Posamezna Številka 40 vinarjev. štev. m. HMii v M Me a oran ii Leio m »SLOVENEC« valja H polu aa vse strast Jnoo- suvljs ia t l>|afel]anl: M asu lata nprij.. ■ M«— M Ml Ista M ■ * _ 4K* MMrtiiti, ..„31-- udobtnlR'. m Sobotni izdajat mm b Ml« lat«.....k tatasssmstTo.... _ 20 — Inseratl: L .3 Enostolpna petltvrata (59 mm JlroSa ln 3 mm vlaoka ali n|« prostor) ■a enkrat ... po K 1-20 Pri naročilo nad 10 objatr popust. BalmanJSl oglas j 9/9 ma K 4'— r Poslano: Enostolpna petltvrata K 3-— Izhaja vsa* dan izvzemJl po« nedeljatc in dan po praznino, ob 5. nrl zjutraj. Rr Drednlštr« ]• t Kopitarjevi allol štor. S/m. spisi m i« vračajo; aetraaklrana pisma s« n« sprejema)«. Telefona itev. 50. Političen Ust za slovenski naroi Uprava Je T Kopitarjevi al. 8. — Radiu poltne hran. ljnbljamke it. 650 sa naročnino ln 4t 349 za oglase, aratr. ia čefke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7568. Vojna fconoencffa med Jngoslaoljo In Francijo? ITALIJANSKI STRAHOVI. LDUParlz, 22, maja. (CTU) .Pozno eveCer »e je razširila vest, da se mora !vse delo glede mej Štajerske in Koro-tke pričeti iznova, ker Seli Italija najprej ureditev mej Tridenta in Dalmacije. Italijanov v Parizu se je polotila naraščajoča razburjenost, ker se izkuSai, kakor poročajo depeše iz Milana, ustanoviti vojaška konvencija med Jugoslavijo ln Francijo. Italijani sa boje, da bodo v vzhodni Adrijl obkoljeni, ako jso pridruži tej konvenciji tudi Grška. Kaj bo z Reito? WILSONOV PREDLOG. UDU Berlin, 22. maja. (DKU) »Lok al -anzeiger« poroča iz Lyona: Vest o odpo-tovanju italijanskih ministrov v Porto Vecchio je duhove nad vse razburilo. Javno mnenje je prepričano, da gre tu za odločilno uro Italije. Oiicijozni rimski listi Opominjajo k miru in razsodnosti. Kakor doznava pariški dopisnik »Corriere della Sera« iz amerikanskih krogov, m je italijanskim delegatom z ozirom na Reko stavil nastopni predlog: Reka bo prosto mesto pod garancijo društva narodov. Za pet do petnajst let ostane reško pristanišče prosta luka. Wilson je sprejel zahteve Jugoslovanov, da ostane mesto popolnoma obdano od jugoslovanskega ozemlja, »Corriere della Sera« je mnenja, da bo posebno zadnji pogoj Italija težko sprejela. ITALIJANI ODNEHA VAJO. LDU St Gertnain, 21. maja, (DKU) *Matin« poroča, da je Orlando včeraj zapustil Pariz ter se podal v Bardonecchio, da predseduje tam ministrskemu svetu. Sonnino ostane še v Parizu, da nadaljuje diskusijo o otomanski državi. Barzilai je iz družinskih razlogov odpotoval v Rim. Orlando se vrne baje v petek v Pariz. Pogajanja z italijansko delegacijo o jadranskem problemu so povoljno napredovala, ker je Italija z ozirom na londonski pakt privolila v znatne teritorijalne odpovedi. Italijani žabtevajo priznanje njihove narodne suverenitete na Reko, so pa pripravljeni pripustiti v upravo mesta vse interesovane elemente, HrSCansha inler-nacionala. Bili so časi, ko se je zdelo, da je na-ajonalizem dosegel svoj vrhunec in ko ie bilo mednarodno, katoliško prepričanje treba braniti pred očitki, češ da je kato-ličanstvo protinarodno, V svetovni vojski je nacionalistično gibanje doseglo svoj vrhunec. Vsa znamenja kažejo, da sedaj upada in da se bodo narodni spori v glavnih obrisih poravnali. Krvava likvidacija je pri koncu in narodi se pripravljajo, da stopijo s krvavih poti in s cest sovraštva na nova pota ljubezni in sporazuma. Kar je danes med ljudmi šc sovraštva, je to posledica neizmerne zaslepljenosti, v kateri je taval človek vsa leta vojnega gorja, je posledica predvojnih zablod in krivih naukov, ki so privedli do tako .strašno krize. Toda bolnik, ki je leta in leta trpel nepopisne bolečine, ne osrdravi v enem hipu. Prestane krizo, bolečine pa čuti še dolgo potem, ko je ni nobene nevarnosti zanj več. In tako tudi sedanjih narodnih bojev nc smemo presojati drugače. Kriza je prestana, bolečina pa se še vračajo, ker le preVeč je razjedal organizem narodov strup sovraštva. A danes naši fantje in možje morajo na koroških mejah stražiti mejo proti tolpam, ki se tam za Karavankami zbirajo proti nam, je to le posledica tistega zlega duha, ki ga jc velenemški nacijonalizem zasejal v nemško ljudstvo v teku desetletij ter s sistematičnim delom prepojil ves nemški narod v misli, da je Nemec rojen za gospoda in vsi mi drugi pa za hlapce njegove. Ta paganski duh še danes ni popolnoma zamrl in odtod te naše bolečine na severu. Toda vse to je posledica, so zadnji bolestni sunki premagane težke bolezni. Ljudstvom vsega sveta se hoče miru in ljubezni. Ta misel, združena z željo, da bi vsak imel svoje in užival svobodo na svoji zemlji, sosed med sosedi, brat med brati, ta misel je živa med ljudmi. Nima še pravega izraza za svoje hrepenenje. Lotevajo sc včasih narodi v svoji želji po miru in bratstvu tudi napačnih sredstev ler hočejo doseči mir z bojem, ljubezen s krvjo in bratstvo s pobojem. Tudi to je zabloda šc bolehajočega človeškega organizma. Toda treba je danes misliti na to, človeštvu pokazati pot k cilju, po katerem hrepeni. Internacijonalizem in nacijonalizem se zdita, da si nasprotujeta, toda v resnici sc lahko izpopolnjujeta. Goli nacijonalizem je sicer na narodno celoto pre-nešeni pojem človeškega egoizma, sebičnosti, ki izvira iz napačnega uiuevanja svobode posameznika. Liberalizem! Temu nasproti sotji krščanski ali nekrščanski so- rijalizem; kakor radikalni sodjalizem zanikava upravičenost, da bi posamezna osebnost v celotni družbi kaj veljala, tako krščanski solidarizem uči, da je tu v sredi zlata sreda, kjer si osebnost posameznika in celotna družba prihajata nasproti. In prav isto je pri krščanskem pojmovanju mednarodnosti. Le tako je mogoče odstranili vsa ostra nasprotja, ki si stoje sovražno nasprotL In zato moramo gledati, da si vse krščansko-demokratične organizacije sveta podajo roke, da se po vsem krščanskem svetu potom krščanskih organizacij započne enotno delo za dejansko in resnično zvezo narodov, katere temelji naj ne bi bile še nadalje ostrine bc.jonetov, marveč moč krščanske ideje. Resnično, premalo se zavedamo moči te ideje in premalo zaupamo v silo organiziranih mas, ki na njo prisegajo. Če se socijalizem in boljševizem sklicuje na moč svoje internacijonale, je to z njegovega stališča umevno. Ni pa umevno, da kristjani pozabljamo ob tem na delo za svojo internacijonalo. Koliko, neizmerno dobrega je storil papež v dosego tega' skupno-človeškega ideala. A bil jc sam. So li celo katoličani povsod poslušali njegov glas? Večinoma so ga poslušali, četudi nc povsod. Toda praktično bi bili katoličani lahko po svojih organizacijah morda storili šc več. Pa ne čudimo sc! Ločilo jc tudi nes moria prelit« človeške krvi, gore mrii-čev so ležale med nami in strc'ski jarki so nam onemogočali zbližanje. Danes pa je čas dela! Krščanske vrste se organizirajo v javnosti povsod! V Jugoslaviji je no-siteljica te krščanske misli, ki naj prinese rešitev bednemu ljudstvu, naša Ljudska stranka. Na Češkem imajo organizacjio krščanske ljudske stranke. Na Nemškem je krščanska Ljudska stranka prestala brez škode najhuje boje zadnjega časa. In v roki imamo danes knjižico, ki obsega krščansko-demokratično-socijalni program krščanske Ljudske stranke italijanske (II Partito popolare italiano). Veseli nas, da se nasi programi tako strinjajo in da se sorodstvo dokumentira že na zunaj v imenih! Ljudstvo je tudi to naše gibanje, ljudstvu vseh narodov v blagor naj služi na podlagi večno veljavnih krščanskih zapovedi! Naj živi misel krščanske internacijonsd.c! Temelji so dani! Dela jc treba! Carigrad oalane tarSkl. I.DU Lycn, 22. maja. (Brezžično). Pariško časopisje živahno razpravlja o vprašanju iztoka. »Echo do Pariš« piše; Mirovna konferenca vztraja na tem, da se ohrani tei*itoria!na enotnost Turčije. Carigrad naj ostane glavno mesto turških vilajetov. Težkoče so le v izberi, komu bo poverjeno nadzorstvo. Poverilo istega le eni državi bi zbudilo pri drugih ljubosumnost, »Hu-manite« poroča, da je Amerika odklonila, sprejeti mandat za Carigrad. »L1 Action francaise« piše: Svet četvorice je razpravljal o vprašanju iztoka. Dasii ravno še ni dosežen popoln sporazum, je vendar že sedaj mogoče reči, da bo sultan osta' v Carigradu, siccr ne kot državni pač pa kot verski glavar- Smir-na z zaledjem je najbrže prisojena Grčiji, Adalija in Konija pa Italiji. Za Adano bo poverjen mandat ali Ameri-kancem ali pa zvezi narodov. Usoda Dodekaneza se reši v zmislu grških zahtev. LDU Pr.riz, 22. maja. (Brezžično.) K italijanskemu vprašanju poroča »Echo de Pariš«, da vztraja konfcrenca na ohranitvi teritorijalne enote turške države, ki naj se omeji na turške vilajete s Carigradom kot glavnini mestom. Ni znano, kdo in kako ko izvrševal mandat nad Turčijo. Ako bi se določila samo ena velesila, bi to pri drugih pov zročilo ljubosumnost, mednarodna uprava pa bi bila spojena z mnogimi težkočami. »Humanite« izjavlja, da Zedi-rijene države odklanjajo mandat nad Carigradom, »Action Francaise« poroča, da se kljub uradni izjavi, cla se še ni našla nobena rešitev vprašanja, vendar lahko zagotavlja, da bo sultan ostal v Carigradu, čeprav ne kot vladar, vendar pa kot vrhovni šef mohamedanskega veroizpove-danja. — Smirna z zaledjem pripade Grčiji, Ada.lija in Konija Italiji, Adava pa Ameriki pod nadzorstvom zveze narodov. Dodekanez pripade Grčiji. LDU Amsterdam, 22. maja. (DunKU). »Alloemcen Handelsblad-: poroča iz Pariza: Potrjuje sc vest, da ostane sultan v Carigradu. Vest, da so se branile Zedinje-ne države prevzeti mandat nad Carigradom in okolico, se ne potrjuje. m Rlj K i&a I LDU Lyon, 22. maja. (Brezžično.} Grof Broclcdorff - Rantzau je v imenu svoie vlade prosil svet četvorice za podaljšanje roka, ki je bil dovoljen nemški delegaciji za predložitev pripomb k mirovni pogodbi. Prošnjo je izročil šef nemške delegacije v torek zvečer v posebni noti (deseti), ki se tičejo vzhodnih mej, vladavine v Alzaciji in Loreni, go- LISTEK. »» c* flČ danaSnii vecemi predstavi.) Stari Kremen noče ne umreti ne dati posestva sinu, ki ima že nad štirideset let. Drži se, kakor da so »v zemljo zraslle njegove korenine«, njegova modrost je: »En petelin na dvorišču, en gospodar v hiši«. V tem absolutizmu jc rastel sin, ^najstarejši hlapec brez plače pri hiši« in je vsled energičnega vladovanja starega brez vsakega odpora, mehak ko goba. Nekoč je ljubil deklo Katfo, a se ni mogel odločiti, da bi šel ž njo v svet in si ustvaril družino, ker »se nc spodobi z grude iz iz hiše«; otopel je in ponavlja zadovoljen v zasmeh družini in žeuskara; »Meni nič ne manjka! Imam svoj kruh .., svoje delo... in s kokošmi hpdira spat... in več človek ne potrebuje!« Zemlje bi rada tudi Reza, dekla-gospodinja pri Kremenovih. S tihim upanjem na Janeza se odteguje snubcu-vdovcu z Visokega, ki jc sam ostal s trojico paglavcev. Vsem jc v napotje starec, vse duši in tlači k tlom njegovo neverjetno zdravje in »tek za dva«. V tem ga udari konj v prsa. Zdi sc, da sc bliža zadnja ura. Padar zmajuje z rameni, tehtnica kaže, da hira in upada. Pripravlja se na smrt; da si narediti, grča- vi »mecesni gospodar«, krsto iz naplavlje-nih mecesnovih desk in čaka, kdaj mu zapoje mrliški zvon. Na Kremenovini se začne novo življenje, Katra si pomerja mirtin venec in poročno obleko. Obe ženski strežeta Janezu, ki pa Odbije Kairo, -ker je stara«, in seže po Rezi, v želji »po novem rodu« na Kremenovini, ki sc je vžgala v njem ob pogledu na zdravo gruntarjevo dečad z Visokega. Reza komaj čaka, da starec leže v grob, po njegovem mnenju »samo par pedi globlje v »zemljo, nego je dosedaj stal«. Tudi posli so se oddahnili, ker ni več nad njimi težke gospodarjeve roke. Toda Kremen si spet opomore, vse sanje Janezove in Rezine sc podro, kajU tehtnica kaže, da je starec težji od jeseni. Kakor mladenič razseče krsto, ki je nanj čakala cclo zimo; na Kremenovini zavlada spet stari strah in red, Reza sc odloči za gruntarja z Visokega, ki jo vzame, dasi ve, »kaj je ž njo«, »Vse od Boga«, je njegova modrost in njegova hiša ima spet gospodinjo. Janez pa jc zopet stari, mehki, sanjavi Janez, ki »hodi s kokošmi spati. Fabula »Zemlje« je zelo neznatna. Schonherr je razvil dramatično samo Režo, vse druge, predvsem Janeza tišče dogodki nazaj; kakor sc zapletek drame začne izven nje, tako tudi konča. Značaji so v celoti pasivni, majhni plamenčki, ki ne planejo preko strehe, vsak snuje le zase, | bolj v mislih nego v dejanju, nekaj nove-: ga, kar jc sicer vedno v odnosu do zem-' lje; o toni razmerju se govori. Vsled enakega naziranja sta v konlliktu Janez in Rezo, v skupnem konPiklu s Kremcncvim zdravjem Janez, Reza in Katra, Schonherr razglablja boj med mladimi silami, ki so jih slarc, močnejše pridušile, da se nimajo moči razmnožiti, ker ista zemlja ne more dati prostora novemu zarodu nc gospodarstva ne veljave mlajšemu gospodarju. Izrazita je Schonherrjeva tehnika. Pisatelj jc zadnja veja nemškega naturalizma in ima lo prednost, da tako razpre-dcli, zagrabi, oriše značaje, da se med seboj ujemajo, segajo kritem, se medsebojno spopolnjujcjo, osvetljujejo, pojasnju-i jejo in spletajo v enotno sliko. Pri faki drami je nujno, da so vse vloge v dobrih rokah, sicer postanejo druge nerazumljive. Iz malega, neznatnega zapleti jaja sc začne Schfinherrjeva droma — pri Zemlji^ le/i ta dogodek izven moči, dejanja in nehanja nastopajočih oseb — na ta za-pletljaj niza nešteto drugih neznatnih dogodkov. In to vsoto neštevilnih malih dramatičnih »zdaj odvijajočih, zdaj dejanje navijajočih« doživljajev — kakor sam pravi v »Weibsteuflu« — strne v okvir osnovne misli. V ^Zemlji« se ta tehnika nc kaže v izrazitih črtah in v rahlih, lahko um-ljivih prehodih s predmeta na nov predmet in v krepkih primerah, vzetih izključ- no miselnemu krogu nastopajočih oseb. Človeku sc zdi, da gleda močan val pred seboj, na tem valu se pa giblje in grebenči nešteto drugih, ki jih je isti sunek dvignil. V »Zemlji« se samo eden greben — Reza — odtrga, vse druge spet pritegne nase gladina. Vedno se pri njem ponavlja motiv hrepenenja po otrocih, po zdravem spočetju in po svobodni posesti. »Zemlja« mu je vtelesena možnost za razmah z življenjem in naravo tesno spojenih značajev z elementarno silo čuvstva in razmišljanja. Nartc Vetfkonia. D Sč. (Dalje.) Mnogo nam pripoveduje samostanska kronika o dobi, ko je na Francoskem vladal Ludovik X(V. (1643 — 1715) in jc pridobival princ Evgcn oroti Turkom zmago za zmaijo. V Stični je bil tedaj opat Anton pl. Gallcnfels iz stare kranjske plemiške rodbine, sijajen govornik, najlepšega nastopa, zelo izobražen, dobrega usmiljenega srca. Ljudstvo je imelo v njem v tedanjih mnogih uimah najboljšega dobrotnika. Samostanu je načeloval od leta 1688 do 1719, Zelo jc dvigril zunanii sijaj častitljivega samostana. Na drugem mestu je bilo pojaSn;cno, kako je kar skušal tekmovali z Ljubljano, ki jc poslala ob njego- »podarskih in financijalnth vpraSanj ter skupne protipredloge k mirovni pogodbi. Nota omenja, da nemška delegacija nikakor ne more predložiti svojega elaborata v roku, dovoljenem za proučavanje mirovne pogodbo. Ta pa poteče že jutri, v četrtek ob 3. popoldne. Kazentega prosi grof Brockdorff za dovoljenje, da sme v svrho olajšave svojega dela naročiti v VersaiHles posebno tiskarno z vsemi potrebščinami kakor ludi potrebnimi črkostavci. Wilson, Lloyd George in Clemenceau (Orlando v ItaMji) so sredo zjutraj razpravljal? o odgovoru na gorenjo nemško noto. Najbrže bo svet trojice nemšk1' delegaciji ustregel, vendar pa jo bc pofval naj podrobneje utemelji svojo nrošnjo preden li bo dovoljen kratek na daljni odlog. LDU Pariz, 21.maja. (DKU) Reuterfev urad poroča: Iz urtdr.ega vira se javlja, da se >e dovolilo Nemcem za p.edloženje ajih protipredlogov podaljšanje roka do 29. maja. LDU Versallles, 22. mala. (CTU). Pariški jutranji listi prinašajo k izmenjavi not med Brockdorff-Rantzauem in Clemeneeauiem o podaljšanju roka do 29. maja, ve3t. da bo potreboval svet Cetvorice približno 8 dni za proučitev protipreiHogov. Potem dote Nemci rok enega ali dva dni za sprejem r35 odklonitev. LDU Berlin, 22. maja. (DunKU). »B. 2. am Mittag« poroča iz Versaillesa: Pariški jutranji listi prinašajo k izmenjavi not med Brockdorffom in Clcmenceaujem o podaljšanju roka za vložitev nemških protipredlogov komentar, ki ga je povzročilo francosko ministrstvo za zunanje stvari. Po tem bo svet četverice potreboval približno osem dni, da prouči nemške protipredloge, ki bodo predloženi dne 29. maja t. I. Nato se bo dal Nsmccrn rok dveh do treh dni 2a sprejetje ali odklonitev zadnje odločitve. Komentar konča s pre-računanjem, da bo mirovna pogodba pod-pisara med desetim in petnajstim junijem. Špekulacije. Ločitev zakona ne bo samovoljna; naloga sodišč Lo, strogo pariti na lo, da se zakon ne bo zlorabljal. Menimo, da je že prižel čas, da rešimo veliki problem ločitve Cerkve od države. Novi zn k on pom«nta velikanski korak naprej, je kulturno delo v prospeh republike in bo služil morali. — Minister za narodno brambo je podal v današnji seji bramSnega odseka narodne skupščine obsežen ekspo-zč o vojaški akciji na Slovaškem. StnfriKs — grffca. LDU Lyon, 22. maja. (Brezžično.) Kakor je bilo pričakovati, je izzvala zasedba Smirnc po grških četah po vsej Grški vihar navdušenja in radosti. Zadnji čas se je j opažala v grški javnosti nekaka nervoz-I nost ,ki jo je povzročal strah, da bi se ne : izpolnile vse grške narodne aspiracije. i Toda dejstvo, da je Italija obenem z dru-' gimi velesilami pristala na to, da Grška ! zajede Smlrno, je izzvalo popolen preob-j rat v grškem javnem mnenju. Ta preobrat | ie razviden iz člankov grškega časopisja, ! ki hvali na vse mogoče načine Italijo in i velikodušnost, katero je pokazala v smi-j renski aferi. — List »Eleuteros Typos« i piše: »Vest, da ie pooblastilo, katero jc j dobila Grška, da zasede Sroirno, podpisala i h; d i Italija, je napravila najboljši vtis. Ta ' vtis so ojačila še bolj izvajanja italijanskega poslanika v Atenah, Avezzane, ki je odgovoril na pozdravni nagovor aten-j skega župana v zelo prisrčnem tonu ter i izrazil svojo željo, da bi se vse grške na-! rodne aspiracije uresničile brez izjeme. — ! >-Patris« vidi v zadržanju Italije napram i Grški dokaz, da je italijanska politika ve-i dno spoštovala načelo svobode in pravice i malih narodov. — »Hestia« piše: »Radost : grškega naroda radi zadržanja Italije je i popolnoma upravičena. Z zadoščenjem r»o-zdravlja helenizem pravo, viteško Italijo, ki se drži zvesto svojih plemenitih, svo-bodoumnih tradicij, Italijo, ki ljubi in ščiti male narode. telioslouaška narodna skupila. LDU. Praga, 21. maja. (ČTU.) V plenarni seji narodne skupščine je odgovarjal minister za šolstvo dr. [Iaberman na interpelacijo poslanca dr. Mareka in tov. o razmerah na praškem nemškem vseučilišču. Nato je prišla na razgovor velika rudniška katastrofa v Lazyh v tešinskem okrožju. Predsednik je izvajal, da je bol lešinskega okrožja, bol vsega prebivalstva. Vsa naša skrb mora biti posvečena sobratom tešin-?kcga okraja in naša dolžnost je izboljšati usodo rudarskih družin. V isti stvari sf je oglasil k besedi tudi minister za javna dela Stanek. Kako je eksplozija nastala še ni znano. Do sedaj so ne šli 32 mrtvih in 26 ranjenih, ki so jih odpeljali v bolnico. 78 oseb pogrešajo. Včeraj so se začela rešilna dela s pomočjo dihalnih aparatov. Okrožni rudarski urad v Moravski Ostro-vi je bil pozvan, da o položaju vsak dan poroča. Narodna skupščina ie prešla nato na daevni red, namreč k nadaljnji debati o reformi zakonskega prava. Pravosodni minister dr. Soukup je med drugim navajal: Vprašanje reforme se tiče 200.000 družin. Rešiti nam je tri probleme, in sicet ločitev Cerkve cd države, reformiranje zakona in Ddstranitev cerkvenega zakona. Državi je na tem ležeče, da ne prekrši pri tej reformi te ali one dogme. Sedanji zasebno kapitalistični sistem se je oklenil tudi institucije zakona, ki je postala med vojno predmet vem časi' veliko umetniško središče kranjske dežele. Samostanu je dal krasne vrtne nasade. Iz njegove dobe izhaja sedanja opatovska kapela v I. nadstropju na južni strani med novo prelaturo in klavzuro, v svoji notranjščini prirejena in okrašena v rokoko slogu. Lepe dohodne stopmice so svoj čas vodile pod njo v prvo nadstropje k prelatovemu stanovanju. Isti opat je dal tudi obok sedanje obednice po tirolskem slikarju Ferdinandu Steinerju v rokoko-slogu okrasiti. Okraski so prirejeni iz fresco sLk na vzvišenih gipsnih podlagah. Tako dobiš v stavbah stiškega samostana sledove in odmeve najrazličnejših dob tudi s stališča zgodovine umetnosti, Idi in proučuj jih; užitka ti ne bo manjkalo. Jožei II. Dne 6. oktobra 1784 je Jožef II. ta samostan zatrl in njegovo meniško družino razpustil. Niso samostanu prizanesli, dasi se je bilo postavilo načelo, naj se najstarejši in na;bolj častitljivi in zaslužni redovni domovi puste neovirano nadalje živeti. Pozabili so, koliko je ta samostan tekom 650 let obstoja prispeval h kulturi domačega ljudstva, ko je po svojih menihih podiral pragozde, ustvarjal plodna polja, učil narod poljedelstva, pospeševal v deželi promet in trgovino, skrbel za nravn.o in versko vzgojo prebivalstva; toda pozabili so tudi, koliko ie ta samostan trpel Razna ps>ro£!?a, Zveza proti Nemčiji. LDU Lyon, dne 22. maja. (Brezžično.) Predsednik francoske dclegacije na med-parlamentarni konferenci v Bruslju, Chau-met, je dejal v svojem govoru pri otvoritveni seji medparlamentarne konference med drugim: »Hočemo, da postanejo gospodarski odnošaji med nami kar najožji in najtesnejši. Naše mimo delo je prekinila Nemčija. Zato je potrebno, da sklenejo vsi narodi, ki so sovražniki Nemčije, med seboj tesno vojaško, finančno in gospodarsko zvezo. Zveza narodov. LDU Amsterdam, 21. maja. (DunKU). Kakor poroča »Het van den Dag«, je izjavil amerikanski senator Loage, da senat ne sprejme načrta za zvezo narodov brez znatne spremembe. Novi načrt je mnogo slabši, kakor je bil prejšnji ter nevaren za svetovni mir in tudi za amerikanske pravice in interese. Nobeno vpitje in roben pritisk ne bo vplival na senat, da odstopi od svoje dolžnosti proučiti ljudstvo, kaj znači sprejetje dogovora zveze narodov za Ameriko. Španska za Nemško Avstrijo. LDU Madrid, 21. maja. (DKUj Španska vlada je sklenila prispevati po svojih močeh k olajšanju težkega pomanjkanja živil v Nemški Avstriji, zlasti na Dunaju. Zato je naročila španskemu poslaniku v in koliko žrtvoval v obrambi dežele proti Turkom; koliko je ljudstvu pomagal ob časih bede in glada in v koliko tolažbo in v kolik ponos mu je vsekdar bil; pozabili so, kaj so bili menihi tekom tolikih stoletij položili lepega in umetniškega v gradbe samostanskih stavb, da so iz njih napravili spomenik, kakor ga boš za poznavanje prejšnjih časov, za užitek svojemu umu in svojemu srcu zaman iskal daleč daleč okrog. Jožef II. je temu spomeniku uro-pal namen in življenje. Dragoceni korali je vzel vse, kar jo je dvigalo nad mrtvo okolico, njo samo je obsodil med smeti. Dolga desetletja niso vedeli, kaj naj bi pravzaprav počeli iz razsežne in ogromne stavbe. Šele 1. 1850 so se naselili v prostorih, po katerih so nekdaj menihi živeli, delali in molili, tuji ljudje, uradniki davkarije in sodnije, pod njimi oz. kraj njih po ječah pa kaznjenci. Tudi za te so torej našii prostora v zgodovinskih stavbah. Končno so v njih poleg župnišča, ki je že od prej obstojalo, priredili prostore še za šolo; bilo je to najlepše, kar so noter postavili. Toda častitljivi samostanski prostori, nekdaj namenjeni menihom in molitvi ter visokemu kulturnemu delu za narodov procvit, so bili deloma spremenjeni tudi v smetišča in svinjake, in to je vrhunec barbarstva, ki se kaže v delu Jožefa II. Washingl0nu, naj stavi španska ladjo, ki je usidrana v tamošnjih vodah, na razpolago am«nkaiuki vladi, da se pospeši prevoz živil v Nemiko Avst ijo. Razen tega 1» ukrenila tpansk« vlada vse potrebni, da odrine Šc itni ladia, ki je naložena i rižem, iz enega Žnanskih pristanišč v Trst, odkoder bo blago odpremljeoo v Nemško Avstrijo. Nižjeavstrijski deželni zbor. LDU Dunaj, 22. maja. (DunKU). (Deželni zbor.) V pretres pride predlog poslancev Bierbaumerja in sodrugov na deželnega glavarja glede odstranitve nenem-škib urednikov in nastavljencev iz deželne, šolske in občinske službe. Trije češki deželni poslanci predložijo deželnemu glavarju izjavo, v kateri protestirajo proti nemško-nacijonalncmu odporu proti navzočnosti čthoslovaških zastopnikov v deželni zbornici in v kateri izjavljajo, da je na Dunaju 417.000 oseb, ki se priznavajo h čehoslovaškemu narodu in da so tudi Čehi na Dunaju pri deželnozborskih volitvah imeli 57.340 glasov, na katere so i odpadli trije mandati. Deželni glavar Sever se je protivil to izjavo vzeti na znanje ali jo dati v zapisnik. — Nato so se vršile volitve v različne odseke. Predlog nemškega nacijonalca Riehla o nepripoznanju čehoslovaške zaprisege in njegov predlog, naj se čehoslovaški poslanci pripustijo k razpravam šele potem, ko so storili prisego v predpisani obliki, to se pravi samo v nemškem jeziku, se odkaže občinskemu in ustavnemu odseku. — Predlog, ki so ga stavili krščanski socialci v nujnem potu in ki se tiče spremembe reda pri občinskih volitvah, je bil po kratki debati sprejet od vseh strank. V spremembnem zakonu se med drugim zahteva, da se morajo od pasivne volilne pravice izključiti vsi uradniki okrajnih glavarstev in deželni svetniki, ki morajo izza svojega službenega delovanja izvrševati kontrolo in oni, ki so k občini v kakem pridobninskem aH na dobiček stremljajočem razmerju; pač pa bi deželni uradniki imeli pasivno volilno pravico. Boji na Ogrskem. LDU Budimpešta, 22. maja. (DKU) OKU poroča: V odseku Szecseny-Filek napadajo močne sovražne sile. Med File-kom in Dios-G"Srom smo po uspešnih bojih pridobili na ozemlju. Severno od Mi-skolcza in Dios-Gyora se razvijajo naše operacije popolnoma po načrtu. Na ostalih delih ironte je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno poveljstvo. LDU Dnnni, 22. maj a.Ogrska poštna uprava razglaša, da bo radi agitacije proti integi*iteti ogrskega ozemlja odvzela vsem na Dunaju izhajajočim listom, razen »Arbeiter-Zeitung«, poštni debit za Ogrsko. Feirograd brani SOO.OCO mož. LDU Berlin, 21. maja- (DunKU.) /Deutsche AHgemeine Zeitung« je prejela iz Kopenhagena brzojavko, ki pravi, da pripovedujejo potniki, ki so prispe1! v zadnjem času iz Rusije o Stock-holm, da se je zbralo v Petrogradu 300.000 mož, ki bodo, ako bo treba, branili mesto. Z ozirom na neverjetnost, da bo mesto v kratkem oblegano, so napolnili zaloge z živili. Eksplozija, LDU Moravska Ostrova, 21. maja. (DKU) Dodatno se poroča o včerajšnji eksploziji v Novem rovu: Rezilna dela so se nadaljevala vso noč. Po dosedanjih vesteh je bilo 32 mrtvih. V bolnici leži 26 oseb, ki so deloma zastrupljene po plinu, deloma poškodovane. Pogrešajo še pri- Profaniran in v brezčastju je ležal samostan na tleh. Trohnoba in plesen sta se plazila po mnogih njegovih prostorih. Razna golazen se je skrivala v smeteh, ki jih nihče ni odnašal iz njih. Preperevali so tudi zidovi, kajti nikogar ni bilo, ki bi se z ljubeznijo nanje oziral ter jim lečil spuščajo in rane celil. Menihi so bili že zdav-no pomrli; leta 1835 je v visoki starosti preminul zadnji v Ljubljani, Dragocenosti in knjige so razmetali na vse strani; tudi arhiv, ki je vseboval redke in za naše socialno in narodno življenje prevažne listine iz dolge dobe 650 let, so večinoma razpršili, da so jih dostikrat videli troh-neti in gniti, dokler niso zginile za vedno. Da je mogel »prosvitljeni« Jožef II, iztisniti dve do tri tisoč goldinarjev iz zaplembe samostanskega premoženja — več namreč država ni izkupila iz njega —, je zavrgel in pogubil vrednote, ki so sploh neprecenljive, 6, Vrnitev. Po preteku 114 let je samostan zopet vstal iz groba k novemu življenju. Prizadevanju Missie, tedaj šc knezoškofa ljubljanskega, se je posrečilo, da so oktobra meseca 1, 1898 prišli v samostan beli menihi istega reda nazaj, ki so ga bili tukaj pred 800 leti ustanovili. Starodavni samostan jc stopil pred novo bodočnost. Težko, trudapolno delo so menihi preizeh. Lani je minilo 20 let, kar so se drugič tu nase- bližno 50 rudarjev, V trenutku, ko se je dogodila eksplozija, je delalo v Novem rovu okoli 650 rudarjev, katerih večina se je rešila skozi strunski izhod. Od druge strani se poroča, da pogrešajo še 80 rudarjev. Politične novice. -f Odborova seja Jugoslovanske kmetske zveze. V nedeljo 25. maja ob 10. uri doj>oldne odborova seja Jugoslovanske Kmetske Zveze s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo zvezine pisarne; 2. poročilo o zvezinerh glasilu; 3. zahteve glede dohodninskega davka; 4. poročilo in razgovor o organizaciji; 5. določitev dnevnega reda za sejo vodstva J K. Z.; 6. poročilo o zadrugah za prodajo lesa, poroča prof. Remec; 7. poročilo o zavarovalnici za živino, poroča Krištof; 8. poselsko vprašanje; 9. avtonomija; 10. razgovor o gospodarskih | vprašanjih; 11. poročilo odbornikov; 12. sklepanje kako se naj izvrSe resolucije ustanovnega občnega zbora J. K. Z.; 13. slučajnosti. Seja sa vrši v posvetovalnici Kat. Tisk. društva (Jugoslovanska Tiskarna.) Nače\stvo J. K. Z. -[- Fara pri Kostelu. Sijajno uspeli shod dne 18. t. m. v Fari je jasna priča, da se naš slovenski narod tudi na skrajnih mejah zaveda velike odgovornosti sedanjega časa. Na shodu je poročal posl. g. K-Škulj. Orisal je naš državen položaj na zunaj, kakršen je sedaj in tudi o razmerah, ki nas čakajo v bližnji prihodnjosti,1 Govornik je dalje razkril nu*o notranjost in težave pri graditvi nove države, ki ima zagotovljeno najlepšo bodočnost, ako se naše smotreno urede. Poudarjal je tudi naloge, ki jih nam nalaga nova državnost in ki jih moramo izpolniti, ako hočemo, da bomo v zaželjeni svobodni, a še mladi jugoslovanski državi tako močni, da se bomo upirali vsem sovražnikom naše svobode. Z nepričakovanim edebravanjem je ljudstvo pokazalo, da razume sedanji čas in njega naloge, ki mu jih jc pojasnil v živih besedah g. poslanec ter da je pripravljeno vedno zvesto sodelovati s svojim dosedanjim zastopnikom. Z vsem navdušenjem so bile sprejete resolucije glede naših meja v Korotanu, Prekmurju, na Goriškem in v ostalem. Dalje glede našega izhoda v. prosto niorie in zvez s tem potom železnice. Sanacija valute fiaj se proizvede čim hitreje, urede vojna posojila, izplačajo nižjim sio.em, oderu!'« in vojne dobičkarje naj se obdavči; uredi naj se osebno dohodninski davek in agrarna reforma izvede brez vsake korupcije duhu pravičnosti. Pozdravlja sc ustanovi tev kmetijskih zs-.stnonkov v K. Z. in se zato tudi tu ustar>cn denar. Vsi oni. ki čustvujejo za svojo domovino, za svojo državo, dali so, ker popolnoma pojmujejo dolžnosti svobodnega državljana napram svobodni državi. Ti so dali brez ugovora, brez prigovarjanja. Gotovo pa jih je še mnogo, ki odlašajo, ne zarodi tega. ker bi ne bili voljni dati, nego zaradi tepa, ker se jim ne mudi in ker so neodločni. Tem je treba, da takoj store, kar so opustili. Kdor hitro da. dvakrat da. Kakor smo na bojnem polju v vrstah entente im-ponirali našim zaveznikom in našim sovražnikom, tako moramo tudi imno-nirati z našo požrtvovalnostjo, ko gre zato, da s svojim delom in s svojim kapitalom krijemo potrebe države. Neznatna je vsota 200 milijonov kron, ki iih damo državi na razpolapo Vsota, ki Io hočemo podpisali, mora biti mnogo višja. Ml moramo našim prijateljem in neprijateVjem dokazati, da znamo s skrbjo in požrtvovalnostjo obdržati svo- bodo, ki smo si jo priborili s krvjo. AU je mogoče, da se spričo tolikih, ki so radovoljno žrtvovaM življenje, najdejo še ljudje, ki odlašajo s podpisom državnega posojila? Ali so še ljudje, ki razmišljajo, ali naj vlože svoj denar tja, kjer bi imela od njega tudi država koristi? Ako smo pod pritiskom avstrijskega režima podpisavali desetine milijonov, moramo sedaj, ko gre za našo državo, podpisati radevolje stotine mi-lojonov. — Kanonfšno umeš*enl so bili: Franc Avsec, župnik v Št. Juriju pod Kumom, na župnijo Lesce in Ivan Vo-dopivec, ekspozit na Vrhpolju pri Moravčah, na župnijo Št. Jurij pod Kumom dne 25. aprila 1919; JnnVo Boršt-nar, župnik na Sv. Gori. m župnijo Pe?p dno 30. aprila t. L: Franc Košir, župnik na Koroški Beli, na župnijo Je-žica dne 1. maja t. 1.; dr. Tomaž Klinar, kaplan v Kranju, na župnijo Škofja Loka dne i. maja 1919. — Iskas duhovnikov Ifu*i'a"Sve škofro. Pri šk. ordinariatu se dobi izkaz duhovnikov in župnij ljubljanske škofiie prvič v sloveskem jeziku. Cena 3 K 50 v. — Močno je obolel, zadet od mrtvo-udcv,č. g. Andrej fimenc, župnik v pokoju, v Dolu pri Ljubljani. Priporočamo ga v molitev. — V Kropi je dne 2. junija ob devetih konferenca za polovico radoljiške deka^ nije. — V Peračici pri Lešah so bili skoro samo v lepih zimah tako srečni, da so vedeli, kaj je čedna pot. Koj ko so jeli uživati srečo svobodne Jugoslavije, so se lotili velikega dela, ki ga zahteva nova cesta v kraju brez kamenja. Naj se jim kmalu posreči, Pomaga tudi okolica. — Abiturijentom kranjske gimnazije leta 1907. Izvršujoč sprejeto dolžnost vabim tovariše na sestanek, ki naj se vrši sredi avgusta t. 1. v Kranju. Spored: od pol 9. do pol 12. ure prebere vsak tovariš svoj curriculum vitae od 1907 do 1919 (vsakdo največ 10 imnut); privatni obiski; ob 12. uri 15 minut skupno kosilo; popoldne skupen izlet (kam, določi večma); zvečer komerz. Prosim, naj mi zanesljivo vsak tovariš čimpreje sporoči svoje želje glede časa in programa sestanka. Uoam, da bomo vsi držali dano besedo: profesor Zupan A., Čop M., dr. Dobravec J., Erzin L., Klopčič J., Kodre J,, dr. Krivic R., Mazovec J,, Muri Fr., Oblak J., Perčič M., Pleško Fr., Pogačnik J., Poklukar C., Pokoren J., dr. Pucher Fr., Sušnik L., Tav-želj Tr., Vauti AL, Vidic J., Vidmar J., Zap'otnik Fr. — Sklicatelj: Jernej Hafner, kaplan v Kranju. — Nov nedeljski vlak na kamniški progi. Od 25. maja do 30. septembra tekočega leta vozi na progi Kamnik—Ljubljana drž. kol. ob nedeljah in praznikih osebni vlak št. 2180 po z razglasom objavljenem voznem redu. Odhodi iz Kamnika ob 20.50, iz Homca ob 21.06, iz Jarš—Mengša ob 21.12, iz Domžal ob 21.23, iz Trzina ob 21.35, iz Črnuč ob 21.53, z Ježice ob 21.58; prihod v Ljubljano drž. kol. ob 22.10. — Enodnevni čebelarski tečaj v Krtini se bo vršil v nedeljo, 25. t. m., od 9. do 12. ure popoldne pri šolskem čebelnjaku. — Jugoslovanska umetniška raz-stava v Parizu. Pariško mesto je izdalo posebno knjižico o jugoslovanski umetniški razstavi, ki je opremljena z dvajset slikami najboljših del. Pred vsem predstavljajo slike dela znanega umetnika Ivana Meštroviča, nadalje Matej Sternenovo Magdaleno, Toma Roran-dičevo Mati otroku, Branko Popovičevo Slika gospe X ..., Miroslav Kraljevičevo Hčerka v naročju, Vlaho Bukovacevo Mladost kraljica življenja in Emanuel Vidovičevo Dalmatinska pokrajina. Iz knjižice je razvidno, da je bilo razstavljenih vseh slikarskih in kiparskih umetniških del 285. Po številu del je bil najboljše zastopan slavni kipar Ivan Meštrovič s 40 umotvori. Naši slovenski umetniki so po številu sicer dobro zastopani, vendar je mogel vsak posameznik razstaviti primeroma le malo svojih del, ker že ni bilo zadosti prostora. Nad vse laskav pa je uvod knjižice, ki ga je napisal A n d r 6 Michel, član Instituta. O naših umetnikih pravi, da niso prišli v Pariz, da pridobijo s'ave svoji osebi, ampak, da pokažejo s svojimi deli v popolni luči čustvovanje svoje domovine. Napisali da so na vhod Svetišča, katerega grade svoji domovini: Non nobis, Domina, sed nomini tuo, gloria. — Orožne vaje za mornarje. Po prav-kar došli naredbi se morajo odzvati vsi bivši mornarji letnikov 1890—94 vpoklicu k orožnim vajam (n se nemudoma javiti pri svojem vojnem dopolnilnem poveljstvu, Oni, kateri bi se ne odzvali pozivu, bodo strogo kaznovani po vojnih zakonih. — čebelarski shod podružnice v Radovljici se vrši v nedeiio, 25. maj i, ob 3. uri popoldne v šoM v Radovljici Predavatelj je naročen iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor Najnovejše. JUGOSLOVANSKI CERKVENI KROGI PROTI ITALIJANSKIM NASILSTVOM. (Izvirno poroiilo »Slovencu«.) m Reka, 22. maja. »Morning Post« poroča, da je več uglednih jugoslovanskih cerkvenih oseb in naših zastopnikov v Parizu poslalo papežu spomenico, v kateri opozarjajo na preganjanja, ki jih trpi jugoslovanski kler pod italijansko okupacijo. Protestirajo proti temu nasilstvu in izražajo nado, da bo interveniral papež, ki je tudi podvzel korake za varstvo pravoslavne duhovščine v Rusiji, ki jo preganjajo boljševiki, tudi za varstvo jugoslovanskega klera. USODA LOŠINJA, (Izvirno poroiilo »Slovenca«.) m Zagreb, 22 .maja. Ker sc sedej razpravlja v Parizu o usodi otoka lx>-šinja, opozarjajo listi našo delegacijo v Parizu, da zahteva plebiscit v vseh posameznih vaseh Lošinja. Mi ne smemo pristati na to. da pripade Lošinj Italiji, ker bi bila v tem lučaju Istra z morske strani zaprta in gospodarsko uničena. ^JNO POSVETOVANJE NAROD. NFGA PREDSTAVNIŠTVA. (Uvirno poročilo »Slovcncu«.) m Belgrad, 22. maja. Danes popoldne je bila tajna konferenca narodnega predstavništva, na kateri se je 1-azpravIja'o vprašanje o mednarodnem položaju v Parizu. Jutri popoldne ob 15. bo redna seja narodnega predstavništva. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. (l2vimo poročilo »Slovencu« ) m Belgrad, 22. maja. Danes popoldne je bila seja narodnega predstavništva, ki je trajala od 5. do tričelrt na 8. uro. Predsednik ministrskega sveta Stojan Protič je podrobno poročal o zunanjem položaju in o našem stanju na mirovni konferenci. Za tem sc je nadaljevala razprava o tekočih poslih parlamenta. NARODNI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 22. maja. Zndnje dni so se pogosto javljale vesti o razpadu Narodnega kluba, Z ozirom na to piše »Obzor«, da je Narodnemu klubu glavna stvar to, da se izpremeni strankarski režim v Belgradu in pristranski vladi v Sarajevu in Zagrebu, da se upostavijo medstrankarske vlade, vse ostalo pa da je postranska stvar. Kdor bo zastopal v konštituanti to stališče, ž njim bo kooperiral Narodni klub. DEMOKRATSKI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 22. maja. Včeraj popoldne j« bila pred početkom seje narodnega predstavništva slovesno uvedena v demokratski klub skupina nacionalccv pod vodstvom ministra Veljkoviča. VSEUČILIŠKA VEST. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belfrad, 22. maja. Semkaj jc dospel bivši dunajski vseučiliški profesor slavi-stike, dr. Milan Rešetar. Govori se, da kandidira za belgrajsko vseučilišče. (Kolikor nam je znano, je dr. Rešetar žc imenovan za profesorja na zagrebškem vseučilišču,) DANTE ALIGHERI« NA REKI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 22, maja. Na Reko je pri-plul italijanski naadreadnought »Drntc Aligheri«. Italijanski narodni svet je priredil svečan sprejem in je vsled pnmani-kanja pristešev morala sodelovati tvJl šolska mladina. V obče se opaža zadnje dni, ko se nahaja reško vprašanje v kritičnem položaju, da vrše Italijani obsežne vojaške priprave. MONITORJI V BELGRADU. (Izvirno poroiilo »Slovenci:«.) m Belgrad, 22. maja. Včeraj so dospeli v Belgrad podonavski monitorji »Badrog«, »Ens«, »Bosna«, ki so bili sprejeti od zastopnikov vojaške oblasti in vojaške godbe. SLOVENSKI POVERJENIK ZA AGRARNO REFORMO V BEL5RADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 22.maja. Semkaj je do-šel poverjenik za agrarno refcimo v Sloveniji, dr. Lukan, da stopi v stik z ministrom za agrarno reformo dr. Poljakom in da dobi potrebna navodila glede izvedbe agrarne reforme. IMENOVANJA V MINISTRSTVU ZA POŠTO IN BRZOJAV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Bslgrad, 22. maja. Najkasneje do konca tega meseca izide ukaz o imenovanju onih uradnikov iz Hrval«ke in Slovenije, ki so zaposleni v ministrstvu za pošto ia brzojat TISKOVNE VESTL (Uvirno poročilo »Slovenco«.) m Zagreb, 22. maja. Izšla je banska naredba, s katero se ustavlja izhajanje si-saške »Istinc«, ker ogrožava državne interese, Obenem sc zopet dovoljuje zopet-no izhajanje osješkega lista »Socialista«, ki je bli nekaj časa ustavljen. ELEKTRIČNA ŽELEZNICA IN RAZ-SVETLJAVA V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 22. maja. Občinski odbor je rpcročil ministru za notranje stvari, da bo demisijoniral, ako ga vlada ne bo podpirala v njegovi borbi proti delniški družbi električne železnice in razsvetljave, m Belgrad, 22. maja. Družba električne žcleznice in razsvetljave je sporočila občini, da podaljša svoje delo do 12. ure zvečer. ijuhSJsmske novke« lj Zahvala in prošnja. V dneh bede in borbe smo pribežali koroški Slovenci čez visoke gore k bratom dežele bele Ljubljane in zelene štajerske. Srce nas je vedno vleklo v naše središče, v belo Ljubljano, ki je pomenila višek naših nad. A nikoli nismo mislili, da bomo došli oropani, brez imetja. Korošci smo po svoji naravi optimisti, veselega srca, ljubimo petje — saj poznate naše pesmi — najbolj čustven del Slovencev. Iskali smo pri vas zavetje; našli smo ga, a še več, našli smo pri vas srce. Na mah ste nam segali iz vseh krajev v roke ter pomagali. Dan na dan čutimo vaše sočustvovanje ne samo v besedah in po listih, temveč tudi v velikodušni radodarnosti. Bodi izrečena naša najtop-leja zahvala vsem listom, ki bodrijo rojake, da nam prihajajo na pomoč. Posebno prisrčno na se zahvaljujemo združenemu ženstvu z gospo dr, Tavčarjevo na čelu, ki so se zavzele za nas s samo ženskemu srcu prirojeno ljubkostjo. Prosimo slavno občinstvo, če bodo prišle v teh dneh ljubljanske dame kot prosilke za nas koroške begunce k vam, da jih blagohotno sprejmete nam v pomoč, sebi v čast in celemu narodu v zadoščenje. — Odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4. lj Darovi za koroške bcgurco. Zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani jc poslal podpisanemu uradu znesek 2030 K kot tretjo zhriko darov. Dosedaj je zavarovalni odde'ck vposlal podpisanemu ura du 3228 K 20 vin. Vsem darovalcem in na biralcem se naj*opleje zahvaljuje Posre dova'ni urad za begunce SHS v Ljubljani. li Koncert Pirkove-I^orove in Dou-bravske. lutri, v soboto 24. maja, priredi gdč. Pirkova-Irforova v veliki dvorani hotela »Union« konccrt, da se poslovi od ljubljanskega občinstva, ki jo jc ob otvoritvi Narodnega gledališča na akademijah tako prisrčno pozdravilo in pokazalo svoje simpatije in veliko r^nimanje za mlado umetnico. Ker gdč. Pirkova iz neananih vzrokov ni imela ce'o sezijo prilike nastopiti vsai v eni svoji vlogi, je zanimanje tem večje, da jo spoznamo sedaj, ko se poslavlja, kot koncertno pevko; saj jo je kritika zunaj in tukaj splošno najugodnejše spreje'a. Na programu ima v prvi vrsti naša najmodernejše komponiste Lajovica, Škrjanca in Ravrnka, nekaj stvari v rokopisu, ki se sploh niso še pele; iz češke glasbene literature rnm bo prednašala Hoffmeistra, ki je ljubljanskemu občinstvu dobro znan kot večletni profesor tukajšnje »Glasbene Matice«, Novaka, Dvofa-ka, Smetano in Kovafevica. — Na klavirju jo snremlia gdč. Dottbravijka, absolventka praškega konserva torija, i<Č3r?ka profesorja Hoffmeisira, ki je imela v. največjim usp?hom turnejo po Poljskem, Moiavskem in Češkem z virluornm Ondričkem; igrala bo Sukovo »Pon^adno idilo-, tehnično dovršeno sk'adbo polno pomladnih razpoložen', njegovo »Romanco« in Smetanovo »Polko v F-duru«. Že dovršeno izbrani spored nam jamči za popo'n umetniški užitek; ker se obenem gd<*. Pirkova poslavlja, je pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo v kar največjem številu obiskalo ta leni koncert. lj Izredni občni zbor vdovskega ln si-rotlnskega pokoj, zaklada, društva zdravnikov na Kranjskem se vrši dne 12. junija 1919 ob 4. uri popoldne v deželni bolnici (inter. oddelek). Spored: 1. Premcmba oravil. 2. Slučajnosti. Odbor. — Ker je društvo zdravnikev na Kranjskem svoja pravi'a snremenilo, je neobhodno potrebna sprememba pravil našega društva. Prosimo torei, da se vsi člani zaneslj:vo udeleže izred. občn. zborovanja (štat. § 26). lj Člani iranko-slovenske organizmljc so na$iud.*aii jako zabavno, pristno francosko burko, kdtca se bo igrala prihodnji po..ede jok, dne 26. t. m. v veliki dvorani Narodnega coina. Dostoo imajo tudi po členih \ycluni i,etlani. Zaprošeni pa so. \si, ki sc zanimajo za to prireditev, naj si preskiht toku; vstopnice. — Dol e se v društveni pisarni, Narodni dom. — Po do-arlenem orutframu prosta zabava. Ij Iz otroške bolnice. K društvu za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani so pristopili kot ustanovniki s 500 K: Ljubljanska Kreditna banka. Jadranska banka v Ljubljani in g. profesor Gašper Porenta iz št. Vida nad Ljubljano. Kot častni člani s 300 K pa; gospa Danica Furlan in neimenovan trgovec iz Zagreba. Po 100 K so darovali: gospa dr. Brejčeva, gospa dr. Zerjavova, g. Lensa Polak, g. ravnatelj Jadranske banke Ivan Praprotnik, g. Ivan Mnnkoč in tvrdka Skabeme ter Zadružna aveza v Ljubljani. Po 50 K io darovali: g. ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke, Ladislav Pečanka, ga. Lcnra Polak, gospa Leskovec, dr. Janko Kovač-aik, g. Avgust Tosti, g. Šuštcršič Adolf, dr. MIlan Bogday, gospa Jelka Bretl in Jakob Ledrer iz Zidanega mosta. — Pa tudi po Ježeli so se nabirali prostovoljni prispevki, kakor v Trbovljah po gosp. učitelju Tori 282 K, v Štefani vasi po gosp. Antonu Va-lentinčiču 182 K, na Igu po Janko Zabav-jiku 180 K, v Cerknici na Notranjskem po Iv, Jaseniču. Pri nabiranju novih čla-inv v Ljubljani, katerih je že okoli 700, so .e zlasti odlikovale ga. dr. Remčeva, ga. ,>rof. Lea Kobalova, gdč. Iva Logarjeva in /i. nadcficijal deželne bclnicc Puš. Zadnji tedfn meseca aprila se je nabirala podpora v blagu; na prav lep način so se od-rvale sledeče tvrdke: Kolman, Žibert, Peter Kozina & Co,. Jos. Olup, Magdič, Julija štor, Sthncider & Verovšck, I. delavsko konsurr.no društvo, Josipina Podkraj-Sek, Meišol, Persche, Sever in Kenda. — Vozičke za otroke so darovali: Rodbina dr. Voduškova, g. Petrove, g. dr. ZaJokar-jeva, g. dr. Bogdaveva, g, Irma Stupiea, g. Elza Gričar, g. Milčinski, g. Marija Štele, g. Malian, g. Pečan in Mar. Hribar iz Ši-ike. Vsem cenjenim dobrotnikom bodi tem potom izrečena javna najlepša zahvala. Obenem pa prosimo najlepše p. t. gospe ca vozičke, da bodo mogli še drugi malčki na vrt, in sedaj, ko prihaja poletje, lepo v senci pod kostanji spati. Dalje prosimo, če bi se tudi iz drugih krajev po deželi hoteli priglašati za nabiralno polo, ker ima eavod sedaj silno veliko otrok brezplačno. Vsak najmanjši dar sprejme z veliko hvaležnostjo vodstvo Elizabetne otroške bolnice. Istotam se dobe tudi nabiralne pole, Ij Preselitev. Evidenčni in informativni urad za mornarico, kateri je bil do sedaj nameščen v poslopju Komande mesta (Bavarski dvor), se je preselil v sosedno hišo, Dunajska cesta št, 31 pritličje. IMaredno stedišče. Drama. 23. maja, petek: Zaprto. 24. maja, sobota: »Zemlja.« B 57. 25. maja, nedelja: »Smrt majke Jugo-ričev.« Ivzen. abon. 26. maja, ponedeljek: »Zemlja.« A 57. Opera. 23. maja, petek: »Zemlja«, Obhnjanje Danilove 401etnice. Izven. abon. 24. maja, sobota: »Favart.« A 56. 25. maja, nedelja: »Favart«. C 56. 26. maja, ponedeljek: Zaprto. Dr. Ivo Benkovič: Hgrarna rsioraia In slousnsltl ueSgJgazd!«* (Dalje.) PodržavJjenje pro in contra. Preiskati je tedaj treba, ali leži po-državljenje velikih gozdov v interesu države in splošnosti. Pri tem je treba uva-ževati, da državni obrat zasluži prednost pred privatnim obratom samo tedaj, če producira in če je to dobro za državne finance. Upoštevati je treba, da pred vsem država producira mnogo dražje nego privatni lastnik, ker potrebuje več uradnikov in nadzornikov. Dokazano je, da je Avstrija potrebovala za svoje gozdne obrate 6krat več višjih uradnikov nego jih je potrebovalo privatno veleposestvo pri istih razmerah. Država mora tudi svojim delavcem več plačati ne radi tega, ker delavce boljše plačuje, ampak radi tega, ker v oddaljenih legah mezde ne more deloma plačati in natura, an-pak sc jo plača v gotovini, mezde pa je treba vsled tega zvišati, ker denar pri težkih prehranjevalnih razmerah nima iste vrednosti. Dalje država ni v stanu toliko investirati kakor zasebnik. Iz zgoraj navedene tabele je razvidno, da se more iz slovenskih gozdov dobiti letni prirastek lesa 1,308.800 kubičnih metrov in 1,518.300 kubičnih metrov drv. L. 1910. pa se je spravilo iz gozdov lesa samo 1 milijon 93.900 kubičnih metrov in 1 milijon 460.700 kubičnih metrov drv, tedaj 214.900 kubičnih metrov lesa manj in 57 tisoč 600 kubičnih metrov drv manj, nego bi to odgovarjalo letnemu prirastku, vzrok tega so ravno navedene težkoče. Te težave se jnore premagati samo z velikimi denarnimi sredstvi za zgradbe cest, transportnih naprav, žag; skušnje iz polpretekle Avstrije pa uče, da državna uprava niti ne more nabaviti v to potrebnih sredstev. Mislimo samo na državni obrat pri železnicah. kjer neprenehoma manjka obratnega materijala; mislimo na nesrečno upravo monopolov, na glasovito slabo gospodarstvo v bosanskih državnih gozdih itd. Glede državnega gozdnega gospodarstva opozorim še na podatke avstr. poljedelskega ministrstva za 1. 1899—1903; gozdne in domenske direkcije v alpskih deželah (sedanja Nemška Avstrija) n. pr, izkazuje na 1 ha gozda kosmati donos 17 kron 65 vin., stroške 12 K 65 vin., tedaj le čisti donos 5 K na 1 ha državnih gozdov! Vrednost servitutnega lesa je v tem znesku že zapopadena. Faktično sc je posekalo letno na 1 ha 1.94 fm, ki je stal kosmato 9 K 10 vin. za 1 fm, čisto pa 2 K 58 vin. V teh zneskih pa ni zapopadeno obrestovanje vrednosti državnih gozdov! Kakor gori preračunjeno pride v Slovenijo 130.000 ha gozda kot gozdna vele- 5>osest zasebnikov v poštev za podrišav-jenje. Kak bo tedaj račun glede podržavljenih gozdov? Recimo, da se bo od države plačalo za 1 ha le 600 kron odškodnine in da se bo odkupnino obrestovalo ali celo amortiziralo s 4%. Dalje upoštevajmo, da sedanje lesne cene niso stalne in da bode naša država dvojno korist imela iz gozda več kot bivša Avstrija in da se bo na 1 ha povprečno na leto dobilo 3.5 fm lesa (v vsakem oziru optimističen račun), Pri teh predpogojih bi se na 1 lia dobilo letno čistih 16 K, tedaj od 130.000 ba 2,080.000 krcn; iz tc vsote pa bo treba plačevati ■i°/o obresti od odkupnine per 78,000.000 kron, to je letno 3,120.000 kron! Četudi bi odkupnina znašala le 500 kron za ha, tedaj amortizacija letno 2,600.000 kron, vendar bi je država z dohdki 2,080.000 K ne mogla pokriti. Država mora tedaj druga pota nastopiti, da donos gozdov bolj pritegne k stroškom državnega gospodarstva kot dosedaj. Ta pot je: obdavčenje gozdnega donosa. Ta donos se bo še dolgo držal na precejšnji višini, čim menj se bo promet z lesom hotelo »urediti«. Vsak poseg države v prosti promet riima druge posledice, kot da se posamezni pri tem obogate na škodo splošnosti. V prvi vrsti treba misliti na iz-popolnjenje zemljiškega davka. Kataster se opira na donos zemlje in ta se je pri reambulaciji leta 1869. odmeril pri gozdih po vrednosti drv za kurjavo, ki se dobe iz gozda! Katastralni čisti donos daleč ne dosega dejanskega donosa gozdov. Dalje treba misliti na izpopolqjtev dohodnine; podlago zato je dobiti s posebno fasijo, ki bo le promet z lesom zadevala, Končno se mora na promet z b?.-som raztegniti tudi davek na promet , z blagom, ki se naj upelje; ta bi zadel ne le gozdnega posestnika, ampak tudi lesne trgovce in industrialce. Promet z blagom in denarjem od navedenih 130.000 ha gozdnega veleposestva zasebnikov moremo računati na več deset milijonov kron. Ali naj država vleče korist od tega potom carine, ali potom davka od prometa z blagom, o tem naj bi se premišljevalo. To jc pot, po kateri more država deležna postati na donosu gozdOv, ne da bi se gozdi podržavili. Pa tudi malo gozdno posest je pritegniti; ta sedaj gospodari brez načrta in brez vodstva, zapravi se velike množine lesa, dobiček ima le lesni trgovec. Zato je tudi malo gozdne posestnike združiti v gospodarske organizacije. Pripomba. Statistični podatki so posneti po brošuri drja. Hufnagel o jugoslovanskih šumah in je deloma podano jedro misli te brošure; dr. Hufnagel pa se ne peča z mislijo socijalizacije, katero sem nekoliko razpredel; najnovejša poročila iz Nemške Avstrije potrjujejo, da se je tamošnja vlada oprijela misli socijalizacije in da odklanja podržavljenje velešum. (Dalje.) pr Duhovne vaje za duhovnike. Izdaia 1916 obsega "261 strani in vsebuje 38 premišljevanj o duhovnikovih dolžnostih in čednostih. Prvotna cena nespremenjena. Knjiga se dobiva v zakristiji cerkve Jezusovega, sv. Srca v Ljubljani. Cena nevezani knjigi 2K 50 v, vezani 3 K 20 v. Po pošti 25 v več. 99 Vestnik S. K. S. Z. * Kat slov. izobraževalno ia podporno društvo v Domžalah vabi k predstavi v nedoljo, dne 25. majnika 1919 ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu. — Spored: 1. A. Lejsky: »V pozdrav«, koračnica, orkester. 2. A. Foerster: »Planinska«, moški zbor. 3. F. Ferjančič: »Šesti venček narodnih pesmi«, ženski zbor. 4. A, Ned-ved: ^Pozdravljam te, gorenjska stran«, mešani zbor. 5. M. Ziehrer: >Na morju«, valček, orkester. 6. dovor. 7. A. Kastelici »Zloba in zvestoba.« Igrokaz v 4 dejanjih. 8. V ječi. Burka v enejn dejanju, — Orkestralne točke proizvaja iz posebne prijaznosti orkester »Domžalske godbe«. — Vstopnina: Sedeži I, vrste in na galeriji 3 K, D. vrste 2 K, stojišče (na stranski galeriji) 1 K, — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Komenda. Katoliško slov, izobr. društvo v Komendi priredi v nedeljo, dne 25, maja ob 3, uri popoldne v proslavo stoletnice Vodnikove smrti igri: »Županova Micka« in dr, Krekovo burko »Pravica se je izkazala«. Čisti dobiček je namenjen koroškim beguncem. a Prodaja amerikanske masti in sla« nine. Pravkar je došla nova pošiljatev amerikanske slanine in masti, ki utegne biti zadnja. Ker se namerava blago takoj razdeliti, poživljamo vse občine, aprovizacije ter industrijska podjetja, da se nemudoma oglaSe s svojimi potrehščinami pri Vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani. Blago je prvovrstno ter stane 20 K za kg v rljubljani. Kupnino je treba odšteti pri prevzemu. Pripomnimo, da blago ne pošiljamo pod nobenim pogojem po železnici radi prevelikega rizika, temveč mora vsakdo sam blago prevzeti v Ljubljani in odpraviti. Kdor ve kaj v Janezu Mohar iz Loškega potoka. Služil je pri Lir. 27, 3. Komp. V ujetništvu je bil na Ruskem, Matovilova, Gub. Simbirsk Po Papuza, odkoder jc zadnjikrat pisal 2. 1. 1917. Sporoči naj se proti povrnitvi stroškov žup-nemu uradu Loški potok. Stranka, ki je pri peku Jančarju 20. t. m. dopoldne zamenjala servet z mono-gramom (modre in rdeče črke L. K.) se prosi, da prinese servet v prodajalno lc Jančarju nazaj, kjer dobi svojega. Begunec Rozman, ki je oddal svojo prtljago na postaji v Celju, naj se nemudoma javi pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Begunec, bivši oskrbnik, išče službo kot oskrbnik na kakem veleposestvu ali kot občinski tajnik. Zmožen je več jezikov in pisarniških poslov. Natančen naslov se izve pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Begunec Roje Jožef, posestnik na Trnovem hribu št, 250 pri Gorici, ki je bival kot begunec v mariborskem okraju, naj takoj naznani svoj natančen naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani. (XX0 r,n učitelj ali učiteljica sloven- IdlB ub Sfclne, ki je zmožen tudi če-ščine. Ponudbe na upravništvo Slovenca" pod Šifro »Slovenščina« št. 3204. nrtrism cnhl t električno razvetljavo UUUuIil JuUl dvema gospodoma event. tudi s hrano. Naslov v upravi št. 3205. iz siozic ali imrnm ni na njivi Sltarjevi pri gozdu. Ker imam ntivo v najemu, opozarjam, da bom to piedrznost sodnijsko zasledo-doval. Jos. Cihlar 3207 POdkOVSKi KGVOC :eaSnfein^na v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se Je pri vratarju mestne pristave: Cesta na Kodeljevo st 8 3173 fliMtlri Vfl7TDfr 60 kuPi °ziroma za" UUuMU lUiilCh menja za belo obleko za dečka od 6—8 let. Ponudbe naj ee pošljejo na upravo pod ,J. K. voziček, Decimalna mm lodvorska ulica Stev. 31 i ilanr-nripi* 1 ogledalo (Irumeau), 1 m'<-nlu}isUuDJ. za, 4 stoli, i otroška po-stolja in 1 banja, Ciril Metodova ulica 16 I. nadstropje. 3211 Primsron tirnclnpse lšče za k,iufl-av- I lllliCiBIl [i! UNiji ni Carsko delavnico v kakem večjem kraju v mestu a