Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah
Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily D in the United States. :-
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. :-

TKLXrOM PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903» at the Post Office at New York, N. T., nnder the Act at Congress of Maroh 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*.
NO. 260. — fiTEV. 260.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 24, 1916__TOREK, 24. OKTOBRA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV-
Mackensenova armada je zavzela mesto Konštanco.
OB strani nemcev so se borile tudi bolgarske in turške Čete. — nemci pravijo,
da je zaenkrat njihov cilj černavoda ob donavi. — nemci kontrolirajo železniško progo, katera vodi od černega morja do donave. — rumunska poročila so zelo nejasna. — mesto konstanca je velike stra tegične važnosti. — velik udarec za ruse.
Sommesko bojišče. ! Carranza in Villa.
Hrane, hrane!
Angleži in Francozi so imeli precejšnje uspehe. — IVanoozi so o-osvojiii celo višino št. 128.
Zadnje dni se vrie hudi. boji med Avstrijska ljudstva zahtevajo hra-banditom Villo ter njegovimi pri- jn2- — Resolucija od 15. septembra vrženci in Carranzovimi vojaki.1 kaže odnošafje med vlado in soci-__jalisti.
Bukarešt, Rumunsko, 23. oktobra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade je izdalo danes sledeče uradno poročilo:
—	V Dobrudži se boji neprestano nadaljujejo.^ Naše čete so se umaknile ob železniški progi Konštanea-Cema-voda. Razen manjših artilerijskih spopadov se ni ob Donavi ničesar posebnega pripetilo.
Pri Predealu se nam je posrečilo odbit i močan sovraž-niški napad. Pri Dragoslavelu smo zavzeli goro Presarai, vjeli več sto sovražnikov ter zaplenili preeej strojnih pušk. Na levem krilu smo vprizorili več napadov in protinapadov.
Nek sovražniški oddelek, ki je prodiral po dolini To-polog, se je moral umakniti. Vjeli smo 122 mož in zaplenili tri strojne puške.
V	dolini reke Jiul je položaj neizpremenjen.
V	dolini reke Trotus se sovražnik neprestano umika.
Ob avstrijski meji se ni ponoči ničesar posebnega
pripetilo.
Pri Oršavi ]e nameraval sovražnik zasesti vas Berso. Mi smo to njegovo namero še pravočasno izpoznali ter ga pognali v beg.
Berlin, Nemčija, 2o. oktobra. — Armada nemškega generala Maekensena si je priborila v Dobrudži veliko zmago.
Nemškim vojakom, katerim so pomagale tudi turške in bolgarske čete, se je posrečilo dospeti do železniške proge med Konštaueo in Donavo ter zavzeti važno pristanišče Konštanco.
8 tem je odvzeta Rusom važna železniška zveza. Ru-lnunov ne bodo mogli več tako preskrbovati z municijo, kot so jih dozdaj.
Poročilo ima sledečo vsebino:
—	Kljub slabemu vremenu je armada nemškega generala Maekensena neprestano prodirala v Dobrudži ter zavzela važno rumunsko pristaniško mesto Konštanco. — Sovražnik se je Nemcem parkrat zoperstavil, pa ni mogel ničesar doseči.
Ravno pred osmimi tedni je izbruhnila vojna med Rumunsko in centralnimi silami. Ravno po osmih tednih je padlo najvažnejše rumunsko pristanišče v nemške roke.
Nemško levo krilo se približuje Černivodi.
K zavzetju mesta so tudi veliko pripomogli nemški aeroplani, ki so bili neprestano v akciji ter obstreljevali ruske bojne ladje, ki so bile koncentrirane pred Konštanco.
Rusko brodovje se je moralo z velikimi izgubami u-makuiti. Nemški zrakoplovci so se vsi nepoškodovani vrnili.
Na fronti avstrijskega prestolonasledniki je položaj neizpremenjen.	▼
Pri prelazu Predeal snjo vjeli 560 ruiiiunskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materijala.
Berlin, Nemčija. 23. oktobra. — V pondeljek je bilo izdano o bojih v Dobrudži sledeče poročilo:
—	Kljub temu, da je imel sovražnik v Dobrudži iz-vanredno dobro utrjene in močne postojanke, ni mogel ničesar opraviti.
Dve važni rumunski poziciji, Kopadinu in Toprai ►Sari »ta v naših rokah. Sovražnik je imel zelo velike izgube in se na celi črti umika.
Naše levo krilo je zasedlo vas Tikergil, ki je oddaljena samo nekaj milj od Konštance.
Dozdaj smo zaplenili dvajset strojnih pušk in veliko vojnega materijala. Vjeli smo 200 mož, med katerimi se nahaja tudi nekaj častnikov.
Berlin, Nemčija, 23. oktobra. — V Carigradu je bilo sledeče uradno razglašeno:
—	Veliko naših vojakov se je udeležilo bojev v Dobrudži. Zaeno z nemškimi in bolgarskimi četami smo pregnali sovražnika iz njegovih pozicij ter jih zasedli. Rumu-iii so se z velikimi izgubami umaknili.
Najhujši boji so se vršili za višino Karavadžo. Ko je sovražnik izgubil to svojo važno postojanko, se je začel v divjem begu umikati. I
Pri zasledovanju smo vjeli razen velikega števila Ru-munov tudi 1,500 ruskih vojakov.
Carigrad, Turčija, 23. oktobra. — Turški genralni štab je izdal danes sledeče poročilo:
—	V Dobrudži nase čete neprestano zasledujejo u-mikajočega se sovražnika. Ruinuni se umikajo proti severu ter puščaj« jta seboj vojni materijal, živila in druge potrebščine.
London, Anglija. 23. oktobra. — Preteklo noč in danes so oboji. Au fjleži in Francozi, imele velike uspehe s svojimi napadi.
Anprleži so osvojili več kot pol milje zakopov pri vasi Le Tran-slov.
Preteklo noe so pa Francoizi napadali višino štv. 128, ki se nahaja severozahodno od Sailly-Saille-sela.
Danes je došlo sem nemško u-radno poročilo, v katerem nemški vojni urad pripozua, da so bili včeraj vsi nemški napadi brezuspešni.
Francozi danes naznanjajo, da so v soboto vjeli 450 nemških vojakov. ko so Nemci vprizarjali svo je protinapade.
Zračnih bojev je bilo zelo veliko. Angleško poročilo se glasi, da so angleški avijatiki spravili na tla sedem nemških zrakoplovov, toda obenem pa angleška admira-liteta pripozifa, da se osem angleških zrakoplovov ni vrnilo.
Nemško poročilo pravi, da so bili tekom zadnjih dni zrakoplovi v veliko pomoč.
London, Anglija, 23. oktobra. — Današnji dan je bil za avijatike zelo smrtonosen, knt je razvidno iz angleških, francoskih in nemških uradnih poročil.
Izstreljenih je bilo na tla dvajset zrakoplovov.
Berlin poroča, da so jih zavezniki enajst izgubili, medtem poroča pa angleški vojni urad, da so jih Nemci sedem izgubili. Franeo-zi pa, da so uničili dva nemška stroja.
Nemško poročilo omenja, da je stotnik Bolke. eden najboljših zrakoplovcev v tej vojni, spravil na tla tekom današnjega dne dva zrakoplova: dozdaj je zahteval on že 38 žrtev.
Poročnik Franki jih je uničil štirinajst.
El Paso, Tex.. 23. oktobra. — Med Santo Isabel in San Andre-som se zadnje dni vrše hude bitke med Villo vim i in Carranzovimi v o; aki.
V nekem boju so doživeli Car-ranzisti hud poraz, ubit je bil general Carlos Ozuna, njegova armada je bila deloma pobita, deloma pa ujeta.
Tozadevna poročila so dobili danes federalni agenti, ki se nahajajo tukaj.
Carranzovi zastopniki tukaj pri-poznajo. da so se vršili budi boji med Villisti in Caranzisti.
Villa se je zadnje čase mudil v Santi Ani, blizu Namiquipe, na Hearstovem posestvu.
Ameriška ekspedicija, kateri poveljuje Pershing, je še vedno na starem prostoru in se nič ne vmešava v boje med Villisti in Carranzisti.
Atlantic City, 23. oktobra. — Mehiško-ameriška konferenca se še vedno vrši. ne da bi prišli komisarji do kakega zaključka.
Mehiški komisarji se zdaj pogajajo z ameriškimi, da bi dobili tukaj kakih $100,000,000 poso-jila.
Nekateri mislijo, da bodo Mehikanci uspeli.
Kljub temu, da se poroča, da ni bil dr. Friderik Adler, morilec avstrijskega ministrskega predsednika v zvezi z drugimi socijalisti, in kljub temu. da se iz Dunaja poroča. da so vsi socijalisti na strani vlade, je najti v dunajskem listu "Arbeiter Zeitung*' neko poročilo o socijalistični seji. katero je imel glavni odbor socijalistične stranke dne 15. septembra, katera priča baš nasprotno.
Pri tej seji se je sprejelo resolucijo. iz katere je lahko razvide-ti oduošaje med avstrijsko vlado in avstrijskimi socijalisti, tudi o-nimi. ki niso tako radikalnih idej kot je bil morilec ministrskega predsednika.
Resolucija se glasi: "Mi polagamo na vlado vso odgovornost radi nepovoljnega raz-pečavanja hrane. Vlada ima na sebi vso odgovornost. Tudi v vprašanju preživljanja se je napravile veliko napak, vsled katerih mora mo mi danes trpeti. To je vse pripisovati needinosti med avstrijsko in ogrska vlado. (Tukaj je okol pet vrst zaplejnjenih !) "
Dalje se resolucija tiče nasve tov. kako bi bilo mogoče razpeča-vati hrano, in končno Še izraža u panje, da bi vlada to vpoštevala Potem je pa zopet lep kos zaple njen. Kolikor je mogoče razvide!' I iz prejšnjih in prihodnjih stav t kov, je zaplenjeno vse kar se tič« .{vojnega položaja in ljudskega raz položenja za nadaljevanje vojne Kočno pa omeni še zasedanji parlamenta. Pravi, da vlada s ten krši državno konstitueijo, ko ne Dnnaj, Avstrija. 22. oktobra. — pusti, da bi se parlament sestal
Ne bo miru, dokler
se kajzer ne uda.
nemčija bo morala garantirati, da ne bo več do vojne prišlo. — zavezniški diplomati so slišali njegov govor. — zavezniške države so edine. — po vojni se bodo morale vse države prosto razvijati. — poziv na nevtralne države, da se zavzemajo za svetovno mirovno politiko. — grey je za mirovno ligo.
Umor grofa Stuergkha.
Nemci pravijo, da dr. Adlcfer ni pri zdravi pameti ter da je trvr sil umor v hipni blaznosti.
DARUJTE PAS CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI _DOMOVINI?_
Pozor pošiljatelji denarja!
Policija je zaprla dr. Adlerja. morilca avstrijskega ministrskega predsednika, ter ga pridržala za nadaljno zaslišanje. Morilec je cisto miren. Vsi ga smatrajo za velikega fanatika in za človeka, ki ni pri zdravi pameti.
I)r. Adler je bil dalj časa tajnik i Sa1?a Bernhard je obhajala rojsten avstrijske socialistične stranke. — i	^ip
Morilec je bil samosvoj, občeval je! Niagara Falls, N. Y., 23. okto-le z malokaterim človekom in je! bra. — Sara Bernhard. slavna fran
Protestirajo proti strogi cenzuri ki ne pustrTHČesar na svetlo, kai je res.
"Arbeiter Zeitung". ki je to re solucijo prinesla, pravi, da je bi la resolucija enoglasno sprejeta
bil po mnenju svojih prijateljev zelo prenapet. Njegov brat in njegova sestra se nahajata že več let
coska igralka, je danes obhajala tukaj svoj 72. rojstni dan.
Bara je dobila čestitko od pred
▼M Mptorin dostavljanja poftt«, U j« namenjena te ▼ Avstrijo in Nem&jo ter sprejemamo denarne poftOJatvedo preklica le pod pogojem, DA BSj VSLED VOJNI IZPLAČAJO MOGOfri X ZAMUDO. DENAR i NE BO V NOBENEM SLUČAJU! j IZGUBLJEN, ampak nastati mu j morajo lo samnie. MI jamčimo n vsako denarno potOJator toUko Sua, da se izplača, •lov. Istotako nam jamčijo Ijlve ameriške banke. ■ smo tedaj v svari radi vojno ta radi popolno
0 0 BO
0.... 10....
20.... 25.... 80.... n...«
40.... 45.... 50*.•• 65.■.• 60.... 05.... 7C.... 75.... 60.... ••e o
90.... 100.... 110....
9		k	•
.85	1	120....	18.20
UBO	1	190....	17j5
2.20	1	140....	18.90
246	1	150....	20.25
8.55	1	160....	21.60
4.20		170....	2246
4.90	1	180....	24.30
ub	1	100....	25.66
6l28	1	200....	27.00
6.90	f	250....	88.75
700	1	600...«	40.50
&28	1	650....	47.25
8.85	[	400....	64.00
6.60	1	450....	60.75
IOlSO	1	500....	er.50
10.06	T	600....	8LOO
11.65	1	TOO....	9450
1230	1	800....	106.00
13.50	1	600....	12140
14.85	1	1000....	13240
Eer eoadaj eeoo
vsak dan menjajo, računati po BS^jxftovojiOi
VSoflfh m bo zgodOo, da dobi na.
v norišnici. Kljub temu. da je star j sednika francoske republike. Po šele nekaj nad trideset let, je na I incare, kakor tudi od več franco-prvi pogled star možakar. Tudij^h in ameriških ter drugih u njegova žena je bolna. Dr. Adler j uietnikov.
ima dva nedoletna otroka.	j "Ako bi imela priliko še enkrat
Dr. Adler je študiral kemijo. — živeti", je rekla, "bi se rajše po-Ko je dovršil svoje študije, se je j svetila slikarstvu ali kiparstvu, podal v Švico, odkoder se je pa | potem bi vsaj kaj ostalo od mo-vrnil pred izbruhom vojne v Av-jerra dela.?? strijo. Najprej je dopisoval v ča- ~	'	T~
sopis "Das Volk", pozneje je pa j	SE LAHKO ODPOŠLJE
vstanovil list " Der Kampf ". i ▼ STARO DOMOVINO TUDI PO v. . 4 .	BREZŽIČNEM BRZOJAVK
Ministrskega predsednika je u-moril iz političnih ozirov. Najbolj-	"
ši dokaz za to ie. da ga. ministrski C«11* kronam je iata kot pri na-predsednik sploh ni osebno po- i **dnih pofiljatvah; le sa naslov ae znal.	računa 65 eentov sa vsako besedo.
Že par tednov pred umorom je j	" ™ V*1** *
dr. Adler poskušal pregovoriti»^^JT* člane svoje stranke, da bi nastopi- . premalo, oomo poslali na-li proti ministrskemu predsedni- JJ^"P™*!*.	*
ku, kar se mu pa ni posrečilo. —i P^Tt®."	w ,	__
Ker je videl, da ga noče nikdo u-!	* m0*°**	19
bogati, je iztopil iz stranke.
jGrof Stuergkh je bil v javnem živlienju zelo malo znana osob-nost. Bil je miren človek, ki ni zahajal veliko v družbo.
Kdo bo njegov naslednik se zdaj še ne ve. Nekateri pravijo, da bo Beck ali pa Koerber.
Par dni pred smrtjo je bil avstrijski ministrski predsednik prepovedal dva shoda, pri katerima so hoteli govorniki javno zahtevati, da naj se skliče parlament.
Črnogorska prestolica.
Stotnik A. V. Seferovič, črno-, gorski konzul v New Yorku je dobil od svoje vlade sledečo kabel-brzojavko:
"Kraljevska vlada Črnogorska bo po 16. oktobra - nastanjena na 6 Rue Anoble, Neuilly-on-Seine, Pariz. Njegovo veličanstvo Niki-ta črnogorski, se je nastanil 58 Boulevard Victor Hugo.
Radovič, min. predsednik, j
(le svote, kot naprimer: K100,300, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične poiSjatvo sredo vee v Nemčijo, od tam ae pa poiljejo denarno nakaznice po polti na sad oje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve doepejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljate? traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavn; denarja ae ne moro izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako ae urino kje kaka napaka.
Kdor ieli poslati na ta način denar v staro domovino* mora natančno napisati naslov in dodati: poOje na|J oo po hr—ilčusm brzojavn.
Denar sa brezžične brzojavko po-Ojite po poštnem Money Oidsra sli pa gotov denar v priporočenem pismu, ne po potom privatnik Sokov.
London, Anglija, 23. oktobra. — Zavezniki ali pravzaprav Angleži so zopet naznanili, da niso še pripravljeni govoriti o miru. Topot je to povedal svetu vikomte Grey, angleški državni tajnik za zunajnje zadeve.
Držal je govor pri obedu, ki ga je priredila Foreign Press Association, pri katerem so bili prisotni diplomati vseh zavezniških držav.
Angleški tajnik za zunajnje zadeve ni povedal, kaj so zavezniški pogoji, toda je jasno rekel, da je njemu popolnoma prav, ako se nevtralne države zavzemajo za to, da se bo preprečilo vse nadaljne vojne.
Med drugim je tudi rekel:
— Jaz bi rad govoril — ne o pogojih, pod katerimi bi bili zavezniki pripravljeni skleniti mir, kajti te pogoje moramo sestaviti vsi skuppj, ne pa en sam, — temveč govoril bom le o glavnih ciljih, do katerih moramo zavezniki priti v tej vojni.
Najprej prosim, da si spomnite, kako se je vojna pri-!ela. Vsak ve, kako se je pričela vojna.
Nekateri ljudi pravijo: Oh, saj ni treba zopet to stvar goniti, saj vsak ve, kako se je to zgodilo.
Toda ni mogoče, da bi se vzrokov vojne prevečkrat spomnili. Nemčija govori o miru. Njeni današnji državniki govore o miru. Nemški državniki pravijo: Nemčija mora imeti garancije, da ne bo zopet napadena!
Ako bi bila Nemčija prisiljena iti v vojno, bi bile te besede popolnoma opravičene in logične. Toda, ker je bilo ravno nasprotno, namreč, da je ravno Nemčija prisilila Evropo, da je šla v vojno, da se moramo sedajnje zavezniške države boriti proti Nemčiji, potem moramo imeti mi garancije, da ne bo Nemčija zopet kaj takega pričela.
V juliju, 1914 ni nihče mislil napasti Nemčije. Pravijo, da je bila Rusija prva, ki je mobilizirala. To pravijo nemški državniki in pristavljajo, da je bila Rusija agresivna in da se je morala Nemčija napram njej braniti.
Rusija ni mobilizirala kot pravi Nemčija, dokler ni Nemčija rekla, da se noče vdeležiti konference. Rusija ni mobilizirala prej, dokler ni Nemčija pričela z mobiliziran jem.
Nemška organizacija je zelo uspešna v nekaterih stvareh, toda v nobeni stvari ni bila uspešna kot v tem, da prepreči, da bi ljudje zvedeli resnico.
Ko je Anglija predlagala, da bi se sklicalo mednarodno konferenco, so bile vse države pripravljene, le ena no — Nemčija. Ali so one države hotele vojno, ki so bile pripravljene za konferenco, ali ona, ki se ni hotela udeležiti konference i
Leta 1914 so se vsi i*ot;kusi, da bi se vojno preprečilo, ponesrečili, kajti Nemčija j<? hotela vojno na vsak način, Nemčija ni hotela miru.
Da. mi smo poskušali vojno preprečit L ker smo vedeli, kolikšne žrtve zahteva vojna, kako grozna je vojna. In ravno raditega, ker smo takrat vedeli in ker zdaj še bolj vemo, kaj je vojna, moramo skleniti to vojno nadaljevati tako dolgo, dokler ne bomo mogli biti sigurni, da ne bo treba bodočim rodovom doživeti kaj sličnega.
Nemčija je nam rekla, da naj bomo nevtralni v gotovih ozirih. Ona je rekla, da naj damo Nemčiji prosto roko, da bo šla skozi Belgijo in vzela francoske kolonije. To je bil njen načrt, namreč, nas ne samo isolirati, temveč tudi diskreditirati.
Vprašam nevtralce: kaj bi bila potem bodočnost te dežele, ako bi bila ugodila Nemčiji 1 Saj tukaj ne bi bila potem nobene morale, nobenega duha, sploh to ne bi bil — narod.
Da rabim besede ministrskega predsednika, naj rečem, da se bomo borili tako dolgo, dokler ne bomo dobili pravice za prosti razvoj, in sicer za vse države enako, —♦ velike in majhne, kot bodo pač same zmožne.
Jaz sem mnenja, da je edino, kar morejo zdaj nevtralne države delati, to, da se zavzemajo za trajen mix*, da bo mogoče v bodoče preprečiti slične vojne.
Ako bi imeli 1. 1914 kako tako svetovno organizacijo, bi najbrže ne bilo prišlo do vojne, mogoče bi se bilo vse mirnim potom rešilo v Haagu. Vojskujoče države ne morejo zdaj delovati za mir, toda z veseljem zasledujem, da se za to ne zavzema samo predsednik Wilson, temveč tudi Mr. Hughes. —
Papei in Wilson. Bim, Italija, 23. oktobra. — Kardinal Gaspari, papežev tajnik je Maročil Msgr. Bonzanu, apostolskemu delegatu v Washingtonu,
* 1
da izroči predsednika Wilsonu čestitke od papeža, da je srečno i* šel nevarnosti, ki mu je pretila, ko ga je kotel napasti oni delavec .v Pittsburgha.-
i
GLAS NARODA. 24. OKT. 1916,
"GLAS NARODA
99
Za lastno osebo so laliko junaški, demokratični ter popolnoma treznomisleči g"lede njih časti in upliva. (Uorulaa Daily.)	I V tem zmislu tudi ne gre boj zoper njih osebe, temveč
owned ana ^published	o c M P A H y! proti splošni instituciji in zastarelemu mnenju, da ne mo-
ti eorporatioa.)	re država trajno in uspešno obstajati brez kronanega
rKAlsrg SAgBER. Prealdent_ LOUIS BENEDIK. Treanrer I vladarja.
I l O V I H I 0
Nemški kajzer zopet pridiga. I celo stran, so zagovarja družba.
Z zapadne fronte se poroča, da da je bilo .pri njej v Bavonne -za-je kajzer zopet spregovoril. Re- posljenih 3*6 delavcev, ki so dobi-kel je:	' I vali $3.20 na dan.
"Mi, ki smo ostali, se bomo bo-' In ti ljudje, ki so bili tako do-rili tako dolgo, dokior se ne bo ni- bro plačani. so pozvali skupino hče predrznil napasti svobodo drugih delavcev — katerih ste vi-
Raznoterosti.
of Baidnen of tlie corporation and addresses of above officer*: Portland t Ktrwi, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
€m twin teto velja list sa Ameriko m ffenado ..................
Ca po»
'«	a	New York.
Y tem oziru SO bili Nemci ill Slovani pred tisoe leti' nemškega naroda."	tlo ni navedeno! —.da se naj ven
__veliko bolj napredni, ker so imeli svoje Izvoljene kralje, Pazabil s0 a«veda ni obrniti in dar uprejo in zahtevajo boljše
Za pol teta z. mesto New York..' 2.00 katerih kraljevska east ni bila dedna, temveč poverjena PrLPomCiti	» katerim je plače. Ti delavci, katerih število
9». p. Evropo « vse leto.......... "o najboljšemu in najbolj vrednemu iz naroda.	°U ^ pred newSkm naTodam' i"1 "e ™vaja'
L50 Zs Evropo ca pol leta.......... SL551 „ .	.	v	.	! $2-20 na dan.
4.00 za Evropo za četrt leta.......... 1.70 fc>rbi nas tolazrjo, da bi bilo bogse, ce bomo prišli pod
j srbskega kralja kot če bi bili pod dosedanjim avstrijskim veličanstvom.
To je slaba tolažba.
Ako nam je res usoda določila, da se moramo nepre
Newyorski stavkajoči železnicami so dobili znatno pomoč od organiziranega delavstva v Chicagu.
i4i-Aw NAKitnA" laiiaja vsak dan Izvzema nedelj In praznikov.
•OU8 NARODA"
("Voice of the People")
da; except Sundays and Holiday'a. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Uuplal Ore* podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. rrt «i.r*fm-mhi kraja oaroftilkot prosim", da se nam tudi prejioje UraDMr iy|gini<t da hitreje najdemo naalovnlka.
Dopisom In poSUJatvam naredite ta naslov : "GLAS NABODA"
Oortlandt Hi
New York Oltv
IVtefoti 4«87 Oortlandt

UWUJAGT
Malo pojasnila.
Včeraj smo brali v "Clevelands;ki Ameriki" — "pi-
so do-bivali
j $2.20 na dan.
Kar se spodobi Jupitru, se ne j Zahtevali so. da se jim plače
. spodobi biku."	;priboljša za trideset odstotkov.
Taiko pravi latinski rok, ki se Ako bi jim družba ugodila, bi je zopet vresnicil.	' potem imeli delavci $2.86 plače.
Te dni je prišlo iz Sofije, Bol- Toda, kot jo eitateljem znano, t .___-. ,. -- , -_. - . -	.	- garija. neko poročilo, ki &e glasi, družba ni ugodila iii posledično
; sLano zvijati koz črvi poa peto Kronane gospode, se nam da
je bil bivši bolgarski minister imajo delavci še vedno le £2.20 zdi, da je nazadnje vseeno boljše, da hodi po nas tisti, ka- za zunajne zadeve obsojen na de- plače.
terena stopinj smo Že vajeni.	set let ječe. ker je nakradel V letu je približno 300 delav-
Ce je komu namenjeno zlo, je nazadnje vendar vse- $4.000.000 ljudskega denarja. nih dni. toraj dobe delavci pri
x---—---i------- ------ • /iii.	Biyši minister je tudi obdolžen. Standard Oil Co. v Bavonne, X.
da je prodajal državne tajnosti J- $660 plače, ali $140 manj. kot Avstriji in drugim državami. pravijo zdravniki isi reionmerji, Narod je zahteval, da se ga are- da j« treba, da dobi delavec, da tira. toda prenemška bolgarska se more pošteno preživljati ter vlada in sploh promemšlki politiki dobi o v zre jat i svoje otroke, lvot so zahtevali da se ga ne aretira gori rečeno, je treba najmanj — in ni se ga. Kor je bila Bolga- -$800. da je delavcu to mogoče rija takrat pod vojaško oblastjo, storiti.
se ga je prijelo kot vojaka in ob- Ako bi imeli -pa $2.86 na dan, sodilo na — deset let.	l>oteni bi imeli na leto $858. To so
In to menda le ' * radi lepšega"', zahtevali, pa niso dobili, skoro gotovo je, da bodo gospod Toda. kot rečeno. $800 je bila minister še proisti. kajti vojaška svota. o kateri so reformer j i pred ciblast je odločno zamikala, da je leti govorili, toda medča-sno se je
sanja" raznih slavnih angleških in francoskih pisateljev.; Člani Jugoslovanskega Odbora so mojstrski javili go ! pisanje^adeva Jugoslavijo in kot je povsem ume-j vorniki, pri tem so pa veliki neprevidneži v privatnem živ-j li svobodo našega in hrvaskegk naroda.
Vsem, ki iie verujejo v ožitvorjenje domovine, svetuje slavno uredništvo "Clevelandske Ame rike" curek mrzle vode.
Ker je dandanes revanša skoraj potrebna, bi svetovali gospodom urednikom, da naj se puste od koga prav dobro lopniti po glavi.
Poštena polemika, odkrita beseda in prijazen nasvet se jih ne prime.
Morda bi bilo to zdravilo boljše, bolj naravno in čisto po zaslužeuju prisojeno?
Zdi se, da je prišlo do skrajnosti. Pri " Clevelaudski Ameriki" namreč, pri nas še ne.
prišel v
New York znani ameriški žurni-
. j , "i i	•	... . list in lastnih mnogih nia,ura>emov
Ce je tako radodarna z zmerjanjem, zavijanjem m ki	°
eno, če ga oblivajo s kropom, katerega je skuhal tvijec, ali pa s kropom, katerega je skuhal lastni brat.
Te besede so morda "Clevelandski Ameriki" preveč! pesimistične.
Zato so ji pesimistične, ker so resnične, ne pa zlagane. ..
Da ne bo "Clevelandska Amerika" preveč radovedna, odkod črpamo svoje neumnosti o kralju. Karagjorgje-vičili ter sploh o razmerah, ki bodo zavladale v Jugoslaviji, reete Veliki Srbiji, ji povemo sledeče:
Črpamo jih iz dveli glavnih virov.
Malo iz srbskega uradnega časopisja v Ameriki, ma-
lo iz izjav članov Jugoslovanskega Odobora.	,o»ter Oenadijev veleizdajalec. življenje podražilo za 65 odstot
orpsKi jjnevnik jasno m odkrito pove vse, kot mu in. aiko 'kaka uboga para preveč kov. je naročeno.	i globoko vzdihne, češ. kako je hu-: Ako bi se hoteli ozirati na ono,
do, je veleizdajalec.	| ^a kolikor se je podražilo življe-
Da. tako je in tako bo. dokler »je. potem bi morale biti zdaj 1 jen ju.	~	x	bodo vladali ljudje po božji volji. pla»če -ti .^00 ali najmazij $1.200
Pisee tega članka je imel pred nedavnim čast govoriti Francoski radikalni socialisti za ["'standard Oil Co. pravi, da je s članom Jugoslovanskega Odbora.	nadaljevanje vojne.	' $2.20 dostojna plača za takozvaaii
'"common labor" in da je "politika družbe stati vedno v ospredju drugih družb, kar se tiče plač *. Pravi, tla je od zadnjega avgusta povišala plače za 23 odstotkov.
j Na stavki je bilo od 8.000 do 12.000 delavcev, vsi od teh so imeli manj kot plače na dan. iu največ med njimi je dobivalo ko-■ maj £"2.20. kot družba sama pri-pozna.
Dnižba pravi, da j«' onih -16
To vno tudi
Angleški, francoski, belgijski in laški pisatelji pravijo, da bi bilo za Jugoslovane zelo dobro, če bi imeli na	_____
jugu Avstrije svojo državo, ne zato, ker smo do nje opra- Med štirimi očmi in štirimi stenami mu je zaupal, daj Iz Pariza se poi^ča. da so fran vičeni, pač pa zategadelj, da bi se Nemčija ob nas izpod- bo vladal v novi državi kralj Peter, ki bo stanoval eno le- eoski radikalni socialisti najmoč taknila, ko bi se ji zopet pocedile sline po Vzhodu.
naše svobodne
to v Belgradu, drugo leto v Zagrebu in tretje leto v Ljubljani. (Clan Jugoslovanskega Odbora ni omenil — So fije.)
nejša stranka v fraaicoskem parlamentu. sklenili v postavljeni resoluciji, da se naj vojno nadalju-
t» • j. -i • i i- i v	je, dokler ne bo čas za mir, za
Pristavil je tudi, da nase ljudstvo še ni zi-elo, da bi se trajen mir.
te stranke je izrazil pri-gledni francoiski armadi, tudi mitnici jskim tovar
ra Londonski Odbor.
To in ono iz vojne.
bodno pisanje svobodnega lista.
Od začetka vojne že zbiramo vsakovrstne informacije, in lahko rečemo, da jih imamo precejšnjo zalogo.
Clevelandsko-ameriška gospoda je gotovo tako svobodomiselna, da bo pustila razen sebi tudi komu drugemu pisati in javno razpravljati o naši bodoči svobodni domovini.
O vojni.
Na tem mestu hočemo "Clevelandski Ameriki" pove-j Piedpretokli teden je dati nekaj, česar pa ona ne upa priobčiti.
,	. ,	, ' avijanjeill lil so je	zadnja meseca v
pretvarjanjem (poštenega jugoslovanskega izraza nima- Angliji ki Franciji, ter izjajvil, ko mo shičajo pri roki), je na vsak način čudno, da se skriva se ga je \-i>rašalo, kaj misli o v svojih člankih za krinko svobode, da prodaja svobodo vojni:
kar na cente ter da ni in da ne more biti nikdo svoboden, "To ^prašamge, katero se bo
kdor ne priseže z vsemi desetimi na resnicoljubno in svo-!^'Iwik? *	™mo s5 kla"
1 ° njom. Vee kot osemdeset, odstotkov vsega dela v Angliji služi vojni, namreč, da se izdeluje rau-nicijo in druge potrebščine za nadaljevanje vojne; in več kot polovico tega dela je namenjenega za izboljševanje anglešlke morna-I rice____"
i Z istim parnikom je prišla tudi
*	j !Miss Morgam, sestra finaučaiega
"Clevelandska Amerika" pravi, da bo država, kate-;kraJja f- p- Morgana. Ko so jo
ro bo Jugoslovanski Odbor iztrgal iz zraka, prosta, ne-!	° v°jui>
odvisna in svobodna — kakopa!...	! ..tj.____. ,	,
<tC3 . . -p. .. ,, . . 1	...	... rt-egrozno je, da bi na to mi-
4	Si*pski Dnevnik katerega urejujejo po zapovedih alila; — nervozna postanem, ako in navodilih Kraljevine, pravi odkrito, da bodo imeli v o tem govorim."
Veliki Srbiji Karagjorgjeviči prvo in odločilno besedo.
To je povsem umevno.	~ Besigniral radi pacifizma.
Če bi imeli mi Slovenci svojega ralja, ki bi znal izko- . ^	kabmete, ilr.
-11 i.	-i • O U ■ TT j. i 1 • -	Arthui* Ponsonby, za Stirling in
nstiti priliko ter pritegniti Srbe m Hrvate k sebi, je nara- j bivši privatni tajnik Sira H.
vno, da bi se zgodilo isto.	j Campbell - Bannormana, ministr-
Monarhičlli princip ima povsod ill V vsakem sluča- j skega predsednika, je resigniral, ju iste učinke.	ker	poslušal, iker ni
Monarhom, pa najsibodo izvoljeni od naroda ali po-i^e odoW-ai njegove politike, klicani po takozvani božji volji, gre v prvi vrsti za lastno j ^rn^^^ 7,Z moč in za povečanje slave lastnega rodu.	' mora delovati kolikor mogoče na
Kot smo že enkrat na širše razpravljali, niso moder-1 to, da se prične čimprej z mirovni monarhi več tako odkritosrčni kot so bili nekoč.	nim pogajamjem.
Prej so vojevali vojne in prelivali človeško kri z iz- uPrpd.m<?seci je on v poslanski razitim namenom, da bi povečali in razširili moč svoje I^Tt^e,^ dinastije.	; riti 0 miru.
V	sedanjih bolj praticnili časih se pa kaj takega ne
sme javno povedati, kljub trnu, da se zna.	i Tako se zgodi s takim, ki ima
Od vsake vojne, katera se uspešno konča, ima dina- „ ,, Predolg jezik.
stija svoj dobiček in sicer glavni dobiček.	! v f\ f.tet™ Ila Nemškem je bil
c i - « i i , . .	v	. v ^ stavljen časopis " Taigespost' *.
5	splosnim blagostanjem in povečano močjo države iker je pisal, da je nemški pod-
naraste tudi upliv in moč dinastije.	morski čoln "Bremen" izgubljem.
Ce je srbski narod doprinesel toliko krvavih žrtev! ter se je izkazal kot celota, ki je vredna najvišje svobode,	ie v finančnih »dregah.
bi bilo popolnoma umevno in tudi logično, da bi se ta na \ T^f ^ ^'ikita 86
j ___f"T.. ,	.	j ji t • • • .	angleški vladi pritožil, da so za-
rod oprostil vseh spon in predsodkov, ki ovirajo njegov j vezniki prev eč ekonomični, da da-popolni in svobodni razvoj.	I jejo njemu premalo denairja, da
V	tem zmislu pa je kraljestvo ali kraljevska oblast*le n*>gei ,pošteno vzdrževati svo-coklja, katero se vleče za seboj na podlagi tradicij in ne- aiTmado-
kega romantičnega razpoloženja,	^Do,zdaj ~ prani Pr^moT-
•rr j.	" -»i« v t ■ .- • , . , ,	Doroeevalna agencija —
Kot smo ze rekli, so žrtve, katere je doprinesel srb-ldajali zaVe^niki kralju Nikiti oko-
ski narod, vredne večje in popolnejše svobode, ko jo more j li $80,000 na mesec, da je tako
nuditi vlada, na katere čelu bi stal Karagjorgjevič ali ka - S^6* svojo armado, svojo družino
terikoli dedni vladar.	.	»veličamtvo.
Kljub vsemu demokratizmu visi nad vsem srbskim v Pctro«T,ad> po^ai N&ita
narodom nel* Damoklejev mec, ki je poosebljen v osebi T^vL^ ^l^
dednega riad^v in njegovih potomcev, __________' j q***e* » m toMe
napravila preiskavo, kam da Ni-kita ves denar, kajri angleški di-ulomati, ki so se zadnji čas navadili netkoliko ekonomije, so m ne-1 Jija, da Nikita ]>opohioma lahko -f'haja z .^80,000 na mesec.
Avstro-Ogrska hrepeni po miru.
Julian Grande, angleški pisa-
naan.
Stranka se je v resoluciji končno izrazila, da je popolnoma na
strani vlade, ki je hotela vedno inrkž- ki s0 dobivali .^J.20 na dan. Obdržati svetoven mir, ki je
vedno proti militarizmu, vedno za razoroženje, toda se mora zdaj boriti proti zlobnemu napadalcu — Nemcu.
Ustavljen slovaški list.
Ogrski minister notranjih d»'!
t,>lj in ipotovalec, .ki ima zdaj svoj je zaplenil slovaški list "Svetlo" •coni v Švici, katen je zadnge ča-	ki iz]iaja v Mošmeih na
se- poročal angleški vladi in v, Slovaškom. "Svetlo" je popolno-nevt raJni svet o razmerah v A v- ma ki^čaaiski Ust. ilinistea- je iz-sti'iji m Nemčiji, je pred par dne-	da -uhajanje lista ogroža
vi javil iz S vice, da so v Avstriji državno bla<rostanie"
razmere grozovito
ekonomične slabe.
On piše:
"Do 20. avgusta sta bili Nemčija in Avstro-Oigrska prepričani, i da Rumunija ne bo šla v vojno,! ampak, da bo ostala nevtralna.
"Kar je šla Rumunija v voj-no,I je zdaj v Avstriji zelo malo lira-! ne, zlaisti v mestih. V Nemčiji je nekoliiko boljše v tean oziru. Zdaj imajo v Avstriji že tretji dan brez m«5sa.
"Nek nevtralen diplomat ml je pravil, da misli vsaik prebivalec
kjja nahujskaio dnige delavce, da so zastavkali. Dražba hoče. da temu javnost veruje, ali z drugo b«*se-do rečeno, onih 8.000 delavcev ni imelo s to stavko popolnoma nič »praviti.
Cela krivda je bila na onih '»bih možeh, ki so bili tako nesramni, da so rekli drugim delavcem, da naj stavkajo, nafkar so oni res za-.vtavkali.
Kdor hoče, ji nuj vrjame, mi ji ne!
To. kar počenja Standard Oil
Toraj na Ogrskem že tudi kr-
Co. v Bavonne, je že največja
, • . , . ... . .	. liestramcnost: to se oravi delavstvu
scanaki, ta.korekoc niisrioiiski	list .
, ^ . . 7 . .	naravnost v obraz se rogati. ogroža državno blagostanje!
Standard Oil Go. se ne strinja s plačilnim sistemom.
Plače, katere daje
rog; družba
jim delavcem, so plače, pri katerih ne more človek v današnjih časih ne umreti, ne živeti.
Pomanjkanje premoga v Italiji.
Ženeva, Švica, 22. oktobra. — Poročila iz Italije se glase, da je v Italiji veliko pomanjkanje pre-
moga.
Cena premogu jn zelo visoka.
Nekateri reformerji pravijo, da
v Avstriji ua mir, vse hrepeni po^0	ua lek> najmanjša svota, odgovorne obTasti zelo skrbi, ka-
mini, (ničesar dmgega nočejo kot s kateix) je mogoče eneami možu ko bodo prcbivalei izhajali pozimi. —
hrane in miru."
Nihče ne more reči, da se ta angleški pisatelj laže, kaijti to se vse strinja, kar nam pripovedujejo rojatki, ki prihajajo iz stare domovine.
Mir, mir!... Že davjio bi ga imeli, a!ko bi ine »bilo diplomatov,
z družino živeti; nekateri bolj li beraliii pa pravijo, da je treba
najmanj $1.200 delavcu, da more Mehiški general ubit v boju z Villo. svojo družino preživljati na tak „ . , . „ 00 . , , ^„-;„ ,	'j	, . i San Antonio, Tex., 22. oktobra,
oiacin, da mu zena vidno ne hira,' , , „ . ' ,. . .
, ^ ,_________ •• - . _ . (General Ozuna je bil ubit v boju
•da se Otroci raisvijajo m postane-
jo iiiOQUi ni ožje in zene.
Te številke se je navedlo od go-
teh diplomatov, ki vse to vodijo, itovih 11 žc Pre<l leti? in tem ki že niso prelili kaplje krvi, ki Š-teviLkam ni nihče nasprotoval, niso Jbrli še niti enikrat lačni, še	delodajalci niso bogveskako
nikdar jih ni zeblo radi vojne. rohneli.
Treba bi l>ilo, da bi vsi diplo-l v zaidnjrh dveh letih so se živ-mati — zaveznigkilli in centralnih | ^j^ske potrebščine podražilo za di-^av — sledili Stiii-gfkfau, tpda J65 ods-totikov. medtem so se pa da bi potem tudi nasledniki teh j delaviske plače povišale komaj za diplomatov sledili prejšnjim, da i24 odstotkov, 'kot je razvidno iz bi dobile "ta velike živine" Ue-:zadnjih uradnih številk, >ki jih koliko sti-ahu.	j imamo na razpolago.
Standard Oil Co. je vedno klen-Newyorsko nemško časopisje in kala po svetu, da je oca največja
z Villovimi privrženci.
Arganizirani chieaški železničarji so poslali newyorškim stavka jočim delavcem $15.000.
I)a so zložili tolikšno svoto, se je treba zahvaliti 15.000 železničarjem. članom ehieaške krajevne postaje od Almagamated Assoeia-tion of Street and Electric Railway Employes of America.
Chieaški železničarji so se odločil pomagati štrajkarjein pri seji. ki se je vršila v Hod Carriers' Hall. Harrison St. i (Jreen Ave., Chicago.
V	dvorano se je nabasalo 2000 delavcev, katerim je predsedoval mednarodni predsednik W. D. Ma-hon in med govorniki je bilo tudi par drugih delavskih voditeljev.
Mahon je delavcem pojasnil v kakem položaju se nahajajo ne\v-vorški stavkajoči železničarji, ki ne morejo prisiliti kompanijo, da bi jim dovolila organizirati se. — Delavci so bili takoj pri volji pomagati; sklenili so dati vsak K) in potem skupno svoto poslati v pomoč štrajkarjein.
Chieaškiin železničarjem bodo zdaj sledili tudi železničarji v drugih mestih, kjer obstoja ta unija.
Tako, da imajo newyorski železničarji zdaj zopet nekoliko u-panja, da bodo mogli vzdržati, ako bo treba, tudi par mesecev, saj zdaj bodo mogoče dobili vsak mesec kakih $100.000 podpore.
V	New Yorku so sklenile pomagati stavkarjem tudi druge delavske organizacije, med njimi tudi slamnikarska unija, pri kateri je zelo veliko Slovencev.
Pet delavcev je zasutih.
Iz Birminghama. Ala. se poroča, da je v rovu Roden Coal Co. v Marvelu. Ala., eksplodirala neka mina in zasula 11 delavcev, sedem je belih, pet pa črncev.
Kaj je povzročilo eksplozijo, še ni dognano.
Delavci pravijo, da so se že prej bali. da s«' bo knj takega zgodilo. ker ni bilo napravljenih dovolj varnostnih naprav.
Reševale: nimajo veliko upanja, da bi delavce rešili, kajti splošno mnenje je. da so ž». mrtvi.
Tako skrbe kapitalisti za varnostne naprave v prostorih, kjer morajo delati ubogi delavci, sužnji kapitalizma!
Republikanska stranka je obdolže-
na, da je importirala črnce.
»I ust ični department v Wa.shing-tonu je naročil svojim agentom v North Carolini in Alabami. da napravijo preiskavo, ako je res, da so republikanci poleti importirali v West Virginijo, Ohio in India-no več vlakov črncev z namenom, da bi mogli ti črnci v jeseni voliti za republikansko stranko.
Uradniki v justičnem depart-mentu pravijo, tla so v teh treh državah kolonizirali okoli 60.000 črncev-, zlasti v okrajih, kjer so zdaj vedno zmagali demokrati.
Distriktnciuti attorneyu v North Dakoti je naročeno, da takoj poroča. kar ve o importiranju teh črncev.
Justični department je pred par dnevi naznanil, da bo vkrenil zelo odločne korake v tej stvari.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
Izum našega rojaka Henry P. Mertel
Zaolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinu, zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
umor Stiirgkha.
NewyorsSke nemške "cajtunge" so te diii nekoIBko v zadregi, kajti Dunaj can — Nemec — je ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika.
Lahko bi jim bilo, ajko bi vst re-lil tega avstrijskega avtokrata kak Slovan, toda zdaj «so bile nemške uredniške glave pa res v veliki -zadregi, toda (končno so si tudi našle ipot.
Nemški listi <pripoznajo, da je morilec N.emec, toda obenem pa tudi opravijo, da je njegova žena RoBtpja in poteg tetga še mongol-ekega rodu. Tako, zdaj je ta žeaiska vizrok.
da je . ta ubogi .Nemec t^ko <l»ieč. layci „ _
zadovoraica takozvanega socialnega izbolisanja za delavce.
Dobro ibi bilo, da bi se — seveda, a!ko bi bilo mogoče — potrudili v urade te družbe hi vprašali	Mertel Power Exhilarator. gospodo, aiko more dokazati, da je Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-res to, kar pravi. lin in je lep okras za vsako karo.
Kot smo že ua drugem mestu MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po navedli, je Standard Oil Co. izda- kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre-la potem, iko se je stavka konča- kosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim sc prihrani do 35fo pri ra-la, nekak zagovor, t> katerim se čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč, je prala pred javnostjo, češ, da Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji iu prepreči, da bi se kara v delavci uiw bili opravičeni stav- klancu zaustavila.
taati.	| Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskusu jo
Ta zagovor je najboljši dokaz, in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, tki nam priča, kako dela ta Rook- povrnem denar v teku enega tedna.
efellerjeva kampanij® za izbolj- Cena pomklanemu EXHILARATORJU je $10.50 in mesingaste-šamje socialnih, razmer med de- stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Piiite na:

HEKRY P. MERTEL,
Y tej svoji povaati, ki ofant« 215 8eeaneiis Rd., Homestead	P. O. North Bergen, N. J,
>
J
GLAS NAHODA, 2j. OKT. 1916.
ZA ZBDCNJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FORSST CITY, PA.
mm 21. iiauiji IMS v Mi«I
GLATN1 UBADNIKIl
JOŽMW PBTBKNSL, Box M WUlock, Pa. 1 podpredsednik: KAKO L ZA T, AR, Bok 647, Forest City, Fa» n podpredsednik: I/JUIS TAUOHAB, Box 830, Bock Tajnik * JOHN TKLBAN. Box 707. Forest City. Pa. U. tajnik: JOHN 080LIN, Bcx 402. Forest City, Pa. ■Usajnlk: KAB11N MUHlC, Box 037, Forest City, Pik
i; J08IP ZAULR, 1004 North Chicago 8U JoUet, Dfc
ryio» 606
m.
»▼NI DUTRm 0L, JaUsi. m
■ADZOBN1 ODBOBt
Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 6326 Btation 8L KL B., Flttabusfc. Pa. L asdsoraik: JOHN TOKNlC. Bok 622. Forest City, Pa. n. ssdsorolk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S. Oooemaiigfc. Ps. tfl, aadaaralfc; ANDKBJ BULK, 7711 Isslsr At*, Claralaad. OM
POROTNI ODBOBI
Predsedaik: MARTIN OBREZAN, Bok 72. Bast Mineral.
I porotnik: MARTIN StEFANCIČ. Bok 78, Franklin, U, porotnik: MTHAWT. KLOPČlC. S28 Dsreoo in, B. F, D, J, Mid. Detroit, Mick.
UPRAVNI ODBOBI
Predsednik: ANTON HOCSVAR, R. F. D. Na 2 Bok 11%, L aprmvnlk s ANTON DUM&AB, Bok 136. B rough ton, Pa. O. arraTnlk: PA VRL OBRBGAR, Box 402, Witt, DL
Dopisi aaj se poBljaJ« L tajniku Ivan Telban, r. O.
m.
SUsns:"«LA6 ■ A RODA".
To in ono.
"j
•iLse posluževati
A v
tržaška 4' Et lin ost' je a uprava uv«vlla nove nice zetlam* barve. To uporabljali le vojaki
11L
je vse. kar hočejo; njim je vse-* uo, če zrnaga ta ali oni, sam<o, da hi bil mir. — Denarja je kot sine-, v	ti. namreč papirnatega, zlata so
!.-iv !wst! ' J.' nae-elo vsa- ne vkH llikjer kakšna kronica ni
k:ini*a'.~ Teg,a	niklja je največ, zdaj je
prišel v veljavo pa še železen denar. — Kmalu po vojni je izginil iz prometa ves srebrn in zlat denar. ljudje ho namreč skrivali in se posluževali dvekrooskih bankovcev, katerih je bilo kot listja, katere jim ne bo, Takrat je pa ministrstvo nazna-drtfgega kot svoje!njlo>	pr£]e tedajne kron-
njegove^ polka, ^ Lz prH>m«ta, toda to je bila le i *>tevilko vojne poste — zvijača gospode na Dunaju, kajti »v, kajti drugo je /e vse L tem so hoteU spraviti zopet pa-i praktična avstrijska j y pro,m,t; par dni potem je ■ a kartah je namreč že bilo zopet kron. da je bilo veselilo, kar sme m mora|lje. _ Draginja je .grama, toda. ft i domov. \ s*\ ikar je^ kot re£ano, denarja je vediko. »— »i-ano, je: ' Jaz s'm.Ko sino se peljali v Ameriko, smo »(.leg je pa še majhna o-|bili	z lhefc'mi Dunajčanom.
"Nato dopisnxeo ae ne ki jt. ^mt }>ravi^ ^a lla Durui-ar drugega napisati kot ju za revnejše sloje zelo hudo.
•	.	, Povedal je naju tudi. da se po Du-
i uprava je obenem tudi|naju voc]nf> govori, da bo Avstrija i*e ne bo kart, na ja {>G v0jni ne-mška provinca..."
Poslušali smo ju In jima vrjeli. * _ *
Zadnji ribič.
— Slika. —
To jezero, to hudobno jezero, — vsako leto hoče imeti svojo žrtev — kot da je vragu zapisano. Bog-ve. kako je to!
Tako so govorili ljudje.
Iz cerkvenih lin ob jezeru so
. f
n vesla, kot bi si lahkotno igral Ples je bil po sobi in krik in z vesli. Čolnie beži beži kot ptica} smeh. Rdečica je oblila Lenko in po zraku, kot riba v vodi, in v ribič Jernej je zmajeval. K Lenki njem starec žilavih rok in sivih si ni upal nihče. Bila je še mlada, las ter resnega obraza.	sedela je poleg očeta in boječe
Tuintam je obstal, vrgel trnek' gledala v veselje mladih ljudi. — v vodo in v kratkem je potegnil \ Sram jo je postalo kadar jo je po-ribo v čoln.	gledal kak pijan hlapec z »motni -
Zvečer je pa sedel na hlodu ob mi očmi in se nasmejal z razuzda-jezeru, kadil pipo in se je zdel nim smehom, sam sebi srečen. Zagledal se je v I Ribič Jernej pa se je zamislil. |r||lrca y okrAlih kfllf&A V jezero in življenje valov, čolnie Njega ni omotilo vino. Spomnil	..	_ .
Išče se delavce
Premogarji, delavci pri jamah in nakladala
i» še kaj drugega napisa*
j (odposlalo. # » *
ur dnevi sta s«* mudila v fdništvu dva rojaka, ki »kur prišla iz stare do-fo jima je bilo mogoče, jucriška državljana, vali Milo ju o Virf'LU 1UO-oveduls, sta nam zanrmi-
asanje. kaj pravijo du-
N*
bi ga kaj vprašali, nI njiju nadaljeval:
Jc
"Ko je pričela angleška poštna oblast ustavljati in zadržavati v ZedLnjene države namenjeno avstrijsko in mimiko posšto in obratno, «e jt- poslalo že meseca maja od našega državnega departmen-ta v Washingtonu, D. (.'., ostro p m testno noto v Ijouidom. Dolgo ča.sa jc bilo treba čaakti na toza-na prižnicah, smo dobili, ^•"• "i odgovor, kajti nekak mc-*'<), ti pa vedno .svojo moraindum na to noto je dospel v : j o: molite, molite in molite!" Washington ,šele 12. ciktobra, ali Kdo pa dela na polju ''' je	šestimi dnevi. Vsakdo mora
> lias.' vprašanje.	i naj s tiviž je obsojati krivično post o-
■Otroci, žetne, kadar je pa vc-[l,anie Angležev <v tej zadevi, ki - dela, pa vojaška oblast po-' uam najdražja poročila iz starega M'.jiikc in konje, za kar ji mo-;^^ rof>ajo in zadržujejo. — « potom kmetje plačati s pri- Zoper to ni nobene od pomoči za ^i. Nekaj časa so jemali denar, I »^»j- Morda bodo sčasoma ven-t po/ncjc so sprevideli, da jim'darle Zedinjt^e države prL^ilile i- tu v. Uvedli so rajše drug' Angleško, da naj odneha od tega -m. Nekateri kmetje nočejo krivičnega poštnega ropanja. To škc pomoči, temveč razše na- -j® v 'PITvi	misel in iskreua
Mjo kakega drugega kmeta, ki želja \wh nas ameriških Sloven-š" živali, da jim zor je in po- cev-
c."	Taiko piše urednik Gl. K. S. K.
Jednote.	~ ,
Ker stvar ni taka kot pravi, naj npak toliko pa vemo, da jejzqpet navedemo, da drža vini de--1J i /bor (slovenski) vedno J part ment v Waahingtonu ni ipo-lu.jv m boju, kajti ti fantje ertal '' ostre i>rotestue note v Lon-Ij I juto bore. Vedno so (dorr ' raditega, ker je Antglija za-
plenjeva-la iarv«rtrijdko in nemško pošto, kajti proti temu sploh ne more državni department protestirati. ker je Aaiglija opravičena zaplenjevati pošto, ki se vozi iz Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Tunč i je v Ameriko ali nasprotno.
Ako bi bila na stališču Anglije Avstrija ali Nemčija, bi ravno-tako delala kot dela zdaj Anglija.
Res je, da vsi ameriški Slovenci želimo, da bi dobivali iz starega kraja pošto, toda, ker nam Aaigli-k .ikt* 44 pregrehe' *. — Hrane j ja vso pošto pobere, se vendatr ne na "kmetih ravno ne strada- smomo raditega izgrazaiti nad An--da v mestu so revnejši sloji giijo in nad našim državnim de-napiiltkah. veliko jili parfcmentom, iki nima toliko posti a da. — Ko smo se peljali, smo j guma, da 'bi stopil Angliji na pr-povsod videli polno vojaštva. sa»m ste radi tega ^ropanja in zaidr-vojak, vse je v vojaški suknji. — ževanja". Zdaj je vojna! Meni se zdi, da vojakov imajo še. Čemu delati "vodo" s stvarmi, — Ljudje ne govore več o zmagi, ki so brez podhUge in brez dej-v#e, kar hočejo, je mir, — mir, to ^evT	,
In jezero kot da ni čutilo mrtvaške pesmi zvonov. Veselo so šumeli valovi, kot bi se veselili, da so dosegli svojo žrtev, in nekaj demonskega je bilo ta večer v tem veselem šumenju. Kajti sicer je jezero nekako otožno ležalo v dolini mračno in nezadovoljno. In tisti trije zvonci so pogosto peli ob mraku glasovi so plavali čez njegovo plan in zde lo se je kot da odmeva šumenje valov v otožnih glasovih.
Veselo so danes hitele vrste valov na breg in se zlati le v večernem svitu. Nekaj grajskih čolnov se je zibalo po jezeru letovi-čarji so iskali svoje veselje v lepem večeru: nekateri izmed njih so radi poslušali zvouenje v veče i*u drugi so se jezili češ. da jih — spravlja v melanliolijo.
Po vasi so posedali ljudje ne meneč se za gosposke družbe ki so se vračale skozi vas z veselih izprehodov. Govorili so o žrtvah prošlih let. ki so našle smrt v jezeru, nekateri so pravili povest o ribiču Jerneju.
— Bog mu daj dobro, prav za god ga je vzelo, — so govorili. — Vrag vedi. da ne odide, komur jc usojeno.. . Grofič Evgen je b^l najboljši plavač — so dejali. Preplaval je jezero, kadar je kdo hotel, preživel je, bi si mislil, več dneva v vodi kot na suhem, pa — Bog mu bodi milostljiv, usojeno mu je bilo, pet metrov od kraja je vtonil vpričo vseh, in nihče mu ni mogel pomagati, dasi so se trije zagnali za njim. Usojeno jc bilo... In letos, no. kdo bi si mislil, ribič Jernej, ki je bil na vodi kot doma... Vrag vedi. kaj je v tem jezeru...
In drugi so pripovedovali druge reči iz minulih let in iz starih časov. Spominjali so se grajskega oskrbnika, ki je bil še precej dober človek, pa je tudi utonil, in nekaj časa potem je grajska kon tesa bogve zakaj tudi ponoči ne koč skočila v jezero, ker jo je — izvabilo.
Drugi so zopet začeli praviti ne ko bajka, ki so jo pravili stari ljudje, o nekem mladem grajšea-ku, ki ga je zaradi prevelikih krivic in grehov
Nakladalci koksa za-služijo čez $3.25 na dan.
Stalno delo.
H. C. Frick Coke Company
SCOTTDALE, PA.
se glasili mrtvaški glasovi zvo- ----- --- --------- -----, -----—------- ------ --------------~	-- ...	.
nov Zvonovi so zvonili otožno — se Je zlbal ob kraju" valovi so se ->e dobreSa starega gospoda, ki	lOHnellSVlIle, WeStHIOre
glasovi so hiteli čez mirne jezer-1 PfJ^skali ob breg m vsa sreča je je bil dober gospodar in premišlje	. j . Fflvpttp CilrZuU
ske valove v tihi večer odbijali'blla zanJ v tem s11111^" valov, i val je z velikimi skrbmi, kako se	1®aau ,u »oj^v vm ujm
so se na drugi strani od zarašče-j Poz.nal i«ero vedel ^ za na-i Je ože1^ mladi gospod. Zvest slu- y PenUSVlvanHl. nih skal. potem pa se razgubljali1 tfobejia nista in ponosen je bil ga je bil in skrben za dom svoje-1 „ . '	- .
bo^ve kam v mrak.	na t0" ^,hce 111 vedeI	m elo-lga gospodarja. In pomislil je na majnarjl ZadlUZlJO ZUd]
vek je ponosen na to kar ve on ■ to. Vedno je treba pomisliti, kadar mo/I ^^ QA HnPVrift sam na svetu.	se kdo ženi in moži. Mladi gospod	»JHJ.VV UIKCvftlU.
V starih letih se človek spomni; pa je lehkomiseln, in kdo ve. kako' na vse in živi od samih spominov, se je oženil. Morda je dobil za-' In kaki so bili ti spomini ob jeze-: pravljivo žensko, ki zapravlja in ru ki je bilo vse njegovo življe-|ne misli, kje se jemlje. Take so poj nje ob njem!	gosto ženske, da zapravijo mnogo1
Oženil se je mlad ko je še živel | in slabo gospodinjijo. Nesreča je | stari gospod z njegovim privo-! to za hišo.
ljenjem se je oženil dobil hčer in To so bile mračne skrbi in ne-umrla mu je žena in sina mu Bog zadovoljen je sedel Jernej med ni dal...	pijano družino.	j
Težko je bilo brez sina---Iz gorenjih prostorov se je sli-	♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Dober je bil stari gospod. Vo- šalo pijano vpitje, smeli, petje tu-zil se je rad po jezeru in govoril jih menda italjanskili gostov. — REŠIMO SLOVKNSKJ NAROD
je ž njim. Smejal se je gospod in Nekdo je pel ob spremljevanju ki _LAKOTE f_
rekel:	tare. kakor je slišal nekoč na je-
—	Ženil bi se, Jernej!	zeru zvečer.
—	E, ne bom se ženil. — jc In zopet tuji glasovi, vpitje, odgovoril in dobro se mu je zde- petje. smeh. vse pomešano, lo. da govori gospod o tem.	Zmajeval je ribič z glavo in si
—	Zakaj ne? — je vprašal sta- mislil: ri gospod.	— Stari gospod, pomnim, je
Dober je bil stari gospod in drugače obhajal svojo svatbo, želel je vsem dobro, ter je govo- i Dobil je lepo. bogato nevesto in ril z nižjimi kot da je vedel, da dobra žena je bila. Bog ji daj do-je to podložnim prijetno, če govo- bro. Skrbela je za vse, in on je ri gospod z njimi prijazno.	bil umen gospodar. Bogve. kako
—	Dve ženi, dve nadlogi. — je'se je mladi gospod oženil na tu-govoril on. in gospod se je sme- jem, ko človeka zmoti lepota in jal in ponavljal njegove besede f pijača... Zapeljali so ga in pre- > kot da mu je odgovoril Jernej j govorili. Dosti je goljufije pri ta- ; zelo po volji. In prijetno je to, če kili rečeh. Kažejo veliko doto in se zna gospodu odgovoriti tako,nazadnje ni nikjer nič — tu nič. čisto po volji, da se gospod pri-i tam nič... Dobro živi gospoda in ! jazno smeje in ponavlja — ste be- dostikrat ni tako, kot se kaže. sede. In želel je svojemu gospodu i
In tako je bilo. —	najboljše sreče. Dobro ženo, zdra- !
Kdaj bo konec?
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, jesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dal go in široko naš ''SLOVENSKO-AME-RIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike. je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, ira naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto.
"SLCVENIC PUBLISHING CO." 82 Cortland St., New York, N. Y.
Čemu bi se ženil? Lenka je go- vo pamet, pa umno gospodarstvo.'« spodinjila. in on je živel brez skr-; si je mislil.
bi. da mu je prišla včasih na mi- Okoli njega pa so vpili hlapci sel neka bajka, ki se tako začne: in dekle. Njih oči so žarele od
—	Živel je nekoč ribič ob jeze- j strasti in peli so nelepo.	! ru v svoji koči in je živel zelo j — Saj smo vedeli, — so rekli.! srečno... — dober Človek je gospod, pijače^
—	No sina mu Bog ni dal. Hu- da in privošči nam veselja, do je bilo starcu ko se je spom- Trkali so s kozarei in kričali: nil na to: — drugi bodo za njim — Zivio gospod, živela gospa! gospodarili na jezeru in v njego- Takrat pa je stopil v sobo sam vi koči izumrl bo rod ki je dolgo gospod in dva mlada njegova vladal ob jezeru...	prijatelja. Vsi so obmolknili in
In težka je ta misel.. .	plešoči hlapci so izpustili dekle.
Pa se je samo izpremenilo____ tin dekel je bilo sram. Hlapci so i
•	se smejali v zadregi.	j
To je bilo tačas. ko se jc že-j "T No' kaj" si bo mislil ° »a*'l
— je pomislil ribic Jernej. — '
MMMMmimv
Kaj pravilo platteUl, nflwnjafcl la driaml*! • kaJSgl Barta »i»
"Doli z orodjem!"
Lev Nikolajevi* ToUtoJ Jc plaal: Knjigo tea ■ »tMIM wM\ kom prebral In v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga aafc ▼pilv* na Človeka ls obsega nebroj lepih misli.
Friderik v>L Bodenstedt: Odkar Je umrla urtaraa Staai al
Mlo na sveto tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: *Doll a r rož jem' Je pravo ogledalo sedamJS-ga Saša. Ko človek prečita to knjigo, mora oehoto pomisliti, da te bližajo človeštvu boljši čast Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovskl: To knjigo bi človek najrajie poljubil. V dno srem me je pretreslo, ko sem jo braL
Štajerski pisatelj Peter Bosegger »Ua: Sedaj mem v aekasi goada pri Grleglacb in sem bral knflgo a naslovom "Doli ■ oroS-lem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In aedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj pose onega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi t Volah ne smelo manjkati Na svetu so družbe, ki razflrjajo Sveta Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bl razfirjala trn knjigo*
Hearlk Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar am Jlk kdaj bral--
C. Neumann flofert — To Je najboljša knjiga, kar se Jlk sil* •ali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je ime! leta 1800 r Berlina)S' Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom pe-sndlL Naj bl tndl ta knjiga našla svoje apostolja, ki bl KI laja krlžemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewikl je rekel v nekem svojem govern v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana ls pretresljiv način vojna. Knj^e ni napisal noben voja-<kl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproeta ženska Berta »L Snttnerjeva- Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. m«"-. <a at m> bo aikde vei navduševal aa vojno, le bo prebral U kajlga. GENA H CENTOV,
lasen
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
dob^ čtvek nekdaj'" Pa*dosti^kotilo je vino hlapce in človek
je izpremenilo v nekaj letih	pozabi na vse. ko ga zmoti vino. 1 gElElBiaBIMBfiU^^
Več in več ljudi je prihajalo — Le pijte' le pijte! ~ ^ re'
neko noč požrlo je>bližje jezera, leto 2a letom več. i ke}*»^ m Se &meJaL , njo d, še zdaj leta Včasih se nihče ni menil za jeze- °C1 S°blle P^ane ^ P?2™1* ** J*"	-Tu rn. Krlo hi hodil n« k.npfp tn i,, mu ^ da Je vmJen^ ko V »tal in
zero, in pravijo, na tistem mestu črn ptič ob ta kih nočeh.
Vedeli so, da jc pela stara pesem o tem:
Leži. leži tam bel gradič, nad gradom leta črn ptič, oj črn ptič!
Cele pesmi ni znal nobeden, sa mo pvesti o grajščaku so se še spominjali, kot so jo pravili stari ljudje. Včasih so pravili, da si
ro. Kdo bi hodil na kmete ko je	T
v mestu lepše. A izmislila si je to ^ J? .Ja" ....
gospoda, ki ima včasih čudne na-1 Vsi 1S°. ,nh .veseh takf hefi('dti vade, in vsako leto so prihajali i Bospodarjeve in so se glasno zk-
na grad in v okolico jezera. Re- »meJalL ?obrT° se	zdel°'
kli so, da je čudno lepo.	tako doher'
Kjer je nekdaj rastla trava in v. Rlh*r Jf.rnoj ** Hedo} pri grmičevje in je bil svet zapnš :Na:lstarejsl bl1 med ^odloim-čen. so obsadili z rožami n drev-'k! }n gospoda je poznal, ker ga je
jem in nastali so celi vrti in gre- V ^ na	s , .
__Obrnil se je gospod k ribiču m
, - Tako se vse izpremeni - ^P^ "jim. kot bi ne ve-v najbolj skritem kotu jezera pe- je mislil ribič% ko je ?ledal gospo- . i' 1 ^ f	^ V"
re vrag noge; kdor je kdaj pri-|do ob jezeru. Metali so ribam staI m Se Sloboko P^kloml preti
plaval tja. ga je požrlo: sliši se tam neko šumenje in grgranje.
Včasih so to pravili, pa kdo bi verjel? Saj so pravili tudi o po-vodnjem možu in strašili, da ne smejo tam dekleta prati, pa danes ljudje že ne verjamejo vsega, kar so včasih pravili.
Stari ljudje so bili bolj prazno ^verni...
In, vendar mora biti nekaj v jezeru, da je požrlo ribiča Jerneja...
kruh in dva labuda so spustili v jezero in gledali eele večere vanj
svojim gospodom. Pogledal je gospodarju v obraz z zvestim pogledom in v očeh sta se stariu za-
jili , pošil jali v najhujši ogenj. Bili so na ruskem bojišču, potem na srbskem, zdaj na lahkem, vedno jih pošiljajo le v najhujše bit-k**. Zbor ni več originalen, oni, ki s"> bili pred vojno v tem zboru, so že prestali Življenje.
V vojni je vse, vsakega so vzeli, če le ni preveč švedrast.
Velikokrat se dogodi, da <ka.r čez noč katerega zmamjku. ne da bi ljudje vedeli, kam je bel. Takega najbrže zapro ali pa obesijo radi i
■velikih
Stari gospod je v tem umrl in	,
mladi je bil gospodar na gradu.!;svetlhdve solz« Prijel je nalahko Vsi so rekli da ne bo dobro. Nik. | gospodarovo joko in jo poljubil. d»r ga ni bilo doma in tuji lju- — Vso srečo vam želim. — jc dje so gospodarili v gradu. Tujci ■ f™	S^om n v teh
so bili in govorili so po svoje ter!beSfah blla ,lzreeena vsa vda' 'se veselili cele noči.	"OSt, zvestega hlapca, vse tiste
Gospodar, so rekli, se zdravi v i f ?te ^ Je' kl Jlh ^ \me] v skr' Italiji. Tudi ne gre. so rekli <la|bch.za dom in za mlade-a ^pobi se bavil z gospodarstvom. Go-i	,	. ... sposki je in ne kot stari gospod.!. GosP°da^ ^ PriJel za ramo Mnogi so se zamislili v to in z nižjimi ne govorL Tudi ^ posadil nazaj na klop k pe-
mislili na čudno povest o ribiču bil govoriti po naše, kot je to na-l cl-.Dobro.se,t(J zde,° nbigu in Jerneju; ob mali koči za vasjo so vada da gospoda govori v tujem; J eaSt stel- da ^ovori g^pod
se zbirali pod noč ljudje kropit
in so tako vse to govorili... •
Bil je ribič, kar jc živel. Menda so ga rojenice za to odločile.
jeziku, da vsak ne razume, kaj
lepo z njim.
govori, ker ni da bi vsak slišal,! ~ ^'la bo boljši, jc pomikaj govori gospoda.	I?1* ^revidi, kaj je pravo. Leta
Vse to je preživel verni ribič, I	človeka
rekel bi bil kaj, svetoval, kot je L T?h° t®«"81'1- b" ^ ^ Vzrastel je kot deček na jezeru bilo to to prej, a tuji ljudje soi bl gosptMl n.e vede1' ka^ m,s!i" in preživel na njem vse svoje živ- vladali na gradu...	(Pride še).
1 jen je, saj je bil sin ribičev in poj In nekoč se je vrnil gospod z j	■ ■ ---
njem je podedoval vse lastnosti nevesto in mnogimi prijatelji. Po j
ribiča.	I gradu je odmnevalo petje in tr-j Nemški list v Cetinju.
In kar je štel rod dedov in pra kanje kozarcev, veseli smeh in v^«™«	__i-
, ,	vi* • -i.-*-- ji-'--	• , i Vrhovno vojno poveljnistvo je
dedov, so bili vsi ribici, daleč v popivanje, vmes pa godba in ples. j ,	1	.	J
prejšnje čase nazaj.	(Družina se je veselila v svoji sobi. odred.lio*	Pricne lzhaJati v
Vdeli so ga vedno v Čolnu na 1 Tudi ribič Jernej je bil z Len-! Cetiuju nemški list <£Cetinier jezeru ali ob jezeru pred kočo, ko tam in dobro so se imeli ter j Zeitung". Za urednika je bil ime-kjer so se sušile mreže. Skoraj hvalili mladega gospoda.	novan od vlade kapitan Frauz
Ritter van Laterer zu Lfinten-burg. Kdo neki bo bral nemški časopis v Cetinju, kjer ni razven
samo v nedeljo je prišel v vas, v • — Saj se vendar spomni pod-cerkev, in še tam je govoril z ložnega in mu &tori veselje. — si vaaČ&ni samo o ribah in o jezeru, je mislil ribič Jernej.
Njegovo življenje je bilo to. —. Pijani hlapci ao peli svoje pes-Skoraj bi si ga ne mogel drugače mi in se objemali potem pa. so se misliti, nego kako pluje po jezeru združili z deklami v pare...
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 cortlandt st. nsw york, n y
MMIgiaiiSliiBgBI^^
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	>—J25 Ahnov nemško angleški tolmač, vezan	—.90 Cerkvena zgodovina	—.70 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleški in angl.-
alov. slovar	—.50 Slov.-angL in angl.-slov. slovar	1.50 Trtna uš in trtoreja	i—.40 Umna živinoreja	<—.50 Umni kmetovale«	i—.50 Veliki slovensko-angleOd tolmač	$2.00
ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE:
Doli z*orožjem!	«—.50
Božični darovi	—.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	,—.20 Quztrovani vodnik po Gorenjskem	p—.20 Leban, 100 beril	^-.20 Na različnih potih	i—.20 O jetild	t—.15 Odvetniška tarifa	t—jao Pregovori, prilike, reki	»—.25 Titanik	—.30 Trojka, povest	>—.50 Vojna na Balkanu, 18. zvez. $1.85 Zgodovina e. in k. pespolka
it 17 a zlikam!	,—.50 Zgodovina, alov. naroda S.
zvezek	.40
Življenja trnjeva pot	■—.58
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
BAZGLEDNIOE:
J
_ . . v	XT	OPOMBA: Naročilom je prilo
nemških vojakov niti enega Nem- torlni, poitnl -^rlH. tH
Newyorike a avetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	r—.01
ducat po	r—.29
Album meata New Yorka s krasnimi slikami mali .31
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—Ji
veliki	
Astrijsko-Italijanska vojna	
mapa	
Balkanskih driai	•—.15
Evrope	^-.19
Evrope, veaan	—.50
Vojna atenska mapa	$1.50
Vojni atlas	-^9
Zemljevidi: New York, Co-	
cat
lorado, Ulinoia, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vaeh drugih držav po Avstro-Ograke mali
veliki resan Celi svet
Velika stenska mapa U, B. na drugI strani pa seli sva*
iltl denarno vrednost, bodisi v |o> ft znamkah Poltninr Jt ydn*
.29 .10 M
$1.59
(HAS NARODA, a*. OKT. 1916.
ŠF
Jsgislonoski
EE
S
Katil. jednefa
E»
lakorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mmcwaot*.
Sedeš ▼ ELY, MINNESOTA,
IUTMI DKADmn
Fmdaednlki A, ttK&M, 002 Ok em W*X «fl Nl
dook. Pa.
Fadprediednikj ALOIS BALANT, Bo« 10C. Pe*U A«U Ohio.
•lavni tajnik: GEO. L. BKOZICH, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minm. Kanonik: LOUIS COSTELLC, Box 583, Salida, Ootew
VKHOVNI ZD&AVNIBt ft*. MAJKTIN rVTBO, 900 N, Chicago Bt., JoUet, QL
NADZORNIKI 2
M|p EUNICH, 421 « 7th St., Calumet, Mid. PWtER &PEHAB. 422 N. 4th St.. Kansas City, Kan*
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
VmAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PIS KLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wjr* m. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wvk
POMOŽNI ODBOR;
JOSEPH MEBTBL, od droit v a it, Cirila im Metodi, Hftt* ft. Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva rr. Srca Jenu, »ter. S, Ely, Mima. JOHN OR A REK, «t., ad drnitva Slovene«, Hev. 114, Ely, Mina.
Vri dopisi, tikajoči se uradnih sader, kako* tudi danagm§ joiiljatve, naj M poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pj fcoibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilaaoT M m« M* aatvaio,
Društveno glasilo? M# E A 8 E AKODi"
Umetnik.
Ivan Lah.
(Konec.)
Pozno zvečer je šel po polju domov, in zdelo se mu je, da gre težko, da bi najrajši ostal tam na tistem* mestu sredi polja in bi molil, molil.... Ponoči se mu je sanjalo. da stoji sredi polja nov križ. 1»jm> venčan, in ob njem stojita on in rila....
Ona plete venec iz pletk. on ji podaja cvetko. Pa naenkrat pride nekdo iu raztrga venec.... Mehe j se je ustrašil in se zbudil.... Zo-bolelo ga je pri srcu. Spomnil se je, da res stoji nov križ na polju.
a on
njem.
Pi
pa
Čila ne pleteta venca ob
■ mu je le sanjalo.
tem znamenjem je stal te-Mehej in gledal vanj.... Opomnil se je, kako ga je delal, pomnil se je. da se je Cila nekaj ednov potem omožila. Vzela je lekega kmeta, ki je imel kočo in Ive njivi. — Pogledal je Mehej v
in t
ko. VZ(
O I!
•žko mu je lie njive, ilve njivi, i, t a ki t pa
bilo. On ni imel Ko bi b'l imel bi bil lahko on je zdaj vse za-
stonj.
Ni j«- še videl od takrat....
Wter je zavrl <ez sneženo po I je. Mehe j se je ozrl še enkrat v kri* iu vzdihuil. Težko mu je bib pri srcu. Zakaj ni imel koče in
dveh njiv?---- Nc hodil bi sani
po svetu, doma bi živel m lepo bi bilo.... Zjokal bi se sam nad seboj. Ni. iiikj«-r ni, kakor bi človek hotel. Čudno je vse; svet gre po svoje naprej — in kaj bi želel, kar je prešlo....
Mehe j je poprijel palico in se še enkrat ozrl v križ. Otrl si je dv«> solzi, pa ni vedel, ali jih je v oči spravil mraz. ali sta prišli sami. ker je tu pri križu vse tako žalostna zanj.
•Sel je dalje po stezi. Belo je bilo polje in ozka fraz je peljala kot v večnost tja čez polje. Rob ob kožuhu je pokrilo belo ivje. Pa Mehej je bil vajen zime in zimskih potov.
Pozimi se je prodalo največ, ker so bili ljudje doma, in Mehej je obšel vse hribe daleč tja po Do lenjskem. Samo bal se je, da bi ga ne vrglo kdaj tako na samem. — Imel je ta križ po bolezni s seboj celo življenje in zdelo s** mu je. da ga zato ljudje ne marajo, češ, da ga meče::
Za poljem se je prikazala vas. Mehej se jc naenkrat spomnil, da eš ni bil pri Čili. kar bc je omožila. Morda bi kupila novega ker je nova cospodinja. Kadar je šel mimo hiše, ga je bilo sram, in ni šel notri.
Danes se mu je zazdelo, da bi Šel. Videl bi, kako je v koči.
In je šel dalje.
Sneg je škripal pod težkimi če-ylii iu ivje je aabkaip pg ko-
žuhu. Burja je nosila sneg čez polje----
Mehej je prišel v vas. Psi so zalajali izza voglov in pozdravili Meheja, kot so pozdravljli z lajanjem vsakega tujca.
Otroci so prišlo na vas in se zbrali okoli njega. Dobro so poznali Meheja in šli so za njim po hišah ter gledali križe in hotelo se jim je, da bi tudi pri njih doma| tal v kotu lep nov križ namesto starega, zaprašenega... .
Mehej je stopal, kot da ni nikogar. ponosno, trdo. kakor vselej.
Prišel je do konca vasi in zavil v hišo.
Na pragu je srečal gospodarja in je obstal.
''Bo kaj?" je vprašal.
'"Saj ga imamo" je odgovoril gospoda*.
4'Pa pri novem gospodarju je treba novega", je rekel Mehej.
"Stari je lepši. Ce je bil očetom dober, bo p še nam."
Takrat je stopila Cila iz luš«^.
"O, Mehej", je rekla, "stopi v hišo!"
Mehej je šel v hišo, za njim pa gospodar iu za gospodarjem cela vrsta otrok.
Mehej je odložil tovor z bogovi na mizo in sedel na klop. Lepo je bilo v hiši, snažno in belo. Mehej se je spomnil, da bi bilo tako v njegovi hiši, ko bi bil takrat imel on kočo in dve nijvi.... O-gledal se je po podobah, ki so visele po stenah. V kotu je bil star križ.
"Kuejra burno pa res kupili", je rekla Cila. 'bo pa za v čumnato, če nočeš novega v liiši."
"K, dovolj je eden", je rekel njen mož. "Ta križ je že star. U-čakal je tri rodove; prinesel ga je bil ded iz samostana, ko so samostan zaprli, pa naj počaka še trikrat tri rodove. Oče so rekli, da je mogočna božja pomoč združena žnjim. Res, še ne pomnim kake posebne nesreče v hiši. Vsi so ga častili in, čeprav je star, ostane na svojem mestu, pa je."
Gospodar si je zapalil pipo in ponosno gledal na križ v kotu. • Mehej je molčal.
"Ga bom pa jaz kupila za-se", je rekla Cila.
''Le kupi, saj pride včasih prav, če se primeri kaka smrt, ali pa da pridejo z Bogom v hišo."
Otroci so začeli izbirati, kateri bog je najlepši. Cila je pristopila k mizi in gledala križe po vrsti. Mehej je sedel mirno in ni govoril nič.
"Glej", si jc mislil, naredil bi ga nji zastonj, lepega, da bi se mu čudila, pa kaj se če----"
poglej, kako je ta lepo narejen! Tak je kot v cerkvi."
"I, pa ga kupi", je rekel gospodar.
"Saj go bom", je dejala Cila in šla po denar.
"Vprašaj ga no. koliko hoče!"
"Ah, kaj se boš za boga vlekel! Kaj si Judež Iškarijot? Ne veš, da se ne sme?"
"E, kaj bi se ne smelo! Kar se prodaja, to se vedno lahko plača po svoji volji. Ti bi bila lep gospodar!...."
Cila ni poslušala moža. Odprla je skrinjo, lepo opisano zrožami. Mehej se je spomnil, da sta jo delala z mizarjem in kako lepo jo je on okrasil z rožami, rdečimi, zelenimi in spredaj je poleg ključavnice zapiscal črki C. L. in letno številko. Skrinja je zaškripala in Cila, je rekla:
"Lepo škrinjo sta mi naredila."
"Mhm", je pritrdil Mehej in mislil bogvekaj----
Cila je predejala židane rute in vzela denar iz skrinje. Dvoj&če so zacingljale v njenih rokah s tistim lepim svojim glasom. Dala je Me-heju dve in druge je spravila nazaj.
"Dosti si mu dala" ,je rekel gospodar.
"Kaj bo dosti, kaj misliš, da Mehej nima dela, preden naredi podobo?"
Mehej je vzel svetli dvojači in je bil žalosten.
"Naredil bi ji desetkrat lepšega", si je mislil, "pa zastonj, če bi hotela, pa bi se ne jezil mož nad njo."
"Ali si lačen. Mehej?" je vprašala Cila in rezala kos od velikega hleba.
"Kruha se človek ne sme braniti" ,je rekel Mehej in vzel kruh. Lep je bil, bel in dišeč.....
"No, tak kruh bi imel doma", je pomislil, "ko bi imel kočo in dve njivi."
Spravil je kos v žep in vstal. O-troei so odšli skozi vrata pred njim, gospodar je sedel zonet k peči in Cila je gledala novi križ.
"Pa zdravi", je rekel Mehej, ko si je bil oprtal tovor.
"Srečno", je dejal gospodar. Cila pa: "Le dobro prodajaj!"
Pozno ponoči so pivci odšli. Me-J hej je do zadnjega sede zla mizo, veselil se in prepeval. I ' "Pojdi, Mehej, domov", je rekel krčmar.
I Mehej je pokimal in vstal. — Trudne so bile noge, po glavi se je vrtelo, a v srcu je bilo lahko. Veselje je bilo. kar je pogledal: f poita miza, duh po pijači, prazni kozarci, tobakov dim pod stropom----Ej, kako veslje!
"Pojdein, pojdem, domov, seve-
|da-----" je godrnjal in se smejal.
("Pa plačamo vse, ko imamo denar; oj denarja pa mnogo...."
Krčmar mu je pomagal tovor s križi na rame. Mehej je prijel palico in odšel....
Mehej je stopil na vas in čudno mu je bilo. Dobro bi bilo iti v hribe prodajat, da bi kaj zasluzil, ali noge so lene, kot da bi mu vse odpovedalo. Hotelo se mu je posedeti, pomisliti, počiti si. Pa kam naj gre? Krčma je tam sredi vasi. Dobro bi bilo pokrepčati se in po tem iti v hribe. Stržil je denar, zakaj bi nep il, ko se mu hoče? Glava je težka in volje ni, da bi mogel iti dalje. V navadni hiši pri ljudneh ne more sedeti — kaj bi tain govoril? Težko mu je pri srcu, in kdo bi se mu ne smejal, če bi mu potožil ?.... Pa bi sedel v krčmo in bi se razgovoril s pivci. Pil bi in postal vesel, zapel bi z njiuii in pozabil na vse in pri srcu bi bilo lahko—. Zavil je v krč-
mo--
V krčmi so ga liivci veselo pozdravili.
Vsi so ga poznali. Mehej je odložil svoj tovar na mizo za vrat mL
Krčmar je prinesel pijače šu Mehej je prisedel k mizi. lzpočetka je bil zamišljen; smejal se je prijateljem pri mizi in pil, pil, da bi samegra sebe prej pozabil, da bi ne mislil, kar je ta ko težko za srce,
trudno za glavo----
Pivci so zapeli njegovo pesem: Ej, Mehej, Mehej, pij. le pij ga zdaj, ne boš živel vekomaj, hej, hej,
pij ga zdaj Mehej.... Trkali so žnjim in pili. Ponavljali so pesem in se smejali. Tudi Mehej se je smejal.
Dobro se mu je zdelo, da so prijatelji ob njem, da sedi pri mizi na toplem, da pije in pozablja na ves svet in da mu postaja pri srcu tako lahko____
Pili so do noči. Mehe ju je pošel denar in je hotel oditi. Rekel je. da gre v hribe prodajat. Tam ple-to pehare in imajo sedaj denar.
Pivci so ga zadrževali, in Mehej se je bil opil. Hodil je po krčmi gori in doli in pel:
Pij ga zdaj Mehej,
ej, juhej----
Prisedel je zopet k miz?, prijel kozarec, ki mu je ravnop rišel v roke in ga izpraznil
Vse plačam, kadar dobim de-
" Vidiš, ta je čisto podoben ti- nar" .je rekel "ej, kar pijte, de-
stemu, ki stoji na naši njivi", je rekla možu, kazaje na križ, ki je bil skoraj najmanjši.
narja kot toče, vse plačam...."
Vsi so vedeli, da Mehej vselej tako govori, kadar je pijan, in krč
"E, Mehejevi bogovi so si vsi mar je vedel, da nikdar nima de podobni", se je posmejal gospo-'narja, da bi plačal dolg. Pa vinski dar. "Dela jih, kakor bi rekel — bratci so bili dobrega srca in pla-vse po enem/\...	- • 'eali-so-za-Meheja. On je pa-pil in
"fcaj ni reji", je rekk Cila; "le oeL.
Stopil je -na vas. Burja se je zavila v njegov kožuh in se poigrala žnjim po zraku. Kučma mu je u-šla z glave in Mehej je šel za njo do zameta, pripognil se je težko, in potem je šel dalje iz vasi cez polje.
"Nu, kaj imaš!" si je mislil. — "Vedno isto na svetu. Mraz je in sneg, in kdor ima kočo in njivo, leži doma za pečjo in se greje, je bel kruh in govori z ženo ter premišlja, kako bo delal v bodoče, da bo vse srečno. A mi. ki nimamo svojih koč, pijemo po krčmh, in ko zmanjka denarja, smo berači, ki nas laliko pomečejo skozi vrata, da gremo iz ene koče v drugo.... Tko je ua svetu — . Pa živeti moramo za kruh.... Eee, mraz in burja....
Burja je zavila čez polje, uprla se v njegov kožuh, zaigrala žnjim po volji, gumbi niso držali, in Mehej ni mogel dalje. Prijel je za kučmo in se oprl ob palico. Postal je nekaj časa. da bi burja odnehala, zapenjal je kožuh, zavijal se. a gumbi niso držali. Nagnil se je naprej, ni križ je padel iz tovora. Zdelo se mu je, da je nekaj padlo, pa boriti se je moral z burjo. Burja lir odnehala. Tam po sredi polja se je videlo, kako se nosi sneg po burji tisti suhi sneg, podoben beli moki.... Burja je rju-la, veselo, zmagovito.
£No, pa pojdi, če moreš, kadar
burja ne pusti---- Kam moreš?
Nikamor. Stati moraš in zebe te, burj piska okoli tebe, kot da ti ima kaj povedati.
Tam sredi polja je kot vojska, pa pojdi dalje, če moreš. Vzame ti kožuh, kučmo, in bi te najrajši odneslo s seboj, pa Bog vedi, kam. Kaj ti more burja, če sediš za pečjo in je tako prijetno poslušati, kako tuli okoli oglov, kako razna-šna sneg po strehah, kako se s snegom kar kadi po vasi, v koči pa je toplo in prijetno. Panj gori v peči, večerja se kuha zraven, ti posluša; prasketanje ognja in pre-mišljajš, kar hočeš lepega. Kako je prijetno to !"— .
Sel je par korakov naprej, in po polju jc proti njemu vila nova burja s celim dimom snega, vrgla mu je snega v obraz, da se je moral zopet skloniti naprej. Padlo je nekaj iz tovora, pa ni čutil nič. Začutil je, da ima v žepu kos kru-hq. Cila mu ga je dala. In spom-nif se jc spet na celi dau, na vse. kar se jc bilo zgodilo. ...
"Dobra je bila", je govoril, — "dobra, najboljša na svetu. Kupila je križ, plačala dobro in dala kruha po vrhu---- Njen mož je tak
kot drug. Živi zase in prav ima. Ou. bi iie dal kosa belega krulia, komaj tobaka privošči samemu sebi...."
Burja je za trennutek utihnila. Mehej se je ozrl in videl okoli sebe ravno, belo polje, in tam sredi polja je bilo nekaj črnega----
"Tam je križ — kam vendar grem! Sej še po poti ne hodim. Težavno je hoditi ponoči. Ko bi bil doma, bi ne bilo treba nikamor hoditi. Pa je usojeno tako: Pojdi in pojdi, dokler živiš----"
In Šel je dalje čez polje tja, kjer je videl črno znamenje. Gledale je nekaj časa na znamenje; videlo se je kot bi tam bilo mirno in pokojno, in Meheju se je zdelo tako prijetno, ko je mislil, da bi tam počil, pomislil... - Daleč za zname njem se je vzdignil zopet oblak iz snega, in neslo ga je naravnost proti znamenju. Znamenje je izgi nilo v tistem oblaku....
"No, le poglej, naravnost proti meni ga nese", je rekel Mehej in si z roko držal kožuh, da bi se
vanj burja in zavila----Priletela
je burja z ukan jem in veseljem, vrgla mu snega v obraz ter bežala dalje.
"Ej, kako jc to trudno, kako težko! Noga se ustavlja, neče iti dalje, zaspaM>i kot pri gorki peči in bi si počil.... Burja preneha, postane gorko, in šel bi dalje. Gazil je sneg, ki mu je bil sko-
tolikokrat hodil. Oči so mu lezle vkup in zaspal bi, zaspal kar na sne gu, ko bi bil že kdaj slišal, da ljudje spe v kočah, kjer je toplo in
gorko-----Hm, pa tudi tu bi ne
bilo mrzlo.... Zavil bi se v kožuh, burja bi mu ne mogla do živega, kučmo bi potegnil čez ušesa, čez obraz sedel bi na četverico, in tam za križem bi bilo tako prijetno, počil bi, pomislil o časih,« ko je bila tam Cila, in truda bi ne imel s
snegom in burjo---- naj gresta
svojo pot, naj zavijata čez polje in plešeta svoj neumni predpust-ni ples, koder hočeta! — Lahko gresta na vrh Krima sest in po-mečeta lahko vse kozolce okoli vasi. Sla bi nad njegovo glavo in bi ju niti ne čutil; tam kje v daljavi bi se slišala piš in tuljenje, a pri njem zadaj «a križem bi bilo prijetno, kot za pečjo v koči, kadar se posluša prasketanje o-gnja-v peči—.
In zopet je prirjula burja, vesela, zmagovita, čez polje, zopet se je zavila v Mehejev plašč in si poigrala žnjim. Sklonil se je in lovil kožuh, obrnil je burji hrbet in govoril:
"Neumnica, kot da imaš samo mene! Pustila bi moj kožuh, sklonil se proti tlom, in iz tovora je zopet padel križ. Mehej je videl križ na tleh, a ni imel moči, da bi ga bil pobral. "Vse se mi izpridi', je pomislil. "Burja je zamela ves tovor s snegom. Otaja se mi in križi razpadejo. Barva se bo pomešala, in vse bo treba pobarvati iznova. E, težko je, težko..." In v trenutku se je spomnil, kako je v mlajših letih poiskušal delati podobe, kako se je učil, kako je gledal po svetu podobe drugih mojstrov.... Spomnil se je svojega učitelja Martiuka, ki mu je zapustil kožuh in čopiče — Bog mu daj večni mir! Spomnil se je, kako so se čudili vaščanje novemu velikemu križu na polju, ki ga je izdelal takrat, in kako je potem nastala zima, pa ga ni krasila Cila, kot je krasila stari križ, ker se je omožila, on pa ji je delal poročno škrinjo z mizarjem....
"No, kako je lepo vse to pomisliti", si je dejal in pogledal, če je še daleč do križa. Ni bilo daleč. Zbral je vse moči in stopil hitreje. Burja je zdaj vila od druge strani, in na celem širnem polju se je kadil suh, droban sneg, zdaj sem, zdaj tja, kot kadar se zvečer veter igra z dimom nad strehami....
"No, dobro delaš, neumnica; včasih je tudi noree pameten", je rekel in dobro mu je dela, ko ga je burja rinila v hrbet in ga skoraj nesla naravnost proti križu... Držal je z roko za kučmo in se skoraj smejal----
"He, lie, počasi, počasi, prej me nisi pustila naprej in zdaj bi me najrajši kar vrgla". Burja ga je nesla dalje. Pri tem pa so padali križi 4z tovora----
Prišel je do znamenja in se o-zrl v Križanega.... Burja je ponehala. Mehej si je obrisal solze, ki m njih je spravila menda burja v oči in se zagledal v to svoje najlepše delo. Pred njim jc stal ves tisti čas, ko je delal to podobo : Kako je mislil, rezljal, in kako se je delalo samo in se naredilo samo tako lepo.—
Sneg jc bil zamei znamenje, in podoba je bila pokrita z mrzlim snegom.
Spomnil se je, kako je tu govoril s Cilo, in težko mu je bilo pri srcu. Prišel je drug, ki je imel kočo in dve njivi, govoril je s Cilo in jo vzel seboj, in gorko imata v koči, on pa hodi po teh poljih ponoči, ko mete s snegom. V prsih mu je bilo nekako tesno, kot je to čutil vselej — preden ga je
vrgla----Plašno se je ozrl okoli
in ustrašil se je: sredi po^a sam in mrzla noč s snegom....
Mehej je padel----Zadel je z
glavo ob znamenje in tovor pod njim je zaškripal, kakor kadar se
kaj zlomi----Burja je zavita čez
polje in sneg je začel padati po črnem predmetu tam pod križem ____
zasadili lesen križ, in na njem je bil njegov "bog", ki ga je bil še pustil doma. Nič niso zapisali na križ, in pozabili se je grob vaškega umetnika. Le znamenja ob potih in na polju in križi v kotu po kočah še spominjajo nanj in v krčmi se ga včasih spominjo. Vaški mizar pogosto pravi o njem.
Zanmenje ob stezi na njivi je vsako poletje okrašeno s poljskimi ro*žami. Kmet pomoli rad ob njem. iekle rada obstoji in se prekriža. starka se zagleda v trpeči o-braz Zvcličarjev in se spomni na vaškega umetnika in pomoli zanj tih očenaš.... Čudovito lepo je ob takih poletnih večerih ob znamenju na polju, ko šumi rž in se ziblje pšenica v lahkem večernem vetru. Zvezde zablešče na nebu. iu ko pade noč. stoji znamenje o samljeno, in okoli njega kot da hodijo tihi ponočni spomini. V grmovju se kje čuje kak tič-pevec in na daljnem hrastov ju se oglašalo nezadovoljne srake in vrane z neprijetnim kvakanjem. Ce gre popotnik ponoči mimo znamenja počije si rad ob njem. V zimi pa pokrije polje sneg in žamete znamenje, za gorko pečjo pa pripovedujejo dedi pravljico in bajke in včasih nehote pridejo s pripovest-lo na znamenje in na ubogega vaškega umetnika, ki je umrl letam.
NAŠI ZASTOPNIKI,
caterl so pooblaščeni pobirati nmro? lino za "Glas Naroda" m knjige, ka tor tudi za vse druge v našo strok« rpadajoče posle.
Jenny Land, Ark. In okolica: Mline llrar.
San Francisco, CaL: Jakob Loviin Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadviHe, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank ianesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Lcuiz Oa •tello.
Clinton, Ind.: Laadert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rndman. Woodward, la. in okolica: I>uk»; Podbregar. Aurora, HL: Jernej B. Verbli. Chicago, HL: Frank Jurjovee. Depne, 111.: Dan. Badovinac. Joliet, DL: Frank Laurlch, John Zt etel in Frank Bambich. La Salle, 111.: Mat. Komp. Nokomis, HL in okolica: Math. Gal <hek
So. Chicago, III.: Frank Čeme Springfield, HL: Matija Barborlfi. Cherokee, Hans.: Frank Režisalk. Oglesby. 111.: Matt. ITrlb^rnik Wankegan, HL in okolica: Fr. Pes covSek in Math. Ogrln.
. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenae, Kans. in okolica: Frani ternc to Rok Finn. Kansas City, Kans.: Peter SchneUei Mineral, Kans.: John Stale. Bingo, Kans.: Mike Pencil. KiCzmiller, Md. in okolica: Frani odopivec.
Calumet, Mich, in okolica: Pave
Shaltz, M. F. Kobe in Martin Bade.
Manistiqne, Mich, in okolica: Fran) Sotzlan
So. Range, Mich. In okolica: M. C
rJkovich.
ChishoUa, Minn.: K. Zgonc in Jakot Petrieh.
Dnlnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoli«: Ivan Crooie 'ob. J. Peshel in Louis M. Perufiek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L«. Vesel Hibbing. Minn.: Ivan Ponde. Kitrville, Minn, in okolica: Joe Ada fnich.
Nashwank, Minn.: Geo. Manrln. New Dolatb. Minn.? John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont: Math. Urieh. Bed Lodge, Moot.: Joseph JeraJ. Roundup, Moot.: Tomaž Paulln.
m
PRIDOBIL JE PRIZNANJE
List "The National Labor Tribune", ki je skozi petdeset le* glasilo pittsburških delavcev, je vprizoril pravo gonjo proti nepriporočljivim oglasom patent zdravil. Zastopniki so preiskali na tisoče pisem, v katerih hvalijo Bolgarski Krvni Čaj oni. ki so ga rabili. Odpravi večkrat prehlad preko noči in se ga laliko priredi za vsakega v družini.
Josip Stimae. 24"J6 E. 29 St. So Lorain, Ohio je pisal sledeče pismo :
"Iz dna srca se Vam zahvaljujem na Vašem Bolgarskem Krvnem Čaju, ker odkar ga vživam. se čutim popolnoma zdravim'*.
Eno"*veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja per mesecev, pošlje za £1.00 kamorkoli, v Canado za $1.12:
Marvel Products Go,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja-.ev oaifrurati. po"1 lite 10c. veA
Ihiwsoii, X. Mex.: Mike Krivec.
Gowanda. N. Y.: Kari SternUa.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka.
Barberton. O. in okolica: Math "Trama r in I.ouis Iiulaut.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Collinwood, O.: Math. Siapnik.
Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J, vlarinOič, Chas. Karlinger, Jakob Res. ilk, John Prostor in Frank Meh.
Lorain, O. in okolica: J. Sum^e io
Niles, Ohio: Frank Kogovfiek.
Youngstown, O.: An t. Kikelj.
Oregon City, Oreg.: M Justin.
Allegheny, Pa.: M. Klarich.
Ambridge, Pa.: Frank Jakče.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar
Bridgeville. Pa.: Rudolf Pleterfiek.
Braddoek. Pa.: Iran Germ.
Burdine, Pa in okolica: Jobn Dem-Sar.
Canonsburg. Pa: John Koklicn.
Cecil, Pa. in okolica: Mike Hočevar.
Ccnemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vid Rovanšek.
Claridge, Pa.: Anton Jerina.
Bronghton, Pa. in okolica: A Deafer.
Darragh, Pa.: Dragutin Blavifl.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suhor,
Export, Pa.: Frank Trebeta.
Forest City, Pa : K. Zalar in Frank Leben in Math. Kamin.
Farell, Pa.: Anton ValentinClC-
Greensborg, Pa. In okolica: Frank Vovak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. I>emSar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenji in fohn Poianc.
Luzerne, Pa. ln okolica: Anton O solnik.
Meadow Lands, Pa: Georg Schnlta
Moon Bun, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe,
L Podvasnik, L Magister in U. II. Ja-fcobich.
Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-
prlvšek.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ.
West Newton, Pa.: Josip Jovan.
ViiUoek, Pa.: Fr. Šeme in J. Pater-oeL
Tooele, Utah: Anton Palčič.
Winterquarters, Utah: L. Blažlcb
Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Davis, W. V a. In okolica: J. Btosleti.
Thoma>. W. \ a. iu okolica: A. K«»-I Ml' Iuill.
Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la
! Aug. Col lander.
Sheboygan, Wis.: Herorim Svetlin la
1 Martin Kos in John StanipfftL
Tam je umrl vaški umetnik, ob svojem najlepšem delu. Našli so ga pod križem zmrzlega. Njegov obraz je gledal proti križu in oči so bile zametaue s snegom. Okoli njega so ležali razbiti, polomljeni križi.
Prišli so ljudje iz vasi iu moški so ga odnesli k mizarju.
"Glejte'*, so govorili ljudje, "kaka nesreča! Zašel jc nesrečnež, in vrglo ga je. Bog mu, daj dobro!"....
Tesar je naredil belo, nepobar-vano krsto, in dan potem so pokopali vaškega umetnika Meheja. rajkolen, in se čudil, kako je Nekaj otrok in-par starih ženic m*tRk a&U.&t£2e» l»Jta4fi£i j« I® is žlft Pfigre^fiHL Na grob so
Pozor rojaki!
----0------—S
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven« ska knjiga:
SLOVENIJA VSTAN1!
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim v jetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Sloven-« cenoL
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 St.
Cleveland, Ohio.
GLAS NARODA, g^OKT. 1916.
Iz modernega sveta.
Roman. Spisal Fr. g. Finšgar. (Nadaljevanje.)
IV.
Ko so začule glas madozornika- Dekleta so planile s sedežev in; nov. pa je zaslišal v brezčutni noje zastal tožili moi-akord narodne hitelo k Maretki, 'ki je gledala le-jči stopinje za hrbtom. Prsti od-peismi v grlu. Njih črne rolke so po kronico na dlanL Vse je bilo'nehajo, vreča se potopi v sikrit drhtele in delale, (kaikor bi bili vsi začudeno, vse osuplo in le 'besede predal in njegoive roke zakrilijo ti mladi prsti nervozni v največji so se slišale, brez reda, brez po zraku, da- bd odbile železno meri.	zveze.	jipest, ik ga vsak trenutek zgrabi
Zdravnik je namral obrvi in ob- Takrat se pa vmeša evileč smeh za vrat, zadavi in vrže na tla, stal med vrati. Nadzornik Egon semkaj od vrat. Vse se obrnejo, skozi <neč pride luč in žnjo kriki: Seme je šel mimo defelet, za vsako Ena sauna je obsedela in ni prišla Tat, lopov, ropar! Krog štirih popoldne se je vra- izbruhnil novo psovko^ mnogim k Maretki. Bila je ženska zlobnih Vsa sedajnost, ponižna in mr-čal zdravnik iz mesta, kamor je !>a g°vor'l umazane besede.	oči, širokih, bohotnih ustni«. Na zla. šibrka, teptana v prah. vsa in u
iiodU obedovat. Vreme je bilo Prav	Je sedela dekliea, Heu ji je bilo začrtano ostudno je legla na hrbet, katerega bi bil
»olnčno in postalo je precej od- kater<? obrazek je bil tako gospo- življenje.	brez besede nastavil udarcu,
južuo. Bil je pravi užitek, ko je	da je zdravnikov. "llibihi! Seveda, seveda! Ta je ''Peter, večerjo sem prinesla!"
človek šetal po zimsko-refckrm a pogled obstal očaran ob tej črni drugi liček! Seme je hotel imeti Prhnendrala je Marjeta v sobo vendar tako milem zraku.	senci, ki je silila izpod revne rute M aro t ko s silo, zašto ga je oklofu- s skodelico ml tka in z lojevo
Po parku pred tovarno se je is- na bel° čel°'	tala" Doktor jo bo pa "kronal" in j svečo,
prehajal Egon Seme. Eno nogo je Egon Je pričel pregledovati in,zato ga bo po: ju bo vala! Hihilii! 'Na, Peter, le brž! Sedaj je še nekoliko povlekaval za seboi. z I)refmetaViiti posamezne pa)kete. Saj se poznamo!"	gorfko!"
drugo se je dvigal na prste in žvi- ''Kaj je to? Ali se tako zavija? Dekleta so se zdrznile, Maretka Plala je z veliko leseno žlico žgai poulično kvan-to tako prosta- Nesnaga ti lena!"	jc šinila kvišku, pogledala je kro- vroče mleko in ga silila Petni,
»ko, kakor čevljarček na ulici ki Šrrrk! — je zazveinčalo po tleh no — zapekla jo je na dlani, -vre- "Marjeta, kar sem postavite: »hI samega veselja, da je oddaljen	Paketa žebljev sta bila raz- zala jo je v srce. Dvignila je rOko. Siim vzamem, ko se shladi!"
pol kilometra od mojstrove kiief-	ter raranetana po podu. krifcndla je z vzklikom ikreanenite "Le če mores. Ne čakaj pa ni-
tre, meče šlapo v zrak. Ko je za- **Deset krajcarjev ti odtrgam volje: "Nikdar!" m kronica je kar doigo!" gledal zdravnika, je hitel proti za P3!**3" 'n zamudo. Glej, da na- zaeingljala pred noge zlobni žen- Marjeta je cijazila velike opan-njomu, grizoč v ustih leWno cev- Pravi* drugič bolje, sicer te spo- ski.	hke proti peči, potipala jo s košče-
ko, v kateri je tičal ogorek šport- dim!"	Maretka je zakrila s predpas- nimi rokami krogi nkrog. mrrara-
Seme je potegnil notes-iz žepa nokm lee, delo je završalo po so- la in godla nekaj nerazumljivih
bani. neka roka se je iztegnila — besed in počasi zlezla na nizki Maretka Knafelj — 20 vin. in ikrcmca je izginila v žepu žea-jstolee ob peči ter se sključila, da Paketiraai-o slaibo.	sike ziočeoti-h ust.	je vgazdila brado v pest, podprti*
Zdravniku so se krčile pesti vi	s suhimi koleni, hrbet je pa upr-
žepu. Gledal je povežemo oči Ma-1	V.	"	la tesno h gorkim modlcnn.
ret kine, videl drgetanje mišic k__Sobratje zbudite se k Peter se Je ^^ umiril. Sklo-
krog ustnic, ki so zbirale vse silo, llovcJllu. krepkemu življenju! Po- se j<* J!a	in še enkrat
zaplakala na .glas. vrgla\ mniu% <ja ste vi tisti, ki rahljate150 mu .USl* ™m\l ***** !:a ižu žeblje v -lice, pljunila ice bogatiu(>in J>onnnite>	sanje. Počasi je pouzi val svojo
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo * kratkem obiskal naš zastopnik
NAZNANILO.
Vsem članom in članicam Sk>v. samostoj. podp. društva v North Chicago in Wauikeganu, 111., naznanjam, da se bo vršila
IZVANREDNA SEJA (občni zbor) ▼ nedeljo 29. okt. ob 9. dop.
v navadnih prostorih. Ker je na dnevnem redu zelo važna točka, namreč zboljšati (društvena pravila, zato je dolž-; nost vsakega člana in članice, da se te seje gotovo vdeleži.
Obenem vabim vse člane in čla-; nice tega društva, kakor tudi vse; = rojake in rojakinje iz naše našel-! bine na VESELICO, katero pri-' i redi Slov. samostojno podp. dru-1 jštvo v North Chicago in Wauke-jganu v soboto večer 11. nov. t. l.j v Mat. Slanovi dvorani na cesti.
Klobuk.
—Zakaj se pa jeziš, na Mrs. C.? — Zato ker ima zopet no klo-10J buk: — stavim fflavo. da bo hotela i moja žena nocoj še lepšega in dra-
cjgarete.
Cast mi je, dober d*n, gosj>od in Zi^eležil: divktor! Iz kavarne?"
"Da, tudi v kavami sem bil, da sem naglo prelistal nekaj političnih novic."
"Politi'ka, lie, bedarija! Jutz ne lie rem nobenega političnega dnevnika. Veste, tako fine, pikantne stvari s slikami — saperiot, to je užitek!"
"No, to je pač okus.
da ni okrutnežu
vanj in zbežala... Njene n0koH-jjhn vi polnfte šampanjke, da'vaši!V^erj° }n se °/iral Pre' Vsako pobledele ustnice so se kncevi-!	i	__*__sled-koma skozi akna: na neon so
.	.	žulji obkladajo bogarte mize, ob
to stiskale in male roke so se tre-: katerih
•drevo se drugače krivi! — Pro- 7	f ** ^"IkaterHi se prenasičajo bogataši!
sira. ali je mogoče, da bi si sedaj ^kor hst tTTko Je ^' Ne pozabite, da so oni takisto pri-tvornico ogledal?"	hirala razmetane žeblje.	!šli naigi na svet ka'kor vi! Znkri-
"Seveda! Kadar hočete, grem hg(m -)e	z_3drava,lk<>m m|čimo enkrat
zaloputnil vrata, da so zaSklepe- Volov tale šipe. V ta šum se je pa vme
v ušesa vsem tlačiteIjem:
z vami!"
"Vam bom jako hvaležen, mi jo razkažete!"
Šla sta skozi velika vrata na	vi	^ . glas leva ]>o pustinji, da bodo bo
velikanski prostor, kjer so bile Koliko mi a to dekle place na aataši rvztrepetali in koprneli stra-
dan.	.v,n	, .v/.:
so prižigale zvezde in njih lepc
oči so z,i->!e skozi stekla, kaikor bi
se vračale preplašene sanje bol-
,	..... liiikove in bi zopet lezle previdno
^iSain ya^vjamh gk >z. ^^
Pod oLkni se oigrlasi
šal o klete
sipe. x ta jnim se je pa ^e-;Dovolj! Jn zarjove 2i j ta las	«	. nu^ c*
naKaj vzdihov, pa tudi nekaj, pravifti da se ,bo razl L kakov Otokih korakov. Peter je videl v
v iz dekličjih ust.	glas leva 7>o irustinii. da bodo bo-	"nxv° seiK'' kl Je bcžaia
sklado\-nice železnine, stara, st.ita kolesa, zarjavele osi, velike cevi ki kotli. Po tleh je bilo vse črno od saj in železnih opiikov. Po ozkotirni železnici so pehali delavci majhne vagone, ki so bili obloženi s premogom, z želtirom. z ža-rečimi ploščami, drugi pa z dovršenimi izdelki, katere so delavci rinili do železniškega voza, kjer so vkladali blago.
Seme jt« stopal mimo delavcev kakor paša. Vsi so se ga ogibali ^ ^^	'ZTpa nie je ta
nacfalee. priklanjali we mu globo
po beli planoti.
"Dekleta gredo iz tovarne!" V Petrovem srcu se je nekaj zganilo, kakor se zgane roža, ka-
.	. . .	hu, da jim zbrišemo mreno z oci
Trideset krajcarjev. Se tega ter b(>do 5i/taii)	s krvavimi
n® ,zas .!	,	črkami zapisano: Brez nas — ni ,	- - .
"Preveč se zahteva za to. VM, Tak^ ne m<)re ej , 0e bo- dat* Tf	T .atr1est1roso
, . J , , mo vsak sami zase. bomo kaplia ™ U> P°gkda	o^P^ni kelihom.
' Kar hočemo delavk za ta de- na veji; veter dihne. kaplja zadr- TS° 03,0	yihaf enn.h
nar! \ este, sicer sem to naredil -; ^ omaliaie in pade x\^yo tei. folp ;jc zasvetil	rahel žarek rnaj-nekohko iz maščevanja. Vi ste ^ u,.,,, ..i^i,, hc'n ui skromen, ki m poznal dru-
Mr. Janko Pleiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati i« da mu bodo Sli rojaki ▼ vseli osi rib na roko.
Uredništvo.
Ker je čisti dobiček te veselice žjeea. namenjen v korist Slov. Nar. Do- T ~ mu v naši naselbini, upam, da se Zelim izvedeti za naslov
Rad bi zvedel za naslov JOHNA
MUZGA. Pred tremi leti sva i proste. Pijača prosta
bodo vsi člani in članice, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje mnogoštevilno odzvali temu vabilu.
Vstopnina za moške je $1.00, ženske v spremstvu moških, kakor tudi posamezno, so vstopnine
bila skupaj v Seattle. "Wash., in od takrat pa Jie vcan, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga in i javi. ali naj se pa sam oglasi na naslov: V. Klasnefk. Box 1-11. Ronii a s, Mich.
(24-26—101)
To raj na svidenje 11. nov.!
Anton Celarec, tajnik.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA. RODA, NI NOBENA ŽRTEV PRE. VELIKA 1
iz maščevanja, vendar moder človek in gotovo mi pritrdite. Zadnjič sem bil dobre volje, pa sem se s to čedno
se izgubi brez sledu. Toda vse kaplje zlijejo v ogromen val, ki bo nosil na svojem hrbtu pene naše pritajene jeze, tedaj bomo
če se	. .
1 ge poti in varnejšega kota, kakor
oiinga v njegovem srcu.
Peter se je domislil Maretke.
podlasico malo pošalil - he-he, dclavci fe ke ^ ki	^J Zdelo se mu je, da je ni vid.l sil
saj razumete, nič posebnega ni bi- Ie svoj^ ^rale, ki pi-ično boj U°	K aklUl 01 1>l1 rad sko"
/. glav. Prišla sta mimo nekega i • i i i i	<ivigne m zaaiuuii ce^o anorje
........ ^ Ko bi bil delavec, ga zapremo, se- lavstva? in <>hole 1adje b(xlo ta,
glav.
težiuka. ki je dvigal veliko breme vetja na voziček. Egon mu je s klofuto kaznovati! zbil klobuk z glave, ker ni pozdravil. Revežu je breme zdrsnilo na tla. Brez besed je pobral klobuk. Ztfcravnika je zabolelo v dno duše. Ozrl se je in videl na licu delavca bestialen izraz — kakor zverine, ki je v kleti in ždi potuhnjena in krotka samo zato. ker ne more streti železnega omrežja.
I>r. Sluga ni mogel molčati.
"Oprostite, gosj>od aiadzornik, KyTG to ni bilo umestno!"
Seme je nekoliko osupni!!, slil je, tla bo z bambarskim
iniptniral »zdravniku ter mu po- lu,k,>Uk(> po tovanii kazal vso neomejeno moč.
"Ne boste zamerili, gospod doktor, če vam rečem, da tega ne razumete. To t»o živali! Zlepa ne opravite nič! te le za las prijc-,lJat4N pa so vam ujiorni li psi in prično kruliti in gosti. da. je čh> \<^ku kar neugodno. Samo ta div crplina vadržuje pri nas mir. Si
podgana udarila v lice! Pomisli te, kak škandal, kaka prednzaiost! I idvio-ne
proti tlačit oljem in krivicam. Za
čil, oklpahuil ga na stežaj, da bi se ozrla vsa dekleta, in on bi v teh
ko hi snem ad i zamazane klobuke	|krivico, storjeno enemu, naj se j šencaih gotovo s^znal "njeino go-
in zasunn cm^o aiiorie de- - „ • ^ ,
reče dko, njeno tenko posta vi c o.
a ženske ne moremo za to petaie,""da" ne "ut'rnejoTa n'ai'h va- D*" koraki^bi	ker
H	J	nohtna 111 hodila s tako detiusko
lovih —
nežno hojo, nobena tako rahlo,
NAZNANILO.
( lanom društva sv. Barbare postaja št. 46 v PCnn Station, Pa., se 1 naznanja, dh je tajnik Andi' Sirk neznano kam odšeil in odnesel s seboj ček za svoto $48.00. Na nje-; govo mesto je bil izvoljen Frank. Demšar in zato so naprošeni od-! daljeni člani, da naslovijo vsa: pisma in denarne pošiljatve, tikajoče se našega društva, na naslov novega tajnika:
Frank Demšar. Box 253,	Manor, Pa.
(20-23—10)
"Se mravlja se brani., pomni dr. Sluga.
Zdravnik je rmel par jeziku in ker je .bil ognje
,,v,, pa *	od tega ,,,-i-	^ IT^l^l
•	. a i t^.	• ka stiskala časnik, mišice so se za drugimi ter mn sko^i okno na
lu prosil nadzornika Egona, naj m„ na -nla	. ■ d	1,111 i^r mu s^ozi osno na-
-re »oglodat če ie v redu naloženi?" "f^ale, silna moc ga je migae z r(>ko _ deber večer, in pogledat, ee je ^ redu naložen dvigala in iz postelje in iz poste-1 še <jjkra,t — l ihko noč !M,t,,v
vagon ter da zabelezi težo m vse- V; „, *___. J	. 1 , , se <J1K,at — iaiiKo noc. — potem
hl «a bll° Ar^lc> — w J« sedel ,pa (>dhiti za tovarišicami. Ali sen-v, .. . lb.	, — <la 111 Vejete 2 vso silo bo- oe prošle, koraiki so onemeli.
Zdra\ nrk je odklonil ^vabdo, lečina v nogi in potisinla z ne- Nobeii ni pitala, nobena ni za-
cn,(iniliaJ^»n.Po«lovdseje hlad-iup(>gliivo moC.jo	Jla po.,	z mko.. Vtonile so v
tuiu-Hi lro m	da se sam {»ogleda steljo.	'noči
Dan je ziunižaL .S kalnimi očrni Petru je bilo neugodno. Nsislo-Srl j o »sto jK)t, kakor poprej. je	temjii večer skaii okna. nil je glavo na blazino, motne mi-
postal tniintain, zatapljal se v de- \r Rožmanu ^ je prt,budila nepo- sli so prhutalc mirno nj(^a__-
lo, študiral stroje, ogovoril kake-' niana moč. Stn-sla ga je, kakor	(Dalje prihodnjič).
ga (Wave« m prišel kar ner ede I človeku v omotici mu je dala t>---
zon« t do 1 ki rake, kjer so delala ŽivljajoČe prjačt-; izpregledal je dekleta.	, jn kiv>g njega je Iinn>elo novo
Vleklo ga je nekaj k njim na- življenje. Za trenutek se je ohola vil
</a j.
eer bi bil upor, štrajfk in polom Pred vvali\ Je V,'J kakor <lrugod. Naj se jim godi še za kljuko m \^stopiL
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES
tek se ie mooiaviu i • 1-11.1	-	IMMIGRATION
je v'Ldar 3 n ^ ^^^	ščiti naseljence in jim pomaga
^	B	JC ^	^ nas pojasnila in po
zastava. In za to [>estjo je plulo
tako dobro, če slišijo od kake Govorjenje je hkj»oma umolkni- črno valovje umazaniji ljudi, ki strani: Tam štrajkajo — hoji, !o- Dekleta so radovedna iapod(je bučado kakor vihar, ki je po-precej zaono še pri nas. To sopogledasvala zdra\-nika, ki je hodilo -vse zapreke, drlo dalje do opico!"	b«1 zanje zanimiv že zaradi lepe vrat visoke hiše in tam obstalo in
— Ti si pa oraiigutang — si je zunajnosti, še bolj pa jim je usga- j butalo s silnim glasom ob vrata: nnvil zdravnik in molčal. Zaklel Jala ljubeznivost njegovega lica. | Pravica! Ali smo ljudje? Živali se' je pa v srcu, da zastavi vse si- "Gospod nadzornik je bil neko-,ne boano več! — In valovi so od-
moč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Bnilding.
—	Kaj pa da nisi več zidar?
—	Veš. sem našel v malti las, kar se mi je tako zagnusilo, da sem vse skupaj pustil.
Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA KOVAČ in FRANKA ČESNIK. podomače Brivcev iz Palčja pri št. Petru na Notranjskem. Prosim. da se mi javita, ali če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, da mi blagovoli naiziuiniti, za kar bom zelo hvaležen. — Alois Rutar. lh»x 670. Kane, Pa. (23-25—10)
Telefon: Bell 111 Hiland.
P. & A. 561 X East.
svojega
brata GREGORJA KRULC. Doma je iz Koritnie pri Kneža-ku na Notranjskem. Pred tremi leti je bival v Canonsburgu, Pa., a zdaj je nekje v Coloradi. (.'»■ kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Jerui Ki ulc. Box 521. Verona, Pa. (21-24—10)
Dr. KOLER
638 Penn Are., Pittsburgh. Pa.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
r>r- Koler J« naj-■taxejtl alovsnakt zdrav r. i k. Speclla-llat v PlttBburchu. kl ima 131etno prak mo v zdravljenju tajnih moških bolezni.
Sifilis ali zaatru pljenje krvi zdra\1 ■ glaaovltim 60«. kl Sa je izumel dr pror. Brlicb. Ce 1-mate mozolje al' mehurčke f»'» »u, t- lu. Izpadanj« las, bolečin« v kosteh, pridite ln izeiatll vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se naleze.
IzgLbo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec all trl-per In tudi v rte drupo posledice, kl nastanejo radi izrabljivanja samega be. Kakor hitre opazite, da vam do-m-huj« moika zmožnost, ne Čakajte, temveč pridite ln ja* vam Jo bom top^l povrnil
Su&onje cevi. ki vodi la mehurja ozdravim v kratkem času, Hvdrooelo nil kilo ozdravim v tO urah ln alear brez optracije.
Bolezni mehurja, kl povzročijo bolečine v križu ln hrbtu In včasih tudi pri Kpudčanju vode, ozdravim a gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, boleCIne. ote-Kllre, srbečico, ikrofle In druge kožne bolezn!, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno letati.
Uradne ure: V ponedeljkih, »r~l»k ln petkib od 8. zjutrsj do 6. popolane V torkih Ce'vrtkili ln sobotah od ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldno.
B po#to rs delam- — Pridite o**bno — Ne pozabite ime in ttevllko!
BRAT. POMAGAJ TRPEČEMU BRATU!
SVOJI K SVOJIMI
Hm
X- ~t » \
m:
& • Kicaterjev
PAJN-EXPELLER
u revaatižas UleS
Priatni pnhaja
▼	zavoju, kot j« • naslikan tukaj Odklonit« vse za voje, ki nifo sape fateni z Anchor varstveno zcam ko. —
26 in 60 centov
▼	lekarnah ali na ravnost od
F.AD. RICHTER &C0.
74-8S VssUasts« Si KivfHka I. T.
Ignatz Podvasnik,
6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.
(Nasproti East Liberty postaje.)
Prdtlajam na debelo domače in import i rane pijače; <lropo-vico, slivovico in razne druge likerje; razna piva. Dovažam na dom; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se l«h-ko prepričate pri mojih odjemalcih. R'»jtfkotu sc toplu priporočam.
I«- v ivrkl tega nesrečnega lju<l- liho hud! Le pridne bodite, to je prii \-rata. Peter je stopal ponos-; stva. bržkone njegova navada. A tako no pred ljudmi, ki so ga doslej Sla sta od traikta do trakta. — .:lo ne misli!" . kleli, ik so ga tepli in suvali. Sto-Kako gibanje! Jernienje je šume- Zdravnik je zagovarjal nadzor-! pal je pred njimi, in ti so imeli lo in vibriralo pod stropom, za- nika Semena, dasi ga je v srcu'bleda lica, drhtečo ustnice, pa na tiiHfsiij;itki eo srčali v \"zduhu. tur- klel. Zdelo se mu je pa potrebno, njih ni hilo nič psovik, nič kletvin; bine so pot resale pod, stroji so da brani avtoriteto. ! k«ot ne'kklaj, sladke, prijazne be-1 hropli; reja 1 i, stisa-kli .so goreče Maretka, ali ti je hudo, da bo j sede, obljuibe in obeti---— in
padli so žulji njegoive umazane desnice kort pečati Jia 'belo d.lan in zapečatene so bile Obljube —
železo, ki se je zvijalo kiikor og-	odtt-.gan zaslužek?" njene kače, drugod pa mrzlo je-. Dekle je uprlo vanj črne oči,
čalo in se tanjšalo do tenkih via-	nad 'katerimi so se "bočile Črne o-
k.Mi najdrobnejših žic. Med stroji	brvi kakor dva temna gozdiča ob ljudsko morje se je poleglo —
.-><> pa staili umazali delavci —	skritih jezercih. stroji so rašum-eli hitreje in vese-
brez glasov, brez rajdo«ii na licih.	"Seveda mi je hudo. Saj še ta-
Mogoniie mišice so se jim liape-	ko ko^naj-komaj živhr? z im'terjo
njalc in kr«'-»le kakor suhe totive,	— mi ta človek odjeda še te in t^že so se dvigale s ti^l, i««»uiiaie uboge krajcarji-!"
iz n »k v rdk<' — \-se hrt4*« glasov* "Maretka, govoril bom zato pri — v»e suni »jiroji.	ravnatelju, da se ti pregleda ta
<kl Mima in ropota »»ta dospela napaka. Xa, to pa za mater!" v stekleno dvorano. Skozi vrata Dekletu je zdrznila v predpas-jc bilo čuti iK-tjo.	uik svetla'kronica. Maretki so ob-
' Kaj je to? Lemihiiije! Druha! stali drCbni prsi i, oči so se ji za-tigiatuska!"	prosile, uatiiive so »e ji začudeno
Seuve je odprl vrata in kaikor j odprle m po ličili so se vlili dve hijena bolj izacvilil nago zavipil na svetli kap\ji.
rbor deklet, Id so sedele na majfh- Zdravnik je odšel veselih kora-
nih atolčkEls, »tele in t«4rtale žeblje ter jih zavijale v pakete. Druge so ovijale žične zvitke « patpir-
_______....--- . ■ ,a n, i<bii
kov iti t«Vo imi je, kadcco* bi ta dva bisera kanila v njegovo srce in jE%uft%a v njem vr»k radost^ id
ldje, tisoč iurs je dihalo svobod
nege----
Tedaj se vrata odpno. Jezik! medle luči seže Skotzi podboje in I kaikor meč se zapiči proti bolni-j kavi postelji. Peter se je zdramil.! Slišal je še šum in valovje sanj, ik so bežale skozi okna -v temni! večer. Le od daleč jo čul še nekaj kot glas množice, in stopinje ®o| v nsa<l<- v pesku in vse te stopinje so šle za njegovo dvignjeno pestjo —
Peter je vztrepetai Kratek šum — in easnik je izginil zmečkan pod blazino. Poškodovancu je bilo pri srcu, (kakor tatu, ki je bil
'KRACKERJEV' BR1NJEVEC
SSHfc^.


je najstarejse in od zdravnikov pripozeano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Gena sa "BKINJEVEC" je: 6 steklenic f 6JE0
12 steklenic 1300 T ZALOGI IMAMO
turn čisti domaČi TROF1NJEVEO la 8LTVOV-KA knhana v nasi lastni dlstlleriJL Nade cene sa sledeče: •
Tropinjevec J»tr gal.	$2.50, $2.75 in $a,00
Bllvovitx per gal...............$2.75 — $3.00
Tropinjevec zaboj ...................................$ 9.00
Bllvovlts zaboj........................ $13.00
"66" Bye Whiskey 5 V star, zaboj ...... $11.00
■■ ■
Kadeča Ohio vina per gaL......50c. 60c., 75c.
Catawba in Delaware per gal. ...... 75c.—80c.
Za 5 ln 10 gal. posodo računam« $1.00, sa 25 gaL $2.00, za večja naročila je aod sastooj. Naročila naj sa priloži denar all Matey Order tak natančni naslov. Za pristnost plini* (
e ^
The Ohio Brandy Disfilline Cs.
ST. €UB AVS^ OEVOMi. O
SifVYVVYVWYyVYVY^ /YYWVifYiYlATTVYyYYVVY/VYl/^^	1
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.60
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENB DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa -ko-- lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Siovenic Publishing Company
U Oortluidt 81,	N«w York, N. T.


. a ■--^^I^frir.iftž Aigjy

■ taP t -
Grl*AS NARODA. 24. OKT. 1916.
I* K Kraszewskii
UMIRAJOČI
zgodovinski roman.
(Za "Glas Naroda" priradil T.)
18
(Nadaljevanje).
—	.Jaz ne rečeni, da bi vaše premoženje ne moglo rešiti Branikih. — Toda rešilo bi jih je začasno, nikakor pa ne za vedno. — Žrtvovati morate seveda vse, kar imate, to pa takoj kakorhitro mogoče.
Bulil je v listine in ni mogel vrjeti svojim očem.
—	Tako je torej s stvarjo — je nadaljeval pan Pijatkijevič. — Tako je in nič drugače. — Ako se pa mlada človeka tako ljubita, da bi se poročila brez vsakega beliča, potem je seveda druga stvar, go-sjkki grof. — Vprašanje je le. če bo zamogel pozabiti knez Robert razmerje, ki ga je imel z grofico Natalijo.
—	Kaj? — Razmerje? — Knez Robert? — Zakaj? — Kdaj? — S kom t
—	Ta stvar je vendar >plošuo znana — je nadaljeval advokat.
Vsak človek v Varšavi vam lahko pove o tem. — Ker je včeraj
grofica pri pogledu na Roberta omedlela,, je to jasen dokaz, da sto rija še ni končana. — Grofica je vdova, prosta je, in v srcu ji še vedno žari ljubezen do kneza.
Zadnje besede so starca tako potrle. da je začel naglas jokati. — Prijel jc Pijatkijeviča za roko in mu jo stisnil rekoč:
—	Za božjo voljo, človek, usmili se me!----Daj, da se nekoliko
oddahnem. — Daj, da zberem svoje misli.
Starec je sklonil glavo, utihnil je in se zamislil.
Moščinski je začel hoditi senitertja po sobi ter viti roke.
—O, jaz nesrečnež, jaz nesrečnež! — Alfonzina je zaljubljena vanj, Alfonzina ga goreče ljubi. — To je njena prva ljubezen! — C\ bi ne imela niti enega beliča, bi bilo še vse dobro. — Toda ta roman i grofico Natalijo. — Ne, ne, to je laž. — Knez je ugleden človek. — On je preposten. da bi snubil mojo hčerko, če bi živelo njegovo srcc zs. drugo. — Moj Bog, moj Bog!
Pijatkijevič je hotel še nekaj reči.
—	Prosim gospod, oprostite, jaz nočem ničesar več slišati. — t smilite se ubogega očeta. — Ne, ne on je dober človek----
—	Da, on je najbolj plemenit človek — je pripomnil advokat. — Prepričan sem, da ne bo tajil razmerja, ki ga je imel z Natalijo. Če ga boste vprašali o tem.
—	Kako je mogoče? — Kako je mogoče? — Zakaj so nas take svečano sprejeli? — Zakaj smo vživali v palači tako gostoljubnost'
—	Vrjemite mi. gospod grof, da niti stari knez ne ve, na kakem stališču se nahaja posestvo. — Upniki so še precej popustljivi. — Toda lahko se zgodi, da vsi naenkrat vlože tožbe.
Moščinski je poslušal. — Znova ga je prijel za roko iu rekel z milim glasom:
—	- Vzemimo, da je vse res. kar ste mi povedali. — Vprašam vas, /akaj ste prišli k meni. — Kaj vas je pripravilo .do tega, da ste mi kot neznan človek razodeli resnico? — Vse mi je razumljivo, samo tega ne morem razumeti?
Pijatkijevič je zardel.
-- To se da na lahek način pojasniti. — Pri tem ni nikakega ko ristolovstva. — Vsak otrok lahko ve. da sem prišel k vam po naro čilu upnikov. — Ali vam je zdaj jasno?
—	Da, popolnoma jasno, gospod. — Toda ali je bilo to potrebno i
—	Na vsak način. — Ali ni boljše, da že pred poroko veste, da jc posestvo vse zadolženo?
—	Seveda, seveda, — je zajecal grof.
—	No, torej — je odvrnil advokat in začel spravljati listine ^ žep. — Htoril sem vse. kar jc bilo v moji moči. — Delal sem, kot mi je narekovala moja vest.
—	Samo še nekaj — je vzkliknil grof. — Kje stanujete?
—	Vsak človek v Varšavi ve za moj naslov. — Vsak kočijaž vas iahko pripelje k meni.
Grof je sklonil glavo, iu ko je zopet pogledal po sobi, ni bile advokata nikjer.
S eeste je zaslišal drdranje kočije.
Ko je prišel lakaj po preteku ene ure v sobo in mu javil obisk kneza Branskija. je še vedno sedel v naslonjaču in si podpiral z rokami glavo.
—	Naj vstopi.
—	Robert jc vstopil in podal grofu roko.
—	Sedite, gospod knez.
-- Zdi se mi, da ste nekaj bolni?
—	Ne. prav zdrav nisem. — Zdaj jc nekoliko boljše.
—	Kaj če bi vprašali kakega zdravnika za svet? —
—	• Ne, ne. ni treba, to bo že prešlo.
Po teh besedah je nastal mučen molk.
Cirof je premišljal o tem. kar mu je bil povedal neznanec, knezu se je pa čudno zdelo, kako da se je starec v enem samem dnevu tako izpremenil.
Slednjič je grof pozvonil in vprašal služabnika, čc dami lahke sprejmeta kneza.
Knez je odšel v prvo nadstropje. — Grof se je pa vrnil v svojo
sobo.- -
Šele tam je dal duška svoji žalosti. — Vrgel se je na posteljo ter začel tako bridko jokati kot otrok.
Ljubil je namreč svojega otroka čez vse na svetu. — Za hčerino bodočnost se je bolj bal kot za svojo.
—	Moj Bo s, zakaj sem bil obiskal škofa? — Kaj mi je bilo padlo v glavo? — Zakaj se je zaljubila moja uboga hčerka v človeka, kateri je menda ne bo nikdar ljubil?
Hotel se je takoj s kom posvetovati, izvedeti kaj. —Toda s kom, od koga? - - V duhu je naštel vsa imena prijateljev, toda za nikogar ni vedel, kje se nahaja.
Slednjič se mu jc zdelo najboljše preprečiti, da bi knez ne prišel preveč v dotiko z njegovo hčerjo. — Šel je torej v salon, kjer so se nekaj časa skupaj pogovarjali.
Knez je kmalo zatem vstal in se poslovil.
^^ ]
človek je imel dostop v vsako hišo, oblačil se je po najnovejši modi in jc veljal v celi Varšavi za enega najboljših kavalirjev.
Ta človek je bil svoje dni najboljši prijatelj grofa Moščinskija
Tretji dan po obisku pana Pijatkijeviča sta se slučajno srečala na cesti.
—	Ah. kako srečen sem — je vzkliknil grof, — da sem te srečal. — Sam Bog te je privedel k meni. — Cisto nič se nisi postaral.
—	Ti se še vedno bolj postaviš kot jaz — se je zasmejal Zarem-ba. — Poglej me, jaz sem že cisto siv. — Slišal sem, da si prišel sem s svojo hčerko in svojim zaročencem.
Moščinski je začel mahati z rokama.
—	Ali si bolan?
—	Ne. — Tebi. kot svojemu najboljšemu prijatelju, bom nekaj razodel, kar mi teži srce.
—	Z največjim veseljem, seveda.
Zatem sta se odpeljala v stanovanje, pana Zarembe.
Zaremba je zaklenil vrata ter sedel poleg svojega gosta rekoč
—	Zdaj pa le govori. — Vse povej.
—	Daj mi častno besedo, da ne boš nikomur povedal.
—	Častna beseda.
—	Jaz sem najnesrečnejši človek na svetu. — Padel sem v močnik, iz. katerega se ne morem izkopati. — Slučajno sem na poti v Varšavo obiskal tudi kneze Branike. — Tedaj nisem niti slutil, kako je žnjimi in posebno z Robertom. — Kot ti je znano, imam otroka, edino hčer. — Knez jo je začel snubiti, in zdaj sem izvedel....
Grof je umolknil, podprl z rokama glavo iu zastokal.
(Dalje prihodnjič).
Za smeh in kratek čas.
—	Ali se nič več ne poznata? — Če se ne motim, si mi nekoč pravil, da je to tvoja bodoča boljša jolovica.
—	Da. pravil sera ti nekoč, tola zdaj je vse končano.
—	In kai je bil povod?
—	En poljub sem vkradel.
—	No, to mora biti pač prava gos, da je radi tega razdrla zaro ko. —
—	Ja, veš ta poljub sem ukrado? la neki drugi. —
/
POZOR, BOARDING BOSSI!
Kdor ima kak dober gozd za delati drva ali logse, naj sporoči v listu iu naj »pove tudi plačo. Nas je pet gozdarjev, ki bi precej prišli.
t
IH ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjaon so-rodsukom, prijateljem in znancem, da mi je umrl preljubi j en sinko
ALBIN
po kratki in mučini bolezni dne 21. ofktobra. Bil je jako živaihen in ®dra/v fantiček, akoravno je bri kot dvojčdk šele 6 mesecev jstar.
Tempototn. se zahvaljujem vse.m za krasne venee in pa, ki so ga spremili k večnemu počitku, posebno družini Hribar, ki se je toliko žrtvovala.
Tebi. <preljixbi -sinčtik. pa bodi lahka črna žemljica!
Žalujoči ostali:
Anton in Josipina Posawetz, rojena Pire, sta-riši.
Matilda, sestrica.
Tonček, starejši brat.
New York City, 21. okt. 1916.
OGLAS. Cenjenim rojakom prtporotaa i troja
NARAVNA VIHA.
HIŠE NA PRODAJ
owe na lahka odplačila, prazne lote In farme. Zavarovanje proti ognja.
JOHN ZULICH, 1163 Norwood Rd., Cleveland,
kakor tn&
oak
HARMONIKE
kakršnekoli vrste Ude iu Jem v popravljam po najnižjih cenah, ■ de to trpežnn In zanesljivo. V poprav, mnesljivo vsakdo poSlje, ker sem ki nad 18 let tukaj v tem poala In seda v svojem lastnem doma. V poprave) vsamem ksanjske kakor vse dru#t harmonike ter računam po dela ks korteo kdo sahteva bres nadaljnli vpraiaaj.
JOHN WBNZIL ItM Kast RnJ 8t_ Cleveland, oat.
—	Človek kmalo pozabi na svojega prijatelja, ki je umrl.
—	Seveda ga, toda jaz pa šc nisem pozabil rajnega Jacka; veš, pa ga tudi ti ne bi, ako bi poročil njegovo vdovo.
—	Toraj. gospodična, vi ste či tali inojo zadnjo novelo?
—	Da; — obložila sem jo z velikim veseljem.
Odkar je bila grofica Natalija vdova, se je čisto odtegnila svetu. K njej je zahajalo le par najožjih znancev, siccr pa ni sprejela nobenega človeka.
Bila je vdova v pravem pomenu besede.
Samo redkokdaj je šla v gledališče, v cerkvi je bila pa skoraj slednji dan.
Bila je v oni starosti, ko se lepota ženske popolnoma razvije, hi njena lepota je bila tako razvita, da je slepila oči. — Nikdo ni imel dostopa do njene nenavadne lepote. — Umetniki se niso mogli nagledati njenega obraza, mladeniči so zlagali pesmi in ji pisarili pisma.
Od onega dvoboja, pa do časa, ko se • vrši naša povest, ni bilo kueza Roberta več v VaršavL — Lahko si je misliti, kako je bila grofica presenečena, ko ga je naenkrat opazila v gledališču.
V Varšavi je živel pan Avrel Zaremba, aestdesetletai starec, ki je pa isgledal na prvi pogled kot šestindvajsetle£ni mladenič,. —• Ta
Trinajst paraikov potopljenih.
London, Anglija, 23. oktobra. — Tekom današnjega dne je bilo po-toplejnih trinajst parnikov, skupaj 17,000 ton.
Samo eden teh parnikov je bil angleški, vsi drugi so bili nevtralni, najbolj so trpele norveške in danske paroplovne družbe. v
Potopljenih je bilo tudi par grških in cn nizozemski.
Se ena konferenca..
Iz raznih zavezniških virov se poroča, da se bo v kratkem vršila še ena konferenca zavezniških diplomatov.
Rešiti imajo več važnih problemov. Mogoče se bo kaj tudi o mira govorilo.
Važno za priseljence!
Rad bi z v« del za naslov JOHNA K AND ARE. doma iz Dan. na- i dalje /a JOHNA SUSMAN,j Box 161 JOSIPA POŽAR in drugih \ ri-j atelje v. ki smo skupaj delali v Brock way vil le, Pa. Jaz ni-! ki .ie sposoben mam o*l nobenega naslov. —
Is B^JbolJIegm groadja.
Najbolj ie staro belo vino Rlee ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeSe vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4% gal $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tudi vojni davek sa vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL 8 spoštovanjem
8. JACKSR.
St. Helena, CaL
pozor rojaki!
IČČE SE ČRKOSTAVEC,
delati v tiskarni, kateri se zlaga in tiška dnev-
Johu Sterle> 6215 St. Clair A v.. nik. Vse ponudbe pošljite na na-Cleveland. Ohio. (24-25—10) j^ov:
----"Hrvatska Zastava",
NAZNANILO.	i i04G W. 18. St.. Chicago, 111.
(20-26—10)
Turada društva sv. Frančiška! Seiaf. štev. 40 K. S. K. J. v New) Yorku -se 'naznanja, da je društvo, sklenilo, da priredi, kakor vsakbj leto. tudi letos s roj •
DRUŽINSKI VEČER dne 31. decembra (Silvestrcvo) v dobro znaui Sciiuteen Hal I i št. i 12 St. Mark's Place (8. ulica).
Oenarne pošiljatve za ujel-liki v Rusiji in Italiji.
med 2. in 'I. Ave
Lahko se polije denar soroda) New Yorku. kom, prijateljem in snancem, ka
Kafko se bo veselica vršila, se bo ^ ■• nahajajo ^rsjetniifrm * poročalo pozneje; za sedaj se le|*u«U* Italiji Potrebno je, ka
obve-iti vsa društva', da upoštevajo. da ima naše društvo zabavo na Silvestrom* večen* kttfkor običajno vsako 'leto.
(2-1-26—10) A. Pavli, tajnik.
Rojaki!
Columbia gramofone ln slovenske plošče je dobiti vedno pri:
IVAN PAJK, 436 Chestnut St., Conemaugh, Pa PiSite po cenik.
Potujočim Slovencem
priporočam svoj d^bro urejeni
m salon asa
Državni delavski departmeai 'druženih držav je odnrl svoj irad na 240 E. 79. St., med 2. in Ave. v New Yorku. Urad j* idprt vsak dan od osmih dopol Ine do osmih zvečer, ob nedeljah n praznikih pa od desete nre do ooldne pa do opoldne.
Namen tega nrada je, o ud iti aaseljencem nasvet, ponk in po-•noč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi potre j ter snažna prenočišča, lovalnica za delo in deluje spo-[ Prodajam dobra domača vina po ■-azumno in v zvezi z delavskim	zmerni ceni
lepartmentom Združenih držav, j Prijetno shajališče Slovencev!
Za storjene usluge ni treba pla-	f _	<
'evati nikakih pristojbin.	I ^OS« DlrK9
Pilite ali pa pridite o* »ban' 6006 St. Clair St., Cleveland, O.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRILL
dar se nun denar poiljs, da m priloži tudi njetnikova dopisnica tU pismo in m nam tako oaaogoži pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati deaaz ujetniku, pošljite gv takoj, ko sprejmete njegov vnlor, kar akc M odlsisH, U se lahko dogodilo, da bi ga ne naill vei aa Istem atestu im m ne mogU vročiti da aarja.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y
.Najup«taU« »»Hi m šmmokm kte, kakor tod* M aoSto brka ta brado. Od taca MSik snatojo t MhtodaUt krwal «oati la dolci Uaj« kakor tndl ndtkfcs kraani brki ta brada ta aabodo odpadali to Mtveli. Ramtatizam. koatfbol ali trsaaj« ▼ rokah, aocah Ir, t kriSn. v ornih daah	»« o*dra-
*ia». raar. opaklinai bala. tur«, krasta ln rriota. potna no«e kurje otaaa. osabttae v par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi mola adravila bres aapaba rabil tna jmcattm sa W00. Piiite takoj pa caotk. ki a* takoj poiljam zaatnarj.
JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave„ Cleveland, Otto.
NE MOREM NAJTI NIČESAR PRIMERNEGA.
Mrs. IJly Hur<liu^. Baltimore. MU.. je pisala "KOPP'S BABY'S FRIEND CO.". izdi'liivateljt'iu tejra Čudovitega zdravil«, ki je hlaurovano inl toliko tiso*- mater, sletlei"-t> pismo: Dragi kosihhI : —
Skozi vee let x-ui rabila **KOPP'SM. otročjega prijatelja in ni mi m»»^oee dovolj jirii«4.r«K"-iti. M«>j«- U^t«* je jokalo dan in m*"*. k«*r ^a j*' klaK> in po up<>-rabi te^a xdruvila n«*Vui biti v«v hn-z nj«»»ai. Jaz in* uj«»reui najti niCn-sar. kar bi stem primerjala. |*x«ebno ob Oasu. ko rastejo ?.ot«je.
Mr-. I.ily Harding.
1714 t"arlisli»- IMare.
lialtimur«*. Mil.
"KOPP'S BABY'S FRIEND" je najboljše zdravilo, ki so ga zamore kupiti za otr<»ki-. ki sj z;iprti ali napihnjeni, no morejo *pati in pri dobivanju zob.
"KOPP'S the BABY'S FRIEND", so lahko kupi v vsaki prodajalni iki -T) in 50 eentov stekleiiiea.
Ako ne morete kupiti tam. kjer ste, "KOPP'S BABY'S FRIEND CO.' YORK. PEN NA. vam ga tak. »j jR^lje
dve steklenici po ."»Oe. ako jim |xrMjet.; Iisipirnali dolar.


ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
Prtulaja belo vioo po črno vino po Droinik 4 gallooe Brinjevee
----—.. TOe. (alloa
......... G0e.
VINA! VINA! VINA!
VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC)
Za samo $26.00 pošljemo 52 galen sod californijskega rdečega vina in za samo $37.50 pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga( belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite pc cenik na:
DALMATINSK0-KAUF0RNIJSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street,	New York, N. Y.
gallooe sa............................fli.00
12 steklenic sa................112.00
4 gallooe (sodček) ra.......... ti«.00
Z* ohiloo^oaroČbo ae priporoma
Marija Grill,
5308 St Clair hit., K I, Oeve'aai, Obai
i
Frank Petkoviek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAOKBttiN. ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smo tke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prakomor-skili ert.
POŠILJA denar v stari krmi aanealjivo b
pošteno.
82 Cortlandt Street UPRAVLJA vse t notarski posel spada-New York, N. T.	joča del*.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
"GLAS NARODA*
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votary Pobite) Ti
ANTON BUR
itt CORTLANDT STREET, HEW
IZDKLQJB IN PBSBKRBUJB vsakovrstna pooblastila, vojaške nmto ▼ vseh vojaških aaderak.
V. T.

m

■p
MODERNO UREJENA
TISIARM KI iS NABOB!
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE * DRUGE JEZIKE.
■i ■ M M
UNUSKO ORGANIZIRAJ
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
m nabocua rofiLjm nai
Slovenic Publishing Go.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAROČAJTE SE NA "G L A 8 NARODA* SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.