Domoljub p fluhlfaml, 19. aprila 1939 ^^ ^r_________ £elo 52 • Ši&v. IG Vztrajnost v viharjih Ptetfed v preteklost in bodočnost Kadar pridejo silni viharji, da jemlje brzina vetra človeku »apo in s težavo prestavlja noge, t oda j bi kdo mislil, da bo vse odneslo iu da ni mogoče vzdržati. Kmalu mine vihar, življenje pa gre spet svojo pot naprej. Z drevja odpade ob takem viharju nekaj listja nekaj gnilih ali suhih vej, gozdovi in vrtovi ps ostanejo. Stoletja in stoletja kljubuje hrast takim vetrovom, da ga le že bolj utrdijo, ffjegov vrh viharji sicer m a je jo, toda njegova moč je njegovo deblo, ki ga ne ukloni noben ribar. Podobno vztraja kmet na svoji zemlji. Pridejo nevihte, uime, nesreča za nesrečo, toda kmet vzdrži na svoji zemlji. Stoletja in stoletja obdelava iate njive in kosi iste travnike. Ko se ves »vet ufarog »spreminja, kmet ostane gospodar na ista svoji grudi. To svojo zemljo ijubi, varuje ia brani. Naš slovenski narod je bnečki narod. Zato ja tudi obifržel svojo lemljo. Trinajst sto let biva na tej svoji »ariji in vztraja ter vzdrži proti vsem vihar-jm Kaj vse je šlo preko našega kmečkega carodai Navali Avarov m kasneje Nemcev so divjali, narod je ostal. Turški pohodi z ognjem in mečem so se podili 6ez našo slo-»enako zemljo, narod je vzdržal. Dolga in Wa je bila vlada nemških grašeakov, toda minila je, naš slovenski kmečki narod je obstal. Turki so izgubili svojo ogromno moč ia so skoraj izginili iz Evrope, nemške gra-Kiae so v razvalinah, o grofih in valptih nam govori samo pesem in povest. Naš kmečki iarwl je vse to preživel in ostal gospodar na 'voji zemlji. Njegovo jedro je bilo zdravo, "to je še! vsak vihar mimo kot ob močnem hrastu. »e nam zdi, da je treba poklicati v spomin prav v sedanjih časih vsem tistim, ki "»pečejo pred viharji, ki se obetajo po Ev-f0Pi. Strahotna nesreča je vsaka vojna, toda vendarle je samo vihar, ki nu>6no pretrese, Pa spet mine. Ce pride nad Evropo vihar ove evropske ali svetovne vojne, bo sicer stresal in napravil velikansko škodo, minil bo. Naš narod bo ob vseh viharjih j™* kakor je ostal v viharjih preteklih sto-v mirnim pogumom glejmo bodočnosti ^»raz. Vsaka strahopetnost in vsako obupa-iVlTrif 831)10 znameoi<} nezdravega življenja, dok ' Sm° Preve® nemimi in nervozni, le aztijmo, da smo se preveč oddaljili od Čl™6-88 kme<5k»ga življenja, ki ljubi svojo •ion M SV°'®0 d povedal sledeča krepke stavke: I $Nadatle»anla aa prihodnji straoT Stran % >POMOIJUB<, dne 19. aprila 1939. ..... Celje se pripravlja na kmečki tabor! "Vedr.o bolj se približuje 30. april, praznik Varstva sv. Jožefa, ko bo starodavno in starosla^no mesto Celje sprejelo in pozdravilo množice kmečkega ljudstva, ki bodo iz vse Slovenije prihitele v Celje na kmečki tabor in na proslave devetdesetletnic osvoboditve kmečkega stanu Mesto Celje ter vsa bližnja in daljna okolica se na ta slavnostni dan živahno in velikopotezno pripravlja. Sestavil se je poseben pripravljalni odbor, ki ob sodelovanju mestne občine ter mnogih celjskih ustanov in organizacij vodi priprave za kmečki tabor in proslavo osvoboditve, ki jo prireja Kmečka zveza skupno z Zvezo absolventov kmetijskih šol. Ta pripravljalni odbor vodi delo za okrasitev mesta, za zgraditev pozorišča na prostem pri cerkvi sv. Jožefa na liribu, kjer se bo igrala »Povest slovenskega kmeta«, posebno mnogo dela pa je s pripravami za slavnostni kmečki sprevod skozi Celje. Kmečki sprevod v proslavo devetdesetletnice kmečke osvoboditve, ki bo na dan kmečkega tabora dne 30. aprila v Celju, bo po poročilih, ki prihajajo z dežele, zavzel veličasten obseg. Kmečko ljudstvo. Iz bližnje in daljne celjske okolice se bo pripeljalo na tabor in k sprevodu predvsem s kolesi in na okrašenih vozovih, fantp deloma tudi na konjih Noben kmečki kolesar, nobena kmečka Vprega naj ne ostane doma! Pripeljite se vsi v Celje, da se bo videlo, kakšen sprevod zmoremo tudi kmetje napraviti! Vsi kmečki ljudje, ki imajo narodne noiše, naj pridejo v narodnih nošah, 'drugi pa bodo v sprevodu nastopili v kmečki noši: dekleta iz posameznih vasi in Prišel sem, da vas pozdravim in da vam toplo čestitam, ko prevzemate v svoje rake uradno vodstvo v tem delavskem domu. Ulica vam bo morda prigovarjala, da sle imenovani in postavljeni od zgoraj. Toda to naj vas ne moti. Ce je kdo poklican, da vas je postavit, so gotovo poklicani oni, ki so vas I imenovali. Ce že desetletja predstavljamo večino delovnega ljudstva Slovenije, potem *mo v zadnjem času dobili pooblastilo, da 9010 popolni zastopniki te pokrajine in na-Koda. Ni v naših močeh niti v naši krivdi, da bi bil volivni metež za Delavsko zbornico nemogoč. O iem naj razmišljajo oni, ki so kot zastopniki marksističnih mternacional imeli w«fctvo v delavskem gibanju, pa so odpovedali ali pa upropastili sadove delavskega gibanja. Treba je, da vas na to opozrim, kajti impadi prihajajo od lam, kjer bi pričakovali, «ta bodo tiho. Na lepši in bolj tfyva*išSu načia 2i župnij naj se po možnosti enotno oblečejo, vsi fantje in možje pa naj za ta dan oblečejo belo srajco z zeleno kravato, katero lahko kupijo pri domači Krajevni kmečki zvezi za 12 din, dobile pa se bodo tudi na dan tabora pred pričetkom sprevoda na vseh zbirališčih. Udeleženci iz vsake župnije naj vzamejo s seboj tndi lastno kmečko godb®, bodisi na pihala, bodisi harmonikarje itd. Naša proslava'*osvoboditve kmečkega stanu, • ki jo bo izražal kmečki sprevod, mora biti izraz veselja, zato mora biti med sprevodom čim največ petja in godbe! Pojte in igrajte samo narodne slovenske pesmi In kmečko himno! Zbirališča za udeležence sprevoda: Za kolesarje, ki bodo v sprevodu tvorili posebno skupino, bo zbirališče v drevoredu pri Glažiji. Za vozove in jezdece bo zbirališče v bližini gimnazije, kjer bo zanje dovolj prostora. - Za vse ostale udeležence sprevoda bo zbirališče pri Glaziji, kjer bodo dajali navodila za ureditev skupin reditelji. Prosimo vse voznike vozov, koles in avtobusov, kakor tudi vse ostale udeležence, ki bodo prišfe peš ali z vjaki na taljor, naj ubogajo reditelje, posebno pa prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti sprevoda, naj bodo vsaj do pol devetih dopoldne na določenem zbirališču! Sprevod se prične že ob devetih! Za avtobuse, ki bodo pripeljali na tabor udeležence ia oddaljenejših krajev, je pripravljen prostor za shrambo na prostoru za starim okrožnim sodiščem. Avtobusi naj bi bili vsi v Celju že ob osmih zjutraj, ako botlo pripeljali udeležence za sprevod! Z vlaki se pripeljite pravočasno! Vsi vlaki bodo dovolj ojačeni! Kdor pride v Celje že v soboto, se bo lahko udeležil prve predstave igre »Slovenskega kmeta povest«, ki bo v soboto ob osmih zvečer ste prišli do vašega zastopstva vi, kakor pa oni pri strašnih prvih volitvah v DZ. Od tega trenutka je važno, kako bost© mogli uspešno in koristno voditi to ustanovo in zastopati ves delavski stan. V težkih časih za vso prevzemale svoje delo. Silna odgovornost je na naših ramah in tudi na vaših. Tako je vse zapleteno in prepleteno, da je skoraj nemogoče, poiskati in povedati točno misel vodnico za vaš posel. Morem reči to, da smo za vzdrževanje pravičnega socialnega stališča in zalo imate polno našo in mojo podporo. Storili bomo vse, kar bomo vsi mogli. Naša dolžnost je, da izgorevamo brez premisleka in brez pridržka za našo stvar. Za to pa bo treba tudi modrosti, bistrosii in tudi sreče. Ce združimo vse, kaT imamo in moremo, bomo dali vse, kar je mogoče in ob taki misli moramo pričakovati, da nas bo spremljala tudi sreča. v Mestnem gledališč«, ali pa bo lahko noč prebil pri sv. Jožefu, kjt.r bo tudi dovolj prilike za spoved. J V nedeljo zjutraj naj se vsi udeleženci tabora pripeljejo v Celje že S prvimi vlaki da se bodo udeležili sprevoda, ki gre od Glazije mimo Narodnega dpma do Ster-meckija, krene tam na levo do Ljudske posojilnice, od tam pa mimo hotela Pošta ter pod železniškim viaduktom k sv. Jožefu nn Hribu, kjer se bo nato vršila slovesna služba božja. Vsi, ki se bodo pripeljali s poznimi dopoldanskimi vlaki, naj gredo takoj na-ravnost k sv. Jožefu, da pridejo pravočasno k sv. maši, ki se bo pričela po deseti uri dopoldne, in sicer najprej pridiga, tako da bodo mašo dohiteli tudi oni, ki se bodo na tabor pripeljali s poznimi vlaki. Po cerkvenem opravilu bo pred cer* kvijo sv. Jožefa velik kmečki tabor. Svojo udeležbo so napovedali že slovenski ministri, naši narcKlni voditelji, ban, ter mnogi cerkveni in svetni dostojanstveniki. Takoj po taboru pa se bo vršila istolam velika predstava Davorna Petančičeve zgo, dovinske igre »Slovenskega kmeta poveste, ki se bo igrala na prostem. Pri tej igri ho nastopilo nad 200 igralcev, več pevskih zborov in godb itd. Sploh bo ta igra nekaj čisto novega, kakršna se dozdaj na Slovenskem še ni igrala! Besedilo igre je natisnjeno v posebni knjižici, ki bo služila obenem kot taborska izkaznica in vstopnica za nedeljsko predstavo igre. To knjižico lahko naročite pri domači Krajevni kmečki zvezi za 5 din ali pa pri Kmečki zvezi v Ljubljani, dobila pa se bo tudi na dan tabora v Celju. Podrobnosti sporeda in končna navodila za udeležence bomo še objavili! Prosimo ponovno vse, ki po posameznih župnijah organizirate udeležbo raznih skupin za sprevod ali vožnjo z avtobusi na tabor itd., da to čimprej sporočite obenem s približnim šievilom udeležencem Kmečki zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 17-11. ali pa na Pripravljalni odbor za kmečki tabor, Celje (podružnica »Slovenca«), Čas hiti, zato vsi kmečki ljudje na dela za kmečki tabor! Več vere v sebe Na občnem zboru slovenskih gasilcev, H je bil ono nedeljo v Ljubljani, je »pregovoril minister Snoj tudi sledeče, vsega upoštevanja vredne stavke: Živimo v težkih, silno razburljivih časih! Nevihte nad Evropo so vedno pogostejše! Oblake, ki pripravljajo te nevihte, Čutimo predvsem mi Slovenci, ker je> vsa Slovenijo ena sama meja. Iz vseh dosedanjih evropskih kriz smo izšli srečno, brez najmanjše škode. Vlada bo storila, da tudi v bodoče ne bo presenečenj. Svojega ne damo, nič tujega nočemo, hočemo samo mir! V to smer gredo vsa prizadevanja naših odgovornih ljudi in kakor vidite, ne brez uspeha! Boli me le, da je zadnje tedne skoraj zavladalo med našim narodom tu in tam malodušje pod vplivom vesti, ki jih lira tuja propaganda. Ne samo preprosti človek, tudi šolanec verjame vse, kar ta tuja propaganda trosi, če jo še tako neumno in otipljivo izmišljeno. Kar vse polno Vojna moč Anglije in Francije Zadnje čase živimo v nekem razburjenju, H mu dajejo povod dogodki, kateri se odigravajo okrog nas. Koliko neresničnih in ne-o»iiovanih vesti se raznaša okrog, pa se končno jzkaže, da so brez vsake podlage in resničnosti. Da si nekateri pomirijo svojo razburjenj, radi navajajo v Številkah, kako močni sta Anglija in Francija. Ker je to vprašanje v današnjih časih vsekakor zanimivo, ne bo odveč, če morda tudi Domoljubovim bralcem navedemo nekaj Številk, ki govorijo o moči ia pripravljenosti Anglije in Francije. Da ni mogoče navesti natančnih podatkov, je pač razumljivo, ker vsaka država skrbno skriva svojo moč in svoje zaklade, da se ne bi njegov nasprotnik s tem okoristil. Vendar v vnem bodo pa naslednje številke držale. Najvažnejši činitelj v vsaki vojni je — denar. Tega imata obe državi dovolj, saj sta poleg Združenih držav Amerike najbogatejši. Tako je angleški parlament odobril za leto 1939 znesek nad 140 milijard dinarjev za oborožitev. K temu moramo prišteti še okoli 185 milijard dinarjev za pospešeno oboroževanje. Ce navedemo, da je Anglija prej izdala m te svrhe povprečno do 30 milijard dinarjev letno, vidimo, kaj zmore bogat narod. Francija je namenila letos za redne vojne izdatke okoli 13.6 milijard frankov in za izredne okoli 25 milijard frankov. Te številke jx>-vedo več kot naštevanje divizij, topov in tankov. Moč Anglije se kaže predvsem v vojni mornarici, kar je umljivo, ker je Anglija otok. Okrepitev mornarice je razvidna iz sledečih številk: leta 1935 je imela le za 132.000 ton vojnih ladij, letos februarja je že dosegla 514.000 ton v ladjah. Nadaljnji načrt je, da poveča brodovje še za 500—600.000 ton. S takim brodovjem more Anglija nastopati na kateremkoli delu svela, ali na več mestih hkrati. Tudi Francija ima v gradnji oziroma v načrtu, da poveča mornarico za 294.000 ton. Za primerjavo navedemo nekaj številk posameznih vrst ladij, kot sta jih imeli obe državi v začetku tega leta: linijskih bojnih ladij je imela Anglija 22, Francija 11; datumov je bilo določenih — ta dan bo — dan se bo zgodilo — in ko ta dan mine rw nesreče — je že določen drugil Treba je ved vere v sebe, v svoj narod, » svojo državol Poglejmo zgodovino, kake V|narje smo že prestali. Toda iz vseh viharjev »n>o izali močnejši, odpornejši I Zakaj naj bi »'onih zdaj? Nobenega povoda ni za obupa-|anje in tarnanje! Velik čas zahteva velikih Mi, zahteva dejanj, zahteva samozavesti in v°g»ma. Ce bomo odločni in pogumni, če 7° "'ožje na mestu, lw ta veliki čas nam "'»vencem in vsej Jugoslaviji le v koristi ireba pa je, da se ta samozavest in po-zanese med narod, da izpodbijemo škod-jf" Propagando, ki kvarno vpliva na duha razpoloženje našega ljudstva. s. . n ,lll!aj >ahko naša gasilska organizacija boirl marsikai- Porabimo vsako priliko, da 0 »ted ljudstvom budili narodno zavest, n"odni v°jsko! ponos iu vero v našo državo in našo križark Anglija 84, Francija 22; ladij za prenos letal Anglija 12, Francija 3; torpedovk Anglija 199, Francija 99; podmornic Anglija 73, Francija 99. Lansko leto je izdala Anglija po rednem proračunu za pomorsko oborožitev okoli 25 milijard dinarjev, Francija pa okoli 7 milijard dinarjev. Za Sekoče leto so namenjene še višje vsote, tako n. pr. Anglija še enkrat več, Francija pa nad 10 milijard. Obe državi prav dobro vesta, da bo v bodoči vojni odločevalo letalstvo. Napad iz zraka bo vsaj v začetku pogosten, da vznemiri prebivalstvo. Za obrambo proti napadom in za prevoz čet na oddaljena bojišča, je potrebno veliko zračno brodovje. V vojni odloča hitrost. Koliko letal imajo posamezne države, je težko reči. Statistike navajajo različne številke, ki tudi niso točne. Tako navajajo statistike, da ima Anglija okoli 1600 bombnikov, Francija pa 1400. Vseh vr3t letal ima baje Anglija 5000, Francija le 3400. Nobeno orožje ni tako izpostavljeno pogubi kot letalo. Računa se povprečna upo- rabljivost letala na največ 2 meseca. Odtod skrb držav, da se pripravi za nadomestila! vse potrebno. V tem oziru je med njimi sil-na tekma. Za vojaško moč države je važnse zmogljivost orožarn. Računa se, da bi mogla' Anglija pri polnem obratu izdelati na mesec 1000 novih letal, Francija pa 500. Prav ver« jetno je, da bi se po potrebi to število znat-no zvišalo. Tudi moč suhozemne vojske je na višku glede opreme. V kolonijah imata obe državi neizčrpen vir ljudi. Zanimivo je, da Anglija ne pozna obvezne vojaške službe, vojaški stan. je tam poklic. Zato pa je Francija bolj preskrbljena. Poleg tega imata obe državi dovolj živeža na razpolago, ali pa si ga lahko preskrbila. Po čem naj se sodi vojna moč države, Zadovoljen narod je najjačja sila, ki zagotavlja uspeh. Vsi ti pogoji so pri obeh državah podani, zalo se more reči, da sta najmočnejši izmed ostalih velesil. Mnenje, da more biti vojna Ie kratkotrajna je pogrešeno, ker vidimo sami prepričevalne zglede. Bogatejši M lažje vzdržal vojno tekmo. B* KAJ JE NOVEGA osebne vesti o 25 lef je i«- hp«ik i» Meu t Rito ti j f&er, aajbdj iir prUjaK^a f-Kv j venskih dsbcTEitpT 0:tsf«»d Al 1-on Stab-ir. ia praM-ujf f. dekan i« tišje jaMleje! Ifc« p* ffci Se tmtOK' l*t2 c a6 lesu«* rJLtaAr tnw sit f!«* Jiifil JE Tl>f*XWS ES®» fYE®fisfcS T Ru- Bitr... vasi Meojsteesa. Žm8al domaČe novice d ?,* pavšali« sr«šarj»» »A nw i* Bauskii tp-ava donavske biiitovme' je i scrim proračunskim Mra odpravila pevii*}-3» trošarino tie vino in žganje. Sovi nkrep je razblini gostilničarje fin se se ts! zbrali in ad&: k Jurna ugovarjat. Prednje iste jhn je flaia ii&nska sprava to Kgod.B-.TPt. dt se je j trošarina ptvšfciirala. b posiilniritrji so bx> ! rti: prevzeti jamstva da bo odmerjeni xae- j sek do za&cjepa dinarja vplačan. Gostilni- j čar.ii so fiMeiB med seboj razdelili trošarino i in bl&rsjna haaske uprave je dejansko do- j bila zahtevani znesek. S 1. april« pa se je ia način spet tidpra-sil, obenem pa so se povečale trošarine. Samo pri litra vina za pol dinarja. Ban dr. Radivojevič je gostilničarjem obljabii, da bo vpeljal stari način pavšalne trošarine in bodo morali zanj gostilničarji spet sami jamčili. Gostilni&uji so se s to po-nndbo zadovoljili. d Pat da feSarestanJa sreče in ne*dvis-nMoj done. Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Podjetje »sapnika delavstva ne mere •dperedati. dokler ni izvoljen novi zaupnik. V Ljubljani je bila te dni sodna obravnava pred obrtnim sodiščem, ki pa tvorijo poklicni sodnik, zastopnik delavstva in zastopnik delodajalcev. Slo je za več primerov odpovedi. V večini primerov se je sicer izkazalo, da so imeli dela vri prav in da so delodajalci postopali nepravilno. Važna pa je načeli.« r&zs&dt.a, ki jo je izreklo v enem primeru obrtno sodišča Slo je za glavnega delavskega zaupnika t nekem večjem podjetju. Podjetje se je postavilo na stališče, da more delavskemu glavnemu zaupniku odpovedati za pni januar. So je za konec leta. glavni delavski zaupnik pa je bil mnenja, da mu sme podjetje po zakonu odpovedati šele tedaj, ko ma poteče funkcijska doba. Sledila je tožba in obrtno t»odiSfe je po zaslišanja obeh zastopnikov tako delodajalcev kakor delavcev razsodijo, da podejtje glavnemu zaupniku res ne more odpovedati dokler ne bo izvoljen nori glavn; zaupnik delavstva. Vsa zadeva se je sicer mimo končala, vendar pa j? ta tožba in razsodba za naše delavstvo načelno važna. SYiCA*SKS l~K£. kUu>-:** H tm-imiM ta clDITi l»f. j d 5e»šk« leva le pri Celja. O-i v-rVT if priletelo nad Celje tnj? leiaio se začela spu-STati nad Gabrjem in javilo nato v Spodnji Lsd tovarni. Celjani ki so sledili letala, sr «a niem zapazili kljukasti križ. Ko je letalo pristalo, je stopil iz njega 24 letni nem- i- £ki kisle? W«sehing iz Celovca, ki je takoj iivideL da ni pristal na nemških tleh. Pri zaslišanja je izjavil, da je vozil t Šolskim lela-kan » C«h»wa proti Lincu, zašel pa da ie P° pameti proti vzhodu. Ko je letel nad Savo, je aisJil. da je Drava. Tako se je pripeljal na našo stran ia pristal pri Celju. Ko je zagledal mesto Celje, je mislil, da je lo WoifsbfTg. ter s« je spustil na tla. Kljub tesno., da se je lo pripetilo zvečer, se je na kraja. kjer je leiak) pristalo, kmalu nabralo miKipo ljudi, k: so z zanimanjem ogledovali »erofktaii. iti rspefe 2*ere »Smlenih delavcev. Po skoro pettatonski sladki 170 delavcev pod-j«iIja ir Artnr Ferger v Mi si in ju, se je končno dne 13. aprili po vztrajnem prizadevanju Z2I> sktenO sporazum, s katerim se je stavka fetmčafa. Delavci, k; so v celoti organizirani t Z2DL » stopili v stavko, da zaščitijo svoje pravice. Stavka je potekala v redu m min tako da ai bilo nobenih stevkokazov. j,^ slalfO plačani delavci m bili ob stavki ž6 t(f liko l^o!j prizadeti, vendar so vzdržali, ker m pač vedeli, da gre za njihov obstoj, z novo pogodba ima delavstvo približno -J Par vigje urne mezde kol \x> prejšnji pogodbi, temu primerno pa go tudi akordne postavke. d BoU-p in botriee še poeebej opozarjamo na oglas tvrdke F. L Goričar, Ljubljana Sv, Petra ee«ta 29. ' d V joposlevaaskem sv«b«dnem prisfj. niščn v Soluna je začela naša država graditi moderne hleve za živino in drobnico, katero odtod razpošilja v razne države v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Poleg hlevov bo. do zgradili tudi moderna skladišča za shrambo blaga, ki ga izsažamo skozi Solun, d Smolej be aefeal? Kaš Smolej, na ka< terega je ponosna Jugoslavija in tembolj Jesenice, kjer je doma, je dosege! na smnškem polju prav letos krasne uspehe. Kdor opain-je tega kovinarja, vidi, da se uspehi pridobivajo v veliki volji in z velikanskim prizadevanjem. Zopet smo videli Smoleja, kako Podaljšujemo S... Do f 5. aprila sesati le čas, ia si pridofeH« pra?i$@ d® en« @d 301 bogatih nagrad vrednih nad 150.060 din ki bodo razdeljene med stare in ime naročnike jSioTenca« z žrebanjem dne 20. aprila i. L, Bagrade se: L 1 »Kremi&rjeva« mlaulaira, 2. i šivalna stroja, 5. 5 radijskih aparatov, 4. 4 Bevestine bale, 5. 10 moških ali ženskih koles, 6. 26 tepcih ali za prstnih nr, 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 >Lesce« plugo r, 9. & bran, Tmes pa še pepolnema breiplačno S BtsSerno kolo Ardie 125 cem. 10. 50 knjižnih zbirk, 11. 50 raznih »kepic kuhinjske posede, 12. 50 skapin razne porcelanaste in steklene namizne posode, 15. 5 glatil] nalivnih pere«, 14. 50 kosov žariščnega blaga za oblek«! rjuhe itd., 15. 39 raznih dragih nagrad, ki jih bomo že objavili. potovanje t Rim i avtobusom pisarne »Okorn< •d 14. do 21. maja t L De žrebanja imajo pravico vsi stari Ib * in novi naročniki »Slovenca« 1. va, ki so naročeni na »Slovenea« najmanj te ? is ki bodo imel! plačano naročnino tndi na dan, ko ho nagradno irrhaaje; I?1* kl .f n"novo oaroče na »Slovenca« za tri mesec« ia ki bodo plačali do Za. aprila t L trimesečno naročnine. Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg »isokovred-Bega časopisa, ki mu bo « svojo vsebino pravilno ^ i riiiaaaiali IMIIL »^MIIIMII.......—J Oglat t ee. pod S. br. 583» t. IU. 133», izdajanj« dovoljenj za bivanje, in se ta dovoljenja tudi izdajajo, niso obsojeni ničesar zagrešili, če so hoteli izposlovati ugodnost, ki jo zakon dovoljuje. Zato jih je sodišče tudi oprostilo vsake krivde in kazni. d Korpulentnim in mišlčastim, pri katerih se pokaznlejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefovc« grenke vode. Taki ljudje se morajo tudi doina — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujSanje, Beg. p« min. «00. pol. lfl nor. zdi, S. br. UH8S, 14. 7. 43. IZ DOMAČE POLITIKE p Se en glas za pravičen sporazum. »Narodna odbrana« je v svojem glasilu objavila} da pozdravlja vsako delo, ki mu je cilj ureditev najbolj važnih notranjepolitičnih vprašanj. Govori za sporazum tistih, ki naj bodo trden steber Jugoslavije, namreč za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi. Glasil« »Narodne odbrane« se boji, da ne bi podobno kakor drugod od zunaj prišla sila, ki bl izrabila naša notranja nesoglasja in skušala uni- Zahvala. Podpisani izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo upravi »Domoljuba« v Ljubljani z« požarno podporo iM@'- din, katere sem prejel, za po požaru dne 16, III. 1939 uničeno hišo z gospodarskimi poslopji. Zato naš list »Domoljub« vsakemu priporočam, ker se tudi v največjem pomanjkanju in stiski izkaže za najboljšega prijatelja. Sv, Ana pri Tržiču dne 7. IV. 1939. Dodati Matev*. 8» Za mir v pravičnosti in ljubezni ^E^EE^K Sv. oče Pij XII. je aa Veliko nedeljo med slovesno sfažbo božjo v baziliki sv. Petra prebral svoje prvo pastirsko pismo, v katerem je dejal med drugim: Odrešnik. knez miru in sam glasnik miru, pomirjuje s eeno svoje krvi nebo in zemljo. kakor pravi apostol: »On je naš mir.« Te besede so zelo tolažil ne in v sedanjih dneh. ko se z vseh strani oglaša tesnobno hrepenenje po miru. bi je kakor vemo vsi, »vidna dobrina, vzvišena nad vse dobrine svela. Toda žal se tudi danes še vedno spolnjujejo besede preroka Jeremija: »Vpili so mir, sir. a mini ni bilo.« Tako je danes na svetu. Čustvo razburjanja in nezadovoljiva razgibava duhove kakor, da bi bili na predvečer še hujših dni. »Spokojnost reda« je tista, ki tvori pravi mir. toda tega ni. dokler bodo isti moji sinovi na isti zemlji sprti po zagrizenih bojih strank in koristi, do-kelr toliko število ljudi ne bo imelo dela in zadostne podpore, zaradi česar postajajo pre-lahak plen za prevratne nauke in oigaczarije. Miru ne more biti, če eelo med narodi pogosto ni tistega medsebojnega razumevanja, ki more edieo dajati poguma ljudstvom in jih voditi na svetla pota svetne omike, miru ne more biti. Dasrmci. K temu «7je#r>osf pri uporabe nobenega V Jhanja po Hran j a k rog'j še In rte aren* lah soli. Darmol je ofcui&n faskoff čokolada. N« poskušajte z nepreii irušerumj prep-s ržrH, i&mr*.' urec&te svojo pKo govorim.) o zahtevah Hrvatov in presojamo njihovo upravičenost ter važnost, ne smemo pozabiti, da se to da uresničiti le na podlagi enakopravnosti. Potem takem vsega tistega, kar bi imeli dobiti Hrvati, ne bo mogoče odrekati niti Srbom niti Slovencem Ako Hrvati kot taki dobe avtonomijo, bodo tudi Srbi dobili svojo. Ko bo treba razmejevati, zaradi njihove pomešanosti »e bo mogoče spraviti v eno enoto niti vseh Srbov niti vseh Hrvatov. Pač pa bo Srbom med Hrvati in Hrvatom med Srbi zajamčena enaka S« I pravica, katere niti srbska večina Hrvatom niti hrvatska večina Srbom ne bo mogla vzeti. In sploh se bo vsak državljan, kjerkoli naj živi, nahajal v svoji državi in ue v tuji. Samo tako urejene razmere bodo mogle zapreti hrvatsko vprašanje, ne da bi pri tem odprle kako drugo podobno vprašanje.« p Oklie, ki naj ovira novo nrediiev države. Bivša ministra dr. Kujundžič, ki je zaradi njegovega govora v skupščini odstopilo pet ministrov, nakar je padla Stojadinoviče-va vlada, ter njegov tovariš dr. Kaludžer-čič. oba bosanska Srba, sta izdala letak in oklic vsem Srbom, v katerm med drugim takole pravita: »Bratje Srbi, brez razlike stranke, vsi na okup pod eno zastavo, ker le tako morejo Srbi v državnem življenju Jugoslavije priti do tistega izraza, ki naj imajo pravico po svojih moralnih in intelektualnih sposobnostih, po svojem kulturnem napredku. kakor tudi po svojih velikih žrtvah, katere 90 dali za boljšo usodo in svobodo vseh Srbov. Hrvatov in SSoveneev«. — Tudi ta oklie spada v vrslo tistih sredstev, ki naj novo ureditev države preprečijo. p Pametni ia pošteni ljudje razumejo. »Hrvatski Dnevnik« v domačem članku navaja zgodovinske pod»!ke, kako je srbska sa-mostalna stranka na Hrvatskem leta 1887 in pozneje leta 1902 izdelala svoj srbski narodni program, kjer od Hrvatov zahteva ravno-pravnost, cerkveno in kulturno avtonomijo priznanje srbske zastave in srbske narodnosti ter srbskega jezika. Nato pa pravi- Leto 1902 ni predaleč. Se žive ljudje, ki so takrat politično delali. Ako so tedaj Srbi na področju banske Hrvatske mogli zahtevati priznanje svoje narodne samobitnosti, ali se potem kdo sme in more čuditi, ker hrvatski narod na svoji zgodovinski zemlji in življenjskem prostoru zahteva položaj, ki je dostojen naroda? Pamelni in pošteni ljudje nas bodo lahko razumeli. Z» težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v Canlralnl vlniml v Ljubljani n Morilce Jurij ZaJbakorSek, kije""'* strupil Ivanko Zakrajšek in jo zadaviL »e polastil njenega denarja, j« bil pred rji. skim obsojen na smrt. ^ n Gospodarske poslopje jc zgorel«, ^ getniku in gostilničarju Francu Velenšku n Ostrožnem pri Celju. a n Pod avto je prišel. V Murskem Sredi čču se je zgodila huda nesreča. Marko L«jt. ner, veletrgovee iz Cakovca, je povozil J5 ieJ nega fanta Jos^a Golobiča, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Čakovcu, kjer je podlegel hudim poškodbe m. is 24 milijonov pažame Shode. Gasilski nadzornik inž- D-rfenee j« podal kratko ia zanimivo strokovno-letani&so poročilo Sestavil je tudi pregled požarov. Lani je bilo 668 ve6. jih ia manjših požarov, ki m povzročili 24 milijonov 739.782 daj požarne Škode. Pri ga. eihskih podvigih j© delovalo »kupno 11.790 gasilcev, ki so delali 215-1 ur, kar da 25.412,921 delovnih ur. Ce bi računali sa to težavno delo 4 din na uro, bi morali gasilcem plačati 101,651.684 din. Gasilci pa so s svojim delom obvarovali v Sloveniji nad dve sto milijonov narodnega premoženja predi uničenje™ po ognju. n Obok se je trnSil v rovu v Trbovljah ln podsul rudarja Alojzija Unetiča. Po dva in pol dnevnem iskanju so nažli njegovo truplo. n NeTaren ovinek. Strah avtomobilisUm voznikov in kolesarjev je znani ovinek v Št Vidu nad Ljubljano, kjer se od gorenjske ceste odcepi cesta proti Tacnu, Vižmarjeni in šmarni gori. Oni četrtek ob 9 zvečer je neki avtomobil podrl na tem ovinku upokojenega železničarja Martina Klinca h Vižmarij, ki se je peljal na kolesu. Klincu je pri padcu počila lobanja. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. — Naslednji dan ob pol 10 dopoldne sta prav na istem mestu trčila neki motociklist in avtomobil. Na avtomobilu je bik) razbito več šip. Takoj popoldne ob pol 2 pa je motorno kolo podrlo orožnika, ki se je peljal na kolesu Orožnika so morali zaradi hudih poškodb prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Torej kar tri nesreče v manj kakor 24 urah. Ta ovinek morajo čimprej izboljšati in omogočiti širši razgled vsem voznikom, da bodo nesreče izostale. n Smrt v stranišča. V Somboru živi v neki večji hiši dninar Anton Kubik z ženo in tremi otroki. V hiši stanuje precej družin, katerih otroci so se te dni igrali na hišnem dvorišču. Med otroci sta bili tudi dve Kubi-kovi hčerki, 5 letna Katica n 2 letna Evica Med igro je Katica peljala Evico na napol podrto stranišče. Otrok je padel v jamo. Katica se je ustrašila in nikomur ni nič povedala o nesreči, ampak se je naprej igrala z otroci. Šele opoldne 90 starši pogrešili Evi' eo. Nihče od otrok ni vedel ničesar povedati Naposled je vendar Katic« med jokom povedala o nesreči. Takoj so šli iskat Evico, toda otrok se je medtem že .sdavnaj zadušil med odpadki. n Vse imetje je »gorelo posestniku Jakobu Vesenjku v Zamušanih pri Maribor«. Zgorele so strehe tudi sosedoma Bratuši ia Tušaku. n Ogenj je nuičil gospodarsko poslopj'1 * drvafnieo kmetu Krempiu Juriju v Zg. '■pS' javcih v Slov. goricah. RAZGLED ' posvetu Važna sp&memtca ameriškega državnega predsednika <" Ameriki državni predsednik Roosevelt i, poslal te dni voditelju Nemčije Hitlerju in voditelju Italije Mussoliniju važno spomenico, ijor čitamo tudi sledeče: Sto in sto milijonov ljudi živi v strahu pred novimi vojnami, ker bi vojna kjerkoli povzročila nesrečo in neprecenljivo škodo na vsem svetu. Ce ae bodo grožnje in uporaba tile nadaljevale, bo Sel velik del sveta po zlu. Zmagovalci, premaganci in nevtralni bodo ftpeli zaradi posledic vojne. Trije narodi v Evropi in en narod v Afriki so morali mimo gledati konec svoje neodvisnosti. Svet drvi v polom, če no bo t zadnjem trenutku našel boljšo poti za ureditev vseh vprašanj. Nemški narod ne želi vojne iu zaradi njega vojna ni potrebna. Nihče ga ne bo mogel prepričati, da je vojna nujna, tudi če mu dopoveduje, da gre za. ujegovo lastno obrambo. ' Amerika je prepričana, da se kljub sedanji napetosti lahko začno pogajanja. Tudi če se kdo postavi na »tališče, da ne bo odložil orožja, dokler ne dobi zagotovila o izpolnitvi svojih želja. Če bi svet dobil zagotovila o tem, kako bo v bodoče ravnala Nemčija, bi bil mir rešen za doljšo dobo. Zato Roosevelt prosi Hitlerja in Mussolinija, naj mu odgovorita, ali sta pripravljena zagotoviti, da Italija in Nemčija ne bosta napadli z vojsko, niti drugače ogražali neodvisnosti Finske, Letonske, Estonske, Litve, Švedske, Norveške, Danske, Ho-Iandije, Belgije, Anglije, Irske, Francije, Portugalske, Španije, Švice, Lichtensteina, Luk-semburga, Poljake, Madžarske, Romunije, Jugoslavije, Rusije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Iraka, Arabije, Sirije, Palestine, Egipta in Perzije. To zagotovilo naj bi bilo tako, da bi »Koroški Slovenec« piše: Kancler je od-ffiiil, da je za naloge telesne, duševne in aravne vzgoje celokupne mladine v rajhu Poleg doma in šole pristojen izključno vodja organizacije Hitlerjugend. Vsa mladina od 10. do dovršenega 18. leta so obvezno včlani » Hitlerjevo mladino. Postavni zastopniki 10 starih dečkov in deklic prijavijo vsaj do »5. marca vsakega leta. Za letnike 1921 do 5929 bo drž. mladinski vodja določil termin ^apa s posebno odredbo, v kolikor seve mladostniki aiso že člani HJ. Za mladino ne-fiemSkih narodnih skupin v Nemčiji je pred-, Wa izjema. Tozadevna odredba pravi, da 1» mladina, katere starši ali očetje po izjavi Pripadajo danski ali poljski narodni skupini, ®® obveznosti izvzet« in ji ni treba pripadati »• Starši javijo svojo tozadevno željo nižji Plasti. Mladinske organizacije drugo-" skupin nadzira notranji minister, dajalo resnično možnost za trajen mir, vsaj za deset let, sli pa celo za 25 let. Ce bi Italija in Nemčija to izjavili, M Roosevelt njun odgovor sporočil prizadetim državam, nato naj bi se »klicala mednarodna konferenca o razorožitvi, ki žene svet v gospodarsko uničenje. Razen tega bi na pobudo Amerike na tej konferenci razpravljali tudi o ureditvi mednarodnega gospodarstva, da bi lahko vsi narodi sveta živeli in uspevali, dobivali surovine in mirno delali za svoj napredek. Mirno življenje in sožitje na svetu bo zagotovljeno le v ozračju miru. Roosevelt upa, da Hitler in Mussolini tega vabila ne bosta odklooila in bost« dala obljubo, ki jo ves ffv&t pričakuje od njiju, * Zadnje vesti trdijo, da bo g. Hitler Roo-seveltov predlog odklonil, dočim so mero-dajrd italijanski krogi menda spomenico sprejeli nekoliko bolj prijazno, vesti iz koroške s I% dežele, kjer so Slovenci umeščali svoje vojvode. Na Bregu so pokopali kmeta pd. Gregoriča, 80 letnega Jožefa Sumiča, Jakoba Kopeiniga. V Popji vasi je odšla v večnost Valbuirga Ruprecht. — Svinjska mast in surovo maslo se z aprilom oddajata na pod- Slovenska prosvetna zveza se je kot zastopnica slovenske narodno družine na Koroškem obrnila na pristojno mesto z željo, da se ugodnost lastne mladinske organizacije dovoli tudi koroškim Slovencem. Trdno upamo, da bo Slovenska prosvetna zveza s srvojo prošnjo uspela. Zakaj kancler Hitler pravi v svoji znameniti knjigi »Mein Kampf« tudi sledeče: >Moti se, kdor misli, da se na primer iz Zamorca ali Kitajca lahko napravi Nemec, ker se uči nemščine in je v bodoče pripravljen nemško govoriti. • Ce so kateremukoli ljudstvu usili tuja govorita in z njo zabriše najočitnejša razlika med narodi, potem je to kvečjemu bastardiranje (križanje), nikdar pa ponemčevanje. Ponemči se samo zemlja, a nikdar ljudstvo!« Te stavke je zapisal vodja Velike Nemčijo na strani 428 označene knjige. Stran 7. n....—.— .....■HMlMfca, MinMIBBIMMaBBlSSffilMIMBaa^^ lagi seznama odjemalcev, ki ga vodijo trgovci^ Nakupovanje masti v različnih trgovinah nI več dovoljeno. Z novo uredbo naj se omogoči pravično in enakomerno razdeljevanje sutoj vega masla in masti. — Franc Vlčeik, tfgovetf v 2eie&ui kaplji, je bil zaradi prestopka de* viznih odredb obsojen na 3 mesece zapora ia 400 mark globe. Povodom neke tatvine stj našli pri njem 17.146 dia in knjižico preval j< ske hranilnice. —• Nedavno se je na mostu pri Št. Rupertu na mokri cesti nenadno pre* vrnil tovorni voz a petimi delavci in 500 kgj kamenja. Delavec Smetanig je bil na mest« mrtev, Janez Koscher z Lipice je bil zelflS težko poSkodovan, dva druga pa lažje. —4 Koroška deželna vlada je pozvala vsa zasebna) elektropodjetja, da znižajo cene električnemu toku. Albanski kralj Zogis je deloval proti Jn« goslaviji, trdi nemški časopis »Deutsche Alt« gemeine Zeitung«. I Tretjina nemškega vojnega brodovja Je: priplula v španske vodo. 1 Zavarovalne premije so stvišale japonske zavarovalnice ladjam, ki plovejo po Sredozemskem morju... i Nemški državljani so začeli v velikem številu zapuščati Združene države in Južnfl Ameriko. 1 . 14.400 letal bosta imeli v juliju Francija! in Anglija, 11.000 pa Italija ln Nemčija. _ ' Poljska se ne bo prerekala * nemškimi listi, ampak molčala in se branila, če bo tre* ba, piše poljsko časopisje. 1,400000 mož pod orožjem ima sedaj Italija. i Naprej bo vodil svoje podjetje na Cch Skem znani lastnik čevljarn Jan Bata. I Za držav, predsednika turške republik« je bil izvoljen z vsemi glasovi Izmet Ineni* Taborišča za politične izseljenec so uve* dle Zedinjene ameriške države. _ 1 Neodvisno slovaško državo je prana!« italijanska vlada. J Češka vlada je izdala zakon o obvezni predvojaški vzgoji mladine. j 15.000 dukator bo našli delavci v bližini naj kega samostana pri poljskih Kožicah. Pri gradnjs i ceste so zadeli na težak železen zaboj, v katerojas so našli nič manj kot 15.000 zlatnikov. Delavci so se nato začeli med seboj prepirati za posen{ zlatega zaklada, prišlo je skoraj do pretepov« Prišel j« * bližini navzoči «DOMOUUB<, dne 19. aprila 1939. Stran 0. PO domovini Politika zadnjega tedna V soboto 16. aprila je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič dospel v Zagreb in so dopoldne dve uri posvetoval z dr. Mačkom, Popoldne pa je napravil zlet v zagrebško okolico tja do Rogaške Slatine, kjer se je Cvetkovič sestal s tam navzočimi politiki dr. Korošcem, dr. Spahom in drugimi. Po italijanski zasedbi Albanije je bil v Londonu iu Parizu sprejet sklep, da Anglija in Francija objavita slovesno obveznost, da z vso svojo oboroženo silo jamčita za nedotakljivost in neodvisnost Grčije in Romunije, ker sta uprav ti dve državi v zadnjih dneh imeli občutje, da sta ogroženi, čeprav je Italija dala grški vladi vsestranska zagotovila, da nima proti Grčiji nobenih zleh namenov. Izostalo je le še jamstvo za Turčijo, s katero se pogajanja nadaljujejo. Angleški in francoski tisk napovedujeta, da bodo uspešno zaključena in da bo s pristopom Turčije dokončno zgrajena na evropskem vzhodu in jugovzhodu »mrtva črta«, čez katero bi bigi vsak razmah katerekoli velesile istoveten z napovedjo vojne Franciji in Angliji. Angleško-francoski izjavi se je pridružil tudi še Roosevelt, ki je dejal, da bi se morale Zedinjene države severne Amerike brezpogojno takoj priključiti Angliji in Franciji, ako b ti dve državi biti zapleteni v vojno. Z ozirom na napetost, ki je pretekli teden vladala, so nekatere države izvedle delne mobilizacije. Tako je Italija mobilizirala 15 letnikov rezervistov. Poljska jih je mobilizirala pet, Romunija tudi toliko. Nizozemska je vpo- ' klicala 50.000 mož, Francija je izvedla obsežne mobilizacijske ukrepe, v Nemčiji obseg mobilizacije ni znan, Anglija pa je okrog Malte in grških voda zbrala 180 vojnih ladij ter je vse njeno brodovje v pripravljenosti. Odkar pa je zadnje dni odjenjala politična napetost smemo pričakovati, da se bodo tudi vojaški ukrepi postopno razveljavili Jugoslavija je v preteklem kritičnem tednu kazala modro, miroljubno zadržanje, za kar ie v mednarodnem svetu tudi žela hvaležno priznanje. h raznih krajev Bošianj ob Savi. Velikonočni prazniki ao letos posebno odjekniti v naših dušah in zapustili neizbrisne spomine. Dve nenadni smrti sta nam grenili praznično razpoloženje iu nas opomnili: »Čujte in molite...t V torek velikega tedna je šel v prostovoljno smrt komaj 20 letni fant A. R. Kaj je spravilo nesrečnega fanta do tega dejanja, ne vemo, vemo pa, da bo naša mladina na£la oporo za svoje mladostne boje le v praktičnem izvrševanju krščanskih dolžnosti. Poslušajte fantje Marijo, ki vam v narodni pesmi kliče: »Fantič, le gor vstan, — greva za Jezusom«. Na velikonočno nedeljo se je nepričakovano preselil v večnost Anton Brinovec iz Radne. Zjutraj je bil še pri procesiji in sv, maši, pozno zvečer pa je stopil nenadoma pred pravičnega in vsevednega Boga. Glasen opomin, da moramo biti vedno pripravljeni. Velikonočne procesije se vesele stari in mladi in tudi mi smo jo z veseljem pričakovali. Saj slovi naša procesija po svoji lepoti in privlačnosti. Našo procesijo je poleg salezijanskih bogoslovcev še posebno povzdignila naša uniformirana mladina. Sa-lezijanski godbi iz Radne, pri kaieri igrajo fantje iz boštanjske in sevnižke župnije, se prav u dajo nove mornariške obleke ^ belimi f ■ Nič manj pester pa ui bil pogled na naše h,?1"'' dekleta v lepih krojih. S svojim resnim in , nim obnašanjem med procesijo in v p.(:rl--vi med in faa. .,,. mašo so zbudili zanimanje vseh. Lep ' pogled na več kot 50 fantov, članov godbe if lovskega odseka, ki so med sv. mašo stali posredni bližini oltarja. Mislim, da ni bilo njT videti kot pa meJ in matere, ki bi ne želela svojega sina videti r»"i3 med to zavedno katoliško mladino, kot n» „v! tistimi, ki na samo Veliko noč niso prestoiipi kvenega praga. Starši, izprašajte si vest, fe „;!,'" morda tudi vi krivi raznih žalostnih zablod svoiih otrok, ker ne pazeti, kako izvršujejo svoje ver ske dolžnosti, ker vam je vseeno v kakšno društva zahaja vaS otrok. Ti mladina pa se okleni tistih organizacij, ki imajo za svoj temelj Boga, za vodi. teljico Cerkev in ostala boS zvesta Bogu, narodu in državi I In taka mladina bo postala kvas našo župnije in svetla luč vsej mladini za krščansko čednost Primskov« pri Kranja, V nedeljo 16. april« se je od nas poslovil g. župnik Alojzij Peček, ki js hodil med nag Primskovljane dve leti. Vsak det je prišel iz Kranja in v teku svojega bivanja med nami si je pridobil mnogo prijateljev, tako da m bomo kar pogrešali. Posebno nam je ugajala nje-gova dobra volja, ki jo je prinesel, kamor je pri. šel Zbiral nas je v cerkvi ia hvaležni smo nm za vse njegovo delo, ki gotovo ni bilo lahko, po-sebno, kadar je v zimi moral v slabem vremenu hoditi na Primskovo. Res nam ]e mnogo ljubezni izkazoval, posebno se je zanimal za bolnike, ki jih je mnogo obiskoval. Z vsakim je govoril, 74 vsakogar je imel dobro besedo in s svojim domačim humorjem in z vedro voljo je marsikoga pri-dobil. Se enkrat se mu za vsg delo med nami lepa zahvaljujemo in želimo, da bi na svojem novem mestu kot župnik v Pečah pri Moravčah bil gre. čen in tako dobra volje kakor je bil pri nas. — Kličemo mu: na svidenje, ker pričakujemo, da bo še kdaj prišel pogledat med nas. Prirnskovljani. Gorenja ras pri Batečah. Na velikonočni ponedeljek ponoči je po kratki pljučnici umrl Peter Krajnik. Pokojnik je bil kremenit značaj in blaga duša. Naj mu sveti večna luč. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje. Rakek. Nimamo Se samostojne župnije, pa smo letos dobili dovoljenje, da smo imeli v naši novi cerkvi vse obrede velikega tedna, razen blagoslova krstne vode na veliko soboto. V soboto zvečer Besede (Povest) Spisal H. Velikonja, Ilustrira! »kad slikar L, Suštnelj SUke U tromesetaa kronike o naših krajih. >Ko bi padlo nekaj dežja, bi se smrad ne čutil in tudi trava bi ne bila osušena!« »Samo, da bi Janez res napravil jamo! Same sitnosti ima Človek z orožniki. Pa tisto večno vpraševanje in potem pisarjenje! Stavim, da bo treba spet poročati!« je dejal Brus. »Zato pa si tu! Ce vozim ali sečem trame, sem moker od dežja ali potu; da bi bil kdo v pisarni moker, še nisem slišal. Ce je, je po grlu!< je široko razlagal Liker ter se oziral nazaj. Ni se zmenil za ženske, ki so glasno mohie, od zadaj. »Zato piši, kfflikokrat in kakor hočejo!« Bolčina je mahal s klobukom, kakor bi sejal. »Tudi organisti niso boljši. Prav nič. Tudi ti so gospodje!« Spomnil se je nekih njegovih besed, da treba orgamsta. »O, seveda, a drugače je z organiaiom, če je grobar m meznar. Čudim se, zakaj ga pri nas ni k je odvrnil Liker »Ce je mežna.r in grobar, ne more biti gospod!« »Kaj pa bo potem z Luko?« je oponesel Bolčina. »Naj bo, kar je bilo prej! Oglar je bi!, dokler je bil mln1aria: Pa bo spet! Kadar nanese prilika, bom predlagal!« »Stroški bodo!« »Se bo tako uredilo, da ne bodo!« »Zdaj so spet zaželi 0 pastirju!« je zaobrnil Bolčina. da J® nekomu všeč. če je Lende «a glavo padel « češnje.«; 6 7» »Čenče, čenče!« je dejal Liker ter bil jezen, ker ga je prekinil. »Ah, kaj bi!« je razkrečil prste Bazk ter jih dvignil, kakor bi hotel pogledati črne nohte. »Nič se ne ve! Ljudem je dolgčas. Pri senu uganejo kar iz trave! Kaj bi? Najboljše je, če je človek tihi« »Seveda, seveda! Ampak nekaj bo le res; ljudski glas božji glas!« je menil Bolčina. »Ali babje marne!« je jezno odvrnil Liker. »Nekdo si izmisli, drugi trobijo, hujše trobijo, kakor kliče zjutraj pastir! Naj bi zinili, če kaj vedo! Zakaj si nihče ne upa. Ker ne vedo!« »Ne vedo!« je ponovil za njim Bazk in umolknil. »Vinska rutica se zelo čuti!« je širil nosnice Liker, ker mu je bil pogovor neprijeten. »Prav tu je je mnogo! In nihče je ne trga!« je menil Brus, da bi mu pomagal zaobrniti besedo. »Nihče!« je ponovil Bolčina, ki ga je bil zmotil v mislih. Tako so se lovili za besedo, ki jim ni hotela teči. Jezno je obrnil robido, ki se je plazila čez grm. Ujel se je bil nanjo; njeno trnje mu je ostalo v hlačnici. Pu-il ga je ter godrnjal, da bi moral paiir videti tudi to trnje, če je plačan. »Ce bi mu nastavil cekin, bi ga gotovo videl« Vsem se je poznalo, da nekaj leži nad njimi. Moški M mrmrali za ženskami, kakor bi se drobno kamenje rahlo upalo na suho listje. Pred vsakim znamenjem so se premen,ah pogrebci. Kdor je bil na desni, je stopil 'S mu »ohladi rama«. Pri oštirju Bratenčku 6h2 „fU, llUxl,„kl,S0 živo mahali 1 ™kami. V Ko-i® glaSM kovani čevlji, ko so stopali skozi 2,'rmi! J6 Ia7" egel kukavI{Jl §,as v bukovem gozdu, obupno in prestrašeno, kakor bi kdo kradeL Cez hip RAZNO Konec medvcdurjev. Ruj mcoska vlada je Izdali odlok, ki strogo prepoveduje vsako javno produkcijo z medvedi S to od' redbo so udarjeai v prvi vrsti cigani, ki so veljali za specialiste v dresuri medvedov. Cigani so vodili medvede po svetu z obročkom v nosu in so jih naučili plesati na ta način, da so se dotikali prednjih šap z žarečirni železi. Zaradi tega so medvedi poskakovali. Kadar so jim pozneje pokazali železno palico, so se sami postavili na zadnje nož« ia izvajali plese, katere so cigani spremljali s pranu tivno godbo Vodovod Poocija Pil«'«' Italijanski listi poro£ajo» Palestine, da so v bližini Betleheaia odkrili vodovod, ki ga j« dal napraviti P°c< cij Pilat kakšnih 30 let po Kristusovem rojstvu ter 1» dovajal vodo iz HebroM r Jeruzalem. Voda je tekla po kamenitih ceveh. Uej takSn® cevi bodo poslali * London na razstavo » "* kutini. - Koliko tehta Medicinska fakulteta vseučilišča v Rochestru v J* žari New York I* Jata postopek, ki omogoča «1110 imeli prvikrat procesijo vstajenja, ki jo je ■ n o iupnik Strajliar ii Cerknice. Pri njej so zastopniki tukajšnjih oblasU. Slovesnost Zvečala cerkniška godba. Ie r?, jurij pod Kuinoni. Šolska mladina je pri-j ia pod vodstvom učiteljic ge. Kmeclov« in i" Vhlajeve v dvorani lepo uspelo materinsko asI^vo združeno s petjem, deklamacijami in igro o'a Jerica«. Članice Dekliškega krožka so do-I ' prj tekmah odlično oceno. TelovadiSče je '•'velo kjer ee vršo priprave za javea nastop do-mnčeea odseka, bi bo začetkom junija. Fantje prijavljajo kroge. Nabavili bo si tudi 14 krojev, v Lerib »o nastopili pri velikonočni procesiji. Le-je bila velikonočna procesija posebno veli- častna. Velika je bila »lasti udeležba moških, telo :„ povzdignila procesijo udeležba Fantovukega odseka in Dekliškega krožka ln gasilske čete - vsi trojih. Tudi petje je bilo na vifiku. Splošno mne-aje je bilo, da tako veličastne procesije ljudje ie ne pomnijo. Leskorce pri Krškem. Smrt letos izredno pogosto obiskuje naše župljane. Predvsem so njena letev stari in bolehni pa tudi otroci, zlasti do- jenfiki zelo umirajo. Na velikonočno nedeljo so Sar trem zazvonili pogrebni zvonovi. Najbolj pa je turobno pel veliki zvon na velikonočni ponedeljek, to smo spremljali na kraj miru 24 letnega mlade-niia Karla Voglarja lz Selc. Bil je tib in miren mačaj in njegova prezgodnja smrt vzbuja splošno sočutje. Vsi smo bili trdno prepričani, da ga je veliko trpljenje prečistilo in da ga je Gospod življenja in smrti poklica! iz trpljenja časne sinrti k vstajenju večne (»mladi. Mnoge izmed naših žup-Jjanov je mučila letos tako zvana »španska«, vendar iako huda ni bila kot tista med vojno. Bog daj, da bi r.am pa zdaj toplo poletje prineslo ve-c »ira vja. Moravče. V Cešnjicah je zgorela v noči na veliko nedeljo prazna hišica s hramom, kjer je bila tudi soba za stanovanje. Obe poslopji sta bili blizu skupaj ter sla pričeli goreti istočasno, lastnik ie vpokojeni rudar Rovšek, ki biva nekjo pri Sevnici na svoji domačiji. Zažgala jo je nedvomno hudobna roka. — Jožica Urankarjeva z Dobrave si je privarčevala čedno vsotico denarja. Nekaj ga je dala v hranilnico, kakih 500 din pa jc obdržala doma ter jih spravila v leseno škat-ijiro, ki se je zaklepala. Ključ je imela pri sebi v tepu. Oni večer sta bili s eetro pri sosedu. Ko tla se vrnili, pa žkatljice t denarjem ni bilo več ra polici. Kam je izginila, ne more nihče pove- nr1i;;rif,ora,yška dolina J® prav lepo ozelenela. Drevje je v butnem cvetju in obeta prijetno je- vode. - ^ Brezje pri Grosupljem. Po kratki ta mučni r° iS2i' preVde,n 6 8Vl!timi zakramenti je 11. marca 1939 umrl mladenič Ivan Kadunc iz Brezja pri Grosupljem. Odpravljal se je na odslužen je vojaškega roka a je odšel tja, odkoder ni vrnitve. Pokojni je bil povsod priljubljen, vzoren krščanski mladenič. Pred nekaj leti je umrl pokojnega brat Alojzij na odsluženju kadrovskega roka v Skoplju, zato je družina Kadunčeva tembolj prizadeta, ker je izgubila že drugega člana v najlep-lih letih mladosti. Kopanj. Smrt letos pri nas kruto gospodari. Imamo že 11 mrtičev, včasih celo leto komaj toliko. Med otroci so razdajale ošpice, sicer pa se je hripa oglasila skoraj v vsaki hiši. Najtežje je bila prizadeta Ahli-nova družina na Sp. Slivnici, kjer so v teku treh tednov umrli trije otroci. 1. aprila smo imeli tri mrliče hkrati. Med njimi je bila tudi Marjana Vi-rant, rojena Starec, Spančeva mali s Spodnje Slivnice, v starosti 76 let. Bila je zgledna krščanska iena, telo blagega srca in usmiljena do re-vežev, jxwebno skrbna za svoje sorodnike. Z junaško potrpežljivostjo je prenašala težke preizkušnje v svojem življenju. Umrla sta ji dva moža, en sin iz prvega zakona in vaeh pet otrok iz drugega zakona v starosti od 18. do 90. leta. Svojo mučno bolezen je z veliko vdanostjo prenašala. Bog jI bodi bogat plačnik za vse dobra dela! — V nedfljo 23. tv. m. bodo šolski otroci s Spodnje Slivnice pod vodstvom gdč. upraviteljice Ana Jakličeve v gasilskem domu v Račni ob pol štirih popoldne ponovili prireditev materinskega dneva s petjem, deklamacijo in igro »K mamici«. Vabimo k obilni udeležbi 1 — Zelo že pogrešamo dežja. Ponekod primanjkuje že vode. Novice iz Iga. Na belo nedeljo je zapel mrli-9ki zvon Janezu Zdražbi, ki smo ga vsi poznali pod domačim imenom Kumšev Janez, ki je tako dobro in na glas »klical« ob nedeljah po sv. maši« Bil je star 87 let. Kliub vieoki starosti je še zmeraj delal. Ko Je v četrtek žel z vozom na polje, ja padel pod voz in dobil hude rane na glavi, zaradi katerih je podlegel smrti. Gospod mu bodi dober plačniki — Na Ig smo dobili novega zdravnika. Želimo, da bi ee pri nas kmalu udomačil. — Procesija Vstajenja je bila veličastna in velika kot že dolgo ne. — Lepo vreme je privabilo v Iškl Vintgar in na Kurešček mnogo izletnikov. Vače pri Litiji. Doba požarov v našem kraju se kar nadaljuje. Preteklo soboto je požar uničil hišo ter gospodarsko poslopje Sniecu v Ljubeku. Uničen je bij tudi živež in mnogo drugega blaga. Kako je nastal ogenj, ni znano. Št. Peter pri Novem mestu. Na veliko soboto je umrl po dolgem bolehanju Franc Vebr, posestnik iz St. Petra. Pokojnik je bil rodo miz Štajerskega Ln dolgoletni kočijaž in oskrbnik na pose« stvu ra.nega grofa Margherija v Starem gradu. Počivaj v miru! — Zadnjo nedeljo v marcu je bil v »Damu< občni zbor JRZ Poslanec dr. Veble jo podal nekaj zanimivih toSk domačega ini zunanjega političnega življenja. Pri tej priliki je govoril tudi pomočnik kmet. referenta Filipič o našem gospodarskem zadružništvu. — Naša sadjar« ska podružnica je letos zopet nabavila lepo število jabolčnih sadik po znižani ceni. — 1. maja bomo imeli ev. birmo. — Obeta se zopet dobra sadna letina. Naša pol^a potrebujejo dežja. Po vinogradih so prva dela že končana in trta že poganja brstje ini mladje. Naj dobri Bog ohrani naša polja, vrtove, sadovnjake in vinograde pred raznimi nesrečami! Sv. Andrej pri Moravčah. Ono nedeljo popoldne se je vršila pri naši podružnici skromna, toda ljubka slovesnost, ki je privabila mnogo domačega ljudstva Nasa nova gasilska četa — 50 čvrstih mož in fantov — je opravila svojo zaobljubo. G. nadžupnik Hafner je imel pomemben govor in pete litanije, pri katerih je vsa cerkev navdušeno prepevala Prežganje pri Litiji. Po. kratkem trpljenju je pljučnica pretrgala nit življenja 45 letnemu gospodarju Janezu Levičniku, p. d. »Gregorju« iz Dolgega brda. K zadnjemu počitku smo ga spremili 12. aprila. Dne 14. aprila pa je nenadoma umrla v Volavljah Neža Godec »Gostačeva« mama. Rajna je šla zvečer še zdrava k počitku, a zjutraj 60 jo našli domači na postelji mrtvo. Ta primer je pretresel vso okolico. Pokojna je umrla zaradi kapi. Bila je zvesta članica III. reda. Ljubi Bog bodi tehtanje človeškega dihanja. Ta postopek se na-unja na to da izločuje tlovek pri dihanju iz svojega telc«a mikroskopsko drobne kapljice tekočine. 5 posebnimi instrumenti ie mogoče izmeriti, za koliko se tele«ia teža pri 18; Uandaaies je že pre-"l.knjižnic na svetu, ki "»Ho nad 5 milijonov knjig ilrT ■ omarah- Knjižnice H* vsak° ^ nad £00 zvezkov novih 6 ^čunali >0, da rveriTfP v N lovite! t Iiaiun,va Ho-»a V.*' mu >e Posveče- P^m t da )e ™ « 'oooofi*. " Beča je kukavica zletela s hriba in na cesti je mignila njena senca, da eo se otroci ozrli za njo. Iz zelenja 8e je rdečil cerkveni zvonik. Mežnar Luka je zamahnil z roko in nato so se oglasili zvonovi. »Štefan, govedo bi zavpilo,« je pomislil, »saj ga poznam!« »Pretiho zvonijo!« je mrmral Tone. Andrej je bil zamišljen, da ga ni slišal. Vida mu je nenadoma stala pred očmi, Vida z dvignjeno roko, kakor bi prisegala! »Se že unese, ko se nekoliko umiri!« Zdaj je vedel, da mora biti za vsem tem zadaj njegova mati, ki je bila Bregarjeva ter je imela samo bale, da so morali naložiti dva voza. »Toliko, da so konji komaj speljali,« je pravila. »Vidiš, pa so bili konji mladi in bo potegnili naložen voz iz ledenice, ko se jim je bil zaletel s poti.« Vedel je, da bi iz ledenice ne prišel konj, če bi se opotekel, ter je moralo biti nekoliko drugače, toda bale je imela mnogo, ker je je že hčerama dala in je je še bilo pri hiši. Zato je bilo. razumljivo, če je branila Andreju. »Vse se unese!« je dejal ter se spet spomnil, da gredo za mrličem, ki je njegov oče, ter mu je napravil hišico iz mahu, ga posadil na konja, dal mu bič in vajeti, prinesel tnačka na palčici, ki se je pognal na vrvici. Andrej takrat še ni vedel, kako je to, da se maček požene, lepo pa je bilo. In ko je splezal na češnjo, namesto da bi pasei krave, dokler ne bi prišel pastir, so krave ušle v zelnik. Oče ga je počakal pod češnjo. In zavihtel je palico. Andreju so planile solze v oči ob spominu, da ni videl ceste ter se je zamajal. In potem drugi spomini, spomini, spomini. Andrej je zaihtel polglasno in bolno, kakor bi ga nekdo tiščal za grlo, Zmotilo ga je šepetanje. Otlišbi otroci so hoteli prehiteti sprevod ter tekli čez groblje in po klancu; ustavil jih je srepi pogled župnikov, da so se potuhnili kakor potepen pes. Tisti hip se je zaslišalo v gošči hripavo vpitje. Bebasta Tona je bila ušla od doma v sami srajci ter vpila: »Kdo bo pa novi župan? Kdo bo novi župan?:: Slišala je, kako so se pogovarjali doma na ognjišču. Vsadilo se ji je v misli, da je vreščala kakor kavka ter vsakega pozdravila, ki je prišel: »Kdo bo novi župan?« Od suše rjavi grm ae je majal, ko je prijela za njegov vrh ter ga tresla, kakor bi hotela še njemu dopovedati, njene bose noge so tlačile sivko, ki se je bohotila okoli kravjekov. Samo travi sivki ni suša mogla ničesar; ko je Tona dvignila nogo, se je spet zravnala. XIX. Hnljka pa je dobila karo. Ruparica ni šla k pogrebu, »ker ni mogla pustiti hiše«, zato se je začudila: Rezka je prišla s kamrice, ko je pogreb že davno šel mimo. Hči je bila solzna in zamišljena. »Ne grem za pogrebom!« je otresla deklica z rameni. »Kakšne pa so bile! Da bi grizle še danes! Pikalo so kakor kače pred luknjo!« Zdaj je morala materi povedati, kako in kaj, in zakaj ima oči zardele. O srčku in pastirju ni črhnila. Saj je ne zadeva! »Besede bodo! In bom morala reči, da me je tako treslo, da sem legla!« je pomislila. Z vrelenom je dvigala vodo iz štirne ter gledala sivi dim, ki se je dvigal nad smrekami. Zažigali so slamo, na kateri je ležal župan na narnb- pasti™ so vpili, kakor bi gorel kres, (Dalje.) 6' obema bogat plačnik, žalujočim po tolažnik. — Dekleta i z Marijine družbe nameravajo nabaviti novo družbino zastavo. Prejšnja je [»o 30. letih dosltižila. V ta namen so dekleta — družbemce po fari zbirale prostovoljne prispevke. Kljub slabim razmeram v kaierili živimo, se je ta zbirka kaj dobro obnesla. Da bi se le kmalu toliko zbralo, da bi se zastava lahko naročila! - Pri letošnji velikonočni procesiji smo |>o tolikih letih videli naše mladinske organizacije, fantovski odsek in dekliški krožek v krojih. Mladina, oklepaj se svoje organizacije! _ Našo občino so zapustili orožniki, ki so bili dolgo vrsto let nastanjeni v občinski hiši v Vel Štangi. Obširni orožniški rajon je sedaj razdeljen tako. da spadajo nekatere vasi pod sosednje orožniške postaje. Občinska hiša pa, ki je sedaj izpraznjena, se bo pa preuredila v osnovno šolo za župnijo Štanga. — Hvala Bogu lepo vreme imamo, in smo s poljskim delom gotovi. Nadvse lepo kaže sadno drevje, jx>pje se je razpustilo v cvet in ako nas Bog obvarje pozne slane in drugih nezgod, bo sadja dosti. Mavčiče. Vode nam primanjkuje, zelo pogrešamo \odovoda. Na sv. Jožefa dan smo sklenili z razstavo gospodinjsko-kuharski tečaj, ki ga je priredila Krščanska ženska zveza v Ljubljani in obiskovalo 16 deklet. — V farni cerkvi smo postavili nove hrastove klopi in presnažili še druge predmete, da je sedaj župna cerkev prav lična. — Na cvetno nedeljo sta napravila Fantovski od9ek in Dekliški krožek dobro uspelo akademijo. — Večina konj se še n! privadila cestnega valjarja, ki se počasi premika in puha črni dim. Vače pri Litiji. Po naših vaseh zelo primanjkuje živinske krme in zato so nekateri posestniki pričeli trgali slamo s streh. Naši brezposelni delavci zelo težko pričakujejo, da se zopet prične z gradnjo ceste Kandrše—Drtija. Naj že merodajni krogi nakažejo jiotrebni kredit, da se bo kmalu pričelo z delom in da bodo ljudje vsaj nekaj zasluzili. Vprašanje napeljave elektrike je zopet stopilo v ozadje in to pa zato, ker se vaščani ne morejo sporazumeti o stroških za napeljavo. V kratkem razdobju sta odšli v večnost dve vzorni krščanski materi. Bog jima bodi bogat plačnik. Kostanjevica. Na veliko soboto je do sedaj še neznan zlikovec podtaknil ogenj pri gospodarskem poslopju Martina Jordana iz Koprivnika. Zgorelo mu j« vse, le stara hiša mu je ostala Imel jc pripravljen potrebni les za novo hišo, pa mu je tudi ta zgo-rei. Ker je imenovani občutno prizadet, ga priporočamo, da mu nudite pomoč v kakršnikoli obliki. Na Spodnji Prekopi so orožniki odkrili ponarejevalce dvodinarskih kovancev. Ker so bili kovanci slabo izdelani, so jim prišli na sled, Se preden so jih mogli »praviti v promet. Glavni krivec in »specialist« za take stvari je prišel baie iz Trbovelj in je pred orožniki pravočasno pobegnil, dočim pa drugi trije krivci premišljujejo za zamreženimi okni svojo usodo. Duhovne vaje za žene bodo v Domu Device Mogočne od 22. do 26. aprila. Pričetek prvi dan ob šestih zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 100 din. Vodijo č. g. misijonarji sv. Vineen-cija Pavelskega. — Prijave: Predstojništvo Lichten-thurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg R. Vel Lašče. V soboto 22. aprila ob 8 rvečer in v nedeljo 23. aprila ob 3 popoldne bodo uprizorili naši fantje in dekleta narodno dramo v 5 dejaniih »Tla- čani«. K prireditvi iakreno vabimo, ker je čisti dobiček namenjen fantovskemu in dekliškemu odseku, Velikolaški igralci smo izgubili marljivega sodelavca in režiserja g. sodnika Franca Lazarja, ki je odšel r Slov. Konjice. Istočasno smo izgubili marljivega društvenega delavca g. kaplana Miheliča, ki ie Sel študirat v Zagreb za profesorja. Dobili smo noveli kaplana g. Janeža, katerega iskreno pozdravljamo r naši župniji. Tudi v bodoče bomo z veseljem in navdušenjem sodelovali pri naši mladinski organizaciji, ki naj nam vzgoji čim več dobrih io zavednih slovenskih fantov in mož, deklet in žena. Sv. Andraž v Halozah. V zadnjem času je umr'j pri nas več ljudi. Med njimi je umrla dobra krščanski mati v 73. letu starost: Barbara Mlakar v Skoroina-ku. Svoje otroke je vzgojila v pravem krščanskem du* Sadjerski tečaj na Trati nad škofjo Loko. Od 22.-24. marca 1939 se je tukaj vršil tridnevni sadjarski tečaj. Tečaja se je udeležilo 25 fantov iz vseh štirih občin Poljanske doline. V dopoldanskih urah ae je predavalo, popoldne pa se je praktično delalo v sadovnjakih. Okrajni kmetijski odbor je preskrbel za brezplačno kosilo. Predavala sta gg. llladiiik in Rebolj. Tečajniki so po- kazali izredno zanimanje za vsa sadjarska dela in so bili zelo hvaiežnl kmetijskemu relerentu in okrajnemu kmetijskemu odboru za prireditev tečaja. Tečaj se bo v mesecu maju in oktobru na-daljeval v zvezi a praktiftnimi deli. Upamo, d» bomo naše sadovnjake potom mladine spravili ? red in razumsko gojili sadje, kar nam že sedaj prinaša velike koristi. Gospod Volodijovski »Bo, ako Bog da in moj mož skiene,« si je mislila gospa stolnikova, »jaz pa ju ne Ik>iii oviraia.t Zaradi tega sklejia je Ketling sedaj češče občeval s Kržišo in se mudil pri njej dlje kakor v svoii hiši. Sicer pa je hodila vsa družba vedno skupaj. Zagloba je podaja! roko navadno stotnikov! sami, Ketling Kržiši, Baša pa — bila je najmlajša — je begata sama: hitela je včasih daleč naprej, včasih j>a se je mudila pred bazarji in si ogledovala blago in razna prekmorska čuda, ki jih dotlej se nikoli ni videla. Kržiša se je polagoma Ketlingu privadila in kadar se je sedaj opirala na njegovo roko, kadar je poslušala njegov pomenek ali gledala, v njegov plemeniti obraz, ji srce ni več tolklo v prsih nemirno kakor poprej, ni je zapuščala zavednost, ni se je polaščala zmedenost, ampak neizmerna in opajajoča sladkost. Bila sta vedno skupaj; poklekaia sta v cerkvah drug poleg drugega, njuni glasovi so se združevali v molitvi in pobožnih pesmih. Ketling je dobro poznal stanje svojega srca; Kržiša pa, bodisi zaradi pomanjkanja poguma 1k>-disi zaradi tega, ker je hotela sama sebe pre-variti, si ni povedala: ,ljubim ga' a vzljubila sta ae zelo močno. Xer pa je poleg tega zavladalo med njima veliko prijateljstvo, ker sta se ne glede na ljubezen še neizmerno rada imela, a o ljubezni sami dotlej še nista nobene besede spregovorila, jima je čas potekal kakor sčn in jasno nebo je bito razpeto nad njima. V kratkem so ga imeli seveda Kržiši zakriti oblaki očitkov, a takrat je bil še čas miru. Prav zaradi zbližanja s Ketlingom, zaradi domačnosti z njim zaradi onega prijateljstva, ki se je obenem z ljubeznijo med njima razcvetlo, se te konča! Kržišin nemir, vtisi niso biti tako silni 5* pomiril se je razdor krvi in domišljije. In tako sta si bila blizu, dobro jima je bilo, ko sta bila drug pri drugem, in Kržiša. ki se je z vso dušo predala tej prijetni navzočnosti, ni hotela misliti na lo, da se kedaj konča in da je za razpršitev prevare treba le ene Ketlingove besede: .Ljubim!' Ta beseda je bila v kratkem izrečena. Ko sta bili nekoč stolnikova z Bašo pri bolni sorodnici, je pregovoril Ketling Kržišo in gospoda Zaglolio, da bi obiskali kraljevski grad; Kržiša ga .dotlej ni poznala in o njegovih posebnostih so se pripovedovala čuda po vsej deželi. Napotili so se torej tja v treh. Ketlingova darežljivost jim je odprla vse dohode in Kržišo so pozdravljali tako ponižni pokloni vratarjev, kakor da je kraljica in vstopa v svojo prestolnico. Ketling je grad natanko pozna! pa jo je vodil po prekrasnih dvoranah in sobanah. Ogledali so tlieatrum", kraljevo kopalnico; ustavljali so se pred slikami, ki so predstavljale bitke in zmage, ki sta jih odnesla bigmund in Vladislav nad vzhodnim divjaštvom; sli so na terase, od tam jim je plaval pogled daleč po deželi. Kržiša se ni mogla dosti načuditi, on pa Ji je kazal in razlagal vsako stvar, od časa do časa pa je umolknil in gledal v njene tenino-modre oči; zdelo se je. da govori njegov pogled: ,Kai pomenijo ti zakladi spričo tebe, zaklad!' Gospodična pa je razumela ta tihi govor. Nato JO je pripeljal v neko izmed kraljevih sob in obstal pred vrati, skritimi v steni, ter dejal: i » >7od, se lahko Pride do stolnice. Tu je dolg j i'i se konCuie v majhno galerijo nedaleč od velikega oltarja. S tiste galerije ponavadi prisostvujeta maši kralj in kraljica«. »Poznam dobro to pot,« je odgovori! Zagloba, >ker sem bil zaupnik Jana Kazimirja in Marija Ludovika me je strastno ljubila; zato sta me oba feslo povabila s seboj k maši, in sicer zato, da ' c„.TCflll>1 n'°i® družbe in bi jima moia po-boznost dvigala duha k Bogu,- *' gledolište, oder. »Ali hočeš, gospodična, iti noter?« je vprašal Ketling in dal znamenje vratarju, naj odpre vrata. »Pojdimo,« je rekla Kržiša. »Pojdita sama,« se je oglasil gospod Zagloba, »inlada sta in imata dobre noge, jaz pa sem se že zadosti nastopical. Pojdita, pojdita, jaz ostanem i vratarjem tu. Tudi če bi nekaj očenašev zmotila, ne bom hud zaradi zakesnitve, ker se ta čas odpočijem.« Sla sta torej. Prijel jo je za roko in vodil j>o dolgem hodniku. Ni pritiskal k srcu te roke; šel je mirno in zbrano. Stranska okenca so zdaj pa zdaj ob-svetljevala njuni postavi, jMitem sta se zopet potopila v mrak. Njej je srce nekoliko bilo. kor sla zdaj prvič ostala sama, toda njegov mir in sladkost sta jo prav tako pomirjevala. Prišla sta sle"; njič na malo galerijo, ki je bila na desni strani cerkve, že za stopnicami, nedaleč od velikega oltarja. Najprej sta torej pokleknila in začela moliti. Cerkev je bila tiha in prazna. Dve sveči sta goreli na velikem oltarju, vendar je bil ves ta Elolj-lji del cerkvene ladje r>ogreznjen v svečan pol; mrak. Le od mavričnih šip so prihajali raznovrstni bleski in padali dva prekrasna obraza, zatopljena v molitev, mirna, podobna obrazom kerubov. Ketling se je prvi dvignil in začel šepetati, ker v cerkvi ni smel na glas govoriti: »Poglej, go«pa, one baržunaste opore: na nji so sledovi, kjer sta se opirali glavi kralia in Kraljice. Kraljica je sedela na tej strani, bliže obari ■ Odpočij se, gospa, na njenem mestu...« ?< »Ali je res. da je bila vse življenje nesrečna jo šepetala Kržiša in sedla. . ni. »Povest o njej sem slišal, ko sem bil še oi™ ■ ker se je pripovedovala po vseh viteških grajio 2e mogoče, da je bila nesrečna, ker ni mogla ročiti tistega, ki ga je ljubilo njeno srce.« Kržiša je oprla glavo prav na tisto mesto, i io bila vdolbina, ki jo je vtisnila glava Man Ludovike, in je "Hm-la oči. Nekakšen bolesten o Sad 2500 tet star grob odkrit • v Kranju , Kranj je doslej znan v nagem zgodovino-Ju kot postojanka Langobardov, ki so za-P1 stili bogate grobove na »lajbiit iz dobe oreseljevanja narodov. Manj pa je bilo v tem estu doslej rimskih in predritnskih najdb. Pred par d,ievi Pa 80 prišli v Kraniu na dlul robovi iz dobo starih Ilirov. Na stavbišču fndustrijca g. Adolfa Praha, ki je po „ prof. dr. J. 2 o n t a r j u obvestil o najdbi Kamdni muzej v Ljubljani, so delavci zadeli Ua žare iz gline, v katerih je bil pepel, poleg lega pa več bronastih predmetov, tako lozenj bronaste fibule, nekak bronast diadem sa jase itd. Pod strokovnim vodstvom dr. R. L o i a r j a iz Ljubljane se je nato izkopava-nje nadaljevalo in najdba se je izkazala kot lep iz kamna zložen grob v obliki nekake gomile, ki pa na površju ni bila vidna. Pepela je bilo do 10 cm visoko, vmes pa so ležali neštevilni kosi lončenih posod, krasna fibula iz brona, na njej sta bili zataknjeni dve spi- bu. Oh odprtem grobu se je poslovil od nje g. dekan Skamulec, ki je stavi! rajno mater za zgled materam ic ienam Pevci so ji zapeli par žalostirik. Neizprosna jttika ie pretrgala nit življenja mlademu očetu Antonu Emeršiču. Rajni zapušča pet nepreskrbljenih olrok Po dolgotrajni bolezni je umrla v Gospodu Marija Kranjc. Iskala je zdravja po bolnišnicah, pa ja žal ni našla. Zapušča moža in 6 nepreskrbljenih olrok. Rajni naj uživajo večno plačilo. Imamo krasno pomlad po naših hataškib gričih, Vse je v najlepšem cvetju. Bog daj, da bi bil v jeseni tudi obilen pridelek. Vinogradniki sc priložoiejo zaradi slabe vinske trgovine, Upamo, da bo prihodnje leto boljše, ker bo za-fela obratovati zadružna klet, ki jo gradijo v Ptuju. Upaimo tudi, da rami oderuhi ne bodo več polnili rojih žepov s h? loškimi žulji. Pri nas se je pojavila induenca ali »španska« in je po nekaterih hišah položila na bolniško postelj kar vse družinske člane. Smrtnega prrnera do sedai že ni bilo, daj Bog, da bi fciio tudi v prihodnje nam prizanešeoo. ralni zapestnici iz brona, obeski, več zlomljenih obročkov, večja posoda iz črne preka-jene gline, okrašena z vloženimi bronastimi gumbi, manjša zelo lepa skodelica, bronasta okrogla okrosna ploščica (uhan?) in drugi predmeti, ki so pripadali očividno neki ženi. Grob izvira iz dobe, ki je najbrž istočasna starejšim grobovom na Vačah, to je iz 8. do 7. stoletja pr. Kr. V njem je ležal pepel ženske, Ilirke, ki je bila sorazmerno zelo premožna. Predmeti, zlasti bronasti, kažejo podobne oblike ko! oni z Vač, keramika pa je še skrbneje izvedena. Grob predstavlja za Kranj lepo zgodovinsko obogatitev. Najdba je vzbudila v Kranju mnogo pozornosti. Posebna zahvala gre g. A. Prahu, ki je dal za izkopavanje potrebno zemljišče brezplačno na razpolago in ki bo lepo najdbo prepustil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Svet, na katerem je najdba prišla na dan, je zelo zanimiv in obeta nadaljnja odkritja. Vranja peč. Na veliki petek smo pokopali dobro krščanska mater Marijo Erdani, po domače Kočarjevo mamo, Dočakala je 60 let, ki eo bila polna dela, trpljenja, dela in molitve. Zapušča moža, sina in hčer. Rajni mami naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožaljel ŠL Vid pri Stični, Dne 54, aprila smo položili k večnemu počitku 22 letnega Selana Jožefa iz Hrastovega, Teži?, in mučna bolezen je strla dobrega lanta, Bog mu bodi milostljiv. Občni zbor JRZ je bil prav dobro obiskan. Na tem občnem zboru je poročal naš poslanec dr. Lavrič o notranji in zunanji politiki. Marsikaj smo predložili g. poslancu, da nam po možnosti izposluje na merod.ajnih mestih. Brusnice pri Novem mestu. Naša župnija ima okrog 2100 prebivalcev, pa imamo letošnje leto 155 »Domoljubov«, dočim smo jih imeli leta 1938 še samo 120. I.ep napredek, število je kar zadovoljivo, če upoštevamo našo revno okolico brez vsake industrije. Skušali bomo »Domoljuba« dvigniti vsaj na 200, ker je »Domoljub« oaš najboljši prijatelj, ki nas seznanja * vsemi važnimi dogodki iti nas vsak teden c avojo prilogo tako lepo in poceni poučuje o kmetijstvu. Na cvetno nedeljo smo pokopali ob veliki udeležbi ljud« stva Janeza Kelvišarja, M je umrl v najlepši moški dobi 43 let. Od jeseni je bolehal na jetiki, a sedaj ga je pa Bog poklical k sebi. Bil je odličen pevec, tenorist našega cerkvenega zbora. Po svojem poklicu je bil čevljar in daleč na okoli znan in priljubljen. Na zadnji poti so ga spremljale gasilske čete s 102 člani, Ob grobu mu je spregovoril v slovo tople besede go-< spod Marinč, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala. Počivaj v miru dragi tovariš! Birmo bomo imeli pri nas dne 4. maja. Že sedaj delamo načrte, kako bomo okrasili župnijo z zelenjem in z mlaji. V, zadnjem času izvažajo od na« mnogo kristalnega be« lega peska. Menda ga potrebujejo za steklo in porcelan. Pesek, pravijo, je prvovrsten. Uzmoviči so se; spravili nad zidanice in perutnino. Orožniki so jih' nekaj že izsledili, ostali pa tudi še pridejo na vrato. Sodišča naj bi takim ljudem malo bolj ostro stopila na' prste, potem se tatvine gotovo nc bodo več tako po« gosto ponavljale. Preserje, Prosvetno društvo iz Preserja je prire« dilo v nedeljo 16. aprila klet v Rakitno. Z izletom je, društvo uprizorilo v Rakitni tudi znano igro »Podrti križ«, ki je na občinstvo zelo globoko vplivala. Igralci so igro zelo dobro izvedli, dokazali so, da so tudi podeželski odri zmožni pokazati občinstvu umetniško dovršene igre. Tudi v prihodnji sezoni pričakujemo od »Prosvetnega društva« v Preserju podobnih del. Brusnice. Občnega zbora sadjarske podružnice s« je udeležilo nad 60 članov. Uvodoma je bilo predam vanie o zatiranju sadnih škodljivcev in drugih važ* nih vprašanjih. Sledila so poročila predsednika in od« hornikov, Pregledovalca računov sta našla račune * najlepšem redu. Izvolili so sedanj: marljivi odbor a. predsednikom Marmčem. Na novo je bil soglasno ««• voljen v odbor naš veliki prijatelj in širitelj umnega; sadjarstva gospod višji sodni svetnik Levičn-lk, Raz« motrivali smo tudi o naši sadni trgovini in o usta.» novitvi sadne zadruge. Sklenjena je biia tudi sledeča zahteva: Vse poškodbe sadnega drevja po raznih brezvestnih, hudobnih ljudeh naj bi 6e kar najstrožje kaznovalo, ozir. naj bi se izda! zakon o zaščiti sad* jarstva, ker je sadjarstvo naš kruh. Vojnik pri Celju. Naša nova občinska uprava, ki vodi občino od pretek'e jeseni, se skrbno trudi, da uredi in izboljša občinsko gospodarstvo. Prejšnji ob« činski odbor se je hvalil, kako je dobro gospodari^ pustil denar v blagajni itd. Svetujemo našim političnim nasprotnikom, naj se nikar ne bahajo s svojim futpk ji je stisnil prsi; nekakšen hlad je nenadoma zavel iz prazne cerkvene ladje in vzel toplino tistemu miru, ki je še pred trenutkom napolnjeval vse njeno bitje. Ketling jo je molče gledal; nastala je prav cerkvena tišina. Poleni se je polagoma sklonil h Kržišinim nogam in zajel s trepetajočim, toda mirnim glasom govoriti: 'Ni greh, da na svetem mestu pokleknem prod teboj, zakaj kam, če ne v cerkev, prihaja iista ljubezen po blagoslov. Ljubim te bolj kakor zdravje, ljubim te nad vse zemeljsko dobro, ljubim le z dušo, ljubim te s srcem in tu vpričo tega oltarja Ii priznavam svojo ljubezen!...« Krf.išino obličje je poliledelo kakor platno. Z (Mvo oprla na bržunaste opore se nesrečna gospo-V tvoje roke polagam svojo srečo in svoje 'ijenje. Usmiljenja pričakujem, ker mi je straš-00 težko.. jaH>Mi0liva k Boru za usmiljenje!«'je nenadoma Klicala Kržiša in se vrgla na kolena, tovar t • f razumel' 'oda ni se drznil naspro-DokleV •! ŽP'-'i' znt0 ie P°ln pričakovanja in nemira '™nil poleg nje in zopet sta začeia moliti. *z<]ij ■prazni eerkvi je bilo trenutno slišati poln !afJutle Klasove, ki jim ie odmev dajal čudne * Zlobne zvoke. bodi milostljiv!« se je oglasila Kržiša. '»or bodi milostljiv!« je ponovil Ketling. >Usm,H se nas!« »Usmili se nas!« Naprej je molila tiho, Ketling pa je videl, da jI jok stresa vse telo. Dolgo se ni mogla pomiriti, potem pa, ko se je pomirila, je še dolgo klečala negibno, slednjič se je dvignila in rekla: »Pojdiva!« Odšia sta zopet na oni dolgi hodnik. Ketling je pričakoval, da dobi po poti kak odgovor, in ji je gledal v oči, toda zaman. Šla je tirno, kakor bi želela, da pride čimprej v sobo, v kateri je čaka! nanju gospod Zagloba. Ko je bilo torej do vrat lo še nekaj korakov, jo je vitez prijel za rob krila. »Gospodična Kristina,« je rekel, »pri vsem, kar je svetega ...« Tedaj se je Kržiša obrnila v stran, prijela tako hitro njegovo roko, da se ni mogel niti najmanj upirati in jo pritisnila v trenutku k ustom. »Ljubim te iz vse duše, toda nikdar ne bom tvoja!« je rekla. In preden je presenečeni Ketling mogel spregovoriti besedico, je še dodala: »Pozabi vse, kar je bilol...« Čez trenutek sta bila oba v sobi. Vratar je spal v enem stolu, gospod Zagloba pa v drugem. Vendar ju je prihod mladih zbudil. Zagloba je odprl oko in začel z njim mežikati; ni se še popolnoma zavedel. Polagoma pa se mu je vrnil spomin časa in oseb. »Ha, to sta vidva!« je rekel in si potiskal pas navzdol. »Sanjalo se mi je, da je prišel novi kralj, a ta je bil Piast.72 Ali sta bila na galeriji?« »Da.« »Ali se vama ni morda prikazala duša Marijo Ludovike?« »0 da!« je odgovorila Kržiša tiho. XIV. Po odhodu iz gradu je moral Ketling zbrati misli in se otresti presenečenja, v katero ga je " Prvi kralj, ustanovitelj poljske države, >»> spravilo Kržišino vedenje; zato se je takoj pred( vrati poslovil z njo in Zaglobo. Onadva pa sta se vrnila v krčmo. Basa in gospa stolnikova sta bili tudi že prišli nazaj od bolnice in gospa stolnikova je pozdravila gospoda Zaglobo s sledečimi besedami: J>PrejeIa sem pismo od moža; mudi se doslej pri Mihaelu na postojanki. Zdrava sta oba in napovedujeta v kratkem svoj prihod. Je tudi pismo od Mihaela zate, gospod, zame pa le podskriptum'8 v moževem. Tudi piše mož, da je srečno končal prepir, ki ga je imel z Zubri za neko Bašino po« sest. Sedaj so tam že okrožna zborovanja blizu..t Pravi, da ima tam ime gospoda Sobieskega zelo velik vpliv, zato se bo tudi zborovanje vršilo po njegovi misli. Kdor je živ, se odpravi na elek-cijo, toda naši kraji bodo držali z gospodom kronskim maršalom. Tam je že toplo in dežuje... V, Verhutcu pri nas so pogorela poslopja ... Služab> nik je ogenj zanetit in ker je bil veter...« »Kje je Mihaelov list zame?« je vprašal gi* spod Zagloba in prekinil potok novic, ki jih jo čestita gospa stolnikova v eni sapi pripovedovala. »Tukaj je!« je odgovorila gospa stolnikova itt podala pismo. »Ker je bil veter, ljudje pa na sejmu ...« »Kako sta prišla ta lista sem?« je zopet vpra« šal Zagloba. »Prišla sta v dvorec gospoda Ketlinga, od tatn pa jih je prinesel služabnik. Ker pa je bil, pravim, vetr...« ,„ »Ali hočeš, gospa dobrotuica poslušati?« « >l)a, prosim lepo.« Gospo'' agloba je zlomil pečat in začel brati, najprej l* uO sam zase, potem pa glasno za vse: (Dalje.) . pripis. V boi ia m® iiiipispi 4» X V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN POxNAJNI2JIH CENAH NA3VSČ3A DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! STALNO CELJE® VZORCI IN CENIK ZASTONJ občinskim gospodarstvom. Kdor ima več dolgov kot v žepu denarja, se pač ne more hvaliti, da je dober gospodar. — Zaradi nastalih ovir se ie morala slav-nost blagoslovitve novih zvonov pri sv. Tomažu preložiti na prvo nedeljo v rnaiu. — Osnoval se je pripravljalni odbor za gradnjo farnega doma v Vojniku. — Za kmečki tabor v Celju se vneto pripravljamo. Naša fara bo sodelovala polnošteviino. Kaka pri Krškem. Stari rod hira, gine. Začuda Mnogo naših starih ia najstarejših ljudi je zadnji čas končalo življenjsko pot. Prošli teden je smrt zamahnila s svojo koso nad 83 letnim Andrejem Duhom iz Zabukovja. Bil je znan po svoji šegavosti, ki ga tudi na stare dni ni zapustila. Na Površju pa je odšla v večnost tudi 80 letna Ana Lekše-ICovačkovka. Večni mir! Škocjaa pri Mokronoga. Zaradi denarne stiske se tudi naš kmet ubija glavo, kako bi prišel do vsaj potrebnega denarja. Tako se tudi po naših gozdovih seka vsakovrstni les kar na debelo in še malo, pa bodo naši bujni gozdovi same puste goličave. Pa še o"a drug način se nekateri poslužujejo denarja, namreč da kar sredi noči hodijo z vozovi v gozdove in kradejo svojim sosedom les. Tako sta bila pred kratkim zasačena dva posestnika. Taka dejanja vodijo v pogubo. Sz naših dre/štev i 3e*nica pri Kranju. Prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo 23. aprila ob pol 4 popoldne v gasilnem domu v Sp. Besnici žaloigro v 8 slikah »Proklelat. Snov je vzeta iz francoskega kmetske-ga življenja iz srede !9. stoletja. Vss okoličane vabimo, da pridejo igro gledat. i Cerklje na Goienjskem. Prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo 23. aprila ob 3 popoldne Finžgarjevo igro »Divji lovec<. K obilni udeležbi najlepše vabljeni. i Dob. Okrožni tabor Fantovskih odsekov za kamniško okrožje bo v nedeljo 4. junija t. 1. v Dobu pri Domžalah. Prosimo vsa društva, da omenjenega dne ne priredijo večjih prireditev. Ljudje, varujte se V prijazni vasic! pod visokimi Karavankami so ljudje oblagodarjeni z obilico dobre vode. Nad vasjo je priprost rezervoar, ki brez strojnika in motorja dovaja vodo v vas na dve javni napaja-lišči, pa tudi vsaka druga hiša imajo svojo pipo ali korito Kakšni reveži so nasprotno prebivalci v Suhi Krajini in v Beli Krajini, ki morajo ob navadni suši voziti vodo po več ur daleč. Saj nam je še v dobrem spominu, da je pred par leti v teh krajih dovažal vodo iz Krke in Kolpe škropilni avto iz Ljubljane. Ljudje pod Karavankami pa ne znajo cenili lega božjega daru, ampak se zaradi njega celo stepo, potem pa spravdajo in plačajo povrh tega še ogromne stroške. V navedeni vasici sla bila soseda Dolinar in Hribar. Prvi je bil majhen, pa je imel dolg jezik, kaj rad je nagajal sosedom, drugi je bil velik in resen mož. Uril ar je imel pri svoji hiši korito, dočim je Dolinar svojo živino napajal na vaškem napajališču, ki je bilo oddaljeno kakih SO korakov, Iz nagajivosti in objestnosti — ne iz potrebe — je Dolinar svojo živino prignal na Hribarjevo korito, kar pa seveda Hribarju ni bilo prav. Za'to je ta Dolinarja mirno opozoril, da on ne pusti na svojem koritu tuje živine napajati. Dolinarja je to toliko razkaSilo, da je zajjoredoma pobral tri kamne, jih zagnal proli Hribarju; ko pa je segel po četrtem kamnu, ga je veliki Hribar prijel z eno roko zadaj za vrat, z drugo pa ga je udaril po uslih tako, da mu je izbil Iri zobe ia mu prizadejal tudi na tilniku telesno poškodbo. Pri tem sta ee obdelovala seveda tudi z. jezikom. Nato sta se urno praznično oblekla, pustila gospodarstvo v nemar, hitela k zdravniku po zdravniško spričevalo, nato pa vsak k svojemu advokatu ter vložila kazensko ovadbo drug proti drugemu. Pred sodiščem bi se bila lahko poravnala na ta način, da bi bila drug drugemu dejanje odpustila, pa vsi sodnikovi poelaisi so bili zaman. Vsak je bii obsojen v precejšnjo denarno kazeu in povračilo stroškov, ki pač niso bili majh- nepotrebnih pravd! ni, Dolinar je zahteval tudi precej visoko ortškod-nino za izbite zobe in za bolečine; kazenski sod. nik pa ni imel dovolj podlage, da bi pravilno od. meril odškodnino, zalo je Dolinar tožil Hribarja kakor pravimo, >na žtempeliie«, torej pred civilnim sodnikom. Hribar se je izgovarjal, da je rav-nal v »ilobranu, vendar pa sodnik ni ti|>ošleval le-ga zagovora, kajti velikan bi se bii lahko ubranil pritiikavca na drug način, ne da bi mu bil moral zobe izbili. Vendar se je pa sodnik ozira! na lo, da je Dolinar 8 svojim neopravičenim nastopom sam izzval svojo poššodbo; če bi bil on pustil Hribarja pri mirti, bi se ga tudi Hribar ne bil lotil. Sodnik je priznal Dolinarju samo poloviro njegovega zahtevka, drugo poloviro pa mora sain trpeti. Pri vsem tem pa je ta >5pas< slal Hribarja okrog 9000 din, Dolin.-ttja pa 2000 din, razen lega je bil pa še ob 3 zobe, ne oziraje se na to, koliko razburjenja sta doživela in koliko zlatega časa sta zamudila. Pravda je šla namreč čez vss tri inštame. Iz tega se vidi, kako daleč pripelje človeka trma. Hribar ni iinel ni kake škode, če jo Dolinar napaja! na njegovem koritu, Dolinar ps je ime! prav blizu vaško korilo in mu ne bi bilo Ireba Hribarja jeziti. 'Vt^VV« Kakšne plače imajo državni poglavarji Ob volitvi novega — prav za prav starega — predsednika francoske republike je pariško časopisje načelo vprašanje o zvišanju predsednikovih prejemkov. Poglavar ene največjih držav na svetu je v sedanjem papirnatem francoskem denarju prav slabo plačan, čc upoštevamo velike izdatke, ki jih ima za reprezentanco in za razna potovanja. Predsednik Francije dobiva vsega samo 5 milijonov 400 lisoč din plače v naši veljavi. Davka od teh prejemkov mora odšteti 1,450.000 din. Izdatki, zvezani z njegovim uradnim položajem, so toliki, da je do Alberta I.ebruna, ki mu gospodarske posle sprotno vodi ž.ena, moral še vsak francoski predsednik dodajati iz svojega. Dohodki francoskega državnega poglavarja so še zlasti nizki, če jih primerjamo s pja; čami drugih državnih voditeljev. Angleški kralj dobiva od države letno 108 milijonov dinarjev, razen tega pa ima še velike dohodke iz Coniwallske vojvodine, iz raznih rudnikov, posestev, hiš itd., ki so v lasti ali v izkoriščanju vladarske rodbine. Najmanjše dohodke med evropskimi vladarji je imel albanski kralj Zogu: po ustavi mu je dala država samo nekaj nad milij"11 dinarjev. V sredi med najbogatejše in naj'-slabše plačanimi evropskimi državnimi glavarji so: (Glej naslednjo stran.) 70 letnica delavne žene V ponedeljek, dne 17. aprila je poteklo 70 let, odkar je v brusniških hribih zagledala luč sveta teta bengalskega misijonarja, jezuitskega brata Udoviča, Ana Udovič. Nič kaj dobrega ji ni mogel nuditi siromašen hribovski domek, kmalu je morala vzeti culico v roke^ in odšla služit za pastirico, pozneje za deklo, vrtnarico, dninarico itd. Od Podgorja šentjernejske fare, Kandije in Novega mesta jo je vodila službena pot v Ljubljano, kjer je sprejela vsakršno delo, ki se ji je nudilo, samo da ni bila brezposelna. Tako je Jtregla zidarjem, ko so zidali šentjakobsko solo, donašajoč jim težke škafe malte in vode. Pozneje je vrtnarila in kuhala salezijancem na. Rakovniku, nad 20 let je bila hišna oskrbnica pri ugledni Lukmanovi družini, zopet je več let vrtnarila Putrihovi gospej pod Ze-Jmim hnbom in obenem, kar še danes vestno 3» opravlja, je snažiia razno odvetniške in notarske pisarne. Zvesta Bogu v veri in delu, je od zaslužka svojih rok veduo razdajala v dobrodelne namene ter si tako nabirala zakladov, »ki jih ne uničujeta ne rja ne molj.« Poleg domovine, se je njena darežljiva roka spomnila tudi daljnega sveta: zamoroki in bengaloki jo kličejo za mamico. Ko se je snovalo dobrodelno društvo »Družina božjega sveta« (pred dvemi leti), je bila Ana Udovič prva, ki je pri R8 letih razumela namen društva in prva plačala članarino, rekoč: delo m molitev, vera v Boga in ljubezen do bližnjega bo rešitev človeštva. In Ančka dela za »Družino« zvesto in neutrudno na društvenem vrtu. Bog daj, da bi vrtiarila trdna m zdrava še mnogo let in da bi jo nebeški Vrtnar ob uri, ki jo je On izbral, sprejel v siuzoo nebeških vrtovi •— F. d. C. bas. trgovca ftteff. _________ 0VI GROBOV I n Premagana je »mit, fcrabnoba... Na „ . j ie umrla učiteljica Ivanka Dobnikar. V Novem mestu je preminula žena železničarja Košeletova. — V Ivanjem Selu je od-m po večno plačilo Stare Antonija roj. Ur-Na Dolu pri Hrastniku ao pokopali Josipa Hofbauerja. — V Celju so djali v grob Barbaro Kurinčič. — Pri Sv. Ru-^rtu je umrla Helena Turkova roj. Zagožen. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je preminul Cestnik Alojz Kupec. — V Mariboru je zali mrtvaški zvon Sebastijanu Vigele. — V Domžalah je mirno v Gospodu zaspala Marija Ušeničnik roj. Jamiš. —• V Pudobu pri Starem trgu je zapustil solzno dolino 77 letni lesni trgovec Anton Kandare. — V 6tangi je odšla po večno plačilo mati g. župnika Marija glajjji, _ v Ljubljani so umrli: vdova po nadpazniku Marija Papež, žena elektrotehnik ta iz Kranjske gore Antonija Stare, Božena Orvakl roj. Zeinkova, Antoniji Tabor, žel. upokojenec Ivan Fahjan, upokojeni sodar Martin Totnažič iz Most in uslužbenec državne železnice Stane Cuk. — Naj počivajo v miru! RADiO LJUBLJANA U—......... ■'■■II "iraa) »«.»»<'1 ■ ■m*ni.fci m—innmriiniI»Mii«i»WBMMl8ailWBIiawn» j 27. APRILA im četrtek. 28. »prit«: 18.00: Pester spored Radijske-i otieslra. 18.40: Slovenščina za Slovence. 19.50: »Za rqno premožen — ta Krajno ubožen — ia Krajno ytei — 13 Krajo) roj«n«. Ob 250 letnici izida Valva-icrjeve »Slave vojvodine Kranieke«. — Petek, 21. aprile 11.00: Šolska ura: V alovemki Krajini. 18.40: FraocoSčina. 20."jO: Koncert. — Sobota, 22. aprila: 18.00: 7.a delopusl. 18.40: Narve umetnine v cerevah lumiikega okraja. 20.30; »Pomlad v deželo gre«. — Nt&jjt, 21 Aprila: 8.15: Preti (is cerkvene glasbe iz ft»S. cerkve. 8.45: Verski (Jovor. — 17.00: Kmetijska Ea: Več Kicemc. 17.'SO: Glasbeno društvo Kranj (godba oa pihala). 19.50: Pomlad v g Lasni. 22.15: Pevski koooert — Ponedeljek, 24. aprilai 18.00: Paberki iz uakdanječa zdravstva. 18.40: Sv. Jurij v legendi š» obiiajih. 20,00: Komorna glasba:!* pihala. 20.45: Koa-rert slovanske glasbe. — Torek, 25. apriUi: 11.00: ura: Pomen iremostnega tedna a mladino. 11.00: Pester spored Radijskega orkestra. 18.40: Te-Btijos ideja religiome miselnosti: Stvarstvo. 20.00: fl<»i in slavnostni zvoki iz treh stoletij. 20.20: An-Im Leakovec: Vera m nevera, drama v 3 dej. — 26. aprila; 18.40: Človečki tipi in aiačaji. 19.50: Pnrodopifflii kotiček. 20.00: Koncert pevskega društva .Lira« i? Kamnika. 21.00: Tamburaiki orke-tlti. Bolgarski kralj Boris, čigar prejemki znašlo 4 in pol milijona diu, angleška kraljica-®ati, ki dobiva nekaj nad trinajst milijonov P°troSil tkrat ali sedemkrat toliko kakor delujoč ^^dnik francoske republike. V vsako hiš«, .Domoljib««! Vas, na katero so pozabili. V francoskem gorovju Ura lezi nula vas Sanlans. Župan tega malega gnezdeča je nedavno vložil na notranjega ministra pritožbo, da eo vse upravne oblasti pozabile na Santans. Že petdeset let, pravi pritožba aaije, smo kakor odrezani od sveta, naša cerkev razpada, gasilska brizgalnica bo praznovala stoletnico, v pisarni županovi se nahaja kot edini okrasek slika nekega pred 40 leti umorjenega prezidenta. Že nad 50 let ni v vas nol>enega kontrolorja ali uradnika višje upravne oblasti, edina vez so še uradne okrožnice, ki pa eo občinskemu odboru skorajda nerazumljive. Posledica te pritožbe, ki «o jo francoski listi zabeležili kot zanimivost, bo, da se bo oblast začela za prebivalce Mantansa bolj brigali. Listi še vprašujejo, če ne bi katerakoli druga vas menjala s pozabljeno vasico v francoskih gorah. Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stro-ški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena tstekl.za 150litrov din20~, po pošti din SIS'—, 2 steklenici po pošti din 55'—, 3 steklenice po pošti din 75*—. Prednja drogerija Kam. LJubljana, ftdovtka nl.1. Sodobni judje iitaju manj kot so Žifali prej. Belgijski modroslovec Dieudonne prihaja v neki svoji knjigi do zaključka, da ljudje danes komaj polovico toliko bero, kakor prejšnji rodovi. Pred 25 in 30 leti ;e povprečni k prečital vse svoje življenje do 250 knjig. Danes prebere povprečnik komaj še 250 knjig. Profesor trdi, da je temu kriv hitri tempo časa, film in radio. Ob novo-modnih izumih postajajo ljudje leni in ne ljubi se jim pozornost, ki je potrebna za čitanje knjige. Iti® f Vdihih Lai{ftii prodamo pod ugodnimi pogoji. Vsa potrebna pojasnile daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19. Boj s orlom. Na Švedskem se je neki drvar vrača! z dela domov. V rokah je imel žepno svetilko, s katero 6i je svetil po poti. Naenkrat začuti močan šum in nalo močan udarec v glavo. N« tleh ležeč opazi drvar, da se ga je lotil velik ptič. Naglo zagrabi za dolgo vejo in udriha po ptiču, ki se venomer žaganju vanj. Končno ga zadene na glavo in ubije. Bil je orel, katerega razprostrta krila so merila cela dva metra. Tamoš-nje ljudstvo ne pomni, da bi se bil v njegovih krajih kdaj pojavil tak orel Tovarna verig ci d. Lesce pri Bledu oddelek za pluge izdeluje najmodernejše jeklene pluge, okopalnike. osipalnike in isorače za krompir, njivske in travniške brane. Kmetovalec, zapomni si: njive obdelaš z najmanjšim frudom le, če orješ z Lesce plugom. — Nuročila pošlji na: Um plugi, LjflHjana, namili N >D0M0LJUB<, dne 19. aprila 1939. BROBTSNE Stran 15. Mali oglasnik obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pnstoibma »a male oglase se plačo)« nap Vsaki osebi - družini nudimo stalen zaslužek doma. • Pišite: Ano«, Maribor. Kupujem stalno stoječ les za produkcijo tramov. Ponudb« pod ,S sečnim dovoljenjem'na upravo Domoljuba St. 2028. Za vsako družin« vsa oblatila, posebno moške obleke tn perilo a! nabavite najboljšo tn najcenejše pri Pre-skerju. Sv. Petra e. 11, Ljubljana. ______ Vina in sadjeves prvovrstno sortirano, cd litrov naprej, razpošilja: Posestvo »GRIČ« pri Mariboru. Kmečkega fanta vajenega konj ln vseh hišnih del. sprejmem. Prednost imajo vojaščino prosti. Ramovš Ivan, trg. in gostilničar, Stožice St. 61 prt Ljubljani. Dekle vajeno kmečkih del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 6758. Hlapca in deklo takoj sprejme Alojzij Rus, Log JO, p. Brezovica. Pletllnl stroj er rokavice St. 8 kupim. Wotfart, Soška T«. Ljubljana. Fižol ln razna druga semena dajemo v vzgojo pod ugodnimi pogoji. Sever i Komp., Ljubljana. Svete kipe majniske Marije nurtl po najnižjih cenah K, Konjedlc, Strallšče pri Kranju. Hlapca na kmetijo Stožlcah št. 18 pri Ljubljani sprejmem. Dekle z dežele staro 14 let, pošteno, sprejmem. Savlje 67, p. Ježica pri Ljubljani. Kupim posestvo v bolj hribovitem kraju za živinorejo aH zamenjam za stavbni 8vet pri Kranju, Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 5843. Vaiilna jajca rodeiland kokoši, kontrolirana prodaja, Lenič, Plešivica p. Brezovica pri LJubljani, Lepo hišo in «00 m' sadnega vrta ob banovlnskl cesti, v zelo lepem kraju Gorenjske, prodam. - Za krojača ali čevljarja najlepša prilika. Poizve se: Pristava 18, p. Mengeš. Prodam Irus mlin nemški Izdelek, na katerega se melje vse vrste žita, dola Ješ-prenj ln kaSo, zaradi opustitve mlina na Dolenjskem. Obenem vzamem v najem žago na vodni pogon. - Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 6021. Poceni naprodaj več prvovrstnih koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in rasnih drugih predmetov pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). Brane travniške ln poljske, razne pluge ln plužne dele dobite v železnlnl Fr. S t u p t c a, Ljubljana, GosposveUka 1. Usnje Mesarskega vajenca IS—IS let, zdravega, poštenega - sprejmem takoj. — Ivan Bartol, mesar, P.etje 19. LoSkl potok. Gepelj v dobrom stanju proda Maček Andrej. Pra-protna polica li, p. Cerklje pri Kranju. Pletilje in vajenke takoj sprejmem. Mala vas 55, Ježlea. Bencinski motor 1J KS, v dobrem stanju, naprodaj. Franc Sivlc, PraproSe, pošta Podnart, Gorenjsko. Mlinarja samskega, za kmečki mlin, in služkinjo za vse sprejme Sršen — Zagorje ob Savi. Dekle za kmečko delo in fit-vlno. ki zna dobro moizti, takoj sprejme A. Jane, Rečica St, 7, Bled II. domačega Izdelka nudi najugodneje obrtnikom In kmetovalcem Lavrič, usnjarna, St. Vid pri Stični. Vajenca z» sedlarsko obrt išče Cibašek Anton, sedlarski mojster, Moste — Komenda. - Ostalo po dogovoru. n Sejem r Lukovici. Živinski in kramarski sejem v Lukovici se bo vršil 27. aprila kakar običajno vsako leto. Dojjon živine je dovoljen samo iz kamniškega okraja iz neogroženih krajev. Nagrobne spomenike iz starega pokopališča Sv Krištofa (ter aove spomenike) po nizki ceni dobite dokler traja zaloga pri kamnoseku KUNOVAR PRANJO pokopališče St. Kril, Ljubljana. Sostro! Fantovski odsek in Dekliški krožek v S ostrem, priredita v nedeljo, 23. t. m. točno ob treh popoldne 6vojo drugo telovadno akademijo. Na sporedu so simbolične vaje, poljubne proste vaje, gimnastika, orodna telovadba itd. — Prijatelji mladine in naše mladinske organizacije v nedeljo vsi na akademijo. — Bog živil Micka je stala pred sodnikom, ker je razia-lila sosedovo Rozalo. »Kaj vam je obloženka predbacivala?« je vprašal sodnik. Rozala: »Je rekli, da sem čisto navadno, vsakdanje žeiisče.« »Lažnivka,« je zavpila Micka. »Mir,c je zapovedal sodnik. »Pa je vendar laž, gospod sodnik,« je nadaljevala jezična Micka. »Dejala sem ji le, da je ničvredna, kobalasta, od bolh opikana, smrkava, zamazana, satanova hči in niti z besedico nisem omenila, da jo navadno, vsakdanje ženšče.« Gnojnlfae črpalke #«ya usssr* MMft novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podrtaj Ciril, |S1«? pri ||BbUlR| Hal®! @8sp@d§gxii mm\ Ali Vam je že znano, da jo otvorjena novs , vina * ©»SanM in cenejšim oblačilnim m«! ki ga potrebujeta delavec in kmet. v Ljubljanij' Zmajskem moslti, tik ob Ljubljanici (kjer ie kr P'' pirjev trg), Str. Petra nasip 29. Ravnokar ieM i zalogi veliko oslankov za moške pra/.njo in delav i obleke meter od 20 do 60 din, veliko ostankov 5! ženske in otroška pražnje in vsakdanje oblek, ostanki pralne svile, krepov itd. Iiavno tako dobil« tudi od kosa poceni blagove n. p.: bela konlenina srednja 5 din, najboljša 8"80 din. pisano za graj« srednje 5 din, najboljše 9 din, tiskovina za prej, pašnike srednja 6 din, najboljša na dve strani 9 dij naglavne rute 6 din. žepni robci 1 din itd, ' To trgovino je otvorila špecijelno za cenejše blag« saataa ljubljanska tvrdka F. 1.60RICAR rfuid ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra cesti 29 v novi hiSi, kjer ja velika zaloga boljšega blagi za moško in ženske obleke, kakor tudi izgolovljem obleke, na Sv. Petra cesti SO pa ima oddelek u nevestino opremo in pohištveno blago (zavese, le. pihe, garniture za postelje, perje, žimo in morsko travo i.t.d). — Torej vse. kar rabite, najdete si. gumo v naših te sit trgovina!*, kjer dobite dobro in po nizkih cenabl Naše geslo še vedno dtin majhen zaslužek, a čim večji promet! Mehki drva. Sodnik: »Kaj navajate, očka, \ oprostilo, da sta Janeza naklestili z leseno gorja-&>?< — Očka: »Hm, da je bila gorjača it mehkega lesa, fant pa trda kože, ker beseda ni t* legla.« Novoporočeni par je izstopil iz vlaka, ko prari ona: »Obnašajva ae, kot da bi. bila ie dolgo poročena.« On: »Lahko, ia fi Je t*ko »£eč,t nalo gl«. neje: »Hej, tu, stara, tale kovčeg bo3 nosila ti.< Bi$?9Sft fmm je za masažo pri raznih poškodbah nog io kit, pri r«v-matizmu ter pri težkem delu. BISTER prašek prepreči mnogotere konjske bolezni,, posebno pa naduho. MLEiO&i je sred. stvo za posnnoženje mleka pri kravah, za prebavo in celo pomišljanj«. Navodilo priloženo. Bister fluid mala steklenica Dia 10-—, velika Din 16'-. Bister prašek zavoj Din 10'—. Mlekin zavoj mali Din 10—, veliki Din lt>-—. Poštnina od 8-10 Din. Prodaja Drogeršj« Kane, IjttMjana-Nebotllai Oče: »Kaj pa je rekel tvoj mojster, ko si s« prosil za povišanje plače?« Sin: »Bil je kakor jagnje « , Oče: »TakoV Neverjetno. Kaj pa je rekel« Sin: »B-e-e-e-e-e-e-e.< PflJfiltf Gospodinj* neveste, gostilničarji Itd. N.reBtJ rllžDF! še ,|„nes vzore« (urezolsčno) od bele In roljve kotenlne raznih širin za neteljno namizno 111 le"™" perilo pri tvrdki Pavla S»r«m«lky, TrftlC. Ve<»° velika zaloga.tudi v t>omi>a*i! s a plesti. Direktna doo» va, točna poslreina, minrno cene! Stoj,« je zakričal ropar ter na profesorja nameril revolver. »Ce so ganete, ste mrtev.« * »VI bi se morali točneje izražati. Ce se K«T nem, potem sem vendar Se živ,« je razlagal u<*"* profesor. HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU-sma-umi* reglstrovana zadruga 1 neomejeno zavezo Sprejema hranilne vloge in jih obrestuj« do 5% Jamstvo presega hkratni jnesek vseh vlog- Izda laki i: t\r. Grceorij Pečjak. _ . '"I.ceniku. - Telefon uredništva in uprave: ■«*> K J Ja*" Ul*dnik; >ie K us i č e k. - Za Jngoslovansko tiskarnos Karel če«.