Poštnina plačana v gUovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. rflfc‘*Kc»siy;.vrtl .&£*•■* tisama*. a MB im iwihii h—i —M i — —■■■■—— Cona posamezni Številki Din 15U. TRGOVSKI LIST Usm&opts mm Srgovino, Industrf i- ifrcdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. —- Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9.T5. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO Vlil. Telefon st. 552. LJUBLJANA, dne 25. avgusta 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 99. Obrtniški shod v Celju. V Celju se je vršil v nedeljo 23. t. m. obriniški shod, ki se ga je udeležilo preko 100 obrtnikov. Ti so kot delegati zastopali celokupno obrtništvo celjskega okrožja, kar priča o veliki stanovski zavednosti obrtništva, ki se ni strašilo dolgega pota iz Brežic, Vranskega, Trbovelj itd., da manifestira solidarnost obrtniškega stanu. Shodu je predsedoval predsednik občeslovenškega obrtniškega društva v Celju g. L Rebek. G. predsednik je uvodoma pozdravil bivšega ministra g. dr. Kukovca iz Maribora, ki je porabil svojo navzočnost v Celju, da izkaže s posetom obrtniškega shoda obrtništvu svoje simpatije. V nadalj-nih izvajanjih je g. Rebek sprožil misel da bi se prirejali po celi državi vsako leto obrtniški dnevi, na katerih naj bi se razpravljalo o položaju in o težnjah obrtništva. Za tak dan' bi bil primeren na primer praznik sv. Jožefa. — Na dnevnem redu shoda so bile tri točke: 1. Delavski zakoni (poročevalec g. Založnik iz Maribora); 2. davčne zadeve (poročevalec g. Žagar iz Ljubljane) in 3. obrestna mera (poročevalec g. Lesničar iz Celja). O delavskih zakonih je podal g. Založnik lepo zaokroženo poročilo, ki je vsebovalo vse težnje obrtništva glede zavarovanja delavcev in glede zakona <3 zaščiti delavcev. 0 zavarovanju delavcev je g. Založnik poročal, da je predrago in da ne nudi delavstvu za visoke prispevke onih ugodnosti, katere bi smelo upravičeno zahtevati, ako naj zakon o delavskem zavarovanju v polni meri izpolnjuje sv&jo socfjalno nalogo. V detajlnih izvajanjih je g. poročevalec omenjal zavarovanje vajenca, volitve v središnji in okrožni urad in glede teh zastopal mnenje, naj bi se ne izvedle, dokler se zakon o delavskem zavarovanju ne novelira, ker bi spričo kompliciranega volilnega reda preveč stale. Grajal je tudi zidanje hiš in palač v Ljubljani in v Zagrebu, ki daleko presegajo sedanje, pa tudi bodoče potrebe te so-cijalne uprave, ki more stremeti za tem, da svoje poslovanje poenostavi in poceni. O zakonu o zaščiti delavcev Je g. Založnik omenjal, da so nekatere določbe v teoriji prav lepe in tudi upravičene, a v praksi so se izkazale za neizvedljive in nadalje navajal v katerem oziru je zakon potreben reforme. Med dingi mi je grajal določi- lo o vodstvu registra delavcev, o deč-jih domovih in o dolžnosti podjetnika, da mora na svoje stroške nuditi prvo ambulantno pomoč delavcu. O krasnem poročilu se je razvila živahna debata, v katero je med drugimi posegel tudi g. dr. Kukovec, posebno tem-perametno pa g. Bizjak, ki se je odločno zavzel za takojšnje volitve v sredisnji oz. okrožni urad in za ustanovitev posebnih okrožnih uradov v Mariboru in Celju in sploh priporočal intenzivnejše stike med obrtništvom mariborskega in celjskega okrožja. K drugi točki dnevnega reda je g. žagar podal najprej pregled naše davčne obremenitve s posebnim ozirom na obrtniški stan in opozarjal na zanimive podatke, ki nam jih nudi pred ■kratkem objavljena statistika o obremenitvi, katero povzročajo avtonomne doklade. Finančni deiegaciji smo lahko hvaležni za objavo, naša stvar pa je, da se držimo naukov, katere nam dajejo številke. V nadaljnih izvajanjih se je g. poročevalec dotaknil tudi naše davčne prakse in vzel v zaščito uradništvo, kateremu se pripisuje skoro izključna krivda za našo davčno preobremenitev. Preobremenitve pa ni krivo uradništvo, ampak edino zakoni, po katerih se mora uradništvo ravnati. Zato mora biti naše stremljenje, da se zakoni omilijo, posebno da se zniža dohodnina in hišno-najemni davek, ki sta najbolj' občutna in da se malo obrtništvo brezpogojno oprosti davka na poslovni promet in ne veže oprostitve na tako ozkosrčne pogoje, katere more izpolniti samo navaden krpar. V nadal jnih izvajanjih je g. Žagar poročal o izenačenju davčnih bremen in izrazil pomisleke proti optimizmu v tej smeri, kajti na tem izenačenju niso intere-sirani ravno oni, ki imajo v rokah moč in vlado. — Zborovalci so pazno sledili poročevalčevim izvajanjem in se na koncu g. poročevalcu z živahnim pritrjevanjem zahvalili za njegova izvajanja. Končno je g. ravnatelj Lesničar poročal o obrestni meri na posebno poljuden način in pojabil to priliko, da je razpravljal o kreditnem vprašanju obrtništva in o splošnem gospodarskem položaju. Shod je bil eden najlepših, kar jih je priredilo obrtništvo v zadnjih letih in priča o veliki zavednosti obrtništva iz celjskega okrožja, kar je gotovo zasluga v bojih za obrtniške interese osivelega voditelja obrtnikov iz celjskega okrožja g. Rebeka. vilne interesente so pripravljeni mlekarski in opekarski stroji, pletilni stroji, sesalke, transmisije, turbine in strojni deli. Nadaljevanje paviljona F je paviljon O, ki prikazuje najia/.novrstnejše izdelke iz žele/.a in jekla, orožje, municijo, električne in plinske naprave, kljuke, pile, posode, spojke, stavbeno okovje, štedilnike,. verige, vijake, zavore, žage, žeblje, železne blagajne, aluminijeve izdelke, bakrene kotle, jedilno orodje, kjučavnice, tehtnice. Zanimiva je tudi razstava avtomobilov, motornih koles in bicikljev, ki ima polno občudovalcev. Posebno interesantna pa bo letos velika i a?,stava poljedelskih strojev in poljedelskega orodja najmodernejše vrste in po nizkih cenah, tako, da gotovo noben kmetovalec ne bo odšel iz sejma praznih rok. Vrsti se še kleparska galanterija, pločevinasti izdelki, tiskarniški in knjigo vešlci str« ji, palično in obročno železo, instalacijski materija!, bakrena žica in pa najmodernejše — radio v bogati izbiri. Razna glasbila, športno in telovadno orodje, bo gotovo tudi vzbudilo splošno zanimanje. Paviljon H je deloma trgovski paviljon, kjer razstavi naša trgovina, deloma pa je podaljšek poviljona I za tekstilno stroko, konfekcijo, kožuhovino, perilo, blago, bombaževo tkanino, pletenin, preprog, uniform, vrvarskih izdelkov. Zelo lepa je ekspozicija ene svetovne tvrdke v perzijskih in orientalnih preprogah, i na kar zlasli opozarjamo kupaželjno občinstvo. Urad za pospeševanje obrti je pod spretnim vodstvom aranžiral kolektivno razstavo naše male obrti, ki bo nudila dokaj zanimivege, ne samo ra/, star lišča kupčije, marveč bo tudi poučna, ker nam bo pokazala, da je tudi naša mala obrt močno razvita in se tam najdejo pravi mojstri. Mestna plinarna bo letos praktično predvajala uporabo plina, njen prostor bo menda zbirališče vestnih gospodinj. Razni vozovi in kolar-ski izdelki na polpokritem prostoru tvorijo zaključek. V paviljonir I bo razstavljeno poleg splošne tekstilne industrije usnje in konfekcija usnja. Gonilni jermeni, gornji de- li za čevljarje, leseni cveki, obutev, podplati, strojilni ekstrakti in usnjarska galanterija. Seveda bo naše čitatelje tudi zanimalo kaj se bo videlo na sejmišču pod milim nebom. Poleg najrazličnejših paviljonov naše industrije, traktorjev, poljedelskih strojev, voz, bo občudovanja vredna na novo postavljena enodružinska stanovanjska vila z krasnimi rastlinjaki in cvetličnjaki. Velesejmski prostor se je v teku let izpremenil v pravcati park in diviti se boste zainogli krasnim vrtnim nasadom. Češki državni paviljon je letos zaseden po češki težki in železni industriji. Na vinskem prostoru pa se bodo nudila najboljša vina in sočni prigrizki naših domačih industrijskih podjetij. Kaj bo letos na velesejmu 1 Letošnji Ljubljanski velesejem, ki se otvori svečanostno dne 29. avgusta, bo nadvse pester in zanimiv, zadovoljil bo kupce kakor tudi najširše sloje našega naroda, Razstava proizvodov je bogatejša kot prejšnja leta, občudovanja vredna je požrtvovalnost naših indiLstrijalcev in nekaj veletrgovcev in obrtnikov, ki so se za letošnji velesejem kljub težki stagnaciji in hudi gospodarski krizi pripravili z najizbranejšimi proizvodi. Govori se, da bodo na velesejmu cene artiklov izdatno nižje kot dosedaj, torej bo imel vsak kupec in interesent priliko, da si krije potrebe ne samo iz prve roke, marveč tudi ceneje kot dosedaj. Velesejmska uprava je razstavne proizvode razdelila na sledeči način: V paviljonu E se bo pokazala v svoji moči naša papirna industrija, grafika, kartonažna, lepenka, pisarniške potrebščine, štanpilje in zvezki. Tem predmetom se priključi les in sicer najrazno-vrstnejša stanovanjska oprema in pohištvo, pisalne mize in tapetniški izdelki. Pa tudi ostala lesna industrija bo tukaj zastopana: razni čolni, lesna galanterija, okvirji, ribniška roba bo gotovo zaslužila občudovanje. Ena atrakcij letošnje prireditve pa je gotovo kolektivna razstava naše lesne industrije, katere se udeleži 45 tvrdk z izbranim lesom. Inozemstvo, zlasti Italija in Grčija kaže baš za ta oddelek posebno zanima-naje in uprava velesejma ni pozabila primerno reklamirati. Lepo izdelani plu-tovi zamaški, sestavljeni v krasnih skupinah, so našim obiskovalcem že znani. Za lesno stroko se vrsti kemična industrija z najrazličnejšimi izdelki. Od čistila za čevlje, fotomanufakture, umetnih gnojil, olja, mila do sveč in voska, vse je zastopano. Za naše dame zanimiva kosmetika bo razstavila potom najrazličnejših tvrdk najnovejše preparate. Sledi se živilska industrija in že smo pri izhodu paviljona E. Paviljon F je v velikem kontrastu z poprejšnjim paviljonom. Obiskovalci se bodo divili mogočnim strojem za obdelovanje lesa in kovin, lokomobilam, za šte- Liška železnica in Sušak. I. v Po otvoritvi liške železnice so se cule najraznovrstnejše sodbe o vlogi in posledicah te zveze za Sušak. V mnogem oziru so bila mnenja pretirana. Zato je tem zanimivejša stvarna razprava Čabarskega v sušaškem »Novem listu :, ki ugotavlja, da so vtisi, da bodo radi otvoritve liške železnice nastopili za Sušak težki časi, napačni. Samo priličen račun o prometu preko Sušaka dokazuje, da liska železnica ne pomeni nikakega ogrožanja Sušaka. Sušak ima svoje zaledje, ki je bilo zvezano sedaj po novi železnici s Splitom, vendar je oddaljenost Splita od Ogulina trikrat tako velika, kakor Sušak od Ogulina, dočim je oddaljenost zaledja, ki leži za Oguli-nom, od Splita še večja nego od Sušaka. Tako je Zagreb od Splita oddaljen za 200 več kakor od Sušaka. Če se vzame, da 80 morskih milj morskega pota Split-Sušak zmanjša daljavo pota po železnici za 25%, tedaj ostane še vedno 70 odstotkov v dobro Su-šaku. če se odbije še 50 odstotkov prevozne daljave, ki jo vživa liska proga, tedaj je Sušak še vedno za 25% cenejši napram pošiljatvi po suhem. Računati je še 30 odstotni tarifni popust na podlagi sporazuma z Italijo za progo Zagreb—Sušak. Prevoz prekomorskega blaga na Zagreb in obratno preko Sušaka je torej 50 odstotkov cenejši kakor preko Splita. Poleg tega so morski transporti za celih 25 odstotkov cenejši od železniških. Glavni izvozni predmet sušaškega pristaniškega prometa je les, glavni uvozni predmeti pa so premog, cement, dalmatinska vina, olje in gradbeni materija!. Ti predmeti ne prenesejo nikake daljne podražitve prevoza, ne da bi se to izražalo v povišanju cen. Les iz Gorskega kotora in deloma tudi iz Slovenije in Slavonije se ne bo nikdar prevažal preko Splita; kvečjemu pozneje, ko bo zgrajena unska železnica. Dalmatinski pridelki pridejo z jadrnicami ceneje do Sušaka in komaj bi prišlo komu na misel, pošiljati one produkte z železnico iz Zagreba na Split, ker bi ta pot blago preveč podražila. Prav tako tudi angleški premog ne bo šel po dolgem kopnem potu dokler bo imel krajši pot po morju. Industrijski proizvodi, kolonijalno blago, živila in drugo lahko pokvarljivo blago se tudi danes pošilja preko Trsta. Vzrok za to je prosta cona, dobra carinska skladišča, izborna carinska in skladiščna manipulacija, dobre plovne zveze in končno tudi popolne pristaniško in železniške naprave. Dokler Sušak teh pogojev ne bo imel v enaki meri, kakor Trst in Reka, ne sme računati na promet s tem blagom. Z otvoritvijo liške železnice se iz-premenijo razmere med Splitom in Trstom. Zagreb, kot trgovsko središče Hrvatske in Slavonije, Medžimurja in dela Bosne je na kopnem od Trsta enako oddaljen kakor Split. Proga Trst—Zagreb uživa radi nesrečnega jadranskega tarifa 30% ni popust, dočim je dobila proga Zagreb—Split 50% popusta od normalnega tarifa. Razen tega je Split za polnih 120 milj bližji zapadnim trgovskim potom Sredozemskega morja kakor Trst. Novi carinski tarif prinaša razen tega še 10% no diferencijalno carino za uvoz kolonijalnega blaga preko naših luk. Kolonijalno blago se je doslej uvažalo skoro izključno preko Trsta. Ako dobi Split v svojem pristanišču slobodpo luko z dobrimi skladišči, in če se mu posreči izvesti primerne redne paro-plovne zveze sosebno na morskih potih za kolonijalno blago, bo uvoz kolonijalnega blaga v Jugoslavijo prek o Trsta kmalu prenehal. Ako nadalje jugoslovanska plovitba povzdigne zopet idealno osebno in blagovno linijo Sušak—Split—Gruž—Kanarski otoki —Južna Amerika, ki je svoječasno že obstojala, potem bo udeležen na uvozu kolonijalnega blaga poleg Splita tudi Sušak. Ob sebi umevno se morajo tudi v Sušaku urediti skladišča in slobodna cona. Na ta način bi se pro- met, ki gre sedaj preko Trsta, usmeril preko Splita in deloma preko Sušaka, ki bosta eden poleg drugega nemoteno dosegla velik porast prometa. Sušak bi se le veselil, ako bi se Splitu posrečilo dvigniti promet na račun Trsta. 0 medsebojnem tekmovanju obeh luk torej ne more biti govora; ako Sušak ne izgubi lesa in premoga, se tudi Splitu ni treba bati, da mu škoduje Sušak pri kolon ijalnem blagu. Četudi imata obe luki skupno zaledje, je delitev prometa vzlic. temu ostro očrtana, tako da ne more nastati medsebojna škodljiva tekma. Izvoz naših jabolk. (Poročilo našega tržaškega vicekonzula g. Mil. D. Smiljaniča.) ■»Trgovinski Glasnik« je prinesel v svoji številki z dne 5. junija t. 1. v članku »Pred sadno sezono« poročilo, da so izgledi za letošnji pridelek odlični, in da so zlasti dobro rodila jabolka in hruške ter da se treba pobrigati za izvoz. Tem povodom smo smatrali za potrebno, da zainteresirane kroge, v prvi vrsti pa ministrstvo za kmetijstvo in njegove organe opozorimo na tržišče, na katerem bi se mogla vrlo dobro razpečevati naša jabolka, kakor tudi na gotove okolnosti, od katerih zavisi povečanje izvoza naših jabolk v inozemstvo. Prihaja v poštev Egipt, kojega potrebščina svežega sadja sploh, posebno pa jabolk je jako velika. Vsa potrebščina se ob nedostajanju domačih pridelkov krije z uvozom iz inozemstva. Naslednji pregled, vzet iz službene statistike Egipta, kaže, kolik je je bil uvoz jabolk v letu 1923 in 1924 in v kakem razmerju so udeležene pri tem uvozu posamezne države: Država izvoza Britanija Ciper Avstralija Fr a prija Grčija Italija Palestina Rum unija Sirija Turčija Združ. drž. Ameriške Druge države 1923 1924 (v kilogramih) 50.069 2.185 338.385 59.878 1,236.964 4.280.642 4.831 43.934 69.412 4.198.135 344.904 2.137 9.173 5.340 64.598 9.627 1,192.831 4,700.343 9.684 155.0:11 3,978.996 459.429 8.047 Skupno 10,631.466 10,593.679 Vrednost v egipt. šterling. 124.534 121.828 Država izvoza 1925 (samo za I. četrtletje, v kg) 150 16.872 1.063 29.780 997.138 168.343 173.050 109 Britanija Ciper Avstralija Francija Grčija Italija Palestina Runiunija Sirija Turčija Združ. države Ameriške Druge države Skupno 1,386.505 Vrednost v egipt. šterlingih 22.868 Egipt torej uvozi letno povprečno 10 do 11 tisoč ton jabolk, pri čemer zavzame Italija prvo in predominant-no mesto za njo pridejo Turčija, Grčija in Združene države Amerike. Potrebno je pripomniti, da je blago, ki se uvozi od daleč, tora j iz Italije (Tirolske) in iz Amerike, mnogo finejše kvalitete nego blago iz Turčije in Grčije, ker ob razvrstitvi uvoza po vrednosti se vidi na primer, da je vrednost uvoženih jabolk iz Italije dvakrat večja nego vrednost jabolk, uvoženih iz Turčije, akoravno so količine uvoza iz teh dveh držav približno iste. Tudi je pripomniti da uvoz jabolk iz Amerike stalno narašča na škodo uvoza iz Turčije in Grčije. Kar se tiče tržaškega tržišča s svežim sadjem, posnemamo iz statistike trgovske zbornice v Trstu sledeče podatke o prometu s svežim sadjem (odnosno z jabolki, ker se z drugim svežim sadjem slabo trguje) v 1. 1922 in 1923 preko Trsta: Uvoz svežega sadja po železnici: Leta 1922 se je uvozilo iz Italije 81.516, iz Jugoslavije 2.013 iz Avstrije 4.052, iz ostalih držav 4.466; skupno 92.047 kvintalov. Leta 1923 pa iz Italije 63.096, iz Jugoslavije 2.088, iz Avstrije 8.440, iz ostalih držav 1.751; skupno 75.375 kvintalov. Izvoz svežega sadja za Egipt je naslednji: Leta 1922 47.807 kvintalov Leta 1923 27.090 kvintalov. Količine jabolk, ki so se iz Trsta uvozila v Egipt so dokaj znatne, a je pri tem naš del malenkosten. Jabolka, ki se uvažajo v Trst iz naše države, pa tudi iz Avstrije, krijejo potrebščino v Trstu samem, ker niso za egiptovski trg, ki — kakor smo zgoraj omenili — išče fino blago, če je tudi dvakrat dražje nego navadno. Zato se iz Trsta izvažajo za Egipt samo tirolska jabolka iz okolice Merana, ki so po celem svetu znana po svoji dobri kvaliteti in po načinu sortiranja in pakovanja. Naša država razpolaga tudi z dobrimi vrstami jabolk, a je pri nas način obiranja in pakovanja silno primitiven in se na sortiranje jabolk ne polaga važnosti. Radi primerjave hočemo razložiti način postopanja z jabolki na Tirolskem in pri nas. Jabolka na Tirolskem se 1. pazljivo obirajo z roko ali se tresejo v posebne mreže, da se niti malo ne obtolčejo; 2. sortirajo se na sedem raznih kategorij po velikosti in po posebnih predpisih, ki za to obstojajo; 3. lepo se zapakujejo v posebne male zaboje, kojih brutto teža ne znaša več nego 30 kg s približno .25 kg čistih jabolk. Vsako jabolko se zavije v poseben papir in potem se polaga v zaboj, obloženem s fino lesno volno, tako, da je jabolko tudi ob jako dolgem transportu vedno zavarovano. Zadostuje, da trgovci, ki hočejo kupiti, označijo katero kategorijo jabolk žele od najfinejših do najnavadnejših, pa so točno postreženi. Ni jim treba potovati na lice mesta, ker naprej vedo, kakšno blago bodo dobili. Pri nas pa se jabolke 1. neusmiljeno otresejo, prenašajo se v vrečah in košarah od sadonosnika do hiše, od hiše na trg itd; 2. brez vsakega izbiranja in sortiranja nalagajo na isti kup, male in velike, cele in obtolčene; 3. Pakujcjo se zelo primiiivno v velike, kakršnekoli zaboje po 100 kg, ena vrsta jabolk, ena vrsta slame. Neki tržaški uvoznik je pravil, da je jabolka dobil iz Srbije (Ivanjica) v velikih starih zabojih od bivše avstrijske tobačne režije in da je, razume se, imel veliko izgubo, ker je moral celo pošiljatev iznova prebirati in pakovati. Drugi uvoznik je pripovedoval, da so ga naši prodajalci jabolk v Sloveniji in Hrvatski peljali v klet ali na podstrešje, kjer so mu pokazali kupe jabolk obtolčenih in neprebranih. Čas bi bil, da se s skupnim prizadevanjem vseh interesentov to stanje popravi, ker samo na ta način bodo naša jabolka, ki so po splošni trditvi zelo dobre kvalitete, pridobile vsa inozemska tržišča. Kontrola ministrstva za kmetijstvo, ki je imela jako dobre posledice za izvoz suhih sliv, morala bi se istotako uvesti tudi za jabolka. ! Generalni konzulat v Trstu je na razpolago tako ministrstvu za kmetijstvo kakor tudi vsem drugim interesi ranim institucijam in osebam, za detajlne podatke o načinu sortiranja in pakovanja jabolk, kakor se isto vrši na Tirolskem, za nabavo modela malih zabojev, v katere se jabolka paku-jejo, in celega zaboja s pakovanimi jabolki, razume se na jesen, ko se začne sezona in proti povratku nastalih stroškov. Mogli bi se tudi po sporazumu ministrstva in sadjarskih za-dnig poslati v Trst dva do trije naši mladeniči, da se na licu mesta poliče o postopanju z jabolki. Ti bi potem priredili tečaje v vseh naših sadjarskih okrajih in dajali potrebna navodila. Kar se tiče izvoza naših jabolk v Egipt v prihodnji naši izvozni sezoni bi bilo pripomniti tudi to, da imamo sedaj našo stalno mesečno parobrod-no zvezo (Dubrovačka plovidba) z Aleksandrijo ter bi se mogla ekspedicija pošiljk vršiti direktno ne samo iz Trsta in Soluna, temveč iz vseh naših jadranskih luk. Trgovina. Trgovske zveze s Turčijo. Tvrdka v Carigradu bi hotela prevzeti zastopstvo naših tvrdk na ondotnem tržišču, tudi bi rada uvažala predmete turškega izvora v našo državo. Naslov tvrdke je dobiti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Veliki transporti poljskega premoga za Italijo. Avstrijska vlada se je sporazumela s poljsko glede tranzita poljskega premoga za Gorenjo Italijo, ki hoče nadomestiti s tem angleški premog. Pogajanja so že v toliko končana, da vozijo nekaj dni sem že po trije premogovni vlaki na dan od Lundenburga na Trbiž. V kratkem se ima skleniti sporazum med Poljsko, Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo glede posebnega voznega reda za prevoz premega v masah iz Poljske v Italijo. Izvoz žita iz Rusije. Dočim se je moglo izvoziti leta 1924 iz Rusije samo nekaj manj kot 200 milijonov pudov žita, kaže letošnja letina, da se ga bo izvozilo letos lahko še enkrat toliko. Po uradnih cenitvah bo znašala po odbitku zalog za zavarovanje domače potrebe, za izvoz prosta količina 300 do 400 milijonov pudov. Boljšanje italijanske trgovinske bilance. V preteklem juliju je uvoz dosegel 1845.2 milijonov lir, izvoz pa 1407.7 milijonov lir; uvoz je narastel za 378.3 milijonov lir, izvoz za 560 v primeri z istim mesecem lanskega leta. To je toliko bolj vzpodbujajoče, ako pomislimo, da je uvoz prekašal izvoz v prvem polletju za 5857.6, t. j. mesečno povprečno za 976.2; v preteklem mesecu pa je prekašal uvoz izvoz le za 437.5. Uvoz je padel od povprečne mesečne višine 2404.5 na 1845.2 v mesecu juliju, medtem ko izvoz vedno bolj narašča. Vsakovrstne vreče in drugo embalažo iz jute želi uvažati neka tvrdka iz Poljske. Njen natančnejši naslov je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo I na razpolago. Industrija. Fuzija tvornic Skoda in Laurint & Klement. Tako na glavni skupščini avtomobilske tovarne Laurint & Klement, kakor tudi na skupščini Skodovih tovarn v Plznu se je soglasno ratificirala fuzija obeh podjetij. Glasom pogodbe se zamenjata dve delnici družbe Laurint & Klement za 1 delnico Škode. Družba Laurint & Klement z glavnico 16 milijonov Kč izkazuje čisti dobiček v iznosu 1 milijona 745.000, cd katerega je dovolilo vsaki akciji po 10%. Poročilo, ki ga je predložila uprava glavni skupščini, kaže da je za prihodnje leto pričakovati še večjih uspehov, kar se da soditi po zvišanem povpraševanju. Znamenja kažejo, da se bo avtomobilna industrija v Češkoslovaški izredno dobro razvila. Konec Stinnesove slave. Na zboru upnikov podjetja »Aga«, pri katerem je udeležen Edmund Stinnes s 65 procenti akcij, se je sklenilo, da se določi odbor za nadzor nad podjetjem, da bi se izognilo otvoritvi konkurza. V začasni nadzorni odbor upnikov so bili izvoljeni zastopniki velikih metalurgičnih podjetij, kakor Waffenhiitte, Richard Bosch in Gottfried Miudner. Dividenda čuprije. Češkoslovaško-ju-goslavenska d. d. sladkorne tovarne v Čupriji je pred kratkim sklenila v svoji bilančni seji, da predlaga občnemu zbo-ru, naj se od čistega dobička v znesku 7 milijonov dinarjev razdeli dividenda 60 Din proti 16 Din. Izvozni izgledi madžarske mlinarske industrije v češkoslovaško. Po budim-peštanskih vesteh so se izgledi izvoza moke iz Madžarske v češkoslovanško nepričakovano izboljšali. To se je zgodilo zato, ker češkoslovaška vlada pri manjšem žitnem pridelku ne bo vporab-Ijala dvojne carine za moko v znesku 2200 čK od vagona do konca septembra tudi v primeru, ako pade cena pšenici pod 180 čK. Vsled tega je došlo do več sklepov za september v Češkoslovaško. J i Oenarstvo. Koliko znaša vrednost na dunajski borzi noti ran ih akcij. Glasom »AUg. Tar. ■ A.< znaša kurzna vrednost na dunajski borzi notiranih avstrijskih delnic 908 milijonov zlatih kron, neavstrijskih pa 1448 , milijonov zlatih kron. Vse delnice, ki se j notirajo na tej borzi, so toraj skupno ' vredne 2356 milijonov zlatih kron. Leta 1912 ze znašala vrednost vseh na dunajski borzi notiranih delnic 4357% milijonov zlatih kron, torej skoro enkrat več. Če se vpošteva, da v teku teh 13 let ni le vsem podjetjem pritekal nov kaptital s pomnoževanjem glavnice, temveč da je moglo notirati svoje delnice še cela vrsta novih podjetij, tedaj se pokaže, kako ogromna je premoženjska izguba v Avstriji v teku vojne in inflacijske dobe. Uradni točaj dinarja. Finančno ministrstvo je določilo za september te-le uradne tečaje dinarja: napoleonder 216, turška lira 242, angleški funt 271, dolar 55, kanadski dolar 55.30, zlata nemška marka 13.30, poljski zloti 10, avstrijski šiling 7.85, 100 francoskih frankov 262, 100 švicarskih frankov 1083, 100 italijanskih lir 202, 100 belgijskih frankov 254, 100 holandskih goldinarjev 2250, 100 ru-munskih lejev 28.50, 100 bolgarskih levov 40.60, ICO danskih kron 1293, 100 norveških kron 1045, 100 švedskih kron 1500, 100 pezetosov 805, 100 drahem 86, 100 Kč 165.50, 1 milijon madžarskih kron 785 Din. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. septembra t. 1. Bronasti drobiž v Italiji. Italijansko finančno ministrstvo opozarja, da bodo javne blagajne sprejemale stari bronasti drobiž po 5 in 10 stotink le do 20. septembra. Nadaljnje znižanje diskonta v Londonu. V londonskih finančnih krogih se pričakuje, da bo »Angleška banka« t« dui znižala diskontno mero še za nadaljnjega % %, to je na 4 odstotke. Tehnični predpogoji za to so dani. Denarni trg se nahaja zadnje tedne nepretrgoma v tekočem, mere so poceni in dolgovi trga Centralni notni banki so docela odplačani. Angleška banka je še v zadnjih dneh mogla prodati zlato. Zakladne menice, ki jih je ponudila britanska država, so se mogle plasirati mnogo ceneje, nego je bila navada doslej. V angleških industrijskih krogih vsekakor pozdravljajo nadaljevanje politike pocenitve denarja, ki se je začela z zadnjim znižanjem diskontne mere. Nazadovanje zasebnega diskonta na Dunaju in v Berlinu. Olajšanje denarnih razmer na Dunaju je zopet napredovalo. Zasebni diskont je padel na 9 in še nižje. V Berlinu pa se je diskont v zadnjih dneh že tretjič znižal. Mera a longa vista je znašala prejšnji teden 77/», padla nato na 7%, 75/9% in je stala 18. avgusta na 7 % odstotka. Davki in takse. Taksa za telegrame v Afriko zvišana. Ministrstvo pošt in brzojava je obveščeno, da se s 1. septembrom taksa za brzojavke v Afriko zviša od 6 na 10 santi-inov za \sako besedo. Davčna obremenitev v Italiji. »Agen-zia di Roma« zavrača trditev angleške revije »The Statist«, da morajo plačati angleški davkoplačevalci razmeroma največ denarja v državne blagajne. »The Statist« pravi, da plača povprečno od svoje dohoaduiue za davek: Anglež 23.2%, Francoz 20.9, Italijan 19.2, Belgijec 17, Američan 11.5%. »Agenzia di Roma« trdi, da je ta statistika popolnoma zgrešena; kajti »The Statist ni računal z dejstvom, da mora vsak državljan del 1 svojega letnega dohodka obdržati za svoje vsakdanje potrebe, za življenje. Za življenje potrebuje gotovo svoto, ki jo država nikakor ne more zadeti z davkom. Ako torej odbije to svoto od letnega dohodka vsakega državljana, znaš« dayek v Italiji 50% ostalega dohodka. V nobeni državi niso davki tako visoki. V Združeni.i državah znaša na primer davek 14 cd sto letnega dohodka po odbitku del~. ’ je potreben za življenje. 'h® Nemški carinski tarif. Dne 12. avgusta v nemškem parlamentu sprejeti zakon o i:\ rt.rembi carin stopi glasom uradnih . bvesLl v veljavo za žito, mlev-ske izd el i e, živino, sveže meso, sladkor in melaso s 1. septembrom, za vino pa iz trgovski/političnih razlogov s 16. oktobrom, za vse drugo blago z izjemo železnih legur ' '9 B) s 1. oktobrom t. L r i ši nakup SKE »udi \, Ljubljana Prom®t Za direktno telefonsko zvezo Rakek—Trst. Trgovstvo logaškega okraju, ki ima intenzivne zveze z Italijo, prav težko pogreša direktne telefonske zveze s Trstom. Kljub temu, da obstoji telefonska centrala na Rakeku in je v doglednem času računati na novo progo Stari trg in ondotnim izvoznikom, ki trgujejo izključno samo z Italijo, poslužiti se v svojih poslih terlefonskih zvez, ki so za normalni razvoj kupčijskih poslov neob-hodno potrebne. Tudi je na Rakeku osebni promet vedno intenzivnejši in potujoče občinstvo neprestano povprašuje po direktni telefonski zvezi 3 Trstom. Potovanje do Ljubljane, da 3e dobi direktni spoj z interesentom v Trstu je zamudno in zvezano z denarnimi izdatki, tako, da ta zveza za normalni promet sploh ne pride v poštev, kar pomeni veliko oviro za pospeševanje trgovine v celem logaškem okraju. Zato je naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosila direkcijo pošte in telegrafa, da blagovoli ukreniti potrebno, da se utemeljeni zahtevi logaških trgovcev po direktni telefonski zvezi med Rakekom in Trstom ugodi. Kako naša tarifna politika orira izvoz. Poleg porasta dinarja je velika ovira razvoju našega izvoza napačna tarifna politika, ki s previsokimi prevoznimi postavkami izvozno ceno izredno obremenjuje. En tak prav drastičen dokaz nam mulijo tarifi za prevoz po Donavi. Do-dim n. pr. Rumunija jemlje za bazo tari-, fu ne lej temveč dolar, velja pri nas za bazo dinar. Sedanji tarifi so bili določeni še leta 1928, ko je stal dinar v Curihu Se 5 centimov; danes pa stane 9 santi-mov. To povzroča ogromno podražitev transporta. Prevoz Pančevo— Dunaj stane n. pr. 81 Din za 100 kg iz Braile (Rumunija) na Dunaj pa 0.47 dol., t. j. okroglo 26 Din. Torej je skoro enkrat ■ daljša pot iz Rumunije na Dunaj pri 1CO kg za 5 Din cenejša kakor pa iz Pančeva na Dunaj. Da naši eksporterji pri takih tarilih ne morejo konkurirati, je jasna Zato je zadnji ča?, da se naši prevozni tarifi prilagodijo novim valutnim razmeram. To pa ne velja samo za vedno pot, temveč tudi za železnice. Dvajsetletnica Zveze za tujski promet . * Sloveniji. Letos bo 20 let, odkar je bila ustanovljena v Ljubljani Zveza za tujski promet v Sloveniji. Da proslavi Zveza čim dostojneje svoj jubilej, priredi v paviljonu K ljubljanskega velesejma reprezentančno razstavo našega tujskega prometa, na dan otvoritve velesejma pa se bo vršilo v sejni dvorani Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani dne 29. avgusta ob 16. uri slavnostno zborovanje Zveze za tujski promet v Sloveniji. Mednarodni telegrafsko-tolefonski kongres v Parizu. V soboto so odpotovali v Tariz naši delegati za mednarodni tele-grafsko-telefonski kongres, ki bo otvor-jen. začetkom septembra. Predsednik naše delegacije je g. Gjorgjevič, načelnik v ministrstvu za pošte in telegraf. Mednarodna konferenca zn zrakoplov bo v Stockholmu. Švedska vlada je povabila 15 držav, med temi Italijo, na mednarodno konferenco za zrakoplovbo, Iti se bo vršila v Stockholmu 28. septembra t. 1. Izvoz in uvoz. Lesni izvoz Poljske. Poljska, ki ima okrog 8 milijonov ha gozdov, je tudi precej močna izvoznica lesa. Izvozila je leta 1920 136 tisoč, leta 1921 nad 1 milijon, 1922 nad 2 milijona, 1. 1923 okrog 4 milijone in 1924 nekaj nad 3 milijone p. metrov lesa. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev Celje naznanja: Izdaja novega komentarja k carinski tarifi: Poleg neštevilnih nesoglasij ki so se poja-wiia z izdajo nove carinske tarife ki obremenijo trgovino kakor konzum blaga v »izdatni meri, pojavile so se težkoče, ki so v zvezi pomanjkanja novega komentarja k carinski tarifi. Posledice tega dejstva ao razna nepravilna tolmačenja v deklariranju blaga, ter se carinski organi v nejasnosti tarifiranja poslužujejo v iz-»gib kazni vedno višjih carinskih postavk. Gremij trgovcev v Celju naprosil je trgovsko zbornico v Ljubljani, da bi . pri merodajnih faktorjev intervenirala za čimprejšnjo izdajo novega komentarja in je prejel obvestilo, da se bo carinska tanfa na podlagi pogajanj s sosednimi državami še znatno izpremenila in je zato po mnenju zbornice težko pričako- vati izdaje novega komentarja, ki se po vesteh, ki jih ima zbornica, že pripravlja, prej nego se končajo trgovinska pogajanja s sosednimi državami. Toliko prizadetim članom v vednost. — Načelstvo. TA ZMAK JAMČI ZA KAKOVOST. ZLATOROG TERPENTIN Razno. Osebno vabljenje v Beogradu. Uprava Ljubljanskega velesejma je poslala v Beograd svojega stalnega delegata, ravnatelja Trgovske akademije gospoda dr. L. L. Bohma, da osebno v deputaciji vabi najodličnejše osebnosti k otvoritvi letošnjega velesejma, dne 29. t. m. Teritorijalna kompetenca naših konzulatov v Italiji. Ministrstvo inostranih del jo naznanilo naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je teritorijalna porazdelitev poklicnih kraljevih konzulatov v Italiji sledeča: 1. Generalni konzulat v Milauu obsega provincije: Piemont, Lombardija, Eniilia in Ligurija. 2. Generalni konzulat v Trstu: Tri Benečije in Istra. 3. Generalni konzulat na Keki: Keka in otoki v Kvarneru. 4. Konzulat v Zadru: Zadrska oblast. 5. Konzulat v Bari obsega provincije: Puglija, Basilikata in Kalabrija in cela Sicilija. 6. Poslanstvo v Kirnu: Provincije:, Toskana, Mareke, Umbria, Lazio, Abruzzi in Campa-nia. Kritičen položaj delavstva v Nemčiji. Radi precej občutne gospodarske krize je nastopil tudi za delavstvo različnih produkcijskih panog zelo težaven polo- ' zaj. Cene življenskim potrebščinam so se deloma zvišale in delavstvo zahteva povišek mezd. Družba državnih železnic je odklonila zahtevo železničarjev po zvišanju mezde za 12 pfenigov od ure. V tekstilni industriji je napetost še večja. Za 4. september je bilo odpovedano 40.000 delavcem. Le s težavo se je dosegla poravnava, da se odpoved prekliče in dovoli 6% ni mezdni povišek. Premogovna industrija, predvsem v Porurju opušča obrat za obratom in s tem zopet nove desettisoče delavstva. Zahteva na . 15%nem zvišanju mezd je bila odločno odbita. Spori radi zniževanja mezd odnosno odpuščanja delavstva so zelo hudi tudi v vzhodnošlezijskh težkih industrijah in štrajk se pripravlja med hamburškimi pristaniškimi delavci. Zidava velike elektrarne v Trstu. V kratkem začnejo v Trstu z zidavo velike električne naprave. Stroški so preračunani na 180 milijonov lir. Strojne naprave bodo dobavile italijanske in iuozem-j, ske tvrdke. Zaščita industrijske svojine na Ljubljanskem velesejmu. Glasom rešitve Mi-nistarstva Trgovine i' Industrije z dne 28. februarja 1925 štev. 1915/IV. nosi Ljubljanski velesejem popolni karakter čisto privredne izložbe. Ljubljanskemu velesejmu, ki se vrši od 29. avgusta 8. ure zjutraj do 8. septembra 6. ure zvečer, se je priznalo za predmete industrijske svojine, ki bodo razstavljeni v tem času, prvenstvo v smislu § 160. zakona o Zaščiti Industrijske Svojine in §§ 94. in 99. Naredbe o izvrševanju Uredbe o Zaščiti Industrijske Svojine. Gospodarski kongres v Beogradu. Po vesteh iz Beograda je program jesenskega gospodarskega kongresa, ki se vrši 19. in 20. septembra končno določen in sicer pridejo na dnevni red sledeče toč- ke: 1. Davčno vprašanje; sedanji položaj in reforma. 2. Socijalna zakonodaja. 8. Poročilo o delu tretjega kongresa mednarodne trgovske zbornice v Bruslju. 4. Ukrepi za pospeševanje našega izvoza v prihodnji izvozni kompanji. Rekordna žetev v Bolgarski. Po poročilih iz Bolgarije je tamošnja žetev letos tako sijajna, da take ne pomnijo 20 let sem. Kakor je sklepati iz uradnih naznanil, ki prihajajo poljedelskemu ministrstvu od vseh strani, je pričakovati sledeči pridelek: Pšenice najmanj 1,300.000 ton, rži okroglo 250.000 ton, mešanega žita najmanj 150.000 ton, torej okroglo nekaj čez poldrugi milijon ton krušnega žita. Dalje se pričakuje pridelek kakih 800.000 ton ječmena in poldrugsto ton ovsa. Od krušnega žita se bo porabilo v zemlji okrog enega milijona ton tako, da bo prostega za izvoz kakih 150.000 vagonov. Permanentne legitimacije za letošnji velesejem, veljajo 50 Din in upravičujejo imetnika do poljubnega večkratnega vstopa na sejmišče. Poleg tega pa upravičujejo letos tudi do brezplačnega vstopa na vinski prostor po 6. uri zvečer, tako da se vsakemu obiskovalcu izpiača nakup legitimacije, ki mu velja za ves čas trajanja sejma in nudi enajst dni poučne zabave in užitka. Tudi si kupec ne more ogledati izdelke, ki ga zanimajo naenkrat, marveč si jih mora ogledati 'večkrat. Muterijal za ribolov. Ministrstvo polje-privredne in ved je nabavilo veliko količino materijala za ribolov. Ta materijal se bo poslal na Ohridsko jezero in v Bo-ko Kotorsko. Zakaj primanjkuje vedno soli? O vzrokih pomanjkanja kamnene soli pri nas smo zvedeli sledeče: Solina v Kreki pri Tuzli je bila pred vojno ena najboljših in najmodernejše urejenih solin v celi državi, ki je producirala približno 20 vagonov na dan in tudi še več. Po ujedinjenju je obratovala ta solina nekaj časa z isto kapaciteto kakor pred vojno in je bila v stanu da s svojo produkcijo krije potrebo velikega dela našega prebivalstva. V teku časa pa je produkcija znatno padla. Medtem ko je solina obratovala preje s petimi kotli in je njena produkcija znašala okoli 18 vagonov dnevno, obratuje danes s tremi kotli, ker sta se dva pokvarila, in producira za 6 vagonov manj, torej samo 12 vagonov dnevno. A ko vzamemo, da so dohodki države pri tem zmanjšani za samo 2 Din, tedaj znaša to na dan za 6 vagonov 120.009 Din, odnosno na mesec 3 milijone 800.000 ali na leto 43,200.000 Din. Uprava soline je že pred časom zalite vaia popravitev kotlov, toda zaman. Monopolna uprava odnosno ministrstvo fi nape stoji na stališču, da šume in rude ne spadajo pod njih resort in odbija ta vsak predlog za katerisibodi kredit, in zavlačujejo dela, ki bi bila izredne važ tako se iz golega kompetentnega poklica nosti za narodno gospodarstvo in ki bi današala državi lepe dohodke. Italijanski konzul ▼ Splitu. Za italijanskega generalnega konzula v Splitu je imenovan g. Markiz Bartoluci Godolini, ki je dobil že tudi naš eksekvatur. II. Svetovni kongres za promet z motori se bo vršil v Newyorku od 11. do 13. januarja 1926 v času, ko se bo vršila tam avtomobilska razstava. Po dosedanjih poročilih je že zagotovljeno sodelovanje 50 držav. Natančneje informacije daje o kongresu Jugoslavia Ekspress Agencija d. d., Zagreb. Razstava poljedelskih strojev v Parizu. Pod pokroviteljstvom francoskega poljedelskega ministra se otvori v Parizu koncem januarja 1926 V. razstava poljedelskih strojev. Natančnejši termin otvoritve se bo še določil. Z razstavo bo tudi združen semenj za semena. Udeležbo je prijaviti do 15. oktobra 1925: Com-missariat General du Salon de la Ma-chine agricole, Pariš 8, 8 rue Jean Gou-jon. Državna borza dela v Mariboru. Od 16. avgusta do 22. avgusta je bilo pri tej borzi dela 230 prostih mest prijavljenih, 236 oseb je iskalo službe, v 104 slučajih je borza posredovala uspešno in 35 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 22. avgusta pa je bilo 4663 prostih mest prijavljenih, 6809 oseb je iskalo službe, v 1945 slučajih je borza posredovala uspešno in 518 oseb je odpotovalo. ftko piješ „BuddhaM tal. vživaš že na zemlji rai! lifihljanste hn^a. Dne 24. avgusta 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921, den 21; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 202, bi. 203, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 265; Mer-kantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 895; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 95, bi. 112; Trboveljska prem. družba, Ljubljana, bi. 335; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 111; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180. Blago: Bukove deske, suhe, od 2 m dolž. naprej, 25 mm od 12—30 cm šir., fco meja, den. 520; jelove deske, monte, 20 mm, 25 mm med. 28 cm, 400 m», fco meja, bi. 510; testoni, 4—10, monte, fco-meja, bi. 545; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post., 4 vag., den. 17.50, bL 17.50, zaklj. 17.50; pšenica bačka, fco naklad, post., bi. 270; pšenica hrvatska,. 76 kg, 2—3%, par. Ljubljana, bi. 282.50; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 275; otrobi pšen., drobni, fco Postojna trans., 1 vag., den. 195, bi. 195, zaklj. 195; otrobi pšen., poldebeli, fco Postojna, trans., 2 vag., den. 193, bi. 193, zaklj. 193; koruza slav., fco Prevalje, 1 vag., den. 227.50, bi. 227.50, zaklj. 227.50; koruza slav., par. Ljubljana, bi. 220; oves slav., par. Ljubljana, bi. 190; laneno seme, la, fco Ljubljana, den. 550. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Tržna poročila. Ljubljanski trg. Pretečeni teden je bil ljubljanski živilski trg z živili zelo dobro založen. Prodajne cene so ostale do malih izprememb iste kot prejšnji teden, le slanina in maslo se je nekoliko podražilo. Tako je stalo: kg govejega mesa L vrste 18, 19, II. 15, III. 9, kg telečjega mesa I. vrste 20, II. 17, svinjine kg I. vrste 27.50, II..vrste 20, 25, slanina 25 do 31, masti 30, koštrunovega mesa 14 Din, kozličevega 20, 22, hrenovk 32, polpre-kajenih kranjskih klobas 32 do 40. Perutnina: piščanec majhen 12, 15 Diny večji 15, 25, kokoš 30, 35, petelin 28, 40, raca 25, 30, gos 60, domač zajec manjši 8, 12, večji 13, 18. Ribe: kg šlajna 30, ščuke 30, postrvi 55, 60, klina 20, mrene 20, pečenke 15, tonina 40. Liter mleka 2.50 do 3, surovega masla 45, 50, čajnega masla 60, masla 40, 50, bohinjskega sira 38, sirčka 8 do 10. Par jajc 2.25 do 2.75. Kg belega kruha 6.50, črnega in rženega 5.50. Sadje: kg luksusnih jabolk 8 do 10, jabolk I. vrste 6 do 7, II. vrste 5, III. vrste 3 do 4, luksusnih hrušk 10, 12, hrušk I. vrste 7, 8, II. 4, 6, III. 3, 4. Kg orehov 12 Din, češpelj 4 do 8. Zelenjava: kg solate 3 do 4.50, radiča 3, zgodnjega zelja 2 do 2.50, ohrovta 3, 4, kislega zelja 4, karfijol 10 do 15, kolerabe 2, 2.50, špinače 6 do 7, paradižnikov 4, 4.50, kumar 75 41 m Originalne potrebščine za-OPALOGRAPH (Fixat, Preservat) Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev. Barvne trakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki. LudovlkCBaraga, Ljubljana, Šelenburgovat ulica 6/1. ibtTrg.-ind. d. d. = LJUBLJANA Simon Gregorčičeva uHco št. 13 > tiiiniuiititiiiMiiiiiiitinmmmrmimmi Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvuh Lastna knjigoveznica iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiisiuiuiiniiiiiuiiiiuiu Telefon ii 552 Račun prt pošt. ček. zavodu O št. 13.103 v Ljubljani priporočn Špecerijsko blago raoarto vrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za tli-Save z električnim obratom. CKNIKI NA BAZPOLAOO! t^~m.. T-samn— Kupujte samo pri JOSIP PETELINCU LJUBLJANA otroške majce, damske ■ogenlce, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike. natnUtja osna na 'veliko In malo Uta Prešernovega spomenika ob vodi. - Oglašajte v »Trgovskem listu'! - n L1UBL1ANSKA KREDITNA BANKA (j Ustanovljeno lOOO. ^ " Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) O PODRUŽNICE: w Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovlC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela. _ lIlIllIllilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllPHIllIllIlIllMttliM1™^ *.tolk 1. iadajatalj: »Merkur«, trgov.ko-lndu.trlj.k. d. d.,Tjubl]ana. - Urednik dr. L PLESS. - Odgovorni urednik F. JERAS. Ti.k tiskarne >Merkur<, trgovsko-industrijske d. d.