Proletarci vseh dežel, združite set PRAVICA GiASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE. Kandidati za ljudske poslance Zveznega sveta Maribor se je poslovil od Prežihovega Voranca ZDA prekinile diplomatske odnose z Bolgarijo Fizkultura — Objave — štev. 45/11. I Ljubljana, sreda, 22. februarja 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 43,— Cena din 2.- Kandidati za ljudske poslance Zveznega sveta s° jih potrdile okrajne votivne komisije i« Lj'ublJ'ana, 21. februarja. — Kandidati pre(ji*7esJniki za Zvezni svet so bili iLJN, in sprejeti na razširjenih njilj Plenumih Osvobodilne fronte; o nit, Sc°, ®*kutirali irontovci na množič-jeaja]iS ankih in jih z navdušenjem spre-PojnjJ f"1 teh sestankih so izbirali tudi Pom. n kandidatur ter razpravljali o ,vo^tev, o pripravah nanje itd. Iare e kontne organizacije so kandida-v ,P°dpisi do 19. februarja izročile ki .. tev okrajnim volivnim komisijam, b°nte ^°^rdile kandidature Osvobodilne tve( Za ljudske poslance Zveznega aije 'v vseh 35 volivnih okrajih Slove- ‘vet Kandidati 80; in namestniki za Zvezni 264. volivni okraj Ljubljana I K,»at: Kidrič Boris, član Po-'a CK KPJ, predsednik Gospodar-e°žradVeta ^ nske komisije FLRJ, Jetnik; Sitar Franc, delavec, ttog ®ascdnik MLO in član biroja Mest-notniteja KPS, Ljubljana. i ^ volivni okraj Ljubljana II Cf^t: Maležič Matija, grad-t«r m predsednik MLO in sekre-0a ®stnega komiteja KPS, Ljubljana; 4elav*lestnik Kovač Albin, tekstilni c> Predsednik KSS, Ljubljana. ,^6 volivni okraj Ljubljana III p®dida , ®litbi, I v VI W Marinko Miha, sekre- 1 p« kfroja CK KPS, predsednik vla-- Ljubljana; !'li“^Cs5njk= Ki movec Franc, učl-an CK KPS in podpredsednik 10 e Prosvete Slovenije, Ljubljana. 267, volivni okraj Ljubljana IV L Brecelj dr. Marijan, KPS, podpredsednik vlade LRS, j. l.t^^tnik; Ocepek'Angelc a, de-«i Predsednica Glavnega odbora ^ l°venije član CK KPS, Ljubljana. L v°hvni okraj Gorica vzhodni del Kraigher Boris, član r oW*^nik, predsednik OLO in sekre-*ftega komiteja KPS, Gorica. k»nj °kraj Gorica zapadni del *«Cl®dat: Stakolič Jožef, kmet-L ’ Hum pri Kozjem, član okraj- i KPS, Gorica; estnik: Močnik Andrej, de-'*Sa i cementarni Anhovo, član okraj-jj ""“Reja KPS Gorica, Deskle. j. volivni okraj Grosuplje-Trebnje jjt Kpl^f: Borštnar Jože, član M,0 j?,’ minister za trgovino in pre- v >w’.1Li1,blianai 6LC’ Lesjak Janez, dela- Ntt«“*•*»& 10 OLO in sekretar S* komiteja KPS, Grosuplje. tej. volivni okraj Idrija-Tolmin *uil: Vipotnik Janez, pred-H,ret«r , stnega ljudskega odbora in .t^olastnega komiteja KPS za godi Pogojna; K,**« Kenda Jožef, rudar, ■ t.v.r,jdnlka živega srebra v Idriji, k Kpc )&ke komisije okrajnega komi-2)2, S v Idriji. i. ka-j1.711' okraj Ilirska Bistrica-Sežana LfcSk rv Regent Ivan, član Po-Ljubij minister za prosveto Jakomin Ivan, kmet-Kps -bcdu’ 2tlan okrajnega ko- u 273 h. ^diri’ ,voIivni okraj Jesenice ^>t«r V! Ropret Viktor, elektrona ’‘4a»eu.®,rnHt v železarni Jesenice; #tnik v lk; Magdič Pavel, kovač, tovarni verig na Lescah. . volivni okraj Kamnik Rudolf Janko, kovinar, v«ttije . davnega odbora sindikatov *>£lailan £K KPS’ Ljubljana; L_ Žen Jakob, kovinar, ®ia Tfoo ® i" sekretar okrajnega 275 Kamnik' v kandi volivni okraj Kočevje Ocetnia‘: Mikuž Metod, uni- favenu0 CSor< ilnn glavnega odbora jublianai b^ Cif^ ULU ln seil 2)6, miteja Kps Kočcv,e v Sežani. W Pferi.ij n 1 m i n Anton, dela-J* kon.if_.fk OLO in sekretar okraj- LRS, član 10 OF Slo- •MSE.°trai..KranL — severni del if.! P a j f a r Tone, minister °'!e, t .aduslfiln t dc i« n i? ct... V,llž»r v”^1 ^.ež Alojz, strojni kiju 27), Vqj, redilnici in tkalnici v Tržiču. <‘>M#l,4ldal"o*tra*: Kranj — južni del Hpi ®rg, ; N a g 1 i £ Pete r, dela-' ranj. retar okrajnega komiteja "ufcjC; h11?’1 °kra> Krsk°: CK j?jLl L ar Janez, član Po predsednik oblastnega ljudskega odbora in sekretar oblastnega komiteja KPS ljubljanske oblasti, Ljubljana; namestnik: Colarič Anton, gozdni delavec, poverjenik za lokalni promet oblastnega ljudskega odbora ljubljanske oblasti, Ljubljana. 279. volivni okraj Lendava kandidat: Horvat Ivan, kmet, predsednik OLO in sekretar okrajnega komiteja KPS Lendava; namestnik: Utroša Anton, kmet-zadružnik, Črenjševci, član okrajnega komiteja KPS v Lendavi. 280. volivni okraj Ljubljana-okolica kandidat: Popit Franc, član CK KPS, predsednik OLO in sekretar okrajnega komiteja KPS Ljubljana-okolica, minister za rudarstvo LRS, Ljubljana; namestnik: Mojškerc Jakob, zidar, predsednik OLO in sekretar okrajnega komiteja KPS Ljubljana-okolica, Bizovik. 281- volivni okraj Ljutomer-Radgona kandidat; Štrucelj Peter, vini-čar-zadružnik, predsednik zadruge Vinski vrhovi, Brebrovnik; namestnik: Mahne Jože, zadružnik in predsednik KOZ Apače. 282. volivni okraj Maribor levi breg kandidat: Avbelj Viktor, član Politbiroja CK KPS, predsednik oblastnega ljudskega odbora in sekretar oblastnega komiteja KPS za mariborsko oblast, Maribor; namestnik: Gerbec Jože, poštni uslužbenec, Maribor. 283. volivni okraj Maribor desni breg kandidat: Polič Zoran, pravnik, minister za finance LRS, član Izvršnega odbora OF Slovenije, Ljubljana; namestnik: Rebernik Stane, strugar, org. sekretar mestnega komiteja KPS, Maribor. 284. volivni okraj Maribor-okolica — vzhodni del kandidat: Simonič Franc, agronom, podpredsednik oblastnega ljudskega odbora mariborske oblasti, Maribor; namestnik: Zorko Edo, mali kmet, slušatelj Višje partijske šole CK KPJ, Beograd. 285. volivnj okraj Maribor-okolica — zapadni del kandidat: dr. Šnuderl Maks, pravnik, univerzitetni profesor, član Izvršnega odbora OF, Ljubljana; namestnik; Zakrajšek Milan, kmečki delavec, predsednik OLO in sekretar okrajnega komiteja KPS Maribor-okolica, Maribor. 286. volivni okraj Murska Sobota kandidat: Kranjec Miško, književnik, predsednik Zveze književnikov Slovenije in član 10 OF, Ljubljana; namestnik: Benko Alojz, poljski delavec, podpredsednik OLO in čfan biroja OK KPS, Murska Sobota. 287. volivni okraj Novo mesto kandidat: Tomšič Vida, član CK KPJ in predsednica AF2 Jugoslavije, Bco^rftd} namestnik: Šilih Niko, član CK KPS, pomočnik ministra za notranje zadeve LRS, Ljubljana. 288. volivni okraj Poljčane kandidat: Sturm Anton, delavec, direktor tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici, član oblastnega komiteja KPS za mariborsko oblast; namestnik: Majhen Jožef, ekonom, predsednik planske komisije pri OLO Poljčane. 289. volivni okraj Postojna kandidat: Benčič Drago, polkovnik JA, član glavnega odbora OF Slovenije, Ljubljana; namestnik: Mele Franc, kmečki delavec, direktor LIP-a v Cerknici in član okrajnega komiteja KPS v Postojni. 290. volivni okraj Ptuj levi breg kandidat; Kveder Dušan, gene-rallajtnant JA, član Glavnega odbora OF, Beograd; namestnik: Kovačič Zlatko, nameščenec, tajnik OLO Ptuj. 291. volivni okraj Ptuj desni breg kandidat: dr. Potrč Jože, član Politbiroja CK KPS, minister za znanost in kulturo LRS, Ljubljana; namestnik: Lacko Milan, kmečki delavec, nova vas pri Ptuju, referent okrajnega komiteja KPS v Ptuju. 292. volivni okraj Slovenjgradec kandidat: Skerlovnik Ivo, de-lavec-kamnosek, _ tajnik OLO in član okrajnega komiteja KPS Slovenjgradec; namestnik: Britovšek Anton, mali kmet, član okrajnega komiteja KPS, Slovenjgradec. 293. volivni okraj Trbovlje kandidat: Zagorišek Anton, rudar - brigadir in osemkratni udarnik, Trbovlje-Retje; namestnik: Kovač .Viktor, strugar, član org. inštruktorske uprave CK KPS, Ljubljana. 294. volivni okraj Celje-mesto kandidat: Leskošek Franc, član Politbiroja CK KPJ, minister za težko industrijo FLRJ, Beograd; namestnik: Medved Albin, rudar, predsednik sindikalnega sveta, Celje. 295. volivni okraj Celje-rjkolica — vzhod kandidat: Kraigher Sergej, član CK KPJ, podpredsednik vlade LRS, Ljubljana; namestnik: Leskovšek Jakob, poljski delavec, predsednik KLO Lisično. 296. volivni okraj Celje-okolica — zahod kandidat: Ocvirk Ivan, kmet, predsednik OLO in sekretnr okrajnega komiteja KPS Celje-okolica; namestnik: Alauf Avgust, rudar iz Rečice pri Laškem, član okrajnega komiteja KPS Celje-okolica. 297. volivni okraj Črnomelj kandidat; Josip Broz-Tito, generalni sekretar CK KPJ, predsednik vlade FLRJ, maršal Jugoslavije, Beograd; namestnik: Hočevar Franc, polkovnik JA, Beograd. 298. volivni okraj Šoštanj kandidat: štante Peter, generalmajor JA, član CK KPS, Ljubljana; namestnik: Marolt Jože, kmečki delavec, org. sekretar okrajnega komiteja KPS Šoštanj. V 9 NAMESTO V 21 DNEH so opravili trboveljski cementarji reparaturo v novem delu tovarne na čast volitev v Zvezno skupščino ker tehtnico in pregledal pomožno kurišče v 52 urah. Poleg drugih se je izkazala še brigada Mihe Dimica. Napravila je nove pihalne cevi in zamenjala peči. Delo je opravila v 152 urah. Za to delo je bilo planiranih 288 ur. Delovni kolektiv cementarne bo že z jutrišnjim dnom obratoval s polno kapaciteto. Delavci hočejo čas reparature nadomestiti in mesečni plan izpolniti kakor so se zavezali ob napovedi tekmovanja. Trbovlje, 21. februarja. Delavci trboveljske cementarne so na sestanku sindikalne podružnice sprejeli sklep, da bodo na čast volitev v Zvezno ljudsko skupščino znižali čas reparature za 30 °fo. To je bil eden sklepov, oziroma napovedi tekmovanja cementarski industriji v Jugoslaviji. Na partijskem sestanku so brigadirji ta sklep spremenili, tako da so se zavezali, da bodo reparaturo novega dela tovarne opravili v polovico krajšem času. 14. t. m. je začelo deset brigad z reparaturo. To je prvikrat v zgodovini tovarn, da se reparatura opravi v brigad-nem načinu dela. Za vsako brigado je bilo določeno število ur, v katerih naj se delo opravi. Brigade so že prvi dan dosegle lepe uspehe. Z vsakim dnem je tekmovanje med brigadami naraščalo. Pri obnovi in zamenjavi školjk in klinker hla-dilcev so delale štiri brigade: Prva brigada je svoje delo opravila v 1152 urah. Reparaturo pa je izvršila v 736 urah. Montažo nove in odstranitev stare abas naprave je opravila brigada Poglajna. Za to delo je bilo planiranih 600 ur, opravila pa ga je v 308 urah. Popravilo plato-mlina, menjavo rešetk in obložitev plošč je opravila brigada Alojza Štrumlja I. Za to delo je imela določenih 366 ur. Delo je opravila v 201 uri. Brigada Leopolda Koritnika je popravila premogovni mlin in zamenjala plošče in drugo. Nalogo i® opravila v 132 urah, planiranih pa je bilo 288 ur. Montažo klinker tresalk in odstranitev stare je opravila zelo uspešno brigada Jožeta Matka. Mojster Hirš je z vajenci izdelal in montiral novo klin- Večina podjetij na Primorskem bo izpolnila četrtletni plan do 26. marca Med primorskim ljudstvom je za volitve v Ljudsko skupščino posebno zanimanje, kajti prvih volitev leta 1945 66 Primoorski Slovenci še n*s° mogli udeležiti, ker še niso bili združeni s 6vojo matično državo. Po V6eh krajih so bili že dobro obiskani predvolivni sestanki, na katerih so z navdušenjem sprejemali kandidate za Zvezni svet in odobravali listo OF za Svet narodov. Delovni kolektivi vseh večjih podjetij, kakor tovarna cementa v Anhovem, tovarna pohištva v Solkanu, apnenica »Rdeča zveza« in drugi 60 napovedali tekmovanje delovnim kolektivom sorodnih strok v Sloveniji in Jugoslaviji. Večina podjetij je sklenila, da bodo izpolnili plan za prvo tromesečje do dneva volitev, to je do 26. marca. Pov6od bodo zaostrili borbo za večjo storilnost dela, za znižanje polne lastne cene, za štednjo materiala in za boljšo kakovost izdelkov. Maribor sc je poslovil od Prežihovega Voranca Maribor, 21. februarja. Davi 60 počastili spomin Prežihovega Voranca s častno stražo ob krsti v Domu JA mariborski književniki: Anton Ingolič, Janko Glas er, Oskar Hudales 'in France Filipič. Do 9. ure 6e je poklonila posmrtnim ostankom še velika množica Mariborčanov. Številni zastopniki političnih, gospodarskih in prosvetnih ustanov so položili vence. Po devetih 6e je začela pogrebna svečanost. Poleg pokojnikove žene, njegovih otrok in sorodnikov so se svečanosti udeležili organizacijski sekretar CK KPS. Lidija Sentjurc, član Politbiroja CK KPS in sekretar Oblastnega komiteja KPS v Mariboru Viktor Avbelj, člani Oblastnega komiteja KPS, člani Oblastnega ljudskega odbora, člani Mestnega ljudskega odbora, zastopniki Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, zastopniki kulturnih in znanstvenih ustanov ter množičnih organizacij. Od pokojnika se je prišlo poslovit tudi več tisoč Mariborčanov, ki so napolnili ulice od Doma JA do Glavnega trga. Ob zvokih koračnice »Žrtvam«, ki jo je zaigrala godba SKUD »Angel Besednjak«, 60 zastopniki mariborskih političnih in kulturnih delavcev prenesli krsto s pokojnikom na oder pred domom JA. Prvi 6e je poslovil od Prežihovega Voranca v imenu kulturnih delavcev mariborske oblasti pisatelj Anton Ingolič, ki je v 6vojem poslovilnem govoru med drugim dejal: Govor Antona Ingoliča »V zadnjem času smo izgubili vrsto pomembnih kulturnih ustvarjalcev. Kakor da 60 odšli, ker so svoje delo že opravili. Delali so v težkih in trdih časih za slovenski narod in vse jugoslovanske narode, v času najtežjih preizkušenj so stali v prvih borbenih vrstah in vodili so v prvih letih po osvoboditvi delo za zgraditev naše nove skupnosti, zdaj pa, ko so pomagali položiti trdne in neporuš-ljive temelje, odhajajo drug za drugim. Najprej smo izgubili Zupančiča Komaj pa je največji hrvaški pesnik Nazor napisal svojemu slovenskemu tovarišu osmrtnico, že se je tudi on za vedno poslovil. In zdaj sl odšel še ti, Prežihov Voranc. V kratkem času smo izgubili tri duhovne velikane. In s strahom se vprašujemo: »Kaj hočete, grobovi, še od nas?« Težko nam je, da nas tako nanaglo-ma zapuščate, težko, ker nam je še vedno potrebna vaša modra beseda, težko, ker bi vam radi' po letih vašega prenapornega dela še dolgo, dolgo izkazovali svojo hvaležnost in ljubezen, radi bi videli. da bi še leta in leta uživali plodove svojega truda Kakšen čudovit Človek si bil, dragi Voranc I Doma 6 tistega koščka naše Koroške, ki smo si jo priborili s prvo svetovno vojno, doma s prelepega planinskega sveta, že iz zgodnjih otroških let navajen težkega dninarskega življenja, že zgodaj ves prežet z borbo zoper nasilje, ki ga je moral prenašati slovenski človek, predvsem naš mali človek, si zrasel v neizprosnega in neustrašnega borca za pravice izkoriščanih ljudi na domačih in tujih tleh, v človeka, ki mu je dobrota sijala že iz oči, poštenost pa je razodeval vsak stisk tvoje močne, a prijateljsko tople roke, vsa tvoja krepka, veličastna postava je izdajala moža, ki je vse sile posvetil svojemu narodu, še več, svetovnemu proletariatu. Nikoli v življenju nisi mislil nase, marveč si vselej in povsod videl sočloveka, predvsem tistega, ki je živel bedno, zavrženo življenje. Ko sl prav zaradi tega dela moral zapustiti svojo tako ljubljeno domačo grudo in si nastopil trnovo romarsko pot, ki je s presledki trajala dolgih šestnajst let, nisi niti za trenutek opustil svoje borbe, nasprotno, še poglobil m razširil si jo — območje tvojega delovanja se je raztegnilo preko Srednje Evrope do norveških fjordov na sever in do Črnega morja na jug. Preganjali so te, metali v ječe, v času okupacije pa vlačili iz enega taborišča v drugo, toda tvojega borbenega duha niso mogli zlomiti, načeli pa 60 tvoje zdravje. Tvoja orjaška postava, vsa napojena zdravja našega koroškega sveta, se je dolgo in uporno borila s težko boleznijo — in tudi v bolezni si se pokazal celega moža: z nadčloveško potrpežljivostjo si prenašal vse tegobe, s svojo vedrostjo si če-sto vzpodbujal zdrave okoli svoje bolniške postelje, celo v zadnjih dneh svojega življenja si se bolj kot za svojo bolezen zanimal za to, kako naša država napreduje in vse bolj in bolj postaja 6rečna domovina nekdaj tako zatiranega ljudstva. Dragi Lovro, tebe bodo zagrebli v tvoji tako ljubljeni koroški zemlji, ki te je rodila in vzgojila, ne bomo ti mogli več 6eči v roko, ne bomo več deležni tvojega prijateljskega nasveta, toda v spominu nam boš ostal do zadnje ure kot vzor borca, kot vzor človeka. Zapuščaš nam pa še nekaj dragocenejšega, kakor so spomini nate, zapuščaš nam 6Voje veliko delo. Mnogo si nam dal. A če ne bi bila najprej bolezen, zdaj pa 6mrt iztrgala peresa iz tvojih role, bi bilo tvoje delo še obsežnejše. Pred nekaj dnevi si govoril, da boš napisal še letos naši mladini novo knjigo, za drugo leto pa nam boš dal nov roman, ki si ga že v6ega imel v glavi. Za temi Maršal Tito sprejel egiptskega poslanika Beograd, 21, februarja. (Tanjug). Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel dane6 ob 11. uri dopoldne novoimenovanega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Egipta v FLRJ gospoda Ahmeda Fati el Akad Beja. knjigami bi sledile še druge, kajti ni ga med nami človeka, ki bi bolje poznal naše ljudstvo kakor Ti in ki bi imel svojemu ljudstvu povedati več lepega in modrega kakor Ti. Vse to odnašaš s sabo v grob; izgubljeno je za vedno. Vendar je to, kar si ustvaril, ogromno, veličastno. Brez tvojega literarnega dela si ne moremo več zamisliti slovenske literature, slovenske kulture. Povesti, Samorastniki, Požganica, Doberdob, Jamnica, Od Kotelj do Belih vod, Borba na tujih tleh, Naši mejniki in Solzice; to so Tvoje knjige, in koliko je še novel, črtic, člankov po naših in tujih revijah in časopisih. S temi deli 6i obogatil naš jezik z novimi, dotlej tamo koroškemu človeku znanimi prispodobami, besedami, rekli in lepotami, obogatil 6i našo književnost z nepozabnimi liki v bedi živečih, a kvišku stremečih malih ljudi, s postavami, ki jih je rodila težka borha z zemljo in s krivičnim redom, ki je te ljudi tlačil k tlom. Za vse tvoje knjige velja to, kar je napisal Oton Zupančič o tvoji zadnji knjigi: »In ti, ki boš prebral njegove Solzice, boš vedel več o človeku, kakor si vedel, preden si poznal Voranca; in potem boš komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek silen in močan v svojem delu.« Našo literaturo si obogatil z vrednotami, ki niso vrednote samo za nas, marveč tudi za ostali svet saj se Tvoja dela v prevodu vse nagleje širijo izven mej slovenske zemlje in izvršujejo tudi v širokem svetu svoje poslanstvo: prerajajo človeka. Voranc, Ti odhajaš, Tvoje delo pa zavzema svoje pravo mesto v zgradbi slovenske kulture. K našim štirim nam najsvetlejšim imenom pristavljamo danes še Tvoje ime. Prešeren, Levstik, Cankar, Zupančič, Prežihov — to je pet temeljnih kamnov naše kulture. Težko, pretežko nam je ob slovosu, toda v tolažbo nam je, da je Tvoje ime v temeljih naše kulture in da torej ne odhajaš od nas, marveč se s svojimi deli uvrščaš v petorieo, ki bo za vselej pomenila najvišji vzpon našega naroda do današnjih dni in bo živela, dokler bo živel človeški rod.« • Po govoru pisatelja Antona Ingoliča sta zapela združena pevska zbora »Jože Kerenčič« in »Jože Hermanko« Kos-Beranovo »Nagrobno«, nakar se je od umrlega pisatelja v imenu mariborskih delovnih množic poslovil podpredsednik mariborskega ljudskega • odbora Rant Franc. Po poslovilnih govorih je zaigrala godba Chopinovo žalno koračnico, nakar so politični predstavniki mariborske oblasti in mariborski književniki prenesli krsto proti avtofurgonu. Za krsto so stopali v žalnem sprevodu Prežihova družina in sorodniki, zastopniki Partije in ljudske oblasti, književniki in številni drugi kulturni delavci. Množica Mariborčanov se je poslovila od velikega književnika revolucionarja, ki je zadnje dni prebil med njimi, v špalirju. Žalni 6,prevod je krenil do Glavnega trga, odtod pa je avto s posmrtnimi ostanki Prežihovega Voranca odpeljal proti Ljubljani. Mariborsko delovno ljudstvo bo ohranilo svojega velikega vzornika v trajnem spominu. žalna seja Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije Ljubljana, 21. februarja. Danes zvečer je imel Izvršni. odbor Ljudske prosvete Slovenije žalno sejo za svojim predsednikom Prežihovim Voran-cem. Sejo je pričel prvi podpredsednik 10 LPS književnik France Bevk. O življenju Prežiha, o njegovem delu in pomenu za našo književnost pa je govoril drugi podpredsednik 10 LPS France Kimo-vec-Ziga. Tov. Jože Tiran je nato recitiral zadnjo črtico iz »Solzic« — »Ajdovo str-nišče.« Ob zaključku žalne seje so bile preči-tane žalne brzojavke, poslane Izvršnemu odboru Ljudske prosvete. Med drugimi je izrekla sožalje tudi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Iniciator novega načina zidanja v Sloveniji, RAKEF FRANC, kandidat» Svet narodov Na veličastnih tovarniških zgradbah in stanovanjskih blokih Litostroja je pogostokrat zapisano ime Franca Rakefa. Pod njegovimi rokami so zrasle moderne stavbe_ s hitrostjo, ki je lastna borcem za večjo delovno -storilnost. Vse to se na prvi pogled vidi na obrazu Franca Rakefa. Skromen je, v preprosti delovni obleki. Ob obisku je imel polne roke dela. Priskočil je namreč na pomoč personalnemu oddelku. »Po pravici vam povem«, je dejal Rakef, »da me je kandidatura iznena-dila. Nisem se nadejal te časti, vendar sem srečen, ko vidim, kako so danes delovni ljudje upoštevani. Seveda se zavedam tudi velikih dolžnosti, ki so v zvezi z izvolitvijo.« Življenjska pot Rakefa je pot tisočerih, ki so se morali trdo prebijati skozi življenje v stalni borbi z izkoriščevalci. Njegov oče je bil kočar — zidar 9 šestimi otroci, ki so morali že v ranih letih hoditi na delo bogatim kmetom, če so se hoteli preživljati. »Ves dan smo morali pri njih trdo delati za košček kruha. Le od časa do časa sp nam vrgli nekaj diuarjev in to bolj kot miloščino, kakor zaslužek«. • S 13 letom se je Rakef odločil za zidarski poklic. Imel je sicer večje veselje za mehaniko in elektrotehniko, vendar bi to zahtevalo za njihove razmere preveč denarja. Začela se je trda borba za zaslužek. »Večkrat sem hodil po 10—13 km peš v mesto, da bi si neknj zaslužil, pa često brez uspeha. Pozneje so mi podjetniki, ki so me imeli za sposobnega, vabili v službo in mi celo ponujali večjo plačo, pod pogojem, ,da pustim druge stvari pri miru’. Te druge stvari so bile namreč moja funkcija delavskega zaupnika, sestanki z delavci in podobno. Prav zaradi tega me često niso sprejeli v službo. Bil sem na glasu ,da puntam delavce' ter sem imel zaradi tega tudi opravke z žandarji.« Ko se je začela osvobodilna borba se je Rakef nahajal v domači vasi Trzinu, kjer je sodeloval s člani Partije in OF. Pomagal je z zbiranjem orožja, hrane in z obveščanjem. Leto 1944 je odšel v partizane, in sicer najprej v Gregorčičevo brigado, nato pa na štab 30. divizije. V partizanskih enotah je bil najprej borec, nato pa je vodil ekipo, ki je gradila bunkerje za hrano in orožje, katere je naša vojska izkoriščala med težkimi sovražnimi ofenzivami. Tudi po osvoboditvi je še nekaj časa ostal v vojski, kjer je pomagal pri urejevanju raznih zgradb za okrevališča in domove za ranjence. »Ko sem prišel iz vojske, so me v domači vasi, Trzinu, izvolili za sekretarja OF. Večino svojega dela sem posvetil obnovi porušene vasi. Leta 1947 sem bil sprejet v Partijo.« Leta 1948 je tovariš Rakef dobil zaposlitev v Litostroju kot zidar podjetja Gradis. Tu je dosegel svoje naj večje delovne uspehe. Pred kratkim je podpisal delovno pogodbo, dokler bo delazmožen, kajti prepričan je bil, da bo v tej svoji stroki največ koristil domovini. Njegov primer je močno vplival tudi na ostale delavce, tako da se je za isto dejanje odločilo še 13 delavcev. Franc Rakef je prvi zidar v Sloveniji, ki je začel delati pa novem načinu. Prosil sem ga, naj mi nekaj pove o svojih prvih delovnih uspehih. »Ne bo9te verjeli,« je dejal Rakef, »da je bil moj prvi delovni uspeh hkrati tudi najtežji. To je bilo pri zidanju betonskih oken tovarniških objektov Litostroja. Delo se je smatralo kot zelo težavno in nobeden se ga ni prav rad lotil. Med zidarji je vladalo mnenje, da je tu težko doseči normo. Ko sem dokazal, da se normo tu lahko doseže in celo preseže za 100%, sem čutil v sebi veliko zadovoljstvo in ponos. Svoje delovne izkušnje sem hitro prenesel na ostale tovariše, ki seda j niso več iz tega delali vprašanja. Leta 1949 se je po vsej naši državi začelo gibanje za nov, hitrejši način zidanja, študiral sem razne sisteme in se pripravljal, da bi nov način zidan ja uporabl jali tudi pri nas. Že pri prvem poizkusu nam je stvar popolnoma uspela. Z brigado 8 mladincev smo pozidali 60 m9 zidu v nepolnih 4 urah in posekali državni rekord, ki je tedaj znašal 49 m3. Ta uspeh je celo nas same presenetil, saj * čl 'f. m&mm m k m smo računali, da bo delo trajalo 7— —8 ur.« Izkušnje, ki jih je pridobil Rakef z novim načinom zidanja, so se kmalu prenesle na vsa gradbišča Litostroja. Povsod so začeli zidati z dvojkati in trojkami. Rakef ni samo ogganizira] dela in prenašal izkušnje, ampak je tudi vplival na ostale zidarje, ki so v začetku nekoliko skeptično gledali na ta sistem. »Zanimalo bi me končno,« sem dejal tovarišu Rekefu, »katero delovno zmago smatrate za najpomembnejšo?« Rakef ni dosti pomišljal z odgovorom. »Kadar je že govora o zmagi« je dejal, »potem moram na prvem mestu poudariti desetdnevno tekmovanje, ki sem ga imel z najboljšim zidarjem Srbije Miroslavlje-vičem. Oba sva delala ob istih pogojih in z enakimi pomočniki. Po devetih dneh je moja trojka napravila 20 m* več zidu, ki je bil po oceni strokovnjakov dobre kvalitete. S tem tekmovanjem smo mnogo pripomogli k izpolnjevanju načina in organizacije novega sistema zidanja. Pa še nekaj. Med tem tekmovanjem smo presegli delovni plan za leto 1949 za 4%. Franc Rakef je s svojim načinom dela stalno presegal normo za okrog 40%. Za svoje delo je prejel petkratni naslov udarnika, štirikrat pa }e bil nagrajen. Kandidatura tovariša Rakefa je vzbudila tudi pri delavcih Litostroja veliko navdušenje, saj je zaradi svojih delovnih uspehov ter tovariškega in skromnega obnašanja visoko cenjen in priljubljen. »Za seboj imam izkušnje trdega življenja«, mi je dejal ob odhodu tovariš Rakef, »in trdno voljo, da dam vse sile za zgraditev socializma. Delal bom še naprej z isto vnemo, da bom vreden velikega zaupanja, ki mi ga je sedaj izkazalo naše ljudstvo.« LITOSTROJ pred volitvami v Ljudsko skupščino Ljubljana, 20. februarja. Ko smo pred štirimi' leti volili prvo Ljudsko skupščino FLRJ, so se razprostirale tam, kjer se dvigajo zdaj visoka bela poslopja Titovih zavodov Litostroj, še s koruzo zasejane njive ljubljanskega j Eredmestja- Pred volitvami v drugo ! judsko skupščino pa ljudje te orjaške tovarne prve petletke v tekmovalnem poletu ze vlivajo največje domače turbine, direktor tovarne Franc Pečar pa v imenu celotnega kolektiva izjavlja: »Volitve so za naš kolektiv tem pomembnejše, ker tudi zadnji naš delavec otipljivo čuti sadove dela dose-damje skupščine- Celotni »Litostroj« je nastal v obdobju od leta 1946 do 1950. Zato bodo naši delavci' tem eno-dušneje in zavestneje voliiM poslance nove skupščine, trdno prepričani, da bo tudi nova skupščina korakala po poti graditve industrije, s tem pa tudi krepitve naše gospodarske moči' in politične neodvisnosti. Naš prispevek k tej borbi bo, dn bomo izdelovali vse stroje za potrebe naše elektrifikacij e, ki so nam jih odrekli informbirojev-ski razbijači mednarodnega delavskega gibanja. To bo odgovor našega kolektiva, hkrati pa tudi najmočnejše orožje našega vodstva v razkrinkavanju vseh sovražnikov miru.« V potrdilo teh besed delavci po vseh oddelkih hite izpolnjevati proizvodne obveznosti, ki so jih sprejeli na dosedanjih predvolilnih sestankih na čast 26. marca. Tako delavci montaže že dovršujejo regulatorje za hi-drocentralo Cokonjar, raizen tega pa bodo do 8. marca montirali še šest naprav za žage. Dan pred začetkom volitev bodo dokončali 34 črpalk in 4 manjše turbine za Belico, Idrijo, Bla-teks in Gostivar ter dve večji relfo-novi turbini za hidrocentralo Mesiči. Monterji bodo do 26. marca med drugim dovršili dva šestdesettonska in tri desettonske žerjave. V livarni 60 si posamezne brigade livarjev napovedale tekmovanje v preseganju proizvodnega plana po obsegu in asortimanu. Največje uspehe so dosegle doslej brigade Franca Narobeta, Andreja Karlovšca in Roberta Mlinarja, ki bodo z velikim varčevanjem potrebščin znižale proizvodne stroške najmanj za 10°/o. Kolektiv oddelka za obdelavo zboljšuje organizacijo dela in uporabo najprimernejših etrojev za posamezne naloge, modelni mizarji pa bodo do določenega roka končali vsa dela za hidrocentralo Moste. Kot celota je tovarna »Litostroj« napovedala predvolivno tekmovanje tovarnama »Ivo Lola Ribar« v Železniku in »Prvomajska« v Zagrebu. (Tanjug) DELOVNE BRIGADE IN MLADINSKI AKTIVI V >IMP0LU< SO SPREJELI PREDV0LIVNE TEKMOVALNE OBVEZNOSTI Vsi mladinci bodo podpisali delovne pogodbe Na velikem pred vol ivnem 6e&tanku delovnega kolektiva tovarno »Impol« v Slovenski Bistrici so posamezni sindikalni pododbori, delovne brigade in mladinski aktivi »preidi obveznosti v čast volitev. Nekateri obrati bodo izvršili plan prvega tromesečja do 26. marca. Mladinski aktiv industrijske metalurške šole je v svoji obveznosti zajel učni usipeh, politično ideološko delo, fizkulturo, ljudsko tehniko itd. Delovne pogodbe bodo podpisali prav vsi mladinci v tovarni. Normo bodo presegali za 15%, odpadke pa zmanjšali za 75%. Brigada tov, Detičeka je napovedala tekmovanje vsem brigadam podjetja v proizvodnji in delovni disciplini. Na sestanku so govorili namestnik kandidata za ,poslanca tov. Majhen, sekretar OK KPS tov. Tramšek, direktor tovarne in kandidat za poslanca v Zvezni svet tov. Anton Šturm pa je izročil odlikovanja najboljšim delavcem. Red dela III. stopnjo sta prejela večkratna udarnika Herman Detičeik in Karl šikrget. Z medaljo dela pa je bilo odlikovanih pet tovarišev, med njimi tudi Franc Poš, ki je izpolnil petletni plan že v januarju. Ob velikem odobravanju so nato proglasili 201 udarnika. V imenu odlikovancev se je za priznanje zahvalil Karl Škrget in obljubil, da bodo tudi v bodoče izpolnjevali vso naloge in tako odgovarjali klevetnikom in saboterjem socialistične graditve v naši domovini. TUDI KMETIJSKI DELAVCI SKLEPAJO DELOVNE POGODBF Tudi po kmetijskih državnih posestvih 60 pričeli 6 sklepanjem delovnih pogodb in so ponekod že dosegli vidne uspehe. Tako je na vinogradniškem posestvu v Gornji Radgoni, na posestvu v Apačah in v kobilarni v Lipici že 100% delavcev podpisalo pogodbe; po večini za dobo enega leta. Na posestvu v Poljčah je podpisalo pogodbe 20°/o, v Seškovem 82%, pri melioracijskih delih je sklenilo pogodbe že pred tednom 22% delavcev, v semenarni 87%, na živinorejskem posestvu v Prestranku okrog 70% itd. Glavna naloga uprav je, da seznanijo delavce ne samo o podpisu pogodbe, temveč tudi o tem, da bodo delavci točno vedeli, kakšne so njihove dolžnosti in kakšne pravice. Tako iTnajo na primer mnoge uprave državnih posestev oportunistično stališče do dodeljevanja dodatkov delavcem, ki jim po uredbi pripadajo. Na republiškem kmetijskem gospodarstvu Maribor eo delavci prejeli kot dodatke samo krompir, jabolka, zelenjavo, vino in žganje (le. polovico); niso pa še prejeli' fižola, mesa in maščob. Delavci prejemajo tudi mleko, toda tisti, ki se hramijo v menzi, ne! Zakaj? Zato, ker ga namesto njih dobivajo uslužbenci oblastne direkcije državnih posestev. Vso stvar eo nekako uredili tako: češ da je premalo krav. Razlika pa je v tem, da mleko delavcem pripada, uslužbencem na direkciji pa ne. Nekatere nepravilnosti so tudi na oblastnem posestvu v St. Juriju pri Celju. Delavcem so hoteli dati star fižol, ki pa ga ti niso hoteli sprejeti; ostali del dodatkov v naturi pa eo v glavnem raizdeliili po predpisanih količinah. Tudi na kočevskih državnih posestvih še niso razdelili vseh dodatkov, ki pripadajo delavcem. Tako v Mozlju še niso dobili mesa in maščob, v Mahovniku pa so meso in maščobe prejeli le nekateri. Tu je treba poudariti, da mora menza za svoje abonente prejemati isto količino dodatkov kot ostali. Kmetijski delavci, ki se hranijo v menzah, imajo pravico, da prejmejo dnevno določeno količimo mleka. Vendar se to v Kočevju ne izvaja, delavci namreč dobe le majhen del predpisane količine. Spet zakaj? Bilo je premalo mleka za otroke in žene v Kočevju so zahtevale, naj eo kmetijski V OKRAJU S0STANJ BODO PRIPRAVLJALI MATERIAL ZA ZADRUŽNE DOMOVE IN POŽIVILI POLITIČNO DELO V večini vasi in krajev šoštanj&kega okraja eo bili množični sestanki, na katerih 60 volivci razpravljali o volitvah v zvezno skupščino, o kandidatih, dosedanjih uspehih pri graditvi socializma v naši državi, o gonji Imfoumbiroja in o gospodarskih vprašanjih. Se prej pa so bili pri krajevnih odborih OF sestanki z množičnimi organizacijami. Ti sestanki so bili v nekaterih krajih zelo dobri. Tu 6o predstavniki množičnih ongamizaoij sprejeli razne sklepe, ki jih bodo izpolnili do volitev. V Šmartnem ob Paki so sklenili, da bodo vse sestanke po vaseh dobro pripravili in prenehali s prakso, da se sestankov udeleži samo po en član družine, pač pa se jih bodo vsi volivci. V Gorenjah bodo pripravili vse potrebno, da se dogradi zadružni dom, uredili bodo tudi frontni kotiček in knjižnico. V Šmihelu bodo zaključili vae odkupe za lansko leto, poživili bodo tudi izobraževalni tečaj. Tudi v Novi Štifti bodo pripravili še potrebni material za dograditev zadružnega doma. V Rečici ob Savinji eo sprejeli sklep za čim uspešnejše vključevanje delovne sile. Vaški odlbori OF bodo poživili delo za vključevanje kmetov v KOZ. MLO Šoštanj, kjer eo priprave za volitve zelo uspešne, je napovedal tekmovanje vsem KLO v okraju za čim boljšo izvedbo volitev. V Šmartnem ob Dreti bodo odkrili spominsko ploščo padlim partizanom in ustreljenim talcem ter priredili kulturno prireditev delavci odrečejo delu svojega .® v korist otrokom. Razumljive 'i^a so delavci to storili. Toda ali J +r„-o rešitev pravilna in jo lahko 6® . kot stalno. Prav gotovo bi' b*10 če bi odkupna podjetja krila P Q(j, po mleku z doslednim izvajanjem kupa, ne pa s tem, da odtegujejo ge ko delavcem; sedanja rešitev pa uporabljala je v izjemnih slučaji'1 'doda* Dobro so r. razdeljevanjem •- r kov začeli na oblastnem Posef, j; til Pekrah pri Mariboru, vendar m ^ še niso raizdelili fižola, mesa H* ščob; imajo pa zelo dobro te svoje delavce, ki je ena , jgr vrste* v Sloveniji. Le glede delit ^ ruze za pitane prašiče je potrebV nekaj besed: to so upravičeni 0 -j-„ ti samo delavci ne jwi usluzben • j,0. pa so samo tretjino od razdeljen ruze dali delavcem, ostalo .P® bencem na posestvu in na dire* ai Najbolje razdeljujejo dodn^goni-viinogradn iškem posestvu v kjer so že vse razdelili v Pra količinah, le vina in žganja za ^ dva meseca še ne. Da uPr?vaje]aVce> roma dobro skrbi za svoje rjsti kaže tudi to, da nad 60 družin yen-brezplačno državna stanovanja-daT pa imajo tudi tu še mnogo šanj, ki jih je treba n cm odo®? 1. jjb tako vprašanje otroških doklad, še ne prejemajo v redu, h"., ja vključevanja ženske delovne s ustanavljanja otroških ustanov. , To so primeri le z nekaterih ,rUgih nih posestev, toda tudi na vseh ,. jfl je treba odpraviti vse n opravi in ^e. delavcem razložiti potrebo poop ^ib lovne pogodbe in jim poleg nj upra* dolžnosti prikazati tudi dolžnosti ^j0 ve do delavca. Istočasno T>a 0j,rez; uprave dosledno izvajati sv«>je ^ nosti do delavcev in tako ,e podpis delovnih pogodb. ^a'(’č0drti*' pa morajo uprave i sindikalne nice, da to ni zgolj admimis,j temveč predvsem politična na™ r LANI SO IZDALI 160 DINARJEV ZA MELIORACIJ® DELA V VOJVODINI ^ Vojvodinska polja bodo _Jtnc.Fa nji prihodnosti mnogo r0 zaradi velikih melioracijskih dri. fco vsem zaradi smotrnega namakam^po-bo zgrajen prekop Donava—L* nava. V Vojvodini pa je *r. Llj9^ viti celo vrsto manjših mehe1® padel in vzdrževati stalno obrantD sipe ter druge naprave v za sen0 nevarnimi poplavami. , _Joil* Zdaj je v Vojvodini 1^6 P £0. postaj, 10.466 km osuševalnih .Lfjlo1 pov in jarkov, 9090 mostov, ■ propusti, 1459 km rečnih h® 110.880 raznih drugih nasipov, g obrambnih gozdnih pasov itd- u-vaP1 napravami varujejo pred P°P 583.960 ha zemljišč. . , 18$ V stari Jugoslaviji so od,® jel® do 1937 izdali za melioracij6" v Vojvodini 105 milijonov din-,. )6l> lani pa je naša država P°J -im P°’ milijonov din. Lani so med drUF.^ p®' pravili 800 km rečnih obranim1.? j# sipov, očistili 35.000 km Pre ,1> jarkov ter popravili 750 n*0® a ffi propustov. Kako velikega P0®0 ap# ta dela, sprevidimo iz tega, .“Ajjj, V vrednost pridelkov na zemU1 ^ giih' jih varujejo pred poplavami, jarde 798 milijonov din. 5300 NOVIH KMETIJSKI11 STROKOVNJAKOV ^ Letos se bo v Makedoniji,)*9 siri* bilo nad 5300 novih kmetij®*, j^^vc® kovnijakov im kvalificiranih ■:»o*®* — kmetijskih brigadirjev. * dl j, veterinarskih pomočnikor> jp,- f tičarjev itd. V ta namen so P ju nad 20 strokovnih tečajev J?®' jbli^L tem mesecu pa jih bodo tudi P toliko. V Makedoniji se je P"?ih ditvi usposobilo 7000 kmetij*" Srečanja s Prežihom S Prežihom sva se srečala zadnja leta večkrat. Prvič sva se videla nekje na Miklošičevi. Bilo je nekaj zatem, ko se je vrnil iz Maut-hausena, in je tudi že prišel Iz sanatorija. Mislim, d« naju je seznanila Kristina, dobro pa se spominjam, da je povpraševal, če pišem, a nikoli ne bom pozabil besed, ki jih je povedali: »Če pišeš tako, kakor je, to je že dosti, samo, neki pišejo svoje povesti ih romane.« Kasneje enkrat so imeli mladi v frančiškanski dvorani literarni večer. Dvorana je bila bolj prazna ko polna. Prežih se je priaihal s tisto svojo značilno hojo in z značilno držo glave po 6trani, ko da bi neprestano nečemu prisluškoval, sedel v praznino v sprednjih klopeh in do kraja "poslušal. Edini od pisateljev. Nastopili so pesniki in prozaisti in Prežih jih je poslušal. Ko je bil konec, se je dvignil, odšel iz dvorane in rekel: »Vsem se pozna Miško.. .< In znova čez čas: »To vse hodi za Miškom.« Očitno mu to ni bilo po volji, kajti govoril je samo o tem, dokler se nismo zunaj na ulici razšli. Enkrat za tem me je k Prežihu poftieJa »Pravica«. Takrat se je zadrževal, ko je prihajal s Koroškega, pri znancih, v ulici Komenskega. Povabil me je v sobo, kjer sta bila na vsako stran proti oknu kavč in pisalna miza, v kotu ob vratih pa Letata omara. Prišlo je močno in rdeče- lo dekle, vzelo obleko iz omare in aoova nekam odhitelo. Povedal je, da j® hčerka, sam pa sem se spomnil na tiste koše, ki jih opisuje Voranc v »Borbi na tujih tleh«, kako so potovali čez mejo in čez Karavanke z materjo. Prežih me je pogostil s cigaretami, s kavo in vinom, razgovorila pa sva se o Koroški tn o Mauthausenu. Jaz sem hodil okoli Kotelj enaiinštiridesetega in triinštiridesetega, v Mauthausenu pa sem bil od kraja, medtem ko je Prežih doživel tam konec Nemčije. Potem sva govorila o pisanju. Bilo je takrat, ko se je dotiskovala »Jamnica«, sam pa je pisal črtice, ki so kasneje izšle pri Mohorjevi. Govoril je, kako živimo v takem času, ko morejo pisatelji povsod -pomagati, da pa bo prišel čas, ko bo treba ljudi razbremeniti. »Zabe ni treba siliti v vodo,« je Tekel, »če jo voda, bo že sama skočila.« Preden sva se poslovila, je beseda znova nanesla na Koroško in na ljudi okoli Kotelj, on pa me je povabil na tepkovec. Rekel je, da ima v Kotljah na Prežihovini stari tepkovec, ki je čist ko štajersko vino. »Na tepkovec moraš priti,« je govoril, pri tem pa kimal in se ves razživel. »In kakšno flašo prinesi s sabo.« Črtico, zaradi katere sem prišel k njemu, je napisal še tisti večer in drugo dopoldne smo imeli rokopis že v redakciji. »Jamnica« je bila že dolgo zunaj in izšla Je tudi že kritika o njej, ko sem ga došel — hodil je počasi, res, ko medved — na prehodu z Dalmatinove v Komenskega. Izgovorila sva stavek ali dva in že sva bila pri naših literarnih kritikah in pri tisti kritiki, kolikor smo je takrat premogli. »Ja veš,« je rekel, »to so ljudje takšne šole, to pa ni nič takšnega. Neučili so se nekaj o tistem trikotniku, zdaj pa merijo vse po trikotniku, v življenju pa ni vedno po trikotnikih.« »Kakšna škoda, da vas ni med nami,« sem vzkliknil. »Tako vas pogrešamo v Ljubljani, marsikatera stvar bi šla laže v naši literaturi.« Malo je pomislil, potem pa je začel, kakor da bi se vzdramil: »Saj, to imaš mogoče pravi Saj...« Poslej se dolgo nisva videla. Prežih se je začela preselil na svoj Vrh, Iz Kotelj pa so prihajale črtice in novele o junaških in brezmejno človeških dejanjih koroških partizanov, so prihajale vrstice, ki so bile polne vere v koroško ljudstvo in iz katerih je žarelo veselje in hkrati ponos nad uspehi ravenskega proletariata. V Vorancu so se »počenjali novi teksti. To 60 bili časi, ko je bil Prežih najbolj zvest sotrudnik »Pravice«. Ali tista, ki mu je te dni strgala pero, je prišla znova na prežo. Prežih 6e je začel vlačiti po bolnicah. Oseminštiridesetega, ko sem se vračal skozi Maribor z orožnih vaj, sem ga našel tam v bolnici. Bil je pokoncu in ves pri volji, da bo ozdravel in pisal. »Samo da me neha držati pri srcu,« je' govoril, »pa bom napisal roman o oseminštiridesetem lotu. Vse imam v glavi. Vse od prve do zadnje strani imam pred očmi. Ce bi me le za dva meseca izpustilo.« Sredi prostrane bolniške sobe je stala miza, na njej pa je ležala ena sama knji- ga, edina v celi sobi: Gasparijev Jurčičev »Daseti brat«. »Desetkrat sem ga že prebral,« je povedal. Bilo je kak mesec dni po informbdro-jevski resoluciji. Bil je ko revolucionar in kot pravi kmet globoko presunjen nad krivico, ki so nam jo začeli delati. Večkrat je ponovil: »Tega bi ne bilo treba! Ne, tega ...« Srce starega revolucionarja in komu-narda je trepetalo za srečne dni sveta, za kar je dal vse svoje sile in za kar je žrtvoval tudi zdravje. Ob slovesu sva znova govorila o literaturi in o pisanju — večkrat je ponovil, da bo roman še letos končal — in Prežih me je znova povabil na svoj Vrh in na tepkovec. Odšel sem, živo pa mi je ostala v spominu njegova medvedja kljubovalnost, s katero je kljuboval bolezni. Niti malo se nisem bal, da ne bo roman napisan. V koliko je roman o oseminštiridesetem letu napisan, ne vem, a tistih dveh zdravih mesecev Prežih najbrže ni več dočakal. Poslej je padal samo iz bolnice v bolnico. Lansko pomlad, kmalu ko so izšle »Solzice«, sem mu prinesel v ljubljansko bolnico vezane izvode njegove zadnje knjige. Z mano je bila takrat tudi Fedja z ministrstva. Našla sva ga strahotno bolnega, razdejanega, da mi je bilo kasneje žal, da sem ga obiskal. Zatrdno sem bili prepričan, da te bolezni ne bo prestal, da ga bo slej ko prej pobralo. Ležal je ves otekel, da je bilo, kakor da ga je več kot postelje. Pravil je, kako ga morajo obračati, in ko se je hotel obrniti, je morala priskočiti Fedja im mu pomagati. Tudi noge ni mogel več sam premakniti, vsak gib mu dejal bolečine. tro^1 1 »Ne da se povedati, kako « . govoril in stokal. ,n Spregovoril je nekaj besed ^ i^ 0 Kmalu pa je znova odprl ,°C1 €d®ii j( pogovor. Hotel sem mu kaj vy ved »Solzicah«, kaj dobrega, a ja ® kdaj naj ujamem pravi treflim ' kak kako naj začnem. Povedal sem' k®f smo »Solzice« izdali za ®tar * J smo mislili, da knjiga ne bo r to je za mlajše, a da 80® iatletjd 1 njej dvanajstletniki, celo enaj „^čer . Vanč si je odnesel knjig0 i« posteljo in jo do konca prebra^- ',ged, . ga vprašal, kaj mu je naJ^5š»l f.fco rekel: »Ajdovo stmišče.« rt\: ga, kaj mu je v »Asovem priraslo k srcu, pa ga, kaj mu je v »Ajdovem cla: zadnjo bart!« ko je v< Kako je babica rekla: »Saj1®1 it zndni n hnrHf trn ifi ved®1 ’ umrla.« 0ji Videl sem, kako eo se iV®- v®; v imet sem, koko »o 80 J" eli tile. Začel je pripovedovati, raz°"tjri del, da ga bodo otroci brak . aii » j in kako je mislil napisati še - D®Pfil zgodbe, a da jih ni mogel pcPr,#ic® pa jih bo, ko se bo le ma® je ^ Govoril je, kakor bi se jezik _jje, ^ z njim: da lahko misli na Pj0, d j-lezen in bolečine pa mu ne ^0 ^ pisal. Iznenada pa 60 mu 12 ^ahk°’ lih oči začele polzeti solze- ijjti se je spomnil na babico. .fele.jia-Tudi nama s Fedjo je mokro v oči, kajti naglo fliva b0,1 -j®-Vora-nc je še kljuboval, e Ji so mu i®poajeaaie mm -mi Videl sem že dosti bola-nm , i ^ takšnimi čustvi nisem n0,5;ini, d® od nobenega bolnika, nu* &tev, 45. lahljuCku starke v trsta cev L- . *r-aških industrijskih delav- 'e ie Pričela v noči na 1. februar, °n- Ja v Pon<;delje'k 20 februarja. nil° 0 '"dustrijsko delavstvo se je vr-,e*en j sPorazumu, ki je bil do- dajalc mP ,6^avltovnim odborom in delo-«trije 1 °**° dobili delavci velike indu- lir j P°8ebni dodatek k plačam ne 60 htev |evno' kot je stavkovni odbor za-Wev ~ .!™arveč samo 48 lir. Plače de-biatv- '^e industrije se torej ne bodo staVnij!? lProinenile. Kominformski pred-demnt, » no*nih sindikatov in voditelji lcaDit ., *anske Delavske zbornice pa so j]6du lrali pred delodajalci tudi v po-plač za delavce male in-i*bo,i*e‘. u^‘ ** 80 dosegli le neznatno dt»»L ^n|e, — 56 lir dnevno več, kot do-y ^aginjski dokladi. lantctc ’tcIii.6lnvkc 60 6 t0 svojo kapitu-•Ploh ° ■ p.°,liUko jasno pokazali, da jim lastva ni za zboljšanje položaja de-etili j mArve£. da 60 to stavtk-o izkori-»in^k ? l' omajani prestiž obeh Tj e|3 n'“ organizacij, med delavstvom. bdajaKV v. lrstu ie *nova razgalila koi jS politiko vidalijevcev, ki 60 6e, znaj];6 n^ftokrat, tudi pri tej priliki krj{a_ "j* lini.ji 6 predstavniki demonske 6 Delavske zbornice in drugimi ®eft(jIon|Jnimi in iredentističnimi ele-dai r' **e5ina tržaških delavcev je 6e-~ je izjavil Petronio, ki je Udiu t -° z?ključku stavke po koprskem jevci afkim delavcem — da so vidali-iko r or,ožic v rokah italijanske in trža-fl' na vse mofž°^e najine Ja D ?vai da bi zadušila borbo tržaške-01etariata za boljše življenje.« Oipori a?*o delavstvo glasno kritizira vi’dali,lniStično *n likvidatorsko stališče *born-eVceX ‘n predstavnikov Delavske in (J0 Ce',.k' 60 pustili delavce na cedilu ter0 d i kompromisno rešitev, za ka-*eto ja*.?1, ampak šele od dneva, ko se bistvu na delo. Delavci bodo torej v Ho r .Preiernali prejšnje plače, 6 to edi-•VojiJ5 da je stavkovno vodstvo s Ha to 5r'*^ankom na sporazum pristalo kot ,1 . bodo odslej veljale te plače Je i ,nacionalne plače*, se pravi kot pla-j,' ve!jajo za Italijo. *lavk,Pt-av 60 delavci vztrajali 20 dni v žek ' 10 tako izgubili precejšen zaslužne ne bodo prejeli nobene odškod-kapij2?. ves ta čas. Stavkovno vodstvo je Hajei a!° pred delodajalci tudi glede «prejn.e linije, ko sc je obvezalo, da bo ••tal ^'S*e P°^°'ie’ ki veljajo v Italiji. livlj*‘?> n» tako imenovani povprečni nI8ki nacionalni standard, se pravi standard, ki velja v Italiji, ki pa je nižji kot v Trstu Posledica tega bo lahko na primer, da bodo morali tržaški grafični delavci delati štiri ure več kot 6edaji ne 44 ur, pač pa 48 ur na teden, kakor v Italiji Značilno za stavkovni odbor in za način, kako je bila vodena 6tavka, je neverjetna zmešnjava, ki je vladala v Trstu ob koncu stavke. Delavci so bili desori-entirani, eni so se vračali na delo, drugi so zatrjevali, da 6tavka še ni končana in da 6e še nadaljuje. Prav tako kot ni bHo nobenih vidnih zunanjih manifestacij med samo stavko in tiste borbenosti, ki ;e prej karakterizirala stavkovno gibanje v Trstu, prav tako je prišla ta mlačnost do izraza ob samem koncu stavke Pred tovarnami 60 se gnetli delavci, nihče pa ni vedel natanko, ali se je treba vrniti na delo, ali ne. Tovarniški sindikalni funkcionarji in člani tovarniških komisij sami niso vedeli, kaj početi. Delavstvo je ostro kritiziralo postopek stavkovnega odbora, ki zaradi slabe vesti ni upal takoj javiti, da se je 6tavka, v katero so šli delavci z veliko pripravljenostjo, končala. Med delavci so krožili ironični komentarji v zvezi s sindikalnimi pogajanji v bivšem ljudskem domu. Ako upoštevamo, da 60 se proglasili za voditelje stavke predstavniki italijanskih političnih 6trank v Trstu in da tržaška buržoazija na čelu s škofom Santinom in predsednikom conskega sveta Paluta-nom ni ukrenila ničesar proti stavkajočim, marveč se je z njimi ceJo solidarizirala, potem nam postane jasno, ne samo, kdo je stavko vodil, ampak tudi v čigavo korist. Politični predstavniki italijanske bur-žoazije in kominformisti so namreč izkoristili stavko za to, da bi ojačali iredentistično gonjo, ki jo že dobro poldrugo leto roko v roki vodijo ne samo proti ljudski oblasti v coni B, ampak proti Jugoslaviji sploh. Prav zato, so tudi odklonili nesebično pomoč, ki jo je zbralo prebivalstvo jugoslovanske cone Trsta. Tako je 20. februarja skupina vidalijevcev poskušala vse, da bi onemogočila tržaškim delavcem prejem naše pomoči. Ko jim to ni uspelo, pa je pričela širiti glasove, da civilna policija popisuje delavce, ki hodijo po hrano na blok pri Škofijah odnosno na stadion 1. maja in da bodo vsi ti delavci odpuščeni iz službe. Kljub temu pa je na stadionu Prvi maj več tisoč delavcev iz največjih tržaških tovarn dvignilo moko, ki so jo zbrali sindikati v coni B. Tržaško delavstvo se je sedaj še enkrat na lastni koži prepričalo, da ga njegovi sindikalni voditelji varajo. Obenem pa je spoznalo, da mu je v borbi za svoje pravice potrebna nova, razredna in res borbena sindikalna organizacija, ki bo očiščena kominformističnega spo-razumaštva in oportunizma. 4s**ington, 21- felbr. (Tanjug.) — 2 Boj S° .prekinile diplomatske odnose točil ^jr^°- Kakor poroča UP, je spo-^ dane* predstavnik ameriškega ■•»oso ?n ministrstva za tiskovina ^ac ^ermo^’ Je kila ,a nota o prekinitvi di^omat-VutJnos<)v i&ročena sinoči bolgar-H jJ" *Unan jemu ministrstvu v Sofi-htJ1* tako je izjavil, da je bilo .Hl0veno bolgarskemu odpravniku 4«i ( * Washingtonu Petru Vukovu, >°j pripravi vse potrebno za ^'garske diplomatske misije iz 'rt,,16tona. % k - 80 prekinile odnose z Bolga-n rečeno v omenjeni ame- f*ia I’ zaradi tega, ker (je Bolga-J°!6v«lpe le bolgarska vlada proglasila 80,10 n°n ffra*0<‘ Slfslto pravočasno opomnile bol-’ VeVja^°’ ie refeno v ameriSki je Bolgarija zavračala vse e- Tako je bilo, ko da bi se J^ril v. boril zase, ampak da se je *Sl g? ‘‘vljenje, da bi do konca na-^hotg^^^smrtne tekste. To je bil dai za^m je pobralo Župan-®r teden kasneje Nazorja, in i» 1 da k ee> kako smo (tovorili in se sa kliuJ0 zdal na vrsti on. Ali Prežih ? bil; p • Njegovi poslednji meseci hi Uh ®ani° kljubovanje soi'rti, do ^aževaij111, Oljenja. Cele mesece smo s v6seUi? ie z njegovim zdravjem m ial eJno se, ko 6mo zvedeli, da ci boijj zdravje v jeseniški bol- KJ «em 'n obljube delajo dolgove, in h, n- n6 letošnjo zimo odpravil v C 2 r,:žihovino. Odšla sva k nje-CiS° Dri*0”1 HoJevarjem. Za Kotljami In i,.nekero mlinu dvignila skozi ti?0- Misi,? m° koč do jase s Prežiho-(tv,°rn pn * eein že, kako se bova s Pre-K;y, Pri«i?0vorila pri tepkovcu, ali ko * P fiv-l’ bilo pri hiši narobe. Ij-i režihovi Da dan, ko se je Voranc j J tr6nutl.ne Poslavljal. Prišel je za ne-ImJ da j6 0v v kuhinjo ali dolgo je tra- S ka; P°«tal priseben in da smo se i videl v ^vorill. Od takrat, ko 6em za r„o lnici- Ka ie pobralo več Polovico. Bil je močno upadel, na. 'o 'e ves čas držala in ga ni ,v, . n Pa je venomer zatrjeval: i!' *rau bolje. V Mariboru bo 'am ij0 bolje.< . .v .ft0 mu iz hiše. Pred hra-iiv;/? deRbi* .V07- z garcami in z desko. M pa j' Je eedel Prežih, moški pri ^ in n P?1?"«! vole. Bilo je ko da avh peljala Prežiha čez str- opomine, tako da so ZDA sklenile prekiniti diplomatske odnose. London, 21. febr. (AFP.) V Londonu niso bili presenečeni ob vesti, da so ZDA prekinile diplomatske odnose z Bolgarijo. Po nekaterih govoricah naj bi imelo ameriško zunanje ministrstvo namen zahtevati od britanske vlade, da čuva ameriške interese v Bolgariji, vendar pa -se zdi po vesteh iz pristojnih angleških virov, da mislijo ZDA prositi za to uslugo neko v vojni nevtralno državo, verjetno Švico. ŠVICA BO ZASTOPALA KORISTI ZDA V BOLGARIJI Washington, 21. februarja (Tanjug). — Kakor poroča agencija France Presse, |e spoTočil zastopnik ministrstva za zunanje zadeve ZDA, da bo po prekinitvi diplomatskih odnosov med ameriško in bolgarsko vlado zastopala koristi ZDA v Bolgariji švicarska vlada. mino nad hišo. Gledali smo, kako je voz z voli odhajal med drevjem, kako se je Voranc peljal s Prežihovine. Vsi smo se bali, da se pelje zadnjobart, iz-pregovoriiti pa ni upal nobeden besede. Govorili smo samo druge in^ docela^ nepomembne stvari. Samo Prežihova žena ]e rekla: »Saj, lahko bi ostal doma, ali kaj, ko pa ima voljo, da ga bo Maribor ozdravil.« Tega trenutka, kako se je Prežih peljal zadnjobart od doma, ne bova s Hočevarjem nikoli pozabila. To, kar se je bala žena, kar smo 6e bali vsi, se je zgodilo. V Mariboru je Prežih okreval. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi me je povabil z Ingoličem in še z nekaterimi drugimi Mariborčani na koline. Pripovedoval je o Himmler-jevih zaporih v Berlinu in o tem, kako 60 ga rešili v Mauthausnu. Vsi v hiši so morali zvedeti, kako je prejšnji dan že vstal in sam natipkal pismo. To je bilo prvo pismo po dolgi, in kakor je Prežih mislil, prestani bolezni. Največ pa je govoril o volitvah in o kandidatih za zvezno skupščino na Koroškem. Sedel je na postelji, in ponoči, ko smo se odpravljali, nas je nekaj korakov celo pospremil. Prežih je kljuboval. Pripravljati se je začel na delo, odšel sem od njega s takim srcem, kakor že več ko leto dni ne — ali tista, ki je vsa zadnja leta prežala in ki ji je on kljuboval, g« je do kraja iz pod jedla. Tega mi nismo vedeli, zvedeli smo pred dnevi. Ali njegovega dela ta, ki mu je izpod j f^d la življenje, ne bo uničila — v njem živi ljubezen koroškega človeka, ki jo je Prežih tako zadržano izpovedoval Potrč Ivan Jugoslavija _ priznala rirzavo gr€j pr$mer hkapčevsbe m se nosti, ki io vzgma Iniormb ro Minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj je poslal predstavniku demokratične republike Vietnam v Siamu Noujen Duk Kuju tole brzojavko: »Čast mi je potrditi Vam sprejem izjave predsednika demokratične republike Vietnama g. Ho Si Minha z dne 14. januarja 1950, ki ste nam jo izvolili poslati 3, februarja t. 1., in katero eno prejeli 15. februarja 1950. Prosim Vas, da izvolite s tem v zvezi sporočiti Vaši vladi tole: Sledeč načelom o spoštovanju pravic vsakega naroda do 6voje neodvisnosti in suverenosti, je vlada Federativno ljudske republike Jugoslavije razpravljala o izjavi predsednika demokratične republike Vietnama in me pooblastila, naj Vam sporočim, da 6prejema predlog vlade demokratične republike Vietnama za navezavo diplomatskih stikih med našima dvema državama.« • Egiptska vlada bo zahtevala umik britanskih čet iz Sudana Kairo, 21. felbr. — Reuter poroča: Egiptski zunanji minister El Din Bej je izjavil danes na tiskovni konferenci, da pripravlja egiiptska vlada zahtevo za evakuacijo britanskih čet i.z Sudana. To zahtevo bo Egipt verjetno predložil Združenim narodom. Dodal je, da se bo Egipt še nadalje zavzemal IA enotnost Nilske doline in si prizadeval z vsemi sredstvi uresničiti svoje narodno stremljenje. Radia Varšava je te dni prinesel »komentar« o izunanji politiki titovskega režimat. Pri tem se ne sklicuje morda na kaka dejstoa, ampak na trditve angleških in ameriških časopisov, ki da »ne skrivajo več prave vloge in obličja titovščine«. Londonski časopis »Ekonomist« brez zavijanja konstatira — tako trdi komentar — da je preorienta-cija Jugoslavije z Vzhoda na Zahod dovršena in d/t je Jugoslavija že o žepu magnatov Wallstreeta. »Drugi ameriški ali britanski listi, med njimi znani londonski časopis >Tirnest, so tudi neštetokrat naglasili isto dejstvo. Pri tej priliki odkrivajo ti listi vedno nove oblike perfidnosti Titove klike in njene izdaje interesov jugoslovanskih narodova Kaj konkretno •»odkrivajoc, tega komentator seveda ne pove; prav tako tudi ne pove, da gre le za preorientacijo naše trgovine, ki nam je bila z blokado vsiljena. Svoje hlapčevstvo in svojo nizkotnost pa izpričuje z besedami, s katerimi nadaljuje svoj pamflet: »Se nam je o svežem spominu vprašanje Koroške in dogodki, ki so se odigrali pred zadnjim aktom tega vprašanja na mednarodni areni. Za hrbtom svojega ljudstva so se titovci tajno pogajali z Anglo-Ameri-knnci in izdali upravičeno zahtevo jugoslovanskih narodov po Koroški. Znano je, da nima smisla braniti stvari, ki se je je sam gospodar odrekel. (Podčrtali mi.) Zato je sovjetska vlada, ko so poskušali titovci hinavsko Naši izselSenci v ZDA v borbi za resnic© o JMSjofSavm Slovenske organizacije ne bodo več sodelovale v Ameriško-slovanskem kongresu, ker ga zlorabljajo informbirojevski agenti New York, 21, februarja (Tanjug). Izvršni odbor Amer iško-slovanskega kongresa, v katerem gospodujejo sovjetski agenti, je sprejel pred kratkim resolucijo, polno obrekovanj in izmišljotin proti no- vi Jugoslaviji. Tajnik Ameriško-slovan-skega kongresa Pirinski je objavil članek v newyoršketn listu »Daily Worker«, v katerem navaja znana obrekovanja o Jugoslaviji. V tem članku je Pirinski srdito napadel tudi Američane jugoslovanskega rodu, ker nasprotujejo informibirojevski politiki izvršnega odbora Ameriško-slo-vanskega kongresa, ki se je spremenil v navadno sovjetsko podružnico. Nekaj dni po sprejemu omenjene protijugoslovanske resolucije in po članku Pirinskega je obsodil Slovensko-ameriški narodni svet, ki združuje vse organizacije Američanov slovenskega rodu v ZDA, stališče izvršnega odbora Anveriško-slovan-ekega kongresa in sprejel 6ldep, da slovenske organizacije ne bodo več sodelovale v organizaciji, ki jo zlorabljajo informbirojevski agenti v borbi proti socialistični Jugoslaviji. Tajnik Slovensko-ameriškega narodnega 6veta in predsednik slovenske sekcije v izvršnem odboru Ameriško-slovanskega kongresa Mirko Kuhelj je poslal v tej zvezi pismo izvršnemu odboru Ameriško-slovanskega kongresa, v katerem je rečeno: »Ko 6em 6e vrnil po nekaj mesecih odsotnosti v ZDA, sem zvedel za sestanek izvršnega odbora Ameriško-slovan-6kega kongresa. Prav tako 6em dobil dvojnik članka tajnika Ameriško-slovanskega kongresa Pirinskega z naslovom »Borba za mir zahteva razkrinkanje Tita«. Presenetila me je obrekovalna vsebina tega članka. To ni samo srdit in strupen napad na Tita ter druge od ljudstva izvoljene voditelje Jugoslavije, temveč tudi neumen napad na jugoslovanske narode v celoti ter njihovo junaško bprbo proti najrazličnejšim zatiralcem, neumen napad na njihove veličastne napore za ustvaritev srečnejše prihodnosti. Ni še dolgo tega ko je pisec omenjenega članka hvalil iste voditelje, ki jih danes obrekuje. V Jugoslaviji nisem srečal nikogar — čeprav sem imel številna srečanja in čeprav sem se razgovarjal s sto in sto ljudmi — ki ne bi krepko branil In podpiral »tališča jugoslovanske vlade. Zato vprašujem — kakšno pravico ima izvršni odbor Ameriško-slovanskega kongresa, da tako napada Jugoslavijo in širi zmedo med ameriškimi Slovani? Ta akcija je skrajno nedemokratična. Samo kongres ima pravico, in sicer na temelju konvencije, sprejeti odločitev o spremembi dosedanje politike io dosedanjega glavnega smotra celotnega delovanja — graditve enotnosti in bratstva med Američani slovanskega rodu. Popolnoma sem prepričan, da velika večina članov Ameriško-slovanskega kongresa ne 6oglaša s to vsiljeno akcijo izvršnega odbora. Zato odstopam kot predsednik slovenske sekcije v Ameriško-slovanskem kongresu. Iz razlogov, ki sem jih že omenil, zahtevam, da se moje ime črta iz seznama članstva. Ameriški slovanski kongres je v preteklosti veliko prispeval za zgraditev enotnosti in prijateljstva med Američani slovanskega rodu ter drugih naprednih sil na svetu. Obžalujem, ker je vodstvo kongresa opustilo to pot in sledi danes poti razdora, sovraštva ter bratomorilne katastrofe.« prevaliti odgovornost zn izgubo, ki jo je pretrpela Jugoslavija, na Sovjetsko zvezo, dokazala z nepobitnimi dokazi,. da krivdo za to nosi samo Titova klika. Umazane metode Titove igre in izdaja interesov Jugoslavije so razkrinkane do braja.< Kdo je prodal Koroško in za katero ceno, in kako se je naše državno vodstvo borilo, da od naših znanih pravic reši, kolikor čim več more, to je dovolj znano. Če izločimo ose psovke in klevete na naslov naših sramotno izdanih narodov, zazija iz vse praznine »komentarja* edino rwo način opravičevanja žalostne kupčije o Parizu, kjer zastopnikov naših narodov sploh slišati niso hoteli. Kako logičen se zdi na prvi pogled *znanU princip, da nima smisla braniti stvari, ki se je je sam gospodar odrekel. Toda ali so inf'ormbirojevci res pozabili, da gre tu za žive ljudi, za del naroda, ki hoče v svojo domovino, za katero se je hrabro boril proti Hitlerju? Da gre dalje za princip pravičnosti in z$ pravilno rešitev nacionalnega vprašanja? »Stvarc, katere naj bi se *gospodart odrekel, so vendar koroški Slovenci. Niti naše vodstvo niti naši narodi pa se ne morejo odreči in se tudi niso odrekli dela našega naroda! Zato je strašno kl&vern način obrambe sovjetske diplomacije, češ da je >Tilova klika« gospodar koroških Slovencev, katerih se odreka, tako da za Sovjetsko zvezo res nima več i smisla* braniti leninistični princip in pravice samoodločbe koroških Slovencev. Da, po tej hlapčevski miselnosti je torej mogoče obravnavati vprašanje stoletja zatiranih koroških Slovencev kot vprašanje lastnine, kateri se gospodar lahko odpove. Če že komentator priznava upravičene zahteve jugoslovanskih narodov, bi pričakovali, da bo obžaloval, da Sovjetska zveza (kot nesebična zaščitnim vseh zatiranih) ni hotela vztrajati (tudi proti volji »Titove kliket) na tem. da se psi deli slovenskega naroda združ.ijo, da bi vsaj ne bili pod tujim gospodarjem oz. gospodarji, kjer jim grozi raznarodovanje. Tako torej hlapec zagovarja svojega gospodarja. Mi pa mislimo, da je naša moralna in internacionalistična dolžnost, da se borimo za enakopravne odnose med socialističnimi državami. Hlapci, kakršen je varšavski radijski komentator, bi mislili, da nima smisla braniti stvari, ki se ji je sam gospodar odpovedal. kakor n. pr. vodstvo poljske države, ki si da vsiliti sovjetskega maršala in ga s kršitvijo državne ustave postaviti v Svet republike, ali bolgarski in-formbiro jevci, ki jim je Moskva pravkar postavila Černenkopa za »voditelja na-rodat itd. Mi smo čvrsto prepričani, da bo živ nauk marksizma-leninizma zmagal nad revizionizmom in svobodoljubna miselnost nad hlapčevsko. Francoska vlada izdajja stroge ukrepe prot! naprednim množičnim organizacijam Pariz, 21. febr. (Tanjug) Francoska vlada je izdala pred kratkim vsem organom v državi navodila o izvedbi strogih ukrepov, »ki naj učinkovito podpro borbo proti sabotiranju narodne obrambe in javnega reda«. Po izjavah krogov, ki so blizu notranjega ministrstva, so naperjeni ti ukrepi predvsem proti naprednim množičnim organizacijam in sindikatom. V zvezi s tem je minister za pravosodje radikal Rene Mayer pozval v Pariz na posvetovanje državne tožilce vseh okrožij v Franciji. Notranji minister je imel že tako konferenco z nadprefekti, ki 60 se že razšli na svoja področja, da bi prenesli dobljene odredbe vsem političnim prefektom. Hkrati so objavili zaostritev ravnanja v zaporih. V času, ko so te konference, so v pristanišču okrepljeni oddelki vojske in orožništva. Nakladanje vojnega materiala je ščitilo včeraj 1500 vojakov in 50 tankov. Pristaniški delavci v Marseille-u 60 odklonili, da bi nakladali vojno gradivo zaradi navzočnosti številnih policijskih in vojaških oddelkov v pristanišču ter so pričeli « stavko. Zaradi stavke pristaniških delavcev so pričeli nakladati Miri ladje z vojnim gradivom vojaki in policaji. Pristaniški delavci v Marseilleu, ki so včlanjeni v sindikate Generalne konfede- Jutri bodo parlamentarne volitve v Veliki Britaniji Laburisti in koservativci upajo na zmago London, 21. febr. (Tamjug)- Tri dni pred volitvami se voditelja laburistov in konservativcev še vedno močno trudijo, da bi sd zagotovili volivno zmago. V včerajšnjem govoru v Manchestru ie šef konservativne stranke Churchill obravnaval svojo temo o razgovorih velesil za ohranitev miru. Churchill ni omenil nobenega novega momenta in je posvetil znaten del svojega govora napadom na laburistično notranjo politiko. Grajali je z znanimi dokazi nacionalizacijo, gospodarsko nadzorstvo in finančno politiko laburistične vlado. Churchillov namestnik Anthony Edem je posvetil ves svoj včerajšnji piredvoiivni govor problemu gospodarskega ozdravljenja Vel. Britanije. Na drugi strani so si laburistični kandidati prizadevali, da bi razgalili to spletko konservativcev in da bo z vztrajanjem prj notranjepolitičnih problemih zopet vzeli po-budV> v svoje roke. V Londonu je govoril Stafford Cripps, ki se je trudil, da bi obnovil zanimanje britanskih volivcev za notranje probleme, ki se bodo pojavili v Britaniji po koncu MaTshallove pomoči. Prepričeval je volivce, da bo Vel. Britanija 1. 1952 sposobna uravnovesiti svojo plačilno bjlanco brez tuje pomoči. Znaten del britanskega tiska še nadalje podpira konservativce in poudarja v naslovih, da »gibanje uspešno napreduje«, in da vsako uro naraščajo upanja thoryjevcev«. Bevin je včeraj v govoru, ki ga je itmel v nekem londonskem predmestju, napadal britanski tisk, trdeč, da je »sreča, ker ima tisk danes veliko manj vipli-va na ljudi kot nekdaj«- Attlee je opozoril pristaše laburistične stranke, da lahko stranki vzamejo možnost zmage pri volitvah, če ne bodo stoodstotno odšli na volitve. VERSKI NEREDI V INDIJI IN V PAKISTANU New Delhi, 21. januarja (Tanjug). — Agencija France Pres6e poroča, da so v vzhodnem Senegalu in Pakistanu ponovno izbruhnili veliki verski neredi. Po izjavah uradnih krogov v New Delhiju je pri neredih izgubilo življenje več oseb, gmotna škoda pa je precejšnja. Neredi so se dogodili tudi prav v Kalkutti. V pakistanskih krofih v Carachiju trdijo, da vse nerede umetno izzivajo indijske oblasti. Uradni pakistanski predstavnik je pred kratkim obtožil odgovornosti za izzivanje verskih neredov med muslimani in Hiudiusi indijsko vlado. racije dela, so sklenili, da bodo pričeli 27. tekočega meseca s splošno stavko iz protesta zaradi zasedbe pristanišča po orožništvu in policiji. Romunija izstopila iz Svetovne zdravstvene organizacije Bukarešta, 21. febr. (Tanjug) Minister za narodno zdravje LR Romunije je obvestil generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije, da je sklenila romunska vlada izstopiti iz tega mednarodnega telesa. Novinske agencije poročajo, da je rečeno v sklepu romunske vlade, da Svetovna zdravstvena organizacija ni ustrezala stvarnim potrebam narodov na zdravstvenem področju. Komisija OZN za Eritrejo organizira anketo o bodočnosti bivše italijanske kolonije Asmara (Eritreja), 21. febr. Reuter poroča1 Komisija OZN za Eritrejo je organizirala anketo o bodočnosti bivše italijanske kolonije Eritreje, ki je sedaj pod britansko upravo. Po resoluciji, ki jo je sprejelo zadnje zasedanje Generalne skupščine, mora ta komisija proučiti sitamje v Eritreji Na včerajšnjem sestanku so člani komisije sklenili, da bodo v prihodnje imeli tajne seje v vseh primerih, ko bo šlo za probleme, ki jih bo treba obravnavati brez sodelovanja javnosti. Na včerajšnjem sestanku je komisija prav tako sklenila poslati britanskim oblastem v Eritreji 10 vprašanj zairadi obvestila o različnih ukrer pih britanskih oblasti, političnih strankah in gospodarskih ter finančnih problemih kolonije. FAŠISTIČNI MARŠAL GRAZIANI PRED SODISCEM Rim, 21, februarja (AFP). Prihodnji četrtek bo ex maršal Graziani postavljen pred rimsko vojaško sodišče, kjer bo odgovarjal za svojo dejavnost kot minister za. obrambo in vrhovni poveljnik »fašističnih republikanskih« sil, ki so vodile vojno ob 6trani Nemcev, potem ko so Italijani 8. septembra 1943 sklenili premirje. Graziani je bil izročen pred več kot letom dni civilnemu sodišču, ki se ie končno izrazilo po debati, ki je trajala več mesecev, da v zadevi ni pristojno. Vojaškemu sodišču bo predsedoval general Beraudo di Pralorno. Obtoženca bodo branili trije odvetniki, ki so ga branili že na prvi 6odni razpravi. Mislijo, da bo nova sodna razprava trajala več tednov. V pristojnih krogih mislijo, da more dobiti največ 30 let robije, da pa bo prišel potom amnestij, ki so bile izrečene v poslednjih letih in zato, ker je bil že več kot pet let zaprt, na svobodo. Q 9QOft Na Jahorini se je pričelo državno prvenstvo v smučanju Tone Pogačnik je zopet državni prvak v teku na 18 km Jahorina, 21. fobr. — Včeraj jo bila na Jahorini svečana otvoritev V. smučarskega prvenstva Jugoslavijo v klasičnih disciplinah. Tekmovanju prisostvujejo smučarji Slovenije, Hrvatske. Srbije. Makedonije. Bosno in Hercegovine, predstavniki CD J A Partizana ter reprezentanca Narodno milico Jugoslavije. Tekmovalce sta pozdravila predsednik Smučarske zveze Bosne in Hercegovine N. Albahari ter zastopnik Smučarsko zveze JugosJavije Konstantmo-vič. Prvenstvo se jo pričelo e tekmovanjem mlajših Članov na 12 km. Nastopilo je 19 tekmovalcev. Največji uspeh so dosegli slovenski tekmovailci, ki so poleg prvega, osvojili tudi ost-ala boljša mesta. Presenetil je edino tekmovalec Bosne in Hercegovine Siradji, ki se je plasiral na drugo mesto. Tehnični rezultati: 1. Dežman (Slovenija) 1:06,31; 2. Siradji (DIII) 1:10,13; 3. V tekmovanju v smučarskih skokih v ZDA Polda četrti a Klančnik peti V Spokonu, državi W-ashlngto.il Jo bilo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem sta sodelovala tudi Jugoslovana Polda In Klančnik. Zmagati jo Norvežan Kristian Mohn z 206,6 točkami. Tudi drugo in tretje mosto sta zasedla Norvežana. Na četrto in peto mesto pa sta so plasirala na&a predstavnika Polda in KlaniS-tilk, ki sta dosegla 201.8 in 197,5 točk. ZAKLJUČEK SVETOVNEGA PRVENSTVA V SMUČANJU Francija, Švedska in Avstrija so se ponudile za organizacijo svetovnega prvenstva 1954 Mednarodna smučarska federacija je imela v Aspenu sestanek, na katerem so prisostvovali predsednik- FIS-e polkovnik Ostgard (NorveSka), Poljak Zalucki. Norvežan Bergeslund. Kug Andrejev, Italijan Boneosa in Sved Biostrom. Prošnje Avstrije, Franoije in Švedske za organizacijo svetovnega prvenstva 1954. leta so odgo-dene do naslednjega zasedanja FIS-e. Prav tako je odložena končna rešitev o sprejetju Jaipomske in Nemčije v Mednarodno federacijo. Naslednji sestanek FIS-e bo v Benetkah od 22. do 29. aprila 1951. leta. Svetovno prvenstvo je bUo uradno zaključeno v soboto popoldne s svečano podelitvijo nagrad zmagovalcem. Dve prvi nagradi — veliko medaljo in diplomo je dobilo Avstrijka Dagmar Kom, Id je osvojila titulo svetovne prvakinje v slalomu in veleslalomu. Isto nagrado je dobil Švicar Schneider za svojo zmago v slalomu. Avstrijska Jochum za zmago v smuku, a Italijan Zeno Colo za zmago v smuku in v veleslalomu. Vsi tekmovalci do 15. mesta so prejeli medaljo. Ob zaključku svečanosti je imel govor predsednik Mednarodne smučarske zveze (FIS) polkovnik Ostgaard. Slovan (Dunaj) : Odred 1:0 Včeraj popoldne jo bila v Ljubljani prijateljska nogometna tekma med Slovanom z Dunaja in domačim Odredom. Po zanimivi igri. kt je potekala v delni premoči Odreda, je zmagal dunajski Slovan s tesnim rezultatom 1:0 (0:0). Odredov napa dni znal realizirati prednosti na terenu. Tekmo je sodil dobro Erlich. Zadnje vesti Košarkaška ekipa Crvene zvezde v Franciji JE ZMAGALA V PRVI TEKMI Tour, 21. febr. Svojo prvo tekmo na turneji po Franciji je igrala »Crvena zvezda* proti ekipi >Aspeau<- iz Toura. Naše moštvo je zmagalo z 29:26. Naša krila : Moštvo armade (Izrael) 1:0 Tel Aviv, 21. fobr. Na turneji po Izraelu je nogometno moštvo »Naših kril« prema- f;alo predstavnike izraelsko armade po zelo epi m razburljivi igri z 1:0. Gol je zabil Drenovac. Tekmo je gledalo 5000 ljudi. Še ena zmaga odbojkašev Partizana v Italiji Schlo. 21. febr. Odbojkaši CDJA »Partizan« so premagali včeraj v Schiu (Italija) odbojkaško moštvo »Lane Rossi« z rezultatom 3:1. TRIFUNOVIČ IN GLIGORIC PRISPELA V RIM Rim. 21. febr. Jugoslovanska šahovska mojstra Petar Trifunovič in Svetozar Gli-gorič sta prispela včeraj v Rim- Jugoslovanska mojstra se bosta zadržala v Rimu nekaj dni. nato pa bosta z letalom nadaljevala pot v Buenos Aieres, kjer so bosta udeležila velikega mednarodnega šahovske^ ga turnirja. Acetto (Slovenija) 1:10.22; 4. Robač (Slov.) 1:10.37; 5. Petri« (Slov.) 1:11,45 Itd. Po tekmovanju mlajših članov je bilo na sporedu tekmovanje starejših članov na 18 km. V tej disciplini je nastopilo 55 tekmovalcev. Proga je bila zelo težka. Najboljši čas je dosegel Tone Pogačnik (Partizan), ki je tudi lani zmagal na državnem prvenstvu. Uspešno ste nastopila člana srbske ekipe Antonijevič in Marinkovič, ki sta zasedla 7. in 10. mesto. Tehnični rezultati: 1. Tone Pogačnik (Partizan) 1:22,45: 2. Jože Knific (Slov.) 1:23,39 ; 3. Braco Sinko (Partizan) 1:24,17; 4. Franc Smolej (Slov.) 1:25.20; 5 Lado Starman (Slov.) 1:28,1(5: 6. Ferdo Bohm (Slov.) 1:28,24; 7. Antonljevič (Sr.) 1:29.06: 8. Janez Pavšič (SI.) 1:29.45; 9. Janez Rožič (Sl.) 1:29.45; 10. Marinkovič (Sr.) 1:30,47. Tekmovanje se nadaljuje. 4. in 5. marca bo v Kranjski gori smučarsko prvenstvo grafičarjev Jugoslavije Športno društvo Graflčar v Ljubljani Jo z namenom čim tesnejšega sodelovanja med grafičnimi dolavcl In nameščenci grafičnih nodjetij Slovenije In drugih ljudskih republik, organiziralo zvezno smučarsko prvenstvo grafičnih aktivov. ŠD Graflčar Je za to povabilo vso aktive grafičnih podjetij ali ustanov, da so tega tekmovanja udeleže s čim večjim številom svojih smučarjev. Graflčar še vedno sprejema prijave in sicer do 28. t. m. (ŠD Graflčar Ljubljana, Kopitarjeva C). Tekmovanje bo obsegalo: teke za člano (8 km), članice In mladinke (4 km) ter mladinko (2 km) ter smuk In slalom. SMUČARSKE TEKME ŠD BOHINJSKE BISTRICE V nedeljo jo sindikalno športno društvo Boh. Bistrica priredilo smučarske tekme v teku, katerih se je udeležilo 49 tekmovalcev ob prisotnosti velikega števila gledalcev, posebno mladine. Proga jo bila poledenela in sploh zelo težka. Na 8 km je pri članih zmagal Vojvoda v času 40,44. Pri mladincih od 16 do 18 leta na isti pro^i pa je zmagal Gašperin Anton, 88,28; drugi je bil Frano Pogačnik 40,0 itd. Pri mladincih na 4 km sta zmagala Valent Rozman in Jensko Janez s časom 13,20. Pri mladinkah na 1200 m je zmagala Pavla Mulej. Pri pionirjih od 10 do 12 leta je prvi prispel na oilj na 1 km dolgi progi Alojz Kisov, pri pionirjih do 10 let pa je zmagal Simon Najboljši tekmovalci so bili nagrajeni. Po tekmovanju je predsednik društva tovariš Kuhar pozval tekmovalce, da tudi v bodoče tekmujejo s takim elanom in to ne samo v smučanju, temveč v vseh športnih panogah. Ker je društvo bilo ustanovljeno šele pred 14 dnevi so jo sicer odbor obvezal, da bo vzgojil čim boljši kader fizkul-tumikov, in se tako oddolžil spominu prvega smučarskega učitelja v Boh. Bistrici in prvoboroa Tomaža Gorca. B. S. • Rezultati nogometnega prvenstva STO-ja s preteklo nedelje so naslednji: Montebel-lo : Sv. Ivan 1:0 (0:0), Sv. Ana : Gorica 2:1 (3:0), Opčine : Ponzianina 3:3 (3:1), Arrigoni : Nova Gorica 2:1 (1:1), Aurora : Novi Grad 5:1 (4:1). Piran : Umag (1:0 (1:0), Meduza : Brtonigla 2:0 (1:0). RADIO Dnevni spored za sredo 22. februarja Poroftila ob 6.15, 7.00. 15.00, 19.00 22.00 in 23.30. Ob fi.80 jutranja telovadba. 6.00—7.00 Veder jutranji spored — 7.10 Igra Zabavni orkester Radia Maribor p. v. Dušana Boštelota (prenos iz Maribora) — 7.40—8.00 Slovenske narodne pesmi — 11.00 Prenos žalnih svečanosti ob smrti Prežihovega Voranca — 13.00 Oddaja za Ljudske odbore: O vzdrževanju stanovanjskih fondov — 13.20 Igra Orkester mariborsko radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora) — 14.00 Instrumentalna solistična glasba — 14.30 Kulturni pregled: Prežihov Vorano — 14.40 Koroške narodne pesmi — 15.10 Glasbena medigra — 15.15— 15.30 Koncert sopranistke Gašperšič Zlate, pri kla-virju Bernetdč Darinka — 18.00 Glasbena oddaja za pionirje: Nastop gojencev rajonske glasbeno šole Šiška — 18.20 Ljudska univerza: Delavnik v kapitalizmu (ciklus) — 18.40 Narodne pesmi poje Slovenski sindikalni kvintet — 19.15 Glasbena medigra — 19.20 Igra tamburašld orkester KUD »Fran Levstik« — Vič p. v. Matka Sljakovlča — 19,50 Jezikovni pogovori — 20.00 Koncert čelista Oresta Orsanija, pri klavirju Pavel šlvlc — 20.20 Literarna oddaja — L. N, Tolstoj: Ana Karenina — 21.00 Poje tržaški komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca — 21.30 IgTa Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka, poje Fulvla Bisiani — 22.15 Šale v glasbi — 22.30 Iz del Bele Bartoka — 23.35 Zaključek oddaje. OBVESTI Cj1 Napoved za sredo 22. februarja: Zboljšanje do delno oblačnosti. Temperatura ponoči do —5 stopinj, čez dan 15 stopinj C. MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS opozarja vsa poverjeništva za trgovino in preskrbo oblastnih, mestnih m oikrajnih ljudskih odborov, uprave gozdarsko-lesnih magazinov in železniških magazinov ter vso maloprodajno mrežo na brezpogojno izvajani je navodi'1 Op 1/1 štev. 4-10/1 počenši s 1. marcem za februar. (Navodila za maloprodajno trgovsko mrežo o vodenju blagovne evidence, o obračuna-vainju in operativni evidenci prehran-beuih predmetov ter industrijskih proizvodov zagotovljene preskrbe.) Filijalo Narodne banke bodo sprejemale obračune le v rokih, ki' so predpisani z uredbo. Iz pisarne MTP GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Sreda. 22. ob 20: Grlbojedov: »Gorje pa-motnomu«. Zaključena predstava za LMS. Četrtek. 23. ob 20: MiLler: »Vsi moji eino-vi«. Zaključena predstava za sindikate. Petek, 24. ob 20: Grlbojedov: »Gorje pametnemu«. Zaključena pfedstava zn sindikate. Sobota. 25. ob 20: Calderon: »Dama-škrat«. Zaključena predstava za sindikate. OPERA Sreda 22. ob 20: Donizzetti: »Don Pasqua-le«. Zaključena predstava za LSM. Četrtek, 23. ob 20: Mozart: »Don Juan«. Gostovanjo Valorijo Heybalove. Zaključena predstava za slndikato. Potek, 24. ob 20: Domizzetl: »Don Pasguale«. Zaključena predstava za LMS. Za sindikalno predstavo Mozart: »Don Juan«, ki bo dne 23. febr. ob 20. uri v opernem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: Prosvetni: številka 22. 23 in 42. Kemični: številka 1. 2, 3. 4, 5. 6, 7, 8, 9 in 10. Trgovci: številka 5. 6, 17, 18. 22, 32, 36, 43, 45. 46, 47 in 51. Krajevna ind. in obrt: št. 1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10, II, 12. 13, 14. 15, 16. 17; 18 in 28. Za sindikalno predstavo Miller: »Vsi moji sinovi««, Id bo dne 23. fobr. ob 20. url v dramskem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnico: Državno ustanove: št. 8, 18, 19. 24, 27, 30, »1, 82, 35, 41 in 42. Kmečki: Ustroj, Bokalci, Jesenkovo, Min. za kmetijstvo, Centralno del., Svinjegoj-stvo, Kmetijsko znanstveni zav.. Gen. dir. za premog. Rečna plovba: Avtoobnova Gl. dir. av-todel., Min. saobračaja, Karoserija, SAP, Dir. za promet. Avtotaksi. Javna skladišča. Bone za obe predstavi dvignite v sredo, 22. febr. med 10. in 12. uro na KSS-u, soha št. 6. Vstopnice na izdano bone dvignite naslednjega dne 23. febr. mod 8. in 10. uro pri blagajni v operi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota. 25. februarja ob 20: O, Zupančič: »Veronika DesetnlŠka«. Nedelja, 26. februarja ob 20: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«. Igrali bodo Veroniko Simončičeva. ,Tell-savo Petrovčičeva. Sldo Grgurevlčeva, Geto Grumova. Friderika Jeršin, Hermana Penko razen pri sobotni prodstavl, ko ga bo Igral Dolenc. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, knjigarna muzikalij od petka dalje od 10—12, 15—17 ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu. Ker jo za predstavo veliko zanimanje ln ro bile vso dosedanje predstave popolnoma razprodano, kuplto vstopnice žo v predprodaji. Sindikalno podružnice, naj dvignejo vstopnice za svoje člane v pisarni gledališča v Mestnem domu vsaj dva dni pred predstavo. GLEDALIŠČE SKUD »DUŠAN JEREB« NOVO MESTO Četrtek, 23. februarja: Gogolj: Ženitev«. Komedija v 8 dejanjih. LJUDSKO OLEDALISCE CELJE Četrtek, 28. ob 20: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Predstava za I. abonma. Petek, 24. ob 20: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Predstava za II. abonma. Sobota, 25. ob 20: Schiller: »Kovarstvo ln ljubezen«. Predstava za III. abonma. Nedelja, 26. ob 15.30: Schiller: »Kovarstvo ln ljubezen«. Izven. Prodaja vstopnio dnevno od 16—18, v nedeljo pa eno uro pred predstavo. Umrl |e dosledni borec za svobodo Slovenske Koroške LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC pisatelj in ljudski poslanec Zvestega sina revolucionarja Slovenske Koroške bomo ohranili v trajnem spominu. Sekcija koroških borcev pri Zvezi borcev NOV Slovenije GOZDNI POSESTNIKI, uprave gozdnih gospodarstev in ustanove v Prekmurju! No uničujte zakladov naših gozdov — borovega in smrekovega vejevja, iz katerega se dobijo dragocena eterična olja, ki jih proizvaja destilacija eteričnih olj Kmetijske zadruge v Gornjih Petrovcih. Odkupujemo vsako količino po dnevni uradni coni 1 din za kg fco naše skladišče v Gornjih Petrovcih ali na naših zbirnih centrih, Trtkova. Otovci, Mačkovci, Gornja Lendava, Bodonci. Markovci, Dolenci, šalovci, Prosenjakovci in Selo. Vso informacije daje uprava pismeno ali tejo-fonično. naša tel. štovilka Petrovci 3. — Upravni odbor KZ. • OBVESTILO Oblastna državna arbitraža za goriško oblast se je preselila s svojim sedežem iz Postojne v Novo Gorico. Sedanji naslov: Oblastna drž. arbitraža za goriško oblast, Nova Gorica, stanovanjski blok 11. DNEVNE V E S T S Dekanat Ekonomsko fakultete univerze v Ljubljani obvešča slušatelje, da so so pričela rodna predavanja v poletnem semestru dno 20. t. m., kot je bilo že objavljeno. 1611 Pozor! Dne 23. febr. ob 20. url se vrši v prostorih Cekinovegn gradu — Celovška 23, sestanek vseh, ki so so vpisa.ll ali se želijo vpisati v padalsko šolo. — Uprava padalsko šole. Pevski zbor ŠKUD »Tono Tomšič«! Z rednimi (dnevnimi) pevskimi vajami začnotno v sredo, 22. t. m. ob 10 v balkonski dvorani. — Odbor. 1569 Zgodovinsko društvo priredi za svoje člane v sredo 22. februarja ob 20. uri predavanje univ. prof. dr. Milka Kosa o Najstarejši slovenski naselitvi na Gorenjskem. Predavanje bo v predavalnici Višjo pedagoško šole. Šubičeva 1, pritličje, 1594 Okrajna gasilska zveza v Novem mestu bo Imela svojo prvo redno skupščino dno 26. februarja 1950 ob 9. url v posvetovalni dvorani KLO Novo mesto, s po pravilih določenim dnevnim redom. 249 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse tovariše zdravnike in medi-olnco na predavanje dr. Luciana Ferfo-gllja iz Kopra o »Daljnjlh posledicah parcialnih ln totalnih želodčnih resokcij«, ki bo v petek 24. t. m. ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. 1610 VESTI IZ MARIBOR A Dežurstvo lekarn v Mariboru: V sredo 22. febr. IV. mestna lekarna. Gorkega ul. 18. KINO LJUBLJANA UNION: Amer. barv. glas- beni film »Nepozabna pesem«. Planica. — Predstave ob 15, 17, 19 bi 21. Predprodaja za sindikate od 9—11. — MOSKVA: Amer. film »Kako zelena jo bila moja dolina«, Fiz. 8 in Planica. Predstave ob 16, 18.30 in 21. — SLOGA: Premiera nem. filma »NI prostora za ljubezen«. Pšata. Predstave ob 16, 18, 20 ln 22. Predprodaja za sindikate od 9—11. — TRIGLAV: Nemški film »Rudnik Jutranja zarja«, Kurento-vanjo. — Predstavi ob 17.30 in 19.30. — ŠIŠKA: Francoski film »Skrivnost«. III. kongres FNJ. Predstava ob 20. — LITOSTROJ: Amer. film »Noč v Casablanci«, Športni pregled 9. MARIBOR PARTIZAN: Amor. film »Kako zelena jo bila moja dolina«. Planica. — UDARNIK: Sovj. film »Kako se je kalilo jeklo«. Bos. mes. 22. CEL.TE METROPOL: Ameriški film »Zimska zgodba«. Planica. Nauk In tehnika 3. — DOM: Avstrijski film »Kvartet Schrammel«, Pionir in dvojka. KAMNIK: Avstrijski film »Boli sen«, Vode nam bodo pokorne. JESENICE MESTNI: Sovj. film »Zlati rog«. Razbijači klovot. KRANJ STORŽIČ: Amor. barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«, Planica, Ku-rontovanje. PTUJ: Poljski film »Prepovedane posmi«, Fizkultura in šport 15. SEŽANA: Angleški film »Hamlet«, Film. nov. 202. DOMŽALE: Češki film »Slutnja«, Jesen med trtami. ŠOŠTANJ: Angleški film »Bežno sreča- nje«, Makedonski mesečnik 12. BLED: Sovj. film »Tretji udarcc«. Filmske novosti 198. Centralna ljudska univerza , «» Hlfti* V petek 24. februarja ob 20. un gwje! filharmonični dvorani: Dr Frano jtauji Kulturni vtisi iz daljšega bivanja Epidiaskop. ..... u-,1 ?se Predavanje ing. Rajko Kavčiča: \% sodobna komična industrija .1 ,'T,ndiiil' acetllena, ki je odpadlo zaradi n™ tehničnih ovir, bo v prvi polovici marca. KONgEBTl Koncert Slovenske orkestralno v sredo 22. febr. ob 20 v FilharmoB> Predvsem bodo izvajana dela, « J nagradila Ljudska prosvota, m sicor- j.e Belokranjski Schorzo Bernard: P*1 s»- ______________ beo - ples, Musar Jugoslovanski pleS' gS©* zgodbe. Formi Po dolu. Za tem delbaucr Lirična suita. Gobec i m. Vi- jsjec3, iuuaai u u{jV3iwu ki se izredno uveljavlja tudi v »oj*. *jjj, dvorani. Vstopnico v Knjigarni muz Veder večer v Mostah. V četrtek M, ob 20 bo v kino Moste veder JJV us katerem nastopi Frano Milčinski-*)6^ • jce to prireditev opozarjamo vse ».Mtel1 vzhodnega dela mesta Ljubljane, ob 20. Vstopnico v kinu Moste. ti0®U V Celju bo v sredo 22. febr. v ^ ljudsko prosveto solistični kOTcerc. or-rega bosta Izvajala violinist Uroš r šek ln sopranistka Manja MlejniKO' • ■ ^ Adamičev zabavni orkester b°,..H°?,niofl' ral v soboto 25. fobr. ob 20 v veliAliaS0 skl dvorani. Ta orkester Radio 'tva je izredno priljubljen pri uašem tor bo izvajal spored, katerega tudi različni pevci. Med drugim if vsWP" sporedu Partizanski zvočni tednik. ,|£rarni nice od srede popoldne daljo v JvDJb jgjj muzikalij. OBVESTILO Vsi udeleženci mladinskega 6mu''‘„i-okitI1 prvenstva v alpskih disciplinah naJ ki bo 25. in 26. t. m. v Kranjski %ot' po-prinesejo s seboj odeje. Prenočišče gio-rentovem domu. — Smučarska zve*® vonljc. ^ MLETA PLESKARSKA KREDA " SRPENICA . t» v vagonskih pošiljkah, cena 2.S10 d tono, možnost dobave v II. roleti®] Pleskarske zadrugo in trgovska P? / pri naročajte potrebne količine že scctaj Agenciji za blago prosto prodoJe’ Ljubljana — Kongresni trg l3- osmrtnice kr[r Po težki bolezni nas je zapustil Bf^rnSlP ni oče, stari oče, brat, stric in svak ,0 v KREGAR, tesarski mojster. PoR1.®, četrtek dne 23. febr. 19D0 ob 15.30 -p hiše žalosti Povšetova 19 na pokop® *jj&li' Štepanjo vas. Do pogreba loži ??,lhijiHi9’ mrliška vežica sv. Nikolaja. — kJ 21. febr. 1950. — Žalujoči ostali. Vsem znanoem .in prijateljem žalostno Ycst, da nas je za vedno 0se. po kratki bolezui naš ljubljeni Jel0.' stari oče, tast, svak JANEZ TIS vodja železarno Jesenico v pokoju. xjjopf bo v srodo 22. fobr. ob 16. url liščo Koroška Bela. — Globoko “'J nCk»> žena Frančiška, otroci Slavka, Ivan, brata Frano Tone, Hinko, Marija, Antonija In Frančiška, zet- 0 1» svak Ivan. vnučki Franci, Stanko, Marica, ter ostalo sorodstvo. Dno 19. febr. 1950 ob 3.30 nas jo zapustil naš nadvse ljubljeni <>eka„/rnje „ FRANC TISOVEC, stanujoč m d0" Podturnu 14. Dol. Toplico. PogreD' v 21. fobr. ob 8. uri. — Žalujoči: ^ 'JnAst^0' Tončka, Milica, Lači in ostalo 601 ZAHVALA j# Ob težki Izgubi mojepra raoža-Ivana DOMŠEKA so najprisrfi110^ ljujem vsem. ki ste s:a spremili 4^ zadnji poti. Posebno se zahvaljuj valcem vencev, pevskemu zboru -jfjiv »Aleš Kapla«, rudniški godbi 1950. ^ Naproze. — Hrastnik, dne 17. Žalujoči žena in hčerka. V založbi >Ljudsike pravice« je izšla brošura »Razprava o državnem proračunu FLRJ za leto 144 strani, cena 20 din. Brošuro imajo na prodaj vse naše podružnice, Državna založba Slo^e^} in njene podružnice ter ostale knjigarne. Posameznikom brošur po v" ne pošiljamo, zato naj množične organizacije naročajo brošuro skUt za 6voje člane. Uprava »Ljudske pravice«, Ljubljano, Kopitarjevo - Ureja aredniSkl odbor — Odgovorni arednib DuSan Bole - „ 1 7 0prava Kopitarjev« 2 - Teleton uredništva ^ 52-61 do G2-65. Telefon naro&iinskega oddelka 30-30 - Telefon °*> oddelka 86-85 — Štev. Jek. računa 604-90601-0 Ob veliki zmagi naših šahistov Že nekaj tednor pred začetkom radiiskega dvoboja z Združenimi državami Amerike so Šahovski strokovnjaki, pa tudi sami Sahisti postavljali vse mogoče prognoze o končnem izidu tega srečanja. Amerikanci so bili optimisti in so pričakovali tesno zmago ob težki borbi, mi smo računali na neodločen rezultat, kar bi bilo flede na renomirane^a nasprotnika vsekakor ep uspeh. Toda zgodilo se je drugače. Kvaliteta naših igralcev in njihova velika borbenost sta premagali nasprotnika. Da bo Jugoslavija zmagala kar s tremi točkami razlike, ni nihče računal, tudi Amerikanci ne, Čeprav so se njihove šanse za zmago glede na oslabljeno postavo zmanjšale. Zmaga, jugoslovanskih šahistov je bila plod naporov celotne ekipe, zaslužena zmaga bolj-Sega moštva, kar so priznali tudi Amerikanci v številnih brzojavnih čestitkah. Vsi člani jugoslovanske ekipe so igrali borbeno, z veliko vero v lastne sile. NaSi igralci so odklanjali remije, če je bilo le malo upanja na zmago in če je bila le majhna možnost kakršnih koli taktičnih zapletov. Tega dejstva se je zavedala tudi naša šahovska publika, ki je navdušeno ploskala Pircu, Pucu, Matanoviču. Ivkovu in drugim, ko so po vrsti odklanjali remije in sklenili nadaljevati borbo do konca. Vsekakor je treba poudariti, da naši igralci niso imeli pred očmi samo športni moment tega srečanja Predvsem so se zavedali, da se borijo kot predstavniki socialistične Jugoslavije in da bo njihova zmaga dvignila upled Jugoslavije v svetu. Med samim dvobojem in po doseženi zmagi «»0 naši šahisti prejeli vrsto brzojavk od naših delovnih kolektivov, šahovskih in množičnih organizacij, v katerih jih bodrijo k zmagi in jim ob koncu prisrčno Čestitajo. To dejstvo je imelo velik pomen za moralo in borbenost naših šahistov. saj se smatra igra v radijskem matchu še enkrat bolj naporna kakor na običajnem turnirju in zahteva tudi mnogo več kondicije in energije. OGROMNO ZANIMANJE V BEOGRADU Vše štiri dni dvoboja je bilo v Beogradu Jigromno zanimanje, na kakršnega še nismo na-etell pri nobeni šahovski prireditvi, z redkimi izjemami pa velja to tudi za druge športne Erireditve po osvoboditvi. Neki beograjski ša-ist mi je dejal, da je bilo večje zanimanje samo Še za tekmo Jugoslavija—Francija. Ža potek dvoboja se niso zanimali samo šahisti, ampak vsi delovni ljudje, ki so se preko časopisov seznanjali s pomenom tega srečanja in z ugledom, ki ga uživa ameriški šah v svetu. V tem pogledu je dvoboj ogromno koristil ne samo utrjevanju in zbliževanju športnih stikov med šahisti obeh držav, ampak ;e tudi ogromno prispeval k žirjeniu in popularizaciji šanovske igre med našim ljudstvom. Po beograjskih ulicah smo v dnevih pred dvobojem videli na več mestih izložbe, v katerih so bile slike in karikature mojstrov obeh ekip, šahovska literatura, razne šanovske dekoracije in podobno. Pred njimi so stalno bile gruče ljudi. Zanimanje je zlasti naraslo po prvem kolu, ki ^a je odločila Jugoslavija v svojo korist, in je doseglo svoj višek zadnji dan, ko je že v zgodnjih večernih urah kazalo, da je poraz Amerikancev skoraj neizbežen. Glede na ogromen interes je tudi radijska postaja Beograd podaljšala svojo emisijo preko 24. ure, samo da bi mogla objaviti končni rezultat srečanja. Dvorana kina »Beograd«, kjer so prenašali dvoboj na demonstracijskih deskah, je bila premajhna, da bi mogla sprejeti številne ljubitelje šahovske igre. Gleaalci so vztrajali na svojih mestih do 24. ure in tudi do ene ponoči, dokler niso preko mikrofona javili, da je radijska zveza Beograd-New York za ta večer prekinjena. Pred blagajno kina »Beograd« so stalno čakale vrste ljudi, zadnji dan pa so gledalci napolnili do zadnjega kotička poleg dvorane tudi vsa stopnišča in vhode. Partije in potek matcha so objasnjevali v kinu Beograd najboljši beograjski mojstri in mojstrski kandidati kapetan Markovič, Djaja, Karaklajič, Janoševič in drugi. Na željo gledalcev pa so govorili tudi tennični funkcionarji matcha, kapetan jugoslovansko ekipe prof. Gabrovšek in naši igralci, ki so predčasno zaključili partije. v dvorano Kolarčeve univerze, kjer so bili naši igralci, so imeli vstop poleg tehničnega osebja samo še novinarji ter funkcionarji šahovskih in drugih organizacij. To je bilo vsekakor nujno, Ker bi nabito polna dvorana motila igralce. Najbolj napet trenutek v dvorani Kolarčeve univerze je bil zadnji dan dvoboja, ko smo pričakovali zmago inz. Vidmarja. V partiji je namreč nastal nesporazum glede vrstnega reda potez. Ko je prišel po preteku pol ure radiogram, v katerem so Amerikanci sporočili, da je bila pri njih pomota in da se Ulvistad vda, je v dvorani nastalo burno ploskanje in vzklikanje. Ta partija je namreč definitivno odločila našo zmago. KAKO SO IGRALI NASI PREDSTAVNIKI Gotovo je v obeh kolih matcha vladalo največje zanimanje za srečanje Reshevsky-Gligo-rič. Na šahovski deski sta se prvič sestala veliki ameriški igralec, ki je v svetovnem prvenstvu povzročil največ skrbi svetovnemu prvaku Botvinniku, in naš prvak, katerega zmago nad velemojstrom Stahlbergom je občudoval ves svet. V obeh partijah je Gligorič pokazal odlično igro, popolnoma enakovredno Keshevskemu, v otvoritvah pa je stal celo nekoliko bolje. Zlasti je treba podčrtati mojstrsko igro Gligoriča v drugi partiji, ko je s spretnimi manevri izenačil nekoliko slabšo pozicijo. O Gligoričevi igri pravi v telegramu Reshevsky, da sta bili obe partiji za njega pravi užitek. Nič manj interesantno ni bilo srečanje na drugi deski med Fincom in Pircem. Naš velemojster ie v obeh partijah igral originalne sisteme in dosegel celo nekoliko prednosti, tako da se je Fine moral boriti za izenačenje. Trifunovič se je srečal s svojim starim nasprotnikom z olimpijade Horowitzein in obe partiji remiziral. Njegov nasprotnik očividno ni računal na boljši rezultat in je razmeroma hitro poenostavljal pozicijo z menjavo figur. Rabar je poleg Ivkova edini igralec v našem moštvu, ki ima negativen rezultat. V prvi partiji je pokazal odlično igro in dosegel celo prednost, v drugi pa je igral preveč pasivno, kar jo znal Denker kot nevaren napadalec dobro izkoristiti. Igra inž. Vidmarja ni navdušila samo nas, ampak tudi Amerikance, ki so izjavili za njegovo drugo partijo, da je najboljša pozicijska igra v dvoboju. Puc je v obeh partijah nadigral svojega nasprotnika in bi lahko v prvi partiji prinesel prvo zmago naši ekipi, če ne bi spregledal zmagovite poteze. Milič je pokazal v obeh partijah zelo borbeno igro in veliko iznajdljivost v obrambi. Najbolj razburljivi igri v matchu sta bili med najstarejšim članom naše ekipe Kostičem in najmlajšim ameriške ekipe Byrneom. V obeh partijah se je zmaga nagibala zdaj k prvemu zdaj k drugemu in sta dva remija nekako realen rezultat neizkoriščenih možnosti na deski. Debutanta v naši reprezentanci Matanovič in Ivkov sta popolnoma izpolnila pričakovanja. Matanovič je bil polejj inž. Vidmarja naš najuspešnejši igralec in je pokazal veliko moč v združevanju kombinacijskih in pozicijskih elementov igre. Rezultat Ivkova nikakor ne od-govorja njegovi igri, kajti Ivkov je v obeh partijah pokazal globoko pozicijsko igro, ki mu je prinesla prednost, vendar je prvo partijo zaradi nepotrebnega forsiranja izgubil. Na Ivkova je nedvomno mnogo vplivalo, da igra prvič v državni reprezentanci in hkrati v tako važnem srečanju. SE ENA ZMAGA Polep dvoboja med našimi in ameriškimi šahisti je obstajal med New Torkom in Beogradom še en dvoboj, ki ga ni sicer nihče napovedal, vendar je igral odločilne vlogo. Ta je bil namreč dvoboj med našo in ameriško tehnično službo v čim boljši organizaciji in čim večji hitrosti prenašanja potez. Ker je bil radijski match med nami in Ameriko prvi te vrste v naši državi in zato nismo imeli potrebnih izkušenj, smo začeli že nekaj tednov prej z obširnimi pripravami. Za prenos potez smo izbrali najboljši kader, ki se je sistematično vežbal. Pred samim mat-chem so bili v Beogradu trije poskusi s Sekundanti, da bi si pridobili potrenno rutino in poskusni prenos z New Yorkoin, da bi ugotovili potrebno hitrost. Zelo važno vlogo v dvoboju so imeli sekundanti, katerih naloga je bila, da prenesejo poteze ameriških mojstrov na Šahovnico. Na pr aer: Gligoričev sekundant prvokategornik Vlasta Jovanovič je zastopal v Beogradu velemojstra Reshevskega in vlekel njegove poteze. Dolžnost sekundantov je bila težka in odgor vorna. ker je bilo potrebno poteze šifrirati in dešifriratl po mednarodni Udemanovi tabeli. Njegova napaka je lahko povzročila izgubo .tu’ partije. V radijskem matchu ee 5„ * drugem kolu slučaj, da je P« ooM, j e danta Reshevskega prižla napacn8 poro0'8 c- katero bi Reshevsky izgubil damo. - jj /u» bila tako oči-vidna, da smo takoj P jjb rikancem radiogram, .• katerem je M t zorili na napako. Odgovor iz, sf„Mn trdil napako sekundanta, hkrati P p0do jj. njihovo vodstvo zahvalilo slučaj je bil tudi v partiji m* L* v celotni tehnični službi od jci» je bilo zaposlenih okrog 200 1JU. bilo 40 pri radiotelegralski službi Ker Jjavol^ zelo naporno, so se večkrat potr ^ dvomno bi bilo za normalen PTe 1 fsk® manj kadra, vendar smo hotel-l,ioj0lc(?r tch® večjo hitrost in točnost. NaSa r« J1 služba je bila pri prenosu radi nedvomno mnogo bolje organ>zlr «jli pri običajnem prenosu. 0 po*r ^ Za sprejem ali oddajo potezo f' prc“?oUte-povprečno minute in 12 sekund, 4 o> jo« aparata do igralca pa P0VPr utli P?v ilu V Ameriki so za isto delo Poro„s|evo*k,()r»,!j po 8 minut, vendar je treba upo . a d 11 prostori i.a tehnično službo in ‘ff nnjpo^, hji'\ niso nahajali v istem poslopj“j ,j V * sn>1’ prenos opravljal po vmesni P°f,VJ0 slul,rull*, nem kosanju med na5o in ani*r;t a„cn reso * že po drugem dnevu zabeležili *,].an« ja«1 in sicer 20 napak proti H. ^rcno6® i.! stalno zanimali za nažo službo P ^ no3 ,, večkrat poslali čestitke. „„tcha Ob zaključku radijskega službe ,le‘. Sef newyoržlce radiotelegrafske. .jV|£0.. e i tehničnemu vodstvu naslednjo b £cs* pA, sem srečen, rla vam lahko po- U jgre-izvrsten rezultat prenosa Jaho’- je ,r4ii' it_________ Rainer F" .„ics..t1-a ameriški Šahist Herman Steiner r" 0j,ojc*j[itr»; »Tehnična stran matcha j®korita sko odlično izvedena — u A vjctsk° Li Match po radiu leta 19-45. » < potekal dosti bolj počasi, CePf“„t0v. .SjL rahljali 6 radiobrzojavnih «Pa' je t0^ (jo* nil rabili samo dva aparata, bilo P . yiif*Qpoi^ * organizirano, da je dajal 'n°lrUge?8' „ci«*V bi igralci sedeli drug poleg TOje E)]e»*“V sem. da so dajali Jugoslovani s f **, dosti krajšem času kot Amerlč igri- > da bi bil uspeh v neposredni^j,0 ^ u sprotniki nimajo na razpolago kakor še ugodnejši.«