 53 članskih ter ena ženska ekipa, medtem ko pionirji sploh niso tekmovali. Po uvodnem pozdravnem govoru generalnega majorja Dušana Švare je na pot odšlo prvih pet ekip. 2e prvi rezultati so pokazali, da so ekipe od lani precej napredovale. Kmalu je bdi izboljšan tudi lanski rekord, ki je bil nekaj nad pet minut. Posebna draž letošnjega tekmovanja je bila tudi v tem, da bi ekipa strelskega društva »Protiavionac« iz bežigrajske vojašnice lahko »Perov« pokal osvojila že
LEP PREDKLON ZAGOTAVLJA USPEH.
■ skupnega treninga skakalcev.
Foto: Buslč
Ljubljana, 23. decembra. Na kegljišču Gradisa in Slovana se je včeraj začelo kegljaško prvenstvo Ljubljane za moške ekipi* Jb posameznike. Med posamezniki se je letos prijavilo 225 kegljačev, med ekipami pa 15. Ljubljana je nastopila z dvema rezervama, vendar to ne zmanjšuje visoke zmage Gradisa nad državnim prvakom. V vrstah Ljubljane so nastopili nekateri standardni igralci in le Gromova zasluga je, da ni bil poraz celo hujši. Gradis je zmagal z razliko 150 kegljev.
Danes sta nastopila Poštar in Enotnost. Presenetila je Enotnost, ki je porazila Poštarja s 352 keglji razlike.
Rezultati:	Gradis 6.610
(Starc 851, Nemanič 840), Ljubljana 6455, (Gram 903, Modic 850), Enotnost 6.349 (Štete 827, Zupančič 862), Poštar 5.997 (Križaj 796).
Ne kegljišču Slovana Je dosegel doslej najboljši rezultat član Kočevja Krapež 835, slede Sobočan 818, Šuster (Gradis) 815, Čarman (Ljubljana) 814, Košak (Slovah) 811, Jakša (Invlad) 806, Kočevar (Kočevje) 798 itd,
- *
Mednarodno kegljanje no ledu
- Jesenice, 33. dec. Med 13 ekipami je na mednarodnem turnirju v kegljasnju na ledu p6a MeSakl jo zmagala ekipa Atusa iz Weitza z 18 točkami pred Jesenicami (Janežič) 17, in Jesenicami (Drobnak) 16.
Ro domačih krajih
NOVI SAD — Na mednarodnem košarkarskem turnirju aa ženske ja dUiAt BapMa is
zmaga
Bukarešte premagala Crveno zvezdo iz Beograda 57:56, domači Partizan pa državnega prvaka Radničkega iz Beograda 61:57.
Beograd — Za najboljšega jugoslovanskega strelca v letu 1962 je bila po anketi beograjskega lista »Strelac« proglašena večkratna državna rekorderka Magda Herold, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Kaira osvojila četrto mesto, za njo so se zvrstili Lončar, Grozdanovič, Ninčič, Otrin, Anič, Zivano-vič, Cuk, Dozetova ter Vrbinc.
Subotica. 23. decembra - v n-oatall tekmi II. avesne nogometne lige (vzhodna skupina) sta ae enajsterici Subotica ln Sutjeske iz Nik-HCa razšli z neodločenim rezultatom 1:1 .(1:1). Pred 1.000 gledalci je sodil Stankovič iz Niša.
Sarajevo, 23. decembra — V boksarskem dvoboju je Partizan (Sarajevo) premagal Partizana (Beograd) z 11:5. V ekipi beograjskega Partizana niso nastopili Mitrovič, Bogudovid, Vi tič ln Novakovič zaradi česar so gledalci burno protestirali.
SABLJANJE
Omlodinoc : Branik 9:7
MARIBOR, 23. d«Qimbrs — V finalnem dvoboju Omskega ekipnega sabijaškagb prvenstva je zrenjsninski rOm(adi-nac premagaj domači Branik z 9:7. V šestnajstih zanimivih borbah z floretom so slavile zmago borbenejše zastopnice Omjadinca ik ZnenJUBtaa.
Omladfnac: Draksler 4 zmage, Jenovai 3, Steklar 2, Cencelj.
Branik: Majerič 3, Drofenik 2. Knuplež 1, Fučkar.
Najboljša tekmovalka finalnega dvoboja Je bila Draksler-jeva, ki Je premagala državno pnaMaJo Majeričevo s 4:2.
tretjič zapovrstjo in ga na ta način po propozicijah tega tekmovanja tudi zadržala v trajni lasti. In res, ko je prva ekipa »Protiavionca« prišla na cilj so ji izmerili za dobro minuto boljši čas od lanskega — rekordnega. Pripadniki JLA — člani te ekipe Stojan Stojanovič, Dra-goslav Soban in Miroslav Trifkovič so odlično tekli pa tudi streljali so solidno. Na veliko presenečenje pa sta njihov odlični rezultat presegli do konca tekmovanja še dve moštvi. Najprej strelska družina »Okrogar Nesti« iz vojašnice na Fužinah v Polju v postavi Lazar Pištinjal, Rudolf Santi in Josip Vuk, ki so tudi zmagali, potem pa še ekipa strelskega društva Študentskega akademskega kluba Tržič v postavi Anton Raztresen, Tjidimlr Jakovec in Jože Klofutar. Tako je bil »Perov« pokal »rešen«, do prihodnjega leta pa bo krasil vitrino SD »Okrogar Nesti«. Za članskimi ekipami so startala dekleta. Zal se je prijavila le ena ekipa. Vseeno pa je organizator ekipi VI. gimnazije iz Most predal prehodni pokal.
Ob koncu tekmovanja so najboljšim desetim ekipam podelili spominske plakete, »protiavionci« pa so morali predati že skorajda svoj pokal tovarišem iz SD »Okrogar Nesti«.
Rezultati: 1. SD »Okrogar nesti« (»Moste)«) — 4:09 (tek 8:05, streljanje 59 krogov), 2. SD SAK »Tržič« — 4:16 (tek 8:08, streljanje 58 krogov) in 3. SD »Protiavionac« I. (Bežigrad) — 4:32) tek 7:28, streljanje 44 krogov). Sicer pa so med moškimi ekipami najbolje tekli člani druge ekipe »Protiavionca« 7:07, najbolje pa so streljali člani SD Zavoda za rehabilitacijo invalidov LRS — 70 krogov. Zenske: 1. ekipa VI. gimnazije (Moste) 12:22 (hoja 15:14, Streljanje 43 krogov).
B. S.
Patruljni tok v Mojstrani
Jesenice, 23. dec. Na patruljnem smučarskem teku ob dnevu JLA je v Mojstrani zmagala ekipa SK Dovje (Mojstrana) s časom 13:52,3 in 5 zadetki pred Z ROJ Dovje — Mojstrana 14:09,5 in 9 zadetki.
U.
LJUBLJANA. — TVD Narodni dom ja preteklo soboto na intimnem večeru počastil svojih osemnajst 50-Ietnlkov. ki so še vedno aktivni kot telovadci ali kot funk-rlnasrjl v društvu.	M.	H.
TURNIR TELOVADNIH REPREZENTANC V SKOPJU
Ekipa Slovenije in Cerar - prva
Skopje, 23. decembra —
Na dvodnevnem telovadnem turnirju za pokal »Naurnov-skega — Borče« je med republiškimi reprezentancami zmagala Slovenija s 114,35 točke pred Hrvatsko 111,75 in BIH 98,95, med posamezniki pa Cerar s 57,80 pred Šrotom (oba Slovenija) in Petrovičem (Hrvatska). V ženski konkurenci je zmagala Slovenija pred Srbijo in Makedonijo, med članicami pa Kovačeva (Slovenija). Jugoslovanski prvak Miro Cerar je z izredno zanesljivostjo eleganco in slogom, ki je značilen zanj, navdušil ljubitelje telovdbe v Skopju, ki so do zadnjega kotička napolnili
telovadno dvorano »Naum Naumovski — Borče«.
Wceterp3lski turnir
v Zaoreku
ZAGREB, 23. dec. Sinoči se je tu začel mednarodni (vaterpolski turnir, na katerem sodelujejo mestne reprezentance Budimpešte, Beograda, Splita in Zagreba. V prvem srečanju je reprezentanca Splita nepričakovano visoko porazila Budimpešto 7:3. V današnjem nadaljevanju ja Split premagal Zagreb 2:1, medtem ko sta ekipi Bud ra-pešte in Beograda igrali neodločeno 1:1. Tekmama v zimskem bazenu je prisostvovalo 500 gledalcev.
PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU
VECKO IN	PIRČE
Jesenice, 23. dec. Namiznoteniška prvaka Slovenija za leto 1962 sta postala Vecko in Pirčeva (oba Odred). Med več kot 100 najboljšimi slovenskimi namiznoteniškimi igralci so zasedli najvišja	mesta:
člani — 1. Vecko (Odred),
2. Teran, 3. Frelih (oba Triglav), članice — 1. Pirc (Odred), 2. Plut (Triglav),
3. Petrač (Fužinar). starejši člani — 1. Korban (Jesenice), 2. Modrijan (Triglav), 3.—4. Jeran, Kozma (Jesenice), članske dvojice članov:	1.	Vecko,	Kem
(Odred), 2. Godina, Grin-tal (Odred); dvojice članic
1. Pirc, Zrimec (Odred),
2. Petrač, Krajger (Fužinar), mešane dvojice — Pirc, Vecko (Odred).
U.
Z. Nemčija : Švica 5:1 (2:1)
Karlsruhe, 23. decembra. —
V mednarodni nogometni tekmi je repenzentanca Zahodne Nemčije premagala Švico s 5:1 (2:1).
Pariz, 23. dec. — Rezultati nogometnega prvenstva Francije: Sedan : Montpelier 2:0, Strasbourg : Marseille 0:0, Stade Francaise : Reims 0:4, Grenoble : Racing 1:1, Niza : Tolouse 2:1, Valencian : Anger 4:0,
Rennes : Nancy 1:1, Lion : Lens 1:0, Ruan : Bordeaux 1:1, Nimmes : Monaro 1:2. Lestvica po 22. kolu: Eordeaux, Lion, Sedan 28, Mona-co 27, Niz;- 26, Keims, Tolouse, Racing 25, Nimmes 24, Ruan, Rennes 23, Valencian 21, Stade France, Strassbourg, Anger 20, Lens, Nansy 18, Montpelier 15, Grenoble 13, Marseille 12.
Bruselj, 23. dec. — V nogometnem prvenstvu Belgije je enajsto-rica Union Saint Gilois igrala na domačem igrišču neodločena 0:0 z Olimpiccm in je tako s 7 točkami na zadnjem mestu prvenstvena lestvice Vodilni ekipi Standard in Anderlecbt sta premagali Liers 1:0 in Bcringen 2:0.
London — Izmed 80 nogometnih sodnikov, ki so določeni za ligaške tekme v Angliji, je samo eden iz Londona.
Moskva — Nogometni trener kluba šahter (SZL ki je nedavno gostoval pri nas, je izjavil, da je naša nogometna reprezentanca odlična in bi bila v Čilu zaslužila najmanj drugo mesto.
Invalidi iz Kamnika najboljši
Maribor, 23. dec. Invalidsko športno društvo Maribor je priredilo pokalni turnir v odbojki v čast dneva JLA, na katerem je nastopilo 6 mestnih reprezentanc iz Slovenije. Prvo mesto je osvojila reprezentanca Kamnika z 10 točkami pred Tržičem 6, Mariborom 6, Celjem 6, Ljubljano 2 in Ponikvo 0. -sid
Veleslalom
v ■
ezici
Mežica, 23. dec. Na meddruštvenem veleslalomu na Anžejevem v Mežici so na 1200 m dolgi progi z 250 m višinske razlike in 48 vratci zmagali Oto Pustoslem-šek med člani, Mlinšek med mlajšimi mladinci. Maklin med starejšimi mladinci in Tevževa med članicami. Rezultati:	člani
—	1. Oto Pustoslemšek
(Mežica) 1:10,7,	2. Ado
Pustoslemšek (Fužinar) 1:14,9,	3. Wlodyga (F)
1:15,7, starejši mladinci — 1. Maklin (F) 1:16,8, 2. Len-cd (M) 1:17,0,	3. Štrube.i
(M) 1:24,9, mlajši mladinci
— 1. Mlinšek (M) 1:17,8, 2. Potočnik (E), 1:18,0, članice — 1. Tevž (E) 1:25.1. 2. Zdavc (Prevalje) 1:25,9.
W.
Slalom v Trbovljah
TRBOVLJE, 23. dec. — Rezultati meddruštvenega veleslaloma in slaloma na Vršeh nad Trbovljami, v katerem so morali smučarji premagati 400 m višinske razlike in 51 vratič: člani — 1. Tmov-šek (Zagorje) 2:16,7, 2. Bajda (Kum-Dobovec), 3. Bamič (Zagorje), mladinci — 1. Ma-labašič (Trbovlje) 2:21,3, 2. Kmetič (Trbovlje), 3. Forte (Trbovlje).	V.
Rušani bi radi še dva objekta
Okrajna zveza za telesno vzgojo v Mariboru Je prejela pismo »Partizana« iz Ruš, v katerem izraža željo« da bi mu odobrila gradnjo kar dveh modemih športnih objektov: umetnega drsališča in zimskega bazena. Omenjeni forum predloga ni odobril iz dveh raz-
logov: v Rušah imajo lep stadion, ki je v veliki meri neizkoriščen, kar velja prav tako tudi za moker velja prav tako tudi za moderno telovadnico, ki je v rabi samo za splošno telesno vzgojo, ne pa tudi za razne panoge, saj je v njej odlično igrišče za košarko itd. Po drugi strani pa bi bila tako velika športna objekta v Rušah nerentabilna, kajti r.a večji obisk iz Maribora ne bi mogli računati, turizem pa tudi tam ša ni tako razvit, da bi se izplačala tolikšna investicija. Tega ne odtehta niti okoliščina, da imajo v Rušah dovolj odpadne tople vode in kisika iz tovarne.	-sid
Dvanajst pravilnih
Atalanta — Palermo	I
Catania — Mantova	0
Fiorentina — Bologna	1
Genoa — Milan	2
Inter — Juvenlus	l
Modena — Napoli	I
Roma — Sampdoria	1
Torino — Lanerossi	3
Venezia — Spal	2
Como — Pro Patria	I
Cosenza — Lecco	0
Messina — Lazio	1
Stanje: Naši kraji so na južnem obrobju visokega zračnega pritiska, ki zajema pretežni del Evrope. V višjih plasteh je nad nami področje hladnega zraka, med tem ko je v južnih plasteh najhladnejši zrak v srednji Evropi, ki še naprej doteka nad naše kraje z vzhodnimi vetrovi.
Napoved za ponedeljek: Pretežno oblačno, le tu in tam so možne manjše snežne padavine. Nočne temperature med —10 in —15, v Primorju —4, dnevne med —8 in —4, v Frimorju okoli 0 stopini Celzija.
DELO -#- PONEDELJEK, 24. DECEMBRA 1962
in mestu
Bsslaslaiee v družbi
Mladini in njenemu uve- V sedanjem položaju mla-Ijavljanju v družbenem Stelje- dinskim vodstvom nekoliko nju in dogajanju ne posveča- primanjkuje poguma. Preveč
rado se dogaja, da mladi čakajo le na pomoč in razumevanje starejših, namesto da bi bili bolj iniciativni. Povsem upravičena je namreč zahteva, da si mladina mora svoje mesto v naši družbi izbojevati sama, čeprav je treba objektivnim težavam mladih pri delu znati tudi prisluhniti. Redki so na primer kraji, kjer bi mladi imeli u-strezne prostore, kamor bi lahko prihajali čez dan, kjer bi se lahko srečavali tudi s starejšimi tovariši in kjer bi lahko politično razpravljali o svojih in tudi drugih problemih. Tak položaj prav gotovo zahteva, da se v okviru komun in posameznih krajevnih skupnosti resno postavi na dnevni red — gradnja raznih objektov Sa delo z mladino.
mo dovolj pozornosti in sistematične skrbi.
Izven dvoma je, da je odnos mladine do naše stvarnosti, do osnovnih konceptov naših družbenih prizadevanj na vseh področjih delovanja in življenja, v bistvu pozitiven. Kolikor pa je tu in tam nerazumevanja, je to največkrat posledica prevelike želje, da bi šli hitreje naprej, in hkrati nezadostnega poznavanja vseh objektivnih ovir, ki onemogočajo hitrejši razvoj v smislu večjega uveljavljanja samoupravljanja, delitve po delu, večje humanizacije in demokratizacije naše družbe. Smo torej med redkimi deželami v svetu, kjer ima mladina tako množično pozitiven odnos do družbenega sistema. Najvažnejši činitelj pri tem pozitivnem oblikovanju mladih ljudi sta vsekakor naša stvarnost in družbeno ekonomski razvoj, medtem ko še ni prišla do popolne veljave vloga Ljudske mladine in drugih subjektivnih sil.
Ob vsebini dela v Ljudski mladini se nam še vedno vsiljuje vprašanje enotnosti mlade generacije. Ugotavljamo različne značilnosti intelektualne, delavske in kmečke mladine, a hkrati spoznavamo, da so občinski komiteji doslej premalo razmišljali o zbliževanju in medsebojnem sodelovanju te mladine. Ena izmed resnih pomanjkljivosti mladinske organizacije je nadalje, da v delu premalo upošteva starostne razlike svojih članov, še zmeraj se skuša bolj približati mladini po osemnajstem letu, medtem ko je njeno delo z mladimi ljudmi med 14. in 18. letom, v dobi njihovega umskega, fizičnega in moralnega zorenja, ko je mladi človek najbolj sprejemljiv za oblikovanje, precej šibko in enostransko. Organizacije Ljudske mladine so tudi preveč povezane vertikalno in premalo horizontalno v okrajnem in občinskem merilu, pa tudi v tovarni. Brž ko bo mladina bolj povezana z drugimi organizacijami tudi horizontalno, bo njena aktivnost lahko večja, širši krog ljudi bo spoznal mlade in videl bo, da so to sposobni, pozitivno usmerjeni ljudje, ki so pripravljeni delati.
Za sedanje stanje pa ni kriva le Ljudska mladina, temveč so zanj prav tako odgovorne tudi organizacije in vodstva Zveze komunistov. Socialistične zveze, Zveze sindikatov in druge organizacije, ki marsikdaj še nimajo dovolj razumevanja za pravilno reševanje teh vprašanj. Odnosi do mladine so bili največkrat pokroviteljski in so hoteli postaviti mladino in njeno delovanje v nekakšen okvir. Življenje mladine pa je danes tako pisano, da ga ni mogoče voditi niti usmerjati po nekih direktivah in šablonah. Delo Ljudske mladine mora torej biti zastavljeno tako, da bo odločilno prispevalo k temu. da bo postal mlad človek bolj subjekt lastnega napredka kot pa objekt nekega prepričevanja in določanja.
Ljudska mladina naj bo potemtakem široko politično usmerjena organizacija, instrument mladih, v katerem se neprestano srečujeta dva tokova: v njej naj se čim bolj odražajo vse težnje mladine, ki pa jih je treba soočiti z vplivom subjektivnih sil. Vendar ne v smislu discipliniranja, temveč v smislu ustvarjalnega procesa, v katerem mladina sprejema ta vpliv za svoj. Ljudska mladina je torej mesto, kjer naj poteka ta, proces čim bolj iskreno in svobodno, njeno dejavnost pa mora prevevati čimbolj in timno in resnično vzdušje.
Izvoz
pospešuje
kakovost
proizvodnje
Z občinske konference SZDL Slovenska Bistrica
Sneg, mraz in burja
Zameii in poledica ovirajo promet - Ostro zimsko vreme po vsej državi
Beograd, 23. dec. (Tanjug) Z začetkom koledarske zime so v več krajih zabeležili tudi najnižje letošnje temperature. Zjutraj je na Kredarici zdrknilo živo srebro na —25° Celzija. To je najnižja temperatura, ki so jo zabeležili v zadnjih dveh mesecih.
Zjutraj je kosovsko-meto-hijsko oblast zajelo snežno neureje. Snežni zameti so tu in tam visoki čez en meter. Pretrgan je promet na nekaterih važnih prometnih žilah. Prebivalstvo gorskih krajev na jugoslovansko-albanski meji je popolnoma odrezano od večjih središč. Zaradi velikih snežnih zametov je promet oviran tudi na delu jadranske magistrale Priština—Kosovska Mitroviča, pa tudi na poti Kosovska Mitroviča—Peč.
Veliki snežni zameti so danes pretrgali prometne zveze tudi na mnogih cestah v jugovzhodni Srbiji. Popolnoma je paraliziran promet na cesti Niš—Dimitrovgrad na prelazu pri Pločah. Na avtomobilski cesti med Nišem in Pa-račinom je pri Ražnju ustavljen ves promet. Sneg ovira promet tudi v Liki, zaradi poledice pa je zelo otežkočen promet na vseh cestah v Makedoniji.
Izredno hladno vreme z burjo, ki ima orkansko moč, se je začelo ponoči tudi na severnem Jadranu in na pobočjih Velebita. Tam je dopoldne
pihala burja s sunki, ki so dosegali tudi 125 km na uro. — Promet z lahkimi potniškimi vozili na delu jadranske magistrale je bil ustavljen. Močna burja piha tudi na Reki in na področju Gorskega Ko-tora. Burja ovira tudi plovbo potniških ladij, tako da je otok Pag ostal včeraj in danes brez ladijskih zvez z Reko.
Zaključna proslava jubileja
Matice Hrvatske
Zagreb, 23. dec. (Tanjug). Danes je bila v Zagrebu zaključna slovesnost ob proslavi 120. obletnice obstoja najstarejše hrvatske kulturne ustanove — Matice hrvatske. Slovesnosti so se udeležili številni jugoslovanski kulturni in javni delavci. Podpredsednik ZIS Rodoljub čolako-vič je poslal Matici hrvatski brzojavko s čestitkami. Sporočili so tudi, da bo delegacija Matice hrvatske obiskala predsednika Tita, ki je njen častni član, in mu bo poklonila srebrno plaketo v spomin na proslavo tega pomembnega datuma v jugoslovanski kulturni zgodovini.
Slovenska Bistrica, 23. dec. Delegati na občinski konferenci SZDL so po poročilu predsednika Občinskega odbora inž. Milana Uran jeka razpravljali o perečih gospodarskih in družbeno političnih zadevah občine in ugotovili, da so v občini dosegli od zadnje konference določen napredek na vseh področjih. Organizacije SZDL pa bodo morale v bodoče posvetiti večjo pozornost kvaliteti zborov občanov in zastaviti vse sile za hitrejšo rast industrijske proizvodnje, ki zaostaja za planom. Nekatere gospodarske organizacije se premalo zavedajo, da izvoz krepi notranjo organizacijo in kvaliteto proizvodnje. Govoreč o kmetijstvu so menili, da je treba čimprej dokončati regulacijo Ložnice in Bistre ter opraviti nekatera druga agro in hidromelioracijska dela. Pogodbeno sodelovanje med KZ in kmetovalci je letos uspelo, saj so prekoračili plan predvidene površine.
Razpravljali so tudi o nagrajevanju prosvetnih delavcev in menili, da so obstoječi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov v nekaterih primerih le formalnost. Na konferenci so kritično ocenili poslovanje trgovskih in gostinskih podjetij ter predvsem za trgovska podjetja ugotovili, da ne vodijo pravilne politike pri določanju marž. Razprava je pokazala, da v nekaterih krajih kažejo premalo razumevanja za delo mladinskih ^organizacij. Prav tako nekateri zasebni obrtniki izkoriščajo vajence ter jim ne izplačujejo s predpisi predvidenih nagrad.
M. K.
»sKrsmes« uspešno izvaža barve
Reka, 23. dec. (Tanjug). Znana zagrebška tovama.barv »Kromos« je doslej zaključila z Indonezijo dogovore o izvozu svojih proizvodov v znesku okrog 1,300.000 dolarjev. Na indonezijsko ladjo »Labu«, ki je izdelana pri nas, nato-varjajo te dni v reški luki 300 ton ladijskih barv od skupnih 1850 ton, kolikor jih bodo izvozili v Indonezijo. To je največja pošiljka, katero podjetje »Kromos« odpošilja v inozemstvo. Podjetje »Kromos« je doslej izvažalo barve v Grčijo, Burmo, češkoslovaško, Sovjetsko zvezo ZAR, Turčijo, Irak in Poljsko.
Konferenca ljudske mladine Kosova in
Metohije
Priština, 23. dec. (Tanjug). Danes je v Prištini začela delo 12. oblastna konferenca Ljudske mladine. V referatu je predsednik oblastnega komiteja Ljudske mladine Mah-mut Bakalija poudaril, da je Ljudska mladina Kosova in Metohije razvila široko politično in vzgojno dejavnost, čez 8600 mladincev in mladink je včlanjenih v Zvezi komunistov, v raznih oblikah družbeno-politične dejavnosti Socialistične zveze pa sodeluje čez 64.000 mladincev in mladink. V samoupravnih organih je angažirano 6000 članov Ljudske mladine, ki imajo pomemben delež v razvoju gospodarstva in drugih področij družbenega življenja na Kosovem in Metohiji.
TKANINE ZA IZVOZ — Tovarna platnenih izdelkov Indu-plati iz Jarš bo letos izvozila približno 80.000 metroV raznih tkanin v skupni vrednosti 85.000 dolarjev. Izvažajo največ tako imenovani jacquard gradi na Norveško in pa cerade v Zahodno Nemčijo. Zdaj proučujejo trg tudi na Švedskem, kamor bi radi prodrli predvsem z dekorativnimi tkaninami. S tem bo tovarna izpolnila svojo izvozno obveznost za letošnje leto.	Foto:	S.	Busič
Stavka
italijanskih
novinarjev
končana
RIM, 23. dec. (Tanjug) Po tridnevni stavki novinarjev, ki se je začela prejšnji teden, so tu dosegli sporazum med Zvezo italijanskih novinarjev in združenjem lastnikov in založnikov časopisov, ki so zvečine ugodili zahtevam novinarjev.
Po novem delovnem sporazumu, ki ga bodo podpisali te. dni, se bodo novinarjem zvišale plače od 6 do 20 odstotkov. Prav tako so potrdili 36-umi delovni teden, pri čemer se bodo že v naslednjih mesecih posvetovali o možnost' za petdnevni delovni teden. Lastniki časopisov so u-godili tudi zahtevam za nadomestilo nadurnega dela novinarjev
Načrt za most med Dansko in švedsko
Stockholm, 23, dec. (Tanjug). Skupina švedskih in danskih prometnih strokovnjakov je končala načrte za gradnjo velikanskega mostu, ki bi v prihodnosti povezoval Dansko in skandinavski polotok. Po projektu, ki ga bodo kmalu predložili obema vladama, bi most gradili med Helsingora-nom na danski obali in Hel-singborganom na švedski obali. Ti dve mesti sta oddaljeni eno od drugega komaj 5 km Most bi bil visok 40 m, tako da bi lahko pod njim plule tudi velike ladje. Stroški bi znašali kakih 250 milijonov dolarjev.
Razprava o zveznem proračunu
Na seji proračunskih odborov Zvezne ljudske skupščine so predlagali, da bi dohodki in izdatki zveznega proračuna za leto 1963 znašali 609 milijard dinarjev, kar je za 25 milijard manj kot v
letošnjem letu
Zahodnonemški tisk o atentatu ustaških zločincev v Mehlemu
»VViesbadner Kurier«, »VVestffillische Rundschau«, »Neue Ruhr Zeitung«, »Ruhr Nachrichten«, »MUnchner Merkur« in »Der Mittag«
obsojajo zločinski napad
BONN, 23. dec. (Tanjug). Več zahodnonemških časopisov je ostro obsodilo zločinski napad ustaških teroristov na jugoslovansko predstavništvo v Mehlemu 29. novembra. Listi poudarjajo, da to ni prvi ustašld napad na ozemlju Zahodne Nemčije in da so ustaški elementi zlorabili gostoljubje. Večina teh listov opozarja na neodgovornost domače policije, ki ni zaščitila jugoslovanskega predstavništva.
»Wiesbadner Kurier« objavlja članek »Teror«, v katerem ugotavlja, da sodi napad ustašev na zgradbo jugoslovanskega predstavništva med najhujše teroristične akcije, ki so se kdajkoli zgodile v Zvezni republiki Nemčiji. Dalje piše, da ta zločinska akcija zaradi divjaškega besa, ki so ga pokazali ustaški teroristi, pomeni nevarnost
za javno varnost. Ko potem poudarja, da je treba spoštovati pravico gosto-ljublja našemu predstavništvu, se list vprašuje, če je Zahodna Nemčija storila dovolj, da bi bilo naše predstavništvo zavarovano.
Socialnodemokratski list »Westfalische Rundschau« iz Dortmunda sodi, da je treba proučiti, kaj so sedanji atentatorji v Mehle-
Novo ustaško izzivanje
BEOGRAD, 23. dec. (Tanjug). V včerajšnji razpravi o predlogu proračuna za prihodnje leto so na skupni seji proračunskih odborov obeh zborov Zvezne ljudske skupščine poudarili, da je namen predloga omejitev nadaljnjega naraščanja izdatkov zvezne uprave. Zato so izdatki zvezne uprave (osebni, materialni in investicijski izdatki, vštevši tudi proračunsko rezervo) planirani nižje kot v letu 1962.
Prihodnje leto predvidevajo realno zvišanje dohodkov uslužbencev povprečno za 4,6 odstotka. Nominalni dohodki se bodo predvidoma povečali za svojih 8 odstotkov. Predlog zakona o zveznem proračunu za leto 1943 predvideva možnost povečanja dohodkov iz prihrankov, katere bi u-stvarili z zmanjšanjem sedanjega števila uslužbencev.
Predlog zakona o zveznem proračunu predvideva tudi pooblastilo Zveznemu izvršnemu svetu, da uvede nov način nagrajevanja v organih zvezne uprave, ki bo podoben nagrajevanju, kakršnega preizkušajo v več ljudskih odborih in nekaterih ustanovah. Se pravi, da bi zviševanje o-sebnih dohodkov uslužbencev bilo v določeni meri odvisno od boljšega ali slabšega dela organa, v katerem so zaposleni.
Sredstva za investicije so predvidena skladno z družbenim planom, značilno pa je, da je več kot polovica sredstev za negospodarske inve-
sticije namenjena za stanovanjsko graditev. Pri tem predvideva predlog zveznega proračuna še eno novost: določeni zneski iz proračun-
skih sredstev bodo lahko na razpolago uslužbencem kot kredit za gradnjo stanovanj. Predvideno je tudi določeno povečanje sredstev za zaščito vojnih invalidov in za dotacije republikam in ljudskim odborom.
Predlog proračuna je na soji pojasnjeval sekretar Zveznega izvršnega sveta za proračun in splošno upravo Zoran Polič. V ponedeljek bosta odbora nadaljevala delo.
Rekordna setev bombaža
prihodnje leio v Makedoniji
Skopje, 23. dec. (Tanjug). Po akcijskem programu bodo prihodnje leto v Makedoniji zasejali z bombažem preko 15.000 hektarov, kar je za nekaj tisoč hektarov več kakor letos in v preteklih letih. Okrog 3000 ha bodo zasejale kmetijske zadruge, ostale površine pa bodo zasejali kmetje. V republiškem poslovnem združenju za bombaž menijo, da bo tako prihodnje leto dosežena rekordna setev in proizvodnja bombaža.
Posebne napore bodo ob setvi posvetili mehanizaciji obdelovanja in uporabi sodob-
nih agrotehničnih ukrepov, ki bodo zagotovili večje hektar ske donose bombaža. Med ostalim bodo nabavili okrog 120 kompletnih strojnih garnitur za proizvodnjo bombaža, s katerimi bodo lahko celotno setev opravili v desetih dneh. Razen tega bodo v proizvodnih okoliših investirali preko 110 milijonov dinarjev za nabavo motorjev, agregatov in črpalk za namakanje bombaževih polj, katero bo omogočilo okrog trikrat večje donose, kot so jih dosegali doslej.
Pozabljena poglavitna načela
0b zahtevah nekaterih prosvetnih delavcev v občini Ljubljana-Center
PRED PRIHODOM DEDKA MRAZA —■ Letos bo dedek Mrsz obiskoval Ljubljano s dvema »viškoma«, na katerih se bo peljalo tudi njegovo pisano spremstvo. To bo posebno sa
najmlajše Ljubljančane veselo presenečenje. Prvič se bo dedek Mraz prikazal na ljubljanskih ulicah 28. t. m. Na sliki: Se nekaj zamahov s čopičem in vagon dedka Mraza bo nared za vožnjo.	Foto:	M.	Svabič
Nekaj prosvetnih delavcev v občini Ljubljana-Center se je te dni oglasilo z zahtevami po novoletni nagradi oziroma »trinajsti plači«.
Čeprav večina prosvetnih delavcev ne postavlja takih neutemeljenih zahtev, so vendarle med njimi nekateri, ki so prezrli, da smo tudi v šolstvu že uvedli sistem delitve dohodka, ki so ga tudi sami pozdravili. To pomeni, da zdaj šole samostojno gospodarijo s sredstvi, ki'jih po pogodbah za opravljanje svojih dejavnosti dobivajo od občinskih šolskih skladov. Tako delijo — na osnovi meril, ki si jih kolektivi prosvetnih delavcev postavljajo v svojih pravilnikih — tudi osebne dohodke.
V občini Ljubljana-Center je letošnji finančni načrt šolskega sklada določil milijardo 10 milijonov 413 tisoč din za osnovno dejavnost šol in drugih izobraževalnih ustanov (lanska realizacija sredstev za to dejavnost je znašala 746 milijonov 413 tisoč din). V celoti pa je občina letos namenila za šolstvo milijardo 532 milijonov din ali približ-, no 50 % vseh svojih proračunskih sredstev. Ker pa so letošnji občinski proračunski dohodki manjši od planiranih (osebni dohodki zaposlenih, zlasti v gospodarstvu se namreč niso povečali v takem obsegu, kot je predvideval občinski proračun, rasen teza pa se je med letom zmanjšal občinski maloprodajni davek za 1%), Je tudi občinski šolski sklad dosegel v enajstih mesecih le 83,3 % predvidenih dohodkov. Kljub temu šol
stvo ni bilo nič prikrajšano. Da bi na področju šolstva lahko nemoteno nadaljevali začeto uveljavljanje načela dohodka, je namreč upravni odbor šolskega sklada poiskal rešitev v tem, da je zmanjšal operativno rezervo ter hkrati najel kredit. Tako so šole v občini dobile sredstva, ki zadoščajo za njihove osebne in materialne izdatke v prvotno določenem obsegu. Prosvetni delavci sami ugotavljajo, da tistim šolam, ki dobro gospodarijo, sedanji sistem financiranja zagotavlja, da se jim ob koncu leta ni treba več v zadregi ozirati za sredstvi. Tako razpolagajo na poljanski šoli ob koncu leta s sredstvi v taki višini, da bi lahko delili ne samo trinajsto, marveč tudi štirinajsto »plačo«, ker so pač že v začetku leta skrbno gospodarili s sredstvi.
Ob vsem tem je treba povedati, da so se letos precej povečala sredstva za osebne dohodke prosvetnih delavcev, v čemer so zajeta tudi sredstva v višini novoletnih nagrad. Kaj to praktično pomeni, nam pove podatek, da znaša letos mesečni povprečni osebni dohodek prosvetnih delavcev na osemletkah v občini Center 42.254 din. To povprečje je znatno višje kot povprečje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev na osemletkah v drugih ljubljanskih občinah (po okrajnih podatkih znaša to povprečje v Mostah 34.000 din, v šišenski in viški občini pa 32.000 din). Ce pogledamo letošnje enajstme-sečne akontacije na račun osebnih dohodkov, ugotovimo, da so se že po teh akontacijah povečala mesečna povprečja
na šoli Frana Levstika od 41.449 din (lansko povprečje) na 47.010 din, na šoli Toneta Čufarja od lanskega povprečja 30.904 din na letošnjih 38.040 din, na prulski šoli od lanskih 32.880 din na letošnjih 41.200 din, na Ledini od lanskih 35.240 din, letos na 46.390 din itd. Ti podatki sami dovolj govorijo.
Kljub vsemu temu pa nekateri prosvetni delavci zdaj zahtevajo, naj jim občinski ljudski odbor priskrbi dodatna sredstva za trinajsto plačo, čeprav so sredstva šole v tej višini že prejele. Od kod še dodatna sredstva? Na račun investicij za šolstvo? Toda tudi, če bi se za kaj takega sploh mogli odločiti (kaj bi k temu rekli občani?), bi bilo to nezdružljivo z načeli dohodka in dobrega gospodarjenja. Vsakršno popuščanje pred miselnostjo, ki se je pri posameznih prosvetnih delavcih še ohranila iz prejšnjega državno uradniškega sistema plač, bi pomenilo korak nazaj v sistem, ki so ga prosvetni delavci sami najbolj kritizirali, ker je zapostavljal njihov družbenoekonomski položaj.
Tisti prosvetni delavci, ki zdaj spet terjajo »trinajste plače«, ker še niso doumeli načela dohodka, se navadno sklicujejo tudi na novoletne nagrade v državni upravi. Očitno pa so prezrli pojasnilo, da pri tem ne morejo priti v poštev tisti upravni organi in ustanove, v katerih že preizkušajo sistem delitve po načelu dohodka in ki imajo torej v svojih sredstvih za osebne dohodke že vključena tudi sredstva, ki ustrezajo višini teh nagrad.	M. Z.
Bonn, 23. decembra (Tanjug). — Teroristične ustaške organizacije v Zvezni republiki še naprej legalno in odkrito zagovarjajo zločin v Mehlemu in nadaljujejo propagando proti Jugoslaviji. Ta-koimenovani »Hrvatski narodni odbor« in »Krog prijateljev Drine« sta natisnila v MUnchenu protijugoslovanski ustaški letak, člani obeh organizacij pa so ga nemoteno razpečevali v najprometnejšem delu mesta, na železniški postaji. "V Pamfletu, napisanem v tipičnem fašističnem slogu, polnem divjega sovraštva in klevet, ustaši odkrito izražajo svoje veselje nad zločinom, ki je bil izvršen 29. novembra v zgradbi odseka za zaščito jugoslovanskih interesov v Bonnu. Letak grozi, da je ta zločin, katerega žrtev je bil Momčilo Popovič, »šele prvi udarec«. Za skupino banditov, ki so bili aretirani po napadu v Mehlemu, pravi, da so »pokazali zobe«, ter napoveduje njihovo namero, da bodo sodni proces izkoristili za ustaško propagando. Prav tako izraža tudi zaupanje v nemško sodstvo.
Istočasno s to najnovejšo prvokacijo vrše ustaške orga-nizaieje sedaj pritisk na jugoslovanske državljane, ki delajo v Zahodni Nemčiji, da bi dali denar za organiziranje obrambe aretiranih teroristov. V letaku sta navedena celo bančna poslovalnica »Dr. Fischer in Comp.« ter bančni račun, na katerega naj bi pošiljali denar.
Naši traktorji v Gani
AKRA, 23. dec. (Tanjug). V Gano je prispelo prvih 68 jugoslovanskih traktorjev, na-daljnjih 118 pa bodo pripeljali v bližnji prihodnosti. V novem pristanišču Tema blizu Akre so že začeli graditi servisno postajo za jugoslovanske traktorje.
V gospodarskem razvoju Gane pripisujejo največji pomen razvoju kmetijstva. Uvoz prehrambenih izdelkov dosega na leto vrednost 60 milijonov dolarjev, kar zelo teži zunanjotrgovinsko bilanco in vpliva na zmanjšan uvoz industrijske opreme. Letni prirastek prebivalstva (2,5»/o) in prelivanje kmetijskega prebivalstva v industrijsko bodo še bolj povečali potrošnjo živilskih potrebščin. Največ uspehov v modernizaciji kmetijstva in povečanju proizvodnje pričakujejo od državnih farm. Več ko 20 kmetijskih posestev so preoblikovali v državne farme, ki razpolagajo s kakih 120 jutri zemlje. Ganska vlada je v okviru sporazuma o tehnični pomoči s Sovjetsko zvezo in Izraelom podpisala pogodbi o organizaciji »vzornih farm«. Po načelih, ki jih je določila vlada, naj bi državne farme poslovale na komercialni in rentabilni podlagi.
Na trgu pričakujejo prve proizvode teh farm. Po obljubah naj bi bile cene teh proizvodov nižje kot cene uvoženih pridelkov. Objavili so tudi, da bodo farme odprle v večjih mestih posebne trgovine za svoje proizvode.
Gana za sedaj v celoti uvaža kmetijske stroje, pri čemer ponudbe niso majhne. Jugoslovanska podjetja so ob prvi prodaji 186 traktorjev zabeležila precejšen trgovinski uspeh.
Po mnenju obveščenih stoji za to akcijo ustaški »polkovnik« Batušič, prosluli medvojni šef policije v Varaždinu, katerega izročitev kot vojnega zločinca je Jugoslavija že prej zahtevala. Med organizatorji te provokacije je tudi Ibrahim Pjanič, bivši komandant Paveličeve telesne straže, ki je prav tako registriran kot vojni zločinec.
mu in tisti, ki so jih podpirali, delali v času Hitlerjeve okupacije, hkrati pa poudarja, da takšne akcije na Zahodu vsekakor ne bodo odobravali.
»Neue Ruhr Zeitung« je prav tako ocenila, da so atentatorji najbolj grobo zlorabili gostoljubnost, ki so jo imeli, in da atentat ni prvi napad ustašev na ozemlju Zahodne Nemčije.
Medtem ko krščanskode-mokratski časopis »Ruhr-Nachrichten« iz Dortmunda piše, da so predstavniki Jugoslavije zahtevali posebno policijsko zaščito ob svojem nacionalnem prazniku, pa desničarski mUn-chenski list »Miincher Merkur« piše, da atentatorjem ni mogoče opravičiti dejanja in da je neopravičljivo tudi to, da so tedaj nemški policisti stali ob strani.
»Neue Ruhr Zeitung« piše, da atentat ni bil usmerjen samo na jugoslovansko predstavništvo v Mehlemu, marveč tudi na jugoslovansko ljudstvo. Diis-seldorfski »Der Mitag« je oisal, da bo dogodek v Mehlemu poinenil novo otežitev že tako slabih odnosov med Bonnom in Beogradom.
Protest etiopske vlade zaradi saudskih napadov
Kampanja Saudove Arabije zaradi ukinitve federalnega statusa Eritreje
ADIS ABEBA. 23. dec. (AFP). Ministrstvo za informacije v Adis Abebi je objavilo sporočilo, v katerem protestira proti kampanji, ki so jo začeli listi in radio Saudove Ara-bije proti Etiopiji, potem ko se je parlament te države odločil, da ukine federalni status Eritreje.
Eritreja, nekdanja italijanska kolonija na obali Rdečega morja, je bila v letih 1945 do 1952 pod britansko upravo, kasneje pa je vzpostavila federalno skupnost z Etiopijo pod vrhovno oblastjo etiopskega suverena Hale Selasi-ja. Lokalne oblasti Eritreje so imele pristojnost v lokalnih zadevah, imele so lasten proračun, medtem ko je centralna vlada odločala o o-brambnih, zunanjih in sploš-nogospodarskih zadevah, vključno carine in promet.
Odločitev etiopskega parlamenta o popolni združitvi E-ritreje z Etiopijo je bila sprejeta soglasno 14. novembra in kakor je tedaj izjavil etiopski minister za notranje zadeve general Abebe, popolnoma ustreza željam prebivalstva. V Asmari, glavnem mestu Eritreje, so odločitev parlamenta sprejeli z odobravanjem, ki se je zlasti manifestiralo v splošnem slavju na ulicah.
V et opskem sporočilu, objavljenem ob kampanji v Saudovi Arabiji, je poudarjeno, da je ukinitev federalnega statusa stvar eritrejskega preb valstva in etiopske vlade in da zato pomeni popolnoma notranje stališče države. Sporočilo dalje pravi, da bo imela propaganda Saudove Arabije le škodljve posledice za etiopsko-saudske odnose in »da je v nasprotju z listino Združenih narodov in z načeli bandunške konference, razen tega pa bo pomenila tudi udarec azijsko-afriški solidarnosti in sodelovanju.«
Ob ugotovitvah, da kampanja Saudove Arab je temelji na dejstvu, da je del Eritrej-cev muslimanske vere, etiopsko ministrstvo za informacije poudarja, da odločitev parlamenta nikakor ni v zvezi z vprašanjem religije in da je verska svoboda zajamčena prebivalcem Etiopije, ne glede na to, ali so krščanske ali muslimanske vere.
Herter bo preprečeval »trgovinsko vojjno“
Zaradi zaščitnih carin EGS je zunanja trgovina ZDA pred resnimi problemi
WASHINGTON, 23. dec. (Tanjug). Delegacija ameriške vlade, ki jo vodi Christian Herter, državni sekretar v prejšnji administraciji, se bo začela razgovarjati s predstavniki zahodnoevropskega Skupnega trga, da bi kot poudarjajo tu, preprečili nevarnost »trgovinske vojne«.
Obkrožanje
zahodnoevropskega skupnega tržišča, področja, na katero gre največ ameriškega izvoza, z visokim zidom zaščitnih carin, postavlja zunanjo trgovino ZDA pred resne probleme. Gre za izvoz kmetijskega in industrijskega blaga iz ZDA. Za primer navajajo izvoz zmrznjene perutnine, ki jo prodajajo v Evropo po 60 centov za kilogram. Nova uvozna tarifa — 25 centov za kilogram — preti z izrivanjem tega artikla s tržišča držav EGS. Isto velja za moko in druge kmetijske pridelke, še težji pa je primer visokih carin za alu-
minij, ki ga države EGS ne proizvajajo dovolj.
Misija Herterjeve ekipe je v tem, da sklene aranžmaje o recipročnih carinah, ki bi omogočile nadaljnji ameriški izvoz z olajšavami za uvoz s tega področja v ZDA. Ob popolnoma ekonomskih računih vidijo washingtonski predstavniki tudi politične in vojaške vidike zahodne zveze, pri čemer poudarjajo, da bi poslabšanje plačilne bilance ZDA zaradi trgovinske diskriminacije, ki jo izvajajo države EGS, privedlo v dvom nadaljevanje »sedanjih ameriških vojnih obvez v zahodni Evropi«.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
WATERPOLO Na zagrebškem turnirju mestnih reprezentanc v waterpolu Je zmagalo moštvo Splita s 5 točkami, slede: Zagreb 3, Budimpešta 2 in Beograd 2 točki.
HOKEJ
) Na tradicionalnem hokejskem turnirju za proslavo dneva JLA je v Beogradu zmagal »Partizan«, ki je v finalnem srečanju premagal »Beograd« s 4:3.
KOŠARKA
Na mednarodnem turnirju košarkaric v Novem Sadu je zmagala ekipa »Raplda« iz Bukarešte, slede pa »Partizan« iz Novega Sada, beograjska »Crvena zvezda« in »Radnlčki« iz Beograda,
elegrami
KITAJSKA KUPU JU ŽITO — OTTAVVA. Kanadski kmetijski minister Hamilton je v parlamentu izjavil, da so sklenili novo pogodbo o prodaji kanadskega žita LR Kitajski v vrednosti 65 milijonov dolarjev.
STAVKA — KLALA LUMPUR. Sinoči je 14.000 malajskih železničarjev začelo stavkati. Zahtevajo povišanje plač.
VOEST GRADI V ZSSR — DUNAJ. Avstrijska jeklarna VOEST bo gradila v ZSSR veliko jeklarno z letno kapaciteto 2 milijona ton.
POTRES NA ALEUTSKIH OTOKIH — RF.HKI.FV (KALIFORNIJA). V tukajšnjem seizmološkem inštitutu so zabeležili potres z epicentrom na Aleutskih otokih. To je že četrti potres na tem področju v zadnjih dveh dnevih.
STROKOVNJAKI ZAR V JEMENU — SANA. V Jemen je prispela skupina strokovnjakov ZAR ki bo pomagala pri reorganizaciji ministrstva za mestne in vaške posle.