t'22. Številka. Trst, v torek 30. maja 1S91). Tečaj XXIV. ..Edino««" t7.hnia <1e hren priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v T ratu »jutranje številke po 3 u v«, vele me Utevilke po 4 nvf,: pone-leljake /jutranje Številke po fl nvf. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORS^. Telefon SIt. m70. 4 nvč. V edinosti Je »loč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu, /.h * enkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice i'i javne zalivale, domači o»tlasi itil. se računajo po pojrodhi. V*i dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipnmiiSIto. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Crerintfttvo tu tlakurna se tiuliajuta v ulici Carinila fitv. 12. 1'prnvnlstvo. oil-praviiišlvo in sprejemanje inaeruloT v ulici Molin piccolo 4tv. :t, II. nadali-. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vse p. ii. naročnike, ki se niso obnovili svoje naročnine, prosimo, --- — Koliko pa dobim ? Nič! In iz česa naj potem živimo?! Sicer bi mi pa Reich tega itak ne dovolil, ker je vknjižen na vse posestvo! — Ona mu je priznavala natihem vse to in bila je včasih vsa potrta in obupana. — Oemu delam, čemu se trudim, je vpraševala vedno in odgovora si ni vedela. In zdaj, ko je sama sedela ob medli svitlobi male petrolej C ve svetiljke, polastila se jo je zbpet ona otožnost in brezupnost, ki ji je včasih tako moreče težila dušo. — In on popiva ! — si je dejala in neka jeza ji je rasla v srcu zoper moža. — On popiva in za^me se ne meni. In vendar sem še mlada! Triindvajset let! Bog se usmili, to je vendar malo. — Pozabila je v teh mislih popolnoma na Keicha in vsa prestrašena se je zganila, ko je nekdo potrkal na okno. — Kdo bi neki bil ? — vprašala se je v strahu, a takoj se je spomnila, kdo bi utegnil biti. Jezno je odprla okno. — Takoj se mi odpravite! — Budim pestil 29. Neko dunajsko pismo »Ma-gvar Ujszag-a« zavrača kakor popolnoma neopravičene govorice o u ti Icanj u GolUehowskega v sedanja pogajanja med avstrijsko in ogersko vlado. Ministra za vnanje stvari da briga ureditev gospodarskih razmer med Avstrijo in Ogersko le v toliko, v kolikor upliva vprašanje o nadaljevanju carinske ukupnosti na uravnavo trgovinsko-politič-nih razmer z inozemstvom. Haag 29. Mirovna konferenca je objavila danes vsa poročila o delovanju treh odsekov zadnjega tedna. Iz poročila povzemamo, da je tretji odsek sklenil, ustanoviti pododsek, ki ima pred razpravo o posredovanju in razsodništvu proučiti in primerjati dotične predloge Rusije, Angležke, Italije in Amerike. V tem pododseku sta mej drugimi tudi profesor Lamasch (Avstro-Ogerska) in dr. Zorn (Nemška). Pariz 29. Danes se je pričela pred kasaeij-\ skim dvorom javna razprava o tem, se-li ima proces Drevfus revidirati, ali ne?! Ballot-Reauprč, poročevalec kasaeijskega dvora, je bil predložil namreč glavnemu prokuratorju Maijjiii-u svoje poročilo v~aferi Drevfus, v katerem zahteva revizijo proeesa in postavljenje Drevfusa pred novo vojno sodišče. Pariz 29. Danes o poludne je pričela porotna razprava proti Deroulfedn. Dvorana je natlačena občinstva. Ko sta vstopila Deroulfede in Ha-bert, ju je del občinstva demonstrativno pozdravil. Po preči tanj u obtožnice je predsednik začel zaslišavati Deronlfeda ter mu očital, da je hotel vojsko odvrniti od njene dolžnosti. Deroulfede je odgovoril, da je hotel Francijo rešiti s pomočjo vojske ter napotiti brigado, da pojde v elvsde ter vrže parlamentarno republiko. Deroulfcde je napadal Žide in parlamentarizem ter izjavil, da je delal po dobrem premisleku. — Tega gotovo ne mislite resno! — — Ni mi, da zbijam šale! — — Hodi no pametna ! Kaj nisi prebrala pisma! ? — Poberite se, vam pravim še enkrat! — — Ej, ej in tisti dolg? — — Meni nič mar dolg! Pojdite! — On je še vedno stal pod oknom in je skušal doseči jo z roko. Nje se' polastila neopisna jeza. Ne, to je bilo preveč. Prijela je jerbašček, v katerem je bil krompir in je zagnala z vso silo vse skupaj skozi okno v Reioha. Zakričal je od bolečin in jeze, —• Čakaj ti vrag, to mi plačaš pošteno! — Zaklel je in odšel, mlada Pavlovčevka pa je vsa i/, sebe tekla v kamro, kjer je spal mali Tonček. Tu je jokala dolgo ob vzglavju otrokovem. Med tem je Pavlovec pil pri Dobniku in se prepiral zdaj z enim, zdaj z dragim vaščanom. Temu je zabavljal radi gozda, drugemu radi živine, jednemii je prerekal sorodnike, sploh prepiral se z vsakim, kedor je prišel blizu. Pri Dobniku je bilo mnogo pivoev. Prišli so tudi vaški fantje z godcem in plesali, tla je bilo veselje. Dekleta so sramežljivo stala ob steni in Italijanske aspiracije. Hrvatski novinar Dinko Politeo piše v «Agramer Tagblattu« : Že pred meseci smo opozorili na pogajanja, ki so se vršila takrat med parobrodarsko družbo «Puljese» iti italijansko vlado radi pnroplovnih črt med obema obalama morja Adrijanskega in smo zajedno povdarjali politično važnost teh črt. Kakor je že navada, se niso na Dunaju ni malo brigali za ta pogajanja, kakor se tam gori sploh na ne-umeven način prezirajo vsi ponavljajoči se pojavi irredentizma in vse, kar je v zvezi z istim. Omenjana pogajanja so dovela sedaj že do praktičnega rezultata. Italijanska vlada je sklenila dogovor z omenjeno družbo ; parlament je dovolil v povišanje subvencije in družba uvede nove Črte med obema obalama, tako, da bodo italijanska pristanišča v neprestani zvezi s pristanišči na vztočni obali od Albanije do Zadra. V svoji zahtevi, da se dogovor odobri, je italijanska vlada povdarjala tudi politično stran, koje, meni nič tebi nič, označila Adrijansko morje k a-k o r i t a 1 i j a n s k o m o r j e. Mimo I )unaja so šli ti pojavi brez vsake sledi, da-si je bila avstrijska vlada od jako avtoritativne strani opozorjena nato akcijo Italije. Parižki «Temps», Čega r zveze z fran-cozkom uradom za vnanje stvari so znane, in ki zajemlje svoja obvestila direktno iz diplomatične pisarne, je z nastopnimi besedami uvel svoja poročila o u vedenj u rečenih novih plovbenih črt: • Italijanska politika ob morju A d r i-j a n s k e m je z a š l a v s t r u j o, n a s p r o t n o A v s t r o - O ge r s k i. Mi smo trdili to že poprej in pridodajemo še, d a je Italija vsi k d a r sledila tendenciji, k i j e sovražna AvstrO-Ogerski in da ta tendencija ni prenehala nikdar. U vedenje novih plovbenih črt je le člen v verigi italijanskih načrtov, ki vsi strem«? po istem cilju®. udarjala s petami takt poskočne polke, ki jo je izvabljal godec iz svoje harmonike. Gostilna se je polnila vedno bolj; tudi fabriški delavci so prihajali, ko so zaslišali ples. Postajalo je hrupno čim dalje bolj. Zrak je bil nasičen z gostim tobačnim dimom, M hlapi potnih teles in razlitega vina. In vmes se je eul smeh, petje, godec, premikanje stolov, drsanje nog. Tu in tam je bilo čuti že jeznih glasnv, kletvie, prepira. Pivei so postajali vedno glasnejši in nemirnejši. Videlo se jim je, da so vinjeni. Dekleta so odhajala počasi. Zdaj je zginila jedna, za njo druga, da sti se kmalo le domača hči in dekla vrtili ž fanti no 1 podu. Krčmar je namignil tudi njima, naj odideta, dekla v kuhinjo, hči pa spat. Hrup je naraščal, zrak je odmeval od razdivjanega kričanja, z ru-dečih, vročih obrazov se je bralo razburjenje in pijanost. In še vedno se je polnila krčma. Prihajali so fabriški delavci in drugi, ki so se iz sosednjih vasi že vinjeni vračali domov. Zahtevali so pijače in se drenjali meti stoli, pehali se sem ter tja in kričali, da ni ne prostora ne postrežbe. Krčmar ni hotel dajati več pijačo in jih silil venkaj, a oni so se premikali le v izbi, hodili v vežo in se zfipet vračali. (Pride še.) Pred kratkim je pisal Kraneeso ('rispi nov članek o mirovni konferenci v Haagu. Y tem / veliko previdnostjo pisanem članku je pomenljiv neki odstavek, ki se zdi v prvi hip jiovsem nedolžen iti postranski, ki pa ni brez |k>mena za one, ki pa/no slede dogodkom v Italiji, in ki vedo, da so, kar se tiče vprašanj vnanje politike Italije, tudi nasprotniki Crispija jednakega menenja z njim. <'rispi pravi tam, da za odpravo vzrokov vojni bi morali poprej uravnati narodna vprašanju, ki so po berolinskem kongresu potihnila le za malo časa. Predpogoj uravnavi teli vprašanj pa hi bil, da se premaknejo meje med posamičnimi državami. ('rispi dostavlja na daljo, da Italiji se ne hi trebalo bati takega premaknenja. Odkrito-srčneje in jasneje hi bilo, ako hi hil ('rispi rekel, kako pričakuje Italija od take regulacije mej, da se j(>j ~ razširi ozemlje. Za nas pa je tudi to zadosti. Ako Italija nima vzroka, tla hi se bala premaknenja državnih mej, potem se ravno nadeja, da ho imela koristi od tega. V kateri smčri naj hi se /godilo to, je znano. Nikakor ne pričakujemo, da bi omenjena vest francoskega lista vspodlmdila dunajske kroge do veče pozornosti nasproti aspiraeijam Italijo gledč na morje Adrijansko. O njih se more reči s psal-mistom: Imajo oči in ne vidijo, imajo ušesa in lic slišijo. Ako hi ne bilo tako, ne hi dunajska vlada stala tu s prekrižanima rokama, kakor se godi tako v resnici. Od dne do dne se mnofce italijanske manifestacije v Italiji i »žirom na morje Adrijansko, oziroma ua hrvatske in slovenske dežele ob istem. To vidi že vsakdo, le na Dunaju ne vidijo ničesar. Xulla dies sine linea, velja v Italiji tudi danes kakor geslo. Toda nobena stvar ne more motiti mirnosti merodavuih krogov v Avstriji. Nas urad za vnanje stvari ni potrati 1 ni jedne besede niti o korespondenci med Zauurdellijein in Dom-pierijem. Mi se ne čudimo temu, kajti poprej že so se godile še litije stvari, ne da bi bili na Dunaju ganili niti z jednim prstom. Za Zanardellija je Avstrijska vlada delala le reklamo s tem, da je zaplenila liste. Zdi se ravno, da je v policijskih odredbah vsa modrost avstrijskih vlad. Tudi po ministru Baeelliju zopet uvedena »poroka z morjem* da-si je le ceremonija je nov udarec proti Avstro-Ogerski. Ko je Btieelli stavil ta predlog, J poinenjujoči simholizovanje gospodstva Italije nad morjem Adrijanskim, je bil člen prejšnjega mini-sterstva. On je jedini bivši minister, ki je prestopil v novo ministerstvo. Njegova inicijativa je torej ugajala. Dunajski časopisi molče, a Nemci v Avstriji, ki v vsej Avstriji ne pri poznavajo nobene slovanske pokrajine in hi hoteli le Ćehoni privoliti nekoliko jezikovnega ozemlja, privoljujejo v svojih poznanih zahtevah v to, da se v primorskih pokrajinah italijanščina obrani kakor uradni jezik. To« I a prav tii okolnost podeljuje vsej upravi italijanski značaj in je torej jako umevno, ako narašča poželjenje Italijanov po teh deželah. Nemci v A atriji delajo Italijanom na roko in silijo tako-rekoč Italiji te pokrajine s pretežno slovanskim prebi valstvom.*) Naše ministerstvo za vnanje stvari pa molči k temu. Isto se vede povsem pasivno in skrbi le za to, da se ohrani zveza z Italijo. Težko da bi našli kaj sličnega v vsej zgodovini. Tu gre za hrvatske in slovenske dežele in Hrvatom in Slovencem je prepuščeno samim, da branijo svojo domačo grudo proti tolikim mogočnim činiteljem. Ali mi vendar ne obupujemo. Hrvatje in Slovenci so vsprejeli boj in oni bodo vedeli tudi vršiti svojo dolžnost. *) Svojo sodbo o ciljih Nemcev glede Trsta in Primorske smo povedali te dne in je bistveno različna od sodbe, izrečene od spoštovanega avtorja Članka v „Agrnmer Ttig-blatt». Naša sodim je ta, da velikonemška propaganda niti ne misli na to, da bi Trst in nase pokrajine podarila Italiji, ampak, da le zlorablja italijansko propagando za dosego prvega cilja, ki ga ima pred očmi: z u uničenje slovanskega življa. Vzroki in nagibi nemški politiki so torej — po našem menenju — drugi, nego meni spoštovani 1 )inko Politeo, kar se pa dostaje resničnega momenUmnega efekta tehinav-Hko in za vratne nemške politike, pa ima „Tagblatt"-ov član-kar prav: Nemci gredo na roko italijanski propagandi toliko v naših pokrajinah, kolikor v Itatiji. U r ednist vo "E d i n o s ti". Zgodovinske črtice. (Po Jo*. Apih-ovi knjigi : slovenei in 184*. leto.) (Dalje.) 11. k m e t. V teku tisočletja so srečnejši sosedje temeljito »ohtesali« slovenski narod. Plemstva ni več imel in od razumništva mu je ostal le del du-hovništva. Naš kmet ni hil svoboden niti gmotno, niti gospodarsko. Najviši, pravi gospodar svoji zemlji ni hil kmet Slovenec, ampak grajščak — Nemee, ali Lah. Le-ta je hil sodnik tudi kmetom-podložnikom. Kar je kmet moral dajati in delati gospodi, to je bilo povsodi natančno določeno; a gosposke so imele zadosti sredstev, ako so hotele pritisniti podložnika, da je moral podvojiti svoje služnosti. Hudo škodo je delala kmetu tlaka: zamujal je lepo, ugodno vreme za oranje svojih njiv, za setev in žetev, za košnjo in plctev — in vendar ni imel gospod dobička, primernega številu tlačanov, kajti tlačan je delal prav po tlačanski; privadil se je tukaj malomarnosti in lenobi, ter je postal zanikam naposled tudi za lastna opravila ; gospodarski grehi so se gromadili in zavirali prospeh umnega gospodarstva tudi v poznejših ugodnejših časih. Neugodne so bile pa tudi moralične posledice: tlačan se je moral rano priučiti klanjanju pred gospodom in morda še bolj njegovim uradnikom doli do »šliharja«. Tista »Vaša gnada« je občeznani znak nekdanjega servilizma, morečega v našem kmetu prirojeni moški ponos, osobito tam, kjer je bila dežela blagoslovljena z grttjščinanii. Štajerski slovenski podložnik je sleherni odgovor ua gospodovo vprašanje začenjal z besedami: »Zahvalim za vprašanje«. Pred grajščinskimi uradniki je imel velik strah, naj so bili med njimi čudaki, kakor oni oskrbnik, ki se je hahal : »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji.t Njemu je moral kmet I muhe braniti, drugi kmet pa pred vratmi čuvati j kakor »ordonanca« za različne posle, n. pr. da mu je hodil po duhana za nos- Strahotna se je kmet bližal gradu. »Bliže grada, bliže vraga.« Ko je kmet le zagledal grad, že mu je upadla srčnost; od daleč se ji* začel izkašljevati, nos snažiti in devati klobuk pod pazduho; boječe je lazil po stopnicah do kancelijskih vrat. Potrkal ni, ker je tako vedel, dn se mu nobeden ne oglasi od znotraj ; pred no je prijel za kljuko, si je popravil še lase nekoliko in stopil je v pisarno, trepetajo in čakaje, kedaj se poljubi žlahtnemu gospodu »frbol-tarju« ozreti se vanj in ga vprašati z »no?«, kaj hoče. Gorjč kmetu, če je povedal naravnost, zakaj da je prišel, če se ni najprvo prav ponižno zahvalil zii vprašanje. Večinoma so bili ti tujci: grajščaki, oskrbniki itd. gospodje Slovencem in to nam pojasniije, da često nahajamo po nekaterih slovenskih krajih v občevanju s tujci hlapčevsko ponižnost na eni, in nezaupljivo mrzkost na drugi strani. Stanko Vraz je pisal dne 24. muren 184H. i/. Zagreba dru. i 'h robatim : »Ne pozabite vzgojiti svojega sina v poznani slovanski pohožnosti in ponižnosti To jc potrebno, ako hoče Slovan v miru živeti v naših razmerah.« Pravo ima prof. IVbas, ki iz teh razmer tolmači uprav tiste pege slovenskega značaja, ki nam jih tako radi očitajo nasprotniki: nezaupljivost, zanikarnost, zametovunjc svojega narodnega in moškega ponosa, surovost in neodkrito srčnost. Koliko pa velja odgojitelj, ki je tako spučil značaj gojen če v ? Ponos, samosvest in samospoštovanje so viri vseli lcrepostij; kdor hore čestiti druge, mora začeti sam pri sebi; kdor hoče kaj dovršiti, mora biti zmožen požrtvovalnosti in moških činov, mora zaupati sam sebi in svojim silam. Pasja ponižnost in jagiiećja potrpežljivost sta hlapčevski lastnosti kakor širok hrt tet in debela koža. Kar pa velja o pojedi urili, tisto velja t adi o narodih. (Pride še.) Politični pregled. TRST, ;30. maja 1899. Kriza. Pavzo, ki je bila navstala v pogajanjih med obema vladama, ho porabila oficijozna glasilu od to- in onostran za tnal prepir o Szcllovi klavzuli in o bančnem vprašanju. Dočitn hočejo ogerski ofieijozi dokazati, da je ogersko stališče v banenetn vprašanju najpravilneje in da je klavzula Szellova najuaravneja in najpravieneja stvar na svetu, pa se trudijo naši ofieijozi, da hi doka/ali nasprotno: da to, kar zahteva ogerska vlada, hi bila najhuja krivica, izdajstvo na interesih te polovice, kateremu ne more pritrditi nikoli in nobena avstrijska vlada. List »Wiener Allg. Zeitungc objavlja izjave nekega »odličnega politika« iz desnice, ki je menil, da vsa sedanja nagodhena akcija znači bankerot Szellove politike. Nič ne de, tu< i če pade grof Thun. Noben avstrijski minister ne more izvršiti tega, kar zahteva ogerska vlada, le h S 14, kajti za tako naredbo za silo tudi pozneje ne bi bilo večine v avstrijskem parlamentu. Szell je storil grozno pogreško, da je hotel uvesti svojo klavzulo brez sporazumijenja z Avstrijo. Iz tega preziranja izvira vse sedanje ogorčenje. Jzvestni krogi pa trde, da je del tc krivde tudi na ministru za zunanje stvari, grofu Golu-cho\vskem, ker je krivo obvestil krono. Grof Go-luehovvski da je namreč informiral krono v tem zmislu, kakor da se ni bati, da bi se na avstrijski strani upirali Szellovi klavzuli. To da je zavelo krono, da je pritrdila Szellovi klavzuli in jej podelila predsankcijo, z bok česar da je ista sedaj v mučnem položenju, ker je vezana nasproti ogerski vladi. Rečeni viri trde tudi, da med onimi, ki eventuvelno pojdejo vsled te krize, bo tudi—grof Goluehowski. Ako so te vesti kaj več, nego prazne govorice, potem umejemo in verujemo, da se grof Golueho\vski trudi v potu svojega obraza, da bi dovel do kakega sporazu mijenja, saj ve, da gre tudi za — njegovo kožo. Pogajanja, poskusi in napori se tudi res na-, daljujejo!! Desnica in sedanji položaj. »Hrvatska domovina« meni, da je umevno, zakaj se je ekse-kutivni odbor desnice izjavil, da hoče podpirati vlado v nagodbeni akciji. Ali vsakako je to čudna usoda, da ravno desnica, se svojim federalistiškim programom, ki hi morula torej biti nasprotnica vsakemu obnovljenju pogodbe, mora braniti duvali-stične institucije proti istim Nemcem, ki so ustvarili duvulizem. Postopanje desnice je umevno, ali ustvarja v teoretičnem m praktičnem pogledu največo žrtev od strani desnice. Zato p u hi bila z i s t e m u dolžnost, da stori v s e, k a rje v u j e g o v i m o č i, za i r v e d e n j e p ro-g r a m a desnic e. Desnica se je izjavila solidarno •/. grofom Tluinom, ali tudi ta poslednji je dolžan, da se izjavi solidarnega z desnico. I seveda bi bilo to pametno, pravično in logično, ali v Avstriji se — tako govore zlobni jeziki — rado dogaja nasprotno od onega, kur je pametno, logično in pravično. Afera DreyftlS. Včeraj se je začela v Parizu razprava zjedinjenilt komor kasaeijskega sodišča o tem, da-li naj se ali naj se ne izvrši revizija glasovitoga procesa Drevfus. Poročevalec Ballot de Beauprč se je v svojem poročilu izrekel za revizijo, kar je provzročilo neopisno vesolje mej prijatelji in pristaši židovskega kapitana in v vsem taboru velike in mogočne svetske zveze izraelitov. Afero židovskega kapitana Dreyfusa si je prilastilo vse židovstvo in jo smatra za Častno svojo stvar. Zato je tudi že potrošilo — milijone, da reši Drevfusa izpod teže obtožbe veleizdaje. Poročila iz Pariza sodijo, da bo kasaeijsko sodišče imelo v petek posvetovanje, v soboto pa da izreče razsodbo. Drevfusa rdi računajo za gotovo, ako pride do novega procesa, da bo Drevfus rešen obtožbe, v nasprotnem taboru pa so uverjeni, da bo zopet obsojen. Ako se kasaeijsko sodišče izreče za revizijo, privedejo Drevfusa s »hudičevega otoka« zopet na Francozko, da ga postavijo pred novo vojno sodiščep ki se izreče vnovič, da-li je mož veleizdajica ali ne. V interesu Francije bi bilo želeti, da se enkrat spravi z javnega pozorišča ta afčra, ki razburja javnost in je tudi demoralizo-vala odnošaje na Franoozkem, afera, ki bi bila že davno pozabljena, kakor se pozabljajo druge stvari, da ni — židovskih milijonov. Židovski milijoni dvigajo toliko prahu radi te afere iti ravno to je znamenje — velike korupcije, pa ne le na Franoozkem, ampak tudi drugod. Domače vesti. Odbor političnega društvu Fdinost* l»> imel jutri zvečer ob navadni uri svojo sejo. Postopanje, ki Je Jako—čudno! Nedavno smo že o/načili, kako čudno se postopa na gradnji nekega hleva v dvorni konjarni v Lipici, kjer se — na škodo in v zasineh domačemu slovenskemu ljudstvu — najemljejo skoro sami Italijani in tudi bol je plačujejo nego domačini. Danes pa nam je podati še jeden jako značilen dokaz, kakega mišljenja je podjetnik, ki je dobil to delo v naši dvorni konjarni, in njega ljudje. —Jamej Prele iz Barke z d vem i tovariši so se dne i"), t. m. pogodili v Lipici, da bodo dajali apno po 70 novči-čev eent. Reklo Me jim jo, da bodo potrebovali kakih 1000 centov. Pred nekaj dnevi je Prele pripeljal 2 voza apna, kakih 64 centov, ali kakor strela iz jasnega ga je zadelo, ko je čul, da apna ne vsprejmejo. Inženir se je izvijal, Češ, da ne potrebujejo, da apno ni dobro, da mu ne ugaja. Koliko pa so vredni vsi ti izgovori, je razvidno iz tega, da so že mejteni naročili apno iz Ronk, ali z drugimi besedami : naše so vodili le za nas. Ali ni črnino to postopanje?! Čudno je gotovo, ali čudimo se mu vendar ne, ker se ob razmerah na Primorskem sploh ne čudimo ničemur več. Dva slovenska pojava v tržaški okolici. Minole hinkoštne praznike so naši vrli okoličani priredili dva znamenita pojava slovenske misli v okolici, v dokaz, da še živimo in da se ideja slovenstva utrja v narodu ukljuh groznemu pritisku in stoterim oviram. I■/, Skednja nam pišejo namreč, da se je veselica, ki jo je priredila tamošnja čitalnica na binkoštno nedeljo, vspela najsijajneje. Toliko pevski (možki in ženski), kolikor tamburaški zbor sta proizvajala svoje točke z ono preciznostjo, ki je že od nekdaj v posebno svojstvo odlični »Velesili *, ali tudi navdušeno. Kako tudi ne bi bili nnvdti-šeni, ko so imeli pred seboj natlačeno vso veliko dvorano priprostoga občinstva in razumništva! Navdušiti jih morala tudi navzočnost odličnih zastopnikov bratskega nam naroda češkega, ki so do zadnjega z največo pozornostjo sledili izvajanju dolgega in velezammivega programa. (Sploh opazujemo zadnje čase v veliko zadovoljnost svojo, da so se Cehi, živeči v Trstu, začeli vrlo zanimati za nuše socijalno življenje in naše narodne borbe. Op. ured.) Soselmo jih je navduševalo nastopanje tam-huraškego in mešanega pevskega zbora; naše pevke so umele to pot krasno izkoriščati svoja lepa pevska sredstva in jih spravljati v lepi sklad z mogočnimi možkimi glasovi. Gospodičini deklaino-valki Gregorčičevega »Narodnega doma« moramo čestitati: lepo je povdarjala in govorila je z — srcem, da je misli pesnika kar ulivala v srca poslušalcev. Najugodneje nas je presenetila tudi godba. Svirala je izvrstno in kar je svirala, je bilo skoro vse le ~ naše! Hvala torej prirediteljem te veselice in posebna hvala še njemu, katerega smo hvalili že tolikokrati. On jo, gosp. pevovodja "»Pižon, ki je se svojim veščim, vztrajnim in doslednim trudom privel naše pevce do sedanje višine. Drugi znamenit narodni pojav je bil te hinkoštne praznike v prijazni Bazoviei, od koder smo prejeli daljše poročilo, katero pa moramo, radi pomanjkanja prostora, odložiti za prihodnjič. Za moško podružnico sv. Cirila In Metoda je nabrala g. Katarina Ščuka v veseli družbi bratov Sčukov v gostilni g. Ckmarja v Dutovljah 2 gld., Fran P. v Senožečah podaril tU) nč. Cdnina, Cirilo-Metodovski darovi in druge prispevki za našo velepotrebno družbo naj se blagovoli izročati podpisanemu t. č. blagajničarju, ulica Stadion št. IS) I. Darovi se bodo objavljali koncem vsaoega meseca v «Edinosti«. Slavoj Skrinj ar. Občni zbor kmetijske družbe* za Trst lil okolico. Dne 4. junija t. 1. priredi naša kmetijska družba svoj redni letni občni zbor in sicer ob H. uri dopoludne v prostorih «Slovanske Čitalnice* v Trstu v ulici sv: Frančiška št. 2. Vzpo-red je sledeči: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, ;». poročilo blagajnika, 4. volitev odbora, 5. Kazni predlogi in nasveti. Ker se bo na tem občnem zboru razpravljalo o zelo tehtnih stvareh našega domačega kmetijstva, ste prošeni vsi členi družbe in podružnic ter tudi drugi za gospodarski napredek našega kmeta zares u neti rodoljubi, da se v velikem številu udeležite tega zlw>rovanja. Dostaviti moramo, da se 1k> nheni zlN»r v shieaju nesklepčnosti vršil nedeljo poaneje tudi ob vsakem število udeležencev. »Tržaško podporno in bralno društvo« naznanja vsem svojim členom, da so se uradne ure za sprejemanje ndnine določile kakor sledi : ob delavnikih od 9. do 1. in od '1. <1,, 7, Mrt. zvečer: ob nedeljah in praznikih ob 9. do 1, po-poludne. Velikonočni, hinkoštni iti božični praznik je društveni urad popolnoma zaprt. Odbor. Mesto poštnega odpravnika se razpisuje na e. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Hote-deršiei proti pogodbi in kavciji i?(M> ghl., letna plača za oskrbovanje poštne službe gld., letna plača za oskrbovanje brzojavne službe HO gld., uradni pavšal 60 ghl. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Prva vseslovenska delavska slavnost v Ljubljani se je vršila dtie 2H. t. 111., kakor posnemamo po «Slovencu*, v najuzornejsem redu in točno po določenem programu. Veličastna je bila v soboto večer hakljada in serenada po mestu. Pred hišo kumiee, g. Pollakove, in pred škofijo, kjer so pevci zapeli in je godba zasvirala nekaj komadov, je bilo natlačeno naroda. Slavnosti so je udeležilo nad 100 društev iz vseJi slov. pokrajin in iz bratske Hrvatske. Ukljuh neugodnemu vremenu je v slavnostnem sprevodu korakalo nad ftOOO ljudi. Samo društvenih zastav je vihralo dvajset. Cerkvena opravila so se vršila v nunski cerkvi. Knez in škof je v dolgem govoru razvijal pomen društveno zastave. Na slavnostnem zborovanju se je izrazila udanost cesarju in papežu. Govorili so mej drugimi dr. Krek, dr. Gregorčič, svetnik Veneajz, predsednik pripravijavnega odbora, g. Pollak, kanonik Kalan, dr. Gregorič, v imenu Hrvatov gosp. Zagorac iz Siska in zastopnik češkoga krščansko-soeijalnega društvu v Pragi, g. Hovanek. Ves čas ni bilo nobene nepriličnosti. Iz NkrilJ na Goriškem nam pišejo: V kratkem nas zapusti naš veleč. gosp. kapelan F r a n Klanj šček ter odide na svoje novo mesto v Šti-jak. Gospodu kapelanu hočemo (»hraniti hvaležen spomin, kajti njegovo delovanje pri nas je bilo res plodonosno ne le v verskem, ampak tudi v narodnem in gospodarskem pogledu. Povsod i je poučeval : otroke v šoli in priprostega delavca na polju. Oživel je kmetijsko društvo. Gospod kapelan je bil res krščanski socijalist, kakoršnji bi morali hiti. Hvala mu lepa na vsem! Štijačanom pa priporočamo, naj se krepko oklenejo vrlega gospoda in naj slede njegovim poukom! Z linšili sodišč. Pred deželnim sodiščem tržaškim se je včeraj zopet razgrnila odurna slika nravstvenih razmer tržaških. Ta razprava je bila le nekako nadaljevanje one, na kateri so bili pred par meseci dedec Moretti in dve baburi obsojeni v občutne kazni radi zločinov proti nravnosti. Včeraj je bil uradnik I. 1. obtožen radi sličnih stvari po § 128. kaz. z. in radi poskušene zavedho h krivemu pričanju. No, rešen je hil obtožbe, ker so skoro vse priče govorile njemu v prilog. Govori se po mestu, da ta gnusna afera še ni zaključena, kajti zapletenih da je še nekaj gospodičev iz prav odličnih družin tržaških. Kuga v Egiptu. Kakor posnemamo poročilu z Dunaja od 29. t. m. sti v Aleksandriji zopet umrli dve osebi vsled kuge. Jutri prispe iz Aleksandrije v Trst Llovdov parnik »Semiramis« s 5100 potniki. Pomorski urad še ni dobil od trgovinskega ministerstva naredbe glede postopanja z ladijami, ki prihajajo iz Egipta. Pričakovati pa je, da se parnik »Semiramis« ustavi H dni v lazaretu, da dovrši, vštevši štiridnevno vožnjo, 12 dni opazovanja, kakor želita mestni svet in zdravniška zbornica. Požar je nastal dne 29. t. m. v nekem stanovanju hiše št. 17 v uliei del Boseo ter provzročil okolo 300 gld. škode. Načelnik mestnih gasilcev, g. Ivan Weiglein, se je podal nemudoma na čelu svojih ljudi na lice mesta ter se mu je posrečilo, da je omejil požar, ki bi sicer imel lahko hude posledice. Tatvine. Tvrdki Grego in dr. v ulici della Sanitil je odpeljal dne 2t). t. m. popoludne nepoznan tat voziček na dve kolesi, ki je stal pred skladiščem tvrdke. Dekli Katarini Veaetič v uliei Stadion št. l»i, je izmaknil dne 2H. t. in. zvečer na Aeijuedottu nekdo novčarko y. zneskom H gl. .">0 nč. Marija P. iz Celovca je stanovala zadnji čas. ker je bila brez služl»e, pri Avgustu Brataševieu, kateri ji je ponudil — iz ljubezni do bližnjega -zavetja. Od todi je morala v bolnišnico. Kmalu po njenem odhodu je zapazil Avgust, da je z lepo Katico izginila tudi srebrna ura, v redna 17 gld. Ker je sumil, da jo je odnesla Katica, je stvar naznanil redarstvu. Deklica v plamenu. Dne 29. t. m. ob r>. uri popoludne je velela mati svoji 10-letni hčerki Josipini G. v uliei Media št. 2, da zaneti ogenj, kar je deklica tudi storila. O tem pa je švignil plamen z ognjišča ter užgal dekličino obleko. Začela je vpiti in na nje klice so prihiteli roditelji, ki so udušili ogenj. Josi p i na pa se je hudo opekla na roki, na vratu in v licih. Poklicali so zdravnika z rešilne postaje, ki ji je podelil potrebno pomoč. Kap Jc zadela dne 29. t. m. 6H-letnega delavca Antona Mlača v njegovem stanovanju v ulici Sette Fontane št. 37. Neprijetna zabava. Hesam Rhasem, 40-1. kurjač na Llovdovem parniku »Galatea«, so je dne 29. t. m. zvečer mirno sprehajal po ulici S. Gia-como, kur mu je priletel se vso močjo kos opeke v rudeči fes. Obrnil se je in videl, kako sta odnašala pete dva fantalina. Pobral je opeko ter jo pokazal bližnjima redarjema, sam pa je moral na zdravniško postajo. O napadalcema ni ne duha ne sluha. Naša straža. — Prošnja. Dne 7. t. m. so je ustanovilo »Slovensko izobraževalno in zabavno društvo Naprej* v Gradcu, ki ima namen, postati zavetišče slovenskim delavskim stanovom, da 110 propadejo germanizaciji. Ovire, s katerimi se mora boriti mlado društvo, so jako velike in premagati jih moremo le, če nas podpirajo rojaki v domovini. Zato se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, da nas blagovolijo podpirati s slovenskimi knjigami, recimo družbe sv. Mohorja i. dr., ki jih več ne rabijo. Vsaka pošilja te v se sprejme najhvaležnejše. Naslov: Naprej, Biirgergasse 1H./I. Gradec. Za odbor : Alojzij Erbežnik, predsednik stud. pilil.; Evg. Jare, tajnik. Različne vesti. Delavsko gibanje. D Brna poročajo dne 29. t. m. : Danes dopoludne je v delavskem domu zborovalo 8—10.000 štrajkujočih tkalcev. Govorniki so priporočali delavcem, da vstrajajo v štrajku, dokler jim ne dovole deseturni dnevnik. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Ataaujlro Levi Minzi v Trstn. Piazza Itosario Žtev. 'i. (Kolsko poslopje). Bogat izbor v tapctarljali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavilo se na brod ali železnico, brez da l»i se za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij ocl Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. U^F" Moje pohištvo donese srečo! ^PPPPPPPPPPPPPPfC^PP(C