159. številka.
Ljubljana, v soboto 13. julija 1895.
XXVIII. leto.
.shaja 7»ak dan avfHSer, isitnsi nede)',« in praznike, ter velja po pošti prejemali za avstro-oge rsk e dežel« sa vre leto 16 piti., ra, pol leta 8 y,U\., za četrt leta 4 gld.,  za jedca 1 gld 40 .kr. — Za Ljabljp.no brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta Is gld.    s kr., na feden meBrc 1 Rld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta — Za tuje dežele toliko več, koliLor poštnina v.nsSa. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., fin »z dvakrat, in pi> 4 kr., Če se trikrnt ali večkr.it 'iska. Dopisi naj ne iivcle frankirari. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifilvo jn sa Konpresuem trpn fit. VI. Upravnistvu naj i>e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zmage dan.
V sredo je državni zbor reSil budget za srednje šole in pri tem vzprejel celjsko postavko s 30 glasovi većine. Imenovati moramo to večino še znatno, ako pomislimo, s kako silo delali so naši nasprotniki. Že ves ta boj kaže, da tukaj ni šlo za Celje, temveč za vse kaj druzega, za važno načelo, za to namreč, če naš postavodajni zastop priznava pravico narodne posesti v tem zmislu, kakor jo tolmačijo Nemci in Italijani. Po mnenju Nemcev ne bi se smelo osnovati nobene slovenske srednje šole v kraju, kjer so dosedaj samo nemške ali pa italijanske šole, da niti ne smel bi se na kaki obsto* ječi nčilnici uvesti slovenski učni jezik. Po tem takem bi se Slovenci morali odreči za zmiraj nadi, da bi kedaj dobili kako slovensko srednjo šolo v Celovcu, Gorici ali Trstu, ker srednje šolstvo v teh mestih je nemška oziroma italijanska posest. K večjemu v kaki vasi bi se nam še kaka srednja šola dovolila, pa se ve da le tedaj, će bi Nemci bili prepričani, da ne bode vspevala.
Nemci strašno kriče, da se jim godi krivica, ko se jim tako krati posest. To kričanje priča najbolje, kakšno je to nemško pravicoljubje. Dasi so v celjskem okrajnem glavarstvu skoro sami Slovenci, vender zaradi par tisoč celjskih Nemcev ne dovolijo Slovencem še jedne srednje šole. Posebno hinavski postopajo liberalci. Sedaj očitajo Slovencem, da kratijo Nemcem njih posest, če tudi zahtevajo le to, kar so ssimi načelno že nam privolili v ustavi. Član XIX. veli, da se morajo v vsaki deželi šole tako urediti, da vsak narod dobi potrebna sredstva izobraziti se v svojem jeziku. Celjski Slovenci nič druzega tudi niso zahtevali. Če je to napad na nemško posest, potem so prvi storili ta napad nemški liberalci sami, ko so skovali sedanjo ustavo, s katero so se že tudi silno ponašali. Tedaj so bile v naši državi srednje šole še največ nemške in liberalci so morali vedeti, da se te stvari premene, ako se ustava izvede, da se torej oškoduje nemška posest, kakor jo oni tolmačijo.*
Nemci bo se dolgo nadejali, da Poljake presi epe, da bodo ž njimi glasovali. To bi se jim bilo morda tudi posrečilo, ker Poljaki ne poznajo naših
razmer, da jim Nemci v Šleziji ne delajo vseh mogočih ovir osnovi jedne poljske gimnazije v tej dei želi in ravno tako kriče o nevarnosti nemške posesti. To je pa Poljakom odprlo oči, in pokazali so, da se ne bodo dali od Nemcev ustrašiti in se tudi ne odrsko svojim pravicam v Sleziji.
Večina državnega zbora je s tem pokazala trdno voljo, da se v Avstriji jedenkrat izvede narodna jednakopravnost. Ni se dala strahovati nemško liberalnim in nacijonalnim razgrajačem. Kar je levica počenjala pri govoru gospoda Kalteneggnrja, presega vse meje dostojnosti. Kolikokrat je tožila nemška levica zaradi podivjanja parlamenta, a sedaj je pa pokazala, da v razgrajanju ga jej ni para in se mor* meriti z vsako pijano ulično druhaljo. Ta seja našega državnega zbora je nam pokazala nemško židovsko kulturo v vsej nagoti in reći moramo, da je to dobro, da jo bolje spoznajo višji krogi in je ne bodo več šteli k stranki reda.
Slovani avstrijski smo imeli priliko spoznati, da od levičarjev nimamo nikdar pričakovati pravice, da torej tudi ž njimi paktirati ne moremo. 0 nemških nacijonalcih niti ne govorimo. Ta dan je pa nam še neko drugo stranko pokazal v pravi luči, namreč krščansko-socijalno. Glasilo te stranke „Reichspost." se je še nedavno kazalo Slovencem prijazno in o celjski postavki je do zadnjega časa tako pisalo, kakor bi mislili krščanski socijalisti glasovati za celjsko gimnazijo. Njih glasovanju se mi ne čudimo. Ko bi bdi glasovali za Celje, bi naposled ne bili mogli dolgo, da ne bi na Dunaju tudi Cehom priznali pravice vsaj do čeških ljudskih šol. Tako daleč pa pravicoljubje teh ljudi j ne sega. Pomenljivo je pa glasovanje te stranke vsekako.
Pri nas se od neke strani zatrjuje, da razširjenje katoliške ali krščanske ideje v Avstriji more privesti do narodne jednakopravnost.i. Ko bode ta ideja se razširila, pa ne bode noben narod več dražemu kratil pravic. Bal krščanski socijalisti na Dunaju se radi ponašajo s svojim krščan stvom, a vendar niso bili toliko pravični, tla bi glasovali za celjsko gimnazijo. Kdo morda poreče, da iz ozira na bližajoče se volitve na Dunaju tega ne morejo storiti. Po našem mnenju zares pravičen mož ne bode zarad ljudstva zatajil pravice.   Sicer se pa
Doktor Strnad.
(Spisal  Fr. O o ve k ar.) VI. (Dalje.)
Marta je bila preskušena ženska, ki je poznala vse stopinje strasti ter dobro, predobro vedela, da zamre za vselej i najhujša s'rast, ako ima svoj izvir le v krvi in ne tudi v duši. — Bila pa je tudi pre-prnktiška, da bi zamenjala za sicer prekrasni čut ljubezni svoje sedanje preugodnofinancijelno položenje.
Hotela je biti torej pri svojem najodločilnejšem koraku previdna; za to pa je trebalo še zadostne priprave. — Prvo, kar je storila, je bilo, da se je Strnadu na ljubo po možnosti odtegnila družbi, v katerej je bila toliko mesecev središče; — potem je odbila odločno vsako nadaljno ljubkovanje z bivšimi svojimi čestilci ter se oklenila samo Strnada.
Se vedno je sicer hodila na javne zabave, a vsikdar le v spremstvu Strnadovem. Na bvojo zunanjost pa je sedaj  po možnosti še bolj pazila.
Vedno se je umela napraviti zanimivo in pikantno, dasi je navidezno ostala vedno le v okvirn svoje družbe ali svojega opravka, bodisi da je potem ž njim promenirala v francoski toileti tenka čez pas in široka čez pleča; ali naj je v klobuku z rušev-skim peresom na glavi, v zelenopošiteui kratkem krilci in dokolenskih pantalonili ter s puško na rami lazila ž njim preko njiv in polja z lovskim psom za jerebicami in prepelicami, — bodisi da je v vihrajoči črni obleki in s cilindrom dirjala na iskretn konji, — ali pa švigala v uivej na pol moškej obleki z bicikljem, — ali pa naj je v pisani orijeutalski tuniki, z biseri v temnih laseh ležala v svojej vili na otomani; vedno je ugajala Strnadu ter množila njegovo ljubezensko strast.
Marta je bila pač nenavadna umetnica v toileti ; s parom nizkih, globoko izrezanih cipelij ali pa z originalnimi gubami na svojem krilu znala je napraviti vedno novo zanimivost na sebi. — Ženska pa, ki zna biti zanimiva, je vedno lepa, so-sebno za modernega pokvarjenca, kateremu je itak toileta skoro več od ženske same. Klasiška lepota in preprosta, lična obleka ga ne ogreje več, dočim ga sovje lice, s pergamentom propete kosti v novo-
mnogo piše in govori, da se je krščanska ali katoliška ideja razširila mej ljudstvom na Dunaju, torej bi tudi dunajsko prebivalstvo bilo moralo pravičnejšo postati in ne bi »melo zameriti svojim poslancem, če glasujejo za pravično stvar. S sklicevanjem na to, da zaradi volilcev niso mogli glasovati za celjsko gimnazijo, nam le dokazuje, da v narodnih ozirih nemški krščansko-socijalni Dunaj ni za pičico boljši od nemško-liberalnega ali iidovskega, „Reichspost" sedaj toži, da se je toliko časa po tratilo s tako malo važno zadevo kot je celjska gimnazija in se zgublja čas, ki bi se dal porabiti za socijalno reformo. Dunajski kršćanski socijalisti morda mislijo, da je dvojezična gimnazija malo važna stvar, a za Slovence je to stvar narodnega obstanka, ob jednem je pa stvar pravice.
Sicer pa krščansko-socijalnemu listu že danes povemo, da celjska gimnazija ni zadnja taka šola v dolgi verigi slovanskih narodnih zadev. Narodni boji se bodo ponavljali, dokler se v resnici v Avstriji ne izvedb narodna jednakopravnost. Ce je krščanskim socijalistom kaj na tem, tla se a takimi stvarmi ne bude tratil čas, naj po svojih močeh pripomorejo, da se prej izvede narodna jednakopravnost; seveda ne smejo postopati tako, kot so v vprašanju celjske gimnazije.
Ves boj za celjsko gimnazijo je nas poučil, da moramo Slovani zanašati se le na slovansko pomoč, da pa moramo biti jako previdni, ako imamo opraviti z Nemcem, naj že pripada tej ali oni stranki; da bode tudi nam št* treba hudih naporov, predno si priborimo vse, kar nam po veljavnih zakonih gre. Ta boj bodemo le mogli prebiti, ako bodeno skrbno gojili našo narodno zavest in bodemo neizprosni in jekleni. Z lepa ne dosežemo najmanje stvari, to je gotovo. Zmaga v celjskem vprašanji pa naj nas navdaja z upanjem, da naposled pravica vselej zmaga.
Z* slovenski štajer je dan 10. julija letošnjega leta pravi zmage dan, kajti ž njim se začenja zanj nova kulturna doba, katera utrdi slovenstvo tudi v mestih in le vprašanje časa je, kdaj do sedaj nemško Celja dob; popoln orna slovensk narod-m značaj, kakor ga ima okolica njegova.
modni toileti, ki diši po vseh cvetlicah in živalih, navdušuje in omamlja . . .
Taka je bila Marta in tak je bil dr. Strnad.
„ Torej stotnik K. in nadporotnik pl. Zs . . . sta se dvobojevala radi mene, pravite?"
„Povedal sera Vam že. Včeraj zjutraj tik vež-bališča v logu sta se pobijala, in stotnika so odnesli z nevarno rano na desni roki".
„ Tepca. Bila sta vender taka prijatelja; žal mi je, dala jima nisem povoda!"
„Marta, je li bilo treba tega! Ljubim Vas iz vse duše; vse sem Vam pripravljen žrtvovati, naj-krasnejšo bodočnost Vam hočem vstvariti, a Vi nočete! Marta, Marta!"
Prijel jo je za desnico.
„Rekla sem Vam že, da še nisem nikdar ljubila resnično, da mi je do sedaj neznana zvestoba, da sem nekak ženski Ahasver, ki menja vedno svoje bivališče ter odlaga in zauietava s starim krilom tudi stare prijatelje!"
„Varate se, Marta! Vaše dosedanje življenje je baš uzrok, da niste imeli do sedaj istiaitega prijatelja . . - a ko se združiva midva ter si zgradiva
Grobokopi svobode.
Za jutri hotelo je „slovensko druStvo" sklicati javen shod narodne stranke v Starem trju pri Ložu. Okrajno glavarstvo logaško pa ga je, kakor znano, prepovedalo. „Slovensko društvo" je v tem slučaji prišlo ob pravico, katero ima po .svojih pravilih, ob ustavno pravico, katera je v temeljnih državnih zakonih zajamčena slehernemu državljanu, davnih shodov doslej na Kranjskem niso mnogo prepovedovali; če pa so jih, tedaj se je to navadno zgodilo, ker vladi ni bila po volji narodno-politična njih tendenca. Tako je barona Winklerja vlada pred tremi leti istemu slovenskemu društvu" zabranila javno razpravljanje o glasovanji nekaterih naših poslancev pri mladočeški obtožbi zoper pravosodnega ministra grofa Sch6aborna, Prepovedo-vanje shodov iz takih političnih razlogov je načelne obsodbe vredno, kajti na ta način se tendencijozno krati svobodno izražanje; mnenja državljanov, kateri so v to opravičeni kot člani in vzdrževatelji države. Zoper takšno zatiranje svobodo mora protestirati vsak omikanec in ves narod, za čegar splošnje politične pravic« navadno gre v takih slučajih.
V drugačnih razmerah pa se je porodila najnovejša prepoved starotrškega shoda. Nimamo povoda dvomiti, da so politično oblastvo vodili zgol tisti razlogi, katere navaja objavljeni prepovedni odlok. Ras logov menda ni narekovala politična pristranost in bojazen pred shodovim programom. Vir jim je lokalen in prepoved se je zvršila iz — varnostnih ozirov. Ali BO političnemu oblaatvu res vsa sredstva pošla, da bi preprečilo kaljenje miru na nameravanem shodu, tega tu ne preiskujemo. Kar je tu žalostnega kon-■tatovanja potrebno, je to, da se uradi lahko vzkli-cojejo na „nedostojno šun tanje", vsled katerega je ljudstvo v Starem trgu in okolici rtako razburjeno, da je nevarnost, da bi se znal javni mir kaliti". Zaradi „nedo--tojnega šuntanja" se je zabrani] nai shod, se j« sistirala državljanska pravica do prostega zborovanja pod milim nebom !
Kdo pa je „nedostojno suntal?" Saj ne — mi proti lastnemu shodu? Kdo je izvežbal in privedel na prvi starotrški shod tolpo mlečnozobih dečakov in fanatiziranih ljudij, kateri so že pri prvi formalni besedi začeli razgrajati? Saj to niso mogli biti — naši pristaši, katerim je bilo prav mnogo do tega, da se č njej o ljubljanski govorniki, ki so se celo toliko ponižali, da bi prejemali pravico k besedi od mladega, neizkušenega kaplana? Pa čemu vprašanja? „Nedostojno San tanje*, o katerem govori uradni odlok, prišlo je samo in jedino od kaplanov, katerim je dandanes na Kranjskem dan privilegij, da smejo vse. kar hočejo. „Nedostojno!" Da, dvakrat in neizmerno nedostojno je, če prihaja „ šun tanje" od duhovnikov, katerih poklic je vender bil in bode ter mora hiti, da oznanjajo „mir ljudem na zemlji". Duhovnik, kateri vleče za sabo zdivjano druhal na zboroval išče, kjer se prične radi tega pretep, kjer mora napraviti mir svitlo orožje — kako gnusna prikazen! In takim duhovnikom dandanes na Kranjskem pšenica cvete! Jedno so že dosegli. S svojim „nedostojnim šuntanjem" so dosegli, da se čuti vlada primorana prepovedati javen shod. Svoboda  zborovanja, katera se nam sicer   ne more
stalno in ugodno gnezdeče, ko bova živela le drug drugemu in svojcem, tedaj, Mirta. . ."
„ln Vi ste pripravljeni za tak eksperiment?"
„Takoj, brez pomisleka, Marta !" — Pokleknil je tik nje ter jej poljubljal roko; nakrat se je vspel in objemajoč jo z obema rokama pritiska) burne, vroče poljube na njene bujne ustnice, oči, čelo, lase . . .
Ni se mu branda.
Potem pa sta se domenila, da se poročita takoj po odsluženi vojaščini Sirnadovi, da se pa nastanita na Dunaji, kjer prične Strnad svojo zdravniško prakso. Tako je želela Marta, češ, da je vajena le velikomestnega življenja in njegovih ugodnostij.
Strnad je sklenil, obvestiti svoja brata, da mu izplačata delež zapuščine očetove in materine, okoli šestdeset tisoč goldinarjev. Marta pa se je takisto odločila, da uravna svoje denarne reči, ki so se tikale njenega pri dveh ogerakih bankah naloženega imetja v znesku po dvakrat štiriindvajset tisoč golti.narjev in še neke pokojnine letnih sedem tisoč goldinarjev, katero pa po sklenitvi zakona zgubi za zm«-raj.
Bilo je že pozno v noč, ko je zapustil dr. Strnad Martin boudoir. (nuiJC in.jh.)
kratiti, je omejena, ker ni za mirno zborovanje dovolj pogojev. Mir mora napravljati sedaj vlada mej nami in to na stroške tako težko pridobljene in varovane svobode! Se to grenko kupo naj izprazni naš narod? Da li ne začne poprej obračunjati s temi grobokopi njegove svobode, tem hitrejše, ker se mu štejejo za lastne sinove?
Državni zbor.
Na Dnnaji, 12. julija.
Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o poglavju „ljudske šole". Razprava se je sukala največ okoli prošnje društva „Komensk^", naj se češki ljudski šoli na Dunaju, katero vzdržuje to društvo, prizna pravica javnosti.
Posl. Hauck se je izrekel zoper ugoditev prošnje in predlagal r- solucijo, s katero se vlada p življe, naj pri imenovanju vodij ljudskih in meščanskih Šol ne izključuje moške prosilce, tudi če so šole ženske.
Posl. Noske je bil seveda tudi zoper to, da se češki šoli prizna pravica javnosti, češ, da češki otroci ne prihajajo na Dunaj, da bi se tu češki učili. Na Dunaj prihajajo zaradi zaslužka in zato je skrbeti, da se nemški nauče, sicer da bi ne mogli izhajati. Liberalci so pokazali, da so prijatelji Cehov s tem, da so v predmestji Favoriten imenovali vodjem ljudsko šole Ceha. Šola društva Komenskega ima nalogo, vzgajati češke agitatorje. Dunaj je nemško mesto in ko bi se še pojavil narodnostni prepir, bi bilo to jako slabo za njega uspavanje,
Posl. dr. Rainer je z ozirom na KI u no v govor trdil, da se na celovškem učiteljišči slovenščina v zadostni meri goji.
Posl. dr. Lueger je konstatoval, da so liberalci prvi prirejali na Dunaju češke volilne shode, da so se tudi sedaj približali čehom, jim obljubili povrnitev vseh agitacijskih sredstev in jim ponudili posebnega zastopnika v občinskem svetu.
Posl. dr. Kaizl je rekel, da se iz postopanja liberalcev glede češke šole na Dunaju vidi skrajni egoizem in najostuduejša netolerantnost.
Prošnja društva Komenskega se je odklonila in zbornica se je začela posvetovati o proračunu finančnega ministarstva.
Posl. Schlesinger je govoril o regulaciji valute in dokazoval nje kvarnost. Povdarjal je, da celo židovski krogi priznavajo, da je stališče proti-■emitov v tej Btvari jedino pravo. Protisemirje so tudi napovedali, da bo trgovska bilanca postala vsled regulacije valute slabša, in to se je obistinilo. (Posl. dr. Lueger: Ministri tega niso vedeli! Posl. Schneider: Morda so dobili kaj provizije!) To je velikanska blamaža za v s-! tiste, ki so se ogrevali za zlato vrednoto.
Posl. dr. Lueger: Zdaj nas je 15 poslancev v zbornici, od teh čita jedea neki list, drugi piše pismo, tretji pa dremlje.
Posl. dr. Schlesinger je nadaljeval svoja izvajanja in končno rekel, če se bo tako gospodarilo, kakor sedaj, bo Avstrija kmalu bankerotna.
Poslanci Palffj, Bauer, Schnalin Polz-hofer ter Hoančni minister B <i h m - B a\v e r k so govorili o raznih davčnih vprašanjih.
Razprava se je na to pretrgala.
V večerni seji je zbornica nadaljevala razpravo o oivilnopravdnem redu.
W IJni»IJ»"K 18. julija. Celjsko vprašanje. M "j Nemci se hudo agi-tuje, da bi levica glasovala v tretjem branju proti budgetu. „Deutsche Zeitung" piše, da je glasovanje za celjsko postavko bil le navidezni manever; če je nemški levici kaj na celjskem vprašanju, mora glasovati v tretjem branju proti budgetu, s tem bode dvojezično gimnazijo v Celju preprečila. Mladočehi bodo glasovali proti budgetu in če glasujejo še levičarji, pa propade. Res bi potem odstopila vlada ali pa razpustila državni zbor, a Nemci nič nimajo zgubiti, temveč le pridobiti. Levica pa menda ne bode poslušala teh svetov, kajti nje glavno glasilo že piše, da začasni vladi ne bodo delali opozicije, ker bi to se reklo s topovi streljati na vrabce. Začasna vlada ni odklonila, pa tudi ne zagovarjala osnove dvojezične gimnazije v Celju. Ker bi glasovanje proti budgetu bil boj proti vladi, smemo sklepati iz iz jave levičarskega lista, da levica ne misli delati več nebenih ovir. Pomagalo bi jej tudi nič, ker bi se le
razcepila, ker veleposestniki nikakor ne bi poslužili se tega skrajnega sredstva. Mladočehi bi pa v tretjem branju menda tudi glasovali za budget, ako se razveljavi izjemno stanje v Pragi.
Reichspost in Klan. Dunajskim krščanskim socijalistom ni nič kaj po volji, da jim je poslanec Klun nekaj resnic povedal glede njih politike, zlasti glede njih glasovanja o celjskem vprašanju. „Reichspost" skuša nekako oprati postopanje krščanskih socijalistov in pa opravičiti njih prijatelje na Kranjskem. Pri tem se nekaj sklicuje na papeža Leva XIII. in pravi, da je glasovanje krščanskih soeijalistov bilo rezultat premišljevanj, ki segajo preko obzorja gotovih klubovih politikov. Potem nekaj piše o krščansko-socijalnih načelih, ki so višje kot narodni. Iz vsega članka je popolnoma jasno, da bi krščanski socijalisti radi s socijalnimi vprašanji odstranili z dnevnega reda narodno vprašanje, predno Slovani dobe r.voje pravice, da potem ostanejo Nemci gospodarji v Avstriji. To prav spominja na postopanje liberalcev v prejšnjih letih, ki so tudi narodno vprašanje odrivali v ime višjih državnih in liberalnih načel. Kar liberalci niso dosegli, tudi krščanski socijalisti ne bodo. Narodno vprašanje ne zgine s dnevnega reda, dokler vsi avstrijski narodi ne bodo zadovoljeni. Vse pisanje „Reichpošte" in besedovanje o višjih socijalnih načelih glasovanja krščanskih socijalistov o celjskem vprašanju ne more opravičiti v očeh nobenega pravega Slovenca. Če zmatrajo naše zahteve za pravične, je bila njih dolžnost, kot dobrih krščanskih mož, da bi zanje glasovali, če jih pa ne zmatrajo so pa naši narodni nasprotniki, kakor nemški nacijonalci in liberalci. Zato pa Slovenci v političnih vprašanjih ne moremo ž njimi hoditi, kar seveda ne izključuje, da bi jih ne podpirali v narodno-gospodarskih vprašanjih.
Kielmansegg in Cehi. Začasni predsednik v niinisterskem svetu grof Kielmansegg je nedavno v državnem zboru na interpelacijo zastran razpusta kutnogorskega shoda v čast ameriškim Cehom precej rezko obsodil postopanje političnih uradnikov. Kielmansegg je pa sedaj pokazal, da ne misli ostati le pri besedah, temveč so besedam sledila dejanja. Okrajnega glavarja in jednega drugega uradnika je prestavil. Pod Windi.schgrat.zom bi gotovo se ka_ tacega ne bilo zgodilo, temveč so uradniki, ki so delali Čehom krivico, bili pri vladi v največji milosti.
Vstaja  v  Makedoniji.   Mej   Vardarom in S trumo bili so novi boji, ravno tako tudi pri Pre-biškem jezeru in pri Kičevu. Jedan oddelek vojakov so vstaši uničili in Turkom vz«li dva topa. — Miroslav Hubmajer,  ki pozna razmere na Balkanu in se je ob svojem času bil udeležil vstaje v Hercegovini se je v nekem nemškem listu jako pesimistično izrekel o vstaji v Makedoniji.    V tej deželi so   različne   narodnosti.    Srbi  in Bolgari ne morejo vzajemno postopati z Grki in Rumuni. Albanci tudi ne bodo družili se s Slovani.   Srbi in Bolgari nimajo nobenega zaupanja v Grke in Komune. Grki in Rumuni pa tudi nimajo nobene vojevitosti. Slovani bi imeli korist, če se zboljša uprava, Albanci pa škodo, ker  so  sedaj  popolnoma svobodni pod turško upravo.   Pomisliti je tudi to, da je mnogo inteligentnejših in za boj  sposobnih Makedoncev v inozemstvu.   V vsem orijentu najdeš makedonske trgovce, zidarje, vrtnarje itd.   Več deset tisoč mož je v inozemstvu in ta moč bi nekaj izdala, da je doma.   Seveda vstaja bi se dala organizovati od zunaj, a Makedonci v tujce nimajo zaupanja. Radi bi, da bi dežela bila svobodna, zato se pa nočejo bojevati, da bi potem namesto turških zaptijev tepli jih srbski ali bolgarski žandarji. Če hočejo Srbi ali pa Bolgari imeti Makedonijo, naj jo le sami iztrgajo Turkom. Da bi Bolgari ali Srbi poslali svojo vojsko v Makedonijo, o tem pa ni govoriti.    V Srbiji je preveč notranjih težav in preveč primanjkuje denarja,  da  bi  mogli  vojno  začenjati.   Bolgari pa imajo premalo vojakov, da bi mogli jih kaj poslati v Makedonijo in pa zavarovati obsežne svoje meje. Da bi pa Srbi in Bolgari morda vkupno postopali, o tem pa še sedaj niti govoriti ni.   Iz vse vstaje ne bode druzega, kakor nekaj nasprotujočih si poročil in pa nekaj cekinov v žepih raznih odborov, kateri sedaj marljivo nabirajo. — Miroslav Hubmajer pozna dobro razmere v Makedoniji, kajti od je ondi 1870 — 1880. leta sedem mesecev pripravljali vstajo in pri Pirun Daghu  boril se s Turki. Seda. je menda v Rudniku v Srbiji,  od  koder  je pis&I nemškemu listu
fJ^T Dalje v prilogi. ~W
Prilaga ..Slovenskemu Narodu4' št. 159, dne 13. julija 1895.
Politični položaj.
V poslanski zbornici dne 3. julija je govoril posl. dr. Lavoslav Gregorec to-le:
(Dalje.)
To delo se je hotelo z daljnjimi posojili pospeševati, z davčno reformo pred hujšimi naskoki finančnega ministra zavarovati in končno kronati z uvedenjem plačevanja v zlatu. Na največjo srečo je v tem prišlo do sistiranja. Izrecno pravim : na največjo srečo Avstrije. Zakaj ta moderni kapitalizem ni več tisti kapitalizem, ki pospešuje kulturo, s katerim se je sprijazniti, ki pospešuje delo in podpira umetnost ter tako širi splošno blagostanje, nego je splošno nevaren požeruh obrestij, ki hoče vse pograbiti, kar je kaj vredno, ki hoče vse imetje koncent.rovati v posamičnih rokah in maso prebivalstva narediti za obresti plačujoče sužnje.
Kapitalizem kupuje delo, kupuje proizvode, pa ne daje delavcu pravične plače niti producentom pravično ceno. Delavcem diktuje plače, da morajo stradati, producentom pa plačuje sramotno nizke cene. Zajedno pa izkorišča producenta, kar vidimo pri mesu in kruhu; kapitalizem ponareja živila, kar vidimo pri vinu, pivi, maslu itd. Velespekula-cija, veletrgovina in veleindustrija je ljubljena trojica modernega kapitalizma. Njemu naj vse služ buje, po njegovih interesih naj se narede vse državne uredbe in vsi zakoni. To je moderni kapitalizem, kakor ga je v Avstrijo vpeljala in vzgojila liberalna stranka.
Od tega modernega kapitalizma nima kmetski stan ničesar drugega pričakovati, kakor brezobzirno izkoriščanje, končno deposediranje; posestva preidejo v last hranilnic, delniških družb in veleposestnikov. Ponavlja se nekaj, kar že poznamo iz rimske povestnice. Rimnki oderuhi so svoj lastni kmetski stan uničili. Kmetje so bežali v mesta, množili tam proletarijat in kri čaje zahtevali panem et circenses. To je bil pa tudi začetek koncu rimske države. Državi je hkrati zmanjkalo vojakov in vsled udarcev severnih barbarov je razpadla največ zategadelj, ker ni kmetskega stanu varoval pred ekscesi kapitalizma. Ista usoda bo tudi naš kmetski stan zadela, če se čim prej ne bo naredil konec izrod-kom kapitalizma.
Avstro-ogerska banka spada mej tiste denarne zavode, kateri se najbolj podpirajo in imajo največ privilegij. Celo zlato, katero smo za regulacijo valute dovolj drago plačali, se jej je izročilo. Agrarci amo mislili, da bo država te milijone obdržala, izdala državne note in avstro-ogersko banko sčasoma popolnoma v stran potisnila. Motili smo se seveda.
Še nečesa ni smeti prezreti. Komu pa koristi avstro-ogerska banka največ? Spet velikašem (posl. Scheicher: Židom!), namreč velekapitaln, veleindu-striji, veletrgovini. (Veselost. Posl. Scheicher: Tudi prav!) Čudno je, da imajo ti velikaši pri banki kredit po dva odstotka. Če pa bi avstrijski kmet za svoje posojilnice, recimo Ra'fTeisnove, iskal po vsem Dunaju kredita po štiri odstotkov, bi ga nikjer ne dobil.
Avstrijski kmet mora za realni kredit plačevati po pet odstotkov, za personalni kredit pa po šest odstotkov. (Posl. Purghart: In amortizacija?) Do te sploh ne pride.
Gode se pa še neverjetnejše stvari in čudim se, da na to v zbornici še nihče ni opozarjal. Naši finančni ministri skrbš že desetletja za to, da je kolikor mogoče malo denarja v prometu, namreč na ta način, da ne množe cirkulacijskih sredstev tako, kakor je potrebno. Tako Be jo v dobi od 1. 1K«i*. do 1879. cirkulacija denarja pomnožila na leto za 25 milijonov, v dobi od I. 1879. do 1891. pa le za 17 milijonov.
Prav tako ljudstvu sovražna je zlata vrednota, in jako je obžalovati, da se je odpravila srebrna vrednota in se je ustavilo prosto kovanje zlata. To se je zgodilo povsem na tihem I. 1879. na zahtevan^ avstro-ogerske banke, torej kapitalizma in na ta način se je ugladila pot poskusom, upeljati zlato vrednoto. Prva posledica tega je bila, da se je kmetijskih pridelkov cena silno znižata. Opozarjam samo na pšenico Cena meterskega stota pšenice se je od 14 gld. znižala na 7 gld. in na G gld , to se pravi, kmetovalci so ravno polovico svojih prejšnjih dohodkov izgubili, in ni mi znano, da bi se to nadomestilo z drugimi dohodki.
Kapitalistični listi se izgovarjajo na preveliko produkcijo in na konkurenco z onkrsj morja. To pa ni resnica. Produkcija se je še zmanjšala, kar se da dokazati. Pravi uzrok, da se je cena znižala, je sleparska termin-trgovina z žitom na borzi, torej zopet eksces kapitalizma, in pa zlata valuta. Da smo ostali pri srebrni valuti in pri prostem kovanju srebra, bi bilo že 15 let v Avstriji denarja v izobilji, cene in plače bi bile visoke, dolžniki, torej zadolženi kmetje in zadolžena država bi bili lahko poravnali svoje dolgove. Zal, da se je ravno narobe zgodilo, hvala Bogu, da ne popolnoma, zakaj do katastrofe ni prišlo, ker se ni moglo začeti plačevanje z zlatom. Škoda pa je vender velika in sramota tudi. Stari srebrni denar se je demonetiziral in ljudstva so se s tem vzeli zadnji prihranki, katere je skrivalo po skrinjah in nogovicah. Sedaj se lahko reče, da je kapitalizem slekel ljudstvo do nogovic, da mu je vzel srebro in mu zanj dal nerodni in umazani nikelj. (Dalje prib.)
Oklici
Z ozirom na razglas visoke c. kr. deželne ilade z dne 10. julija 1H95, s katerim se posestniki poslopij, ki so vsled potresa postali pomoči potrebni, poživljajo, da naj prošnje za brezobrestne ponapredščine ali nepovratne podpore vlože najpozneje do 24. julija t. L, naznanja podpisani pomoćni odbor vsem prizadetim posestnikom, da je v hiši banke „Slavij e", Gospodske ulice, ustanovil posebno pisarno, kjer se bodo brezplačno dotične prošnje pripravljale ter preskrbovale tudi vse potrebne priloge. Ta pisarna odprta bo od ponedeljka, to je od 15. julija t. 1. dalje vsaki dan ter se bode v njej posel opravljal od 8.—12. ure predpoludne in od 2.—7. ure popoludne.
Posestniki poškodovanih poslopij se torej vabijo, da se prej kot mogoče zglase v pisarni podpisanega odbora, vsekako se jim pa na srce poklada, da kratek proračun o troških za popravo, ki se ima po zgorajšnjem razglasu prošnji priložiti, sami preskrbe in tedaj že saboj prineso.
Zemljeknjižne izlečke, v kolikor jih bode treba prošnji priložiti, si hoče odbor sam pre skrbeti.
V Ljubljani, dne 12. julija 1895.
Pomoćni odbor.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. julija
— (Redni občni zbor „Glasbene Matice") je, kakor smo že naznanili, danes zvečer ob 6. uii v prostorih ljubljanske Čitalnice.
— (Sklep šolskega leta.) Danes se je na vseh ljudskih šolah v mestu sklenilo šolsko leto formelno, ko je bil faktično pouk moral prenehati zarad potresne katastrofe že mnogo prej. Po sv. mašah, ki so bile v raznih cerkvah, so se razdelila šolska spričevala nčencem.
— (Orgljarska šola tukajšnjega Cecilijan-akega društva) imela je pretekli četrtek izpite. Učencev je na tem zavodu 17 in dobi jih letos šest zrelostno spričevalo. Strokovnjak nam piše: „Abi-turijenti tega zavoda so se v polni meri tudi to leto pokazali, da so si v kratkem času prisvojili potrebnega teoretično- praktično-godbenega znanja, tako, da bodo kot voditelji cerkvenega petja lahko popolnoma svoji nalogi zadoščevali. Posebno zadovoljilo je slušalce čedno in mirno igranje na orgijah. Najtežje klasične skladbe igrale so se na orgijah s pedalom in tudi na glasovirju jako povoljno. Gospodom učiteljem A. Forsterju (ravnatelj), prof. I. Gnjezdi in P. Angeliku gre vsa čast, da so v tako kratkem času toliko lepe uspehe dosegli. Ako se pomisli, da v to šolo večjidel dečki vstopijo, kateri imajo malo ali nič pojma o godbi, je gotovo hvaliti poučevanje na tem društvenem zavodu. Vsakemu bodi gorko priporočena omenjena šola, katera res lepo napreduje.*
— (Enketo o reformi oddelka korigendov) je sklical deželni odbor kranjski na dan 20. julija, da se posvetuje v didaktiško - pedagogiškem smislu.
— (Policijske vesti.) Pri raznih kranjskih kazenskih sodiščih že dobro znani tat Jakob Krt iz Klanca pri Kranju bil je včeraj v Ljubljani aretovan in pristojnemu sodišču izročen. Krt izjavil je pri zaslišanji, da je prišel v Ljubljano dela iskat, a ka košno „delo" je imel v mislih, razvidno je iz tega, da so se našle pri njem razne brez dvojbe ukradene stvari, mej drugim srebrna žepna ura, več novih nogovic, denarja itd. Našlo pa se je pri njem tudi več naslovov oseb, o katerih je znano, da so nevarne tujemu imetku. Je-li bil Krt ž njimi v zvezi, dokazala bode morebiti sodua preiskava.
— (Popravek.) Na prošnjo g. trgovca F. M. Schmidta v Ljubljani popravimo zmoto, ki se je urinila v poročilo o obrtnem gibanju v Ljubljani. G. Schmidt je odložil namreč le patent za f i 1 i j a I k o svoje kupčije, to je za trgovino v Schreverjevi hiši, iz katere je bil deložiran. Glavno svojo trgovino v Kordinovi hiši pa vodi prej ko slej v Špitalskih ulicah.
— (Z Dolenjskega) nam pišejo: Krasne sadove rode takozvani .katoliški" shodi: Iz Kostanjevica in Krškega se širijo daleč na okolu vesti, ki so naravnost babjeverne, naperjene proti zakonom, malo da ne anarhistične. Menite-li, da je govoril v Krškem dr.Gregorič? Kaj še! V njegovi podobi pod*
učuje (!) ljudstvo sam cesarjevič Rudolf, ki, se ve, ni umrl. Pri „pridigah" se je povedalo, da se bo odpravila najmanj polovica gospode, katera je na svetu čisto brezpotrebna in katera naj bi raje delala, ne pa lennbarila po pisarnah I Kmetom se je baje naročilo, da naj pod nos dregnejo onega, ki bi jih poterjal za globo, naloženo zaradi šolskih zamud. To vse in mnogo drugega si pripoveduje ljudstvo, ki je po teh shodih grozno zbegano. V učiteljstvu vzbujajo te govorice hudo ogorčenost in nejevoljo. Poznate-li sedaj „prijatelje" narodove? Potegujejo se za kmeta, a sami ga najbolj odirajo. Za krstni list brez koleka n. pr. se je plačalo preje petdeset krajcarjev, a sedaj, ko je, pravijo, cena denarju pala, našteti moraš na vrh Se jeden grošek ! Vse iz ljubezni do naroda! Ha, kmeta slepijo z zapeljivimi besedami in si ga skušajo pridobiti s hujskanjem proti posvetni gosposki, pa se jim ne bo posrečilo in se jim ne sme posrečiti. Tako daleč bo prišlo, da kmet otroka ne bo več pošiljal v šolo poleti zaradi dela, po zimi zaradi mraza, pokoren ne bo ne gosposki, torej niti zakonom — v resnici, naši klerikalci spravljajo družabno življenje in vero v veliko nevarnost. Ko bi nasprotniki odgovorili, da oni niso krivi, če si ljudstvo napačno tolmači njih govore, rečemo jim: dosti slabo, da ne znajo govoriti, umaknejo naj se potem v kot. Vsekakor si pa ljudstvo ne bi izmišljalo tega ali onega, ko ne bi dali naši psevdokatoliki povoda temu početju. Krivda pade na-nje in ne otresejo se je nikdar!
— (Na državni gimnaziji v Kranju) se je včeraj končalo šolsko leto. Prvi razred je imel do konca druzega tečaja 75) učencev, i z mej katerih je dobilo prvi red z odliko 19 učencev, prvi red 41, drugi red 11, zaradi bolezni neizprašana sta 2, ponavljahu izpit se je dovolil G učencem. Drugi razred je imel do konca drugega tečaja 50 učencev; od teh je dobilo prvi red z odliko 15 učencev, prvi red 30, drugi red 4, tretji red 1, ponavljalni izpit se je dovolil (i učencem. — Za prihodnje šolsko leto se bodo na novo došli učenci za prvi razred sprejemali jutri 14. t. m. dopoludne, vzprejemni izpiti se bodo vršili 15. t. m.
— (Državna podpora) Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo kmetijske družbe podružnici pri Sv. Križu poleg Litije za napravo drevesnice in trtnice državno podporo 100 gld
— (Zavratni napad — in umor.) Iz Sliv-nega na Krasu se poroča: Dne 8. t. m. okolu 10. ure zvečer je šel z dvema svojima tovarišema iz Slivnega proti domu Janez Legiša, kamnar, vsi trije doma iz Prečnika. Bili so vsi trije že zadosti vinjeni, kajti popivali so ves dan v jedni tukajšnjih krčem, še ne i« vasi prišedši so se podali v drugo krčmo, kjer so zopet. pili. Od tu so se napravili kmalu naprej, ker bil je že čas, zapreti krčmo. Imenovani bil je baje precej omamljen od pijače in ni hotel slušati svojih dveh tovarišev, ki sta ga silila, da naj gre ž njima domu, temveč šel je le na dvorišče, vlegel se na tla ter tu zaspal, ne sluteč hudega. Kmalu na to zgodilo se je nekaj nečloveškega, da rekel bi čez vse meje ostudnega. Neki tamošnji hudobnež in malopridnež 21 letni I Makole, kojega se je bala baje cela slivniška vas, prišel je sprem-Ijevan od par drugih svojih tovarišev ter jel udrihati s polenom po spečem Janezu Legiši, dokler ga ni popolnoma pobil in potem ga je še z nožem razreza!. Zjutraj ko so ljudje ustajali, dobili so imenovanega I^egišo mrtvega na mestu, kamor se je zvečer ulegel. Komisija je dognala, da je imel mrtvec okoli 20 ran. Morilca in še jednega njegovih tovarišev so spravili pod ključ.
— (Vpis firme) V novomeškega sodišča register za zadružne firme se je vpisala nova firma „Posojilnica v Zatičini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo" na podlagi pravil z dne 24. junija t. I. Načelnik zadrugi je posestnik g. Fran Mali.
— (Veselje nad celjsko zmago.) Iz Šentjurja ob južni železnici dne 11. t. m.: „ Danes bil je ves Šentjur po konci zaradi vesti, došle še le danes, da smo dobili v Celji toli zaželeno gimnazijo. Tržan in kmet veseli se nad veliko zmago Samo ob sebi je torej razumno, da ne more zaostajati tukajšnje prebivalstvo za drugimi narodnjaki. Zvečer zažgali smo na Rifniku, pri sv. Roznliji, na Batri-čenci in še drugod velikanske kresove, gromi to-pičev naznanjali so čute, katere smo gojili vsled toli pomembne zmage. Radost in veselje je občno I* — Iz Griž pri Celji: »Ko smo prejeli veselo brzojavno poročilo z Dunaja, da je postavka za gimnazijo v Celji odobrena, /brali smo se, veseli naročili smodnika, nakopičili slame in raznega lesa, in kmalu so pokali topiči ter goreli kresovi, da je bilo kaj ! Tako smo veselo navdušeni pri topičih in kresih razveseljevaje se z milim petjem vztrajali skoraj do polunoči. Poslancem kateri so pripomogli k tako slavni zmagi pravične zahteve dolgo čakajočih Slovencev, gromoviti Živio!"
— (Zaročil) se je te dni gosp. dr. Maver, od vet. kandidat v Ctdji, z gospodično Riči P ru so v o, hčerjo pokojnega slovenskega odličnjaka dr. Prusa v Konjicah.
— (Tiskovna pravda.) Dne 23. t m. bode pred porotniki obravnava proti odgovornemu uredniku „Slov. Gospodarja", katerega toži zarad žaljenja časti znani Orehovski Fran Bračko zarad članka „Ali bode v Orebovcih Šulvereinska šola?" in zarad nečega dopis* iz Gornje Radgone.
— (Celovškim županom) je bil zopet izvoljen jednoglasno dosedanji župan g. dr. Friderik P o e c b.
— (Hrvatski službeni jezik v občini v Volovsko Opatija.) V svoji zadnji seji je zaključil zastop občine Volovsko Opatija, da bodo odslej službeni jezik hrvatski.
* (Izbruh Vesuva in Etne.) Dodatno k včerajšnjemu poročilu se javlja iz Neapolja, da prihaja vedno več tujcev, da občudujejo velikanski prizor izbruha Vesuva. V Atirih ognjenih curkih teče lava s stožca navzdol. Curek proti Resini je že uničil dva vinograda. Profesor Palmieri je v obrambo observatorija dal zgraditi skalnate zagraje. Največja razpoka v Atrio di Cavallo je izbruhala že toliko lave, da je mej vrhom colle del Salvatore in vojaškim streliščem nastalo vehko žareče jezero. Zraven te razpoke sta se dvignila dva stožca, ki bruhata ru-deče žareče velikanske plinove plamene. Čudna prej nikdar opazovana prikazen je, da jeden teh stožcev glasno pieka, kakor lokomotiva. Tudi Etna bluje prav krepko in se je odprla nova razpoka na vzhodni strani
— (Vremenska nasprotstva) V Italiji imajo letos res čudno poletje Minulo nedeljo je v Cuneo v Piemontu snežilo, v Palermu na sicihjanskem otoku pa je bilo ob istem času 44° C. vročine.
* (Preosnova ruskih ljudskih šol.) Rusko naučno ministerstvo je sklenilo ustanoviti na vseh dvo-in večrazrednih ljudskih šolah kmetijske tečaje. V teh tečajih se bodo otroci poučevali ali sploh o kmetijstvu in živinoreji ali, ako bo to po krajevnih razmerah potrebno, o vinarstvu, vrtnarstvu itd. Vrh tega se bodo ustanovili tudi tečaji za rokodelstvo, in se bodo otroci že v šoli naučili krajevnim potrebam najprimernejšo obrt.
* (Nemško morje ) List „Alldeutsche Bliitter" je zopet sprožil misel, naj bi se severno morje imenovalo nemško morje in se sklicuje na to, da so že pred leti angleški zemljevidi, znanstvene knjige in celo romani imeli severno morje zaznamovano kot „German ocean". Ker so obali severnega morja zares samo germanske dežele, bi bilo po mislih pisatelja opravičeno, če se to morje imenuje nnemško morje". Za to ime se je pisatel| že (otezal pred 10 leti, kakor pripoveduje, a takrat je njegova ideja padla v koš. Zdaj jo je nekako zopet spravila na dan pKolniHche Zeitung".
* (Velikansk požar) je na doslej neznan način nastal v Broderoden pri Goti na Nemškem. Pogorelo je 320 hiš, mej temi vsa javna poslopja. Dvetisoč ljudi) nima zavetišča. Dve stari ženi in štirje otroci so zgoreli.
* (Nov precejalec vode) je izumil inžener Brever družbe Blumenthal v Parizu. Skušnja, ki se je vršila v navzočnosti odličnih strokovnjakov in zastopnikov prvih pariških in inozemskih časnikov v higijenični razstavi, je imela v vsakem oziru sijajen uspeh. Stroj je presenetljivo naglo spreminjal onečiščeno vodo reke Sekvane v kristalno čisto pitno vodo. Ko je čista voda v širokem curku ttkla iz odprtine stroja, so navzoči živahno ploskali. Strokovni listi imenujejo Dreverjev precejevalni stroj najznamenitejši predmet razstave, poudarjajo gotovi način uničenja mikrobov in omenjajo lahkost inštalacije za vporabo vode iz Sekvaue. Izrekla se je splošna želja, naj bi se precejevalec za poskusnjo postavil pri vstopu reke Sekvane v mestno ozemlje.
* Izvrsten |poklic.) Poklici, ki dajo lep zaslužek, so dandanes že jako redki. Borzno tolovaj-stvo je pri nas še najboljši. Na Španskem je drugače. Madridski borilec z biki, Ouerita, se je letos udeležil že 32 borb in zaslužil 00.000 gld., do konc i sezone pa mu je zagotovljen še jedenkrat tolikšen zaslužek, tako da bo mož v nekaterih mesecih zaslužil 180.000 gld
* (Srebrni tlak) V Novem Vorku je mala pivnica „Silver-doIlar-Tavern11, v katere tlaku je 700 srebrnih dolarjev. Neka brivnica v Chicagu ima 000 dolarjev v tleh vloženih, v BulValo pa je „Drin-king-salon", za katerega tlak se je vporabilo 5000 raznih srebrnih novcev.
* (Topovi iz papirja ) Da bi se papir uporabljal celo za izdelovanje topov, to skoraj ni vero-jetno in vender se delajo v Ameriki topovi iz papirja. V sredi je kovinsko jedro, okoli pa se dene papirnata masa, ki postane trda kakor kovina in še bolj elastična. Tak top se potem obveže s kakimi pHtimi legami bakrene ali jeklene žice, ki se pritrdi z bronastimi vezmi. So li taki topovi res tudi trpežni, o tem ni še ničesar znano.
			
	■ -	r ^ Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 k J	
			
\		1 Darila i Za prebivalce, prizadete po potresu:	
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Uredništvo časopisa rtilas Naroda" v New-Vorku zbirko 150 gld.; gospod Josip Gsottbauer, inžener na Dunaju, 50 gld. ; moško pevsko društvo v Badenu pri Dunaju kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 40 gld. ;   mestno  županstvo  v  Ži/.kovu nadaljnjo
zbirko 35 gld. 84 kr.: administracija časopisa „Narodni Listyu v Pragi nadaljnjo zbirko 18 gld.; županstvo mesta VVels nadaljnjo zbirko 11 gld.; go-spodičina Olga Bartošik, učiteljica v Hannsdorfu, zbirko 3 gld. 25 kr. ; grofica E. Lamberg na Dunaju 1 gld. 10 kr.; neimenovan v Šumperku na Moravskem 20 kr.
Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo „31 o v. Naroda" 176 kron 92 vin., katero vsoto so rodoljubni darovalci in darovaike doposlali v mesecih april, maj in junij deloma za velikovško šolo, deloma za družbine namene. Te vsote so bile izkazane v štev. 75 —143 „Slov. Naroda". Nadejajo se, da tudi v sedanjih, vsled potresne katastrofe težavnih razmerah, ne bode opešala požrtvovalnost sloven-skih rodoljubov, izreka najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem in d aro val kam
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Zahvala. Odbor društva „Narodni dom* v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 44 kron 6 vin., katere so mu bile poslane od dne 1. aprila do dne 31. junija 1895. 1. in izkazane v štev. 74 do 138 „Slov. Naroda". Presrčno zahvalo čč. gg. rodoljubnim darovalcem in daroval kam ! V Ljubljani dne 12 julija 18U5. Dr. vit 1M e i w e i s - T r s t e n i š k i, pre tsednik. Dr. Jos. Stare, blagajnik.
t£nJi *o vnos 11
— .Slovanski Svet" ima v št. 27. naslednjo vsebino: V praznik sv. Cirila in Metoda; I. A. Tolstoj : Gospodar pa hlapec; M Jovovič: Već sam željan; Severna : Pobirki z Dunaja; Ogled po slovanskem svetu; Književnost; Marica: Pismo; Učenje jezikov pa ženska naobrazba; Kamnoselski: Gazele Tinici; R. Katalinić Jeretov: Gebtldet; Zmagoslava: Česa želimo; Kranjska Slovenka: Pismo; Zorka in Milena.
— Iz vestj a muzej skega društva za Kranj sko.
Sešitek 3. ima to-le vsebino: Konrad Črnologar: Grobni spomeniki v Štičini; 1. Vrhovnik: Janez De-bevec; I. Vrhovnik: Nekaj Vodnikove ostaline; Janko Bar le : Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom ; A. Koblar: Kranjske cerkvene dragocenosti I. 1526; S. Robič: Kranjski lisa ji (Lichenes). Mali zapiski: I. V.: Anton Linhart kot dijak; I. V.: Slovenski umetnik Franc Jelovšek; I. V.: Kapelica v Krakovem; J. Šašelj: Zemeljski potres v Mokronogu; S. R : Letošnja razkopavanja na Brezju pri Mirni Peči.
Sxzoj@LTr3s:e.
Dunaj 13. julija. Pismo, katero je pisal posl. dr. Ferjančič v imeni hrvatsko-slovenske^ kluba načelniku konservativnega kluba grofu 11 o h e n w a r t u slove: Oziraje se na to, da so mnogi člani kluba konservativcev izrekli željo, naj bi Člani hrvatsko-slovenskega kluba v kolikor mogoče tesne odnošaje stopili s klubom konservativcev, je izjavi hrvatsko-slovenski klub v svoji seji od 11. t. m , da za sedaj obdrži svojo samostalnost, da je pa pripravljen stopiti s klubom konservativcev v najtesnejše razmere, uvaževaje, da se je parlamentarni polo/.aj premtnil in uvaževaje priznanja vredno držanje kluba konservativcev glede celjske gimnazije. Hrvatsko-slovenski klub izrazil je pri tej priliki nadejo, da se bodo politične razmere tako obrnile, da bode moč članom obeh klubov trajno v zvezi postopati v boju za njim vsem skupna načela.
Dunaj 13. julija. Hohenvvart je odgovoril na Ferjančičevo pismo, da klub konservativcev z veseljem pozdravlja sklep hrvatsko-slovenskega kluba, nadejajoč se, da se kmalu združita oba kluba.
Dunaj 13. julija. Poslanska zbornica je v današnji seji rešila poglavje „neposredni" davki.
Dunaj 13. julija. Glasovanje o civilno-pravdnem redu se bo vršilo v torek dopoludne.
Dunaj lo julija. Grof Franc Coronini je naznanil svojemu klubu, da odloži koncem sesije svoj drža rnozborsk i m a u d a t.
Dunaj 13. julija. Mladočeški klub je sklican za torek na sejo, v kateri bo sklepal o ponudbi moravsko - čeških poslancev glede vstopa v koalicijo.
Praga 13. julija. Člani moravskega kluba so pismeno vprašali mladočeški klub, pod katerimi pogoji bi se jim dovolil vstop v ta klub. Ekse-kutivni odbor mladočeške stranke skliče shod zaupnih mož iz Češke in z Morave, da bo sklepal o tem predlogu.
Pariz 13. julija. Poslanska zbornica je soglasno sklenila, postaviti v vojni 1. 1870 padlim vojakom spomenik.
Haredno zdravilo. Tako se sm; imenovati bolesti ntešuioče mi Site in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moli - <>vo frauroaku žganje i" "«lui katero se splofino in uspešno porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji raz-pošilja to m*zilo vsak dan lekarnar A.M0LL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlaaben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2   (4—10)
Najslastnejša peneča pijaca!
Radenska kiselica
osvežujoča pijača prve vrste. Se odlikuje po bogatem naravnem nitmiranju Pospešuje prebavo. Zabranjuje tvorbo kisline v želodcu in posledične bolezni, ki iz te nastanejo.
obširni spis brezplačno na vneh prodajnih mestih ali pa direktno od zdravilišča v  kopališči Radein, Štajersko.
Zaloga v Ljubljani pri Zvana Liningerja in Mihaelu Kastnerjn. vi268—3)
Iz iiratlnetf«! I i si a.
I«%r«llue «11 «'k*ekiiU*ue «lrit«be: Franceta Krašnvca posestvo v Šent Jerneju (v drugič) dne 19. julija v Kostanjevici.
Antona Šajn posestvo v Knežaku, cenjeno 1040 gld., duč 19. julij* in 11). avgusta v Ilirski Bistrici.
Miha Žabcu posestvo v Šembijah, cenjena 2G50 gld., dne 19, julija in lit. avgusta v Ilirski Bistrici.
Janeza C i m p e r m a n a zemljišču v Selu, cenjeno 3260 gld., dne  19. julija in 98, avgusta v Velikih Laščah.
Jakoba K on čar j« zemljišču v Vodicah, (v drugič) dnć 20. julija na Brdu.
Janezu Mati j an a zemljišče v Likali, (preloženo) dne 20. julja in 20. avgusta v Kamniku.
Marije Plut posestvo v Boju nji vasi, cenjeno 200 gld., dne 20. julija in 22. avgusta v Metliki.
Matije Ladi k e v Ljubljani pohištvo (preloženo) dne 22. julija in f>. avgusta v Li ubijani.
Janeza Kocijančiča zemljišče na Hribu, cenjeno 300 gld.; Janeza Kočevarja zemljišče v Ložu, cenjeno 120 gld.; Josipa Mlakarja zemljišče v Otoku, cenjeno 225 gld.; Antona Bartola zemljiščo v Studencu, cenjeno 2735 gld. Vb kr.; Neže Lefinjak posestvo v Lešnjakih, cenjeno 647 i;ld. 50 kr. in Janeza Lešnjaka posestvo v Ravnah pri Topolu, cenjeno 237G gld. 20 kr., vsi dne 22. julija in 21. avgusta v Ložu
l iiirII so •*> Ljubljani:
11. julija: Katarin* Verhovc, dimnikarjova hči, 4 mesece, Sv. Petra cesta št. 52. — Heza Mclzer, profesorjeva vdova, 75 let, Resljeva cesta It, 1. — Alojzij Kolesa, mizarjev sin, 1 leto, Hrenove ulice št. IG. — Avguštin Ce-mažar, sodarjev sin, 10 mesecev, Konjušne ulice št. 4.
V deželni bolnici:
9. julija: Blaž Filipič, delavec, 48 let. — Matija De-bevc, goBtač, G9 let. — Ernest Cerar, mizarjev sin, i2 let.
10. julija: Luka Prek, pivovar, 23 let.
V hiralnici:
12. julija: Rupert Semrajc, Črkostavčev sin, 19 lot.
Meteorologično poročilo.
;^7>	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
12.	9. zvečer	729 0	90*4*0	si. zahod	oblačno	
13.	7 zjutraj	726*6	21 0° C	si- jjzah.	oblačno	00
n	2. popol.	7320	11 2o C	bi*, zahod	dež. innev.	
Srednja včerajšnja temperatura 99*9*, za 3'2' nad normalom
IDTJL-nsOsjlsa, "borza,
dno 13. julija 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 20 kr.
Skopni državni dolg v srebrn    .... 101 „ 10 „
Avstrijska zlata renta....... 123 „ 95 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 101 , 55 ,
Ogerska zlata renta 4",,.   ...... 123 „ 80 ,
Ogerska kronska r.-nta 4 /....... 100 „ 10 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1078 „ — „
Kreditne delnice......... 407 „ 25 ,
London vista........... 121 „ 20 .
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 59 „ 35 „
20 mark............ 11 . 85 .
20 frankov........... 9 • JgVi .
[talijamiki bankovci........ 46 „ 05 .
C. kr. cekini........... 5 . 70 B
Dno 12. julija 1895.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 195 „ 75 .
Donava r.g. srečke f>" ,, po 1<)0 gld.   .   . 131 „ 50 .
Zemlj. obč. avstr. 4,/»"/0 ZIR" **■%« Uit'    • — ■ — n
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „ — „
Ljubljanske Brečke......... 23 , — „
Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 , 50 .
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 176 „ 50 „
Trauiway-drutU. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 547 „ — „
Papirnati rubelj......... 1 , 29'/» „
o
• "o
e o a > .
5.9 '*-*
mm   <V   m M
■ •S -2 *E j£ a
■gađ I
t i S.3
■■ l/i ^~
i i •§ i i
V vročem letnem času
n-> more priporočati kot najboljša in naj-VIII. koristnejša (15-9)
osvežujoča in namizna pijača,
posebuo pripravna Ba mešanje z vinom, konjakom in sadiiiiui sokovi,
Ta upliva osvežovalno in oživljajoče, vzbuja »last do jeiiij, pospešuje prebavljeuje. Po letu je pravo okrupčcvalno sredstvo.
Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 159, dne 13. julija 1895.
Gospod V* V*
sedaj na Spodnjem Štajerskem,
S tem Vas pozovem, da mi v kratkem poravnate VaS dolg, katerega ste mi na tako........
način izvabili, inače objavim prihodnjič VaSe polno ime v obče svarilo.
(912-2) Brez podpisa.
Naznanilo.
Naznanjam čas ti t i m gostom, da sem svojo prenovljeno kuhinjo z današnjim dnem otvoril. Potrudil se bodem častite goste z dobro jedjo, kakor tudi s pristnim isterskim in dolenjskim Vinom postreči.
(920—1)
S spoštovanjem
Alojzij Zaje
Stanovanje
o h toj m e iz 2 sob in 1 kuhinjo, odda se 1. avgusta v Judovski ulioi št. 5, 2. nadstropje.        (921)
I. najstarejša posredovalnica staooraj in služeb
Ljubljana Cr. FLUX Breg št. 6
laee nujno »«'«• kulmrlr, za tu in drugod, /.a Heljak, ('elje, Gorico, Pulj, Gorenjsko; IiinIn<» za neko graščino v okolici ljubljnnski; fetalnu za Pulj; |»eatun|o za Opatijo, 10 gld. plače; utfiirs a« It tavamo; vee deklet »«» VM«ko «lflo; jako dobre stalne službe. (91f>)
Xj 3 iŠL t© 1J SU TL
pred potresom.
33 X 00 cm.
Komad po 30 kr., po pošti 5 kr. več, dobiva so v
.Narodni Tiskarni".
Učenec
(913—2)
KI—16 let star. kateri je I. razred srednje Sol.) z dobrim \spebom dovr&il, »e > sprejme lukoj v trgovinu z imunim blagom pri g. F. IIoiiiiiu.u v ltuiloilJlel.
tr^f lavno ravnate! jstv a witt. drl. ffluu.
iznčen v trgovini s mešanim blagom in železnino ter z dobrimi spričevali te litre.
Ponudbe  pod  Šifro   ..14. «!.•• vzprejema upravniStvo »Slov. Naroda". (910—1)
se 7 najem
m I. septembrom 18*3 v nekem večjem in priljubljenem izletnem kraju n • Kr*»ii|Mkeui. ki leži na južni železnici : obstoji iz salona, 2 sob, kleti, kubinje z vsemi drngimi potrebnimi piostori. Letna najemnina znaša 300 gld, — Več se izč v z« vod u ih poaretlovanje A. Kulii-a v l.jubl|Miil. (850 -3)
pogoji
Večja rudnilka družba v Slavoniji 116« pod ugoduimi
restavraterja
ki bi imel prevzeti mesarijo v oskrb. Isti bi moral biti sposoben z* mesarsko obrt in bi moral položiti kav-oljo 1600 gld.
Več se izve v tukajšnji trgovini goBroda Z. O. Ro-gerja, kjer se vspr.-jmo tudi ponudbe. (88»—3)
Plemeniti raki!
Sveže lovljeni, akačool, dobro zamotani, poStniua in embalaža prosta.
100—120 komadov lepib namiznih rakov
gld. 8'-n 3r>o
; 440
.   B 60
7ft— 80       . velikih 55-00       „       velikanov z  dvoma tolstima debolima fikarjema .... 89 — 35      „       Bolo-vclikanov,   izbrane, največje živali, od 15 etm. naprej Jamči se za to, da dospo živi, skačoči.
8P Gosje perje!
skubljeuo z roko, hliSčeče belo, gld. 125, isto perje neskub-Ijeno 85 kr., puh blilčece belo, non plus ultra gld. 225 funt poštnine prost«.  Vse po povzetju razpošilja
lleiir. Schapira, Buczaoz, Galicija.
Opazka: Referencije so na razpolaganje. (743-28)
Fran Stare j
sobni slikar } v Ljubljani, na Bregu št SO t
: : ;
priporoča se slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanju vseli v dekorocijsko in slikarsko obrt s padaj oči h d**l s zagotovilom ukusno modernega dela proti zmerni ceni. (647—12) PJaV Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke nujuljudneje nnproseno, naj V slučaju potrebe omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom.
Izvod iz voznega reda
^-9l*av7rxie)4fa ©d  1-. J-va.xxIja. 1S35
tikali i .i.]   ...mujeni   jirlh.'.j »i 'i  In   odhajala) 6»al citiaui.nl io t .■ i • ' 'vf.-: Ltf,.i.*y;>-ni nutit.  -.r.i.inij«\-r.ij>i'jl 4n* je kr.;t,,<i.,u IbM T l.jut *;w.i u, 1 m Dali naprtit.
Odhod Is LJubljane .juž. kol.)
U» IV tare A mif». j>o n;~ri o« i.nl vlak t Trbla, Pontabel, Bel}a.», Ce-lovea, 1 .-Ai.«or.tfailn, I.JuMiu, On i SeUlhel v Auhco, Ischl, Umuu. iii-.i, Sclnegrai, I.eu>l-Oaatei&, Zali na jezeru, Inomoit, Curiti, Sloyr, Lino, Hi i •;?»(.«■, r-i»,.»,J, Marijina Taro, Kger, Karlova vate, Fran. cura vara, Prairu, i -j<j, UunaJ via Ajnetniteti UR> X uri tO «,iu tju.'M, maianl vlak t Noto tnsalo, Kouit]* Ot 7. kri 10 ejafja, tjutr.ij oeebnl vkk t 1'rMi, Pontabel, Beljak, Ca-ioraa, Kr*-i ria ifeit«, hjubuo, Dunaj, lioi Selrthel t Holnugratl, Duna •ta .Viiatnti.i.'.
Ob 11. wH SO tnin. Ao^.lurin* oaeb:it Tlak t Trbla, Pontabel, Beljak, OsJOveo, Kr:.:i'i!i>'».:>i, Ljubno, SoUUial, Soluograd.
Ob IV. tara SS min. pojiftiuUtus malital Tlak t Noto meato, Kcusvja.
Oh 4. \>ri j utw/i4'/hf uieotil Tlak t Trt.U, Beljak . ColoTec, KrunTOiii-feite, eoa Seltlhal t 8-^lnograd, Lond - Oa.tuin, /.ell na Jvauru , lno< mini, Breirnic, Curiti, OenoTO, Paria, i cz Klein Rciilin^, Hte)r, l.n.o. Omundon, laclil, BudajaTloa, Plaenj, Marijino Tare, Kj.jr, Vrauco-n vare,   Ks.rlo«. Tara, V'-, i-    Upako, Dunaj vla Anialettan.
<tt T. «ri VO »»lin. tvrrrr meiaul vlak t Novo ninito, K.
lU/un t.-ifa ob ti.--I.-i_1..* in praaiiikiti ob S. uri iill minut i -i •ludne oaobni Tluk t Leaco-lllod.
Prihod v LJubljano (juž. kol.)
iM ti. -tri AV mli«. r,'«.'r..J ovi .m Tlak a Dusaja ria Amitntlen, I.ip-alje, »'r-i«e, Franuuviti TaroT, KarloTili varov, Rgra. Marijinih varov, Pli. ja, Umi •i-iviu, KnhiOffrada, tiUioa. Stayr.-», (t:,tii!nle:ia, Iaulilft, Am-aaoa,  /clla na Jh.-.it-i,   I.eud Oaatnina,   Lijubncgu,  i 'i ' KolJaUa,
trr 1. -.011 r.fpulr      I ■' 1 • :
Ob Z. Mri tU tr.tn. tju!rt%) treitinl v|..ic la KnOeTJa, N.wu« meata. tM 11. uri Vri min. «,.,-.!u.-iitr oautml vluk a Dunnja vi» Aniatettan,
Llpaijn,   Prav«,   riMOOVlll   TuniT,   KarloTili TarJT, KiC». Marijinih
riror, Plauja, Bjjdujflvlo, Sol'iograda, Idncu, .Slojra, P»r<aa, Oenevo,
Curi).a, Broiruioo, I- ..-i. n*, Zella ua t.oii'1 OaiteUia, LJubne^a,
Celovca, Pontabla, TrMtt Ob J.  UH :VJ min  j)«'j)»/«if»»(> tat*ani vlak ir Kc-evjc, Notb^> mcat«, Ob eV 'iti SS min. pMMtaaaallM •MWtl v).ik a Hunija, lijtibaoira, Hitlallialn,
H'..,..k.t, Celovca, r't*!,/unafi>«lo, 1'-M.tabla, Trbl£.\ '.' - 0. uri  4  min. t<- -m- oaobul  vlak  ■ Daii.tja preko Amatattet.a It
tdtib-ieea. Hetjsk*. CaloToa, l»outnl»!», Trhiia. Ob V. uri tU •>.!»  »».-/■« r meaanl rlak la Kn..«vi», N-.v.-m Meata. Knmi totra ob i..- i - i--'; in praenlkili ob IO. uri 40 mtfMM /vočer oiobn
vlak it Ijoaec-Bleda.
Odhod lz LJubljano (aH kolj
Ob   T. uri HS »»•" mjutrtt)       t Kairrjik. ,     II    .    OS     ,    |».'./>o;m.I»»« , . t     O.    .    SO     .     er«<*w , .
„ 10.    ,,    IO    ,,     atvrnr ,,        „ (alednjl vluk lo
ob  uedeljati   la  vrv. n klh.
(5—152.
Prihod t LJublJf.au  dr*, kol.).
Ob   0. uri 30 tnin  cji.tr.ij       t% Kaiantita.
,     ti.     „      IS       , tt%r     . ,,
„ „   HO    ,,     »wripr ,, ,,
,    9.   w   SS    „    mvrrttr ,        . (alidnjl vlak le
ob  uodeljatt In pra-tnlkJh.
Prodaja vinskih sodov.
Zaradi opustitve vinske   trgovine na debelo,
uroda se 25 lepili finskih sofa
sknpnj do 1000 hektolitrov držećih. — Naslov pove upravniStvo „Slovenskega Narda". (879 - 3)
dam za več let proBtoruo, popolnonin opravljeno
prodajalnieo
na glavnem trgn v Knuniikii z uitiKacinl In alaiio-vanjem vred za prav nizko najemnino. Prostor je želu ugoden osobito za niainifakturisto »li sploh za trgovino z meSanim blagom. — Natančneje pove -A.iitim 1'iiitui* v Keatunllcu. ^881—3)
Hiše na prodaj.
Ulic* iii. 57, 77. hi in M v Trbovljah pod Hetjami, zraven ceste in rudnika, pripravne za krčme, za vsake vrste obrtnije, z mnogimi stanovanji, *»' Iz prosio roke prodaju, ker se želi njih lastnik preseliti. Cene in daljnji pogoji se izvedo pri Jal*.«>t»ii Jov»ovitr-jii. posestniku in čevljarju v Trl»o« Ifuli.       (b8i»—3)
Pozor I
Svarilo!
Varujto se,
da no bote opeharjonJ pri nakupu sladne kuve. Dobič-kaioljni ljudjo lOTOdno ponn-rojujo Rcvthrelnerjevo jcavo, zato no jemljit fdrui^ili ko bel-izvirno   zavoje /. napiaoni
„Kathreincp".
Kathroinor Knelppov.i sladna kava je edina ziIihvu in okusna primos k bobovi kavi, natorni pridelek v cobh zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena.
(704—8)
Najboljše  kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlabti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni
ali
sc„_ Marijaceljski liker.
1 ateklenloa atane 20 kr., 6 itokleulo 1 gld., 3 tuoate iteklento 4 gld. 80 kr
Dobiva se
v lekarni Ubalda pl. Trnk6cz7-ja
v Ljubljani, zraven rotovža
in m vsak dan ■ prvo posto razpošilja.
legantni album
■+%£jubljana po potresu
in cesar V Jjjtifrijfnu'. s J C jako zanimivimi pinloltnmi ljubijanskili razvalin, v platno rezan in pozlačen, kot najlepši vseh do sedaj izišlili, po jako nizki eeni sftfno JO A*r. in opi8 po*resa zraven Zftstonj — riitstrftffitic knjižice po 20 kv., vrč skupaj pa ceneje.
Zahteva naj se le PatitUtOV elegantni album ali !lust rova na knjižica, ki se dobivata po vseh knjigarnah.
I' blagohotno naročevunje se priporoča (848—6) Jos. Vaulin v Ljubijati i.
Posestvo na prodaj!
Okoli 70 oralov svetu,  ponsjveč gozda,
f oilii»iiiifl»«li'<i]»ii» liiAn, u<i»h|>oj!jirsli n po-nI(»|>|», vse v prnv dobrem st;tnji, jrilnn liro od Kranja, hv produ. P«^goji prav ngodni.
Več povt' gosp. Anton Klein, posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani.
Proda se takoj
več miz in stolov za gostilno, kakor tudi štedilno ognjišče i n vzidan kotel lKM_i}
po jako iigocliii ceni.
Veo povi'- npravniltvo Pslovenskega Naroda*,
V najem se oddajo na več let
dve gostilni in dve prodajaluici
s špecerijskim blagom, z železnino in drobno robo, z vso opravo in zalogo blaga.
Obe prodajalnici in gostilni no na dobrom mestu h stalnimi odjemalci in gosti. Prevzeto blago se ho plačevalo na i broke in po dogovoru. — Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo ,Slovenskega Narooa". (851—4)
-C« IJiiblJauo in okolico
i&femo spretnega agenta v svrho razpecavanja zak(»-nito dovoljenih državnih papirjev in srećk.   Visoka provizija in eventuelno stalna plača. (607-90) Menjalnićno društvo glavnega mesta Budimpešte Adlcr & Co.
Iz proste roke se proda
liis Su
z dobro obiskovano gostilno
nasproti lodoiji v Mokronogu na Dolenjakem.  V pritličji so nahaja velika sobn, ki slu?.i za gostilno, dalje prostrana kuhinja in klet: vse to je solidno zgrajeno in obo kano.  V prvem nadstropju pa so 4 sobo s predsobo. HiSo se drži Supa, hlev s podom in velika obokana vinska klet.
Cena in i.atančucje pojasnilo se poiave pri lastniku Anionu '1.^1'attiir-in v Mokronogu.       (872—3)
^V*VVVV»YVaY.yVVVVVVVVVV#VVVVVVVV»#»V#a
Fr. Ks. Jeloćnik i
Icrojad (271—20) £
v baraki v „Zvezdi", blizu paviljona
se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseh K ioJhsI. i li dol.
Naročila izvršujejo sn točno in po nizki ceni.
Veter u I ce </,aluxije> lesena in plaiiiciia / ssiii.iia (roletne)
vseh vrst, nujmočneje in najtrpežneje blago,
i.'-iri   brez konkurence in po najnižji ceni.
Naroča se jedino le pri tovarniškem zastopniku gospodu
Aiitlrcju llii llckiir-Jii (876—4)
V C ■ i-ii I>t*i*j«i v lil  ltllOU.ll fita'V. 1
in se zamore gospodom hiSnim gospodarji'in in p. n. občinstvu posebno pri zgradbi novih sta-b  najtiolje priporočati. — Vzorci bo tu na blagovoljni ogled, na zahtevan|e ho tudi na dom pošljejo. — Za naročila tadostuje dopisnica.
O O
S
Ljudevit Horovnik
(88C-17)
I
I
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
bo priporoča v izdelovanje v«»koi rNlntli ihisiU za lo ce in strelce po najnovejših sistem ili pod popolnim jamstvom. Tudi pre«l>lu|e staro samokiesnice, vzprejema vsakovrstna |i<»pra« il.a in jih tuGOO in dobro izvrfiuje. Vmc puSku so ua c. kr proskuScvaliiici in od mene preskuSono. — Ilustrovani conikl zastonj.
i Z I
i
1
Odda se takoj v najem
stanovanje
na Opekarski cesti št. 55
obstoječe iz » Sob.  2 Jedilnih  Nhr«uili in kuliluje :
evcnfuvelno se tudi proda.
Več se izve pri lastniku hiSe: na Trnowkem prMHtm *f. 14. _ _(8HH-4)
Letovišče (vila)
pri Brlksnu na Južnem Tirolskem (kjer so dobre ficle m o, kr. gimnazija) se proda 1* proste roke.
Stanuj« se lahlČO v njem poleti in po zimi, ima nap teplo prosto lego v priznano zdravi dolini in 10 sob, kuhinjo jedilno shrambo, k!ct itd itd , ima lastni studence s pitno vodo, kakih 6000 itlrjaiklh sežnjev zemljl-iča kot parkovno naprave, sadovnjak in vinograde I zraven nahajsijočo sc htio za čuvaja in ekonomij s k i m poslopjem. (88»—8)
Več pove upravnlltvo .Slovenskega Naroda".
in brizgali)«' vsako vrste
1 vodovode
'    '     »JT A za mesta, scla, graščine, go-
i     jF   a \ spodarstva, h toviSča vrte in kopelji. Vodi I   / ^jv /1     uictne figure in nastavke, stranišča, kurjave s trintnrift za n* vctcr' 28
patom, IIIUIUIJO zgretzrak in po-ttohjske motorje izdeluje (4*6)
A. KUNZ, TflSST
Moravska Bela oerkev.
IhiKtruv.iiii prinjinkti »».tonj.
ijvgodnr
I O. HELLEH DU5AJ
M PfiliMiruit tlntrnui iti mini .ti.iu ••am * i tmlkia l.ttti u uklnuu* ulij uitM.
rnrnltlild
J Jakob Štrukelj v Trstu
1 ria Caserma it. 16, vhod piazza dtlla Caserma
4! (nanproti veliki vojašnici)
A prodaja po ne ve roj etno niskih cenah vsako*
2 vrstna angleška
i kolesa (bicikle).
Zastopstvo koles „A.ller** iz tovarne ii. Klever v   Prankobrndn   in  ..Vlkloria   <>l*le W»rki"
\Volverhampton, Angleško. Kolesa ,«A«ller" so svetovnoznana in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesečevi; kdor ne zna vozit*, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja se ^ poštnine probto. (728—15)
• w w w «jjf <v ojww^ m wwww1
5
lini ekstrakt za uho
1 c. in kr sekund, zdravnika dr. Ml|>«*lt-h.
Ta ek:trakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha Ut it \ In■' 1 c«'lker odpravi vsako priro-
0.........................
u*«'Niii lok m vsako  iim«*miio  l»i»lex«*ii ; dobiva se proti dop fiiljatvi >rl«l. I'70 v vsej Avst.ro-Ogerakl IihiiIhmmiio po posti iz lekarn: glavna zaloga v
lekarni ,.pri sv. Duhu" g. Kdc pi. Totnavs, v lakiirni
g. A nt. K ogl a in v mestni lekarni » /nt;n'l»ii ; n.dalje pri Zauetti-ju v Tratili Joiefa C h r i s t o fo 1 e 11 i - j u \ Garletf n» Iftunnjli pri c i n k r. vojni poljski lekarni F. l'lehan-)t na Štefanovem trgu st. 8 — Pristno blago so  dobiva samo v steklenicah  z mističnim napisom:
in kr. sekund« sdmvnlli «ir. Alpe!« n« i>imt«|i.
(141 19)
S
Pohišno opravo
J skladno za vrte, v staroknietskein W slogu za sobe Izdeluje m
Js stavbarsko mizarstvo
izvršuje po nizki ceni
J"a-.k:©"fo Ž-cLsncLer
(lasledsik Koli Motal) x €*oi*Ji«Ii |»ri Hlcdu.
I* Na zahtevo se brezplačno dopoftiljajo ilu-strovaui ceniki. (U89—d)
Hiša št. 138
m* S*. Martina eestl v Mariboru na desnem bregu Drave, ki je 12 let davka prosta, z >/. oralom zemljišča, se zaradi odpotovanja pod ugodnimi pogoji ia proste roko proda. Ponud'ie upravniStvu rSlov. Naroda". (902-1)
izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja
9
i*
m
U
u
s 4
»g >t»
M n
<u .S,
Velika zaloga domačih izdelkov.
8
5?
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato salogo
najfinejših britev, žepnih in druzih nožev, »karij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja.
gat" Od leta 1668. se ^
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Bfloi itd proti poUiiim bolesnim, zlasti proti
vsake vrste spuščajem
uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto sploSno priznan. Bergerjevo kotranovo tuli o ima v sebi -tO odstotkov lesnega kotrnnn in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride slepurl|ani v okom, zaht.:v..j izrecno Bergerjevo kotranovo milo. In pazi na zraven natisu jim. ■< varstveno znamko. Pri ueosdravljtvlh polt-iiHi boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blaaje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polil.
proti spuSčajem na polti in glavi prt otrocih , kakor tudi kot nenadkriljeno kosraetično milo /h umivanje In kopau|e km VNakdwn|o rabo služi
Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfum >vano. Cena komadu vsake vrsta s navodilom o uporabi 35 kraje.
Od drugih Bergerjevlh medleln»ko - kosme« llenlb m 11 zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Beu ioi-iii i io za fino polt; buraksovo milo za prifiče; kmlioNlio milo za uglajenje polti pri pikah vsled ko« m kot raakutujoOa mila: B rgerjevo smrekovo - Igl*-»to milo km multMiijo in totleio, Bergerjevo milo Xi» llf/uo olrocjo dol,o ('Z* kr.)| Icktjlolovo llillo proti rndečici obraza; milo sa pege v obrazu jako učinkujoče; IhhIiimUo milo za potne noge in proti izpadanju las, iiibuii milo. najboljše s edstvo za ć.fičenje zob Glede vseh drugih Bergerleiili mil se najde vse potrebno v brofiurici. Zahtevajte \edno Bcr^i-rjevs ml Is, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (.S2U—8)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, ti. 1'uioli, .1. S. obula in l;. p I li »ko zvja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
LrE I C H T LO S LI C H L R CACA0
Komi
vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, dobi trajno službo v prodajalnici z meSanim blagom pri g. Jakobu Lavrenčle.u v Nodraalel. Kranjsko.    (904—i?)
Učenec
z dobrimi spričevali in iz dobre hifie se takoj vzprejme pri
Jerneju Reltz-u t IJnlilJaiil
Reseljeva oosta It. 1. (8G2-3)
Hiša z vrtom
na glavnem trgu v Kndolfovem, blizu vođe, z 2 nadstropjema in pritličjem, ki je zelo pripravuo za kako obrt (v nji je že bila delavnica za usnjarje in prodajalnica.) se poli Ugodnimi pogoji nrotlfl* Več pove lastnik V Rudol-fovem lis. St. 82. («117-1 j
ki je bila že v trgovini z meSauira blagom na deželi in ki je zmožna voditi knjige,
se pod jako dobrimi pogoji vzprejme
pri (897—2)
Alojziju Minatti-ju na Igu. Fran Burger, mizar
v Ijjtililjaiil, Sv* Petra eesta &t. «t
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejih
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajoiih del.
Tudi imam v zalogi već pohištva in izdelujem najlepie lesene strope ln stene (lamberlje). Delo solidno in po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih.       (220—'.0)
• siasiaaaaaaaaaaaaasi
Tozni listti t Sei Ameriko
(199-21; pri
nizozemsko-ameriški *  parobrodni družbi.
DUNAJ.
IV Weyringerga88e 7"
Vnuk dan odprava x Dunaja*
Lonček
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartn 1890 Odlikovana I nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalil h pismih, katerih Število gre v tisoče, priznana kot Jedino, zares reelno in neškodljivo greditvo, s katerim se doseže tako pri gos peli kakor pri gospod h lepa in bujna raet lailj in se prepreči, da ne izpadajo m da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi motne brka. Za uspeh in za neškodljivost «e garantuje. kr., če se posije po poŠti ali proti povzetju '.»•> kr.
K. Hoppe. Wien, XIV., HOtteldorferstrassi 81.
(;iM»—15)
Najboljše
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Ccs. kralj.
privileg
tovarna tittm. I. 1832 na Dunaji.
To voščilo brez galice (vitrijola) si lepo črno t veti ter vzdržuje umu Jo trpežno. = Povsod v zalogi. ===== (3-28. Zaradi ponarejan) vaj »e pači natanko na noje Ime
W~ St. Fernolendt. ~wm
PuKtai paketi, katerih vsebina (4 kilu ruscila) je s»r-liians, |i»Hiljajo se za puakUMiijo ueiituiie iiroitu 1 gld. 80 kr na vsako pustna postaja.
D+.C
Stenografa
za slovensko in nemško stenografijo, s hitro in lepo kurentno pisavo, vprejmeni ImIioJ.
T>r*. V;"~. Krisper (892-3) advokat v Ljubljani.
Lepa debela krava
Itlftlltlialskc pasmine s teletom je ura, prodaj i>t*i liitši wt- 1;"5 ua, 11 iui^Ui eenti. (918—i)
Praktikant
(003—2)
se takoj vzprejme
pri poštnem uradu na Grosupljem.
FR. ČUDEN
-<> uiar
v Ljubljani, IVI «3*-» t n i tfjaj"
priporoča svojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur, uhanov, zlatnine in srebrniiie.
Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj ju koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene bo zdaj za IO1 ,; znižane. — Priporočam se z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden.
(o40—14) urar v Ljubljani.
Ceniki se dobivajo zastonj ln no tudi po posti pošiljajo.
(919—1)
V smislu postave z dn« 2.'3. junija 1802, ftt. BB dež. zak., bs r tem otvori
natečaj na mesto zdravnika
za zdravstveni okraj Zgornji* ■•oljska va. okr. Slovenska IIi-strlCA z letno plačo OIMI
Zdravniku, kateri je dolžan držati hišno lekarno, je dana tudi priložnost za obilni zaslužek s privatno prakso.
Nastop službe po dogovoru.
Prošnje, opremljene tudi s spričevalom o znanji slovenskega jezika, naj se vlože slo llllt" I. AVgUSta t* I. pri podpisanem načelniku zdravstvenega okraja, pri katerem se tudi natančneji pugoji poizvedo.
Zgornja Foljskava, dne 7. julija 1895.
CTosip HojullE načelnik.
Ion. FascliBO-a ^Iotb ključavničarstvo
Poljanski ii«tsi|> It. št. S
Reich ova hiša
priporoča svoju bogato zalogo
štedilnih ognjišč
nn||irlproste|sili, kakor tudi najflne|-alh, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami.
Popravljanja hitro in po oenl.
fSsT~" Vnanja naroČila ■• najhitreje (340—23) Izvršujejo.
"I
r
L Luser-jev obliž za turiste.
(■olovni iu Istlru upli« \ajoče sredstvo proti kurjim oeeaom«    v- ^ ».uljem iim pod- x m, ,
platili, petah iti   y&SP . V,\,ik?
drnguu trdim >/<85<T , >^ pnznalnih praskam /•v*.!?/ pisem je na kože.     /T °K,od V
*'ain' raspošiljalalel:
e?fc Vi "
D?|,'V" //(13 28) BSeldllng-Dunaj.
v lokar-  ./»»S^        S r. • . .   ■   T. . •
nHn ^JS^   ^ >^    Pristen samo, oe imata navod in
^SjJ«»  jr^r     obli* varstveno s« amko in podpis,
,     ^ x^s     ki je tu zraven; toroj  naj se pazi
\^ 4^iu zavrne vso manj vredno ponaredbe.
L. Sch wenk-a lekarna
ITiatin  w l,jubljaul:
Jon. Mk) r, J. SVroboaa, U. pl.Trnk<iczy.ft.Piceoli,L. Grečel; vKuilolfuveai S. pt. Sladovič, F. Haika; v Kam »I ko J Močnik; v Celo vel A. Eggor, \V. Thuruivvaid, J. Himha-olier; v Breaavh A. Aich-inger; v Trsa (ua Koroškem) C. Men ne i ; V Bel|w>ku F. Seholz, Dr. E. Kuinpf; v Oorlei G. B. Pontoni: v Woif*-
berjcu A. Huth ; v Kratiti K Savnik; v Km«I-K<oii C. K Andrieu; v l«lrt|l Joaip VVarto; v ltM«i4>vl|lel A. Roblok; v Olji K. Gola; v <r-nousljm F. Haika.
1
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
iz (290—18)
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po to-viii-ui^li ili oouah
T\ zaloga piva
ry prve graške delniške pivovarne
W la pismene
t Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani. Izvedbe odgovarja so nemudoma ln frankovano.
!Nova in koristna iznajdba!
Patentovana v vseh deželah!
C. kr. priv.
aparati za konserviranje
(H94-!!)      J> 1 V * i-
patent „Ir«'lM*l«lt"
Neobhodno potrebni za vsako gostilno
ln za zasebnika. Pivo ostale osle tedne svete ln slastno
in ne guhi nič od svojih dobrih svojstev. Aparat je sila  jodnostaven,   kar  se dostaje manipulacije I njim — ter je tu izključena uporaba ogljikove kisline ali drugih sredstev.
Cena komadu 75 gld. Ledena omara od 10 gld. vidje.
Cenik in navod o uporabi
pri izdelovatelju
Albinu G. Achtschin-ii sen.
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8.
Otvorjenje trpom in priporočilo. ^
PodpiBanec si usoja najudaneje naznanjati velecenjeueinu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice, da je z današnjim dnem otvorll
na Preširnovem trgUL št. J $ Hit
trgovino z zlatnino in srebrnino.
Za popravljanja in vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča podpisauec in prosi z zagotovilom najtočnejse in najsolidnejSt* postrežbe za blagohotna naročila.
Z velespostovanjem
Andrej Doktoric
jnvelir, zlatai in srcb:ai
v Ljubljani, Preširnov trg št. 3.
(877- 2)
•3. i?*
S*
«•£3 xj> vg
oj {=1 rrrt cr>
TJ
£x0 rt cd o
& ^
rt rS TZJ 'g
^>g > O
cl> J-x.
Isfi
S2. H <_> o
€/* .ti
Čast nam je naznanjati, da smo duš 1. julija t. 1. Otvorili
bogato aso ril runo
zalogo kloMov in jrisiojnil potretšcin
IfcgT na debelo TS^l v Pragi, II., Nekazalka ulice št. 13
in pošiljamo na zahtevHnjn ilustrovane cenike zastonj in
poštnine prosto,
Emil Welile *V Oo.
(poprej v tvrdki Moric Nachod & Co («.»i4)
v Pragi, II., Nekazalka ulice št. 13.
^železniške šine, traverze,k
\  cintasto in pocinkano ploscevino &
i železo za vezi g
& kovanje za okna in vrata %
£4 sploh Trse« kar se pri stavbah  potrebuje, priporoča  po  ztklo |^
A Kiilžmiili ccnalt A|
g   Andr. Druškovič «
^ trgovec z železnino (442-25) K
Glavni trg št. 10. I ^jtil>ljiLn*i. Glavni trg št. 10.
3V
A+.:++:34.^^
VcliUo
zalogo
ŠVJtSl l*«'«! Trn a  ' ■----
Z najraznovrstnejšimi, štirikrat na «laii svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
upadajočimi izdelki postreza točno tvrdka
Jakob Sal&saife
Ntarl trg st. SI. (94)
Tu je dohiti vs:ik dan domačo potvico, vseh. -vrst lcr-a.li. nec ■vetg"©. rieaa. feru.li. in prepečenec (~Vacnillo-Z-wi«"koa,c:lc).
S
ukneno blago in ostanki
■e prodajajo po najnižjih oonah pri
Hugonu Ihl-u
v Ljubljani, Pred škofijo št. 2.
a Kavarna Malloth
g („Pri Virantu")
j] ri.su Sv. J"alc©"ba. trgru.
U       Podpisanec se priporočam si. občin-
rj stvu ta obilen obisk moji kavarne ter U zagotavljam dobre pijače ter točno po-
I
jj Itrelbo, ^ volespoStovanjem
Ivan I^escazt«
»(ii kavarnar.
HOTEL
LL07D
4-
Ljubljana tm Sv. Petra cesta »t. <*•
V središči mesta, blizu južnega kolodvora,  poštnega  in brzojavnega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Ukusna Jedila, pristal dolenjski ovldek. — Salon sa voselloo. — Po leti lop senčnat vrt. — (ig. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cene.
Omnlbus k vsakemu vlaka. KaTOl PoČiVaUIlik, hO t61 IT.
V/uV»V«'/\AW(»><fiWn'n>Vn'
^Fr. Kaiser 1
puškar v Ljubljani,
ŠctonbiirgOM ulite M. 1» (98)
f>r i poroča svojo veliko zalogo orotja za ov in oiebno varnost, streljiva In potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem.
Popravki se izvršujejo v moji delavnici
>Vyuwwwu>nnAftrwuw « u u k« u k*
L0J1I
J3L. KtTEFST
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval
laHtnega  izdelka za d.mir, gospode in
otroke je vedno na Isbero. Vsakerloa naročilu   izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mer« se shranjujejo in zaznaoiepUjeJo. lJri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
fjSJ ^~ay • samo stane pri meni lin I M iiMMlmc ■• m pert>-||i (f/etler-_H_^.J^ m».i rittae) iz najboljšega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot nag h- ljsi znanih modrecev z onimi, kot jih n. pr. tukajšnji mizarji nepopolnemu izvršene ponujajo. /I mul««* od In do 3<> gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni.
Tapetniška kupčija
(101)
iT"'' Josip ftelclt
£ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4
I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno
kemično spiralnico
v kateri se razparano in nerazparane
Slavko Gartner
lcroJsuStTr©
Sv, Patra resta Iti T
Škofje ulice št. 2
i
.jubljani, Šelenburgove ulica št. I.
Pregrinjala vsprejoio se za pranje in crčiu v pobarvanjo. V barvariji vspre-jeuia se svilnato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najnovejših modah.
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon In kegljišče.
Priznano Izvrstne jedi in pijače in Mkupno obedovanje.
F. FerlinC, restavratčr.
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Ceniki (104) zaslon j in poštnine prosto.
mrmram
Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
kovaško obrt
katero bodem nadaljevala, ter se priporočam r.a vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih conah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z velespostovmijcm (105)
Ivanka Toni
v Vodmatu st. 4.
priporoča svojo delavnico v obilen poset, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni. Moške obleke izdeluje od 3 ffld. naprej. Osnaži jo se cele obleke in posamezni kosi. Stalnim naročnikom krpanje brezplačno. Gg. dijakom znatno znižane cene Za jesensko sezono bode moja delavnica razširjena in z dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mogoče ustrezati vsem zahtevam čč. naročnikov.
a. vnf>* * *nr>fi i^-t ^jfv^p * crf~w*ui jzt
3j Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
\ Slikarja napisov,
L    stavbinska in pohištvena pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barvo, lak s> in pokost. (106)
r Olavni zas*jp Barsliolt-Jevfsja orl-p sjlnalueaa   karbollucja. Maščoba
-ah konjska kopita in usnje.
Šp *^jl>*"* *<Jk*P*w *^A-^*l* +*JLf*>lA
v-
i   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče it 8, Igriške ulice It 3 r*
#| priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ | ^ veliko zalogo vsakovrstnih a^
4 pečij in glinastih snovij k>
^ kakor tudi v '
^ s t e d i i ni kov        k I
Izborno
\
in vseh v to stroko spadajočib dol po
nizkih cunali.
(107)
Vi
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
priporoča be p. n. občinstvu za izvrševanje vseh v njegovo atroko »padajočih del  in popravkov,  kakor  £l vail uili
•tr6|eVf velooapoelov i. t. d. po najnfijih cenah. Vuauja naročila ne točno izvršujejo. *
laa —m
53 i ^1
sl ]p JCl. o
iz kopanega kamenja (apnenika), izvrstno izžgano, ima vedno na prodaj in v vsaki množini po obi-(108) Čajnih cenah
Andrej Mauer
posest, apnenice V Zagorji pri Savi.
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna sa stroja, j ielezo la kovlno-ilvnloa.
Isitaluja kol iioiAhnoit:
vse vrste strojev za losoresnloe in zage.   (112) j
Prov**raa o«1h impravo In nmkrtiiijn |>mm«l r<»| •< in koli« po najI.oljni ibiUtI, snu .«j u ii I .tr hi m- In votlim kttlmn. BBBBSSBBBSBafiSSia tW
rHENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(109)
ANTON KOŠIR
X v Izubijani, v Kolodvorskih ull-
♦ oah it. 39, poleg; Jat. kolodvora
priporoča svojo zalogo (110)
♦ izvrstnih jermenov za stroje *
po najnižjih cenah, ravno tako S
i jermena za šivati in vezati, f
' Sovcskl „en grosi" gg. trgovcem ♦ xo najnižjih tovarniikln cenah. T ♦eteeeeeeseeeeel
* j.'zir Alojzij Erjavec/zor I
(tiB) čevljarski mojster 1 v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 %
priporoča se preč.ast. duhovščini in slav. občinstva ta obilno narooevanj« rssno* Vrstnih <>hiivnl. katera izvršuje cenč, poM<MM> in iz zanesljivo trpežnega usnja od nujtinejSe do najpriprostejSe oblike. ^ Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom « naj se blagovoljno prideue vzorec, i       ' -\<^ •!.* 'Z .Ti^T.^rv^i.^.jr.^.^uj
Ml I 1 If f T II I Ml TltllllijllI
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld, 1 •-'<) in
zccl edenovecS
liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdrav-
Sniki, pri (116) Oroslav Dolencu ireovlna i vo^emno in medom
;i I.|ubl|huh.  liledollske  uliee IO.
»>^>»»as>To^o>>x^j{>
Maksimilijan Patat-ova naslednika
W\ mcrala «4? Boncš 1,1
v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, sli pa sv. Pstra nasip it. 27
priporočata se p. n. ot»činntvu »a ženske in iDoftke obleke, razparane in cele, iste se lepo oe.«*«HJ«; v/.prejemata vsakovrstna pregrinjala, svilnato robce in trakove za pranje i ti poliarvau |e, kakor tudi svilnato, bomtiutno in mešano blago vseh barv. Obleka se cisti, |»«r« in barva hitro, dobro iti pu m/.k i ceni.
Htfssvavat af afsssrf<»va|>atafats|a it J- J. NAGLAS 1847.
tovarna pohištva v Ljubljani, Tnrjaikl trs; it. 7 in Gospodske nlloe (Kneijl dvoreo).
Zaloga jednostavnega in najfiuejega le* senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zave*, odej, preprog, za-g »tiral na valjvib, polknov (zalur.ij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. (102)
J. Hafner-jeva pivarna \
Ljubljana, sv. Potra cesta št. 47. Zaloga Bbsskega marčnega pira
v sodčkih in steklenicah. Priznano izvrstna restavracija z vrllko iliorsuo is koncerte itd. in leplsa vrtom. (114)
= Kegljišče je na razpolago. =
Uliod je tudi iz Poljskih ulic.
i Anton Presker
I v Ljubljani
'/ lita M v. 1*4-1 ris «»«atl ai«v. Hi ' priporoča svojo veliko zalogo sjotovlh v obisk za gospode In dedke, Joplo '" sa gospe, plasoev sa sjosps, ne-*, premočljlvlh havelokov itd. ■   Obleke  po  meri se po najnovejših
• uzorcih in po najnižjih cenah solidno in \ najhitreje izgotovljajo. l118)^g
krojaško obrtovanj« Gospodske ulice st. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke olvtlnltt i u unlformsklh oblačil po meri.
Bogata izbor dobrega modnega blaga je vedno v zalogi ; vzprejemajo se pa tudi
naročila s pridejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izboruo delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in Hit) solidni »st tvrdke
i '........Wvfv9v9v««v9vavl
I^r*4arx Detter
Xjjia."bl3ajxet, Statri txgr &t©Tr_ 3L.
(120)
Prva in najstarejša zaloga šivalnih fttFofev«
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor al a m ore* is lev, ni lat llulre i. t. d. ft?    Ceniki zastonj In poitnlne prosto.
J. ARMIC
■
i*
Ljubljana (12lJ
Marije Terezije cesta št. 5.
35
Za vsako mizo!   Za vsako kuliliijo!
Vsaka juha postane hipoma izredno dobra in močna, če se jej pridene
MAGGI,JEVA ZABELA ZA JUHE
v steklenicah po   4f> krajcarjev   in vise v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889.
Dobiva se v I<|uh>I jmiiI pri: Petru Lassniku ; J. Buzzoliniju: Ant. Ktae.ulu;  Rud. Kirbiscbu;  G. Piccolijcvi lekarni; Iv. Fabianu; Iv. E. \Yutscherja nasledniku Vikt. Schifferju j Karlu (J. Holzerju; H. L« Wenzelju v Ljubljani in v lilijalkn.h tia Bledu in v Domžalah. (869}
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
(298-19)
cF. (Bassermann
v LJubljani, Selenburgo ve ulice št 4
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje eirilnih oblek po najnovejši faconi in najpovoljnejšili cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. — Gg. uradnikom se priporoča za izdelovanje csah'ovrstH ili nni/ortn ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado iti/.
Poverjeni zalagatelj c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov.
000000000000900000000000000
Iz Drskovc na Notranjskem. .0>
Podpisanim  posestnikom  bila so poslopja  pri dim 26. m. m. Q nastalem požaru  deloma  poškodovana,  deloma  popolnoma  uničena. ^ Zavarovani smo bili pri slavnem zavarovalnem zavoda Q
banici
99
AVIJI
koji nam je po svojem generalnem zastopniku, oziroma ravnatelju, velecenjenem gospodu Ivanu llrilmr-fn. Iri <lni |»<» pt»/arti
škodo pre^Udal, jako vestno t:nnil ter nam dotično odškodnino v našo popolno zadovoljnost takoj izplačal.
Štejemo si torej v prijetno dolžnost, ta domači povsem kulantni zavod slavnemu občinstvu mi j tople je priporočati ter javno hvalo i/.r» či.
Matevž Fenko. Fran Česnik. Polde Kastelic. Martin Zadel. Polde Čopič.  Ivan Zadel.
(iiOJ», Videl: Mat. Patur, župan v Z.igorji.
Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg
Jedino zastopstvo za Kranjsko
■vetovnoaiiane
tovarne za bicikle Ivan P u c h in drugovi v Gradci
kakor tudi
orožne tovarne za bicikle 1 „S t e y e r4'
in več dru/.ih znanih tovarn. — V BMlfiici 10 dobivajo tudi vni» prtiiU 1 Ine za Uolei*«,   kakor:   Ntelillie.   stoiiei, mimIIu, zmene m'.alkr itd. itd.
VHe p«» iin|iii>.|ili cciimIi. (712 —10)
f|Bp~~ c«*iiii<i mi ruy.polanfatn"W
Popolna razprodaja.
Zaradi opustitve trgovine
se po znatno znižanih cenah
3?£LZ]p3?0 cLsJ 3-
kuhinjsko posodje, okovi, orodje, peči, krtače itd.
pri
(810—10)
Alh. Achtschin-u
Ljubljana, Gledališke ulice št. 8.
Preselitev prodajalnice.
Dovoljujem si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo
prodajalnico manufaktuniega in lišpnega blaga
zaradi ruzru&enja hiSe premestila a Sv. Petra oeate
v Špitalske ulice št. 2.
Izrekajoč, svojo najtoplejšo zahvalo na zaupanji, ki se mi je skozi 2H let naklonilo, priporočam se slavnemu p. n. občinstvu tudi za naprej  in beležim
z velespostovanjem
(7H9-»>)
Terezija Eger.
i
m
11 U
_____c
Jajca za valjenje
od pristnih llrallllia kokosi j komad po 15 kr.; od IIolttil<l«*t»* .
črnih z veliko belo avbioo, komad po 28 kr. ; od |irlKtlllll *laj«kr*Kili kokoNiJ komad po 10 kr. : od tlinork komad po 20 kr.; od l.ltittfs-ItailOV " komad po 30 kr. ; od pili*nnov komad po 30 kr ; od srtr-ImuhIIIi %i j umloHov komad po 50 kr.; od Cocllill-Kltlmjcev
komad po 25 kr.; od l<:iml«'ii*k i ll £0*ij. katere so izredne velikosti, komad po l gld.; od Itu iiuim'l«loll€'yc«» y komad po 15 kr.; od pritlikav ilt k okolij komad po ;■'<) kr.: od velikih si tij ei>ki lu rac? po 20 kr. — RazpoSiljam take jajca samo od takih živali), ki BO povsem čistega plemena in so bile že večkrat prenrijevane, ter dajem za pristne* pasmino in za to, da je čisto pleme, vsako jamstvo. (83—7)
Mališo Pauly v Kčflachu (Štajersko).
Kari VVanitzkv
arhitekt in mestni stavbeni mojster x  Dunaja J$
prevzema ^
vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe g
pod ri.a.3vLgroclr^-eoši3^mi  pogromi- •
liuST Pojasnila se dajo na VI arije IVrt'JRlJt* «•«**!■ #5$ wl. 19. II. mili*! ropje.   vsak dan od 2. do 3. ure po- ^
poludne 1726—80) fft
Rogaška slatina
priporočevana od nuj imeni f no }<i li m«'<lieiii«li tli »vtoriti't.
Tempeljski vrelec, ^u^SSS^pijača z,Mti Styri3" vpcIbc 1
organe.
t "r^JSlIl o    e.o   po deželnem  oskrhništvu   vrel-a  v IC«»KHtc*ii>NlHl,liil
razpošilja se ,.lHWim EHl
v.nl4»KM pri Ivmiiii I.InJny,»'r-ju iu Vliliu|lu
K»n$n«r«|a % i.j«nijuni. (850—18)
Kneza Ivana Liechtensteinskega
tovarna glinastih izdelkov in opeke
v riiter-Tlifntfimii pri Liindeiibur^u
ponuja svoje
plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče
za vsake vrste tlakovanje v najlepši izdelavi.
■»vojiiopo*lrkl«*iijeiie mi lx kamenine
nastavke za kamine, pična ali k lajna korita, školjke za scanje.
li I i u k c r - J e y t- opeke.  |trt*i n pceiilcnml In
O^IlJ ||CkCllif*C v razni izdelavi.
'/arcr.hiic  HtrCkN|ftlkCk. navad ne Htresnike, lifipoa opeka za vnanjoat poalopij. pohteklenjena m ncpoKteklenjeua v najboljši kakovosti.
Ceniki mt» #«« (770—7)
Wiet ersdorfska tovarna za Portland in Roman cement
F. Knoch-a <£ Gomp. v Celovcu
priporoča svoje izdelke V znatno večji trg"opomi in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr- Seunig & Gomp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
Svedoebe in i>oiBiiclt>e; xiiNton j in pošt nine prosto.
(402—18)
popolnoma iztirjen v trgovini z mešanim blagom (manufakturno in Špecerijsko blago), tako da bi samostalno vodil trgovino, VKpreJme Me  proti  dobremu  pli*«'-llu. —
Nastop služIte dne 1 avgusta. — Več pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (898—2)
f F. P. Vidic & Comp. {
v Ljubljani
U priporočajo po najnižji ceni :
J /aie/inie strešnike (Stningfalzziegel)
najboljše in najcenejše kritja. flo*uik (samotni) tlak. za cerkve, hodnike, tratoarje itd.
Priznanice že napravljenih tlakovanj so na razpolago.
€ v\ I i#. k a m eil III«" za vodovode, strani Hi-A itd. \»su<le xh dimnike. gLoneeiie peri vsako barve, g tttecliliia ogenjisea. ♦ Itoinaii In ■Nm-MhimI eenient. I'i oli  ojcnjii  varno opeko In plosee.
Mresno lepniiio ali klej (Dachpappe). HarbollnrJ   r.i-   isto   tako   vse v *»tin liinsko stroku upadajoče prrclnictt*. (345—14)
■«*M*«I
1
I I
♦
i
!
!
I
Izdelovanje perila
Na debelo!    Za gOSpOde, gOSpĆ ili Otroke.    Na drobno!
o
>
11
<y —
M m
o g
o S
ti
M
>
d) o
©
'> ti
o
M
M o
p
o bo
flj
T 1
i 0
■rm|r« mm ao.pode
bt>l II ton.   t-lmlk.i ]'riu, hrra ■avratulku, hr»c inoriiet, 8T rr»t, 1 VomnH po ulil. 110 do J 70 < k.mad   „    .   0      „ 1A —
ftrn|v*» ni <l«-<I<i> T 4 v, 1 .o.iih, kakor VROMJ 1 kuniHil i"   L-M  1'— do 140 u kcrnaii.  „     .   ti'b   g 776 SpoUnJc lili*«-«- t»lr
K<-.|MI<I<<    S kuk(.r..,t|j
1 kom. i " «M. — '•0 do 1 41) e kmi>     .     „      4'A0   „   7 60 I Vi oirnliilko,
uld. 1H0 du k'ld. MO,
13 parov inniiNet
i d tfld. ISO do 4'0U.
IJ klllllHltOt
l>red«rnj6mkoT. o.l tfl.i .1 it 4o D--
=: 3
p <
u ro g 3
i. I
C«
?. S
o — o iS
M
e
Tovarna parketov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo vsem gospodom lesnim trgovcem, posebno onim, kateri trgujejo a hrastovi, da nasa tovarna
kupuje hrastove deščice
na vagon« in jih prevzame tudi od 15 do 20 vagonov. —■ Kupčija se sklene za celo leto. 827—7)
Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči ',tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagatelj perila vec c. kr. častniških unifovmovališč in uni-tormovanja v naši C. in kr. vojni mornarici.
r
i
II
H
i
i
Uljudno naznanjam slavnemu p, n. občinstvu, da sem doseriaj obstoječo tvrdko
Stupica & Mal
trgovino z zeleznino in špecerijskim blagom
z vsemi aktivi in pisivi prevzel v svojo režijo in da jo bodem pod protokolovano tvrdko
Franc Stupica
nadaljeval na nespremenjen način.
Prosim Vas, da zaupanje, kojo sto naklonili prejšnji tvrdki , tudi meni ohranite in Bi bodcin prizadev-l, isto v vsakem nziru opravičevati.
Pričakujoč prav mnogobrojnega poseta beležim
z velespoStovanjem
(880-81 Franc Stupica.
I
0
f j
0
m
i 1
-TJ
0la%nanilo o preselitui.
S tem uljudno naznanjam svojim p. n. naročiteljem in odjemalcem, da se od danes naprej prodajalnični prostori, in sicer oba oddelka za trgovino en gros in en defail, moje
trgooine % manufakturnim blagom
/ nahajajo
v veliki baraki na Mongresnem trgu
nasproti poslopja filharmoničnega društva ki je bila nalašč v to svrho novo zgrajena.
V Ljubljani, dne /3. julija 189S. Z velespoštooanjem
3. (3. Matje?. \
ml
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".