SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de julio - 20. julija 2006
REHABILITACIJA ZGODOVINE
Avstrijski parlament proti
DRAGO K. OCVIRK
Nove tehnologije nam ne olajpujejo razumevanja življenja. Računalniki, osebni telefoni idr. delujejo namreč po sistemu para: da/ne, plus/minus, in/out Zaradi vse bolj prevladujoče binarne logike, smo — posebej mladi, ki z novimi tehnologijami rastejo — vse manj sposobni razmišljati celovito. Zapletenost resničnosti poskupamo spraviti v preprost okvir: ali to ali ono. Tak način razmišljanja, ki izključuje čut za podrobnosti in nianse, za nove vidike in možnosti, vodi v barbarstvo, če se uporablja povsod oz. (p)ostane edini način razmišljanja. Iz zgodovine vemo, da je takšna binarna logika značilna za sekte in totalitarne stranke, kar pomeni, da se staro zlo s tehnološkim načinom razmišljanja še krepi. V našem času zbuja posebno skrb dejstvo, da tako ne razmišljajo le neuki, ampak tudi izobraženci. Veliki Sartre, na katerega prisegajo povojni rodovi intelektualcev, je potem, ko so bili Stalinovi zločini že razkriti, razglašal, da ,,je vsak nasprotnik komunizma pes". Zanj je Evropejec ,,imperialist", zato je učil: ,,Ubiti Evropejca je ubiti dve muhi na en mah, kajti odstranili ste zatiralca in zatiranca, dobili pa enega mrliča in enega osvobojenca." Del leve srenje se je po Sartrovo odzval na pridigo nadškofa Perka v Rogu. Njegovo misel je speljal v poenostavljajoče partijske šablone: partizani/domobranci, osvobodilni boj/kolaboracija, heroji/ izdajalci. A prav takšno binarno zgodovino Perko imenuje ,,pravljica" in jo zavrača. Ne gre namreč za to, da bi partijsko ,,zgodovinopi-sje" zamenjali s kakšnim drugim prav tako pristranskim, ampak za to, da se po strokovnih merilih osvetli ta mračni vek slovenske zgodovine. Le tako se bo namreč mogoče po eni strani spraviti z lastno zgodovino, z njenimi sončnimi in senčnimi stranmi, po drugi pa bomo znova sposobni razlikovati med tistim, kar civilizacijo (počasi) gradi, in onim, kar jo (hitro) ruši.
Dela, ki strokovno predstavljajo našo zgodovino, so se po osvoboditvi od komunizma namnožila. Te dni z velikim zanimanjem in pridom, olajšanjem in hvaležnostjo prebiram našo zgodovino od konca 18. stoletja do konca prejšnjega, Od Pohlinove slovnice do samostojne dr^aive ki jo je spisal Peter Vodopivec. V kako šokantno drugačni luči se pokaže zgodovina, če jo obravnavamo strokovno! Temeljna dela so izšla npr. o srednjem veku, čarovniških procesih, Cerkvi idr., a presenetljivo: v državnem zboru, šoli in medijih še kar naprej ponavljajo in utrjujejo že davno ovržene zgodovinske klišeje. Tako vsa ta zanesljiva zgodovinska vednost ostaja zakopan talent. Da delu leve elite ne ustreza strokovno zgodovinopisje, tako bode v oči, da to opazijo celo tujci. M. Ferrar, soavtor knjige Slovenija 19)45, je B. Nežmahu zaupal: ,,Razmišljal sem, zakaj partizanski mit tako dolgo vztraja. V veliki meri je mit, skozi katerega so komunisti pripovedovali, kaj so storili med vojno. (.) In komunistično sprevračanje zgodovine je še zmeraj na delu. To je poseben fenomen Slovenije kot članice EZ, v kateri imajo komunistične interpretacije na marsikaterem področju več vpliva kot v številnih drugih državah, ki so manj razvite in v marsičem manj demokratične od Slovenije."
Imamo zanimiv položaj. Del levice si prizadeva, da bi ohranil monopol nad zgodovinopisjem in tako med drugim še naprej utrjeval predsodke o tekmecih in Cerkvi; le-ti pa zahtevajo neodvisno stroko, ker jim ta lahko le koristi, saj razkriva, da v resnici niso škodljivci, kot so prikazani skozi komunistično optiko. Oblastna levica je imela monopol nad šolo in mediji. Prek teh prenosnikov vednosti, oblikovalcev miselnosti in spodbujevalcev dejavnosti je o sebi širila pozitivno podobo, o drugih pa negativno. Da bi ohranila vpliv, ki ga še vedno ima na teh področjih, se upira slehernim spremembam, na primer zasebni šoli ali pluralizaciji medijev. Vik, ki so ga nekateri z leve zagnali ob Perkovi pridigi, ni nastal zato, ker bi kdo hotel rehabilitirati domobrance, ampak zaradi tega, ker vedo, da gre za rehabilitacijo zgodovinopisja. Če do tega pride, se bo izkazalo, da je dosedanji gospodar zgodovine nag. Ker bo levica zaradi tega dolgoročno izgubila velik del svoje moči, kratkoročno pa ji to lahko škodi na lokalnih volitvah jeseni, se je pognala v medijsko usklajen in podprt boj za ohranitev gospostva nad zgodovino in s tem nad nami vsemi. Zaveda se namreč: kdor obvladuje zgodovino(pisje), ima enega od ključev prihodnosti.
(Po Družini)
Avstrijski parlament na zadnji seji pred počitnicami in zadnji redni seji pred jesenskimi državnozborskimi volitvami ni sprejel nove ureditve za dvojezično topografijo.
Predlog vladne koalicije med ljudsko stranko (OeVP) in Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZOe) ni dobil potrebne dvotretjinske večine, poseben zakonski osnutek socialdemokratske stranke (SPOe) pa prav tako ni dobil ustrezne podpore.
Vladni osnutek bi to opcijo omogočil samo v krajih, kjer delež manjšne znaša vsaj deset odstotkov. Deset odstotkov volilnih upravičencev v kraju bi tako imelo pravico, da vložijo peticijo za dvojezično topografijo pri deželni vladi, ki bi zahtevo nato posredovala avstrijski zvezni vladi. Ta bi o tem odločila. Vladni predlog tako kakor tudi osnutek SPOe ni vključeval pravice do veta za deželo avstrijsko Koroško in pristojne občine.
SPOe v svojem osnutku za opcijo za dodatne dvojezične krajevne table ni imela pogoja, da mora v zadevnem kraju biti vsaj deset odstotkov prebivalstva iz vrst manjšne. V skladu s tem predlogom bi zadostovala že peticija desetih odstotkov volilnih upravičencev.
Predsednik OeVP na avstrijskem Koroškem Josef Martinz je ostro kritiziral SPOe zaradi nasprotovanja vladnemu predlogu za dvojezično topografijo. Po njegovem se je sedaj bati, da bodo predstavniki slovenske manjšne spet izvajali ,,akcije s hitro vožnjo" v južnokoroških krajih, s katerimi naj bi na ustavnem sodišču izsilili postopke za dodatne dvojezične krajevne table.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL), edina slovenska stranka na avstrijskem Koroškem, pozdravljata nasprotovanje vladnemu predlo-
gu za ureditev področja dvojezične topografije z ustavnim zakonom v avstrijskem parlamentu. Kot je NSKS zapisal v izjavi za javnost, so socialdemokratska stranka (SPOe) in Zeleni s tem dokazali „odgovornost in politično dostojnost".
Po oceni NSKS se je z to odločitvijo v avstrijskem parlamentu ,,za zdaj končala večletna umazana igra" ljudske stranke (OeVP) kanclerja Wolfganga Schuessla. Obenem NSKS ,,rad sprejema" pobudo evropskega komisarja za pravosodje, varnost in svobodo Franca Frattinija, da strokovnjaki evropske komisije preverijo vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem, in napoveduje, da bo pri tem „sodeloval z vsemi močmi".
Predstavnik NSKS Karel Smolle je namreč skupaj s slovenskim evropskim poslancem Lojzetom Peterletom seznanil komisarja Frattinija s problemom, ki ga za slovensko manjšno na avstrijskem Koroškem predstavljajo načrti Dunaja, da z novelo zakona o narodnih skupnostih glede dvojezične topografije „revidira" 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP). Frattini je ob tej priložnosti obljubil, da bo zadevo preučil.
EL je v izjavi za javnost zapisala, da se je z tem glasovanjem v avstrijskem parlamentu „preprečila revizija ADP". Obenem ugotavlja, da pet let po prvi odločbi ustavnega sodišča glede dvojezične topografije avstrijski vladi ni uspelo, ,,da bi kratkomalo udejanila razsodbe ustavnega sodišča in s tem eno od centralnih vsebin ADP".
Med razlogi za to naj bi bilo tudi dejstvo, da je avstrijska vlada iz pogajanj izključevala EL, ki naj bi ,,kot zbirna stranka koroških Slovencev in južnokoroške regije" imela jasno javnopravno legitimacijo.
Svet za Slovence po svetu
Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah sveta vlade za Slovence v zamejstvu in sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah sveta vlade za Slovence po svetu, so sporočili iz vladnega urada za informiranje. Oba sveta sta kot stalni posvetovalni telesi vlade namreč predvidena v novem krovnem zakonu o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki je pričel veljati 6. maja 2006.
Svet za Slovence po svetu sestavljajo predsednik sveta, podpredsednik sveta in 19 članov, od tega je šest predstavnikov državnih organov in institucij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in 13 članov predstavnikov Slovencev po svetu. Predsednik sveta je po funkciji predsednik slovenske vlade. Podpredsednik sveta je vsakokratni predstojnik urada, ki predlaga tudi sekretarja sveta.
Predsednik vlade lahko v primerih svoje odsotnosti pooblasti podpredsednika za vodenje seje.
Svet za Slovence v zamejstvu sestavljajo predsednik sveta, podpredsednik sveta in ravno tako kot pri svetu za Slovence po svetu 19 članov. Vendar pa je v tem svetu od tega pet predstavnikov državnih organov in institucij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in 14 članov predstavnikov Slovencev v zamejstvu. Tudi temu svetu po funkciji predseduje slovenski premier. Določila glede podpredsednika in pooblastil v primeru odsotnosti so ista kot pri svetu za Slovence po svetu.
82 % Slovencev podpira evro
V	Ljubljani so te dni objavili izsledke pomladanskega poročila Eurobarometer za Slovenijo, ki ga je predstavilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
V	četrtem sklopu, Razvoj evropske integracije in evropskih politik, so Slovenci poleg vprašanj o evru odgovarjali na vprašanja, povezana z evropsko ustavno pogodbo, šritvijo in energetsko politiko. Podpora evru je porasla -po izsledkih pomladanskega poročila ga podpira 82 odstotkov Slovencev (pred šestimi meseci 77 odstotkov). Izgube slovenske nacionalne valute se sicer boji 35 odstotkov Slovencev (pred pol leta 39 odstotkov).
Podpora šritvi je v Sloveniji največja v vsej petindvajseterici. Skoraj vsak četrti Slovenec (73 odstotkov) je naklonjen prihodnjim šritvam, kar je za pol več kot znaša povprečje ELI25 (45 odstotkov). Slovenci bolj podpirajo širitev ELJ kot prebivalci držav, ki se povezavi še pridružujejo. Najmanj nadaljnje Tiiritve podpirajo najstarejše članice, ustanovna šesterica unije.
Zakaj bi
delali reforme?
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je v pogovoru za ljubljanski Dnevnik med drugim spregovoril tudi o dvigu rodnosti, ki po njegovem mnenju ni povezan neposredno z denarjem niti s transferji. ,,V Sloveniji smo v zadnjih 12 letih uvedli veliko oblik pomoči za otroke in družino, imamo najdaljši plačani starševski dopust v Evropi -pa nam rodnost močno upada. Očitno je treba najti druge ukrepe za dvig rodnosti," je menil.
Hkrati pojasnjuje, da je v pripravi strategija za večjo rodnost, v kateri bodo vsi ukrepe za dvig rodnosti, tako da ne bi imeli več tako žalostne demografske podobe. ,,Če v bodoče ne bo otrok, se tudi postavlja vprašanje, zakaj delati reforme," je še izpostavil minister Drobnič.
BERI_
13. TABOR SLOVENIJE V SVETU................................ 2
RAST XXXV POTUJE PO DOMOVINI..........................3
O ZAČETKIH REVOLUCIJE.......................................... 4
13. TABOR SLOVENCEV PO SVETU
ALI BI NAS BILO LAHKO VEC?
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Iz organizacijskih razlogov je letopnji 13. tabor Slovencev po svetu, ki ga tradicionalno organizira Izseljensko druptvo Slovenija v svetu, bil na drugo soboto v mesecu, 8. julija v Zavodu sv. Stanislava v ©entvidu pri Ljubljani. Torej že trinajst let druptvo vabi vse, ki jim slovenski rojaki po svetu niso deveta briga, da se srečajo, izmenjajo novice, predvsem pa, da pri okroglih mizah ali na drugačen način obdelajo probleme, lastne slo-
venskemu narodu in tudi poipčejo ali nakažejo možne reptve zanje. Zato je tabor uvrpčen na začetek poletnih dni, ko se veliko rojakov odloči za obisk Slovenije.
,,Ali bi nas bilo lahko več?" je bila zvezda vodnica letopnjega tabora. Nizka rodnost oziroma izumiranje narodnega telesa je vprapanje, ki se zadnje čase vedno bolj pogosto pojavlja v javnosti. Ob tem problemu se je v SVS porodila misel, da bi tudi z izseljenskega vidika podali svoj pogled in se vprapali, v koliko lahko rojaki po svetu pripomorejo k ohranitvi matičnega narodnega telesa.
Tabor je začel z mapo v zavodski kapeli, ki ga zdaj krasi impozantni mozaik p. Rupnika. Mapeval je ljubljanski nadpkof metropolit Alojz Uran z nekaterimi izseljenskimi duhovniki in prijatelji: predsednikom Rafaelove družbe Janezom Riharjem, Zvonetom Podvinskijem s ©vedske, Pavletom Novakom iz Argentine, To-nijem Burjo, Tonetom Česnom iz ©kofijske klasične gimnazije in nadpkofovim tajnikom Markom Čiž-manom. Med mapo so petje vodili dijaki RASTI XXXV iz Argentine, v pridigi pa je nadpkof govoril predvsem o ljubezni do življenja, ki se v cerkvenih dejavnostih poudarja na več načinov, kot so to Anin sklad v pomoč družinam z več otroki, tečaji
za pripravo na zakon, itd. Pozval je družbo in predvsem medije, naj ne predstavljajo življenja kot tragedije, da se na tak svet ne splača rojevati otrok.
Rojaki so se potem pomaknili proti dvorani. V preddverju so si lahko ogledali stvaritve (olje na platnu) Ivana Koropca, ki se je javnosti prvič predstavil kot slikar.
Po uvodnem pozdravu predsednika SVS Boptjana Kocmurja so se k besedi oglasile pe druge osebnosti: državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, poslanec Nove Slovenije v Državnem zboru RS Drago Koren, podpredsednik za izseljence NSi Klemen Žumer, Marij Maver v
imenu Sveta slovenskih organizacij v Italiji, Ivana Tekavec iz Argentine in župnik na ©vedskem Zvone Pod-vinski. Državni delavci so v svojem pozdravu vpletli tudi nekatere dosežke (zakon o Slovencih po svetu) in nekatere skorajpnje dosežke (spremembe v zakonu o volilnem postopku v prid državljanov RS v tujini in uvedbe poslancev, ki bi predstavljali Slovence izven meja RS).
Letopnjo tematiko okrogle mize so obravnavali ptirje strokovnjaki: dr. Branko Zorn, ga. Maca Maček, dr. Marko Kremžar in Tomaž Merpe. Ves potek okrogle mize je mojstrsko povezoval in vodil časnikar Bogomir ©tefanič ml.
Dr. Zorn je v javnosti znan kot začasni predstavnik slovenskih izseljencev v Državnem zboru RS; v Franciji je živel celih 36 let. Sedaj že enajst let živi v Sloveniji in dela kot specialist ginekologije in porodniptva na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekolopke klinike v Ljubljani. Z izkupnjami in podatki tako francoskega kot slovenskega okolja, je predstavil nekaj ptevilk in model francoskih navodil za vipanje rodnosti (Francija ima med državami EZ najvipji naravni prirastek). Srčika njegove predstavitve sloni na obveznem posvetovanju žen,
ki se prijavijo k splavu, pri socialni delavki. Predstavil je ptevilke, po katerih je bil razviden uspeh tega svetovanja v zadnjih letih na ljubljanski Ginekolopki kliniki. Predlagal je tudi več drugih ukrepov, ki naj rehabilitirajo družino z naklonjenostjo zdravnikov do večje rodnosti in spremenijo zakonodajo, ki uravnava področje splava.
Maca Maček je socialna delavka na isti kliniki. Tudi ona je potrdila Zornove podatke in poudarila, koliko večji bi bili uspehi, če bi po vsej Sloveniji izvajali zakonski predpis o zagotavljanju svetovanja pred splavom (ali kakor ga evfemistično imenuje zakon: ,,umetna prekinitev nosečnosti").
Dr. Marko Kremžar je svoj prispevek predstavil iz dveh vidikov: iz ekonomsko-finančnega, v katerem je sam strokovnjak in iz izseljenskega z repatriacijo rojakov. V iskanju vzpodbudnih državnih predpisov, ki bi nagovorila družine k sprejemanju večjega ptevila otrok, je predlagal več davčnih in drugih olajpav za te družine. Ker pa taki ukrepi ne morejo roditi takojpnjih učinkov, naj bi primanjkljaj delovne sile nižali z repatriacijo rojakov. Tudi oni naj bi imeli ugodnosti pri preselitvi in naselitvi v S oveniji.
Tomaž Merpe je predsednik Družinske pobude, druptva za družini
naklonjeno družbo. Oni že več let preučujejo ta pojav in se zavzemajo za izboljpanje oziroma družbeno enakopravnost družin z več otroki. Stalno so v povezavi z državnimi ustanovami in jim predlagajo ukrepe, ki naj bi repevale te probleme. Svojim besedam je dal naslov Kdo bi lahko naredil pe več? Pomanjkanje enakopravnosti je osvetlil s primerom visoko izobraženih zakoncev, ki se stoprocentno posvečajo službi, pridobivajo boljpa delovna mesta, s tem več zaslužijo in si zagotavljajo boljpo pokojnino — medtem ko senjihovi kolegi, ki se odločajo za družinsko življenje, ki se poleg službe posvetijo vzgajanju otrok, ne morejo v tolikpni meri posvetiti delu, zaradi tega pa imajo nižje dohodke. Katolipki Cerkvi je priznal najvipje mesto pri iskanju zdravih repitev, kljub temu pa omenil pe nekaj možnosti, kjer bi se dalo pe kaj narediti.
V času, namenjenemu debati je dr. Marko Kremžar najprej opomnil, da se nahajajo v prostoru, kjer so po koncu druge svetovne vojne komunisti imeli zaprtih več tisoč rojakov, potem ko so bili vrnjeni s Koropke. Med njimi je bil tudi sam in pokazal prostor, kjer je ležal med peststotimi sotrpini, ki so v veliki večini bili umorjeni.
Kulturni del dneva so izvedli pevci družine Zemljič s svojimi družinskimi pesmimi ter kratek nastop dijakov RASTI 35 s folklornima plesoma, recitacijo in petjem svoje abiturient-ske himne.
Ker je časa za osebni pogovor vedno premalo, se je mnogo obiskovalcev odločilo, da ostane pe pri kosilu v zavodu in tako podaljpa prijateljsko vzdupje, ki je ves dan plavalo nad prireditvijo.
Neformalni zaključek tabora je bil naslednji dan, v nedeljo, 9. julija, ko so se — predvsem tisti, ki prihajajo iz Argentine — udeležili vsakomesečne ,,argentinske mape" v ©entjakobu ob Savi pri ,,vapčanu" župniku Toniju Burji. S kitarami in čarangom je bilo vzdupje prav veselo. Popoldne — po nogometni tekmi — sta obe skupini
abiturientov, RAST iz Buenos Airesa in dijaki slovenske pole pri Čudodelni svetinji v kanadskem Torontu, predstavili svoja nastopa prisotnim, med katerimi je bilo mnogo sorodnikov dijakov in tudi ©entjakobčanov. Večer je popestril ansambel bratov ©trukelj, nogometni navijači pa so si ogledali na velikem zaslonu nogometni finale v Nemčiji. Velja tudi povedati, da je bila ta prireditev nekako uradna poslovitev od župnika To-nija, ki je prestavljen na novo delovno mesto v Sloveniji. Zato se mu je predsednik SVS Kocmur v imenu re-patriirancev in preseljencev zahvalil za vso njegovo pomoč, dobro voljo in sploh možnost, da po njegovi dobroti smejo uporabljati župnijske prostore.
GB
V zadnjih mesecih vse politično in državnipko dogajanje dobiva močan politični pečat. Ob vsakem dejanju je eno oko uprto v dogajanje, drugo pa v prihodnje leto, ko bodo različne volitve, v katere bodo vključene, parlamentarne, guvernerske	in
predsednipke. V tem pogledu je vlada te dni doživela dva huda udarca, ki za njene načrte negativno odmevata.
Poraz to pot 14:1 . Ne
gre za nogomet, koparko ali hokej. Tak je bil izid razsodbe mednarodnega sodipča v Haagu v zadevi papirnic na reki Urugvaj. O tem problemu je teklo precej tinte tudi po napih straneh. Povzemimo: sosednja država gradi ob mejni reki ogromne tovarne za izdelavo papirne paste. Na argentinski strani, zlasti v mestu Gualeguaychu, napovedujejo hudo okuženje vodov-a in sploh okolice in se bojijo za usodo turizma, ki je važen vir dohodkov. Zato prirejali blokade mostu in avtoceste, ki povezuje Mercosur: Brazilijo, Urugvaj in Čile. Argentinska vlada je zadevo predstavila pri mednarodnem sodipču v Haagu, predvsem z argumentom, da se Urugvaj ni ravnal po dogovoru iz leta 1975, da se bo vsak poseg na reki odvijal po medsebojnem dogovoru. Zaprosila je tudi, naj sodipče preventivno odloči, da podjetja ustavijo nadaljnjo gradnjo, dokler se ne izvedejo skupne ptu-dije glede ekolopkih posledic. To propnjo je pet-najstčlansko sodipče zavrnilo z omenjenim rezultatom.
Kaj odlok določa. Sodipče ne trdi, da ima ena ali druga stran prav. Glede nespoptovanja dogovora iz leta 75 se mora pe izreči, a to bo trajalo leta. Sedaj ugotavlja le, da gradnja tovarn pe ne povzroča ekolopke pkode; torej naj se nadaljuje. Trdi pa tudi, da bo Urugvaj odgovoren za pkodo, ki jo ta objekt lahko pozneje povzroči. Razsodba je logična in v skladu z dosedanjim postopanjem sodipča v podobnih vprapanjih. ©e več, argentinska vlada je (bi) morala vedeti, kakpen bo izid, zlasti ker v Haag ni poslala stvarnih dokazov o kontaminaciji. Marsikateri opazovalec celo trdi, da je pla na sodipče le zato, da pomiri prebivalstvo mesta Gu-aleguaychu. A po tem odmoru se problem vrne na izhodipčno točko, ki vladi povzroča enake probleme, le da pe bolj blizu volitev. V tej luči moramo razumeti ostre izjave predsednika Kirchnerja, ko je vsa urug-vajska vlada umirjeno reagirala in ponujala dialog za repitev problema.
In sedaj? Težko je napovedati, kam se bo obrnil tok dogodkov. Razsodba v Haagu je odprla vrata tudi nadaljnjemu financiranju projekta s strani mednarod-
nih bank in finančnih organizmov, čeprav je Kirchner prav te pozval, naj podjetjema ne posredujejo denarja. V Gualeguaychu je prebivalstvo ostro reagiralo. Čeprav so prej trdili, da ne
bodo uprizori
i novih blo-
kad avtoceste, je protestna manifestacija že prvi dan za pet ur ustavila ves promet. Napovedujejo nadaljevanje boja, čeprav ne povedo, katere metode bodo sedaj uporabljali. Na nasprotnem bregu je to vprapanje prineslo soglasje med levičarsko vlado in desničarsko opozicijo; v Argentini pa o tem med vlado in opozicijo sploh ni govora, ker ju ločijo druga važna vprapanja, ki povzročajo skrajno napeto stanje.
Goreča zunanja fronta. Sploh se argentinska vlada poglablja v težave na zunanjem področju. Kjer pozitivno	napreduje (razpirjanje Mercosurja, finančno in politično sodelovanje z Venezuelo), doživlja ostre kritike opozicije in nezaupanje Združenih držav. S sosedi pa je nastala pe nova težava. V Argentini so namreč goriva izredno pod mednarodno ceno. Kljub rasti petroleja je domača cena zamrznjena, kar povzroča da iz sosednjih držav prebivalstvo stalno križa mejo in kupuje bencin na argentinskih črpalkah. Vlada je odločila, da naj bo cena za tuje avtomobile dražja kot za domače. V Čilu je vlada pozvala prebivalce, naj kot odgovor za počitnice ne hodijo v Argentino. S Čilom je pe dodaten problem, ker Argentina dviga ceno izvozu plina v vipini 100%, prav kakor je tudi Bolivija povipala ceno napi državi.
Varnost in ne-varnost. To pa je drugo področje, kjer vladi stvari ne tečejo, kot bi želela. Ropi in umori zadnjih tednov vzbujajo v ljudeh občutek, da so v stalni nevarnosti. Vlada trdi, da je to le občutek, ki ne odgovarja stvarnosti. Statistike (tudi uradne) in vsakdanje novice dokazujejo drugo. Ob vprapanju, kdo je kriv, ali kaj je krivo tega stanja, je odgovor jasen: skupek različnih dejavnikov, kjer sovpadajo socialni razkroj, neuspepnost varnostnih organov, hude zakonske pomanjkljivosti in groba sodna neodgovornost. Po splopnem mnenju se pri policiji in v sodstvu pojavlja tudi korupcija. Primer dvojnega umora, kjer je zločinec bil na pogojni svobodi za kavcijo 400 pe-sov, kaže vsaj na sodno lahkomiselnost in neodgovornost, če ne na kaj hujpega. To se dogaja v trenutku, ko se je začela sodba zaradi ugrabitve in umora Aleksa Blumberga, in ko njegov oče napoveduje nove manifestacije. Če ne že iz skrbi za javni blagor, vsaj iz volilnih razlogov, bo morala vlada stvar vzeti resno v roke.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKA VAS
Junijske proslave v poli
Tako kot vsako leto se junija zbujajo spomini. Spomini na padle domobrance. Zgodaj smo se zbrali pred spomenikom, kljub vetru in slabemu vremenu. Takoj je učiteljica 6. razreda začela pripovedovati:
,,Pet sinov sta imela, pet postavnih, delavnih fantov. Ob večerih so na vasi peli, da so se odpirala okna in deklinka srca. 'Kmalu se vrnemo' so rekli materi in odpi z očetom braniti dom, zemljo, Boga. Pa se niso vrnili ... Leta in desetletja ji je pogled uhajal nekam v daljavo ... Nikoli ni zvedela, kje ležijo njeni fantje ^
Zdaj vemo, da je ogromno mater in žena živelo in umrlo z neizpolnjenim pričakovanjem. Otroci, ki so čakali dobrega, delavnega očeta. In vsi tisti mladi fantje ki so omahnili v prezgodnjo smrt."
Morda je v tistem trenutku že kakemu staremu očetu ki je stal zadaj padla kakpna solza.
,,Ali zdaj vemo, če bi bili mi v takem primeru sposobni tako velikega poguma, da bi ne zatajili svoje družine, svoje domovine, svoje vere? Res tega ne vemo in upajmo, da nikoli ne bi bili postavljeni pred tako preizkunnjo. Prav zato moramo danes z občudovanjem in spoptovanjem tukaj pred spomenikom obljubiti, da bi ohranili spomin na napo polpreteklo zgodovino. Ne smemo pozabiti na grozljive dogodke, ki jih je pretrpel slovenski narod, kateremu tudi mi pripadamo. Ne smemo dopustiti da bi nam daljava, tujina ohladila to ljubezen
in zavest."
V tinni smo	je
prižgali svečko, a veter jo je večkrat ugasnil. Toda ostala je prižgana v napi h srcih, junakom v spomin.
Po spoptljivi molitvi, ki jo je vodil g. Pavle Novak, sta 7. in 8. razred razložila križev pot junakov. S tem so primerjali Jezusovo trpljenje z njihovim.
Nato je Rotija Grbec nadaljevala s težkim vprapanjem: ,,Ali ste kdaj pomislili, da smo domobranci lahko tudi mi danes? Seveda, ne sicer kot vojaki z orožjem ^ Je pa pe mnogo drugih načinov s katerimi se lahko borimo za domovino svojih dedov, napo duhovno domovino. S tem, da molimo za Slovenijo, da se potrudimo in govorimo lepo slovenpčino, da beremo in se poučimo o slovenski zgodovini, zlasti o dogodkih med revolucijo in po končani vojni. Od nas je odvisno ^ Vsak od nas ima odgovor na to vprapanje." Tipina je bila zopet, samo veter je pumel. Takoj so začeli učenci 5. in 6. razreda recitirati Mepkovo ,,Prisego" in „Domobranci, bili ste junaki".
Za konec smo pa vsi skupaj zapeli ,,Oče, mati ...", pesem ki je tudi njih spremljala po poti z ljubeznijo do domovine.
PRAZNIK DRŽAVNOSTI
V soboto 24. junija smo se zopet zbrali, a zdaj v dvorani. Najprej smo sprejeli argentinsko in slovensko zastavo ter zapeli himni. Praznovali smo dan državnosti, dan svobode nape mlade Republike Slovenije. Najprej nam je ga. Helena Cerar-Rot povedala v okviru zgodbice kakpne lepote ima Slovenija. Lepote, ki jih ne moremo napteti, toliko jih je!!!
Nato so učenci 1. in 2. razreda recitirali ,,Lepa si, napa domovina".
Ko se zopet vračamo na 15. obletnico slovenske svobode se nam večkrat v srcu gane, ko se spominjamo
tistega večera, ko se je na Kongresnem trgu slipala ,,Zdrav-ljica". Za vse tiste ki v srcu čutijo domotožje do nape domovine, za tiste ki so se lahko vrnili, za tiste, ki se pe niso in tudi za tiste ki jo niso doživeli so učenci 3. in 4. razreda recitirali Gregorčičevo pesem ,,Oj bodi domu zvest". Za konec so najmlajpi s petjem razveselili napo dvorano.
Po končani prireditvi so pridne mamice pripravile čaj, učiteljice pa dobro potičko in v tem lepem vzdupju smo počastili napo domovino Slovenijo.
DOMOBRANCI BILI STE JUNAKI
Domobranci, bili ste junaki in mi želimo biti vam enaki: ostati zvesti narodu in domovini, predvsem pa Bogu in materi Mariji.
Domobranci, nam ste v velik zgled, v zgodovini ste pustili svojo sled, in danes mi želimo se iz srca in močno prosimo Boga:
Naj repen bo vsak prepir, po celem svetu naj zavlada mir, kot bratje si pomagali da srečno bi živeli vsi!
Rotija Grbec
RAST XXXV
Potovanje v Slovenijo
Končno je pripel dan, ko se je Rast XXXV odpravila na pot v Slovenijo. 28. junija smo se ob 10.30 zbrali na letalipču Ezeiza in pričeli z oddajo prtljage in prijavo za polet. Ob 13.35 se je končno napa pot začela s poletom do Milana, kamor smo dospeli v jutranjih urah naslednjega dne. Po treh urah čakanja, z manjpo zamudo zaradi slabega vremena, smo odleteli proti Benetkam, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je prepeljal do manjpega pristanipča Jesolo, od koder smo se odpravili z ladjico do centra Benetk.
Sledil je turistični izlet po Benetkah, kjer smo si ogledali Doževo palačo, trg svetega Marka, most zdihljajev in most Rialto. Dvourni izlet po starodavnem mestu nas je navdupil in spoznali smo koliko stoletij zgodovine lahko odkrijemo na tako majhnem in zanimivem kraju.
Pozno popoldne smo z avtobusom dospeli do slovenske meje, kjer zdaj že ni več mejne kontrole, so nam pa mejni policisti vseeno z veseljem vstavili žig v potne liste, kot dokaz da smo že na slovenskih tleh. Ta prvi dan smo zaključili z večerjo in nastanitvijo v dijapkem domu Poljane in pre-potrebnim počitkom.
Zdaj smo končno v Sloveniji in sledi dnevnik napega bivanja.
30. junija. Zgodaj zjutraj smo se podali na prvi izlet. Šli smo v Koper kjer nas je sprejel pkof Metod Pirih in pomožni pkof Jurij Bizjak. Nato smo obiskali prostore založbe Ognjipča, kjer nam je urednik g. Franc Bole razložil njihovo dejavnost in obdaril s knjigami in zgopčenkami. Skupina ptudentov primorske univerze nas je vodila in razkazala znamenitosti mesta Koper, nato smo pa odpli z avtobusom do Portoroža, kjer smo malicali in odpli na kopanje. Prijetno kopanje smo malo pred peto prekinili, ker smo si želeli ogledati tekmo svetovnega prvenstva med Argentino in Nemčijo. Seveda je nape navdupenje preplo v razočaranje, ki smo ga pportno in junapko prenesli.
1.	julija. V soboto smo imeli na sporedu sprehod po Slompkovih poteh. Začeli smo v Šentjurju pri Celju in po večurni hoji pripli do Zusma in se spustili do Loke, od tam pa z avtobusom do Olimja. Tu je pkof Slompek imel svojo novo mapo. V tem samostanu smo si ogledali pe najstarejpo lekarno v Sloveniji in tretjo najstarejpo v Evropi.
2.	julija. Ta dan smo preživeli pri sorodnikih.
3.	julija. Ta dan smo opravili test znanja slovenpčine. Z njim so nas razvrstili po skupinah. Nato smo pli v gimnazijo Vič, kamor nas je povabila ravnateljica Irena ob priložnosti njenega obiska v Argentini. V tej gimnaziji je veliko dijakov, ki se uči ppanpčine. Popoldne pa se je začel pouk poletne mladinske pole slovenskega jezika. Po pouku smo se udeležili otvoritve poletne pole. Nagovorili so nas direktorica poletne pole gospa Jana Zemljarič, predstavnik urada za Slovence po svetu in predstavnik ministrstva za polstvo.
4.	julija. Od tega dne dalje se začne nap pouk vsak dan ob 9. dopoldne do 12.30 ure. Popoldneve pa smo izkoristili za izlete in obiske. Tako smo ta dan obiskali založbo tednika Družine. Obisk je sprejel in vodil mons. Janez Gril. Obdaril nas je tudi z zgopčenko slovenskih narodnih pesmi. Nato smo pli do nadpkofijskega dvorca, kjer nas je sprejel pomožni pkof Anton Jamnik, ker je bil gospod nadpkof Uran na poti v tujini. Sledil je ogled starega mestnega jedra Ljubljane. Ogledali smo si rimski del stare Emone, nato magistrat, narodno univerzitetno knjižnico, Križanke, Prepernov trg in Tromostovje, Plečnikovo tržnico in stolnico.
5.	julija. Romanje na Brezje. Tu smo se udeležili svete mape, ki jo je daroval g. Pavle Novak prav v kapeli Marijine podobe. Pri sveti mapi smo se spomnili in prosili
za vse nape družine in se priporočili za varstvo in srečno bivanje v Sloveniji. Nato smo se podali na sprehod v Blejski Vintgar: lepota kraja nas je prevzela in prijazen domačin nas je vodil po daljpi a bolj zanimivi poti, od koder smo lahko občudovali Blejski grad, Radovljico, Vrbo in pe druge manjpe vasice v tem čudovitem gorenjskem predelu.
6.	julija. Obiskali smo Škocjanske jame. Eno uro in pol smo hodili po znameniti jami in se spustili 170 metrov globoko ter občudovali naravne nastanke stalagmitov in stalaktitov. V njej se nahajata dve veliki dvorani, tiha dvorana in pumeča dvorana, po kateri teče reka Reka in povzroča močno pumenje. Prehodili smo viseči most, visok preko petdeset metrov nad kanjonom reke. Jame so zapčitene z listino Unesca kot naravna svetovna dedipčina. Nato smo pli na ogled Predjamskega gradu pri Postojni. V tej mogočni utrdbi je bival Erazem Pred-jamski. Opazili smo izredno veliko turistov, katere pritegne lepota in bogata zgodovina Slovenije.
7.	julija. Po dopoldanskem pouku smo popoldan izkoristili za kopanje v pokritem vodnem parku Atlantis. Po kopanju smo imeli prost čas in se sprehajali po nakupovalnem centru Interspar.
8.	julija. Udeležili smo se Tabora Slovencev po svetu v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu. Sveto mapo smo sooblikovali z napim petjem, branjem beril in propenj. Vodil jo je Ljubljanski nadpkof Alojzij Uran. Sledila je okrogla miza na temo: Ali
bi nas lahko bilo več? Pri tej okrogli mizi je sodeloval nap profesor dr. jMarko Kremžar. Sledil je nap prvi nastop. Živčnost je takoj popustila, ko nas je občinstvo pohvalilo z močnim in dolgim ploskanjem.
Po kosilu smo se odpravili na izlet na Dolenjsko, kamor nas je povabil župan Velikih Lapč gospod Anton Zakrajpek. Najprej smo obiskali Turjapki grad. Pred njim smo si ogledali lipo Prepernove Rozamun-de in znamenitosti tega gradu. Nato smo obiskali Trubarjevo domačijo na Rapci, kjer so nam razložili pomembnost Trubarjeve dedipčine za slovenski narod s tiskanjem prvih knjig v napem jeziku.
Odpeljali smo se nato v Velike Lapče in si ogledali čudovito obnovljeno cerkev, od tu pa v Retje, kjer smo si ogledali kraj kjer je Fran Levstik spisal Martina Krpana. Ogledali smo si pe Ilijev kozolec, star preko 200 let in je popolnoma brez železnih žebljev, ti so vsi leseni. Gospod župan pa je imel za nas pe veliko presenečenje: doživeli smo napo prvo gasilsko veselico v Dvorski vasi ob zvokih znane skupine Pop Design. Med drugo pavzo ansambla smo za domačine tudi nastopili.
9. julija. Nedelja. Ta dan nas je povabil gospod župnik Toni Burja, tudi rojak iz Argentine na srečanje Argentinskih Slovencev, ki so se preselili v Slovenijo in se enkrat mesečno zbirajo pri njemu v Šentjakobu ob Savi. Udeležili smo se argentinske mape in po njej smo se zadržali v prijetnem pogovoru teh argentinskih Slovencev. Popoldne smo izkoristili za počitek in pripravo napih ^narodnih nop za prvi celoten nastop v Šentjakobu.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
ZA ZGODOVINO
Ljubljana IV
Narod naj spomin ohrani
IVAN ŽNIDAR
Na najožjem obrežju Ljubljanice, pod Grajskim gričem, se stikajo trgi stare Ljubljane: Mestni, Stari in Novi trg. V srednjem veku jih je ločevalo obzidje. Tu so bila, pod Tranco, tudi mestna vrata. Nad reko je visela potaplavka, v njej so namakali peke, če so goljufalj pri tehtanju kruha. Tu je bil leseni Šuštarski most že v 13. stol. Nadomestil ga je kovinski, tega pa Plečnikov Čevljarski most. Čez njega se pride na Jurčičev trg in iz tega na Novi ali Dvorni trg.
Stari trg je nadaljevanje Mestnega, je zaprt za promet, na njem so gostišča in trgovine. Tu stoji hiša, kjer se je rodil Valvasor. Ob trgu je tudi baročna Scheweigerjeva hiša, z roko-kojskim pročeljem in balkonom. In pa Stiški dvorec, mestna rezidenca stiških opatov. Po letu 1830 je bilo v njem okrožno sodišče, v katerem sta delala tudi Prešeren in Ivan Tavčar (1851-1923, slovenski pripovednik, liberalni politik, ljubljanski župan od 1911 do 21). Danes je sedež Akademije za glasbo.
Od tu krene pot na Grajski grič, ki je sredi mesta in na katerem stoji Ljubljanski grad. Na tem mestu je bila utrdba verjetno že v prazgodovini. Rimljani so postavili tu obrambni stolp, pozneje se je iz tega razvila trdnjava, prvič omenjena 1144. Trdnjavo so prezidali v grad, ki so ga pozneje večkrat do in pre zidavali. V
19.	stol je bila v njem ječa. V začetku
20.	je grad odkupila mestna uprava in je bil večkrat prenovljen. Ogleda sta vredna kapela sv. Jurija in peterokotni stolp. Iz razglednega stolpa je lep pogled na mesto. Okrog gradu je sprehajališče, ob gradu stoji spomenik kmečkim upornikom. Med vojsko je bilo tu domobransko pokopališče, ki so ga po vojski partizani oskrunili
Levstikov trg, prej Šentjakobski, je nadaljevanje Starega trga. Ob njem je šola, cerkev sv. Jakoba in Grubarjeva hiša. Trg je uredil Plečnik in nanj postavil obnovljeno Marijino znamenje iz 17. stol. in mu dodal štiri svetnike. Cerkev sv. Jakoba so zgradili jezuiti na začetku 17. stol. na mestu starejše cerkve. Ima bogato baročno notranjost. Glavni oltar je F. Robbe — 1732. Pozneje so prizidali kapelo sv. Frančiška Ksaverija, ki ima čudovit marmorni oltar (1720-21). Nasproti cerkve je Grubarjeva palača (Gabrijel Gruber, 1740-1805, Du-najčan, jezuit, deloval je v Ljubljani 1769-85; graditelj, matematik, tehnik. Zgradil je po njem imenovan prekop, 1772-82 in palačo. Delal je tudi za izsuševanje Ljubljanskega barja). V tej monumentalni baročni stavbi je sedaj Arhiv Slovenije.
Gornji trg: do njega pridemo iz Starega trga, mimo Levstikovega, in ohranja še značilnosti srednjeveškega mesta. Tu so v srednjem veku stala Gornja ali Pisana vrata.
Cerkev sv. Florjana je iz 17. stol., zunanjost in okolico je uredil J. Plečnik. Ob starem vhodu stoji kip sv. Janeza Nepomuka, F. Robba — 1727.
Na vzhodni strani Grubarjevega prekopa, na začetku Ižanske ceste je Botanični vrt, ustanovljen 1810 v času Ilirske province. V njem je delalo več znanih botanikov. Od 1919 je v okviru ljubljanske univerze. Vrt je najstarejša kulturnoznanstvena ustanova v Sloveniji, ki deluje nepretrgoma. Najpomembnejš v njem je arboretrum (= smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene).
Na levem bregu Ljubljanice je bilo včasih pristanišče, prometno in tovorno središče mesta, do prihoda
železnice.
Zoisova palača, z mogočnim kamnitim portalom (1798) je bil kraj, kjer so se zbirali pisatelji, umetniki in znanstveniki tistega časa: Zoisov krog. V smeri proti Tromostovju je Blaznikova tiskarna, kjer so tiskali, med drugim, Prešernove poezije in Kranjsko Čebelico. V bližini je hiša, ki je bila last Ivana Tavčarja.
S Kongresnega trga proti jugu vodi Vegova ulica (Jurij Vega, 17541802, slovenski matematik, sestavil več logaritmovnikov, po vsem svetu razšrjen je sedemmestni ,,Manuale logarithmicum trigonometricum"), ob njej je ohranjen srednjeveški polk-rožni stolp. Ulico je preurejal Plečnik. Na začetku ulice je Univerza (glej Lj. II), nasproti pročelje poslopja nekdanje realke (1874), v njem je sedaj srednja elektrotehnična šola, za njo Mednarodni center za kemijske študije Unesco.
Na levi strani ulice je poslopje Glasbene matice, v njem je srednja glasbena in baletna šola. Pročelje in park je preuredil Plečnik. Na pročelju so portreti slovenskih glasbenikov in ob ulici doprsni kipi desetih slovenskih in slovanskih skladateljev.
Nekoliko naprej stoji Narodna in Univerzitetna	knjižnica,
najpomembnejše Plečnikovo delo v Ljubljani (1936-41). Stopnišče in peristil s 32 stebri vodita v veliko čitalnico. Poslopje krasi več kipov: P. Trubarja, Mojzesa, spomeniki univerzitetnih profesorjev slavistov, bronasti kip S. Gregorčiča. V knjižnici je obsežna zbirka knjig (ok. 1.5 milijona izvodov) periodističnega tiska in posebne zbirke: rokopisne, glasbene, kartografske in drobnega tiska.
Vzporedno z Vegovo ulico poteka Gosposka ulica, obdana s palačami. V vogalni hiš je Mestna knjižnica, tu je bila prva slovenska knjigarna. Sosednja Barkova palača je med najlepšmi primeri baročne posvetne arhitekture v Ljubljani. Ulica pripelje na Novi trg, z lepimi plemiškimi palačami iz 17. in 18. stol., med njimi Lontovž, palača deželnih stanov (1780), zdaj je v njej Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ustanovljena 1938. Na dvorišču so arheologi odkrili nekropolo iz 11. — 12. stol. pred Kristusom. Tu stoji tudi Neptunov vodnjak — ok. 1675. Ob Gosposki ulici je tudi Mestni muzej, baročna, večkrat prezidana palača, ustanovljen 1935, ki ima bogato zbirko pohištva, arheoloških izkopanin, Zupančičevo spominsko zbirko. V isti stavbi ima svoje prostore tudi Slovenska knjižnica.
Ob tej ulici stoji hiša, kjer se je rodil edini Nobelov nagrajence (1923) slovenskega rodu, kemik Fritz Pregl (1869-1930), pred hišo je njegov doprsni kip.
Na trgu Francoske revolucije, s Plečnikovim Ilirskem stebrom, je kompleks Križank. Že ok. 1200 je tu stal samostan križnikov, ki je bil večkrat prezidan, sedaj ima renesančne in baročne prvine. Ob samostanu so zgradili cerkev Marije Pomočnice (1714-15). Plečnik je med 1950-56 preuredil samostan v poletno gledališče in dodal štirim dvoriščem razne arhitekturne elemente. Tu se poleti vrše kulturne prireditve v okviru Ljubljanskega poletnega festivala. Na velikem dvorišču stoji podstavek s Plečnikovo glavo. Na zadnji strani kompleksa je Aškerčev spomenik. Nasproti Križank sta Zemljepisni muzej Slovenije in Kulturno informacijski center.
(Zbral in priredil Franci Markež)
Pred nami je 22. julij, nekdanji izmišjeni slovenski državni praznik, dan vstaje proti okupatorju, kakor je bil 27. april 1941 tudi zgodovinska laž, jugoslovanski državni praznik vstaje proti zasvojeval-cem.
Komunistična partija je že pred vojno in med vojno vodila politiko, ki je presegala osvobodilni boj v težnji po prevzemu oblasti. Pri tem se je poslužila vseh sredstev, da se je iznebila možnih nasprotnikov tudi med civilnimi prebivalci.
Dr. Baldomir Kremžar, bližnji rojak, doma iz Šentvida nad Ljubljano, opisuje po lokalnih virih v krajevni reviji ,,Aplenca" razmere med vojno in nastanek praznika vstaje in spomenika. Začelo se je takole (ker je tudi pisec teh vrstic to doživljal, je zapis dr. Kremžar-ja verodostojen). Po okupaciji Slovenije meseca aprila leta 1941, so prav pripadniki komunistov pozdravljali in odobravali nemško zasedbo in imeli razobešene nemške zastave s kljukastim križem; razumljivo, saj je bila Nemčija zaveznica Sovjetske zveze. Prišel pa je 22. junij: ko je bil pretrgan pakt in je Hitler napadel Rusijo, so se slovenski komunisti po navodilih naenkrat spremenili in začeli delovati z novo taktiko.
Prav Šmarna gora, Rašica in Gomeljne, rojstni kraj ljubljanskega nadškofa dr. Alojza Urana, je bilo območje, kjer je prišo do dneva vstaje in odpora ter spomenika v resnici ne proti okupatorju. Že 19. julija so na posvetu krajevni komunisti na Šmarni gori določili, da bodo umorili tri domačine. 22. julija so na meji med Tacnom in Smartnem postavili zasedo ,,predvojnemu preganjalcu komunistov in medvojnemu izdajalcu" Francetu Žnidaršču. Omenjeni je bil slovenski orožnik, ki je delal kot prevajalec, tolmač. Istočasno je druga skupina imela nalogo likvidirati ,,nemčurja" Vilija Gottzing-erja in ,,nemškega sodelavca" Nandeta Debeljaka. Seveda vsaj dva sta bila Slovenca.
Po nekaterih virih je Žnidaršča prevzel Miha Novak in izvedel ,,solo" akcijo, ker je imel z njimi ,,neporav-nane" račune. Ko se je Žnjdarrač zjutraj peljal na delo v Šmartno, ga je Novak počakal v zasedi in streljal nanj. Krogla je orožnika le zadela. Novak je pobegnil v hosto, žendar pa je padel s kolesa in se nato sam pobral.
Na mestu kjer je padel uradno ta prvi partizanski strel v Sloveniji, je še danes spomenik (na sliki) in omenjeni datum se je v bivš državi od leta 1951 dalje praznoval kot Republiški praznik dan vstaje slovenskega naroda. Dan vstaje proti samemu sebi. Poleg tega je šlo bolj za osebni obračun, pravijo, da je bila celo ženska vmes. Novak se je pozneje obesil, lahko pa je bil „samomor" tudi ,,iz zasede". Franc Žnidaršč pa je vojno preživel. Okoliški prebivalci vedo povedati, da jim Žnidaršč ni delal škode v služ-
bi kot tolmač. Pogosto je prevajal navajanja raznih tožnikov in ovaduhov v prid domačinom. Umrl je leta 1964.
Tudi druga skupina pod vodstvom Staneta Kosca ,,ni bila uspešna", Gottzingerja so ranili, Debeljaka pa ni bilo doma. Še isti dan so Nemci aretirali domače Miha Novaka in so jih pozneje iz bližnjega taborišča v Šentvidu pregnali v Grabišno polje na Hrvaško. Pozneje so aretirali šE nekaj domačinov. Uspeh akcije, dva ranjena, kopica aretiranih in izgnanih, ter eden ustreljen kot talec; sami Slovenci. Okupator je utrpel ranjenega.
4.	avgusta. Rašška četa, poveljeval je Stane Kosec. V nekaj kozolcih v okolici Šmartnega pod Šmarno Goro so zažgali žito, ki se je sušilo.
5.	avgusta. Še dve enaki akciji, ena med Černučami in Tacnom, druga na Škaručni. Sam Metod Mikuž v prvi knjigi ,,Pogled na NOB v Sloveniji" omenja, da je Mengeška skupina požgala žetev razseljenih Slovencev. Imena so znana. Prva partizanska akcija na Slovenskem je bila naperjena proti sonarodnjakom (zakaj požig življenjsko pomembne hrane?).
11.	avgusta. Skupina partizanov Rašiške čete je organizirala pohod čez Gameljne, preplavila in trosila letake, propagandno gradivo, ter v Spodnjih Gameljnah minirala lesen most čez potok G a m e l j šč i n o . Naslednji dan so Nemci blizu mosta ustrelili dva talca (posledica, dva mrtva Slovenca, zopet noben okupator).
12.	avgusta. Skupina Rašških partizanov, vodja znan, je likvidirala domačega „izdajalca". Zopet mrtev Slovenec.
18.	avgusta. Rašška četa je obstreljevala hišo starega znanca ,,folksdojčerja" Vilija Gottzingerja in ranili njegovo ženo (ranjena Slovenka).
19.	avgusta. Borci Šmarno-gorskega voda so pri Smledniku iz zasede streljali na avtomobil (kar tako, brez posebnega namena). Hudo je bila ranjena baronica Gerda Lazarini, ki je pozneje umrla (to so zvedeli pozneje, ker sploh niso vedeli na koga streljajo). Na istem mestu so Nemci 22. avgusta ustrelili pet talcev iz Kamniškega okraja, med njimi dvajsetletnega Antona Jegliča in skojevca Franca Šešeka, ki so ga Nemci slikali, ko so ga privezovali na drevo. Ta fotografija je v slovenskih zgodovinskih knjigah obeležena kot primer nasi ja okupatorja. Seveda ni niti omenjeno, kje, zakaj in čemu (posledica, ubita ženska in pet talcev, vsi seveda Slovenci).
20.	avgusta. Streljanje na avtomobil z Nemci. Nobeden ranjen.
29. avgusta. Nemci so v čistilni akciji na Rašci požgali štiri domačije in dom poveljnika Rašške čete Staneta Kosca
(rezultat, požgani slovenski domovi).
3. september. Po akciji partizanov, ki so spraznili trgovino trgovca Juvana it. Gamelj, je na Rašco priša skupina stotih policistov in Nemcev, in grozila vaščanom s požigi (ker so oskrbovali partizane). Partizanov ni bilo za obrambo, policija pa je odgnala in izselila nekaj vaščanov (uničeni slovenski domovi, izseljeni in ok-radeni Slovenci, okupator ni nič izgubil).
15. september. Skupina Rašiške čete iz zaseda zopet napadla avtomobil, v katerem sta se peljala Mihael Rode in Mira Stare. Staretova je bila ubita. Naslednji dan so Nemci, tam na istem mestu ustrelili pet talcev (Posledica akcije, mrtva slovenska ženska in ranjenec, ter pet talcev vsi Slovenci -okupator ni imel ranjenega).
18. september. Nemški avtomobil s šestimi osebami zemljemerske skupine pod vodstvom Juliusa Steinlena, geometra iz državnega urada za zemljemerstvo, iz Kranja, in dva študenta, Franc Erzar in Valentin Hočevar iz Kranja. Nemce je zastopal voznik in dva navadna vojaka za zaščito. Na Rašci so imeli nalogo poiskati trigonometrično točko.
Rašški partizani so jih opazili in jim nazaj grede postavili zasedo. Iz natančnega nemškega poročila je razvidno, da je vseh šest umrlo od strelnih in ubodnih ran. Na koncu so borci avto polili z bencinom in vse skupaj zažgali, zaradi česar so bila trupla večinoma zoglenela, kar je Nemce še posebej razkačilo (posledice, trije ustreljeni in zaklani Slovenci in trije okupatorji).
20. septembra. Nemški odgovor, požgana celotna vas Rašca, prebivalci razseljeni. Partizani jih niso branili. V dveh mesecih po prvem partizanskem strelu je bilo v ožjem območju Šmarne Gore ubitih 19 Slovencev, štiri ranjeni, veliko izseljenih ljudi ter požga-nih domov. Nemci so utrpeli le tri žrtve.
Tako se je godilo ob začetku revolucije v tem območju z lažnivo vstajo. Ravno tako drugod, po zaslugi komunistov, ki so bili verni učenci Stalina, in revolucijonarni voditelji, ki so brez vesti bili pripravljeni pobiti tisoče ljudi ne glede na njihovo dejansko krivdo.
Z lažjo, prevaro in diktaturo so si polastili oblast v Sloveniji. Narod bo čutil posledice še dolga desetletja in trpel zaradi njih. Ali jih bo prebolel tako, da bo znova zaživel in ne bo odmiral v tvarnem blagostanju kot tedaj?
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ŠTUDIJSKE OLIMPIADE
Na letopnji mednarodni matematični olimpiadi, ki se je 6. julija začela v Portorožu, nastopa 522 dijakov iz 95 držav. Med največje favorite za zlate medalje se tako kot minula leta uvrpčajo Kitajci, Rusi, Američani in Vietnamci, izmed evropskih držav pa Bolgari in Romuni. Kot je na časnikarski konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora letopnje olimpiade Zvonko Trontelj, so bile matematične naloge prevedene v okoli 60 tujih jezikov.
Na 38. mednarodni kemijski olimpiadi (IChO) v Gye-ongsanu v Južni Koreji so vsi slovenski kemiki v konkurenci 264 dijakov iz 67 držav osvojili bronaste medalje, kar je v 15-letnem sodelovanju Slovenije na tej olimpiadi doslej največji uspeh in državo ekipno uvrpča v sam svetovni vrh. Slovenijo so zastopali Gregor Hostnik z Gimnazije Litija, Matej Hup s I. Gimnazije v Celju, Jan Kogoj z Gimnazije Škofja Loka in Jan Bitenc z Gimnazije Bežigrad.
DRUGO OBDOBJE OZNAČEVANJA CEN
V sredo,12. julija se je končalo obdobje informativnega dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih, začela pa se je druga faza, dvojnega označevanja cen, ki se bo končalo pest mesecev po uvedbi evra. Večina trgovcev bo tudi v prihodnje potropnike obvepčala, koliko tolarjev je vreden evro, kljub temu da z določitvijo končnega menjalnega tečaja ni več obvezno.
STAROSLOVANSKA GROBIŠČA POD STOLOM
Zavod za varstvo kulturne dedipčine Slovenije (ZVKDS) je v občini Žirovnica v Doslovčah ob gradnji kanalizacije odkril staroslovansko grobipče. Arheologi so v drugem tednu izkopavanj napi že osem grobov, predvidevajo pa, da so na najdipču m najmanj trije, ki jih bodo izkopali v prihodnjih treh tednih. Čeprav najdena okostja in predmeti iz devetega stoletja niso preveč dobro ohranjeni, pa je najdba izjemno pomembna, saj kaže na to, da ob vseh vaseh pod Stolom ležijo staroslovanska grobipča.
TOČAJA NE BOMO VEČ PILI
Slovenski pridelovalci furlanskega točaja bodo morali na osnovi izdanih odločb inppektorata v sestavi ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo do 1. novembra iz prodajnih polic umakniti vino z istoimensko blagovno znamko in ga že drugič po letu 2004 preimenovati. Na nujnost preimenovanja vina je opozorila Madžarska, ki je vinsko sorto tokaj zapčitila kot vino s poreklom, je na časnikarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik Konzorcija Brda Alep Kristančič. — Sicer se pa nad postopkom tako slovenski kot italijanski pridelovalci vina pritožujejo, saj je ime tokaj že davno preplo evropske meje in pe danes prihajajo na staro celino vina, ki nosijo na svojih nalepkah ime ,,furlanski tokaj".
PO SVETU
GORI, PA NI GASILCEV
Kriza na Bližnjem vzhodu se vsak dan bolj zapleta. Doslej omejeni spopadi med izraelskimi silami in libanonskim skrajnih gibanjem Hezbolahom so prepi že v odkrito vojno. Izraelska vojska je okrepila zračne napade na ptevilne cilje v Libanonu, med drugim na pristanipče v Bejrutu. Libanonsko skrajno gibanje pa je medtem na sever Izraela izstrelilo več deset raket. Od začetka vojapke operacije, ki jo je Izrael začel, ko je Hezbolah prejpnjo sredo zajel dva izraelska vojaka, 8 pa jih ubil, je v Libanonu umrlo najmanj 167 ljudi, 400 pa jih je bilo ranjenih. Izraelski napadi so umerjeni predvsem na položaje in urade Hezbolaha, skladipča goriva, radarske postaje in položaje libanonske vojske, mostove in ceste proti vzhodu, jugu in severu Libanona. Združeni narodi in Evropska unija so v Bejrut poslali svoje odposlance, ki bodo o možnostih za izhod iz krize govorili s predstavniki Libanona. V New Yorku je medtem repitev iskal Varnostni svet Združenih narodov, v Bruslju zunanji ministri Evropske unije, vprapanje pa so obravnavali tudi voditelji G-8 v Sankt Peterburgu. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in britanski premier Tony Blair sta se na srečanju zavzela za napotitev mednarodnih sil na območje. Temu nasprotuje izraelski premier Ehud Olmert. Po njegovem mnenju ne bi prispevale k ureditvi razmer v državi. Namesto tega želi, da bi nadzor prevzele libanonske sile skupaj z Izraelom in da bi se skrajno libanonsko gibanje Hezbolah razorožilo.
SREČANJE NAJVEČJIH
V Sankt Peterburgu je potekalo zasedanje skupine sedmih najrazvitejpih držav sveta in Rusije (G-8), ki ga je zaznamovala predvsem kriza na Bližnjem vzhodu. Sicer pa so se udeleženci med drugim sporazumeli tudi o smernicah za energetski sektor ter pogajalcem Svetovne trgovinske organizacije postavili enomesečni rok za nadaljnja pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine. Sprejeli so tudi dokumente o boju proti infekcijskim boleznim, o ostrejpem boju proti piratstvu in korupciji ter o izobraževanju v 21.
SELITEV IZ V. MARTINCA
V eni zadnjih ptevilk Svobodne Slovenije smo sporočili, da bo treba pe ta mesec izprazniti hipo na Victor Martinez 50, ker jo bodo porupili zaradi zidave farne dvorane in farne pole. Selitev uredni ptva Svobodne Slovenije, Druptva Slovencev, uredni ptva in uprave Duhovnega življenja ter Oznanila, kakor tudi vseh organizacij in ustanov, ki so imeli svoj sedež na Victor Martinez 50, bo izvr pena do konca tega meseca.
Naslov Svobodne Slovenije in omenjenih organizacij ter ustanov od 1. avgusta naprej je
Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
Za vsa ta druptva so na Ramon L. Falconu 4158 že začeli postavljati začasne prostore. V njih bodo tako dolgo, dokler stranke ne bodo izpraznile stanovanjske hipe. Kakor hitro bo hipa prazna, bodo začeli z zidanjem dvorane. Zanjo bodo porabili ves material iz začasnih prostorov.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Oebne novice
+ Marija Remec. Iz domovine je priplo žalostno sporočilo, da je dne 29. junija 1956 umrla zjutraj v Kosovski Mitrovici pri svojem sinu p. Bogumilu, tamopnjem kat. župniku ga. Marija Remec roj. Debe-vec. Njeno truplo so položili na mrtvapki oder v kat. cerkvi, odkoder je bil pogreb na železnipko postajo. Od tu so njene posmrtne ostanke prepeljali v Ljubljano, kjer je imela izredno lep pogreb dne, 5. julija t. l. Pogrebni sprevod sta vodila na pokopalipče pri Sv. Križu gg. dr. Joža Pogačnik in dr.Vilko Fajdiga ob asistanci dveh jezuitov in dveh lazaristov ^
RAMOS MEJIA
Dne 15. julija 1956 je krajevni odbor DS v Ramos Mejia priredil svoj V. prosvetni večer. Naj bi bil kakrpen koli že spored in uspeh tega večera, tako važen prav gotovo ne bi bil, da bi se ga moralo pe posebej omenjati. Je nekaj drugega, kar je treba zabeležeti in poudariti: ta večer je v ciklu prosvetnih prireditev DS izvajala SFZ. Skioptične slike o lepotah slovenske zemlje. Fantje, s svojimi napravami, s svojim sporedom, s svojim članstvom in s svojo požrtvovalnostjo. Prav zaradi tega iskrenega in nesebičnega sodelovanja dveh organizaciji pa je ta večer izredno važen, kajti dokazal je, da je svobodno in plemenito sodelovanje nas vseh, karkoli in v katerikoli organizaciji smo, vedno možno in ne samo za to ali ono združenje, ampak za nas vse, za vso slovensko skupnost, vedno koristno. Zato: DS in SFZ iskrena hvala! Ne samo za lep prosvetni večer, ampak pred vsem za nauk, da razumevamo potrebo časa: združeni, v medsebojnem bratstvu in spoptovanju, dosegamo uspehe. Odbor SFZ, ki predstavlja svoje članstvo, je dokazal, da napa mladina ustvarja nov čas: ne ipče sebe in svoje ,,firme", ampak sodeluje in dela za skupnost. Š.A.
Svobodna Slovenija, 19. julija 1956 - pt. 29.
SLOVENCI IN ©PORT
stoletju. Voditelji držav so na vrhu v Sankt Peterburgu tudi pozvali Iran, naj sprejme predlog pestih velikih sil za repitev njegovega jedrskega vprapanja. V izjavi o nepirjenju jedrskega orožja so izrazili zaskrbljenost zaradi posledic
napredovanja iranske podprli pet stalnih
Hkrati so Združenih
narodov in Nemčije, ki so minuli teden sklenile, da iransko vprapanje vrnejo pred Varnostni svet.
ga jedrskega programa. anic Varnostnega sveta
UKRAJINSKI NAČRTI
Nova ukrajinska koalicija pod vodstvom proruskega Viktorja Janukoviča je uradno razglasila svoje načrte za oblikovanje vlade. Obenem je predsedniku države Viktorju Jupčenku predlagala, da za mandatarja imenuje Janukoviča. Medtem sta stranki oranžne koalicije Napa Ukrajina in Blok Julije Timopenko predsednika pozvali, naj razpusti parlament in skliče predčasne volitve.
ALPSKIH SMUČARJEV NE BO V BARILOCHE
Bariloche (Argentina) ali Saas Fee (Švica) sta bili možni lokaciji treningov slovenske mopke ekipe svetovnega pokala v alpskem smučanju za avgustovske priprave na snegu. Na koncu je obveljala druga, evropska možnost. "Ostanemo na pvicarskih ledenikih Saas Fee in Zermatt," sporoča vodja mopkih reprezentanc Urban Planinpek.
SLOVENIJA NA 61. MESTU
Na svetovni jakostni lestvici nogometnih reprezentanc Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je po končanem svetovnem prvenstvu v Nemčiji po pričakovanju priplo do večjih sprememb. Brazilija je sicer pe vedno na prvem mestu, a so se ji z naslovom svetovnih prvakov močno približali Italijani, ki so napredovali kar za deset mest. Sledijo reprezentance Argentine (napredovali za pest mest), Francije (+4) in Anglije (+5). Večji skok po lestvici navzgor je uspel tudi Nemčiji, ki se je z 19. mesta povzpela na deveto. Za deset mest je napredovala tudi Slovenija in se zdaj nahaja na 61. mestu.
VODNA FORMULA ENA V SLOVENIJI
Slovenija bo v začetku septembra prizoripče ene od devetih dirk svetovnega prvenstva motornih čolnov Class
I.	Tekmovanje, ki ga imenujejo tudi vodna formula 1, saj dirkalni katamarani dosežejo hitrost tudi do 270 km/h, bo prvič doslej gostovalo v Sloveniji, čolni pa se bodo podili po progi, ki bo imela izhodipče v Bernardinu. Tekmovanje, ki ima letos devet postaj (tri dirke, dve v Katarju in eno v Španiji so že odpeljali, sledijo pa pe norvepka, britanska in francoska VN, sezona pa se bo po portoropki dirki končala z dvema preizkupnjama v Združenih arabskih emiratih), se bo med 1. in 3. septembrom predstavilo tudi slovenski pportni javnosti.
JOLANDINI KORAK ZA KORAKOM
Jolanda Čeplak je na zlati ligi v Rimu, tretji tekmi te serije v sezoni, v teku na 800 metrov zasedla deveto mesto z njenim najboljpim časom sezone (2:01,37), zmagala pa je svetovna prvakinja Kubanka Zulia Calatayud (1:59,35). -Na 17. mednarodnem mitingu v italijanskem Lignanu v teku na 800 m pa je zasedla drugo mesto ter v svojem četrtem nastopu na tej razdalji po operaciji in rehabilitaciji prvič tekla pod dvema minutama (1:59,38).
USPEŠNI ATLETSKI NASTOPI
Ana Supec je na atletskem mitingu v Beljaku zmagala v metu kladiva in z 61,79 metra kot prva Slovenka doslej presegla pestdesetmetrsko oznako. Svoj prejpnji državni rekord (59,79), ki ga je dosegla 11. junija letos v Ljubljani, je izboljpala za točno dva metra. Sara Orepnik je bila najboljpa na 400 m ovire, Domen Znidarič je slavil na 800 m (1:55,29), Martina Ratej pa je zmagala v metu kopja (54,20 m). Šestinptiridesetletna Merlene Ottey je bila z
II,64	sekunde druga v teku na 100 m in je postavila svetovni rekord za svojo starostno skupino, Ljubljančanka Pia Tajnikar pa je bila četrta (11,72), Marina Tomič pa tretja na 100 m ovire (13,74).
Brežičan Jure Rovan je na atletskem mitingu v italijanski Aosti zasedel drugo mesto v skoku s palico, s 5,60 metra pa je le za centimeter zaostal za svojim slovenskim rekordom in izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu avgusta v Goeteborgu. Premagal ga je le nekdanji svetovni prvak in bronasti z olimpijskih iger leta 2004 v Atenah Italijan Giuseppe Gibilisco (5,72 m). Novogoričan-ka Teja Melink, slovenska rekorderka, je bila druga med dekleti (4,00 m).
OSEBNE NOVICE
Krst
V	Mendozi je bil krpčen Ignacio Jose Bajda. Očka je sin Jose Federico, mamica pa Natalia Ivana Maniero. Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Smrt
V	Transradio je umrl Janez Grilj (66). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Pavle Novak, Rotija Grbec, Ivan Žnidar, Irena Fajdiga, Lucijana Servin Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. SomEllera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TECAJ V SLOVENIJI
18. julija 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 189,2 SIT
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
In svet se (spet) vrti naprej
... bi lahko parafrazirali pisatelja Stanka Kocipra. Naslov pa se nanapa tudi na knjigo Janeza/Juana Vasleta, ki je izpa pred svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji („Ustavite svet ... mundial je tu!").
Ja, za nekatere se je svet res ustavil. Isti časovni pas je omogočal, da je navdupen navijač pripel popoldne domov in kar nekaj dni sedel po več ur pred televizijskim zaslonom in užival. Sicer kvaliteta iger ni bila nič posebnega, tudi visokih rezultatov ni bilo, - a kdo nam more odvzeti užitek nogometa, predvsem če si ob njem privopčip pe mate, pivo ali kaj drugega???
Če je nogometnih zasvojencev veliko v Sloveniji, tega na viden način ni opaziti. V pogovoru je bilo razvidno, da obstaja zanimanje, ni pa bilo posebnih eksplozivnih znakov, da je mundial bistvene važnosti, da je poznavanje rezultatov in vsakodnevnih iger za zveličanje nujno potrebno. Razlog je tudi v tem, da na prvenstvu ni sodelovala slovenska reprezentanca.
In za koga so navijali Slovenci? V osebnih pogovorih je bilo zaznati največ navijanja za Nemčijo. Tudi za Brazilijo in Argentino je bilo nekaj navdupenja, pe posebej ob 6:0 s SČG, vendar je tu poleg golov — bila vidna „bratska ljubezen" a la ,,... naj pa pe meni krava crkne ...": navijamo za kogar koli, samo da premagajo nape ,,brate" Hrvate ali Srbe. Argentinci to dobro poznamo, saj smo tudi negativno 'navijali' za Brazilce ...
Kako smo 'Argentinci' sledili razvoju? Kot se spodobi: ob argentinskih golih smo kričali, ob izločitvi pa prepričevali, da je napa ekipa najboljpa (čeprav so isto pravili Brazilci, Angleži, Nemci ...).
Pa pe dva primera: ko so prijatelji Boptjanovih otrok videli, kako ti sledijo tekmam Argentine, so se kar sami povabili na naslednjo, od vsepovsod izbrskali majice argentinske reprezentance, pa skakali in kričali, kot bi bili pravi barrabravas. - Fernando s Primorske je imel dve majici argentinske reprezentance: eno je oblekel ženi, v drugo pa dveletnega sinčka. Da bi pa sam ne ostal brez, si je oblekel majico svojega srčnoljubega modrorumenega kluba. A to ni bilo dovolj: za naslednjo tekmo je odpel v München, si jo ogledal pred velikimi zasloni na trgu, nato pa jadrno odpotoval do argentinskega glavnega ptaba, kjer je — v smislu 'vedere Napoli e dopo morire' ali argentinskega 'muero contento, hemos batido al enemigo' ... - bil stoterno poplačan za ves trud in prevožene kilometre z pozdravi na daljavo nekaterih argentinskih zvezdnikov. Z lahkotnim srcem in presrečen se je vrnil v domači kraj ...
GB
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
OBVESTILA
četrtek, 20. julija:
ZSMŽ iz San Martina lepo vabi na svoj mesečni sestanek ob 16. uri. Imele bomo srečanje v kuhinji ob peki kruha in pe kaj. PETEK, 21. julija:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hip.
SOBOTA, 22. julija:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 23. julija:
Prijateljski asado za misijonarja p. Petra Opeka na Madagaskarju, v Napem domu v San Justu ob 13. uri. SOBOTA, 29. julija: Na Pristavi Cafe koncert. NEDELJA, 30. julija:
Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca ob
15,30 uri, v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Že sedaj prisrčno vabljeni vsi, tudi prijatelji gibanja. NEDELJA, 6. avgusta:
54. obletnica dru ptva Slovenska vas, v Hladnikovem domu
s celodnevnim programom. NEDELJA, 13. avgusta:
Družinska nedelja v Slompkovem domu, z mapo, kosilom
in ob 15. uri „tombola". NEDELJA, 20. avgusta: Romanje v Lurdes. PONEDELJEK, 21. avgusta
Srečanje za mlade 1. letnika srednje pole ali ki so v tej
starosti; od 8,30 do 19. ure. Voditelji: g. Franci Cukjati, g. Pavle Novak CM in sodelavci.
Poslanci podprli uvedbo ženskih kvot
Poslanke in poslanci so z 62 glasovi za in sedmimi glasovi proti sprejeli novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki uveljavlja t. i. ženske kvote za nastop na parlamentarnih volitvah. Zakonska novela namreč postopoma uvaja 35-odstotno zastopanost žensk za kandidiranje na parlamentarnih volitvah.
35-odstotno žensko kvoto za kandidiranje na volitvah naj bi dosegli postopoma, tako da bi na parlamentarnih volitvah leta 2008 veljala 25-odstot-na kvota. Kvote se uvajajo po tem, ko so že bile uvedene za lokalne volitve in volitve v Evropski parlament.
Uvajajo se tudi prosojne glasovalne skrinjice, kar naj bi omogočilo vipi standard volitev in zmanjpalo možnost zlorab. Nova je tudi uvedba uradne prazne glasovnice za glasovanje po popti v tujini. Ta bi se od drugih glasovnic razlikovala po tem, da na njej pe ne bi bila vpisana imena kandidatov. Vsaj eno volipče v okraju pa bi moralo biti dostopno tudi invalidom.
,,Pesem, ki druži nas, kakor ljubeči glas v srcih naj vapih veselo doni"
Prisrčno vas vabimo na
CAPE - CONCERT NA PRISTAVI
kjer nas bodo s svojim sodelovanjem razveselili Anica Rode; Anka Gaser; Luka, Pavel, Ivan in Tomaž Klemenčič; Tomaž in Martin Supnik; Martin Dobovpek;
Tatjana Gričar in Andrejka Kep:
V SOBOTO, 29. JULIJA, OB 21. URI.
Prosimo, da vapo prisotnost potrdite na tel. 4629-4879 (Helena) ali 4627-4935 (Monika). Na razpolago bo tudi lahka večerja!
V slovenskem duhu nov korak ...
54. obletnica dru ptva Slovenska vas
v nedeljo, 6. avgusta 2006
ob 9.00: sv. mana ob 11.00: kulturni program
govori ga. Marija Zorec Supnik ob 12.30: kosilo
ob 14.00: pportne tekme: mladenke, mladci in starejp. Prijave za kosilo do 2. avgusta na tel.: 4267-5933 in 4267-1083
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Ko se vsak drugi četrtek v mesecu srečamo, posedemo klopi okrog dolge mize v sobi v pritličju Slovenske hipe in že steče beseda o čemerkoli; običajno se eni ali drugi kaj zgodi na poti, ali je pa včasih vreme vredno komentarja; vlaga, poletje sredi zime, itd. ...
Ga. predsednica Pavlina Dobovpek prekine, da se izrabi določen čas za sejo, potem predavanje in končno pe na hitro slučajnosti, ker se že marsikateri mudi domov.
Letos res ne gojimo družabnosti. Rdeča nit — kot pipejo doma — narah sestankov je priprava 40. obletnice v septembru. ,,Nič se samo ne naredi", ponavljamo, ker je polno
obrobnih malenkosti, ki niti niso opazne; če je vse premipjeno in pripravljeno steče samo po sebi ... Tako se vsem dozdeva! Seja je že mimo in delo porazdeljeno.
Utihnemo. Za junijski sestanek romamo v duhu tja ... Smo že tam: v Kočevskem rogu, na Terharjah, Lajpah, na Hrastniku, v ©kofji Loki in ©entvidu, in pe in pe ... Vsaka ve, kje je kdo! Na mizi razgrnemo spominsko črno ruto, Črne bukve na sredo, zraven pe porumeneli mah iz brezna. V prozorni posodici je zemlja tudi od Tam — za nas sveta —. Rožni venec je bil tudi na oltarju v Vetrinju. Prižgemo svečo, v trak zastave zataknemo pe
BO MEDVED IZPODRINIL ČLOVEKA?
Populacija medvedov presega prostorske zmožnosti okolja in zato sili v bližino naselij ter povečuje pkodo. Ministrstvo za okolje in prostor zagotavlja, da bo storilo vse za varnost prebivalcev, ob tem pa zagotavljalo varnost prebivalcev ob hkratnem zasledovanju ustrezne ravnotežne ravni populacije.
Poleg obstoječih ukrepov bo ministrstvo znova uvedlo mrhovipča, predvsem v osrednjem območju rjavega medveda, zagotovilo mirne cone za rjavega medveda s spremenjenim prometnim režimom na gozdnih cestah, posperalo sanacijo divjih odlagalipč in predlagalo ukinitev krmipč z močno krmo za divje prapče na območju rjavega medveda, saj privabljajo medveda v bližino naselij.
tri vrtnice s trni. Vse nekaj nakazuje, polno je simbolike! Neizrekljivo je trpljenje, sicer že prestano, nape domobranske vojske ... Kot rdeči makovi cvetovi v žitnem polju (pravijo Poljaki), so tudi otroci, dekleta, žene in matere med njimi. Koliko solza in tihe bolečine je leglo na dupo vseh preživelih, do danapnjih dni.
Gospod asistent dr. Jure Rode je zmolil pogrebne molitve. Prosile smo kot tista mati v Debeljakovi Baladi o materi, ko je skrivaj pokopala sina: ,,Vsak dan pokleka na groba okvir: O Bog, daj sinu in meni svoj mir!"
Na duhovno mučeni-ptvo je veliko mislila ga. Marjana Batagelj (pobudnica pristavske izdaje knjige Moja zgodba), saj je v domači hip videla svojo mamo žalovati za sinovi. Lepo je povedala, kaj vse se je zgrnilo na slovensko družino z žrtvami vojne in revolucije, a je obrnila gorje, žalost in pe kaj v nape bogastvo! Gledano z duhovnimi očmi že onstranst-vo, je velika tolažba za vse verujoče pa pe upanje na zopetno srečanje tam, kjer ni več solza. Hvaležne za njen usmerjen poudarek napega dolgoletnega žalovanja smo skupaj zapele Moja domovina.
I. F.
„Božja ljubezen je neskončna"
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 26.junija v 66 letu starosti, odpel k Bogu po plačilo nap mož, brat in ljubi oče
JANEZ GRILJ
Argentina, Slovenija in ZDA
Iskreno se zahvaljujemo za duhovno oporo in molitev ob krsti. Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči:
žena Anica, sin Walter z družino, hčerki Patricija in Jesica, ter brat Marjan in sestra Martina z družinami.