345. flMhl ML M«. 24-- te*......K » r<* >*ta........11 ~ icttl leti........5 50 na avesec........ % titan pelriootopna petit vrsta u enkrat po 14 vm , za dvakrat po 12 v«., aa trikrat ali večkrat p*» 10 vm. Pri većjib uucrenah po dogovoru. Ipsavniatvu aaj se po&lpjo mmoimmt, trk laai ari je, uiacrati aut to je dtiniinist.dUi.ne stvari. Dopisi naj se aaaanajB tftva« Eaailava o lica at 1, o Na ridfi.na tft. iMoU* r>ne vpociarve naroćnmc se oe uut fTiUićju kvot, .Slovenski Narod* velja po poStt za Avstro-Ogrsko: za NemSJo: cek) leto.......K 25 — celo leto.......K pol leta.......»13* .... četrt leta. ....... . 650 " Ameriko m vse druge dežele: na mesec........2-30 1 celo leto.......K 30— V prazan jem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka itvrt: laatlova nllca ŠL S, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S5 Volitev no Dolenjskem. Klerikalna stranka se vprav obupno vojskuje za novomeško-belokranjski državnozborski mandat. Boj, ki ga vodijo klerikalci, je boj ljudi, ki imajo slabo vest in se zavedajo, da ljudskega zaupanja niso vredni. Način, na kateri se klerikalci vojskujejo za ta mandat, je nevreden poštene stranke in razodeva, da si klerikalci na pošten način ne j pa j o pridobiti tega mandata, da si morejo samo z najbesnejšim terorizmom ohraniti svojo pozicijo. Kdor je zadnji teden črtal izbruhe kalnega časopisja na kandidata narodnonapredne stranke Gangla, tisti je dobil vtisk. da teče klerikalcem voda v grlo. Čemu bi drugače se posluževali tako zaničljivih sredstev, ki bi se jih sramovala vsaka druga stranka? Strah pred voiilb tare klerikalce in da bi duhovščino potlkurili na kar najhujši boj. segajo po takih sredstvih. Ne vdajamo se iluzijam. Vemo, kako velika je še odvisnost kmetskega ljudstva od duhovščine in vemo, s kakimi sredstvi pritiskajo duhovniki na ljudstvo ter je silijo v svoj jarem. Z zlorabo pnžnice in spovednice z brez-obraznim zlorabljen jem duhovske avtoritete v zvezi z m vso z asiom bo in vsako oporo ter si nakopala najhujše sovraštvo \*d tudi pri nas kopiji >amj grob svoji javni veljavi in svojem« vpliva. Da gmevata ta veljava in ta vpbv, da bledi ugled duhovstva, da umira vera v duhovščino, to se je pokazalo v sedanji volilni kampanji tako očitno, da bolj ni mogoče. Naj bo potem izid volitve v sled duhovskega pritiska v zadnji uri že kakršenkoli, neutajljivo je dejstvo, da je na kmeti: mogočno valo- vanje proti klerikalni stranki in velikanski odpor zlasti v Beli Krajini priča, da se dela dan, da so klerikalci že prekoračil? višek svoje moči, da gre t njimi navzdol. kmetskega ljudstva mnogo doseči. A vendar je volilni boj rodil vesele, mnogo dobrega obetajoče sadove. Na kmetih se dela dan. Prej tako apatično, tako indiferentno kmetsko ljudstvo, ki se za javne stvari še zmenilo m, se je začelo krepko giban; tisti vek. ki je časih on* štovanja pred vsako se je postavil na svoje noge in neće biti več tlačan saraopravnosti svojega duhovnika. Kmetsko ljudstvo je začelo misliti z lastno glavo, začelo je kritično gledati na klerikalno stranko in posledica tega je, da ji obrača hrbet. Mogoče je. da bo pri jutrišnji vo-brvi zmagal klerikalni kandidat Jate A to bo zmaga duhovščine nad ljudstvom, to bo zmaga duhovskega terorizma nad svobodno voljo prebivalstva. Zmaga nasilja in goljufije nad pojenjem. Tako so zmagovali klerikalci tudi na Portugalskem in so s takimi ti aga mi pripravili zatirano, izsesano in goljufano ljudstvo do skrajnosti, to do revolucije. Tako na Francoskem kakor na Portugalskem je duhovščina sama kriva, da je v ljudstvu izgubila Shod v novem mestu. Potem, ka je g. Gangel razvil sv«vj program, »pregovoril je na shodu tudi dr. Ivan Tavčar. Dotaknil se je predvsem dr. šusteršičevega oklica, ki je »krajan poulično pi*an. in bi se moral mož. ki nosi v zboru vedno dostojnost na jeziku. sramovati. Nato pa dokazuje ajorornik. kako kleše uaša deželno-zborska ver ina našemu kmetu pot do kraha. Sedanja deželna uprava boleha na daniii preobilih obljubah, m nepo*4avm *pekalaeij*ki razbrzdan «~»-sti in na kovanju slabih n n ,h zakonov. Kar m- tiče prvega, dokazana je bolezen najbolj po deaehaeaa proračunu Za l^to 11*11. ki Laz. primanjkljaja okra« Inmi K, skoraj to. Itko. kolikor p4a«oje ee';. d**zela zem-i.uškega davka. On konen leta 1911 iadali bod., navi klerika le i dosti vei nec«» 1 milijona kron. za kar ne bodo imeli niti krajrarja putri tja! Zidajo in grade po deželi, ne da bi upoštevali razj*« ložljiva denetna sredstva! So gospodje ravno prev-»•«■ obljubljali dobremu -*vu. prej neg*. s», prišli .1.» krmila? še ne- aroejša jV razbrzdan i »peku i ali vnosu ki vlada v sedanj deaelni upravi. Izvesti *e hoeejo ogromna pod vzet ja. ki bi kori-t i »a posla, katera pa bi bremenil ni eelo ■ a na rako l>i lK-»|enjri od električne rentr.oe, da je aktivna, ničesar n** imeli, \ r pa bi plačevali, ee bi bila isarnba. 7a> iz tali, da so taka apai dativu t pod vzet ja nekaj n« /«lra\ ejr; upra ]*<■■/*■)*• in on i n Tukaj pa se je zgodilo in.kaj , -.ii..u . deželni ««dlM»rnik dr. I-a: ipe j** daiitiants ko se ae veaao, ali *e bo elektrieua reutrala ^ploli ustanovila, d*-zeli n* vrat obesil na lasi no pe*t za 2IMMMMI k starih sav. »kih mlinov, d**i deželni /bor v ta namen niti vinarja ti i dovolil! T<» je \ ne I »o kriceea ih p«»-ta\ in»st, ker tako lahko zapravi rela deželna kana, in to z« hrbtom deželnega zbora! Tretja nadlogi - n«<\ i zak«»ni, ki zakleti uje jo po večini namen, pa> mnozevati deželne i'/datke. Govornik navaja k>>t slab izgled na« rt novega i *tuega zakona, ki mora ee se izv. de, /.aditšiti posamezne eestne odbo re in predvsem tu«ii |M»samezn*- ob« i-ne. Si. .*r je \*u nnravnoM ^'>^|M»d;ir ska blaznost, v tistem hipu, ko { redla^a de/.« 1 ti i proraeun ^ priman kl jajem 1,22&M9 K predložiti olienem ih»\ i eestni zakon, s katerim ;i. j.. leti rle/elni izda k. prav kmalu p«>:"i>,/:! «anj En 1 .IHMHHiII K. Oanirlova kandidatura ImmIi torej tudi protest [»r«»ti nepremišljeni. I^ovr^ni in m*n«»stavni >»' bili vsi črni rokah in okrog nst. Miroslav je pravil primitivno gogalnieo in ta-|i v brent»krboem življenja, v pro-razkosni naravi hitro mineval as. Ko je zašlo solnee, ae je pnrinln . I m I i I BnmnnnP na »proti. Nato ao večerjnli in ostajali t noč. Carja publieirani dnervni doj z.iložila Mina potrebni «lenar. To mu j*- bilo m-ljuls* in pisal je svojemu šefu po preduj**m. a ni dobil niti odsrovora. Miroslav je kot mehak in izbirčen «"-lovek eutil, da ži vi od roiloaeine; to ga je nioen«« grizlo. Zadnji daa m* napravili vsi izlet na bližnjo goro, kjer je sam* val i starodavna romarska cerkev. Ko ao se proti vwni vraćali, je bilo nelio sinje belo. Zrak je bil eist in i*»»glefl po dolini, posajeni z malimi vasicami nenavadno lep. Vsi so čutili to naravno krasoto, gledali so strmeč po do-lini in molčali. Polja, polna vi«okejra. I ep* ga Žita *o se lesketala v čudoviti r%a etlobi umira>*čeara s* dne a, gozoV»\ i ao inniali neko savereosko dostojan-Oro in tam zadaj so v lahki megliei r*-zab v neb** višnjeve planine vOotaJ hi tn in gledal Pozabil bi na vse.« je rekel gin jen Miroslav. Carlatti je bil edini, ki ga ta na ni popolnoma ko- la. Stopal je nizk»» hišo je st;ibi gruča ljudi, ki ^»» glasno debatirali in živahno ge--tikuiirali z rokami. Carlutti je bližnjega kmet^i \ pra-siil. kaj to pomeni. Nagovorjeni je neznupno ogledava 1 prišlo družbo in pove kdo kupi gra>«ino. ki je na prodaj. Mi vsi smo za to. da jo kupi eela vas. toda nekateri Im»|j premožni i/ »nsednih vasi so -klenih, jo kupiti sami. Ker ima o l:upu zadnjo besedo vlada, smo napravili shod. da se pomenimo. Veža v gostimi je bila nabito polmt m nekdo je v »**»bi govoril 7branim. Njegov hreščeč glas se je čnl na nlico. i '.■•rlntt ij., je vse to zanimalo, med tem ko Mina in Miro slav nista razumela, za kaj gre. Carlutti se je preril v vežo. Govornika, ki je govoril v sosednji sobi. ni videl. Govornik je predlagal. da sklenejo kmetje prošnjo tlo vlade. Tisti bogataši, ki hočejo posestvo kupiti za sebe, imajo dosti zemlje in nameravajo napraviti le dobro kupčijo. Mali kmetje pa nimajo zemlje in njim bi bila ta skupna zemlja v korist. Vlada napravi torej pravično, če teh pi^kupeevaleev ne npoateva. Govornik je govoril potom o šin in poglobi in mladina bo deležna praktičnega pouka in resnične vzgoje. Z nadaljevalnimi šolami se bodo razbremenile meščanske in ljudske šole kmetski in obrtni stan pa dobila za ta poklic sposoben naraščaj. Ob enem zahteva dr. Steinwender, da se reformira tudi učiteljišče, češ, absolventje postanejo večinoma učitelji na kmetih, naj bo torej zavod temu primerno urejen. Sedaj to ni, ker se gojenci uče preveč teoretičnih predmetov, (pouka v kmetijstvu pa ni skoro nič. Dr. Steinvvender zastopa stališče, da učiteljišče sploh ne spada v mesto na kmete in da mora imeti zavod dovolj sveta, da se bodo mogli učiteljiščniki vaditi teoretično pa tudi praktično. Dr. Steinvvender si od te reforme mnogo obeta in pričakuje, da bodo vsi dež. zbori sledil1 izgledu koroškega deželnega zbore. Vsekako bodo sklepi koroškega deželnega zbora, ki je skoz in skoz naprednega mišljenja vzbudili veliko pozornost in prouzročili veliko debato o reformi sedanje ljudske šole, kar bo tudi za druge slovenske dežele imelo svoj pomen. Dnevne vesti. (tangla ao ©brcali klerikalci v listih in na shodih, kakor lačen volk kost. Se za portugalsko revolucijo so ga delali odgovornega in ga naganjali s socijalnim demokratom, k ost a n jar jeni itd. Sploh je bilo bedasto zabavljanje, zmerjanje in sumni-čenje glavno orožje klerikalcev, zlasti na shodili Mi smo na vse to odgovarjali z največjo nobleso, a skoro s«' nam dozdeva, da uobloa ni prav na mestu. Sigurno j>a je, da se je tudi v tej borbi j*»kazalo, kako je čenamahnvvske morale prepojena naša klerikalna stranka. Kamor {zgleda človek, vidi politične Maeohc. i enstohov in Portugal. Vesoljno klenkalstvo poka. Na Portugalskem se je dobro in verno ljudstvo naveličalo klerikalnega tiranstva in mu je naredilo konec z revolucijo, v tenstohovu pa s«- je klenkalizeni pokazal v vsi svoji nagoti. Ali se je čuditi, da spričo takih dogodkov joka vesoljni klerikalizem. In ker narodi nečejo jokati > klerikalizmom, jim n lažejo klerikalci oči s čebulo: jokajte, jokajte vendar in zgražajte se! Gorostasne bajke razširjajo klerikal ci o revoluciji na Portugalskem. Te bajke pa s«> o«l konea do kraja izmišljene. Še nikdar ni bilo tako malo krvave revolucije, kakor sedaj na Portugalskem. Gotovo je na Portugalskem mnogo duhovnikov, ki niso vredni, da hodijo pod božjim soln-cem, a vendar se ni nikomur nie zgodil o, če ni streljal in metal bomb na vojaštvo. Vobče priznava ves svet, da so Portugalci duhovnike prav lepo, uprav nežno, spravili čez mejo, da jih pa v svoji deželi ne marajo trpeti — kdo je tega krivi Če bi bili duhovniki ljudski dobrotniki, bi jih Portugalci gotovo ne bili pregnali. Še nikjer na svetu niso izganjali ljudi, ki delajo dobro, pošteno in nesebično za ljudski blagor. Klerikalci se hudo motijo, če mislijo, da bodo s svojimi bajkami o grozodejstvih na Portugalskem spravili ljudi v zmoto. Kdor bere Slovenca-. praVi vsak: Kaj so morali ti duhovniki vse počenjati na Portugalskem, da jih ljudstvo tako sovraži! Čenstohov je druga rana, iz katere krvavi klerikalizmu. Strašna je ta rana, kajti kar se je godilo leta in leta v Censtoliovu, to presega vse meje. Tu ne morejo klerikalci ničesar utajiti ia zato skušajo stvar ublažiti. Pa vsi ti izgovori, da ruska vlada ne skrbi za vzgojo katoliških duhovnikov, da je bil Ma-eoh ruski vohun itd., itd., to so prazne eenee.Škandali čenstohovski smrde do neba, uprav brezprimerni so in kažejo strahovito gnilobo, pokvarjenost in propadlost. Vsa odgovornost za te nečuvene dogodke pada na cerkvene oblasti, ki so kolikor toliko vedele za te stvari, pa niso ničesar storile. — Kako preganjajo v Avstriji redove. ^Slovenec na sirov način napada slovenske naprednjake, češ. da simpatizirajo s Portugalci, ki izganjajo razne redove iz države. Seveda »Slovenec« noče priznati, da je že od osemnajstega stoletja zakonito prepovedana vsaka kongregacija na Portugalskem. Toda navzlic temu so kongregacije ostale, in sicer popolnoma protizakonito. Ker pa velja tudi za kutarje zakon, je portugalska, vlada sklenila, prisiliti razne redove, da respektiraju obstoječe državne zakone. Toda tudi v Avstriji imamo ljudi, ki preganjajo redove — ki pa niso republikanski framazoni, temveč katoliški škof. Sarajevski škol" Stadler je v Rimu. kjer je izročil papeževemu tajniku Merrv del zatiranju kmečkega ljudstva, o roboti, o davkih in doigeh. Kmetje vsega tega niso natančno razumeli, pač pa so gromko ploskali in vpili tako. da je časih množica kar udušila govornikov glas. "Mi ne moremo več živeti!« je rekel kmet s sivimi očmi in dobrodušnim obrazom. »ČV nam ne dajo zemlje, moramo v Ameriko!« Prugi so mu glasno pritrjevali in kričali vsevprek. Potem je govoril še mlad duhovnik, ki je predlagal, da izvoli shod ileputacijo. ki naj gre k cesarskemu namestniku. Razvijal je to misel, da naj se kupljena zemlja zadružno obdeluje in opravlja. Kmetje so ga pazno poslušali, vendar niso bili zadovoljni s tem. da se napravi produktivna zadruga. »Zemlja naj se razdeli med vse pravično!« je rekel majhen kmet. stisnjen v kot. Carlntti se je komaj preril iz gneče in vročine na prosto. Mina in Miroslav sta sedela pod bližnjo jablano v travi. »Kaj je torej t« je vprašala Mina. »Gre za to,« je razlagal Carlutti, «komu proda vlada bližnjo graščino z velikimi gozdovi. Kmetje hočejo sami kupiti zemljo, toda ne vedo še, kako naj začno s tem.« Miroslav tega ni razumel, zato je molčal. Mina je premišljevala in »Toda čemu hoeejo dobiti kmetje graščino v svojo posest! Saj niso več tlačani. kot nekdaj.« »Seveda ne,« se je nasmehnil Carlutti. »Toda danes, ko so pridelki dragi in denar nima več nekdanje veljave, so kmetje lačni zemlje. Tisti posestniki, ki imajo dovolj ali celo preveč zemlje, izhajajo dobro. Njim pride ta draginja prav, medtem ko mali kmetje ostajajo reveži. Zato bi radi več zemlje, več jx>lja in več gozdov!« Carlutti se je trudil, da vse to pojasni, kolikor mogoče razumno. Sedaj je tudi Miroslav več razumel. »Gre torej za to, kdo spravi dobiček v svoj žep.« je rekel. Carlutti se je tej drastični primeri smejal in potrdil: »Da, zato zborujejo. "Ljudje so pač vedno enaki in končno je zmeraj oni revež, ki nosi tovor.« Mina ni mogla prav razumeti tega pripovedovanja in zato jo stvar dalje ni zanimala. Miroslav je celo pot premišljeval o tem iji ko je Carlutti rekel, da je kmet silno neumen in ustvarjen le za delo, se je Miroslav spri z njim. Za njimi so prihajali kmetje in so se še vedno živahno razgovarjali. »Jaz bi kupil koj nekaj sveta t rebri,« je dejal m^j***", šepast kmet a dolgo palico v roka. kcieaintur. Kato redove. —— ivu, ki jr aeaujli KoW nosa «JLa bt lati i * atlo izgnal fi iiif utkana Seveda te moči Aa daw ni Sna. Zaeeiloo ja pa Indu Al U katoliški škof m lesna upra t revolucija airiu pot i. r itav ravno njegovega t*- pa: o» eisaasa* avlo uatro Toda eV. Stadler ar ae o*j-♦* • —»le in gre svojo Prav ir*»t*>vo ar ko pa naru, kateri ar bo omejilo to po-deloTSjjr dr. Stad]~r jevo, kajti boaaaako ljudstvo jr odločno mo-peT OjeiriL \ov tajal ekaz aaptatv. )f an-rminer Poat« priobčnje nov tajni ukaz papežev, ki pooatruje naredbe zoper moderniste v Avstro Ogrski in na nanaša predvsem na đakov nike in duhovnike - poaianee m pa na Ijenee katoliških podjetij, ukan vsebuje sledeča določila: »Pašni ni lic se morajo kar izvesti; Z. klerikalna »Irušiva, družbe in zveze morajo p« «* prisego izjaviti, da so nn koufesijonalno -trogo katoliškem stališču: X klerikalni žnrnalufti morajo rav notako priseči, kakor klerikalni profesor ji, predno začno učiti: 4. kierikalni .-opisi »e morajo podvreči cenzuri, če naj se jih take prizna in priporoča. S'a vvbino takih časopisov as bo >trogo poailo. ravno ta ko. kak ; fielovanje profesorjev. nuncijatura ima ta tajni ukaz izve sti. Otvoritev jubilejne uim-tni-■*kr razstave v Ljubljaai. Dane« ob rol 12. se je otvorila ju bi le ina ume*- r.išk;. racava. Prišle go»te j. ,rr, . eniai ljubeznivo neumorni g. Jak pie ter vsakega posebej n vaja I ter kazoval in razlagal razstavljen* sike. K dvorit v i so prišli dež. predsednik baron Sehwarz. dež. glavar pl. Šoki je. komisar dežel m \ iadni •vetnik pl. I^i.^-han. ravnatelj Za m i e'a, cea. svetnik $ubic. stavbni sve* t ik Duffe. šolski svetnik Bezjak in nnogo drugih. Tndi dame so se v preeejšiijeni številu udeležil- otvoritve. Opazili smo gospo Franjo dr. Tavčarjevo, dr. Sustersieev«» in dr i te*'. Imetniki, ki so razstavil*. -nadi v precejšnjem številu iidVke£fii otvoritve ter pomagali Jakopiču p^i razkazovanju in razlaganju. Ta raa-atava kaže razvoj -i poda M ja jote umetnosti po slovenskih deželah v .adnjih -»semdesetih letih. Za-tope-'•! umetniki starejših šol. kak »r Langtis. Kunel. Karinger. Cirile. VTolf. Pujrtavrh itd., umetniki novejših m>I brata Janez in Juri Subie. Ve kak prehodni k iz prejšnje >tarejš^ ■*ole je Aihe. Moderno dobo pa zastopajo Jama. Grohar. Jakopič. Ster ien. San tel. Vavpotir, Zmitek. Mago-lii itd. Nadalje vidimo kiparje, oba Zajca. Žnidarja Bizjaka itd. Razstr-. a je jako lepo in okusno aranžirana. G. Jakopiču moramo biti hvaležni, da je z velikim trudom izbral po naši širni domovini te umotvore ter na ta način pokazal, kaj se je v domovini pravzaprav ustvarilo »a polju upodabljajoče umetnosti. PTiča^l^Ijemo. da ta trud g. Jakopi-• a ne ho zastonj in da bo občinstvo tudi v obilnem številu povečalo to razstavo. t lani iaprasevaine komisije km Ijnoake in meščanske šole. Za unkcijnko dobo od začetka šolskega teta 1910 1911 do konca šokskeca leta 1912/1913 so imenovani za člane ispraše valne komisije za ljudske in meščanske šole s slovenskim učnim om sle«leči gospodje, za ravna Za te je pripravno." je priponi-hi I »iih dolgi n. stopajoč počasi z od-jenimi koraki. ' Toda jaz sem |ee proč. ampak nekaj ho>te hi ae rabil.* Samo. če ne K. predrago! j#» on pomnil čokast človek. »Saj to je!« je odvrnil dolgi n. V-ak bo odri, kar bo mogel.« »Vidita*« je pripomnil Carlutti Miroslavu, »kmetje dobro vedo. da ho šlo za visoko ceno, da bodo odrti, n vseeno .-ilijo vmes." Miroslav je molčal. Prišedši v *%ojo sobo, naje spomnil doma m svoje službe. Skrb mu je legla na prsi. Ker ni mogel spati, je nemirno hodil po sobi gorindol. Skozi steno se je čula govorica. Kaalonil je glavo na zid in eni. da se Car In tt i kndnje. Odgovarjal mu je mehak M in in glas. Za .pol je že pozno, sedeč na zofi. Naslednji dan *"~> bili vsi trudni, tarlutti je malo govoril in molče iz-ptl svojo kavo. Mina je bila trudna in njena frnnmra je bila površna in .tKaj ji jat« ae je vpraševal Miroslav. »Ona so je menda jokala.« Kakor ravno sestali trije ne «nanri so motor odšli na kolodvor ia *e odpeljali. (Dao> »viaodajst » Lo-ver, m uameotaika manalalj a kr t.eit*4jt*ea Anton ĆVnivoa »ar sorja na mw*ci toru Oruas ia Mavri mi aViaaVovie, aa d prH?r^.rji ueiu-ljskfo: Aalon Kuutek. Fran ftuaer, eV. Vaaeaaan Eiunur, • >* dolf FVrn Jomp Varata, dr Ivan i >re L ačttadj godhe Anion Dokle v a iteij telovadbe l««*ip Gofnaaa ter vadaicni učitelji Anton Mainr, Ivan KmKs lti Viktor Jaklia« vat v Ljul» tjani. — V slučaju potrebe to hud . pri togo ili nanranevalui komiaiji »• alčni pr>»faoniji: dr lVam Stum» *« fraat^ak-uaa, Fran Keller m Josip Mazi ra ^eonietnčn ribanje, vnani« en učiteljica Pavla nI nVnaenber^ in ženska narna dela in ponmini nči telj aa nčiteljiacn Josip Favaie za igranje na klavirju — Nova urna knjiga. Naučna ministrstvo je dovolilo na srednjih šolah, na katerih se poučuje matematika v slovenskem jeziku, uporabo tonske knjige* Maai Josip. Goauaotri-ja Tm drogi razred sredn ji h Šol li INidre« ja pri I lom*a lah V ee-trtek imamo občinami valit ve v naši občini. Dozdaj amo se občani med sa bo prav dobro rszumlei Ne tak«< ^ daj. odkar sta se pm kladila k nam 7 daj ni kaplan. ek«emplar. kakršen krščanski duhovnik ne sme biti. in pa neki Petne. Ta dva možakarja ne-prip»»ročijivih čednosti sta zapričeta med nami prav<» revolueijo. Fi i tem se poalužujeta onih araaWte\. ki jih zlasti za volitve prapairoi-aia krsčan ski -Slovenec^ in kršeanski »ik>mo-Ijub . namreč nasilstev. lazi, obrekovanj in za v i zanj. 8 avoja tožno proti * KeriVvi |e Petri« > svo> ia brano družbo že dvakrat pogorel. Za ntrnškr botlo šteli lepe denan*e. Govo ri ae. da j»odpira Petnea l>d« v^ka posojilnica«, pr: kateri je glavna nag ha naš kaplan. Pravijo, da se baje temu groportu dajejo posojila na zelo .v .-»i .ani ue po soji 1 niče malo za to /a de v o pobrigali! Saj to je njihova dolžnost. Lepo S*»štovanje svojih nvčic pa mora naš kaplan in uživati, ako celo prednica Marijine družite da svoje pooblastilo - ae kaplanu, ne Petriču — ampak čujte in strmite! — naprednemu županu Kerču. Kaj ne. g. Petne, občinska blagajna ima precej lepih de-narcev. Po teh ae vam cede sline. Pa ne bo nič, verjemite nam! Ali mislite, da bomo mi domačini volilei do-. da bi nam gospodarile oaebe > tako dvomljivo preteklostjo? Tegb pa ne! Farške komande ne maramo, goapod kaplan* NkrivnnMen napad. Pri soilnrju Krintnnu iz Turaiš je mlatil v četrtek nek mož iz Holaz. Ko je ponoči na podu npal. ga je nekdo z nožem napadel, potem pa oropal. Zaprli so Kristina in njegovega učenca, ker sta aa sumu. da sta moža naoadia in okradla. Ribiška sreča, h Novega mesta se nam poroča, da je tel dne 15. t. m Karol Barbonč, trgovec in hišni z ribičem Plutom in tremi i NovomeŠčani na nbjt lov v Krki. Pri tej priliki posrečilo se mu je, pod jezom v Valtivasi m pod onim v Volavčah štiri velike o se posestniki morali glede prodaje sveta zavezati do leta 1930, torej za dvajset let. Odhodnica. Iz Postojne se nam piše Samo 4 tedne smo imeli med >eboj gospoda sodnika dr. Ivana Mo-iz Ljubljane, ki je namesioval v času obolelega predstojnika natega okrajnega sodnika. Toda v tem kratkem ćasu se nam je gospod sodnik s svojim vsestransko taktnim In pri kup-ljivim nastopom tako priljubil, da nam je bilo vsem zal. ko smo ga morali pustih iz naše srede. Bil je pač mož na svojem anilin kot sodnik in kot družabnik ia pri njem se je pokazalo, kako lahko je napraviti popotno so* giasje med u radništvom m med meščanstvom. On pokažemo gospodu sodniku, kako znamo ceniti moža. ki ima glavo in tace na pravem kraju, smo mu priredili v pondeijek dne 10. t. m. odhodntco Povabilu na to od hodmeo se je odzvalo naše meščan-fltvo s tem, da je pnšlo aaoro poino-Naši peva so oži veh večer s ponm tamj aaac, Mk _ P« J« imav BH je kap, •na se je pa nam pati je uživa naš aaaa navzoči goapod sodni predstojnik V pozni nn smo se preljuhnjenemu Msanitn tod rana kar sreče v njtgovi haaločnoan in lepi karijeri, ki aa gotova še čaka Gojimo samo ta arijo, da bi ga mogli meti te kedaj v naši sredi. % okraja Uaitberg na 6taj*-i >kem je umrl '« pra-d v ee loti preiti zea kmet >s-tionherr /-upuativfti vdovo % že .»d-rat»linu «Kr - Krnala jm» očetovi smrti ja sbiaznel njegov ;^»letni -um. i it ^ii. ot se je pojavljala pri nesrečne/ n redno pogosteje. Da se mati iav <»giie *tro*koiii. ki bi uara*di, ako bi dala svojega sina vs blazmeo. ga je zaprla v majhno eumnato Vrata rum nate ao zunaj moćno zadelali, okno pa jr bilo zadelano z močnim želez ni m omrežjem. Od onega čnua, to je z* več let, je nesrečnež zaprt, kakor divja zverina. Hrano mu mečejo sko zi zanirt-arno okno; cumnata s- ni bi ia osnazeua od onega t-a^a noben krat Kakšno mora potem biti v luk nji, \ kateri prebiva nesrečnež že več let, si je lahko misliti. Divjanje in kričanje ubogega jetnika je mnogo krit tako, da bete fireplašefn otroei in odrasli iz njegove bližine In pri vsem tem »e oblast čisto nič n<* gane To je vendar čudno, da ne more ob last prisiliti matere, da bi oddala ♦ da/negi -ina v blazni<*o. Omeniti je treba, da se to godi med Nemci, ki » vsaki najmanjši priliki kriče, da -nn. Slovenci sirovi. Smrten padce. 70leini hlapce Miha firošck v Celju se ga je bi i prejšnji teden enkrat preveč na&r kal Zvečer je hotel zleMi v svoje ie 'išče na >k»dnju v Sovodnji. Ko j« bil že vrh lestve, je < -malini i nazaj ter padel na tla. T~bil si je lobanjo Naslednji dan }*• v celjski bolnišnic umrl. Nevaren tat. Francetu Vutiju, jMisestniku v Sv. Križu pri Mariboru je odnesel že 30 krat kaznovani Vin • •encij Staroverski iz Majšperga pri Ptuju srebrno uro z verižico. Potepuh Starover>ki si nadene po vsaki tatvini ime France Kozle. Sevniški grad je kupila grofic;; Matilda Arco - Zinnenl*cnr za 1*7 0U0 K V -panju okraden. V Beljaku zaprli čevljarskega pomočnika Fr. Filipa, ker je ukradel zasebniku IjOv ren^'i Šilb^rjn iz Rut med spanjem 1160 K. Vlomilci v prostorih „Agro-Mer-kurjaM v Trstu. V soboto ponoči so tatovi vlomili v filijalko ljubljanskega Agro-Merkurja v Trstu, ki ima svoje prostore v ulici Stadion. Preobrnili ir preiskali so sicer vse, odprli vse miz-nice in prevrtali tudi glavno železno blagajno, a našli niso ničesar, prav ničesar. V neki mtzmci je bilo nekai znamk in kolekov, a teh tatovi niso marali. Policija je mnenja, da se je vlom izvršil pod vodstvom človeka, ki mu je prostorih w Agro-Merkurja * vse dobro znano in je vsled tega aretirala 22 letnega Ivana M., ki je bil v službi pn .Agro-Merkurju" do avgusta meseca. Aretiranec odločno taji, a bil je vkljub temu pndržan v zaporu. Kolera v Trstu. V soboto dopoldne so prenesli iz tržaških zaporov v ulic Tigor v infekcijsko bolnišnico nekega bolnika, na katerem se opažajo znaki kolere Dotični bolnik je prišel trtek iz Italije, v petek se je z nekim svojim rojakom spri in stepel, radi česar so ga zaprli. V soboto zjutraj je nakrat obolel za močnim bljuvanjem m drisko. Stanje bolnika je zelo nevarno in bo najbrž umrl. l/ovnka razstava. Ihinajsko lovsko raz«* ta v o je obiskalo okrog dva in pol milijona obiskovalcev. Od leta 1KH0. je lulo v Avstriji aedeni lovskih razstav .lubilejsko razstavo le ta 1*0*. je bilo obiskalo 2,300.000 r#*eh Najbolj&e je bila obiskana razstava leta 1873., katero je obiskalo nekoliko manj kot tri milijone oaeb. Zaklalo se ir v mestni klavnici od 2>> septembra do 9. oktobra 17S volov. 23 krav. 17) konj, 42T> prašičev, 262 telet, 116 kostrunov in 9 kozliće. Vpeljalo ae je zaklane živine: 1 krava. 12 prašičev, 68 telet, 1 kost run m 761 kg meaa. Draga mahava. Včeraj ae je v &iuki spoznal nek hlapec z zaradi tatvine že desetkrat pred kaznovano Marijo Langerjevo is Petro v č v celj-Mkem okraju, kt je bila svoj čas tudi pod policijskim nadzorstvom. Ko sta se dovolj okrepčala, sta krenila za Ko*|erjevim zidom proti Dunajski eeati. Sla sta roko v roki. ter mod potjo uživala prijetnosti a morja. —> hangarjev« se js pa svojega sprem-ljevalea takoj rešila, ko sta prišla aa njima dva brhka topnioarja. Oklenila se je toh dveh. aaljuhijeni hlapce pa je mirno krevaal aa njimi. Do-spevši aa Dunajako rsoto, ao val krenili v neko gostilno. Ko je hlapce aa* gol v žep m hotel plačati, ja bila denarnica prnana. l^lsaai je nrdito v svoj maal ia kanal ■■kaj fant Toda a tem kipa Jr f nagm jai ■ vatala ha od- šla Iz gnotilne. mož hrom denarja na aa njo. Zunaj sta po svoje zba ran tala ia v deaarniei je bil takoj zopet daaaar, a ne 24, marveč le 10 K. Ker os mu ja dozdevalo mahava za 14 K le predraga, je bil o tem ohveščen poiieiiaki atražnik, ki ja nezvesto spremljevalko aretiral. Hora. V soboto je prišel v neko gostilno v Kolodvorski njaal nek delavna, tar potem, ko se ga je bil nekoliko nnarkai hotel na vsak na in i moti za predmet natakarico, ki mu je bila pa ušla v kuhinje« Možakar je bil pa tako zaljubljen, da je hotel za svojim idealom % kuhinjo ndreti a silo. Ker je goatilničariea začela klicati na pomoč, je prihitel nek fotograf in nasilni ža odstranil. Kmalu se je pa povrnil nazaj in pobil v veži za 14 K steklenie, nakar je bil aretiran. Zaaaecn je bil včeraj popoldne Andrej Hočevar iz Zgornjega Bemika, ker je v neki hiši na Marij* Terezije cesti ukradel nekemu dijaku klobuk. Po vprašan, čemu mu bod. . ker ima že itak svojega, je odgovoril, da bi tudi oa rad nosil enkrat črn trd klobuk Kako lahko pride do tega, mu bode raztojrnačilo sodišče. Aretiran je bil ponoči rvtlrtni asfaltni delavec Edvard Hanecki, rodom iz Nemškega - Broda, ker je hotel pregrešiti v neki kavarni nad nekim moškim nenravnost no dejanje. Delavsko gibanje. V soboto se ]<■ < >d peljalo m južnega kolodvora v Ameriko 7 Slovencev. 11 Hrvatov ir. 41 Maeedoneev, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov. — V Buks je šlo 13 Hrva tov, 20 Lah ov se je odpeljalo v Cor-Tiions. — Včeraj se j« odpeljalo v* Ameriko 35 Maeedoneev. nazaj je pa rislo 90 Kranjcev in Hrvatov. — Na Dunaj se je odpeljalo 25 Koče v^riev Izguhiji no in najdeno. Neka za sebnica je izgubila zlato zape^tnioo vredno 40 K. — ZaseLniea Marijd Cvekova je izgubila rjavo usnjat-• narnieo, v kateri je imela 23 K d« narja. — Nek gospod je izgubil listnico, v kateri je bilo 130 K denarja. Neka gosrpa je izgnlvla zlato ier' v obliki palice. — Dijak Ciril Podr-žaj je našel denarnieo z manjšo v* 'o denarja. Stražnik Ivan Gašper 'in je našel siv površnik. Srebrno žensko uro z verižico zgubila neka gospodična danes zju-♦raj ob s 4 na ft. na Polianskem nasi-on. Dotični gospod, ki je šel za nj^ se opozarja, da nro odda na policiji Drnitveno naznanilo. Strelski klub »Šiška« uaznanja. ia se bo a- soboto, dne 22. t. m. ob £. /večer pričelo streljanje, in sicer ka kor lani v prostorih hotela »Vega Xa sobotnem tozadevnem sestanku > bil izvoljen predsednikom kluba g. Cimerman. Ker je klub lansko leto l»osebno dobro uspeval, je želeti letos tudi istega zanimanja. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga se je ustanovila za ve- v str. slovanski jug v nedeljo, 16. t. in. v Olju. Ta zadruga bo v gospo .arskem in soeijameni ozira velikega pomena za slovenoko učiteljstvo. V T«ačelstvo so izvoljeni L. Černe, predsednik; A. Gnus, podpredsednik; Fr Voglar. blagajnik; F. Brinar. tajnik: »dborniki pa: N. Knapič, A. Pesek n K. Slane V nadzorstvu so: A. Ogo-relee, Pnstišek. Les jak. Pulko in Kocbek. PTOSVCtlL »Matica Slovenska^ vabi ua sejo »Tehniškega odseka«, ki bo dne 18. oktobra t. 1. ob 6. zvečer v dru št veni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika in poročilo uprave: 2. Poročilo sotrudnikov > Teh. slovarja«; 3. Študija o slovenski hiši; 4. Organizacija tehnikov; 5. Slučajno sti. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za naša tehnična vprašanja. Slovensko deželno gledališče. Jutri v torek uprizori naše gledališče dve noviteti in sicer Thomovo tride-janjsko, humora in satire bogato komedijo „Lokalna železnica*, ki se izvrstno prilega slovenskim razmeram ter bo nedvomno žela mnogo smeha in odobravanja. Pred to komedijo se uprizori „Pun*čka\ fina cno-dejanka Vikove-Kunčticke. (Predstava za par- abonente). — V četrtek opereta .Knežna-. (Drugič za nepar). Slovenski častniki čudno malo zahajajo v slovensko gledališče, dasi imamo dobro opero in opereto, ki stoji viso nad nemško. A nemške predstave zelo pridno obikujejo častniki vseh polkov, slovenski častniki pa so, žal, slovenske, mnogo lepše opremljene in izvajane predstave doslej prezrli. Prepričani smo, da imajo slovenski častniki in podčastniki isti smisel za gledališče ko nemški. Sicer pa imajo častniki, kakor uradniki, tudi pravico do kuponov. Treba je le, da se kdo ajtk tanje oglasi pri blagajnici. vosi, etrahopetost širokonstnih fili-strov, neznačajna breznačelnost po-litikastrov brez duševnega obzorja in brez časti, bojazen pred najlahnej-šim pisem od zgoraj, klečeplazna sun* nost pred vsako uradno suknjo: ta ao pač mednarodne lastnosti maio^ meščanstva. Povsod poznajo tiste za »svobodo in ljudsko čast« kričeče rodoljube, ki zlezejo takoj pod mizo ir* ki jim junaško srce hipoma zdrkne v hlače, ako preleti le rahla senca birokratov obraz. Danes revolucijona-ren opozicijonalec, jutri lakajsko-servilen kimavec, danes kriči »Pe-reat!« — jutri pa že »Slava!« Ti pojavi so aelo žalostni, pa tudi zelo smešni, filozofu eelo zabavni. Ludo-vik Thoma — najuglednejši nemški moderni humorist, novelist satiričnih novel, pesnik sarkastičnosatiričnih politično aktualnih kancon. urednik monakovskega »Simplicissima« ia znameniti nemški komediograf gleda malornešeansivo s humorne strani, toda pri tem vihti bič, ki zadeva v živo. Njegov;; izborna komedija Lokalna železnica« je popularna ter je dosegla — lokalizirana — tudi v Zagrebu in letos v Pragi (Narodni divadlo) izreden uspeh. Za slovenski oder je priredil to veleza-bavno in duhovito komedijo znan humorist in slovenski estetik ter jo je prav srečno lokaliziral med Slovence — v Zarobi je, ki se bori za lastni železnLški kolodvor. Vlada protežira veleindustrijca ter je sklenila postaviti kolodvor pol ure stran od mesteca in tik pred tovarno. V esteeu strašno zavre, vse se punta, vse revolucijonira, nekateri pogum-nejši groze celo, da postanejo — socijalni demokrati! Občinski svet -klene ves razburjen, da mora oditi župan k ministru slovesno protestirat in zagrozit, in župan, bojazljivec, se res odpelje. Ko se vrne z Dunaja, poroča, da ni sicer dosegel ničesar, a ministru jih je povedal tako in takih, da jih bo pomnil do smrti. Vse •sto je navdušeno za junaškega župana, lokalni list popiše natančno ves -trasni nastop pri ministru, imenuje župana »novega Lucija Junija Bru-ta«, »pristno slovensko korenino, diko in ponos Jugoslovanov^. Priredi se mu bakljada in serenada. in ; -.naški slav Ijenee govori — bombe I u granate. Nadaljnjega razvoja komedije ne pričakuje nihče . . . Toda kmalu govori župan meščanom zopet, iznova se vrši bakljada in sere- ..da, vse meščanstvo pa se topi ia >olzi lojalnosti in vdanosti visoki vladi. Župan je junak na vsak način, zakaj on je »pristna slovenska korenina«, ki je revolueijonaren in servilen veni sapi.Thoma ne predstavlja nika-kih karikatur, nego le realne tipe iz resničnega življenja, zabava duhovito in s pristnim humorom, ter doseza efekte brez pretiravanja. Zato ni Lokalna železnica« le izvrstna gledališka igra, nego tudi fino literarno delo. Briljantno vlogo župana igre g. Verovšek. županjo ga. Danilova, vpokojenega majorja svaka g. Skrbi nšek, trepetlikastega hlepnha sodnika g. Šimaček. kJepetuljo ga. Buk-šekova, občinske svetovalce pa g. Bohuslav, g. Molek, g. Danilo i. dr. Naši dramatiki naj bi se pri L. Thrimi učili, kako je pisati satirično komedijo, ki bi našla v na-šem na rodo toliko aktualne snovi! Slovanski log. — K and Ida t je hi vasko-srbske koalicije. Glavno glasilo *>Hrvatske ujedinjene samostalne stranke« »Hrvatski Pokret« priobčnje kandidate hrvačkosrbske koalicije za 58 okrajev. Za ostalih 30 okrajev se imenujejo kandidat je naknadno. Kakor smo že poročali, se volitve v hrvaški sabor vrše v petek, dne 28. t. m., eventualne ožje volitve pa v poneuVljek Ivi. oktobra. V Zagrebu bosta v I. in II. okraju kandidirala dosedanja poslanca dr. Gjuro fturmiu in grof Miroslav Kulmer. V III. okraju ho kandidiral Starčevičanec Ivan Per-šič, kateremu koalicija najbrže ne bo postavila protikandidata. — Album mesta Sofije. I"deleže ne i vs*?«lovanskega časnikarskega kongresa v Sofiji so dobili podarjen album mesta Sofije in sicer I. del. Sedaj je izšel tudi II. del tega albuma, t'deleženei vseslovanskega časnikarskega shoda dobe tudi II. del tega albuma, ako naznanijo svoj naslov Dmitru K a rast o ja novu. dvornema fotografu v Sofiji. — Srbska narodna skupščina. V petek si je saborska narodna skup* ščina izvolila predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Andra Niko-lič, za podpredsednika pa Ljuba Davi dovič in Jakov Corbič. Za tajnike so bili izvoljeni: A. Cvetković, Miša Trifunovič, Svetozar Bogdanovic. Petar Vasic, Blagoje Ilič. Miljutin Lukič in R. Filipovie. — Rastava v Sofiji 1. 191L Bolgarsko ministrstvo trgovine je dalo nekemu trgovskemu ekspertu iz Prage dovoljenje, da prične s pripravljalnimi deli za mednarodno industrijska poljedelsko in trgovinsko ki ee ima L 1911. prirediti V V t rali—i klub W BeiAT**** Je sklenil, • an*aeara plemena. Najprvo se pri- i uski dan in sšrrr dne 30 t- m Var priprave za to prireditev tor ro-" tih dam. ki ao imele že var tieoeih ae •zktjneao pri-»vanemih večerov«. Pn ra i veeem ae priredi bioan k i. ga kot četrti pa pride na vr Zveaa eolrar*kia H ta I a Sr in Ivnv. Povodom aOlet-te eitalmee »Zora« v f*k*euu ao oaaovali tamkaj navzoei raznih kuhara ih dru-holf^rnkih eitainie in dro rib prosvetnih društev Crtalnie in iinih društev je aa Boi*r»r*k> m a tisoč. Re4jrari ia ju**»!o« aaoaa ea- rikleajedija. Kakor je znano, sta ju imslninaika akademija v Zajrr~btt in -rbska akademija znanosti v Belara-na. ki skupno rzdaate J_ . iriklopedijo. povabili na i je todi Smvenee in Bourare «i so ae temu pozivu rvali. O tem povabilu je te balkanske zvezde* ali pla- Po slnvinskem sve»u — Slovaški štipendisti na Škotskem. Angleški publicist Scotus Viator (Seton Wat5on)je, kakor znano, temeljito *tud.ra: politične in družabne razmere -ic:h narodov ter je v svojem prvem Jelu pojasnil, s kako grozoto na5topajo Maian zoper Slovake. Scotus Viator pa hoče tudi praktično povzdigniti kol-*urni nivd Slovakov. Izposloval je, da sta vsako leto dva slovaška dijaka v oje študije absolvirala na edinburški ni verzi. Za eno ustanovo je Sccus Viator sam dal potrebna sredstva, za iruzega stipendista bodo skrbeli Sio- akom prijazni krogi v Edinburgu. Za leto sta dobila ustanove dva slo- iška kaplana Božidar Ruppret in Vlad. oj. Odpotovala sta že v Edinburg. Izpred sodiiut '^nske obravnave pred deželnim *ndišrem. Vlom v kovačnico. Dne 11. avg. je neznan tat vlomil v kovačnico eza Medena v Rudniku in mu od-za 108 K vrednega kovaškega orodja. Posrečilo se je kmalu zaslediti onlca v osebi Jožefa Kosca, kovača P od reč ja. Mož je spočetka dejanje :!, končno pa priznal, da je on sto-: in da ga je zgolj revščina do tega dla. Ta izgovor se je pa izkazal neresničen. Obsojen je bil na eno težke ječe. Aretovanca je oprostil. Mestni 'azmk je prišel dne 18. sept. L L v !ski bufiet* napovedati policijsko Neki Robert Karlbauer, ki se je "di prepiral, je bil aretovan. Takoj je zanj zavzel Jožef Lenger, delavec nasproti stoječih gugalmcah. Udaje stražnika po roki in % tem omočil, da >e arttovanec pobegni; ncno ga je te opsoval in mu za-grozil, da bode ta že obračunala, kadar ^a sreča v dvilni opravu Za kazen mu bik) prisojenih šest mesecev težke Ujel se je. Ivan Katara, tiskarski ajenec iz Trsta, je izmaknil izpred glavne poste, v Ljubljani Viktorja Fh> kolo, vredno 240 K ter ga v Poni prodal nekemu ključavničarskemu tu za 80 K. Dne 27. avgusta t I. izmaknil kolo nekemu poročniku "rr ga je skušal zopet v Postojni k> Jčati. Tu so ga spoznali ia prijeli. Zagovarja se, da je to kolo k up d od -znanega mu človeka, kar mn pa sče ne verjame. Sodba se je glasila - S'iri mesece težke ječe. Stražniku se po, robu postavil. Mestni stražnik v Škof j i Loki je tavu delavca Franceta Mikliča. Vpra-W ga je po njegovem imenu, a Mise je nad njim zadri: JCaj tebi rl fdtođBF* in ga na to jel uadati še z drugimi psovkam L Tu se n preiskan ter se je k* Zagovarja se. da je M pravi da je tudi stražnik ž |_- — povoda sirovo ravnat. Obsojen p M m sest mesecev ječe 3 P asasa-! Koncem a%gusu >e v Kaplp pn Sbvma Marija Zigart obiskala svojo bolno prijateljico 17 letno Alojzijo Trpin. Med pogovoroa K Alojzija Trpin vrela iz postelje m vol ver. ki ji ga je bil posodil njen Ija bimec m ga pokazala svoji prijateljici Revolver se je sprožil m kroglja je za dela Marijo Zigart v trebuh, vsled le poškodbe je Marija Žigart umrla čez tri dni. Pred smrtjo je Marija Žigart priznala, da sta bili s Trpinovo prija teljici. da se nista nič kregali in da je btU Trpinova po strelu tako prestra sena, da je vzhc svoji bolezni skočila u postelje in -kusala ranjenki pomagati. Vzhc temu so Alojzijo Trpin vzeli zaradi umora v preiskavo, a obsojena je bila samo zaradi prestopka zoper varnost življenja na osem mesecev Rožne slvnt 9 l mor jena in inpiaa vdova. V Rvt-hnovu pri Jahloncu aa Češkem je kila v svoji hiši umorjena ■dere Zahradnik. Morilec je prebrskal ■aa si rambe in vse omaro. 8tonlee je tzannil hrea sladu. * Razumio uakupmaaja blaga i eaaav. Vsakdo nima sreče pri na volnenega, modnega hla nadnega barheata m fla neie za obleke in srajee, zefira, dama * taki h <>bri>ae. žepnih rut in platnoga aaripavlnoga blaga. Ravnotako sv *rodi_pri nakupovanju oprav za neve je že bilo pritožb pri Temu vsemu lahki ■rete. če se o omet. lav liček Podeoradv iCeakoi. ki po v«akomn. ki se skicu je na aaš liet, ravnokar sestavljeno zbir o vzorov xn jeoenake in zimske oble ke. brez vsake obveznosti za nakup ranko v pregled in izbiro. Pripon v-amo to znano reelno in solidno če^k . »djetje kar najh^lj svojim eenjemir hralcem. Nevaren hlaznik. V Rimu se je ^abarikadirjl in oboroži! z revolver ,em ter tr» :: i puškami tOletni F. M neada v svoji - iz katere je grozil vsakemu, ki je hotel noter Te •com dneva je policija večkrat posku-: .!a. da bi »pravila zblaznelega Mon-la iz hi se, pa bilo jc h • .-pršuo. Proti raeaiu je prišla požarna bram-Ha. ki je začela brizgat: vodo v M««n-« adovo stanovanje. Moneado se je . .aknil iz sobe, prišel je na balkon. katerega je zaee! streljati. Neko žensk« j - u^rrelil do smrti, dve drugi pa ranil. Sele zjutraj je policija po hudem boju premagala nevarnega "loveka. dvoru Giee- la v avdijenei Ta nvdijenea je v z vasi • trnovskim pe#ajaaji, ki as imajo začeti med Avstro Ogrsko in Črno Književnost. f>r- nationale Au*gleiek In 19*5. Vod Alfred Freiherri. *on Skene. Mitarliefi de^ •»•sterr Herrenhau--- Tu je naslov knjigi, k: je izšla v založbi knigotržnu« Kari; Koneg^na na Dunajn. Knjiga ra^ r»ravlja o narodnostnem problem* > ■če in podaja zgodovino in vsehim 1. 1906 na Moravskim sklenjene na ^»dne oprave. Telefonska !n brzojotfio poročilo. Volitev na Dolenjskem. Semič. 17. r.ktobra. Kandidat E. Oangl je bil tu «» slavolokom sj»rpjet. Dr. I^amr«eta so rar. govorniško tri buiio vrgli. Nato so ga z jajei omotali. Končno je osraznoeea pobegnil. K erikalei so imeli toliko dela. da se uiti maša ni vršila Toda vse to ni pomagalo — vsa m aognitn f Uao zbrana ljudstvo na voh- j. t »i 1«» na vdušeno za napr«-dn»-ga kandidata F,. • tangi«* liradae. 17 ok*ot>ra. % nedeljo ob 1 'J. opoldne se je vršil t*i prav dobro obiskan vedi len shod. n« katerem je bila s velikanskim na\du^ajeaa sprejeta kandidatura Ganglova. V Adlešičih ao imeli kierikaiei svoj ■ : na kat4 rem je imel dr Aolešič nekak ohstmkeijfd^i govor iz samega straha, da ne bi prišel kak naprednjak do besed* Zato mo na prednja k i sklicali svoj shod, na katerem je bila Langlova kandidatura z velikim na. v dušenjem **prc>*ta. th-. Adle*ič je hotH tudi na sem shodu protesti ruti, . j» m«rai osramo«'-en odkuriti. Državni saor. Dunaj* 17. oktobra Današnji jutranji listi poročajo, da se dr/ovni ni. ^ I. al noven*bra. Proračun maraarlee. !»unaj, 17 oktoora. V ae;i vojnega ooVeka, ki ae ima vršiti dne 24. ok t o brav pride najprvo v razpravo mornarični proračun za loto 1911. — Admiral Monteeueeoli b*. razvil pri srcn avstrijski mornariški rvanjs soper draginja. Lvov. 17. oktobra. Včeraj se je tukaj vršilo veliko uradniško 7boro-vnaje soiier draginjo. V resoluciji, ki je bila sprejeta, ne naglasa potrelia skupnega posto(»aaja v s. h uradni kov, učiteljev in profesorjev v dosego goapodarsk* samo|M>moči. Juetieai minister Heekeakuiger v Budimpešti. Budimpeats. 17 ok.obra Av strijski justičm minister dr Ho^hen-burger je prišel dane* k-,h, da kon-ferira z ogrskim minuirom glede vojaakega kazenskega proetrsa. Krnski proraeun. Beta;rad, 17 oktobra. Vlada je predložila skupščini proračun za leto 1911 Dohodki znašajo r».:U J Vv2 dinarjev, izdatki pa 122*4»2.tk*» dinarjev. Pnuiaajklja. se pokrije z zvišanjem direktnih davkov. Stanje srbskega presto I onaalednka. Helgrad. 17 oktobrs Zdravstveno stanje srbskega pre»tvd«»na^lt*dni-ka VI* k^andra je jako n* no Prince zinja Heleno, ki as nahaja v Italiji* j«* bila brzoja\no oh\»*s<-»na. naj s^ vrne. Turčija ia Aehrenthalo\ eks|H»xe. B. — Carigrad, 17. oktobra. Tur ško čaaopinj*' *e bavi d»širuo s avstrijskim delegaeiiskim zasedanjem in hvali jn»sebn«» eksywz»- ministra grofa Aeh rent hala. Turčija i a Grčija. Carigrad, 17 oktol ra. Turška > lada je izjavila, da če prevzame Ve i.izr! »s pred<*eduis*vo grškega ministrstva. t**daj inlpotuje takoj turški I oslanik iz At^-n in Turčija pretrga vse diplomat ime stike z Grčijo, železniški štrsjk aa Francoskem. M. — Pariz, 17. oktnbia. Promet na železniških prr»gah j*- normalen, štrajk je torej končan. V lada ima dokaze v rokah, da so vsa nasilstva r>n tem štrajku organizirali anarhisti, da na ta način pospešijo realizi-ranj»* svojih na-ertov \ >r,t»ot(» 7\*>č*t našli v vagonu nekega vlaka gore-ro bombo, pa so jo še o pravem času igasnili Na palačo, kjer biva šef-^ da k ter časopisa »Patri* . jo bil napravljen atentiit z bombo. Frsnda je vsa porušena Tlak ceste je *J0 metrov naokoli raztrgan. Policija je dobila obvestilo, da nameravajo revolu-•ijonarji danrs opeddne razstreliti most pri kolodvoru Monte Paruase. B. — Pariz, 17. oktobra. Pričakovanje, da bo stavka železničarjev /e z včerajšnjim dnem končana, se ni uresničila. V Parizu je položaj pre-ej izboljšan. tr»da na francoskem jugu je zelo resen. Na postaji Sant Eti-nne je bilo zborovanj«^ železničar-ev. po katerem je prišlo do ostrega konflikta s policijo, ki je rnornla rabiti orožje. Vlada je izdala suoči ko-minike, v katerem pravi, dc je stav-n /i -koraj popolnoma ponehala. Aretirani anarhisti. B. — Pariz, 17. oktobra. Policija je ponoči zvedela, da je v neki gostilni polno anarhistov in socijali ■tov Ker je policija sumila, da so v zvozi s stavko železničarjev in da šeu-iejo železničarje, je 60 oseb broječ •oli« -ki kordon ndrl v gostilno, nnogim zborovalcem odvzel orožje •er aretiral 15 oseb. Večinoma teh so e i /kazali kot inozemski, v Parizu ; vw i anarhisti. Revolucija aa Poeturalskem. Gibraltar, 17. oktobra. Bivši portugalski kralj Mantisi se je vkrcal, ia se c»dpelje na Angleško, kraljica Marija Pia pa r Italijo. V pristani ščn se nahajajoče ladje so oddale kraljevski salnt. A. — I asa bona, 17 oktobra. Dane* je vlada izdala več dekretov, s katerim «e odpravlja gosposka /bomioa. državni »vet in pl*miMvo Obon*»m s*» izrelca »t vedno prognan-stvo <«ez dinaatijo Braganza. Nesreča z bombo. R — Lisam*na. 17. oktobra. Nek ►t rok je noše I na ulici bombo, « katero se je potem on z drugvmi otroci roti igral. Pri tem pa je eksplodirala bomba in tenko ranila 7 otrok. Zastrašen portugalski kralj. B. — Gibraltar, 17 oktobra. Guvernerjeva palača, v kateri prebiva portugalski kralj Man m I s svojo materjo A meli jo. je zastražena od voja kov v trdnjavi O vzroku teh odredb se ne more ničesar poizvedeti. V STskeolevn Is Amerike % Evropo. York, 17. oktrobra Ameriški z rak op I ovce Wellman ja oddal več brezžičnih brsojavov, v katerih Izroča, da njegov zrakoplov srečno plove osa Oeoan. Sledi črti. po kateri verziio tranaantlantski parniki. S trtasal. Nameslnija v Gradcu razglaša, da je promet s trtami za vse občine na Štajerskem z občinami, okuženimi po trm usi na Nižjem Avstrijskem, Moravskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in Primorskem odslej nadalje prost. — Argentinsko meso za Trst. Iz Trsta poročajo: Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se sme tudi v Trstu na trg postaviti potova množina argentinskega mesa. Austro-Amerikana bo dala tržaškemu ineslu od mesa. katerega pripelje 19. t. m., tisoč kilogramov na razpolaganje. — Sanacija tržaške »Banca po-polare". Z Dunaja poročajo: Kakor znano je dunajska .Landerbanka- v zadnjem času preštudirala štstut zavoda .Banca popolare triestina", da na podlagi tega izida izpelje eventualno sanacijo tega zavoda. Izid pogajanj, katera je v zadnjem času vodilo ravnateljstvo je tak, da smemo smatrati sanacijski projekt .Landerbanke" kot nemogoč. Novosti pri avstro - ogrskih konzulatih. V proračunski predlogi, predloženi delegacijam, je prrliminirano v rednih izdatkih za konzulate zvišanje za 680.323 kron. Kot povod za to zvišanje podaja poročilo razne važne nove uvedbe v avstroogrski konzularni službi, ki so se v delegacijah že večkrat razpravljale m katere naj se zdaj konečno uresničijo. Večjega pomena ste predvsem dve uredbi: uvedba komercialnih ravnateljev pn nekaterih poslaništvih, katere so začeli nastavljati že 1. 1909, in pa izpopolnjenje inspekcije konzularnih uradov. Nadalje je treba omeniti, da se bodo pomnožili konzularni uradi v Zedinjenih ameriških državah in da se bo zvišal kredit za in-srnrjvnepe varstvo avstrijskih in ogrskih diza. . Ameriki, ziasu v rudnikih. — Mednarodna industrijska, poljedelska in obrtna razstava v Sofiji. Iz Sotije nam poročajo : Trgovinsko ministrstvo je pooblastilo nekega praškega strokovnjaka, naj aranžira leta 1911. v Sofiji mednarodno industrijsko, poljedeljsko in obrtno razstavo. V to svrho se že sestavlja po>ebni komite. Vlada bo podjetje morahčno podpirala. — Poganjanja v petrolejski industriji, v zadnji konferenci ministe-rialne komisije za petrolejske zadeve, ki se je vršila v zunanjem ministrstvu, so sklenili, da se odredbe zoper Li-manowo začasno ne prekhčejo, temveč da se informira francoski poslanik v tem zmislu, da je avstrijska vlada pripravljena, eventualne predloge Lima-rove natančno proučiti. Da zdaj vlada se ni dobila tozadevnih predlogov od strani Limanowe. Na ta način vsa ta pogajanja nekako mirujejo. Nadaljujejo se pa pogajanja med rafinerijami, ki so izven bloka, in zastopniki bloka. Stopili bodo pa najbrže šele tedaj v aktualnejši stadij, če se bo lahko natančnejše pregledalo razmerje med avstrijskimi rafinerijami in Limanowo. — Podaljšanje privilegija avstro-ogrske banke. Čim dalje traja pogajanje med obema vladama o vprašanju podaljšanja privilegija avstro-ogrske banke, tem ostrejša nasprotja se pojavljajo, katera povzroča zahteva Ogrov, naj začne banka izplačevati bankovce z zlatom. Čeprav nima vprašanje podaljšanja privilegija z vprašanjem plačevanja v gotovini pravzaprav nikakorsne zveze, vendar pa vztraja ogrska vlada pri tem, da je treba obe vprašanji naenkrat rešiti in pravi, da bi morala podati demisijo, če bi opustjla to staličče. „NeuesWie-ner Tagblatt" prinaša razgovor z me-rodajnim faktorjem — najbrže s hn. ministrom Lukacsem samim — iz katerega je razvidno, da so Ogri prevzeli v vprašanju plačevanja v goto-tovini obveznost napram tujini, katere morajo držati. Kakor se trdi. je nova vlsda stavila plačevanje v goto* vini kot pogoj, ko je sprejela vodilno vlogo, in vladar je ta del programa odobril Naposled je cesar tudi v privatnih razgovorih izrazil upanje, da se vendarle posreči to vprašanje ugodno rešiti. — Avstrijska vlada seveda nasprotuje uvedbi plačevanja v gotovini ter se sklicuje pri tem na stališče avstrijskega parlamenta. Kakor se razvidi, bo težko odstraniti ta nasprotja in ne bo preostajalo nič drugega nego seči po provizoriju. lajava. Na dopis .več šišenskih purgarjev" sledeče: Veseli nas, da na našo zadnjo stvarno izjavo gospodje nečlani ne vedo odgovoriti z drugim, kot s sum-ničenji. psovanjem, natolcevanjem in fantazijami. Konštatujemo pa, da sta br. Za-kotnik in Seidel prepametna, da bi šla na dopisnikov ltm. Kar se društvenega delovanja tiče, ga vidi lahko uskdn, kdor ni hote ali nehote slep. Zdi se nam pa, da taki slepoti kot je dopšsnikova, ni leka. Kar se pa od borovega deJovanla hee, je to javno in ofividno vsaki pametni kritiki, ne pa zavijanju ra natolcevanju podvrženo. Z nadaljnimi nestvarnimi izjavami kot so bile dosedanje dopisnikove storije, se pa odbor ne bo spuščal kontroverzo, ker je čas predrag za take dopisnikove budalosti. Odbor je z dopisnikom »večlh šišenskih purgarjev" in s temi samimi obračunil, javnost obračunava, ter — bode kmalu obračunila. ▼ ŠUkL Izjava. Podpisano vodstvo izjavlja z ozi-rom na dopis v »Slov. Narodu* z dne 12. okt. 1910 št. 335 jutranje izdaje naslovljen .iz Radovljice" sledeče: G. katehet M. Droic je pač priporočal prav toplo vzdrževanje opojnih pijač ter omenjal škodljivost alkoholnih pijač in sicer v vseh pettih razredih, nikjer pa ni omenjal oziroma priporočal učenkam in učencem, da morajo prinesti gotovi znesek 4 vin. za .društvo treznosti* ter s tem delal propagando za tako društvo. § 77 .izvršilnega predpisa k dokončnemu šol. in uč. redu" naravnost zahteva od vsake učne moči, da opozarja na škodljivost alkoholnih pijač. Za petrazrsdno ljudsko iala a Radovljici 14. oktobra 1910 It. Sama. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pustoslemšek. Zavarovalne vesti« „JANUS" vzajemni zavod za zavarovanje življenja aa Dunaja, I., Wipplingerstrasse št. 30. (Janushof). V III. četrtletju 1910 je bilo vloženih 5245 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 5,498.000 —. izmed katerih je bilo izdanih 4969 polic za zavarovalno vsoto K 4.628 000—. Od začetka leta je bilo 15 838 zavarovalni"': ponudb z glavnico K 16,485.000-— vzeto v pretres. Polic je bilo od 1. januarja t. L izdanih za K 14,069.000*— zavarovalnega zneska. V III. četrtletju 1910 zapadle zavarovalne premije in pristojbine kakor tudi kapitalne obresti so znašale okroglo K 1,685.000*—. Zapadla pilila pa K 643.000—. Od I. januarja t 1. naprej je bilo na premijah, pristojbinskih in obrestnih dohodkih K 5.020 000—, na zapadlih izplačilih pa K 2,011.000-— zabeleženo. Od obstoja zavoda se je izplačalo K 70,961.000-- . Pohce .Janusa* so po triletnem obstanku neizpodbitne. Po dveletnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samomora ali dvoboja. Po dveletnem obstanku je zavarovancu na razpolago biv2nic v vseh delih sveta. (Svetovna polica.) Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje in plača zapadlo zavarovalno vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije. Nadai-na pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema 3480 Filijalka iyJanusa-( v Gradcu Kea!eoi-aaaas 47, Jasmanof. Trenutki so v življenju vat k° se oziramo obupano na pomoč in Jo si ne vemo pomagati. Posebno takrat, -e smo hudo prehlajeni; pa vendar W r mamo časa leči v posteljo. Tedaj pa ava kup;mo škatljico pristnih Favevih fsodenskih mineralnih pastilj, jih uporabljamo po predpisih in ozdravimo ra najenostavnejši način, ne da bi rrekinili delo. Faveve pristne sodenice wav dolt>c slcatljica po K 125 v vseh ^a zadevnih trgovinah, strogo pa je treba anm paziti na to, da ne dobite ponaredb* Generalno zastopstvo za Avstro-Oersko: W. Th. vjuntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV. 1, Grosse Neugasse 17. Sfimski strtem ilamififie i • L 14. (Par). Drust. predat. 20ta. ¥ torek, IS. oktobra 1910. Prvić i Punčka. Dramatska Studija v enem dejanju. Češki spisa a 1 elana rmova-lanetirss — Re* Ziser Hinko Nučič. Mata prvič i Lokalna železnica. somsoSk Taaums. de^n*ihj pleiTKR$ziS*' Hinko Nučič. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob */♦ 8. ari. Konec po IG. navil anm s i sat n. nm HeteorolttKno porotno. Suva aa m mas mm t saravt aa v Cai Stanje • • g « i "5 o tsaie- c m o Nebo O vaaja mClia > 15. 1. pop. 746-9 120 sr. ijv**- jasno * 9. zv. 746 6 5-9 sr. svxh. • 16. 7438 t>4 brervetr. megla \2. pop 7425 12* slab jug jasno • ! 9. zv. j 742*1 67 sr. svzh. deLobmč. 17. | 7- * 1 742"5 45 slab jag jasno &mema 'oaraja* ia tmaver stara 8-3% VI. 10* m v cerajsnj m 6r4\ »l srn 10*4*, lavina v 24 ar m cfol ma in OD ava Ileianki imtiik ozenjeei, 24—30 let Kje, pove opraeoastvo širega Narode«. Z lepa prostora pripre ee* za delavnice ali skladišta Poizvc se pri hi ter m gospodarja fttft. M34 Hisai bel) tz proste roke e» pri L|eM|aan, leieea naanr frast Satan sin, fjnbljana si ta ta. Ini Mni Najveij« zakga - rrefre8- Popolne opreme :: za neveste. :: Naznanilo. ssaj, za kratke dobo k Za časa moje ■ mojo obrt stoj Stat lom GODI no Lin Pattdj JlftiWfsnvt |fnaV »eveda aa VeJec gg atsae posestnike, k|er imam svoje reklamna deske, rosam, da mi obranijo svojo ' aaJonienest tudi vnaprej Ulofako se priporočam oznt naročnik oso za aa rta I jen nafclo-njenoot in prosom, as sc obra-jj< as aoKfi brata, Id je seesoatCen pmemati in izvrševati naroČita tvfdtha TOME Numpoki nuuuo p SSS SSSSSf?W IeVaiamomo LaAiaaVaflA ■AMAiiaiLM obstoječe iz 5 sob, z vsemi pntiklinami in z uporabo vrta e# odda M Ae- Na'aačneje 5e poizve pri hišnici ali pri lastniku aa Alelvreisevi aaatl ŠL la, H> andatr. o L|aM|aaL H53 L N. Potočnik v Kamniku. Nikdar več! ne premen jam miia, odkar rabim nUlo s [znamka esci konjiček) tvrdke Berjjmann d Co., De<"m na L, ker je to edino ačinkajoce medicinalno milo solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. K05 po 80 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, partumerijah itd ■ SOS Prodajalko izvedbeno v trgovini Špecerijskega blaga sprejme takoj Ivaa JoIosj., trge. s* a Trtica, iorsaleko. 344* Gospića iz stare dalmatinske plemske rodbine išče mesta I kot opora gospodinji. Gre tudi v otrokom Vešča je hrvaščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisari. i Ponudbe pod „Plemstva" do dne 20. oktobra 1910 aa upravni štvo »Slov. Naroda«. 3428 '■'--'g Zenitna ponudba! j I Zasebni uradnik v večjem mestu 32 let star, z letno plačo K 5800 in pokojnino, se želi seznaniti v svrho ienitve z izobraženo gospico, plemenitega značaja, staro 22—26 let Zahteva se nekaj premoženja, vendar ne brezpogojno. Resne ponudbe s sliko pod šifro „Dalaiaclja" na uprav niš tro »Slovenskega Naroda«, do IS. t aa, Slike se vrnejo, za tajnost se jamči. 34* 1 •po*- St. ctičA*. Sferne, jp&ČHJCm Azi£*, Aa/f*, nocvt sljtvo sredstvo zoper zoooeoi, utrja dieoao m od-stranja neprijetno sapo iz asi Za irjene zob in o»et>oi »a is Jesenic v zvezi e Ženska roćoa dela in pripadajoči materijal. F. Meršol Ljubljana. Mestni trg St. 18. Bogata zaloga vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk, lišpa, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, robcev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca itd. itd. z o m I ■ 85 Predtiskanje in vezenje monogramov ter drugih risb. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel n vlek v sssen 1 rite z zvezo na brzovlak v Beljak. Celovec Dara;, z. k. Badgasteir, Solno. grad, Monakovo, In o m os t, Frankobrod, W>esbaderj, Kolin, Dusscld >rf, V h« - .i,' TrboL 7-40 nrtitr. Osebni ».aa v men Grocoplja St jani, tooouoeo. KoTevje. loto ponosi. Ooebai vlak v on-eri: Jese- mcoj Beiiak, Gorica Trot a< 7-2S zjutraj a os pooosd 7-36 aoaaae tr— aaaaaai Osebai tok v Kairnak. Mesanec v Kar lik. Mešalec v ITaooifc Mešanec v Kamnik t ob obru. na brzovlak iz Berlina. Draždan, fraee, Liac a, «:«4ovea, Monakovega, Solnograda, Badgasteina. Bedaka, Dunaja j k. a*te avooer: Ooebni vlak is nOijaaa, Tro.fi Celovca, Trota, Gorice, jesemc. Trtica. ►7 avoeer: Osebni vlak is Koceva, Strale* Toplic, kodolfovesrs, Grosnplja Št Janža, 11*22 peneeJ: Osebni vlak is Trbiia. Lepotca behska. Trsta. Gorice, Jre—suc- alutroi: Mcšanec is Kamnika. ir>ae doeoteo! Mesanec iz Kamnika ©•♦o avooer: Men»mec is Kamni ca IO SO po nooi: Mesanec iz Kamnika le ob nedeljah »n praznikih v mesecu oktobru m odkoda so na vodani v srednje prodajo njenih dolenjskiti. helokraniskib in deljah rn praznikih v C. kr. diiarso-ieleisilki rarsatellsr?s t Trsta INajboljše vrste statusi prameg tn pdef tega rodi najcenejši je H .Kormellski premoji (katero izvršuiom aa debele o drobne pod vedno kontrolo zadmgf ter jih tudi serviram v svoji 3477 vinski kleti na Cesarja Jožefa trga št 7. Večje množine dostavljam cenj naročnikom brezplačno na dor- Friporočam se za mnogobrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem J. FDWon. ANTON SARC fjiMpia, Selobiinjova alta 5 m Kaaflova sika 09^5 ^586 30 4L5