197. številfca.
V Ljubljani, v pridi 30. avgusta 1918.
ti. leto.
.Slovenski Narod" velja po pošli:
za Avstzo-Ogrsko:
celo leto skopaj naprej. . pol leta m „ . . Četrt leta „ „ w. na mesec   m      m   . ,
K 50— . 25 -. 13— .   4 50
za Nemčijo:
celo leto naprej  .  ... K 55-
za Ameriko in vse (kuge dežele
celo leto naprej  .... K 60'
Vprašanjem glede inreratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. B?ravni£tvo (spodaj, dvorišče levo). Rnallova ulica sL 5, talaloa AL 85.
Uhaja vsak dan ivačar iinsomii ■•daljo in prnanlko.
lnserati se računajo pa porablje lett prostoru in sicer   1 ran visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih inserciiah po dogovoru.
Novi aaročniki tuj pošljejo aaraćjijj   cJ n     JT •> aaknatct. ' Na samo pisneae aaročbe brez poslalve deatrja se ue nare a j aikaker ozirati.
„Narodna tiskarna" taleloa it. 85.
.Slovenski Narod' velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj:
celo leto naprej pol leta
K 48 —
. 24-
-I
četrt leta na mesec
Posa tiszna itevilka valja 30 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredntitvo: Knaflova uitoa it S (v L na istr. levo), telefon si. 84
Anonimni možje.
Mnogo smo slišali zadnje čase o Hnssarekovih načrtih, preustrojiti našo monarhijo v federativno zvezno državo, rlussareku smo že ob njegovem nastopu pokazali, da ne zaupamo nasledniku naj-©studnejšega vsenemškega režima. Ničesar nismo imeli proti temu, da se kak naš državnik beli slavo z raznimi problemi in skuša potegniti zavoženi državni voz iz močvirja. Naše stališče je znano naši vladi in od svojega stališča ne moremo odnehati niti za las. i rdna in neomajna stoji naša fronta in ravno v sedanjih časih je treba, da pokažejo vsi slovanski narodi svojo trdno in neomajno voljo po samoodiočbi in po neodvisnih samostojnih svojih državah. Te dni pa so prinesli nekateri netnski listi po čeških listih one skimine, ki noče iti roko v roki s«češkim Narodnim svetom, senzacionalno vest, da je stopila naša vlada v dogovor z merodaj-nimi politiki vseh narodov glede preustroja države v federativno zvezno državo. Ravno dejstvo, da je našla ta vest iz čeških krogov svojo pot v javnost zahteva od nas največje pozornosti in opreznosti.
»Dela se tiho in skrito za preporod in novo ureditev staroslavne habsburške monarhije. Najboljši možje vseh narodov monarhije so se zbrali, da na novo urede ustavno in zakonito razmerje avstrijskih narodov in da prilagode njih medsebojne odnošaje zahtevam sedanjega časa. Gre za ustanovitev konfederacije držav avstruskih in sicer tako za novo ureditev oanošajev v državi svetoštefanske krone, kakor tudi za državo češko, nemško, poljsko in jugoslovansko. Politiki, ki delajo na tem velikem delu. so iz vseh dežela monarhije ter nadaljujejo sporazumno z zastopniki vseh avstrijskih narodov. Kakor hitro bo delo teh državnikov, ki jih smemo imenovati za zaupnike vhdaria in narodov, končano, tako, da bo zadovoljilo vse ljudstvo, se bo pozvala v naši državni polovici na krmilo nova vlada, ki bo izvršila po tem načrtu pre-osnovo monarhije.«
To je besedilo vesti, ki je šla v svet iz čeških izven deklaracijskih krogov. Predvsem moramo vprašati, kdo so oni možje, ki se pogajajo tiho in skrito z našo vlado. Zakaj se skrivajo pred lastnimi narodi? Kdo jih ie pooblastil, da odločajo i imenu svojih narodov o zadevah, ki so narodu najbolj svete. Za odločanje gre in ne za neobvezno posvetovanje, ker hočejo ti možje brez imena »končati« svoje delo in rezultat predložiti vladi, katera naj potem »izvrši« te sklepe, jih torej oktroira avstrijskim narodom. Prvo kar moremo zahtevati ie, da pridejo ti možje na dan s svojimi weni in da opuste svojo anonimnost. Naši narodi so jasno in določno povedali, kaj zahtevajo in znano je vladi, da narodi niti za pičico ne bodo odnehali od svojih zahtev. Zato je zločin vsako prikrito mešetarenje gotovih Budi, ki se hočejo predstavljati kot zastopnike naroda. Danes imajo naši narodi kot edino svoje zastopstvo Narodne svete, ki so edini upravičeni govoriti v imenu naroda, ker jih je postavil
za to narod sam. Ker pravi zgoraj omenjena vest. da se pogajajo politiki iz vseh dežela monarhije, imamo pravico vprašati tudi mi Jugoslovani, kateri jugoslovanski politik se drzne brez privoljenja Narodnega sveta ali pa proti njega volji pogajati se z vlado?
Tiho in skrito je delo teh mož. Narod naj torej ne izve, kaj se govori o njem in kako se odloč.i njegova usoda. Dalekosežno bi moralo biti pooblastilo teh mešetarjev, ki odlocaio o usodi celih narodov. Naravnost kraljevska bi morala biti njih suverenost, da jim ni treba stopiti pred narod in mu povedati kaj hočejo storiti z njim. Takega pooblastila ni dobil nikdo, ker si je narod pridržal samoodločbo.
Najboljši možje se pogajajo na Dunaju. Velika je predrznost imenovati , najboljše može ljudi, ki si ne unajo z imenom na dan. Kolikor je nam znano, je izbral češki in jugoslovanski narod najboljše svoje može v Narodnih svetih, katerim je pravec njih politike začrtan v znanih sklepih skupnih ponujanj tro-zveznih narodov Cehov. Poljakov in Jugoslovanov.
Na Dunaju gre seveda za ureditev cislitvanskih razmer, kar je povsem jasno, ker ga ni državnika v naši državni polovici, ki bi se upal izvršiti zločin najhujšega vele:zdajstva s tem. da bi le za trenutek mislil na narodnostne razmere v ogrski državni polovici. Kakor nam je vsem znano, je na Ogrskem za narodnosti pravi raj in so vsi narodi v on-stranski državni polovici zadovolmi s položajem, v katerem se nahajajo. Naša vlada torej, ki bo prišla za riussarekom. bo izvedla veliki preobrat v našem državnem ustroju. S tem je rečeno, da se moramo Slovenci za vselej odreci skupnosti s Hrvati in Srbi. da ne smemo misliti na ogrske Slovence in da tudi Cehi ne smejo čutiti s svojimi ogrskimi slovaškimi brati in ne smejo zahtevati združenja z njimi, ker je to veleizdaj-stvo proti madžarskemu absolutizmu. Vlada, ki bo urejala razmere v državi tako. da bo končni uspeh dela zadovoljil vse ljudstvo, pa stžemi tudi za raztrganjem Češke. Da bi najboljši ljudje v češkem narodu ali med Jugoslovani hoteli pripomoči k takemu atentatu na samoodločbo naroda, je več kot naivno, zlasti Če ostanejo ti možie brez imena.
Ce bi bili ^*sc te vesti prinesli samo nemški časopisi, bi se temu prav nič ne čudili, ker vemo, da celo najboljši nemški politiki radi igrajo vlogo priča noja« Da pa ^rihajnio te ve^ti iz Čeških virov, nam ie dokaz, da moramo biti oprezni, da nas država s svo;imi pan-drrrji ne vara. Edmi naši zastopniki, ki smejo govoriti v imenu celega naroda, sede v Narodnih svetih, drugih zacton-rikov ne pripoznamo. naimanj onih, ki si ne upajo s svojimi imeni na dan.
Spominjajte se političnih preganjanceu
Prispevke pošiljajte na:
drja Viktora SuSnika, pisama dr. Triilerja; Dalmatinova nI. št« 7.
lusoslouonsHa propogondo.
Madžarski publicist Gesztezi ie izdal knjigo >Madžari v svetovni vojni«, v kateri govori med drugim tudi o propagandi Čehov in Jugoslovanov v en-kentnih državah. O iugosloviinski propagandi izven monarhije pravi, da ni :o organizirana kakor ie češka. Vzrok temu ie, da se ie jugoslovanska misel objela z velesrbsko in se z vsem pred la takoj ko so pobile prvo puške. Tiskovno propagando vodi iugoslovan--ki mil.or pod vodstvom dr. Ante Trum-bica, ki je postal jugoslovanski Masa-rvk<. Trumbič pozna točno cel labirim iiiroslovanskih problemov in je izredno d< laven. Zato ie bil kakor ustvar-ion. da postane vodja jugoslovanskega pokreta. Združil ie vse jugoslovanske kolonije, ki so raztresene po svetu v gnanem londonskem odboru. Leta !*>1
ie ustanovil dve službeni glasili. >The Southern Slav. Bulletin< v Londonu in ;S   in Yugoslave« v Parizu. Glavno uredništvo obeh litiov je obdržal sam.
agal t pa sta ni u Milan Marjanovič in Srdirm -Turić. Glavno važnost je polagal Trumbič na tiskovno akcijo, ven-dar pa ni zanemarjal tudi ostalega pro-pag .ndisričnega delovanja. V svrho reševanja propagande je ustanovil v Londonu in v Parizu jugoslovanske knjižnice (The Southern Slav Librarv In P>ibUotheque Yougoslav3). ki omo-gočujejo zlasti v prijetni obliki angleškemu in francoskemu občinstvu razumevanje programa, zgodovine, kulture in mišljenja Jugoslovanov. Najvplivnejše glasilo te elastične in premetene jugoslovanske tiskovne nolitike je postal tednik bivšega belgrajskega vse-iniliškega profesorja drja Vlazarja Marko vica >La Serbie«. ki izhaja v Ge-nevi. Angleško javno mnenje se pred vojsko za srbsko vprašanje ni dosti zanimalo. Še le ko ie vstopila v vojno tudi Bolgarija so se Angleži osvestili in sprevideli, da bi samo obnovitev Srbije ne zadostovala, da se ustavijo nemške težnje proti vzhodu in se zapre pot Berlin-Bagdad. Tako je ententa vzela v svoj program mesto principa »srna 11 nationsc (načelo malih narodov) >prin-ciple of nationalitv< (načelo narodnosti), po katerem naj se na teritoriju Slovencev, Hrvatov in Srbov zgradi enotna združena Jugoslavija. Prav jasno je izrazil jugoslovansko misel srbski prestolonaslednik Aleksander, ko je svoičas pozdravil odposlanstvo angleškega plemstva in angleške višje duhovščine. Prestolonaslednik je izjavil takrat, da je cilj jugoslovanske poli'! o zedinj^nie vseh Srbov. Hrvatov "a Slovencev v eno samo domovino, k^r so vsa tri plemena en narod z istimi tradicijami, istim jezikom, istimi željami.
Gesztezi navaja za tem vsebino znanega dela o Jugoslovanih, ki ga ie spisal Seton Watzon (Scotus Viator) in ki tudi zagovarja veliko jugoslovansko državo na vzhodnem jadranskem obrežju. Gesztezi misli, da bo podpirala Amrliia te načrte, dokler bo verovala v fikcijo pangermanske ekspanzije, da pa jih bo takoj opustila* kakor hitro uvidi neutemeljenost svote sumnje. Nenavadno naraščanje angleških simn. za jugoslovansko stvar daje slutiti, da se skriva za tem tajna angleški namera. Mogoče je, da se hoče Anglija ustvariti novo avant gardo, irgoslovan-ski Gibraltar. Kajti Anglija podpira jugoslovansko stvar tudi gospodarsko in socijalno, ali Anglija ne dela nikdar zastonj, ampak išče vedno svojo korist.
Ako že drugega ne, hoče narediti iz Jugoslavije vsaj odbojno državo proti navalom nemške ekspanzivnosti. Madžarski časnikar razpravlja k sklepu o razmerju Madžarov proti jugoslovanski propagandi in predlaga, da osnujejo tudi madžarski krogi svojo časnikarsko propagando kot protiutež proti Češki in Jugoslovanski.
Parlamentarne uesti.
Posvetovanja slovanskih poslancev v Krakov«. Dunaj, 29. avgusta. Listi poročajo, da se bodo nadaljevali ljubljanski pogovori med slovanskimi poslanci v najkrajšem času v Krakovu. Jugoslovanski in češki zastopniki bodo tam gostje grofa grofa Skarbeka in poslanca dr. Glombinskega.
Socijalni demokratje pri baronu Hussareku. D u n a j, 30. avgusta. Ministrski prec .:dnik je sprejel včeraj tudi zastopnika nemških socijalnih demokratov poslanca Adlerja in Seitza, ki sta izjavila, da si obdrže socialisti za svoje postopanje popolnoma prosto roko.
Banska kriza. Dunaj, 30. avgusta. Včeraj sta dospela na Dunaj minister za Hrvatsko minister Urjkelhausser in bivši ban baron Skerlecz. Smatra se, da ie njun dohod v zvezi s predstoječo izpre-membo na zagrebški banski stolici.
UkrajLiske zahtsve.    Dunaj, 29.
avgusta. Zastopnika Ukraiinske zveze poslanca Levickij in Petruševič sta v današnjem razgovoru z ministrskim predsednikom stavila med drugim tudi sledeče ukrajinske zahteve. Galicija naj se razdeli, osnuje naj se ukrajinska kro-novina, od vojne razdejane ukrajinske naselbine naj se na državne stroške obnove.
Čehi pri baronu HussarekiL.    D u -
n a f. 30. avgusta. Danes dopoldne bo sprejel ministrski predsednik baron Hussarek odposlance Češkega kluba. Kakor se v čeških krogih zatrjuje, bo-do Cehi ob tej priliki vnovič protestirali proti ustanovitvi trutnovskega okrožnega sodišča in zahtevali, da se prekliče ustavljenje »Narodnih Listov« in drugih časnikov. Kdaj sprejme baron Hussarek Poljake, še ni določeno.
Škof Renta in gosposka zbornica. Dunaj, 30. avgusta. Odstavljeni črno-viški nadškof dr. Vladimir pl. Repta ie bil na podlagi svojega dostojanstva tudi član gosposke zboFnice. Kakor listi poročajo, je večina zborničnih članov mnenja, da re izgubil Repta obenem s cerkvenim dostojanstvom tudi članstvo gosposke zbornice. Manjšina stoji na stališču, da to naziranje pravno ni utemeljeno in da bo treba uvesti proti bivšemu nadškofu postopanje, kakor ga je uvedla pruska gosposka zbornica proti knezu Lichnovvskemu.
Število čeških oproščencev. Praga. 2S. avgusta. Češki agrarni poslanec Bradač je interveniral te dni pri domobranskem ministru v zadevi zapostav-lienja čeških prosilcev za oproščenje od vojaške službe in protestiral proti sistematičnemu odklanjanju čeških prošenj. V imenu ministra mu je odgovoril general Barvik, da se Češka ne more pritoževati, ker odpade na deželo razmeroma še več oprostitev kakor na druge kronovine.
lia (rti Bapaume-Peronne-Noyon.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 29. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Rup-rehta in go. v. Bonna. Na bojišču jugovzhodno od Arrasa se je v ognju zlomil rano zjutraj tik južno od Scarpe angleški napad. Okrog poldneva je sovražnik z novo silo zopet pričel s svojim] prebit-nimi poskusi.   Med Scarpo in potokom Sensee je pričel petkrat s svojim napadom. Pomorjanski in zapadno pruski polki so tudi včeraj zopet zlomili naval sovražnika. Podprti od stranskega ognja artiljerije so vsakokrat vrgli so. vraž ni k a zopet nazaj. Boirv notre Dame je bil gorišče ljutih bojev. Trikrat smo razvaline kraja v protisunku so-vražniku zopet iztrgali.    Pri novih sovražnih  napadih,  izvršenih  zvečer, je ostal kraj v sovražnih rokah. Glavni sunek angleškega napada je zadel wiir-temberške polke na obeh straneh ceste Arras - Cambrav. Sedemkrat je sovražnik zaman naskočil. Oklopni vozovi so nastopili na cesti in poleg ceste vedno iznova. V globoki razporedbi je sledila pehota. Obležala je v ognju naših strojnih pušk in v prvih črtah topov. Kjer je sovražnik vdrl v naše pozicije, ga je naš pretisunek zopet popolnoma vrgel nazaj. Južno od Croissillesa  in jugovzhodno od Morva smo zavrnili angleške napade. Jugozapadno od Bapauma nobenega infanterijskega delovanja. Na mestu samem je ležal težak angleški ogenj. Pri bojih 27. t m, za Thilioy se je posebno odlikoval peš polk št 206.    Njegova 9. stotnija je držala zapadni   rob kraja, dasiravno je bila od sovražnih čet. ki so bile na severu vdrle, v hrbtu ogrožena. Stotnija je vzdržala do zadnje patrone in nato tudi z bajonetom. Iz lastnega nagiba ji ie prišla tretja stoi-ija istega pol. ka na pomoč ter vrgla sovražnika zopet iz kraja. Severno od Somme je so-vražnik danes zjutraj obnovil svoje napade med Flersom in Curlujem. Pri Hardecourtu je vdrl v našo črto. V protinapadu ga je vrgel cesarja Franca gardni grenadirski polk št. 2 pod vodstvom poveljnika majorja Otona skupaj s   hesenskimi   stotnijami   zopet nazaj. Med Sommo hi Oiso so ostale prednje čete   pred   našimi novim pozicijami v bojnem stika s sovražnikom, ki je 27. le obotavljaoč se, včeraj pa bolj rezko sledil preko črte   Dompierre - Bellov-Nesle - Beauliea - Suzov. Prisilile so ga večkrat k izgubam s svojimi napadi ter so se na to umaknile. Jugovzhodno od Novona je sovražnik po kar naisil-nejšem streljanju napadel naše stare črte. One niso bile več od nas zasedene. Novon je ležal   pod  silnim sovražnim ognjem. Mesto leži v naši bojni frontL Severno  od   Aisne so Francozi zopet pričeli s svojimi napadi,  ko  so dobili ameriška ojačenja. S sila težkimi izgubami so bili zavrnjeni    Ob mostišču Pasly so konjeniški strelski oolki petkrat zavrnili sovražni naval. Več oklopnih vozov je bilo razbitih. — v. L.
LISTEK.
iveoti in sinansH Kongres v
li I. MIL
(Konec.)
4. Slovenski jezik mora imeti v slovenskih krajih iste pravice kakor nemški v nemških, it ali j anski v italijanskih itd. Vsak narod ljubi svoj jezik. Tako tudi mL Vsak narod semorelevsvoiemna-rodnem (materinskem) jeziku nar/avno izobraziti. Gorje narodfr, ki svoj jezik zanemarja.
5. Mora biti nam na prosto dano, ali kdaj in kako uvedemo svoj narodni jezik v. šole i n v u r a d e.
Mi nočemo nemščine takoj odstraniti; tega niti ne moremo takoj storiti; ampak izprememba mora biti dana nam na prosto voljo (muss uns frei stehen). To ie prav pred Bogom in pred ljudmi.
Mi ne oviramo nobenega naroda, da si to tako uredi, zato je prav, da tudi nas nihče ne ovira, Kakšne izpremembe je treba izvršiti glede jezika v šolah in v sodnijah po slovenskih krajih, vemo mi snmi najbolje. Kaj bi rekli drugi narodi ri. pr. Nemci in Italijani, ako bi se jun uvedel v šole in v pisarne tuj jezik? On? bi to proglasili za vnebovpijoče; ravno tako se to dotika Slovencev.
6. Vsak v slovenski krajih nastavljeni uradnik mora biti našega jezika popolnoma zmožen. To je že star, pogosto povdarjan zakon, toda na našo škodo in v našo največjo bolest se ta zakon pri nas Ie prepogosto ni izvrševal. Znanje ljudskega narodnoga jezika moremo z vso pravico zahtevati, kajti ako nastavljen uradnik ne zna jezika, ima od tega škodo slovenski kmet. ker se ne more s predpostavljenim, primerno pogovoriti; pogosto Slovenec slabo ali sploh ne razume v tujem jeziku objavljenih zakonov in vkljub temu je kaznovan, če jih ne izpolnjuje. Pogosto mora kaj uradnega podpisati in sam ne ve. kaj in zakaj. V slučaju, da je kaj zagrešil, mora začeti celo pravdo (proces). Nevedni nastavljenec je temu kriv — nedolžni Slovenec pa škodo trpi. Nastavljeni uradniki itd, so zaradi ljudstva, ne pa
narobe. Kdor hoče izvrševati kak urad v slovenskih krajih, mora znati slovensko. Kajti nam je nemogoče vse slovenske kmete na univerze poslati, da se tam jezikov nauče, ako nekateri uradniki in nastavljenci slovenski ne znajo, pa kljub temu na Slovenskem prebivajo in se hočejo rediti od slovenskih žuljev.
7. Na vseh gimnazijah naših krajev se morajo ustanoviti učne stolice slovenskega jezika in literature in po konkursu imajo biti na njih nastavljeni taki profesorji, ki imajo poleg slovenščine tudi potrebno znanost drugih   slovanskih riarečij.
8. Pri nemški zvezi sploh nočemo biti (wollen wir durchaus nicht sein). Mi bomo kakor doslej, zvesti, neomajno zvesti podaniki Vašega^ Veličanstva, mi bomo spoštovali našo ustavno vlado in bomo smatrali vse druge narode avstrijske države kot svoje brate in bomo z njimi v ozki zvezi. Toda z drugimi vladami nemške države nočemo v nobeno zvezo stopiti, ker bi to moglo našemu narodu, naši narodnosti in našemu jeziku samo škodovati. V teh točkah torej prosimo za pravico in pravičnost;  mi zahtevamo
zase le to, kar drugi avstrijski narodi že imajo.
Sploh je naše prepričanje, da avstrijsko cesarstvo trdno stoji, ako se večkrat povdarja in vedno izpolnjuje stavek: Vsi avstrijski narodi in jeziki imajo v svojih pokrajinah enake pravice.
Ta koncept v svojih osmih točkah natančnejše pojasnjuje slovenske zahteve leta 184S. Kakor vidimo, mnogo iz njih v sedemdesetih letiti niso bile rešene. Ako primerjamo vse te naše zahteve leta 1848. z našimi »političnimi programi« pred vojno, se nehote vprašamo, kako je bilo mogoče, da smo toliko popustili. Sele dvajset let pozneje leta 1868. na taborih je postala »Zedi-njena Slovenijac i. dr.' zopet naš program, in ko so tabori prenehali — je spala »Zediniena Slovenija« 50 let pred zaslepljenimi očmi naše politike. Sele po trpljenju svetovne vojne je vstala zopet, toda večja in ponosnejša, v obliki »Jugoslavije«. O drugih zahtevah niti ne govorimo. Kje je slovenščina kot »diplomatski< jezik, kje je slovenščina v šolah in uradih, kje je enakopravnost, kje je slovensko vseučilišče? Ne le, da nam vlada sama ni ničesar dala, tudi sami nismo ničesar zahtevali. Kako ma-
lo smo vztrajali na tem, da uresničimo program leta 1848.! Ali smo ga sploh poznali? Ali je napisana knjiga o naiem političnem programu? Ali smo ga v zud-njih letih sploh imeli? Ali ne leži mnogo krivde tudi na nas, ki smo si tako malo prizadevali, da bi bili vredni nasledniki naših predbojevnikov 1. 1848., ki so na prvem slov. shodu v Pragi polagali temelje skupne slovanske politike? Reakcija je zamorila krasne sanje, ki so jih sanjali ti ljudje, ko so polagali nove temelje družbe in države. Niso vedeli, da bodo narodi trpeli še sedemdeset let v babilonski sužnjosti in da se bo morala zgoditi katastrofa, ki so jo oni slutili, zato, ker svet ni hotel slišati velikih novih misli, ki jih je izpre-govoril slov. shod v Pragi leta 1848. AH
bo prelivanje krvi sedanje dobe_proti
kateri^ je bilo leta 1848. prava igrača, dasi obenem predigra — za vselej one-megočilo povratek časov, ko je surova sila smela zamoriti najlepše misli? Naši zborovalci leta 1848. so si predstavljali svet na podlagi resnice in pravice; namesto tega je začela divjati soldateska, ki je cel junij prelivala kri in končno zmagala...
Spisov o slovanskem shodu v Pr:-gi leta 1848. je mnogo. Takoj leta 184S. je izšlo nekaj nemško pisanih del, ki so
EHKHBHh!
Stran 2,
.SLOVfcNbrU   N\kvu\ dne 30. avgusta 1U16.
197. stev.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO,
Berolin, 29. avgusta, zvečer. (K. ur.) (Jugovzhodno Arrasa so se razvili popoldne novi boji. Praske na sprednjem polju 'pred našimi novimi črtami vzhodno Bapaume - Peronna-vzhodno Novona, InfanterijP s ki boji ob AilettL Med Ai-lettoin Aisno so se izjalovili posebno težki napadi Francozov in Amerikancev s težkimi izgubami za sovražnika. Doslej,je sporočeno, da je bilo razbitih nad 50 oklopnih voz.
Dunaj, 29. avgusta. Včerajšnji bojni dan na zapadu ni prinesel niti Francozom, niti Angležem severno od Somme do Arrasa uspeha. Krvavo so se zlomili njih opetovani navali. Kljub temu ni čutiti, da bi njih ofenziva začela pešati. Gibanje nemških čet med Sommo in Oiso je končano ter se je francoski prebitni poskus popolnoma ponesrečil. Že v kratkem času pa je pričakovati, da bodo francoske čete zopet prišle v stik z novo nemško obrambno črto.
London, 29. avgusta. Reuter poroča iz angleškega glavnega stana na Francoskem: Silni protinapadi Nemcev pri Oppvju so imeli za posledico, da Angleži niso mogli obdržati vsega ozemlja, katero so bili zavoj evali severno od Scarpe. Nemci so dobili ojačcnia ter jih vrgli v bitki tako, da so se morali Angleži na raznih točkah umakniti.
Praga, 28. avgusta. Češki listi prinašalo to - le poročilo »Journal de Geneve«: Ceho - Slovaki so v bitki pri Amiensu drugič rešili Pariz. V trenotku, ko je že vse omahovalo, so stali v francoski armadi se bojujoči Čeho - Slovaki trdno kakor častna straža. Padlo je že 100.000 Nemcev. Čeho - Slovaki so Imeli 40.000 mrtvih in SO.OOO ranjenih. Vrhovni poveljnik Foch si je vzel po bitki svoj na i vi š H red s prsi ter ga pripel v imenu angleškega kralja poveljniku Čeho - Slovakov dr. Kadefabeku. Nato so defilirale francoske in angleške čete pred Čeho - Slovaki.
Amsterdam. 29. avgusta O zadnjih dogodkih na angleški fronti se poroča, da je čutiti v okolici Arrasa najhulši pritisk nemških čet. kar podpira tudi slabo vreme. Boj se približuje zlavni poziciji Hindenbur-gove črte ter je računati tu na močan odpor Nemcev.
Nemška mirovna ofenziva.
Rotterdam. 29. avgusta. »Morcing-post* piše: Z vseh strani prihajajo poročila, da bo Nemčija pričela pred koncem tega leta svojo mirovno ofenzivo. Amerika razume to Igro Nemcev In ne dvomi, da bodo gotovi elementi v ententnih državah pri tem imeli svoje roke vmes. Zato hoče Amerika svoje prebivalstvo pravočasno svariti. Vsled tega je tudi senator Lodge izjavil, da bo edini mir. ki bi ga mogla Amerika sprejeti, zmagoviti mir, ki ga bo ententa diktirala in ki ne bo napravljen v Nemčiji, marveč vsiUen Nemčiji v Berlinu. Zavezniki vedo, da Nemčija močno trpi pod udarci entente. Grožnje ententnih držav niso vznemirile, zato se ne bodo dale zapeljati tudi ne od laži.
NemSko-norveSki spor.
Kristijanija, 28. avgusta. Norveški jutranjiki prinašajo to - le uradno obvestilo: Norveški poslanik v Berlinu, ki se je obrnil po naročilu povodom potopitve pamika >Sommerstad<t na nemški zunanji urad. ie dobil od tega zagotovilo, da nemška vlada sama ob sebi umevno, nima namena, preprečiti dovoza živil za Norveško izven zaprtega okoliša in da bo dala vsako potrebno zadoščenje, Če je bila ladja v resnici torpedirana brez svarila, česar pa nemška vlada ne verjame. Ker se je pozneje poročalo, da je bil tudi parnik »San Jože« potopljen, se je norveški poslanik tudi zarad'-tega obrnil do nemškega zunanjega urada. Tudi v tej zadevi se bodo izvršile, kakor hitro mogoče preiskave. VVoltiov urad pripominja k temu, da gre za razgovore norveškega poslanika v zunanjem uradu in z admiralskim Štabom.
I itdiionsKe fronte.
NAŠE  URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. (Kor. nr.) Italijansko bojišče. V Judikariji pri Bezzeci in na visoki planoti Sette Com-muni izvidni bon. Sicer ničesar pomembnega.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
28. avgusta. V Lagarinski dolini, na asiaški visoki planoti In v pokrajini 'hriba Asolona učinkovite ognjene koncentracije naših baterij na sovražne kolodvore in preskrbovališčna središča. Pri Torbolu je naš ogenj potopil en motorni čoln. Nase patrulje so vjele nekaj mož v dolinah Po-sini in Assi. Ob hribu Grappi se jim je po-
srečilo,   da so pripeljali   neka) vjetnJkov,
razbili municilsko skladišče, uničili malo stražo in izzvali živahen alarm v sovražnih črtah.
f 29. avgusta. V dolini Concei v Judikariji je napadel sovražnik po U u tem uničevalnem ognju naše pozicije, ali bil je takoj zadržan z ognjem naših izpostavljenih postojank, ki so ga napadle in pognale v beg, mu prizadjale izgube in vjele nekaj mož. Na severnih pobočjih Altissima in severno Cole del Rosso so naše patrulje napadle sovražne oddelke in jih pregnale.
NaSe napredovanje v
Albaniji.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.)
A 1 b a n i i a. Med Janico in Voiuso ter v južnem delu gorovja Tomor se je sovražnik iznova postavu" v pozicije. —
£ei generalnega štaba.
A 1 b an s k a i r o n t a. Zjutraj 27. le pognal italijanski kavalerijski oddelek pri izvidu južno spodnjega Semenija sovražne oddelke v beg in vjel nekaj mož. Tekom dneva so obstreljevale angleške letalske skupine prve sovražne črte uspešno s strojnimi puškami in izvršile uspešno bombardiranje za sovražno tronto.
Dunaj, 29. avgusta. V Albaniji so pričeli Italijani na višinah Malakastre z novimi napadi. Prisiljeni so bili k temu, ker smo jih z vso silo zasledovali in ker so prišli vsled našega prodiranj ob Vojusi v prav težaven položaj. Gorovje Malaka^tra se dviga do 600 metrov visoko paralelno dolenji Vojusi ter zapira naše prodiranje. Jugo - vzhodno od Berata na južnem delu visoke planote Tomor je sovražnik ustavil svoje umikanje, najbrže, da krije umikanje svojih čet iz doline Tomorike, ki je v težavnem'položaju vsled našega pritiska. Od ciljev, ki jih zasleduje naše armadno vodstvo pri svojih podzetjth v Albaniji, bo odvisno, ali se bo naša armada zadovoljila z zopetnirn zavzetjem prvotne fronte, ali pa bo nadaljevala svoj napad preko te fronte. Italijani so medtem, vznemirjeni vsled našega prodiranja, močno zavarovali Va-lono. Pripeljali so tja mnogo čet in boinih sredstev iz rezerv jugo - zapadne fronte. Naša zmagovita ofenziva v Albaniji vpliva torej tudi močan na glavno italijansko bojišče.
Ruska fronta,
Ženeva, 29. avgusta. »Temps« poroča iz Varšave, da so nemške čete v sporazumu z vlado sovjetov zasedle mesti Vitebsk In Smolensk.
Kijev, 29. avgusta. Koresp. ur.) Čete prostovoljne arms.de so zavzele Novo Rosijsk.
London, 29. avgusta. Reuter poroča privatno iz Arhaagelska: Tu se je ustanovila provizcrična vlada, ki je prevzela vrhovno izvršilno oblast na severu dežele. V tej vladi so člani kenstituante, ki so jo boljševik! tekem zime razpustili. Prebivalstvo se brani sodelovati pri mobilizaciji aH pri vojni. Provizorično vlado v ^rhangel-sku mora vsled tega ščftiti ententa.
Berolin. 29. avgusta, iz Rusije poročajo, da so bcljševikj vdoSOi vstajo v Nii-njern Ncvgorcdu.
Bern, 29.. avgusta. Ameriška propaganda za razširjenje intervencije v Sibiriji je v polnem teku. Republikanska stranka zaradi intervencije napada upravo. Bivši minister Taft priebčuje daljši članek, v katerem pravi, da so Zedinjene države z izkrcanjem čet v VLidivostoku v resnici izvršile vojno dejanje proti vladi sovjetov. Mnogo lažje bi bilo sedaj vojaško izpodriniti Nemce iz Rusije, kakor pozneje diplo-ir ari Ino. Od mnogih milijonov ameriških vojakov bi bilo lahko rezervirati par sto-tisoč za Sibirijo. »Newyork Times« pravijo, da je večja akcija Amerikancev v .Sibiriji že pripravljena.
Rotterdam, 29. avgusta. »Times* poročajo, da je Ljenin izjavil, da bo ententa in proarevolucija dovedla do tega, da bo ruska revolucija prišla na smrtno posteljo in da bo Izdihnila svojo #dušo v oceanu krvi, kt bo še celo stoletje" navdajal svet z grozo.
London, 28. avgusta. Prostovoline in
zavezniške čete zasledujejo čete boljševi-kov, ki se umikajo ob železnici v Vologdo.
KHev, 27. avgusta. (Koresp. urad.) »Golos Kijeva« poroča, da so nevtralne države podale sovjetni republiki povodom aretacije oficirjev v Moskvi In Petrogradu protest in zagrozile z opustitvijo gostoljubnosti za boljševiške zastopnike v nevtralnih deželah.
Kijev, 27. avgusta. (Koresp. urad.) Iz Rusije vračajoči se Ukrajinci pripovedujejo, da sovjetske oblasti na meji odvzemajo carski denar in ga zamenjalo z denariem Kerjenskega.
Kijev, 27. avgusta. (Kor. urad.) Vojaški strokovnjak ruske mirovne delegacije v Kijevu, general Odincev, je bil v Moskvi aretiran in izročen revolucijskemu tribu-nalu radi udeležbe pri maši - zadušnici za carja v Kijevu.
dolžila slovanski shod groznih revolucionarnih namenov. Zapisnik slovanskega shoda je prišel v češki muzej, kjer se hrani. Najbolj pregledno delo je Zd. Tobolka: »Slovanski sjezd v Pra-ze' r. 1848.« Tam je navedena tudi cela literatura. Profesor Apih omenja v svojem delu »Slovenci in leto 1848.« slovanski shod v Pragi le mimogrede. Posvetil mu ie komaj eno stran. N a m p a se zdi, dosobili najboljši slovanski kulturni delavci pred vsem poklicani, da so govorili o zahtevah in potrebah svojih narodov in da moramo tu videti izhodišče naše narodne politike.
Svet, ki so ga postavili Windisch-gratzovi bajoneti, propada danes v potokih krvi zopet v razvaline — svet, ki so ga snovali slovanski misleci na praškem shodu, vstaja z novo silo na dan. V človeštvu raste prepričanje, da je edino tak svet mogoč in vreden, da obstoji. Naši prvi boritelji za to veliko misel niso mogli premagati vseh zgodovinskih predsodkov, v katerih so vzrastji, saj je bila mlada svoboda šele tri mesece stara. Saj smo do nedavno celo mi — sedemdeset let pozneje, živeli v teh zmotah. Zato niso mogle naenkrat pasti vse zgodovinske tradicije.
Danes smo jih premagali. Premagala jih je kultura in prosveta. ki so nanjo stavili svoj novi svet naši prvi kulturni delavci. Slovanska kultura 1. 1848. je bila šele v svojih začetkih — zato še ni objela onih širokih vrst, ki danes govore svoj novi politični čredo. Zato takrat še ni bila mogoča ona jasnost v narodnih in političnih vprašanjih. Od zedinjene Slovenije s mo v z r a s t-li do danes na Jugoslavijo. Sedemdesetletna doba nas ie naučila, kako obnemore narod, ako opusti od onih visokih ciljev, ki si jih je postavil ob začetku svoje poti.
Program slovanskega shoda v Pragi je ostal za nas skoraj mrtev, ker ga nismo zapisali na svoj prapor. Le zdaj pa zdaj v težkih bojih našlednih let se zopet oglašajo iste misli, ki so jih proglasili praški zborovalci. V trpljenju smo se jim bližali, dokler jih nismo zopet našli. Bili smo sinovi naroda, »krivega tolkani zamud«. Ob dvanajsti uri pa je prišlo spoznanje, da ne smemo zamuditi ničesar več. V našem sedanjem boju naj nas krepi tudi spomin na one, ki so verovali v življenje in ga niso videli. Ml bomo srečnejši od njih.
Dr. L L.
Odeikl mirovni predlog«
Bara. 21. avgusta. Odeftka mirovna liga je stavila mednarodnemu mirov-nemu uradu v Bernu tole vprašanje: Odeška mirovna' liga smatra, da ie prišel čas sa redno mirovno konferenco ter prosi za takojšnjo sklicanje takega konjrresa v nevtralni Švici. To je edina pot 7-d. hitro končanje strašne borbe narodov, ki uničuje vse duševne in materijalne kulturne vrednote človeštva. Predsednik Boris Lemes Lemeiinkij.
Urad v Bernu je nato poslal tale odgovor: čast nam je sporočiti Vam, da se mora izredni kongres mirovnih
društev sklicati od mednarodnega sveta mirovnega urada in da ie treba najprej sklicati Člane teea sveta.   Žal 6o
moralične in materijalne težkoče. ki že tri leta onemogočajo združitev članov sveta, še vedno v veljavi. Poostrile so se celo in za enkrat ni možnosti teh tfcžkoč odstraniti V tem oziru pa bi pripomnili, da bo stalni odsek, ki sedaj vodi urad brez ozira na formalne težkoče sklical kongres kakor hitro bomo smeli upati, da bo nios-sl kongres mirovnih družb pospešiti našo stvar. Sedaj to ni mogoče ter smo zvesti temeljnim načelom, za katerih obrambo je bil urad ustanovljen, mnenja, da dolžnost pacifistov sedai ne obstoia doseči zopet mir, marveč v tem. da dela na to. da bo mir trajen, ne v tem. da se ustavijo sovražnosti, marveč, da se pripravi pot ureditvi sveta na naein, ki onemogoča obnovitev take vojne, torej ureditvi sveta, ki postavlja moč v službo pravice in svobodo narodov kakor to proklamira orelsednik \Vil-son. Ta naloga pa *e mora rešiti samo. če prideta do gospodstva demokracija in svoboda. Pacifisti imajo torei nred vsem nalogo napraviti pot demokraciji in svobodi, da omogočijo raznim državam vstop v zvezo narodov. Mednarodni kongres pa more ta temeljna načela samo potem uspešno razglašati, če je prišla ura. ko se rešujejo velika vprašanja, ki so postavila dva sveta, dvoje mnenj naproti drug drugemu. Potom bodo sklicali pacifiste na kongres nravice in upamo, da se boste tudi * i odzvali našemu klicu,
V imenu mednarodnega urada predsednik stalnega odseka dr. Bo vet.
O Čeha-Slovakih.
O ČeJio - Slovakih prinašajo nemški listi take - le vesti:
Dunaj, 29. avgusta. Nedavno sem dospela številka londonskega dnevnika »Daily Ne\vs* naglasa, da dokazujejo pisma slovanskih pribežnikov z dne 3 .julija uspešno pomoč teh pribežnikov na italijanskem uspehu pri obrambi naše zadnje ofenzive. List slavi med drugimi vojaka Rudolfa Po-prskarja in poročnika Karla Stinyja, O zadnjem piše doslovno: Dal je sijajen vzgled požrtvovalnosti, izdal je Italiji skrbno zbrane tehnične načrte, ter je \ako bistveno pripomogel do uspeha italijanskih čet. To priznanje, da je bilo pripisati italijanski uspeh v poglavitnem v izdajstvu, je velikega pomena, zlasti, ker stoji v ententnem listu ter popolnorra potrjuje koncem julija od vojnega poročevalskega stana izdano pojasnilo o izdajstvu pribežnikov.
Dunaj, 29 .avgusta, (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Glasom soglasnih poročil vračajočih se, so v taborišču v Aderau častniki čebo - slovaške lesrije napisali na zid, da naj vračajoči se vojni vjetniki pozdravijo Dunaj kot bodoče predmestje Prage. Take in podobne izjave dokazujejo, žal, dobro znano šovinistično in skoro blazno mentaliteto, ki si ustvarja preko sveta dejstev slikovite fantazije. Praporščaki in kadeti, kl vrše sedai kot čeho - slovaški legijski častniki propagando terorizma, so skom izključno dijaki, nezreli fantie s prokletstvom pol izobrazbe. Deloma verjameio sami italijanskim vestem o revoluciji. lakoti in polomu monarhije. Brez premisleka razš'rjajo nai-br'li predrzne izmišljotine med svojimi vjetimi domačini ter so tolmači italijanskih fa^+azmov. Naborno delovanje čebo - slovaške legije se ob enem primeru slika tako - le: V taborišče pride dr. Mlavaček v civilu. Častnik za prop^ando in povelinik taborišča ga spremila. Ta je odredil zborovanje vjetih častnikov. Kdor ne pride. PO tega pošljejo asistenco. Dr. Hlavaček govori, pozdravi Cehe. iih odvede orišete ter jih pozove, da naj vstopijo v legijo. Nekateri, od mladih nog do veleizdainiškevTa dela zapeliani, Vpčejo »Slava!«, silen »Ah-zug!« pa jim doni nasproti. Drugi dan se nadaljuie delovanje. Lcriionarji groze zvestim tovarišem, da jih bodo pn povratku umorili. Uporabb'ajo se najrazIPueiše šikane. Če se končno posreči zapeljati ne-'aj slabotnežev, se Jim prebere formula, ki jo morajo ponoviti: »Avstro - ogrske monarhije v sedanji obliki ne priznavamo, odrekamo veljavnost ukazom prejšnjih predpostavljenih ter poslušamo orostovoHno ukaze italijanske vlade.« Nekai jugoslovanskih dijakov, večinoma praporščakov in kadetov, !e poskusilo pričeti z Jugoslovansko propagando. Ustanovili so kad^r, za kateri pa manika dosedaj moštvo. Tudi za romunsko legijo, ld so jo ustanovili nekateri dijaki, se do sedaj še ni oglasilo moštvo.
Politične vetti.
= Bojeviti koroški Nemci. Celovške »Freie Stimmen tožijo, kako intrigiralo slovanske stranke proti ministrskemu predsedniku Hussareku, katerega hočejo speljati na led Slovanom prijazne ustavne reforme. Članek se zaključuje s sledečim apelom na nemške poslance: Naši zastopniki pa se zabavajo v tem nevarnem času na letoviščih, mesto da bi se postavili na čelo odpornega gibanja nemškega ljudstva in zaklicali državi zadnjikrat: »Tako ali tako!« Kakor doslej, ne more iti več naprej. Boljši je konec strahom, kakor ta notranje - politični strah brez konca. Skrajni Čas je, da se združi vsa avstrijska Nemčija proti od entente podkupljenim Čehom in njih poslušnim učencem v Ljubljani. Kladivo ali naklo — tretjega ni za nas Nemce v vzhodni Marki. Zato na dan nemški možje, ki znate brezobzirno vihteti kladiva
= Hrvatska seljačka stranka in Jugoslovansko vprašanje. V Zagrebu se je vršil zbor zaupnikov RadiČeve kmečke stranke. Zbor se je pečal tudi z vprašanjem jugoslovanskega zedinje-nja in ČeŠko-poljsko jugoslovanske zveze ter soglasno odobril stališče, ki je je zavzel v tem oziru vodja stranke poslanec Radić. Sprejete resolucije po-vdarjajo, da stoji kmečka stranka odločno na srališču popolne narodne samoodločbe in da se zavzema z vso intenzivnostjo za jugoslovansko ujedinjenje ter za siovansko trozvezo, kakoršna se ie sklenila v Pragi in dovršila v Ljubljani.
a=s Poljska vojaška himna. Poljski listi poročajo po ameriških časopisih, da je slavni poljski virtuoz in organizator ameriških Poljakov Ignacij Pa-derewski kemponiral novo poljsko himno na svoj lastni tekst: »Vzleti, beli orel!«
=  Cernoviški nadškof odstavljen.
puna j, 29. avgusta. Uradna »Wiener Ztg.« razglaša, da je cesar odstavil metropolita drja Vladimirja pl. Repto, pravoslavnega nadškofa v Cernovicah. Nadškof Repta je svojčas. ko so Rusi zasedli Bukovino, pozval duhovščino, naj moli za zdravje ruskega caria in nie-gove rodbine in za zmavo ruskega orožja. Po povratku avstrijskih čet je postalo nadškofovo stališče nevzdrzljivo in ni njegovo odstavljenie niko-zar presenetilo Nadškof bo obdržal še tudi naprej svojo čast in svojo plačo. Za upravitelja Škofije ie imenovan romunski arhimandrit Ipolit Vorobchieici. Tudi v konzistorij bo imenovanih več romunskih članov, da se na ta način zmanjša vpliv ruskih pravoslavcev.
= Masarykova zahvala Angliji. Kodanj, 27. avgusta. V imenu Ceho-Slovakov je poslal profesor Masarvk ministru Balfourju brzojavno zahvalo za angleško priznanje Ceho-Slovakov za samostojno državo. Masarvk zatrjuje, da bodo ostali osvobojeni narodi zvesti angleški zavez ki in bodo v tesni duševni in politični zvezi s kulturnimi državami najboljši jez proti panger-manističnemu imperijalizmu.
= Zakaj pada vrednost krone? Nemški finančni krogi izjavljajo, da leži vzrok za ponovno padanje kronskega kurza največ v velikih množinah kronskih vrednot, ki so prišle v zadnjih tedniii preko Poljske in Ukrajine na nevtralen trg. \vstrijska krona notira v Berolinu sedaj 59 pienigov.
= Italijanski parlament se snide v tretjem tednu meseca septembra, da bo dovolil novega vojnega kredita 10 milijard.
= Adjutant kralja Nikite umri. V
Cetinju je umrl prejšnji adjutant kralja Nikite. Štefan R a d o n j i d. Svojčas je bil avstrijski ulanski nadporočnik. Ko se je vrnil v Crno goro, je postal kraljev adjutant. V turških bojih se je opetovano odlikoval. Zavzemal se je vedno za politiko prijateljskih odnošajev z monarhijo.
= Turati izkI5učen iz socialistične stranke. »Avanti« poroča, da je bil soci-jalistični voditelj Turati izključen iz stranke, ker je v svojem govoru 16. julija v zbornici odobraval vojno politiko vlade.
= O madžarskem zgodovinopisju. Kakor poročajo listi, je bil znani nemški pisatelj Hans rieinz E \v e r s v Ameriki pred kratkim prijet in stavljen pod obtožbo, ker ga sumijo, da je vohunil za Nemčijo in ščuval proti ententi. V tega pisatelja znani knjigi: »Mit meinem Au-gen. — Fahrten durch die lateinisehe \Velt« se nahaja točka, ki zasluži, da se jo ctme pozabljenosti in da se z njo seznanijo Široki krogi. Poglavje »o zgodovinopisju črncev« uvaja namreč Fwers tako-le: »Doslej sem vedno živel v prepričanju, da stoje izmed vseh narodov, ki dajejo mladini v lažnjivem šovinizmu in v otročjem poveličavanju samega sebe mesto zgodovinskih knjig pravljične knjige v roke, Madžari na prvem mestu. Kar estrmeti moraš nad naivno drznostjo, s katero se odlikuje niih zgodovinsko raziskavanie; naravnost ginljivo pa je, kako smatrajo za samo po sebi umljivo, predstavljati junaštva narodov, ki so jih podjarmili, za svoja in kako mislijo, da se z malce tiskalnega črnila spravi zgodovinske dogodke s sveta, na drugi strani pa ustvari dejstva, ki se nikdar niso pripetila. Zrinjski kot madžarski heros! — z isto pravico lahko Napoleona smatramo za nemškega junaka. Toda Madžarom se del i kruto krivico...« In Ewers nadaljuje, da vso madžarsko znanost po svoji nesramni predrznosti izdaleka nadkri-Ijuje zgodovinska razprava J. N. Le-gera, nekega črnca iz rlaitija, ki skuša to na najnižji kulturni stopinji stoječo in po neprestanih revolucijah izpodkopano državo, kole prebivalstvo je vsled svoje lenobe in podkupljivosti po vsej Vzhodni Indiji na najslabšem glasu, svetu predstaviti kot torišče najinteligentnej-ših. najdejavnejših in najkrepostnejših ljudi. Dobro je. da si zapomnimo to sodbo odličnega nemškega pisatelja, pripadnika naroda, ki ie Madžarom zaveznik in prijatelj. Madžari so vzeli podjarmljenim narodom prav vse in se sedaj lepotičijo s svetinjami teh narodov. Toda zgodovina in narodi gredo svojo pot!
= Prekinjena z&odovina. »Vse neprestano teče«, pravi star filozofski izrek, t j. se izpreminja in razvija, le v naših šolah je drugače; tam se živlienie nenadno prekine — in sicer kdaj? Na to odgovaria češka smotra r»Cesta« tako: »Zares, kdor je končal gimnazijo, za tega se zgodovina konča s slavnim Rade-ckim: po Radeckem pride temna, ne-preiskana doba. nekak pravek, iz katerega se je ohranilo le prav malo dejstev; Nikolovski mir (1866), okupacija Besne in nekako nejasno Še francosko-nemška vojna, na to pa se čudežno naenkrat znajdemo v sedanjosti, prav sredi »cvetoče obrti in trgovine«. Zdi se,
da je za Radeckim prišla Ie še literarna zgodovina, a ta se je končala v nepri-stopni sedanjosti, in na to je sledila edino: avstrijsko-ogrska ustava, tajnost Dualizma, misterium Državne uredbe... No, tn je pa vendar Sc4a prinesla napredek: zev med slavnim Radeckim in današnjo dobo zija sicer dalje, toda za to so v zgodovinski načrt sprejeti slavni čini naše armade ...«
= Italijani v Ameriki v ameriški vojaški službi. Amsterdam, 2S. avgusta. (Kor. ur.) Neki list poroča, da se ie sklenila med Zedinjenimi državami in Italijo pogodba, po kateri se morejo Ita-liiani v Ameriki in Amerikanci v Italiji pozvati v vojaško službovanje v armadi dotične države.
= Cehi in Japonci Dunajske novine pišejo o novem zavezništvu Cehov in Japoncev, češ, da pred nedavnim Japonci vobče niso vedeli za eksistenco Cehov. Češki »Narod« odgovarja na to: Japonci so vedeli o Cehih več nego dunajski šmok, ki se je delal za velikega poznavalca finskih političnih teženj in finske kulture, a o Češki ni vedel nič ali ni hotel nič vedeti. Japonski učenjaki so se učili češki, da bi mogli v originalu čitati češka znanstvena dela. Pošiljali so Češkim kolegom svoje publikacije s češkimi povesti in so se v šolah učili češke zgodovine več in bolje nego du-n?jski Nemci. »Pred nekoliko leti me je posetil odličen iaponski strokovnjak m je pri izprehodu po Pragi kazal Čudovito znanje češke historije. Vedel je, kdo je bil Karel IV., Hus, Komenskv In je poznal tudi politične namere Wallen-steinove. »To je ta. ki je hotel postati češki kralj, kaj ne?« Na vprašanje, odkod to vč. le odgovoril, da se tega Japonec uči v srednjih šolah in da so Čehi do Bele Gore imeli večji pomen nego vsa sveta nemška država.
Mariborsko pismo.
(Od našega poročevalca.)
V Mariboru, 27. avgusta.
Mučeniki našega naroda. Brezvestna, vsenemška žurnalistika dolži vedno našega kmeta, da iz golega narodnega sovraštva pridržava živila, samo, da bi spodnještaierske nemčurje izgladovaL Kako se godi našemu malemu in srednjemu kmetu, priča najkrasneje »Arbeitenville« od 23. avgusta, ki piše: »V Dremskera rebru, mali gerski občini, leži kmetila, obstoječa Iz 36 oralov zemlje. Posestnik je prišel leta 1915. v laško vjetnišrvo, žena pa je v mariborsk: bolnišnici leta 1916. od prenapora umrla. Otrok ni; brat posestnika, ime mu je Jarc, je tudi pri vojakih. Leta 1917. so porazpro-dali oblastveno vse: živino in dr. Vso Žitno letino so oddali najvišjemu ponudniku za — 1010 K. Danes ni nikogar na posestvu. Hiša s kuhinjo. Štirimi sobami, olevi in dr. je prazna, izročena propasti, kajti država nima časa se za take malenkosti brigati. — V Lisičji vasi ima 841etni posestnik Rebernik oba sinova pri voiakih. Tri leta ie pole-gava in 631etna že#a ne vć kal in kara z žitom, kajti leta 1917. Jim je pogorel hlev in gospodarsko poslopje, delavcev pa ni, da bi se pozidalo. Prošnja za oprostitev iz vojaške službe je bila It davno vložena pri glavarstvu v Brežicah, a gospodje glavar, kondpist itd, imajo drugega opravila, kot skrbeti za ohranitev človeškega doma. Ti gospodje od brežiškega glavarstva so menda sploh čudni patroni, ki skrbe v prvi vrsti za škodo someščanov. Tako so porinili edinega sina, ki je manj sposoben kot pomožnega delavca v Bruck k fifmi »Felten und Guilleaume« in sicer na podlagi vojnodajat-venega zakona. Kolikor se je tudi že trudil 701etni Ferlič, da 'sina oprosti, vse zastonj. Žena je stara 60 let posestvo obsega 25 oralov. Človeku se vsili vprašani e: zakai ni glavarstvo sina blizu domačije v kaj uporabilo? Tako ravnanje je sramotno! — Tudi v Dremskem rebru živita posestnik Križnik, star 72 let in žena, stara 60 let Vsi trije sinovi so morali k vojakom. Prvi Je padel leta 1914., drugI leta 1915., a tretji je pomožni delavec firme »Felten und Guilleaume« bil dolgo časa. Končno se je posrečilo ga oprostiti. — To je le par sličic Iz Slov. Stajerja, pravi »Arbeiteruille«, a kje so še vsi ostali slučaji pri nas in po celi državi. Dezerterlev ie vedno več. A to niso ljudje, ki samo iz bede in pomanjkanja uteko. Je med njimi mnogo posestnikov in posestniških sinov. Tem Je drag vsak dan ln zato zginejo o prvi priliki — domov na delo, kjer počakajo orožnikov, ki jih potem brez odpora odženo nazal k stotnijam. In to se ponavlja, odkar ginevajo posestva, v rastoči meri. Mučeniki . . .
Mirovne predpriprave našega mesta. Gospodarska društva, odseki, občinski in mestni svet so sklenili, da začno s prepripravami za dvig mesta po VGjni. Misli se predvsem na Industrijalizacijo me*ta po vojni, v to svrho pa naj bi se pritegnili velekapitalisti Iz — rajha- Torei: jjo rajhu se bi naj delala Interesna reklama in priselitev nemške veleindustrije bi naj ne le avtohtonemu našemu narodu, marveč celo Nemcu - domačinu onemogočila, priti na domačin tleh do blagostanja. Možički samo enega ne Domislijo: da bo Maribor'v bodoči Jugoslaviji . . .
Draginja. Prt vsaki stvarci se vrši strašno navijanje cen: oar piščancev velia 56. kron, eno jajce 80—90 vin., češoclj Je šest za 20 vin., eno Jabolko 20—30 vin„ celo 40 vin. Oblast se nikjer ne zmeni.
Cpldemično nastonanje griže. V Ribnici - Brezno je pričela griža enldemično razsajati. Bolezen se tem boli širi, ker nI ne zdravnika ne potrebnih živil. Tako se potem dojraia, da okuženi prihajajo k znancem v mesto se zdravit aH na so po hotelih in gostilnah. S tem seveda postaja izbruh griže nevaren tudi našemu prebivalstvu.
Boli jih. V »Marburger Zeltg.« nekdo iz Slov Bis-rrice stoka, da so med lctoviščarff tadi taW. ki francosko govore, kar smatra za najhujše zlo in predrznost. Verjamemo mu, da mu je neprijetno, sat sam še nemško ne zna!
Na Pragerskemfe bilo železniškega uradnica soprogi Schurz okrašenih drflgHW za 60^0 Vr0n ln osjemu leso-tržcu Forbacherju listnica s 16.000 K.
Spominjajte se
Družbe sv. Cirilo in Metoda.
. Vesli iz pri
L
Ženska obrtna šola v taborišču v Bruck u ob Litvi. V septembru prične redni pouk na ženski obrtni šoli za perilo in obleko v c. kr. taborišču. Bruck a/d Leitha Deklice, od 14 leta dalje, ki so z dobrim uspehom dokončale ljudsko šolo. kajti ravno te deklice niso imele bro bi bilo, ako bi se oglasile rudi begunke izven taborišča za vstop v to Solo, kajti ravno te deklice niso imele do sedaj nikjer Drilike. da bi se količkaj izobrazile za življenje. Šola, ki ima pravico javnosti, nudi več ugodnosti: V 1. razredu se navadijo učenke šivanja perila, v 2. pa izdelovanja oblek. Vse blaero. ki ga rabijo pri učenju, dobijo zastonj in jim tudi vse izdelano perilo in obleka ostane kot njih lastnina. Ko so z dobrim uspehom dokončale šolo, dobe izpričevalo za svoio stroko, na podlagi katerega jim ni treba več vstopiti kot vajenke k šiviljam, ampak dobe takoi službo kot pomočnice. Pozneje lahko začno samostojen obrt n*» podlagi tega izpričevala — V taborišču imajo te učenke nekoliko izboljšano hrano. Poskrbljeno bo s primernim nadzorstvom za one, ki bLprisle same, brez svojcev v taborišče take učenke bodo namreč imele skupno soalno sobo. Na dan dobivajo po 2 K premije. — Ako želikatera begunka vstopiti v to šolo. naj naznani to želio na naslov: Albin" Stritar, voditelj ženske obrtne šole v c. kr. taborišču Bruck u/d Leitha^Ta iim bo potem pre?krbel stanovanje in tih o vsem potrebnem obvestil. Vabljene so tudi one bivše učenke, ki -so dokončale tečaj za šivanje perila, pa bi rade vstopile tudi še v tečai za izdelovanje oolek.
Na goriškem  državnem kolodvoru
se zopet blesti daleč na okrog vide« napis >G6rz.c Na drv«?ih kolodvorih se nahaja zraven ne** Mrehnega nemškega imena tudi označba kraja v slovenskem jeziku. V Gorici tega ni tre^ ba. ker so tako zaukazali premogočni gosnod postaiena čelnik Wieser.
Tudi napredek. Nekateri pismonoše v Gorici so dobili nemške uradne kape. Najbrže je to darilo našega prelju-bOznivesra botra, nemškega Berolina, S kapami in pri DOŠti so torej začeli.
Mesto zemliekniižncga vodie uri okrožni sodiiiii v Gorici ie nuBOisano. Prošnje do S. septembra t. 1. na pred-sedništvo c. kr. okrožne jodnije v Gotici. .
Za vojaškega staeifskejCA novelim-ka v Trstu ie imenovan dosedanji poveljnik križarke >Saidac. kapitan pomorske ladie Ferdinand vit. Pursehka.
V prodajalnah goriške aproviza-cije naznanjajo table čas poslovanja Toda te table so tiskane samo v italijanskem jeziku. Goriški magistrat, ki se je povspel zadnji čas do neke pravičnosti, naj tudi v tem oziru napravi red in naj preskrbi oznanila tudi v slovenskem jeziku. Toliko nas je že v Gorici Slovencev, da lahko zahtevamo najmanj enakopravnosti.
Toča. V nedeljo zvečer je padala v Gorici huda toča Prizadete so občine Štandrež. Vrtojba, Skrilje in Kamnje.
Nemški tovarniški ravnatelji proti delavcem. V Dueemsrradu v Dalmaciji ima družba Sufid svojo tovarno. Te dni je bil tam glavni ravnatelj z Dunaja, do katerega so hoteli priti delavci, ali preprečili so to ravnatelji, ker so ga neprestano spremljevali. Povedali pa so mu, da piše list >Novo Doba« c razmerah v tovarni in delavskih zahtevah in rekli so, da bo treba iti na na-mestništvo. da se zatre glas delavca Tako hočejo izsesavati nemški tvorni-čarji jugoslovanskega delavca.
Dnevne vesti.
— Narodni svet. Včeraj dne 29. t. m, je imelo predsedstvo Narodnega sveta svoio prvo seio.
— Peto odlikovanje. Naš ljubljanski rojak, sin gosp. Ivana Ješeta, Ivan J e š e, poročnik domačega 17. pešpolka »Cesarje-vič«, ie bil že petič odlikovan, tokrat z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Doslej ima že bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo, signum laudis in Karlov častni križec. Bil je že dvakrat ranjen. Vrlemu mlademu junaku in cenjeni rodbini
iskrene čestitke. _
— Vojna odlikovanja. Rezervni sanitetni poročnik Adalbert Polašek je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje, — Rez. korporal Fran Kristan je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Uba odlikovanca sta 17. pešpolka.
— Zasedanje poštnih mest. fc.ot dodatek k dopisu o zasedanju gobarskih mest v >Slov. Narodu« od 23. t. m. naj bode še navedeno: Zasedame po-štarskih mest na Slovenskem Štajerskem dela poštnemu ravnateljstvu velike preglavice, ker se nočejo nobenemu zameriti. Radi tega so razpisali poštna mesta v Hrastniku in /idmu predno so šli merodajni gospodje od ravnateljstva na dopust, da lahko na Zgornjih štajerskih planinah in kopališčih premišljujejo in tuhtajo, kako bi najlažje nam Slovencem škodovali ter kakega Reichsbiindleria zopet na našo Slovensko zemljo vtaknili. Toda kakor se vidi nimajo tokrat Reichsbiindlerji pri ravnateljstvu velikega zanimanja za omenjena mesta, ker jim je slovenska zemlja že precej vroča. Zato pa hoče sedaj ravnateljstvo ženski spol protežirati, jim oddajali mesta >im Tjbersetzungswege<, samo, da ne pride kak moški Slovenec v poštev.— Tudi lokalne razmere igrajo veiiko vlogo, ako hočejo kakemu nemškutariu mesto podeliti, čeprav ima polovico manj službenih let kot slovenski prosilec. Seveda pride to samo tamkaj v poštev, kjer hoče kak mlad nemškutarček na nepravilen način do mesta priti. Drugače se pa reče, če ni primernega lokala, se bode pošta kratkomalo zaprla. Opozarja se slavno poštno ravnateljstvo, da postopa pri zasedanju omenjenih mest popolnoma pravilno. Slovenski merodajni krogi se pa' prosijo za energičen nastop, da se naj v slovenskih krajih nastavljajo uradniki, ki spadajo med ljudstvo, ne pa renegati — Reichsbiindlerji. Sedaj ie še čas, da se potrebno ukrene, po toči zvoniti nima pomena in tudi ne pomaga več.
Poziv! V četrtek, dne 5. septembra 1918 ob 2. popoldne se vrši v veliki dvo-
rani Mestnega doma shod vsega kranjskega učiteljstva, brez ozira na narodnost in stranke z edino točko dnevnega reda: Gmotni položaj kranjskega učiteljstva. — Učitelji in učiteljice, na shod! Vabijo se s tem tudi gg. državni in deželni poslanci, zastopniki deželnega odbora in c kr. deželne vlade. — Sklicatelji.
* Za podporo svojcev v sovražnem in nevtralnem inozemstvu zadržanih avstrijskih državljanov je ministrstvo za notranje zadeve v sporazumu s finančnim ministrstvom na novo določilo termine, od katerih začenši se podpora prizna, kakor sledi: L Za rodbine avstrijskih državljanov, ki bivajo v sovražnih ali nevtralnih državah v Ameriki od 7. decembra 1917; 2. za rodbine onih. ki so pridržani v drugih sovražnih deželah, od 1. avgusta 1917.; v obeh slučajih pa samo tedaj, če je bila prošnja vložena do 15. avgusta 1918. Na vse druge, šele po 15 avgustu 1918 vložene prošnje, se podpora dovoli brez razlike šele od dneva, ko je bila prošnja vložena.
Jugoslovanski dijak — mecen. Včeraj je umrl v Kranju absolvirani pravnik in hišni posestnik Franc Steinbauer v 31. letu svoje starosti za boleznijo, ki si jo je nakopal na nemškem Dunaju in jo poslabšal v nesrečnem Lebringu. 2e malega fantka ga je očes državni gozdar, vodil po svojih uradnih potih, pa mu gojil čut do narave in njenih lepot. Do zadnjega je rajnki prebiral naše turistične snise in Erjavca. V svoji oporoki pa je volil pretežni del svojeeca premoženia, t. j. 10000 kron. najbolj poklicanemu varuhu naših naravnih leoot. Slovenskemu planinskem^ društvu v Ljubljani. Tebi, dragi Franceti. »Slava!«, nam pa stokrat blagor, da imamo v Časih grozote toliko elementov neomajnega idealizma med seboj.
— Na koncertu slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki bo v sredo dne 1 seotembra t l pol devetih zve čer v veliki dvorani Narodnega doma nastopita kot solista gdč. Mila Počivalnikov a, znana vrla mezzosn-pranistinja iz zadniih Matičnih koncertov, in g. Pavel D e b e v e c . baritonist, član slov. narodnega gledališča. Na klaviriu iu spremlja gdč Nilka Potočnikova. Društveni moški, žen-ki in mešan z^or ima na sporedu umetne zbore, dva doslej še neizvajana. pretežno pa so zastopane slovenske narodne rebrni. Natančen soored objavimo iutri. Predprodaia vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici.
— Razdeljevanje čevljev pri Pollaku. 0 tej zadevi nam pišeio: Razdeljevanje čevliev pri tei tvrdki ie urejeno za občinstvo kai zamudno. Zakaj bi ne mogli razdeljevati čevljev tudi drugi trgovci s čevlii po mestu ki bi tudi radi kaj zaslužili in bi šlo vse hitreie izpod rok in bi liudem ne bilo treba ob dežju in vetru čakati kar od 2 ponoči pa do 5. popolde tistega dne in dostikrat še zastonj Prosimo nai se vendar kaj ukrene v tem oziru Ako ie šlo pri drugih stvareh, zakaj bi ne šlo tudi tu Tudi ljudje z dežele bi bili hvaležni, ako bi imeli vir za eevlie dru<rie in bi iim ne bilo treba hoditi tako daleč trs dit čas. — Več prizadetih.
Iz Šiške nam pišejo: Največji praznik Spodnje Šiške je bila od nekdaj »komar-jeva nedeljac. Na predvečer in ob iutranji zori so možnarji in zvonovi budili in vabili na žegnanje. Šiška se je olepšala, cerkev in hiše so bile v zastavah, okna v rožah, mlaji v zelenju, stolp so krasili narodni prapori. Občani, Ljubljančanje in okoliča-nje so ves dan taborili in oblegali prijazno vas Šiško in se klanjali »komarjuc. — Tako je bilo! . . . Preteklo nedeljo le pa črna zastava nad čitalnico oznanjala tužno vest, da je daleko od svojega doma — tam med Romuni, dne 14. avgr^a tihotapska zavrat-na bolezen umorila "vragotina M o-h a r j a, osirotela soprogo in hčerke, oropala številne sorednike, prijatelje ter narodna društva skrbnega moža, očeta, tovariša in vestnega sotrudnika pri prosvetnem delu. Ta nesreča je poparila kakor ledena slana cvetlice vse one, ki so rajnega poznali, ga ljubili, spoštovali in znali ceniti njegov značaj*, družabne vrline ter politično delovanje njegovo. Dragottn Mo-har je s tretie latinske prestopil na učiteljišče, potem pa postal črkostavec, a vsled nadarjenosti pospel do priznano spretnega tipografa. Poleg strokovnega poklica je posvetil izredno svojo nadarjenost narodnemu delu. Kot izboren pevec je bil steber moškemu zboru, arhivar muzikalij, večletni knjižničar, odbornik blizo vseh narodnih društev, dobrotnik Ciril - Metodove družbe, iskren Sokol, poverjenik »Slovenske Matice« itd. V njegovi hiši nasproti cerkvice sv. Jerneja, zgodovinskega pomena, kjer so dne 12. novembra 1370. leta Bene-čanje, kakor se piše, zavzeti Trst prodali nazaj za 75.000 cekinov in se ie dotična kupčija sklenila pod zvonikom v Šiški, — v tej njegovi hiši je bil pravcati Narodni dom vsem zavednim rodoljubom: tam so se shajali odborniki, pevci; tam so bili sestanki, politični shodi, zabavni večeri, dobrodelne veselice itd. Z vojno je prenehalo živahno delo in Življenje v Šiški. Premnogi so morali na fronte in tudi Tebe. dragi nam, je- zadelo. Narodu si Žrtvoval bogate darove in zmožnosti, vojaški dolžnosti pa življenje svoje! . . . Vsi, ki žalujemo po Tebi, se tolažimo s tem, da smo Te imeli in da Ti ohranimo hvaležen in trajen sno-min. D.
Letošnie božične počitnice. Hrvatskas vlada je odredila, da bodo letošnje božične počitnice za ljudske, strokovne, srednje In visoke šole trajale od 22. decembra do 2. februarja 1919 in to z ozirom na pomanjkanje kuriva.
— Razpisana ustanova. Razoisana je ustanova H. Ničmanova. letnih 120 K, za ubogo, pošteno meščansko vdovo mestne župnije sv. Jakoba v Ljubljani. Prošnje do 30. septembra na deželno vlado.
Kmetske zahteve. Kmetijska podružnica pri Mali nedelji poleg Ljutomera je na svojem zborovanju 18. t. m, sklenila sledečo rezolucijo: 1. Vse tukajšnje občine (4) so dale žito za denar, v kolikor jim je bilo mogoče; naj merodajni krogi izooslujeio od na-mestništva že baje obljubljeno izjavo, da se žita ne bo rekviriralo: 2. naše gospodarstvo }e vsled pobrane živine skrajno ogroženo. Umetnega gnojila ni dobiti, domačega pa ni. Poslanci se naprosijo, naj vse moči zastavijo, da se bo živine kolikor le mogoče malo odjema lo.
»Makaroni«. V Naborietu na Koroškem sta hoteli dve deklici zakuriti z Makaroni«, to ie z "italijansko strelbo v obliki makarona. Goreč »makaroni« je padel na
tla in v tem trenotku sta bili obe deklici v plamenu, Hudo opečeni sta bili prepeljani
v bolnišnico. F
Ptujski magistrat kupuje iz Hrvaškega vtihotaplieni fižol ter ga po neznosnih cenah naprej prodaja. Čhiie se, da zasluži pri vagonu po 15.000 K. Ali namestnija o tem kaj ve in kaj namerava ukreniti*? Ali pa ima morda jezik zvezan iz gotovih vzrokov?
Ptujski okrajni zastop je imel 9. t. m. plenarno sejo, v kateri je Ornig poročal, da ima okr> zastop danee 190.000 K aktiv napram 79 000 K leta
, 1916. Za leto 1918 se pobirajo 50%-ne okrajne   doklade.    Namesto umrlega
- Straschilla je bil v okrajni odbor izvoljen enak nemškutar znani Franc Schosteritsch.
V Hora h je °1. t m umrla najstarejša župljanka -Ana Radonovič, stara 95 let.
V Ribnici na Pohorju je 24. t. m.
umrl veleposestnik in župan Ivan Za-pečnik, zaveden narodnjak.
Surov nadpr očnik je nek Smolak od pijonirskega bataljona v Ptuju, v civilu geometer v Ptaju Dne 16. t. m. je po 10. uri ponoči prišel v gostilno Emeršič na Ptuju ter zahteval vina. Ko mu ie gostilničar dejal, da ie že policijska ura in da ne^ sme nikomur več dati vina, je začel Smolak rohneti in besneti, je psoval Emeršiča za jugoslovanskega izdajat a itd. Da bi se ga i znebil, je Emeršič dal vina. Ko je Smolak vino izpil. je zopet začel psovati in ie z bnjonetom zabodel gostilničarja v čeljust in vrat ter ga težko poškodoval. Hotel \z zabosti tudi go-stiiničarko. pa se mu ie k sreči umaknila. Smolak c<* ie baje sam javil vojaški oblasti.
Sv. Lenart ' ~'ov. Gor Mariborsko >Dramatično društvo« priredi na oSčo željo tukaj v nedeljo, dne 8. sept. 1-"'18, v po solil niskih oros-orih veliko >\aro(lno veselio«. Začetek ob 3. uri 1. Godba. 2 Petie meša nega zbora >Dramatičnega društva v Mariboru«:. 3. Šaljiva oošta. 1 Prosta zabava z najrpznovr.-ineiA.nl Drogramom.
Liu'omcr »Slov. pevsko društvo ^e pripravlja ^a koncert ki ga priredi Mk sept. t. 1. z obširnim vsneredom Ker ima društvo namen s čistim dobičkom podpirati na£e aVif**^ ^eoce (invalide) in obmejne šole. se društvo nadeja mnogobrojnoga obiska. Natačni vsno-red in prostor se pravočasno naznani. Cen j gnč. pevke in g. pevce se vabiio k rednim vajam vsako soboto zvečer — Svojčas so pevke in pevci žrtvovali vsako soboto in sredo in s tem olajšali g. pevovodju njegovo težavno delovanje, da mu ni trebalo zbora na dva dela vaditi kakor zdaj Bi se tudi dalo hitreje in boliše vaditi če ie zbor skupaj. Žrtvujmo vsaj par sobotnih večerov za dobro stvar.
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje svoj izredni občni zbor v Trstu dne 22. septembra t. 1. in ne. kakor ie bilo svoičas objavlieno, 8. sept.
Tatvina. Včeraj sta bili pri belem dnevu v Hradeckega vasi št 42 neki stranki iz odklenjene sobe iz omare ukradeni srebrna moška in srebrna ženska ura ter denarnica, v kateri je bUo nekaj denarja. Poleg teza je bila v omarf tudi večja vsota denarja, katero je pa tat pustil. Tatvine je sumljiv neki nemško govoreč vojak. Ker je Hradeckega vas bolj na samoti in tik gozda (GolovcaV so tamošnji prebivalci celo pri belem dnevu vedno v nevarnosti ne samo za svoie imetje, temveč tudi za svoje življenje. Sedaj, ko zori po vrtovih sadje, prihajajo tja različni ljudje v civilni in vojaški obleki in če se jih hoče odpoditi, postanejo, sosebno vojaki, naravnost nasilni in dogodil se je že slučaj, da je morala ženska, ki je bila sama doma in hotela vojaka prepoditi, bežati in se zaoreti v hišo, če jih ni hotela skupiti. Posebno nevarna je noč. Prebivalci teza osamljenega predmestja prosiio, da bi se tam večkrat po'-azala kaka policijska in vojaška patrulja.
NnilepSi film sezone »Knearinia iz Beraniie« danes prvikrat v »Kino Central« v deželnem gledališču. Kino Central ie z velikimi stroški pridobil najlepši film sezono. Stroški za predstavljanje tega filma za pet dni znašalo za Ljubljano 8000 K. Snov filma je velein-teresantna: Dosedai ie še nismo poznali. Nismo poznali ne revne vladarice kneževine Nikjerske. ki se žrtvuje na oltarju domovine, ntsmo poznali ne interesantne lepe. nakrat se nrikazavše nove zvezde na nebu filmske umetnosti, umetnice Štele Harf ki igra to kraljico Nikjerske dežele. Film se odlikuje s čudovitimi slikami, združuje resnost in šalo v pravi meri. Smejimo se nad dvornimi ceremonijami in nerodnimi smukači v krasni nlaninski zimski pokrajini. Vidimo grofico — častno damo. ki zaspava in mlade liubimske inkognito - parčke, samo reči, ki bi lah1 < služile v najsiiaineiši Porteuovi veselo - igri. Pisatelji so pa tudi povzeli visoko politiko v igro. Konflinkti dinastije, zarobe, boi na sablie in streljanje, rane in kri so pomešane v ljubezensko humoresko: visokorodna princezinja se ne more poročiti z istotako visokorod-nim princem, vidi ga umreti v svojem naročju in se poroči z neliublienim soprogom — vse v korist svoji deželi. Vse to pa ie slikano v tako sijajni opremi in igrano tako hrezorimerno fino. da sme upati Kino Central, ki si ie pridobil ta film. na razprodane predstave, posebno ker človeško stran konflikta Štele Harf predstavlja tako čudovito, da njene nebeške oči in čarovito igra docela »nadomeščata govorjeno besedo. — Film bo igran v Ljubljani pet dni.
Kino Ideal. Spored za danes, petek, 30. avgusta. Predvaja se senzacijski film :>Wengerka«. krasen igrokaz v 5 delih po istoimenskem romanu in dramit Arpada Pazstoria in Aleksandra Go-tha. Glavnioredstavljalci: Ika Lenkef-fv. Gustav Vandorv in ga. Vezspremv. Poleg tega: »Derbv«. krasen naravni posnetek. Najnovejša voina poročila zaključijo ta izbran spored. "Radi visokih cen za nabavo filma >Wengerka< neznatno zvišanje vstopnine. Spored ni za mladino ter se predvaja do ponedeljka. Kino Ideal.
Ukradeno je bilo dne 23. avgusta v Celju iz tovornega vlaka št 816#ponoČi iz zavornice črna torba s posodo vred. Ako bi kdo kaj vedel ali našel, se prosi, da sporoči proti nagradi, ker je vrednost za okra-denca 300 do 450 kr' i, na naslov Franc Penik, železničar, Ljubljana, Metelkova ulica št 19.
AprovizaciJa.
~f  Prodajalci moke se poživljajo,
da zanesljivo naznanijo v ponedeljek 2. septembra v mestni posvetovalnici, koliko imajo še v zalogi blaga. Vsake vrste blaga je napovedati posebej v kilogramih. Enako je sporočiti, če ni v zalogi nič blaga.
-f Izkaznice za krompir. Stranke vse premalo pazijo na svoje izkaznice. Zadnje dni se je v aprovizačnem uradu zglasilo vse polno strank, češ. da so izgubile svoje izkaznice za krompir, in zahtevajo nove. Seveda aprovizajui urad takim prošnjam ne more ugoditi, ker je popolnoma izključeno, da bi se izdajali duplikati izkaznic. Izkušnja uči, da se z izgubljenimi izkaznicami, oziroma duplikati kaj rade vrše vsakovrstne nedopustne manipulacije in goljufije. Za to še enkrat opozarjamo stranke, naj pazijo na svoje izkaznice, ker novih pod nobenim pogojem ne bodo dobivale več.
4- Meso na zelene izkaznice B se razdeljuje po naslednjem redu v cerkvi sv. Jožefa: V soboto dne 31. t. m. popoldne od 1. do pol 2. št. 1 do 150, od pol 2. do 2. št. 151 do 300, od 2. do'pol 3. št. 301 do 450, od pol 3. do 3.' št. 451 do 600, od 3. do pol 4.št. 601 do 750, od pol 4. do 4. št 751 do 900, od 4. do pol 5. št. 901 do 1050, od pol 5. do 5. št. 1051 do 1200, od 5. do pol 6. št. 12Q1 do 1350, od pol 6. do 6. št. 1351 do 1500. — V nedeljo dne 1. septembra dopoldne od 7. do pol 8. Št. 1501 do 1650, od pol 8. do 8. št. 1651 do 1800, od 8. do pol 9. št. 1801 *do 1950, od pol 9. do 9. št. 1921 do 2100. od 9. do pol 10. št. 2101 do 2250, od pol 10. do 10. št. 2251 do konca. Vsaka oseba dobi 10 dkg in stane kilogram 2 K 80 v. Stranke prav posebno opozarjamo na višjo ceno in nujno priporočamo, da si same naprej izračunajo, koliko stane za posameznika meso. Denar naj potem imajo že pri blagajni pripravljen, da ne bo z izmenjavanjem nepotrebne zamjde časa in s tem tudi preprečeno dolgotrajno čakanje.
-J- Oddaja mesa. Jutri, v soboto, dne 31. t. m. bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo.
4- Inozemsko meso. iMestna apro-vizacija bode oddajala inozemsko meso v cerkvi sv. Jožefa v soboto dne 31. avgusta in v ponedeljek dne 2. septembra 1918 od 7. do 9. ure zjutraj.
4- Revizija kart Aprovizacija je podvzela nova strogo revizijo kart v splošnem. Prav! Kako je pa s posestniki, ki sami prideljujejo žito, krompir, fižol, rede živino, prašiče, imajo kuret-nino in sploh vse deželne pridelke. Kako je z dotičniki, ki so dobili razna semena? Vsi ti so gotovo vpisani za karte. Kako je z dotičniki, ki so si nakupili cele vreče žita? Ti sicer niso znani, če pa hočejo dati žito zmleti, morajo vendar imeti oblastveno nakazilo. Popolnoma prav, da si vsakdo preskrbi za huiše Čase, kolikor in kakor si more. Vprašanje ostane le, kaj naj počnejo ljudje — in teh je pretežna večina — ki so navezani samo na razne aproviza-cije. Ljudje, ki nimajo posestev, ki nimajo zemlje v najemu, ljudje, ki nimajo sredstev.'da bi si zamogli nakupiti živil po bajnih cenah. Velika hiba je. da so do sedaj skoraj vsi zgoraj navedeni krogi ravnotako jemali in še jemljejo karte za kruh, moko, krompir, fižol in maščobo, kakor oni. ki ne posedujejo nič in tudi niso nič pridelali. Kam so pa ti djali svoje pridelke? Teh je v Ljubljani gotovo veliko število.
Prosveta.
—. »Kurent«. Izšla je 2. številka >Kurtu,at Dobi se v vseh slov. trafikah in knjigarnah, naroča se pa v upravntštvu >Kurentac v Ljubljani, Stari trg 19 (Zvezna tiskarna). Naročnina znaša do konca tekočega leta 10 K.
»Demokracija« (št. 11.—14.) Naša socialistična revija je svoj najnovejši zvezek v glavnem posvetila Trstu. Zato ima ta zvezek podnaslov: »Trst in ^Io ven-c i«. Direktno tržaškega vprašanja se tičejo članki: Rudolf Golouh: »K vprašanju o zatiranih narodih in o internacijonali«; — Outlaw: »Trste; — Anonimus: »Trst in slovenska dežela«; — dr. Ferfolja: »Italijani in Jugoslovani v Primorju«; — Anonimus: »Trst in Italija«. V dosti tesni zvezi s tržaškim vprašanjem, ki je za nas predvsem narodno - gospodarsko, je razprava Ant Lobode o »naši gospodarski polidčni perspektivi«. Iz zadnjih tržaško - socialističnih debat znani R. Golouh končuje svojo razpravo o »zatiranih narodih in internacijonali«: »Pregovarjati narode, da se odpovedo svoji narodni svobodi, predno se uresniči socija-lizem, je politična nesmisel, ki ima še to »nepriličnost«, da maskira z revolucijonariz-mom taktiko, ki znači v sedanji dobi opor-tunizem.« Pisatelj Outlaw zatrjuje, »da Trst narodno in gospodarsko nI v naši oblasti, in resnica je, da zahteva narodno - gospodarska eksistenca jugoslovanskega ujedinjenja Trst zase, ker ji brez njega ni življenja. Pripadnost Tršia k Jugoslaviji pa vsebuie za Trst veliko nevarnost«, ker namreč »jugoslovanska država sama ne bi mogla preživljati te veleluke iz svojih zakladnic«; edini izhod iz te opreke je, da se prizadeti narodi med seboj sporazumejo in da je tržaška luka popolnoma svobodna. S temi trditvami pa se ne krije povsem statistično podprti članek »Trst in slovenska dežela«, ki pravi, da je služil Trst v prvi vrsti dosle kot i m p o r t n a luka. in sicer je bil najvažnejši importni predmet premog, prihajajoč večinoma iz Anglije: nam se namreč zdi, da bi Trst potreboval za eksport večjega zaledja nego ie slovensko ozemlje. Važna dejstva pa pribija isti članek glede naše dosedanje moči v Trstu; kljub tolikemu našemu napredku v Trstu, ki nam je časih celo zastiral pogled po celotnem našem problemu, nismo v Trstu stekli nika-kega vpliva na pomorski promet, niti gospodarskega, niti političnega. »Absolutno se je sicer na^a moč oiačila, relativno pa ie padla; v političnih stvareh pa pride samo relativno razmerij do vellave.« Iz teara se vidi, da »drobno delo« nikdar ne pridobi gosnodarskega Trsta za nas: z drobnim de-
I lom bi se mi mogli meriti le s sovražnikom \ ali sosedom, čigar cela organizirana moč ni : naperjena naravnost v Trst, kakor je naravnost na Trst nemška moč. Temu našemu zaključku se prilegajo izvajanja neke brošure, ki jo je leta 1915. izdal ing. Drag. G u s t i n č 1 č in ko jo naznanja »Demokracija«, češ, da Je sporazum med Jugoslovani in Italijani glede Trsta na podlagi narodne enakopravnosti in načela večine mogoč. Poleg teh člankov čitamo v »Demokraciji« še uvodnik uredničin, članek Abditov
0 razrednem boju ln prirodnem pravu, Petra Juga članek o socijalizmu in samoodločbi narodov, T. Kozaka ese: »Naša narodnost«. Ceha J. Hajšmana poročilo o čeških socijalističnih strankah ter konČHO življenjepis ruskega, pred kratkim umrlega Plehanova iz peresa M. Ruleja. (Med članki Ima Ivo Gruden dvoie pesmi). Peter Jug se bavi z znanimi Rennerjevemi študijami ter pravi o predlagani lokalni avtonomiji: »Ne moremo se otresti vtisa, da je tudi ta rešitev nekako podobna rešitvi gospodarskih bojev v veliki tovarni, izvršeni na tem temelju, da bodi kapitalist v svoji obednici in palači neomejen gospodar, a delavec v svp-ji kočici — drugače pa ostane njuno med-
f sebojno razmerje pri starem.« Radi konstatiramo, da je urednica duri a sVole »Demokracije« dobro posnela z besedami: »Ko stopamo v peto leto vojne, se zaveda naš tro-imenl narod, da je samoodločevanje njegova rešitev in da mu prinese vsestransko svobodo. Samoodločevanje pomenja za nas biti ali nebiti, in z besedami, da »naše ljudstvo ne pričakuje svoje svobode od milosti, temveč od odločnega boja, ki ga je že začelo.« Izmed člančičev v »Pregledu« se nam
r zde posebne omembe vredna izvajanja dr.
I A\ Zalokarja o jugoslovanski medicinski fakulteti v Zagrebu, češ, zagrebška fakulteta bo vzgajala zdravnike za večmilijonski jugoslovanski narod, v njej naj se osredotočijo vse znanstvene, pedagogične in organizatorične sile Južnih Slovanov.
Razne stvari
* Tudi v Berlinu zastrupljenie z gobami. Iz Berlina poročajo, da je zbolelo tekom zadnjega časa v mestu zelo veliko število oseb vsled zauživanja strupenih gob. Štirje bolniki so umrli.
• Srebro v Aradu. Pri železniškem ravnateljstvu v Aradu se nahaja zaboj, v katerem je srebra za vrednost 100.000 K. Zaboj je bil najden na progi proti Vel. Va-radinu v času, ko so Romuni vdrli v pokrajino. Lastnik srebra se še ni zglasil.
• Londonski župan v Rimu. Londonski župan je dospel te dni v Rim, kjer je bil najslovesneiše sprejet Poleg drugih prireditev so posadili londonskega župana tudi v italijanski aeroplan ter napravili Ž njim polet nad mestom.
* Zaroka bavarskega kraljeviča. Monako v o, 28. avgusta. Bavarski kraljevič fm. Rupreht se je zaročil z luksemburško princezinjo Antonijo. Kraljevič Rupreht je rojen leta 1869, Je star torej 49 let, princezinja Antonija je rojena dne 7. oktobra 1899, je torej v 19. letu.
Gespototvo,
— Na dunajski borzi ni bilo posebnih izprememb. Poslovanje poteka povsem mirno, vendar so vodilni papirji nekoliko profitirali. Notiralo bo je: Anglobank 604, Bankverein 640, iBodenkredit 1600. Avstrijski kreditni zavod 915. Ogrski kreditni zavod 1400. Landerbank 657. Avstrijski Llord *2056, Adria 1825. državne železni oe 10S5. Alpinke 1065, Skodovke 1114 K. — Na denarnem trgu so ostali valutni k n r z i neizpremenjeni.
— Veletrgovina z živili in krmili. Uradno se objavlja, da se uvede licenca za veletrgovino z živili in krmili. Kdor se hoče s tem pečati, mora dobiti dovoljenje od politične oblasti, fn ne zadostuje navadna priglasitev, kakor do sedaj.
— Sladkor na Hrvatskem ni podvržen carini. Hrvatski ban ie izdal naredbo, s katero se začasno ustavlja carina
na sladkor.
— Drago ogrsko vino. Iz Budimpešte nopočajo. da so zadnje tftdne po pokrajini Somogv potovali poljski Žid-ie, ki so nakupili vinski pridelek. To ie imelo za posledico, da ie cena hektolitra poskočila že na 1500 K.
— Državne železnice bodo rabile za prihodnje leto 400000 vagonov premoga, in sicer 330.000 avstrijskega ter 70.000 vagonov nemškega črnega pre» moga iz Zgornje Šleziie.
—Poštne pristojbine.   Kakor sroo
že poročali, se zvišajo pošt. pristojbine s 1. septembrom t. 1. V poštnem prometu v Avstriji, z Ogrsko, Bosno - Hercegovino, Nemčijo ter z okupiranimi pokrajinami bo treba od 1. septembra dalje plačevati: za pisma do 20 gr 20 vin« za vsakih nadalinih 20 gr 5 vin., dopisnice 10 vin., poštne nakaznice do 50 K 25 vin. in za vsakih nadalinih 50 K po 5 vin. več, za poštne pakete do 5 kg:
1 K. od 5 do 10 kg: 2*20 K, od 10 do 15 kg: 3 20 K, od 15 do 20 kg: 4*20 K. (za Nemčijo veljajo nekoliko višje pristojbine). Poštne pakete mora odpoši-ljateli frankirati. Pristojbina za ekspresno dostavitev pisem in dopisnic bo znašala 60 vin. sedaj samo 30 vin. in za ekspresno dostavitev pošt.^ paketov 1 K. ako pa se morajo dostaviti poštni paketi v krai, ki ie oddaljen več, kakor 1 km od kraja, kjer 6e nahaja pošta, bo znašala poštna pristojbina 2 K.
Darila.
Za oslepele vojake. V ta namen je izročil deželnemu odboru g. Ivan Belič, go-! stilničar in posestnik v Ljubljani, dar 30 K mesto venca na krsto pok. gosp. Lovrenca šarca; dalje g. Franc Kollmann,- c. in kr. dvomi založnik v Ljubljani. 50 K, mesto venca pok. g. Henriku Kenda.
Aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih sloiev poklonil je neimenovan dobrotnik, - kakor vsakorae-sečno tudi za meseca julij in avgust 1918 1000 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik:1 Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarnet.
nm
^ovnrTSKI NAROD" dne 30. avgusta 1918.
197. Stev.
Sr DIJAK
Iz.dobre kmetske hiše se sprejme na ranie. — Naslov pove upravn. »Sfovenaftega Naroda«. 4495
■f*%f J — 8e »P1"*)™ na hrano
UIIBK in stanovanie prot;
e^nanleTm prispevka živi! v sredini mesta. — Naslov pod „strogo aaesorstve 4499« na upr  „Sl. N.«
Vsa živila
preskrbim za svojo 7 let staro hčerko in dobro plačam boljši družini, ki bi jo »prejela v popolno oskrbo. Ponudbe •prosim na postni prodal 101. 4497
Železen štedilnik::
Z dvema cilindroma in pečico (Brat-rohr) se s cevmi vred takoj proda. — Vprašanja v Spod. diski, Planinska cesta st 289, sila Hiier. — 4487
dobi takoj slnlbo. — Poizve se pri
fiipravništvu »Slovenskega Nar.« 4520
Učenec, H
močan, s primerno šolsko izobrazbo, pošten, ki ima veselje do trgovine, se .sprejme takoj pri Andrefn Kroselju, Itrgovina z mešanim blagom in hrvaškimi uvoženimi pridelki^ Dobova pri Brežicah, So od. Štajersko. — 4519
(Urana a
kopalna banja.
Izve se pri
nakresje. 9
4478
Tesarje tat mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi j eno) sprejme ANTON STEINIR, LJubljana, J eran ova ulica št 11. 175
Pridno polteno dekle
z dežele katera je tudi nekoliko vajena kuhati so takoj sprejme na domača dela. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod: „pošteno dekle 4427".
STANOVANJE
sa licsjko. — Dam poleg zahtevane plače — stroeo nadzorstvo — še 8 kg svinjske masti, 12 kg moke in 12 kg fižola. — Ponudbe na »Slov. Narod« pod „licejks 4480".
Dve deklici,
KARAMELE,
DROPSE,
FONDANT,""?'? RAHATLOCUM
itd. prodaja na debelo K. Kas čl6, Ljucl?3na, Sv. Florljana nI. 17. 4473
M se zopet m
far STENICE
vzorčna steklenica 4 S, velika steklenica 16 S, brizgalnica t K« Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna „pri upanju" Apotheke »zur Hoffnung«, Pecs 45, Ogrsko.
Došle zopet
mlafiinicd
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje. stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. Iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah.
FRANC HfTTI,
saloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442
X X
X X X X
XXXXXXXXX XXX XX xxxxxxxxxx
::    Najnovejša izbera ::
umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£jubljana Prešernova ulica stev. 7.
NE ZAMETUJTE DENARJA!
Me kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internaclonal4*
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah t črn«, mpdra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. "fama
100 zavojev »..,,•..........K 30.—
900 zavojev ,«..;.. po K 4S.— sa tOO sav« 1000 savojev.......po K 40.— sa 10© sav.
^Poštnine prosto pošilja
3957
Rudolf Cotičf Vrhnika.
I* vsakega trgovca velite zasItiSejfcl
pri dobri rodbini v Ljubljani. Platilo deloma v živilih. Pismene ponudbe pod „1 teklići 44SI« na upr. »Slovenskega Naroda«.
Zamenjam za živila
dobro ohranjeno otroSko posteljo, železen štedilnik in 1000 kg terbovelj-skega premoga. — Naslov pove upr »Slovenskega Naroda«. 4451
Dekle.
22 let staro,zdravo, iz poštene m rodbine, želi vstopiti kot učenka v trgovino ali v večje gospodinjstvo, kjer bi se učila kuhati. Ponudbe pod „Zaneslflvost 4458" na upravn. »Sloven. Naroda«.
Bflf lobro Izurjen "TenU
MLINARSKI pomočnik.
lice slosbe ■ hrano ta stanovanjem. Pismene ponudbe pod ttisar-ienost 4478" na uprav. »Slov. Nar.«
Sluze,
ena rjava, Markisett, dve Crni in dekliški čevlji se prodajo. — Naslov: Farsi, Sodna ulica 3, II. nad. 4488
SSr Prodasta se dva
kolesna plašča
(Mantel), blago Še iz mirnega Časa. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4500
Gospodična
vešča vseh pisarniških del, išče primernega stalnega mesta v kaki pisarni v Ljubljani. — Blagohotne ponudbe pod „stalno 1918" na upr, „S1. N.«
Išče so
STANOVANJE
za dijaka sa takoj- Da se nekaj živil in plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«.— 4515
EaT" Iščem sposobnega
instrioiia ali i
[0
za podučavanje poljskega leslkasa takoj. Predstaviti se je Soda s aL 11, n. nsdstr. daaao od 1—2 pop.
Sobno opravo,
ki je bila kupljena na Tržaški cesti, naj dotična gospodična blagovoljno tekom 8 dni prevzame, ker se rabi prostor, ali naj pa naznani natančen naslov, kara naj se oprava odpošlje. 4498
Proda se močan, lepo prenovljen
lovski voz (nreb)
a tapeeiranimi sedeži in naslonjali ob straneh. — Prostoren je ss 10 oseb. Josip lelsno, Vrhnika. — 4493
Gospodična
zmožna slovenske in nemške steno-
Safije in poizvedovanja v zemljiški ijigi z večletno prakso teli slatke v pisarna. Ponudbe na uprav. „Slor. Naroda« pod „ Angele 4509".
Kupim dobro ohranjene
vinske sode
ls hrastovega lasa. — Ponudbe na naslov Ljubljana, poštni predal 145
Gostilna
J. Podobnik
se drugega septembra saćesno sspre. VlnotoČ pa ostane. UML 4512
Zenitna ponudba.
Železniški poduradnik, vdovec, 35 let star, z dvema otrokama ter imetjem 10.000 K v gotovini, želi znanja v svr-ho poroke z zdravo in pridno gospodično ali vdovo brez otrok, neomade-ževane preteklosti. Le resne ponudbe s sliko ter natančnim naslovom naj se
Rošiljajo na upravništvo .Slovenskega a roda« pod: ..Jessn 4489". Tajnost strogo zajamčena.
Bukovo oslic
SO doki pri tvrdkl FRAN OUSTIH V MZTLIKI. — Oddajajo se samo cele vreče. Ceaa sa klgr ogljs |e K 1-S0, kdor naroči do S. septembra, posnele drsijo. 4450
V lepem kraju na gorenjske ae proda iz proste ro
velika
msšm bBi
v kateri Je bila svojčas stara, znana gostilna. Hiša stoji as lepem,prometnem prostoru, v neposredni bližini cerkve, sodni je in kolodvora. V hiši je vodovod in električna loč. Cena po dogovoru. Naslov se zve v upr. lista. 4289
Prešla se medena, volnena
damska obleka
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4461
1000 U premosti
dobi, kdor mi preskrbi stanovanie z
2 ali 3 sobami. — Naslov pri uprav. »Slovenskega Naroda«. 4455
Proda se fina, ima
moška OBLEKA
ie popolnoma novi cev rji stev. 41. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4468
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. PA NT, Srani- 2693
Prešernove slike
prodaja it pošilja po poštnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 6 kron.
Sprejme se takoj starejša ::
gospodična
(učiteljica) sa vzgojiteljico k otrokom. —  Hrana in stanovanje v hiši; plača sedanjim razmeram primerna.— Postni predal st 49. 4411
Prazne vreče
vsake vrste in suho gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Koncipijent,
stenograf, sollcltator ali sploh pisarniška strojepisna moć se sprejme na pismeno ponudbo. Dr. Josip Eolsek, odvetnik, Laski trg. - 4469
Uradnik liče
STANOVANJE
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v blliini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal stev. S.
LJnbliana. 3415
Brivskega učenca
samo kateri dobro brije in striže, sprejmem takoj. Dobra hrana in stanovanje. Pogoji dobri. Napitnine Čez 200 kron na mesec ln to garantirano. Ponudbe poslati na Slovensko brivnico Fronto Briski, brivec, Ilica 137.
Zagreb. 4483
¥ večletni najem pozneje nakup se lice proti vec*l kavciji ali posojila
Sostllna, trsouino
z nekaj zemljiščem, vrtom in travnikom v mestu, okolici ali večjem prometnem kraju na deželi. — Naslov v upravništvu »Slov. Naroda.« — 4414
▼same se v najem, odnosno kupi
za
Ponudbe z navedbo pogojev je nasloviti na Anton Iskra, Bohinjska Bistrica. 4-156
Dr. Ferdinand MiMer,
odvetnik v Celovcu, išče ia takof
solicitotorj'G.
Službene ln Življenske razmere zelo ugodne. — Ponudbe takoj na gornji naslov. 4508
„ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
Plan, jjjjjp al. i.
Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana zaloga strupov.
f
it:
umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki« itd. dobavlja najceneje Miroslav Elsenmen-ger, Dunaj V., Schonbrnnnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 3897
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod
v Cjnbljani, Kolodvorska nI. 34 a.
lice sa vešč ln zanesljiv u
mlinar
zn paromlin na Hrvatskem. — Nastop čim preje, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na tvrdko Josip Halnian, Hrlievel, Hrvatska, 4405
Na prodaj je
premojokop ZBELOUO
pri Poljčanah.
Pogoji se izvejo v pisarni
dr. Serneca v Celju.
sprejme takoi stalno
Narodna knjigarna, Ljubljana,
SSJT PreSernova ulica 7.
Piva kranjska medicin, drogenia
snmU fotograf. Bsaan iti Oiastv. koncesijonirana prodaja str- pov.
Ustanovljena leta 1897.
ANTON KANG
Ljubljana, Židovska ulica L
Ceniki na razpolago.
I
Trgovina zlatnine :: ur :: srebrnine
F. Čuden Sin
se nahaja
nasproti gl. pošte
v Ljubljani. 3221
Odvetniška pisarna
Adlešiča
Sodna ulica 6. II. nadstropje, 4439
pr je zopet odprta mi
dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure. rft.
Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenveiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v ::        zalogi tvrdka ::
A. ZANKL SINOVI, UUBUANA.
Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo:
Ali sa hočete svojega
revmatizma, $ roti na, ishiaia
korenito iznebiti ? Tisoči ie ozdravljeni I Bolečine v adik in členkih, otekli udie, skrivllene roke in noge, /ganie, bodenle v različnih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in protinskih bolečin. — ftadlm Vam naravan prodnkt sa idravljenje. Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna mati
narava bolnim ljudem daiuje. Vsakemu brezplačna poskućnja.
PlSite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete hvaležen moj privrženec.      ■ 3566
Ekspedicija: OPERn-APOTBEKE Budiai-PEšta. IL, oHd. 244.
70
26
^861
15