212. Številk* Ljubljana, v torek 15. septembra 1903. XXXVI leto. I {aha}* vsaa dan svačer, jeimsi nedelje le praznike, ter vetja po pošt! prejemat aa avstro-*, graka feSela aa vse leto *6 K, sa pol leta 13 K, za Četrt leta 8 R 60 h, aa edet raeeec K du a. 2* Ljubljano • ^uja*^ 38 lom s» vse leto 84 R, za po) leta 12 K, za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K Kdor hodi aam ponj, velja aa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K BO h, za eden meeec 1 K on h Za tuja dežau telik* reC, kolikor znaša poštnina. ■— Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za aananlla plačuje ae od peteroatopne petit-vrate po 12 h, te ae oznanilo enkrat tlaka, po 10 h, te aa dvakrat, m po« h, C« )9 ttikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradu letvo la uaravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. — DpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananiU t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo Je hi Vagove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. FOaUunrtiM Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Požar na Balkanu. Z nepričakovano silo se je pojavila letos ustaja v Makedoniji. Nikdo se tega ni prav nadejal, dasi so se že leta in leta pojavljali glasovi, ki so trdovratno zatrjevali, da mora preje ali sleje priti do splošne ustaje na Makedonskem. Vsako leto je sicer buknil mal ustanek, ki pa je bil skoro brez vsakega pomena, ker je bil skoro v istem hipu, ko ge je pojavil, že pogažen. Balkan se je sicer smatral vedno kot ognjišče nemirov, toda v zadnjem času, ko so se toli pogosto pojavljali razni mali ustanki, ki so se takorekoč sami po sebi polegli, ne da bi jih bfJo treba dušiti z oboroženo silo, je prevladalo v odločilnih krogih prepričanje, da se taki neznatni poskusi ne smejo resno upoštevati in da se ni treba bati v bližnji bodočnosti nikakih resnejših komplikacij ca Balkanu. Vsi diplomati so bili uspavani in so s popolno ravnoduš-nestjo zrli v bodočnost, ne da bi se ozirali na svarilne glasove, ki so navzlic navidezno mirnim razmeram prorokovali, da bode v najkrajšem času cela Makedonija v ognju. In sedaj gori tam doli, in nastali požar se ne da pogasiti. Sedaj se vidi, da niso bile prazne fraze, ko so napovedovali vodje makedonskega gibanja, da se z vso vnemo pripravljajo za odločilno borbo in da bodo, čim bodo pripravljeni, povzročili splošno ustajo po celi Makedoniji in Stari Srbiji. a vstaja že traja celo leto in Turčija, dasi je napela vse sile in spravila na noge že vse vojaštvo, nima moči, da bi z železno roko zatrla o revolucionarno gibanje. To je pač zadosten dokaz, da so ustaši kar najbolj pripravljeni na boj; iz njihovega odločnega in neizprosnega na stopanja, ki se ne straši vprizoriti najhujše grozovitosti, koje so preje navadno povzročali samo Turki, se da sklepati, da so se ustaši odločili, bojevati se na življenje in smrt. Dasi BO, kakor smo že povdarjali, Make- donci dobro preskrbljeni, kakor se vidi, z vsem, kar jim je potrebno še za nadaljnjo vojevanje, vendar bi se ne mogli dlje časa ustavljati turški vojaški premoči, ker bi jim klonil duh, ako bi ne imeli tako moralne, kakor tudi dejanske podpore od drugod. Da ves bolgarski narod spremlja makedonski pokret z največjimi simpatijami in da podpira rodne, za svoja prava se boreče brate ne samo z moralnimi, ampak pred vsem z dejanskimi žrtvami, to nam ni potreba naglašati, ker je to umljivo in že vsakomur jasno. Manj znano pa je, da simpatizujeta z Makedonci — seveda le skrivaj — celo dve velesili — Francoska in Angleška«. To se je v zadnjem času bredvomno dognalo. Anglija zalaga ustaše z orožjem in vso potrebno municijo, takisto pa uvaža tudi Francija za Makedonce puške, smodnik in razno drugo strelivo. Samo na ta način se more raz-lagati dejstvo, da so bojna sredstva revolucijonarcev skoro neizčrpna in da jim nikdar ne poidejo, dasi so jim baš v tem oziru Turki povzročili največ škode. Angleške novine ni malo ne prikrivajo svojih simpatij do ustaškega pokreta in svoje mržnje napram Turkom ter poživljajo naravnost Bolgarsko, da naj prihiti trpečim bratom v Makedoniji na pomoč in napove Turčiji vojsko. V istem smislu pišejo tudi nekateri francoski listi. Francoska in angleška vlada pa k temu trdovratno molčita in zdi se, kakor da bi jima bilo ljubo, da se deluje v tej smeri. Čudno pa je, da Rusija ne stopi, dasi dogodki naravnost izzivajo k odločnemu koraku, iz svoje reserve, ko je vendar pri teh odnošajih najbolj zainteresovana. Zahtevala je pač takoj ob začetku ustaje skupno z Avstrijo izvedbo raznih reform, toda ni storila ni enega resnejšega koraka, da bi Turčijo primorala, da uvažuje te njene zahteve. Sčerbina in Roatkovski sta postala žrtvi turškega fanatizma, ves svet je priča- koval, da si bode Rusija poiskala krvavega zadoščenja. Toda Rusija se je zadovoljila samo z eksemplarič-nim kaznovanjem krivcev in je zo pet stopila v ozadje. Kaj pomeni to? Ali ima morda važnejših opravkov na vzhodu in v Mali Aziji, da si ne mara vezati rok v Makedoniji? Dogodki v Mandžuriji kažejo na to! Sicer je pa mogoče, da bode Rusija, Čim bode izvedla svoj načrt v Mandžuriji, kar se bode baje v najkrajšem času zgodilo, spremenila svoje stališče in se energično zavzela za Makedonce. To se pričakuje najkasneje po posetu ruskega carja na Dunaju. Da-li pa bodo do tega časa oetale razmere neizpre-menjene, je seveda veliko vprašanje. Do vojske med Turčijo in Bolgarsko menda ne bode prišlo, dasi je vse javno mnenje v deželi za to in dasi so duhovi vsled francoskih in angleških vplivov Bilno razgreti. Sicer pa je že skrajni čas, da se na eden ali drugi način prepreči nadaljno krvoprelitjo, ako ne drugače pa s tem, da si velevlasti z oboroženo silo izvojujejo ugled in primorajo Turčijo, da ugodi zahtevam velevlastij. Cesar v Galiciji. V razgovoru z bivšim ministrskim predsednikom grofom Badeni-jem je izjavil cesar: »Po mnogih težkih dnevih, ki sem jih ravnokar prestal, me je bivanje med vami razvedrilo.« Iz teh besed je razvidno, koliko skrbi provzroča cesarju ogrska kriza, ako imenuje to razvedrilo, da je moral takoj po dolgi vožnji v Lvovu sprejemati brezštevilne deputacije ter jim na dolgo odgovarjati. Letos je za vladarja posebno nemirno leto. Vrste se politične ho-matije sedaj v Avstriji, sedaj na Ogrskem, tako da ni cesar celo leto napravil daljšega obiska, celo svoje vsakoletno priljubljeno bivanje v Ga steinu je bilo izpolnjeno le z obiski tujih vladarjev, potem pa je moral to bivanje še pretrgati, da je prišel posredovat med nemirne ogrske duhove. In tako je bilo potovanje k galiŠkim manevrom letos edino večje cesarjevo potovanje. Sprejem je bil na vseh postajah najprisrčnejŠi, saj pa tudi nimata krona in vlada v Avstriji naroda, ki jima je dolžen tolike hvale za vsestransko naklonjenost, kakor je narod poljski. Ta obojestranska obveznost se je tudi povdarjala v nagovorih in odgovorih. Prvi je nagovoril cesarja deželni maršal grof Stanislav Badeni v nemškem, malo* ruskem in poljskem jeziku ter je rekel med drugim: »Vaše Veličanstvo blagovoli v naših čustvih in v našem postopanju videti vedno faktorja, na katerega se sme vedno računati in zidati. Pod žezlom Vašega Veličanstva smo našli varno zavetje za svoj narodni razvoj in obstoj, in čim višje cenimo vspehe našega delu v tej smeri, tem globlje prodira v srca prebivalstva prepričanje, da nam zamore ta narodni razvoj zagotoviti le vsled notranjega reda močna in na zunaj mogočna monarhija. Zastopniki naše dežele bodo tudi storili vse, kar je v njihovi moči, da se vse ovire in težkoče, ki bi se postavile na pot obstoju in razvoju močne monarhije, odstranijo in poravnajo.« Cesar je rekel v svojem odgovoru med drugim: »Cenim čuvstvo zvestobe in odkritosrčno privrženost, ki mi jo je ta dežela opetovano izkazala tembolj, ker temu vedno in popolnoma odgovarja tudi postopanje prebivalstva in njegovih zakonitih zastopnikov. Prijetno me dirne, pred vsem slišati in videti, da so zastopniki ene največjih kronovin, ki jim je narodni razvoj tako pri srcu in ki visoko drže svoje narodne tradicije, tako globoko prešinjeni s tem, kar je za red v notranjem države, za njen gmotni in duševni razvoj in za moč monarhije na zunaj neobhodno potrebno« Potem je sprejel cesar še deputacijo plemstva, škofijstva, občinskega sveta, židovske občine itd. Splošno se je opaziio, kako je cesar farni lijarno govoril z bivšim ministrskim predsednikom grofom Badenijem. Cesar ga je nagovoril: »Kako Vam je, Badeni?« — Badeni: »Kakor staremu državniku sploh.* — Cesar: »Kaj pa naj potem Šele jaz pravim« Ali so madjarske zahteve opravičene. Sedaj ko so nenasitni Madjari nastopili s svojimi nedosežnimi zahtevami, da mora tudi v armadi dobiti edino pravico njih jezik, oglašati so se začeli razni statistiki, ki s suhimi številkami dokazujejo, da so Madjari na Ogrskem povsod v manjšini. Ogrska ima 47 polkov, od teh jih je 12, ki nimajo niti enega Madjara v svojih vrstah in le 4 polki so, pri katerih služijo sami Madjari. V vseh ogrskih polkih služi 11% Madjarov in 68% nemadjarskih narodnosti, in sicer 16 15°/o Srbohrvatov, lo20<>t R umunov, 14 81°/0 Nemcev, 1004° rt SI ovakov, 149"y Malorusov. Potemtakem bi Madjari ne mogli izmed 47 polkov niti 20 polkov izpolniti s svojimi ljudmi, a zaradi njih naj bi vendar bilo v armadi vse madjarsko! Nasprotno bi se lahko napravilo S srbskih, oziroma hrvatskih polkov, 7 rumunskih in nemških in 5 slovaških Sicer pa tudi statistika ljudskega štetja vkljub vsem madjarskim ma-hinacijam izkazuje, da so Madjari v znatni manjšini v »svoji« državi. Prvo ljudsko štetje je izkazano iz leU 1842., ko se še ni delalo s takim na« siljem za madjarsko idejo. Takrat jo bilo izmed 13,961.840 prebivalcev 4,812 759 Madjarov, 1,700000 Slovakov, 1,517.712 Nemcev, ostali so bili Srbi, Hrvatje in Rumuni. Kakor znano, se Slovaki in Nemci najbolj množijo, Madjari pa najslabše. Slovaki se pomnožijo vsako leto najmanj za 2 , tako da bi jih moralo biti danes 31 a milijona, a našteli so jih pri zadnjem ljudskem štetju le 2 milijona, l1 s milijona je ali slovaških odpadnikov ali pa so si jih Madjari samovoljno prilastili. Sicer pa iskazuje madjarske Togoten človek. Črtica. Ruski spisal Anton Čehov. (Dalje.) Imamo juho, jezik z grahom, pečeno pišče s kompotom. Jaz ni-ftam nikakega teka, toda jem iz vljudnosti. Po jedi, jaz stojim na verandi in kadim, pride Mašenkina mama k meni, stisne mi roko in pravi z dušečim glasom: »Ne obupajte, Nikolaj; to je srce — tako srce!« Gremo v gozd. Varenka se obesi na mojo roko, vtisne se v mojo stran. Jaz trpim neizrečeno, prenašam vendar s potrpljenjem. Končno smo dospeli. »Zakaj ste tako tihi, tako molčeči?« vpraša Na-denka zdihujoč. Kakšno vprašanje. Kaj naj vendar govorim ž njo? Kaj je skupnega Kied nama? »Torej povejte vendar«, silila je. Premišljeval sem, da bi povedal kaj lahko umljivega. Po presledku ^na pričel: »Izsekavanje gozdov je velika škoda za Rusijo ...« »Nikolaj!* dahnila je Varenka, in njen nos se je porudečil, »vidim, vi se hočete izogniti razgovoru. Hočete se z molčanjem maščevati. Ker sem vam ljubezen ne vrača, hočete torej samotno in sami nositi svojo bol — to je strašno! Nikolaj!« za-kliče in prime krepko za mojo roko, pri Čemur se njen nos še bolj poru-deči. »Kaj porečete, ako vam deklica, katero ljubite, namesto ljubezni obljubi večno prijateljstvo?« Jaz absolutno ne vem, kaj naj ji na to odvrnem. Prvič ne ljubim sploh nobene; drugič, kaj hočem ž njenim večnim prijateljstvom? Mašenka pokrije obraz z rokami in govori tiho pred se: »Molči — čaka, da se žrtvujem, jaz ga pa ne morem ljubiti — moje srce je navezano na drugega! Toda — premislila bom — hočem zbrati svoje moči — morda sem v stanu, žrtvovati svojo srečo, da obvarujem tega pred obupanjem.« Jaz ne razumem jednostavno nič — stojim pred neko skrivnostjo. Gremo dalje in iščemo gobe. Nikdo ne govori. Nadenkin obraz izraža duševno borbo. Tedaj se spomnim na svojo dizertacijo in zdihnem glasno. Med drevesi zagledam ranjenega častnika. Revež šepa na obe strani, na desno na bolno nogo, levo mu visi ena svetlooblečenih deklic na roki Njegov obraz izraža vdanost. Gremo domov in pijemo čai; potem igramo crocjuet in potem poje ena živobarvno oblečenih deklet neko romanco: »Ne, ti me ne ljubiš!« Pri besedi »ne« raztegne usta od enega ušesa do drugega. »Krasno!« piskale so ostale device. »Krasno!« Nastane večer. Za drevesi se prikaže mesec. Globoka tišina na okoli in duh po sveži mrvi. Jaz zagrabim svoj klobuk in hočem iti. »Ostanite, jaz vam imam nekaj povedati«, pošepnila mi je Mašenka. Jaz imam slutnjo o nečem neprijet nem, vendar ostanem iz vljudnosti. Mašenka vzame mojo roko in zavila sva v neki drevored. Sedaj izraža njeno bitje razburjenje; bleda je, diha težko in ima, kakor se kaže, namen zviniti mojo roko. Kaj se godi v njej? »Poslušajte« — mrmra — »Ne, jaz ne morem — ne« — hoče nekaj reči, toda zadržuje. Končno vidim v njenem obrazu, da je prišla do nekega sklepa. »Nikolaj, jaz sem vaša! Jaz vas sicer ne ljubim, toda obljubim vam večno zvestobo!« In pritisne se na moje prsi. Toda naenkrat skoči nazaj. »Nekdo pride«, šepeta. »Ostani zdrav — jutri ob enajstih sem v lo-pici na vrtu — zdrav!« Zgine. Se vedno nič ne pojmim in grem razjarjen proti domu. »Davki v preteklosti in prihodnosti« čakajo name, jaz pa ne morem delati. Ves sem iz sebe, lahko bi se reklo, da sem divji. Vraga tudi, jaz ne trpim, da se ravna z menoj kakor s kakim neumnim mladičem. Jaz sem togoten človek, nevarno je šaliti se z menoj! Hišina me pride klicat k večerji. »Ven!« zavpil sem nad njo. Ta togota ne obeta nič dobrega. Prihodnje jutro je temperatura pod ničlo, k temu mrzel, oster veter, dež, blato in vonj po naftalinu, ki je puhtel iz toplih oblačil, ki jih je vzela moja mati iz kovčega. K temu še dan, katerega ima solnce mrkniti. Tukaj moram opomniti, da v času solnčnega mrka celo nestro kovnjak s svojim opazovanjem mnogo koristi. Tako lahko vsak izmed na^: 1. določi diameter solnca in lune; 2. nariše solnčni dvor; 3. zmeri temperaturo; 4 opazuje živali in rastline med solnčnim mrkom; 5. opiše svoje lastne utise. To se mi je zdelo tako važno, da sem odložil »davke v preteklosti in prihodnosti« na stran in sklenil opazovati solnčni mrk. Vstali smo vsi jako zgodaj. Jaz sem delo tako razdelil; jaz bom izračunal diameter solnca in lune, ranjeni Častnik bo narisal solčni dvor; vse drugo so obljubile Mašenka in druga dekleta. Slednjič smo vsi zbrani in čakamo. »Kako nastane pravzaprav solnčni mrk?« vprašal* me je Mašenka. »Solnčni mrk«, odgovoril sem, »nastane, ako pride luna, naginjajou se na ploskvo ekliptike, na črto, ki veže središča solnca in lune«. »Kaj se pravi ekliptika?« Razložim ji. Mašenka pazno posluša, potem vpraša: »Ali se zamore skozi sajavo steklo videti črto, ki veže središča solnca in lune?« kritično stališče edino pravo, če tudi ga zavzemate bona ftde. Bodite pošteni in priznajte, da ni res, ako ste nekdaj trdili in če morda še sedaj trdite, da smo mi internacijonalui in „liberalni". Mi ljubimo vsaj v tisti meri svoj narod kakor vi, in vzpričo tega smo se tudi izpostavili vašim direktnim in zahrbtnim (glej „Iskre"!) napadom. Zahtevate, da v narodnih stvareh skupno nastopamo. Stojite na stališču, da moramo, ne oziraje se na desno ali levo, recimo v vseučiliškem vprašanju delovati složno. Prav ! Pa je li k temu složnemu delovanju treba, da se upošteva „Daničarje" ? Na shod, ki se ga skliče v prilog slovenske univerze so vendar vabljeni vsi slovenski dijaki, udeleže se ga tako „Savani" kakor „Daničarji" 5 nepotrebno in nepravo pa je, če priznate našim „katoliškim" dijakom mesto v odboru in da sploh polagate kako važnost na te vrste ljudi. Ako jim je vera Čez vse, se ne morejo ogrevati za ljudsko prosveto in ne za ljudsko blagostanje. In konečuo, ta peščica lemenatarjev vendar ni vredna, da vznemirja toliko naprednih dijakov. Zašli ste v svoji „objektivnosti" tako daleč, da sami niste vedeli, li simpatizujete bolj za „Savo" ali „Danico". Li morda v tem vidite večjo ljubezen do svoje domovine, ako se bratite z ljudmi, ki so privesek naše klerikalne stranke? „Danica", menimo, je privesek, ker zavzema stališče, ki ga lahko zagovarjajo fanatizovani kaplani ne pa visokošolec, ki je kdaj slišal, o razvitku človeštva in „blagodejnem" vplivu edinoizveličavne kat. cerkve. Zdi se nam, kakor, da bi vsa vaša dejanja v tem oziru ne bila vaša, ali kakor da bi ne izvirala iz plemenitih nagibov, oziroma vzrokov. Menimo, da vas ne vabi k „složnemu delovanju" stališče „Danice" ampak da vas žene v to stališče „Save". Razumete? Ne prihajamo k vam kot snubci, obračamo se k vam z opominom, da naš čas potrebuje značajev, trdnih in neizprosnih nasprotnikov vsega, kar ima namen utrditi pri nas rimsko premoč. Vsak posameznik odločuje v tem strastnem boju, ki ga je započelo z novimi in intenzivnejšimi silami naše duhovništvo proti vsemu, kar bi utegnilo počasi zanesti prosveto v naše od sv. Duha tako zanemarjene kraje. Li ne čutite trpkosti vsprieo naših žalostnih ljudskošolskih razmer, vam ne zalije kri lica, kadar slišite sem in tam, kar naše ljudstvo pridigarjem svojim še vse verjame ? Ne pustite, da bi vam „Daničarji*4 in drugi volkovi v ovčji obleki ublažili grenke čute, ki ste jih bili prinesli seboj še iz srednjih šol. Stopimo v jedno vrsto in preko diferenc, ki nas ločijo, zavzemajmo skupno stališče proti temu sovražniku. Našli nas bodete pripravljene za skupno narodno delo, samo odvrzite vse, kar diši po simpatijah s klerikalci. Pri tem pa še vedno lahko ostanete na svojem kritičnem pozorišeu, in v isti meri se lahko posvečate pozitivnemu delovanju. In slednjič, ne odvračajte dijakov od našega društva z nepoštenimi opazkami, ampak agitujte za se in proti nam z jedino važno točko, ki loči „Savo~ in „Slovenijo" in ta je, da smo „Savani" pristaši nar. napr. stranke, ki nastopa proti klerikalizmu z isto odločnostjo, s katero bomo nekoč nastopali mi, povejte jim pa tudi, da je to naše prepričanje tako trdno, da se nam niti v tako važnem vprašanju, kakor je vse-ueiliško, ne zdi pravo bratiti se z ljudmi, ki so ljubljenci onih Efialtov, ki so v najnovejšem času napovedali „Slov. Matici" bojkot. H. Dnevne vesti V Ljubljani. 15 septembra. — Kranjski dež-zbor. D«. želni predsednik baron Hein j* sklical za danes popoldne ob 3. ur: načelnike vseh treh deželnozborskif) klubov na posvetovanje glede del zbora. Kakor čujemo, je med klen kalnimi poslanci neka struja, ki deli na to, da naj se naČelništvo klfri kalnega kluba ne odzove lenrm povabilu. Pravi se, da sta za to posebno vneta zlasti dr Krek in rir Schweitzer. Verjetno je to tembolj, ker je znano, da je bil pred veg meseci celo dr. ŠusteršiČ pripravljen, odnehat« od obstrukcije pod dogovorjenimi pogoji, a v škoiijstvu vi«, daj oča kamarila je to preprečila s tem. da je poslala dr. Kreka in| dr. Schweitzerja k Škofu ing* pregovorila, da je po prizadevanju vlade dovoljeni modus za sporazum, ljenje odklonil. Rečena kama: , dela — kakor se nam poroča — tud sedaj na to, da naj se stranka n« udeieži današnjega posvetovanja. Ki tera struja je zmagala, trga aedaj k ne vemo. — Koroški deželni zbor se je včeraj sešel in je tako| začel3 svojim delovanjem. Prvi predlog, 1 je bil podan, je ta, da naj se deždn. zbor izreče zoper to, da bi vojaki, Ju so doslužili tri leta, ostali še nad&lje pod zastavami in da naj se deželo: zbor izreče za sklicanje državnega zbora. Ta predlog je stavil poslan« Dobernig. — Graftka „Tagespotta" in „Savani". Kolikokrat so že nem ški burši na najpredrznejši način izzivali slovenske dijake v slovenski Ljubljani, ne da bi se leti brigali za take pobalinske provokacije. Da ležni so bili samo krepkega preziranja. To nemškim dijakom ni bilo po volji in kričali so, da Slovenci nimajo poguma, da bi se postavili r bran in da bi napram njim pri merno, kakor se akademikom spodobi, branili svoja načela 8*daj, lo so se »Savani« postavili na isto lisce, katerega so preje zavzemali nemški dijaki, in ko so malo eMr gičneje jeli nastopati napram njim, pa jim zopet ni prav Strabopetneži, ko si ne morejo drugače pomagati, so jeli prav pridno obrekovat »Šivane« blatiti ne glede nn da se tako postopanje ni malo 110 ujema z akademiško častjo. Pr častivrednem poslu jim je prihitela na pomoč tudi graška tetka iT 1 poštaa. Do sedaj smo menili, da je »Tagespošta« še vsaj kolikor toliko dostojen list, ki tudi v boju zoper politične nasp otnike gleda nato da se ne prekoračijo meje dostojnosti. Sedaj smo bolje poučeni! »Ti pošta« se je postavila popolnoma ni stališče takozvanih revolver-žurnali stov. Zadnjo soboto je priobčila iz Ljubljane dopis, v katerem na naj-ostudnejši način blati »Savane«, češ sleparije najbolje to, da jih izkazuje statistika 45-41 ,, dočim jih je v polkih le 42 23°/o« Nemadjarske narodnosti pa imajo v armadi mnogo večje odstotke kot v uradni statistiki. Kako naj se reši balkansko vprašanje? Balkansko vprašanje je trd vozel, katerega razvozlati se trudijo razni diplomati in politiki že desetletja in desetletja, žal, skoro brez vsakega vspeha. Sicer bi se dalo to vprašanje v resnici prav lahko rešiti, ako bi se upoštevale dejanske razmere in pravične zahteve. Eien najboljših poznavalcev balkanskih razmer je bil nedavno umrli angleški državnik lord Saliabury. Ta je imel par mesecev pred svojo smrtjo z bivšim srbskim ministrskim predsednikom Mijatovićem o Balkanu daljši razgovor, ki ga je sedaj priobčil Mija-tović v »Trgovinskem glasniku«. Na vprašanje, kako bi odstranil balkanske konflikte, je odgovoril Salisbury: »Idealna rešitev za me bi bila federacija balkanskih držav, ki bi morale biti avtonomne in neodvisne. Na možnost te vrste federacije sem dolgo časa veroval; toda sedaj sem postal nekoliko skeptičen. Vaši kronični prepiri so mi vzeli ves pogum. Bojim se, da ne bodete mogli biti nik dar edini ter sploh ne bodete v stanu, si sami preskrbeti tako spo-razumljenje. Priporočal vam bom drugo rešitev. Celi Balkan do Carigrada se mora nakazati A v s t r o • O g r s k i. Mijatović je pripomnil, da bi razun mnogih drugih ugovorov proti takemu priklopljenju ne bila Avstro Ogrska dovolj močna, da bi prevzela tako nalogo.« Salis-bury je odgovoril: »Potem bi bila mogoča še tretja rešitev: Balkan se naj razdeli med Rusijo in Avstro-Ogrsko.« — »Ia angleški interesi?« je pripomnil Mjatovic. Sa lisbu\y je odgovoril: »Angleški interesi bi ne trpeli nobene škode j nam bi ne bilo nič; ako bi Rusija iz Carigrada vladala nad Balkanom. Mi imamo E^ipet ter smo gospodarji Sueškega preliva, to zadostuje za našo varnost. Mi se pač ne bomo vojskovali z Rusijo zaradi neodvisnosti balkanskih držav.« Mijatović je dodal k tem izjavam Salisburvja v imenovanem listu pripombo: »Ne verujem z daleka, da bi ta program glede balkanskega vprašanja ostal Angleški za politično obliko v bodočnosti« In mož ima prav, Angle ška bi pri nobeni ugodni priliki ne mogla zatajiti svoje grabežljivosti. Politične vesti. — Poslanec Gregr je imel v Pragi velik shod, na katerem je ostro kritikoval cesarski reskript z dne 12. septembra 1871. M-^d drugim je rekel, da je ustava izvir vseh nesreč v Avstriji. Ustava je ustvarila Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. DL- Zatiški samostan je bil v začetku 15. stoletja najimenitnejši vseh samostanov na Kranjskem. Samostan je bil podoben malemu mestu. Krog in krog je bil ograjen z visokim zidom, v katerem so bili v primerni razdalji napravljeni trdni stolpi, za obrambo v nemirnih časih in za bivališče samostanskih vojščakov v časih miru. Razen cerkve in glavnega samostanskega poslopja je bilo na dvorišču zgrajenih še več deloma pritličnih, deloma enonadstropnih hiš, za katerimi se je razprostiral obsežen in skrbno negovan vrt. Zatiški opat je bil eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših ve likašev v deželi in pravi kralj svojih podanikov. Leta 1398. izvoljeni opat Albertus pl. Lindeck je tudi vladal svoje podanike, kakor kak kralj, či gar oblast nima nobene meje. Bil je nad vse ošaben in smel človek, tr dega srca in neupogljive volje, a tudi lahkoživ in radodaren tako, da je v nekaterih letih zapravil ogromne take razmere, da si vsi avstrijski narodi prizadevajo, se ločiti od te države. Cela Avstrija stoji v znamenju razpada. Čehi pa bodo vedno pozdravljali vse razmere, ki vodijo do razpada. — V n i ž j e a v s t r i j s k e m in solnograškem dež. z boru so se vložili nujni predlogi, naj se prekliče ministrska naredba glede pridržanja tretjeletMkov v vojaški službi. V obeh deželnih zborih sta odgovorila namestnika, da spada ta zadeva v delokrog državnega zbora; deželni zbor ni kompetenten. — O ogrski krizi piše »Mon tags Revue«, da sedanji grozni položaj na Ogrskem ni delo narodnih šovinistov Kossutha in Barabassa, temuč jezuitskega gojenca grofa Ap-ponyija. — Vojaške revolte. V Šo-pronu je bil velik shod zoper pridr žanje tretjeletnikov v službi. Po shodu je demonstrirala množica po mestu, med njo tudi aktivni vojaki, ki 80 klicali: »Nočemo dalje služiti!« Pri generalu in svojih častnikih so vojaki pobili s kamenjem vsa okna. — Nemški cesar v nevarnosti. Italijanska vlada je baje opozorila ogrsko policijo, da so odšli trije anarhisti na Ogrsko, kjer biva sedaj nemški cesar. — Sr bs ki čast n i ki — zarotniki bodo obsojeni do enega leta trdnjavske ječe, glavni provzročitelji pa v večletno ječo, ne da bi izgubili častniške šarže. — Ustaja v Maoedoniji. Turške čete gospodarijo čimdalje gro-zovitejše v monastirskem okraju. Do 9. t. m. so požgali Turki 115 vasi. Mnogokje so bolgarske žene oneča-šČali in razsekali na kose, ravno tako otroke. Nad 8000 družin je brez strehe ter se skrivajo po gozdih. — Defravdacija v papeževi zakladnici. V zakladnici »Propaganda fiie« je konstatiral kardinal Volpe 100 000 lir primanjkljaja. Neke nune, ki so imele tam naloženih 15.000 lir, so prišle ob svoj denar. — Angleška ministrska kriza. Finančni minister Ritchie, vojni minister Brodrici in minister zunanjih zadev lord Lansdowne so baje podali demisijo, ker je vojna komisija izrekla grajo o njihovem delovanju. Dopisi. iz Dobračevd Dne 10. ki- movca zadela je vas Dobrač eva grozna nesreča. Strela je udarila v poslopje Antona Kavčiča, stoječe sredi vasi in naenkrat je bilo vse ostrešje v plamenu; slučajno pihne ravno takrat močna burja (vzhodnik) in bliskoma so bila v ognju vsa proti zahodu stoječa poslopja. Z velilim naporom so ljudje komaj rešili živino in vozove. Jedno živinče je zgorelo. Zgorela bi bila tudi dvajsetletna hči A. Kavčiča „Tinčnova Marjanica", ki je v gorenji sobi pobirala obleko, da je ni pravočasno rešil hrabri dobračevski gasilec Janez Kr-žišnik. Gasilci so tudi to pot izvršili svote samostanskega premoženja , obremenil samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje prihranke. Tlačani so opata sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti opat je bil osebno hraber in neustrašen človek in ni zapustil samostana nikdar, če ga ni spremljal njegov praporščak Andrej Rovan s šestimi vojščaki. Na samostanskem dvorišču sta čakala dva vojščaka na konjih, da spremita Andreja Rovana v Celje. Andrej je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila. — To pismo izročiš osebno grofu Hermanu celjskemu. Pazi, da ga nihče ne dobi v roke. Morda bodo poskušali to pismo šiloma vzeti, saj pater Markvard, naš častivredni prijor, se silno zanima, čemu da greš do deželnega glavarja. — Dokler sem živ — ne pride to pismo v druge roke, je samozavestno odgovoril Andrej. — Tako je prav! Ae dobro opraviš, dobiš lepo nagrado. Da boš vedel, zakaj se gre, ti povem, da so kar najčastueje svojo nalogo. Z največjo urnostjo in točnostjo so uredili brizgalnice in brizgali vodo iz potoka, oddaljenega skoro dvesto metrov od mesta nesreče. Delali so vse popoldne, celo noč in še drugi dan tako, da so bili skoro do smrti utrujeni. Domačim gasilcem so kmalu prihiteli na pomoč vrli Žirovski in pozneje tudi Ledinski gasilci, tako da so z združenimi močmi delala tri gasilna društva s štirimi brizgalnami. Zasluga gasilcev je, da ni pogorela hiša trgovca J. Ježa, katera se je že na več krajih užigala. A če bi bila gorela dotična hiša, bi se bil ogenj gotovo strahovito razširil, tako, da bi bila lepa in prijazna, okrog sedemdeset hiš broječa vas Dobračeva skoro cela pogorela. Zahvaliti se je le izurjenim, krepkim in pogumnim gasilcem ter ugodnemu vetru. Pogorelo je skupno devet poslopij. Trem večjim posestnikom je uničil plamen popolnoma vse. Spravljene so imeli skoro že vse pridelke, da nesrečniki ne bodo mogli letos nič živine prirediti. Skupna škoda se ceni na 50.000 kron, zavarovani pa so bili prizadeti le za malenkost 6800 kron. Človekoljubnemu občinstvu se priporočajo, da jim vsak po svojih močeh blagohotno pomaga. Tudi naši poslanci se opozarjajo in jih tudi prosimo, da izposlujejo nesrečnežem, če mogoče, kaj podpore. Dunajska „Sava" in „Slovenija". (Dopis iz visokošolskih krogov.) Bliža se čas, ko oddidejo naši vi-sokošolci zopet na Dunaj, bliža se čas visocega politikovanja. O počitnicah je zavladala tišina med vsemi mladimi razburjenimi duhovi, le „Daničarji" so v prijetni družbi „Slomškaric" praznovati slovansko vzajemnost s svojimi bratci s severa in z juga in lemenatarji so iz-taknili, da je najmočnejša vez med slovanskimi brati katoliška vera. No, boljše je, da je napredno dijaštvo lepo molčalo, če bi se imelo tako smešiti pred svetom, kakor se je ta „preča-stita" družba blamirala pred Bogom in pred ljudmi. Pa to je bilo že davno in ko se bodo zbrali ti gospodje zopet v svoji „Zarji", „Danici" in „Hrvatski", pozabili bodo že na ta velepomemben dogodek in brez strahu in sramu si bodo gledali zopet iz lica v lice. Zapeli bodo morda v družbi z „Austrijanci" in „Norikanci" in kakor se že imenujejo burševski šteiažarji, pri procesijah novo papeževo himno, da s tem iznova manifestirajo svojo ljubezen do domovine, potem pa bodo tiho zobali svoj oves iz jasli knezoŠkoiijskih zavodov. Napredno dijaštvo pa se bode začelo polagoma razburjati in gospodje „Slovenjani" bodo patetično naglašali svoje kritično stališče napram mladi „Savi", ki je baje po blagohotnem nazivanju nar. radikalcev samo privesek nar. napr. stranke. Zdi se nam, kakor bi hoteli s tem reči, da so v obče zmožnejši razsojati o svetovnih problemih kot „Savani", in da le-tem odrekajo pravico, zagovarjati svoje ideale ; da bi hoteli odrekati važnost svobodomiselni ideji, tega kljub vsem dosedanjim njihovim enuncijacijam ne moremo verjeti. So li „Savani*4 zato privesek liberalne stranke, ker menijo, da du hovuiški stan ne sme gospodariti v naši deželi? To je vendar docela mo-ralično in domoljubno stališče! So li zato privesek, ker ne pustijo udrihati po vodstvu stranke? Le temu vodstvu se bo moral zahvaliti slovenski narod, če se kdaj oprosti iz farovških okov ! Kritizirajte, ne domišljujte si pa, da je nekateri meni podložni menihi napravili proti meni zaroto in me ho čejo izpodriniti. Ha — ha! — Zakro-hotal se je hudobno in iz njegovih sivih oči je švignil pravi plamen sovraštva. Radi bi se vsedli na moje mesto. A še sem jaz gospodar in za-povednik v zatiškem samostanu in kdor mi kljubuje, tega pohodim in poteptam kakor črva. »Ta človek je strašen«, je mislil Andrej Bam pri sebi, rekel pa ni ničesar. — V tem zavoju sta dve pismi, je nadaljeval opat. Eno sem pisal jaz, drugo je pisala premilostna pokroviteljica našega samostana, vojvodinja Virida. Pazi, da pisma srečno oddaš. — Zanesite se name, premilostni gospod opat, je odgovoril Andrej. — Torej idi, zvesti moj praporščak in opravi dobro svoj posel Andrej je pokleknil in poljubil opatu roko. Nekaj trenutkov pozneje je peketanje konjskih kopit nazna-njevalo opatu, da je Andrej s svojima spremljevalcema odjahal. Andrej je a svojima vojščakoma nameraval iti čez Šmartno pri Litiji ¥ Celje. Pot je bila tod bližja in varnejša, kakor preko Ljubljane, odločil se je pa za to pot tudi iz ozira na svoja spremljevalca, ki sta bila tukaj doma. V hitrem diru so prispeli do graščine Št Lambert, ki je ležala blizu Z*tičine. Dandanes ni več niti razvalin tega gradu, v katerem je v tistih časih celih trideset let prebivala vdova vojvode Leopolda, vojvodinja Virida, hči milanskega vojvode Viscontija in vneta zašč. Mokrina v 24 urah : 216 mol • Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani J^aini karzi daaaj. b^rzo 15. septembra 190.: Stloabaul papirji* 12'; majeva renta . . . I 2J , srebrna renta . . . 1% avstr. kronska reata . Wt „ zlata „ II o ogrska kronska „ l«; „ zlata ti . I7t posojilo deZele Kranjske 1'Vrt posojilo mesta Spljota *■/••/# n u Zadra l V/0bDB.-herc. Sal. po«.19:ja IV* Čj3ka dež. * i t1 t'/. V/. v/. tv/. banka k. o. IV. „ o. i1 V o z&st. pi8. gai. d. hip. b. pest. kom. k. o. b pr...... zast. pia. Innerst. hr. m ., ogr. centr. ležalne hranilnica . zast. p is, ogr. hip. b. obl. ogr. lokalno 2o-leznics d. dr. . . . „ Č3%ke ind. banke 1 % prior. Trat-Poreč lok. žel. o doionjskih Železnic ru m *>i- *ap- v. v, I1/*0/* poa. za Žel. p. o. Srečke. Jrj'ke >1 lota 1854 . . . i • i m 1860'/| . . m h i« 1H31 . . tizsko...... aemlj. kred. I. om .nje t m "-t- ti r grške hip. banka . „ arb ke a fra l(W- - ttirakj..... H-iihka 8?a5ke . . Kreditne „ ... [aomoska krakovsko Lijubljansko avstr. rud. križa }gr« ti •• iadolfove . Salcbarfike . )aaajske kom. . Delale*. lažne železnice • Državne železmce . . Ivatro-ograka banSne Ivstr. kreditna banke . . )grske . . 6ivnostenskd B , , Premogokop v Moata (Brus) &lpin8ke mont&n .... Praske žaloz. ind. dr. . • ^tiina-Maranji..... Trboveljske prem. dražoe . \73tr. orožne tovr. drarba v)3ke sladkorne draSoe . V tla t*. j. kr. cekin ,..... 30 franki....... JO marke....... Sovereigoa...... •darko Lia3ki bankovci..... ti bi ji , ,...... Dolarji........ Žitno cane v Budimpoit dne 15. septembra 1903. T »rast«. Pšenica za oktober . . za 50 kg K april 1904. . Jfc*j „ oktober . . nhOhm m april 1903. . „ 50 „ n sept 19J4 . n 50 n . oktober . . „ 50 „ . EfeUtlv. Nespremenjeno dol. DlDU 99 50 9? 40 99 79 119 70 96 m liy70 9975 100 — 100 -99 90 99 60 99 75 101 — 997, 9H; 99», 119 9 97 . 119** 10075 1C5 10 101- 100 25 100 — 100-— 10025 98 50 99- -305 50 100 10 170 -182 50 248 -15150 2*8 -2/8 -260 - 1155 1*75 439 -83-77 68 -63-26 20 68 -78 -4*2 - 8140 647 25 1501- 640 -70<»-250 50 648 -314 - 1670 -449 -370-350-147 - 1136 19-U 2347 23 92 117 32 95 iu 253 5 484 100 <š 99 Hi, 99 H5 10171 1066 102 - 10125 100- K 101- -, 1012: 991 I0EJ 1011 179. 184 5 26 J . 15b& 29]^ 2*2 965 110 hi 1975 444 87^ 82 It« 53» 27. 72-81-49j. 824 Ml 1571 8U-709-2M5 65.> 365- I 451-374 5 351-15j- 114! m m 24 -1175 Rž K raz a Oves 7 62 64 bi 544 Zahvala. Ktr mi ni mogoče, zahvalti M vsakemu poedincu osebno za i mnoge dokaze iskrenega soC med mučno in dolgotrajno b . nijo, kakor tudi ob smrti mojega isitreno ljubljenega nepozabnemu soproga, gjspoda Karola Sirnika posestnika za mnoge in prekrasne vence, za častno in tako mnogobrojno sprem stvo predragega ranjkega k zal njemu počitku, uralam na mestu pred vsem preCastitemu spodu prelatu in celi udelež vsi ae častiti duh« .vSčmi, »lavnema i I skeaiu društvu „Slavec" na ginljt-vem petju ter vsem dragim eor nikom, prijateljem in znancem sv najsrčnejšo in najglobejao zahv.. Bog povrni vsakemu tisočer Svete mase zadu&nice se bodu darovale v več cerkvah in v sr< 16 t. m ob 10. uri v farni ctritvi pri sv Jakobu. Ljubljana 14. septembra 19u.» t2419) Franja Sirnik. Pogačarjev trg. WV Ta teden *M Petrograd LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000-- 14 upu Je In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, val nt, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava ll ekskomptuje Daj« predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečko proti vnovčuje zapale kupone. kurznl iz^m/bl. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženittiinske kavcija. Eakonpt In lukMso menle. Tta ftJT Bonn« naročil*. Podružnica v SPLJE|TU. CS^8 IPenarnr vlojre nprrjrma v tekočem računu ali na vozne knjilice proti ugodnim obresti m. VloZe.ii denar obrestuje od dne vloge do lne vzdiga. (2975-1- Promet s 6eki In nakaznicami. R/3D II. I 70 m 90 90 90 75 90 80 S5 70 60 25 10 25 50 •50 10 50 50 ČO 50 '•75 80 "20 140 S 25 I - L'50 i_ > * 150 )•- [■40 ro6 J55 l*-75 l — Dobro upeljana pekarija na Bledu (2289 - 5) '•51 $•48 )44 J49 Be da pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Vpraša se J. Dežman, Bled 22. Učenca iz dobre Irše. ki je dovršil ljudsko šolo ter je vešč slovenskega in nem škega jezika, sprejme usnjarska trgovina v Ljubljani. Kdo? pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (2382-2) pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni wwrM\ potovale!. Ponudbe naj se pošljejo pod ^zavarovalni potovalci" na uprav ništvo »Slov. Naroda«. (2425—15 kateri se izkaže z dobrimi spričevali, je spreten prodajalec, zvest in posten ter vajen hišnega reda sprejme (2386-2) T« Tollazzi^ trgovec v Logatcu. V Jfloltronojcu se oddaja radi preselitve večletna, dobro obiskana prodajalna katera se nahaja sredi trga. Eventuelno odda se tudi stanovanje z vsemi pritiklinami. (2340—3 > Več pove lastnik Franc Penca ravnotam. Suplentura. Na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru je začVtkcm te I o e^a žolsk-g e izprazni n r služba za suplenta klasične filologije s slovenskim učnim jezikom, eventualno zemljepisja in zgodovine. Dotični prcsilci naj nemudoma pošljejo svoje prošnje do direkcije omenjene gimnazije. (2421) I \ Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovretnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočiini se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. tt z a. .1 © m n a zavarovalna banka tt 2? r a. grl. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapital i je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi ilovaniko - narodno opravo. (26—105) Vu poj**ml* daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne lin občnokoristne nauiene. spremstvu svojih Zatiškem dvorcu, \a c. kr. umetno-obrtiil strokovni šoli v Uubljaiii (šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame) se prične šolsko It-to dne 19. septembra Na novo ustopajoči učenci in učenke s^ morajo v ptarišev ali njih namestnikov zglasiti pri ravnateljstvu v Stari trg št. 34, . „ „ dne 16. ah 17. septembra dopoludne od 9.—12 ure ali popoludne od 3—5. ure. Na šoli za obdelovanje lesa se nahaja posebni dveletni pripravljalni tečaj in triletni strokovni oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobarstVO in pletarstvo. Pripravljalnemu tečaju je naloga, pripravljati za vstop v navedene oddelke ali pa sploh za vstop v katerikoli obrt. Sprejemni pogoji; A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa: a) v prvi letnik pripravljalnega tečaja se sprejemajo učenci, ki se izkažejo z znanjem ljudske šole, in ki bodo dovršili dvanajsto leto svoje sta rosti do 1. januvarja 1904; b) v drugi letnik pripravljalnega tečaja vstopajo dečki, ki se izkažejo z znanjem I. letnika, in ki bodo do 1. januvarja 1904 dosegli starost 13. let; c) v prvi letnik kacega strokovnega oddelka se sprejemajo učenci, ki so dovršili pripravljalni tečaj, ali meščansko šolo ali pa 3 razrede srednje šole (pri takih se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne vpošte-vajo) in ki dosežejo v tekočem letu starost 14. let; č) v pletarski oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in imaio starost 14 let. B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo : Na novo vstopajoče učenke se morajo izkazati z dovr no ljudsko šolo in s starostjo 14 let; izjemoma zadošča tudi starost 12 let C) V javni risarski šoli se sprejemajo učenci in uc Edmund Kavčič . v Ljubljani. = r priporoča knjigotržec v Cjnbljani T + *f U 3alo3bi Z. Schwentnerja v V Ljubljani je pravkar „Jj naših krajev" spisala Bofka Jfvedrova Cena broš. 2 ){ 50 h po pošti 2 %[ 60 h. znana pisateljica jc s *° 3birko črtic in povesti doh^a^ala, kako bistro je opazovala in preštudirala našega Izmeta, čegar enostranski verski in drugi nabori iako često pridejo v trpko uasprotje 3 na3ori moderno /3-obrajsenega Človeka, ki Je tud* i3Šel i3 njegove srede. Med vrsticami je precej satire in sarka3ma. zanimivo be-rivol Elegantna oprema! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se tembra l»03 »Si C; M M 1.» *f|»- na na Resljevo cesto #l55j^K^HE^ Resljevo cesto štev. 2, štev. 2. poleg jubilejnega ali mesarskega mosta, nasproti deželne lekarne kjer bodem prodajni ra/novrittnr ure *»o Jako ni/ki t-eiilic popravljal dohro in ceno. z odiiCnim spoštovanjem (2421-1) Josip Csrne, „r»r, Knjigarna m m Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg stv. 2 (2360-3) priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in v vuanjili učnih zavodili uvedenih # 1! H! m m ol v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.