212. Številk*
Ljubljana, v torek 15. septembra 1903.
XXXVI leto.
I
{aha}*   vsaa dan svačer, jeimsi nedelje le praznike, ter vetja po pošt! prejemat aa avstro-*, graka feSela aa vse leto *6 K, sa pol leta 13 K, za Četrt leta 8 R 60 h, aa edet raeeec    K du a. 2* Ljubljano • ^uja*^ 38 lom s» vse leto 84 R, za po) leta 12 K, za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K   Kdor hodi aam ponj, velja aa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K BO h, za eden meeec 1 K on h     Za tuja dežau telik* reC, kolikor znaša poštnina. ■— Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za aananlla plačuje ae od peteroatopne petit-vrate po 12 h, te ae oznanilo enkrat tlaka, po 10 h, te aa dvakrat, m po« h, C« )9 ttikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradu letvo la uaravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. — DpravniStva naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oananiU
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo Je hi Vagove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
FOaUunrtiM Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Požar na Balkanu.
Z nepričakovano silo se je pojavila letos ustaja v Makedoniji. Nikdo se tega ni prav nadejal, dasi so se že leta in leta pojavljali glasovi, ki so trdovratno zatrjevali, da mora preje ali sleje priti do splošne ustaje na Makedonskem. Vsako leto je sicer buknil mal ustanek, ki pa je bil skoro brez vsakega pomena, ker je bil skoro v istem hipu, ko ge je pojavil, že pogažen. Balkan se je sicer smatral vedno kot ognjišče nemirov, toda v zadnjem času, ko so se toli pogosto pojavljali razni mali ustanki, ki so se takorekoč sami po sebi polegli, ne da bi jih bfJo treba dušiti z oboroženo silo, je prevladalo v odločilnih krogih prepričanje, da se taki neznatni poskusi ne smejo resno upoštevati in da se ni treba bati v bližnji bodočnosti nikakih resnejših komplikacij ca Balkanu. Vsi diplomati so bili uspavani in so s popolno ravnoduš-nestjo zrli v bodočnost, ne da bi se ozirali na svarilne glasove, ki so navzlic navidezno mirnim razmeram prorokovali, da bode v najkrajšem času cela Makedonija v ognju. In sedaj gori tam doli, in nastali požar se ne da pogasiti.
Sedaj se vidi, da niso bile prazne fraze, ko so napovedovali vodje makedonskega gibanja, da se z vso vnemo pripravljajo za odločilno borbo in da bodo, čim bodo pripravljeni, povzročili splošno ustajo po celi Makedoniji  in  Stari Srbiji.
a vstaja že traja celo leto in Turčija, dasi je napela vse sile in spravila na noge že vse vojaštvo, nima moči, da bi z železno roko zatrla o revolucionarno gibanje. To je pač zadosten dokaz, da so ustaši kar najbolj pripravljeni na boj; iz njihovega odločnega in neizprosnega na stopanja, ki se ne straši vprizoriti najhujše grozovitosti, koje so preje navadno povzročali samo Turki, se da sklepati, da so se ustaši odločili, bojevati se na življenje in smrt. Dasi BO, kakor smo  že povdarjali, Make-
donci dobro preskrbljeni, kakor se vidi, z vsem, kar jim je potrebno še za nadaljnjo vojevanje, vendar bi se ne mogli dlje časa ustavljati turški vojaški premoči, ker bi jim klonil duh, ako bi ne imeli tako moralne, kakor tudi dejanske podpore od drugod. Da ves bolgarski narod spremlja makedonski pokret z največjimi simpatijami in da podpira rodne, za svoja prava se boreče brate ne samo z moralnimi, ampak pred vsem z dejanskimi žrtvami, to nam ni potreba naglašati, ker je to umljivo in že vsakomur jasno. Manj znano pa je, da simpatizujeta z Makedonci — seveda le skrivaj — celo dve velesili — Francoska in Angleška«. To se je v zadnjem času bredvomno dognalo.
Anglija zalaga ustaše z orožjem in vso potrebno municijo, takisto pa uvaža tudi Francija za Makedonce puške, smodnik in razno drugo strelivo.
Samo na ta način se more raz-lagati dejstvo, da so bojna sredstva revolucijonarcev skoro neizčrpna in da jim nikdar ne poidejo, dasi so jim baš v tem oziru Turki povzročili največ škode. Angleške novine ni malo ne prikrivajo svojih simpatij do ustaškega pokreta in svoje mržnje napram Turkom ter poživljajo naravnost Bolgarsko, da naj prihiti trpečim bratom v Makedoniji na pomoč in napove Turčiji vojsko. V istem smislu pišejo tudi nekateri francoski listi. Francoska in angleška vlada pa k temu trdovratno molčita in zdi se, kakor da bi jima bilo ljubo, da se deluje v tej smeri.
Čudno pa je, da Rusija ne stopi, dasi dogodki naravnost izzivajo k odločnemu koraku, iz svoje reserve, ko je vendar pri teh odnošajih najbolj zainteresovana. Zahtevala je pač takoj ob začetku ustaje skupno z Avstrijo izvedbo raznih reform, toda ni storila ni enega resnejšega koraka, da bi Turčijo primorala, da uvažuje te njene zahteve. Sčerbina in Roatkovski sta postala žrtvi turškega fanatizma, ves svet je priča-
koval,  da si bode Rusija poiskala krvavega zadoščenja. Toda Rusija se je  zadovoljila samo  z eksemplarič-nim kaznovanjem krivcev in je zo pet stopila v ozadje.
Kaj pomeni to? Ali ima morda važnejših opravkov na vzhodu in v Mali Aziji, da si ne mara vezati rok v Makedoniji? Dogodki v Mandžuriji kažejo na to! Sicer je pa mogoče, da bode Rusija, Čim bode izvedla svoj načrt v Mandžuriji, kar se bode baje v najkrajšem času zgodilo, spremenila svoje stališče in se energično zavzela za Makedonce. To se pričakuje najkasneje po posetu ruskega carja na Dunaju. Da-li pa bodo do tega časa oetale razmere neizpre-menjene, je seveda veliko vprašanje. Do vojske med Turčijo in Bolgarsko menda ne bode prišlo, dasi je vse javno mnenje v deželi za to in dasi so duhovi vsled francoskih in angleških vplivov Bilno razgreti. Sicer pa je že skrajni čas, da se na eden ali drugi način prepreči nadaljno krvoprelitjo, ako ne drugače pa s tem, da si velevlasti z oboroženo silo izvojujejo ugled in primorajo Turčijo, da ugodi zahtevam velevlastij.
Cesar v Galiciji.
V razgovoru z bivšim ministrskim predsednikom grofom Badeni-jem je izjavil cesar: »Po mnogih težkih dnevih, ki sem jih ravnokar prestal, me je bivanje med vami razvedrilo.« Iz teh besed je razvidno, koliko skrbi provzroča cesarju ogrska kriza, ako imenuje to razvedrilo, da je moral takoj po dolgi vožnji v Lvovu sprejemati brezštevilne deputacije ter jim na dolgo odgovarjati.
Letos je za vladarja posebno nemirno leto. Vrste se politične ho-matije sedaj v Avstriji, sedaj na Ogrskem, tako da ni cesar celo leto napravil daljšega obiska, celo svoje vsakoletno priljubljeno bivanje v Ga steinu je bilo izpolnjeno le z obiski tujih vladarjev, potem pa je moral to bivanje še pretrgati, da je prišel
posredovat med nemirne ogrske duhove. In tako je bilo potovanje k galiŠkim manevrom letos edino večje cesarjevo potovanje.
Sprejem je bil na vseh postajah najprisrčnejŠi, saj pa tudi nimata krona in vlada v Avstriji naroda, ki jima je dolžen tolike hvale za vsestransko naklonjenost, kakor je narod poljski. Ta obojestranska obveznost se je tudi povdarjala v nagovorih in odgovorih. Prvi je nagovoril cesarja deželni maršal grof Stanislav Badeni v nemškem, malo* ruskem in poljskem jeziku ter je rekel med drugim: »Vaše Veličanstvo blagovoli v naših čustvih in v našem postopanju videti vedno faktorja, na katerega se sme vedno računati in zidati. Pod žezlom Vašega Veličanstva smo našli varno zavetje za svoj narodni razvoj in obstoj, in čim višje cenimo vspehe našega delu v tej smeri, tem globlje prodira v srca prebivalstva
prepričanje, da nam zamore ta narodni razvoj zagotoviti le vsled notranjega reda močna in na zunaj mogočna monarhija. Zastopniki naše dežele bodo tudi storili vse, kar je v njihovi moči, da se vse ovire in težkoče, ki bi se postavile na pot obstoju in razvoju močne monarhije, odstranijo in poravnajo.«
Cesar je rekel v svojem odgovoru med drugim: »Cenim čuvstvo zvestobe in odkritosrčno privrženost, ki mi jo je ta dežela opetovano izkazala tembolj, ker temu vedno in popolnoma odgovarja tudi postopanje prebivalstva in njegovih zakonitih zastopnikov. Prijetno me dirne, pred vsem slišati in videti, da so zastopniki ene največjih kronovin, ki jim je narodni razvoj tako pri srcu in ki visoko drže svoje narodne tradicije, tako globoko prešinjeni s tem, kar je za red v notranjem države, za njen gmotni in duševni razvoj in za moč monarhije na zunaj neobhodno potrebno«
Potem je sprejel cesar še deputacijo plemstva, škofijstva, občinskega sveta,  židovske občine itd. Splošno
se je opaziio, kako je cesar farni lijarno govoril z bivšim ministrskim predsednikom grofom Badenijem. Cesar ga je nagovoril: »Kako Vam je, Badeni?« — Badeni: »Kakor staremu državniku sploh.* — Cesar: »Kaj pa naj potem Šele jaz pravim«
Ali so madjarske zahteve opravičene.
Sedaj ko so nenasitni Madjari nastopili s svojimi nedosežnimi zahtevami, da mora tudi v armadi dobiti edino pravico njih jezik, oglašati so se začeli razni statistiki, ki s suhimi številkami dokazujejo, da so Madjari na Ogrskem povsod v manjšini. Ogrska ima 47 polkov, od teh jih je 12, ki nimajo niti enega Madjara v svojih vrstah in le 4 polki so, pri katerih služijo sami Madjari. V vseh ogrskih polkih služi 11% Madjarov in 68% nemadjarskih narodnosti, in sicer 16 15°/o Srbohrvatov, lo20<>t R umunov, 14 81°/0 Nemcev, 1004° rt SI ovakov, 149"y Malorusov. Potemtakem bi Madjari ne mogli izmed 47 polkov niti 20 polkov izpolniti s svojimi ljudmi, a zaradi njih naj bi vendar bilo v armadi vse madjarsko! Nasprotno bi se lahko napravilo S srbskih, oziroma hrvatskih polkov, 7 rumunskih in nemških in 5 slovaških Sicer pa tudi statistika ljudskega štetja vkljub vsem madjarskim ma-hinacijam izkazuje, da so Madjari v znatni manjšini v »svoji« državi. Prvo ljudsko štetje je izkazano iz leU 1842., ko se še ni delalo s takim na« siljem za madjarsko idejo. Takrat jo bilo izmed 13,961.840 prebivalcev 4,812 759 Madjarov, 1,700000 Slovakov, 1,517.712 Nemcev, ostali so bili Srbi, Hrvatje in Rumuni. Kakor znano, se Slovaki in Nemci najbolj množijo, Madjari pa najslabše. Slovaki se pomnožijo vsako leto najmanj za 2 , tako da bi jih moralo biti danes 31 a milijona, a našteli so jih pri zadnjem ljudskem štetju le 2 milijona, l1 s milijona je ali slovaških odpadnikov ali pa so si jih Madjari samovoljno prilastili.  Sicer  pa iskazuje madjarske
Togoten človek.
Črtica.   Ruski spisal Anton Čehov. (Dalje.)
Imamo juho, jezik z grahom, pečeno pišče s kompotom. Jaz ni-ftam nikakega teka, toda jem iz vljudnosti. Po jedi, jaz stojim na verandi in kadim, pride Mašenkina mama k meni, stisne mi roko in pravi z dušečim glasom:
»Ne obupajte, Nikolaj; to je srce — tako srce!«
Gremo v gozd. Varenka se obesi na mojo roko, vtisne se v mojo stran. Jaz trpim neizrečeno, prenašam vendar s potrpljenjem.
Končno smo dospeli. »Zakaj ste tako tihi, tako molčeči?« vpraša Na-denka zdihujoč.
Kakšno vprašanje. Kaj naj vendar govorim ž njo? Kaj je skupnega Kied nama?
»Torej povejte vendar«, silila je. Premišljeval sem, da bi povedal kaj lahko umljivega.   Po presledku ^na pričel: »Izsekavanje gozdov je velika škoda za Rusijo ...«
»Nikolaj!* dahnila je Varenka, in njen nos se je porudečil, »vidim, vi se hočete izogniti razgovoru. Hočete se z molčanjem maščevati. Ker sem vam ljubezen ne vrača, hočete torej samotno in sami nositi svojo bol — to je strašno! Nikolaj!« za-kliče in prime krepko za mojo roko, pri Čemur se njen nos še bolj poru-deči. »Kaj porečete, ako vam deklica, katero ljubite, namesto ljubezni obljubi večno prijateljstvo?« Jaz absolutno ne vem, kaj naj ji na to odvrnem. Prvič ne ljubim sploh nobene; drugič, kaj hočem ž njenim večnim prijateljstvom? Mašenka pokrije obraz z rokami in govori tiho pred se:
»Molči — čaka, da se žrtvujem, jaz ga pa ne morem ljubiti — moje srce je navezano na drugega! Toda — premislila bom — hočem zbrati svoje moči — morda sem v stanu, žrtvovati svojo srečo, da obvarujem tega pred obupanjem.«
Jaz ne razumem jednostavno nič — stojim pred neko skrivnostjo. Gremo dalje in iščemo gobe. Nikdo ne govori. Nadenkin obraz izraža duševno borbo.   Tedaj se spomnim
na svojo dizertacijo in zdihnem glasno. Med drevesi zagledam ranjenega častnika. Revež šepa na obe strani, na desno na bolno nogo, levo mu visi ena svetlooblečenih deklic na roki Njegov obraz izraža vdanost.
Gremo domov in pijemo čai; potem igramo crocjuet in potem poje ena živobarvno oblečenih deklet neko romanco:
»Ne, ti me ne ljubiš!«
Pri besedi »ne« raztegne usta od enega ušesa do drugega. »Krasno!« piskale so ostale device. »Krasno!«
Nastane večer. Za drevesi se prikaže mesec. Globoka tišina na okoli in duh po sveži mrvi. Jaz zagrabim svoj klobuk in hočem iti. »Ostanite, jaz vam imam nekaj povedati«, pošepnila mi je Mašenka. Jaz imam slutnjo o nečem neprijet nem, vendar ostanem iz vljudnosti. Mašenka vzame mojo roko in zavila sva v neki drevored. Sedaj izraža njeno bitje razburjenje; bleda je, diha težko in ima, kakor se kaže, namen zviniti mojo roko. Kaj se godi v njej?
»Poslušajte« — mrmra — »Ne,
jaz ne morem — ne« — hoče nekaj reči, toda zadržuje. Končno vidim v njenem obrazu, da je prišla do nekega sklepa.
»Nikolaj, jaz sem vaša! Jaz vas sicer ne ljubim, toda obljubim vam večno zvestobo!« In pritisne se na moje prsi. Toda naenkrat skoči nazaj. »Nekdo pride«, šepeta. »Ostani zdrav — jutri ob enajstih sem v lo-pici na vrtu — zdrav!«
Zgine. Se vedno nič ne pojmim in grem razjarjen proti domu. »Davki v preteklosti in prihodnosti« čakajo name, jaz pa ne morem delati. Ves sem iz sebe, lahko bi se reklo, da sem divji. Vraga tudi, jaz ne trpim, da se ravna z menoj kakor s kakim neumnim mladičem. Jaz sem togoten človek, nevarno je šaliti se z menoj! Hišina me pride klicat k večerji. »Ven!« zavpil sem nad njo. Ta togota ne obeta nič dobrega.
Prihodnje jutro je temperatura pod ničlo, k temu mrzel, oster veter, dež, blato in vonj po naftalinu, ki je puhtel iz toplih oblačil, ki jih je vzela moja mati iz kovčega. K temu še dan, katerega ima solnce mrkniti.
Tukaj  moram  opomniti,  da v
času solnčnega mrka celo nestro kovnjak s svojim opazovanjem mnogo koristi. Tako lahko vsak izmed na^:
1. določi diameter   solnca  in lune;
2. nariše solnčni dvor; 3. zmeri temperaturo; 4 opazuje živali in rastline med solnčnim mrkom; 5. opiše svoje lastne utise. To se mi je zdelo tako važno, da sem odložil »davke v preteklosti in prihodnosti« na stran in sklenil opazovati solnčni mrk.
Vstali smo vsi jako zgodaj. Jaz sem delo tako razdelil; jaz bom izračunal diameter solnca in lune, ranjeni Častnik bo narisal solčni dvor; vse drugo so obljubile Mašenka in druga dekleta. Slednjič smo vsi zbrani in čakamo. »Kako nastane pravzaprav solnčni mrk?« vprašal* me je Mašenka.
»Solnčni mrk«, odgovoril sem, »nastane, ako pride luna, naginjajou se na ploskvo ekliptike, na črto, ki veže središča solnca in lune«.
»Kaj se pravi ekliptika?« Razložim ji. Mašenka pazno posluša, potem vpraša: »Ali se zamore skozi sajavo steklo videti črto, ki veže središča solnca in lune?«
kritično stališče edino pravo, če tudi ga zavzemate bona ftde. Bodite pošteni in priznajte, da ni res, ako ste nekdaj trdili in če morda še sedaj trdite, da smo mi internacijonalui in „liberalni". Mi ljubimo vsaj v tisti meri svoj narod kakor vi, in vzpričo tega smo se tudi izpostavili vašim direktnim in zahrbtnim (glej „Iskre"!) napadom. Zahtevate, da v narodnih stvareh skupno nastopamo. Stojite na stališču, da moramo, ne oziraje se na desno ali levo, recimo v vseučiliškem vprašanju delovati složno. Prav ! Pa je li k temu složnemu delovanju treba, da se upošteva „Daničarje" ? Na shod, ki se ga skliče v prilog slovenske univerze so vendar vabljeni vsi slovenski dijaki, udeleže se ga tako „Savani" kakor „Daničarji" 5 nepotrebno in nepravo pa je, če priznate našim „katoliškim" dijakom mesto v odboru in da sploh polagate kako važnost na te vrste ljudi. Ako jim je vera Čez vse, se ne morejo ogrevati za ljudsko prosveto in ne za ljudsko blagostanje. In konečuo, ta peščica lemenatarjev vendar ni vredna, da vznemirja toliko naprednih dijakov.
Zašli ste v svoji „objektivnosti" tako daleč, da sami niste vedeli, li simpatizujete bolj za „Savo" ali „Danico". Li morda v tem vidite večjo ljubezen do svoje domovine, ako se bratite z ljudmi, ki so privesek naše klerikalne stranke? „Danica", menimo, je privesek, ker zavzema stališče, ki ga lahko zagovarjajo fanatizovani kaplani ne pa visokošolec, ki je kdaj slišal, o razvitku človeštva in „blagodejnem" vplivu edinoizveličavne kat. cerkve. Zdi se nam, kakor, da bi vsa vaša dejanja v tem oziru ne bila vaša, ali kakor da bi ne izvirala iz plemenitih nagibov, oziroma vzrokov. Menimo, da vas ne vabi k „složnemu delovanju" stališče „Danice" ampak da vas žene v to stališče „Save". Razumete?
Ne prihajamo k vam kot snubci, obračamo se k vam z opominom, da naš čas potrebuje značajev, trdnih in neizprosnih nasprotnikov vsega, kar ima namen utrditi pri nas rimsko premoč. Vsak posameznik odločuje v tem strastnem boju, ki ga je započelo z novimi in intenzivnejšimi silami naše duhovništvo proti vsemu, kar bi utegnilo počasi zanesti prosveto v naše od sv. Duha tako zanemarjene kraje. Li ne čutite trpkosti vsprieo naših žalostnih ljudskošolskih razmer, vam ne zalije kri lica, kadar slišite sem in tam, kar naše ljudstvo pridigarjem svojim še vse verjame ? Ne pustite, da bi vam „Daničarji*4 in drugi volkovi v ovčji obleki ublažili grenke čute, ki ste jih bili prinesli seboj še iz srednjih šol. Stopimo v jedno vrsto in preko diferenc, ki nas ločijo, zavzemajmo skupno stališče proti temu sovražniku. Našli nas bodete pripravljene za skupno narodno delo, samo odvrzite vse, kar diši po simpatijah s klerikalci. Pri tem pa še vedno lahko ostanete na svojem kritičnem pozorišeu, in v isti meri se lahko posvečate pozitivnemu delovanju. In slednjič, ne odvračajte dijakov od našega društva z nepoštenimi opazkami, ampak agitujte za se in proti nam z jedino važno točko, ki loči „Savo~ in „Slovenijo" in ta je, da smo „Savani" pristaši nar. napr. stranke, ki nastopa proti klerikalizmu z isto odločnostjo, s katero bomo nekoč nastopali mi, povejte jim pa tudi, da je to naše prepričanje tako trdno, da se nam niti v tako važnem vprašanju, kakor je vse-ueiliško, ne zdi pravo bratiti se z ljudmi, ki so ljubljenci onih Efialtov, ki so v najnovejšem času napovedali „Slov. Matici" bojkot.
H.
Dnevne vesti
V Ljubljani. 15 septembra.
— Kranjski dež-zbor. D«.
želni predsednik baron Hein j* sklical za danes popoldne ob 3. ur: načelnike vseh treh deželnozborskif) klubov na posvetovanje glede del zbora. Kakor čujemo, je med klen kalnimi poslanci neka struja, ki deli na to, da naj se naČelništvo klfri kalnega kluba ne odzove lenrm povabilu. Pravi se, da sta za to posebno vneta zlasti dr Krek in rir Schweitzer. Verjetno je to tembolj, ker je znano, da je bil pred veg meseci celo dr. ŠusteršiČ pripravljen, odnehat« od obstrukcije pod dogovorjenimi pogoji, a v škoiijstvu vi«, daj oča kamarila je to preprečila s tem. da je poslala dr. Kreka in| dr. Schweitzerja k Škofu ing* pregovorila, da je po prizadevanju vlade dovoljeni modus za sporazum, ljenje odklonil. Rečena kama: , dela — kakor se nam poroča — tud sedaj na to, da naj se stranka n« udeieži današnjega posvetovanja. Ki tera struja je zmagala, trga aedaj k ne vemo.
— Koroški deželni zbor
se je včeraj sešel in je tako| začel3 svojim delovanjem. Prvi predlog, 1 je bil podan, je ta, da naj se deždn. zbor izreče zoper to, da bi vojaki, Ju so doslužili tri leta, ostali še nad&lje pod zastavami in da naj se deželo: zbor izreče za sklicanje državnega zbora. Ta predlog je stavil poslan« Dobernig.
— Graftka „Tagespotta" in „Savani". Kolikokrat so že nem ški burši na najpredrznejši način izzivali slovenske dijake v slovenski Ljubljani, ne da bi se leti brigali za take pobalinske provokacije. Da ležni so bili samo krepkega preziranja. To nemškim dijakom ni bilo po volji in kričali so, da Slovenci nimajo poguma, da bi se postavili r bran in da bi napram njim pri merno, kakor se akademikom spodobi, branili svoja načela 8*daj, lo so se »Savani« postavili na isto lisce, katerega so preje zavzemali nemški dijaki, in ko so malo eMr gičneje jeli nastopati napram njim, pa jim zopet ni prav Strabopetneži, ko si ne morejo drugače pomagati, so jeli prav pridno obrekovat »Šivane« blatiti ne glede nn da se tako postopanje ni malo 110 ujema z akademiško častjo. Pr častivrednem poslu jim je prihitela na pomoč tudi graška tetka iT 1 poštaa. Do sedaj smo menili, da je »Tagespošta« še vsaj kolikor toliko dostojen list, ki tudi v boju zoper politične nasp otnike gleda nato da se ne prekoračijo meje dostojnosti. Sedaj smo bolje poučeni! »Ti pošta« se je postavila popolnoma ni stališče takozvanih revolver-žurnali stov. Zadnjo soboto je priobčila iz Ljubljane dopis, v katerem na naj-ostudnejši način blati »Savane«, češ
sleparije najbolje to, da jih izkazuje statistika 45-41 ,, dočim jih je v polkih le 42 23°/o« Nemadjarske narodnosti pa imajo v armadi mnogo večje odstotke kot v uradni statistiki.
Kako naj se reši balkansko vprašanje?
Balkansko vprašanje je trd vozel, katerega razvozlati se trudijo razni diplomati in politiki že desetletja in desetletja, žal, skoro brez vsakega vspeha. Sicer bi se dalo to vprašanje v resnici prav lahko rešiti, ako bi se upoštevale dejanske razmere in pravične zahteve. Eien najboljših poznavalcev balkanskih razmer je bil nedavno umrli angleški državnik lord Saliabury. Ta je imel par mesecev pred svojo smrtjo z bivšim srbskim ministrskim predsednikom Mijatovićem o Balkanu daljši razgovor, ki ga je sedaj priobčil Mija-tović v »Trgovinskem glasniku«. Na vprašanje, kako bi odstranil balkanske konflikte, je odgovoril Salisbury: »Idealna rešitev za me bi bila federacija balkanskih držav, ki bi morale biti avtonomne in neodvisne. Na možnost te vrste federacije sem dolgo časa veroval; toda sedaj sem postal nekoliko skeptičen. Vaši kronični prepiri so mi vzeli ves pogum. Bojim se, da ne bodete mogli biti nik dar edini ter sploh ne bodete v stanu, si sami preskrbeti tako spo-razumljenje. Priporočal vam bom drugo rešitev. Celi Balkan do Carigrada se mora nakazati A v s t r o • O g r s k i. Mijatović je pripomnil, da bi razun mnogih drugih ugovorov proti takemu priklopljenju ne bila Avstro Ogrska dovolj močna, da bi prevzela tako nalogo.« Salis-bury je odgovoril: »Potem bi bila mogoča še tretja rešitev: Balkan se naj razdeli med Rusijo in Avstro-Ogrsko.« — »Ia angleški interesi?« je pripomnil Mjatovic. Sa lisbu\y je odgovoril: »Angleški interesi bi ne trpeli nobene škode j nam bi ne bilo nič; ako bi Rusija iz Carigrada vladala nad Balkanom. Mi imamo E^ipet ter smo gospodarji Sueškega preliva, to zadostuje za našo varnost. Mi se pač ne bomo vojskovali z Rusijo zaradi neodvisnosti balkanskih držav.« Mijatović je dodal k tem izjavam Salisburvja v imenovanem listu pripombo: »Ne verujem z daleka, da bi ta program glede balkanskega vprašanja ostal Angleški za politično obliko v bodočnosti« In mož ima prav, Angle ška bi pri nobeni ugodni priliki ne mogla zatajiti svoje grabežljivosti.
Politične vesti.
— Poslanec Gregr je imel v Pragi velik shod, na katerem je ostro kritikoval cesarski reskript z dne 12. septembra 1871. M-^d drugim je rekel, da je ustava izvir vseh nesreč v Avstriji. Ustava je ustvarila
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R.
DL-
Zatiški samostan je bil v začetku 15. stoletja najimenitnejši vseh samostanov na Kranjskem. Samostan je bil podoben malemu mestu. Krog in krog je bil ograjen z visokim zidom, v katerem so bili v primerni razdalji napravljeni trdni stolpi, za obrambo v nemirnih časih in za bivališče samostanskih vojščakov v časih miru. Razen cerkve in glavnega samostanskega poslopja je bilo na dvorišču zgrajenih še več deloma pritličnih, deloma enonadstropnih hiš, za katerimi se je razprostiral obsežen in skrbno negovan vrt.
Zatiški opat je bil eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših ve likašev v deželi in pravi kralj svojih podanikov. Leta 1398. izvoljeni opat Albertus pl. Lindeck je tudi vladal svoje podanike, kakor kak kralj, či gar oblast nima nobene meje. Bil je nad  vse  ošaben  in  smel človek, tr
dega srca in neupogljive volje, a tudi lahkoživ in radodaren tako, da je v nekaterih  letih   zapravil ogromne
take razmere, da si vsi avstrijski narodi prizadevajo, se ločiti od te države. Cela Avstrija stoji v znamenju razpada. Čehi pa bodo vedno pozdravljali vse razmere, ki vodijo do razpada.
— V n i ž j e a v s t r i j s k e m in solnograškem dež. z boru so se vložili nujni predlogi, naj se prekliče ministrska naredba glede pridržanja tretjeletMkov v vojaški službi. V obeh deželnih zborih sta odgovorila namestnika, da spada ta zadeva v delokrog državnega zbora; deželni zbor ni kompetenten.
— O ogrski krizi piše »Mon tags Revue«, da sedanji grozni položaj na Ogrskem ni delo narodnih šovinistov Kossutha in Barabassa, temuč jezuitskega gojenca grofa Ap-ponyija.
— Vojaške revolte. V Šo-pronu je bil velik shod zoper pridr žanje tretjeletnikov v službi. Po shodu je demonstrirala množica po mestu, med njo tudi aktivni vojaki, ki 80 klicali: »Nočemo dalje služiti!« Pri generalu in svojih častnikih so vojaki pobili s kamenjem vsa okna.
— Nemški cesar v nevarnosti. Italijanska vlada je baje opozorila ogrsko policijo, da so odšli trije anarhisti na Ogrsko, kjer biva sedaj nemški cesar.
— Sr bs ki čast n i ki — zarotniki bodo obsojeni do enega leta trdnjavske ječe, glavni provzročitelji pa v večletno ječo, ne da bi izgubili častniške šarže.
— Ustaja v Maoedoniji. Turške čete gospodarijo čimdalje gro-zovitejše v monastirskem okraju. Do 9. t. m. so požgali Turki 115 vasi. Mnogokje so bolgarske žene oneča-šČali in razsekali na kose, ravno tako otroke. Nad 8000 družin je brez strehe ter se skrivajo po gozdih.
— Defravdacija v papeževi zakladnici. V zakladnici »Propaganda fiie« je konstatiral kardinal Volpe 100 000 lir primanjkljaja. Neke nune, ki so imele tam naloženih 15.000 lir, so prišle ob svoj denar.
— Angleška ministrska kriza. Finančni minister Ritchie, vojni minister Brodrici in minister zunanjih zadev lord Lansdowne so baje podali demisijo, ker je vojna komisija izrekla grajo o njihovem delovanju.
Dopisi.
iz Dobračevd   Dne  10. ki-
movca zadela je vas Dobrač eva grozna nesreča. Strela je udarila v poslopje Antona Kavčiča, stoječe sredi vasi in naenkrat je bilo vse ostrešje v plamenu; slučajno pihne ravno takrat močna burja (vzhodnik) in bliskoma so bila v ognju vsa proti zahodu stoječa poslopja. Z velilim naporom so ljudje komaj rešili živino in vozove. Jedno živinče je zgorelo. Zgorela bi bila tudi dvajsetletna hči A. Kavčiča „Tinčnova Marjanica", ki je v gorenji sobi pobirala obleko, da je ni pravočasno rešil hrabri dobračevski gasilec Janez Kr-žišnik.   Gasilci so tudi to pot izvršili
svote samostanskega premoženja , obremenil samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje prihranke.
Tlačani so opata sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti opat je bil osebno hraber in neustrašen človek in ni zapustil samostana nikdar, če ga ni spremljal njegov praporščak Andrej Rovan s šestimi vojščaki.
Na samostanskem dvorišču sta čakala dva vojščaka na konjih, da spremita Andreja Rovana v Celje. Andrej je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila.
— To pismo izročiš osebno grofu Hermanu celjskemu. Pazi, da ga nihče ne dobi v roke. Morda bodo poskušali to pismo šiloma vzeti, saj pater Markvard, naš častivredni prijor, se silno zanima, čemu da greš do deželnega glavarja.
— Dokler sem živ — ne pride to pismo v druge roke, je samozavestno odgovoril Andrej.
— Tako je prav! Ae dobro opraviš, dobiš lepo nagrado. Da boš vedel, zakaj se gre, ti povem, da so
kar najčastueje svojo nalogo. Z največjo urnostjo in točnostjo so uredili brizgalnice in brizgali vodo iz potoka, oddaljenega skoro dvesto metrov od mesta nesreče. Delali so vse popoldne, celo noč in še drugi dan tako, da so bili skoro do smrti utrujeni. Domačim gasilcem so kmalu prihiteli na pomoč vrli Žirovski in pozneje tudi Ledinski gasilci, tako da so z združenimi močmi delala tri gasilna društva s štirimi brizgalnami. Zasluga gasilcev je, da ni pogorela hiša trgovca J. Ježa, katera se je že na več krajih užigala. A če bi bila gorela dotična hiša, bi se bil ogenj gotovo strahovito razširil, tako, da bi bila lepa in prijazna, okrog sedemdeset hiš broječa vas Dobračeva skoro cela pogorela. Zahvaliti se je le izurjenim, krepkim in pogumnim gasilcem ter ugodnemu vetru. Pogorelo je skupno devet poslopij. Trem večjim posestnikom je uničil plamen popolnoma vse. Spravljene so imeli skoro že vse pridelke, da nesrečniki ne bodo mogli letos nič živine prirediti. Skupna škoda se ceni na 50.000 kron, zavarovani pa so bili prizadeti le za malenkost 6800 kron. Človekoljubnemu občinstvu se priporočajo, da jim vsak po svojih močeh blagohotno pomaga. Tudi naši poslanci se opozarjajo in jih tudi prosimo, da izposlujejo nesrečnežem, če mogoče, kaj podpore.
Dunajska „Sava" in „Slovenija".
(Dopis iz visokošolskih krogov.)
Bliža se čas, ko oddidejo naši vi-sokošolci zopet na Dunaj, bliža se čas visocega politikovanja. O počitnicah je zavladala tišina med vsemi mladimi razburjenimi duhovi, le „Daničarji" so v prijetni družbi „Slomškaric" praznovati slovansko vzajemnost s svojimi bratci s severa in z juga in lemenatarji so iz-taknili, da je najmočnejša vez med slovanskimi brati katoliška vera. No, boljše je, da je napredno dijaštvo lepo molčalo, če bi se imelo tako smešiti pred svetom, kakor se je ta „preča-stita" družba blamirala pred Bogom in pred ljudmi. Pa to je bilo že davno in ko se bodo zbrali ti gospodje zopet v svoji „Zarji", „Danici" in „Hrvatski", pozabili bodo že na ta velepomemben dogodek in brez strahu in sramu si bodo gledali zopet iz lica v lice. Zapeli bodo morda v družbi z „Austrijanci" in „Norikanci" in kakor se že imenujejo burševski šteiažarji, pri procesijah novo papeževo himno, da s tem iznova manifestirajo svojo ljubezen do domovine, potem pa bodo tiho zobali svoj oves iz jasli knezoŠkoiijskih zavodov.
Napredno dijaštvo pa se bode začelo polagoma razburjati in gospodje „Slovenjani" bodo patetično naglašali svoje kritično stališče napram mladi „Savi", ki je baje po blagohotnem nazivanju nar. radikalcev samo privesek nar. napr. stranke. Zdi se nam, kakor bi hoteli s tem reči, da so v obče zmožnejši razsojati o svetovnih problemih kot „Savani", in da le-tem odrekajo pravico, zagovarjati svoje ideale ; da bi hoteli odrekati važnost svobodomiselni ideji, tega kljub vsem dosedanjim njihovim enuncijacijam ne moremo verjeti. So li „Savani*4 zato privesek liberalne stranke, ker menijo, da du hovuiški stan ne sme gospodariti v naši deželi? To je vendar docela mo-ralično in domoljubno stališče! So li zato privesek, ker ne pustijo udrihati po vodstvu stranke? Le temu vodstvu se bo moral zahvaliti slovenski narod, če se kdaj oprosti iz farovških okov ! Kritizirajte, ne domišljujte si pa, da je
nekateri meni podložni menihi napravili proti meni zaroto in me ho čejo izpodriniti. Ha — ha! — Zakro-hotal se je hudobno in iz njegovih sivih oči je švignil pravi plamen sovraštva. Radi bi se vsedli na moje mesto. A še sem jaz gospodar in za-povednik v zatiškem samostanu in kdor mi kljubuje, tega pohodim in poteptam kakor črva.
»Ta človek je strašen«, je mislil Andrej Bam pri sebi, rekel pa ni ničesar.
— V tem zavoju sta dve pismi, je nadaljeval opat. Eno sem pisal jaz, drugo je pisala premilostna pokroviteljica našega samostana, vojvodinja Virida. Pazi, da pisma srečno oddaš.
— Zanesite se name, premilostni gospod opat, je odgovoril Andrej.
— Torej idi, zvesti moj praporščak in opravi dobro svoj posel
Andrej je pokleknil in poljubil opatu roko. Nekaj trenutkov pozneje je peketanje konjskih kopit nazna-njevalo opatu, da je Andrej s svojima spremljevalcema odjahal.
Andrej je a svojima vojščakoma nameraval iti čez Šmartno pri Litiji ¥  Celje.   Pot je bila tod bližja in
varnejša, kakor preko Ljubljane, odločil se je pa za to pot tudi iz ozira na svoja spremljevalca, ki sta bila tukaj doma.
V hitrem diru so prispeli do graščine Št Lambert, ki je ležala blizu Z*tičine. Dandanes ni več niti razvalin tega gradu, v katerem je v tistih časih celih trideset let prebivala vdova vojvode Leopolda, vojvodinja Virida, hči milanskega vojvode Viscontija in vneta zašč<tnica zatiškega opata Al-bertusa.
Jahaje mimo šentlamberškega gradu je Andrej na obširnem vrtu zagledal lepo plavolaso damo gosposkega stanu, ki se je veselo kakor kako deklece podila po vrtu z velikim rujavim psom.
— Kdo je neki to? je Andrej dejal sv<jima spremljevalcem<%. To je očitno, da je plemenitega stanu — a doluo še ni tukaj, ker je še nikdar
nisem videl.
— Morda je to sestra gospoda opata, je odgovoril eden spremljevalcev. Vsaj slišalo ss je, da pride sem, ker so  ji  sorodniki  pomrli razen
opata in brata Friderika, ki pa sam ničesar  več   nima  in  bi   nemara de
moral svoj grad prodati, če bi ga n»» opat ne podpiral.
— Za druge ima vedno dosti denarja, će se oglasi kak velikaš, mu vrže deset cekinov, kakor da bi t ne bilo nič, nam pa, ki mu služim* je zdaj še zmanjšal plače — se J* iezil drugi spremljevalec, stari Mat//*» o kojem se je govorilo, da bi sam gal celega teleta, če bi mu ga spetU
Rovan je tiho poslušal te govorice Prišedši mimo cvetoče jablan*, je kakor slučajno utrgal vejico, potem pa pognal svojega konja prof tistemu kraju vrta, kjer se je igral« tuja gospodična.
-— Bog Vas blagoslovi goapo dična, ki ste lepa kakor pomladansk dan, je zaklical Rovan in vrgel tujk-utrgano cvetie pred noge.
Presenečena je tujka pobrala cve» in zaklicala: Potujte srečno zali vit«*1
Rovan se je ozrl še potem, *° je bil že precej daleč od vrta in :( videl, da stoji tuja gospodična 0» Ograji, da drži jablanov cvet v rokah in gleda za njim. Zasmejal se je ve selo in zadovoljno in pozdravil s »l0 bukom, potem pa pognal konja *[i /dirjal kakor blisk  po prašni poti.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 212, dne 15. septembra 1903
da Bi v svoji hrabrosti ne upajo dru gega, kakor provzročati ncČae škan dale in  provocirati  mirne goste-ne akademike v  kazini, nemške burše pa puste dasi so jim isti vsikdar na razpolago in so jim znana tudi njih imena,  lepo  pri  miru  samo zbog tega, ker se jih boje. Na to se zlobno pripoveduje, da so »Savani« pretekli torek ponoči  prišli v kazino v času, ko so morali vedeti, da ni tamkaj nobenega  akademika,  in  da so v svoji »hrabrosti« kontrahirali kazin ske  markerje  in  natakarje, meneč, da so vseučiliščniki. To je nesramna ]al, kojo si je pošten dopisnik prosto izmislil, da  bi  s  tem prikril malo časten nastop nekega nemškega akademika. Ej, gospod tehnik Tvrdi, zakaj se pa skrivate za natakarje i n markerje?! Tega bi Vam pač ne bilo potreba storiti, saj itak vemo, da ste strahopetno zlezli pod klop!   A pro pos!    Morda   opravljajo   v zadnjem času  v kazini   posle  natakarjev in markerjev akademiki in tehniki ? Iz poročila v »Tagespošti«   bi se dalo to sklepati.    Ako je temu tako, mc ramo nemškim akademikom le čestitati; izbrali so si res primerno polje v vspešno delovanje,  ki je popolnoma prikladno njihovim nagnjenjem. Heil!
— V pridobninsko komisijo za celo deželo Kranjsko sta bila včeraj iz I. razreda izvoljena za pravega člana tovarnar Gas sne r za namestnika pa tovarnar K o s 1 e r. — Pri današnji volitvi v pridobninsko komisijo II. razreda sta bila izvoljena za prava člana gg. Ivan Šchrev, pekovski mojster in zbornični svetnik in Ivan Grobelnik, trgovec v Ljubljani. Za namestnika pa gg. Ivan Mejač, zbornični svet nik in trgovec ter Adolf Kordin, trgovec v Ljubljani. Kako malo zanimanja je bilo za to volitev, kaže okolnost, da se je od 147 volilnih upravičencev poslužilo svoje volilne pravice le pet.
— Volitev udov in na* mestnikov pridobninske ko* misije. Deželna zveza kranjski1* obrtnih zadrug je v svoji seji dne 14. t. m. sklenila volilcem III. in IV. razreda priporočati, da pri volitvi oddajo svoje glasove sledečim gospodom: Volitev III. razreda v sredo, dne 16. septembra, dopolndne od 9. do 12. ure v dvorani „Mestnega doma". — Jenko Avgust, pekovski mojster, Marija Terezije cesta, Pogačnik Alojzij, gostilničar, Miklošičeva cesta, kot uda; namestnikom pa : B o n a Č Ivan, knjigovez, Selenburgove ulice inSchlegel Edvard, kovač, Poljanska cesta. — Za IV. razred, volitev v četrtek, dne 17. septembra, dopolndne od 9. do 12. ure v dvorani rMestnega doma". Č a m ern i k Ignac, kamnosek, Komenskega ulice, Fran-cbetti Engelbert, brivec, Jurčičev trg kot uda, namestnikom: Z ab likov ec Franc, gostilničar, Cesta v Mestni log in Sirk Ivan, mesar, Poljanska cesta.
— Slovenske matere, zavedajte se svojega jezika! Pse se nam: Slučaj je nanesel, da sem bil navzoč pri vpisavanju dijakov v prvi razred tukajšnje realke. In tam sem doživel dogodek, ki je po kazal v kaj žalostni luči zavednost naših slovenskih mater. O priliki vpi Bavanja vpraša ravnatelj: Welohes i 11 die Muttersprache ? In mati Slovenka se je jela pomišljevati, naposled pa je dejala trepetajo pred gospodom oficijozom: »Ajntlioh slavenisch, aber wir Bprechen avh tajč. Alstn mohns tajče muteršproh!« — Drastičen ta slučaj, pa ni osamljen! . . . Slovenke, kje je vaša ljubezen do materinega jezika? Kako naj ljubi sin svoj ma terni jezik, ako mu mati sama ne vceplja ljubezni do njega! Tako se rode narodni renegatje! Biti slovenske krvi, bodi Slovenki ponos! — Da bi Be kaj takega ne čulo več!
— Avstrijska mornarica se pripravlja. V soboto ponoć je admiralat v Pulju dobil iz Vojnega ministrstva brzojavni ukaz, da je takoj pripraviti vojne ladje »Hibsburg«, »Arpad«, »Wien«, »Sai getvar«, »Panther« in »Magnet« Začelo se je takoj z delom in v ne-
deljo popoldne je bila  eskadra do
cela pripravljena. Zapovednikom je bil določen podadmiral K n e i s 1 e r. Povelje za odhod še ni prišlo.
— Vojaške vesti. Stotnik Ivan Žagar pl. Sanaval je šel v pokoj ter dobil značaj majorja. Pre mešČena sta nadporočnik O t mar A s p e 1 m e y e r od 8 sanitetnega oddelka iz Ljubljane na Dunaj in poročnik Kari Fiala iz Mostara v Ljubljano
— Učiteljske vesti. Za uči teljioo v 11 .t ču v litijskem okraju je imenovana gdč. Ivana Zorčeva, dosedanja učiteljica v Prežganjab; na njeno mesto je začasno nastav Ijena absolvirana učiteljska kandidatima gdč. Angela Janša.
— Znamenje časa. Iz Škofje Loke smo dobili d ines brezimno pisemce, pisano z okorn) roko, v katerem se nahaja tudi naslednji značilni odstavek: ». . . Prosmo, povejte že jenkrat našnao častitmo gespodu župniku koker se šika. Sej je še naše častite gespode kapcinarje jizdal za liberalce, k se jem ne do-pade ta pesem, k jo žvižgajo gespod Šinkovec. Buh nam grehe odpuit — še ženske se zmirej jeze, de je zlodi glib ttgi Šinkovca k nam zanesu. Prov po vorenk mu jenkrat povejte zakaj vira gre zdej dol per nas . . .« Doiiso.ikovi želji ustrežemo pri prvi priliki.
— P. n. gg. učiteljem, ki naročajo šolske potrebščine pri „Narodni Šoli" se naznanja, da je sklenil odbor v svoji seji % dne 12. kimovca t. 1. odstotke znižati od 50% na 33% šolam ustanoT-nioam in sicer zato, ker slavni de želni zbor že tretje leto ni dal »Na rodni Soli« nikake podpore; z dru gimi dohodki se pa ne sha)a. Drugim šolam se daje namečka po možnosti. — Odbor
— Skušnje za operni zbor slovenskega gledališča začno se danes zvtčer ob ll2S. uri.
— Za vsprejem v I. letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani se je oglasilo 107 učenk. Ker pa je prostora s*mo za pr.blišno 40 kandidatinj, bode se moralo zavrniti dve tretjini prosilk.
— Zofija Borštnik - Zvo-narjeva, znana slovenska umet n.ca, prirtdi d r a m a t i č n o - d e k i a matorični večer v nedeljo dne 20. t m. na Vrhniki v tamošnji čitalnici, dne 3 vinotoka pa v Novem mestu v »Narodnem domu«. ZiČetek je ob 8 uri zvečer. Spored bode vrlo zanimiv.
— Umrl je v Št Rupertu trgo vec in posestnik  g. Lan Pavlin v starosti 51 let.
— Iz Š.Nke se nam piše: Včeraj in danes vlada v Šiški tak smrad, da bi Človek kmalu mislil, da v Šiški kuga razsaja. Mimoidoči ljudje si morajo nosove tiščati, da ne vživajo tega prijetnega in zdravega duha. Pri nekem gospodu praznijo namreč stranišča. In to je trajalo že včeraj od 7. ure zjutraj in do 7. ure zvečer, in danes zope-nadaljujejo. Čudimo se le, da dotični gospod, ki je poleg tega še obč. svetnik, ne vc, da se kaj tace ga pri belem dnevu ne sme nikjer goditi, posebno bi se pa ne smelo goditi poleg glavne ceste, ki se na tem mestu lahko^ imenuje takorekoč „glavni trg" Šiške. Sploh se v Šiški, ki se sicer lepo razvija, premalo gleda na sanitarne reči.
Dr. N e v e s e k d o.
— Prostovoljno gasilno društvo na Jezici pri Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo, dne 20. septembra veselico na vrtu srosp. Frana Lenčeta, po domaČe pri Unku v Kiečah. Vstopnina prosla Začetek ob 3 uri popoludne. Cisti prebitek se bode uporabil v poplačilo društvenega gasilnega orodja.
— Divji lovec" v Škofji Loki. V prostorih bralnega društva v Škofji Loki so loški diletantje uprizorili »Divjega lovca«. Zanimanje za to predstavo je bilo veliko, tako da so bili že prejšnji dan vsi sedeži razprodani. Diletantje so prav dobro igrali. Nesreča je nanesla, da je med tretjim dejanjem padla svetilka na oder in se razbila. Petrolej se je vžgal in je napolnil dvorano z dimom. Med občinstvom je nastal strah in vse je drlo ven — nekateri posebno korajžni so neki poskakali z okna v prvem nadstropju Malo og nja, veliko dima, nobene nevarnosti a velik, nepotreben slrah ! Igralci so sami kmalu pogasili ogenj in predstava se je nadaljevala. Občinstvo se je vrnilo in živahno odobravalo izvrstno igranje. Igri je sledila prosta zabava.
— Iz Jesenic. „Slovence" jc revež ali pa tako pameten kakor jeseniške planke, da še do danes,ne pozna onih klerikalnih gostiln na Jesenicah,
v katerih se ljubezen do bližnjega izraža z — nožem. Prva in največja klerikalna gostilna na Jesenicah je last „Ferjanke". Na tej hiši vihra večkrat papeževa zastava. Druga imenitna gostilna, taborišče popov in ajmohtarjev, je gostilna Wilmance, takozvani katoliški dom. Tretja je pri zadnjem grošu gospe AVišnerce. Četrta je gostilna pri „Hrvatu". Peta je gostilna pri „Jelenu" itd. Da so te gostilne klerikalne, lahko vsako uro dokažemo s pričami. Pisatelj teh vrstic se je sam prepričal, da ti gostilničarji samo „Slovenca" naročajo in z jeseniškimi kaplani tako drže, kakor z bogovi. Ako pa je še nadalje „Slovenec" tako nesramen, da vpraša za osebe, katere se v teh gostilnah koljejo in pobijajo, mu svetujemo, naj pri sodniji v Kranjski gori pregleda kazenske akte in potem nam bo on lahko vse one osebe naštel, katere so se v teh gostilnah bojevale in mislimo, da jih dobi zadosti. Na dalje naj pa „Slovence" povpraša gospoda župnika Šinkovca, ki je šel po noči ob nedeljah v Ferjanovo gostilno obhajat in v sv. olje davat pretepače, tudi on bode povedal, ako hoče biti odkritosrčen, kolikokrat imajo jeseniški žandarji v teh gostilnah opravka. Mi lahko rečemo, da se je že vse pretepalo v Ferjauovi gostilni, samo duhovniki še ne. „Slovence" ve tudi mnogo povedati o tukajšnjih Nemcih. Čudno! „Slovenec" mora torej jako veliko s tukajšnjimi Nemci občevati, da je tako dobro poučen. Odslej bode m o vsak tepe ž, kateri se v teh gostilnah zgodi, popisali v „Slov. Narodu", da nam ne bode treba za leta nazaj protokolov pregledovati. Čas bi bil, pa že skrajni čas, da se jeseniški klerikalci poboljšajo, da ne bode potreba kar 4 ali 5 orožnikov več, kakor je predpisano, dajati na Jeseniško postajo.
— Ustavljen promet. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku nam je včeraj brzojavilo, da je na progi T r b i ž-P o n t a b e 1 j ustav
I j en ves promet, ker so nalivi poškodovali progo. Brzojavka je prišla šele cb 7 uri 20 minut zvečer v Ljubljano.
— Na kamniških planinah je v noči od s bote na nedeljo za padel sneg.
— Ponarejeni cekini. V vipavski dolini se nahaja v prometu mnogo ponarejenih desetkronskih zlatov. Ponarejeni so s tako spret nostjo, da jih je le težko ločiti od pravih. Spoznajo se le, ako se drg nejo ob sukno, ker izgube zlati blesk in postanejo bledi. Ponarejene cekine je: zasledil orožniški stražme-šter Ig. Turk, kateri je že več takih ponarejenih zlatov odvzel ljudem.
— Nova pošta. V Trnovem, v politišnem okraju Postojna se ustanovi s 1. vinotokom poštni urad in nabiralnica poštne hranilnice.
— Zopet požar. V nedeljo, 6. t. m. je zgorela posestniku Ivanu Debevcu v Gabrniku hiša z vsemi gospodarskimi poslopji in z vsem gospodarskim orodjem. Po požaru povzročena škoda se ceni na 2700 K, zavarovalnina pa znaša samo 800 K. Najbrže je zažgal kletni DebevČev sinček, ki se je igral z vžigalicami. Stariši, ne dajajte vendar tako nevarnih stvari otrokom v roke.
— V Šoštanju so zaprli moža, ki je bil nekdaj Slovenec, a v zadnjem času skrajno zagrizen nem-škutar. To ie trgovec — in comis-sione — J. Končan. Zaprli so ga na 30 dni zaradi goljufije; kot namečt k dalo se mu je še tri dni radi ponarejanja živil. Ivan, sedaj J -hann Končan, je zet znanega hajlovskega učitelja slovenske šole v Šoštanju, Ga šperla Ilrovata, ki skrbi za to, da pošilja njegov zet svoje otroke v ošuiferajnsko šolo«. Ta učitelj rojen Kranjec, po imenu Hro\at, po nar d nosti nemčur, mora imeti res dober Želodeo, da se ni ustrašil, oziroma da ga ni zadela kap, ko je dobil zet, ravno ko je sedel njegov tast kot boter novorojenega nemčurčka pri krstn' pojedini, povelje, iti stante pede v zapor, sicer pride ponj orož nik. Kmetje pa naj pazijo, da ne pr.dejo zopet temu Johann Končanu v pest, sicer bodo ogoljufani, kakor je pri Končanu običajno. Takšen je sad nemčurstva!
— Povodnji na Koroškem. Iz sosedne Koroške prihajajo jako žalostne vesti. Vsled deževja so narasle vse vode in hudourniki so začeli svoje strašno delo. Velik del Koroške je takorekoč pod vodo. Drava je mestoma stopila čez bregove in na Gorenjem Koroškem podrla vse mostove gori do Hollenburga. V Šmohor je vlada poslala vojaštvo na pomoč proti povodnji. Tudi Zilja je naredila veliko škode. Vlada jc poslala vojake tudi v Bistrico, kjer je voda odnesla mnogo živine in podrla štiri poslopja. V raznih krajih je voda vzela tudi več Živine in zadnja poročila javljajo, da je tudi nekaj ljudi ponesrečilo. Hudo so prizadeti tudi Slovenci v Kanalski dolini. — Na Štajerskem so vode tako narasle, da so ponekod poplavile svet. En del Ju-
de nb ur g a je bil včeraj pod vodo, vendar ni nikake večje nevarnosti.
— Umrl je v Trstu podpred sednik mestnega sveta in predsednik pol. druUa »Patria« Jurij Benu s s i, oni, ki je bil z raznimi »moretti« vred obtožen zaradi sleparij pri zadnjih občinskih volitvah, a je bil od sodišča oproščen. »Edinost« pravi, da je bil Benussi odločen nasprotnik Slovencev, a vsikdar lojalen in dostojen nasprotnik.
— V Dolini pri Trstu je bila v nedeljo velika narodna slavnost, katere se je vzlic slabemu vremenu udeležilo kakih 2000 oseb. Pri slav-nosti je imel dež. poslanec Kompare govor, o katerem se poroča, da je bil rezka politična enuncijacija na vsa važna mesta do visoko gori.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca avguata prijeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Dragotin Hribar, Selenburgove ulice št. 4, trgovino s papirjem, pa pirnatimi izdelki, igralnimi kartami, muzikalnimi instrumenti, pisalnim in risalnim orodjem ter šolskimi potreb ščinami; Josip Rebolj, Hilšerjeve ulice št. 12, ključavničarski obrt; Fr.
5 ioj, Kolodvorske ulice št 41. trgovino z mešanim blagom; Oton Seydl, Špitalske ulice št. 7, izdelovanje ustne vode in zobnega praška; Jakob Mo-rocutti, Jurčičev trg št. 3, trgovino z noži in škarjami; Valentin Kovač, Gosposke ulice št. 6, fotografski obrt; Josip GostinČar, Pogačarjev trg, prodajo mleka, mlečnih izdelkov, jajec, kruha in zelenjadi; Fran Novljan, šolski drevored, mesarski obrt; Josip Filip Goldstein, Pod trančo štev. 1, fotografski obrt in trgovino s fotografskimi potrebščinami; Jurij Košar, Črevljarske ulice št. 4 kleparski obrt in vodovodno inštalacijo; Ant. P/ockl, Sv. Jakoba trg št. 6, prodajo piva v steklenicah; tvrdka Madile, Wutsc;ier
6 Comp., Valvazorjev trg Št. 6, trgovino z železnino in kovinskim bla gom; Franja Schubernig, Sodnijske ulic j št. 2, prodajo mleka, mlečnih izdelkov, kruha in zelenjadi; Friderik Siebenhaar, Krakovski nasip štev. 10, fotografski in fotokeramiški obrt; Marija Hribar, Streliške ulice Št. 20, malo trgovino z mešanim blagom; Ignacij Somrak, Moste Št. 33, sobno-slikarski obrt; Josip Lončar, Flori janske ulice št. 7, branjarijo; Avgust Craighero, Jurčičev trg št. 3, brusaški obrt; Lucija Koprivec. Pogačarjev trg, prodajo živil; Marija Marinko, prodajo kislega zelja in repe; — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: tvrdka J. M. Netschek, Mestni trg št. 5 in Resljeva cesta št. 3, trgovino z moško in Žensko obleko in modnim blagom; Ivana Jagra ml. dediči, Šolski drevored; mesarski obrt; Marija Vilhar, Kongresni trg št. 3, trgo vino z vinom; Viktorija Dejak, Vodnikov trg štev. 2, modistovski obrt; Josip Gostinčar, Karlovska cesta št 13, prodajo mleka, kruha in jajec; Ivan Perme, Cesarja Jjžefa trer št. 2, krojaški obrt; Friderik HclTmann, Du najska cesta št. 14 trgovino z opttČ nim blagom; Ivan Š rukelj, Dunajska cesta št 15. pleskarski obrt; Marija Štele, Poljanska cesta št 26, branjarijo; Ivan Craighero, Jurčičev trg trg št 3, brusaški obrt in malo trgo vino z noži in škarjami; Josi j Ter celj, Karlovska cesta št. 13, skuhar-ski obrt
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1.) Jakob Partl, mehanik v Ljubljani, je 25. rožnika t. 1. ponoči okolu polu 11. ure razgrajal na stražnici na Radeekijevi cesti v Ljubljani iz jeze, ker zaradi njegovega nedostojnega vedenja ni hotel takoj službo opravljajoči stražnik neke ovadbe zaradi tepeža sprejeti, zmerjal ga je s prokletim policijskim psom, s pijancem in z raznimi drugimi psovkami. Ko se mu je aretovanje napovedalo, suval je z rokama, ter podstavil na kamnu straž niku svojo nogo, tako da je padel in se lahko poškodoval. Druzega je zgrabil za prsi in ga tresel. Partl se opravičuje s popolno pijanostjo, kar kot priče zaslišani stražniki zanikajo; obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe z 1 postom na mesec. 2.) Dninar, J. Švab je ponoči na 20. mal. srpana 1.1. v Semienem na nekem ženitovanju v veži hišno gospodinjo Marija Ahčan, ko je hotela svojega sina iz prepirajoče gruče fantov odstraniti, z nožem sunil v leva rebra in jo težko poškodoval, na to je Še Franceta in Janeza Perkota z nožem oklal in ju lahko telesno ranil; provzročitelj rabuke in prepira je bil obtoženec. Obsojen je bil na eno leto s 1 postom na mesec poostrene težke ječe. 3.) Na 6 tednov težke ječe je bil obsojen 14 let stari pastir Tomaž Cof, ker je v Sterževem svoji gospodinji, pri kateri je bil za mlatiča najet, vzel dva bankovca po 10 K, kar obdolženec priznava. 4.) Ana Zabukovc, posestnica v Skofeljci, jc pustila svojo 2 leti staro hčerko Franciko v bliŽni mlin spremiti 8 letno Reziko. Med tem, ko je starejše dekle neslo po ozki brvi vrečico žita v mlin, zabredlo je brez nadzorstva ostalo dete v vodo in utonilo. Sodišče jc Auo
Zabukovec na 12 dni ojstrega zapora obsodilo. 5.) Pavle Kussian, bajtarja sin v Belipeči, je šel na lov, katerega ima v zakupu tamošnja delniška družba fužine za jeklo. V tem lovišču se nahajajo tudi srne. Zjutraj ob štirih dne dne 28. velk. travna je slišal fužinski gojzdar strel; pol ure kasneje je pa videl obtoženca v bližini 30 korakov s puško dvocevko prihajati, kateri je urno pobegnil, ko je gojzdarja zapazil. Ker je bil obdolženec že dvakrat zaradi enakega hudodelstva kazuovan, ga je sodišče obsodilo na 7 mesecev težke ječe.
— Medna rodna panorama
Ta teden nas vodi mednarodna panorama po največjem slovanskem mestu, Petrograd. Tu vidimo veličastne palače ruskega vladarja, mogočne stolpe cerkva, znamenite kipe in spomenike ruskih junakov nepre-sežne salone carskega dvora i. t. d. Ker je Petrograd prvo in največje slovansko mesto, zato naj ne zamudi nobeden Slovenec si je ogledati.
— Ljubljanica je narasla nekoliko nad normalom, isto tako Sava.
— Semenj. Dne 14 t. m. je bilo na semenj prignanih 885 konj in volov, 256 krav in telet, skupaj 1141 glav. Kupčija je bila z govedo kakor tudi s konji prav dobra, ker je bil prišel kupec iz Moravske.
— Ulom. Danes ponoči je bilo ulomljeno v restavracijo gospod* Jožefa Schreva na južnem kolodvoru. Tat je prišel z dvorišča skozi zgornji del okna, ki je bilo le priprto, v restavracijsko sobo in tam ulomil v predal, v katerem je imel plačilni natakar Karol Stridinger spravljen denar. Tat mu je odnesel okrog 400 kron v debelem denarja, pustil mu je pa le nekaj drobiža. Policija je dobila neke podatke proti poškodo-vančevemu sonatakarju, ki ga je are-tovala. Leta je namreč pre|šnji dan snažil okna in pustil že v ta namen zgornji del okna odprt.
— Hudi sejmarji. Včeraj popoludne sta prišla na semnjišče posestnik Fran Dežman in mizar Ant. Hlebš, oba iz Hrušice pri Ljubljani. Zaradi neznanega povoda sta kričala in razgrajala po Poljanski cesti tako, da so se jima umikali tujci in domačini. Srečavši pekovskega pomočnika Frana Eržena, sta odprla nože in ga hotela zabosti, toda Eržen jima je vendar ušel. Nato sta se hotela lotiti nekega kmeta, ki se je pripeljal z vozom s sejmišča, ki jima jo je pa tudi odkuril. Ko je prišel policijski stražnik, sta se mu najprvo pokorila, a v stražnici sta bila pa zopet tako rabijatna, da sta se celo lotila stražnika in mu raztrgala obleko.
— Tepež. Danes dopoludne sta se stepla v kazinski restavraciji natakarja Ivan Zupane in Ivan llir-zinger. Zupane je zbil II rzingerju dva zoba, a sam je bil precej poškodovan na glavi.
— Tatvina. Avguštinu Ćadežu, 13letnemu dijaku, je včeraj popoludne, ko je kupoval knjige, neznan tat iz žepa ukradel 3 K. — Franu Matja-š Ču je v soboto v Predilnih ulicah neka ženska ukradla 13 K.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 82 Kranjoev in 48 Hrvatov.
— Izgubljene reči. Na veselici v Dobu pri Ljubljani dne 23. avgusta je bil pozabljen moderni vozni koc. Lastnik ga dobi v gostilni g. Adele Detela v Dobu. — Leopol-dina Klemencova, učenka obrtne šole, je danes dopoludne izgubila na Poljanski cesti bankovec za 10 K.
— Naše« je včeraj izvošček Fr. Ljubic v Trzinu na cesti pet še skoraj novih dežnikov.
— Hrvatske vesti. Izpit v inozemstvu. Gospa Danioa Berie, hčerka vojnega računskega svetnika Šarca, in njena hčerka gdč. Gabriela Berić sta napravili pred nekaj dnevi v Parizu z izvrst nim uspehom višji izpit iz francoskega jezika in literature. — Hrvatski jezik v cerkvi. V Bolu se je 8. t. m. prvič rabil pri krstu hrvatski jezik; krst se je vršil pri zaprtih vratih. — Umrl je Ilasan beg Jusufbegović, mestni predstojnik v Drventi. — Knjiga za Amerikance. Lšla je ravnokar knjiga »Uputstvo u inglezkom jeziku«, namenjena Hrvatom, ki potujejo v Ameriko. — Odkritje Ant. S tarče v iće vega spomenika v Šestinah se bo vršilo v nedeljo, dne 11. vinotoka. — Ogenj je bil nastal v noči od četrtka na petek v plinarni v Oseku. Delavcem se je posrečilo odvrniti Še pravočasno večjo katastrofo. — Na ročico se je nabodel deček Milan Peric iz Perjasice. RoČioa mu je popolnoma predrla prsi nad srcem. — Hrvatski slikar Celestin Medovič je dovršil al ko, ki predstavlja dohod Hrvatov v novo domovino v Vil. stoletju. — Kolavdacija. Danes bodo pr« gledati mestni poverjeniki •Popov toranj«, da ga ▼ slučaju odobrenja izroČe naravoslovnemu društvu.   —   D e t o m o r. Seljakinja
Smiljana Rebić  It  Dolnje Du brave je svoje  novorojene dete za davila  in   skrila   potem  v  kit t — Zaprli ao nekega Martina M a-takanovića.   ker je med Vel kim strugom in Međjustružjem iz zasede Streljal na  orožnike. — Iz mašče v a n j a je umoril hlapec Stevo Kovačević  v  Debelem brdu svo jega spečega tovariša Ivana Severia
— Požari Pri Ravanu je zgort 1} 24 oralov mladega gozdi«, v Des'ć^vu pa 80 oralov hrastovih nasadov. V Ravanu je najbrž nastal ogenj vsled neprevidnosti, dočm so v Desićevu provzročile ogenj iskre iz lokom tive ondotne industrijske železnice. — Knez W i n d i s c h g r ii t z je pred svoj m odhodom iz Zagreba obiskal nadškofa dr Posilovića in bana Pe jacsevicha.— Kupčija z dekleti Deklo Ano Pivarski je neki brez vestni trgovec z dekleti zvabil z raz-liČnini obljubami in jo prodal v neko javno hišo v Mitrovic\ K^r je pa mati v Mitrovic; zahtevala posredovanje policije, prodal j« brezvtst než dekle v Bosno. Posestnik orne njene javne hiše, ki je najbrž identičen s tem trgovcem, je bil prej — policaj v Mitrovici. — Deputacija trgovske in obrtne zbornice V Oseku je bila predvčeranjim pn banu in mu podala spomenico o kul-turelnih in gospodarski razmerah v njenem okraju. — 9 izseljencev 80 ustavili v Zagrebu, ker so hoteli odpotovati s tujimi potnimi listi. — Dva srbska de z er terja so prijeli v Vukovaru — V zagrebškem gledališču je p *ed-včeranjim deževalo Ventilacije so bile namreč odprte in zato je začelo ravno med predstavo kap j »ti na začudeno občinstvo. — Novo železniško progo Senj Spljet si v soboto otvorili. — Kopališče Krt-pino-Toplice je do 10. t. m. ib iskalo 2490 strank z 4417 oseb"- ni i.
— Odbor »Nar. brv. zajednice« v Alleghenvu je poslal za svoje brate v stari domovini 10000 kron. Vsega skupaj so poslali amerš^i Hrvatje že 20000 K. — Književnik Jos. Evg. Tomić je imenovan častnim meščanom nusta Požege.
— Ameriške novice. Celo mesto pod vodo. Mesto Ft. Crook City je preplavljeno; samo 5 hiš je še na suhem. 50 družin je brez strehe, 3 osebe so utonile. — Predrzni roparji. Trije našemljeni možje so.udrli v blagajnikov urad Chicago City električne železnice, ubili dve osebi, dve nevarno ranili in odnesli 3000 dolarjev.
— Železniška nesreča. Dva vlaka Nickel Plate železnice sta trčila in je bilo pri tem več oseb renjenih; dva inženirja sta bila na mestu mrtva.
— Indijanskih uporov se boje v Minnesoti, ker so Indijanci pred kratkim pričeli svoje vojne plese. — Pošten tat. Neki neznan tat je vrnil Mihvaukee Avenue State banki G5.000 dolarjev, katere je bil pred nekaj dnevi ukradel. — Potopil seje blizu New Havena skuner Booth ; 5 oseb je utonilo. — Na smrt je bil obsojen v Georgetownu, Ky., C. Powers, ki je pred tremi leti ustrelil guvernerja Goebela. — VChariti bolnici se nahaja Miha Godjed iz ŠenČurske fare na Gorenjskem. Bolan na pljučnici in vročinski bolezni je prišel sam 35 milj daleč z dežele v bolnico. — S sekiro je ubila Sara Solanova v Springerju N. Mex. svojega svaka Kornelija Gon-zalesa, ker jo je silil k nenravnemu činu. Sodišče je izjavilo, da je postopala pravilno. — Rumena mrzlica se hitro razširja med Tampico in Monterev, v Lenares in Victoria v Mehiki. — Roparji so napadli potnike v vozu poulične železnice v Los Angeles, Cal., in jim pobrali ves denar in dragocenosti. — Orkan je popolnoma opustošil Caymanovo otočje. — Štiri premogove rove so zaprli radi prevelike zaloge premoga v Shamokin, Pa. V rovih je delalo 5000 premogarjev. — Velik požar je nastal v Nashville, Tenn., napravil jeza 17 5.000 dolarjev Škode.
* Na jrtovej £e novice. Zdravilišče na Montblanou. Pariški zdravnik dr. Kuso je ustanovil na vrhu Montblanca za poskušnjo zdra vilišče za jetične. Dosedanji poskusi so se dobro obnesli. — Vlak je skočil s tira pred postajo Barne-▼eld pri Amsterdamu. — Pozive
Sroti carju je hotel v Rimu na-ijati po hišah socialist Baccetti, pri čemer ga je policija prijela. — Močne potresne sunke so Čutili dne 13. t. m. eb 10. dopoldne v Bukarešta. — Tovarna za sladkor je zgorela v Siedlcah na Rusko-Poljskem. — Velikanske po plave imajo na Solnograškem. Po celi Murski dolini je promet ustavljen. — Ustrelil se je v Zadru računski podčastnik 22. pešpolka Emil Slanina, ker mu je manjkalo 90 K eraričnega denarja.— Štrajk ielezni č arj e v. Uslužbenci severne Železnice v Milanu so ustavili delo.
* Novi vozni red orientalske železnice napovedujejo „Lustige Bliitter sledeče: 1. V voznem redu so na sredi imena postaj, na levi pa v Črnem robu pokopališča, kjer se pokopavajo potniki. 2. Postaje si lahko vsak zapomni, ako čita v časopisih imena krajev, kjer so se izvršili napadi. 3. Nočni čas od G ure zvečer do 5 59 min. zjutraj jc podčrtan kot zadnje dragocene minute v življenju potnikov. Z znamenjem O so zaznauo-vane postaje, kjer vkljub kompliciranemu zlomljenjii rok in nog ni dobiti kirurga. 5. Mimogredoče roparske čete, ki prihajajo k potnikom v spalne vozove, so dobiti na vseh vlakih. G. Izven postaj se vstavlja vlak povsod tam, kjer to žele ropaski poglavarji. Razun tega ima knjiga posebne razlage v znakih za spalne vozove za večno spanje, za postajališče, kjer izložijo umorjene, kjer se lahko ogledajo razdrte proge, kjer se redno podirajo mostovi itd.
* Trepalnice in obrvi naprodaj. V londonskih tistih pripo roČa neki »dr« Nestle svojo zalogo človeškihi olepševalnih sredstev, med nj'mi tudi obrvi in trepalnice. »C^ne: trera^nice, ki se lahko ncs'jo v dru žbi 5 K par; trepalnice, ki se nosijo na odru 1 K 50 h par; obrvi (rh ni mogoče spoznati za ponarejen«^ trajajo 3—6 mesecev 10 K 50 h par itd. Trepalnice so nabrane na fino ribjo kož co. Ta kož ca se namaže s posebnim lepilom t er se na glo pr.tisne na rob trepalnic Potem se trepetalnice ša naglo obdelujejo s segretimi kleščicami. Cela operacija traja le kake tri minute. Marsikatere odjemaike (^n odjemalc ) se nauče si same pritrditi trepalnice ter si jih naroČe kar ceh tucat; v tem slučaju dobe popust, da jih stane tucat le 35 K R*vnotako naglo se pritrdijo obrvi, ki bo narejene ali iz človeških ks ali pa iz dlake augora-mačke. Skozi kožico se sveti koža popolnoma naravno. Za gledališč le igralke so trepalnice ceneje, ker so narejene iz navadnega »blsga«.
* Tatinske nune. Nedavno smo poročali, kako so v neki trgovini v Nancvju zasačili neko nuno, ko je kradla razno blago. Sedaj pa se poroča iz Tonlona, da so tam imele nune, ki strežejo bolnikom v mornarski bolnišnici, celo dobro organizovano tatinsko družbo. Ministru mornarico Pel-letanu se je zdelo čudno, koliko platna se porabi v imenovani bolnišnici, koliko konzerv se pokvari in koliko reči se poizgubi. Nune so si pridobile v teku časa neomejeno oblast v celi bolnišnični upravi. Nunam so se odvzele opravilue knjige in ključi, vrh utega je poslal minister v Toulon kontrolorja, ki je dal preiskati oba samostana, kjer stanujejo tatinske nune. Kontrolor je našel več srebrnega namiznega orodja, ki je bilo v knjigah vpisano kot izgubljeno, čisto nove rjuhe, ki so bile v knjigah izkazane kot nerabne, izvrstne konzerve, ki so bile izkazane kot pokvarjene, več „zgubljene" kuhinjske posode, cele zaboje dragih zdravil itd., nadalje najrazličnejšega blaga, ki je bilo vse izkazano kot neporabuo in izgubljeno. Nakradene reči so morali odpeljati z več vozovi. Vrhutega so našli dva velika šopa ključev. Izkazalo se je, da so si nune dale ponarediti ključe, ko so se jim pravi ključi pobrali. Vsled tatinske manipulacije je trpela država ter so bili prikrajšani bolniki, zato pač ne bodo dolgoprste „božje sestre" odšle zasluženi kazni.
* Japonska vljudnost. Japonci so zelo vljudni ljudje, seveda b' lj v besedah kot v dejanju. D.vkaz sledeči dogodek: Japonec je srečal Japonca na cesti Že od daleč sta se drug drugemu klanjala, a ko sta prišla  skupaj,  sta začela razgovor:
A. Že davno nisem imel sreče, da bi me bile videle vaše zelo spoštovane oči. — B. B:I s-rm zelo nevljuden, ko sem vas zadnjič videl. — A Ne vi, temuČ  jae  sem  bil zelo ne vljuden, prosim vas, oprost ta mi. —
B. Kako vam je, odlični gospod ? — A Kadar vas vidim, mi je vedno prav dobro. — B. In kako je vaši milestivi g jspej soprog.? — A Dobro ji je, hvala za vprašanje, lena in stara moja žena je vaša služabnica.
— B. Ia kako  so vaši divni otroci ?
— A Tem razposajenim, zamazanim gadom je tako dobro, da ne zaslužijo vašega laskavega vprašanja. — B. Stanujem v ozki in grdi ulici, hiša moja je odprta, ako bi smel izreči svojo najponižnejšo prošnjo: obiščite me v brlogu. — A Ganilo me je vaše velikodušno vabilo in
prišel bom v vašo prostrano rezidenco ter bom vaši preveliki gostoljubnosti v nadlego in breme. — B. Sprejmite to darilce, ki je tako neznatno, kakor je odlična vaša oseba. A. Ta dar presega moje zasluge ti soČero. — B Ievolite sesti z menoj nevrednim za mizo. Žena moja ne-vedši, koga bo imela pri kosilu, je priredila isto priprosto le zame. Ne zamerite ter jejte. — A. Kar sem živ, nisem še j»del nič bol) tečnega in okusnega. Ko bi le mogel celo svoje življenje jesti samo taka jedila . . . itd.
Telefonska in brzojavna poročila.
Beljak 15. septembra. Na progi Ukve - Pontabelj je radi poškodb, ki jih je povzročila povo-denj, promet ustavljen najmanj za dva tedna; na progi Trbiž Ukve se je osebni in tovorni promet z"pet upeljal, vendar vozijo tukaj samo osebni vlaki št. 911, 912, 913, 914, 915 in 916. Med Beljakom, Podkloštrom, Trbižem in Ljubljano je promet vlakov zopet normalen Na železnici po murski dolini med postajama Tho-matal in Tamsvveg je promet samo po ovinkih mogoč
Dunaj 15 septembra Prejšnji cgrski ministrski predsednik S z e 11 je prišel danes sem in je odpotoval ol tod na posestjo bivšega ministra a latre grofi Szechenija, kamor pride tudi ministrski predsednik Korber
Dunaj 15 septembia. Vojno ministrstvo je izreklo gorenjeav-strijskemu deželnemu glavarju dr. Ebenhochu zahvalo za poziv, naj rekrutje 1. oktobra prostovoljno vstopijo v armado. Občinski svet v Ustju ni Labi je sklenil enak poziv.
Budimpešta 15. septembra. Neki tuksjsnji list poroča po pismu urednika beligrajskega „Malega Žaroala", da je kralj Peter, predno je odpotoval v Niš, dobil svar.lo, naj ne gre tja, ker bo njegov vlak z dinamitom razstre ljen. Kralj je izjavil, da se n3 boji, in se je peljal v Niš; nislednji dan je bila razkrita zarota. Otl cirji-zarotniki s3 b li jako dob^o preskrbljeni z denarjem Urednik „Malega Žurnala" pravi, da sta kompromitirana avstrijski in turški poslanik, češ, da sta delala na to, da bi Alilanov nezakonski sin prišel na prestol.
Beligrad 15. septembra. Ar-r avt Cizmc vić je v Novem Pazarju ustrelil velenglednega Srba Vaso-viča na cesti. V R' gozni so turški vojaki morili, ropali in p »žigali, dasi je bilo prebivalstvo doslej povsem mirno.
Carigrad 15. sept. Turška vlada ie poklicala reser-viste solunskega voja pod zastave To je korak, ki gaje turška vlada zadnjič storila šele potem, ko je bila vojna z Grško že napovedana. Na bolgarski meji je vse polno turškega vojaštva in iz Carigrada vozijo ladje neprestano orožje in municijo v Solun. Vsi peki v Solunu in Skoplju pečejo samo za vojno upravo.
Carigrad 15. sept. Turška vlada ima sedaj v Evropi blizu 250.000 mož na razpolaganje. Drinopoljski voj šteje 65000 pešakov, 3000 konjenikov in 342 topov, solunski voj pa 167 000 pešakov, 3700 konjenikov in 444 topov. Ta armada se v slučaju vojne še pomnoži z re-servisti.
Kolon*ja 15. septembra. „K6In. Ztg." poroča iz Sofije, da vlada med bolgarskim prebivalstvom ob turški  meji   nepopisno raz-
burjenje Dasi je bolgarska vlada miroljubna, je vendar voj n a s Turči jo neizogibna.
London 15. septembra. Bolgarska vlada je razposlala memorandum, v katerem naznanja velesilam, da bo primorana z orožjem v roki se zavzeti za Makedonce. Tukajšnji merodajni listi pravijo, da je to prednaznanilo vojne in poživljajo angleško vlado, naj se zavzame za macedonske Bolgare
Pariz 15. septembra. Italijan ska kraljevska dvojica pride 14. oktcb'a sem in c stane tu do 18 oktobra
Poslano.*1
Gosp. Jerneju Bahovcu
v Ljubljani«
Prisiljen sem bil že zadnjič, da Vam na Vašo „Izjavo" celo zadevo natančno, stvarno, resnično in povsem dostojno pojasnim, s čimur se pa niste zadovojlili iu skoraj gotovo le radi tega no ker se nisem Vaših osebnosti dotikal iu katerih se bodem tudi danes izognil.
V Vašem drugem 9Poslanem" dajete mi povod, da Vam še sledeče raz-tolmačim ter Vam sledeče odgovarjam :
Kar se tiče „peska v oči" naznanjam Vam prav vljudno, da jaz nimam tacega obrtnega lista, namreč za „nasi-panje peska v oči" iu mi tudi znano ni, če se sploh taki obrtni listi izdajajo. Pripozoati Vam tudi moram, da se take obrti sploh nikdar učil nisem ter dvomim, da bi se mi zamoglo tako koncesijo podeliti, ker ne morem doprinesti izpričevala usposobljenosti.
Vzrok najiniga, oziroma Vašega nasprotja obstoji v tem, ker sem Vas opravičeno po najini pogodbi in sploh po trgovskih usansah na plačilo opominjal in sicer ne za dvakratno plačilo, ker do danes še niti prvega popolnoma plačali niste. Tudi pri sodniji ste imeli pred nedavnim časom posla zaradi ignoriranja pogodb.
Laži jaz ne poznam in ako mi dokažete, da ste najino pogodbo natančno izpolnjevali, zavežern se Ciril in Metodovi družbi 100.000 zvezkov podariti.
Vaše obžalovanje, „ker me poznate", pa mislim, da ne zanima javnosti. Če si na tem ohladite svojo krščansko jezo, Vam pa prav iz srca želim.
(24L6)       Josip Petrič
odlikovana tc varna papirnih izdelkov
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Svila za bluze
od 60 kr do U gld. 85 kr. za meter —
zadnje novosti! — Franko ia ocarinjeno. Bogata izbira vzorcev 8 prvo pošto. I o \ a m u £A\ «%llo II e n n e b er s* Ziirlrti. 6 (40-3)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. septembra: Alojzij Certalič, delavčev sin, 3'/^ mes., Ces^a v mesrni log St. 13, črevesni katar. — Anton Valeatinč\c, sed!atjev sin, 3 mes, Karolinška zemlja et 16, Ententid acuta — A a Kupic, po-sestnikova žena, 6U let, Ilovica St 13, Hy-drops universalis.
Dne 12. septembra: J žefa Česar, pošt nega hlapca fcči, tt1/* mes , Cerfcvene ulico St. 19, Catarrh gastro intestm.   — Marija Herb&t  gostija, 81 let, Rjžne u'ice St. 3, obtarelost.
V hiralnici:
Dne 12. septembra: Ana Puher, vrvar-jeva vdova. 84 let, ostarelost.
Di.e 13 septembra: Helena Žagar, kra-marica, 72 lat, Marasmus aemilis.
V deželni bolntci:
Dne 10. septembra: Matija Poljanec ku rilec, 64 let, Gangraena semilis. — Ma" rija Jančar, delavka' 23 let. jeuka
Dne It. septembra: Alojzija Juvan, nožarjeva žena 43 let, Carcinv ma uteri. — Anton Gur&e, kovač, 64 let, Gangraeua pulm.
Dne 12 septembra: Ana Dragatin, glasovir arjeva žena, 56 let, Pelveo peritonitis.
Meteorologično poročilo.
/;iina n *d raarjotn 8r*doJl «r*.'ul tlak 7i4 0 m.a
^ j Cas g. opazo-w j vanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °c.	Ve*ro vi	Nebo
14 9. zv. 15 7. zj. .   2. pop	732 6 7332 734 3	14 4 118 15 2	al. jzahod nI svzhod si svzhod	pol. oblač. dež sk. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: l7-3°t lormale: 15 0 >. Mokrina v 24 urah : 216 mol •
Bonna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v Ljubljani
J^aini karzi daaaj. b^rzo 15. septembra 190.:
Stloabaul papirji*
12'; majeva renta  . . .
I 2J , srebrna renta . . . 1% avstr. kronska reata . Wt     „    zlata „
II o ogrska kronska „ l«; „ zlata ti . I7t posojilo deZele Kranjske 1'Vrt posojilo mesta Spljota *■/••/# n u Zadra l V/0bDB.-herc. Sal. po«.19:ja
IV* Čj3ka dež.
* i
t1 t'/.
V/.
v/.
tv/.
banka k. o.
IV. „ o.
i1 V o z&st. pi8. gai. d. hip. b. pest.  kom. k. o. b
pr......
zast. pia. Innerst. hr.
m ., ogr. centr. ležalne hranilnica . zast. p is, ogr. hip. b. obl. ogr. lokalno 2o-leznics d. dr. . . . „ Č3%ke ind. banke 1 % prior. Trat-Poreč lok. žel. o  doionjskih Železnic
ru m      *>i- *ap- v. v,
I1/*0/*       poa. za Žel. p. o.
Srečke.
Jrj'ke >1 lota 1854 . . . i • i m 1860'/| . . m     h   i«    1H31 . .
tizsko......
aemlj. kred. I. om .nje
t m       "-t- ti
r grške hip. banka .
„    arb ke a fra l(W-
- ttirakj.....
H-iihka 8?a5ke . . Kreditne „ ...
[aomoska krakovsko Lijubljansko avstr. rud. križa
}gr«    ti ••
iadolfove .
Salcbarfike .
)aaajske kom. .
Delale*.
lažne železnice • Državne železmce . . Ivatro-ograka banSne Ivstr. kreditna banke . . )grske      . . 6ivnostenskd       B    , , Premogokop v Moata (Brus) &lpin8ke mont&n .... Praske žaloz. ind. dr.   . •
^tiina-Maranji.....
Trboveljske prem. dražoe . \73tr. orožne tovr. drarba v)3ke sladkorne draSoe .
V tla t*.
j. kr. cekin ,.....
30 franki.......
JO marke.......
Sovereigoa......
•darko
Lia3ki bankovci.....
ti bi ji   , ,......
Dolarji........
Žitno cane v Budimpoit
dne 15. septembra 1903. T »rast«.
Pšenica za oktober   .   .   za 50 kg K april 1904.   .    Jfc*j „ oktober   .   .    nhOhm m april 1903.  .   „ 50 „ n sept 19J4    .    n 50 n . oktober   .  .   „ 50 „ .
EfeUtlv.
Nespremenjeno
dol.
DlDU
99 50 9? 40 99 79 119 70 96 m liy70 9975 100 —
100 -99 90 99 60 99 75
101 —
997,
9H;
99», 119 9
97 . 119**
10075
1C5 10 101-
100 25 100 —
100-— 10025 98 50 99- -305 50 100 10
170 -182 50 248 -15150 2*8 -2/8 -260 -
1155 1*75
439 -83-77
68 -63-26 20 68 -78 -4*2 -
8140
647 25 1501-
640 -70<»-250 50
648 -314 -
1670 -449 -370-350-147 -
1136 19-U 2347 23 92
117 32 95 iu
253 5 484
100 <š 99 Hi, 99 H5 10171
1066 102 -
10125
100- K
101- -,
1012:
991
I0EJ 1011
179. 184 5 26 J . 15b& 29]^ 2*2 965
110 hi 1975 444
87^ 82 It« 53» 27. 72-81-49j.
824 Ml 1571 8U-709-2M5 65.> 365-
I
451-374 5 351-15j-
114!
m m
24 -1175
Rž
K raz a
Oves
7
62 64 bi 544
Zahvala.
Ktr mi ni mogoče, zahvalti M vsakemu poedincu osebno za i mnoge dokaze iskrenega soC med  mučno   in dolgotrajno  b . nijo, kakor tudi ob smrti mojega isitreno  ljubljenega nepozabnemu soproga, gjspoda
Karola Sirnika
posestnika
za mnoge in prekrasne vence, za častno in tako mnogobrojno sprem stvo predragega ranjkega k zal njemu počitku, uralam na mestu pred vsem preCastitemu spodu prelatu in celi udelež vsi ae častiti  duh« .vSčmi,  »lavnema  i I skeaiu društvu „Slavec" na ginljt-vem petju ter vsem dragim eor nikom, prijateljem in znancem sv najsrčnejšo in najglobejao zahv.. Bog povrni vsakemu tisočer Svete mase zadu&nice se bodu darovale v več cerkvah in v sr< 16 t. m ob 10. uri v farni ctritvi pri sv Jakobu.
Ljubljana 14. septembra 19u.» t2419) Franja Sirnik.
Pogačarjev trg.
WV Ta teden *M
Petrograd
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000--
14 upu Je  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, val nt, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava ll ekskomptuje Daj« predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje  srečko proti
vnovčuje zapale kupone. kurznl iz^m/bl.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženittiinske kavcija.
Eakonpt In lukMso menle. Tta         ftJT   Bonn« naročil*.
Podružnica v SPLJE|TU.
CS^8 IPenarnr vlojre nprrjrma
v tekočem računu ali na vozne knjilice proti ugodnim obresti m.   VloZe.ii denar obrestuje od dne vloge do lne vzdiga. (2975-1-
Promet s 6eki In nakaznicami.
R/3D
II.
I
70
m
90 90
90 75
90 80 S5 70
60
25 10
25
50
•50 10
50 50
ČO
50
'•75
80
"20
140 S 25
I -
L'50 i_
>
*
150 )•-
[■40
ro6
J55 l*-75
l —
Dobro upeljana
pekarija
na Bledu
(2289 - 5)
'•51
$•48 )44 J49
Be da pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Vpraša se J. Dežman, Bled 22.
Učenca
iz dobre Irše. ki je dovršil ljudsko šolo ter je vešč slovenskega in nem škega jezika, sprejme usnjarska trgovina v Ljubljani.
Kdo? pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (2382-2)
pod   jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
wwrM\ potovale!.
Ponudbe   naj   se   pošljejo pod ^zavarovalni  potovalci"  na uprav
ništvo »Slov. Naroda«. (2425—15
kateri se izkaže z dobrimi spričevali, je spreten prodajalec, zvest in posten ter vajen hišnega reda sprejme
(2386-2)    T« Tollazzi^ trgovec v Logatcu.
V Jfloltronojcu se oddaja radi preselitve večletna, dobro obiskana
prodajalna
katera se nahaja sredi trga. Eventuelno odda se tudi stanovanje z vsemi pritiklinami. (2340—3 >
Več pove lastnik Franc Penca ravnotam.
Suplentura.
Na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru je začVtkcm te I o e^a žolsk-g e izprazni n r služba za suplenta klasične filologije s slovenskim učnim jezikom, eventualno zemljepisja in zgodovine.
Dotični prcsilci naj nemudoma pošljejo svoje prošnje do direkcije omenjene gimnazije. (2421)
I
\
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovretnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanj&ujočiini se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
tt z a. .1 © m n a zavarovalna banka tt 2? r a. grl. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapital i je: 75,000.000 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi ilovaniko - narodno opravo. (26—105)
Vu poj**ml* daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne lin občnokoristne nauiene.
spremstvu svojih Zatiškem dvorcu,
\a c. kr. umetno-obrtiil strokovni šoli v Uubljaiii
(šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame) se prične šolsko It-to
dne 19. septembra
Na novo ustopajoči učenci in učenke s^ morajo v ptarišev ali njih namestnikov zglasiti pri ravnateljstvu v Stari trg št. 34,        .     „ „
dne 16. ah 17. septembra
dopoludne od 9.—12 ure ali popoludne od 3—5. ure.
Na šoli za obdelovanje lesa se nahaja posebni dveletni pripravljalni tečaj in triletni strokovni oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobarstVO in pletarstvo. Pripravljalnemu tečaju je naloga, pripravljati za vstop v navedene oddelke ali pa sploh za vstop v katerikoli obrt.
Sprejemni pogoji;
A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa:
a) v prvi letnik pripravljalnega tečaja se sprejemajo učenci, ki se izkažejo z znanjem ljudske šole, in ki bodo dovršili dvanajsto leto svoje sta rosti do 1. januvarja 1904;
b) v drugi letnik pripravljalnega tečaja vstopajo dečki, ki se izkažejo z znanjem I. letnika, in ki bodo do 1. januvarja 1904 dosegli starost 13. let;
c) v prvi letnik kacega strokovnega oddelka se sprejemajo učenci, ki so dovršili pripravljalni tečaj, ali meščansko šolo ali pa 3 razrede srednje šole (pri takih se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne vpošte-vajo) in ki dosežejo v tekočem letu starost 14. let;
č) v pletarski oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in imaio starost 14 let.
B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo :
Na novo vstopajoče učenke se morajo izkazati z dovr no ljudsko šolo in s starostjo 14 let; izjemoma zadošča tudi starost 12 let
C) V javni risarski šoli se sprejemajo učenci in uc<r ,k* celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1903.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čaz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussae, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensteste, Ljubno, Dunaj, Če3 Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitimg v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L^psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Ceiovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariš, čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Direktni vozovi I. in II razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Eooevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri & m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. W. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, Monakovo. Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubnoi Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi 1 m II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curin, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Daaaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako vega. Inomosta, Franzensiesta, Po n tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljuuna, Bedaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Ueba, Franeovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega zneita in SoOevja. Osobni vlaki: Ob a. uri 44 m zj. iz N»»vega mesta m Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega meata, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. koL v Kamnik Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljana drž. kol. lz for . .k«. Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah m praznikih. (1719)
- (2281—3)
O. Irr. r avnat olj s t^c.
Naročajte izborno
(1384-35)
rs-
jubljansko delniško pivo-
iz pivovaren ||
v Žalcu in Laškem trgu.
—       I Naročila sprejema |-—
Centralna pisarna i Ljubljani, Sodnijske nlice št. 4
"V" 1 3 O I
Opozarja se na razglas št. 6297, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", Klagenfurter Zeitungu, „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „\Vieaer Landwirtschaftliche Zeitung" zaradi
zagotovljenja kruha in ovsa
za garnizijske kraje 3. veja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1904. leta do 31. decembra 1904. leta.
Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbo valnih skladiščih v Mariboru, Celovcu in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbo valnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi pO poŠti. (2331—2
C. in kr. intendanca 3. voja.
*i* "Jr* *li *h *J? *l? *Jf" 'ir* •Jr* •jf* *JrB •Jf* •!■*      *it» *Jr» *b* *i» •!» ••!»
Naznanilo.
lz konkurzne masa tvrdke
Goričnik 8c Ledenik
v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 25
se prodaja
(2385—2)
manufakturna zaloga
po znatno znižanih cenah.
tj»   ejL <JjU cJjl
^ Dobi se
m
fetrič
»
i iiaji
5^ p°
Ljubljana, Mestni trg št. 5
v konfekciji za gospode, damemotroKe
najlepše, najelegantnejše in najfinejše
čudovito nizkih tovarniških cenah.
(2422—1)
v £ j ubijani.
tovarniška zaloga papirja in tovarna papirnih izdelkov.
Trgovina na sv. Petra cesti 2.   Tovarna na sv. Martina cesti 20.
Največja zaloga
vsakovrstnega papirja in risalnega orodja po najnižjih originalnih tovarniških cenah.
Edina tovarna na Kranjskem
Katera je z U5cmi  potrebnimi 5troji  po najnouejlem načinu urejena in l^atera le ^ueje lastne izdelke prodaja.
V mojem podjetja izdeljuje se le najboljše blago in tekmujem PT z vsako zunanjo konkurenco.
Posebno priporočam
trgovske in uradne knjige, šolske zvezke, pisemske kasete, noteze, kartonaže patentovane in odlikovane poštne kartone, papirne vreče, pisalni papir, ovojne in pergamentne ter druge vsakovrstne papirje, črnilo, peresa, svinčnike, peresnice i.t.d.
WF 0 tovarni nahaja se nad 60 delavcev in delavk in se uporablja
nad SO raznovrstnih strojev.
Tovarna je slavnemu občinstvu vsaki četrtek od 2.-4. ure na pogled ter slavno isto uljudno vabim, da si pogleda moje jako zanimivo podjetje. — =   Vzorci in ceniki zastonj in franko ! —————
Komptoaristinja
absolventinja trgovskega tečaja 8 prav dobrim spričevalom, ve&ča tudi lalčme in spretna na pisalnem stroju, lsee službe* Nastopi labko takoj.
Ponudbe pod    uradnica"  na uprav-niStvo „Slov. Naroda4*. (2423—1»
Išče se za I. oktober
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami v
bližini sv. Petra. '
Ponudbe se prijavijo upravništvu »Slov. Naroda«. (2420—1)
Mlad
trgovski pomočnik
vešč v trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom, želi s 1. oktobrom sedanjo službo premeniti.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvu »Slov. Naroda« pod šitro i;A« N. 502". (2345-3)
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, kakor tudi jclftNOvirJe, planine in pisalne stroje. — Daje se tudi na obroke, ■j Ceniki na zahtevanje 19     brezplačno. 1294
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega keaaično-farmacevtičnega labora-jg-rs torija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi [drugI  medikamenti z največjo skrbnostjo In snažnostjo.
Pleeolljeva  zelodena tinktura
krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje
ter je posebno učinkujoča pri zaprtju.
1 steklenica 20 vin. (1372-29)
Pleeolijevo   železnato vino se
uporablja pri malokrvnih, nervoznih , in slabotnih osebah  z najboljšim vspehom.  Poiliterska steklenica 2 K j
Pieeolijevi sirupi iz malin ali taniarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130.
J a naroella I»o | povzetju.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Angeljnovo milo
JVtarzel jsko (belo) milo.
fc znamko
(972—47)
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! --------_^=. ._        ■ _■
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
ospica
ki je dovršila sedem razredov, želi vstopiti v kako prodajalno v službo.
Naslov „F. P.11 poste restante Planina pri Rakeku. (2399—2)
Prodajalko
izvežbano v trgovini mešanega blaga sprejme takoj ali koncem meseca
Anton Fatur «»b
trgovec na Prem u, Notranjsko.
Dobro urejena
gostilna v Ljubljani
2369-3
se da v najem.
Vpraša se v upravništvu ,Si Nar
Gričar
Mejač
preSernove ulice Stev. 9
Ljubljana
Prešernove ulice Stev. 9
uljudno naznanjata, da je za prihodnjo sezono
novosti v konfekciji za dame
v veliki izberi
v zalogi.
Ravno tako so tudi
obleke za gospode
in dečke
popolnoma na novo sortirane in posebno opozarjata na zelo praktične
:c-P*
w
[€-C-
c-
:e-
w w w w w w
w
w ;c-
:c-
w
Obleke, koce, stare vojaške
PPVIIP z dobrimi podplati na deber
UUffljU tudi proti Šestmesečnemu plačil! nemu odlogu  pri  E*. PrrMMbur^r .v
sin, Dunaj XX 1, tovarna Presaburg
obleke za šolarje.
Vsakej obleki pridejane so krpe.
(2383—3)
Gospe ia faspsdičns
dcbijo takoj dober in stalen zaslužek Sprejema se od 8—11. ure dopoldne
Privoz (Prule) št. 3
vrata 5, I nadstropje 2403-3
Dijak aH gospodična
se sprejme pri boljši rodovini v po polno, vsestransko jako ugodno oskrbo. — Posebna soba. —
Naslov pove iz prijaznosti uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (2412 1
Dijak
iz boljše družine se sprejme na \ t hrano, priporočeno od nekega c. kr. profesorja v bližini vseh srednjih šol, m . rinska vzgoja in nadzorstvo, dobra bia . lepa soba pri neki uradniški vdovi. ( po zahtevi hrane. Ponudbe pod „Materinska vzgoja" poštno K Ljubljana. (2:^97-3)
Gostilniški
prostori
na Žab jeku št. 3
se takoj oddajo.
Povpraša  naj   s«  pri   O. Do* lencu, Wolfove ulice. (2361-
namizno
grozdje
prve vrste
predajamo v vsak» množini od 5 k; višje.  Za 3 K posliemo postni zabo po  5   kg  na  vsako  poštno postaj poštnine prosto.
Vinogradna zadruga
Samobor (Hrvatsko).
Naznanilo.
Uljudno naznanjam, da sem dne 10. septembra 1903 prevzel-
gostilno „pri Cebav"
v Sent Vidu nad Ljubljano
k  lepim  senčnatim vrtoi
Postregel bodem vedno z dobrim in pristnim vinom, svežim pivom in z mrzlimi in gorkimi jedili.
Za obilen obisk se priporočam
(2356-3) Janez Dermastja
prej gostilničar „pri Koširju" v Tacnu.
Z* i »S" I »Z**Z* * *Z* l 'Z* ! *Z* ! 'Z*					
					
u
knjig
za vse srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi
vse druge šolske potrebščine
3 UČenCC     Preselitev urarskega obrta
za ključavničarsko obrt takoj vsprejme (2404-2)
3=^x303. Oman ključavničar v Ljubljani,  na Rebru.
T7"eli3s:o IzToero finih specijalitet
im in ipi dr
po vsaki ceni od 14    — do M. **•— kilo gram ponudi tvrdka    (11—2J9>
Edmund Kavčič
. v Ljubljani. =
r
priporoča
knjigotržec v Cjnbljani
T   + *f
U 3alo3bi Z. Schwentnerja v V Ljubljani je pravkar
„Jj naših krajev"
spisala
Bofka Jfvedrova
Cena broš. 2 ){ 50 h po pošti 2 %[ 60 h.
znana pisateljica jc s *° 3birko črtic in povesti doh^a^ala, kako bistro je opazovala in preštudirala našega Izmeta, čegar enostranski verski in drugi nabori iako često pridejo v trpko uasprotje 3 na3ori moderno /3-obrajsenega Človeka, ki Je tud* i3Šel i3 njegove srede.
Med vrsticami je precej satire in sarka3ma. zanimivo be-rivol Elegantna oprema!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se tembra l»03
»Si C; M M   1.» *f|»-
na
na
Resljevo cesto #l55j^K^HE^ Resljevo cesto štev. 2, štev. 2.
poleg jubilejnega ali mesarskega mosta, nasproti deželne lekarne
kjer bodem prodajni ra/novrittnr ure *»o Jako ni/ki t-eiilic popravljal dohro in ceno. z odiiCnim spoštovanjem
(2421-1)
Josip Csrne, „r»r,
Knjigarna
m
m
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg stv. 2
(2360-3)
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh   v   tukajšnjih   in   v   vuanjili   učnih   zavodili uvedenih
# 1! H! m m
ol
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah.
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.