Poštnina plačana v gotovini. V LlnDlM v nedeljo dne 11. fleceoiDra 1921. Leio XLIX. im i'i J u Tfuvjpn »SLOVENEC« velja po ..osti na vse straal Jugoslavije lo v LJubljani: sa oelo ieto naprej . K ?40w za pol lota „ .. „ 120 — se četrt teta « .. „ 60-— za en mesec „ .. „ 20--» Za Inozemstvo celoletno K 480** = Sobotna izdaja: s Za oe.o ieio ..... K 40 — za Inozemstvo 80- s Oene In?ornfnm :aa Enostnlpna isti na vratu inall ofllnsl po K 4'— In K fi —, veliki oni isi nad 45 mn< rl-81..s po K 8 puslana >tl po K 12 —. Pri vnft|etn naroftUn popnst lzlinjn vsak (tnn IzvzemSl ponedeljka in li:ev» nu praz. niku ob 5, nrl zjutra|. Oesei Uf prlioija; VpstiiO« >ntt iff^r Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev. B/UL Uo. opisi se ue vrafcnjo; nelrankirana pisma se ae sprejemajo. Uredn. lelai. štv. 50, upravo, itv. 328. Dr. A. L. Upravi'e v Roiltar|svt nI. 8. — Raftun poStn* hrao. ljubljanske St. 85!) naročnino In št 34;; za oglasa, arstr. ln češ^e 24.797, ogr. 23.511, bosn.-uero, 7588. Naskok na avtonomijo občin. Delokrog oblastne samouprave je že določen po ustavi v členu 96. Zato ga tudi zakonski predlog o oblastni samoupravi ni mogel razširiti. Le delokrog glede javnih del je detajliziran in dve točki: a) o zbiranju in urejevanju statističnih podatkov za potrebe oblastne samouprave in b) vobče skrb za pospeševanje (^napredovanje«-) gospodarskih in kulturnih nalog čisto oblastnega interesa — sta nanovo pridjani, vse druge točke so iz ustave dobesedno prepisane. Delokrog oblastne samouprave bi torej po zakonskem predlogu o oblastni samoupravi bil sledeči: 1. Oblastne finance: a) donašanje oblastnega proračuna; b) razpolaganje z oblastnimi davki, katere se na podlagi zakona (ta zakon še ni pripravljen!) dajo oblastim za pokritje oblastnih izdatkov; 2. stavbinslri (gradjevinski) predpisi in oblastna javna dela (graditev lokalnih železnic, kanalov, pristanišč, mostov, cest, avtomobilnih in aeroplanskih zvez, reguliranje potokov in hudournikov, odklanjanje nevarnosti od poplave, izkoriščanje prirodnih zakladov itd.); 3. briga za pospeševanje oblastnih gospodarskih interesov, poljedelstva, živinoreje, vinogradarstva, sadjarstva, šumar-stva; rečnega in jezerskega ribarstva, lova, kakor za tehnična gospodarska izboljšanja; 4. uprava oblastnega imetja in izkori-ščavanje oblastnih ekonomskih podjetij; 5. briga za narodno zdravje v oblasti, kakor za vse ustanove, s katerimi se pospešuje zdravstveno stanje v oblasti; 6. briga za socialne naloge v oblasti; 7. oblastne človekoljubne ustanove; 8. oblastne prometne ustanove; 9. sodelovanje pri pospeševanju prosvete v oblasti; 10. sodelovanje na strokovni izobrazbi v oblasti; 11. ustanavljanje in vzdrževanje ustanov za varčevanje, vzajemno pomaganje in zavarovanje, skrb za prehrano naroda za slučaj slabe žetve; 12. zbiranje in urejevanje statističnih podatkov za potrebe oblastne samouprave; 13. vobče skrb za pospeševanje gospodarskih in kulturnih nalog čisto oblastnega interesa; 14. dajanje mišljenja na zahtevo vlade glede zakonskih predlogov, katere se tičejo oblasti kakor vobče glede vseh drugih predmetov, za katere zahteva vlada njihovo mišljenje . Tudi drugi posli se morejo z zakonom poveriti oblatili samoupravi. Iz teh določb se razvidi, da je finančna bodočnost oblastnih samo-uprav popolnoma nejasna in n e s i -g u r n a. Državna uprava je pobrala vse davčne vire za se in jih izkoriščuje v taki meri, da so doklade izključene. V predlogu se sicer obljubuje, da se bo donesel splošni zakon o samcstalnih oblastnih davkih in taksah, a da to ne bo tako naglo, razvidi se iz nadaljnje odredbe, da se, dokler se ne izda tak zakon, morejo zaključiti davki in takse, a samo po odobrenju finančnega ministra. O odnosu med oblastno samoupravo in občino ni v zakonskem predlogu niti besedice, razven v prehodnih odredbah, kjer 6e točka 7 glasi: >V kolikor bi po obstoječih zakonih županijska, oziroma okrožna samouprava vršila nadzorno ali disciplinsko oblast nad občinami, preide ta oblast na odgovarjajoče organe oblastne samouprave.c Zakaj je to samo prehodna odredba? Verjetno je, da mislijo >policajdemokrat-skL državniki definitivno postaviti občinsko samoupravo pod nadzorovanje in v odvisnost od državnih (oblastnih in okrajnih) uradov ter z občinskimi jbilježnikk, ki bi bili igračke v rokah velikih županov in okrajnih načelnikov, uničiti popolnoma občinsko avtonomijo. Tem ljudem, ki jim niti samostojneži niti socialisti ne motijo njih krogov, je vsaka politična svoboda državljanov zoprna in zato je naša bojazen gotovo utemeljena. Zakaj se ni donesel zajedno z zakonskim predlogom o oblastni in okrajni samoupravi tudi predlog o občinski samoupravi? Demokrati imajo polna usta, kako je treba vse centralizirati in vse Izenačiti, a vendar čitamo te dni v njihovih listih, da hočejo za Vojvodino in tudi za Bosno in Hercegovino ustvariti separatne zakone za občine, oziroma na Bosno in Hercegovino razširiti reakcionarni »bilježniškk sistem iz hrvatskega občinskega reda. Kjer je treba nastopiti proti narodovi svobodi, tam se more tudi najhujši centralist preleviti v s e p a r a - ! tistal ! Zagonetni so izrazi, da imajo oblastne samouprave tudi pravico v s o d e 1 o v a -n j u pri unapredovanju prosvete in strokovne izobrazbe. Iz demokratskih krogov se res zagotavlja, da smejo po tem besedilu oblasti podpirati prosvetne in strokovne institucije ter po- ! Icrete. Kaka milost! A da bi imeli besedo | pri nastavljanju učiteljev, pri nadzorovanju, pri uredbi šolskega pouka, pri zgradbi šol, ustanavljanju kulturnih institucij, o tem nočejo nič slišati. To spada baje v delokrog centrale. Staro geslo liberalnih demokratov se hoče tudi tu uveljaviti: Ljudstvo plačuj in moiči! PAŠIC SE UMAKNE IZ POLITI Bolgrad, 10. dec. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja radikalnega kluba, na kateri je predsednik Aca Stanojevič poročal o svojih pogajanjih z Ljubo Davido-vičem. Klub je po kratki razpravi sklenil, da ne more sprejeti Davidovifcevih predlogov. V razpravi se je tudi povdarjalo, da so demokrati pripravljeni odstopiti notranje ministrstvo, ako jim radikalci prepuste ministrsko predsedstvo. Belgrad, 10. dec. Zemljoradniki so definitivno odklonili sodelovanje v novi vladi ter je g. Lazič danes dopoldne o tem obvestil g. Davkloviča. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Misija Ljube Davidoviča za sestavo nove vlade »e je od vsega početka smatrala za neuspeh. Pogajanja so pokazala, da je bilo mnenje pravo. Davidovič bo nocoj ali pa jutri dopoldne vrnil kralju mandat za sestavo vlade. KE ? — BARKA BREZ KRMILA. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Danes še nihče ne ve, kako se bo rešila kabinetna kriza. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo kralju prepustila v odločitev. Tako radikalci kakor demokrati bodo kralju predložili svojo ministrsko listo in kralj se bo potem za eno teh dveh list odločil in jo podpisal. Vendar pa splošno smatrajo to vest za neresno. Belgrad, 10. dec. (Izv.) V radikalnem klubu se govori, da bo kralj poveril mandat za sestavo nove vlade radikalnemu poslancu Ljubi Jovanoviču. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Med radikalnimi poslanci se čuje vest, da se bo Nikola Pašič popolnoma umaknil iz političnega življenja in prepustil vodstvo radikalne stranke Stojanu Protiču. O tem se bo odločilo na kongresu radikalne stranke, ki se vrši jutri. Bolgrad, 10. dec. Včeraj popoldne ob 18.30 je g. Davidovič prišel na dvor in poročal Nj. Vel. kralju o včerajšnjih pogajanjih. Isti čas ga je na domu posetil načelnih zemljoradniškega kluba g. Lazič. Ker pa je g. Davidovič že bil odšel na dvor, se bo g. Lazič z njim razgovarjal danes. G. \ Belgrad, 10. dec. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji zakonodajnega odbora je pri razpravi o zakonu o zaščiti delavstva prišlo do burnih prizorov, ko je prišlo na vrsto vprašanje osemurnega delavnika. V imenu Jugoslovanskega kluba sia nastopila poslanca Gostinčar in dr. Gosar, ki sta na-glašala, da je Markovičev predlog nesprejemljiv. Dr. Gosar je med drugim tudi za- Lazič se hoče informirati pri g. Davidoviču o stališču vlade napram prilikam na Hrvatskem. Danes popoldne je po odhodu g. Davidoviča pozval kralj k sebi vojnega ministra Zečeviča, bivšega vojnega mini- j stra Hadžiča in vojnega inšpektorja Dra- j gutinoviča. hteval, da se za prometno osobje na železnicah uvede isti način delovnega časa kot pri ostalih delavcih. Pri glasovanju je bil odklonjen predlog dr. Laze Markoviča, ki določa, da se v rudniških in industrijskih podjetjih sme delovni čas podaljšati od 8 na 9 ali 19 ur, ako za to v tajnem glasovanju glasuje štiri petine delavcev. — Ostali predlogi so ae vrnili sekciji. Poslanec Sušnik za vojaške novince. Belgrad, 10. dec. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba prof. Sušnik se je danes oglasil v vojnem ministrstvu radi vpoklica vojaških novincev na 19. decembra in zahteval ,da se vpoklic radi božičnih praznikov preloži za 14 dni. KONGRES RADIKALNE STRANKE. Belgrad, 10. dec. Jutri se otvori v Belgradu državni kongres narodne radikalne stranke. Na kongresu se bodo pretresala in sklepala notranja vprašanja stranke in odločilo nadalnjne držanje stranke povodom današnje politične situacije. Danes so že prispeli v Belgrad mnogobrojni delegati radikalne stranke iz vse države. Avstrijski kancler o ocInošajFn z Jugoslavija. Dunaj, 10. dec. V današnji seji narodnega sveta je zvezni kancelar dr. Schober poročal tudi o avstrijskih odnošajin do sosednjih držav in izvajal, da se nahaja Avstrija v najboljšem razmerju s češkoslovaš-ko republiko. V Hallstadtu započeti sporazum v gospodarskih vprašanjih se s po-setom avstrijskega zveznega predsednika dr. Hainischa v Lani, ki je nameravan za 15. december, Se poglobi in bo rodil dobre sadove za avstrijsko narodno gospodarstvo, Vlada je nadalje na najboljšem potu, da vzpostavi s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev najboljše odnošaje, dasi ne vpliva na južnoštajerski meji, kakor se zdi, enotna volja belgrajske vlade, temveč še vedno lokalni činitelji, ki so odvisni od starega avstrijskega narodnostnega boja, ki ima svoj izvor v tradicijah stare mentali-lete. Vendar jc tudi na tem ozemlju ureditev obmejnih sporov in vprašanje obmejnega prometa v najboljšem teku. Zvezni kancelar more zadovoljiti željam štajerskega obmejnega prebivalstva z zagotovilom, da so glasom brzojavnega sporočila obmejne težkoče odstranjene. (Odobravanje.) Zvezni kancelar je dalje ugotovil, da so Italija, Francija in Anglija republiki zadnji čas ponovno zagotovile svojo dobrohotnost. Zvezni kancelar je omenjal gospodarski dogovor z Rusijo, kar dokazuje, da politična vprašanja ne morejo ovirati vzpostavljanja gospodarskih oclnošajev. Vlada napeto pričakuje vesti iz Amerike glede povračila zastavnih pravic. Tudi dogodki dne 1. deccmbra na Dunaju nc morejo vlade omajati v njenem zaupanju na bodočnost republike. Pač pa kažejo dogodki, da jc že skrajni čas, dn izpolni ententa svoje obljube napram Avstriji. IZPRAZNITEV ALBANIJE. Rim, 10. dec. Poslaniška konfercnca je pozvala jugoslovansko vlado, naj takoj izprazni nevtralni pas v Albaniji, NEMIRI NA KRETI. London, 10. dec. Kakor poročajo iz Aten, so na Kreti izbruhnili nemiri. Karlov povratek v mažarskem parlamentu. Budimpešta, 10. dec. Narodna skupščina jc danes nadaljevala razpravo imunitetnih odnošajev poslancev grofa Andras-syja in tovarišev. Posl. Somogy je podal manjšinsko poročilo imunitetnega odseka. Povdarjal ie, da se v izročilni listi podano dejansko stanje nikakor ne strinja z navedbami ostalih aktov. Govornik je prečital izpoved poslaniškega atašeja Boroviccini-ja, ki je bil na Hertcnsteinu član kraljevskega dvora. Boroviccini je prišel poleti 1921 v Budimpešto in se tam razgovarjal z ministrskim predsednikom grofom Beth-lcnom, kateremu je izjavil, da bi bilo v interesu vzpostavitve državne kontinuitete in konsolidacije umestno, ako se kralj vrne v deželo. (Velik hrup pri stranki malih poljedelcev.) Dne 15. oktobra 1921 je prejel Boroviccini od kralja povelje, naj mu preskrbi letalo, na katerem sc hoče vrniti v Budimpešto. Ker ie hotela kraljica spremljati svojega soproga, jc smatral Boroviccini za svojo dolžnost, da odpotuje skupno z njim. V Curihu je kupil za 30.090 francoskih frankov letalo, katerega kupno ceno je vplačal na pilotovo željo pri mažarskem poslaništvu v Berlinu. Bil jc prepričan, da se je povratek bivšega kralja izvršil z ved-nosijo mažaiskih oblasti, pri čemer se je spominjal razgovora, ki ga je imel z grofom Bethlenom. Poročevalec jc nato prešel na izpoved bivšega ministra dr. Gratza. Ta je izjavil, cla jc teden po Veliki noči kot tedanji minister zunanjih poslov imel razgovore z bivšim kraljem, iz katerih je razvidel, da so sc v zmislu kraljevega na-ziranja mažarske oblasti v trenutku, ko so preprečile Karlov povratek, postavile na stališče revolucije. Dr. Gratz sicer ni bil tega naziranja, vendar pa je bilo pod njegovo častjo kot tajnega komomika, da bi bil še nadalje član vlade, katero je smatral kralj za revolucionarno. Zato je podal svojo ostavko. Dr. Gratz se je mudil koncem meseca aprila v Budimpešti, kjer je stopil v stike z ministrskim predsednikom grofom Bethlenom in kralju zvestimi poli« tiki. Sestavil je spomenico, v kateri je izvajal, da je v interesu dežele in vseh vladnih činiteljev, da se med njimi in kraljem nastale diference čimprej poravnajo. Podal jc kralju tudi poročilo o svojih prizadevanjih in ga obvestil, da bi bila predčasna akcija zvezana z nevarnostmi. Kasneje je prejel iz Švice poročilo, da kralj nepotr-pežljivo pričakuje rezultata meseca aprila začete akcije, in da ga gotovi inozemski krogi neprestano pregovarjajo, naj se vrne na Mažarsko in ustvari z zasedenjem prestola »fait accompli«. Dr. Gratz je opozori tudi grofa Bethlena, naj posveti stvari večjo pozornost ter opomnil vlado, da v interesu dovoljenja za bivanje bivšega kralja v Švici, ki poteče koncem avgusta, stori potrebne korake. Dalje je opozarjal na težavne finančne odnošaje kraljevske družine. Z vednostjo vlade je odpotoval v Švico in razvijal dne 23. in 24. julija kralju svoje naziranje, po katerem je njegov povratek odvisen od notranjih in zunanjih političnih pogojev in da se določen termin za nastop teh pogojev ne cla ugotovti. Povodom zadnje avdijcncc jc kralj to naziranje dr. Gratza odobril in v svrho sklenitve medsebojne zveze poslal mažarskemu ministru zunanjih poslov gotove informacije. Kar se tiče postopanja mažarske vlade, kralju zlasti to ni ugajalo, da ga je dala vlada nadzorovati in opazovali po detektivih. Dne 23. julija je imel dr. Gratz v Ber-nu razgovor z Motto, ki jc izvrševal funkcije švicarskega ministra zunanjih poslov. Dr. Gratz je mogel kralju poročati, da je podaljšanje dovoljenja za njegovo bivanje v Švici zagotovljeno. Dne 28. julija jc prišel dr Gratz zopet v Budimpešto, kjer je priporočal grofu B inffyju vzdrževanje stalne zveze med bivšim kraljem in vlado, ker upa, da se na ta način zboljša medsebojno razmerje. Dr. Gratz je izpovedal, da ^o mu osebe iz neposredno okolice kr.tija opisale položaj tako, kakor da bi nekuieri inozemski prijatelji Madžarske želeli, tla se povrne kralj. On pa je imel drugačno nuio- Po ustavi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dežele Kranjske kot lake ni več in je sedaj njena imovina v likvidaciji. K tej imovini spada ludi deželna elektrarna na Završnici, ki je bila pred vojno /.grajena kot prvi začetek obsežnega načrta za primerno izrabljanje vodnih sil na Gorenjskem. Naravna posledica likvidacije imovine bivše dežele kranjske je, da se mora razčistiti ludi vprašanje, kaj naj se zgodi z deželno elektrarno. Na tem vprašanju je prizadetih mnogo go-čln, ker je imela dežela Kranjca pri zgnHItvI elektrarne pred očini, da bi se z električno silo olajšalo kmetijsko gospodarstvo, pospešil razvoj male obrti pa ludi industrije ter preskrbela prizadetim občinam dobra razsvetljava. Zato pa pokrajinska uprava tudi glede deželne elektrarne ne bo prej uičesar ukrenila, predno ne zasliši udeleženih občin. V la namen je pokrajinska uprava odredila, tla naj se vrši informativen shod zastopuikov občin is Kadovljiškesja okraja, pa tudi onih občin iz Kranjskega okraja, katerim bi utegnila biti deželna elektrarna sploh v prid. Ta shod se bo vrSil v nedeljo, dne 18. dec. 1921 na Selu pri Žirovnici v prostorih gostilne pri »Kuntur in sicer s pričetkom ob 9. uri. Na pridejo v informativen razgovor sle- deča vprašanja: 1. Ali kaže dati deželno elektrarno privatnikom v zakup proU temu, da se kolikor mogoče zavarujejo javne koristi? 2. Ali je umestno in možno, da se r svrho obratovanja oziroma odkupa deželno elektrarne osnuje kaka družba z udeležbo občiu? 8. Eventualno ali naj se obratovanje deželne elektrarne nadaljuje na sedanji nr.čin 8e do ustanovitve samoupravne oblasti, katera je predvidena. Županstvo se vabi, naj potrebno ukrene, da bo ondotna občin pri omenjenem shodu primerno zastopana in nni ».aslopnik? Ie le mogoče doleči po zaslišanju občinskega odbora. Zastopnikom naj se izroči pismeno poverjenje, katerim se bo izkazali pri shodu. Shoda so udele*« lahko tudi občine, ki ni«o bile posebno vabljene, če imajo interes na deželni elektrarni. '+ Dr. Kukovec o dr. žerjavu. V včerajšnjem »Jutru« je priobčil dr. Kukovec poslovilno pismo od ministrstva za socialno politiko Najprej ugotavlja, da on »v sporazumu-i s svojimi poslarskmi tovariši ne pride več v poštev pri sestavi nove vlade, potem pa pove, da pride na njegovo mesto eventuelno dr. Žerjav. »Demokratski klub ni mogel skleniti srečnejše kandidature« — zatrjuje g. dr. Kukovec. -f Samostojneži in SLS. »Kmetijski list«, glasilo slovenskih samostojnežev, je stopil na prižnico ter oznanja: »(Vsled pokvarjenosti ljudstva) so bili notorični brezverci pripravljeni pomagati tudi klerikalni stranki, ker so upali« itd. — »Ko je živel Kristus, ni učil množic sovraštva do ljudskih zatiralcev (n. pr. do verižnikov in špekulantov z voli), temveč jih je opozarjal samo na ljubezen.« — Zaključuje pa: »Tu poštenjaki, tu katoliki — tam nepoštenjaki, tam izkoriščevalci katolicizma k Če bi »Kmetijski list« zaključil: »Tu poštenjaki, tu katoliki — tam nepoštenjaki, tam izkoriščevalci ljudstva in špekulanti«, bi imel popolnoma prav. + Nameravan atentat na kralja Aleksandra — dernentiran. Pred nekaj dnevi je objavila graška »Tagespost« in za nio razni drugi nemški listi »izvirno« poročilo iz Belgrada o odkritem novem komunističnem komplotu proti kralju Aleksandru in Pašiču. To vest odločno dementira jugoslovansko poslaništvo na Dunaju, kakor je razvidno iz »N. Fr. Presse« od 9. t. m. — Kdo neki pošilja take vznemirljive, ugledu naše države v inostranstvu skrajno škod- ljive in našo valuto naravnost podirajoče izvirne vesli iz Belgrada na >Tagespoštot? Ali za te vrste »državotvorce« telefon nima ušes? + K radikalnemu kongresu sta odpotovala v Belgrad iz Slovenije stebra radikalcev na Slovenskem, gg. dr. Ivan Sajovic in dr. Niko Zupanič. + »Baja«, to je Pašič. V Belgrajski »Epohi« čitaino: »Ko smo pred nekaj dnevi vprašali radikalnega poslanca, kaj misli o položaju, j». odgovoril: *Sve če Baja da reši.« — Včeraj opoldne pa je isti poslaaec rekel: »Baja nije mogao sve da rešil« + Odmetniki v Črni gori. Odmetnik je, kdor takorekoč samega sebe iz človeške družbe »odmelne« t. j. odvrže. O takih od-metnikih v Črni gori piše mitroviška »Srbija«: »V Črni gori se »odmeče« prebivalstvo v hajduke tako kakor pod Turki. In kakšni ljudje! Profesorji in doktorji, uradniki in oficirji. Na mesto da gredo v šolo ali sedaj v sezoni na plese, smatrajo oni za bolje, če gredo v gozdove! Kakšen srečen rezultat naše ustavne, parlamentarne in demokratske državne uprave je to! Hajduke vanje mora biti zelo prijetna zabava, če odhajajo že intelektualci med hajduke. Taki pojavi bi bili nerazumljivi, če ne bi vedeli, da »naši« po Črni gori, kakor pravijo, tudi vasi požigajo---« — Odgovornost za točnost naveden.h dejstev prepuščamo viru. -f Smernice Ljeninove politike. Ko-munibtični »Maliovik« objavlja članek Lje-ninov, ki pravi med drugim: »Ko bo naša zmaga svetovna, bomo pristopili k radikalnemu izčiščenju v vseh državah. Na ta način bomo na najboljši način uporabili svoje zlato, ki kaj drugega tudi ne zasluži, ker je krivo, da je 10 milijonov ljudi izgubilo svoje življenje, 30 milijonov pa je invalidnih zato, da se je sklenil končno mir, ki je ustvaril Še slabše stanje nego je bilo pred vojsko. Zaenkrat moramo tuliti z volkovi in svoje zlato izmenjavati za inozemsko blago poti najbolj ugodnimi pogoji. Ta trgovina z inozemstvom je najbolj sigurna etapa na poti do zmage komunizma, zakaj revolucija se v dosego svojih namenov sme in mora posluževati tudi takih le navidez nerevolucionarnih sredstev. Ko pride ugoden trenutek, bomo orožje kapitala obrnili proti kapitalizmu samemu in nadaljevali svoj pohod.« — Tako Lje-nin opravičuje boljševiški režim, ki nasprotuje boljševiški teoriji. + Tri neodvisne države na Kavknra. 6. novembra t. 1. je ruska vlada proglasila neodvisnost armenske, georgijske in aser-bejdžanske republike. Vse tri republike so sa potem združile v »Federacijo trans-kavkaških republik« s prestolico v Tiflisu. Dw\m — Vojaški vpoklici in »Jntro«. Iz Do- brepolj smo prejeli v odgovor na »Jutrovo« natolcevanje z dne 7. decembra v notici: »Na goljufijo poziva glasilo katoliške inteligence župane in rezerviste« naslednji dopis: Mi fantje iz Dobregapolja smo biii samo vsled notice demokratskega časopisa »Jutra« zapeljani, da se nismo odzvali znani »vojaški dolžnosti«. Stvar se je izvršila nastopno: Prispeli smo — dobrepoljski fantje — točno v torek, dne 8. novembra v jmstojno vojašnico, katere pisarna pa je | bila tako prenapolnjena, da ni bJo mogoče se javiti, zlasti pa, ker so nam izjavili, j naj se zglasimo jutri, t. j. bilo v sredo dne i 9. novembra. Z velikimi stroški se nam je posrečilo, da smo dobili prenočišča. Drugi dan, v sredo, pa smo se namenili, da takoj odrinemo v vojašnico, spotoma pa smo videli pri prodajalki časopisov naval mladih vpoklicancev; približali smo se ter iz- nje in je opozoril vlado na nevarnost presenetljivega povratka kralja. Naprosil je vlado, naj s primernimi izjavami pomiri kralja. Dr. Grutz je 31. avg. prinesel v Švico pismo državnega upravnika za kralja. Kralj je bil z vsebino pisma jako nezadovoljen in se je pritožil, da zavzema madžarska vlada revolucionarno stulišče najjraiu njemu. Dr. Gratz je dobil od kralja pomirjevalno izjavo, da začasno ne misli na povratek. Še en teden pred jjoizkušenim pučem je z ozirom na zunanjepolitične razmere obrazložil kralju, da bi se le po daljšem čakanju mogel pojasniti položaj. Šele 19 .okt. je obenem z Kakovvszkim dobil jioročilo, da pride kralj v Šopronj, kamor naj dr. Gratz takoj odide. Odpotovala sta z Kakovvszkim v Šopronj. Prihod kralja v Šopronj je bil tako nepričakovan, da se je mogla dobiti komaj soba za kralja. Kralj mu je izjavil, tla hoče takoj prevzeti vladne posle, preverjen, da ga madžarska vlada ne bo ovirala. Potem hoče v Budimpešti imenovati odgovorno vlado. Kralj je vprašal, če hoče dr. Gratz prevzeti finančno ministrstvo, čemur je dr. Gratz pritrdil. Izpovedba se bavi potem obširno z že znanimi fazami kraljevega potovanja iz Šopronja v Budimpešto. Dr. Gratz povdar-ja, da nihče ni pričakoval odpora. Čete so vzeli s sabo samo zaradi osebne varnosti kralja. Naposled je izjavil dr. Gratz, da jo vedno nasprotoval tej akciji, da pa se je kot tajni svetnik moral pokoriti kraljevemu povelju. — Nato se je poslanec Szomogy bavil s spomenico fml. llegedvsa glede oprostitve prisede zvestobe in je izjavil, da postopanje proti aretiranim poslancem naravnost nasprotuje določbam kazenskega pravdnega reda. Predlagal je v imenu manjšine imenitetnega odseka, naj se zaprti poslanci takoj izpuste in naj se uvede razprava pred rednim sodiščem. Potem je fin. minister Kal!ay predložil zakonski načrt za proračunski provizorij za prvo polovico leta 1922. Nato je prešla zbornica k interpelacijam. — Prihodnja seja v ponedeljek. ITALIJANSKI PARLAMENT ČASTITA IRSKI. /" Rim, 9. dec. V seji rimskega parlamenta dne 8. t. m. je predlagal poslanec ljudske stranke Cavazzoni, naj italijanska zbornica pošlje Irski, ki jc končno dosegla neodvisnost, svoje prisrčne častitke. Vsa zbornica z ministri vred jc vstala in ploskala in govorniki vseh strank so izražali Irski svoje simpatije in pozdrave. V imenu Slovanov se je pridružil časlitki dr. Stan-ger, obenem pa jc izrazil željo, naj bi tudi Italija spoštovala pravice in tradicije slovanskega prebivalstva. Končno je v imenu vlade govoril minister za poljedcltvo Mauri, ki je slavil Irsko in njeno delo za osvobojenje in rekel, da ve to prav cenili ravno Italija. Na račun Slovanov je namignil, da »bo Italija vedno znala bili mati svobode in civilizacije za vse svoje prebivalce, bodisi za prcplemenite sinove Sardinije, ki so prelil i toliko krvi za narodno stvar, bodisi za prebivalce Julijske Benečije in iTrentina.« To zatrdilo je spričo dosedanje prakse italijanske vlade nasproti slovanskemu prebivalstvu in spričo vsemogočne- Ža fašistovstva in njegovih činov zgolj lepa aza, v katerih so Italijani edino veliki. FINANČNI FOLOŽAJ ITALIJE. Rim, 9. dec. Italijanski finančni minister De Nava je podal v parlamentu dne 8. t. m. obširno poročilo o finančnem položaju Italije. Deficit v državnem proračunu, ki je znašal leta 1919 12 miljard 141 milijonov, se je znižal v proračunu za 1. 1922-23 na pičle 3 miljarde. Zalo je pa naraste! državni dolg, ki je znašal lani 98.574,000 000, Cclomba. » i Prosper M£rlui6e. — Poslovenil —I—. Pet dni po umoru polkovnika della Rebbia je čelu biričev zajela Agostinija, ki so ga ubili, ker se je branil do zadnjega. — Pri njem so našli pismo Colombe, ki ga jo rotila, naj vendar pove, ali je res kriv umora, katerega ga dolže. Bandit ni odgovoril in precej splošno so sodili, da ni imel poguma povedati hčeri, da ji je umoril očeta. Vendar pa so si tisti, ki so dobro poznali A^ostinijev značaj, na tihem govorili, da bi se ponašal s tem, čc bi bil on umoril polkovnika. Nek drugi bandit, znan pod imenom Brandolaccio, je poslal Colombi izjavo, v kateri ji pod častno besedo priča nedolžnost svojega tovariša; toda edini dokaz, ki ga je navedel, je bil, da mu ni tega nikdar povedal, da bi sumil polkovnika. Konec, Barricini niso bili razburjeni; preiskovalni sodnik je obsipal župana s hvalo in župan je venčal svoje velikodušno obnašanje s tem, da se je odpovedal vsem pravicam do jezu, vsled katerega se je pravdal s polkovnikom della Rebbia. Colomba je po ondotni navadi priredila vpričo zbranih prijateljev pokojnikovih pred očetovim truplom ballato. — Tu e izlila vso svoje sovraštvo do Barricini-ev, jih obdolžila umora in jim grozila z jratovim maščevanjem. Bila je tista balla-ta, ki jo je pel mornar vpričo miss Lidije, ! do meseca oktobra letos na 110 miljard in 302 miljona lir. Slovenci v Združenih državah Sever. Amerike. Jugoslav Section of Americas Making je Izdala povodom razstave v Ameriko priseljenih narodov v New Yorku drobno knjižico z naslovom» The Yugoslavs in the United States of America« (Jugoslovani v Zdr. državah Sev. Amerike), ki vsebuje dva informativna članka o Jugoslovanih. Prvega, ki se peča z zgodovino in kulturo Jugoslovanov, je napisal dr. M. S. Stanojevič. V splošnosti je ta pregled zn tujca popolnoma stvaren in zadosten, v podrobnostih pa ima vse nedostatke podobnih spisov, ki se zdi, da semintje izberejo za primer par imen kar na slepo srečo. Drugi članek, ki je napisan na podlagi podatkov urada za infor-mncijo o tujcih (Foreign Language Information Service), podaja prav zanimive stvari, iz katerih posnemamo v glavnem to, kar se Slovencev tiče. Jugoslovani so se selili v Ameriko do 1. 1880. le sporadično, od tega leta do 1902 je dotok postal nepretrgan in številen, po ebno pa od tega leta naprej. Prvi Slovenec, ki je prišel v Ameriko, je bil menda poznejši škof rmiionar Fr. Baraga. Prvi Slovenci so se pred kakimi 50 leti naselili v Minesoti in ustanovili mesto Kraintovvn. V Chicagi in Iowi co se prvi pojavili 1. 1883., 1. 1866. so si ustanovili v Minesoti svojo glavno kolonijo v Brork-wavu. V Omaho so prišli 1. 1S3S. Ok. 1873 so ustanovili sedanjo veliko kolonijo v Jo-lietu; v Nevv Yorku so se začeli feliti ok. 1878. Po podatkih Jugoslov. rekcije Foreign Language Information Service-a je vseh Jugoslovanov v Zdr. državah 635.000, od teb 195.000 Slovencev. Največjo skupino Jugoslovanov predstavlja sedai Pittsburcdi z Alleghanv Corentv (70.000 duš). V mestu Pittsburgu je največja srbska kolonija, Hrvatje imajo svoji glavni središči v Chicagu in Pittsburgu. Največja slovenska kolon je Cleveland z okolico. Jugoslovani so največ zaposleni po velikih industrijskih in rudokopnih podjetjih. Tako je v okrožju za železno industriio v Minnesoti 50 od tot. Jugoslovanov; družba Unitet States Steel Corporation je- računala v 1918. 1. 25X00 jugoslovanskih delavcev. V koksni industriji v Zap. Pensilvaniji je 40 odstot. Jugoslovanov. V lesni industriji je izdelovanje dog za sode popolnoma v jugoslovanskih rokah. Slovenski mehaniki so zaposleni posebno v avtomobilski industriji. Profesor Rupin se je izrazil na mirnovni konferenci, da je delo spretnih slovenskih mehanikov v tovarnah v Detroitu, Toledu, Clevelandu in Pittsburgu toliko pripomoglo k dobitju vojne kakor popolnoma roremljena armada 25.000 mož. Večipp Slovencev in Slovenk v Ne\vyorku je zaposlena v klobuČar-ski industriji. Glavne jugoslovanske organizacije so bratsko dobrodelnega značaja. Slovenska napredna dobrodelna jednota v Chicagu ima 524 podružnic s 35.000 člani; Slovanska napredna dobrodelna iednota v Chicagu ima 159 podružnic s 5000 člani; Velika Kranjska slovenska katoliška Jednota v Jolietu ima 134 podružnic z 18.000 člani. Izmed jugoslovan. časopisov je 13 hrvaških, 12 slovenskih in 8 srbskih. V cerkveni organizaciji obstoja 38 sloven?kih župnij; od 26 jugoslovanskih šol (seve z angleškim učnim jezikom) je 14 slovenskih. Detel, elektrarna na Završnici. Pokrajinska uprava za Slovenijo je poslala občinam, ki so prizadele pri deželni eieklrarni na Završnici, sledeče vabilo: kajti postala je res čisto ljudska. — Ko je Orso zvedel za očetovo smrt, je prosil za dopust, a ga ni dobil. V začetku, ko je dobil sestrino pismo, je res verjel, da so krivi Barriciniji, toda kmalu je dobil prepise preiskave in še posebej sodnikovo pismo, kar ga je skoro prepričalo, da je bil edini krivec bandit Agostini. Vsake tri mesce mu je zopet pisala, da mu obnovi sumni-čenja, ki jih je imenovala dokaze. — Proti volji mu je ob>teh očitkih vzkipelo njegova korziška kri in včasih ni bil daleč od tega, da pritrdi tudi sam sestrinim predsodkom. Vedno, kolikorkrat ji jo pisul, je ponavljal, da njena navajanja nimajo nikake trdne podlage in ne zaslužijo torej nikake vere. Sam se je branil, da bi govo; il o tem, a vedno zastonj. Tako sta minuli dve leti, ob kom katerih je bil upokojen in se mislil vrniti, a ne da se maščuje nad ljudmi, o katerih je mislil, da so nedolžni, ampak da omoži sestro in proda svoja mala pose tva, če bodo toliko vredna, da bo mogel živeti s tem na celini. VIL Bodisi da je Orsu prihod sestre bolj vzbudil spomin na očetno streho, bodisi da mu je bilo malo neprijetno med olikanimi prijatelji vsled obleke in divjega obnašanja Colombe: naznanil je sklep, da poju-trinjem zapusti Ajaccio in se vrne v Pietra-nera. — Polkovniku je obljubil, da pride stanovat v njegovo skromno stanovanje, kadar se vrne v Rastijo in da mu bo v pla- čilo streljal damjeke, fazane, divje prašiče in drugo. Na predvečer svojega odhoda je Orso predlagal namesto lova izprehod na obalo zaliva. Ponudil je miss Lidiji roko in tako je moo-el govoriti popo!:,oma svobodno, kajti Colombo je puslil v mestu, da opravi svo.je opravke, polkovnik pa ju je tudi zapuščal vsak trenutek, da ustreli galeba, čemur so se mimoidoči sila čudili, da za tako divjačino trati smodnik. Šli so po poti, ki vodi mimo kapele Grkov, odkoder je najlepši razgled na zaliv; toda temu danes niso posvetili nikake pozornosti. »Miss Lidija ...« je rekel Orso po precej dolgem molku, ki ga je spravil v zadrego; »odkrito, kaj mislite o moji sestri?« »Zelo mi ugaja,« je odgovorila miss Nevil. »Bolj kot vi,« je dostavila smeje, »kajti ona jo resnično prava Korzičanka, vi pa ste preveč olikan divjak.« »T.eveč olikan!... No dobro! Proti lastni volji čutim, kako postajam divji, odkar sem stopil na ta olok. — Ti oč gioznih misli me navdaja, tisoč me jih muči... in čutil sem potrebo, da govorim malo z vami, preden se vtopim v svojo osame!o:t.« »Poguma je treba, gospod; glejte vaša sestro in njeno udanost; ona vam je v zgled.« »Ah, varate se. Ne verujte \ njpno vdanosL Ni mi sicer še rekla nobene besede. toda v vsakem njenem pogledu sem bral, kaj ona pričakuje od mene.c »Kaj pa hoče vendar od vas?« »O nič...! Samo to, da poskusim, čo je puška vašega očeta prav tako dobra za človeka kakor za jerebice.« »Kakšna misel! In vi morete kaj takega slutiti, ko ste vendar priznali, da vam ni še ničesar rekla. Grozno je to od vaše strani.« »Ko bi ne mislila na maščevanje, bi mi bila takoj v začetku govorila o najinem očetu; tega ni storila. Izgovorila bi bila imena onih, ki jih smatra ona.. — po krivem, to vem — za njegove morivce. Pa ne, tudi besedice ne. — Glejte, to je prav tista korziška lokavost Sestra se zaveda, da me nima popolnoma v oblasti, zato me ne mara strašiti, dokler se ji še lahko izmaknem. Ko pa me enkrat pripelje na rob prepada, ko mi obrne glavo, me pahne v prepad.« Polem je Orso pojasnil miss Lidiji nekatere podrobnosti o očetovi smrti in je podal glavne dokaze, na podlagi katerih je on smatral Agostinija za morilca. »Nihče«, je dostavil, »ni mogel prepričati Colombe. Videl sem to v njenem zad-rem pismu. Prisegla jo smrt Barricinijev; in ... miss Nevil, glejte, kako vam zaupam, ... morda bi jih ne bilo več na tem svetu, ko bi ne bila vrled enega izmed predsodkov, ki jih opravičuje njena divja vzgoja, prepričana, da moram izvršili to maščevanje jaz sam kot glava družine, da zahteva to moia čast.« (Dalje.) vedeli, da prinaša »Jutro« vest o demobi-lizaciji, odnosno, da tisti, ki se še niso javili, naj odrinejo takoj domov. — Na naša vprašanja so nam tudi orožniki in stražniki izjavili, naj se le vrnemo domov. Sedaj pa vprašamo gospode okoli »Jutra*, ki so tako demokratskih nazorov, ali smo mi krivi, da nas kličejo na 6 tedensko orožno vajo za »kazen«? Odzvali smo se pravočasno če pa nismo pr.šli na vrsto, je to krivda vaše »demokratske« vlade, ki je tako us-iriliena s siromaki, in če smo se 9. novem-bra takoj vrnili, je tega krivo predvsem »Jutro*. Taka ie skrb »demok atske« stranke za nas prizadete sinove kmetovi Smo in ostanemo zvest; pristaši SLS, ki tudi v tem oziiu kaže usmiljenje do nedolžnih žrtev demokratske žurnalislike. Radovedni smo, kak izgovor bo sedaj rabilo »demokratsko« »Jutro«. — Več Dobrepoljcev. — G. poslanec Škulj je interveniral pri pristojnih oblasteh v Belgradu za pre- {>otrebno telefonično zvezo Kočevja z Ljub-jano, dalje za to, da dobi poštni urad Nova Sela (Banja loka) brzojavno zvezo z Brodom ob Kupi, s čemer je upostavljena direktna brzojavna zveza Ribniške in Kočevske doline z Reko. (Doslej so šle brzojavke preko Nove vasi v Reko, kar je seveda pomenilo velikanske zamude.) — Protestiral je tudi proti temu, da bi se ukinila — kakor je bilo skrajno nemodro odrejeno — poštna vožnja iz Novih Sel na Brod ob Kupi, kar bi zelo oteževalo promet med Slovenijo in bližnjo Hrvatsko v teh že itak zelo zapuščenih in od prometnih zvez silno oddaljenih krajih. — Ukinjenje občinskih sodišč za pobijanje draginje in maksimiranje cen. Službene Novine z dne 8. decembra t. 1. prinašajo razpis ministrstva socialne politike na vse pokrajinske uprave, velike župane in okrožne načelnike, da se takoj ukine delovanje sodišč za pobijanje draginje, ker je tretja sekcija zakonodajnega odbora odločila, da se imajo ta sodišča ukiniti in njihove funkcije prenesti na redna sodišča. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente, da je ta naredba že od 3. ' decembra t. 1. v veljavi. — Umrl je v Novem mestu železniški uradnik g. Janko Klobčič. Truplo bodo v Eondeljek, 12. t. m. prepeljali v Ljubljano, jer se bo vršil pogreb od glavnega kolodvora na pokopališče k sv. Križu. Naj v miru počival — Delo za zedinjenje cerkva. — V »Glasniku srpske pravoslavne crkve«, št. 22, daje profesor Vujanovič kratek pregled o ruski cerkvi v pregnanstvu, interesantno je poročalo o nazorih škofa Benjamina, ki živi v Carigradu. V Carigradu, poroča Vujanovič, se ne govori skoro o ničemer drugem nego o zedinjenju krščanskih cerkva. Katoliški prelati in duhovščina so tam v najtesnejšem stiku z rusko duhovščino, fikof Benjamin ne more dovolj prehvaliti karitativnega delovanja in ljubeznivosti katoliškega svetnega in redovniškeja kle-ra. Ne govori se, pravi, toliko o posameznih bogoslovnih vprašanjih kolikor o živi veri, milosti in delih ljubezni, dasi so seveda tudi bogoslovna vprašanja končno temeljne važnosti. Na vsak način smatrajo tako katoličani kakor pravoslavni zedinjenje obeh cerkva za najvažnejše vprašanje bodočnosti krščanskega sveta. — Ta duh se zelo odlikuje od delovanja bivšega ki-jevskega škofa Antonija, seuaj škoia ruskih pravoslavnih emigrantov v Srbiji, ki propagira popravoslavljenje rusinskih in hrvatskih unijatov. Sploh je prišel pasus o Benjaminovih nazorih v »Glasnik srpske pravoslavne cerkve« kakor Pilat v Kredo. Kljub temu smo prepričani, da prodre misel o potrebi prijateljskega sodelovanja med katoliško in vzhodno cerkvijo polagoma tudi med srbske oficielne in ne-oficielne pravoslavne kroge, ki se pač čez noč ne morejo otresti od Grkov podedovanih predsodkov. Zanimivo je tudi, da škof Benjamin v ruski revoluciji vidi velik napredek v smislu osvoboditve ruske cerkve, v čemer se rezko loči od marsikaterega svoje ja tovariša v emigraciji. — Relativno najštevilnejšo armado na svetu ima Češkoslovaška. Dočim pride na 300 prebivalcev v Nemčiji 1 vojak in na Francoskem 1 vojak na 51 prebivalcev, pride na Češkem 1 vojak že na 45 prebivalcev. Češka armada šteje bOO.OOO mož ali 2.21 odstotkov vsega prebivalstva. — Umrla je v Šmarju Marija Žitnik, vrla krščanska žena, mati g. župnika iz Stopič in sestra t S- kanonika Erzarja. Naj v miru počival — Voli bodejo. Voli bodejo, ker imajo roge. Tudi ministra Puclja še vedno bodejo voli, prodani Nemcem za sramotno ceno na škodo srbskih kmetov. Zato se je zatekel pred bodečimi voli za raztrgani plot »Kmetijskega lista« in za tem plotom skrit odganja od sebe razjarjeno žival. Ali že sam pogled na vole ga navdaja s strahom in zato se opravičuje, toda ne vprašujte, kako. On taji: to je najboljša obramba. On taji vse, kar so mu izborno poučeni belgrajski demokratski listi črno na belem s številkami jasno kot beli dan dokazali. On taji, da je živino prodal ptepoceni; taji, da bi bili srbski kmetje vsled tega oškodovani; »kratka, on taji. Taji in — zmerja. To je | sicer dober dokaz za poulično gospodo, mogoče tudi za kakšnega »kasapina«, toda številke govore neizprosen jezik. Naj jih g. minister še enkrat pogleda v belgrajskih listih in potem naj še enkrat govori. — Kamnik. Dramatični odsek društva »Kamnik« ponovi v nedeljo dne 11 t. ui. ob pol 4. uri pojiotdue v »Kamniškem domu« igro »Za svobodo ln pravico«, katera je preteklo uedeljo jako ugodno uspela, vsled česar pričakujemo tudi sedaj obiicn obisk predstave. — Odbor. (k) — Pripravljalni odbor krojaških mojstrov opozarja na ustanovni občui zbor Udruženja samostojnih obrti oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani, ki se vrši 11. decembra t. L ob pol 10. uri dopoldne v salonu bolela »Lloyd«. K udeležbi se vabijo vsi gg. krojaški mojstri iu gg. mojstrice, ki se za zudevo zanimajo. (k) — Kaj so demokrati? »Jedinstvo« Je list jug. demokratske stranke v Novem Sadu. Kot glasilo patentiranih Jugoslovanov Izhaja seveda v cirilici in ob vsaki priliki zabavlja Čez Hrvate in Slovence. V eni zadnjih Številk priobčuje apel oa prebivalstvo, da naj ne obiskuje zdravnikov, Ki niso Srbi. Če pa že gredo k njim, naj jim ue plačajo, marveč naj se puste tožiti. Dobesedno pravi: »Saj imamo mi dovolj a r b a k i b zdravnikov in drugih zaslužnih učenjakov, ki darujejo za srbske sirote. Od česa bodo oni živeti, ko pa jih naši ljudje ue podpirajo, marveč hodijo k tujcem, ki zahtevajo mnogo več nego Srbi, ne naredijo pa nič bolje. Spametujte se, bratje I« — Med tujci uašteva imenoma Zllnika, Brezovška in druge. To je narodno edluslvo, kakor ga pojmujejo demokratski frazerjl v Novem Sadu. — Šolska reforma r Italiji. Glasom preosno-ve šolskega zakona se v Italiji odpravi določba o izpitu koncem lil. razreda ljudske šole iu se nadomes i z določbo, da se polaga izpit v zadnjem najvišjem razredu ljudske šole v dotičuein kraju. Ako ima šola šest razredov, dobi učenec nato od-pustnico. Obvezni šolski pouk se torej razširi od 8. na 6. razred elementarne šole. — Nesreča. V Križa h pri Tržiču se je 8 šipo ureza) 24 letni čevljarski pomočnik Anton Perko in se nevarno poškodoval. — Tatvine. Gos ilničarju Francu Pelrovčiču iz Borovnice je bil ukraden sodček žganja z vsebino 49 litrov v vrednosti 3500 kron. — Kolo je bilo ukradeno naredniku Alojziju Skremu v Vevčah. Vredno je bilo 3500 kron. Orožnikom se je posrečilo, da so izsledili tkradeno kolo in ugotovili, kdo ga je ukradel. Primorske novice. p Izjava slovanskih poslancev v italijanskem parlamentu. Povodom glasovanja o vladni izjavi v italijanskem parlamentu, so podali slovanski poslanci izjavo, da bodo v znak protesta proti krivicam, ki se gode slovanskemu prebivalstvu, glasovali proti vladi. p Javna varnost r Trrtu. 7. L m. okolu polnoči je prišlo v urad ravuateljstva tržaških cestnih železnic 6 oboroženih roparjev ln zahtevalo od navzočega blagajnika denar, blagajnik je pobegnil, a roparji so vpričo več uslužbencev odnesli iz predala 8500 lir in odšli. To je v kratkem času že četr.i tak predrzni roparski napad v Trstu. Policija je vsa na nogah. Prekvmirie. Nabori ta letnike 1807, 1898, 1809. 100(1 in 1901 se vršijo v Prekmurju že par mesecev. Dosedaj Se tu ui bilo naborov. Potrjeuib je 75—80 % nabornikov. Komisija se Je ponovno zelo pohvalno izrazila o krepkih, zdravih in čistih prekmurskih fantih ter omenila, da v celem varaždinskem vojaškem okrožju niso dobili tako krepkih vojakov. Tudi odzivajo se naborniki zelo reduo, celo oni iz ogrsko govorečih občin. Beg na Ogrsko jim itak uič ne pomaga, ker tudi tam morajo služiti v vojski. Ruski begunci, generali-komisarji ua prekmurskih veleposestvih, potem ruski oficirji-grani-čarji so dne 6. t. m. ua god — ruskega carja priredili ua Dolnji Lendavi v hotelu »Kroua« veliko pojedino in pijančevanje. V Dolnj« Lendavo so prišli inženirji, ki tra-sirajo železnico med M. Soboto hi Dolnjo Leudavo. S Za kmeta »ima vremena«. Te dni je v Mariboru vojaštvo ra/.prodajalo žrebeta za pleme. Avstrija je take prilike izrabila ter posebuo gledala na to, da je taka razprodaja prihajala v prid posestnikom iu je v lo svrho da,a take razprodaje razglasiti po deželi Naši gospodje v Mariboru ko drugega mnenja. Razen ua vojašnici niso razglasili nikjer. Kljub temu je prišlo tudi nekaj okoliških posestnikov k prodaji. Ali prišli so zaman. Častuik, ki Je vodil prodajo, si jo bil sam izbral najlepši komad — zase. Po drugih lepili živalih je koprnel znani konj-ski mesar Copetti. Ko je častuik videl in slišal, da kmetje proti temu protestirajo, da bi se taka živnl prodajala konjskim mesarjem, je tudi ou protestiral in dal mt.aija izključitL Kmetom se jo to dopadlo in v hvaležnost niso hoteli nagajati pri prodaji prve lepe živali. Kakor hitro pa je častuik imel kupljeno najlepšo žival, si je mislil: Zdaj me znate imeti radi; dopustil je zopet mesarja k nakupu, to ko je bil tudi ta preskrbljen, se je nadaljnjim protestom izoguil a tem. da je nadaljnjo prodajo ukinil. — Kdo sme notem zameriti prepro-stim ljudem, Se zabavljajo? S Tovarna za dopustnlre. V prvem času prevrata je bila ludi v vojaški bolnici v Mariboru velika anarhija. Uvedla se je sicer stroga disciplina, kar je pa malo zaleglo. Vsak dan se je ojiažalo, d« manjkajo ne le strežniki, ampak tudi bolniki. Pri natančn-jši kontroli se je dognalo, da dobivajo do-pustnice popolnoma pravilno opremljene z žigom poveljstva in podjiisi poveljnika. Ampak 11 dojiusti niso bili vpisani ue v raportnl knjigi, ue v dopustnem seznamu, torej ao bile dopustuice ponarejene. PriSli bo na sled, da si Je trojica Fras, Pavletič In Mavrič uredila celo tvoruico za take dopustnice ln pri tem zaslužila več tisočakov. S ponarejenimi ključi so ukradli žig ln ga ponaredili, podpise sta pouarejala Fraa in PavleUč, Mavrič je pisal besedilo dopustnic. Fraa in Pavletič sta pobegnila, Mav-riča bo še pravočasno vlovlli, ga poslali v Borovlje k četi, kjer si je prisvojil iz skladišča par čevljev. Vojaška oblast ga je držala celih pet mesecev r preiskovalnem zaporu, toda pravo kazen je prepustila civilnemu (kazenskemu) sodišču. Tako je Mavrič prišel šele ta petek pred mariborski kazeuski senat, kjer Je priznal poueverjenje dopustnic, tajil pa tatvino čevljev. Obsojen je bil na Štiri mesece ječe, ki je pa ie odslužena s preiskovalnim zaporom. Mavrič je doma iz Gornjega grada. Gfiisnf^irstvn, g Neugodni gospodarski položaj Švice. Švica ima danes v Evropi najboljšo valuto in vendar se nahaja v težki gospodarski krizi, kl je v zadnjem času povzročila na curiški borzi dvig vseh tujih deviz. Tako se je nepričakovano opomogla tudi naša krona kljub vsem našim gospodarskim in političnim neprilikam. Švicarska industrija se vsled pomanjkanja eksporta nahaja v prekernem polo-ža u in tudi tujski promet, od kate-^ga je dežela vsako lo j dobivala velikanske svo'<\ je vsled osi-romašenja obmejnih držav silno pad»l Vslod medvojnih ui povojnih razmei je Švica izgubila svojo pozicijo kot križišče in izmenjališče mednarodnega prometa tn v=e njeno gospodarsko življenje je vsled legn inkor°.kot zastalo. Posledico so se pokuzale tudi v njenem budgetu. Deficit v njenem proračimi je snašal: I 1913 881448 šv. frankov; 1. 1015 21,701.074 šv. fr.; I. 1917 44 740.706 šv. fr; leta 19ts 117,487.471 šv fr.; 1 1919 202,455.70 šv. fr.; leta 1920 179,517.784 šv. fr. — Koncem leta 1921 bo finančna situacija Švice približno sledeča: Približni deficit zadn ih let do konca 1.1021 bi zd«.5«1 820,000.(00 šv frankov, predvideni deficit za leto 1922 100,000.000 šv. frankov; Zvezni izdatki za podpore vštet brezc.elnosti 80,000.000 švicarskih frankov; skupni def" it *o konci leta 1922 8.000,000.000 švicarskih frankov. Vsled brez-dolnosli jo /elo padel tudi kui/ švicarskih vrednostnih papirjev, dočim se švic.irski kapital, investiran v inozenit.tvii, seveda silno slabo obrestuje vsled nizke vrednosti inozemskega denarja. Vse to je gospodarsko krizo v bvici poos rilo in zvezni svet je pred kratkem apeliral na vne švicarsko občinstvo, naj s skrajno varčnostjo v javnem in zasebnem življenju, s požrtvovalnostjo in medse, bojno kooperacijo vseh slojev pomaga v težkem položa u nahajajoči se domvini iz zadrege. Tako dela vlada v Švici, pri nus pa je strankarska strast takozvane vodilne in državotvorne (reete »drža-vorazilornet) kroge tako zaslepila, da nimajo čl-s o nobenega razumevanja za hladno, stvarno in vsestransko presojo perečih' gospodarskih vprašanj. — g Povišanje alija pri uvozni carini. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se na podlagi odloka finančnega ministrstva z dne 26. novembra, C. br. 82.770, počenši od 10. decembra t. I. računa pri uvozni carini ln postranskih pristojbinah, ki so določene v zlatu, ako se plačajo v novčanicah, 100 zlatih dinarjev za 000 dinarjev v dinarskih odnosno dinarsko-kron-skih novčanicah, to je, da znaša ažijo 500 %, med tem ko je dosedaj znašal le 400%. Za vsak zlati dinar carinske tarife se torej od današnjega dne naprej računa 24 kron. Novi ažijo se plačuje za vse blago, za katero uvozna carina ni bila plačana do vključno 9. decembra 1921. Povišani ažijo se plačuje samo za uvozno carino in postranske pristojbine, medtem ko os'ane 100-odstotni ažijo na luksusno blago (Uradni list št. 11 ex 1921) in za monopolno takso neizpremenjen. Za te dve skupini se računa 1 zlati dinar za 200 dinarjev v novčanicah ali 800 kron. Tudi carinjenje blagn po vrednosti ostane neizpremenjeno in se zauj ne plačuje ni-kakega ažija. (hrttHaftrlrp lj Jutri »večer vsi v Rokodelski dom! Pro-ave"a za stolno župnijo in šolski okraj priredi jutri, v ponedeljek, ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu aktualno predavanje. Vsi člani in somišl,e>-niki se vljudno vabijo, da se v obl. nem številu udeleže tega velezanimivega predavanja. lj Sestanek zastopnikov dobrodelnih društev v ponedeljek ob Y% 6. zvečer v »Dobrodelnosti« v svrho skupne akcije za ljubljanske siromake. Vsaka Vincencijcva ln Eiizabetua konfercnca pošlje po enega zastopnika. — V torek ob 6. zvečer odboro-va seja Karitativne zveze. Ij Družabni klub vabi vse člane, da so udeleže občnega zbora, ki se vrši v četrtek dne 15. decembra ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Po občnem zboru je družabni večer. — Odbor. (k) ii V »prosvetnem društvu« v Spodnji šiški predava v ponedeljek 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer starcS. dr. Val Rožič. Tema: Naša država in njeni sosedi. Vljudno vabimo k važnemu predavanju. — Tajuik. Ij K izredni seji v torek dne 13. I. m. ob 3. popoldne vabi odbor Kola jugoslov. sester in Zveza vojnih vdov in sirot. IJ šcut.akobska prosveta. Danes zvečer ob 8. uri bo zanimivo predavanje s skloptičniml slikami. Vabimo k obilni udeležbi! li V Šentpoterskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek, 12. decembra ob 1^8. uri zvečer gosp. prof. Mlakar. Člani in prijatelji vljudno vabljeni! Vstop prost. — Potem od borova seja. — Pred predavanjem posluje knjižnica. IJ Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenk ima v sredo, dne 14. L m. ob 7. uri zvečer v Alojzijevišču svoj redni občni zbor. Pred občnim zborom bo Imel g. dr. Valjavec kratko predavanje. Članice, udeležite se predavanja fu občnega zbora polnoštevilno I — Odbor. IJ Dostojevskega večer priredi kat akad. starešinstvo v torek, 13. decembra ob H9. »večer v dvorani Akademskoga doma. Govori to*. Fr. Ter-segtav. Vabljcui starešine, po njih vpeljani gostje in Člani kaL akad. društev. — Predsednik. lj Prosveta frančiškanske iupnije ima v torek, 13. decembra ob 8. uri na porti svoje predavanje. Predaval bo g. dr. Natlačen. IJ Druiba sv. Ellmbete. Članice dobnitnlc« tn prijateljice družbe sv. Elizabete se jhiuovuo Iskreno opozarjajo na občni zbor Družbe sv. Fliza* bete, ki bo v nedeljo, due 11. t. ui. ob \ uri po-poldue v Murijanišču (pritličje). 1' r e 1 občuini alorom ob pol 4. uri lilaiiije v ka,»ulici, lj Socialistična Cankarjeva »proslava«« Ivan Cankar je v naši književni kulturi prika« zen, mimo kalere ne more noben kulturni Slovenec, tudi če bi to hotel. Zato nihče ne mor« oporekati, ako se ga kulturna druJtva in časopisje povodom triletnice njegove smrti v slo« vesni obliki spominjajo. Slovenski socialisti prirejajo ob tej priliki kar celo vrsto preda« vanj. Tudi socialistično društvo »Svoboda« v, Ljubljani je sinoči v Mestnem domu priredilo Cankarjevo »proslavo«, toda na tak način, ki ga moramo obsojati. Ako socia!isti ne marajo kulturnih Cankarjevih proslav, ampak samo socialistične, potem naj vabijo na take prireditve samo svoje ljudi, socialiste, ki jim t a k o proslave nc zavidamo, ne pa široke javnosti. To je brc2t ' tno^t brez primere. Pred polno dvorano je govoril »sociolog* Anton Podbev-šek. Podal je najprej nekaj citatov iz Cankarjevih del »Moje življenje« in »Kurent« in jim dodal dobro porcijo jvojih skokov in neokusnih domislekov. Za — socialistično propagando pa je konečno navedel afere gen. konzula Sa viča in polkovnika Vasiča in drugih poza-bil je samo Toneta. Taka je bila ta kulturna prireditev, ki so jo listi v svoji taktnostl naznanili, socialisti pa s svojo netaktnostjo omadeževali. lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Štete, delavec, 74 let. — Josip Novak, mag. sluga, 70 let. — Branko Gregore", siri zapisovalca želez, voz, 2'A nv s«, ca. — Janez Oižuian, ribič in posestnik, 70 let. —. Gudula Marn, poscslniea, 70 let. — Anton Arko, reSetar, 53 let. — Ivan Košir, lesarski pomočnik, 50 let. — Gregor Kramar, kočijaž, 80 let. — Leo-poldina Jug, rejenka, 2 meseca. — Helena Flajs, delavčeva ž<>na, 07 let. — Alojzij Zaletel, lov. delavec, 13 let. — Ivanka Gradišč k, rejenka, 3 tedne. tj Prijeti nevaren lat. Znani ljubt|anskl tat Alojzij Avbelj je bil .svoj čas obsj,en na f< let težko ječe, ker je kro. Iz jefe je iiobegnil dne 25. nov. 1920, ko je žugal drva in *el v zasedeno ozemlje. Od tam -n io vruil immot In oh tej priliki ukradel svoji sestri večjo vsoto densria ter pobegnil v Trst. kier M> ca zaprli ln nato odposlali v Ljubljano, kjur so ga v kaznilnici z največjim veseljem sprejeli. 1; Tatvine. Suknja jo bila ukradena JoMpu S'aniiaku. pečarskemu mojstru z (ilinc. VtPMiu je IS.^O kron. Kdo jo jo ukradel, ne ve. - Kujlar Anti.r Verk in vojaka Martinčli Franc in /\n>lar Kr.*m so kradli v artiljeri skl vojašnici seno iu koruzo Ukradene stvori so pror:,o vsoto denarja. Narodno p!e*!išče. Opera. Nedelja, 11. decembra: »Boheme«. Izven. Ponedeljek, 12. decembra: Zapr.o. Torek, IS. decembra. »Carnien«. B. Drama. Nedelja, 11. decembia popoldne ob 8. urit »Pampelišku« Izven. Nedelja, 11. decembra zvečer ob 8. url: »Pohujšanje v dolini šentriorjanski«. Izven. Ponedeljek, 12. decembru: »Rorba«. A. Torek, 13. decembra: Zaprto. Prosveta. pr Dvanajst napevov za lavrct.mske lltanlj« za ljudsko petjo iu orgije zložil P. liugoliu Suitner, založila Jugosluvun.->ka knjigarna. Ona 20 K. Ti ua-pevi so zlozeui v smislu rimskega odloka, po katerem se morajo litanije peti, kakor teže, nič se jim ne sme pridjali, uič izpustiti, lako so pojo litanije v primorskih škotijah. Ker način, kakor se pri na* j)ojo litanije, ne odgovarja pravilu, je P. Hugolin že v »Glasbeniku« priobčil pravilne ljudske litanije, sedaj pa jih je zložil 12, katerim so besedilo prilagodi kakor onim v »Glasbeniku«, ie lilauije so mišljene za ljudsko pelje, I ali ko se pa tudi [>ojo čvetiruglasno. Glasovi so niso tiskali, ker je tisk drag. —j. pr Karto Adamič: Slovenski akordi. Zbirka 22 moških in mešanih zborov, 1. in II. zvezek, uglasbil —, stolni kapeluik in glasb, učitelj v Senju. V Ljubljani 1921. Jugoslovanska knjigarna. — Pravzaprav j? vsega lepo število 44 zborov; čisto kratkih, pa tudi dališih, celo obsežnih. Splošno so krajše boljše in bodo bolj ugajale, pri daljših mu rada j>oteka nit. tako da je njih dolgost večja kot dobrota, dasi tudi le kažejo marsikak prijazen do-mislck. V metodičnem oziru se drži varnih steza, 1 ki jih je naše uho vajeno; kjer uporablja znano ' besedilo, mu tudi v melodiji spomin rad nuzaj ; uhaja. Če bi bil pred izdajo tu tn tam kako no-i okretuost odstranil, bi bila kaka pesem kar pri-I dobila. Seveda zborov, ki bodo pesmi peli, lake | stvari ne bodo kdovekaj molile, kakor tudi ne pre-: pogosto podaljšani konci, ki mit postajajo nekak i običaj. Pri harmonlriranlli narodnih ali le malen-! kostno izpromeujenih bi bilo prav, če bi se to v J opombi označilo. Ker naši zbori navzlic prilogam ! >Pcwa« občutno pogn Sajo lažjih, poljudno pisanih ! zborov, bodo po zbirki brez dvoma radi »egali, saj j bodo v njej našli marsikaj, kar bo njim in poslu-šavcern zelo vš:-č in bodo lako dosegli z zbirko — | ln zbirka z niimi — svoj namen. K. pr Aut. Grum je izdal 5 kupletov (Šaljivih j pesmi), ki bodo za predpusl marsikje dobro došle. Založila jih je Jugoslovanska knjigarna. Stanejo pa 1. 6 K, II. in III.; IV. in V. po dva skujiaJ 10 k. pr Družba sv. Petra Klaverja v LJubljnni priporoča kol božično darilo Klaverjev koledar (cena 5 kron) ln Misijonski koledarček sa mladino (cena 8 krone). Turistika in šport. firedna glavna »bnpšMna I.jnblj. nnuniriKftie-g» porinavcta se vrši v nedeljo, dne 18, L ni. ob U. uri v posve ovalnlci mestnega mucMrata Ijnb-ličenši i no-(tel o 11. t. m. v jahalnici Nušakova vojašnice t Trnovem. 11. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši isto-j tam pred treningom sestanek vseli nogometašev in atletov S K. Ilirije, IU se ga je udeležili poluo-StevLlno. — Odbor. DVE STROJEPISKI «e spre ' iakoj. Pogoji: popolno znanje elov i rrm. stenografije ter strojepisja. P - - obra. Prednost imajo starejše mo-11, I iterim se lahko preskrbi tudi stanovanj«. Nastop event. takoj. Ponudbe pod »Elnktra« Stev. 4465 na upravniStvo lista Dober uradnik (uradnica) zmožen slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, se iščo za tovarniško podjetja v Ljubljani. Plača po dogovoru. Preskrbi se eventuelno ludi stanovanje. Ponudbe pod naslovom: »Stenograf« štev. 4461 na upravništvo lista. -^irA^r^iAiiAiBr; veščega popolnoma lesne trgovine, zanesljivo moč, z večletno prakso, po možnosti z znanjem italijanske korespondence, išče izvozna tvrdka. Ponudbe je poslati pod: »Izvoz Italija« na anončno družbo »Aloma Company« z o. z., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. tJCI Mestni stražnik se sprejme v Škof ji Loki. Prosto stanovanje v mestni hiši. Plača in nastop službe po dogovoru. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do 31. decembra 1921. — ZUPAN. Služkinja za čiščenje sob in za preprosta hišna opravila, vajena tudi malenkostnega šivanja, so sprejme takoj. Ponudbe pod naslovom »SLUŽKINJA« na upravo »Slovenca«. rtLtfliilRJl im OBSCOrtč uarmonijl, violine in vse glasbene potrebščine. S.rane na debelo ln drobno Alfonz Breznik, bivSi učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 16. Ljubljana. zdrav, čvrst fant bi rad vstopil v kako večjo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi, kjer bi imel tudi hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Priden in pošten« pod štev. 4512. Več strugarskfh pomoč- nilfnif sprejme »POLET«,fabrika galan-llll\UV terijske robe v Dobojn, Bosna. Spretna strojna ~pletilka kot prva sila se išže. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »V. O. 204«. 445S Sprcjme se takoj mizarski vajenec IG. REPŠE, Ljubljana, Poljanska eesta 19. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno diSeči • >(( fj žgalec in stavec opeke — veščaka — se iščeta za opekarno s krožno pečjo. Ponudbe na poštni prodni št. 41, Ljubljana. 4501 Upravitelja tiskarne veščega kalkulacije, papirne stroke in tiskarske tehnike, sprejme pod ugodnimi življenskimi pogoji neka hrvatska tiskarna v večjem mestu Bosne. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov pod šifro »Upravitelj tiskarne« 4454 na upravništvo Slovenca«. L± Tovarna stolov in lesnih izdelkov sprejme več samostojnih mizarjev in stolarjev Stanovanje v hiši. Vpraša se od 12.—13. pri Josip Stadler, Ljubljana, Sodna ul. 11. Trgovski lokali in skla- fijpp*} ali družabnika z istimi se išče-lllobtl jo. Eventuelno sc kupi hiša. — Ponudbe ra upravništvo »Slovenca« pod: O. L. C. 4494. spalnih oprav, Proda se več KUHINJSKEGA in drugega novega PO" HIŠTVA po nizki ceni radi selitve. —■ Naslov pove uprava lista pod štev. 4480. y| s štirimi I* tečaji. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4513. za govedo A Ogičrtil? LJUBLJANA, -kupi - « OUoJilKj zaloška e.2l! 511 ~ IS! ™ MI ™ I!! ^ 111 ™! S 3 ™ OGLJE bukovo, suho, brez prahu in primesi kupi vsako množino italijanska tvrdka. Oferte je nasloviti pod »OGLJE« na anončno družbo »Alo-ma Company« z o. z., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 4507 ^stissuiss; o i^smi ssiussiusii-. (srednje velikosti), skoraj nova, podložena s svilo, je ceno za prodati pri krojača Ivanu Kreč, Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. 4493 kot kesmetlkum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivuule, ker je radi svojega antiseptičn., čistega, osvežujočega delovanja ua jboljšega ličin ka Ravnotako je prd ubl'en kot krepko, blago deluiočc in vrlo prijetno sred. stvo ;a drgnenje hrbta, rok nog in celega telesa. Je mnogo močne Si in delujoči kot Francosko žganje in naibolje srpdstvo te vrste. Tisoče priznani! 2 zamotom in poštnino za vsacegas 3 dvo nate ali 1 špecljulna steklenica ... 48 K. Zs nrodajske: 12 dvojn ali 4 Spec. steklenice 168 K 24 . . 8 . . 2a0 , 36 . . 12 . . 394 . poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor poš je den..r naprej, doDi Se popust v naravi. Dobi se tndi: Elza oblli ra kurja oCcsa 5 ln 7"»J K; E>za mentolni Crlnik 12 K; Elza posipalnl praSck 11 K: pristno Elsa ribic olje M K; Elsa voda za usta M K; Elsa kolonska voda 11 K; Elsn 5umski mlris 11 K; Olucerln 6 in SO K; Lysoi Lijsoform JO K; kincSki Ca) 3 K; Elsa mrčejnl praSck 15 K; strup za pcdgnne In miši po In 12 K. EUCfEN V. FELLEK, lekarnar Slabiča donja, Elsatrg >34, Hrvatsko. Knjigovodjo - korespondenta za srbohrvaščino in nemščino (pomožno moč), ki ima že nekaj prakse, sprejme takoj Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana Italijanskega jezika vešči imajo prednost. Ponudbe pismeno. SzpojjHilffii sdoIo fcRSjnrao iti nresJg n Biaf&ra^gsa £assa moderno, popolnoma sisižMvaftžna Ishia prodsihciia bosfs zhs3§0*s i9-?.000 ifcsj solne o Sfeo. elo 30 in sicer e>aa'5io fisi (Spolna. VoSna ss bo deisžsaJa o siažciSs (Kops) in d &frenali. 300 volt, že rabljen, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe na tovarno zamaškov JELACIN & KO., LJUBLJANA. 4482 Kupim HIŠO ma]hnim zemljiščem v lepem kraju ob železnici. Ponudbe na 3L, Jesenice - Fužine (poštno ležeče). Brez vsakega drugega oznanila. Potrtim srcem javljamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da je naš ljubljeni soprog, ozir. brat, in svak, gospod Janko Klobčič železniški uradnik na posledicah dolge, mukepolne bolezni, dobljene pri izvrševanju svoje službe za časa bojev v tunelu pri Podrožci, danes mirno v Gospodu zaspal. Truplo ranjkega se v ponedeljek, 12. decembra 1921, prepelje iz Novega mesta v Ljubljano, od koder se bo od kolodvora vršil pogreb Tc Sv. Križu. Predragega raujkega priporočamo v blag spomin! Žalujoči ostali. ca Gorenjskem na prodaj, 20 minut od postaje Medvode, do 100 mernikov posetve njiv, več lepih zaraščenih gozdov. Cona po dogovoru. Naslov pove upravnšlvo >Slovenca« pod št. 4499. fSBHDHIHIBHBIHaBIBflllBBDHBIBnaBaS] BI Si se jedilna mua s 4 stoli, kredenca, pisalna miza i nastavkom, manjša miza iu omarica, vse politi-rano. Dve mali in ena velika karnisa. Ogleda se vsak dan od 2. do 4. popoldne. Frančiškanska ulica št. 4/11. desno. 4497 Prvovrsten, popolnoma samostojen -:- KORESPONDENT. -:- vešč slovenskega, hrvatskega in laškega jezika — se sprejme takojv stalno službo. — Slovenska gradbena družba z o. z., LJUBLJANA. Tovarna K E R ŠI C. IfflHHBaHHHa 0 n e a R 9 mm ii m E M Si 0 HS n £3 n ss ^SSB38BBBBBBBBa@!QEgBB!2a»QBBBBBBBBHRBBBBfi£kB B9 e m in wesie's vil? n n 2. izdaja, 12 zvez-AB£\U5E* kov in register, dobro ohranjen, so proda. Župni urad Sv. Lenart nad Laškim, p. Laško. 4498 n za usnje — za čevlje nudi po tovarniških cenah ANTON ERKER, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. sanke (Rodeii) posamezne po kron 560.—, na veliko primeren popust. Tovarna vozov KElišSč d. d., Ljubljana — Spodnja Šiška. in stročnice »Abadie, Altesse, .Taeobi, Samum« dobite najceneje pri Rta7?12!li!n Cenienim P- n- damam si usojam vljudno naznaniti, mtf.iiuimu, da otvonm prihodnji teden svojo 4,"02 modno delavnico na Valvazorjevem trgu štev. 1 v Ljubljani in se toplo priporočam za obila naročila. — Sprejmem (udi UČENKO. ALOJZIJA UČAK, modlstinja. Fz R R B R U O D NIH SIL ZfiG[-«LlflJOEZ0U|.HISE-l/llE-lfl01iSTR.STfiySE-H0ST(ll>!= P PRORRCUtll-HBČRTI 1H OBISK HIŽEHIM BREZPIBČHO, B) Resljeva cesta štev. 20. dreto, vezalke, toa-j letno milo, gladilni, stekleni in pisemski papir ter drugo blago priporoča po najnižji ccni Mm Erker, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. IIUVIIIU v"11" n. pr ovčje kože, dalje srne, lisice, vre vrste kož in kožic, tudi gladke bele po naročilu. — Doto solidno in brzo. — .Matija Bronfič, Vrhnika štev. 182, nasproti gostilne Oblak. 44(30 Najboljša I .'UTRMERJj 4442 ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar Ivanjkovci katera ima lastne vinograde v Jeruzalemu. "3SJL m Centrala: LJubljana, Rimska cesta 2. Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Marting. - Hidravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, R raska cesta 2. - Prevozno podietje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel. št. 470. Maribor, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova ul. 3. BBBBHBBSBBBBBBafflraBBBBBBBaMBBgBBBBaBBBBi i t- I kupuje po najvišjih sledečih dnevnih cenah: Kune do kron 1500.— dihurje do kron 200.— lisice do kron 600.— krte do kron 10.— Krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7. JBF- Sprejema lisičje kože v barvo in izdelavo. "*£ g^BassgaseasEaBEisiBamssBSBaBafflEBE