Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XX marec 2014 št. 2 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Aktualno dogajanje v občini. Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si d Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica ru Zopet ugotavljamo, da bomo izpustili pomlad in bomo iz zime, ki letos ni bila prava zima, kar skočili v poletje. Ste tudi vi že skoraj pozabili, da smo v tej mili zimi doživeli hudo vremensko ujmo v obliki žleda, ki je lomil naše naravno bogastvo v gozdovih? Okoli tistih naših domov, ki se še ogrevajo na klasičen način, rastejo vedno večje skladovnice s skrbno zloženimi drv-mi. Gozdarji pa vedno znova opozarjajo na nevarnosti pri delu v gozdu in dodatno škodo, ki jo lahko povzroči še lubadar. V naši občini pa se ob vseh teh vsakdanjih tegobah srečujemo tudi z lepšimi dogodki. Nedavno je prispela novica, da naša občina sodi med razvojno najbolj uspešne slovenske občine. Takšen uspeh je vsekakor spodbuden in čeprav nam občanom vedno kaj manjka, je prav, da opozorimo tudi na pozitivne stvari in dosežke, ki se dogajajo v domačem kraju. Za mnoge je bil uspeh, da je »padel« t.i. nepremičninski zakon. Tudi našim občanom je zadnje mesece povzročal številne preglavice in skrbi. Vsaj začasno teh skrbi ne bo, zagotovo pa bi bil največji uspeh ta, če bi naša domovina našla pot iz krize, v kateri se je znašla. Država smo ljudje, zato je prav, da najprej vsak sam kaj stori za boljši jutri. Pred prihajajočimi prazniki uredništvo vsem občankam in občanom želi vesele velikonočne praznike! Matej Šteh, urednik Občina Ivančna Gorica četrta najbolj razvojno prodorna občina v Sloveniji Slovesno odprtje prizidka vrtca v Višnji Gori Prijetno domače po Jurčičevi poti RK SVIS Ivančna Gorica dosegel največji uspeh v svoji zgodovini Občina Ivančna Gorica vabi na * . 7, Ivankin sejem na tržnici v IvanGm^oOTiciJ v soboto, 12. aprila 2014, med 8. in IB. uro.-- Na stojnicah boste kupci fahko kupili različne sadike zelenjave, Mh ne «de Ike, zelišča, kruh, peciva, iokodeiske Izdelke. Manjkala ne bo niti ponudba suhamesnatih dobrot^ ki s^^tfrpled-uelikonaEiiem času Izcedno iskane. • Mojnost i?menjave semen * Razstava likovnikov l/Ta77 333 CSM;041 777 333, 041 C51 7£i lutKjafKic.sl t* a*fto nsli sKrtt SENČILA OVEN, Pot v resje 1, 1295 Ivančna Gorica GSM: +386 31 679 079, Tel./Fax: +386 1 7878 266 sencilaoven@gmail.com, www.sencila.oven.si Biološke čistilne naprave - brez elektrike in z elektriko Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica www.cistilnenaprave-dezevnica.si ©bčOna Dvginčrna ®®Dfl@gi čsGffSa najbolj v SQovsn 13. marca je v Ljubljani v sklopu 8. dnevov občin in srečanja županov potekala konferenca Zlati kamen 2014, na kateri je bilo podeljena letošnja nagrada Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino. Občina Ivančna Gorica je pri oceni uspešnosti, ki zajema razvojne kazalce celotnega mandatnega obdobja 2010-2014, dosegla visoko četrto mesto. Projekt Zlati kamen izvajata podjetji Planet GV in SBR, njegov glavni cilj pa je spodbujanje razvoja na lokalni ravni. V okviru projekta Zlati kamen razvijajo orodja za sistematično primerjavo lokalnih skupnosti in metodologijo za odkrivanje najboljših skupnosti. Glavni poudarek letošnjega izbora za nagrado Zlati kamen, ki so jo tokrat podelili tretjič, je bil kriterij, kako uspešna je bila občina v mandatu 2010-2014. Med šest finalistov se je uvrstila tudi občina Ivančna Gorica, ki je na koncu po mnenju strokovnega sveta dosegla visoko četrto mesto, kar pomeni, da je ena izmed razvojno najprodornejših občin v državi. Zmagovalna občina je postala Občina Škofja Loka, preostale fi'nalistke pa so bile poleg Ivančne Gorice še občine Ajdovščina, Odranci, Hrpelje - Kozina in Semič. Kako je potekal izbor za nagrado Zlati kamen 2014? Osnovna metodologija ostaja nespremenjena in združuje tako kvantitativni kot kvalitativni pogled. Za izbor zmagovalcev je ključna presoja Strokovnega sveta projekta Zlati kamen. Strokovni svet vsako leto izbere poseben poudarek, ki mu pri pretresu občin nameni dodatno pozornost. Pri letošnjem izboru so posebej skušali osvetliti glavne dosežke v obdobju med leti 2010 in 2014. Gre za glavni, ne pa tudi prevladujoči ali celo edini poudarek. Kot v prejšnjih letih so skušali zajeti čim bolj celovito sliko razvojne prodornosti občine in poiskati tiste, ki so s svojim delovanjem dober primer, kako uspešno voditi razvojno politiko lokalne skupnosti na začetku 21. stoletja. Glavni koraki pri izboru 1. Pregled glavnih razvojnih korakov za 211 slovenskih občin. V tej fazi, ki poteka več mesecev, analitiki pregledajo najbolj izstopajoče javno dostopno gradivo, ki daje sliko o aktivnostih občine. 2. Analiza ISSO. Kvantitativna analiza, ki vključuje 54 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij (več o analizi ISSO lahko preberete na spletnem portalu Zlati kamen). Pri letošnjem izboru so pripravili še dodaten »ad hoc« indeks, ki je vključeval glavne indikatorje sprememb med obdobjema 2006 - 2010 in 2010 - 2014. 3. Anketa o glavnih razvojnih ciljih in dosežkih v obdobju 2010 - 2014. An- Sistem ISSO Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO) je najbolj celovito orodje za metriko in analizo slovenskih občin. Sistem združuje vse najpomembnejše dostopne kazalnike razvoja na ravni občine. S tem omogoča primerjalno presojo oz. vrednotenje (benchmarking) občin. V sistemu so trije sklopi orodij: - Baza ISSO. V bazi so izbrani in na urejen način dostopni ključni podatki za slovenske občine. Baza združuje podatke iz različnih virov: statistike, občinske proračune, združene podatke gospodarskih družb in podatke nekaterih drugih ustanov. Podatke bo kmalu možno spremljati tudi s pomočjo geoinformacijskega sistema (novost: februar 2013). - Analize ISSO. S pomočjo podatkov v sistemu pripravljamo analize posameznih občin, regij in področij. Enkrat letno izide analiza »Vse slovenske občine«, ki na zgoščen način z izbranimi podatki predstavi vse slovenske občine ter omogoča primerjavo njihove razvojne uspešnosti s pomočjo 100 lestvic. - Indeks ISSO. Sestavljeni indeks je narejen po zgledu indeksov konkurenčnosti držav in kaže doseženo stopnjo razvoja v občini. Ob osnovnem indeksu je pripravljenih cela vrsta podindeksov za posamezna področja. Indeks ISSO s sistemom podindeksov je predstavljen v analizi »Vse slovenske občine« in v posebni publikaciji (novost 2013). Občine, ki dosežejo najboljše vrednosti, se lahko potegujejo za Certifikat ISSO. ketirane so bile občine, ki so se prebile v širši izbor kandidatk. 4. Kvalitativna analiza. Vključuje analizo strategije, odprtosti občine, vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. 5. Izbor fi'nalistk in zmagovalk. Strokovni svet je med 10 občinami, ki so se prebile v ožjo selekcijo, izbral 6 finalistk in na koncu še zmagovalce. Kaj sistem Zlati kamen vključuje? Zlati kamen vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti: - ISSO - Informacijski sistem slovenskih občin; vključuje bazo podatkov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine in jo nadgrajuje z vrsto analitičnih orodij. - Medijski splet Zlati kamen je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih informacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni. Vključuje konferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten. - Nagrada Zlati kamen je glavno orodje za spodbujanje dobrega razvoja. Enkrat letno jo podelijo razvojno najbolj prodorni občini na konferenci Zlati kamen. Zahvala župana Dušana Strnada »S ponosom in zadovoljstvom vas seznanjam, da je Občina Ivančna Gorica četrta najbolj razvojno prodorna občina v Sloveniji. 13. marca je v Ljubljani v sklopu 8. dneva občin in srečanja županov potekala konferenca Zlati kamen 2014, na kateri je bilo podeljena letošnja nagrada Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino. Občina Ivančna Gorica je pri oceni uspešnosti', ki zajema razvojne kazalce celotnega mandatnega obdobja 2010-2014, dosegla visoko 4. mesto med 211 slovenskimi občinami. Kot so zapisali organizatorji izbora, občino Ivančna Gorica odlikuje strateško in sodobno vodenje, ki vključuje inovativne prijeme in prisega na sodelovanje čim več deležnikov iz javnega življenja. Strategije občine pokriva vsa ključna področja, je traj-nostno naravnana in z močnimi socialnimi poudarki. Je tudi ena redkih občin, ki sistematično razvija svojo blagovno znamko (Prijetno domače), ki je skupaj s strateškim dokumentom za področje turizma pomemben temelj za nadaljnji turistični razvoj. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi vsem občanom, društvom, zavodom in drugim organizacijam, ki so aktivno sodelovali pri nastajanju Lokalnega razvojnega programa, Strategije turizma in blagovni znamki Prijetno domače, ter se vsak na svojem področju trudite za razvoj občine Ivančna Gorica. Menim, da je to naš skupni dosežek, zato želim zadovoljstvo deliti z vami. Osvojeno četrto mesto je dobro spod- Spomnimo se začetkov Osnova za ta dosežek je bila sprejeta strategija oz. Lokalni razvojni program, ki je nastal v sodelovanju s pomembnimi mnenjskimi nosilci in posamezniki z gospodarstva in družbeno kulturnega življenja v naši občini. Izbran je bil participativni model, katerega bistvo je vključevanje občanov v proces odločanja. Vabila so bila javno objavljena in odziv je bil nad pričakovanji. Pri delu smo bili ustvarjalni, a smo se tudi zabavali. Pripravili smo tudi izvedbeni načrt, ki je nabor projektov, ki se uvrščajo v proračun skladno z zmožnostmi in aktualnimi razpisi za nepovratna državna in evropska sredstva. Pri uresničevanju projektov smo se srečevali s številnimi težavami, a kot pravi pregovor:«Kjer je volja, je pot.« Tudi pri izvedbi smo povsod tam, kjer je bilo možno, vključevali domače izvajalce in pa seveda druge, kjer smo iskali predvsem take z dobrimi referencami. Precej projektov smo tudi uresničili, nekaj pa jih ostaja za vnaprej. Pred nami je nova fi'nančna perspektiva 2014 - 2020 in glede na razvoj trendov in smernic razvoja bo treba dopolniti sprejet Lokalni razvojni program, kjer znova računamo na ustvarjalni prispevek vseh, ki želijo sodelovati. buda za delo v bodoče, še naprej pa glavni kriteriji dela na čelu občine ostaja zadovoljstvo občank in občanov. Tako smo ob zadovoljstvu z doseženim, pozorni tudi na priložnosti za izboljšave v prihodnjem obdobju. Izjava podžupana Tomaža Smoleta »Hvala vsem, ki ste prispevali k dosežku občine Ivančna Gorica. Posebna zahvala za pomoč pri izdelavi Lokalnega razvojnega programa namenjam Razvojnemu centru Srca Slovenije in Violeti' Bulc - Vibacom. Pri izvedbi pa bi vendarle še posebej omenil Roberta Kuharja in doc. dr. Simona Muhiča. Kar se dosežka tiče pa velja omeniti dvoje. Kot prvo, da gre v tem letu za ocenjevanje celotnega mandata in ne le enega leta. In drugo, da smo uspešni tako pri merljivih kazalcih, kot pri kvalitativni analizi strokovnega sveta, kar pomeni, da so tudi strokovnjaki opazili naš trud in rezultate, ki niso merljivi. Pomembno je, da smo ves čas imeli tudi podporo Občinskega sveta pri sprejemanju proračunov in odlokov, ki so bili potrebni za izvedbo. Redke odločitve so šle bolj na tesno in takrat je ta podpora še bolj pomembna. Upam, da bo ta podpora tudi vnaprej in se zahvaljujem za sodelovanje«. Še nekaj besed o zmagovalcu Občino Škofja Loka odlikuje dosleden strateški pristop, s katerim se loteva- jo razvoja občine. Prav na račun takšnega pristopa je bogata dediščina Škofje Loke živ in pomemben gradnik razvoja kraja. Razvoj je uravnotežen, policentrično obarvan, razvojne aktivnosti so zelo bogate, usmerjene trajnostno (sklop aktivnosti Loško je ekološko, javni prevoz) ter s skrbjo za občutljivejše skupine. Pristop prinaša otipljive rezultate: kljub visoki vrednosti izhodiščnih kazalnikov (Škofja Loka sodi med najrazvitejše slovenske občine) je razvojna dinamika tudi po letu 2010 nadpovprečna. Razvoj občine Škofja Loka spremljamo že nekaj časa in smo bili prepričani, da bodo letos dobitniki Zlatega kamna. Takšen izid je napovedal tudi župan Strnad. Pa tudi mag. Miha Ješe župan Občine Škofja Loka spremlja razvoj naše občine, med drugim se je leta 2012 udeležil kolesarskega maratona Prijetno domače in postal ponosni lastnik kolesarskega dresa Prijetno domače. Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. marca. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. PrijeGn® p® JrnrSOčsvB pOt Tradicionalnega, že 21. pohoda po Jurčičevi poti, se je na pustno soboto 1. marca udeležilo okoli 4.000 pohodnikov iz vse Slovenije. Planinsko-literar-no popotovanje, posvečeno spominu našega rojaka pisatelja Josipa Jurčiča, je letos potekalo v znamenju 170-letnice pisateljevega rojstva in 50-le-tnice letnega gledališča na Muljavi. Pohodnike, planince in ljubitelje narave nasploh iz vse Slovenije pa je letos Jurčičeva pot pričakala kot del Krožne poti Prijetno domače, s katero naša občina privablja obiskovalce k ogledu bogate kulturne dediščine in številnih naravnih lepot. otvoritev pohodniške sezone. Tisoči pohodnikov so lahko uživali tudi v kulturnem programu, v katerem so sodelovali člani KD Josipa Jurčiča Muljava, Godba Stična, Tamburaška skupina Zagradec, Plesna šola Guapa in dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča. Slednje so se predstavile z vokalno skupino Estrela in perspektivno pevko Mašo Zajec. Za dobro razpoloženje so v nadaljevanju popoldneva poskrbeli še člani ansambla Krjavelj. V bogatem spremljevalnem programu so bile pohodnikom na voljo številne stojnice lokalnih ponudnikov. Domače turistično društvo in krajevna skupnost sta tudi letos pripravila bogat Krjavljev srečelov, katerega izkupiček so namenili nadaljnjemu turističnemu razvoju Muljave. Srečnež, ki je »ujel« glavni dobitek pa je potreboval tudi pomoč organizatorjev pri dostavi dobitka na dom, prejel je namreč paleto drv. Občina Ivančna Gorica je ob tej priložnosti v prostorih galerije Kresnička predstavila pred kratkim izdano otroško slikanico Prijetno domače za male sanjače. V njej avtorica Dragice Šteh in ilustratorka Tina Zajec skozi verze in slike opisujeta vseh 12 biserov Ivanškega turisti'čnega venčka. Prav promocija celotne ponudbe občine pa je osrednji namen znamke Prijetno domače. Matej Šteh Občina Ivančna Gorica, Jurčičeva domačija in Planinsko društvo Polž so v sodelovanju s številnimi lokalnimi društvi in domačini pripravili bogat kulturno-zabavni program pod občinskim sloganom Prijetno domače. Že od zgodnjih jutranjih ur so v starem mestnem jedru Višnje Gore odmevali zvoki Godbe Sti'čna, ki je pozdravljala pohodnike. Mnogi izmed njih so si pred odhodom na pot ogledali tudi razstavo ilustracij Jurčičeve Ko-zlovske sodbe v Višnji Gori, avtorja Roberta Kuharja, ki sta jo pripravila TD Višnja Gora in območna izpostava JSKD Ivančna Gorica. Pohodniki so se najprej povzpeli do razvalin gradu Vi-šnjegorskih grofov. V zadnjem letu sta bili pot in okolica razvalin urejena s pomočjo sredstev Leader Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zato so pohodnike k ogledu razvalin usmerjali člani Kulturnega društva Janez Cigler, ki so se pustni soboti' primerno našemili, marsikateremu po-hodniku pa so srednjeveške kraljične na lica narisale polžka. Pohodniki so nato nadaljevali čez Pristavo in mimo stojnice Turisti'čnega društva Polževo, do Zavrtač, kjer so imele okrepčilo pripravljene članice DPŽ Ivanjščice, člani PD Polž pa so drugič žigosali pohodniški dnevnik. Na Polževem so pohodnike pričakali člani domačega turisti'čnega društva, člani PGD Kriška vas in ŠK Polževo. Pohodni-kom se je predstavljala tudi Srednja šola Josipa Jurčiča. Sledil je le še vzpon do cerkvice sv. Duha in najvišje točke pohoda, nato pa se je pot v prijetnem pomladanskem vremenu spuščala proti' Muljavi, mimo razvalin gradu Ro-jinje in Slemenice, kjer je tudi pisatelj Jurčič črpal moti've za svoje pripovedi in romane. Še obvezen postanek pri stojnici muljavskih gasilcev na Kravja-ku in pohodniki so po približno treh urah hoje že prispeli do cilja na Jurčičevi domačiji. Tisti' z največ energije so obiskali tudi podaljšek poti', ki pelje do Krke. Lahko so si ogledali Krško jamo in obiskali INFO pisarno v prostorih nekdanje šole, kjer so ponudbo kraja predstavljali TD Krka in učenci Podružnične šole Krka s turistično nalogo Gozdna mavrica (gobe). Na Jurčičevi domačiji je organizacijski odbor pripravil zaključno prireditev z bogati'm kulturno-zabavnim programom. Najprej je številne pohodnike pozdravil župan Dušan Strnad, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Jurčičeva pot tako priljubljena, zato je tudi vključena v Krožno pot Prijetno domače kot osrednji občinski turistični produkt. Krožna pot pod občinskim sloganom Prijetno domače povezuje dvanajst turističnih biserov občine, na njej pa obiskovalci spoznajo vse kulturne in naravne znamenitosti' ter celovito tu-risti'čno ponudbo občine Ivančna Gorica. Župan se je ob tej priložnosti' zahvalil organizacijskemu odboru, med drugimi tudi članom PD Polž, ki so imeli letos še posebej veliko dela pri skrbništvu poti'. Februarski žledolom Prek 30 planincev je dva dni čistilo traso poti in odpravljalo posledice nedavne naravne katastrofe. je namreč povzročil neprehodnost poti povsod, kjer je speljana po gozdu. O posledicah žledoloma pa so se po-hodniki lahko prepričali tudi na lastne oči. Slavnostni govornik, alpinist Viki Grošelj je v nagovoru označil hojo v naravnem okolju kot izredno razširjeno obliko rekreacije pri številnih Slovenkah in Slovencih. Dodal je še, da »ima mehkoba Dolenjske pokrajine svoj edinstveni šarm. Če jo povežemo še s kulturo, tako kot jo povezuje Jurčičeva pot, je to čisti športno-kulturni presežek za vsakega pohodnika.« Predsednik višnjanskega Planinskega društva Polž Aleš Erjavec in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Jesenko sta v nagovoru pozdravila pohodnike, ki se tudi letos niso izneverili in kljub slabi vremenski napovedi prišli na pohod, ki za mnoge pomeni tudi Pohoda na pustno soboto se je udeležil tudi slavnostni govornik alpinist Viki Grošelj, ki je med drugim dejal, da »ima mehkoba Dolenjske pokrajine svoj edinstveni šarm. Če jo povežemo še s kulturo, tako kot jo povezuje Jurčičeva pot, je to čisti športno-kulturni presežek za vsakega pohodnika.« V turistični info pisarni na Krki so osnovnošolci skupaj z lokalnim gobarskim društvom pripravili razstavo gob ter svojo raziskovalno nalogo o gobah. Obiskovalce so postregli z domačimi piškoti', po ogledu razstave pa so se lahko preizkusili v kratkem kvizu iz poznavanja gob. «vsem® odpeto® pcAsBdka v VBšmOB ®®Dfl Irena Lekše iz Krškega: »Letos nas je iz Krškega prišla skupina 34 pohodnikov. Vedeli smo, da bo v vaših koncih danes sončno. Vsako leto se veselimo tega pohoda, pot je glede na razmere lepo urejena. Nekateri med nami so se pohoda udeležili že petnajstkrat.« Ivanški župan Dušan Strnad: »Današnji dogodek je vsaj tako dober kot vseh 20 doslej. Zopet se potrjuje naša prijaznost in gostoljubnost ter organizacijske sposobnosti naših društev. Pot je bila urejena in varna. Ljudje so zadovoljni in to je za nas najboljša nagrada.« Tone iz Jesenic: »Uspelo mi je tudi letos. Malo sem se bal, da bo pot bolj ledena in zato zame, ker sem že v letih, toliko bolj nevarna. Vendar, kot vidite, sem cel in nasmejan prišel do Muljave. Do Krke pa mi danes ne bo več uspelo priti.« Leto 2014 se je v Višnji Gori slovesno začelo tudi zaradi otvoritve novih prostorov vrtca. Vrtec Polžek je po tridesetih letih dobil dodatne nove prostore, v katerih bodo naši najmlajši lahko varno in uspešno premagovali prve korake na poti v svet. Otvoritve prizidl po pošti' v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati' na tak način, zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 14. 5 2014, > na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 20. 5., sredo 21. 5. in v četrtek, 22. 5. 2014, med 9. in 17. uro, > na domu na dan glasovanja 25. 5. 2014, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 21. 5. 2014, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glaso- vati na tak način, > na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti' Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 25. 5. 2014. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do vključno srede, 21. 5. 2014, to pisno sporočiti' Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge in naslovi Okrajnih volilnih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), > volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (izseljenci) pa bodo na dan glasovanja na območju Republike Slovenije, če bodo svojo namero sporočili OVK ali DVK najpozneje do 21. 5. 2014. > na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti' iz tujine, volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v RS in volivci, ki imajo stalno prebivališče v RS in bodo na dan glasovanja začasno v tujini, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do vključno četrtka, 24. 4. 2014, > volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti' Okrajni volilni komisiji do 21. 5. 2014. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Andrej Struna, tajnik OVK Grosuplje SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št.: 781 09 17, 781 09 10, fax: 781 09 19 PREDSEDNICA: Polona Marjetič-Zemljič NAMESTNIK PREDSEDNICE: Ivan Gabrovec ČLANICA: Nevenka Zaviršek NAMESTNICA ČLANICE: ČLANICA: Milena Strnad NAMESTNIK ČLANICE: Bojan Novak ČLAN: Aleš Tomažin NAMESTNIK ČLANA: Franci Zorko TAJNIK OVK: Andrej Struna NAMESTNICA TAJNIKA: Dragica Urbas Sprejeli smo rebalans proračuna in program dela občinskega sveta 32. seje Občinskega sveta smo se udeležili svetniki svetniške skupine SDS v novi sestavi, Janez Mežan, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole ter novi svetnik Milan Goršič. Župan Dušan Strnad nas je, kot vedno seznanil z novostmi. Veseli smo številnih pridobitev, kot so razvojni oddelek vrtca in dnevni center za starejše, energetsko obnovljena šola in prizidek vrtca v Višnji Gori, prav tako obnova Cvingerja. Še bolj pa smo se razveselili slikanice Prijetno domače za male sanjače.© Končno smo dobili koncesionarja za javno razsvetljavo, ki bo odpravil napake in zunaj je razpis za gradnjo podružnične šole v Zagradcu. Župan je predstavil tudi aktivnosti štaba civilne zaščite ob žledolomu, ki jim gre na čelu s poveljnikom Jožetom Kozincem vsa pohvala. V nadaljevanju smo obravnavali rebalans proračuna, ki smo ga sprejeli soglasno. Svetniki SDS pa smo zadovoljni, da smo uspeli z amandmajem, s katerim se gasilcem dodeli še dodatnih 20.000 EUR za delovanje, saj so se zelo izkazali ob težavah z žledom pri tem pa so imeli tudi nemalo stroškov. Sprejeli smo tudi program dela občinskega sveta do konca mandata. Sledilo je poročilo o delu Nadzornega odbora za 2013 in program dela za 2014, ki ju je podala predsednica nadzornega odbora Magdalena Ur-bančič dr. med, spec. Mnenja so se kresala ob predlogih za preimenovanje dela ulice v naselju Ivančna Gorica ob občinskem prazniku in prireditvi ob 15-letnici pobratenja z občino Hirschaid. Obravnavali pa smo tudi Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in Odlok o ravnanju s pitno vodo. V tem paketu tudi Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Podobno kot naši športniki rokome-taši, ki so se uvrstili v finale, je tudi občina sama dosegla izvrsten rezultat, saj je na 8. dnevu občin srečanju županov proglašena za 4. najbolj razvojno prodorno občino med 211 občinami v Sloveniji. Dosežek je toliko bolj pomemben, ker so tokrat v luči bližajočih se lokalnih volitev ocenjevali delo celotnega mandata, in sicer po merljivih kazalcih in tudi s kvalitativno analizo strokovnega sveta. Člani SDS smo na to ponosni, saj je za tak dosežek bila potrebna podpora občinskega sveta, v katerem imamo Občinski odbor SLS Ivančna Gorica obiskal predsednik Franc Bogovič Vodstvo Občinskega odbora SLS Ivančna Gorica je konec februarja gostilo na kratkem obisku predsednika SLS in poslanca v državnem zboru g. Franca Bogoviča. S predsednikom Občinskega odbora SLS Ivančna Gorica g. Cvetkom Zupančičem in Mileno Vrhovec, občinsko svetnico, je tekla beseda o delu stranke, o pripravah na bližnje volitve v Evropski parlament in o jesenskih lokalnih volitvah. Predsednik Bogovič je med drugim povedal, da potekajo z NSi pogovori o skupnem nastopu na volitvah za Evropski parlament. Volitve v Evropski parlament se izvajajo po proporcionalnem načelu in se glasuje o listah kandidatov. Mandati pa se delijo po Svet NSi potrdil Lojzeta Peterleta za nosilca liste, jasna podpora tudi večji odprtosti arhivov Svet Nove Slovenije je 15. februarja pozno zvečer sklenil, da za nosilca liste za volitve v Evropski parlament, ki bodo 25. maja letos, podpre Lojzeta Peterleta. Člani Sveta NSi so izglasovali tudi sklep, da naj se s stranko SLS nadaljujejo pogovori o morebitnem skupnem nastopu na teh volitvah. Sicer pa je bila ena izmed točk dnevnega reda namenjena tudi razpravi o noveli zakona, ki ureja arhivsko gradivo in pobudi za referendum o tej noveli. Svet NSi je po podrobni seznanitvi z vsebino omenjenega zakona tako sprejel sklep, da podprejo glasovanje poslanske skupine Nove Slovenije na seji Državnega zbora 28. 1. 2014 o noveli Zakona o var- pomembno vlogo. V tem času smo pridno zbirali podpise proti zapiranju arhivov in jih tudi zbrali, da preprečimo še eno nepravično in napačno odločitev. Tudi sicer z nejevero spremljamo početje vladajoče garniture, ki za svoj največji uspeh oznanja stabilizacijo bančnega sistema, za kar smo se izdatno zadolžili in se zadolžujemo še naprej. Nepremičninski zakon je prava polomija, ministri se menjajo kot na železniški postaji, institucije, ki naj bi zagotavljale red in pravičnost pa se zlorabljajo za politični boj in diskre-ditacijo političnih nasprotnikov, kot v starih »dobrih« časih. Na koncu lahko žal le ponovimo stavek iz prejšnje številke Klasja: »Naj ne izpade kot jamranje, a naj občina dela še tako dobro, če bo država v škripcih - bo to prizadelo tudi občane Ivančne Gorice.« Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS Delovanje Občinskega odbora SD v februarju in marcu 2014 Slovenska ljudska stranka D'Hondtovem sistemu, pri katerem imajo prednost večje stranke, zato je sodelovanje z NSi še bolj na mestu. Prav tako obe stranki podpirata isti program. Tako člani NSi kot SLS verjamemo v skupni uspeh na Evropskih volitvah. Sicer pa se Občinski odbor SLS Ivančna Gorica pripravlja na občni zbor v mesecu aprilu, katerega se bo, vsaj tako je obljubil, udeležil tudi predsednik Bogovič. Več o tem pa v prihodnji številki Klasja. Milena Vrhovec Predsedstvo Občinskega odbora SD Ivančna Gorica se je v februarju sestalo dvakrat, ker se dinamika dogodkov pred volitve za poslance EU Parlamenta ter lokalne volitve stopnjuje in od nas zahteva aktivno udeležbo in reševanje tekočih nalog. Analizirali smo stanje v prvih dveh mesecih delovanja in smo lahko zadovoljni, ker smo končno postali bolj prepoznavni in prisotni kot aktivni politični subjekti v občini. Poleg občutnega povečanja članstva, v vsakdanjem življenju dobivamo podporo simpa-tizerjev in občanov, ki so politično neopredeljeni. Ker se je članstvo v stranki povečalo, je razporejanje nalog lažje, predvsem nove članice in člani bodo v prihodnje imeli zadolžitve za posamezne dejavnosti in se bodo lahko aktivno udeleževali okroglih miz ter srečanj na vse nivojih delovanja stranke SD. Tudi na družabnih omrežjih se aktivno vključujemo v debate in razprave, kjer smo orientirani predvsem na prihodnost in ne na preteklost ter izmenjave izkušenj s posamezniki ali drugimi organizacijami SD. Občinski odbor SD v omenjenem obdobju dela predvsem na pridobivanju novih članov in članic stranke Socialni demokrati. Lahko rečem, da smo v tem zelo uspešni, ker se v stranko in njeno delovanje vključujejo predvsem mladi. Naš program in orientacija na pogled v prihodnost in ne na preteklost, mlade privablja, ker si želijo novih izzivov in možnosti aktivne vključitve v politična gibanja. Dejstvo, da je naša občina že dolgo bolj enoznačno obarvana, jim daje motiv za spremembe, ker mladi čutijo monotonost ter politično stagnacijo v naši občini in željo za uveljavljanje elementov programa ter novega Statuta stranke SD. Pridobivanje novega članstva, ki si želi sprememb, v časih ekonomske krize, ostaja naša stalna naloga in vabimo vse mlade in s preteklostjo neobremenjene občanke in občane, da se nam pridružijo. Imamo novo Predsedstvo Občinskega odbora SD, ki je izredno fleksibilno in operativno, postavili smo si visoke cilje in še naprejspremljanje vzgona na podlagi dejstva, da smo edina socialna parlamentarna stranka na levici v slovenskem političnem prostoru. Pasivnost, neopredeljenost in čakanje, da bo »nekdo drugi« za našo prihodnost kaj naredil, je popolnoma zgrešen koncept. Tega se novi člani stranke SD zavedajo in širijo svojo aktivnost na prihodnje člane stranke. Priprave za volitve za poslance EU parlamenta 25. 05. 2014 Popolnitev volilnih odborov za volitve poslancev v EU Parlament v Občini Ivančna Gorica nam ni bil problem. Za večino volišč smo podali dva predloga za imenovanje v volilne odbore kot člana ali članice SD ali simpa-tizerja, ki bo omogočilo pravičnost in nepristranskost volilnih odborov, predpisanih po veljavni zakonodaji. Ko se bo začela uradna predvolilna kampanja, bomo tudi v Klasju podali svoj uradni predlog za poslanca EU Parlamenta. Miloš Moretti, predsednik Občinskega odbora SD Ivančna Gorica N.Si Nom SšO¥enUa Krščanska l/imska stranka stvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Prav tako Nova Slovenija podpira v Državnem zboru 28. 1. 2014 sprejeto novelo Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ker povečuje dostopnost do arhivskega gradiva, zato stranka pri zbiranju podpisov za referendum ni sodelovala. Anton Černivec, predsednik OO N.Si Ivančna Gorica Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, toplina skrčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. Spoštovane občanke Ivančne Gorice, članice in simpatizerke OO N.Si Ivančna Gorica, čeprav sta praznika 8. marec - dan žena in 25. marec - materinski dan že mimo, vam naj vseeno zaželimo vse lepo. OO N.Si Ivančna Gorica Mali oglasi Najamem staro hišo v Ivančni Gorici ali njeni okolici (npr. Stična, Vir, Mle-ščevo ...). Hišo po dogovoru obnovim in jo vzdržujem na lastne stroške. Informacije: 031 250 504 V Spodnji Dragi pri Ivančni Gorici ugodno prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1217 m2, asfaltni dostop, služnosti urejene, mirna lokacija ob gozdu, na koncu vasi. Informacije: 041 221 051 Prodam 1,5 sobno stanovanje, velikosti 41,55m2 v centru Ivančne Gorice. Zgrajeno 2005. Odlično ohranjeno, južna lega, nizki stroški ogrevanje, dostop z dvigalom, urejena ZK. Vredno ogleda. Cena po dogovoru. Informacije: 041 954 483 V prvem nadstropju Zadružnega doma v Ivančni Gorici oddamo v najem pisarniški prostor v velikosti 25 m2. Informacije: 041 770 835 Domača družba Eltim d. o. o. je izbrani koncesionar za vzdrževanje in upravljanje javne razsvetljave Občina Ivančna Gorica je sklenila s podjetjem Eltim d. o. o. koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica. Koncesionar, domače podjetje Eltim d. o. o. z Gabrovčca pri Krki, ki je bil izbran na javnem razpisu izmed treh ponudnikov, je podpisal koncesijsko pogodbo z Občino Ivančna Gorica, za obdobje 10 let. Koncesijska pogodba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave ter njihovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega, nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave. Tu seveda ne gre samo za zamenjavo svetil, ampak tudi za vodenje kompletnega sistema, s katerim bo moral koncesionar upravljati v skladu z zastavljeno zamenjavo svetil in izvajanjem storitev zagotavljanja prihranka in energetskega upravljanja, ki ga je lansko poletje izvedlo podjetje Eltec Petrol d. o. o. Letno nadomestilo za vzdrževanje javne razsvetljave, ki ga bo po pogodbi Občina Ivančna Gorica plačevala koncesionarju, znaša 33.269,40 EUR z DDV in se letno prilagaja za 1,04 %. Če bo koncesionar z dobrim vzdrževanjem in racionalizacijo zmanjšal porabo električne energije mu pripada letno še nadomestilo v višini 30 % prihranka pri stroških električne energije. Kot je ob podpisu pogodbe povedal direktor podjetja Eltim d. o. o. Darko Perko, si je podjetje nekaj izkušenj z javno razsvetljavo v občini Ivančna Gorica pridobilo že v okviru izvedbe projekta energetske sanacije obstoječe javne razsvetljave, tako da je s trenutnim stanjem v občini seznanjeno. Župan Dušan Strnad je povedal, da je zadovoljen, da je upravljanje z javno razsvetljavo dobil domači izvajalec. Ob podpisu mu je zaželel uspešno delo, pričakuje pa tudi kvalitetno izvajanje obveznosti tako v zadovoljstvo občanov kot Občine. Na podlagi Odloka o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica so predmet koncesijske pogodbe naslednje obveznosti: - dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk ter sijalk; - dobavo, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave, drugih naprav in svetlobnih znakov; - popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav javne razsvetljave; - redno pregledovanje delovanja objektov in naprav javne razsvetljave (vsaj vsake 3 mesece); - vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave, drugih naprav ter svetlobnih znakov; - intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave; - vodenje pripravljalnih del in inve- sticij v nove objekte ter naprave; izvajanje kontrolnih meritev oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja; izdajanje strokovnih mnenj; pripravo predlogov letnih programov gospodarske javne službe v skladu s programi koncedenta vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije; priprava poročila o realizaciji letnega programa; izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave; vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih; obešanje zastav in drugih elementov na drogove svetilk (obešank, transparentov, novoletne in ostale okrasitve ter podobno), izključno z dovoljenjem koncedenta. Matej Šteh V Višnji Gori imajo Mavrovo mesnico V nedeljo, 2. marca, je v Višnji Gori potekala slovesna otvoritev prenovljenega Tuševega marketa, v katerem je družinsko podjetje Maver iz Stične odprlo tudi svojo mesnico. Ma-vrovi kupcem obljubljajo kvalitetne mesne izdelke domačega porekla, dobro založeno trgovino ter cene in številne ugodnosti, ki jih zagotavlja trgovska družba Tuš. Trgovina nel!iHKtf[ralra sufimillju, SjMS jia^CL rünjda in [Uc^l £osjn>danika Twkiiinöst Jcü V tnirmjviitin mltkaniH.!!, Tiiinxl naäili nsmjnjill üfsjr^idi fc t& f.Tva ui.-Mlck ^adru^njL awaa v {inricE Ftt se ^mi^j Kivzda. da HlüliitW) irtntHüi pnwNinü knjico n mkkarstvip udiiösnn siiarKtvw, l'odplsaiii scni »s otKUavIjah delt«™ k islliühl uHi™5lli uro. hjviiih hiillF dancs riTikanina. ^rer ixMiiftia ESüh m prakso lias knit;*, Ccseo eck) iiiidijjcnicn, XDa uirav ccnjtt In Si alto (lölfio Caw ittL rjKPJmhiD, — Ir dd"mii, kcr .icm Imtel iK^iiknü. da bn raznrwtfLti i. Encnrii lit i/ldc ddft kol iHM»lnn «tola V «Lu[rl knllsi ]E. izda>e, ^aifružnn JvtKa v y&riei möie ponil. sltlK iiiJodiila s ton. da le la naic nusmduiske prUlkc sininitvo h)IJ iszJtu kafcor ORIali dull inlL-karstva in zato ni virvkn, da Iri smiJe nc nmfel l7l[l k mm V Kulturnem domu Stična smo bili marca lahko priča drugemu samostojnemu koncertu skupine Gross upi. Pod vodstvom Polone Udovič so nastopajoči navdušili vsakogar v praktično nabito polni dvorani. Skupina je predstavila zanimivo dogajanje na »letališču« v različnih jezikih, da smo lahko občutili originalnost ljudske glasbe iz različnih delov Evrope. s temi ljubimi mi ljudmi, glasbeniki po srcu in duši, malimi glasbenimi profesionalci sem imela zadovoljstvo preživeti tudi intenzivne vaje na Debelem Rtiču. Navdušila me je nova stopnja virtuoznosti, ki so jo učenci pokazali. V ponos mi je tudi, da se tega sami zavedajo in znajo s samozavestjo svoje znanje in spretnosti pokazati komurkoli. Gross upov ni potrebno posebej predstavljati. O njih smo in zagotovo še bomo brali in poslušali. Današnji svet je takim zmagovalcem naklonjen in verjamem, da jim bo uspevalo še naprej. Na intenzivnih vajah sem bila priča izjemnim stvarem. Neverjetna discipliniranost in vztrajnost pri vajah je bila presežena, ko so učenci celo odmore porabili za igranje svojih inštrumentov. Govorim o mladostnikih, starih od devet let naprej. Devet let! Še odrasli težko zberemo moč in vztrajnost, zato je taka lastnost pri tako mladih res navdušujoča. Ludvik van Bethoveen je dejal, da ni potrebno zgolj izvajati glasbe ampak odkrivati njene skrivnosti, ki potem skupaj z znanjem človeka visoko povzdignejo. Ne dvomim, da sem bila na vajah r' f i. in danes tu priča mnogim glasbenim skrivnostim, o katerih je govoril. Intenzivnost se je nadaljevala tudi zvečer, ko je bil čas prvotno namenjen lahkim družabnim srečanjem. Rok Hozjan, Timi Krajnc in naša Polona Udovič so ob večerih prispevali toliko energije, da so z njo motivirali vse učence in z njimi priredili prave (kot bi rekli tam čez lužo) ''džem sešne'' - neformalne in nenačrtovane glasbene nastope v živo, brez kakršnekoli predhodne vaje. O njih treh lahko Večer kulture in odprtje naše male knjižnice v Ambrusu Literarna skupina Kulturnega društva Ambrus je ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, priredila večer kulture. Na prireditvi so se z recitiranjem pesmi različnih slovenskih pesnikov predstavili šolarji Podružnične šole Ambrus, Leon in Ian Perko, Maša Žnidaršič, Sendi Zupančič in Nika Lovše. Njihove recitacije so nam bile še posebej v veselje, sajnam zagotavljajo, da kulturnih prireditev v Ambrusu tudi v prihodnosti ne bo manjkalo. Ob njih so recitirali tudi nekateri malce starejši osnovnošolci Leon Mirtič in Aljaž Bavdek ter srednješolka Špela Zupančič. Prav Špela se nam je ob recitiranju predstavila tudi z igranjem na klarinet. Ker brez petja v Ambrusu ne gre, se nam je na odru pridružil Ženski pevski zbor Am-brus. Zbor nima veliko nastopov, ima pa tudi veliko veselja za petje in pod vodstvom Monike Hočevar vedno znova navduši. V Ambruški dolini imamo dobre re-citatorje, zagnane in dobre igralce, glasbenike, pevce, plesalce. Imamo pa tudi umetnike, slikarje, rokodelce, ki soustvarjajo naš čas. Naj se ohranijo njihove umetnije, njihova znanja pa prenašajo na mlajši rod. Je pa prav, da vsak novi rod doda v kraju kaj svojega. Saj je kultura tudi zato, da nas druži. Zato moramo podpirati tudi novosti. In v Ambrusu imamo na voljo tudi nekaj novega, svojo malo knjižnico, ki smo jo s knjigami napolnili s pomočjo vseh krajanov naših vasi in nekaterih ljudi od drugje. Knjižnica je nastajala lansko leto, ko smo pozvali naše krajane, da doma poiščejo tiste knjige, ki jih ne potrebujejo in so jim v napoto ter jih prinesejo nam. Uredili smo jo v kulturnem domu v Ambrusu. Naša mala knjižnica obsega dobrih 900 del, v večini leposlovje, različne enciklopedije, nekaj poezije, zgodo- Vabilo na plesno predstavo Plesalci in plesalke Srednje Šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Vas v sodelovanju z nekdanjimi člani skupine in posebnimi pevskimi in plesnimi gosti, vljudno vabimo na svojo tretjo plesno predstavo z naslovom PLES SKOZI ŽIVLJENJE, ki bo 10. aprila 2014, ob 19. uri, v športni dvorani OŠ Stična. Živeti s plesom je lažje in lepše, od rane mladosti do pozne starosti. Pri ljudeh spodbuja vedrost, sproščenost, komunikativnost in družabnost. Ples nas povezuje in osrečuje. Pustite se presenetiti in preživite z nami prijeten večer. Plesalci in plesalke SŠJJ Ivančna Gorica rečem le, da so živi primer, kako je zgled najboljša pedagoška metoda, ki daje najboljše rezultate. Zahvala Gross upom, Poloni, Roku, Timiju, solistoma Žanu in Evi je na mestu. Glasbeni šoli Grosuplje prav tako - ker je omogočila intenzivne vaje in zagotovo dobila s koncertom zopet novo promocijo kvalitete, odličnosti in videnje za prihodnost. Lepo je biti del take ustanove. Tanja Tomažič Kastelic foto: Robert Petrič vine, psihologije, priročnikov, verske literature, pa tudi nekaj malega za naše najmlajše. Ponosni smo, da imamo med drugim tudi znamenito zbirko Naša beseda, ki obsega zbrana dela vseh pomembnejših slovenskih avtorjev. Kot kaže, se zbiranje knjig ne bo kmalu zaključilo, saj knjige še kar prihajajo od vsepovsod. Upamo, da bo knjižnica dobro obiskana in bodo knjige tako bolje služile svojemu namenu. Za začetek se knjižnico lahko obišče ob nedeljah med 11. do 12. uro. Večer kulture se je, kot se spodobi, začel s čudovito pesmijo Franceta Prešerna, zaključil pa z nastopom vaške čenče Čigavčkave Tončke, ki je večer začinila z vaškim humorjem in nam zagotovila, da kultura v Am-brusu ne živi samo v okviru društva, ampak je in bo del našega vsakdana. Polona Hrovat, KD Ambrus Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov v glasbenih šolah napovedujejo konec zime regijska tekmovanja po vsej Sloveniji. V februarju se je 17. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja udeležila tudi Glasbena šola Grosuplje, tokrat z najštevilnejšo udeležbo tekmovalcev v celotni regiji. Dosegli smo odlične rezultate, med njimi kar osem uvrstitev na državno tekmovanje, Gal Kovačič pa je nastopil na zaključnem koncertu nagrajencev v petek, 14. 2. 2014, ob 18. uri na Glasbeni šoli Vrhnika. Trobila, mentor Roman Gačnik, klavirska spremljava Roman Gačnik: Matic Smolič, evfonij, kategorija 1. b, srebrno priznanje, 2. mesto (88 točk), Jernej Oblak, trobenta, kategorija 1. b, zlato priznanje, 1. mesto (90 točk). Trobila, mentor Robert Petrič, klavirska spremljava Evelin Legovic: Gal Kovačič, pozavna, kategorija 1. c, zlato priznanje, 1. mesto (94,33 točke), Gal Kovačič, bariton, kategorija 1. c, zlato priznanje, 1. mesto (98,33 točke), Tilen Kovačič, rog, kategorija 1. a, zlato priznanje, 2. mesto (90 točk), Marko Posavec, rog, kategorija 1. a, srebrno priznanje, 1. mesto (86,67 točke). Trobila, mentor Robert Petrič, klavirska spremljava Eva Sotelšek: Ana Blaževič Arko, rog, kategorija 1. c, srebrno priznanje, 2. mesto (84,67 točke), Maj Kavšek, trobenta, kategorija 1. c, srebrno priznanje, 2. mesto (85,33 točke). Trobenta, mentor Vladimir Škrlec, klavirska spremljava Roman Gačnik: Rok Gerl, kategorija 1. a, srebrno priznanje, 8. mesto (84 točk), Domen Vidic, kategorija 1. b, srebrno priznanje, 7. mesto (81 točk). Klavirski duo, mentorica Polona Korošec: Markič Ema, Lucija Zaletelj, kategorija 1. a, zlato priznanje, 2. mesto (91 točk). Harmonika, mentor Primož Kranjc: Nik Nedelko, kategorija 1. a, srebrno priznanje, 4. mesto (88 točk), Rok Filej, kategorija 1. b, zlato priznanje, 1. mesto (90 točk), Primož Padar, kategorija 1. b, zlato priznanje, 1. mesto (90 točk). Klavirski trio, mentor Matija Lorenz: • klavirski trio »HARMONIJA«: Neli Perme, Gašper Kastelic, Hana Repar, kategorija 1. a, zlato priznanje, 2. mesto (94,33 točke). Vsem iskreno čestitamo za lepe uspehe in za angažirano zastopanje naše šole! tekst in foto: Robert Petrič Gal Kovačič iz Stične se je, kot eden redkih v zgodovini Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG) uvrstil na državno tekmovanje kar na dveh inštrumentih KULTURNO DRUŠTVO KRKA vabi ob 20-letnici delovanja na teden kulture: od ponedeljka 21. 4. 2014 do nedelje 27. 4. 2014; slikarska in fotografska razstava četrtek, 24. 4. 2014 ob 11.00; Butalci - predpremiera gledališke igre v izvedbi KD Krka za učence OŠ Krka petek, 25. 4. 2014 ob 20.00; osrednja prireditev ob 20-letnici KD Krka in izidu zbornika sobota, 26. 4. 2014 ob 20.00; premiera gledališke igre Butalci v izvedbi KD Krka Vljudno povabljeni! V spomin Poslovili smo se od Jane Cvetko, nekdanje direktorice Slovenskega verskega muzeja v Stični V ponedeljek, 16. 12. 2013, smo se na Žalah v Ljubljani z žalostjo v srcih poslovili od Jane Cvetko, rojene Tomažič, direktorice Slovenskega verskega muzeja v Stični med letoma 1994 in 2002. Jana Cvetko (1965-2013) je bila diplomirana etnologinja in sociologinja kulture. Po diplomi leta 1991 se je zaposlila kot pripravnica v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, pripravništvo pa je opra- vljala v dislocirani enoti v Muzeju neevropskih kultur v Goričanah. Strokovno pot je nadaljevala pri Zvezi muzejev Slovenije, v Stično pa se je iz Ljubljane začela voziti leta 1993, ko se je decembra zaposlila kot kustosinja v Društvu prijateljev Slovenskega verskega muzeja. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo tedanjega stiškega opata p. dr. Antona Nadraha dve leti pred njenim prihodom, z namenom, da v delu stiškega samostana zaživi Slovenski verski muzej. In prav temu muzeju je Jana Cvetko namenila veliko energije. S svojo neizmerno voljo in predanostjo je tedaj še mlad muzej v Stični »postavila na noge« in ga s svojim programom čvrsto umestila med slovenske muzeje. Ko je leta 1994 prevzela delo svojega predhodnika, je kot direktorica poskrbela, da je bila dokončana obsežna prenova muzejskih prostorov v Stari prelaturi (v stavbi, ki na severu zapira veliko vzhodno dvorišče). V t. i. Hlapčevski hiši, desno od nekda- njega mlina (današnjega župnišča), je poskrbela, da smo si lahko uredili muzejsko restavratorsko delavnico. Zaposlila je restavratorko in kustosinjo. Muzej je vključila v Skupnost muzejev Slovenije. Zaposleni smo postali člani Slovenskega muzejskega društva. Veliko moči je namenila tudi urejanju pravno-formalnega statusa muzeja. Po petnajstih letih prizadevanj mnogih, med njimi tudi Jane Cvetko, deluje v Stični od leta 2006 dalje državni muzej - Muzej krščanstva na Slovenskem, ki hrani premično sakralno kulturno dediščino s celotnega področja Republike Slovenije, fi'-nancira pa ga Ministrstvo za kulturo. Jana Cvetko je postavila tudi več samostojnih in skupinskih razstav. Za postavitev obsežne stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem, ki smo jo štirje entuziasti pripravljali pet let, pa je leta 2003 prejela strokovno muzeološko Valvasorjevo priznanje in Jurčičevo nagrado Občine Ivančna Gorica kot vodja projekta in kot soavtorica razstave. Do nas sodelavcev je bila razumevajoča, prijazna, dostopna, bila je ena izmed nas. Ščitila je naše interese. Zaupala nam je. Spodbujala nas je, da smo se strokovno razvijali. Sprejemala je naše pobude, ideje, dala nam ravno prav proste roke, da smo vzljubili muzejin svoje delo prav tako kot ona. Dala nam je ogromno, tako na osebni kot strokovni ravni. Nismo bili le sodelavci, postali in ostali smo prijatelji. K sodelovanju z muzejem pa je pritegnila tudi marsikatero študentko in študenta iz Stične, Šentvida pri Stični in drugih bližnjih krajev. Bili so odlični vodiči in vodičke, večkrat so nam priskočili na pomoč tudi pri kakšnem drugem muzejskem delu. Kolegica Jana Cvetko pa je leta 1997 usodno zbolela. Bolezen je premagovala pogumno, ni se ji prepustila. Na začetku je le občasno ni bilo v Stično, in vsakič, ko se je vrnila, so se z njo vrnile vedrina, optimizem in njen nasmeh. Prišla je z novimi načrti in idejami, delo je ponovno zagrabila z obema rokama. In vsi skupaj smo si močno želeli, da bi jo bolezen izpustila iz svojega primeža. Obdobja, ko smo ostajali sami, pa so bila žal vedno bolj pogosta. Vodenje muzeja je občasno opravljala kar od doma. Leta 2002 se je morala upokojiti. Kljub temu je ostala povezana z nami in delala kot predsednica Društva prijateljev Slovenskega verskega muzeja vse do leta 2007. Ko sem jo leta 2006 tudi formalno nasledila, sem prejela v upravljanje finančno in računovodsko urejen muzej, homogen kolektiv, muzej z dvema stalnima razstavama, z bogatimi zbirkami in z vedno večjo prepoznavnostjo v javnosti. Da smo prišli do tega lepega rezultata, je plod večdesetletnega dela mnogih, med katerimi pa Jani Cvetko zagotovo pripada večji delež. mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45) BRALNI KLUB: Ob 100. obletnici rojstva Vitomila Zupana bo v torek, 1. aprila (prav zares©), ob 17. uri. Obravnavali bomo knjigo Vitomila Zupana z naslovom Levitan. Vitomil Zupan, pisatelj, boksar, mislec, mornar, partizan in potepuh je bil v štiridesetih na političnem procesu obsojen na 18 let zapora. O svojem zaporniškem bivanju je napisal roman. Zgradil je avtobiografski lik zapornika, ki ječo vzame kot šolo življenja. Znebi se strahu, saj računa, da ga bodo ubili. Obenem pa dneve izkorišča, kot da je na prostosti. POTOPISNO PREDAVANJE ARHEOLOŠKA GRČIJA: Thespie in Hyettos (neznan o znanem) bo v četrtek, 3. aprila, ob 19. uri. V osrednjem delu Grčije, na področju stare Beotie, od leta 2000 vsako leto potekajo arheološka izkopavanja, v katerih sodeluje tudi ekipa slovenskih arheologov. Metode, ki jih uporabljajo, so vedno boljso-dobne, zato v njih sodelujejo tudi geodeti. Tako je Arheološki oddelek Univerze v Ljubljani prosil za pomoč strokovnjake s tega področja, ki bi lahko s sodobnejšimi postopki pomagali pregledali teren. Kot del ekipe je predavateljica Danica Bilc z možem večkrat sodelovala v pripravah na izkopavanja na znanih arheoloških lokacijah v osrednji Grčiji. Neizogibno je bilo, da so spoznavali Grčijo tam, kjer ni običajnega turističnega vrveža in dobili vpogled v njihovo življenje pred več kot 2000 leti. Kot zakladnica, kjer je vse na enem kraju, so se Danici predstavile Atene, ki jih ni videla le kot kup kamenja v vročem avgustovskem dopoldnevu, ampak kot ključ v način življenja, ki ga živimo zdaj in tukaj. Predavanje bo ponudilo nekaj odgovorov, kako sploh gledati na dragocenosti Grčije, kadar se tam znajdemo kot turisti. CEKARČEK V KOŠARICI je avstrijska ljudska pravljica, ki jo bodo otroci tokrat spoznali na uri pravljic z Anito in Marušo. Sprejemamo otroke od 5. leta naprej. Prijavite se teden prej na tel. št. 7687 81 21 ali osebno za izposojevalnim pultom. ANIMIRANA SREDA bo še zadnjič to sezono v sredo, 23. aprila, ob 19. uri. Animirane srede organiziramo z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta, ki sicer vsako leto pripravlja mednarodni festival animiranega fi'l-ma Animateka po Animateki (Kinod-vor, Slovenska animateka). Ogledali si bomo sveže nagrajene evropske animirane filme za odrasle. Vabljeni, dosedanje druženje je bilo prav prijetno in navdihujoče. Po spodbudnem začetku bomo verjetno tako kot mnogo drugih knjižnic sledili zgledu in strmeli tudi za medijsko vzgojo oz. t. i. vzgojo pogleda in nadaljevali s kino predstavami tudi v naslednji sezoni. Kdor bi želel, da ga o dogajanju obveščamo, naj pošlje svoje podatke na 031 7070 978. http://www.drevored.si/na-prezi/ na-razstavo-l-trubadurka-radosti--melita-garvas/ RAZSTAVA IDRIJSKA ČIPKA V knjižnici je sredi marca potekal Idrijski večer, na katerem so Idrij-čanke pod vodstvom domačinke Maje Bitenc, ki se je iz Idrije k nam sicer priselila, pokazale svoje kle-kljarske izdelke. V kulturnem programu so članice društva Prfarke povedale, kako čipke nastanejo in kako deluje njihovo društvo. V kulturnem programu je o tem in kako klekljarica sploh postaneš, povedala Maja, igralka Metka Pavšič pa je odigrala monokomedijo Fehtarca. Tudi mali klekljarici Ana in Ema iz krožka na OŠ Stična sta prebrali Pavčkovo pesem o vztrajnosti, ki jo potrebuješ za dobro čipko. Sledilo je prijetno druženje z idrijsko postrežbo. Razstava je naletela na velik odziv in je na ogled še v aprilu. FOLKLORNA SKUPINA STIČNA prireja že 9. FOLKLORNI VEČER ki bo v soboto, 5. aprila 2014, ob 20.00, v Kulturnem domu Sti'čna. Gostje večera: Tamburaška in folklorna skupina Kulturnega društva Seljačka sloga Prelog (Hrvaška). Preživite ljudski večer v družbi FS Stična! Vabljeni! leKsiiinica AKCIJA ZBIRANJA RABUENEGA TEKSTILA Imate tudi vi v omari kose odvečnih oblačil ii ne veste kam z njimi? Vašega rabljenega tekstila bomo zelo veseli na projektu Tekstilnica. Tekstilnica ima več zbirnih točk po Sloveniji za oddajo tekstila. V mesecu septembru pa se bomo oglasili tudi pri vas v Ivančni Gorici. KAJ ZBIRAMO: - OBLAČILA, OBtJTEV ir MODNE DODATKE - HI SNE TEKSTI LUE (posteljnino, rjuhe, pregrinjala, prešite odeje, brisače, prte zavese in metrsko blago) * ne sprejemamo zelo poikodouariih. umazanih oblaiil in krojaških ostanifov Prosimo vas, da prinesete čista oblačila, obutev v parih, vse pa zapakirate v vreče, težke do 6 kg! S podporo projekta Tekstilnica naredits nekaj dobrega za naše okolje! Hvala. "Projeknekstiinicadslno financira Evropska unija Iz Evropskega socialnega sklada tsr Ministrstvo za delo. družin o. sooialne zadeve in enake možnosti." KDAJ: V ponedeljek, 14. aprila 2014 nned 15,00 in 17.00 uro*. • v pnmeni, da se hombi napolni s tekstilom prej. bomo akcijo predčasno ia kij uči Ii. Hvala ;a razumevanje! KJE: Srednja šola JosipaJjrčiča Ivančna Gorica, Cesta 2, grupe odredov 38, Ivančna Gorica. m E-ZD: dobrote.zbo@gmail,com Md^rr^ijta^ E-EBM: tekst ilnica@ocistimo.si www.tehstilnica.si Februarsko predavanje na UTŽO Ključni problemi človeštva - im mi! O ključnih problemih človeštva se govori in piše že pol stoletja, a rešitve se zdijo še zelo oddaljene _ Takole je zapisano v dokumentih OZN že vsaj 40 let; »Ključni problemi so tisti, ki se tičejo vsakogar, ne glede na deželo, jezik, barvo kože Reševati jih moramo z enakopravnim sodelovanjem vseh, razvitega in nerazvitega sveta, tako, da bo koristno za vse človeštvo. Le take rešitve lahko zagotovijo trajen mir in večjo blaginjo za vse narode. Ključni problemi so hrana, zdravje, energija in okolje.« V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo osnovno vprašanje, kako nasititi svetovno prebivalstvo. Vsi ukrepi so bili naravnani v en sam cilj, zagotoviti dovolj hrane za vse. Ukrepi: umetna gnojila, zaščitna sredstva za rastline - PESTICIDI, skladiščenje in konzerviranje, preprečevanje kvarjenja hrane in zmanjševanje živilskih odpadkov, ki so takrat presegali 1/3 pridelane hrane. Kemijska znanost je imela na vse ukrepe svoje odgovore To kar je v Delu napisal novinar Fran Milošič, je tudi nam še kako znana zgodba. Takole piše: »Nič kolikokrat sem v svoji mladosti z mamo iz platnene vrečke posipal pantakan po bujni krompirjevi njivici, ki smo jo morali najeti, da smo imeli pozimi kaj jesti. Krompir sva reševala in rešila pred požrešnimi oranžnimi ličinkami koloradskega hrošča in bila sva ponosna na svojo kemijsko pridelavo. Kako tudi ne, saj je v drugi polovici prejšnjega stoletja pantakan, s svojimi brati, veljal za rešitelja človeštva; desetine milijonov ljudi je rešil pred malarijo, še več pa zaradi podvojenega pridelka, pred lakoto.« A vsaka zgodba ima dva obraza. Uporaba kemikalij je kmalu pokazala zobe. Kmalu so se zaradi kopičenja strupov v okolju, pojavile hude težave, da o velikih ekoloških katastrofah ne govorimo. Leta 1986 se je zgodila največja in- dustrijska nesreča, ko je iz tovarne pesticidov v Bhopalu v Indiji, ki je bila v lasti Američanov, v dobre pol ure ušlo v ozračje 30 ton strupa. Takoj je umrlo več kot 2000 ljudi, v nekaj mesecih po tem pa še 16000. DDT je zelo znana spojina, sestavina mnogih pesticidov, ki so jih pred 40 leti izdelali letno do 1 kg na vsakega Zemljana. Ima zelo dolgo razpa-dno dobo, zato se je kopičil v naravi. Prekomerne količine so po 20 letih uporabe našli tudi tam, kjer ga nikoli niso uporabljali; v gorskih jezerih, v maščobnem tkivu pingvinov na Antarktiki _ Prepovedan za uporabo je bil šele l. 2001 s Stockholmsko konvencijo. Tudi v Sloveniji imamo svoj ekološki spomenik. Reka Krupa v Beli krajini je bila in je še danes po 30 letih, onesnažena s PCB (poliklorirani bifenili), eno najbolj strupenih snovi, kar jih je ustvaril človek. Strup je iztekal iz odpadnih kondenzatorjev, ki so jih iz bližnje tovarne v letih 1963 do 1982, metali v reko in jih zakopavali v zemljo v neposredni bližini. Takih in podobnih zgodb je še veliko. Pa ne samo iz preteklosti. Dogajajo se še danes in tu. Zavedati se moramo, da varnih pesticidov ni, so le bolj ali manj nevarni. Kaj pa danes? Smo ključne probleme človeštva reševali tako, kot je pred mnogimi leti predvidela deklaracija OZN? Smo bolj zdravi in bolj siti? Je energije dovolj? Kaj pa okolje? Na vseh področjih je stanje zaskrbljujoče. Problemov je vedno več in zdijo se nam vedno večji in nerešljivi. Zakaj je tako? Znanost je ugrabil in zlorabil kapital. Kvaliteto je zamenjala kvantiteta. Pustili smo se ujeti v vrtinec potrošniške miselnosti, torej čim več imeti, več narediti, za vsako ceno več pridelati _ A zdi se, da je čedalje več ljudi lačnih _ Velja se zamisliti nad izjavo učiteljice iz Šentjurja, ki je osvojila »Bob leta« za leto 2013: »Na začetku svoje učiteljske poti sem otroke učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo pred nami, v naših šolskih klopeh.« Zdi se nam, da smo v vsej tej zmešnjavi kot posameznik nemočni, da ne moremo nič spremeniti, nič izboljšati _ A vsak, še tako majhen korak v pravo smer šteje. Pravijo: »Če na bolje spreminjaš sebe, se bo na bolje spreminjal tudi svet.« Ne ozirajmo se nazaj, skušajmo kaj storiti za svoj danes in jutri. Spremenimo način življenja in skrbimo za svoje zdravje. Jem zato, da živim. Zelo preprosto, a mnogokrat tako zelo težko. Spremenimo svoj življenjski slog; vrnimo se k naravi, jejmo sezonsko hrano iz lokalnega okolja, varčujmo pri količini in ne pri kakovosti, pijmo dovolj vode. Izogibajmo se industrijsko pripravlje- C e m e n T n J ROJEČ 1 Z D e L K 1 CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. WWW. roječ.ne'b 041 I 031 /655-622 DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z dostavo in črpanjem BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm J O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cm M O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm O OPAŽNIKE - ŠKARPNIKE S POLOVIČARJt; širine 20-30 cr^ ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0 ni hrani, ki vsebuje različne ADITIVE (E-ji), ki podaljšujejo rok uporabe živil (antioksidanti, konzervansi), oja-čajo okus (sladila in arome) in olep-šujejo videz (barvila). Aditivi ne prispevajo h kvaliteti živil, temveč imajo le komercialni učinek za proizvajalca. Skrbimo za uravnoteženo prehrano, ki vsebuje pravšno količino hranilnih snovi, da organizem nemoteno deluje. Energijske hranilne snovi: ogljikovi hidrati', beljakovine, maščobe Zaščitne hranilne snovi: vitamini in minerali Izogibajmo se mastni in sladki hrani, posebno živilom, ki vsebujejo nasičene in trans-maščobe ter skriti sladkor, ki je zlasti v sladkih pijačah, ki so glavni krivec, poleg premalo gibanja, za prekomerno težo pri otrocih. Bodimo ozaveščeni in kritični potrošniki, ne nasedajmo reklamam. Prehrana in gibanje sta ključna dejavnika zdravja tudi za starost. Moč starejših je tudi moč družbe. Posebno to velja za naš čas, ko se delež starejše populacije hitro povečuje. Telesna aktivnost So vse vrste gibanja s pomočjo lastnih mišic, ko je telo izpostavljeno telesnemu naporu, pri čemer se porablja energija. Aktivnost je priporočljiva skozi daljše obdobje, traja naj vsaj 30 minut dnevno 5-krat tedensko. Telesna aktivnost ni le vložek v prihodnost. Zaradi aktivnega življenja se bomo že zdajpočutili bolje, laže bomo premagovali stres, gibanje nas napolni z energijo, nam ponuja možnost druženja, tako da ostanemo družbeno povezani. Gibanje ohranja tudi duševno zdravje. Dr. Vojko Kavčič, raziskovalec na gerontološkem inštitutu v Detroi-tu, ki je tudi sodelavec slovenskega društva za demenco Spominčica, je prepričan, da demenco zavira ali celo preprečuje dinamično življenje, fizično gibanje, socialni stiki in umska telovadba, pospešuje pa jo samotar-stvo, izločanje iz družbe, lenoba in preveč sedenja _ Torej ne odlašajmo, da ne bo prepozno! Jožica Lampret, upokojena prof. kemije Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. Vse na enem mestu. www.zpksu.si PRI GRADNJI NOVEGA OBJEKTA, ALI PRI REKONSTRUKCIJI, DOZIDAVI, NADZIDAVI ALI LEGALIZACIJI OBSTOJEČEGA VAM NUDIMO UGODNE PROJEKTANTSKE STORITVE: - Izdelava vse potrebne projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelava geodetskega posnetka in parcelacije zemljišča. Za vas na enem mestu izpeljemo vse potrebne postopke do začetka gradnje vašega objekta. Nudimo pa vam tudi kompletno ureditev etažne lastnine v vaši večstanovanjski stavbi. Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810 320. RS Team ŠD Kompolje novi medobčinski malonogometni prvaki V Grosupljem se je sredi februarja zaključila štirinajsta sezona malonogometne zimske lige, v kateri je znotraj treh kakovostnih lig sodelovalo 38 ekip. Tudi letos so na najvišjih mestih v 1. ligi končale najboljše tri lanske ekipe. Naslov prvaka je že nekaj krogov pred koncem sezone, z le štirimi oddanimi točkami, osvojila zasedba RS Team ŠD Kompolje, pred lanskimi prvaki ŠD Outsider Strugami in Grosuplje Avtom. RS Team ŠD Kompolje je s samimi zmagami, enim remijem in le enim porazom dominiral skozi celotno sezono. V zadnjem letošnjem dejanju se je tako odločalo le o preostalih dveh mestih pri vrhu. Po zmagah ekip Outsider ŠD Struge in Grosuplje Avta je, po zaslugi minimalno boljšega medsebojnega izkupička, drugo mesto pripadlo igralski zasedbi iz Strug. 1. ligo sta zapustila oba novinca Silveco Sport in Adi Team. Ivanška ekipa Mixfix.si FSK Mafijozi se je po Prvaki za leto 2014- RS team ŠD Kompolje W Prvi strelec 1. lige: Kristijan Čož osvojenem 8. mestu obdržala v prvi ligi. Po najboljprepričljivi sezoni med drugoligaši so si vstopnico med elito prihodnjo jesen priborili Odvisniki, družbo pa jim bodo delali še igralci iz naše občine - Fortuna No.1, ki so osvojili 2. mesto. Ostale ivanške ekipe v 2. ligi so osvojile naslednja mesta: 4. mesto ekipa Niko tours, 5. mesto ekipa ŠDM Krka in 6. mesto ekipa Hrastov Dol. V tretjo ligo se selita ekipi Mesarstvo Sara Klemen in Mercator Pekarna Grosuplje, od tod v 2. ligo pa E.Leclerc in Finneko, ki sta izstopali v 3. ligi. Po strelskem nazivu med najmočnejšimi je še enkrat več segel »naš« Kristjan Čož (24 golov), v drugi ligi je bil z zadetkom več najbolj natančen Denis Boh (25). Med tretjeligaši je bil najboljši napadalec Finneka Tomaž Knep (21). »Fair-play« nagrada je letos pripadla drugoligaški ekipi ŠD Prikaz-Risi, ki je na 13 tekmah »zagrešila« samo 28 prekrškov oz. 2,15 povprečno na tekmo. Simon Bregar Taekwondo klub KANG na pokalu Šmartno pri Litiji 2014 vrstno predstavo si je tokrat prislužil kar 6 točk, vendar je bilo vseeno premalo za zmago. Je pa bilo dovolj, da je osvojil bronasto medaljo. Gašper Kastelic, kadeti B do 53 kg, je zaključil s tekmovanjem po prvi borbi, saj ga je nasprotnik premagal. Kenan Huse-inovic, kadeti B do 57 kg, se je tokrat dobro boril. Priboril si je 2 točki, vendar je bil nasprotnik uspešnejši pri nabiranju točk. Kenan je tako pristal na 3. mestu. Martin Glač, mlajši kadeti do 43 kg, je prvo borbo izgubil proti nasprotniku iz mariborskega kluba Jitae. Juretu Tozonu, kadetu A do 45 kg, našemu zelo uspešnemu borcu, nekaj Namizni tenis KGG Krka II za drugo ligo V medobčinski namiznoteniški ligi tudi letos nastopa devet ekip. Medtem, ko je ekipa Flirt bara po lanskem odličnem četrtem mestu in celo tretjem v pokalnem tekmovanju na presenečenje vseh prenehala tekmovati so le to ekipo nadomestili igralci Stične, ki so ustanovili še drugo ekipo. V prvem tednu februarja se je tako začelo tekmovanje za leto 2014. Medtem, ko se je ekipa KGG Krka I v tretjem krogu morala z ekipo Šmarje Sap I raziti s prijateljskim izidom 5:5, je druga ekipa KGG Krka nanizala tri prepričljive zmage. V četrtem krogu sta se ekipi »udarili« med seboj in z najmanjšo razliko je zmagala Krka I s 6:4, za katero je Luka Mlakar prispeval tri posamične zmage. Prav tako so se v četrtem krogu med seboj udarile ekipe Stična I in II, kjer je zmagala prva ekipa z rezultatom 8:2. Zmage za Stično II sta dosegla Cilenšek nad Naderjem in Košir proti Pižmu. V Ljubljanski ligi je prva ekipa ŠD KGG Krka že dosegla želeni cilj obstanek v ligi in z rezultatom 8 zmag proti 7 porazom zaseda trenutno 5. mesto, kjer se je z odličnimi igrami predstavil Mlakar. Omeniti velja tudi Zvoneta Omahna, ki je na pomembni tekmi proti ekipi Čokpal dosegel tri zmage za zmago 5:4. Še bolje pa v Ljubljanski tretji ligi nastopa druga ekipa KGG in sedaj zaseda tretje mesto. Ob vedno odlični Ireni Bregar in Bojanu Kuhlju letos izdatno pomaga tudi Bogdan Vrhovec, ki s tekme v tekmo kaže še boljše igre in je pravi vir energije te ekipe. Za napredovanje v drugo ligo potrebujejo igralci te ekipe zmago nad ekipo Elzak Kovič (v prvem delu je bilo 5:4 za KGG) in malo športne sreče. Vsekakor bi si s prikazanim to zaslužili. Jože Kozinc, Športno društvo Krka Šesti krog v namiznem tenisu odigrali na Krki V dvorani Družbenega centra na Krki je 13. marca potekal šesti spomladanski krog tretje ljubljanske rekreativne lige v namiznem tenisu. Tokrat sta se za uvrstitev v višjo ljubljansko ligo pomerili: domača ekipa Komunalne gradnje Grosuplje - Krka II in ekipa Paraplegiki. Domačini (Globokar, Mestnik, Vrhovec, Bregar, Kuhelj) so bili močnejši in so oslabljeno ekipo paraplegikov (Dolinar, Gajič, Škrinjar) gladko premagali z rezultatom 9:0. S tem so se jim oddolžili za poraz v jesenskem delu tekmovanja, ko so z rezultatom 8:1 zmagali Paraplegiki. S tokratno zmago je ekipa Komunalne gradnje Grosuplje - Krka II vse bližje uvrstitvi v drugo ligo. V nedeljo, 9. 3. 2014, se je Taekwondo klub KANG udeležil mednarodnega pokala v Šmartnem pri Litiji, kjer je tekmovalo 430 tekmovalcev iz šest držav. Naš klub je zastopalo kar 22 tekmovalcev. 11 se jih je preizkusilo v tekmovanju v kicku- udarjanje v vrečo, kjer je pritrjen elektronski ščitnik, ki beleži, koliko udarcev je tekmovalec dosegel. Tisti, ki večkrat udari v 20 sekundah je zmagovalec in napreduje naprej. 11 pa jih je tekmovalo v borbah. v kicku so tekmovali dečki: IVlark Hren, Enej Šav, Urban Ulcej, Tevž Olo-vec, Gašper Štajnar, Luka Stare, Toni Todorovic, Žiga Gačnik ter deklice: Anna Kokolj, Neja Bažec ter Klara Ko-kolj. Tekmovanja so se prvič udeležili: Enej Šav, Urban Ulcej, Toni Tororovič, Žiga Gačnik in Klara Kokolj. Tekmovalci so dobro pokazali svoje znanje in bili konkurenčni nasprotniki, vendar so z manjšimi razlikami izgubili prvo borbo. Še posebej nam je žal Anne Kokolj, ker je izgubila samo z razliko ene točke. Prav tako je z razliko samo dveh točk izgubil Mark Hren. Odlično se je odrezala Neja Ba-žec, ter prvo nasprotnico premagala in domov odnesla srebrno medaljo. Klara Kokolj pa je bila tretja. Vsi udeleženci na tekmovanju v kicku so prejeli spominske medalje. V borbah so naš klub zastopali: Žan Zupančič, mlajši kadeti do 33 kg, ki je prvo borbo prepričljivo zmagal, z naslednjim nasprotnikom, pa žal ni imel te sreče. Nik Cener prav tako, mlajši kadeti do 33 kg, je prvo borbo zapustil poražen. Jon Pungerčar, kadeti B do 41 kg, je tokrat prvič stopil na tatami in z iz- Za paraplegike je zaigral Davor Škrinjar, za domačo ekipo pa najstarejši igralec Slavko Globokar (Foto: Bojan Vokal) Ljubljanska rekreativna liga ima kar pet jakostnih skupin, v njih pa tekmuje po deset ekip. To pomeni, da je v rekreativno in hkrati tekmovalno igranje namiznega tenisa, vključenih več kot 200 igralcev. Tekem je kar veliko, saj igralci v eni sezoni odigrajo 18 krogov, v vsakem krogu pa po tri igre. Domačini imajo še eno, boljšo ekipo, ki nastopa v prvi rekreativni ljubljanski ligi, z odličnimi igralci pa se lahko pohvalijo tudi paraplegiki. Še posebej v ženski konkurenci, kjer sta igralki med športniki invalidi osvajali medalje v samem evropskem in svetovnem vrhu. Eno zlato celo na paraolimpijskih igrah. Z organizacijo šestega spomladanskega kroga so organizatorji želeli tudi nekoliko promovirati šport v dolini Krke, še posebej pa namizni tenis. Pri izvedbi tekmovanja so sodelovale tudi študentke Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Jože Globokar težav povzroča prestop v višjo starostno kategorijo, kjer je zanj kar nekaj sprememb. Kot so spremenjena oprema za beleženje točkovanja ter udarci v glavo, ki štejejo kar tri točke. Tokrat ga je premagal nasprotnik iz Slovaške. Tija Dobrič, kadetinja A do 44 kg, je prav tako pred kratkim prestopila v višjo starostno kategorijo in se prav tako še privaja na spremembe. Tako da je finalno borbo izgubila. Vseeno pa si je prislužila srebrno medaljo. Oba imata še dovolj časa, da se navadita na spremembe v višji starostni kategoriji in verjamemo, da bo na vsaki tekmi lažje. Za Sandija Cenerja, mladinca do 55 kg, je bil tokrat usoden reprezentant Srbije. Vendar ni ostal ravnodušen, po borbi je veselo naznanil, da bo naslednjič pa zmagal. To je pravi pozitivni športni duh, ko te tudi poraz ne odvrne od nadaljnjih poskusov, ki se prej ko slej obrestujejo. Aleš Tekavčič, član do 68 kg, pa je bil tokrat naša zvezda tekmovanja. Po dveh zelo uspešnih borbah je pristal na prvem mestu. V prvi borbi je premagal Slovaka z rezultatom 6:9 v drugi borbi pa zelo prepričljivo tekmovalca iz mariborskega kluba K2 z visokim vodstvom 7:19. To je bilo njegovo prvo tekmovanje v članski konkurenci in kot je tudi sam povedal, mu očitno prestop iz mladinske kategorije zelo ustreza, saj je to tudi dokazal na tokratnem tekmovanju. Timotej Todic, mladinec do 63 kg, tokrat ni imel sreče, saj je tekmovanje zaključil že po prvi borbi, v kateri se je pomeril z nasprotnikom iz reprezentance Srbije, ki jo je izgubil šele po podaljšku, ker je nasprotni tekmovalec prvi dobil točko. Prej sta bila tekmovalca izenačena, zato je bil tudi potreben podaljšek. Če sklenemo z besedami, da so v tem športu pogosti vzponi in padci, lahko z gotovostjo trdimo, da se že veselimo naslednjih tekmovanj in uspehov, ki jih bomo delili tudi z vami. Tekmovalce sva spremljala trenerja Tomaž Zakrajšek in Renata Mavrič. Renata Mavrič RK SViS Ivančna Gorica dosegel največji uspeh v svoji zgodovini Od zadnjega javljanja v prejšnji številki Klasja ni minilo prav veliko časa, pa vendar so se v RK SVIŠ Ivančna Gorica zgodili nekateri pomembni dogodki in mejniki. Aktivne so bile vse selekcije od najmlajših pa do najstarejših. Članski igralci in strokovno vodstvo so ponovno spisali zgodbo o uspehu, le da so lanskoletni uvrstitvi na zaključni turnir najboljše četverice Pokala Slovenije letos dodali še piko na i, ali kot bi rekel njihov trener: »češnjo na torti«. Nekoliko nepričakovano, vendar povsem zasluženo so v prvem polfinalu, v soboto, 1. marca, premagali sosede iz Trebnjega in tako šokirali slovensko in tujo rokometno javnost ter se uvrstili v nedeljski finale, ki ga je neposredno prenašala slovenska nacionalna televizija. O nasprotniku in najuspešnejšem slovenskem rokometnem kolektivu Celju Pivovarni Laško ni potrebno izgubljati besed. Že sama uvrstitev v finale je za » srčnega malčka v družbi velikana« pomenila presežek, o čemer pričajo številni zapisi, odzivi ter čestitke, ki jim kar ni videti konca. J ^^■^■■^^^^HH^HI^Bfl bimo to tekmo, na krilih izjemnega ^^^ ^^B^^^Wr«^navijanja nam Je uspelo. Odločale so malenkosti, na koncu smo bili srečnejši mi, za kar bi česti'tal fantom in tudi strokovnemu vodstvu. To zmago posvečam vsem zvestim navijačem in celotnemu kraju Ivančna Gorica. Finalna tekma je nagrada za ves trud. Igrali bomo proti' vrhunski ekipi, brez obremenitev in sproščeno. Finale je za nas češnja na tortici. Vse, kar smo želeli, smo dosegli. Prišli smo do finala. Sezona je težka, na lestvici smo zadnji. A imamo še deset tekem. Enajst, če štejemo še finale. To je temelj za dokončanje naše sezone.« Klemen Sašek: »Občutki so fenome-nalni. Na začetku smo igrali v krču. Sem smo prišli neobremenjeni. Vedeli smo, da nismo favoriti. Žreb nam je pomagal. Prišli smo se zabavat, če bi se nam ponudila priložnost, bi jo izkoristili in smo jo. Zahvalil bi se tudi navijačem. Res je bilo fenomenalno.« Veselje po zmagi Za vas smo zbrali nekaj' tistih, ki so se nam najbolj vtisnile v spomin, na vidnem mestu pa bodo zapisane tudi v klubski zgodovini. Celjan Dino Bajram, ki je v začetku svoje kariere s pivovarji pokoril Evropo, reprezentant ter nekdanji SVIŠ-ev igralec, trenutno pa član švicarskega Winterthurja je pred finalom, ne boste verjeli, navijal za ekipo SVIŠ-a in ne ekipo svojega rodnega Celja in kluba, v katerem se je naučil prvih rokometnih korakov. Z zdaj že legendarnim navijaškim »dejma swiš« je na socialnem omrežju požel simpatije mnogih privržencev vijoličnih. Ko je pred dnevi na vprašanje novinarja, v katerem klubu v Sloveniji se je počutil najbolje, odgovoril: »Na splošno gledano je bilo najlepše v SVIŠ-u, kjer smo s takratno ekipo presegli vsa pričakovanja. Ekipni duh je bil neverjeten, klub pa za slovenske razmere, urejen.», smo bili primorani njegovo izjavo dati tudi v ta kontekst. Mlada vzhajajoča zvezda rokometa in ljubljenec navijačev ter igralec Celja, Gašper Marguč je že po 17. osvojeni zvezdici povedal: »Pokalna lovorika mi zelo ogromno pomeni. V polfi'nalu proti Gorenju smo opravili ogromno nalogo. Proti Svišu nam v prvem polčasu ni bilo lahko, malo smo bili živčni, v drugem polčasu pa se je odprlo in smo zasluženo zmagali.« Edini športni časopis Ekipa je lepo povzel naše rokometne (super)juna-ke: »SVIŠ - poraženec, ki to ni. Svoje so Ivančani z uvrstitvijo v fi'nale dosegli in presegli, v nedeljo se niso osramotili. Študentje in delavci so se pogumno spustili v boj z rokometnimi profesionalci. Še več, v prvem polčasu so na presenečenje mnogih držali korak s pivovarji, in čeprav jim je v drugem delu pošla sapa, so igrišče lahko zapustili dvignjenih glav. In s srebrom okoli vratu, kar je za ta mali klub in kraj zgodovinski ter težko ponovljivi podvig. Mali je vsaj za en dan občutil, kako je biti v koži velikega. Igralci so lahko upravičeno ponosni na ta uspeh, v analih kluba, ki je pred leti praznoval abrahama in ki se v letošnji sezoni krčevito bori za obstanek, bo pretekli konec našel vidno, morda celo najvidnejše mesto. Da so po seštevku v tekmovanjih mladih končali na tretjem mestu, priča, da podvig nikakor ni naključje«. Največji uspeh ekipnega športa v Ivančni Gorici doslej! Zadovoljstvo ob uspehu je bilo izjemno, pa ne samo zaradi tekmovalnih dosežkov, temveč tudi zaradi načina, kako se je to zgodilo. Veseli smo predvsem zaradi tega, ker vemo kakšne dnevne obremenitve prenašajo igralci. To so večinoma študentje, ki jih dopoldne čaka študij, popoldan študentska priložnostna dela in vsak večer še zahteven telesni napor - trening. Tisti, ki so s študijem zaključili in se zaposlili, so si vsaj delno omilili dnevne obveznosti. V primerjavi z ostalo konkurenco na fi'nalnem turnirju so popolni amaterji, ki med treningi nimajo časa za počitek in kavico, temveč jih čaka boj za eksistenco. To je naporno, a zanimivo, pelje k uspehu. Zaradi tega niso le junaki, ampak služijo kot primer dobre prakse, kako do uspeha - so super junaki. Kakšna želja in pozitivna energija po dokazovanju vodi te posameznike k cilju, koliko odrekanj, dogovarjanj in predvsem usklajevanj je potrebnih, vedo le redki. Med njimi so zagotovo Simon Stopar in Elvir Kalabič v akciji Fantje z medaljami in mladi SVISev navijač starši in partnerice igralcev ter klubski delavci. To so tiste vrline, ki so za našo sedanjo družbo in našo prihodnost temeljnega pomena. Večina je očem skritega. Gledalec vidi le dva nasprotnika in kaj malo drugega. Tu so žal tudi še poškodbe V času finalnega turnirja so čestitke in slavospevi igralcem kar deževali od vsepovsod. Godile so predvsem tistih posameznikov, ki so pred desetletji utirali pot rokometu in športu v naših krajih in tistih posameznikov iz malih slovenskih klubov širom po Sloveniji, ki na tako priložnost čakajo desetletja. Prvič smo imeli priložnost sprejemati čestitke tujih in nepoznanih opazovalcev. Zanimivo, ko si dober, je vse s teboj. Prav vsi igralci imajo še svoje privatno življenje, domače obveznosti, starše, dekleta in žene, pa tudi že otroke. Veselili smo se tudi njihove radosti. Prepričani smo, da ste se tudi vi, bralci, veselili naših uspehov, še posebej zato, ker smo Slovenci in tudi v Ivančni Gorici ni drugače, športni narod. V domačem okolju pa nimamo priložnosti spremljati svojih (ivanških) športnih junakov po TV sprejemniku. Tokrat je bilo drugače. Ker je večina igralcev iz naše občine, je prav vsak lahko navijal za svojega, če že ne družinskega sorodnika, prijatelja, pa znanca, soseda ali sokrajana. Zahvaljujemo se vsem dosedanjim trenerjem naših igralcev ter zagnanim klubskim delavcem. Zahvalo izrekamo sponzorjem in donatorjem, ki prepoznate naš trud, še posebno občinski upravi, občinskim svetnikom, županu in podžupanu. Navijajte za nas, za zgodbo o uspehu. Za RK SVIŠ Marjan Potokar in Janez Zupančič Marjan Potokar pri tem ne pozabi dodati dejstva, da so v tej ekipi štirje igralci mlajših dečkov iz sezone 1998/99. V tej sezoni je RK SVIŠ namreč prišel do prvega odmevnega ekipnega klubskega dosežka, ekipa mlajših dečkov se je uvrstila v finale državnega prvenstva in osvojila 4. mesto v državi. »Kakšno kariero sem takrat napovedal ekipi, vedo povedati tisti, ki so bili takrat prisotni. Minilo je 15 let, za njimi je 18 - 19 let trdega dokazovanja in verjamem, da so si z 2. mestom na finalu pokalnega tekmovanja marsikajpoplačali. Postali so del slovenske rokometne zgodovine.« Alea iacta est - »Kocka je padla!« je izrekel Julij Cezar, ko je v nasprotju z zakonom prečkal Rubikon. Sladka, najslajša je zmaga Davida nad Goljatom. Tako smo se zrcalili v očeh mnogih, ki so na zemljevid fi'nalistov četverice pisali enega od fi'nalistov že vnaprej, pred tekmo. Pa vendarle ni bilo temu tako! Vsekakor smo dobili motivacijo in upanje, ko nam žreb ni namenil nobene od ekip iz lige prvakov! Lansko leto smo prvič v zgodovini kluba zakorakali na fi'nale četverice, letos pa dokazali, da tam kjer je složnost, je tudi zmaga. Čestitke vsem igralcem in trenerski ekipi, ki so pokazali, da se vse da, samo voljo je potrebno imeti in verjeti vase. Piko na i so dodali še navijači, ki so prav tako verjeli, da je nemogoče mogoče! In res je bilo! Energija, čustvena napetost, optimizem, samospoštovanje, predanost delu, natančnost, želja po spremembi, pogum, odločnost, uveljavljanje, strpnost, družabnost in obzirnost, so porok uspešnega športnika. Če ne bi bili obzirni, bi rezultat bil veliko višji. Naj si bo ta borba za vzgled, da tam, kjer je volja je tudi moč, da premikamo mejnike! Tudi takrat, ko ne gre najboljše, se je treba zavedati, da po vsakem dežju posije sonce in da se amaterski igralci predajajo enor-mnim naporom, dajejo veliko časa za slavo, ki jo podoživljamo vsi. Prof. dr. Mitja Krajnčan Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, Ivančna Gorica podžupan Občine Kaj so povedali po epski zmagi nad sosedi iz Trebnjega ^ Miloš Aksentijevič, trener: »>Tekma je bila težka, tako kot smo pričakovali. Trimo Trebnje je odlična ekipa, to so dokazali dvakrat na prvenstvu, ko so bili boljši od nas. Verjel sem v to, da je možno zmagati. Cel teden priprav smo podredili temu, da do- Klemen Sašek v gneči Vladimir Marjanovič: »Uvrstitev v finale je velik uspeh za klub, občino, predvsem pa za nas igralce, ki smo v klubu že nekaj časa. To je pika na i. Na tekmi smo pokazali več volje in želje. V drugem polčasu smo odigrali vrhunsko tako v napadu kot obrambi. Veselimo se finala z domačini, v sijajnem vzdušju in polni dvorani.« Franci Zidar: »Menim, da so nas Tre-banjci nekoliko podcenjevali. Mi smo verjeli vase, taka priložnost se ponudi samo enkrat in vedeli smo, da jo je treba izkoristiti. Veselimo se zgodovinskega uspeha.« ^ in kaj po finalni tekmi in osvojenem drugem mestu _ Gregor Pekolj: »Neverjetno smo zadovoljni. S samo uvrstitvijo na zaključni turnir smo bili presenečeni, da smo prišli v fi'nale, je pa to nekaj zgodovinskega, neverjetnega. Tega se bomo še dolgo spominjali. Občinstvo je bilo prekrasno, to te še malo podžge, da zdržiš do konca, ker smo bili že izmučeni.« Simon Stopar: »To je največji uspeh za klub in nas igralce. Mislim, da smo dostojno zastopali SVIŠ. Trudili smo se po najboljših močeh, upam, da nismo razočarali javnosti in gledalcev. Navijači so bili fenomenalni, predvsem naši, ki so na trenutke preglasili Florijane.« Klemen Sašek: »To je za večino fantov nekaj novega, igrati' pred takimi gledalci, nabito dvorano. Prvi polčas smo se fenomenalno upirali domačinom, v drugem smo malo popusti'li. Na koncu je bila razlika mogoče malo Nepogrešljivi SVISevi navijači prevelika, ampak se ne sekiramo preveč. Sem smo prišli in naredili, kar smo lahko. In na opravljeno smo ponosni.« Miloš Aksentijevič, trener: »Prvi polčas smo odigrali presenetljivo dobro. Tudi sam sem bil nad tem izredno presenečen. Fantje so dokazali, da bojevito lahko igrajo dva dni zapored. Čestital bi svojim borcem, kot jim pravim. V Celju so poskrbeli za dva prekrasna dneva.« Miha Tomšič: »Po zelo težki sezoni je osvojena SREBRNA medalja na Pokalu Slovenije pravi balzam za dušo. Najprej svaka čast vsem, ki ste pripeljali klub v final 4. Res mi je užitek biti del takega uspeha. Prav posebno pa ste mi bili všeč navijači, ki ste bili z nami prav do konca, četudi smo malo popustili. Zdaj pa novim zmagam naproti' ©« Aleksander Polak: »Za nami je vikend, katerega ne bomo nikoli pozabili^ Hvala vsem, ki ste bili z nami. Brez vas nam ne bi uspelo! Ta vikend je bilo še posebej lepo biti igralec RK SVIS Ivančna Gorica.« Sifet Ljubijankic, navijač: »Kljub vsem težavam, ki ekipo mučijo skozi celo sezono, igralci odidejo na vsako tekmo z dvignjeno glavo in brez strahu. V soboto so odigrali tekmo življenja, tekmo, ki bo za vedno zapisana v zgodovino kluba. Čestitke vsem igralcem, vodstvu kluba in navijačem za izjemni uspeh.« Ob izjemnem pokalnem uspehu naših fantov je prav, da še enkrat zapišemo rezultate in se spomnimo poti, po kateri so Sviševci prišli do zgodovinskega uspeha - drugega mesta v Pokalu Slovenije (tabela spodaj). V slovenskih, pa tudi tujih medijih je bilo glede tega izjemnega uspeha ivanških rokometašev povedanega in napisanega še veliko več. Novosti in dogajanje v rokometnem klubu SVIŠ Ivančna Gorica lahko spremljate na naši spletni strani (http://www.svis--klub.si) ali pa se nam pridružite na socialnem omrežju Facebook (http:// facebook.com/RKSVIS), kjer imamo več kot 1000 prijateljev. Kako pomemben in uporaben je ta medij, se je pokazalo tudi po polfi'nal-ni tekmi, ko smo javnost in vse svoje prijatelje obveščali o rezultatu. Zapis: »Senzacija na Golovcu, SVIŠ JE V FINALU!!!« je prejel kar 136 všečkov in 15 komentarjev, kratek video zapis o sobotni zmagi in uvrstitvi v finale pa je dosegel več kot 900 ogledov, 73 všečkov in 8 komentarjev. Številke, ki nekaj pomenijo. Hvala vam. Če še niste naš prijatelj, se nam pridružite. DEJMO SVIŠ!!! Zbrala in zapisala Roman Tratar in Maja Ceglar Foto: Primož Suntajs 1/16 finala MRD DOBOVA: RK SVIŠ Ivančna Gorica 24:25 1/8 finala MRK KRKA: RK SVIŠ Ivančna Gorica 18:23 1/4 finala RK DRAVA: RK SVIŠ Ivančna Gorica 23:27 1/2 finale RK TRIMO TREBNJE: RK SVIŠ Ivančna Gorica 23:24 (drugi par RK CELJE PL: RK GORENJE VELENJE 28:29) FINALE RK CELJE PL: RK SVIŠ Ivančna Gorica 31:16 (12:9) Rokometaši SVIŠ-a v natrpanem ritmu nadaljujejo z državnim prvenstvom v vseh starostnih kategorijah. Pa preglejmo zadnje rezultate: Najmlajši - mlajši dečki B so v polfi'nalu odigrali 2 domači tekmi, zabeležili poraz in zmago. SVIŠ Ivančna Gorica - RD Ribnica 19:24 SVIŠ Ivančna Gorica - RD LOKA 24:20 Mlajši dečki A v tej sezoni še vedno ne poznajo poraza, igrali pa so z istoimenskima ekipama kot leto mlajši vrstniki in ju visoko premagali. Kot vse kaže, fantom tudi letos zaključni turnir četverice ne more uiti! Bravo fantje! SVIŠ Ivančna Gorica - RD Ribnica 23:09 SVIŠ Ivančna Gorica - RD LOKA 22:12 Starejši dečki B so že globoko v drugi polovici polfi'nala, do konca jih čaka še 5 tekem. Trenutno so v sredini lestvice kar, je zelo lepo izhodišče za zaključne turnirje in posledično visoko končno uvrstitev, saj je treba vedeti, da ekipo sestavljajo večinoma leto mlajši, letniki 2001. Olimpija - SVIŠ Ivančna Gorica SVIŠ Ivančna Gorica - Trebnje SVIŠ Ivančna Gorica - Mokerc Ig Izola - SVIŠ Ivančna Gorica 19:26 18:25 19:31 21:22 Kadeti' so po solidnem začetku polfinala malo izgubili zmagovalno nit, na zadnjih tekmah pa se njihova forma zopet dviguje, do konca jih čaka še 5 zanimivih tekem. SVIŠ Ivančna Gorica - Mokerc Ig 27:27 SVIŠ Ivančna Gorica - Ormož 20:28 SVIŠ Ivančna Gorica - Dol Hrastnik 32:28 Mladinci so po nekaj porazih v gosteh končno zaigrali tudi pred domačimi gledalci. Po lepi predstavi so premagali Cerklje, a nato žal izgubili s sosedi iz Grosuplja. SVIŠ Ivančna Gorica - Damahaus Cerklje SVIŠ Ivančna Gorica - Grosuplje 32:23 27:32 Največ pričakovanja in zanimanja je gotovo pri članih. Po zelo uspešnem pokalnem nastopu, kjer so šokirali rokometno javnost z uvrstitvijo v finale, so že odigrali tudi prvo tekmo nadaljevanja - lige za obstanek oziroma za razvrstitev od 7. - 12. mesta. V Ljubljani so bili za zmago premalo zbrani, znova pa so bili uspešni pred domačim občinstvom proti Krki. RD Slovan- SVIŠ Ivančna Gorica SVIŠ Ivančna Gorica - MRK KRKA Prihodnje tekme: Istrabenz Izola - SVIŠ Ivančna Gorica Jeruzalem Ormož - SVIŠ Ivančna Gorica SVIŠ Ivančna Gorica - Krško SVIŠ Ivančna Gorica - RD Slovan 28:26 28:24 29. 03. 14 12. 04. 14 19. 04. 14 ob 19h 26. 04. 14 ob 19h Kako so se EvanškE rEsE spoznalE s prEmorskEm oslom V Nogometni šoli v Ivančni Gorici nam zares ni dolgčas. Komaj smo našli izgubljene rise, že so le-ti pobegnili na priprave na Hrvaško. Menda jim je bilo tam bolj toplo, pa še osla so spoznali. Upam, da se niso od njega nalezli pregovorne oslovske lenobe in neumnosti. Nekoliko svojeglavosti pa tudi risom ne bo škodilo. Gašper Stopar in Gregor Pekolj z medaljama Risi iz selekcije U-15 so pred nadaljevanjem spomladanskega dela tekmovanja v MNZ Ljubljana odpotovali na 4-dnevne priprave v Dajlo na Hrvaško, kjer so imeli zelo lepo vreme in dobre razmere za vadbo. Trenerji in spremljevalci so pohvalili njihovo prizadevnost in nastop na prijateljski tekmi z domačini NK Novigrad. Kljub temu, da so bili nasprotniki fi'zično precej močnejši, so naši risi s svojo borbenostjo in pametno igro uspeli domačinom odščipniti točko. Večina fantov si želi podobne priprave ponoviti še kdaj. V našem klubu si tudi zelo prizadevamo, da bi z deklicami od 5. do 9. leta starosti ustvarili dekliške ekipe. Imamo ustrezen trenerski kader, še posebej trenerko Manco, ki bi z veseljem delala z njimi. Nogomet je med dekleti vse bolj popularen in nobenega razloga ni, da se tudi deklice ne bi preizkusile v tem športu. Vadba v tem obdobju je tudi sicer zasnovana tako, da se v veliki meri urijo splošne gibalne sposobnosti in ne zgolj nogometne veščine. V klubu so dobrodošli vsi v starosti od 5 do 15 let, tako fantje kot dekleta. Je pa res, da nam primanjkuje igralcev rojenih od leta 2004 do 2007 in ti so še posebej iskani in zaželeni. Če torej vašim otrokom primanjkuje gibanja in se želijo preizkusiti v športu, smo zanje pravi naslov. Miroljubni primorski osel Boško (v sredini v zgornji vrsti) dela družbo krvoločnim, a utrujenim ivanškim risom Za nS Ivančna Gorica: Simon Bregar PrvE pokal občEne Ivančna GorEca v malem nogometu v rokah Turjačanov 8. in 9. marca je v športni dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča potekal dvodnevni turnir v malem nogometu za POKAL OBČINE IVANČNA GORICA. Turnirja, katerega glavni organizator je bil naš nekdanji reprezentant v malem nogometu Jože Gačnik, se je udeležilo 16 ekip iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje, Trebnje in Videm Dobrepolje. Potekal je v športnem vzdušju. Ekipe (polovica jih je bilo iz naše občine) so bile razdeljene v štiri skupine, ki so na predtekmovanju igrale po sistemu vsaka z vsako. Po skupinskem delu so sledili zaključni boji na izpadanje vse do fi'nala, kjer sta se pomerili ekipi FSK Mafijozi iz Ivančne Gorice in ŠMD Turjak. Tekma se je po rednem delu končala z rezultatom 1:1, na koncu pa so se zmage po kazenskih strelih veselili nogometaši s Turjaka. Vrstni red najboljših: 1. mesto: ŠMD Turjak 2. mesto: FSK Mafijozi 3. mesto: Outsider ŠD Struge 4. mesto: Bronx Grosuplje Pokale je zmagovalnim ekipam podelil župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki si je pred tem ogledal tudi finalno tekmo. Podelil je tudi prestižni pokal za najboljšega strelca in vratarja turnirja. Pokal za naj strelca s štirimi zadetki je prejel Marko Noč (ekipa FSK Mafijozi), za najboljšega vratarja pa je bil proglašen Dejan Gakovič iz ekipe ŠMD Turjak. Kot je dejal organizator turnirja Jože Gačnik s Krke, je zadovoljen, da je župan Strnad prisluhnil pobudi o izvedbi prvega turnirja v malem nogometu za pokal občine. Turnir je bil kakovosten, saj se je odzvalo 16 zelo dobrih ekip oziroma več kot 150 igralcev iz domače in treh sosednjih občin. Tekme so bile dobro obiskane, pravico na njih pa je zelo uspešno delil Jožetov brat Robi Gačnik. Želja organizatorja je, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali z Občino Ivančna Gorica in, da bi že prihodnje leto na turnirju gostili vsaj 24 ekip. Simon Bregar in Gašper Stopar 34 Naš vrtiček - Zahvale marec 2014 številka 2 OTctnaj * yVä/ vrtlčerk Če je na Jožefovo lepo, bo tudi koruza obrodila lepo Začela so se dela na naših vrtovih Tla so že dovolj ogreta in lahko začnemo s prekopavanjem. Gredice med prekopavanjem in pripravo na setev in sajenje še založno pognojimo z mineralnim ali organskim gnojilom, ki ga dobimo v vrtnem centru ali pa uporabimo kompost z domačega vrta. Povsem organsko gnojilo vsebuje vsa glavna hranila NPK v organski obliki in je primerno za pripravo tal in dognojevanje vseh vrst rastlin. Zaradi posebne obdelave hranila spušča postopoma, skladno s temperaturo in potrebami rastlin ter tako zagotavlja enakomerno prehranjenost rastlin tudi do 6 mesecev. S povečevanjem kationske izme-njalne kapacitete zemlje ter z visoko vsebnostjo suhega in organskega materiala zagotavlja zdrav razvoj rastlin, do 30 % večji pridelek boljše kakovosti. S posebno termično obdelavo je gnojilo zagotovo brez primesi plevelov in bolezni. Gnojilo uporabljamo za redno začetno gnojenje in pripravo tal. Gnojimo spomladi, v predpisanih odmerkih, ko tla potrebujejo veliko hrane za začetek rasti' rastlin in jeseni, ko so izčrpana in potrebujejo okrepitev. Z organskim gnojilom lahko gnojimo vso rastno dobo od februarja do novembra. Organsko gnojilo je v obliki mikropelet, ki jih preprosto potrosimo po površini. Priporočljivo je, da pelete zakopljemo v tla, saj tako gnojilo začne delovati takoj, hitreje pride v območje korenin in zmanjšajo se izgube hranil. V vrtu pripravimo prostor za kompostni kup, na katerega bomo metali organske odpadke z vrta in gospodinjstva. Kompostni kup naj bo v senci, po- skrbimo pa tudi, da bo stalno vlažen. Tla so dovolj ogreta, da začnemo sajenje drevja in grmičevja, zelenjave itd. Poleg novo posajenega, pognojimo tudi staro drevje, za kar uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali organska gnojila, na primer hlevski gnoj ali kompost. Drevje gnojimo pod obodom krošnje. Spomladansko škropljenje proti' škodljivcem opravljamo, ko je zunaj že dovolj toplo in ko so brsti' v fazi »mišjega ušesa«. Takrat so odprti' ravno toliko, da se vidi konica lističa. Še eno vrtno opravilo nas čaka v marcu, obrezovanje namreč. Obrezujemo v glavnem jablane in hruške in pazimo, da pustimo na drevju primerno razmerje cvetnih in listnih brstov, da bomo jeseni lahko uživali v obilnem pridelku. Pred setvijo zelenjave pregledamo staro zalogo semen. Semena ostanejo kaliva različno dolgo. Tako je npr. seme solate lahko kaljivo še po treh letih, seme fižola, graha in špinače po dveh leti'h, repa in peteršilj pa kalita samo eno leto. Včasih je dobro narediti ka-lilni poskus. Na plitev krožnik položimo pivnik in nanj razporedimo sto semen. Pivnik naj bo ves čas vlažen. Ko semena vzklijejo, jih sproti' odstranjujemo in zapisujemo, koliko jih je vzkalilo. Tako določimo odstotek kaljivosti, ki naj bo vsaj 80 %. V področjih z milim podnebjem lahko sejemo na prosto že v sredini marca, drugje pa počakamo do konca meseca ali do začetka aprila. Vse je seveda odvisno od vremena. Najprej sejemo na mraz bolj odporne vrste vrtnin, kot je bob, črni koren, grah, špinača in čebula, česen. Pri korenju in peteršilju še malo počakamo, da se tla dovolj segrejejo. Tako s kalitvijo ne bomo imeli težav. V tem času lahko sadimo tudi rabarbaro in topinambur. Če imamo na vrtu plastenjak ali grede, pokrite s steklom, lahko že zelo zgodaj posejemo berivko, redkvice, sladko koruzo, kolerabo ... V toplejših dnevih take prostore odpiramo in zračimo. V zabojčke na svetli okenski polici in v toplo gredo sejemo enoletnice, ki jih bomo kasneje presadili v vrt, na primer gazanijo, dišeči grahor, vodenko ... V lonce pa posadimo nekatere okrasne čebulnice, ki jih bomo v aprilu in maju presadili na prosto (gomoljne begoni-je, kane, kale ...). Vrtnicam odstranimo zimsko zaščito in jih obrežemo, posadimo pa tudi nove rastline, morda kakšno novost ali rastlino posebne barve, ki bo poživila videz vrta. Tudi sobne lončnice potrebujejo v marcu našo pozornost. Tiste, ki jim korenine že rastejo iz lonca, presadimo v večjega, ostalim zamenjamo prst s svežo, zvišamo pa jim tudi odmerek gnojila. Ihan Irena, dip. ing. agr. in hort. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar naju je zapustila najina draga mama JOŽICA KOVAČIČ iz Radohove vasi (4. 12. 1949-22. 3. 2013) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Še posebej se zahvaljujeva za vso pomoč Heleni in Joži. sinova Andrej in Gregor Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN JANEZ BREGAR ml. Stehanja vas 14 (1988-2008) Minilo je že šesto leto, odkar smo se poslovili od tebe. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke njemu v spomin. Njegovi najbližji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin mama, bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice AMALIJE NOVAK roj. Orel s Fužine 43 (03. 02. 1924-09. 02. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in darovali dar za farno cerkev v Zagradcu ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku Borisu Žerovniku, za opravljen obred in sveto mašo. Pevskemu zboru Zagradec, Slavku Blatniku za ganljive besede ob njenem grobu, Damjanu Zajcu za zaigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Per-par. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti slovesa. Njena skrb, nesebična ljubezen in razdejanje, je bilo za nas darilo in pravi blagoslov, zato za vedno ostaja z nami. Žalujoči vsi njeni Človek ni iz železa. To drži, človek je trši. Železo in jeklo se zlomita, človek pa prenese. (S. Wiessenthal) ZAHVALA 5. februarja se je od nas poslovil naš dragi mož, očka in ata JOŽE SOROKIN, roj. Klander, grafični tehnik Krka Z globokim spoštovanjem se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so velikodušno pospremili našega »Jožkota« na njegovi poti v večni mir in počitek. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojem spominu. Vsi njegovi Ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih pridnih rok ostaja. Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora«, si želimo. A žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. (O. Župančič) ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga ANA ŠUŠTARŠIČ po domače Streškova Ana iz Polja pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, za ustna in pisna so-žalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkvene potrebe. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Maksimiljanu Fileju iz Stične za lepo opravljen cerkveni obred in tolažilne besede, organi-stu prof. Milanu Jevnikarju in pevcem za zapete pesmi, govorniku Pavlu Grozniku, ter pogrebnemu zavodu Perpar za vso oskrbo pokojnice in prenos k večnemu počitku. Hvala tudi vsem, ki ste se po njeni smrti zbirali na njenem domu in molili za pokoj njene duše. Žalujoči domači ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in prade-dek FRANČIŠEK BREGAR po domače Kazmijanov Frenk iz Pokojnice (3. 10. 1931-6. 2. 2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Predvsem pa hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Lepa hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, najlepša hvala pa patronažni službi iz Ivančne Gorice. Prav posebej patronažni sestri Heleni. Zahvaljujemo se kolektivu Treves Bič, Športnemu kulturnemu društvu Dob, gospodu župniku, pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči vsi njegovi Tvoje srce je utrujeno in bolno, za nas bilo ljubezni polno. Mnogo lepega si nam v življenju dal, zdaj pa mirno in spokojno si zaspal. ZAHVALA Ob obleči izgubi našega dragega partnerja, očeta, dedka in strica JANEZA ŠUŠTERŠIČA iz Fužine 10, Zagradec (24. 1. 1943-22. 2. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, za darovano cvetje, sveče, maše in druge darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, imeli radi, ga bodrili in mu lajšali vsakdan. Zahvaljujemo se msgr. dr. Jožetu Plutu za lepo opravljen obred, Mešanemu pevskemu zboru Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka za lepo odpete pesmi ter g. Slavku Blatniku za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala gre tudi družini Klavs iz Grintovca ter Juretu Paharju za vso nesebično pomoč v času njegove bolezni. Prav tako hvala družini Kastelic iz Stične. Še enkrat hvala vsem, ki ste nudili kakršnokoli pomoč in podporo našemu Janezu pa vas tu posebej nismo omenili. Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric JANEZ KASTELIC (7. 6. 1941-11. 2. 2014), Cukarjev Janez iz Malih Češnjic 4a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za obiske in spodbudne besede v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi besedami, molitvijo, darovanim cvetjem, svečami in mašnimi darovi pomagali v težkih trenutkih slovesa, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujemo gasilcem PGD Šentvid pri Stični in ostalim društvom sektorja Šentvid, Društvu upokojencev Šentvid, pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organiziran pogreb, Šentviškim slavčkom za lepo zapete pesmi, govorcema za lepe besede slovesa, g. župniku Grebencu za opravljen pogreb in g. Zaletelju za somaševanje. Najlepša hvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej patronažni sestri Simoni. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste mu želeli vse dobro. Ostal bo v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Onemel je tvoj glas, za vedno si zapustil nas. Spokoj in mir duša naj dobi in novi dom ti večnost podeli. ZAHVALA Nepričakovano nas je 11. decembra 2013 v 73. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ANDREJ KOLEŠA stanujoč v Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh dneh z nami. Hvala za izrečena in neizrečena sožalja, molitev, sv. maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Jožetu Grebencu, moškemu pevskemu zboru in pogrebnemu zavodu Perpar za lep poslovilni obred in molitve. Naj počiva v miru, za vedno ostane naj lep spomin v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Počiva polje zdaj v tihoti sameva mi moj drugi dom. Kako žalostna je usoda pa čeprav si je ne pišeš sam. ZAHVALA V 75. letu je po težki bolezni za vedno odšel naš vaščan, prijatelj in sorodnik FRANC ZUPANČIČ iz Gabrovke pri Zagradcu 22 (1939-2013) Poslovili smo se od našega "Petrinharja", zato se ob tem žalostnem slovesu želimo zahvaliti vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali, se v času njegove stiske odzvali, še posebej vaščanom Gabrovke, gasilcem, prijateljem (zakoncema Vrečko), znancem in mimoidočim. Za lepo slovo pa se imamo zahvaliti našemu g. župniku, pevcem, organistu, ministrantom, trobentaču, Društvu upokojencev Ivančna Gorica, g. Slavku Blatniku za čustven govor, pogrebnemu zavodu Perpar in vsem, ki ste darovali za namen cerkve, sveče, cvetje ter ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvaležni vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal _ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očita in ata FRANCA GOMBOCA iz Stranske vasi 2a, Ivančna Gorica (16. 9. 1928-2. 3. 2014) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, gasilcem, vaščanom in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsak stisk roke, tolažilne besede, molitve, cvetje, sveče, darovane svete maše, pevcem za pesem V nebesih sem doma ... Zahvaljujemo se gospodu župniku Juriju Zadniku in gospodu msgr. Jožetu Kastelicu za lep poslovilni obred, obiske na domu, tolažilne besede _ Hvala tudi Društvu upokojencev, Rdečemu križu, pevcem, trobentaču in Pogrebnemu zavodu Perpar. Posebna zahvala gasilcem iz PGD Ivančan Gorica, PGD Stična, PGD Muljava, PGD Metnaj, PGD Krka, PGD Kriška vas, PGD Višnja Gora, PGD Šentvid pri Stični, PGD Radohova vas, PGD Vrh nad Višnjo Goro, PGD Zagradec, PGD Ambrus in GZ Ivančan Gorica, ki ste ga množično pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala Rafku in Julki Radelj za vso izkazano pomoč očetu in nam. Iz vsega srca se zahvaljujemo njegovemu hematologu doc. dr. Dušanu Andoljšku, ki je s svojo skrbnostjo našemu očetu omogočil, da je kljub težki bolezni živel življenje v pravem pomenu besede. Hvala Hematološkemu oddelku in ambulanti Kliničnega centra, osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, njegovi osebni zdravnici dr. Mateji Plut Švigelj in sestri Sonji za vso pomoč v času njegove bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki ste z našim očetom poklepetali, ga obiskali, se veselili z njim, ga imeli radi, ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljanja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANTONIJA GRUM iz Leskovca nad Višnjo Goro Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečene besede tolažbe, cvetje in sveče, darovane maše ter darove za dober namen. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Mihelčiču za lepo opravljen mašni obred, cerkvenim pevcem za čuteče petje, vnukinji za poslovilne besede in pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njeni Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, pevcu vedno sreča laže; on živi, umrje brez denarja. (dr. France Prešeren) ZAHVALA V 75. letu starosti se je za vedno poslovil brat, stric in vaščan FRANC ZUPANČIČ Gabrovka pri Zagradcu 22 (7. 1. 1939-28. 12. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala vaščanom Gabrovke in predsednici KS Zagradec gospe Biljani Gartner za vso pomoč, ki ste jo nudili pokojnemu. Zahvaljujemo se župniku gospodu Borisu Že-rovniku za opravljen obred, gospodu Slavku Blatniku za poslovilni govor, organistu Robertu Kohku, hvala pevcem za lepo petje, sosedi Mariji Lekan za molitev in pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen obred. Žalujoči: sestra Marija in nečakinja Slavka Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, ni več tvojega smehljaja, le trudi in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je po krajši bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka, sestra, teta, mami, babica, prababica in tašča FANIGORIŠEK Borštnarjeva Fani iz Temenice Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stikom roke, izrekom tolažečih besed, molitvijo, svečami in darovi za svete maše izkazali sočutje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Perpar. Posebna hvala pa tudi KS Temenica za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti slovesa. Za vedno boš ostala v naših srcih. Žalujoči vsi njeni Tolikokrat si naredila kaj, za kar bi se ti rad zahvalil in ti povedal, da te imam rad: ker si bila prijazna, ker si me imela rada, ker si mi bila prava mama. ZAHVALA Ob izgubi naše mame AMALIJE GRDEN (1934-2014) iz Radohove vasi Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem za ganljivo zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, dedek, pradedek in tast STANISLAV HRIBAR st. iz Velikega Gabra Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala zdravnici dr. Katarini Žirovnik - Kuster, sestri Marjeti in pa-tronažnim sestram ZD Trebnje, internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, dr. Gradetskemu in dr. Stariču. Iskrena hvala Lovskemu društvu Veliki Gaber, Združenju šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, Krajevni skupnosti Veliki Gaber, Obrtni zbornici Trebnje, Konjeniškemu društvu Radohova vas in Gombišče, Društvu upokojencev Veliki Gaber, Zvezi združenj borcev Veliki Gaber, Gasilskemu društvu Veliki Gaber, Pogrebni službi Per-par, pevcem, rogistom, gostilni Zupančič iz Žužemberka in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni zavod. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ostal je prazen stol za domačo mizo, ostalo mnogo lepih je spominov. Ostalo je upanje, da to je le začasno slovo in da si srečal že vse, katere na zemlji ljubil si in ti pomenili so vse. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je utrujen od bolezni zapustil dobri mož, oči, dedi in pradedi RAFKO DRAŠLER iz Zgornje Drage (21. 10. 1937-19. 01. 2014) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, prijateljem, upokojencem DU Višnja Gora, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove v dober namen in svete maše. Posebna zahvala gasilcem PGD Ivančna Gorica, PGD Metnaj in PGD Muljava za častno stražo, pokop ter govor. Hvala gospodu Pavlu Gro-zniku za lepe poslovilne besede. Zahvala gre tudi župniku Janezu Mihelčiču za opravljeno pogrebno slovesnost in mašo. Iskrena hvala osebju ZD Ivančna Gorica, dr. Zupančiču za dolgotrajno zdravstveno oskrbo in osebju UKC Ljubljana. S svojo toplino, ljubeznijo in nesebičnim razdajanjem v naših srcih živi naprej. Vsi njegovi Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA S takimi besedami je v 92. letu starosti od nas mirno odšla naša draga mama, babica, prababica in tašča MARIJA KASTELIC po domače Anžičeva Micka iz Stične (20. 10. 1922-18. 2. 2014) Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je _ Kljub temu nas je njena izguba globoko prizadela, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sočutje in tolažbo ter pomoč v teh težkih trenutkih. Hvaležni smo za lep poslovilni obred, za sveto mašo, zapete poslovilne pesmi in v srce segajoč solo zapete Ave Marija, za globoke poslovilne besede stiškega Društva upokojencev in Zveze borcev. Radi bi izrazili globoko hvaležnost do sosedov in vaščanov, ki ste ji lepšali njena zadnja leta in ji ostali zvesti prav do konca, saj vemo, koliko ji je to pomenilo. Vsi, ki te tako zelo pogrešamo, bi se radi še enkrat zahvalili tudi tebi, naša draga mama: slavila si življenje in naučila tudi nas, kako se to stori. Iz srca ti hvala. Njeni dragi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga žena, mama, teta, babica, sestra, tašča ŠTEFKA ZUPANC Špančeva mama iz Znojil pri Krki (30. 10. 1935-9. 2. 2014) Ob boleči nenadomestljivi izgubi naše ljube mama se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba ter za poslovilni govor pri odprtem govoru. Žalujoči vsi njeni Tvoje srce je utrujeno in bolno, za nas bilo ljubezni polno. Mnogo lepega si nam v življenju dal, zdaj pa mirno in spokojno si zaspal. ZAHVALA Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi mož, ati, dedi, pradedi, brat, stric in tast STANE OMAHEN po domače Turkov Stane s Pristave nad Višnjo Goro 3 (18. 12. 1928-18. 1. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številna izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Lepa hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, osebnima zdravnikoma dr. Davorinu Kastelicu in sedanjemu dr. Janezu Zupančiču, ter patronažni službi iz Ivančne Gorice, prav posebej ge. Mari Kastelic. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Mihelčiču za lep cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Milana Jevni-karja, govorniku Pavlu Grozniku za opis njegovega življenja in trobentaču za zaigrano tišino. Zahvaljujemo se gasilskim društvom Kriška vas, Višnja Gora in Vrh nad Višnjo Goro, Jožetu Virantu za poslovilne besede, Društvu upokojencev Višnja Gora, Marjanu Travniku za fotografiranje, sosedi Nadi Jeršin in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Lepa hvala zaposlenim Pošte Slovenije, EPPS d. o. o. in Osnovni šoli Šentvid pri Stični. Ostal bo v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Zahvala je dopolnjena z besedilom, ki je pomotoma izpadlo pri objavi v Klasju št. 1/2013. Hvala za razumevanje. Uredništvo Tiho mirno si zaspal, odšel v kraj, od koder te nebo nazaj. Ne solz ne bolečine na koncu ni, ostaja le praznina, ki boli. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod, dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek brat in stric JOŽEF GREGORČIČ iz Valične vasi Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom Valične vasi, vaščanom Primče vasi, prijateljem, nekdanjim njegovim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane maše in sveče. Hvala Andreju Sadarju za zvonjenje v cerkvi sv. Martina v Valični vasi, ter župniku Borisu Žirovniku za lepo opravljen obred, pevcem za zelo lepo odpete pesmi in Slavku Blatniku za prekrasen poslovilni govor ob odprtem grobu. Hvala pa tudi pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti brata, vnuka in nečaka TOMAŽA BLATNIKA iz vasi Višnje (1983-2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju kar koli dobrega storili, ga kropili, zanj molili, darovali sveče in maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ambruškim pevcem za prelepo petje in pogrebnima zavodoma Perpar in Novak za organizacijo pogreba. Posebna zahvala vsem vaščanom iz Ambrusa in okoliških vasi za darovana sredstva. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi ZAHVALA MILENA KOSEC 1931-2014 Zahvaljujemo se vsem, ki ste Mileni stali ob strani in zanjo karkoli dobrega storili. Posebna hvala ge. Tatjani Lampret, ge. Branki Jakoš, ZD Ivančna Gorica, ge. Mateji Pevec, ge. Nežki Dular, sosedama ge. Verici Zaletelj in ge. Julki Ferlin, gospodu Dejaku, g. župniku Kastelicu in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti v tako velikem številu. Sestre in brata, mož Jože in sin Jožko Kje so tiste stezice, ki so včasih bile _ (ljudska) ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica MARIJA FINK iz Znojil pri Krki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste našo mamo pospremili na krško pokopališče, z nami sočustvovali ter darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se župnikoma gospodu Marku Burgerju in gospodu Tonetu Pahulji za lep poslovilni obred, pevcem, patronažni sestri gospe Mateji Kralj za srčnost, gospe Ljubi Štrubelj za besede slovesa ter gospodu Roku Godcu za zadnji pozdrav. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA CIRIL MAVSAR Veliki Korinj (1956-2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem posebno sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči njegovi (^oijiodinjikd ^tran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Velikonočna jagnjetina, odlična za zdravje Bliža se Velika noč, čas, ko se barvajo pirhi, jedo pomaranče, čokoladne pisanice, hren, kuhana šunka in potica, zraven pa so v vazici največkrat že prve pomladne cvetlice (zvončki, trobentice, vijolice, narcise in tulipani). V večini evropskih držav mora biti za veliko noč na mizi tudi jagnjetina. O jagnjetini se mnenja razlikujejo. Nekateri sploh ne marajo značilnega okusa, drugi se navdušujejo nad mehkim ovčjim mesom, ki ima močno aromo. Jagnjetina je v primerjavi z ostalimi vrstami mesa bolj pusta, saj meso ni mar-morirano, ampak je maščoba večinoma na zunanji strani mišic, tako da jo brez težav lahko odstranimo. Vsebuje veliko beljakovin in osem bistvenih aminokislin, je bogata s cinkom, ki je pomemben za delovanje imunskega sistema in pomaga pri celjenju ran, uravnavanju krvnega sladkorja, ureja delovanje metabolizma ter ščiti zdravje prostate. V jagnjetini pa ne manjkajo niti vitamini, saj to rdeče meso vsebuje vitamin B12, ki ščiti pred slabokrvnostjo, ohranja zdrav živčni sistem in prebavo ter vitamin B3 (niacin), l