^	C 1TY_
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
i A L I T Y
NEODVISEN DNEVN---SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Doily in Ohio
Best Advertising Medium
'OLUME XXIV.—LETO XXIV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JUNE 24, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 148
mENJE V WASHINGTONU O SOVJETSKONEMSKI VOJNI
Wriski strokovnjaki pravijo, da mora Hitler naglo zmagati, ali pa bodo posledice te vojne porazne za Nemčijo.
^ERIŠKA VLADA PROGLAŠA OFICIJELNO SVOJE SIMPATIJE ZA RUSIJO
Washington, 23. junija —
^kajšnji dobro informiram ^ogi pravijo, da mora nacijska
Kongresnik Dies svari Ameriko pred nacijsko nevarnostjo
ZADNJE VESTI
*'jna mašina zdrobiti sovjetsko ^iftado v treh mesecih, ali pa mora Nemčija pripraviti na "odopolne posledice.
napoveduje zmago v e-nem mesecu Pooplno nemško zmago te-
la 5
in
}
o,
setve.
Ameriške simpatije za Rusijo
Kongresnik napoveduje, da bo dobil Hitler tekom trideset dni kontrolo nad naravnimi bogastvi Sovjetske Rusije.
ORANGE, Tex., 23. junija. — Zvezni kongresnik Martin Dies je danes izjavil, da bo dobil Hitler tekom tridesetih dni kon-
Vlada Zedinjenih držav jeda-jtrolo nad Rusijo, radi česar se
nes oficijelno proglasila svoje simpatije za boj Sovjetske Rusije proti nacijski Nemčiji, s čemer se je načelo vprašanje dobav Rusiji na podlagi lend-lease zakona. Tozadevno izjavo je po-
dal v imenu predsednika Roose-enega meseca, ki jo napo-jvelta državni podtajnik Sumner Mujejo v Berlinu, smatrajo j Welles, ki pa je hkratu pripom-	^
Ijkaj za možno. Izid rusko- {nil: "Sicer pa je komunistična kr^ITml^g^"^ v^T^oglltvri^ *	bojev je (xhisen odjdHdaturaiKav tdao neznosna in naravnih pridohihmiuhTnrov kot
mora Amerika pripraviti na nevarnost, kakršne še ni bilo v zgodovini njenega obstoja.
Dies, ki je kakor znano, predsednik kongresnega odbora za preiskovanje neameriških aktivnosti, je dejal:
"Ako bo Hitler zmagovit v Rusiji, bo imel pod svojo kon-
jske strategije: ali se bodo!tuja ameriškemu ljudstvu Ica-lves ostali Erket skupaj. JVinenlka
"ske armade raztegnile po vsej |kor mu je nacijska diktatura." '"siji, kakor so se poljske po i Nacisti so poglavitna nevarnost
3'
a, bi
'^j Poljski, prizadevajoč si, 'faniti Rusijo na vseh frontah, se bodo. umikale na notranje '®2icije, izrabljajoč pri tem za ^ojo obrambo reke in druge 'travne ovire. Ako se rugkim ^veljnikom ne posreči mojstrs-Umik, bodo Nemci kmalu se-'®kali ruske armade.
%io/nost požiga zelene pose-tve
Nacijsko vrhovno poveljstvo je odločilo za udar na Rusijo času, ko je posetev še zele-^ ter jo je težko požgati. Nem-Se boje, da bi Rusi pozneje,' *0 bi žito že zorelo, požgali po-
Aineriki
Toda armade Adolfa Hitlerja se smatra za glavno nevarnost Ameriki, zato je jasno, da bo vsaka obramba proti nacizmu, pa naj pride od katere koli strani, doprinesla k njegovemu razsulu.
Rusija še ni apelirala za dobrine lend-lease zakona in pričakuje se, da nekaj časa tudi ne bo še tega storila, zaprosila pa bo, da se "odtaja" njeno imetje v Zedinjenih državah in da se ji da dovoljenje nakupa in izvoza vitalno potrebnih produktov.
bo v tem slučaju v večji nevarnosti kakor je bila kdajkoli v svoji zgodovini.
"Tragika je v tem, ker se naše ljudstvo večinoma še ne zaveda: resnosti situacije. Amerika še vedno spi".
NEW YORK, 23. julija. — Zvezni senator Carter Glass iz Virginije, je danes izjavil, da bi morala ameriška bojna mornarica nemudoma pomesti nacij-ske ladje z oceanov. "Zdaj je napočil čas akcije," je rekel senator. "Ameriška mornarica pozna pirate, zato naj se ji dovoli, da jih požene s svetovnih oceanov.
Nemška strahovlada v Jugoslaviji; strašen položaj v krajih, zasedenih po Nemčiji
Washington, d. c., le. ju-
''ija. — Dop. Central, tisk. ura-pri kr. poslaništvu v Wash-I'^Stonu more dostaviti izseljni-(Ginu tisku dokumentirano po-'^'^cilo o mukah in trpljenju slo-Jl^nskega naroda v slovenskih ^'^ajih, zasedenih po Nemčiji.
Ta dokument je dopisništvo 'Antral, tiskovnega urada dobilo ^ povsem verodostojnega in za-"Rešljivega vira:
Na podlagi vseh podatkov, ki ^ morejo dosedaj dobiti iz- Slo-^®ftije, zasedene po nemški voj-se doznava, da postopa nem-ka, okupacijska oblast ob sode-^^anju z Gestapom s Slovenci "^tančno tako, kakor to dela čeških in poljskih krajih, klavni nemški cilj je zatreti ^sako sled slovenskega naroda, ®Wenske kulture in slovenske "^'vilizacije.
^^0,000 Slovencev pod nemško Pcfo, 329,000 pa pod laško. Nemci so se polastili domala mariborske oblasti, med tem N so si je prisvojili Madžari le majhen del. V> ljubljanski '^^lasti so Nemci pograbili Ra-^vljico, Kranj, Škofjo Loko, l^ainnik, Moravče, Litijo, Zagor-
in nekatere dele ljubljanske
lipa Terčelja, profesorja verske zgodovine na ljubljanskem vseučilišču.
Prvi cilj nemške zasedbe.
Za nemško okupacijsko oblastjo so prišli v zasedene kraje Gestapo, S. S. in S. A. — Nemci so nemudoma izjavili, da jim je prvi cilj izgnati iz slovenskih krajev vse narodne ljudi, pred-vsem-pa rimskokatoliške duhovnike, ki jih izmenjavajo z nemškimi. Neki visok nemški uradnik je izjavil, da se ne bo mogel nihče v zasedenih slovenskih krajih imeti za Slovenca; nasprotno, cel svet da se bo moral okleniti nacijonalnega socijaliz-ma in priznati firerja in njegovo ideologijo za edino politično veroizpovedanje. Tu je treba poudariti, da živi v vseh teh čisto slovenskih krajih samo 16,000 Nemcev in 8,000 Madžarov.
Pogon na duhovščino; Slovence se izganja iz Štajerske
Nemške oblasti prijemajo mahoma vse slovenske duhovnike in intelektualce iz katoliškega liberalnega sveta. Nemške obla sti sestavljajo seznam slovenskega prebivalstva, ki se je naselilo na Štajerskeln od januar-
Pozdravi
Mr. in Mrs. John Centa pozdravljata svoje prijatelje in znance, iz Washingtona, D. C., kjer sta na počitnicah.
Zaroka Mrs. Anna Znidaršič, iz 15930 Whitcomb Ave., naznanja zaroko svoje hčerke Sophie z Mr. Josephom Herbst, iz 963 East 141 St. Čestitamo!
Iz bolnišnice Mrs. Uršula Lovšin se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1223 E. 85th St., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo.
BERLIN. — Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je vdrla nemška armada globoko v Rusijo, dočim nemška zračna sila razbija ruske komunikacije v zaledju.
LONDON — Anthony E-den, angleški minister zunanjih zadev, je obvestil danes nižjo zbornico, da sta dosegli Anglija in Rusija sporazum vzajemne medsebojne pomoči in da sta se obvezali za boj proti nacijski Nemčiji do konca.
Finska je zagotovila Angliji, da bo ostala nevtralna v tej vojni in da ne bo napadla nikogar, kdor ne bo nje napadel.
Turčija je ponovno zagotovila Angliji, da ostane njena t)ogodba z Anglijo še na^jialje intaktna in polno-mdčna, je izjavil Eden.
Poljska vlala v Londonu je na priporočilo prenji-erja Churchilla izjavila svojo pripravljenost za pomoč Rusiji, ako se slednja obveže, da bo izročila Poljski nazaj njen zavzet teritorij.
WASHINGTON. — Dobro informirani washing-tonski krogi napovedujejo vdor Japonske v Sibirijo, a-ko se Rusija zlomi pod nemškimi napadi.
ZAHVALA RUSIJE JNGLIJI
Angleški letalci razbijajo s pobesnelo furijo po Nemčiji in nemških bazah. — Rusija sporoča Angliji svojo "prisrčno zahvalo" z nado o skorajšnji sklenitvi rusko-angleške vojaške zveze.
NACIJSKA ARMADA ZAVZELA MESTO BREST-LITOVSK
Rusi poročajo, da so v dveh dneh zajeli 5,000 nemških vojakov ter razbili 300 tankov.
ODHOD ANGLEŠKIH STROKOVNJAKOV V RUSIJO
PREMOG NAJ SE KUPI TAKOJ
WASHINGTON, 22. junija. — Urad produkcijskega-vodstva je priporočil vsem konzumentpm premoga, od velikih kompanij, pa do posameznikov, ki ga kupujejo v najmanjših količinah, naj se s premogom takoj oskrbe.
Z nakupom premoga sedaj, ne bodo železnice tako zaposlene v jeseni, ko bo potrebeji vsak železniški voz za prevažanje o-brambhega materiala. Zato se nujno apelira na široko publiko, da se čimprej založi s premogom.
te
Golice z Leskovcem. Tako ima-1 ja, 1913., zato, da bodo med pr-^ Nemci okoli 850,000 Sloven-pod svojo oblastjo. Lahi so ^sedli vse, kar je ostalo od ^jubljane in tako je pod Italijo 29,000 Slovencev. Nemčija je Mpojila ozemlje mariborske ob-^ti južni Štajerski, h kateri je.
^^^klopljen tudi en del ljubljanske oblasti, med tem ko je dru-^ del pripojen Koroški s Celov-
cem.
Italijanska in nemška okupa-^'3a sta se takoj lotili grdega ter začele zapirati zname-^'tejšci narodne delavce kar na '♦ebelo,' Italijani so prijeli g. Fi-
vimi izgnani ti ljudje. Ti so morali zapustiti vse: hiše, pohištvo, blago, orodje. Na njihova mesta se dovajajo čisti Nemci.
Nemci ponoči vdrli v Mariborsko škofijo in odvedli škofa
Nemci so v Mariboru takoj prve dni, ko so dospeli tjakaj, vdrli ponoči ob pol treh v škofijo. Tu so napadli škofa drja. Ivana Tomažiča, ki so ga po zelo mučnem izpraševanju odvedli neznano kam. Ob tej priliki so prijeli tudi dva tajnika, in sicer Kokošineka In Logarja. Takisto so bili prijeti tudi trije kanoni
ki, in sicer dr. Franc Cukale, dr. Alojzij Ošterač in Jožef Mirt. Vsi omenjeni so morali zapustiti svoja stanovanja ter pustiti vse svoje imetje. Vse druge duhovnike, ki so bili v škofiji, so Nemci segnali v škofijske pisarne, med tem ko so zase i^avzeli najboljše in najudobnej*-še prostore. — Vsi duhovniki mariborske škofije hodijo oble čeni v civilno obleko, da tako ne obračajo pozornosti nemških oblasti nase.
V Mariboru So bili prijeti tudi vsi gimnazijski profesorji in vsi kateheti ljudskih šol. — Fran-čišA-nski samostan so zaprli in izpremenili v glavni stan ženskega Gestapa. Samo trem frančiškanom so dovolili ostati in bivati v samostanskem hodniku, med tem ko so bili vsi drugi izgnani. Ujetih je bilo" tudi veliko .število jezuitov, pa čeprav je bilo med njimi tudi nekaj starcev, ki so že prekoračili osemdeseto leto svoje starosti. ^00 duhovnikov v mariborski škofiji prijetih.
Ceni se, da je bilo v mariborski škofiji prijetih 350 do 400 duhovnikov. V Celju je pu-ščen samo en župnik. V Trbovljah tudi samo eden. V Brežicah, pri Sveti Trojici in na Slovenski Gorici so bili zaprti fran-(Dalje na Z. str.)
SLOVAŠKA PREKINILA S SOVJETI
BERLIN,23. junija. — D. N. B. službena nemška časniška a-gencija naznanja, da je slovaška vlada včeraj prekinila svoje diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo.
LONDON, 24. junija. — Angleška zračna ofenziva proti Nemčiji in proti pristaniščem, ki jim ima zasedena Nemčija, dobiva vedno besnejši značaj. Angleška zračna sila, ki se zaveda, da je ogromen del nemškega letalstva zaposlen na ruski fronti, izkorišča v polni meri to ugodno priliko in razbija noč in dan po nemških krajih in bazah, s čemer daje tudi Rusiji veliko posredno pomoč. Snoči je bilo uničenih dvanajst nemških letal, pri čemer so izgubili angleški letalci dvoje bombnikov in eno bojno letalo. Vsega skupaj so izgubili Nemci včeraj de-Ivetnajst letal proti trem angleš-■kim bojnim letalom in dvema bombnikoma.
Angleško zračno ^bombardiranje Nemčije in njenih vojaških objektov drugod, je vsako noč huje in bolj uničujoče, kakor je bil obljubil premier Churchill v nedeljo v svojem govoru.
Ameriški opazovalci pravijo, da je sedaj dobila angleška zračna sila absolutno kontrolo v zraku nad severno Evropo, in da je iz fotografij letalcev razvidno, da je škoda, ki so jo, povzročili angleški letalci, že mnogo večja kakor škoda, ki so jo povzročile nemške letalske bombe v Londonu in drugih krajih Anglije.
Oficijelni ruski krogi so izrazili angleški vladi svojo "prisrčno zahvalo" za silno bombardiranje Nemčije ter izrazili upanje po sklenitvi skorajšnje rusko - angleške vojaške zveze proti Nemčiji.
Rusija izjavlja danes, da je*---—-—
velika nemška ofenziva od Bal- časno svare, da bodo naleteli tika do Črnega morja izjalovi- Nemci na trdovratnejši odpor, tev, toda priznava, da so nacisti V nedeljo je bilo nad Poljsko se-zavzeli trdnjavsko mesto Brest- streljenih 35 ruskih letal. Litovsk, kjer so bili boljševiki j Nemške in rumunske čete na-tekom svetovne vojne prisiljeni' predujejo s svojim prodiranjem odstopiti Nemčiji velik kos rus-jV Besarabijo. Na nekaterih kra-kega ozemlja.	j jih so prodrle ruske utrdbe in v
Sovjetsko vrhovno poveljstvo neki neidentificirani vasi so se poroča, da je sovjetska armada spopadle z ruskim vojaštvom v zajela v dveh dne 5,000 nemških boju na nož.
oficirjev in navadnih vojakov
ter da je razbila 300 nemških tankov. Dalje poroča rusko vrhovno poveljstvo, da je bilo v dvodnevnih bojih sestreljenih
KRALJ PETER DOSPEL V LONDON
LONDON, 22. junija. — Vče-
127 nemških letal, in sicer 78 vl^^J zjutraj je prispel v London nedeljo, 51 pa v ponedeljek. Na jugoslovanski kralj Peter, ki bo nekaterih krajih so bile nemške ustanovi^ v Londonp svojo vla-
čete pognane nazaj z ruskega o-zemlja.
Rusi priznavajo, da so Nemci zavzeli tudi kraja Kolno in Lomžo.
Položaj v Moskvi
MOSKVA, 23. junija. — U-radna ruska agencija Tass poroča, da se priglaša prostovoljno v vojaško službo mnogo ruskih žensk kakor tudi ostalih prostovoljcev iz vseh krajev Rusije.
Moskva je na zunanje mirna
do, kakršne vlade imajo tam že nekatere druge države, ki jih je Hitler pregazil.
Z mladim kraljem so prispeli v London jugoslovanski premier general Dušan Simovič, minister zunanjih zadev Mom-čilo Ninčič, in Knezevič, ki je bil pred vojno minister dvora.
Kralj Peter je po materini strani pravnuk angleške kraljice Viktorije, ki je bila mati pokojne ruraupske kraljice Marije, matere jugoslovanske kraljice Marije, ki je vdova po kra-
in drugo noč je bila še bolj za- j . Aleksandru in mati mlade temnjena kakor prvo noč. Protijj^y kralju.
zapadu se vlečejo dolge kolone
Poroka
Na 4. julija, se bosta poročila, v cerkvi sv. Lovrenca, ob 9:30 uri zjutraj, Mr. Louis Marn ml., sin Mr. in Mrs. Louis Marn, iz 14410 Sylvia Ave. in Miss Mary Gregorič, iz E. 80 St., v New-burghu. Poročna slavnost se bo vršila na domu nevestinih starr šev v krogu družine. Mlademu paru čestitamo!
Prememba Program Ptak's Music and Furniture Co. katerega se sliši potom WCLE radio postaje vsak četrtek popoldne, se bo odslej oddajal med 1:15 in 1:45 u-ro popoldne.
PRESELITEV POLDRUGEGA MILIJONA OTROK
MOSKVA, 23. junija. — Moskovski radio je včeraj naznanil, da je bilo iz velikih ruskih mest izseljenih na deželo poldrugi milijon šolo obiskujočih otrok.
Novorojenki
Vile rojenice so pustile pri dr. in Mrs. Anthony Vichick, 141 E. 196 St. zalo hčerko. Mati in deklica se nahajata v St. Luke's bolnišnici in se dobro počutita.
Družini Mr. in Mrs. Frank Eržen, 922 East 76th St., so pa včeraj vile rojenice pustile hčerko, prvorojenko, ki je tehtala sedem funtov in 10 unč. Dekliško ime mlade matere je bilo Vera Koss in je hči Mrs. Ivanke Koss.
ŽENSKA PREPELJALA BOMBNIK V ANGLIJO
LONDON, 22 junija. — Pretekli teden je znana letalka Jacqueline Cochrane (Mrs. Floyd Odium) priletela kot prva ženska z ameriškim bombnikom iz Zedinjenih držav v Anglijo. Mrs. Cochane, ki je vodila bombnik, sta spremljala na njenem poletu, kakor običajno vsakega pilota, radiotelegrafist in navigator.
dalje, je v svojem zasebnem življenju lastnica več lepotičnih salonov. Ona pravi, da ne glede na to, s kakšnim delom je ženska zaposlena, mora vedno skrbno paziti na svojo zunanjost. Zato se ob svojem pri-stanju v Angliji ni hotela dati fotografirati, češ, da ima "zmečkane hlače in da jih mora dati prej zlikati . . . Res je, da sem
priletela z bombnikom iz Ameri-Mrs. Cochrane, ki je odlična j ke, toda kljub temu sem Še ved-in izkušena letklka na dolge raz- ino ženska," je rekla.
vojaštva in topov, ruski delavci pa zagotavljajo vladi svojo zvestobo v prizadevanju, da se "zdrobi fašistične agresivnike." Objava Churchillovega govora Churchillova obljuba, ki jo je dal v nedeljo v svojem govoru Rusiji, ko je dejal, da bo deležna Rusija vse angleške pomoči, je bila natisnjena na prominen-tnem mestu v ruskih listih ter razglašena po radiu. Moskovski radio je sploh objavil Churchillov govor v celoti ter je izpustil samo oni del govora, v katerem je izrazil Churchill svojo mrž-njo do komunizma.
Konec vojne v šestih tednih ANKARA, Turčija, 23. junija. • Tukajšnji nemški diplomatje napovedujejo, da bo rusko-nemška vojna končana prej kot v šestih tednih, to je "ob času, da bomo deležni ruske žetve," nevtralni opazovalci pa so mnenja, da bo tudi nagla nemška zmaga silno draga, za Nemce. Prihodnjih dvanajst mesecev bo dobila Nemčija manj iz Rusije kakor bi bila dobila v mirnem času. Vojaški opazovalci so mnenja, da je v sovjetskih vojaških načrtih ustanovitev glavne obrambne črte ob Volgi, odkoder bi se Rusi umikali počasi nazaj ter izvabili Nemce čimda-Ije globlje v azijatsko Rusijo in na njene nepregledne stepe.
Prihod angleških izvedencev ANKARA, 24. junija. — Tekom enega tedna bodo prispeli v Rusijo angleški vojaški strokovnjaki, ki se nahajajo zdaj z angleško armado v Egiptu. V prvi skupini bodo angleški Artilerijski in letalski strokovnjaki, ki bodo pregledali ruske tozadevne naprave.
Nemci poročajo o uspehih BERLIN, 24. junija. — Uradna poročila naznanjajo o velikih uspehih Nemcev na kopnem in
SHAW NAPOVEDUJE HITLERJEVO PROPAST
LONDON, 23. junija.—George Bernard Shaw, znani in svetovno slavni angleški pisatelj in dramaturg, pravi o nemški invaziji Rusije:
Še včeraj smo stali mi in A-merika pred ogromno nalogo, da zdrobimo Hitlerja, dočim je stala Rusija smeje se ob strani.
"Danes pa, in sicer zaradi nerazumljive Hitlerjeve bedarije, nam ni treba drugega, kot da sedemo in smeje opazujemo, kako bo Stalin zdrobil Hitlerja. Zdaj jasno vidimo, da nima Hitler več nobene prilike na svetu. — Ali je Hitler mnogo večji bedak, kot sem jaz smatral, da je, ali pa je popolnoma ponorel. Da so nekateri ljudje uverjeni, da bo Hitler potolkel Rusijo, je več, kot morem jaz razumeti."
POROČILO O NEMŠKIH
USPEHIH
BERLIN, 23. junija. — Nemške panzer (oklopne) divizije, ojačene z metalci plamenov, u-metno meglo in s silnim topniškim ognjem, so na več krajih predrle ruske vrste, in spopad med glavnima armadama je pred pragom.
Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so nemška bombna in bojna letala uničila prvi dan bojev 1200 ruskih letal.
IZGON ITALIJANSKIH KONZULOV
WASHINGTON, 22. junija. — Državni department je obvestil italijansko poslaništvo, da ima slednja do 15. julija zapreti svoje konzulate kakor tudi svoje o-stale agencije v Ameriki. To je odgovor ameriške vlade na odredbo italijanske vlade, da se i-
majo do 15. julija zapreti vsi a-V zraku, toda ta poročila isto- meriški konzulati y Italiji.
6TRAN %



»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5811-12 /
Issued Every Day Except Sundays and Holidays	\
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici. za celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo Igto....................................................................................$4.50
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike In druge inozemske države;
celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Offic^at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
Piknik Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd.
Vsem prijateljem petja in posebno mladine, ki se udejstvuje s slovensko pesmijo na naših odrih, bodi tem potom naznanje-
nedeljo 29. junija na S. N. P. J. farmi.
ZLATA PRILIKA ZA SOVRAŽNIKE NACIZMA
^ajor George Eliot, znani ameriški vojaški strokovnjak, pravi v včerajšnjem "Plain Dealerju":
V velikih vojnah so le redki primeri, ko dobra in ugodna prilika nepovabljena potrka na vrata. Večina takih redkih prilik, ki se pojavijo, je posledica težkih bojev in inteligentnega vodstva vojaških operacij. Večinoma vse take ugodne prilike pa so samo prehodnega pomena, ki se nikoli dolgo ne mude, zato jih je treba izkoristiti takrat, ko se pojavijo.
Nasprotnikom nacijske Nemčije se je baš zdaj pojavila taka dragocena ugodna prilika, ki jim je prišla kakor nalašč. S težkimi in krvavimi boji proti veliki premoči in s preziranjem vseh žrtev, se je Veliki Britaniji posrečilo, prepričati naciste, da ne bodo mogli slednji nikoli v 'naskoku zavzeti angleške otočanske trdnjave. Z ojačevanjem ameriške pomoči Angliji, se ojačuje tudi ameriška aktivnost na Atlantiku, s čemer je uverila tudi Amerika naciste, da jim ne bo uspelo prerezati življenjske žile angleških pomorskih komunikacij. Nacisti danes že natančno vedo, da če se na en ali drug način ne zaustavi pošiljanja ameriške pomoči Angliji, je vse njihovo upanje za zmago splavalo po vodi. Nacisti vedo, da se morajo zdaj pripraviti na dolgotrajno vojno. Vse to je dokazano z dejstvom, da so se zdaj obrnili proti
vestite vaše otroke in znance. Pridite tudi vi.
V nedeljo, 29. junija pa priredi mladinski pevski zbor iz Wa-mnenja, da sedaj je čas za usta-	piknik na za-
I noviti ta zbor, ker s tem se bo	1'armi b. N. P. J. Poleg
[podaljšalo življenje naše pesmi, običajne družabne zabave se bo-govorice in zanimanja za vse,	vsakovrstne tekme za
kar je slovenskega.	'odrasle in mladino. Občinstvo je
Kakor znano je Mr. L. šeme|VaWj«no. da napolni te prostore pripravljen podučevati tudi to j Pi'ihodnjo nedeljo, žai ne bo ni-no, da bo goriimenovani zbor i-' mladino. Prvi sestanek se bo vr- komur, ker zato pripravljeni od-mel svoj veliki piknik in izlet vjgji 25. junija, to je prihodnjo I	poskrbel postrežbo in
sredo, v Slovenskem narodnem j zabavo za vse.
domu, na St. Clair Ave. ob 8 uri i ^ nedeljo, 17. avgusta pa pri-Odbor se je potrudil, da je vse zvečer v starem poslopju.	'	skupni mladinski zbori,
uredil za ta dan, da boste vi in j Vsa mladina, nad 18. letom, 1 ^'^tni koncert na istih prostorih, mladina imeU lep dan v prosti'ijj jg je katerikrat pohajala k j^^akor že menda vsem znano, se naravi posebno pa na doma- ^ mladinskim pevskim zborom, ali. ^ oddalo nagrade, ki jih bo de-čih izletniških prostorih, kjer se'jje iz vseh clevelandskih našel- i" sicer prva nagrada je: tako dobro počutimo in prosto jy;,) jg vabljena, da se udeleži!	druga: $25.00, tretja $15
zabavamo.	[tega sestanka.	|hi tako naprej. Kateri izmed o-
Vsi oni, ki se počutijo, da še 1 ^ . •: , ,	lirok bo razpečal največ listkov,
lahko tekmujejo v eni ali drugi' lugi se.^ ane se o pa vrsi proslavljen za kralja ali kra-športni tekmi, kar pridite na ta i	o o ice o	,l|ico vseh zborov. Torej kdo bo
inltnfk, Icajti prililta Aram bo ckt-jmihidine, alco izISt.. ^2% sia^rljenec?
na "v štrihani meri", da se po-j	o vrsi na . air j Apelirala bi na občinstvo, da
stavite. Odbor, ki je posebno zal	Rd	^ ako vam kateri izmed otrok po-
to izvoljen, bo že poskrbel, dal^^ a er 00 .	J nudi in vas poprosi za pomoč,
bodo različne tekme za vse starosti ljudi in sposobnosti. Moj
Torej, kje bo drugi sestanek? iie odrecite mu, pomagajte mu Starši in ljubitelji petja ste 1 do uspeha.
mož pravi, da bi morali uklju-. prošeni, da o tem sestanku ob- i čiti tudi tekmo za brezzobne lju-1--' " "
J. Nagode
di, kateri najprej sne jabolko,,strahovlada V Jugoslaviji', strašcii
pa menda ne bo nic iz te moke. |	.....
Tekme bodo take, ki pristojajo j položaj V krajih, zascdeiiih po Nemčiji
vsem in take, katerih se lahko i	_
mokra^t'^e^ni! drugače de j (Nade'.jevanje s i. strani) zorjeni, da je moškim zabranjen
Kuharce bodo imele v oskrbi čiškanski samostani, potem ka-	vstop v samostan. Takoj
v prvi vrsti, to, da nihče ne bo | pucinski v Celju pa Ptuju in P« ^padu Gestapa v samostan šel lačen domov, ali da bi se do-1 «ni lazaristov v Celju pa malih ^ile	ponoči odpe-
g-ndilo da bi celo kdo tam bil' bratov v Ptuju. Vsa njihova	samostana neznano kam.
lačen Tejra ne bodo trpele. Ako Posestva so bila zaplenjena.	postopanje je izzvalo upor
' minister za notranje zade-i	učiteljev, prebivalstvom, ker so bile
slovenska posestva pa pošiljajo nemške. S sistematičnim preganjanjem inteligence se uničuje katoliška duhovščina in preganja katol. kerkev, ki je v Sloveniji podlaga slovenske narodne in kulturne individualnosti. Neki nemški oficir je izjavil v Gornjem Gradu, da .. Nemci ne potrebujejo Boga, ker je njih edini bog Hitler, v katerega veruje, se mu pokori in čigar naredbe izvršuje 80,000,000 Nemcev."
Surove in zavratno postopanje Gestapa.
Gestapovci, S. S. in S. A. ustavljajo na ulicah slovenskih mest vse ljudi, ki imajo biciklje, motocikle ali avtomobile ter jemljejo na licu mesta brez vsakršnega pojasnila omenjena prometna sredstva. Kadar hočejo Nemci zapreti kakega Slovenca, mu navadno podtaknejo orožje v hiši, kakor so to storili o priliki, ko so prijeli mariborskega škofa drja. Tomažiča.
Iz vseh teh zanesljivih dokazov o nezaslišanem nasilstvu, ki ga uganja nemška okupacijska oblast nad slovenskim narodom v njegovi domovini, se jasno vidi, da poskušajo Nemci popolnoma uničiti slovenski narod natanko tako, kakor delajo s Čehi in Poljaki. Vse to pomeni, da ne misli Hitler vzpostaviti "Novega reda" v Evropi, nego da gre za tem, da vlada tamkaj zmešnjava, zanikanje vsake kulture in podiranje vsega tistega,, kar je dobro in civilizirano.
—	To je grozno, kako se W"' mož muči. Vsak dan ima službo in vsak dan se vrne ' ob dveh ponoči.
—	Moj pa nikoli nima službe in vendar se vrne vsa dan šele ob treh.
začne
ve — želodec — kaj kruliti, kar do njih se obrnite in odpravile bodo kruljenje in bolezen. Pravijo, da se staramo in vzhodu, da se polaste inskih pridobitvenih virov, ki so ' "ekateri se še celo toliko spojim za dolgotrajno vojno neizogibno potrebni.
S tem pa so dali nacisti svojim sovražnikom eno onih mimobežečih, zlatih prilik, ki se tako redko pojavljajo.
Na podlagi nemške vojaške doktrine, da se izvede napad na eno samo točko z ogromno premočjo, kateri doktrini slede Nemci zvesto v tej vojni, so koncentrirali bl^^te videli kako bo&) oživljeni nacisti skoro vso svojo zračno silo proti Rusom, pusteč i vsi in to velja malim
uršulinke v tem kraju zelo pri-I ljubljene vsled svojega vzgoj
zabijamo, da nismo več sposobni za plete. Kjer igra Krištof orkester, je , temu drugače, kajti oni igrajo za vse — mladino in "ta stare". Pa kako jih lepo pripravijo za ples, ene in druge. Kar na piknik pridite in sami
profesorjev in narodnih delavcev.
Poleg duhovnikov so Nemci "^ga in kulturnega delovanja, zaprli veliko število učiteljev,	nemški vojak je izjavil:
profesorjev in narodnih delav-'"^^® firer ne mara samosta-cev. Prijemanje se vrši med de-	meni, da ne smejo žen-
seto uro zvečer do štirih zju- zgubljati časa v molitvah traj tako, da svet ne vidi žrtev, ® tem, da se sprehajajo z ki jih nemudoma odvedejo. 2r-^^^"Selijem vzroki."
tve vzamejo lahko s sabo le tisto ^ Mekinjah so morale nune obleko, ki jo imajo na sebi, eno gostiti nemške oficirje ter jim odejo, en krožnik z žlico in streči. Neko noč pa so bile ne-hrane za tri dni.	| nadoma iztirane iz samostana.
—	Kaj pa pomeni ta ljudi ?
—	Nič hudega, avto je zapeljati v stransko ulico-
—	Zakaj se je pa zbralo ko ljudi?
—	Ker tu ni nobene strani' i ulice.
toll
Na francoskem dvoru se
pr
iVS'
raznesla vest, da bo gospa " , toiles dobila pri kralju ku XV. velik vpliv. Tiste dni je gospa d'Etoiles zglasila ministru Orryju, da bi izpi""®' za svojega moža službeno «1® ki je bilo pravkar izpraznJ^ in je precej neslo.
"Kaj vam morem jaz jtiti, gospa?" je vprašal sinchV
j«
bra tak sta Ver Soi itni Jaj te,
V2{
Če
sai
in
Ru
trr
ša
lej;
mi
--|joč se minister. "Če je
Štirinadstropne cesteresnična, me ne potrebuj m.
kim.
Ne pozabite torej, v nedeljo
t _
na zapadu le toliko letal, kolikor jih je neobhodno potrebnih. Pri tem so pustili nacisti v nemar riziko tega
odloka, ker vsekakor računajo, da bodo v najkrajšem j 29. junija na SNPJ. farmo času opravili z Rusijo, med tem časom pa bo moral zapad Vabljeni ste od blizu in od da-pač prenesti angleško bombardiranje kakor bo najbolje vedel in znal.
Okmt»o postopanje z Irtvami G«tapo odnaša s sabo vse imet-
Nemška okupacijska oblast,^''f	..
postopa 2 duhovniki na najhujJ	ok^Pacjske oblast.
y.__v.^ „____ . , . SO zesegle tudi vsa sememsca,
SI nacin. Kanoniki morajo skozi , , ,	, .	, , ,
.	,. .. . v, , , . , vse katol. zavode in vse katol.
mesta spremljati vojaško kuhi-
Prav nič presenetljivo pa ne bo, če se Nemci uštejejo
njo, pometati ceste, omivati ok- organizacije.
le, da nas poselite in se udele ^ite vsega našega rajanja in ve- j forme selja.
Za vse to se priix)roča in vabi
na po vojašnicah in čistiti uni-' Najstarejša katol gimnazija
nemških oficirjev. __ ^ V":" P"
„„„ v.v, ^ ■•i." nf u najprej zavzeta od laske vojske,
Francskanje, pnjet. v Manbo-	^	Gestapo nadstropje pod zemljo. Po nje-
ru, so bill prisiljeni kar v kutah	rektorju, ekonomu,! Sovem načrtu bi Spodnje nad-
V neki razpravi se bavi ameriški gradbeni inženir dr. Ken-nard Thompson z novovrstno rešitvijo njujorškega prometnega vprašanja, ki postaja čedalje bolj zapleteno. Z računi dokazuje avtor te razprave najprvo, da bi gradnja novih podzemskih železnic ne zadostovala več potrebam oziroma, da bi bilo vse predrago, če bi hoteli tem železnicam zgraditi še nova nadstropja pod zemljo. Dr. Thompson predlaga namesto tega gradnjo četveronanstroi^nih, cest na glavnih mestnih progah. Trdi tudi, da cesta s tremi nadstropji ni dražja nego eno samo
v teh računih. Izborni možgani štaba angleške zračne upravni in veselični odbor Mla-	pravoslavno cerkev v	prefektom da'^^ropje rabilo za tovorni pro
• 1	1* 11 v 1	_____	.	1 VTnribnrn TCftr 1P f AHa i hp«nAln ^	J	> i____^ .i_____ u:	^
sile so morali vsekakor že davno narediti načrte, kaj jim bo storiti v slučaju, če se Nemčija nenadoma obrne proti v2:hodu. In nobenega dvoma ni, da je v teh načrtih totalna ziačna ofenziva napram v naprej določenim vojaškim objektom Nemčije. Princip te ofenzive je: Vse, kar more poleteti v zrak in je sposobno nositi bombe, mora biti žt.aj vrženo v ta boj.
Istočasno pa se utegne pospešiti male invazije po N:mcih okupiranih točk, za katere invazije bi se vpora-bi o najbolje in specialno trenirano angleško vojaštvo. T. ki napadi na obalo, katerih so Angleži izvršili že več,
dinskega pevskega zbora nsi Waterloo Rd.
Za Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd
Angela Siskovich,
tajnica
Še nadaljna društva SNPJ poslala pomoč za izdan je Novakovega besednjaka
Poleg drugih sem v zadnjih par tednih prejela prispevke in plačana naročila izdanju Nova-
met, drugo bi bilo namenjeno električni cestni železnici,, tretje osebnim avtomobilom in
Mariboru. Ker je tedaj besnelo .
strašno neurje, so mnogi izmed	"T
J ,	. . . , poslopje. Ničesar niso mogli vze-
duhovnikov, nenavaieni takemu '	f.,. .
,	,	... ti s sabo. Obenem so bih iz-
poslu, omedleli, nakar so jih	diiaki in naistareiši' avtobusom, četrto pa bi bilo zu
prepeljali v bolnišnico. Mnogi	diJaki m najstarejši, ^
J , ...____. v... , duhovniki, katerim je bila tako
duhovniki morajo snaziti stra-	' , , .
u x 1, , 1 -i, u- • vzeta možnost obstanka. V ce-nisca v hišah, v katerih bivajo ,	....
y, . • 1 ; xr 4. J • lem poslopju, v katerem stanu-nemški vojaki. Vse to se dogaja . , f^
,.	. le lahko pet sto ljudi, so Nemci
v nayzocnosti članov Gestapa, ki •' ,	v,. .'
. . ___v__v . „ , — nastanili samo stirideset nem-
psujejo nesrečne žrtve, kricijo ^	. .
nad njimi ter jih pretepajo ka- ® ^ ® icirjev.
k or navadno živino.
300 nemških učiteljev bo poslanih v Slovenijo.
Med drugimi zanimivimi na črti za rešitev newyorškega prometnega vprašanja je omeniti načrt nove avtomobilske ceste, ki bi od 20. do 42. ceste potekala nad mestnimi strehami. Ta cesta bi sicer baš v tej
te, ce pa ta vest m resnična,
v .	.	ita*
moz izpraznjenega mesta
ne bo dobil."
Nova verzija o Mayerlingu
8rr tei
k Sij bo
ho ča
General Albert de Marg^^^ bivši adjutant cesarja Jožeta, podaja v svojih	'
nih novo, tisočo verzijo o traS j diji v Meyeiiingu.
Po tej verziji ni bila smrt 1 roni^e Večerove v nobeni 2 1 _ s smrtjo nadvojvode Rudolf^'j ^
Neodvisno od njega in njegove vednosti se je P ko se ji je na zahtevo svoje ^ žine odpovedal, po zadnje«^ Stanku umaknila v mayerli'' J , gradišč in se tam zastrupi'^ gj strupom, ki ga je bila prinesl®
11' bi samo delali ljudstva nervoznega, temveč bi se ž
n""mi tudi prizadelo občutno škodo nemškim vojaškim Novega besednjaka v korist še
' )d sledečih društev Slovenske
na redne podporne jednote: štev.
121 — 183 — 432 — 14 — 719
442 —: 700 — 102 — 713 in 126.
Ob tej priliki naj se iskreno
zahvalim vsemu članstvu nave-
Iz vseh gornjih podatkov se sineii izredno živahni promet
' rabremenila, bila, bi pa tako
objektom.
Za Ameriko pa je nastopil zdaj veliki trenutek, da dohiti v oborožitvi Nemčijo, ki je imela že toliko let oboroževalne industrije. Nemčija se je obi'nila zdaj proti
v.-'hodu, da se dokoplje do novih pridobitvenih virov, detlih T^štev za njihovo naklo-	_____________________ .	.......
tcda s, tem ne bo nič profitirala, ako angleška zračna j ^jenost terse obenem obračam ^niku, Sent Lambertu, Izlakah;»
sila med tem tako razbije nemške tovarne, da Hitler ne |do vseh drugih s prošnjo, naj bo mogel misliti na nobeno večjo potezo pred prihodnjo ičim preja pošljejo svoje prispev pomladjo, ne glede na to, koliko bo dosegel v Rusiji. Naj |ke in plačana naročila, ker nase Hitler le obrne proti vzhodu in napade Rusijo; ob meravamo poslati rokopis tega Č18U, ko bo z Rusijo opravil, bo njegova bojna moč tako oilabela, da letos ne bo več resno nevaren. To je princip prilike, ki se je zdaj ponudila Hitlerjevim sovražnikom.
Pri tem pa je odločena tudi Ameriki njena vloga,;
kajti Anglija ne more izvršiti vsega tega sama, ako se |
nemudoma ne pospeši ameriških dobav letal, municije, i bomb, olja in drugih potrebščin. Morda Amerika ne more
Veliko duhovnikov prijetih tudi
v Ljubljanski oblasti. , . .
„ . .. i. J.	. . Masno vidi, da nameravajo Nem-
Po metod, se uganjajo, J	Slovencih vsako draga, da z njeno Izvedbo pač
nasilstva tudi nad duhovniki v, , , , ^^ . Ini vapnnati ljubljanski oblasti. Veliko šteJf^^ slovenskega čustvovanja »a"""«"-
vilo duhovnikov je bilo priJetih"'T"	slovenskih
v Zagorju, med njimi tudi Mar- T	^ - f"
kež, Kalan, Stoničar, Kočevar.lf® duhovmke m izobrazenstvo
Benedik, Zidar in Križaj. Potem	t
Jih prijeli v Radečah, Cemše.|
ZAŠČITNA OZKML.JA ZA ARKTIČNO ŽIVALSTVO
Tisti večer je bil poslal ni".
velikega narodnega dela na koncu prihodnjega meseca v tisk.
Mrs. Agnes Novak, 2506 N. Clair Street Chicago, 111.
Sestanek odrasle mladine
Dostikrat se čujejo vprašanja, zakaj se ne ustanovi pevski
so
Kolovratu, Blagovici, Svetem Gotardu, Češnjicah, Svetem Ož-boltu. Raki, Sveti Gori, Tržiču itd. Metodi germanizacije se prilagajajo tudi v delih, prikloplje-nih Koroški. — Nemci so zaprli vse samostane v ljubljanski	,
„ r „ „ / 1 dali Nemci izmenjati slovenske oblasti. Zasegli so samostan la-; _____,_______
zaristov v Brodu, čnega kapu-cinov v Škofji Loki, frančiškanskega v Kamniku in na Brezjah.
Gonja proti redovnicam v Kra^
nju, Škofji Loki in drugod Nemci so tudi ipgnali uršu-
Danski raziskovalec Green-landije in zoolog Alwin Peder-son predlaga, da bi se osnovalo zaščitno ozemlje za arktično živalstvo.
Edino na ta način bi bilo mogoče ohraniti greenlandsko živalstvo, ki ga lovske odprave že hudo ogrožajo.
Nekim vrstam živali preti že
. iztrebitev, posebno nekim pti-uhcne naslove z nemškimi.	sesalcem.
ske sole pretvarjajo v Volks-j Pedcrsonračunastem.dabo.
na,men posebej pripravili na Štajerskem.
Iz najrazličnejših krajev Slovenije se odvaja slovenska mladina v Nemčijo na tako zvani "Arbeits-Dienst," kjer se ima ponemčiti. Ze takoj prve dni so
^ ^	'do lovske družbe, ki razpolaga-
Slovenska mladina, delavci in, jo z državno koncesijo, pokaza-kmetje se odvajajo na Nemško. umevanje, in predlaga, naj bi Slovenske aelavce odvajajo v, v nekem ozemlju severno od o-
d; V(
seboj z Dunaja.	1^,
bilf,
Prestolonaslednik pa jc jia pravi don Juan, ki je tedaj j dil že za drugimi ljubezensk Ib: pustolovščinami.	#C(
svoje nove ljubezni, nekega zornika, stran in se je bližal^ govi hiši. Nadzornik, ki ga ^,j večkrat posvaril, naj da	^
ženi mir, se je nenadno po3'' 1 j o razburljivem prepiru je varani mož usmrtil nadvoj^" s sekiro in puško.	^
Rudoifa so našli zjutraj razbito lobanjo v bližini Nadzornika, ki je po svojeni . janju izvršil samomor, so od^ nekoliko dni pozneje v S'' Istočasna, smrt baronice čerove in avstrijskega presto naslednika je bik torij ^ ljučje, kar so spoznali tudi dejstva, da je smrt Večerove stopila nekoliko ur preje.
Zdi se, da so nekatere osebnosti že tedaj verjele verziji, med drugimi tudi rica Evgenija. Avtor sam šal to zgodbo večkrat iz "St sarjevega hišnega zdravnika Kerzla, ki je s tem potrdil
predn')^^'
na brzo roko znatno zvišati svoje produkcije, gotova , ,	j i	^ t	• i	^	^ ^	,
, ,	J u	i.	1 • ^ .zbor ga mladino, ki je oarasla, Imke iz Škofje Loke in Kranja, nemške tovarne na tezje delo,]toka Shannona do severne meje
stvar pa ,1C, da lahko pospesi dobavo potrebščin, ki so ^ mladinskim pevskim zborom in ■ Značilno je to, da so nemški a nemške pa dovajajo v Slo-j Germanske dežele od obale do izdelaac in ki čakajo v ameriških pristaniščih, če s svojo |(;q vprašanje sejo vzelo sedaj v j vojaki ponoči vdrli v samostan'veni jo. Slovenske kmete izga-, celinskega ledovja prepovedali oboroženo pomorsko in zračno silo zaščiti njihov prevoz, pretres. Zastopniki in starši aoiuršulink, pa čeprav so bili opo- njajo v Nemčijo, a na bogata vsak lov.
radno izpoved svojega barona Widerhoferja.
ili^ :
iiniiiiiniiniiiiiiiiniiiiiiiiiiii[jiiiiiiiiiiii!}uiriinniiciii""
lIHIItllUlllilllliaMlliUinilUlillllillHIUilllllllUIIUIHKI"""'''
junija, 1941.


Prance Lohodika:
—.i@i-.-"".i(r#i..- -i@i,. ..i(
POVEST IZ GALICIJE
Sedel sem v kavarni. Poslu- razil je željo, da bi postal po-
ca

šal sem razgovor gostov, ki so Razpravljali o dnevnih dogodkih,
kakor je že navada v kavarnah.
Ko je bil pogovor najbolj živ, je Vstopil berač. Ves kosmat in raztrgan in imel je eno samo nogo. Prišepal je z bergljami k )rvi mizi in poprosil vbogajme.
Gost mu je porinil dinar, toda'se niso ločili od vojakov v niče-bcrač ga ni videl — prisluhnil! mer drugem kakor le v označbi
veljnik kake čete, ki ji je on brigadir. Dokler pa ne bi višji poveljniki odredili kako in kaj, naj ostanem kar v njegovem štabu. Ponudbo sem sprejel ?.
bojišču se je slišalo grmenje topov, ki je veličastno grozo trenutka še bolj stopnjevalo. Nekje je zazvonil zvonec, gotovo v kakem stanomostanu. Vse je bilo lepo kakor v sanjah. Za nekaj trenutkov sem pozabil, da stojim v grobu.
Tedaj me je nekdo zbudil iz omame. Sirovo mi je s kosom tkanine zavezal oči. Slišal sem korake. Točno se še spomnim
je pogovoru, ki je tekel baš o Rusiji. Živo se je vmešal vanj. Njegove besede so kazale silno Vero v Rusijo. Gostje so se začudili. Nekdo je izrekel sum, da je komunist, toda berač je ostro zanikal. Prosili so ga, naj jim love, zakaj se torej tako zavzema za Rusijo. Med gosti je lilo precej izobražencev. Sprva 80 berača poslušali s podcenlji-vim smehljajem, potem so- se Zresnili in naposled so bili osramočeni.
veseljem. - Dobil sem tovari-l^^^^^kajočih zvokov, ko so vojaki štvo v ruski vojski., Bilo je to dvigali noge iz'blata. To je bilo nekaj čudovito lepega. Častniki šest vojakov, ki so jih do-
' ločili, da me ustrele. Potem sem slišal oni dobro znani zvok, škle-petanje zapornika pri puški:
stopenj. Ne razumite me narobe! Bili so vseeno sijajni častniki. Vojaki se jih niso bali, temveč so jih ljubili in spoštovali kakor očete.
V nekaj dneh so Nemci in
vojaki so napolnili puške. Še malo daljši, kovinski zvok: stotnik je potegnil sabljo iz nožnice. Bil sem miren. Zdajle bo dvignil sabljo, vojaki bodo na to
Avstrijci izvedli na naš odsek znamenje dvignili puške k široko zasnovan napad. Bili so, l^cem padlo bo povelje. Ogenj! v premoči in so nas potisnili vsemu bo kraj. Potopil se nazaj. Pri tem je nekaj častni- ^ neznano.
kov iz našega štaba, med njimi Očitno so bili vsi tako zavero-tudi jaz, imelo nesrečo, da smo vani v to, kar bi se moralo zdaj bili obkoljeni in ujeti. Vedel zdaj zgoditi, da niso slišali rah-sem, kaj me čaka, če me spo- j lega bobnenja, ki pa ni bilo od Rri je kri, gospoda! Brat je znajo. In spoznali so me, čeprav. topov. Jaz sem ga slišal, vendar
)rat in naj kdo to dejstvo še tako taji. Rus je moj je moj starejši brat, a tudi vaš. No Vem, čemu gledate na zapad. Sonce vzhaja na vzhodu. Rad
sem bil v ruski uniformi. Želel gg mi je zdelo kakor v sanjah, seiia, da me ubijejo pri priči, to- j čeprav je postajalo z vsakim da odvedli so me v zaledje. Ne i utripom mojega srca močnejše bom vam pravil, kako me je'Ali je to že smrt? Ali že plavam bolelo, ko so me bivši tovariši j skozi vsemirje? Čutil sem, da je imam svojega starejšega brata. I častniki psovali, češ, prav ti je, zemlja že daleč, da mi ni prav Jaz ne morem nikamor, poglej-1 slovenski pes. Koliko udarcev mg bližja cd ostalih nebeških te, kakšen sem, rad bi pa videl sem moral prenesti, koliko pljun- teles. Potem sem se zbudil. Za-
)V1'
pr
sila gto
eiio
Vzpon svojega velikega brata. Če ima kdo velikega brata, tudi Sam ni majhen. Rusija je velika
kov je padlo name! Prišel sem pred vojno sodišče, ki me je mučnih zasliševanjih in izsilje-
in še večja bo! Pravijo, da so vanjih obsodilo na smrt. Nisem
utti ,IlC3
yež' a.
,re«
-ClKl,
jrO'
nški
I,
ila
bf
W
e gof ,vil' pfC
/od" j,
uril'
Vr tol"'
li . 11»'
Rusi po svetovni vojni mnogo trpeli. Povem vam: Cim temnejša je bila njihova noč, tem svetlejši bo njihov dan!	i
Ne mislite, gospoda moja, da %i je, ker sem berač, kaj na tem, da dobim del vašega premoženja ! Ne zadovoljen sem, da Smem gledati sončno luč in mo-fem kdaj pa kdaj popiti šilce žganja. Zakaj mi je potem Rusija tako pri srcu. Povedal vam bom.
Nekdaj sem živel bolje. Kaj hočete? Brez ene noge sem in čašico žganja rad popijem. Bil Sem na dovolj dobrem položaju. V vojni sem bil nadporočnik. Brodil sem po blatu na galicij-ski fronti. Čeprav sem bil avstrijski častnik, sem želel zmago ''Uskemu orožju. Nebo naj mi bo priča, da s svojo četo Rusom nisem prizadejal nobene škode. O prvi priliki sem se s četo Vred dal ujeti. Rusi so mojim Vojakom vzeli orožje in jih odvedli v zaledje. Meni so orožje 'Ustili. Dobro so uvideli, da sem Jim četo privedel v roke nalašč, da tega nisem storil iz bojazljivosti. Odvedli so me v štab poveljnika brigade, iz katere je bi-a četa, ki sem se ji predal. Povedal sem mu, da so Rusi moji bratje in da se proti njim nočem boriti. Pojasnil sem mu po-ožaj na avstrijski strani.
General ie bil z menoj izredno prijazen. Kakšna razlika med mojm bivšim poveljnikom brigade, ki je bil nadut, osoren in ^edostopen, in tem očetovsko jubeznivim Rusom! Ponudil mi ® čaja, povprašal po starših in Rodbini ter se čudil, da govorim ^Uskemu tako podoben jezik, ^rav tako prijazni so bili častniki iz njegovega štaba. Zanihali so se za našo deželo. Med Seboj so se vedli prisrčno, prav tako tudi z menoj. Čutil sem, "ia sem med svojimi ljudmi. General je obljubil, da bo o mo-km prehodu v rusko vojsko govoril na pristojnih mestih. Iz-
Morda je bil mrak že gost, pa me nihče ni videl. Morda je bila že temna noč. Če je tako, bom moral vso noč prebiti v tem strašnem položaju. Poskušal sem izvleči roke iz vezi. Ni šlo.
Tudi mi ni uspelo omajati kol in ga izpuliti iz zemlje. S kolom na hrbtu bi odšel in se že kako rešil še enega. Samo da bi bil proč od tega prokletega mesta.
Začel sem vpiti. Ce bi tudi kak Avstrijec prišel, samo naj pride, čeprav bom potem še enkrat prišel na morišče. Toda kdo me bo slišal!' V bližini so pokale puške, krogle so žvižgale tudi meni nad glavo. Od nekod se je čulo vpitje ranjencev. Nekaj časa se je streljanje približevalo, potem oddaljevalo in spet približevalo, dokler se ni končno oddaljilo proti avstrijski strani. Vzporedno z bliža-njem borbe je rasel in pojemal zdaj moj up, zdaj moj obup. Ali bom jutri še živ, je bilo odvisno od tega, čigava bo jutri zemlja,
ki je bil vanjo zabit moj kol.
Grozna negotovost me je izčr-l^gj spomin je na one dni, ki sem pala telesno in duševno. Ce bi preživel v Rusiji. Le vpra-vedel, da bom umrl, bi bil mi- ^ajte, koliko naših ljudi bi osta-ren. Tako pa nimam besed, da, ig tam, če ne bi prišla revolu-bi opisal z njimi tedanje moje „jjjj Omenil sem prej dekle. Pi-stanje. Doklej je trajalo, ne.g^^j sem ji, da sem ob nogo. Od-vem. Gotovo vsaj pol večnosti., govorila mi je, da me ljubi, pa Da bi končal, sem začel tolči z ^^j bom, kakršen hočem, toda
precenile se je. Revolucija je v Rusiji napravila nered in sem se zato po vojni vrnil domov.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI
kristal. Plemenita je, velika, j odšepal, ne da bi bil še koga Bolelo me je, ko je prišla nanjo poprosil vbogajme, kakor da bi ona strašna preizkušnja — re-' ga bilo sram, ker je svojo svetlo volucija. Jaz vem, da je ruski j misel izdal slabšim od sebe. narod ni zaslužil. Morda so jo oni, ki so ga vodili.
Bil sem Rusom tujec. Tudi izobraženci dostikrat niso vedeli, da so na svetu neki Slovenci. Skrbeli so zame prav tako ali pa še bolj kakor za svoje ljudi, ker so vedeli za mojo zgodbo. Prej je nekdo od vas rekel, da Rusi poedincev ne priznajo, marveč jim je le skupnost yse. Kako je v Rusiji zdaj,
ne vem. Vem pa, da sem prav v Rusiji najbolj čutil veljavnost človeka. Prav v Rusiji niso z mano ravnali kakor s številko,
kar sem bil v Avstriji kot častnik.
Gospoda, ne očeta ne matere nisem poznal. Težko sem se prebil skozi študije. Nihče mi ni pomagal zaradi mene samega.
Ce mi je kdaj kdo, je to storil zaradi koristi, ki je upal, da jo bo imel od tega. Edini moj sve-
Jaz pa sem po njegovem odhodu začutil, da je v kavarni bolj mračno in hladno. — (Po "Jutru.")
7)
«ke M1cheese flavor
soK«
teJ
;eSf' > si''
u-lik'
lil«'"
ti*!"'

se bal. Priti mora, kaj zato, če malo let prej. Bolelo pa me je sramotenje.*Z najgršim blatom so obmetavali vse, kar mi je bilo sveto. Prerokovali so uničenje Slovanov in ne vem kaj še vse. Čutil sem se duševno olajšanega, ko sem se naposled vendar znašel na mestu, kjer je bil zame izkopan grob. Preden sem moral sam stopiti vanj, mi je stotnik, ki je bil določen, da izvrši obsodbo, obsodbo še enkrat prebral, potem pa me je degradiral, kakor je bilo po avstrijskem vojaškem kazenskem zakonu predpisano. Besede; "Nisi vreden, da dalje nosiš znake nadporočnika! V imenu zakona ti jemljem znake častniškega dostojanstva," me niso kdo ve kaj zadele. Ni mi bilo žal za tisto častjo. Nehal sem biti avstrijski nadporočnik. Čeprav. Prišel bo tudi čas, ko Avstrije ne bo več. Nisem si pa niti v sanjah drznil misliti, da je ta vojna za Avstrijo zadnja.
Sunili so me v grob. Na dnu je bilo vode do kolen. Privezali so me ob kol zabit v dno groba, ki je bil toliko globok, da so mi glava in prsi bile iznad zemlje. Bilo je proti večeru. Sonce jc zahajalo. Bil sem obrnjen proti njemu. Poželjivo sem gledal, kako tone v ravnino. Doma sera imel dekle! pri lepoti sončnega zahoda sem se spomnil nanj. Kako je svet lep! Kako krasno je življenje! Tedaj sem razumel, zakaj je smrt na bojišču lahka in lepa, a smrt na morišču strašna.
svetilo se mi je v glavi: to bo konjenica, ah, ruska konjenica! Kozaki so, eskadron, ali še več. Kri se mi je po žilah silovito pognala. Začel sem se od razburjenja |;i*esti. Morda bom pa še živel! Ah, gospoda, oni trenutki! človek gori in ne more zgoreti. Ti trenutki so bili šele strašni, ko sem bil med življenjem in smrtjo, ko se je pojavila spet nada, da bom živel. Da bi vsaj zavezanih oči ne imel, i da bi mogel videti, kaj se dogaja! Kdo bo hitrejši: kozaške .sablje ali onih šestero cevi pušk?
Vse te misli so mi v trenutku prešle skozi glavo. Puške so po čile. Divja radost me je prevzela, ko nisem začutil krogle v svojem telesu. Zdaj je pa šlo za življenje in svobodo tudi mojim rabljem! Bobnenje je prešlo mimo mene in preko mene, pomešano z žvenketanjem sabelj.
Še bom živel, vsaj nekaj časa še. Upal sem, da me bo kateri kozakov opazil in rešil iz neugodnega položaja. Zastonj.
glavo ob kol. Padel sem v nezavest.
Zjutraj so me našli Rusi napol mrtvega. Odpeljali so me'v novo državo. Zaželel sem si najprej v poljsko bolnico, kjer I tudi videti spet naše gore, naš so mi nudili prvo pomoč. Tam raj in seveda tudi svoje dekle, sem se za nekaj minut zbudil iz I Ko me je pa videla pohabljene-nezavesti. Ko sem zagledal nad j ga, se je obrnila drugam. Ne seboj bradat obraz ruskega zamerim ji. Kaj bi tudi počela
zdravnik^, se mi je zazdelo, da vidim angela. Rekel mi je par
poleg pohabljenca! Začel sem piti od zagrenjenosti. Kam sem
prijaznih besedi, kaj, nisem več j prišel, vidite. Prokleto to živ-razumel. Spet sem utonil nekam Ijenje! Življenja ni vredno. Obe
v brezmejnost. Ko sem se iz nezavesti zbudil v drugo, sem že ležal v bolnici v Kijevu. Imel sem vnetje obeh členkov in kolen, pljučnico in še ubite živce povrh. Nisem zastonj vso noč visel na kolu, z nogami do kolen v vodi. Zdravniki in sestre so si na moč prizadevali, da rni rešijo življenje. Uspeli so,* čeprav le deloma. Tista noč je bi-
sil bi se bil ze davno, če ne bi bilo onega svetlega spomina v mojem srcu. Vem, da bo Rusija zasijala, vendar bi to rad tudi doživel. Zdi se mi nekako, da je tudi moja hvaležnost majhen, majhen kamenček v njeni zgradbi. Danes, jutri bo vzšla ruska zvezda. Tedaj moja hvaležnost do Rusov ne bo značila nič več. Tedaj lahko grem na pokopali-
la le preveč strašna. Odrezati šče, kamor spadam ves, izvzem so mi pa morali desno nogo. Ni | ši to hvaležnost, ki jo čutim do bilo to v njihovi moči, vendar so | ruskega naroda. Tako, gospoda, se čutili pred menoj nekako kri-1 To je povedal berač. Nekdo vi, ker mi je niso mogli ohra-1 od gostov jo porinil predenj ča-niti. Meni je bilo zanjo manj | šico žganja. Popil jo je na du-žal kakor pa njim.	j šek. Tistega dinarja, ki ga je
Tam v bolnici sem spoznal, j prej nekdo položil predenj, tudi kakšna je ruska duša. Sonce je.' zdaj ni opazil. Obrnil se je in
■ imeiaannmni
MMkMIUUM————m—WW
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
eUHS
/
Nihče od vas ne ve, kako je svet lep. Jaz sem začutil njego vo lepoto — stoječ v grobu. Gledal sem, kako je sonce tonilo in kako so se sence daljšale in spajale v eno samo. Nad menoj je plaval lep oblaček, ki je bil sprva bel, potem rumenkast in rožnatordečkast, ko se je pa mrak raztegnil že po vsej ravnini, je postal škrlatnordeč. Nebo je bilo oprano. Iz smeri proti
Enakopravnosti'

HAIR-BREADTH HARRY
/lucky its not a break* how does it feel now ^
HUH! THERE WE IS NOWi AN I # HALF KILUN' OUR HOSfiM AN' L OURSE'VES lOOKW'fEP 'IM
/tarantula scraped me off .running ' under a scrub oak sprained my • wing ••too SMART fOR ME .THAT MUSTAN^,:
it is almost a pleasure to endure an injury ror treatment uke "mts
harry! are you hurt? the boys and uncle roscoe are all out looking for you

BUT WHARS THE BK3 BOGS MISTUU ^
BUNKS:
I



W	^#1
.............oX....?
# Vclvecta spr^ds like but tcr... slices when chillcd .
melts and toasts to perfection. Delicious I Contains milk protein, milk minerals, vitamin A and vitamin G.


THE CHEESE JOOD.THAT'S,DIGESTIBLE AS,MILK ITSELF* i
^EuEEBflEsslE^
to women who suffer
FEMALE WEAKNESS
Few women today are freo from some sign of functional trouble. Maybe you've notici YOURSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—your work too much for you —
Then why not tako Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound to help quiet weary, f hysterical nerves, relieve monthly pain | (cramps, backache, headache) and weak | dizzy fainting spells due to functional ir- t regularities.	|
For over 60 years Pinkham's Compound I has helped hundreds of thotsands of weak | run-down, nervous "ailing" women to go ? smiling thru "difficult days." Why not give f this wonderful "woman's friend a chance ?; to help YOU ?r»-i/it/	» t
\..........,,, I ■
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-Bon 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom - -
JOHN RENKO 955 E«»t 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	ICEnmore 46dOW
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
KOLIKO STORITE U CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite u|>ravništvu, k| bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 Sk. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Norocilna nakaznica na Cankarjev
Glasnik
IME: ______________________________________
NASLOV: ____________________________J—
Zastopnik: -----------------------------
Plačal $____C---- Dne_____________19___
................ ....... '
BTRAM t
ENAKOPRAVNOai
M. iuniis, 19% ____#
IVAN MATCIČ;
18
V ROBSTVU
Roman tuge in boli
9!
"Bona sinjore, kako izvrstna pijača!" se mu zahvaljuje O-mahen in se liže okrog ust. "No, pa ostanem pri njih, če bodo še kaj dali. Kako so dobri, sinjor Adulatore! O, saj jih dobro poznam, ko so še bili v Groblju, kolikokrat so mi dali vina in žganja! Kako pa z Marto, sinjor Vittorio? Ali sta se vzela, če smem vprašati?"
"Haha, vzela! Se ti blede, stari?"
"No, tako sem mislil, ko je šla za njimi."
"Za mano je šla, to je res, pa sva bila kmalu gotova, , še tisti dan je šla, kakor je prišla. Pomislite, jaz, sin plemenitega rodu naj bi jemal takole kmetiško bunko, haha! — Kdo škrta z zobmi? Ti, Brigante, škrtaš, kaj ti je?"
"Nihče ne škrta, se ti blede!"
"Ne vem. Moja mati je dobrega srca, dekle se ji je smilila, ker ji je bila všeč, oče pa ni hotel ničesar slišati o tem in tudi jaz ne, seveda. In dekle je morala oditi kakor je prišla."
daj pridejo proti jutru, ko bodo mislili da spimo. Zatorej bodite čuječi, frateli, ti ljudje so opas-ni, zviti kot svinjski rep."
Vsi utihnejo in se zamsilijo v svoj nevarni položaj . . . Tedaj se Srčanov počasi steza z glavo in išče z ustmi Markovo uho. Ko ga doseže, mu šepne počasi in te! Zdi se mi, da sem čul neko tiho: "Jeklen nas kliče, čutim dihanje, morda vendarle gredo." žici, ki me zbada v roki." — Se skloni iz dupline, "še jih ni, Marko mu ne odgovori, le mirno čudno, kje neki tičijo. — Stari' I otrese z glavo. Vsi že težko leži-praviš, da je še neka jama tu v|]o i" sedijj, vsak bi se rad okre-bližini?"	'nil in si popravil položaj, a čaka
"Ako slutijo, da smo jim za pe-1 "Molči, suženjski pes!" ga za-'smehom odbili.
tami, potem jih še ne bo, ako pa ^ vrne poglavar ves razkačen in j Nastopila je noč, vstala je
nds nameravajo celo napasti, te- ga sune v rebra. "Ti že prideš ^ burja in naazdnje pričel padati
"Kje živi sedaj?" ga vpraša Omahen.
"Ne vem. Pričakoval sem, da jo najdem doma, a je ni. Najbr-že služi tam doli v kakem mestu."
"škoda dekleta," reče Omahen. "Bila je, kakršne ne premore naša dolina, dobra, srčna in lepa — vsem je hudo po nji."
"Da, da, bila mi je sladka i-grača v tem zapuščenem gnezdu. Če bi ne bilo nje, bi mi bilo neznosno." ■
"Ali če bi jih dobil Jeklenov, ne bi se jim dobro godilo, sinjor Adulatore," ga zavrača Omahen.
"Ha, Marko, lahko si jo vzame, če hoče, he branim mu je. Ali prej bo napravil pokoro, ki mu bo izpila kri! Ha, ko ga ujamemo, mu povem, kako sem se sladkal z njegovo ljubico, kako sem jo opeharil za sladko de-vištvo."
"Hahahaha!"
"Kaj je to? Zopet čujem škr-tanje zob! Kdo za vraga neki škrta?"
"Nhče ne škrta!"
"Poslušajte!"
Vse mirno, kakor v grobu . .
"Zunaj škrgutajo veverice v drevju."
"Ne, natanko sem slišal zobe. Si škrtal ti, stari? Kaj ti je?"
"Kaj bi škrtal, žganja mi dajte, sinjor, da si mračne preženem!"
"Dobiš ga, mrcina, ko se vračamo z vklenjenimi tolovaji med lavorike ali pa ponesemo njih glave zapičene na mečih in jih
"Ne, jame ni, brezno brez dna je nedaleč od tu. Pač, še e-na je, Medvedji brlog, ki je pa daleč, menda prav nekje v Kač-' jem dolu in za katerega prav za prav sam ne vem."
"Čemu potem gobezdaš, starec! Nič ne de, počakamo jih tu, saj morajo priti, če ne prej, drevi sigurno, če pa ne to noč, pa jutri. Vztrajati moramo, prej se podajo oni, nego mi."
Solnce je zahajalo in mračilo se je v duplini. Bojevniki so pričeli'zdehati, se pretczati in se zopet sključili drug k drugemu. Nekateri so nagibali čutare, drugi pušili tobak, tretji se tiho pomenkovali. Poglavar se je izrinil ven in sključen hodil ob skalah.
"Upam, da pridejo, ko se stemni. Bodite budni, frateli, gorje, če zaspite, smo vsi izgubljeni!" Tako jim je govoril polglasno. Ko se je preril nazaj v duplino, so nekateri že dremali, a poglavar jih je posvaril:
"Bodite budni, da ne prehitijo oni nas, da nas ne napadejo spečih, ker tedaj nam ni izhoda!"
Tiho so se pogovarjali dalje v duplini, zunaj pa je vladala smrtna tišina . . . Stemnilo se je že dodobra, skozi gosto smrečje ni bilo videti niti zvezd. Vse je zagrnila noč.'
'VAli čujete?" reče hipoma poveljnik. "Grčanje! Nekoga davijo!" Že stisne orožje in plane ven, gleda in posluša .. . Vse mirno ... Le lahen vetrič pihlja v vejevju .. .
"Čudno," spregovori, ko se vrne v duplino, "prav natanko se mi je zdelo, da čujem neko čudno davljenje."
"Čudna jama. Če bi bili babe, bi mislili, da straši."
"Tudi meni se je zdelo," mu pritrdi nekdo od bojevnikov.
Nekdo se priplazi pred duplino in boječe zajeclja:..............
"Fratel komandante, neka čudna pošast je tamle v gošči. Oči se ji svetijo in čudno renči.. Ali naj streljam?"
"Kaj je, kje? Ne streljaj!" u-kazuje poglavar in se sklanja iz vhoda, ves nemiren. ^
"Ha, nič hudega!" se zasmeje Omahen. "Lisjak je, slišim ga
misli lajati."
Pomitih so se in se stisnili nazaj na prostore. Mimo so se pomenkovali dalje, o svojih načrtih, pohodih in bojih, o zmagah in o pora,zih. Zabavljali so
ugodne prilike, ko bodo bojevniki govorili glasneje ... Ti pa postajajo vedno tišji in tišji, nazadnje pa jim popolnoma zmanjka glasu . . .
"Kdo smrči?" vpraša poveljnik jezno.
"Nihče," se glasi odgovor. "Rekel sem vam, da ne spite, da ne pademo v nevarnost!" Ko to izreče, gre ven in vse pregleda. Ko se prepriča, da je vse v redu, se stisne nazaj v duplino. Nagovarja jih, bodri, a vse premaguje spanec.
"So trudni sinjori"' reče O-mahen.
"Seveda, že tretjo noč smo na straži," mu odvrne poglavar ne-voljno.
Vse mirno . . .
"Čujete? Že zopet grčanje!" Ven plane in se zopet vrne. "Za Boga, to je čudno! Razločno sem čul davljenje in pa zamolkel udarec — a zunaj je vse mirno. Kako je to čudno."
Zopet tišina. Čuje se le klic nočnih ptic iz daljave . . .
"Kdo vzdiha?" vpraša zopet poglavar ves nemiren. "Si ti vzdignil, Brigante?"
"Se ti sanja?"
"Tako je bil čuden vzdih, kakor nekje iz podzemlja. Vsi spite, pa se nam morda ravno sedaj bliža nevarnost!" Zdrznil se
na svoje plačilo, če pridemo tudi mi na svojega; če pa ne, te premlatimo, da boš črn!"
Zdani se popolnoma, toda solnca ni, ne more prodreti skozi oblačno nebo. Dan je pust, za-mračen in zamračeni so vsi bojevniki . . . Izza skal vstavajo in prihajalo k duplini z upognjenimi hi'bti, vsi trudni in pre-mraženi od jutranjega hlada. Drugi se zopet kobacajo iz dupline rn segajo v skale. V duplini na ognjišču si spodnetijo oglje in si pogrevajo škatle mesa, drugi nagibajo čutare, Omahen pa gleda in sline požira . . .
Opoldne si izpraznijo malhe do dna, pod noč pa gledajo mrko v tla in ponavljajo drug za drugim;
"Ne bo jih, ne bo!"
Poglavar jih posluša, premišljuje in reče srdito:
"Če jih ne Bo, pa gremo jutri v dolino in zapretimo ljudstvu, da naj nam jih da v enem dnevu, če ne, jim popalimo vsa sela do dne . . . Kdo škrta?" Kdo bi škrtal?"
Vse bajte jim popalimo, pravim, potem pa nažgemo svoje topove in razmlatimo vso Trnje-vo goščo! — Videli bodo, kdo je močnejši! "
Vsi so mu pritrjevali, le Omahen je nemirno vstajal in prosil jecljaje, naj ga pustijo domov. Njegove prošnje pa so mu z za-
dež.
"Aha, dež jih prižene pod streho!" vzklikne poglavar, toda že v tem hipu se mu čelo zmrači, ker v duplino so pritiskali zunaji bojevniki, ki jih je prignal dež iz skal. Poglavar jih je pritiskal ves besen nazaj, rotil jih, pretil in prosil, naj vztrajajo zunaj na straži . . . Pričeli so švigati bliski z vrhov in strele so treskale druga za drugo . .
Ko je šlo že na polnoč, je nevihta ponehala, le dež je dalje rosil. Tedaj se skloni Marko k Andreju in mu šepne na uho: "Mi moramo končati ta neznosni položaj, ki traja že celo večnost! Poskusim jih spraviti v Vražje brezno in upam, da se mi posreči. Ti, Andrej, pazi tu, da se nihče ne gane, dokler se vsi ne spravijo odtod in dokler se ne vrnem." Nato se skloni do Tomaža in do Skalarja in jima šepne: "Pripravita se, gresta z menoj! Samokrese stisnita v že-
Tino Modic's Cafe
Pri nas dobite vedno mrzlo pivo Imamo vsakovrstno žganje, vino in pivo 6025 ST. CLAIR AVE. Pri nas ste dobrodošli!
pe, drugega nič."
Nato šepne zopet Andreju: "Varno zamaši odprtino za nami in glej, da ti ne pade kak kamen iz rok!"
Ko je vsem drugim pošepnil, naj bodo mirni, je varno izpustil kamen iz zamašenega izhoda in natanko poslušal, nato drugega, tretjega, in vse je varno polagal na tla . . . Zdaj je previdno iztegnil glavo skozi luknjo, natanko opazoval in poslušal . . "Nikogar ni v bližini," je šepnil, ko je potegnil glavo nazaj. Vsi so potegnili vase sveži zrak, ki je udaril v duplino. Ko je Marko napravil dovolj odprtine, se je previdno splazil ven, počepnil za skalo in izvabil druga dva iz dupline.
Ko so bili zunaj vsi trije, prične Marko po mačje plezati od skale do skale, druga dva mu sledita. Za tretjo skalo Marko obstane, ju počaka in jim šepne: "Tamle so pod tisto smre-
*lajs dr
tipali stopinje in sklanjali §' ve . . . Naenkrat pa Skalafj" izpodrsne na opolzlem mahu in kamen se prekucne in uda" ob kamen . . . Vsi trije se sti^ V j ne jo prestrašeni k tlom,
smreko pa nekdo zakliče —*" temne postave se dvignejo in#^ bližajo skalam . . . Nastane niir, izpod smrek vstajajo jevniki, hitijo pred duplino kličejo k orožju . . . Nenadoin* pa nekdo v votlini strašno ne in zatuli, pokonci plane kriči na vse grlo:
"Jej, jej! Kača! Ven — bežite ven! Kača me je pičila!"
"Kako? — Kje? — Kača?"

•'AN ^Na
t La
se;
in zmešnja^'^ g gg.
ko — mi pa krenemo v to smer. t .
Pazita, da ne prekucneta kake- ^ gosco ga kamna!" Plazili so se dalje,	CDalje prihodnjič)'
"Ven, vsi ven!"
"Bežite! Rešite Nastane krik Vse se peha k izhodu, vse be* j od dupline, vse kriči, drug ija gega suva in potiska ... Iz ^ hanja in kričanja se čuje rožl]*^ nje orožja in ropotanje čelad, padajo po tleh ... Iz skal pa^ dvignejp tri postave in se i
kho
K:
12 ži
Rojak
išče sobo pri družini, kjer bi tudi imel hrano; na vzhodni strani mostu v Collinwoodu. — je in planil ven in vse pregledal. Naslov se naj pusti v uradu te-
bodril in dramil iz spanca . . .
Šlo je že proti jutru, izpod vrhov se je svetlikala jutranja zarja.
"Ne bo jih," sikne poglavar skozi zobe. "Toda mi moramo vztrajati dalje za vsako ceno, mi jih moramo prignati na varno, tudi če jih lovimo ves teden!"
Nihče mu ne odgovarja, vsi se borijo s spancem.
Ko se dani, reče Omahen boječe:
"Sinjor komandante, jaz moram domov, delo imam in skrbi."
ga lista.
TTV v
Isce se
priletno ženskp za hišna dela; hrana in soba. — Plača po dogovoru. Poizve se na 18900 Abbey ^ve.
Pohištvo naprodaj
Set posode, obstoječ iz 100 komadov iz stekla, $5.00; zelen stol za družabno sobo $7.00; — kuhinjska mika z emajUranim vrhom $2.50; omara $8.00. — Imamo še veliko drugih hišnih
Proda se
dobroidoča gostilna v slovenski naselbini. Ima vse licence, tudi za "nite club", da je gostilna odprta do 2. ure zjutraj. — Naslov se poizve v uradu tega lista.
FAILEN TIMSiRS
n
FORT MClOS
010 8ET£r
ST. CLAIRS DEFEAT
SANDUSKV PLAINS
ATTLI OF PICKAV/lllANY
FORT LAURENS
BATTLE OF PIQUA
FORT ANCIENT
NO, I COURTESY— THE STANDARD OIL GO«, OF OHIO
Prav malo rabljene električne ledenice se dobijo po
$19.00
Zakaj bi kupovali led, ko imate tu priliko kupiti električno ledenico.
819 E. 185 St.
6104 St. Clair Ave.
vržemo našim poglavarjem pod 1 čez zakletnike, jih zasmehovali predmetov naprodaj po nizki ceni. — Vpraša se na 14613 West-ropp Ave., IVanhoe 1970 W.
noge! Tedaj ti nalijemo žganja, pijana mrcina, da se utopiš v njem!"
"Hahahaha!"
"Ne tako hudo, sinjori!" jeclja Omahen ves zmeden. "Glav rezati jim pa vendar ni. treba, saj so tudi ljudje!"	,
"Kakšni ljudje — tolovaji so!"	:
"Seveda so, prav za prav niso-. Če jih že kaznujete po svojem pravu ali jih odženete pred sodnika, je to vendar dovolj!"
"Tudi tvoj sin je med njimi!"
"Oho!"
"Je in ni, prav za prav ne vem, bil je menda, pa je pobegnil čez mejo."
"Vseeno, če je ali ni! Prišli smo jih kaznovat ne božat! Zapustil sem dom in sladkih ljubic deset, odel si slovesno košuljo in šel med bojevnike na prvi klic domovine. Ko sem tu, ne odneham za las, uporne sužnje treba kaznovati s smrtjo! — Cuj-
in psovali "Dolgo jih ni," reČe poglavar.
DEKLETA IN ŽENE
AH veste, da si boste prihranile precej denarja, če si naročite za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost iz tovarne SEDAJ na "WnX-CALIi."
STERLING SUKNJE so od ........................$14.50 naprej
FUR COATS so od..........................................$69.00 naprej
Ne odlašajte, samo pokličite me,
BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison Rd.
ENdicott 8506 — ENdicott 3426
Proda se
hiša za eno družino; 7 sob, škrilnata streha in vse moderno. Lota 35x135. Prodaja lastnik. — Cena $4,500. — Poizve se na 4818 Memphis Ave., — PLorida 9593.
Proda se tudi hišo s 9 sobami, za eno družino; dve garaži, ko-košnjak in vse v najboljšem stanju. Lota 50x275. Cena $8,300. — Vpraša se pri J. P. Merkle, 4818 Memphis Ave.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše ; čevlje, pridite k nam. Vedno pr-, vovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
FINEST BEACH IN THE WORLD ALL SPORTS AND AMUSEMENTS
Dane* nightly In Grand Ballroom to famout radio band; luch ai BENNY GOODMAN, HENRY BUSSE, BEN BERNIE, ORRIN TUCKER, and other*
On U. S. Rout# 6, Ohio 2. Roll or but to Sandusky. Loko »tvomon to Codor Point. Aik ior folder. Ctdor Point-on.lok# Eri#, Sondulky, Ohio.
HOTEL BREAKERS : : 1,000 ROOMS : : MODERATE PATES
General električne ledenice General električne kuhimjske peči
Magic Chef in Tappen kuhinjske peči kupite vedno po zmerni ceni pri
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
Oblak Furniture Co.
Ti^o\iiia s pohištvom Pohištvo in vse potrebščino za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS
Eleven famous Ohio battlefields are shown on this map
Ohio—The Gateway of a Nation
To a much greater extent than most of us realize, Ohio has been a battleground.
^From 1745 to 1813, except for one period of nearly 20 years of unbroken peace, Ohio saw nearly a score.of campaigns and battles, all fought for the control of this rich and strategic region that stretches from Lake Erie on the north to the Ohio on the south.
In rapid and deadly succession, Indians fought Indians, the French and Indians fought the English, the English and Indians, the United States.
It was no accident that Ohio should have been a battleground. On its northern and southern borders were unimpeded waterwai^s to the West, Connecting these water highways were rivers whose sources were only a few miles apart. The Maumee led to the Miami; the Muskingum to the Cuyahoga.
Nor had nature erected barriers to make land travel difficult. Important trails crisscrossed the state in all directions.
Ohio was truly a gateway—a gateway to the West and a gateway from the West back to the East.
In addition, Ohio's soil was rich, the climate moderate. Her hardwood forests teemed with game, her streams with Ash. As the frontier was pushed westward, to own Ohio farmland was the ambition of thousands of pioneers.
It is only natural that men shoifld have fought over this rich prize.
Great cities, peaceful villages.
and farms are on the sites of yesterday's battlegrounds. But these battlegrounds are all a part of Ohio's history.
A list of the more important of the battles and campaigns follows. Each was a dramatic story vital not only to Ohio but in some cases to the world itself,
1745—First English trading station erected at Sandusky Bay.
1748—French	destroy Sandusky Bay station.
1749—Celeron	journeys around Ohio reasserting French claim to territory.
1750—Christopher	Gist explores Ohio for Virginia's Ohio Company,
1752—French invade Ohio and destroy "Old Britain's" village, Pickawillany. 1763—Massacre at and destruction of rebuilt Fort Sandusky during Pontiac Conspiracy.
1763—Captain	Dalyell destroys Indian village on Sandusky River to revenge destruc-
' tion of Fort Sandusky.
1764—General	Gage orders Colonel Bouquet to proceed against Ohio Indians from Fort Pitt and Colonel Brad-street along the Lake Erie road.
1774—Colonel Angus McDonald invades Ohio and burns Shawnee villages near what is now 'Coshocton. 1774—Lord Dunmore and General Lewis conduct campaign ; against Ohio Indians (Dun-more's War).
1778—American	Colonies, build Revolutionary War Fort Laurens at what" is now Bolivar.
1779—Colonel	John Bowman leads 160 Kentuckians against the
- Indians at Littli Chillicothe.
1780—Colonel	George Rogers Clark destroys old Chilli-
' cothe and Piqua, villages of England's Indian allies.
1782—Christiafn Indians massacred by militiamen led by Colonel David Williamson.
1782—Colonel Crawford leads campaign against Indians io Sandusky Valley; is captured and ]Durned at stake.
1782—Colonel George Rogers Clark with 1500 mounted Kentuckians destroy Pere Laramie's mission and store.
1791—General Harmar unsuccessful in invasion of western Ohio.
1791—General St. Clair's army defeated by Indians at Fort Recovery.
1794—General Wayne defeats Indians at "Battle of Fallen Timbers" and clears Ohio frontier.
1813—English unsuccessfully besiege Forts Meigs and Stephenson.
1813—English defeated by American squadron in Battle of Lake Erie,
1863—General Morgan, Confederate leader, and his raiders invade Ohio.

De.
Next Week—The Mound Builders defend Fort Ancient.
!1!
»
m
in
I #
i
Hi
II
m
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, namočite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
tla
ic
itii ike k •g: a: )o 1] ft
Cl: k B 1i
I 15 5i i
• o

i
I