J*:; I RAVNATELJ 'T.T it. 97 Po&tnlna poračunjena (C. C. con ta posta) V Trato, v nade IJ o, 24. aprila 1927. posamezna Številka 30 cent Letnik LI9 tkt izha> vsak dan ijut $ mesece L 22—, pol 1 i 6.50 vi. — Posamef Ir Širok osti 1 kolone (S 'lice, xahr»le, poslana^ 63 .Naročnina: za 1 mesec L 8—, L 75. ▼ inozemstvo mesečna f-i Oglasnina za 1 mm prostora obrtna oglase L 1.—, za oamrt-i^o jI ase denarnih zavodov L 1— suxi L X- NOST Uredniitro in npravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvo, oglasi, reklamacij« in denar pa npravniitvn. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma s« ne sprejemajo. — Last. založba in tisk TIskarne -Edinost. Poduredniitvo ? Gorici: ulica Giosu* Carducci št 7, L n. — Talei IL 321 Glavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric. Trst —. prosta luka Prav nenadna je prišla pred Itedni novica, da je osrednja vlada ustanovila 14 prostih luk, m<*l katerimi so tudi Trst, Benetk© in Reka. Trst je že kil prosta luka in sicer ustanovljena od Marije Terezije 1. 1719., uMnje-D^ pa istočasno kot na Rei^i, 1 1891. Takratna prosta luka. se >je raztezala nad celo predvojno tržaško dc-želo. Mnogim je se v živem spominu, kako lepo in -ceno življenje je bilo tedaj v Trsta, zato pa tudi ni čudo, da se tržaški trgovci in meščani sploh pred leti tako vneto potegovali, da vlada proglasi Trst topet za prosto luko. Zadnjega dekreta niso sprejeli nič kaj veselo in ne s takim navdušenjem in odobravanjem, kakor bi ga 1. 1919., ko so skušali na vse kriplje doseči prosto luko, ki naj bi se raztezala celo do Tržiča, in sa v ta namen delali veliko propagando; nekateri za, drugi proti. Najprej, takoj po končani vojni, se je zahtevalo, naj se razširi «punto fraoco» ma celo mesto, ki bi na ta način samo ob sebi postalo prosta luka. Te zahteve so bile največ posledica strasne povojne krize, ki je tako neusmiljeno tlačila in dužila tržaška tr-gsovino. Mislilo se je, da bi se samo s prcgiaisitvijo proste luke zboljšal ne le morski promet, ampak, tudi si-anje tržaške industrije, trgovine in sploh položarj tržaške ekonomije. Kakor sta pri vsakem problemu dve ali več nasprotnih si strani, tako tudi tržaški kro-<£i niso bili edini, niso vsi vi-ieli zboljšanja tedanjih razmer v proglasitvi proste luke in nekateri so bili temu zelo nasprotni. Proste luke so v prejšnjih časili res zelo pripomogle k razvoju trgovine, posebno pomorske, ker še ni bilo železnic, ti bi vezale morska mesta z njih zaledji, in ker mednarodni tranzitni promet" Se ni bil prost., kakor danes, temveč podvržen visokim carinam. Blago se je grmadiio v nekaterih večjih lukah. in iz teh se je pošiljalo, brez vsakih carinskih obveznosti pri izvozu tn uvozu, v drogaj manjša pristanišča in v druge morske pokra i ine. Največja skrb za Tržačane je pa bila, ko so Rečani izjavili, tudi na pariški mirovni konferenci, da proglase Reko za svobodno luko. Terra so se Tržača-ni silno ustrašili, kar je bilo popolnoma upravičeno. Če bi Reka, kol samostojna državica, bila prosta luka hi bi izhodišče železnic proti njenemu zaledju ne pripadalo Italiji, bi upropastila -Trst. Ker pa stvar o proglasitvi proste luke v Trstu ni Sla naprej, so zahtevali, naj se da Trstu prav taka uredba, kot bo obstojala na Reki, in na ta način bi bili obe luki približno enako urejeni. Reka bi pa kljub temu bolje uspevala. Država je sicer prav pazljivo poslušala. tržaške prošnje, ni pa mogla proglasiti proste luke, ker. davši to prednost Trstu bi se m čno zamerila drugim Italijan. kim lukam, katerim bi u-tegnila ta ureditev škoditi, in bi nato mesto za mestom zahtevalo proglasitev prostih luk. P.azen tega pa bi država izgubila velike carinske in monopolne dohodke, in odprava carin v Trstu bi pomenila očitno krivico za druge demače luke. Najbolj so se branile, kar je u-mevno, da bi Trst postal prosta luka, Benetke. Razvila se je prava bitka med pripadniki in nasprotniki proste luke. Konec polemikam in deloma tudi s kri) cm pa so naredile pogodbe, ki so priključile RekO in železnico Št. Peter-Reka Italiji. Teza o prosti luki je popolnoma zaspala in začelo se je misliti, kako se na kak drug nar čin otresti močnega zastoja tržaške trgovine in zboljšati celotna go-spodarstvo. Dekret o ustanovitvi 14 prostih luk ni nekaj posebnega zato, ker luke, ki jih proglaša za proste, ne bodo proste v p:*.-rem pomenu besede. Kajti te •prosto luke, ki pridejo v veljavo s 1. januarja prihodnjega leta, so le razširjeni «punti tran-chi», to so ograjene cone v pristaniščih, kjer leži blago in čaka nadaljnega prevoza in se za- carini le, če gre iz skladišč v notranjost drfcave. « Nekaten «punti franchi» ne odgovarjajo niti potrebam prometa, kao sele da bi se razvile v njih industrije z mnogimi velikimi skladišči in tovarnami. Naredile se bodo n. pr. t alte obsežne cone kakor v Hamburgu, v katere se bodo uvažale sirovine ter pre-delavale in prodajale tam. bre« vsakršnih, carin. Glavni smoter je, kakor ukrep sam pove, predvsem podpirati domače luke in sicer one, ki so navezane na srednjo Evropo (Genova, Benetke, Trst in Reka) v borbi proti usodni in čudovito uspešni konkurenci severnih, luk, O tem sem že obširna govoril, o-menirn pa še enkrat, da za Trst, Benetke in Reko pride v po-štev Hamburg in v majhni meri tudi jadranske jugoslovanske luke. Genova pa se ima boriti največ proti Bremenu, Rot-terdamu, Amsterdamu in Ant-werpenu. Nato stremi novi u-krep še za povzdigo izvoznih industrij in mednarodne važnosti nekaterih luk. Ali se bodo res ustvarile v teh lukah velike industrije, za-ložišča industrijskih izdelkov in drugega blaga in ali postanejo nekatere izmed teh luk velika tranzitna, uvozna in izvozna središča, kakor predvideva načrt o prostih, lukah, je pa drugo vprašađije. Produkcija se zviša in konsum mogoče tudi, življenje se pa ne poceni, ker se drŽava ne odpove stotinam milijonov, ki iih letno dobiva od teh mest; morala jih bodo tudi v bodoče plačevati. Ko bi se ustanovila v Trstu prava presta luka, v kateri bi ne obstojale carine in monopol, bi se življenje občutno pocenilo. S tem v zvezi bi se zmanjšali tržiščni stroški, kar bi zelo pri-pomagalo konkurirati tujim pristaniščem in lažje ustvariti industrije za izvažanje v inozemstvo, ker bi se delavske mezde sčasoma radi cenega življenja znižale. Kljub temu industrija ne bi dosti pridobila, ali pa bi zelo pozno, ker izku&nja uči, da padanju cen blaga ne sledi takoj padanje niead, ampflik sledi le precej od daleč m navadno ne proporcijonalno. V drugi vrsti pa tudi če bi delavske mezde padle, ne bi padli takoj in tem primerno tržiš čni troški, ker ti zavise bolj od drugih činiteljev, ki so malo ali nič v zvezi z delavsko močjo. Temeljno načelo morske politike in trgovinskega delovanja v obče, da trgovina krene v prvi vrsti proti onim lukam, ki predstavljajo večje carinske, lučne in železniške olajšave in enostavnosti, se najlažje in v celoti doseže s proglasitvijo proste luke. Ni pa rečeno, da se to ne da doseči na drug način. Res je, da se v prostih lukah promet lažje razvija in hitrejše o-pravlja, ker odpadejo pogosta in dolga carinska postopanja in so tudi tržiš čni režijski troški manjši; toda vse te prednosti se dajo doseči tudi z drugimi u-krepi, kar nam najlepše dokazuje vedno manjše število prostih luk. Lažje se bo na' vsak način boriti proti severnim nemškim in drugim lukam, toda borba bo za jadranske luke silno težka in uspehi se mogoče ne pokažejo taki, kakor bi bilo želeti. Nekatere luke bodo gotovo mnogo pridobile in postanejo mcgoče celo industrijske, to so take, l:i žive skoraj izključno od industrije, uva-žujc,č sirovine industrijam v prosti luki ali v prosti coni (punto franco) in izvažajoč na to izdelke v svet. Tako je v Hamburgu, kjer obstoja tudi posebna industrijska luka (In-dustriehafen). Tam pa, kjer ni doma sirovin, je težko kaj takega doseči. Najbolj težko bo še vedno za Trst in Reko, ker nimata nacionalnega zaledja in ne moreta radi tega dati sko- zato predpogoji, in ne zadostuje samo formalna proglaeitev proste luke. Razvoj industrijskih podjetij se lahko podpira tudi brez ustvaritve prostifc luk in to še bolj uspešno, dovoli se uvoe sirovin brez carine in odnosno se za nekad let o-prostijo nekatere industrije plačevanja davkov in drugih pristojbin. Potem si industrijska podjetja že sama ob sebi pomagajo. V prostih takafe se industrije ne morejo uspešno razviti že radi tega, ker njih izdelke ne smejo pošiljati v notranjost države, ker bi to Škodilo drugim notranjim industrijam. Toliko izdelki, oziroma blago, ki bi šlcT iz proste luke t notranjost države, kolikor iz notranjosti ▼ luko, bi se smatrali kot inozemski. Edina odprtai pot industrijam prostih, luk je morska, in država, ki ni na višku industrijskega razvoja, je obsojena v razpečavanj-u fabrikatov v tu-phl Ideželah na neuspeh. Dandanes ne trdi nihče več, da so proste luke za industrijski razvoj koristne, pač pa proj škodljive, in država bi dobro premislila, predno bi kar tako proglasila proste luke, in v kratkem bo tudi določila, nad. ko-lflkirrc delom posameznih, mest se bo raztezal režim prostih luk. Zato pa je rečeno, da se nekatere luke proglase le deloma, druge pa popoLnomaj kot proste, in to ne v pravem pomenu besede, kakor sem že v začetku omenil. Carine »a kofisum ostanejo* davki in monopol isto, ščitili se bodo le producenti in pospeševal razvoj takih industrij, ki jih v državi še ni in bi ob sedanjih carinskih določbah ne mogle uspevati in ki ne bodo škodile drugim domačim notranjim industrijam in bodo producirale edino za izvoz. Glavni cilji dekreta o prostih ukah so torei: ustanovitev novih industrij, konkurenca proti tujim lukam in industrijam, tendenca narediti -iz neka.teriii italijanskih pristanišč velike mednarodne luke, zaloge in velikanske centre ne samo sirovin, anfpak tudi industrijskih, izdelkov in nekaterih vrst blaga svetovnega trga. Zo pssptfe izvoze Važsl ukrepi RIM, 23. (Izv.) Tiskovni urad predsednika vlade sporoča: «Da-nes je imel on. Mussolini dolgo konferenco z on. Volpijem, on. Belluzzom in predsednikom državnega zavoda za izvoz dr. Albertom Pireilijem. Na sestanku so udeleženci razpravljali o raznih ukrepih, ki jih je pripravil državni zavod za izvoz v sporazumu s posameznimi ministrstvi. Predlagani ukrepi stremijo po olajšanju in pospeševanju izvoza potom kreditov in potom garancije za kredite. Ti ukrepi, s katerimi se je večkrat osebno bavil predsednik vlade, predstavljajo samo prvi korak k rešitvi tega vprašanja. Radi sedanje finančne politike vlade in radi nove plati podpiranja izvoza zahteva to vprašanje veliko previdnost. Predsednik vlade je odobril predložene ukrepe, ki bodo izvedeni po sledečem redn: 1) V sporazumu z zavodom «Banca dTtalia» bo določen naj-pripravnejši način, po katerem bo lahko državni valutni zavod ekskomptiral devize, kajti «Ban-ca d'Italia» ekskomptira samo menice, ki so bile izdane v ita-lijan. valuti. 2) Na podlagi inicijative državnega« zavoda za izvoz bo ustanovljena . zavarovalna družba zat trgovske kredite izvozničarjev. V tem slučaju se gre za privatno inicijativo, ki bo poskušala zaenkrat v skromni obliki jamčiti izvozni-č ar jem njihove terjatve v inozemstvu. Načelnik vlade pomftastU razne politične prestopnike FIRENZE, 23. (Izv.) V teh dneh je predsednik vlade pomi-lostil razne politične prestopnike, kr jih je kaznovala policija. Znani prevratfnež Ruggero Su-sini iz Flrenze, ki je znan kot ne utrudljiv propagandist in nasprotnik inicijativ državne vlade, je bil nedavno obsojen na konfinacijo in bi moral v teh dneh oditi na določeno mu mesto. Predsednik vlade je z ozi-rom na družinski položaj in starost Susinija spremenil pripojeno mu konfinacijo v svarilo. NEAPEL.J, 23. (Izv.) V okolici Aversa se nadaljuje čiščenje prestopnikov s strani policije. V poslednjem tednu so oddelki orožnikov m miličnikov izvedli številne aretacije. Aretiranih je bilo približno 100 oseb radi nasilja in poskus enih umorov, telesnih poškodb, radi grožnje z oboroženo roko in radi tatvin. Poslanska zbornica se bo sestala 18. maja RIM, 23. (Izv.) Danes zvečer sta odpotovala v Milan predsednik poslanske zbornice on. Ca-sertano in državni podtajnik oil. Suardo, ki bosta prisostvovala zaključnim svečanostim milanskega vzorčnega velesej-mž. On. Casertano so povrne v Rim v sredo zjutraj in še i3tega ali pa iMfcsteđntegra dne se bo sestal s predsednikom vlade. Raz-govarjala se bosta o sklicanju poslanske zbornice, ki se bo btkje sestala dne 18. maja. Istotako je odpotovala danes zvečer v Milan večja skupina poročevalcev inozemskih listov, da si oglodaj tamka jšnji vzorčni vrte sej m. Skupino spremlja načelnik tiskovnega urada predsednika vlade grof Capasso-Torre. Poljedelski kongres RIM, 23. (Izv.) Izvrsevalni odbor mednarodnega poljedleske-ga kongresa je določil, da bo 10. maja zaitljučen vpis za kongres in za ekskurzije. Ekskurzije se bodo vršile v raaaie kraje Italije, i Državne; železnice so dovolile 50 od sto popusta pri-čenši z dne 18. maia do vkliuč-no 17. junijai. Slovesna otvoritev ob navzočnosti kralja in drugih visokih državnih dostojanstvenikov se lbo vršila dne 26. maja v razkošnih prostorih palače Doria Pamphili. cFoglio d'Ordini* KIM, 23. (Izv.) Danes zvečer je izšel «11 Foglio d'Ordini* fa-šistovske stranke, ki prinaša predvsem že znano besedilo karte dela in pa resolucije, ki so bile sprejete na seji velikega fa-šfetoTskega sveta. Jadranska železnica Minister Milosavljević ▼ Splita SFLIT, 23. (Izv.) Danes je dospel semkaj prometni minister general Milosavljevič. Njegov prihod je v zvezi z zgradbo ja>-dranske železnice z izhodom na Split. Prometni minister general Milosavljević bo stopil v stok z vsemi gospodarskimi krogi ter bo z njimi konferiral o tem vprašanju. Znano je, da zastopajo vsi splitski in dalmatinski gospodarski krogi) ^tališče, da edino izhod na Split zasigura rentabilnost jadranske proge. jBgcslevenska letalca bosta prispela danes v Bombay BEOGRAD, 23. (Izv.) Jugoslavenska letalca inženir Tadija Sondermayer in poročnik Leo-nida Bajdak sta na svojem poletu iz Pariza v Boml>ay po poročilu iz Carigrada danes zjutraj z brzino 200 km na uro par-sirala Arabijo in sta1 tekom dneva ob ugodnem vremenu letela preko Perzije. V Al epu sta se glasem včerajšnjih poročil ustavila le kratek čas m sedaj nadaljujeta polet proti Bcmbayu kamsr dupeta jutri, v nedeljo dopdđne. V pondcljek se .po isti po S vrnest je vzbudila zlasti v onih krasili, ki ne odobravajo Wran-glovo delovanje, veliko razburjenje. Wranglova cžja okolica je zelo rezervirana in odklanja vsake podrobnejše informacije. Drobne vesti Danes se vrše v Avstriji dr žavnozborske volitve. Obenem se bodo vršile tudi deželnozbor-ske volitve in na Dunaju občinske. Rusija bo poslala svoje zastopnike na mednarodno gospodarsko konferenco. Delegaciji bo načelo val Litvinov, ki bo obenem na slovesen način vzpostavil diplomatične odnošaje med sovjetsko unijo in Švico. Romunski zunanji minister je nekemu francoskemu novinarju izjavil, da je vznemirjenje radi i tali j ansko-madžarske pogodbe neutemeljeno. Romunska bo ostala zvesta Mali an-tanti. Mitileneu bo koncem maja odšel v Pariz, kjer se bo sestal z Briandom. ■uda nesreča se je pripetila v vojaškem arsenalu v Madridu. Eksplodirala je bomba, ki je nekemu mladeniču odtrgala glavo, dočim je bilo ranjenih trideset oseb, izmed katerih so tri že podlegle zadobljenim ranam. Veliki snežni viharji divjajo po Črni gori. Na mnogih krajih je promet docela ukinjen. Poplave t Severni Ameriki zadobivajo vedno večji obseg. Dvesto delavcev, ki so bili zaposleni pri utrjevanju nekega nasipa ob Miasissipiju, je izgubilo življenje, ker je voda nasip podrla. Revolverski atentat so izvršili, baje socijalisti, na bivšega ministra Kollmanna v Heim-burgu na Avstrijskem, ko se je vračal z nekega volilnega shoda, krščansko-socijalne stranke. Ncvi italijanski poslanik v Lendcan Chiaramonte Bordo-navro, je prispel v svoje novo službeno mesto. Vojsški hi^rcplan je izginil na progi Passignano-Sirjicusa. Pilot, ki ga je prosenetilo neurje, je bil najbrž piime.ran pristati, pa mu je razburkano morje razbilo letalo. Vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. Tit'i!lšif! mM V četrtek se je po vsej Italiji vršila slovesna proslava obletnice ustanovitve Rima in praznika dela. Po vseh mestih so razni sindikati uprizorili manifestacije. Istega dne zvečer se je v Rtmu sestal k svečanostni seji veliki fašistovski svet, ki je v glavnem razpravljal o takozvani listini dela (Ca,rta del La^ vero). Ta listina vsebuje trideset členov, ki govore o sindika-lizmu, o proizvodnji, o dolžnostih in pravicah delodajalcev in delavcev, o delavskih zavarovanjih itd. Po daljši razpravi je veliki fašistovski svet odobril končno^eljavno besedilo listine, ki je bila naslednjega dne objavljena Nekatere važnejše določbe bodo najbrž izpremenje-ne v zakone, tako da bo ustava dela zr> dobila potem splošno veljavo. Že sedaj pa je gotovo, da bodo morale biti v prihodnjem letu vse skupne delovne pogodbe tako sestavljene, da bodo v skladu z načeli, ki so proglašenja v listini dela. Na isti seji je generalni tajnik fašistovske stranke poročal o fašistovskih organizacijah; dejal je da štejejo te organizacije sedaj skupno 2,168.823 članov. V petek zvečer se je pred posebnim tribunalom za obrambo države zaključil proces proti Zaniboniju, Capellu in drugim sokrivcem. Pc^no v noč je bila razglašena naslednja razsodba: Tit Zaniboni, Alojzij Capello in Angel Ursella obsojeni na 30 let ječe, tri leta posebnega nadzorstva po prestani kazni in na trajno izključitev od vseh javnih služb; Uliks Ducci obsojen na 12 let in en mesec; Ferruccio Nicoloso in Alojzij Calligaro na 10 let, 10 mesecev in 20 dni; IIu-gon Riva obsojen na 7 let ječe. Kakor prvi trije obtoženci, tako so tudi ostali obsojeni na tri leta posebnega policijskega nadzorstva po prestani kazni ter na trajno izključitev od vseh javnih služb. Angel Calligaro jo bil obsojen radi žaljenja orožnikov na štiri mesece ječe, ki jih je že odsedel v preiskovalnem zaporu. Obtoženec Ezio Celotti je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov. V Jugoslaviji so se v zadnjem tednu izvršile važne spremembe. Na velikonočno soboto zvečer je Uzunović podal ostavko celokupnega kabineta. Uzunović je svojo ostavko pismeno motiviral; dejal je, da je za izvedbo nadaljnjih državnih poslov potrebno, da dobi vlada bolj čvrsto in široko večino. Kralj Aleksander je ostavko takoj sprejel. Tekom 24 ur je bila j KL kriza fce rešena. Sestavo novega kabineta je izyngil ugleden voditelj radikalov Velja Vukiče-vič, ki je kmalu predložil kralju teziMum novih ministrov: 6 radikalov, 5 Članov Demokratske zajednice in 2 generala. Velja Vukičević j« prevzel, poleg ministrskega predsedstva, tudi notranje ministrstvo, dočim je dobil portfelj zunanjega; ministrstva dr. Voja Marinković. Ker nekaj ministrstev Se ni konCnoveljavno zasedenih, ima Velja Vuki-čevtć gotovo namen pritegniti k vladni koaliciji Se kakšno drugo parlamentarno skupino. — Takoj po sestavi nove vlade je kralj podpisal ukaz o zaključitvi zasedanja narodne skupščine, ki je imela zadnjo sejo v torek dopoldne. Prihodnje zasedanje se bo začelo 1. avgusta. Radi atentata, ki je bil izvršen v Ženevi tekom locamske konference na sovjetskega delegata Vorovskegu, je prišlo med Rusijo in Švico do ostrega1 spora. Sovjetska vlada je odklanjala vsake stike s Švico in se tudi ni hotela udeležiti nobene konference, ki se je vršila na Švicarskih tleh- Zato je dosledno odklanjala vabila Družbe narodov. Sedaj je prišlo v Berlinu med ruskim poslanikom Krestinskim in švicarskim poslanikom Riifeiibachom do sporazuma. Švicarska vlada se je obvezala zadostiti vsem zahtevam Rusije ter nakazati hčerki Vorovskega materijalno pod- poro. Spor med obema državama je bil s tem končno poravnan. Na daljnjem vzhodu so v zadnjem času nastale nove zmešnjave. Generalissimujs čang-Kaj-Šek, vrhovni poveljnik nar cžjotnalističnih čet, *e i se posebno mladina naj se udeleži polnoštevilno tega občnega zbora. _ Odbor. FOPPAVK. V veet o smrti Antona Abrama v včerajšnji številki se je vrinila neljuba tiskovna napaka. Prva vrsta 3. odstavka naj se čita pravilno: Pokojnikova fnks in delavna nrav (ne tra»). povedal, da je prebil ves večer v družbi a Krassovichem. Pila sta col dan v več gostilnah. Ko sta šla iz kolodvorske restavracije sta hotela najeti kočijo. Schiullaz je hotel plačati in potegnil iz žepa listnico. V tistem trenutku mu je Krasso-vich iztrgal listnico in zbefcal. Schiullaz je tekel za njim, ga vjel in zahteval od njega listnico. Ta mu jo je vrnil toda prazno. Tedaj je začel boj. Schiullaz, ki je bil šibkejši, je potegnil žepni nožič in ranil opetovano Krassovicha, ki pa ni hotel odnehati dokler nista posegla vmes stražnika. Krassovich priznava dejanje. Pri njem so našli 50 lir, ki jih je odnesel Schiullazu. Pravi pa, da je bil pijan. Vrhu tega še trdi, da je rop insceniraj za šalo in da ni mislil, da bo taiel ta take posledice. Ko je zagledal v rokah tovariša nož, se je seveda moral braniti. Schiullaz izpove v smislu obtožnice in tako tudi imenovana stražnika. Branil je Krassovicha odvetnik Kazich Sodišče ni sprejelo izgovorov Krassovicha in ga obsodilo na 1 leto in 3 mesece ječe in eno leto stva. tržaštefa žfcgenja Včeraj zjutraj ob zori je neki železničar našel na železniški progi kakih 400 metrov od postaje na VrdaM grorao razmesarjeno truplo; glava je ležala par metrov v stran od života, poleg druge tračnice; skoro v enaki razdalji pa je Mala leva noga, odrezana pod kafeaam. Železničar je pohitel na postajo ter obvestil o žalostnem odkritju tamošnjega u-radnika, ki je poklical na lice mesta orožnike. Ti so ugotovili, da gre za samomor. To je pozneje potrdila tudi sodna Emisija. Na podlagi neke listine, ki so jo našli pri njem, se je do«»aJo, da je samo rilec 19-letni Aftert Majcen; ni pa bilo mogoče nataaino ugotoviti njegove istovetnosti. Tudi se ni dalo dognati, kaj je nesrečnega mladeniča privedlo do obupnega koraka. Okoli 12. ure, ko je sodna komisija dovršila svoj izvid, je bilo saafcOfEBortlČevo truplo prepeljano v mrtvašnico mestno bolnišnice. Smrtna nosacča v škodenJekih Včeraj »futraj se je dogodila v škedenjskih plavžih grozna nesreča, ki je ssahtevala človeško žrtev. Okoli 5. ure je delal pri pečeh za proizvajanje koksa med drugimi delavci tudi 27-letni težak Sergij Palumbo, stanujoč v ulici Scalina-ta št. 7; bil je zaposlen pri stroju, ki zalaga peči s premogom. Med delom se je Paluinbo hotel oddaljiti po nekem opravku od stroja, toda pri tem se je iz neznanih vzrokov približal posebni pripravi, ki poriva premog v peč. Nesreča je hotela, da ga je priprava, ki ima obliko velikansk. svedru podobnega vijaka, zgrabila za obleko in ga potegnila v svoj tir. Zapazivši nevarnost, ki je pretila njihovemu tovarišu, so navzočni delavci naglo ustavili stroj. Toda bilo je že prepozno; ogromni vijak je nesrečnega mladeniča že grozno zmečkal in mu polomil ude; ko so ga kmalu nato rešili iz strašnega položaja, je bil siromak že mrtev. Smrt je nastopila — kakor je do-gnaT zdravnik rešilne postaje, ki je bil teleionično poklican na lice mesta — skoro hipno. O grozni nesreči, ki je vzbudila med delavstvom v plavžih zelo mučen utis, je bila obveščena oblast. Uvedena je bila stroga preiskava, katere izid pa ni še znan. Pozno popoldne je bilo truplo nesrečnega delavca prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Tržaško sodišče TRŽAŠKO SODIŠČE. ROP. Marcel Krassovich je stal 22. t. m. pred tukajšnjim kazenskim senatom obtožen zelo teškega zločina. V pripovedovanju prič se je dogodek, ki je privedel Krassovicha pred sodišče odigral približno tako: Dne 15. marca 1.1. sta imela službo v okolici trga Liberta vicehriga-dir finančne straže Josip Lossuoso in finančni stražnik Anton Berto-lich. Krog polnoči omenjenegu dne sta zagledala na trgu dva moška, ki sta se naravnost bojevala. Bila sta vsa krvava, vendar pa nista hotela odnehati, tako da sta morala oba vročekrvneža slediti stražnikoma na komisarijat glavnega kolodvora, kjer ju je zaslišal agent Latino. Tam je eden povedal, da se imenuje Marcel Krassovich, drugi pa Anton Schiullaz. Poslednji je TELESNA VZGOJA SPORT C. S. Stella - Presveta 3-2 Tekma je res zadovoljila prisotno občinstvo. Živahna, tehnično lepa, polna razburljivih momentov je držala v težkem pričakovanju prisotne. Da spregovorim nekaj o sestavi čet. Prosveta si je za to priliko izposodila nekaj igralcev drugih bratskih društev, da tako izpolni šibkejše lastne igralce. To je mogoče škodovalo napadu, ki vsaj v začetku ni imel organične skupne igro: Marsikatera dobra prilika je bila radi te okoJnoeti zgubljena. V obrambi je Kaligaris dobro zastopa! vratarja Deklevo, ki je radi rane, zadobljene v prejšnji tekmi, počival. Najboljši sestaven del Proevete je tvorila obrambna linija, kjer je branilec Kobal naravnost briliral. On in Kufer Sin (kap.) ste bila najboljša moža na igrišču. C. S. Stella je takoj napravila dober vtis. Hitra, lahka igra, ki je našla v napadalnem triju res dobre zastopnike. Golobič je bil najnevarnejši igralec tega dela. Obramba granitna. Steblaj je tu močno kraljeval. Vratar siguren v plasiranju. Obe četi ste se kavalirsko obnašali. Mali incident med dvema igralcema nasprotnih si čet je sodnik takoj udušil. Igralca sta morala zapustiti igrišče. Veekakor pa je dobro delo naši publiki, da je Prosveta pokazala visoko ume van je discipline in reda. C. S. Stella je na igrišču malo preglasna. Sodnik je popolnoma zadovoljil. Stella močno napada, da bi že v kali stisnila četo Prosvete k tlom in jo že v prvem začetku demoralizirala. Ali dobili so Stella-ši v obrambi Prosvete trdo kost. Goala ni hotelo biti. Prosveta se ojunačL Preide iz obrambe v napadalno fazo in nevarno ogro-ža vrata Stelle. Mogočen izpad Steto-laja da napadu lastne čete možnost, da lahko zopet napada. O-bramba Prosvete močno deluje. Roka! Kazenski udar! Goal! Na jako zvit način zabije igralec Stel le žogo v vrata. Prosveta se prebudi in žilavo vstraja v napadalnem in obrambnem delu. Zaman. Kljub krasno izpeljanim napadom noče in noče priti goal. Pač pa zabije Stella v krasni fugi krila neubranljiv goal v mrežo Prosvete. Drugi polčas pričenja v revanš-nem delu Prosvete. Obramba Stelle dela na vse pretege. Nič. Upanje prisotne publike pada popolnoma, kadar zabije Stella tretji in svoj zadnji goal. Ne pa tako igralcem Prosvete. Kot levi se vržejo v boj. Obramba ne dopusti več napadu Stelle, da zaznamuje strela v vrata. Kaligaris pa ubrani vsak nevarnejši strel. Tu se vzbudi navdušenje publi ke mahoma. Prosveta pričenja v krasnimi, tehnično popolnimi napadi na vrata Stelle. In zaželjeni goal pride. Cek, levo krilo Prosvete, zabije iz lepo kombiniranega napada neubranljiv goal. Publika burno pozdralja naše atlete. Zopet pritiska Prosveta močno na skrajni del nasprotnega igrišča. Brišček crossira, vratar Stelle skuša ubraniti ali žoga gre mimo njega, Tominc jo neubranljivo položi v mrežo Stelle. Napadanje Prosvete ne konča. Roka Stelle! Kazenski udar! Strelja Tominc. Publika glasno vzklika po izenačenju rezultata. Nič. Tominc strelja visoko. Koj zatem zažvižga sodnik konec tekme. Naši so bili povsem kos svoji na logi in kljub izgubi figurirajo kot atleti ravno tako popolni kot dru-gorodni igralci. Revanšna tekma bo značila brez-dvomno uspeh belo-modrih. R. F. IGRIŠČE V ROCOLU Obzor - Tommaseo. Danes popoldne ob 16. url se srečata četi gorinavedenih društev v prvenstveni tekmi. Ker bo ta tekma določila več al manj četo zmagovalko letošnjega prvenstva, je upati, da bo tudi tokrat vladalo ca ti dve četi isto zanimanje, kot je bilo vsakkrat. Vrhu tega pa bo tekma resna in kavalirska, kar je razvidno že iz imena Čet, kateri dobro poznamo. Pred to tekmo ob 14. uri se srečata četi Obzor II — Šparta v tekmi za spominske plošče S. U. Tudi ta tekma obeta biti zelo zanimiva, zato mora brez izjeme vsak športnik dobro vedeti, kam naj krene danes popoldne. 1L D. Sv. Ivan (komb I. in II.): d. O. Zastava 2-1 (0:1) V četrtek, dne 21. t. m. sta odigrali goriomenjeni četi prijateljsko nog. tekmo na igrišču v Bazovici. Športni odsek «Zastova» iz Lonjerja je odigral tokrat svojo prvo tekmo. Nastop Lonjercev nas je prijetno iznenadi!, ker že iz razmerja goala se vidi, da so se dobro držali. Zadnji goal je padel iz enajstmetrovke. Opazilo pa se je, da manjka mladi četi «Zastava» trenaža. V prvem polčasu so vzdrževali tempo, katerega so jim diktirali Svetoivančani, dočim so v drugem polčasu podlegli. Svetoivančani so še precej dobro igrali, ako pomislimo, da nimajo lastnega igrišča, kjer bi trenirali. Mladi četi Š. D. Zastava želimo najboljših uspehov v bodočnosti. Naj vas nikar ne plaši prva po skušnja, ampak vztrajajte ter pridno se treni-arjte! Šport VELIKI ŠPORTNI DAN NA IGRIŠČU S. D. ADRIJZL DANES, 24. t. m. ob 2. uri 33 min. Adiia-Prosveta Adria-Prosveta nogomet hazena. Brez predhodne reklame, brez pompa se je pripravil za naše občinstvo nepričakovano ta veliki športni dan, ki bo spremenil brez-dvomno marsikateri družinski nedeljski program. Ne vemo, ali je sploh potrebno govoriti o važnosti obeh prijateljskih tekem, ki imata poleg drugega tudi namen, da zbrišeta žalostni vtis, ki ga je pustila zadnja prvenstvena tekma med gornjima društvoma. V pojasnilo športnega pomena današnje nogometne tekme bodi merilo kraeni izid tekme Prosvete s. C. S. Stella, enega izmed prvakov v prvenstvo tržaških prostih. Tekme pričnejo točno ob 2. uri 30 minut. Naše občinstvo velikih srečanj gotovo ne bo manjkalo v hrepenenju, da vidi naše modre in modro-bele v plemenitem boju. Tudi tekma hazene vzbuja vse-obče zanimanje. Torej točno ob 2. uri 30 minut na igrišču pri Sv. Andreju, v ulici Calvola (tramvajska proga št. 9!) Kakor znano je ob 13. uri nogometna tekma druge divizije. S. D. Adsia. Danes naj ee predstavijo najkasneje ob 2. uri in pol na igrišču S. D. Adri^e sledeči igralci: Rupena I. in II. Steblaj, Kocjančič I. in II., Cesar, Bizjak (1), Saksida I. in II. Vr-bec, Stolfa, Košuta, Pečar Šugan in Krpan. Vsi brezpogojno 1 Proti manjkajočim bom postopal disci plinarno. — Vodja. Hazena Adrije — prva Četa — naj se brezpogojno predstavi na igrišču najkasneje ob 2. uri pop Naj ne mankata g.čni Vilma in Anica I. Gčna Marangonova je na-prošena, da pride! Tudi rezerve morajo biti na igrišču! —Vodja. Racal . Sv. Ivan. Zaželjeni dan je tu. Ura začetka tekme se bliža. Marsikdo se vprašuje, kam bi današnji dan. Športniki, vam je dana prilika, da se dobro pozabavate, da prisostvujete krasni napeti tekmi, ki ji še letos ni bilo para. Danes ob 10. uri na bazovško igrišče! D. K. N. Tommasro Danes se zberejo vsi nogometaši ob 14.30 v društvenih prostorih ali pa ob 15.30 na igriSču v Roec-lu. — V. N. P. Iz tržaške pokrajine IZ PREBSNEGA PRI DOLINI Veselica, ki jo je imel podrediti naš pevski zbor na velikonočni po-iietieljok, se bo vršila danes popoldne ob 3. uri na prostem. Sodelovala bodo bližnja bratska pevska djeoštva in godba iz Doline. Preskrbljeno bo za dobro po^trežJiO. Na veselo svidenje danes v Pre-benegul Vesti zJSorišksga Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDALIŠČE Trgovski dom Danes ob 15. uri se ponovi ve-lezabavna, satirična komedija v 5 dejanjih Molierov «Skopuk». Igra se v kostumih. Konec predstave pred 18. uro. Režira Košuta. NEDELJSKE PRIREDITVE 1. Ljudsko gledališče - Trgovski dom v Gorici. Moliere-jeva komedija v 5 dejanjih: Skopuh. P riče tek točno ob treh popoldne. 2. Rudniško gledališke - Idrija. Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Zvečer. 3. Gasilni dom - Bovec. Poslednji mož. Popoldanska predstava. 4. Društvena dvorana - Šmarje. Veseloigra «Fif belem konjičku*. Popoldan. Davek za trgovsko-obrtno zbornico Do 2. maja so razstavljeni seznami ta davek trgovsko-obrtni zbornici za leto 1927. Rok za polagranjo rekurzovj proti vpisom v te sezname po>« teče 10. maja. Invalidno udruženje Invdidno udruženje opozarjal svoje Člane, da naj do 24. mnjflf urede svoje izkaznice za leto: 1927. Člani se lahko obračajo naj tajništvo sekcije v ulici Dantfl št. 12 od 9-12 in 4-7. Davek na samce Industrijelno udruženje, Zveza trg-ovcev in g*wiška pokra** jinska delegacija^ za; prevoz opozarjajo vse prizadete, da lahkot vplačajo po najnovejših določbah ministrstva delodajalci ono svoto, ki jo morajo plačati za svoje uslužbence kot določni davek na samce, pri goriški podružnici banke d'Italia brezi vsake globe najkasneje do 26. aprila. Odprte lekarne Daness v nedeljo dne 24. aprila 1927. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Kiirner, Corso Vittorio Emanuele III št. do ene urq, popoldne pa lekarni Cristofo-letti, na Travniku št. 14. in Giu-bich, via Rabatta št. 18. Štiri in dvajseti cenik važnemširn jestvinam v prode ji na debelo Tozadevna komisija pri goriški trgovski zix>rnici pod predsedstvom g. Orzana Antona je priobčila štiri in dvajseti cenik važnejšim jestvinam v prodaji na debelo, ki je veljaven od 19. aprila dalje na goriškem trgu. Posamezne cene so se določilo kakor sledi: riž boljše vrste od L 190—195; riž navaden od D 185—190; koruzna moka rumena od L 95—96; testenine navadne (z zabojem) od L 305—310; sladkor v kristidih od L 090 do 693; semensko olje od L 685 do 690; domača slanina od L 810 do 820; amerikanska slan i ila od L 630—640; mast od L 740—750; kolonijalna kava navadna od L 2050—2100; polenovka od Li 430—440; ječmen št. 10 od U 180—185; fižol druge vrste od L 165—170; fižol prve vrste od L 185—190; krompir od L 95 do 100. V teh cenah seveda ni všte* L a už itn ina. ?RI6ET£K POMLADANSKI! IZVOZNE SEZONE. Smo že v tako kasni spomladi, na koncu meseca aprila, da radič, špinata in druga podobna zelenjava ne prevladujeta več goričkoga izvoznega trga, ker je tudi v uir-zlejših severnih krajih ic toliko solnca in toplote, da imajo že prvo domačo zelenjavo. Smo pa žo v pričetku velike izvozne pomladanske sezone goriškega izvoznega trga. Šparglji so že v pričetku izvoza, či»šnjam pa tudi že polagoma zori Čas izvažanja. Huda ura 11. in 12. aprila pomešana s toCo ni napravila na sadnem drevju ono škode, kot so je sprva bile bati. Toča je imela svoje središče nad mestom Gorico. Sedaj, Lu sad j o polagoma zori, je mogoče ugotoviti, da ni napravila toča prav nikake Škode črešnjam, le nekoliko škode je povzročila breskvam in zgodnjim vrstam h ruše k. Letošnje vreme po mnenju kmetovalcev naravnost dobro kaže za letino čreženj. V času cvetenja ni bilo ne pretopio, tako da bi pvetjo prehitro ovenelo, pa tudi ne premrzlo, tako da kažejo čre^njeva drevesa obilo mladega sadu. Ako seveda dobri brez vremenskih neprilik ves nastavljeni sad. ne bo upati na tako ugledne cene ko lansko leto radi visokega tečaja hre Zanimanje inozemskih trgovcev iz češke in Nemčije je pa precejšnje in obeta dobro. Šparglji. Sparglji so že kakih 1-4 dni na izvoznem trgu. Pričeli so z začetno visoko ceno 12—14 lir, pa so hitro popustili ter se držali še vedno o-koli velikonočnih praznikov. Slabo vreme je zakasnilo špaglje, tako da jih je bilo v času največje potrebe o velikonočnih praznikih razmeroma malo, zato jim je bi'a cena zelo visoka. Šele prav ž-adnji dnevi, tako n. pr. petek 22. t. m., so potisnili ceno na 3 lire. Ta cena se utegne vzdržati tekoin izvozne sezone. Bo pa še nekaj Časa nekoliko višja. Na trg prihaja sedaj 15—20 kvin-talov blaga. Ker so se pa šparglje-vi nasadi v goriški okolici precej pomnožili, bomo imeli v polni sezoni 50—60 kvintalov dnevno ua trgu, kar pa še vedno no predstavlja predvojne količine. Trgovci-izvozničarji so v sporazumu s trgovsko zbornico določili dolžino špargljev na 18 cm. Kmetje se seveda čutijo s tem nekoliko prizadete, ker so udarjeni pri teži Konkurenca drugih dežel z o-bilnim pridelovanjem špargljev pa nujno nalaga tako skrajšanje. Posebno Istra prideluje sijajne špar-glje, obilo Špargljev ae pridela v bližnji Furlaniji in Benečiji. Povpraševanje po špargljih je letos veliko iz Češke, Jugoslavije in Nemčije. Nemška Avstrija, ki je bila v prejšnjih letih dober odjemalec, letos le malo povprašuje po tem blagu. Nasprotno pa Zagreb postaja vedno krepkej&i povpraše-valec po nožih špargljih. Špargljevi nasadi se vedno bolj širijo v goriški okolici. Le škoua,j t EDINOSTi III. da ljudje v prvih dveh letih ne puste v miru novih nasadov, ampak hočejo že kar prvi dve leti imeti od njih kar največjo korist. S prezgodnjim rezanjem špargljev mu precej škodijo. Precej bo vplivalo na razvoj izvoza in cene špargljev visoki tečaj lire, ki bo ostrašil marsikaterega inozemskega kupca DORNBERG. Danes bomo imeli pri nas eno izmed redkih prireditev tudi naše fiirše okolice. S sodelovanjem bratskih sosednih zborov priredi naš pevski zbor «Dolenje-vipavski koncert^ pri katerem nastopajo pevski zbori s pesmimi kakor sledi: 1. črniče: Laharnavo Škrjanček; 2. Vogersko: Pet. Jereb. — Jutranja, mcš. zb. in V. Vodopivec — Ves dan pri oknu, mcš. zbor. 3. Saksid: P. H. Sattner — Na planine, meš. zb. in češka narodna — Ptički», meš. zbor. 4. Zaiošče: Vipavski dol — meš. zbor. 5. Demberg: Ant. Foer-ster — Razbita čaša, moški zbor in A. Mav. — Tinica, mešani zbor. 6. Batnje. Dr. G. Krek — Žitna bitka, meš. zbor in I. Klemenčič — Oj poglejte ptičke, meš. zbor. 7 Združeni zbori skupno: V. Vodopivec — Vojaci na potu, moški zbor; St. Premrl — Pesem o belejn dnevu, meš. zbor in O. Dev — Veterček po zraku gre, mešani zbor. Prireditev se vrši v dvorani Ljudske posojilnice in prične točno ob 4. uri pop. KOLE PRI AJDOVŠČINI «Pet clinček je zapel, danica je prišla, je fantič od mene šel, jaz sem sc jokala«. To pesemco so zapeli neko nedeljo trije mladeniči v gostilni, Skiratclj po domače imenovani. Še preden se je odpel zadnji verz, so se pevci vzeli na zapisnik. Čez par dni so bili omenjeni pevci in še dva druga pozvani pred ajdovsko sodnijo, kier so se oglobili vsak na 10 L in na plačilo sod-dnijskih stroškov v znesku 35 lir. MIREN Najdeno truplo V četrtek zvečer so potegnili iz Vipave na jezu (pri Šelu) truplo nepoznanega moža, ki je moral biti že del j časa v vodi. Mož je imel kakih štirideset do petdeset let. Oblečen je bil bolj preprosto in zdi se, da je iz delavskih slojev. Pri njem so dobili sto in devetdeset lir. V petek je prišla iz Gorice komisija, da je zadostila zahtevam zakona. V mirenski mrtvašnici je ležalo truplo do sobote, ko se je pokopalo. Poizvedbe, kdo, odkod in kaj je iiz vode potegnjeni mož, so ostale popolnoma brezuspešne. ČRNI VRH. Redki lovski blagor. G. Viko Rudolf iz Črnega vrha je ustrelil dva .prekrasna divja petelina, ki po velikosti in izredni lepoti častno dopolnjujeta zbirko slovenskih lovskih trofej. Tovariši lovci čestitajo svojemu tovarišu pa čeprav z nekoliko prikrito ne-vošljivostjo. IZ PEVME. Zelo poredko se oglašamo iz naše vasi. Ni tudi bilo posebnega za javnost, kajti tožiti o mizeriji in to povzročujoči brezposelnosti, se zdi človeku mučno. Zato se danes oglašamo, ker nudimo veselo novico, da so je pred časom obnovilo prosvetno društvo «Prtupor». Sprva je sicer zelo živahno delovala knjižnica, a delovanje se je moralo omejiti le na to panogo. Izredni požrtvovalnosti pevovodje in or-g on ista g. Školarisa se je zahvaliti, ki je posodil svoj harmonij, da je društvo začelo tudi s pevskimi vajami ter sodelovalo že po lidnev-nem času (morda 4 vaje) s pevsko točko na velikonočni prireditvi bratskega Sentmaverskega društva. Poleg tega pa je >pelo tudi v cerkvi latinsko mašo na velikonočne praznike. In vse to je zmoglo v tako kratkem Času. Ne bi tt/gc. omenjal, a hočem «podčrtati» neresnične vesti, ki jih širi neki ilov. goriški list, češ da je bilo naše aliberalno» društvo ustanovljeno z edinim smotrom, da dela raz-dov. — Svoje delovanje smo razširili tudi na dramsko panogo in PODLISTEK pripravljamo sedaj svojo prireditev, a o tem drugič. Vedež. IZ ŠTANJELA. V noči dne 18—19. 4 so neznanci pomazali z izzivalnimi napisi kamen akžipot pri postaji. Na kamnu so se čitale «SHS.» «Živio Alesan-der» in Radič. Vaščani so na splošno razburjeni in gredo na roko oblastvom, da bi s» krivci izsledili. _ _ t . Mnenje vaščanov je, da tisti, ki je napisal to po kamnu, je napisal z namenom, da bi škodoval Štanjelu- , - ^ • - Vsi vaščani brez izjeme obsojajo to dejanje. Znanost in umetnost cSEAPINOVE ZVIJAČE* V REKČAH Pravili so mi, da je oder (mislim na igralce) v Renčah — med najboljšimi podeželsk. odri. Prete-čeno nedeljo, ko so igrali Molie-rovo veseloigro «Skapinove zvijače«, sem si ga ogledal. Po pravici povedano, da sem radoveden pričakoval, da se zastor razgrne. Prvič je Moliere na podeželskem odru že sam na sebi nekaj drznega; drugič sem bil radoveden, kako bo režija pojmovala dobo, v kateri se igra godi, in tretjič, sem bil celo prepričan, da bo igTa igrana v modernih oblekah. No, čemu tudi ne? Ce igrajo celo Hamleta v fraku, zakaj bi ne zamenjali kostume rokoko za našo nošnjo. — Vsa moja slaba pričakovanja so se izjalovila. Bil sera prijetno presenečen. Igra je bila igrala v kostumih rokokd z belimi vlasuljami tedanje zelo elegantne in za naše pojme zelo bedaste mode; igra je bila časovno dobro pojmo-vana in — tudi dobro igrana. Priznam, da kritika podeželskih igralcev ne sme meriti z istim merilom kot meščane, vendar bi mogel na renških igralcih uporabiti tudi strožje merilo, in bi ga povoljno prenesli. Kadar diletanti igrajo tako, da človek od hipa do hipa pozablja, da ima diletante pred seboj in mu nudijo užitke s svojo igro, moremo z mirno vestjo reči, da je predstava tlobro, nad vse dobro uspela. To moremo trditi tudi o renski predstavi. Deianje igre sloni skoraj samo na Skapinu in na njegovih zvijačah. Skoraj polovico besed ima on. Igra dvojno igro, eno pred očmi oseb, ki ga obdajajo, drugo (Dalje na IV. strani) Anica Obersnel Alojzij Furlan poročena (541) Barkovlie-Greta, 23. aprila 1927. Ob priliki obhajanja srebrne poroke Eipliavapinl čestitajo in želijo v«e najboljše hvaležni otroci. TRST, 24. aprila 1327. Potrta neizmerne žalosti naznanjam tudi v imenu ostalih sorodnikov, žalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni ln predobri soprog JOSIP TERŽSČ v dobi 48. let, po doigi in mučni bolezni, previden s «v. zakramenti, mimo v Gospodu preminul Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika ae bo vršil v torek, 26. t m. ob 14. uri iz bife žalosti ulica Parini it 13. TRST, 24. aprila 1927. Karla Terčič roj. Stegovec, .soproga. Marija, mati, Anton, brat. Marija, Antonija, Štefanija, Emilija, seatre. Nečaki, nečakinje In ostaH sorodniki. fiiia. pop. pćjdji bm lapma Carse F. t 151 47. ZAHVALA Ob priliki smrti našega nepozabnega brata in strica ranes Kocjan izrekamo tem potom najsrčnejSo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika in onim. ki so ga spremili k večnemu počitku. Bog plačaj 1 ŽiRJE, 23. aprila 1927. (538) Žalujoči ostali. ZAHVALA Podpisana se iz dna srca zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast Mariji feamperle Posebna zahvala veljaj vsem onim darovalcem vencev in cvetja. PROSEK, 24. aprila 1927. (537) Žalujoči ostali. ASO HOČEŠ SAJ BOLJŠEGA za večerjo in kosilo, kupi testenine PEKATETE. A le eno so zanesljivo prave, ki se dobijo v zavojih po M> kg- z napisom PEKATETE._(510) HALI OGLAS! Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-455 A. MARC, urama in zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne švicarske in druge ure, zlate in srebrne predmete. Sprejema v to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene nizke. 463 BEBLITHCHCOL ■Ji v vseb jezikih. Radlotelssrcfila tečaji. Vpisuje vsaki dan. Vse vrate aparatov za oddajanje in prejemanje s zakiopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, sličen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtorizirau od naučuega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kcppem ali na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotelegraiične-ga zavoda «Alessandro Volia» Via S. Francesco 31 ali pri združenih zavodih «Bat tisti-Galilei» Via Battiati tO. 346 K A V fin De Jong's, holandsdla, ako je ni bankir pridržai in po-sedel na stol. Prestrašeni otrok se je skril v najbolj oddaljeni kot. Samuel, našel si me, kruti človek! — je za-feepetala bolnica. — Ah, zakaj nisem vzela strupa, ki si mi ga tedaj dajal! Ti bi bil manj maščevan, a jaz bi ne bila tako nesrečna! Pridušen stok je prekinil njene besede; vnovič je zakašljala in bankir je z grozo zapazil kri na robcu, ki ga je bila nesla k ustnam. — Nesrečna ženska, ne spominjaj me na dejanja, zaradi katerega sem toliko pretrpel. Prišel sem, da popravim svojo krutost in te zopet peljem pod svojo streho, ki bi je ne bila custavila, Če bi bil jaz s teboj Človeški ravnal. Sklonil se je k njej in položil roko na vlažno, pekočo čelo. Mlada ženska je uprla vanj začudeni, neza- upni pogled. _Ali si ti to, ki govoriš, Samuel? Ali ae mi samo zdi, da. čujem te dobre besede? Toda ne, na očeh ti vidim, da si se zelo ipremenil in da je tvoje srce ost opno usmiljenju. Torej ne odbij mi poslednje prošnje: vzemi otroka v svojo oskrbo, pozabi na njegovo pokolenje in reši nedolžno bitje uboštva in sramote. ^ — Oba vaju vzamem k sebi. Ti ozdraviš, Ruta, in Bog nam pošlje, če ne srečo, vsaj mir. Bolnica je odmajala z glavo. — Zame je vse končano, — je odgovorila z žalostnim nasmehom, — moji dnevi so šteti, to vem; pusti me moji usodi. Kaj bi jaz nesrečnica, umirajoča in osramočena, počela v tvoji bleščeči hiši? Zdaj, ko vem, da je bodočnost mojega otroka zajamčena, mirno umrem- — Nehaj, Ruta, samo Bog nas more soditi in jaz nisem nobenemu dolžen odgovarjati za svoja dela. Ti prideš z menoj v Pešto; če ti je umreti, boš umrla v hiši svojega moža. Zdaj pa na svidenje; jaz nečem, da bi prevedla noč v tem brlogu; napravim potrebne ukrepe, pošljem ti dostojno obleko in čez uro in pol pridem po vaju. Ko se je vračal skozi peričino sobo, je poklical gospodinjo, ji izročil bankovec ter ji rekel, da njena najemnica danes zvečer odide in ji plača s tem denarjem najemnino. Nato je šel kupovat razne potrebščine ter najel v hotelu Se druge sobe poleg svoje. Cez dve uri se je Ruta lepo oblečena naselila v udobno stanovanje. Bila je kakor v sanjah; toda to razkošje in ta udobnost, ki ju je toliko časa pogrešala, jo je navdalo z nenavadnim ugodjem. Po Čaju, ko je deklica legla spat, sta zakonca, ostala sama. Hugo se je o^rl na mizo ter se za*, mislil. Ruta ga je nemirno opazovala, nato so. jo nenadoma oblile solze in prijela je moževq roko ter jo nesla k ustnom. _ Kako si dober, Samuel, in kako nehvaležna sem bila jaz napram tebi! Ah, ko boš zvedel vse, kar se je zgodilo z menoj potem, ko sval se razstala, me boš zaničeval. In kako me sprejmejo sorodniki? Bojim se snidenja z njimi. — Umiri se, Ruta; dokler se ne popraviš in ne okrevaš, nečem nič vedeti o tvoji preteklostj, za katero nosim deloma sam krivdo. Če bi ne bfl tako krut, ne bi bila padla tako nizko, — je rekel skesano bankir. — Odpuštiva. drug drugemu, kakor upain, da nama tudi Bog odpusti. Ni treba, da se bojiš srečanja s sorodniki: tvoj oče je umrl; tvoja mati je odšla z otroki v Lvov nastopiti dedščino po Ekazarju in je ostala) tam; Aroo se je oženil in se naselil na Dunaju. O, našla bo$ mnogo izprememb v Pešti, a tudi pri meni. Moram ti povedati, da sem skupaj s sinom postal kristjan, in želel bi, da bi postala tudi ti mojq sovernico. z mimiko obraza za njegovim hrbtom. To vlogo je isrral ob svojem :Času sam Molišre. «Mnogo sočasnih sve dokov soglasno priča, da se je umel sijajno kremžiti, svijati in zvirati.» In Skapin mora znati to. Kdor hoče igrati to vlogo, mora biti malo več kot povprečna igralska moč. DruStvo, ki nima takega igralca, je bolje, da se igre ne loti. Renski igralci imajo takega igralca med seboj, ki je kot nalaSč za to vlogo. Brez pretiravanja, ne samo za Renče, ampak za katerikoli diletantski oder v mestu si težko mislim boljšega Skapina kot je bil ta. Zaman iščem p»gre5ka na njem. Naj bo po maski, po mimiki in po igri — j® bil na mestu — bi dejal kak domači kritik. Jaz ne pravim, da je bil na mestu, zakaj biti na mestu n« pomeni še mnogo: ustvaril nam je s svojo igro človeka, ki je živ in resničen dihal pred nami. Drugi igralci niso bili na tej višini, vendar med njimi in Skapinom preostre črte razlike ni bilo. Xar mi je zelo ugajalo — in to gre v hvalo režiji — je to, da niti eden ni gledal preveč iz okvirja igre, dasi fcrez pogreškov niso bili; videti pa je bilo, da je vsak storil vse, kar je bilo mogoče. Tako sta se mi zdela Argante in Geronte |wremalo starca, preveč mladeniška. Res je, so se starci tedanje dobe zelo negovali, vendar so leta kljub negi Črtala svoje gubice v obraz. Ker je bil Geronte po postavi velik, pravi hrast, bi bilo dobro, če bi bil imel Argantg malo trebuščka; tega se tudi v tisti dobi niso mogli braniti. Seveda bi se morala potem z masko izpremeniti za spoznanje tudi igra nergavih, skopih, od predsodkov bolnih in nad sinovi razljučenih očetov. Morda zahtevam s tem preveč, zakaj priznati moram, da sta oba, če jemljemo V poštev deželo, zelo dobro igrala. Tucli je mnogo lažje igrati mladega človeka, zakaj mladi ljudja so si pač v vseh dobah kolikortoliko podobni, starci pa se v svoji hlim-bi spreminjajo. Sluga Silvester je bil dober po svoji maski in s« je ujemal v igro, le njegov nastop se mi je včasih zdel plah; bil je proti koncu boljši kot spočetka; v prizoru, ko nastopi preoblečen s 3abljo, je bil premalo surov in oster, bržkone radi tega, ker igralec po značaju ni tak. Ca bi izbirali med Oktavom in Leandrom, mi je bolj ugajal Leander, dasi sta jgrala oba približno enako dobro. Leander se je namreč po postavi •in maski bolj ujemal v igro, medtem ko mi Oktave po svoji okro-glolieni vnanjosti ni mogel nuditi vtisa plemiškega mladeniča tiste dobe. Obe ženski nastopata malo in toliko, da se parkrat prikažeta na odru. Po vnanjosti in igri sta napravili dober vtis; le takrat, ko ena izmed njih pripoveduje Ar- gantu o Skapinovi zvijači, bi moral biti njen smeh pristnejši, glasnejši; dušiti bi se morala v smehu. No, tega ni zmožen vsakdo, in ne vsako minuto. — V ostalem je bilo le nekatero vpadanje besed premalo naučeno, prepočasno. Tam, kjer Oktave sili s sabljo nad Skapina in na koncu, kjer se oče In Leander ne razumeta, katero žensko mu silijo. Toda tega nihče še opazil ni. Na koncu koncev moram potrditi še enkrat, da £e mislil nisem, da bom naletel na tako dobre igralce. Ce sem napisal teh par besed, sem jih napisal zato, ker so bajć sami želeli kritike in ker želim tudi jaz, da bi jim nekatera opozorila in bodrila pomagala na poti k še večji popolnosti navzgor. — Druga društva pa naj si vzamejo Renčane za vzgled, kaj se lahko doseže z vstrajnostjo in pridnostjo. Ko bomo imeli skoraj v slednji vasi po en tak oder, takrat bomo lahko trdili, da smo res kulturni. Zanimivo je, kako je občinstvo v Renčah sprejelo Molićrja. Z razumevanjem. Po tri sto letih je ta veliki Francoz last celega sveta. Kaj je dejal nekoč slavni angleški igralec Kemble? «Moli6re ni bil Francoz, on je last vseh. Kaj je slikal samo Francoze? Ali je zabaval samo Francoze? Ne, slikal je vse ljudi, vsi se naslajajo na njegovih spisih in vsi so ponosni na njegovega duha Predalčki carstev in stoletij se izbrišejo pred njim: Ta ali ona dežela, ta ali ona doba nimajo pravice, lastiti si ga. On sodi v človeštvo, on sodi v večnost!« France Bevk. Loterijska številk« izžrebane dne 23. aprila 1927. BARI 86 42 90 12 84 FIRENZE 86 60 54 67 10 MILANO 73 89 79 40 27 NAPOLI 4 61 31 59 70 PALERMO 73 86 23 7 66 ROMA 23 24 26 41 42 TORINO 18 57 15 83 35 VENEZIA 83 15 89 42 11 BORZNA POROČILA Trst, 23. aprila 1027. Amsterdam 782-74«, Belgija 257.50-2fc£.59, Francija 78.75-74.25, London 91.15-91.55 New-York 18.65-18.75, Španija 325-835, Švica 360-364, Atene 25-25.50, B«rlki 440-450,' BukareSt 12-12.50, Praga 55.60-56, Ogrska 320-830, Dunaj 260-270, Zagreb 32.90-33.40. Uradna cena »lata (22. L) 276.20. Voj noodškodnitke obveznice 62.25. Za «šolsko društvo« daruje is Kanala L 25 družina Ivančič iz Deskel L 5 v spomin pok. Mihaela Ivančrča. Za darova najprisrčnejša zahvala. Denar hrani uprava. »Dijaški kufcinji» v Gorici daruje cerkljanski rodoljub 50 L. Darovalcu hvala! V počastitev spomina blagopokojnoga strica in brata g. Frana Kocjana darujejo: družina Kocjan Lit 25.— za «Solsko društvo«. Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvalal LISTNICA UREDNIŠTVA AjdovSčina - Št ur je. Delavke. Vašega dopisa o živinskih vagonih, neprilikah izleta, straži z ži-lavkami ter nevolji razočaranja žalibog ne moremo priobčiti iz razumljivih vzrokov. Pa brez zamere, pa še nam pišite, vsako obvestilo nam prav pride. Dobrovo. D. K. Tudi Vašega dopisa o siljenju na izlet ter raznem drugem postopanju ne moremo priobčiti. Glede skrajno nerednih razmer na pošti smo že pisali in so bile tudi napravljene uradne preiskave. Ni pomagalo. Pa ne bomo odnehali, dokler ne bo reda. Pa še se oglasite*. iiraofi pristnih, importiranih, velikih, rumenih angleških kokoši mmmm prodaja po L 3 50 komad F. 1N0CENTE - FOStOina 224 Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu In stane vsaka L 230 —. (630) PoSUjajo se tudi po poitnem povzetju. Malt H i I MM |e presaHla svojo dobro založeno skladifiCe poljecteisklh strojev na Piazza G o Id o ni tO Plugi znamka «divji pra»ec» in druge vrste vsake Številke. plnžna telesa za lesene gre dlje. Brane, lahke in težke, na dve alf tri vrste. Siamoraznic« in noži. Mlin sa gnojila (mletje nitrata) i. t. d.___ (313) ETERNIT za strehe Zaiosa - TRST □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & FIGLIO V TRSTU U ima lastno delavnico nad 40 leL Največje jamstvo, poštene cene. Velika isbera ur, zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. 406 Pazite na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO VTTT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). NAftlCI MEDICIHMČ DI •S* POMAGA PREBAVI PRISTEN AU vKAVI UGAIA ŽEJO JEHIGUEmtEHHI AROM ATIĆEN v VOD! IN 50SAVICI > A.AHTONOFULO&C IRif/lE via Goraoeo'25 Baratajte „Edinost" srr TRGOVSKO OBRTIIA ZADRUGA V TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom tfia Milano 20, pritličje (vogal XXX ottobre) - Tel 16-04 u u u u - Obrestuje hranilne vloge po 5°/0 V«2je vfoft, vtsaM nm odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Isvriufe nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavijo In ostale Inozemske trge. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradna ure od 9-121/, dop. in od 27,-4 pop. ■ «■ feA # /^Stroji za šivanje, vezenje • U In pletenje, za dom in vsa- ko obrtnijo. Potrebščine TRST« via Huda vecchia 3 Napeljave 2 motor, pogonom. Popravila. _ imm magistratom - Breiplaćen potile v vcaetija SI11TE BOSOUH1 — GORICA Apnenice ▼ Solkanu. — Uprava ▼ Gorici; Via G. Caprin št. 5, teL It. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926-, št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je konkurenca izključena. 508 TRGOVINA LUIGI GREGORiCH Trst — Via Ginnastlca 15 LJUBLJANSKA KREDITNA mmM •—j VIA fllNTO If. evsnMlJikl ctrhvl-Shranit« aattovl (511) OigTHka in režem Bisanev 6MS8.IM.- Telefon 5—18, 22—38 CENTRALA V LJUBLJANI I Slivnica in rezerve Mm 60.B38.B09.- j Telefon 5-18, 22-S3 "iS Obrestuje vloge na vložflih knjižicah po 4% % na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. zrni 2 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, jj Čeraometj, Kranj,Logatec. Blagajna ie odprta od 9lh-\2lh In od 14Va-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split. a j« V i di Voda „BelPfilafoarda" Casieliancufeh Prepreči izpadanje las ter je priporočam poeabno proti prhljaju in za ojačenje korenin, KER VSEBUJE KININ. Steklenica po L 6 —. - V Gorici se prodaja pri F i e g 1 u, Via G. Carducci štev. 9. Pri sestavljanj«! vseh naših spe e&alitet se poslužujemo v največji meri rastlinstva, kar je rezultat dolgoletnih izkušenj najboljših zdravniških izvedencev. Jamčimo za čistoto vsakega posameznega primeska GSykol Castaitovicti Izredao učinkovito brezalkoholno sredstvo proti osla-bljenju živcev, splošnemu oslabljenju teka IN ZA ŽENSKE v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L 8 50. Za popovo zdravljenje 6 steklenic. - Cena L 45 50. Odklaniajt« ponarejene izdelke! TJ P&SMi S1HUP CASTELLANCVICH Učinkovito sredstvo proti gripam, influenci, kroničnemu kataru in kaSlju. Cena steklenici L 7*50. — Cena steklenici za otroke L 5 —. ===== ; m ----J}?7 Odklanjajte ponarejene izdelke! j ---------1 f "V— Liquore China (Elisire di China) Castellanovich Sestavljeno je iz ekstrakta najboljšega „China Chalysaia" Vzbuja tek in učinkuje pomirljivo na razdraženo želodčno živčevje. Posebno priporočljivo v dobi okrevanja. — Cena steklenici L 7.50. Razpošiljamo tudi proti pošt. povzetju, pa ne manj kot dve ::: steklenici ::: Smilajod Castellanovich Priznano najboljše sredstvo za čiščenje krvi, za spomlad. zdravljenje, proti omedlevici (vrtincluA valu krvi v glavo, motenju vida pri starejših osebah, arteriosklerozi ter za pospešenje krvnega obtoka. Cena steklenici L 11. - Za popolno zdravljenje 6 steklenic L 60. Kadar kupujete naša zdravila, zahtevajte le zdravila z znakom CASTELLANOVICH, katero jam« za pristnost proizvoda in za «stoto primeskov. Ukana CASTELLAHOOICH - TRST (Sv. Jakob) - tramvoi Jt. 1