98. številka.
Ljubljana, v torek 29 aprila
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan ivefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st ri j sk o-oge rs k e dežele zh vse leto 16 glđ., za pol leta 8 gld., z* četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesto 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom mćuna ne za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnimi -/.našu. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po it kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr„ če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in up r a v n i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „(iledališka stolba". UpravniStvu n»j se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, dajo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
, četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr.
n  P«1 leta........8   n   ~ n
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „   40 „
TJpravništvo ,,Slov. Ha,ro<l(t*4.
Politika hujskanja.
—o.— Vemo, da se v nevarnost podnjemo! Upije se v nas In predbaciva se nam grda očitanja, in kadar nas vender skušnjava premore, da izustimo besedo v pašo obrambo, nastanejo nam i/, tegu novi križi!
Primera iz vsakdanjega življenja ne bode odveč. Mirno sediš s svojim znancem v navudni družbi. Ne ti, ne tvoj tovariš nemata žale misli v srci, nobenega oblačka ni nad vama. Zdajci k vajini mi/i primakne svoj atol človek, čegar družbo težko prenašaš, ker ga poznaš. Ne pozna ga pa tvoj znanec še od „?nane strani". Vsak čas se bode usulo, pričakuješ t>, se bojiš. V resnici, je Že začel ! Obrne se k tebi in živo ti jame očitati, kaj vso si tu pa tam govoril o svojem znanci, ki je navzučen. V do-tiko te spravlja z osobami in družinami, katerib ti niti ne poznaš, a si v pričo njih opravljal svojega znanca. Smehljaje se, poslušaš laži, a neljuba ti je stvar, ker na obrazu svojega prvega tovariša bereš začudenje, iznenađenje in pričakovanje, kedaj da ti poprimeš besedo in očitanja zavrneš. Konečno vender izpustiš dve ali tri hladne besede. Ali s tem poslal ai vihar v ogenj!   Dvomljivi značaj postane
pogumen, in zmage vesel opozarja tvojega znanca: Ali vidite, kako se zagovarja, kako se nedolžnega delu > M«ri potrebujete še druzih dokazov, da bq resnične moje trditve? — Tebi ne kaže nego molčati. A upiav ta tvoji« previdnost potrdi tvojega neizkušenega znanca v slabi slutnji; za slovo ti ves užaljen da besedo, da se je zelo varal nad tabo in da se bode vedel odposlej ogibuti tvoje družbe. Storjena je ntzaupnost, ako ne celo sovraštvo I Tebe to boli, morda bode to imelo celo slabih nasledkov za druge, katerih blagor je tebi izročen, ali kaj moreš, kaj nočeš? Času in ugodni priliki bodeš prepustil, da se stvar spozna in nezakrivljena zrnota popravi. Podpihovalec pa je vesel, zadovoljil je bvo-jemu inatinktu, svojemu temperamentu ali svojemu posebnemu motivu!
Razdirajoča ta prikazen v življenji ni redki! V mnogih veselih „večernihu družbah se jo še skrbno goji in s posebno pozornostjo se spremlia njene dogodke. Na rokah navadno nos jo tistega, ki ume pogoditi take „klasične šale", da se ljudje „z glavo trkajo" in konečno ločijo v smrtuem sovraštvu Ali opazuje se tudi to, da se hujskaču često k rat slabo izplača njegovo frivolno igranje! Čestokrut mu usoda odmeri s polenom zasluženo nagrado, ako ne pride še kaj hujšega. Zgodi se pa tudi tako, da ga jame;o zapuščali navdušeni njegovi pristaši ' Skoro gotovo namreč prid*, da ai hujskač tu<ii te svoje prijatelje konečno izbere z,a svoje sedalo, nemalokrat za svojo „prijateljsko" žrtev. In tedaj naša občutljivost, ki .se je čudila in smijala ščuva r-skim manevrom, dokler ueao veljali nam in našim eksistencam, postane hipoma sita neprestanih šal in tekom dogodkov je telo primorana, ogniti se vselej občudovanemu hujskaču s pota, Kaoar bi ga srečati imela! Podpihoval« c in hu'sk.«". ostane osamel. In v tej osamelosti tiči velika kazen in pokora, /i.-sn za takoimenovane „ženjalue1 hujskače ter intriga ute !
Tako v navadnem življenji. Ali tudi v življenj-, ki se imenuje politika, nabaiajo se ljudje s takimi slabostmi! Ved6 se jednako malenkostno in frivolno, kakor hujskuči v vsakdanjem življenj:. Ali še veuder je velika razlika ! Komur je narod pot uterl v uzvišene kroge in na svojih ramenih dvignil ga v družbo mož, katera ima posebno življenje za izročeni si narod, ta naj gledu, da tega življenja ne ostrupuje s svojo slabo krvjo! Intriga, ki jo v političnih teh krogih skovari
slnbokrven hujskač, prelije se v žile c lega naroda in razburjena je kri po celem njegovem životu! Ako se um*"ten srd potisne nipj faktorje, katerih skupno delovanje za uarodovo življenje pomeni kiuh n vodo, ted"j je ustavljeno cHega na rod A mimo napredovanje do tistega časa, ko je izvojevan hoj, zanetjen s berostratičnim činom političnega hujskača! Tej krivdi se na duo pogledati ne da!
Žalibog! da smo prisiljeni na to krivdo opozarjati tudi mej nami! Nasprotstva, ki sedaj plapolajo v na!) deželi, upibala jih je ta krivda! Iščimo po uzrokih, zakaj, kakor je čitati, sedanja visoka vlada ueztjupno gleda na slovensko nezavisno narodno stranko, iščimo jih in našli jih bodemo zg-olj v osobi našega političnega „Hetzbruderu-js! On opravljal je službo hujskača in opravlja jo še dandanes ! Poskusil je to srečo svojo pri visokorodnem našem deželnem načelnku, in ker se mu je tu tako dobro obnesla, spustil je ob zadnjih mestnih volitvah zadnjo psovko v nas, nesrečne „i adikalce*. Verjelo se je vee, povpraševalo ae ni po resnici! Poslušalo se je moža, katerega je slovenski narod nekako za poskusnjo počastil s svojim zaupanjem, in ni ae videlo potrebe, posvetovati se o prenašanih govoricah z možmi, ki našega naroda mnenje poznajo, ker so ga oni vzgojili. Huiskanje je doseglo svoj namen: počrneni so in za nevarne spoznani možje, ki so še pred letom dni Uživali veliko zaupat je v dvorci na Turjaškem trgu! Da bi se jih piipravilo tudi ob zaupanje pri hvaležnem jim narodu, zato se jih sramoti in napada, ne vprašajte — kako?
Ali &e pa vs» to sklada z načeli, ki smo jih stokrat in stokrat čuli Iz ust sedanje Duuujske vlade? Ne! Tudi to nam potrjuj" istino, da visoka naša deželna vlada ni prav poučena ker poučevali ae daje od pol tčmli vročekrvnih hu skačev!
Deželna kmetijska enketa.
(Dalje.)
O tretjem vprašanji „Koliko se sme dolgov ukujtžiti na kmetski dom," poroča g. dr. Vošnjak in pravi, da bi sedaj, ko se je vsprejel predlog, da se upisivanje kmetskih domov viši le prostovoljno, njegovo poročilo skoro ne imelo nikako pomembe. Naj se tedaj izjavijo tiste gospodje o tej zadevi, ki 80 glasovali,  da   bode  upisovtmje  le prostovoljno.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj,  poslovenil I. P.) XX. Poglavje. Veseli ljudje. (Dalje.)
Sokoli obodreni s kričanjem sokolarjev pali so na race, ta podolgem, oni počez, ta od spredaj, oni so od zgoraj pali kakor kamen na hrbet svojemu plenu.
Odlikovali so se ta dan Bedrjuj in Smeljaj sibirska sokola, Arbas in Aupras, in sokoliči Horjak, Hudjak, Malec in Pelec. Preganjali so sokoli tudi divje peteline, katere so sokolarji pregnali ia trav in grmov. Čudovito in lepo je bilo letanje razločnih sokolov. Divji petelini so neprestano padali z ziaka. Nekolikokrat zagnali so se v obupanji konjem pod noge in ujeli so žive lovci. Tudi ni bilo brez izgub. Mladič Gamajun,  planivši  z  visoeine   na starega
divjega petelina, ki je letel nizko, pal je s prsmi ua zemljo in ubil se je na mestu.
Astrec in Sorodum, dva kazaiiaka sokola ušla sta lovcem izpred očij, ne zmenivši se za žvižganje sokolarjev in golobje krila, s katerimi so mahali.
Najbolj se je odlikoval carski sokol po imenu Adragan. Dva pota spustil ga je car, in obakrati j o dolgo ostal v zraku in neprenehoma pobijal razne tiče, in ko se je naletal, spustil se zopet carju na rokovico. Tretji pot se je pa Adragan tako razjaril, da ni več pobijal samo poljskih tičev, a tudi sokole, kateri so leteli mimo. Sokola Smeljaj in Kružok pala sta na tla z razkljuvanimi peiutami. Zaman so car in njegovi sokolarji vabili Adragana z rudečim suknom in ptičjimi perutami. Beli sokol se je sukal v širokih krogih pod nebom, uzuigoval se je veduo višje in kakor strela se je spuščal na plen; a namesto, da bi se spustil na tla, uzdignil se je Adragan po V3akej novej zmagi višje in nazadnje odletel je izpred očij.
Poveljnik sokolarjev je ugubil upanje, da bi Se dobil Adragana, in podal jo carju druzega sokola. I Pa car je ljubil Adragana, in užalil se je, ko se je
izgubila najboljša ptica. Vprašal je poveljnika sokolarjev, komu je zaukazano gledati na Adragana. Poveljnik je odgovoril, da Triški.
Car je ukazal poklicati Triško. Triška, slu-tivši nesrečo, pristopil je ves bled.
— Človeče, — rekel je car, — kako ti paziš na sokola ? Zakaj imaš vabilo, ako ne umeš privabiti sokola? Poslušaj, Triška: v tvoje roke položim osodo tvojo; ako mi povrneš Adragana, nagradil te bodem, kukor še neseni nikogar izmej vas; a če ae sokol i/gubi, ne jezi se, velel ti bodem, odseči glavo, — drugim v strah; jaz že dolgo opazujem, da mej sokolarji ni pravega reda, da tiČja zabava gine!
Pri poslednjih besedah pogleda car po strani sokolarskega načelnika, in ta se je prestrašil, kajti vedel je, da car nikogar zi>man po strani ne pogleduje.
Triška se ni obotavljal skočil je na konja in oddirjal je iskat Adragana, molil je k svojemu priprošnjiku, svetemu Trifonu, <la bi mu pokazal izgubljenega sokola.
Lov se je u;ej tem nadaljeval. Ni se še jedno
Zato je letos poslanec Lienbacber predložil državnemu zboru zakonski načrt, katerega so tudi slovenski poslhnci podpisali in ki v III. č'eou izreka, da se kmetija ue sme pri eksekutivni dražbi prodati pod polovico cenilnega zneska.
T ika določba je potrebna in sicer ne samo za kmetske domove, ampak tudi za druga kmetske posestva, če tudi ue spadajo mej kmetske domove, V Tausasu (v Ameriki) se nobeno kmetsko posestvo ne sme prodati pod a/3 c- ne.
Dr. Vošnjak nas vet uje: „Kmetski domovi in sploh kmetska posestva se pri eksekutivni dražbi ne smejo prodati pod polovico cenil nega zneska.'4 G. Ogulin vpraša, gorko se potezajoč za upnike, kje bodo isti dobili povrnitev dolga, on misli, da je ta točka jako fatalna in da se bode nehal ves kredit za kmetovalce, tora j so naj ne določi ničesar. Dr. Šterbenec podpira predlog dr. Vošnjaka, g. dr. Dolenec pa pravi, da se kmetijstva itak pod polovice cene ne prodado pri eksekutivuih dražbah in da je vendar misliti na to, kako bode upnik prišel do plačila, ako se taka določba uvede, t»dij podpira predlog g. Ogulina. Dr. Vošnjak naglasa, kako pod nič se prodajajo dostikrat kmetska zemljišča in pravi, da bi bilo tudi za upnike bolje, da se vsaj za polovico proda zemljišče, če Be že ne more prodati dražje. Upniki kateri izgube, so večinoma oderuhi, kateri posijujejo le na oderuške obresti. Pri glasovanji se potem, ko se je zavrgel predlog g. Ogulina, vaprejme z veliko večino predlog dr. Vošnjaka.
O petim vprašauji: „Ali naj imajo občine pred-pravico, da prevzamejo kmetski dom za tisto ceno, za katero je bil pri eks-kutivni dražbi prodat)?* poroča dr. Vošnjak. Poročevalec pravi: Ker bodo tudi na kmetskih domovih včasi slabi gospodarji, utegne se zgoditi, da bo kmetski dom po eksekutivni dražbi prodan, bodi si zaradi zaostalih davkov in pristojbin, ali zaradi zaostalih obresti ali odpovedanega dolžnega kapitala. Kajti po ustanovitvi kmetskih domov se ue misli vstvarjati nekakih fidejkomisov za kmetske rodbine, ampak le ohraniti celoto kmetije. Ako pa domosed slabo gospodari, bolje je, da pride na kmetijo priden gospodar.
No, če prav je domosed slab gospodar in naj se iz nurodno-ekonomičnega ozira umakne boljšemu, vendar je v interesu občine, da ne pride cela rodbina na beraško palico.
Zato bi kazalo, da bi smela občina kmetijo { prevzeti v svojo last za tisto ceno, za katero je bila J eksekutivno prodana. Občina bi potem kmetijo prepuščala ženi ali otrokom proti vrnitvi kupne cene v amortizacijskih obrokih. Zgodilo se pa bo kaj tacega le malokedaj. ker občine navadno nemajo fonda in si tudi ne bodo rade nakladale take odgovornosti. Dr. Vošuj a k konečno nasvetu je: „Občine naj imajo predpravico, da prevzamejo kmetski dom za tisto ceno, za katero je bil pri eksekutivni dražbi prodan/'
Dr. Šterbenec podpira ta nasvet, ker se bodo občine ubranile njim neljubih ljudij. G. De v priporoča, naj se pravica občin nasvetovana po dr. Vošnjaku razširi tudi na vsa kmetska posestva. Dr. Vošnjak se ujema s tem predlogom, ki si z njegovim vred jednoglasno vsprejme.
(Dalje prih.)
Trgovska in obrtna zbornica.
Novi volilni red se glasi: §. 1. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani ima 24 pr*vih članov, kateri so na dva odseka raz-j deljeui, namreč:
I. na trgovski odsek,
II. ua obrtni odsek, kateremu pripadajo tudi rudarske stvari.
Odsek I. ima 10 članov. Odsek II. .ma 14 članov.
I nifj članov mora domova ti tam, kjer stoluje zbornica:
I. iz trgovskega odseka 6; II. iz obrtnega odseka 8 članov. §. 2. Trgovski odsek obseza vse trgovske obrti in sicer v prvi vrsti trgovino: z živino, s j poljedeljskimi pridelki, z lesom za kurjavo, za i stavbe in za orodje, z ogljem vsake vrste, s ko-aksom in s šoto, z zemljinami, s kameni in z rudami, s koviuami in z izdelki od kovin, s stroji vsake vrste, z blagom od gline in stekla, z izdelki od lesa, s kratkim, leseuim, z lepotičnim blagom, s svilo in svilnatimi predeuinami, z ovčjo volno in nje predeuinami, z bombažem in njega predeuinami, z lauom, s konopljaini, z juto in njih predeninami, s tkauinami od vsakovrstnih tvaria in s šitun blagom, s papirjem, s potrebščinami za trgovske in navadne pisarne, zu risarje in slikarje, s sladščicami, 8 špecerijskim in materijalnim blagom, z jestviuami in pijačami vsake vrste, z oljem, s tolščami in tva-riuatni za svečavo, z dišavami in barvami, z mešanim blagom, z živili in hišnim orodjem, s stari-narskiiu blagom, z odpadki;
dalje: kujigarstvo, trgovino z umetninami in muzikahjami, antikvarsko trgovino, odpmvuištvo in razprodajo noviu, knjižne in muzikalne posojilnice, bankirsko in menjevalsko opravilo, spedicijsko, komisijsko in upravuiško opravilo, opravilo službin-skega posredovalca, opravilo novinarskega oznano-Vblca in uvrščevalca, blagohrauilne zavode (skladišča itd.), posojilnice gibal in strojev, banke, hranilnice, zastavljalnice, zavarovalu.ee, trauajiortni obrt, železnice itd.
Trgovski odsek se voli po 3 volilskih kategorijah, (volilski razredi):
Ti volilski razredi sestoje:
a) iz tistih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto v s i po 100 goldinarjev cesarske do-bitkoviue brez doklad [veiikotržje] (§. 7 odstavek 2, zakona z dne 29. junija 1868, št. 85 drž. zak.);
b) iz tistih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 8 goldinarjev 40 kr. cesarske dobitkoviue brez doklad, ter ne pripadajo h kategoriji a);
c) iz ostalih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 2 goldinarja 10 kr. cesarske dobitkovine brez doklad. Na vsak način za utemeljitev volilske pravice v tej volilski kategoiiji (vohlskem razredu) zadostuje, da trgovec od svoje trgovine plačuje v dotični občini toliko cesarske dobitkovine, kolikor zuaša najmanjši census, ki daje pravico voliti v deželni zbor (§. 7., odstavek 2., zakona o trgovskih zbornicah),
Dr. Namorš pa temu mnenju dr. Vošnjaka ugovarja rekoč, da kdor je ukojiz.il svoj« posestvo za kmetski dom, istemu se le ugaja-i mora, ako se določi dotična svota.
Dr. Vošnjak potem poroča o tem vprašanji: V najimenitnejših agrikulturnih državah, v Ameriki in v večjem delu Rusije, kjer je zemlja skupna občinska lastnina (mir,) ne poznajo hipotekaruib dolgov ua kmetskih posestvih. V Ameriki po Iloinestead Laws (zakonih o kmetskih domovih) upnik ne sme segati ua domačijo z zemljo, katera je k domu pri pisana in še celo ne na inveutar, kar ga je pri kmetskem domu. S tem si je amerikanska država ustvarila krepki kmetski stan, kateri seveda tudi po . odu v itn i ueizsrtbauej zemlji iu ker ni preobložen z davki, leliao celo preko morja konkurira z našimi kinetskimi pridelki. Na Ruskem je lastnik zemlje „inu\■■ ki oi mogel tedaj le dolgove delati ua skupno lastnino n za skupne namene.
Ker pa so  take  pravne razmere,  kakor pri nas,  da se sme  dolge   v zemljiških   knjigah na zemljo ukujižiti, tam raste v malo desetletjih zadol ženje tako silno,  da je večina kmetov le po imeuu lastnik, dokler upnik posojila ue izterja.
Ako se ustanove kmetski domovi, mora se dosledno omejiti hipotekarno zaaolžeuje.
Tega mueuja so v novejein času imenitni na-cijonal-ekouomi, kakor: SchuHie, Stein in drugi. Schiittle meni, da bi se zlasti terjatve iz dedščiu iu iz neplačanih kupnin ne smele ukujižiti iu da bi uknjiženi dolgovi ne smeli presegati dveh tretjin vrednostne cene kmetije.
Da bi vsled take določbe kmetje v sili ne do bili potrebnega denarja iu zabredli v najhuje stiske, tega se ni bati. Kakor pošten iu zanesljiv trgovec brez vsake mtabulacije uživa potrebni kredit, tako tudi kmetu ue bo manjkam personalnega kredita, ako zasluži zaupauje. Hranilne in j »oso, i 1 ne zadruge delajo na osobni kredit in le malokedaj dado ukujižiti svoje terjatve.
Za nujne potrebe tedaj zadostujejo zadruge, sicer p.v je 1« koristuo za kmeta, če se ne more preveč zadolžiti. Dr. V o soja k tedaj nasvetuje : „Na kmetski dom se ue .-me več dolgov hipotekarno uknjv iti, nego zuaša 15 kratui čisti katast-ralni prinos."
G. Og uli n nasvetuje, naj bi veljal le 1 u krami katastralui |>riuos. G. Potepan misl>, da bi bilo dobro določiti i obresti tacib uknjiženih dolgov, kateri bi ne smeli izuašati nad 7%. Dr. Vošnjak opomni, da to vprašanje pride še pozueje v razgovor in pri glasovauji vsprejme so po dr. Vošnjuku nasvetovaui predlog.
O četrtem vprašanji: „Pod katero ceno se kmetski dom ne sme eksekut vno prodati", poroča dr. Y o s n j a k in pravi:
Zgodilo se je čestokrat, zlasti pred nekaterimi leti, du to kmetije pri tretjej eksekutivnej dvažbi bile prav za slepo ceno prodane.
Kupec je potem imel velik dobiček po razkosanji zemljišča, upniki so izgubili, pa tudi za rodbino ničesar ni ostalo, nego beraška palica. V zakonu ni nobene določbe zastran cene, ako se katera stvar eksekutivno proda. Novi civilni pravdni red bode tudi v tem imel določbe, a malo je upanja, da se kmalo dožene v državn-rn zboru.
uro zabaval car, in mnogo plena je že bilo nave-zauega na konjih, ko je nov prizor privabil nase carjevo pozornost.
Po Vladi m irske) cesti lezla sta dva slepca, jeden srednjih let, drugi starec, s sivo kodrasto glavo in dolgo brado. Imela sta beli, ponošeni srajci, io na čez ramo križem obešenih oprtaluicah visela je na jednej straui vreča za pobiranje milodarov a ua-drugej — strgan kaftan, zvit zaradi vročine. Ostale stvari, kakor gosb, balalajki in torbo s kruhom ua-ložila sta na mladega fanta, ki je bil ujijin voditelj. Sprva je slepec, ki je bil mlajši, držal se za ramo voditelja, u sam je vlekel starca. Pa mladi fant se je zagledal v lov in pozabil ua svoja tovariša. Slepca sta se oddaMa od gledajočega. Držeč se drug dru-zega, tipaia sta s palicama po tleh, iu pogostem se spodtikala. Gledoč jih, Ivan Vasiljevič ni mogel zdržati sinčka. Bližal se je njima. Iu zdaj je prvi slepec stopil v stran, pal v lužo, iu potegnil je za bebui tovariša. Oba sta ustala vsa pomazana od blata, odkašljajoč se iu zmerjajoč voditelja, kateri je gle,uil zevajoč bleščeče opričuike. Car se je glasno smejal.
— Kdo sta, vidva V — vprašal je car. — Odkod prideta iu kam gresta V
— Zemlja naj te požre! — odgovoril je mlajši slepec, ue da bi odkril kapo : — bodeš že zvedel, kmalu se bodeš postaral.
— Tepec! — zakričal je jeden opričnik: — ali ue vidiš, kdo je pred teboj?
— Sam si tepec, — odgovoril je slepec, uprši z belo mreuo pokrite oči, — kako hočem jaz videti, ko nemam ofii, — tebi je drugače, ti pa imaš zdrave oči, in lahko vidiš na široko iu dolgo; povej mi, kdo je pred menoj, pa bodem vedel, kdo je.
Car je ukazal molčati opričniku, in laskovo je ponovil vprašanje.
— Mi smo veseli ljudje; — odgovoril je slepec — prehodili smo vasi in sela, idimo iz Mura v sloboda, šale uganjati, razveseljevati dobre ljudi, koga posadit na konja, koga spravit s konja.
— Lej no! — rekel je car, kateremu so dopali odgovori slepčevi: — tedaj vi ste Muromci, prepekanci! Ali so še bogatirji v Muromu?
— Kako, da bi jih ne bilo! — odgovoril je slepec, ue obotavljajoč se; — tega blaga pri nas ne
bode; je strijc Mihej, ki sam sebe za lase uzdigne od tal; je teta Uljana, ki sama gre nad šurka.
VbI opričuiki so se zasmejali. Car že davno ni bil tako vesel.
„To so pa v istini veseli ljudje", mislil si je, „vidi se, da neso tukajšnji. Naveličal sem se že mojih pripovedovalcev. Vedno mi pripovedujejo jedno in isto, še celo piskačev sem že sit. Od kar sem se z jednim malo pošalil, ae me boje"; še smešne besede ne dobim od njih, kakor bi jaz bil uzrok, da se tega norca ni bolje duša držala!" — Povej, fante, ali znaš ti pripovedovati pravljice V
— Kake pravljice, — odgovoril je Blepec, — in komu hočem pripovedovati. Se dobro pomnim, ko sva pripovedovala staremu vojvodi o kosmatej kozi, pa prišla je vojvodinja ter se je razsrdila, in on je velel naju zapoditi z dvorišča, s palico udarši me za tilnik. Nadalje ne bova pripovedovala.
Težko je opisati bohotanje, ki se je razleglo mej opričniki. Stari vojvoda bil je v carjevej nemilosti. Slepcev zasmehovanje jim je ravno prav prišlo.
(Daljo prik.)
Dokler ni zahtevanega števila volilcev v sestavo Prve volilske kategor-je (I. a) volijo volilci te ketegonje z- volilci naslednje kategorije (I b) skupno 6 pravih članov, tretja kategorija (I. c) voli 4 prave člane.
II. Obrtni odsek obseza obrtno industrijo, in sicer: izdelovanje kovin in kovanega blaga, strojev, orodja, aparatov, instrumentov, vozil, kamnov in zemljin, blaga od gline in stekla, leseuega in koščenega blaga, blaga od kavčuka iu gutaperče, usnja, usnjin in kožuhovin, kakor tudi izdelke od ščetin, dlake m perja, izdelke od preden n in tkanin vsake vr&te, istotako blaga opnarskega (tape-cirarskcga) obrta, oblačil in kpotin, papirja iu papirnatega blaga, živil in užitnih t...■um. vsakovrstnih kemičnih proizvodov, stavbinskih izdelkov, kakor tudi proizvode poiigrafaega in umeteljnostnega obrta; dalje naslednje obrt-, kakor: hotele, gostilne, krčme, jedilnice iu pivnice, restavraute, kavarue, jedilnice z gorkimi jedrni in ljudske kuhinje, mesarje, kopeli, brivce iu frizerje, gleuabške podietnitte, tehtuiške imetnike itd., naposled rudarstvo.
Obrtui odsek se voli po treh volilskih katego rijah (volilskih razredih).
Ti volilski razredi sestoje:
a) u tistih obrtnih, kateri od obrta plačujejo ua leto uajmeuj po 100 gold. cesarske dobitkovine brez doklad (§. 7., odstaven 2., zakona o trgovskih zbornicah);
b) iz tistih obrtnikov, kateri od obrta plačujejo na leto najinem; po 2 gold. 10 kr. cesarske dobitkovine Oiez doklad ter ue pripadajo kategoriji a);
c) iz tisth rudarskih obrtnikov, kateri od zvrše-vanja rudarstva plačujejo na leto vsaj po 4 gold. 20 kr. merovine brez doklad. Na vsak način za utemeljitev volilne pravice v volilski kategoiiji (vohlskem razredu) b) oziroma c) obrtnega odseka zadostuj, da obrtnik od svojega obita plačuje v dotični občini toliko cesarske dobitkovine ali od svojega rudnika toliko merovine, kolikur znaša najmanjši census, ki daje pravico voliti v deželni fcbor. (§ 7, odstavek 2, zakona o trgovskih zbornicah.)
Volivka kategoriju II. a) voli 2, II. b) n 10, H- 0 i
vkupe    . 14 pravih članov. iDalje prili)
Politični razgled,
\oi ranje dežeie.
V Ljubljani 29. aprila.
Ulj«-* 8** Veličanstvo« prcsvltli cesar
se bode nnseoa septembra udeležil velikih vojaških Vaj mej Temešvaroin iu Lipo na Ogerskem.
Gospodska zbornica državnega zbora je včeraj žarela posvetovanje o ot„iačenji žganji. V gospodskej zbornici bodo brez dvojbe vsprejete spremembe, katere je nasvetov;.i., dotična komisija. Ga-liški člaui gospodske zboruice se ustavljajo takim premenam, a ker vidijo, da bi bilo vse ustavljanje zaman, vzdržali se bodo neki glasovanja. — Justi-čni odsek zboruice poslancev je vsprejel vfadno pred logo odvetniškega reda za podlago daljšim posvetovanjem.
Uolgar»lii knez je predvčer: j prišel na Dunaj in od tod je včeraj odjiotoval v Darmstadt. Ko je jedva knez prišel ua Dunaj, peljal se je ce-Bar v „Hotel Imperial," ker se je prvi ustavil, ue da bi bil čakal njegovega pohoda. To nenavadno odlikovanje je jako razveselilo kueza. Cisar je precej dolgo občeval in zahvalil se za presrčni vsprejeni, cesarjeviča in cesarjevičiuje v Varni.
Hrvatski sabor jn sklican na 21. dan maja. Pred snideujem hrvatskega sabora se bode razpustil ogerski državni zbor.
Vnaiijc* tlržave.
Ker poljedelske banke v Kusijjč, katere pogojujejo na hipoteke, jemljo prevelike procente, tako da zemljedelec pri njih prav za prav ne dobi pomoči, ampak še le prav razruši svoje posestvo, sklenilo je več veleposestnikov, obrniti se na državno banko, da bi tudi ona začela posojevati na dolgo obroke. Glavni zavodi, ki posojujejo na hipoteke: društvo vzajemnega zemeljskega kredita, Kersonska zemska banka, 11 delniških zemskih bank, 7 hipo-tekarnih zavodov v Pribaltijskem kraji in zemsko kreditno društvo poljskega kraljestva jemljo tako velike odstotke, da požro 2G °/0 čistega dohodka zemlje, nu katero so posodili. — Da se pijanstvo omeji, sklenila je vlada jako strogo nadzorovati vse gostiluice in po moči njih število pomanjšati. Nove gostiluice odpreti bode dovoljeno samo v mestih, v krajih, kjer so uradi, pri toplicah in samostanih, a
treba bode razen v mestih  zato vselej dovoljenja finančnega ministra.
4. maja so na Fraiicctsk^m po celej deželi občinske volitve. To volitve imajo velik pomen, ker odločijo potem volitve senatorjev. Zato ni dvojiti, da bodo monarhisti in imperjalisti napeli vse sile, da kje zmagajo. Kako je bonopartistom vsako sredstvo dobro, da bi le dosegli svoj namen, kaže to, da se v nekem shodu v četrtek mladobouopar-tisti sklenili glasovati pri bodočih občiuskih volitvah povsod za radikalce, kjer ne bi bilo upanja da zmaga n|ih kandidat. ,
PredvČeraj so bile volitve na Span]sk«>m in je vlada pridobila veliko večino. Pa saj druzega ni bilo pričakovati pri silnem vladnem pritisku. Mnogo civilistov in vojakov je bilo dejanih v zapor Več opozicijskih kandidatov je odstopilo, ko je videlo da se ni moč upirati vladnemu pritisku. Vlad* upa da je kakih 350 njenih kandidatov izvoljenih, Privrženci Zoiille in Castelarji se neso udeležili volitv.
Angleška vlada je neki odgovorila egiptovske!, da podaj ne more odposlati nobene pomoči v Berber In se to pred štirimi meseci tudi zgoditi ne more. Ta odločitev se je na.-uanila guvernerju v Berber iu se mu dovoblo, ako je moč umakniti se. Rusija se bode neki upirala, ko bi Anglija hotela prevzeti protektorat v Eg'ptu, tudi če bi vse vlade v to privolile. Zibar paša, katerega je priporočal Gordon za sudanskega guvernerja, a ga angleška vlada ni hotela potrditi, sedaj hujska rodove k ustaji. V Kajiri jirikazujejo se nevarna zuamenja fanatizma. Jeden angleški vojak je umorjen. Egiptovski ministri so vedno bolj sovražni Angležem. Ke-dive zaman skuša posredovati mej angleško vlado in svojimi ministri.
Okrožnica angleške vlade vlastem, da bi se sklicala konferenca o uravnavi egiptovskih financ poudarja, da dohodki Egipta zadostujejo pri normalnih razmerah, a se ne morejo ž njimi poplačati angleški okupacijski stroški in pripozuana odškodovanja za opustošenja v Aleksandriji, iu ravno tako m nobenih sredstev plačati 20 milijonov, ki so se vzeli pri Rothschildu na posodo za sudansko eksped cijo. Konferenca se bode morala baviti s tem, kako najti sredstva, da se te potrebšino poravnajo. Nota jjnporoča pomanjšanje vojske. V Parizu je bil sklican v soboto ministerski svet, da seje jiod predsedstvom Grevvj* posvetoval o teb zadevah. Sklenilo se je, da se prej nič defenitivnega ne sklepa, dokler se ne bode Jules Ferrv posvetoval z baronom de Courcelom, ki je poklican iz Berolina iu Waddingtonom, ki je poklican iz Londona v Pariz Rej)ublique Franeaise, ki ima zveze s francoskimi vladnimi krogi, pravi, če se snide konferenca, se ne bod" mogla baviti samo s finančnim vprašanjem, ampak tudi z drugimi vprašanj', kajti pomanjkanje denarja ni jed na bolezen, za katero hira Egipet.
Dopisi.
Iz Tr«ta 26. aprila. [I/v. dop.] Koncert pevskega oddelka delavskega drufttva v 20. dan t. m. pri Motite verde bil je še precej dobro obiskati. Sešlo se je blo par sto ljudij, polovica članov obeh oddelkov, inteligence malo, katera se pogreša pri vsakem koncertu.
Zbrani pevci, večinoma dijaki, pod vodstvom g. Steletta, so vse točke dobro /vršil1, posebno so se odlikovali pri pesui „Hrvaticamu. Ženski čvetero-spev „Planinar" je tudi občinstvu ughjal iu se je moral jionavljati. Osmospev se ie ipak dobro ob-nesel. Najlepše se je pela „Domovina", mešani zbor, tako močan zbor se redkokrat čuje v Trstu. Sploh petje je bilo dobro in z veseljem se prizuava, da napreduje. Ko se je pri veiikem plesu v gledališči Fenice pogrešalo lepo petje iu so bili pevci razkropljeni, brez mladega naraščaja, uvideli so, da tako ne sme dalje biti, začeli so se zbirati iu društveni uradnik je stvar poprijel, jih združil ter napravil močan zbor, kojemu je predsednik. Občna želja je, da bi se pevski zbor še pomuožil, da ne bi ostali brez petja, kadar gredo dijaki ua počitnice. Na citre in gosli so gg. Prev, Guzelj in Štele* prav spretuo in precizno svirali. Tudi osemletiia deklica Umekova je kaj ljubezujivo deklamovala „Slovenko"; zopet jedna domača cvetka več, ki bode pripomogla, da se druge prebude in navduše.
Mej koncertom se je bilo nebo zatemuilo iu pričelo je deževati, bliskati iu grmeti; v dvorani je navstala vročina in tišiua. V tem nastopi g. Muha na oder, za njim celi odbor, dva odbornika gresta po jiredsednika, da bi se tudi on pridružil. G. govornik v daljšem govoru poudarja zasluge in trud predsednika za delavsko društvo, prosi ga, da bi vsprejel dar v znamenje zaupnosti in vernosti od nekojih društvenikov. G. V. Dolenc se topio zahvali za dar in priznanje tolike zaupnosti. Poklouitev je zlata medalja v vrednosti 100 gld., za katero je kacih 80 članov zložilo denar, ne da bi še druge člane nadlegovali, akopram bi bilo lepo, da se je
uplivne može od opoiicije nagovorijo, da bi na druge uplivali in svoj obolus doprinesli. Slavnost bi potem imela več utiša, ne bila bi tako rekoč prisiljena, mlačna in skromna.
To je bi zadnji koncert od strani naših društev pri Monte verde, ako se katero še ne požuri do 24. maja, ker naprej za tri leta prevzame Čitalnica prostore in se bode dvorana odšle zvala „Salo del C.isino Slavo", a ne več Monte verde.
Opozicije klub delavskega društva zavednih mož je v pogovoru, kako iu kakov spomenik bi se napravil prvemu ustanovniku društva, to je, gosp. J. Dolinarju. Vsakemu svoje, ker resnica je Bogu in ljudem ljuba.
Domače stvari.
— (Škofom Ljubi lanskim) Imenovan )«• gospod đr. Gtogala. To pre-veselo vest dobili smo ravno pred sklepom lista.
— (Vojvoda Parmeški) prišel je včeraj zvečer s posebuim vlakom z Reke v Ljubljano, je tu ua železnici obedoval in po jednournem prestanku se s posebn m vlakom po Rudolfovi železnici odpeljal v Gmunden.
— (Škušnjezaučiteljskosposobnost) je delalo v Ljubljani zadnji teden 15 učiteljev in 17 učiteljic. 1 učitelj je delal izpit za mefič >n ke, vsi drugi za ljudske šole, jedna učiteljica za francozki jezik, druge za ljudske šole. Dva učitelja sta mej jireskušnjo odstojiila. Od ostalih dobili so spričevalo II. vrste 4 učitelji in 7 učiteljic, spričevalo III. vrste dobilo je 9 učiteljev in 7 učiteljic, in spričalo IV. vrste 2 učiteljici. Trije so dobili sposobnost le za ueniške, jeden le za slovenske ljudske šole, vsi drugi pa za slovenske in nemške ljudske šole.
— (Nova slovenska knjiga.) Naslov jej je: V Ljubljani 1884. Povest Slovencem v pouk. Ne v Ameriko! Po resničnih dogodbah šesta vd iu spisal Jakob Alešovec. Cena 1 gld. (nevezana). Založil pisatelj. Tisk J. Blazuikovih naslednikov 231 str. V tej kii|igi pripoveduje se v jiriprostej besedi življenje in trplenje slovenskih izseljencev v Ameriki, popisujejo in predstavljajo se dogodki, ki bodo čitatelju gotovo ugasili željo, iti iskat sreče onkraj antbintskega morja. V tem smislu bode knjiga dobto učinkovala na uuše rojake in bode zlasti dobro berilo za zimske večere. Vendar bi bili želeli, da bi se bili uekateri prizori napleskali v jasnejih bojah, vsaj malo bolj idealizovano. Ipak pa priporočamo ta najnovejši proizvod našemu občinstvu s pristavkom, da je tisk, papir in vnanja oblika prav čedna.
— (IV. hrvatski vinski semenj) zaključil s.1 je preteklo soboto. Uspeh bil je malo boljši, nego na zadnjem semnji. Prodalo se je samo 2191/a hektolitrov vina, 579 steklenic desertnega vina iu nekaj nad 100 litrov večiuoma sremske rakije, ves promet iznašal je 5790 gld. Večina kupcev bila je iz Kranjske.
— (Razpisana) je službi u'itelja na jeduo-razredni ljudski šoli pri sv. Juriji. Plača 450 gld. iu stanovanje. Prošnje do 14. maja t. !. na okr. šol. svet Ljubljanski.
Telegrami   Slovenskemu Narodu";
Dunaj 29. aprila. Cesarjevič s soprogo dospel semkaj ob 12. uri 10 minut.
Trst 28. aprila. Nadvojvoda Albrecht prijadral je z oklopnim vojnim brodovjem ob 6. uri. Strel na Gradu in oklopnicah, sijajen vsprejem, na tisoče ljudstva, gromoviti živio! in evviva! Ladije v luki so v zastavah, V stanovanji je nadvojvoda v hotelu de la Ville.
Dunaj 29. aprila. Vsled včerajšnjega volilnega shoda odložil je dr. Kopp svoj mandat. Vlada je predložila pogodbo s severno železnico.
Peterburg 29. aprila. Jouiiial de St. Peterbourg poroča: Večina velevlastij odgovorila je povoljno na vabilo Anglije k konferenci.
Ka/iiie vesti,
* (Tifus na Švicarskem) nenavadno hudo razsaja. V Geutu jih je v sedmih tednih od 17. febru-varja do 5. aprila 1047 zbolelo za t-» boleznijo. Tedenski minimum znašal je 24, maksimum pa 349. Umrlo jih je kakih 100 Zdaj pa bolezen pojema. V Zuriehu je pa sedaj, kakor se kaže, bolezen dosegla vrhunec, vsp boluice so jm-napolnene z bolniki. V treh dneh jih je minuli teden 73 na novo znolelo. K sreči bolezen ne terja preveč smrt nib žrtev. Umerja jih le kakih 5°/0, največ pobira mlade ljudi.   Strah v mestu je velik.
* (Nesreća na železnici.) V nedeljo je vlak mej Badajozom in Cindad Realom na Španj-skem skočil iz tiru in se zvrnil v vodo. Število mrtvih znaša nad 60, mej temi je 50 voj kov, ki so ili na odpust. Španjski listi mislijo, da je ta he-sreca delo zarotnikov.
* (Požar.) Največji tovarna in zaloga sed-mograškega delniškega društva zh Čiščenje apirita je pogorela. Gašenje je oviralo pomanjkanie vode, vender se je otelo 2000 repov pitttne živine. Skoda znaša 200.000 gld. Noben človek ni zgorel.
Narodne-gospodarske stvari.
Kaj je to  ..posojilnica >
(Dalje.)
Ne da bi denarja primanjkovalo, saj se vidi kako «o t njim prenapolnene hranilnice, ampak ljudem primanjkuje zaupanja do posojilnic. Denarja bi bilo zadosti za potrebe naših posojilne, pa rajši ula-gajo in dajo celo odlični narodnjaki svoj denar hranilnicam, kakor pa posojilnicam, dasiravno zgubijo izdatne svote na obrestih (hranilnice dajejo navadno 4°/oi v Trstu celo 3%, posojilnice pa 5 °/0). Kaj more biti temu uzrok? Gotovo jedino le to, da ljudstvo še nema potrebnega zaupanja do posojilnic. — Ce sliši „posojilniea", mu vedno pride na misel jednako se glaseča beseda nesrečne banke „Slovenija"; ce pa še to ni dosti, storijo drugo sovražniki naših posojilnic, sploh sovražniki slovenskemu narodnemu razvitku na ta način, da iz gole zlobe lažejo, da je Slovenija in posojilnica jedno in isto.
Tu je treba kaj storiti, tu je treba složnosti in združene moči. Tu je treba delati ne le samo v besedi, ampak tudi v dejanjih. (Tukaj mislim na nekatera narodna upraviteljstva, ki imajo svoj denpr naložen v hranilnicah, [celo v inozemskih gotovo dobrih listinah] in na nekatere omikane odlične narodn jnke.)
Če omikani nemajo zaupanja, kako se more to od prostaka zahtevati? Omikanemu je možno se poučiti o stanji varnosti hranilnih ulog v posojilnicah, zakaj pa tega ne store? Po mojem mnenji je to vsakega pravega domoljuba sveta dolžnost, da zamore služiti narodu in svojej domovini, ne le samo v besedi, ampak tudi v dejanji, inače je to geslo brez vsakega koristnega pomena.
Vsakdo se zamore pri tej ali oni posojilnici osobno poučiti o stanji, o društvenikih, o reservnem fondu in premoženji, sploh o vsem, kar se tika varnosti hranilnih ulog; tudi se o tem zamore osvedo-čiti iz letnega poročila (računa). Vse to se lahko tudi poizve od načelstva zveze slovenskih posojilnic v Celji in sicer o vseh slovenskih posojilnicah, izve se tudi, katerim posojilnicam   primanjkuje denarja.
Kar se tiče varnosti hranilnih ulog  pri posojilnicah je potrebno razločevati jedino le dve vrsti: 1. Posojilnica, ki ima omejeno poroštvo ali zavezo udov in
2 Posojilnica, ki ima neomejeno zavezo udov ali drustveuikov.
1. način: pri tem je za varnost hranilnih ulog merodaina visokost deležev (delnice). Večji ko so deleži, vetji je kredit takih posojilnic, ker so po postavi društveniki porok za vse zavezanosti posojilnice s svojimi deleži in najmanj še z jeden-krat tolikim zneskom, če društvena pravila (pogodba ne določujejo vi č|e zavezanosti v tri »-li večkratnem znesku deležev. V zadnjem slučaji je tudi merodajen značaj in premoženje društvenikov. Razen te zaslombe je pa tudi merodtijna visokost reserv-nib fondov in društveno premoženje, ker v prvej vrsti se izgube is tega poravnajo. Kake so pa zavezanosti posojilnice V Hranilne uloge, in če teh ni dosti, iz posojila. To pa kar posoiilnici dobi na hranilnih uloga b in kar si izposodi od drugih zavodov, to zopet izposodi, zniven tega se ve da tudi dru 81 vene deleže, tako da ima zmirom več izposojenega ali terjatev, kakor pa zavezanosti. Lu na ti način bi se poiabljevalo društveno premoženje iu rjpležj in naposled daljša zavezanost udov ce bi se od danih posojil k^j izgubilo (merodajno je tukaj tudi, kdo je v nacelstvu. ki posojila dovoljuje, da varim postopa) in tudi v nemožnem primerljeji, da bi se izgubila vsa dana posojila ali tenatve, se uklada telju hranilne uloge ni bati izgube, ker zgoraj omenjeno premoženje, deleži i n zaveza ali poroštvo udov presega vse zavezanosti posojilnice, O tem se lahko vsak prepriča jn lahko to izračuni.
ž. način je, posojilnica z n c o m e j e n o zavezo kli poroštvom udov ali druHven'kov. Po tem načinu so vsi udje posojilnice zakonito poiok za vse zavezanosti zadruge nerazdelno in s celim sv o-jim premoženjem, ne samo z uplafiaoimi deleži itd.
Pri tem načinu ni visokost deležev tolike važnosti, ker so itak vsi društveniki s celini svojim premoženjem porok, (ilede varnosti hranilnih ulog pridejo pri tem 2. načinu vse pod 1. načinom navedene merodajnosti na tehtnico povrh p« še št. e-vilo udov in njih stanje v premoženji.
Trn večje je to število in tem bolj so ti pre možni, tem večji je kredit zadruge ali posojilnice Čim dalje taka posojilnica posluje, več udov pristopi ju kredit narašča. (Konec prih.)
Dobro mašilo. Vsakeršno imetje, trganje po adih, otrpnenje itd. aspešoo ozdravi Moll-ovo »Francosko žganje in sol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem pov/etji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dui>aji. Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj M fauetao Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (.690—5)
.farne dražbe.
1 maja. 1. eks. držb. pos. Josipa Leskovica iz Ho-tedrašice, 2115 gld., v Logatci.
2. maja .'t. eks. držb. pos. Franca Bel o t a iz Slavine, 2490 gld., v Postojim'. Kelicit. pos. Marijo Rebec iz Rodoho vasi, 1201 gld.,'v I'ostojini. 1. eks. držb. pos. Terezije Berce iz Dolenje vasi, 1480 gld., v Loki. 1. eks. držb. pos. Franca Staverja iz Zagorja, 7810 gld., v Bistrici. 3. eks. držb. pos. Antona Kregerja iz Verbovega, 2200 gld., v Bistrici. 1. eks. držb. pos. Josipa Novaka iz Knežaka, •r>45 gld., v Bistrici. 2. eks. držb. pos. Frana Mauerja iz Mačjega dola, v Trebnjem.
3. maja. 1. eks. drž. pos. Janeza Dvornika iz Krške vasi, 23,645 gld., v Krškem. 1. eks držb. pos Petra Lu-kaniča iz Cerkviša, 1315 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Mihe Kljuna iz Malega Brdu, 2710 gld., v Senožečah. 1. eka. držb. pos. Josipa Starcev ica iz Impcl grabna, 1145 gld., v Krškem. 1. eks. drž. pos. Ivana Klemenčiča iz Mačkovca, 1456 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Marke Pašiča iz Dražčie, 795 gld., v Metliki. 2. eks. držb. pos. Marka Vi-vode iz Bojane, v Metliki. 1. eks. držb. pos. Marijane Zavrl iz Rakovnika, 275 gld. v Ljnbljari.
Tujci:
dne 28. aprila.
Pri Mlonu : VVeiss z Dunaja. — Rossi iz Trsta. — pl. Hell z Dunaja. — Trobita iz Gorice. — Dragotin iz Kočevja.
Pn iMKllrii: Steinberger z Dunaja. — Coclz iz Ru-dolfovega. — Eicbelberger z Dunaja. — Zimmer iz Rei-chenburga.
Pri Južueiu kolodvora t Kramar iz Trsta. — Si-rola iz Reke.
Meteorologi i-no poročilo.
B *	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-pei »tura	Ve-tro v i	Nebo	Mo-krina v mm.
28. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	781 85 mm. 730T4mn'. 73054 iHiu	-f 90'C + 12 6 0 -f io 2" <;	si. zah. si. zah. si. zah.	d.jas. d. jas. obl.	060 ram dežja.
Srednja temperatura 4- 10 '6°, za 0*8* pod normalom.
XDta.xxa,j^i-iiža borza
dne 29 aprila t 1.
(Izvirim toltigraoćnu porodile.i
Protrne, renta  ... ..... 80 ffld — fcr.
srebrna renta .... 81 , 20 h
llata renta.......                                     .   . 100 . 95
5°/0 marčna renta.   . ....., 95 , 65
Akcije narodne banlf           .        ... 851 , — t
Kreditne akcije            ....        .   . 318 »50 „
London   .                       .   . i 21 . 40 ,
S ebro .......... — ,
Napoi. .   .       ....       ... „ H4
d kr. cekini .       .           ... ■ „ 72 „
\'.;m<U*e umrkM                          . y , 40 ,
4».|„ državne nrečAe iz I. 1854   250 gld. 124 . —
Državne srećke iz i. 13H4.          100 gld. 172 „ —
4*/„ avstr. zlata renta, davka prosta. 100 ,90 „
Ogrska zlatu renta «"/„..... 122 , 60
.... 91 , 65 t
n     papirna renta 5°/0    .... 88 , 4U „
5°/0 štajersko zemljišč, od.ez. oblisr. . 104 , 50 „
DtniHVH rog. srečke D°/»     .    .    100 gld. 114 . 20
Ziiolj. obč. avstr. 4,//'/u zlati zast  listi . 121 n 75 „
Prior, otdig. Elizabetme zapad, železnice 108 . 25
1'riir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ — r
Kreditne srečke......100 gld. 178 „ — ,
Rlidoltbve srečke ....         10   „ 19 „ 50 „
Akcije anglo-avsi r. banke .    .    120   „ 118 , —
Tr»LiULiiway-društ. volj.  170 gld. a. v.    . 212 , — „
Trgovski pomoćnik
za prodajalnico z mešanim blagom, dober prodajalec, z najboljšimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožen, vsprejme se z ugodnimi pogoji.
Z dežele in oni, ki so vajeni prodaje usnja, imajo prednost.
.Jo*. L. «la.«clilie,
(278 - 1) v Trbovljah na Štajerskem.
V „NAR0DNEJ TISKARNI"
sti ravnokar i/.šli knjigi:
TuL33.aJs n.a.žeg'a, časa.
Roman.   Spisal  X I^rmontor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Potem :
Dubrovslii.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin, poslovenil J. P.        Ml. 8°, 122 stranij. Cena 2.* kr., po pošti 30 kr.
novih
Radi manjšega stanovanja proiln »e takoj več prav
kosov hišne oprave
po ceni iz proste roke. (280—1) Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
MOKA
iz najboljše prav« banuSke |»ften;ce, popolnem suha, v las trn-m mnetnem mlinu na valarje napravljena, prodaj* po najnižjih cenah na debelo in drobno
M. J. GVARDIA,  (279 1)
v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 50.
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v pleliastih skalijah po 5 kil (kila po 60 kr.), š kalij a 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OroslaT7-uL ZDolerxc^JL, -
svečarji v Ljubljani.      (207—9) Z
••••••••••••••••X
Solidna ponudba.
Zavoljo premalo znanja z ženskim spolom, f.eli so po tej poti precej oženiti mož v boljših letih, solidnega zadržanja, trgo>ecv prijetnem kraji na Kranjskem, z dekletom (gospodičnah oziroma udovo brez otrok, od 20 — 32 let staro, nekoliko izobraženo, solidnega zadržanja•, ozir se jemlje po-ebno na tiste, ki so v trgovini ali vsaj v gospodinjstvu nekoliko navajene, na premoŽenja se posebno ne gleda, a gleda se na prijazno, pošteno iu Štedljivo gospodarico.
Rekomaudirana pisma s pri dejan o sliko (fotografijo) naj se pošiljajo pod naalovoiu: . ,Nollclii» |m>-iiiiiII>:i-', poŠta liru h j, Gorenjsko, poste restante.
Sliko se vraćalo na zahtevanje v osmih dneh po prejetji pisma. — Tajnost se zagotovija s častno besedo. (26''—3)
Čudovite kapljice
Sv. Antona I*a<|'> v.-«n«}*<'K».
T<> priprosto In naravno zdravilo je prava dobro-dejna p'>moč in ni ireba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čiidovila moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu uajtrdovrat-nejše žclndčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo /.oper beuioi ojide, proti boleznim na jetrall in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Protfctjejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crfato-loletli v (jiorlei. V lj nOI ja n i jedina /aloga v lekarni Jul. |>I. Trukoe/.y, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr.      ^89—25) iHč"' Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi sv. /aridi  dooičkaželjnosti tu  pa tam ljudstvo goljul... dasi nemajo nobene moči in vrednosti.
i VIZ1TNICE
\     v elegantnej obliki priporoča po nizkej ceni
t      „Narodna Tiskarna"
3 v LJubljani.
t
V „Narodnoj Tiskarni" in pri Jan Giontini-ju v Ljubljani
8e dobiva:
mlmin is naši časnik
Spisal * * * Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več.
BUDIMSKA
r<AK6CZY
I
T
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stili zel v Monakovem, profesor dr. llanlv v Parizu in profesor dr. Tiehborne v Londonu, priporočale profesor dr. Gebbnrdt v Badimpeiti in nedavno profesor dr, Uokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dan&ji in profisur dr. Sigi v Stuttgartu In druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se. Uporabna pri trdovratnih boleznih prebaviluili organov iu zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčieami posebno izredna priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in n • > laiahlictlli mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (210—ti)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
HnBSSIHBBBUBBKBDBBKSBBnflER
Izdate!) in odgovorni urednik: Ivan Žele zn i Ita r.
Latituma m r.usk -Narodne Tiakaruc
859004
33