TEDNIK - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SŽ ŽELEZARNE JESENICE ' Boj za socializem bijemo v času. ko so vso odnosa v sodobnam svatu — d rut bane. madnacionalne. meddržavna — zajela negoto­ vost, krize in vranja. Pri tam je neizpodbitno tole: problemi in pro­ tislovja sa lahko rešujejo in se morajo reševati z demokratičnimi sredstvi, ob najširši ud »tožbi tistih, ki s svojim delom ustvarjajo družbene dobrine. Kajti, kakor opozarja Mani, »družb« ne bo našla svojega ravnotežja, dokler se ne bo vrtela okrog sonce dela«. Prav stabilnost naše družbe in sistem potrjuje, da je sociali­ stična samoupravna demokracija sposobna usklajevati mnoštvo različnih interesov in brez večjih pretresov reševati tudi najbolj zapletene probleme,- s katerimi se neizogibno sooča človeška družba. ~^ Tovariš Tito na XI kongresu ZKJ JESENICE, DNE 24. JULIJA 1981 ŠTEVILKA: 28 • LETO: XXX Naš kovinar, svobodno glasilo delavcev KID, je kot predhodnik Železarja začel izhajati 26. januarja 1937. Zelezar izhaja od 1. decembra 1951 kot mesečna revija, od IS. aprila 1959 kot štirinajstdnevnik in od 1. januarja 1962 kot tednik.. Glasilo je ob 25-letnici predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glavni in odgovorni urednik Joža Vari — Naslov: Uredništvo Železarja, SŽ — Železarna Jesenice. Številke internih telefonov: urednik 483, administracija 484 in 726. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/1-72.. ANALIZA POLLETNIH PROIZVODNIH STROŠKOV PO TOZD Ob analizi stroškov proizvodnje za prvo polletje moramo ponovno opozoriti na problematiko planiranih normativnih pofroskov v posa­ meznih temeljnih organizacijah. Dejansko nastali stroški v Železarni so v prvi polovici leta nižji od načrtovanih za 606 milijonov dinarjev, kar je pozitiven rezultat, vendar se moramo zavedati, da smo pri pla­ niranju normativnih potroškov pretiravali. V nekaterih temeljnih organizacijah so v kal k ubrane velike rezerve v porabah, kar se pri de­ janskem obračunu pokaže kot znižanje. Lastna cena nase proizvodnje je previsoka, kar nam iz meseca v mesec potrjuje podatek o razliki med doseženo prodajno in planirano lastno ceno. V vseh šestih mese­ cih je ta negativni efekt znašal 159 milijonov dinarjev. Kljub temu pa smo v tem času do­ segli pomembne uspehe pri uresni­ čevanju stabilizacijskega programa. V marsikateri temeljni organizaciji so z dobrim delom" povečali proiz­ vodnjo, zmanjšali porabo energije, materiala in storitev, izboljšali so izplene. kar vse je vplivalo na nižje stroške. V temeljni organizaciji Plavž so prvo polletje zaključili s 27.6 mili­ joni dinarjev nižjimi stroški od načrtovanih. Dobre rezultate so do­ segli na aglomeraciji, kjer so porabili 116 kg na tono manj rude. S tem so znižali stroške vložka, nižja je bila tudi poraba koksa (za 5 kg na tono), z večjo proizvodnjo pa so vplivali tudi na nižje predelavne stroške. Na plavžu je bila poraba rude. aglo- merata in koksa večja, kar je stroške I zvišalo za 17.8 milijona dinarjev, nižji pa so bih' stroški pri predelavi. Proizvodnja je bila večja za 6.3 rr- Stroške je znižal tudi asortiment proizvodnje, izdelanega je bilo 7.9 'V več mrzlega železa, kot so predvideli. Temeljna organizacija Jeklarna ie imela za 74.8 milijonov dinarjev nižje stroške. Precejšnje znižanje je imela elektro jeklarna 1105.5 mili­ jonov dinarjev) in to pretežni del na vložku (za 254 milijonov dinarjev), kar je rezultat večje porabe legira- nih odpadkov namesto dragih ko­ vinskih dodatkov. To ie pogojeval manj kvalitetni program proizvod­ nje, izdelali so namreč .'3.700 ton manj nerjavnih jekel, kar je po drugi (Nadaljevanje na 2. strani) OSEBNI DOHODKI IN PREJEMKI V PRVEM POLLETJU Pred dobrim tednom je bila izplačana zadnja akontacija osebnega dohodka v prvem polletju. Kljub manjšim časovnim dodatkom je bila ob dobrih proizvodnih rezultatih višina osebnega dohodka enaka kot za maj. V prvih mesecih leta pa je bil osebni dohodek precej manjši. Poskušajmo pobrskati še po drugih ugotovitvah. Najmočnejši vpliv na oblikovanje sredstev za osebne dohodke imata dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in rast- življenjskih stroškov. Dogovor omejuje rast sredstev za osebne do­ hodke predvsem v odvisnosti od rasti dohodka, medtem ko nas hitro naraščanje življenjskih stroškov sili da v okviru dovoljenih razmerij razporejamo kar največ sredstev- na PROIZVODNJA V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ 1981 V prvem polletju letošnjega leta so proizvodne temeljne organiza­ cije združenega dela v naši železarni pri skupni proizvodnji in ob upo­ števanju gospodarskega načrta in operativnega programa dosegle naslednje rezultate: (Nadaljevanje na ^- strani) osebne dohodke. Pri tolikšni stopnji rasti cen življenjskih potrebščin je vpliv produktivnosti na oblikovanje sredstev osebnega dohodka mini­ malen. Žal Železarna v tem ni izje­ ma. Zaradi sistemskih sprememb v fi­ nanciranju družbenih dejavnosti pri­ merjava izplačilnih oz. razporejenih sredstev bruto osebnega dohodka ni realna. Zbirna prispevria stopnja od bruto osebnega dohodka je za občane jeseniške občine letos za 4.2 odstotka točke nižja kot lani. za sredstva sklada skupne porabe pa je za 1.3 odstotka točk višja. Prispevne stopnje so se ujemale tudi v drugih občinah in republikah, tako da je v poprečju bruto osebni dohodek letos za 31 manj obremenjen kot lani. Da ne bi bilo potrebno dodatno pre računavanje razlik, temelji sporočilo na čistem osebnem dohodku. Nadaljevanje na 6. strani IZPLENI V JUNIJU NAD IN POD PRIČAKOVANJI Po podatkih, ki jih redno spremlja komisija za nad­ zor izplenov, je bil v juniju pri valjanju SM jekla na blumingu v TOZD Valjarna bluming stekel dosežen 80,2 odstotni izplen, kar je za 2,4 % slabše, kot bi po pro­ gramu moral znašati, ven­ dar pa za 0,9 % boljši kot v maju. K temu je pripomoglo zmanjšanje odpadka pri glavah blokov, ki se valjajo v slabe za TOZD Valjarna debele pločevine. Ta odpa­ dek, navaja komisija, pa se lahko še zmanjša z dosled­ nim izvajanjem tehnoloških predpisov. Dosežen izplen pri valja­ nju elektro jekla na valjar- ni bluming je bil doslej eden najboljših. Po progra­ mu je bil določen 79,8%, dosežen pa je bil 81,2 %, ozi­ roma 1,4 % nad programi­ ranim. To dokazuje, navaja komisija, da je bilo obrato­ vanje elektro jeklarna uspeš­ no, prav tako pa tudi TOZD Valjarna bluming-štekel. Pri valjanju domačega je­ kla na valjarni stekel je do­ sežen izplen znašal 79,1 % (programiran 78,1 %) in pri skupnem vložku 79,5 % (pro­ gramiran 78,2 %). Oba iz- plena sta za odstotek nad programiranim in če upo­ števamo še dober izplen pri valjanju elektro jekla, je to spodbuden prispevek k ubla­ žitvi pomanjkanja surove­ ga jekla. NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V soboto, 25. in v nedeljo, 26. julija, bodo izvršili preklop telefon­ skega omrežja Železarna na novo avtomatsko telefonsko centralo. Vse telefonske zveze bodo prekinjene 25. julija ob 6. uri. Takrat tudi preneha veljavnost sedanjega telefonskega imenika. Prekinitev bo trajala za posamezne priključke različno dolgo. Predvidevamo, da bo večina kablov prevezanih še isti dan do 18. ure. Ob preizkušanju priključkov bomo naročnike o preklopu na novo ATC sproti obve­ ščali. Preostali čas je namenjen odprav­ ljanju napak, izvedbi manj nujnih priključkov in signalizacije. Z novo avtomatsko telefonsko centralo prehajamo od sedanje tri­ mestne na novo štirimestno klicno številko. Telefonske imenike bomo do 21. julija dostavili tajnicam TOZD in delovnih skupnosti. Za- SKUPNA IN LOČENE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE Na skupni seji vseh treh-zborov skupščine občine Jesenice, ki jo sklicuje predsednik skupščine Ivo Arženšek v ponedeljek, 27. julija, bodo najprej delegati obravnavali poročilo o uresničevanju družbe­ nega plana Jugoslavije, Slovenije in občine z gospodarskimi gibanji v letu 1981, za tem pa se bodo zbori sestali na ločenih sejah. Poročilo za SR Slovenijo je bilo objavljeno v delegatskem Poročevalcu 25. junija, občinsko oceno pa so delegati dobili v pisni obliki, kakor tudi gradivo za ostale točke dnevnega reda. OCENA STANJA V GOSPODARSTVU OBČINE JESENICE TEK UKREPI ZA NJEGOVO IZBOLJŠANJE Izvršni svet v svoji oceni navaja, da niso upoštevani finančni kazalci, ker bodo znani šele po obdelavi periodičnih obračunov za prva pol­ letje. Zajeti so le podatki, ki jih spremljajo mesečno in zato je v glavnem obdelano obdobje za prvih. pet mesecev. Poročilo navaja, da je obseg pro­ izvodnje po posameznih organiza- časno ima ta imenik vpisane poleg nove. tudi staro klicno številko. Stare so namenjene le lažjemu prehodu na nove klicne številke in jih po odklopu stare avtomatske te­ lefonske centrale ne bo več mogoče uporabljati za vzpostavitev zvez. (Nadaljevanje na 3. strani) cijah združenega dela v panogi indu­ strije zelo različen. Ugotavljajo, da je v globalu izpod nivoja lanskega leta. Po oceni izvršnega sveta znaša okoli 93 f lanske ,ravni, pri čemer pa ni upoštevan faktor kvalitete proiz­ vodov. Pri tem pripominjajo, da je ocena obsega proizvodnje izraču­ nana le za proizvode, ki se merijo v tonah, ker za ostale artikle ni ustreznih faktorjev za preračuna­ vanje. (Nadaljevanje na 6. strani) Struženje valja (Futa S. Kokalj) DELOVNA IN TEHNOLOŠKA DISCIPLINA IN SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Kljub temu, da je bila institucija samoupravne delavske kon­ trole zelo razumno opredeljena že v slovenski ustavi leta 1974 in še bolj konkretno in razširjeno v zakonu o združenem delu I. 1976. ne bi mogli reči, da je v naših temeljnih organizacijah združenega dela in Železarni zaživela v vsej svoji vsebinski razsežnosti. Delo odborov samoupravne delavske kontrole se velikokrat podvaja z ostalimi samoupravnimi organi, čeprav so tudi le-ti upravičeni in dolžni uresničevati samoupravno delavsko kontrolo: Največje odstopanje pa je pravzaprav v tem, da v celoti še nismo doumeli vloge in funkcije samoupravne delavske kontrole in da mnogih vprašanj iz njene zakonske pristojnosti sploh ne uvrščamo v njeno obravnavo. Pri tem gre verjetno za slabo poznavanje funkcije samoupravne delavske kontrole, nedvomno pa tudi nezadostno osveščenost, oportunizem liberalizem in podobno. - Pred nekaterimi konkretnimi mislimi in spodbudami si najprej oglejmo, kaj o tem pravi zakon o združenem, delu. V 551. členu poudarja: »Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic so delavci v organizacijah združenega dela upravičeni in dolžni ures­ ničevati samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih samoupravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.« V nadaljevanju, v 556. členu, pa opredeljuje naloge or­ gana samoupravne delavske kontrole, in sicer: »Organ samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji nadzoruje: izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; izvajanje sklepov delavcev, organov uprav­ ljanja, izvršilnega organa in poslovodnega organa ter skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; uresničevanje delovnih obveznosti in samo- upravljalskih funkcij delavcev in organov temeljne organizacije; odgovorno ter družbeno in gospodarno smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi; uporabo načela delitve po delu in razporejanju čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v med­ sebojnih razmerjih v združenem delu; obveščanje delavcev o vpra­ šanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo v temeljni orga­ nizaciji ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.« Izredno širok spekter odgovornosti in dejavnosti samoupravne delavske kontrole nedvomno zahteva izredno usposobljenost, raz­ gledanost in visoko moralno stopnjo, predvsem organov samo­ upravne delavske kontrole, konkretno v našem primeru odborov samoupravne delavske kontrole, čemur nedvomno posvečamo premalo pozornosti. Sicer smo v pretekli mandatni dobi z nekaj­ urnimi seminarji poskušali dvigniti nivo organov samoupravne delavske kontrole, vendar se rezultati niso odrazili tudi v praksi. Nedvomno je vzrok za to tudi v preveč »teoretičnih« seminarjih, v nezadostni povezanosti teoretičnih in zakonskih opredelitev s prakso, z življenjem, oziroma konkretnimi primeri odstopanj od dogovorjenih norm. Velik vzrok za to je tudi v tem, ker organom samoupravne delavske kontrole v celotnem samoupravnem delo­ vanju ne dajemo tistega mesta in vloge, ki jih kot organi delavcev morajo imeti. Tokrat se zadržimo le pri enem, in sicer trenutno zelo resnem in odgovornem vprašanju, ki sodi v nadzorno funkcijo samouprav­ ne delavske kontrole, to je »uresničevanje delovnih obveznosti«. O tem je bilo izrečenih že veliko besed in napisana grmada sklepov in ukrepov, vendar z minimalnim uspehom. Z minimalnim uspe­ hom nedvomno tudi zato, ker celotna samoupravna delavska kon­ trola — delavci neposredno, samoupravni organi in odbori samo­ upravne delavske kontrole, niso dovolj vraščeni v to problematiko, ker je to vprašanje preveč »prepuščeno« le vodstvenim kadrom, ne pa celotnemu samoupravnemu nadzoru. Zato se kršitve delov­ nih obveznosti, po liniji najmanjšega odpora, obravnavajo tudi pretežno na relaciji vodstveni delavci — disciplinska komisija Železarne. Pa vendarle gre pri kršitvah delovne obveznosti za kršitev zakonskih in samoupravno dogovorjenih in opredeljenih norm. V zakonu o združenem delu in analogno temu v samoupravnem sporazumu o medsebojnih delovnih razmerjih Železarne je med drugim natančno opredeljeno, da so »delavci vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju« in da »delavec odgovarja za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizaciji, v kateri dela, za kršitev delovnih obvez­ nosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi*. S tem smo želeli le poudariti, da bi to pomenilo, če bi bilo to vprašanje v vsej svoji izredni pomembnosti pri uresničevanju poli­ tike ekonomske stabilizacije prisotno' v celotni samoupravni de­ lavski kontroli — delavci, samoupravni organi, odbori samouprav­ ne delavske kontrole, izredno silo, ki ne bi smela delovati samo v pogledu sankcioniranja, temveč tudi v pogledu osveščanja in krepitve delovne in splošne družbene zavesti. ŽELEZAR ANALIZA POLLETNIH PROIZVODNIH STROŠKOV PO TOZD (Nadaljevanje s 1. struni) strani znižalo vrednost proizvodnje" za 148,7 milijonov dinarjev. - V SM jeklami so bili stroški višji od načrtovanih za 47 milijonov di­ narjev, od tega na vložku za 34 mi­ lijonov dinarjev, pri predelavi pa za 28 milijonov dinarjev. Kvalitetnejši asortiment proizvodnje (več pleme­ nitih legiranih jekel) je stroške zni­ žal za 14,8 milijonov dinarjev. Do prekoračitev pri vložku je prišlo za­ radi prevaljenih stroškov iz valjam na drugo kvalitetno proizvodnjo in zaradi slabšega izpiena. Pri predela­ vi so bili visoki stroški energije (več­ ja poraba mazuta), prihranili pa so z manjšo porabo ponvične opeke in specialnega orodja 233 milijonov dinarjev. Na kontilivu so imeli zvišanje za­ radi 12 % manj odlivih gredic, v od­ delku PTO pa so stroške znižali na račun 9.060 ton izkopanega starega železa., V temeljni organizaciji Livarna so bili nižji stroški rezultat boljšega iz­ piena, večje in kvalitetnejše (v kovi- n olivam i) proizvodnje ter večje po- - rabe odpadnih barvnih kovin. Nastali stroški v temelini nrranj. zaciji Valjama bluming stekel so bili za 743 milijona dinarjev pod načrto­ vano višino. Na račun nižje cene na­ bavljenega vložka so bili stroški nižji za 23,4 milijonov dinarjev, znatno manjši so bdi tudi predelavni stro­ ški. S prodajo pločevine III- a kvali­ tete so stroške vložka znižali za 11,5 milijonov dinarjev, za precejšen del stroškov pa so se razbremenili na račun TOZD Jeklama (slabša kvali­ teta in izplen), vendar pa so bile po drugi strani obremenitve s strani valjam in višji stroški zaradi slabše­ ga izpiena v TOZD Valjama blu­ ming stekel tolikšni, da so bili v končni fazi stroški vložka višji od načrtovanih. Izplen na bluntinga je bil nižji za 1,5 %, na steklu pa za 0,2%. V temeljni organizaciji Valjama žice in profilov je znižanje stroškov znašalo 46,6 milijonov dinarjev, od tega na račun nižjih cen gredic 26 milijonov dinarjev. Dosegli so boljši izplen in s tem znižali stroške vložka, znatno manjša pa je bila poraba tudi pri predelavi V temeljni organizaciji Valjama debele pločevine so stroške znižali pri predelavi, izvaljali so 500 ton več, kot so načrtovali, nekaj nižji so bili tudi stroški vložka, precejšen del znižanja pa je rezultat nižjih cen slabo v. Skupno so bili stroški za 41,4 milijonov dinarjev pod načrtovano višino. Nastali stroški v temeljni orga­ nizaciji Hladna valjama Bela so bili nižji od planiranih za 125,4 milijona dinarjev. Precej nižji so bih stroški vložka in to za 363 milijonov dinar­ jev na račun boljšega izpiena, za 31 milijonov dinarjev pa zaradi spre­ menjenega asortimenta. Ker je bila proizvodnja nerjavne pločevine do­ sti nižja od planirane, je bila tudi poraba toplo valjanih trakov iz TOZD Valjama bluming stekel znatno manjša. 52 milijonov dinar­ jev znižanja pa je posledica nižje cene nabavljenega vložka. Boljši izplen, dosežena načrto­ vana proizvodnja in manjša poraba pri predelavi, vse to in pa nižje cene nabavljenih TVT so razlog za zni­ žanje stroškov (za 54,5 milijonov di­ narjev) v temeljni organizaciji Hlad­ na valjama Jesenice. Podobne rezultate na področja stroškov so dosegli tudi v temeljni organizaciji Žicama, kjer so izbolj­ šali izplen, znižali pa so tudi večino stroškov pri predelavi Skupaj z niž­ jimi cenami nabavljene žice so bili stroški nižji od načrtovanih za 25,6 milijonov dinarjev. Temeljna organizacija Profilama je imela nižje stroške predelave, pri vložku pa so zaradi slabšega izpiena presegli načrtovane okvire. Skupaj z nižjo ceno nabavljenega vložka je znižanje znašalo 8,2 milijona dinar­ jev. V temeljni organizaciji Vratni podboji so z boljšim izplenom in večjo proizvodnjo stroške znižali ža 9,5 milijonov dinarjev. Dobri proizvodni rezultati temelj­ ne organizacije Jeklovlek so razlog za 11,3 milijona dinarjev nižje stro­ ške: izplen je bil boljši od načrtova­ nega za 1,3 %, proizvodnjo so presegli za 3 1, znižali so skoraj vse stroške pri predelavi V temeljni organizaciji Elektrode so z boljšim izplenom, nižjimi pre­ dela vnimi stroški in nižjo ceno kup­ ljene Emone znižali načrtovane pro­ izvodne stroške za 28,5 milijonov dinarjev. Z vidika stroškov v temeljni or­ ganizaciji Zebljama nastopata dva fenomena. To je temeljna organi­ zacija, ki je koristila več domačega vložka, kot je bilo načrtovano, kar je zviševalo njene stroške, na drugi strani pa je koristila za izdelavo žeb- ljev kvalitetnejšo žico. Zaradi na­ pačno izstavljenih .naročil (v nižji kvaliteti) smo morali razliko V ceni , za ustrezno kvaliteto TOZD Zeb- ijarna obračunati kot znižanje, ker bi sicer svoje poslovanje zaključila z izgubo. Tudi vse temeljne organizacije storitvenih dejavnosti razen TOZD Transport so prvo polletje sklenile z nižjimi stroški kot je bilo planirano. V glavnem so plan izdelavnih ur do­ segle oziroma presegle (TOZD Vzdr­ ževanje in TOZD Remontne delav­ nice). V temeljni organizaciji Trans­ port so precej visoki fiksni stroški in 'stroški vzdrževanja voznega par­ ka, kar se je odrazilo v 0,8 milijona dinarjev večjih stroških, kot je bilo načrtovano. V temeljni organizaciji Energeti­ ka je znižanje znašalo 47,2 milijonov dinarjev, kar je rezultat zaenkrat še nižje sezonske cene električne ener­ gije, nižje cene zemeljskega plina in nižjih stroškov pri pridobivanju pare in tople vode. Tudi v delovnih skupnostih skup­ nih služb so se stroški gibali v okvira planiranih. Nada Pesjak ZVIŠANJE - ZNIŽANJE STROŠKOV V JUNIJU ODSTOPANJE OD PLANSKIH CEN MATERIALA R-3 Železarski globus VELIKA BRITANIJA Po britanskih podatkih je v letu 1980 imelo deset največjih izdelo­ valcev surovega jekla na svetu (brez LR Kitajske) naslednjo razdelitev izdelovanja jekla po postopkih (v država Sovjetska zveza Japonska ZDA ZRN Italija Francija Poljska Romunija Španija Belgija Jugoslavija proizv- mílíj. ton kis. konv.. % elektro, t SM, i ostalo. 149,1 30,1 11,9 60,4 0,6 111,4 75,5 24,5 _ 101,7 613 273 11,6 _ - 43,8 78,4 193 6,7 _ 26,5 45,3 53,1 1,7 _ 23,2 81,9 15,9 0,9 1,3 20,0 39,0 14,4 46,6 _ 13,3 44,0 19,3 36,7 12,7 45,8 493 5,0 12,3 94.7 5.3 — 3.6 323 27.4 40,4 Razpredelnica kaže. da so lani iz­ delali največ jekla v SM pečeh, absolutno in v odstotkih v sovjet­ skih železarnah, nič na Japonskem in v Belgiji največ v odstotkih v. kisikovih konvertorjih v Franciji in absolutno na Japonskem in največ elektro jekla absolutno na Japon­ skem In v odstotkih v Italiji in Španiji V Jugoslaviji je z ozirom na zastarelost postopka tudi znatno previsok delež izdelanega jekla v SM pečeh. VISOKE STOJNINE NAS OPOZARJAJO NA ODGOVORNEJŠE RAVNANJE V Železarni je v letošnjem prvem poletju nastalo za 1,004351 din vozovne zamudnine, ali kot je v dnevni rabi stojnine. Vzroki za to so navadno zmeraj isti in se iz meseca v mesec ponavljajo. Za prvo polletje je TOZD Trans­ port — špedicija Jesenice, ki daje obrazložitev za plačano stojnino, v svojih mesečnih poročilih navedla, da je stojnina nastala pri razkla­ danju koksa, rade (TOZD Plavž), starega železa, legur (TOZD Jeklar- na), tračnega železa (TOZD HV Bela), slabov (TOZD Valjama debele pločevine), gredic (TOZD Valjama žice), gline (TOZD Elek­ trode), magnezita (TOZD Trans­ port) in pri nakladanju debele pločevine na Javorniku (TOZD Va­ ljama debele pločevine). Vzroki za nastajanje stojnin pri dobavi masovnih surovin (ruda, koks, staro železo in drugo) so v glavnem v sunkovitih dovozih. Raz- kladalne zmogljivosti in površine skladišč so namreč omejene in če prispe na dan več vagonov, kot je zmogljivost, se vseh vagonov ne da sproti sprazniti. Za Čimbolj enakomeren dovoz skrbi sektor nabave po posebnem navodilu OR 99 10 05 z dne 25. 12. 1973. Zaradi pomanjkanja reproma- teriala, starega železa, tračnega že­ leza, slabov in gredic se ta določila ne dajo dosledno upoštevati, ker bi omejitve lahko škodljivo vplivale na dobavo, ki jo stalno težko čakamo. Glina in magnezit se razkladajo še ročno. Za glino skrbi TOZD Elek­ trode, za razkladanje magnezita, ki ga rabi jeklama, pa skrbi TOZD Transport. Kadar za to delo manjka delavcev, se to rešuje sproti z dogo­ varjanjem s prostovoljci, ki naj­ večkrat niso stalni. Pri nakladanju debele pločevine nastaja stojnina, ker se vnaprej naročeni vagoni ne naložijo na dan naročila, ure zadrževanja pa tečejo. Posredni vzrok za nastajanje stoj- nine je tudi pomanjkanje premika - čev. Vagoni se zato ne odstavljajo dovolj hitro na razkladalna mesta in od tam spet odpeljejo. Tudi razkla­ danje ob sobotah in nedeljah ni šlo vedno-dobro od rok. Da bi se rast stojnine ustavila in tudi zmanjšala, so pri sektorju za ekonomiko in organizacijo predvi­ deli več ukrepov. Nabava in uvoz naj bi usklajevala dovoz tako, da bi vagoni prihajali čimbolj enakomer­ no. Za razkladanje glin in sinter- magnezita je treba dobiti stalne delavce. Normativ je odprt, vendar ni zaseden. V prihodnje si je treba prizadevati, da se to delo čimprej mehanizira. Zaželjene so inovacijske rešitve. Pri odpremi debele pločevine je treba biti točnejši pri naročanju vagonov. Pridobiti in vzgojiti je po­ trebno nove premikače za delo na železniškem prometu v železarni TOZD morajo poskrbeti, da se vagoni razložijo z razpoložljivimi delavci, v nujnih primerih je treba ustaviti manj pomembna dela v obratu. Razkladanju ob sobotah, nedeljah in praznikih moramo po­ svetiti več pozornosti. Da bodo dežurni Železarne lahko ustrezno ukrepali, so prejeli posebno navo­ dilo. TOZD in delovne skupnosti razporedijo na razkladanje tudi tiste delavce, ki so bili iz kakršnegakoli .vzroka dodeljeni na drago delo. ,, . Prizadevati si je treba, da se čim­ več končnih izdelkov odpremi po železnici, kar bo vplivalo na prido­ bitev popusta na stojnini. Vodje TOZD bodo prizadevanja za hitrejše razkladanje in nakladanje vagonov vsak dan analizirali in ustrezno ukrepali, da se, stanje izboljša,,ter stojnine znižajo. B. B; KOZERIJA VSI V KANTINE, VABIJO CENE, POSTREŽBA IN KVALITETA - _ c Kakšen neponovljiv užitek je iti vsako dopoldne v eno naših kantin. Nobenih vrst ni in kot na ukaz »sezam odpri se« se natanč­ no ob pol osmih odpro vrata kantine. Tu nas čakajo nasmejani obrazi naših kantinerk, odlična postrežba in vonj hrane, ki kar vabi, omamlja. Tako je kot v pravljici, kjer se cedita med in mleko. - In zelo poceni je vse skupaj, kot na kakšni razprodaji. Vsi naši de-' lavci se lahko v miru, v okolju polnem zelenja in nežne, umirjene' glasbe, do sitega najedo hrane, ki si jo dan prej sami zaželijo in' potem okrepljeni in zadovoljni pospešeno nadaljujejo svoje delo. - Res nekaj enkratnega so te naše kantine. Vsak dan nepozabnih ~ trideset minut v teh naših kantinah in zdi se ti, da vidiš nad njimi svetniški sij, iz dneva v dan bolj žareč. Rad bi napisal še nekaj hvale našim kantinam, pa mi ne bal' uspelo. Ne vem, aH naj grem jutri k zdravniku ali pa na delo, kjer me čaka božanska malica, ne vem. Uh, kako boli' Ze letim, upam, da ni zasedeno! ZA PRAVILNO NAKLADANJE VAGONOV IN CESTNIH VOZIL Pred kratkim so predstavniki poslovodnega odbora Železarne in vodstva TOZD Transport obšli Železarno in pri tem med drugim ugo­ tovili, da se na nekaterih nakladalnih in razkladalnih mestih ne ravna v skladu z obstoječimi predpisi in v duhu dobrega gospodarjenja. Ugo­ tovili so, da se nosilna sredstva, konkretno verige, po nepotrebnem vlačijo po tleh, da se naklada in prevaža vagone, iz katerih štrli in se za njimi celo vleče odpadna žica iz valjarne žice na Beli in podobno. Sodelavec pri remontu valjarne žice (Foto S. Kokalj) Kar zadeva nosilna sredstva, naj povemo, da se pripravlja posebno navodilo, v katerem bo določeno, kako je treba ravnati z njimi. Pri tem bo med drugim zapisano, da se pri prenašanju in prevažanju nosil­ na sredstva (vrvi, verige) ne smejo vlačiti po tleh (več kot je to potreb­ no), da se pri tem ne poškodujejo. Kar zadeva prevažanja odpadne žice po tirih Železarne, pa morajo delavci železniškega prometa Žele­ zarne (nadpremikač^in premikači) upoštevati določbe 28. člena promet­ nega pravilnika, ki v splošnih pred­ pisih o nakladanju voz pravi, da je pri nakladanju odkritih voz treba paziti, da se ne preseže nakladami profil. Ta v višino sega največ 465 cm, merjeno od tal, v širino pa se ne sme preseči rob stranic. Če se to upošteva, odpadna žica ne bo visela z vagonov. Nepravilno naloženih vagonov, kot je bilo že v lokalnih odredbah večkrat napisano in po­ vedano, se ne sme prevažati, ker ogrožajo varnost ljudi in prometa. O tem osebje železniškega prometa Že­ lezarne ni samo poučeno, pač pa vsako leto ob preverjanju znanja tudi izprašano, kljub temu pa se po­ javljajo v uvodu navedene nepravil­ nosti. Seveda pa so za pravilno nakla­ danje vagonov v prvi vrsti odgovorni žerjavovodje. O tem so vsi udeležen- ci tečajev za pridobitev te kvalifi­ kacije poučeni. Ob koncu pouka se namreč preveri njihovo znanje in to pisno v obliki testa, ki ima prav iz snovi o nakladanju vagonov in cest­ nih vozil 23 vprašanj. V petem vpra­ šanju je treba odgovoriti, da nakla­ dalni profil normalnotirnih vagonov znaša v višino 465 cm, v širino pa največ 315 cm, kar ustreza razdalji stranic. V sedmem vprašanju je povedano, da se sme nakladati predmete, ki se­ gajo preko nakladalnega profila le izjemoma s posebnim dovoljenjem za to pristojnega delavca (v Žele­ zarni prometnika železniškega pro­ meta), ki pri tem poskrbi za ustrez­ no varnost pri takšnem izjemnem prevozu. Ce se pri tem gradivu povrnemo še enkrat k četrtemu vprašanju, je v njem zapisano, da za profil, svetlobni in nakladalni, pri nakladanju in razkladanju odgo­ varja žerjavovodja. Če se torej kje za naloženimi vagoni po Železarni kaj vleče, potem sta za takšno ne­ pravilno delo in ravnanje kriva žerjavovodja, ki je taksen material tako naložil in nadpremikač. ki je takšen vagon vzel in ga prevaža po Železarni. Določila v zvezi s tem so tako jasna in čista, da jih je treba pri praktičnem delu samo upošte­ vati, pa takšnih nepravilnosti ne bo več. B.B. 2 ŽELEZAR SPODBUDNI POSLOVNI REZULTATI TOZD JEKLOVLEK V PRVEM POLLETJU - Polletno poslovanje in uresničevanje gospodarskega načrta v TOZD Jeklo vlek kažeta na spodbudne rezultate, ki so pomembni pri 'uresničevanju stabilizacijskih nalog. Razen fizičnih kazalcev o skupni proizvodnji še niso razgrnjeni rezultati finančnega poslovanja, da bi v TOZD lahko ocenili tudi rezultate svojega dela in učinkovitosti go­ spodarjenja. * -"'-•V nadaljnjih stabilizacijskih priza­ devanjih se moramo še z večjo odgo­ vornostjo zavzemati za učinkovitost 'gospodarjenja, da ne bi še naprej drseli v še večjo inflacijo. Očitno je, cra v proizvodni verigi in dohodkovni pbvezanosti med TOZD še niso izde­ lana objektivna merila, da bi bili vsi dejavniki enako zaslužni pri udelež­ bi v skupnem dohodku. V zadnjih le- tirFugotavljamo, da je rast dohodka V 'fiekaterJi TOZD storitvenih de­ lavnosti "hitrejša in da zaostaja do- iiodek v TOZD materialne proizvod­ nje, ki predstavljajo osnovno dejav­ nost Železarne s prodajo na trgu. Mislimo, da smo s preživetim siste- fobm in zapletenimi dohodkovnimi tidriosi zabredli v še večje ekonom­ ske težave in povzročili sporna žari­ šča." 'Z rebalansom gospodarskega in fi­ nančnega načrta za leto 1981 smo se najbrž ušteli, ko smo sklepali na oceni »neustavljivih« inflacijskih ribanjih. Skratka na računici, ki slo­ ni ha zunanjih rešitvah, to je pred­ vsem na rasti prodajnih cen. Težka situacija v zaostrenih razmerah go­ spodarjenja narekuje notranje ukre­ pe' in -večjo osebno odgovornost, da bi'kritično izpostavili delovno in tehnološko disciplino, dvignili k vali-" teto gospodarjenja in dohodkovnih odnosov. "•Nevzdržni in v nasprotju s stabili­ zacijskimi prizadevanji in rezultati gospodarjenja so dohodkovni odnosi ufgibanje osebnih dohodkov. Ugo­ tavljamo, da so temeljne pravice in odgovornosti delavcev TOZD, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, še omejene in usklajene v biro- kratsko-etatistične odnose. Zato je nujno potrebno radikalno poseči v spremembe in doseči preobrat v smi­ slu" hitrejšega uresničevanja resolu­ cije tretjega kongresa samouprav- ljalcev Jugoslavije. Pomembna je tudi ugotovitev, ki se kaže v dohodkovnih odnosih, če prebiramo analizo (mesečna infor­ macija SEO) v tabeli 12/a, da je rastel dohodek (izguba) v letih 1979; in 1980 ter do aprila 1981 hitrejše v korist TOZD storitvenih dejavnosti. Na to vprašanje in na sklep delav­ skega sveta TOZD-Jeklovlek financ- • no računskega sektorja in sektorja za ekonomiko in organizacijo še ni­ sta dala ustreznega pojasnila, če­ prav to vprašanje že meji na samo­ upravni spor. Na osnovi teh podatkov sklepamo, da se delež dohodka v TOZD mate­ rialne proizvodnje odliva v TOZD storitvene dejavnosti. Dohodek, ki odteka, je predvsem rezultat dragih storitev in višjih stroškov vzdrževa­ nja, ki vplivajo na lastno ceno-in na pritisk, da bi dvignili prodajno ceno naših izdelkov. Zaradi tega mislimo, da so dohodkovni odnosi TOZD sto­ ritvenih dejavnosti zakonsko vpraš­ ljivi, ker ne potekajo na osnovi sa­ moupravnega sporazuma o združi­ tvi: V tem obdobju ugotavljamo, da se določila o združitvi še niso polno uveljavila, da bi dvignili kakovost gospodarjenja in odnosov. Naslednje izpostavljeno vprašanje šo delitvena razmerja in osebni do­ hodki, ki niso skladni z rastjo- pro­ duktivnosti in proizvodnje, kar po­ trjuje tudi prikaz gibanja med TOZD. Osebni dohodki v TOZD Je- Movlek so doseženi na plan komaj 92%, medtem ko je proizvodnja in produktivnost dosegla planirano rast, padla pa je stimulacija na pro­ duktivnost in vrednost. Smatramo, da je v naši železarni pridobivanje "in razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke lahko spodbuden dejavnik stabilizacijskih prizadevanj, da bi dosegli go­ spodarsko trdnost in zavrli inflacij­ ska gibanja. V TOZD Jeklovlek ugotavljamo, da je bilo gibanje proizvodnje nad pričakovanji. Kljub velikim težavam pri preskrbi z vložkom in kvalitet­ nim težavam smo izpolnili planske obveznosti. V prvem polletju je bila -dosežena skupna proizvodnja tako­ le: - . - vlečeno jeklo luščeno jeklo brušeno jeklo žarenja za železarno Štore in 87 ton peskanja profilov za TOZD Profilar- na naše železarne. Od vseh rezultatov je najpo­ membnejši doseženi izplen, ki je v odnosu na plan- 1,8 % boljši. Zaradi dodatne predelave vložka slabe kvalitete smo zmanjšali izmeček in reklamacije kupcev. Preskrba z vložkom ni bila zado­ voljiva, zlasti iz železarn Ravne in Štore. Razen tega smo preobremenjeni z naročili, predvsem v drobnih dimen­ zijah, ki odstopajo od družbenega plana. Zaradi pomanjkanja, naročil so pod planom luščena jekla, katera smo nadomestili z vrednejšo proiz­ vodnjo brušenih jekel. V nadaljnjih stabilizacijskih prizadevanjih in do­ hodkovnih odnosih kaže, da bi opu­ stili proizvodnjo nekaterih nerenta­ bilnih kvalitet in povečali stopnjo predelave valjanih izdelkov. V prvem polletju so bila pomemb­ na še nekatera prizadevanja, kot je krepitev socialističnega samouprav­ ljanja, ko smo s pomočjo zavestnih družbenih dejavnikov uspešno pre­ magovali objektivne težave in no­ tranje slabosti. Razen teh so bili po­ membni tudi napori pri krepitvi obrambnih priprav in smo uspešno zaključili akcijo NNNP 1980-1981. Ob sklepu poudarjamo še nekaj temeljnih ugotovitev: — da je prioriteta izvoza brez spodbudne stimulacije, —da fizično ni dokončana nalož­ ba, ki je finančno prevzeta in obra­ čunana, — da je neodgovorno ravnanje strokovne komisije glede ocenjeva­ nja predlogov za investicijsko vzdr­ ževanje in amortizacijske zamenja­ ve ter investicije, — da so visoke in nedosegljive prodajne cene in finančna realizaci­ ja, — da je utemeljena stimulacija za zniževanje proizvodnih- stroškov in splošne porabe, — da interna realizacija storitve­ nih dejavnosti ni v skladu z dohod­ kovnimi odnosi in samoupravnim sporazumom o združitvi, — da delitev OD temelji na in­ deksnih razmerjih in izvršenih urah, ne pa po delu in rezultatih dela, — da nekateri dejavniki v delov­ nih skupnostih ne delujejo v smislu stabilizacijskih prizadevanj in do­ hodkovnih odnosov. OBVESTILA KOLEKTIVU - OBVESTILA KOLEK RAZPORED DEŽURNIH ŽELEZARNE OD 27. JULIJA DO 2. AVGUSTA 27. julija, BORIS PESJAK, vodja FRS, Jesenice, Cesta revolucije 2 a, štev. telefona 82-726, 28. julija, MARTIN ŠKETA, vodja SEO, Bled, Alpska 1, štev. telefona 77-130, ' 29. julija, JOŽE KOŠIR, vodja TOZD Transport, Mojstrana, Triglavska 17, štev. telefona 89-022, 30.' julija, TONE VARL, član PO, -Jesenice, Titova 82, štev. telefona 31. julija, FRANC BRELIH, vodja TOZD Vzdrževanje, Jesenice, Ku­ rirska 3, štev. telefona 81-612. 1. avgusta, JOŽE OSVALD, vodja TOZD Livarna, Rateče 21, štev. tele­ fona 88-771 (pri Butinar), 2. avgusta, MARIN GABROVŠEK, vodja TKR, Jesenice, Kejžarjeva 1, štev. telefona 81-439. V času dežurstva je dežurni v sobi vodje splošnega sektorja štev. 19, štev. telefona 601. Dežurstvo je na delovni dan od 15. do 7. ure zjutraj; dežurni je od 15. db 19. ure dosegljiv doma, od 19. do 7. ure zjutraj pa v Železarni. V prostih sobotah, nedeljah in praznikih je od 7. do 19. ure dosegljiv doma, od 19. do 7. ure zjutraj pa v Železarni. C DEŽURNI ZA VZDRŽEVANJE V ŽELEZARNI ) 9.252,7 ton 100,9 % 109.5 ton 43,8% 795.6 ton 115,3% PRIPRAVE NA REKONSTRUKCIJO STREHE ELEKTROJEKLARNE V teh dneh tečejo zadnje priprave za rekonstrukcijo hale elektro- jeklarne zaradi montaže nove odpraševalne naprave, ki bo zahtevala prekinitev obratovanja električnih peči za devetindvajset dni. Izdelani so bili natančni tehnologije montaže V tem letu smo se odločili za iz­ vedbo rekonstrukcije hale, kar je zahtevalo temeljito pripravo in bo zahtevalo v času same ustavitve elektro peči organizirano in koor­ dinirano.delo. V minuli pripravljalni dobi smo morali ojačati stebre od B12 do~ B5 10, predelati zavorni portal pri stebru Bil, delno predela­ ti bočne vezi žerjavne proge v livni in saržni hali, montažo podporne konstrukcije vodohlajenih cevovo­ dov in delno samih cevovodov. Potrebna je bila tudi sestava sesal­ nih nap, zbiralnega cevovoda. Kon­ trolirane in sortirane so bile posa­ mezne pozicije konstrukcij, tako da so se ugotovile vse manjkajoče in pomanjkljivo izdelane pozicije, ki bi lahko ovirale oziroma podaljšale delo, saj bo potrebno v 29 dneh montirati okoli 600 ton konstruk­ cije. , Pri montaži bo sodelovalo pet avtodvigal, od tega eno 320 tonsko, kar je zahtevalo izdelavo posebne tehnologije montaže in dela dvigala. Dvigalo, ki bo grajeno v tej obliki tik pred dviganjem, bo potrebovalo 144 m dolžine in bo pokrilo uvozne tire za zakladanje SM peči. Prav tako bo potrebno prestaviti energet­ ske medije, ki gredo po energetskem mostu od parne centrale na streho jeklarne. načrti in na osnovi tega terminski plan, ki je pokazal, da bo v kritičnem času delalo 230 mon­ terjev v dveh izmenah, kajti delo na višini ne dovoljuje dela v nočni izmeni. Vzporedno s tem delom bodo tekle predelave na tirih pred elektrojek- larno in peronizacija. Pri delu nam v največji meri pomaga TOZD Trans­ port, ki sestavlja pohodno kretnico in angleško kretnico. Za vodenje del ob ustanovitvi je določena posebna grupa, ki je sestavljena iz članov prizadetih TOZD in izvajalcev. Da bi ta grupa uspešno izvedla to zahtevno delo, bo potrebno razumevanje vseh de­ lavcev našega kolektiva.. Zunanji del odpraševalne naprave je že delno izgotovljen, in sicer filterski prostor 98%, silos, elevator in politizer 100%, ventilatorji 98%, transporterji prahu 90% in tlačni cevovod 100%. Prav tako so elek­ trične instalacije dokončane 60 % in ostale instalacije (zrak, voda) 50 %. Po ponovnem obratovanju elek­ tričnih peči bomo potrebovali še 45 dni, da bomo vsa dela kompleti- rali. Odpraševalna naprava bi tako pričela obratovati v mesecu novem­ bru. Sektor novogradenj NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA... :term^obdel. jekl. 1.197,6ton 117,4% Skupaj 11.355,4 ton 102,0 % i Od tega smo odpremili vlečeno jeklo 9.325,8 ton luščeno jeklo 131,5 ton brušeno jeklo 913,4 ton term. obdel. jeklo 1.258,1 ton 11.628.9 ton Skupaj t Od tega smo 521,4 ton izvozili na Poljsko in s tem izpolnili tudi.plan. Rasen planirane proizvodnje smo izvršili 466 ton nvenptonskih doma­ ča m tuj« storitev. Od tega 334 ton (Nadaljevanje s 1. strani) Komunikacijske težave ob ne­ obhodni prekinitvi telefonskih zvez bomo poskušali omiliti z začasnimi brezžičnimi zvezami, in sicer 1. Reševalna in gasilska služba: gasilski dom — rešilna postaja HVZ —rešilna postaja plavž — Jeklar- na — rešilna postaja J avornik > — rešilna postaja Bela — dežurno reševalno vozilo 2. Elektro energija: RTP Jesenice — HC Zasip, Vintgar, Gorje — RTP Bela — RTP Javornik . - elektropeči ASEA, LECTRO- MELT — HC Moste - VF telefonija 3. Varnostna služba: dežurni VS glavni vbod — patralni avto DATUM: DNEVNI: NOČNI: PONEDELJEK - TOREK - 28. 7. SREDA - 29. 7. ČETRTEK - 30.' PETEK - 31. 7. SOBOTA - 1.8. NEDELJA - 2. 8. 27 7 FRANC CERKOVNIK IVAN KODRIC MIRKO ZUPAN VANDA ENIKO ANTON BURJA, št. DUŠAN ŠMID JOŽE ZIDAR BOŽIDAR ČERNE MARJAN DROLC AHMED TELALOVIČ FRANG BERNIK IGOR MEŽEK BERTI KRAPEZ MITJA BENEDIČIČ 358 410 od 14.00 do 18.00 ure od 18.00 do 6.00 ure Telefon dežurnega za vzdrževanje v Železarni je: vezni telefon je: Na redne delovne dni dela dnevni dežurni nočni pa \Na proste sobote, nedelje in praznike dela: dnevni dežurni • - . nočni pa Predaja poslov se izvede v sobi tajništva vzdrževanja št. 5 v upravni stavbi TOZD Vzdrževanje. od 6.00 do 18.00 ure od 18.00 do 6.00 ure SLUŽBA OBRATNE AMBULANTE V dneh od 27. julija do 1. avgusta bodo delale naslednje obratne ambu­ lante: dopoldne: I. obratna ambulanta — dr. Janez Zaletel in IV. obratna ambulanta — dr. Nada Jensterle, popoldne: II. obratna ambulanta — dr. Janez Resman in III. obratna ambulanta — dr. Janez Zaletel. V soboto, 1. avgusta, samo dopoldne: II. obratna ambulanta — dr. Janez Resman in III. obratna ambulanta — dr. Zelimir Cesarec. Dispanzer za borce: IV. obratna ambulanta — dr. Nada Jensterle. ZOBNE AMBULANTE: Dopoldne: II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej. Za Železarno v torek, 28. julija, od 13. do 19. ure. Za borce v četrtek, 30. julija, od 13. do 19. ure. Popoldne: I. zobna ambulanta je zaradi letnega dopusta zaprta. V soboto, 1. avgusta, je zobna ambulanta zaradi dopustov zaprta. ZARADI DOPUSTOV ZAPRTA MALA PRODAJA Delavce temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skup­ nosti naše železarne obveščamo, da bo zaradi kolektivnega dopusta mala prodaja zaprta od 1. do 21. avgusta. IX. SREČANJE ŽELEZARJEV BORCEV NOV Po sklepu koordinacijskega odobra ZB NOV pri SOZD Slovenske žele­ zarne in v dogovoru z organizatorjem tega srečanja, aktivom ZB NOV Železarne Jesenice. bo v soboto, 29. avgusta, IX. srečanje železarje v — borcev NOV _ . '. na MEŽAKLJI nad Jesenicami. Srečanja se lahko udeležijo aktivni delavci in upokojenci Železarne — nekdanji borci in aktivisti NOV (s svojci). Prosimo vse tiste, ki se bodo tega srečanja udeležili, da pošljejo natančno izpolnjeno prijavnico najkasneje do 1. avgusta 1981 na center za proučevanje samoupravljanja in informiranje Dragici Medja (tel. št. 770). O vseh nadaljnjih podrobnostih tega srečanja bodo vsi prijavljenci naknadno obveščeni. — glavna pisarna vratar — ročne radijske postaje kontro­ lorjev — dežurni vzdrževanja" — dežurno vozilo Železarne 4. Plinska, vodna in toplotna energija organizira ojačano dispe- čersko službo. Za kurirske zveze uporabljajo lastno motorno vozilo. 5. OTK — jeklama uporablja induktorsko zvezo in cevno pošto. 6. Jeklarna — valjarna bluming — UKV zveza dispečerjev obeh TOZD. • 7. Ostale proizvodne TOZD - kurirske zveze na osnovi dogovorje­ nega programa dela. 8. TOZD Transport - kurirske zveze skladno s programom prevo­ zov. Ob prekinitvi telefonskih zvez in pomanjkljivih UKV zvezah prosimo ..vse sodelavce, da s povečano po­ zornostjo, tehnološko disciplino in .varnim delom pomagajo premostiti otežkočene pogoje dela, ki bodo na­ stali zaradi preklopa. Vodja obrate RTA:' Franc Novak PROIZVODNJA V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ 1981 (Nadaljevanje s 1. strani} mesec načrt, ton program, ton izpolnitev, ton TOZD VALJARNA BLUMING-STEKEL Ta valjanja je imela v prvih petih mesecih precej različnih težav, za­ radi katerih so pri skupni proizvod­ nji dosegli le 85,5 % gospodarskega načrta in 94,2% znižanega operativ­ nega programa. Operativni program je bil vsak mesec znižan, ker ni bilo v gospodarskem" načrtu predvidenega uslužnostnega prevaljanja slabov, v marcu in aprilu pa še dodatno zaradi, glavnega remonta globinske peči št! 1 in Lectromelt peči v Jeklami. Mesečna skupna proizvodnja se je v obdobju januar maj gibala med 31.000 in 31.900 tonami, le v juniju je narasla na 35.207 ton. Zaradi presežka proizvodnje Jeklarne je bila na razpolago premajhna koli­ čina vročih blokov za zakladanje v globinske peči in so zato narasli zastoji pri čakanju na potrebno tem­ peraturo. Razen tega smo imeli z izjemo v mesecu juniju za normalno obratovanje potisne peči na razpo­ lago premajhne količine slabov iz tujih virov. Potisna peč je obrato­ vala vsak mesec in preko nje smo v celotnem obdobju prevaljali 30.118 ton slabov. V mesecih april in maj je še do­ datno vplival na nižjo proizvodnjo glavni remont globinske peči štev. 1, ker je bila zmogljivost ostalih dveh peči za ogrevanje potrebne količine blokov premajhna. TOZD VALJ ARNA ŽICE IN PROFILOV Kljub nekaterim daljšim zastojem na valjavskem ogrodju Jumping in na ogrevni peči za blume je tej valjarni uspelo doseči v obdobju januar—junij načrtovano skupno proizvodnjo 99,6%. Zaradi pove­ čanih lastnih potreb po valjani žici in zaradi premajhnih dobav iz tujih virov je bil znižan operativni pro­ gram gotove proizvodnje dosežen TOZD VALJ ARNA DEBELE PLOČEVINE \ tej valjarni je bila v gospo­ darskem načrtu'predvidena v aprilu izvedba glavnega letnega remonta. Ker remonta ni bilo, je bil ustrezno povečan operativni program in v ob­ dobju januar—junij dosežen 97,2%. Občasno je bilo nekaj težav z vlož­ kom, okvarami na krožni ogrevni peči za slabe, neustreznim proizvod­ nim programom in zastoji na valjav- ski progi. TOZD HLADNA VALJ ARNA BELA Glavni vzrok za nižjo skupno in gotovo proizvodnjo, kot sta bili načrtovani, je bila do vključno maja premajhna dobava vložka iz tujih virov. Poleg tega je bil v januarju in februarju v okvari transformator valjavskega ogrodja Sendzimir, za­ radi česar se je njegova največja obratovalna hitrost zmanjšala s 600 na 400 m/minuto. V tem obdobju se je tudi nekoliko znižala poprečna debelina izvaljanih trakov. TOZD HLADNA VALJ ARNA JESENICE Ta temeljna organizacija je do­ segla gospodarski načrt skupne pro­ izvodnje 99,6%. Bilo je nekaj občas­ nih težav z vložkom in del trakov, dobavljenih iz tujih virov, je bil ožji kot normalno, kar je tudi vplivalo na zmanjšanje proizvodnje. TOZD ZlCARNA Žičarna je za prvo polletje z go­ spodarskim načrtom predvideno skupno proizvodnjo dosegla 103,9?. Zaradi premajhnih dobav vlečene žice iz tujih virov za potrebe Zeb- ljarne, so bile potrebne večje dobave iz Zičarne, kot je predvideval go­ spodarski načrt. Zato je bil opera­ tivni program gotove proizvodnje v preteklih šestih mesecih izgotovljen nižje in dosežene 109,2 %. TOZD PROFILARNA V profilarni je bilo občasno nekaj težav z vložkom in z razdroblje­ nostjo programa, vendar je dosegla v obdobju prvih šestih mesecev na­ črtovano skupno proizvodnjo 103,4 % in gotovo 101,1 %. TOZD VRATNI PODBOJI V mesecu februarju je pričela ta temeljna organizacija obratovati na dve izmeni in se je tudi proizvodnja ustrezno povečala. Načrtovana skupna proizvodnja je bila dosežena 108,1 %. TOZD JEKLO VLEK V obdobju januar—marec je Je- klovlek izpolnil gospodarski načrt skupne proizvodnje 102,0%. Zelo uspešen je bil marec z najvišjo letošnjo proizvodnjo 1.974 ton. TOZD ELEKTRODE V letošnjem prvem polletju so v tej TOZD dosegli skupni gospodar­ ski načrt 101,4%. Vendar pri opla- ščenih elektrodah in taljenem pra­ šku ni dosegla načrtovane količine. Pri oplaščenih elektrodah je bil glavni vzrok v okvarah na strojih Curto in oplaščevalnih linijah, v ju­ niju pa tudi v težavah pri preskrbi z~ vodnim steklom. Pri proizvodnji taljenega praška so bili problemi zaf radi večkratnih okvar na talilni peči. ' TOZD ŽEBLJARNA Kljub občasnim težavam z vlož- i kom je Žebljama dosegla polletni i gospodarski načrt skupne proizvod­ nje 100,3%. A. Karba Naš plavž (Foto I. Kučina) SAMOUPRAVNI ORGANI V PRETEKLEM TEDNU 4. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO PRI DS ŽELEZARNE V torek, 14. julija, je predsednik odbora za gospodarstvo pri delav­ skem svetu Železarna sklical četrto sejo, na kateri so obravnavali osrednjo točko dnevnega reda — povišanje prodajnih cen proizvodov črne metalurgije. Uvodno obrazložitev k tej točki sta podala podpred­ sednik poslovodnega odbora Boris Bregant in vodja oddelka za raziskavo tržišča Dorde Tautovič. , Člani odbora so bili seznanjeni, da so na podlagi sklenjenih samouprav­ nih sporazumov s kupci, v katere so vgrajena določila zveznega zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, z upoštevanjem ustrez­ nih kriterijev, izvršili predpisane iz­ račune in vnesli dodatne kriterije. Na osnovi izdelane dokumentacije so obravnavali predlog za povišanje, cen za valjano . in vlečeno žico, be­ tonsko železo, palično. vlečeno. luščeno in kovano jeklo, debelo in srednjo pločevino, tanko in hladno valjano pločevino, hladno valjane trakove, plemenito ogljikovo jeklo in plemenito visoko legirano jeklo. Na seji so člani odbora sklenili, da morajo odbori za gospodarstvo v te­ meljnih organizacijah v okviru razprave o polletnih poslovnih rezultatih obravnavati tudi proble­ matiko prodajnih cen. Strokovne službe pa naj pripravijo ustrezno gradivo za obravnavo ter priskrbijo potrebno razlago. O problematiki prodajnih cen za temeljno organizacijo Monter Dra­ vograd je spregovoril član odbora iz te temeljne organizacije Stanko Arnšek. Glede medsebojne oskrbe temelja nih organizacij železarne Jesenice in SOZD S2 s polizdelki pa se mpra upoštevati program posameznih te­ meljnih organizacij s tem, da se izkoristijo vse možnosti za čimboljšo oskrbo. Nemotena oskrba z materialom za izdelke TOZD Monter, ki omogoča­ jo izvoz pločevine z višjo stopnjo predelave, naj se upošteva v okviru realizacije skupnega izvoza. • D. M, ŽELEZAR IZVRŠITEV DRUŽI IENEQA l PLANA IN PROGR/ iMA SKUPNE IN G Ol POVE PF IÖIZV ODN JE TER ODF 'REME Zfi i MESEC JAÍ yUAR —J UMU 1 981 SKUPNA PROIZVODNJA GO TOVA P R 0 I Z V O DNJA ODPREMA TOZD Družbeni plan Program Izvršitev % 4/2 4/3 Družbeni plan Program Izvršitev 1 9/7 /i- 9/8 za prodajo 1 2 3 4 " 5 6 7 8 9 10 11 12 PLAVŽ 79.500 79.500 84.503,9 106,3 106,3 _ _ _- JEKLARNA 246.400 246.400 227.014,7 92,1 92,1 _ ^_ - SM 158.200 158.200 ' 142.823,6 90,3 90,3 _ - - EL 88.200 88.200 84.191,1 95,5 95,5 _ - AEA 39.600 39.600 37.430,9 94,5 94,5 _ _ - LM 47.600 47.600 45.580,4 95,8 95,8 _ _ _ _ - BBC 1.000 1.000 1.179,8 118,0 118,0 — — _ _ _ _ " LIVARNA 892 892 928,2 104,1 104,-1 345 345 302,5 87,7 87,7 302,5 — jeklo , 875 875 905,7 103,5 103,5 345 345 301,5 87,4 87,4 301,5 — kovino 17 17 22,5 132,4 132,4 — — 1,0 — — 1,0 VALJ. BLUMING-ŠTEKEL 225.200 204.200 192.445,0 85,5 94,2 42.880 39.620 41.782,4 97,4 105,5 42.000,1 — bluming 106.300 103.740 100.123,7 94,2 96,5 2.380 2.720 3.454,2 145,1 127,0 3.530,8 — stekel razrez. 91.590 84.160 76.251,5 83,3 90,6 24.190 20.600 22.357,2 92,4 108,5 22.150,9 — stekel razr. storitve 11.000 •', — _ _ - — — ' - — _ — termična obdelava 16.310 16.300 16.069,8 98,5 98,6 16.310 16.300 15.971,0 97,9 98,0 16.318,4 VALJ. ŽICE IN PROFILOV 53.440 53.720 53.212,9 99,6 99,1 14.750 8.500 10.429,1 70,7 122,7 10.217,8 — valj. žice 53.440 53.720 53.211,4 99,6 99,1 14.750 8.500 10.429,1 70,7 122,7 10.217,8 — valj. žice storitve ' _ 1,5 . _ _ _ _ _ VALJ. DEB. PLOČEVINE 35.400 38.300 37.245,4 105,2 97,3 34.900 37.700 36.278,5 104,0 96,2 36.657,8 - — valj. deb. ploč. 35.400 38.300 37.245,4 105,2 97,3 — - — — — — — — valj. deb. ploč. storit. — — — — — — — — — - — — •- HLAD. VALJ. BELA 47.820 47.820 38.834,2 81,2 81,2 47.420 47.420 37.307,3 78,7 78,7 37.620,5__ — hI. valj. Bela 47.820 47.820 37.569,8 78,6 78,6 _ — — — — — — hI. valj. Bela storitve — — 1.264,4 — — _ _ — — — - — HLAD. VALJ. JESENICE 14.930. 14.930 14.863,5 99,6 99,6 13.530 13.530 13.017,7 96,2 96,2 13.162,4 — hI. valj. Jesenice 14.930 14.930 14.416,7 96,6 96,6 _ — — — — • — — hI. valj. Jes. storitve — — 446,8 — — _ — — _ . _ _ ZlCARNA 27.350 27.350 28.412,1 103,9 103,9 20.790 18.405 20.093,7 96,7 109,2 20.353,6 PROFILARNA 9.930 9.930 10.263,2 103,4 103,4 7.800 7.840 7.886,9 101,1 100,6 7.885,1 - HOP 8.910 8.950 8513,4 95,6 95,1 7.740 7.780 7.380,8 95,4 94,9 7.379,0 - HOP storitve — — 831,3 _ — • — rondele — —. 222,6 — — _ 222,6 222,6 — rondele storitve 200 210 _ _ _ — diski storitve 520 470 373,8 71,9 79,5 _ — — — — — — deli za cest. ograjo - 300 300 322,1 107,4 107,4 60 60 283,5 472,5 472,5 283,5 SKLADIŠČE 38 1.000 1.000 • 140,4 14,0 14,0 1.000 1.000 140,4 14,0 14,0 140,4 VRATNI PODBOJI 1.065 1.065 1.150,7 108,1 108,1 1.065 1.065 1.149,9 108,0 108,0 1.150,7 JEKLOVLEK 11.130 11.130 11.355,4 102,0 102,0 11.080 11.080 11.287,0 101,9 101,9 11.355,5 ELEKTRODE • 12.360 12.260 12.535,1 101,4 102,2 11.160 11.060 11.260,7 100,9 101,8 12.525,6 — elektr. +varil, žica 10.290 10.290 8.932,5 86,8 86,8 10.250 10.250 8.913,6 87,0 87,0 8.932,5 — varil, žica storitve 6,5 . — varil, prašek 460 410 306,6 66,7 74,8 460 410 305,4 66,4 74,5 306,6 — suha elektr. masa 450 400 561,6 124,8 140,4 , 450 400 561,6 124,8 140,4 561,6 — ognjevzdržni mat. 1.160 < ' 1.160 2.727,9 235,2 235,2 _ 1.480,1 _ _ 2.724,9 ŽEBLJARNA 5.900 5.900 5.916,6 100,3 100,3 5.890 5.900 5.912,1 100,4 100,2 5.916,6 ŽELEZARNA 772.317 754.397 718.821.3 93,1 95,3 212.610 203.465 196.848,2 92,6 96,8 199.645,4 ELEKTRODE ZAGREB 1.500 1.000 1.441,3 96,1 144,1 1.441,3 SKUPAJ 4 214.110 204.465 198.289,5 92,6 97,0 201.086,7 4 MLADI O SEBI, SVOJIH PROBLEMIH, NALOGAH IN PERSPEKTIVAH PREDSTAVLJAMO NAJBOLJŠE MLADE DELAVCE - SAMOUPRAVLJALCE Danes smo povabili na pogovor Francija Ploja, najboljšega mladega dejavca — samoupravljalca iz TOZD Strojne delavnice. Franci je že pred desetimi leti prišel iz Ljuto­ mera na Jesenice. Železarna ga je štipendirala in v ŽIC se je izučil za strojnega mehanika. Franci, mogoče bi najprej po­ vedal kaj o svojem delu na delov­ nem mestu. Kakšno je to delo? ipii sem skupinovodja. V skupini smo, ponavadi dva do trije, včasih tudi več. Delovodja nam pove, ka-y ter? del za stroj je potrebno izdelati in Jam prinese načrt zanj. Priskrbeti moram material in razporediti delo mej delavce. Delo se mi zdi zanimi- voiKti'moraš kar precej samostojen. Iz-*jačrta rezervnega dela si moraš us&ariti predstavo, kako naj, oziro- ma*Čo izgledal narejeni del. Biti mo- raš^tudi precej natančen, čeprav de- v njej. Rekel sem že, da je aktivna samo peščica članov. Večina se jih izgovarja, da nimajo časa. Mislim, da se čas že najde, če ti ni edini cilj to, da narediš osem ur, greš na ko­ silo, potem pa spat. Če čutiš potrebo po delu, se najde tudi čas, samo pra­ vilno ga je treba razdeliti. Včasih se je seveda treba čemu tudi odpove­ dati. Večkrat sem že razmišljal o tem, kako bi k sodelovanju pritegnil več mladih. Mislim, da se predsedstva mladinskih organizacij v TOZD do­ volj trudijo. Radi bi slišali čimveč mnenj, predlogov in tudi kritičnih pripomb mladih. Dobra obveščenost delavcev o vsem, kar se dogaja v tovarni, je tudi eden izmed pogojev za uspešna samoupravljanje. Seve­ da pa se morajo tudi delavci sami zanimati za probleme, sicer je vse zaman. Mislim, da sem dobro seznanjen z vsem, kar se dogaja v Železarni, z delovnimi uspehi, z delom samo­ upravnih organov in tudi s težava­ mi, js katerimi se sooča Železarna. Vse to izvem v glavnem iz Zelezarja, preko tedenskih informacij, pa tudi iz pogovora s sodelavci. Si tudi član delavskega sveta TOZD Strojne delavnice. Bi lah­ ko ocenil delo delavskega sveta? Menim, da delavski svet premalo razpravlja o problemih, ki neposred­ no zadevajo TOZD. Vse preveč se ukvarjajo z nekimi splošnimi proble­ mi. Isto bi lahko' dejal za sestanke samoupravne delovne skupine. Mnogo govorimo o nagrajeva­ nju po delu. V Železarni imamo sistem točkovanja. Kaj meniš o takem ocenjevanju delavcev? Nagrajevanje po delu se mi zdi edini pravi način nagrajevanja. Oce­ njevanje sodelavcev s točkami ni tako enostavno, kot se mogoče zdi. Zelo težko je nekoga oceniti povsem realno. Biti moraš povsem nepri­ stranski. Nekateri preveč gledajo na prijateljstvo. Pri takem ocenjevanju moraš biti kritičen tako do sebe kot do drugih. Ko smo začeli z ocenjeva­ njem, smo bih vsi nekoliko zmedeni. Težko se je znajti med vsemi temi kriteriji, dokler se ne navadiš. Govorila sva o mladinski orga­ nizaciji, o delavskem svetu, o na­ grajevanju po delu. Pa povej še kaj o sebi. Dejal si, da si se izučil za strojnega mehanika. Ali kaj razmišljaš o. nadaljnjem šolanju? Rad bi nadaljeval šolanje. Ne bi rad naredil recimo srednje šole samo zato, da bi lahko rekel, da jo imam, hkrati pa ne bi imel nič večjega zna­ nja kot sedaj. Zdi se mi, da je bolje, da si dober ključavničar, kot pa slab tehnik. Sploh pa se mi zdi, da je fi­ zično delo premalo cenjeno in v tem vidim vzrok, da za nekatera dela v Železarni primanjkuje delavcev. Verjetno imaš kljub vsemu tudi kaj prostega časa. Kako ga preživljaš? Tudi del prostega časa porabim za delo. Sem namreč član stalne mla­ dinske delovne brigade v Železarni. Seveda sem rad v družbi mladih. V prostem času se ukvarjam tudi s športom, včasih grem v kino. vsaj enkrat mesečno pa grem domov v Ljutomer. Na Jesenicah je le malo možnosti za zabavo mladih in to mi seveda ni všeč. In kaj ti pomeni to, da so te izbrali za najboljšega mladega delavca — samoupravljalca? To je zame veliko priznanje. Hkrati pa mi je to velika spodbuda za delo v prihodnosti. Potrudil se bom, da bom delal še bolje. Franci spada med tiste, katerim je težko izvabiti besedo iz ust. Čeprav je Štajerec. Zato pa je toliko bolj zgovorno njegovo delo. laš z, navadnim metrom. Če nisi do­ volj natančen je to samo izguba časa, ker moraš potem še poprav­ ljati. Za najboljšega mladega delav­ ca — samoupravljalea v TOZD Strojne delavnice so te izbrali zaradi dobrega dela na delovnem mestu, pa tudi zaradi aktivnosti v mladinski organizaciji in v sa­ moupravnih organih. Kaj obsega tvoje delo na tem drugem pod­ ročju? Imam kar precej funkcij. Sem član komisije za idejnopolitično delo pri koordinacijskem svetu ZSMS že­ lezarne Jesenice, referent za šport v osnovni organizaciji ZSMS ter član delavskega sveta v TOZD Strojne delavnice." Rad bi dejal še te, da šte­ vilo funkcij ne daje vedno prave slike o aktivnosti posameznika. Akcija za izbor najboljšega mladega delavca — samouprav­ ljalea poteka letos že tretjič in bi zdaj že lahko ocenili, kakšne so razlike v delu mladih pred akcijo in sedaj. Zdi se mi, da akcija daje neko spodbudo za delo, toda le za tiste, ki hočejo delati. Za primer bi lahko vzel mlade v Strojnih delavnicah. Tisti, ki se zavedajo svojih dolžnosti in hočejo delati, delajo tudi brez takih akcij. Tistim pa, ki .se jim ne da delati, verjetno tudi take akcije ne pomenijo dosti. Ali to pomeni, da vsi mladi ak­ cije le ne jemljejo resno, oziroma ne vidijo njenega pomena in na­ mena? Tako je. Eni jo jemljejo resno, drugi ne. Nikjer ne delajo vsi toliko, kolikor bi lahko. Enako je tudi pri delu mladinskih organizacij. Moti me, da mora vedno le peščica mladih gnati delo mladinske organizacije naprej. Kakšen pa je odnos drugih de­ lavcev do tistih, ki ste bili izbra­ ni za najboljšega mladega delav­ ca samoupravljalea? Se ti zdi, da vas zdaj bolj cenijo in iščejo pri vas nasvete za delo? Na žalost o tem ne morem pove­ dati tega, kar bi verjetno pričako­ vali. Drugi delavci te gledajo nekako postrani, radi te zbadajo. To človeka boli. Kot da ti je to priznanje, da si izbran za najboljšega mladega de­ lavca, nekdo poklonil, kot da si ga nisi prislužil z lastnim delom. Obču­ tek imaš, kot da je sramota, (Je si dober delavee^Seveda ne morem reči, da imajo vsi tak-^odnos do nas. To bi bilo krivično. Deloim-znežipač he marajo pridnih delavcev. TaKtrje- povsod. Si aktiven član- mladinske or­ ganizacije in ti zato verjetno_ne_ bo težko govoriti o njenem delu. Z mladinsko organizacijo oziroma z delom njenih-članov nisem zado-- voljen. Mladi se premalo zanimajo za njeno delo in premalo sodelujejo O DELU 00 ZSMS ŽIROVNICA ZSMS KS Žirovnica v petek, 17. ju­ lija, tudi prejela posebno priznanje medobčinskega sveta ZB NOV za Gorenjsko. To priznanje nam je iz­ redno drago, obenem pa nas zave­ zuje, da nadaljujemo z delom pri ne­ govanju revolucionarnih tradicij NOB, ki stalno prepleta naše delo. V petek, 10. julija, je organizacija mladih iz naše KS izvedla na Golfu akcijo čiščenja kovinskih predme­ tov, ki smo jih potem.oddali Dinosu. V akciji je sodelovalo 24 mladih, kar je glede na to, da podobnih akcij skorajda še nismo imeli kar precej. Tudi starega železa se je nabrale kar precej. Naslednji dan smo za vse, ki so se udeležili akcije ter za ostale delovne mladince pri Završnici orga­ nizirali piknik, ki je tudi lepo uspel. Piknik je tako tudi pomenil zaklju­ ček polletne (in več!) dejavnosti mladih. » Sedaj se intenzivno pripravljamo na letovanje mladih iz KS Žirov­ nica. Zelja po skupnem letovanju je izšla že iz volilne konference OO ZSMS KS, ko smo prav za tovrstno dejavnost sklenili okrepiti družino počitniške zveze. Za letovanje je dokončno prijavljenih 23 mladih; letovali pa bomo v Zrnovnici pri Splitu, in sicer od 23. julija do 1. av­ gusta. Upamo, da bo tudi to okrepilo dejavnost OO ZSMS ter odprlo pot novemu udejstvovanju. Zdenko Mežek KEMIČNA KONTAMINACIJA Nekateri protirastlinski strupi so zelo stabilni in se v tleh za­ držujejo dlje časa (v Vietnamu so strup »pikloram« odkrili v tleh v 15mesecih po uporabi v koncentraciji 80— 90%) in na ta način »ste­ rilizirajo« zemljišče, da ni primerno za obdelavo več let. Zaradi izredno velike občutljivosti na protirasthnske strupe nekatere vrste gozdov potrebujejo več let za regeneracijo. V takšnih gozdovih še zaradi kopičenja organskih snovi (odpadlo listje) lahko začne nagla rast drugih zvrsti flore (v glavnem plevel), ki spet povzroča spre­ membe v živalskem svetu (fauni) itd. Gozdovi v Južnem Vietnamu, za katere je bil uporabljen defohator »oranžna zmes«, se niso rege- nerirali tudi po desetih letih in je vprašanje, če se bodo lahko sploh popolnoma regenerirali. Za ljudi so posebej nevarne posredne posledice zastrupitve. Rastline in živali, ki so preživele kontaminacijo, absorbirajo del strupa. Če jih uporabimo za hrano, se lahko tudi sami nehote za­ strupimo. Posledice takšne zastrupitve so predvsem manifestirajo kot deformacija fetusa ali splavi pri nosečnicah (najpogostejše de­ formacije novorojenčkov na okuženih območjih v Vietnamu so bile: presekane ustnice, poškodovana jetra in ledvice). Po mnenju neka­ terih znanstvenikov se genetske posledice zastrupitve ljudi s protirastlinskimi strupi pojavijo lahko tudi pri naslednjih' generacijah. MOŽNOSTI ZAŠČITE PRED PROTIRASTLINSKIMI VOJNIMI STRUPI Pri obravnavanju tega vprašanja se moramo zavedati, da kak­ šna pasiva zaščita prostora (setve in gozdov) pred delovanjem upo­ rabljenih protirastlinskih strupov ni mogoča. Vendar obstajajo drugi ukrepi in postopki, s pomočjo katerih lahko preprečimo upora­ bo ali zmanjšamo učinkovitost uporabljenih strupov. Med najpo­ membnejše ukrepe za preprečevanje uporabe protirastlinskih stru­ pov sodi uničevanje zalog strupa (v skladiščih) in uničevanje sred­ stev za uporabo strupa (na zemlji ali v zraku; Če,se eventualni agresor na našo deželo odloči da bo uporabil protirastlinske strupe, jih bo moral uskladiščiti nekje v bližini letališč. Z nenadnim napa­ dom (diverzantov. teritorialnih in partizanskih enot, artilerijsko in raketno oborožitvijo z razdalje ali iz zraka) je mogoče uničevati zaloge strupov v skladiščih, naprave za razprševanje in letala na le­ tališčih. Protizračna obramba prostora je tudi zelo pomemben ukrep za preprečevanje uporabe protirastlinskih strupov. Uporabo teh stru­ pov je treba pričakovati na območjih, ki jih agresor še ni zasedel, ali na osvobojenih območjih. Na teh območjih bo mogoče organizirati takšno proti zračno obrambo prostora, ki lahko povzroča precejšnje izgube sovražniku- Pri tem se moramo zavedati, da je uporaba proti­ rastlinskih strupov odvisna od več dejavnikov. Kot je že prej ome­ njeno, se najboljši učinki dosežejo takrat, ko so rastline v fazi cvet­ ja, oziroma ko gozdovi zelenijo. Uporaba strupov je tudi zelo odvis­ na od meteoroloških pogojev (pri močnem vetru ah padavinah je ne­ učinkovita). V določenih obdobjih spomladi ali v zgodnjem poletju in pri ugodnih meteoroloških pogojih je torej treba dobro organizirati protizračno obrambo na področjih, ki bi lahko bila cilj napada Vodenje protizračnega boja z letali ali helikopterji, ki nosijo protirastlinski strup, je mogoče skoraj z vsemi vrstami orožja, ker letala in helikopterji pri razprševanju strupa letijo nizko (50—100m) in z majhno hitrostjo (250— 300 km na uro za letala ozi­ roma 120— 200 km na uro za helikopterje). Nadaljevanje DELO MLADIH V TOZD TRANSPORT Mladi delavci v osnovni organiza­ ciji ZSMS TOZD Transport smo imeli 3. julija volilno konferenco. Poleg mladih delavcev, katerih ude­ ležba ni zadovoljiva, so bili navzoči še: predstavnik osnovne-organizacije sindikata Rafael Caf, predstavnik koordinacijskega sveta ZSMS Žele­ zarne Zvone Kovačič in predstavnik vodstva TOZD Franci Kal«" Predsednik OO ZSMS TOZD Transport v preteklem mandatnem obdobju, Franci Korbar, je poročal o delu mladih na transportu. Z delom v preteklem obdobju ne morejo biti zadovoljni. Še vedno se namreč do­ gaja, da vse organizacijsko in ostalo Mladi iz TOZD Transport ob otvoritvi spominske plošče padlim ielezarjem — železničarjem (Foto S. Kokalj) delo obleži na ramenih predsednika in nekaterih članov predsedstva. Tov. Horozovič je nato imel refe­ rat o družbenoekonomskih odnosih v občini Jesenice. V nadaljevanju smo v novo pred­ sedstvo OO ZSMS izvolili naslednje mlade delavce: predsednik je Vejsil HOROZOVIČ, sekretar Ljubče AN­ GELOV, referent za idejnopolitično delo Velimir PANTIČ, referent za SLO Ferid SIKIRIČ, referent za šport Miloš KERNC, referent za informiranje Davorin PRAPROT- NIK, tajnica in zapisnikarka Kar­ men KRNIČAR, člani pa so: Senad HAJRLAHOVIČ, Senad' VOJNI- KOVIČ in Boris ZEMVA. Na volilni konferenci smo obrav­ navah tudi problematiko odsotnosti z dela in nagrajevanje po delu. Predsedstvo OO ZSMS se je zbra­ lo na konstituantni seji 7. julija in začrtalo program dela za naslednje obdobje. Med pomembnejše naloge vseka­ kor spada organizacija komemora- cije v spomin padlim železarjem — železničarjem v NOB. Mladi delavci transporta se bodo zbrali 21. julija ob spominski plošči na stavbi prome­ ta. V soboto, 25. julija, pa bodo orga­ nizirali v dolini Završnice piknik, ki bo združen z obiskom spominskega obeležja sekretarja SKOJ Dragolju- ba Milovanovica. Do knea meseca avgusta bomo skupaj z vodstvom TOZD proučili možnosti za organizacijo lokalne de­ lovne akcije — razkladanje vagonov in čiščenje ozkega tira od portalnih žerjavov do jeklarne. Na prvem sestanku predsedstva so evidentirali tudi kandidata za ude­ ležbo na mladinski delovni akciji in obravnavali problematiko vključe­ vanja, novosprejetih delavcev v družbeno življenje. Davorin Praprotnik Novic o delu mladinske organi­ zacije iz krajevne skupnosti Žirov­ nica že nekaj časa nismo objavili, zato bi današnje poročilo o njenem delu začeli kar s praznovanjem kra­ jevnega praznika KS Žirovnica konec junija. V okviru praznovanja je bilo tudi srečanje mladih iz Beograda, naše krajevne skupnosti in predstavnikov OK ZSMS Jese­ nice, ki je za razliko od prejšnjih let, ko smo se srečevali, prineslo dosti idej in želja, kako razširiti meje so­ delovanja na občino Jesenice. Idej je bilo veliko, velike bi bile tudi možno­ sti, zlasti' v sodelovanju mladih iz družbenega doma Dragi Milovano- vič v Beogradu in jeseniških srednjih šol. Vendar bo za konkretizacijo teh idej potrebno še precej razgovorov na nivoju OK ZSMS Jesenice. Sicer pa je srečanje ponovno potrdilo bratstva in enotnosti mladih iz dveh republik. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti tudi vsem organizacijam iz KS Žirovnica in OK ZSMS Jesenice, da so finančno pomagali pri izvedbi srečanja. Upamo, da bodo prihodnje leto, oziroma že letos jeseni, ko bomo vrnili obisk, pripravljeni tudi predstavniki teh organizacij združe­ nega dela s svojo udeležbo popestriti našo zasedbo. V okviru krajevnega praznika je tudi drugič stekla baklada po poti kulturne dediščine, ki je v krajevni skupnosti Žirovnica bogato kot le malokje v Sloveniji. Organizacija baklade je bila tokrat spet v rokah Turističnega društva Žirovnica ob sodelovanju osnovne organizacije ZSMS KS Žirovnica, ki je tudi po­ skrbela za večino tekačev in osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica, ki je poskrbela za kulturni program ob zaključku teka z baklami ob aleji slavnih rojakov pred osnovno šolo. Prireditev, ki je zelo lepo uspela, šte­ jemo tudi kot uspešno akcijo mladi­ ne. Poudariti velja tudi, da smo ob tej prireditvi že drugič združili res večino mladih iz celotne krajevne skupnosti, mladih članov društev in drugih, ki doslej v delu mladinske organizacije niso dosti sodelovali. Tudi to je velika spodbuda za uspeš­ no nadaljevanje dela. Prireditev se je zaključila s tovdriškim srečanjem. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi ekipi železarne Jesenice za ude­ ležbo na bakladi, seveda pa tudi predstavnikom JLA. Kljub temu, da je bila istega dne, 27. junija, tudi s komemoracija ob sponieaifai—tafcev- v Mostah, smo mjadisodelovali na ^obeh--pFireditvab! kot soustvarjalci. Veseli nas, da*°so nas k sodelovanju na Jtomemoraciji povabili borci, ~idjmT"temu, da je bila prireditev, lahko rečemo, občinskega značaja. V zvezi s Sodelovanjem naše orga­ nizacije "mladih in organizacije ZB NOV moram omeniti, da je 00 OSEBNI DOHODKI IN PREJEMKI V PRVEM POLLETJU (Nadaljevanje s 1. strani) PRIMERJAVA UR IN ZASLUŽKOV 1981 Obdobje ur na za pos 1. OD na uro din na zap. din na 182 ur indeks brezbolov. brezbolov. % učin OD nad 30 dni nad 30 dni 1980=100 L.1978 L.1979 L.1980 I. 1981 II. 1981 lit 1981 IV. 1981 V. 1981 VI. 1981 VI. 1980 L-VI. 1981 I.—VI. 1980 182,7 183.1 182,3 184,3 172.3 182.7 184.4 182.8 180.2 178.5 181,1 180,8 32,19 41,87 50,35 58,76 59,33 57,71 58,44 64,85 64,90 44,19 60,66 45,55: 5.881 7.668 9.176 10.828 10.226 10.544 10.776 11.857 11.697 7.890 10.988 8.238 5.859 7.620 9.164 10.694 10.798 10.503 10.636 11.803 11.812 8.043 11.040 8.290 34,4 36,7 40,0 44,0 44,4 44,6 45,0 45,3 46,6 45;4 44,9 37,2 63,9 83,1 100,0 116.7 117.8 114,6 116,0 128.8 128.9 87,8 »120,5 90.5 bomo kršili. Za jubilejne nagrade smo namenili nekoliko več sredstev, ker so stagnirale v letu 1980. To prehitevanje pa se izravna v odprav­ ninah, za katere je bilo letos izplača­ no komaj nekaj tisoč din več kot lani. Regres za letni dopust je bil preračunan na višino dovoljenega povečanja. Povečanje na delavca je sicer nekoliko višje, višina sredstev v bruto iznosu znaša 18 T. neto vsota pa je bila večja za 16,3 ¥. Osebni dohodek in prejemki iz sklada skupne porabe so se povečali v obdobju enega leta za 32,4? (na zaposlenega). Po oceni je to poveča­ nje nekoliko nad slovenskim popreč­ jem in tudi nad poprečjem naše grupacije, v kolikor junijski podatki drugih delovnih organizacij ne bodo presenetili. Raven osebnega dohodka, je bila določena z dvema ukrepoma: • 1. Na osnovi predvidenih rezulta­ tov z gospodarskim načrtom 1981 smo povečali osebni dohodek v višini razlike, ki je izhajala iz sprememb prispevnih stopenj. Bruto osebni do­ hodek je ostal enak, povečala pa so se neto izplačila. Za občane Jesenic se je čisti osebni dohodek povečal za 5,9 %, za druge delavce pa v poprečju nekoliko manj. 2. Rezultati prvega polletja so kazali obetaven napredek v primer­ javi z rezultati istega obdobja lani. Družbene usmeritve razporejanja dohodka so ob takem rezultatu dovoljevale rast osebnega dohodka za 31,8 %, dejanska rast pa je zna­ šala 21,7 %. Možnost povečanja osebnega dohodka smo uresničili z dvigom obračunskih osnov za 10 %. Vplivi na višino osebnega dohodka so vidni tudi iz dinamike osebnega dohodka na zaposlenega. Računano na 182 ur je bil osebni dohodek na zaposlenega v januarju večji že za 16,7 % od poprečja predhodnega leta, v naslednjih treh mesecih pa je stagniral. V maju je bilo z 10 % višjo osnovo doseženo izdatno povečanje. Zaradi dobrih rezultatov je raven osebnega dohodka v juniju ostala ista. Vsi deleži .osebnega dohodka pa niso bili enako povečani. V primerja­ vi strukture z lanskim prvim pol­ letjem (glej tabelo 2) se je delež osnovnega OD najbolj zmanjšal, tako da v strukturi poprečnega OD Železarne predstavlja komaj še dobro polovico celotnega OD. Najbolj se je povečal OD iz učinkovitosti. Zaradi kvalitetnih premikov v proizvodnem asortimen- tu količinska produktivnost ni ustrezala vloženemu delu, zato je bila raven merjenja učinka poveča­ na iz 1,35 na 1,40. To je vzrok za izdatno povečanje osebnega dohod­ ka na račun učinkovitosti poleg tega, da se tudi količinski rezultati postopoma izboljšujejo in narašča tudi produktivnost. Delež nočnega in popoldanskega dodatka je nekoliko upadel zaradi zmanjšanja deleža osnove, deloma pa je zmanjševanje teh dodatkov posledica reducirane proizvodnje in ukinjanja izmen v nekaterih TOZD. Nadurni pribitek je svojo udelež­ bo v strukturi OD povečal predvsem zaradi velikega obsega nadurnega dela v aprilu, ko je bilo izvršeno nekaj velikih remontov, sicer pa je obseg nadurnega dela pretežno na lanskoletni ravni. Bistveno so se povečala ostala do­ plačila. Med te namreč štejemo tudi stimulacijo za višjo proizvodnjo jekla. Ker so vsi zneski ostalih doplačil bili doslej skoraj zanemar­ ljivo majhni, se uvedba te stimula­ cije odraža v zelo velikem poveča­ nju. Nadomestila osebnega dohodka za odsotnost z dela so v obeh letih približno v enakem razmerju do OD. - ki izhaja iz dela. Pri tem pa velja omeniti dva negativna pojava: po­ večanje deleža bolezenske odsotnosti do 30 dni in manjši delež izkorišče­ nega dopusta, kar bo utegnilo imeti negativne posledice v prizadevanjih, da proizvodnja v poletnih mesecih zaradi prevelike odsotnosti ne bi bila okrnjena. Neto sredstva osebnega dohodka so večja kot v lanskih šestih mesecih •za 29,2 %. Visoka rast ni le posledica letošnjih ukrepov, ampak tudi in­ tenzivnejšega povečevanja v drugem polletju lani. Ob stalnem upadanju števila zaposlenih se je neto osebni dohodek na. zaposlenega delavca povečal še bcfl kot razporejena sred­ stva v masi. Plan osebnega dohodka tako v skupnem znesku kot na zaposlenega delavca še ni dosežen. Izplačila na zaposlenega v zadnjih dveh mesecih že presegajo planirano povprečje, medtem ko izplačana sredstva zaradi manjšega števila zaposlenih še ne prekoračujejo mesečnega izplačila po planu. Sredstva sklada skupne porabe se smejo po družbenem dogovoru v letošnjem letu povečati za največ 18 %. Ker se večji delež osebnih izplačil iz teh sredstev izplača v prvem polletju, lahko prognoziramo za vse leto, da določil dogovora ne STRUKTURA OSEBNEGA DOHODKA (tabela 2) Vrsta izplačila Din na zanosi. Indeks struktura Vrsta izplačila 1980 1981 3:2 1980 1981 1 -7 3 - 4 5 6 1, OD iz osnove 3.807 4.790 125,8 54,0 51,1 2. Učinkovitost 1.425 2.157 151.4 20.2 23,0 3. Stim. za rast produkt. 233 312 133,9 3,3 3,3 4. Oc. del. prispevka 503 634 126,0 7.1 6,8 5. Skupaj 1 — 4 5.968 7.893 132.3 84,6 84,2 6. Nočni dodatek 265 312 117,7 3,8 3,3 7. Popoldanski dodatek 158 180 113,9 13. \S 8. Nadurni pribitek 75 123 164,0 1,1 1.3 9. Nedeljski dodatek 98 140 142,9 1.4 1,5 10. Sobotni dodatek 27 33 122,2 0,4 0,4 11. Praznični dodatek 24 33 137,5 0,3 0,4 12. Skupaj 6- 11 647 821 126,9 9,2 8,8 13. Otežkočeni dodatek 96 141 147.9 1.4 1,5 14. Dodatek za del. dobo - 307 395 129.7 4,3 4,2 15. Ostala doplačila 35 118 337.1 0,5 1,3 16. Skupaj 5 + 12 do 15 7.053 9.368 132.7 100.0 100,0 17. Sobotni dopust 153 197 128,8 2.1 2,1 18. Plačan praznik ' 224 375 167,4 3,2 4,0 19. Redni in izr. dopust 521 636 122,1 7,4 6,8 20. Bol. odsotnost do 30 dni 273 396 145,1 3,9 43 21. Skupaj OD iz sredstev DO " 8.224 10.972 133,4 116,6 117,1 22.. Bol. odsotnost nad 30 dni 256 322 125,8 3,6 3,4 23. Ostale refundacije 13 16 123.1 0,2 0,2 24. Izplačani neto OD 8.493 11.310 133.2 120.4 120.7 IZPLAČILA OD IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV (tabela 3) Vrsta pokazatelja I.-VI. 1980 I .-VI. 1981 Indeks 1. Celotni neto OD din 331.422.124 428.186.460 129,2 2. Osebni prejemki iz SSP neto 20.777.988 24.198.846 116,5 a) regresi za dopust (490) 15.123.440 17.589.451 116,3 b) nagr. jubilantom (491) .3.967.900 4.891.000 123,3 c) odpravnine (492) 1.686.648 1.718.395 101,9 3. Skupaj (1 + 2) 352.200.112 452.385.306 128.4 4. Vkalkulirane ure 7.330.750 7.124.656 97,2 5. Število zaposl. na bazi ur 6.713 6.524 979 6. Povprečno štev. zaposlenih 6.504 6^10 97,0 7. Mesečni neto OD na 182 ur 8.228 10.938 132,9 8. Mesečni neto OD na zaposl. 8.493 11.310 133,2 9. Povprečni neto oseb. prejemki iz SSP na zaposl. na mesec 532 639 120,1 10. Skupaj prejemki na zaposl. 8 + 9 9.025 11.949 132.4 Razporejanje sredstev za osebne dohodke in osebnih izplačil iz sklada skupne porabe je bilo v prvem pol­ letju skladno z usmeritvami druž­ benega dogovora. Dosežena je bila dokaj ugodna rast dohodka glede na rezultate lanskega polletja, osebni dohodek pa kljub visokemu indeksu rasti ni presegel dovoljenih meja., Predpisani primerjalni rezultati bi nam omogočili celo nekoliko višje * izplačilo osebnega dohodka, zaveda­ ti pa se moramo, da so relativno ugodna delitvena razmerja samo v primerjavi z rezultati lanskega pol­ letja, medtem ko planirane višine proizvodnje in dohodka ne dose­ gamo. Rezultat pb koncu leta je bil lani boljši kot v polletju, zato se mo­ ramo na moč potruditi, da bo pri­ merjava dohodka vsaj približno enako ugodna, kot je sedaj. P. R ŽE, ŽE, TODA TAKO NE! Nedavno tega sem se vozil skoraj ves mesec po petkrat na teden iz Ljubljane na Jesenice do zdravstvenega doma, kjer mi je dr. Rjazan- cev z akupunkturo lajšal bolečine, povzročene po neprijetni bolezni herpes zostru. Bolečine so se mi v tem času zmanjšale skoraj za 80%. No, pa ne mislim opisovati mojega zdravljenja, pač pa dogodek, kako se po kratki poti pride iz Železarne. Nekega dne sredi tedna, mislim da je bila sreda, je avtobus pripeljal okoli deset minut pred 14. uro na ob­ močje valjarne Bela, ki je, kot drugod, ograjena z okrog dva metra visoko ograjo, da preprečuje ne­ poklicanim vstop, pa tudi izstop iz tovarne. Zato so urejena vhodna in izhodna mesta. In kaj smo videli? Na prostoru, nekoliko višje nad cesto proti Jesenicam, kjer je bila včasih, če se prav spominjam, lično grajena čuvajnica in pot za zasilni izhod, pa je bila odstranjena, ker ni služila namenu, sta dva delavca ple­ zala po ograji in se trudila, kako bi na čim hitrejši način in seveda čim manj opazno prišla na drugo stran, izven območja Železarne, kar jima je tudi uspelo. Nekoliko višje ob magi­ stralni cesti proti Ljubljani je avto­ busna postaja za Koroško Belo. Morda sta bila namenjena na prevoz po tej liniji? Sprašujem se, kdo je odgovoren za kršitev delovne discipline, oziroma predčasno zapuščanje delovnega mesta. Kajti, če sta bila kršitelja že deset minut pred 14. uro na ograji, sta rabila najmanj pet minut iz obrata do ograje, še prej pa 15 minut za umivanje in preoblačenje, pa še pet minut za opazovanje terena, če ga ne kontrolira varnostni organ (kar vsekakor ne bi smela biti po­ treba), sta zapustila delovno mesto, po moji oceni, najmanj pol ure pred koncem dnine. Če sta pa bila zapo­ slena na drugem koncu valjam, pa seveda še mnogo prej. Na osnovi obsežnosti družbene sa­ mozaščite ni za preprečevanje takih predčasnih odhodov ali, bolje reče­ no, malomarnega opravljanja delov­ nih dolžnosti odgovorna varnostna služba delovne organizacije, pač pa neposredni vodja skupine, oddelka ali obrata. Vsekakor ti niso napravili izpita iz družbene odgovornosti in samozaščite, ki je sestavni del sa­ moupravne aktivnosti in sega na vsa. področja ustvarjanja in mora zago­ toviti normalno in redno proizvod­ njo ter preprečiti predčasno samo­ voljno zapuščanje delovnih mest. Tak ali podoben primer se lahko zgodi tudi na drugih mestih Železar­ ne, toda vedeti in-zavedati se mo­ ramo, da je družbena samozaščita dolžnost in pravica nas vseh in da moramo take primere nedicipline, ki so lastni le nekaterim posamezni­ kom, obravnavati na sestankih sa­ moupravnih delovnih skupin v TOZD in delovnih skupnostih. Roman STANA SKUPNA IN LOČENE SEJE (Nadaljevanje s I. strani} • Za ostale panoge gospodarstva po­ ročevalci niso imeli ustreznih po­ datkov za spremljanje fizičnega ob­ sega proizvodnje oziroma storitev, vendar glede na prevladujoči položaj panoge industrije ugotavljajo, da pomembno višji fizični rezultati v gospodarstvu (prek 93*?) niso bdi doseženi, kar je eden pomembnih faktorjev nedoseganja planov na ostalih področjih. Med razlogi za nižji fizični obseg proizvodnje predvsem navajajo te­ žave Železarne pri zagotavljanju vložka, oziroma polproizvodov, za­ radi česar je bil plan skupne proizvodnje v petih mesecih dosežen le 92,4 %, oziroma 38,4 % letnega pla­ na, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je za 47.000 ton ali 7,3"? nižja. Za trg so dosegli 92,1 % plani­ rane količine ali 16.000 ton manj kot v prvih petih mesecih lanskega leta. V juniju, navaja poročilo, se je sta­ nje s polproizvodi znatno izboljšalo, zato je pričakovati tudi večji obseg proizvodnje, čeprav še vedno pri­ manjkuje delavcev nekaterih kva­ lifikacij. Kot je našim bralcem že znano, ker smo podrobno poročilo o junijskih rezultatih objavili v zadnji številki glasila, je v juniju znašala skupna proizvodnja 126.206,7 ton ali 96,1% družbenega plana, blagov­ na proizvodnja pa 34.643,3 ton ali 94,9 % družbenega plana. Navedeni problemi so se najbolj odrazili v nazadovanju fizičnega ob­ sega proizvodnje v kovinski prede­ lavi v občini, ki je v veliki meri vezana na Železarno in njene izdelke. Na področju gradbeništva poro­ čilo ugotavlja, da se fizični obseg dela zmanjšuje v gradbenih organi­ zacijah združenega dela v občini. Medtem ko nekatere TOZD še ne občutijo motenj v proizvodnji. Gradbincu - TOZD Betonsko - železokrivni obrat primanjkuje pro­ filov betonskega železa in cementa v vrečah, na drugi strani pa se soočajo s pomanjkanjem delavcev, predvsem zidarjev. Na področju prometa se letos ne srečujejo s težavami v poslovanju in sta fizični obseg prometa in produk­ tivnost v rahlem porastu. Slabši, pogoji poslovanja so pri­ sotni v trgovini, kjer fizični obseg prodaje pada. Oskrba trgovin z živili je zadovoljiva, dosti slabša pa je v trgovinah z gradbenim materialom, predvsem elektromaterialom. Na manjši fizični obseg prodaje v trgo­ vini predvsem vpliva vse nižja kupna moč prebivalstva. V gostinstvu in turizmu je opazen predvsem manjši padec prometa. V Kranjski gori je opazen padec pro­ meta domačih gostov, povečuje pa se inozemski promet. ^z razpredelnice, ki prikazuje do­ seženo količinsko proizvodnjo v ob­ dobju januar—maj, je razvidno, da je Iskra - TOZD Blejska Dobrava dosegla le 49,5 f planirane količine, kar je posledica spremembe proiz­ vodnega programa, oziroma uvedbe novih proizvodov višje kvalitete. Pod planirano količino so še: Ko­ vinar — TOZD Kovinska predelava (73,4"?). Gradbinec - TOZD Be­ tonsko — železokrivni obrat (83,0%). Klavnica (89,2 %), Lesna galanterija (92,0%), Železarna (92,7"?) in LIP - TOZD Mojstrana (99,2 f). ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V prvih petih mesecih je gospo­ darstvo občine v zunanjetrgovinski menjavi doseglo enake rezultate kot v istem obdobju lani. Izvoz je višji v globalu za 51,2%, uvoz pa za 4,4%. Tako planski cilji niso bili uresniče­ ni, saj bi morali realizirati izvoz 41,7%. dejansko pa smo le 32%. uvoz pa 26 % . Se manj ugodni rezultati se poka­ žejo v razčlenitvi zunanjetrgovinske menjave po področjih. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem je bil izvoz v zahodne države v prvih petih mesecih povečan komaj za 17 %, ob 48 % povečanem uvozu. Povečan global izvoza se nanaša predvsem na ldirinško menjavo z vzhodnimi drža­ vami (Železarna, Tehnični biro) — indeks 244, ob zmanjšanem uvozu za 27%. V države .v razvoju v prvih petih mesecih ni bilo izvoza, uvoz s tega področja pa je znašal 34%. Tako je skupni izvoz znašal v petih mesecih 11.107.402 dolarja (v ena­ kem obdobju lani 7.347.896 dolarjev) ali 31,7% načrtovanega izvoza. V tem času pa smo uvozili v vrednosti 18.317.518 dolarjev (lani v petih me­ secih 17.530.503 dolarjev) ali 25,6% načrtovanega uvoza. Seveda se bodo vključno z mesecem junijem zaradi povečanega uvoza polizdelkov za Že­ lezarno te številke precej spreme­ nile. Poročilo navaja, da je na tako stanje najbolj vplivala zunanjetrgo­ vinska menjava Železarne, med ostalimi pa je izredno slabe rezul­ tate dosegla Iskra - TOZD Blejska Dobrava, ki ob močno povečanem uvozu, sploh še ni izvažala, podobno tudi Vatrostalna — TOZD Jesenice. Ugodne rezultate pa izkazujeta Go­ renjska oblačila Jesenice in Tehnii!. ni biro Jesenice. Pokrivanje uvoza z izvozom je sicer v globalu višje od planiranega, saj znaša 58,5%, vendar je to na konvertibilnem področju slabše in znaša le 44,9%, na klirinškem področju pa zelo visoko 85,8 %." Izvršni svet v poročilu poudarja da je glede na to, da je povečanje izvoza ena od prioritetnih nalog, nujno, da se v izvoz vključijo tudi organizacije združenega dela, ki sicer ne planirajo izvoza za letošnje leto, in sicer LIP - TOZD Moj­ strana, Viator — TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek, Avtocomerce - TOZD Kranjska gora, organizacije kovinske predelave in Planika - TOZD Breznica, ki izvaža le po­ sredno preko delovne organizacije. Izvozni rezultati Iskre —, TOZD Blejska Dobrava pa se bodo odrazili šele v drugem polletju, ko bo zaključeno naročilo telefonskih central. NALOŽBE V ŠESTD3 MESECIH Izvršni svet v svojem poročilu ugotavlja, da je bilo v občini! v za­ četku julija v teku 56 nalqžb, od tega Ie osem na področju negospo­ darstva. Celotna predračunska vred­ nost (skupaj s podražitvami in do­ datnimi deli) znaša 1.675.935.000 din, od tega 155.807.000 din v negospo­ darstvu ali 9,3 % celotnih naložb. Prijavljene naložbe, ugotavlja po­ ročilo, so . v globalu zelo visoko realizirane in znaša realizacija 78,2 %, od tega na področju negospo­ darstva 95,4 %, kjer so štiri naložbe praktično že zaključene, na pod­ ročju gospodarstva pa je realizacija 76,4%. Od 48 naložb jih je 15 v zaključni fazi. Analiza strukture virov financira­ nja pokaže, da je dokaj ugodna, ker je zagotovljenih bistveno več lastnih sredstev kot na ravni SRS oziroma SFRJ. Struktura je naslednja:", — lastna sredstva . 48,1 f — domači krediti • • 30,9 T — tuji krediti • 16,5 f — združena sredstva r.. 4,5 f skupaj 100,01 Trenutno stanje kaže, da skoraj vse naložbe izhajajo iz preteklega srednjeročnega obdobja, od katerih jih je 19 v zaključni fazi, ki zaradi različnih vzrokov še niso dokončane in odjavljene. Pri tem gre predvsem za probleme pri uvozu opreme in reprodukcijskega materiala ter za spore z izvajalci del. Nujno pa je, navaja izvršni svet, da OZD, nosilke naložb, pospešijo zaključek teh in­ vesticij in jih vključijo v redno obra­ tovanje. Naložbe v teku predstavljajo okoli 30 % planiranega družbenega .proiz­ voda za leto 1981, pri tem pa je treba upoštevati, da se bo ta odstotek bistveno povečal z začetkom gradnje nove elektro jeklarne v Železarni Zato je nujno pomembne naložbe, ki so v teku, čimpreje uresničiti, manj pomembne, ki še niso v zaključni fazi, pa odložiti na kasnejše termine, predvsem tiste, ki ne bodo prispevale k povečanju izvoza. Iz razpredelnice, ki podrobno na­ vaja posamezne naložbe in vire fi­ nanciranja, je razvidno, da 22 na­ ložb v vrednosti 1.184.075.000 din od­ pade na Železarno, ostale pa na: Elektro Žirovnica, Planika - TOZD Breznica, KO-OP Mojstrana, Kovi­ nar, LIP - TOZD Mojstrana, Va trostalna - TOZD Jesenice, GG Bled, Gradiš, Gorenjka, Lek Kranj­ ska gora, Golica — Delikatesa, Mer­ kur — Universal, Samoupravna sta­ novanjska skupnost, Tehnični biro. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, Kovinar, Center sred­ njih šol. Splošna bolnica Jesenice, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Dom upokojencev, Skupščina občine Je­ senice, Osnovna šola Polde Stražišar in osnovna šola Prežihov Voranc. 14.523 ZAPOSLENIH V OBČINI Iz poročila izvršnega sveta je raz­ vidno, da je bilo konec aprila letos v jeseniški občini v družbenem sektor­ ju zaposlenih 14.523 delavcev ali 1,3% manj kot v istem času lani. Tako se je zaposlenost v gospodar­ stvu, kjer je skupaj v TOZD in po­ slovnih enotah zaposlenih 12.762 delavcev, zmanjšala za 1,5 %, v nego­ spodarstvu pa se je povečala za 0,6%, in sicer na področju zdravstva (izgradnja novega trakta v jeseniški bolnici) in otroškega varstva (nove kapacitete). Od začetka letošnjega leta se je zaposlenost zmanjšala za 0,7 %, kar je v nasprotju z resoiucijskimi pred­ videvanji, saj je bila načrtovana poprečna stopnja rasti zaposlenosti 1 % letno. Zaradi tega, poudarja izvršni svet skupščine občine, bo potrebno v drugem polletju vse napore usmeriti v povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu, kar pa se ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE seveda mora nujno odraziti v po­ večanju dohodka v organizacijah združenega dela. POLITIKA CEN Odločilno vlogo pri oblikovanju cen, je rečeno v poročilu, imajo po ^ovem zakonu o cenah delavci v organizacijah združenega dela, ki sa­ mostojno, vendar v medsebojni po­ vezanosti, odgovornosti in odvis­ nosti z drugimi proizvajalci in konč­ nimi potrošniki oblikujejo cene svo­ jih izdelkov in storitev. y. V dogovoru o izvajanju politike !čen za leto 1981 je predvidena na­ slednja rast: „ — pri proizvajalčevih cenah in­ dustrijskih izdelkov za četrtino nižja od dosežene v letu 1980, — pri cenah na drobno in živ­ ljenjskih stroških za petino nižja, ' — pri cenah storitev za desetino nižja. .. Za dosežene spremembe cen v prvih mesecih letos tako na zvezni kot na republiški ravni velja, da se niso gibale v okvirih predvidenih v resoluciji. V SR Sloveniji je po sta­ tističnih podatkih v januarju letos prišlo do sedemkrat višje rasti pro­ izvajalčevih cen industrijskih iz­ delkov kot v januarju 1980 in skoraj šestkrat višje rasti cen na drobno. V naslednjih mesecih je prišlo do občutne umiritve cen, tako da so bile spremembe cen v štirih mesecih naslednje: proizvajalčeve cene indu­ strijskih izdelkov so bile v primerja­ vi december 1980 - april 1981 v SRS višje za 19,8, v SFRJ pa 18,8%, v primerjavi z istim obdobjem lani pa v SRS 52,9 v SFRJ pa 48,2 %; cene na drobno so bile v SRS v primerjavi december 80 - april 1981 za 19,6, v SFRJ pa za 19,1 % višje, v primerjavi z istim obdobjem lani pa v SRS 48,1, v, SFRJ pa 48,0%; cene storitev so bile v SRS 11,8 oziroma 27,4% višje, v SFRJ pa 12,8, oziroma 28,2 % višje; življenjski stroški so se v primerjavi december 80 - april 81 v SRS povečali za 17,2 %, v SFRJ za 16,2 %, v primerjavi januar — april 1980 — januar - april 1981 pa v SRS 46,7. v SFRJ pa 27,4%. Po odloku zveznega izvršnega sveta o najvišji ravni cen za vse pro­ izvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v overovi­ tev skupnostim za cene se bodo do konca leta cene lahko povečale še: cene proizvajalcev industrijskih pro­ izvodov 7 %, cene na drobno 7 % in cene storitev 5%, vendar tako, da skupna rast življenjskih stroškov zaradi učinka teh cen ne bo večja od 7,5%. V občini Jesenice skupnost za cene do sprejetja odloka zveznega izvršnega sveta ni odobrila kakšnih bistvenih povišanj cen in je bil po­ rast cen v prvem polletju naslednji: storitve iz občinskih pristojnosti skupaj 4,37 %, obrtne storitve 1.82 %, komunalne storitve 1,71%, kulturne storitve 0, prometne storitve 2 7,0 % in stanarine 0,67 %-. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA Na področju splošne porabe za leto 1981 izvršni svet ugotavlja, da so se obveznosti v primerjavi s pre­ teklimi leti povečale, ker bo rreba zagotoviti velika sredstva za ob­ veznosti do kompenzacij za osnovne življenjske artikle in stimulacijo za izvoz. Ocenjujejo, da bo za to potrebno v občini skupaj zagor oviti 17.000.000 din dodatnih sredstev. Po šestmesečni realizaciji prora­ čuna, ki znaša 44.133.000 din, ocenjujejo, da bo do konca leta realiziran v višini 100.500.000 din, kar bi zadostovalo za vse obveznosti v višini 100.271.000 din. Cf pa realizacija ne bo tekla po predvide­ vanjih, bo izvršni svet ob rebalansu predlagal uvedbo občinskega davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki sedaj ni uveden, je pa v okviru dogovorjenih obveznosti v SR Sloveniji. V letošnjih šestih mesecih se e na računih samoupravnih inter snih skupnosti za družbene dejavnosti (skupna poraba) zbralo 25,6 % več sredstev kot v istem obdobja lani. Poročilo poudarja težko situacijo na področju otroškega varstva, kjer predvidevajo predložiti v jjvno razpravo predlog za povišanje pri­ spevne stopnje v zadnjih me «cih letošnjega leta. Izražena pa je tudi potreba po uvedbi prispevk; za raziskovalno delo, ki v okviru o.ičine še ni uveden, kakor tudi prispevek združenega dela za pospeševanje kmetijstva. Izvršni svet skupščine občine za­ ključuje svoje poročilo oziroma oceno stanja z nekaterimi ugoto­ vitvami in predlogi ukrepov. POROČILO O IZIDU REFERENDUMA Občinska volilna komisija daje delegatom vseh treh zborov poročilo o izidu referenduma za Irugi občinski samoprispevek za izgradnjo in adaptacijo šolskega prostora. Kakor je znano, je na referendumu glasovalo 81,3 % upravičencev, za sa- ŠESTMESEČNI SKUPNI PRIHODKI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI moprispevek pa se je izreklo 52,21 upravičencev. Hkrati je -predložen tudi predlog odloka o uvedbi sa­ moprispevka za obdobje petih let, in sicer od 1. avgusta letos do 31. julija 1986. SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE V OBČD« .Predlog odloka o ustanovitvi sa­ moupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Jesenice se nanaša na opre­ delitve v družbenem planu v zvezi z razvojem kmetijstva in proizvodnje hrane ter izvajanje dogovorjene politike prehrane in zaščite življenj­ ske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem določene politike cen. Sredstva sklada, ki je pravna oseba in ga upravlja 20-članska delegatska skupščina, se bodo oblikovala iz: na­ menskih sredstev proračuna skup­ ščine občine, sredstev, ki jih na pod­ lagi samoupravnega sporazuma združujejo delavci namensko iz sklada skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v te­ meljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugih sredstev. Ob maksimalni izkoriščenosti kmetijskih možnosti v občini bo možno pokriti le okrog 25 % potreb po hrani, zato so v srednjeročnem planu predvidena tudi sovlaganja izven občine. Najpomembnejše so- vlaganje je v farmo v Stični zaradi dolgoročne preskrbe s svinjskim mesom in naložba v rekonstrukcijo farme Bled. Razen tega se bo s sred­ stvi sklada zagotovil skladnejši razvoj kmetijstva, intenzivnejše iz­ koriščanje kmetijskih površin, dvig produktivnosti, obnovitev kmetij­ stva v hribovitih predelih in podob­ no. PREDLOG ZA USTANOVITEV DRUŽBENEGA SVETA PRI UPRAVI DRUŽBENIH PRfflODKOV Uprava družbenih prihodkov pri skupščini občine Jesenice predlaga delegatom v razpravo in sprejem dogovor o ustanovitvi družbenega sveta pri njihovi upravi, ki naj bi zlasti: — omogočal demokratično iz­ menjavo mnenj in koordinacijo pri oblikovanju davčne politike, zako­ nov, odlokov in drugih splošnih aktov s tega področja, — dajal pobude in obravnaval načelna vprašanja v zvezi z določa­ njem politike in priprave odlokov, samoupravnih sporazumov, druž­ benih dogovorov ter drugih aktov in o tem dajal mnenje, — omogočal demokratični druž­ beni vpliv vseh ustvarjalnih sil družbe na delo uprave družbenih prihodkov. PREDLOG O PODELITVI OBČINSKIH PRIZNANJ »1. AVGUST« Odbor za izbor nagrajencev in po­ delitev občinskih priznanj pri skup­ ščini občine predlaga delegatom vseh treh zborov v razpravo in po­ trditev pet kandidatov, in sicer dve temeljni organizaciji združenega dela in tri občane — individualne prejemnike. Na sejah vseh treh zborov bo po­ dano tudi poročilo delegatov in usmeritve s tretjega kongresa sa- moupravljalcev J ugosla vije. Razen tega bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala še: — predlog odloka o ureditvi avto- taksi storitev v občini, — predlog odloka o potrditvi za­ zidalnega načrta stanovanjskega ob­ močja Rateče—Planica — pojasnila k pripombam, podanih na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti, — osnutek odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za kom­ pleksno stanovanjsko graditev na območju ZN M 1 Moste, — predlog sofinanciranja naložbe KZK TOZD Kooperacija Radov­ ljica »rekonstrukcija farme Bled«. Od službe družbenega knjigovodstva smo dobili zaključno in­ formacijo o pritoku finančnih sredstev za občinsko zdravstveno skupnost v prvi polovici leta 1981. Po finančnem načrtu za leto 1981 je bilo predvideno, da bomo na osnovi prispevne stopnje 9,78 % zbrali skupno 259,045.000,00 din, po zadnjih podatkih pa realizacija za prvo polletje znaša 121,208.194,00 din ali 46,7 %. Po posameznih mesecih je bil dotok sredstev naslednji (vdin): januar februar marec april maj junij 16.722.067 ali 4,865.016 manj 20,192.044 ali 1.396,039 manj 19,163.062 ali 2,424.020 manj 20,861.166 ali 725.917 manj 22,276.959 ah 689.876 več 22,647.157 ali 1,060.074 več 5. Drugi prihodki (izven B2) so bili planirani v višini 300.000 din, za šest mesecev pa realizirani v višini 214.325 din ah 71,4%. Po višini prispevne stopnje iz do­ hodka organizacij združenega dela smo na 53. mestu, po višini prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka pa na 52. mestu med šestdesetimi občinami, kolikor jih imamo v Slo­ veniji, v skupni prispevni stopnji pa smo na 54. mestu. Poprečna prispev­ na stopnja v Sloveniji je 10,61 %. Najvišjo prispevno stopnjo ima obema Logatec 13,54%, najnižjo pa občina Skofja Loka 8,98%. Ostale občine na Gorenjskem pa imajo naslednje prispevne stopnje: Kranj iz dohodka OZD 8,74% iz BO D 0^3%, Radovljica iz dohodka OZD 9,84% iz BOD 1,17%, Skofja Loka 8,11% in 037%, Tržič 7,87 in 1,43%. Kranj je na 56. mestu. Torej smo razen Radovljice na repu slovenskih občin, zato ni prav nič čudnega, če bomo na koncu leta v težavah, predvsem zato, ker je na območju Gorenjske zdravstveno varstvo do­ seglo razmeroma visoko stopnjo razvitosti. To predvsem velja za občino Jesenice, ko imamo v razdalji treh kilometrov kar tri zdravstvene delovne organizacije. Tudi to ima svojo ceno, seveda jo mora plačevati zdravstvena skupnost občine Jeseni- Stane Torkar Iz zgornjega prikaza je razvidno, da- smo v prvih štirih mesecih for­ mirali manj sredstev, kot bi jih morali zbrati po dvanajstinah, šele v mesecu maju je bilo zbranih več sredstev, kot bi jih po planu moralL Tak dotok sredstev je bil tudi vzrok za nelikvidnost, kar je položaj zdravstvenih delovnih organizacij zelo poslabšalo. Ker smo v letu 1981 lahko plani- /• rali samo 16 % več sredstev, kot smo jih zbrali v letu 1981, predlogu sa­ moupravnih dogovorov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi delov­ nimi organizacijami pa so bih napravljeni na. podlagi sprejetih stališč, da so sredstva lahko višja v poprečju od 21 do 24%, lahko računamo, da bomo prvo polletje zaključili s precejšnjim primanjklja­ jem. Zato smo samoupravne spo­ razume sprejeli samo za prvo polletje. Ko bodo znani odhodki za prvo polletje, se bomo dogovorajali z zdravstvenimi organizacijami o viši­ ni odkupljenega programa za drugo polletje. Po posameznih pozicijah je bil fi­ nančni plan dosežen takole: 1. Prispevek iz dohodka organiza­ cij združenega dela, katerega smo zbirali po 8,68 % prispevni stopnji, je bil planiran v višini 229,773.000 din, v prvem polletju pa realiziran v viši­ ni 95,526.776 din ali 41,6 %. 2. Prispevek iz bruto osebnega dohodka, katerega smo zbirali po 1,10 % prispevni stopnji, je bil plani­ ran v višini 29,272.000 din, v prvem polletju pa je bil plan realiziran v višini 23,705.789 ali 87,8 %. 3. Prispevek iz kmetijske dejavno­ sti je bil planiran v višini 622.000 din, realiziran v prvem polletju pa le 129.236 din ali 20,7 %. 4. Izven finančnega načrta smo v prvi polovici leta iz naslova za zdravstveno varstvo upokojencev realizirali 1.659.118 din. To so sred­ stva poslana iz drugih republik. V Sloveniji v letu 1981 ni več prispevka od pokojninskega fonda. Pakiranje žitnikov (Foto S. Kokalj) SIS ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V torek, 14. julija, se je sestala konferenca delegacij za SIS za s t novanjsko gospodarstvo. Na konferenci je bilo prisotnih 12 delegate- od 23 možnih delegatov, tako da je bila konferenca SKLEPČNA. Konferenca delegacij je k po­ sameznim točkam dnevnega reda za 11. sejo skupščine samoupravne sta­ novanjske skupnosti imela pripombe le pri srednjeročnem planu stano­ vanjske skupnosti občine Jesenice za obdobje 1981—1985. Konferenca je predlagala, naj bo dinamika gradnje družbenih stanovanj taka, da bo čimbolj gospodarna. Gradnja naj se začne najprej tam, kjer je zemljišče že komunalno urejeno. Zazidalni načrt Hruška — Belo polje naj se torej prične izvajati že konec letoš­ njega leta (zemljišče je komunalno že urejeno). Zazidalni načrt I. faza Sava Partizan pa naj se začne kasneje. Konferenca delegacij je opozorila tudi na kritično stanje v SEJA SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI JESENICE V ponedeljek, 27. julija sklicuje predsednik skupščine Božidar BARTELJ 17. sejo obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Je­ senice. Seja bo tokrat izjemoma ob 13. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. Za sejo je poleg proceduralnih točk dnevnega reda predlagano v ob­ ravnavo in sklepanje naslednje gra­ divo: — Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Jesenice. Poročilo je pripravila občinska volilna komisija, izobra­ ževalna skupnost pa ta sporočila sprejema kot četrti zbor občinske skupščine. — Program dela. obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Jesenice za drugo polletje 1981. leta. - Predlog programa dela zborov pomeni vsebinsko nadaljevanje dela izobraževalne skupnosti Jesenice v letošnjem letu. V žebljarni (Foto S. Kokalj) Med nalogami, ki so razvrščene v drugo polletje, je večina takih, ka­ terih priprava terja daljše zbiranje podatkov, izdelavo analiz oziroma sprejetje ustreznih samoupravnih aktov. Nekaj nalog je prenesenih iz programa za prvo polletje, ker je iz objektivnih razlogov prišlo do za­ kasnitve pri pripravi oziroma spreje­ manju teh dokumentov. V predlogu programa je predvi­ deno, da bo imela skupščina izobra­ ževalne skupnosti Jesenice v drugem polletju še štiri seje, in sicer v juliju, septembra, oktobru in novembru. To pa še ne pomeni, da ne bi bilo mogoče sklicati skupščine izven teh rokov. To bi bilo zlasti v primerih, ko bi morala skupščina odločati o vprašanjih, ki.ne dovolijo odlaganja in ko teh zadev ni bilo mogoče vnaprej predvidevati, oziroma pri­ praviti ustreznih gradiv. — Analiza izvajanja družbenega plana' SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1981 in poročilo izvršnega sveta skupščine ŠR Slo­ venije. Oba ta dokumenta sta bila objavljena v Poročevalcu skupščine SR Slovenije štev. 14 z dne 25. junija 1981. Skladno z usmeritvami izvrš­ nega sveta skupščine SR Slovenije, bodo delegati seznanjeni s predlo­ gom občinskega družbenega dogovo­ ra o načinu zagotavljanja in usmer­ janja dela družbenih sredstev za po­ speševanje izvoza. Čeprav je sklic 17. seje skupščine v času letnih dopustov, mora delo v skupščini neovirano potekati. Zato prosimo vodje delegacij in konferenc delegacij, da o gradivu razpravljajo in zagotovijo udeležbo na seji skup­ ščine, eva Podmežaklji (naselje »Nikšič«), ki ga bilo treba sanirati tako, da pričeli z gradnjo stolpičev leta 19t ali 1983. Zaradi omejitev pri gradnji pa bilo treba skladno z možnostmi dc več poudarka individualni gradr Pri samoupravnem sporazumu ustanovitvi stanovanjske zadru ZELEZAR Jesenice je konferen delegacij podprla predlog za ustan vitev stanovanjske zadruge Želez; Zadruga je odprtega tipa, torej samo za delavce Železarne, pač pa celotno občino. Tako gradnjo kazalo podpreti tudi z višjimi krec stanovanjske skupnosti. Konferenca delegacij pa ni irm pripomb k: — samoupravnemu sporazumu združevanju sredstev za vzajemne pri gradnji stanovanj, — akcijskemu programu ures: čevanja zakona o stanovanjskem t spodarstvu samoupravne stanovaj ske skupnosti občine Jesenice, — samoupravnemu sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981-1985 in — predlogu za povišanje stanarin in najemnin v letu 1981. Konferenca delegacij je obravna­ vala še dodatno točko dnevnega reda: podpis pogodbe z BUSP za opravljanje investicijskih poslov. Konferenca delegacij je obrav­ navala tudi gradivo za 8. sejo zbora uporabnikov skupščine samouprav­ ne stanovanjske skupnosti, vendar ni imela pripomb. Pri pravilniku o obvezni zagoto­ vitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice in družbeno najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanj­ ska skupnost občine Jesenice je ugo­ tovila, da se sistem, ki ga v Železarni že imamo, prenese na celotno občino. Pri pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz družbenih sredstev vzajemnosti v občini Je­ senice je podprla pripombe izvršnega odbora skupščine samoupravne sta­ novanjske skupnosti. Še posebej jejpomembno, da pra­ vilnik med drugim tudi določa, c i pripada delež posojila z daljšo dol > odplačevanja tistemu delavcu, kj r je manjši dohodek na člana družin . Strinjali so se tudi s pravilnikom t delnem nadomeščanju stanarin. Na sejo skupščine stanovanjske skupnosti Jesenice so delegira i devet delegatov (od desetih delega - skih mest). Center za proučevanje samoupravljanja in informiranje Č.D. ŽELEZAR 7 JOŽE VIDIC SEMENJ V BISTRICI 13 Nekega jutra je bila delavnica še ¿aprta. Prišel sem prezgodaj. Ne­ nadoma se mi oči ustavijo na majh­ nem listku, ki je ležal pred vrati delavnice. Pobral sem ga in videl, da je nt •ulovljen na mojstra Ješeta. Partizani so ga opozorili, naj pre­ neha is lajati, sicer bo kaznovan. Mojster mi ni hotel verjeti, da je Ustek ležal pred vrati delavnice. Obtoževal me je. da sem listek prinesel od kakega partizana. Za­ radi tega so se najini odnosi zelo thladili. Manj smo govori! n več Mali. Piše! I. december, ki je bil i. •ari t... .¡oslaviji državni praznik edinje i Srbov. Hrvatov in Slo- encev. .' prvem letu vojne so ta aznik iz kljubovalnosti do okupa- >rja praznovali tudi aktivisti OF in pa~'izani. Marsikje so ponoči .raz- obesili jugoslovansko državno za- s'avo. po cestah raztresli oropa- gandne letake in lističe po zidovih m pisali pa i le. Tisi :č-so na Gorei ..tkem izvršili več -rtnih obsodb '..id izdajalci in m ničurji. Vf7 sm'' so obsodili tudi mojega nojstra Ješeta. Kožarjevega z Zgornji Dobrave, in Roka na Lipnici. Poleti 1942 je bilo r Ljubnem veli- o preiskav po hišah, nasilje se je topnjevalo. vas so večkrat obkolile emške enote. Mnogi so se umaknili Ljubljano. Tistega poletja je za- adi strahovitega terorja malo po­ nehalo delo za OF. Bili so grozni Inevi, a klonili nismo. V začetku leta 1943 smo 'okrepili delo in pritegnili h narodnoosvo­ bodilnemu gibanju nove moči. Ju­ nija 1943 smo ustanovili gospodar­ sko komisijo, v kateri so delali: tanko in Franc Kokalj. Ivan Lan- nis, Ivan Kapus. Franc Presterl. 1arija Ran t. jaz in Roznlija Po- ačnik. V tem času je več fantov' odšlo v partizane in lahko rečem, da je Ljubno izpolnilo svoj dolg sebi. svojemu rodu in domovini.* Ángela Štular: »Med petimi ustreljenimi talci v Ljubnem je bil tudi moj brat Miha. Grozljiv prizor mi je ostal neizbri­ sno v spominu. Kmalu po tej drami so me parti­ zani poklicali na sestanek na Paljšico nad Podnartom. Tam sem se sešla z bratom Mirkom. Johanom Bertoncljem in Stanetom Žagarjem mlajšim. Pripovedovali so mi o ciljih našega boja, kako živijo, kaj potre­ bujejo in kako jim moramo poma­ gati. Dobila sem navadila za delo: kontroliram naj Ljubno in Posavet r.oazujem naj gibanje sovražnika in naših ljudi. Zbiram naj podatke o zanesljivih in nezanesljiinh ljudeh. Previdna naj bom pri izbiri so­ delavcev. Dogovorili smo se. kje bi zanje oddajala pošto in material. Na tistem sestanku sem postala . aktivistka Zmagoslava. 27. marca 1942 sem zvedela zelo žalostno novico. Tistega dne so za­ radi izdaje Nemci na Rovtu pri Planici nad Crngrobom pri Žabniči obkolili Selško četo. pri kateri je bij tudi štab Cankarjevega bataljona. Od 32 borcev jih je padlo 15. od tega 11 pri preboju vjurišu;med njimi sta bila tudi Stane Žagar in moj brat . Mirko. To je bil vzrok, da sem za ekaj časa izgubila zvezo s parti- -ani. Čez nekaj mesecev so me poklicali na sestanek k znani aktivistki Slavki Pirc-Miški. kjer sta me pri­ čakala Stane Kersnik-Jelovčan in Johan Bertoncelj. Dobila sem nove naloge in čeprav sem izgubila že dva brata, sem še bolj zagrizeno delala za osvoboditev in novo oblast. Od Slavke sem čez Savo dobivala pošto in jo nosila kurirjem v ljubensko gmajno. Večkrat sem pošto nosila z Antonom Kleindien- stom in /Vi oddajala Francu Pre- sterlu. Kurirji so prihajali tudi k nam na dom. Ob takih obiskih so dobili hra­ no in če smo le imeli tudi cigarete. Za partizane sem priskrbela veliko pisarniškega materiala, ki sem ga dobivala pri Francu Indiharju r Kranju. S takimi zavoji sem bila v večni nevarnosti, da me bodo neke­ ga dne ujeli in da se bo moja pot končala pri kolu. kot se je bratova. Pri prenašanju raznih sporočil in pisem sem vedno s seboj nosila škatlo žebljev. da bi se pri kontroli ali če bi me policisti vprašali, kam grem. izgovorila, da grem žeblje zamenjat za hrano. Stranica škatle z žeblji pa je bila dvojna in r njej je bila skrita pošta. V sporočilih smo Ljubno imeno­ vali Leševje. ljubensko gmajno Haj- manka. prvi bunker r tej gmajni Stogan (narejen leta 1942) in drugi bunker Nastan. Hajmanka je od Ljubnega oddaljena približno aro hoda. Na jasi sredi Hajmanke je tedaj stal senik, pri katerem je biln terenska zveza. Poleti 1942 so me poklicali na javko v Hajmanko. kamor je Jože Šolar—Jožca pripeljal skupino par­ tizanov. Na javko so me poklicali z namenom, da jim povem, kdaj bi bilo najbolj varno priti v Ljubno. Radi bi se prepričali, ali je družina Jožeta Praprotnika-Kajževca za partizane ali ni. ker je bil njihov -mlajši sin nemški agent. Rekla sem jim. da morajo priti zvečer, ko sina ne bo doma. ker je iz strahu pred partizani vsak večer hodil spat v orožniško postojanko na Brezje. Naredili pa so napako. V Ljubno so kar podnevi poslali dva mlada fan­ ta, ki vasi nista poznala. Eden je šel h Kajževcu z izgovorom: naj mu zašije strgan pas (ker so bili pri Kajževcu vsi čevljarji), drugi pa je prišel k meni po cigarete in hrano. Ko sem mu jo dajala, sem zaslišala vpiti Kajževčevo mamo, da so par­ tizani napadli njenega sina Jančka in je zato on v samoobrambi enega ubil. Vedela sem. da bodo Nemci takoj prihrumeli v vas. Partizana, hijebil pri nas. sem peljala do hišnega cogala in mu pokazala, kam naj se umakne. V tistem trenutku sta se na vozu mimo naju peljala mlajša vaščana iz nezanesljive hiše. Par­ tizan je za našo hišo odšel v gmaj no, jaz pa sem se nemirna vrnila v hišo. Slutila sem. da me bosta fanta, ki sta bila na vozu. izdala. Ni minila ura po tem dogodku, ko so prišli Nemci in mi sporočili, da so ubili mojega brata Mirka. Vedela sem, da to ni res, ker je Mirko padel že marca, nisem pa mogla uganiti, kam pes taco moli. Spraševali so me, kje je skrit tisti drugi partizan in so zato preiskali vso hišo. Rekla sem jim, da ga pri nas ni in tudi ni bilo nobenega partizana. Po na­ ključju je mimo prišel neznan fant in me vprašal, kje je mesarija. Peljala sem ga do hišnega vogala in mu pokazala pot, kije res držala k mesariji, pa tudi v gmajno. Nemci pa so še kar naprej pleteni- čili in lajnah' eno in isto, da je ubiti moj brat. 2 nami boš šla na pokopališče, da se prepričaš,' so mi rezko veleli. Morala sem z njimi. Oficir je zakle­ nil naša hišna vrata in ključ spravil v svoj žep. Za pokopališčem je v "samokolnici ležal ubiti partizan, ob njem pa so stali Nemci in Janček Praprotnik, ki ga je ustrelil. Ukazali so mi, naj se sklonim čim bližje k mrtvecu in ga nepremično gledam v obraz. Trikrat me bodo vprašali, če je to moj brat. Če bom odgovorila, da ni, me bodo ubili. Z namerjenim orožjem so stali za menoj, jaz pa sem se morala skloniti nad truplom. Na vprašanja sem dvakrat odgovorila, da ta ni moj brat in da ga ne poznam. Ko so me vprašali tretjič, je Janček prijel oficirja za roko in rekel, da ubiti res ni moj brat. Oficir mi je vrnil ključ od hišnih vrat in vsa prestrašena sem odšla domov. Še nekaj dni so se nemški vohuni in policaji skrivaj motovilili okoli naše hiše in čakali; kdaj se bo pri nas zglasil kak partizan. Za vse nas so bili to hudi trenutki. Ubiti partizan je bil Franc Kun- stelj, rojen 29. decembra 1922 v Ko­ mendi kot nezakonski sin kmečke delavke. Z mamo sta živela na Primskovem pri Kranju. Bil je tekstilni delavec. Čez kakih 14 dni se je položaj umiril in odšla sem na Primskovo in mami Franca Kunstlja povedala, da so ji ubili sina in kje je pokopan. Spominjam se, .- kako smo bili žalostni, ko smo zvedeli, da sta v bunkerju terencev v Hajmanki 29.julija 1944 padla brata 34-letni Jože in 26-letni Janez Cvenkelj iz naše vasi. S skupino borcev sta -šla v Martinj vrh v Selški dolini po orožje. Ko so se vračali in gazili Savo pri Podnartu, je nemška zase­ da nanje usula točo svinčenk. Jože Cvenkelj je bil ranjen in brat Janez mu je pomagal na nasprotni breg. Zatekla sta se v terenski bunker v ljubenski gmajni. Notranja in zu­ nanja stena bunkerja sta bili iz protja, vmesni prostor pa napolnjen z ilovico. Stena v bregu je bila obložena s plohi. Ob nemškem napadu na bunker so v njem bili: Jože Cvenkelj, ki ni mogel hoditi in je ranjen ležal na pogradu. Njegov brat Janez je sedel .poleg njega in razmišljal, kako bi pomagal. Ob­ veščevalec Anton Kleindienst je nekaj pisal za mizo. Mladinska te- ~ renska funkcionarka Bvažulčeva Micika iz Peračice je pripravljala hrano, obveščevalec Franc Vidmar- Ljubo pa se je pretegnil in stopil med vrata. Vse se je zgodilo v hipu. Nemec je ustrelil proti Ljubu, ta pa je zakričal: švabi! Nekajkrat je ustrelil s pištolo proti Nemcem in stekel po grabnu. Skozi protje se je usul mitralješki rafal, Kleindienst je porinil Miciko ven in med strelja­ njem sta stekla za Ljubom. V bun­ kerju sta ostala brata Cvenkelj. Umikajoča se trojka je le še slišala eksplozijo bomb, ki so jih metali na "U!^l-"r. Brata sta se verjetno borila t . Sit. '.'. . Pa, a sta bratranca 26-letni A:> :n 17-letni Franc Praprotnik. \ -Sij.; je bil brat že omenjenega -Jančka Praprotnika. Franc je bil kurir v Gorenjskem odredu. 29. maja 1944 je bil iz zasede hudo ranjen v trebuh. Pri Sv. Neži nad Tržičem (zdaj se vas imenuje Brezje pri Trži­ ču) se je zavlekel pod kozolec. Domobranci so šli po krvavi sledi, ga odkrili, zasliševali in onemogle­ ga ubili.« (nadaljevanje) Kmet se je čudno zmrdnil. Premeril je ženo, otroka, potem pa kljubovalno zabrusil, kar je Nanka presenetilo. »Dobila bosta hrano. Najboljšo, kar jo premoremo. Zmerom, kadar bosta potrebna. Pomagal pa ne bom! Do nadaljnjega ne po- magam, tako sem sklenil.« Hrast je vstal, za njim še Nanko. Spet je nastal dolg premor, napeta tišina, ko je Hrast zelo hladno povedal: »Hrano si naposled lahko kupimo, vzamemo, gremo lahko v~ trgovino in zaplenimo. Pomoč potrebujemo, od zelo zelo pogumnih, ljudi. Očitno jih ni veliko.« , Kmet je planil izza mize. Šele zdaj je Nanko opazil, da šepa rta levo nogo. Iz vzidane omarice v steni je vzel nekakšne papirje. Prinesel jih je na mizo. Njegov koščeni, oglati obraz ni skrival ježe: »Vi iščete hrabre ljudi, ki bi pomagali, jaz iščem hrabre partizan ne. da bi jim pomagal. Ne partizane, ampak — samo hrabre. Imam svoj račun in zato jih potrebujem.« Nanko ni vedel, kako bo Hrast odgovoril na te žalitve. Z razlage političnega položaja ne bo nič dosegel, to je že uganil. Kmet je bil majhen po svoje. Čudak, ampak nekako čvrst, pokončen v vsej revščini. . »Mi se borimo rudi za vašo osvoboditev, tvegamo svoja življe­ nja .. .« i Kmet je začel tako vneto mahati z rokami, da je Hrast utihnil. Dvignil se je in se nagnil preko mize, da bi bil čim bližje Hrastu »Sodeloval bom z najbolj korajžnimi partizani le zato, ker _bo tudi mene najbrž kmalu pobralo. Mi, Klemenci, smo znani po tem. da ne znamo sovraštva skrivati, ne krotiti. Razganja" nas. udarimo. Ker je drugih več, zmerom potegnemo krajši konec. Ja, nazadnje smo zmerom tepeni. Zato hočem prej, preden pade po meni, vedeti - tudi po drugih je padlo. Ko pa bom to videl, pomagam. DO konca.« Kmet je sedel na stol. Hrast pa se je zbegan obrnil k NankuJlz njegovega pogleda, kot bi pisalo: .Malo je zmešan, zato se tiho odpraviva.' Spogledovanje je postalo kmetu sumljivo. Razgrnit' je VINKO TRINKAUS (ODLOMEK IZ ROMANA) papirje. Pred Hrasta je potisnil rdeč letak. Spet je vstal in s prstrirji kazal nekaj na sredi tiskanih imen. ®3 »Ta]e. Klemene, saj piše. je moj brat. Ustrelili, družino odgnali v taborišče. Žene ni več. le otroci so še nekje.« Ko sta s Hrastom prebrala ime, je kmet privlekel drug lepak in spet kazal na ime. »To Je sestra, omožena z Zimškom. Dober možak, za našo Francko nekoliko primeren. No, pustimo njega, ki je v taborišču. Sestro so mi ustrelili! Ostal sem sam. tretji. Oba naša, to mi lahko verjameta, sta bila pred puškami trdno prepričana: LOVTO bo Nemcem še hudiča našpičil, če ga le ne bodo prej upihnili. Zato bom sodeloval le "s korajžnim. s tistim, za katerega bom vedel: ustrelil je Nemca. Mater jim božjo, bodo samo Slovence streljali0 Kje je tukaj, bog "in pravica?« u. »Prosim te. ne začenjaj spet z bogom,« je zastokala žena. »Moram. Glasno! Če je. naj sliši, kaj se godi na tem svetu, ki ga je ustvaril po svoji podobi. No, to hočem povedati: sodelujem z vsa­ komur, ki bo pobijal Nemce. Ne le škodoval, pobijal! Tudi mojega brata in sestro so pobili! Tako!« Nanko je presunjen gledal Hrasta. Veliko kmetov-je srečal, ampak nobenega še ni slišal tako govoriti. Iz nobenega ni vTelo tako neugnano sovraštvo. Iri najbrž tudi pogum. Saj ni mogel govoriti . tako čudno, če se ni zavedal vseh možnih posledic. »Mi smo zato tukaj, da organiziramo teren,« je skušal pojasniti Hrast. »Pridejo pa partizani. Kmalu ho tukaj bataljon in ti bodo pobijali Nemce.« Kmet je skomignil z rameni in se spačil. Potem je kimnil ženi, da je odšla iz sobe. Nanko je uganil, da jima bo nekaj pripravila. Hrast užaljen, da se kmet ne zmeni za-njegovo pojasnilo, je vstal in brez pozdrava zapustil sobo. Nanko je še nekaj trenutkov premišljal. »Veste, če bo le mogoče, ustrelim Nemca. Tudi jaz imam z njimi račune,« je rekel Nanko in pokimal kmetu. »Kar dajte jih. Čim več. Zaradi mene pa — verjel bom. če vidim. Za Nemca sem nejeverni Tomaž. Verjamem, kar vidim.« Zunaj ga je Hrast vprašal, kaj je še rekel kmet. »Mrtve, mrtve, Nemce bi rad videl. Saj ga razumem. Njegove so pobili. Sekretar pa je zdražen zagodrnjal: »Seveda mrtvi. Zato smo tu. da pripravimo upor in jih preže- riemo!« Zvečer sta obiskovala kmetije, popoldne pa sta imela sestanke, razgovore s sodelavci, ki so prihajali iz Zagorja. Nanko je vse razgovore prepuščal Hrastu. Le takrat je spregovoril, kadar so povprašali po domačinih ali so hoteli zvedeti, kako se bojujejo. Nanka je vse bolj preganjala misel, da bi ubil Nemca. Hrastu tega ni omenil, ker se mu je zdelo, da ne kaže posebne zavzetosti za boj. V mislih je imel organizacijo, odbore, spiske, imena, javke. Ko je prišel Milčk že drugič na razgovor, se je Nanku zbudilo upanje1. Spomnil se je najbolj čudnega pretepa: na veselici je vzrojila Skupi­ na fantov in vsi so zavonjali pretep. Sedel je blizu gruče in gledal. ,v* gruči je bi! tudi Milček.kar je Nanka začudilo. Navidez miren: mehkega govorjenja, muzajočega smeha, le strašno močan. (nadaljevanje1) Prepovedano mesto se deli na dva dela. V prvem delu so tri palače, in sicer: palača »najvišje harmonije«, palača »popolne harmonije« in palača »za ohranjanje harmonije«. Vse prepovedano mesto je danes en sam muzej. Ima pravo­ kotno obliko. Na vseh štirih vogalih so visoki stolpi, v katerih so paviljoni — galerije. Iz ene od teh galerij je Mao Zedong leta 1949 razglasil republiko. Na jugu, kot sem že omenila, pri glavnem vhodu, je car spremljal parade na velikem tlakovanem prostoru. Tam so bile tudi prireditve. Glavna vrata so 165 metrov visoka in imajo pet paviljonov. Streha je iz rumene opeke." V palači »najvišje harmonije« je car sprejemal ministre m domače ter tuje goste; tu so bili imenovani generali za vojsko, tu so kronah carje. V njej je bilo več kadilnic za dišave v obliki želve. Dim je uhajal skozi usta želv, ki so jih imeli za simbol dolgega življenja in sreče. Dva slona pa predstavljata simbol miru. Streho podpira šest stebrov visokih 19 metrov. Dvorana »popolne harmonije« je skromnejša in so jo upo­ rabljali carji za počitek. Carji niso hodili peš, pač pa so jih nosili. Videl i smo dve nosilnici iz dinastije Čing. Carja so nosili po svetih stezah. Dvorana »za ohranjanje harmonije« ima 400 kvadratnih metrov površine'. Zgrajena je brez žebljev. Skonstruirana je za bankete dinastije Čing in za državni izpit višjih funkcionarjev. Izpiti so bili zelo težki. V dvorani so razstavljeni predmeti iz grobnice prvega carja dinastije Čing. V bližini, kjer je sedaj sedež centralnega komiteja KPK, je bila pogoda, ki je tudi spadala k prepovedanemu mestu. Zani­ mivo je bilo videti veliko kamniti ploščo, dolgo 16,57 metrov, široko 3,07 metra, 1,7 metra debelo in težko 290 ton z omamenti. V drugem delu je dvorana »nebeške čistoče«, zgrajena leta 1420, obnovljena pa 1787. leta v času dinastije Čing. V tej dvorani so bili veliki zgodovinski dogodki. Zadnji ceremonial je bila leta 1922, ko se je zadnji car Pu Yi poročil. Na platoju pred palačo so štiri bronaste kadilnice v obliki želv, ki simbolizirajo ŽELEZAR 8 dolgo življenje. Poleg pa je še velika posoda za žito in sončna' ura. ' 0 Iz te dvorane je pobegnil zadnji cesar in iz strahu pred množico, ki se je upirala, napravil samomor. J" Ker-smo se v prepovedanem mestu precej zadržali, jg- našemu kitajskemu vodiču Luju komaj uspelo, da smo si lahko ogledali še zakladnico, ker" so jo hoteli že zapreti. V njej so' zlati cesarjevi pečati, predmeti iz zada, dragih kamnov, slonovine in srebra, veliko dragocenih daril in glasbeni' instrumenti okovani z zlatom, zlata škatljica, ki jo je podaril car svoji materi, da bi shranjevala izpadle lase itd. "j V palači »enotnosti« je bilo bivališče cesarice. Tam so bilii shranjeni tudi cesarjevi zlati pečati. V palači zemeljskega miru1 so bile poroke cesarskega dvora in najvišjih osebnosti. Prostor1 je ves v rdečem, okrašen s simboli za srečno bodočnost. Videli'' smo zanimive zbirke vseh vrst Tir. V carski dvor so sprejemali mlade moške za zabavo cesarici. Da ne bi bilo nobene možnosti, da bi se carska kri pomešala s katerokoli drugo, so vse kastrirali. Starši, ponavadi oče, so izbranega dečka sami kastrirali, potem pa so ga kot evnuha ponudili carskemu dvoru, da so mu zagotovili boljšo prihodnost. Družine so živele v revščini brez upanja, da bi bilo kdaj boljše; cesarski dvor pa v bogastvu in sijaju. Ko je bil evnuh že star, so ga odpustili. Takrat se je zanje začela spet revščina in lakota ter bolečina, da si ne morejo ustvariti lastne družine. LETNA REZIDENCA Letna rezidenca leži na severozahodu in je 20 kilometrov oddaljena od Pekinga. Celotna površina meri nad 2,6 kvadratna kilometra in leži na hribu dolgega življenja, ki zajema eno četrtino celotne površine, jezero pa tri četrtine. Letna palača zadnjih dinastij je eno najbolj priljubljenih i shajališč turistov pa tudi kitajskih množic. Mojstrovina letne rezidence je dokaz sposobnosti kitajske arhitekture in gradbeništva. (nadaljevanje) UPORNIKI Izvršni svet OS Radovljica je na 151. seji 14. julija sprejel predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem­ ljišča ali gozda. V zvezi s tem je sprejel tudi ustrezni predlog odloka, ki ga bo predložil v obravnavo in sprejem zboru zdru­ ženega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine. Na seji so potrdili predlog sporazuma uprave družbenih pri­ hodkov OS o odmeri in pobiranju prispevkov občanov za SIS zdravstvenega varstva, invalidsko pokojninskega zavarovanja in zveze skupnosti otroškega varstva. Na osnovi poročil sekre­ tariata za LO so presodili uspešnost letošnje sklepne akcije ffNNP in stališča Turistične poslovne skupnosti Bled o teh­ ničnem delu zazidalnega načrta osrednjega turističnega ob­ močja Bleda. Proučili so tudi informacijo o problematiki pre­ skrbe s premogom, ki so jo obravnavali na predsedstvu skup­ ščine gorenjskih občin v začetku julija. Pred 18. sejo skupščine občine Radovljica je predsednik skupščine sklical posvet predstavnikov večjih OZD, DPO in SIS, izvršnega sveta in skupščine o aktualnih vprašanjih iz­ vajanja gospodarske stabilizacije v občini. Podatki o gospodar­ jenju za prvih pet mesecev 1981 kažejo, da so zlasti na področju izvoza in obsega fizične proizvodnje gibanja neugodna in da zaostajajo za načrtovano rastjo. Opazna so odstopanja posebno na področju investicij in gibanja cen. Spričo tega so se na osnovi stališč 90. seje predsedstva CK ZKS dogovorili o nujnih kratkoročnih ukrepih zlasti za spodbujanje proizvodnje in izvoza, zmanjšanje uvoza ter stabilizacijskih omejitev cen skupne in splošne porabe. Poravnalni sveti, o katerih je tekla razprava na junijskem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica, bolj ali manj uspešno delujejo v vseh 20 krajevnih skupnostih. Uspešnost njihovega dela pa je odvisna predvsem od sestave članov svetov, njihove1 zavzetosti in usposobljenosti. Ker seda­ njim članom poteče mandat v začetku prihodnjega leta, bodo na priporočilo družbenopolitičnega zbora sočasno s predvolil­ nimi postopki za delegate skupščin občine in SIS začeli eviden­ tirati v vseh KO SZDL tudi možne kandidate za člane porav­ nalnih svetov. Za vse člane sveta bodo vsako leto organizirali strokovno usposabljanje: Občinskemu svetu ZSS so predložili, da preuči možnost ustanavljanja poravnalnih svetov tudi v večjih OZD. Z analizo gostinsko turistične dejavnosti v občini Radovlji­ ca, ki jo je obravnaval izvršni svet OS na julijski seji, je ugotov­ ljeno, da so se v preteklem srednjeročnem obdobju 1976—1980 povečale prenočitvene zmogljivosti v občini le za 177 ležišč. Lani so na območju občine razpolagali z 8.390 ležišči. V pretek­ lem srednjeročnem obdobju so v hotelih pridobili 581, v počit­ niških domovih pa 478 ležišč. Hkrati pa se je zmanjšalo število ležišč pri zasebnikih za 866 postelj, v gostiščih za 12 in v planin­ skih domovih za 4 postelje. Koordinacijski odbor za proslave pri OK SZDL Radovljica je na seji prejšnji teden sprejer program priprav za organizira­ nje množične udeležbe delovnih ljudi in občanov radovljiške občine na osrednji proslavi 40-letnice OF in vstaje jugoslovan­ skih narodov in narodnosti, ki je bila 21. julija v Ljubljani. Pri­ jave so zbirali vv vseh DPO, v KS in OZD. Dogovorili so se tudi, da bo letošnja svečana seja občinske skupščine Radovljica s kulturnim programom v počastitev občinskega praznika v dvo­ rani šolskega centra sekretariata za LO v Poljčah 5. avgusta popoldan. • Po podatkih sekretariata za občo upravo in družbene de­ javnosti pri občinski skupščini Radovljica so znašali prihodki občinskega proračuna y prvem polletju 1981 iz tekočega leta 60,519.082 din, kar je 47,6 % letnega plana. S prenosom sredstev iz preteklega leta in iz drugih sredstev pa je polletni plan pri­ hodkov presežen za 3,3 %. Odhodki občinskega proračuna v tem obdobju so znašali 56,281,663 din, kar je 40,6 % od načrtovanih odhodkov v 1981. letu. V prvem polletju 1981 so po prvih podatkih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo OS Radovljica v gospodar­ stvu in negospodarstvu zaposlili 248 novih delavcev, kar je 2,1.%. Ker taksen porast ni bil usklajen z usmeritvijo občinske resolucije za 1981. leto, je izvršni svet opozoril vse OZD, da po­ novno uskladijo svoje kadrovske potrebe tem usmeritvam. Po usklajevanju je ugotovljeno, da bo število novozaposlenih letos višje od lanskega za 165 delavcev, kar je 1,5%, toliko, kot je določeno z resolucijo. Kadrovske potrebe morata uskladiti še samoupravna interesna komunalna skupnost in knjižnica A.T.Linhart. Na posvetu predsednikov vseh 20 krajevnih organizacij SZDL v radovljiški občini 13. julija so se razen o pripravah za organizacijo udeležbe občanov na osrednji proslavi vstaje slo­ venskega naroda, ki je bila 21. julija v Ljubljani, dogovorili tudi o drugih nalogah SZDL. Ugotovili so, da programske konfe­ rence še vedno niso bile izvedene v Radovljici, Gorjah, Stari Fužini in v Srednji vasi v Bohinju. Pripombe iz javnih razprav o statutu SZDL Slovenije, ki so bile v devetih KO SZDL, so po­ slali šele iz dveh KO. Prav tako še vse KO niso poslale oceno akcije NNNP in zbirna poročila o evidentiranih možnih kandi­ datih za delegate v KS. Vse kaže, da tudi do septembra v večini KO SZDL svojih obveznosti ne bodo izpolnili. Člani koordinacijskega odbora za organizacijo Vlaka brat­ stva in enotnosti pri OK SZDL Radovljica so se na seji prejšnji teden seznanili s sklepi medobčinskega koordinacijskega odbora slovenskih občin za pripravo te velike manifestacije v oktobru. Dogovorili so se o neposrednih nalogah SZDL v radovljiški občini pri poteku priprav na, odhod vlaka v Srbijo, za katerega se je prijavilo 42 občanov, v celi Sloveniji pa nad 1300. To število bo potrebno zmanjšati na 960, kajti le tolikšne so zmogljivosti vlaka. Računajo, da bb iz radovljiške občine lahko odšlo z vlakom največ 38 bivših pregnancev in njihovih svojcev. Glede na to, da še vedno ne poslujejo skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica, predvsem zaradi zamujanja s sprejemom samoupravnih aktov v nekaterih SIS ter zaradi še vedno odprtih vprašanj o kadrovski zasedbi teh služb, je izvršni svet OS Radovljica sklenil, da bo še v juliju na eni od svojih sej obravnaval tb problematiko. Potrebno se bo dogovoriti o pristopu k skupnim strokovnim službam tudi, občinske zdravstvene skupnosti in o izgledih za pristop SIS materialnih dejavnosti. O tem je sprožil pobudo tudi občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja. V spomin na 17. julij 1941. leta, ko so blejski mladinci orga­ nizirali množično napisno in trosilno akcijo proti nemškemu okupatorju, slavijo v KS Bled krajevni praznik. Praznovanje se je pričelo 16. julija s koncertom pihalnega orkestra iz Norveške na terasi kavarne Park, slavnostna seja skupščine in DPO Kra­ jevne skupnosti, na kateri so podelili številna priznanja, pa je bila 17. julija. V soboto, 18. julija, popoldne je bilo srečanje borcev NOB z Bleda z borci iz Doberdoba in Vrha iz Julijske Krajine. Ob IS. uri se je pričel blejski večer z nastopi folklornih skupin, koncertom godbe ha pihala in z lampioni osvetljenim jezerom in povorko razsvetljenih čolnov. Delavci organa občinskega sodnika za prekrške v Radovlji­ ci so lani obravnavali na novo vloženih 2.114 zadev. Iz leta !97S pa je bilo v delu še 1.277 nerešenih zadev. Največ prekrškov je bilo s področja prometne varnosti. Od 1.290 prijav je bilo 1.038 kaznovanih obdolžencev, 22 zadev je bilo ustavljenih zaradi pomanjkanja dokazov, umika predlogov ali smrti. 220 zadev pa je bilo ustavljenih zaradi zastarelosti. Predsedstvo OK ZSMS in sekretariat za ljudsko obrambo OS Radovljica sta prejšnji teden po ustaljenem običaju zadnjih let pripravila pred spomenikom NOB v Radovljici poslovilno svečanost ob odhodu 30 mladincev na odsluženje vojaškega roka. Bodoče vojake JLA so pozdravih in jim zaželeli uspešne dni v vojaški suknji predstavnica ZSMS, vojak radovljiške gar- nizije in predstavnik skupščine in DPO občine Radovljica. Po podatkih občinskega INDOK centra v Radovljici je bilo na območju občine leta 1979 11.725 radijskih in 11.050 televizij­ skih naročnikov. Glas je imel 3.500 naročnikov, okoli 250 izvo­ dov pa v kolportaži. Zelezarja je prejemalo tedensko 1.343 obča­ nov in je drugo najbolj razširjeno glasilo v občini. Delo je imelo 1.253 naročnikov, okoli 700 izvodov so prodali v kolportaži. Glasilo ZZB NOV »TV - 15« je prejemalo 869 naročnikov, De­ lavsko enotnost 726, Komunista 700, Kmečki glas 658 in Ljubljanski dnevnik 608 naročnikov, okoli 180 v kolportaži. Med najbolj razširjenimi revijami je Naša obramba, ki jo je prejemalo 3.605 naročnikov. Za poletno sezono je Turistično društvo Bled letos začelo izdajati mesečni program vseh prireditev, zabavnih, športnih srečanj in izletov ter drugih informacij, ki so ga natisnili v nakladi dva tisoč izvodov. V Sivčevi hiši v Radovljici so 10. julija svečano odprli raz­ stavo del slikarja — naivca Poldeta Miheliča iz Kamnika. Nje­ gove upodobitve vaških motivov in ljudi, ki so po izrazu naj­ bližje slikarjem znane hlebinjske šole, bodo zaradi izvirnosti zagotovo pritegnile poleg domačih ljubiteljev tovrstne umetno­ sti tudi turiste. Razstava bo na ogled do 3. avgusta. Turistično društvo Radovljica je v okviru poletnega pro­ grama prireditev organiziralo 10. julija v avli radovljiške grašči­ ne celovečerni koncert komornega zbora A.T.Linhart KUD Radovljica pod vodstvom pevovodje prof. Janeza Boleta. Prire­ ditev, ki bi jo kazalo večkrat organizirati, je privabila številne domače obiskovalce in tudi nekaj turistov. Na radovljiškem letnem kopališču je bilo v soboto, 11. in v nedeljo, 12. julija, mladinsko in člansko prvenstvo Slovenije v plavanju. Nastopilo je 130 najboljših plavalcev iz 12 sloven­ skih klubov-, med katerimi sta bila deležna največjega zanima­ nja jugoslovanska prvaka brata Petrič iz Kranja. Tudi tokrat so se v organizaciji in izvedbi tega velikega športnega tekmovanja odlično izkazali domačini, ki so kljub skromnim sredstvom po­ vsem upravičili vlogo gostitelja. Prejšnjo soboto in nedeljo sta bila Radovljica in Lesce pri­ zorišče pomembnega republiškega in zveznega športnega do­ gajanja. Razen republiškega prvenstva v plavanju v Radov­ ljici je bila v Lescah na Hraški gmajni 6. dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ceni, na baliniščih pri tovarni Veriga pa balinarsko prvenstvo Slovenije za četverico. SPOMINI NA STAVKO V torek, 14. julija, so se v restavraciji Kazina zbrali nekateri nekdanji udeleženci velike železarske stavke leta 1935, da bi z osvežitvijo spominov počastili ta dogodek in 40-letnicovstaje. V uvodu je predstavnik krajevne skupnosti Save Bine Kobentar orisal namen srečanja in razloge, zakaj so se v krajevni skupnosti odločili, da svoj praznik opredelijo po tem veli­ kem in revolucionarnem dogodku. »Na Jesenicah so delavsko in razredno zavest vedno krojili žele- zarji,« je rekel tovariš Kobentar, »in prav to zavest je treba prenesti na . mladi rod. Vendar pa sem zelo razočaran, saj se srečanja od mladih ni nihče udeležil in tako naš namen ne more biti v celoti izpolnjen.« V nadaljevanju je tovariš Ko­ bentar dejal, da je vedno manj živih udeležencev takratne stavke in da je zato dragocena vsaka beseda, vsak spomin. Tudi med samimi udeležen­ ci stavke je premalo neposrednih stikov in s srečanji naj bi še bolj krepili tovarištvo med njimi in bodočimi rodovi. »Danes ni več direktnega konflik­ ta med izkoriščevalci in delavci, vendar razredni boj še obstaja, le njegova vsebina je drugačna. Žal se tega mnogi delavci danes ne zave­ dajo.« Tako je svoj uvodni govor končal Bine Kobentar in povabil udeležence, da v sproščenem pogo­ voru obujajo spomine. »Veliko stvari o stavki je še neraz- jasnjenih,« je dejal Vencelj Perko, takratni glavni zaupnik, »predvsem o tem, kako smo mi stavko doživlja­ li, je premalo izrečenega. Tudi ni res. da je bila stavka neorganizirana, saj smo jo dobro organizirali in sprejeli pobudo, da se stroji čuvajo in da ne sme biti anar­ hističnih izpadov.« Ko je primerjal razmere ob stavki z današnjim časom, je tovariš Perko poudaril, da je danes zavest o tem, da delo ustvarja blagostanje, vse premajh­ na, da pa je odtujenost med ljudmi in potrošniška miselnost vedno večja. Inženir Miroslav Nikolič je ome­ nil, da je bila stavka na zelo visokem kulturnem nivoju, saj med sprtimi stranmi ni bilo osebnega sovraštva. Vrednost stavke je v tem, da je bila odraz solidarnosti vseh delavcev, saj so solidarnostno stavkali vsi, tudi tisti delavci in organizacije, ki niso bile levičarsko usmerjene. »Odpoved kolektivne pogodbe in odpusti z dela so bili neposreden vzrok za stavko*« je pojasnil tovariš Nande Pogačnik. »Stavka je bila tako dobro organizirana, disciplina pa tako visoka, da stavke ni bilo mogoče zatreti, čeprav so nekateri to poizkušali. Da pa nam ni bilo dolgčas, smo se kratkočasili s prepe­ vanjem, balinanjem in podobno.« Kako težke so bile razmere, je mladim v poduk povedal tovariš Avgust Jelen, ki je bil zaposlen v laboratoriju martinarne. »Enkrat sem odšel iz tovarne k Jelenu in sem dobil za kazen 14 dni neplačanega dopusta. Drugič sem moral plačati 10 dinarjev kazni zato, ker sem za trenutek zadremal. Ko mi pa niso mogli nič več podtakniti, so mi grozili, da me bodo odpustili, če bo zaradi laboratorija šarž v izmečku. Za njih je bil komunist vsak, ki je hodil k Jelenu.« O vlogi žensk v naprednem delav­ skem gibanju in stavki pa so spre­ govorile tovarišica Ažmanova, Maienškova in Zormanova.- »Me smo delale v zavijalnici,« se spominja Ažmanova; »Mojstri so nas stalno zafrkavali in jezili, počasi pa nam je tega po­ stalo dovolj. Tako smo nekega dne vse nemške napise prečrtale in napisale po slovensko. Ko je mojster hotel, da napise ponovno popravimo, smo mu rekle, da je vojne konec in smo ga zgrabile in vrgle ven. Čeprav je bila prva svetovna vojna, že kon­ čana, smo morali v pisarnah še vedno govoriti nemško.« Kako so ženske pomagale stavkajočim, pa se spominja Francka Malenšek, glavni pobudnik za pomoč stavkajočim. »Ko smo izvedele za stavko, smo šle takoj v tovarno in vse naokrog postavile stražo. Podnevi in, ponoči smo bile tam. da ne bi vdrli stavko- kazi. Vsake tri ure smo se menjale. Enkrat smo inženirju, ki so ga delavci vrgli iz tovarne, nesle kruh in čebulo, ker je stalno govoril, da je za delavca to dovolj dobro.« Zandarji niso pustili, da bi ženske nosile hrano stavkajočim in tako je prišlo tudi do hudih besed in pretepov. Tako Marija Zorman pravi: »Nesla sem možu kosilo, pa me je orožnik ustavil in me ni pustil naprej. Najprej sva se prerekala, potem pa sem mu vrgla cekar v glavo. Ko govorimo o stavki, moram povedati, da so nam šli trgovci zelo na roke, saj so vsako noč prinesli kruh, čaj in salamo. Bali so se, da ne bo noben delavec več prišel k njim v trgovino in bi propadli.« Joža Stražišar je delal v železarni še pred prvo svetovno vojno in je lahko najbolj natančno povedal, kaj vse so delavci morali prenašati. »Napredno usmerjeni delavci smo vedno živeli v strahu, da se nam bo kaj zgodilo. Vedno je bilo namreč tako, da karkoli je delavec naredil, vse je bilo narobe. Mojstrom nobena stvar ni bila všeč: ni bilo prav pometeno, kaveljni niso bili dobro narejeni, zmeraj so nekaj našli. Stalno so nas silili, da iztisnemo nemogoče iz izrabljenih strojev. Takratna družba Westen je hote­ la uničiti, vse naše pridobitve iz leta 1918. Hotela je delavcu vcepiti strah v kosti, ga spraviti v popolno podrejenost in v brezpraven položaj. Gelo sindikate je pridobila, da so privolili v nižje plače. Režim je razpustil napredne kulturne or­ ganizacije in telovadna društva ter zaprl delavski dom.« Franc Konobelj-Slovenko je predlagal, da bi krajevna skupnost Sava poskrbela za obnovo Delav­ skega doma -in ga kot spomenik delavskega gibanja in revolucije uvr­ stila pod spomeniško varstvo. V njem naj bi našli svoje mesto muzej, družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti. Ob koncu srečanja je Vencelj Perko označil pomen stavke v takratnem političnem življenju. »Delavski razred je bil razbit na različne sindikalne organizacije, pa tudi sindikati sami so bili razcepljeni v različne frakcije. Kljub takšni razdvojenosti in dejstvu, da so bila uradna sindikalna vodstva proti stavki, je stavka popolnoma uspela. Prav v tem je njen največji uspeh, saj so se v stavki delavci združili zaradi skupnih delavskih interesov in tako kovali delavsko enotnost in zavest. Su-vka je bila tudi temelj za začetek ljudsko frontovskega giba­ nja, saj nismo zahtevali le ekonom­ ske, ampak tudi politične pravice. Leta 1938 so bili organizirani med- strokovni akcijski odbori, ki so poleg ekonomskih pravic zahtevali tudi odločen boj proti fašizmu, svobodo govora in zborovanja ter druge pravice. Tako kot takrat mora biti tudi danes delavski razred enoten, saj nam primer Kosova kaže, kaj se lahko zgodi, če delavski razred ni steber vsega narodnostnega gibanja. Premalo se zavedamo, da brez enotnosti delavskega razreda ni trdnosti idej, ki jih nosi.« Lilijana Kos DOPISUJTE VZELEZARJA VABILO BORCEM JBO Odbor borcev Jeseniško- bohinjskega odreda vabi vse nekdanje borce na skupno srečanje, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 11. uri na Uskovnici nad Srednjo vasjo v Bohinju. S tem srečanjem bomo počastili občinski praznik občine Radovljica, poime­ novali planinsko kočo po našem odredu in se srečali s planinci. Lepo urejen vhod v kamp Šobec (Foto B. Blenkuš) ŽELEZAR 9 DELEGACIJA AOSTE NA OBISKU V JESENIŠKI OBČINI gostje iz Aoste pa svojo. Obiskali so jeseniško bolnico, kjer so se. seznanili z njenim • delom in z organizacijo zdravstva na Gorenjskem, gostje pa so predstavili tudi organizacijo nji­ hove zdravstvene službe. V četrtek popoldne so obiskali do­ lino Vrat in položili šopek k spome­ niku padlim gornikom v NOB, temu pa je sledU razgovor v krajevni skup­ nosti Kranjska gora, kjer je tekla beseda predvsem o turizmu........ V petek dopoldne so si gostje najprej ogledali šolski center na Plavžu in bili navdušeni nad ureje­ nostjo na tem področju. Sledil je obisk Železarne, kjer so jih predstavniki Železarne najprej seznanili z delom v tem 6500-član- skem kolektivu in samoupravno organiziranostjo. Ogledali so si tudi tehnični muzej Železarne. Obisk v jeseniški občini so sklenili z dogovo­ rom, da bodo predstavniki jeseniške občine vrnili obisk še letos. Rk. Delegacija iz Aosta — Italija v, tehničnem muzeju Železarne (Foto S. Kokalj) V jeseniški občini je bila pretekli četrtek in petek, 16. in 17. julija, na dvodnevnem obisku delegacija me­ sta Aosta iz severozahodne Italije, kjer na 12 kvadr. km živi približno 40.000 ljudi, sicer pa je to dvojezično območje, kjer govorijo italijansko in francosko. Imajo železarno, v kateri je zaposlenih, 4700 delavcev in indu­ strijo, kjer predelujejo ali drugače uporabljajo proizvode železarne. Razvit imajo tudi turizem, tako zimski kot letni, pohvalijo pa se lahko tudi s številnimi zgodovin­ skimi spomeniki. Stike z jeseniško občino so navezali preko našega veleposlaništva. V četrtek je goste najprej pozdra­ vil predsednik izvršnega sveta skup­ ščine občine Jesenice Ivo Ščavničar, ki je predstavil jeseniško občino. PODELILI PRIZNANJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZZB NOV GORENJSKE V petek, 17. julija, šo v Kazini na Jesenicah podelili priznanje medob­ činskega sveta ZZB NOV Gorenjske posameznikom in organizacijam v jeseniški občini. Medobčinski svet ZZB NOV Gorenjske je že lani spre­ jel sklep, da bodo od leta 1981 dalje podeljevali to priznanje z diplomo. Prav tako je medobčinski svet skle­ nil, da se v letošnjem letu, ko praz­ nujemo 40-letnico ustanovitve OF in 40-letnico vstaje naših narodov in narodnosti podeli več priznanj, in sicer na Gorenjskem preko 200, od .tega v jeseniški občini 41. Med temi so štirje zaslužni borci, revolucio- BRATSKE VEZI BORCEV IZ ITALIJE IN BLEDA V okviru letošnjega praznika Bleda je bilo v soboto, 18. julija, srečanje in podpis listine o pobratenju med člani krajevne organiza­ cije ZB NOV Bled in sekcijami vsedržavne zveze partizanov Italije Doberdoba, Vrha in Dol-Jamlje. Sodelovanje med borci se je začelo leta 1978, ko so borci z Bleda priredili izlet v Doberdob in Gonars. Ker so se nekateri borci z Bleda med NOB borili skupaj z borci iz zamej­ stva, so jih obvestili, da bodo prišli v Doberdob. Tam so jih člani sekcij izredno prisrčno sprejeli in takrat so bih storjeni prvi koraki skupnega so­ delovanja. Borci so se nato še večkrat obiskali, kmalu pa je bila s strani vseh izražena želja, da se med seboj pobratijo. Ze lani so listino podpisali v Doberdobu, prejšnjo so­ boto pa so listine o pobratenju podpisali še na Bledu. Člani blejske borčevske organiza­ cije so goste izredno prisrčno spreje­ li. Med udeleženci je bilo 60 borcev iz vseh omenjenih sekcij. Naj pri tem povemo, da so borci v Italiji organizirani v okviru organizacije ANPI-VZPI vsedržavne zveze parti­ zanov Italije, v posameznih krajih pa delujejo sekcije, tako tudi v občini Doberdob ter v Vrhu in Dol- Jamlje. ki sta v občini Sovodnje. Zamejski borci so v soboto najprej odšli do spomenika — grobišč padlih v NOV na Bledu, kjer" so položili venec, za tem pa so si ogledali blejski grad. Popoldne je sledila proslava v fe­ stivalni dvorani in tovariško sreča­ nje. Zbrane je najprej pozdravil predsednik krajevne organizacije ZB NOV Bled Franc Arh, za tem pa so spregovorili še: predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti Bled Franc Cuznar, od gostov pa Kari Crnič, tajnik sekcije borcev iz Do­ berdoba in župan Doberdoba dr. MarioLavrenčič. . Listino o pobratenju so podpisali: Franc Arh, predsednik KO ZB NOV Bled, Franc Gril z Vrha, Alojz Legiša iz ' Dol-Jamlje in Stanko Gergolet iz Doberdoba. S podpisano listino so se zavezali, da bodo sodelovali na najrazličnejših pod­ ročjih, si medsebojno pomagali, iz­ menjavali stike ter se udeleževali raznih proslav in manifestacij v za­ mejstvu oziroma na Bledu. Bratske vezi bodo gradili na izjtušnjah in pridobitvah narodnoosvobodilne borbe. Na proslavi so poskrbeli tudi za pester kulturni program, v katerem so sodelovali domači pevski zbor društva upokojencev, folklorna sku­ pina z Bleda in recitatorka, članica 00 ZSMS Bled. Za tem se je v veselem vzdušju' nadaljevalo" tovariško srečanje bor­ cev iz zamejstva in Bleda. J.R. POČASTILI BODO SPOMIN NA USTRELJENE TALCE NA BELEM POLJU Letos mineva 39 let od tragičnega dogodka, ko so Nemci na Belem polju ustrelili 46 talcev s Hrušice, Jesenic in Javornika, med drugimi tudi štiri brate Ambrožič s Hrušice. V spomin na ta tragični dogodek so na Hrušici ta dan izbrali za svoj krajevni praznik, ki naj vse bodoče rodove spominja in opominja na grozote naše preteklosti, ki se ne sme. jo več ponoviti. narji in družbenopolitični delavci iz jeseniške občine priznanja prejeli že 1. julija na Brdu pri Kranju, in sicer: Anton Dolinšek, Aleš Jelene, Stane Kersnik in Slavko Osredkar. V petek so na. krajši slovesnosti priznanja podelili še ostalim zasluž­ nim borcem in aktivistom ter orga­ nizacijam, ki že vrsto let uspešno so­ delujejo z borčevsko organizacijo in ohranjajo, negujejo in prenašajo na mlajše rodove svetle tradicije naše revolucionarne preteklosti. Na slo­ vesnosti ob podelitvi priznanj sta zbranim spregovorila predsednik medobčinskega sveta ZZB NOV Go­ renjske Jože Ulčar in predsednik skupščine občine Jesenice Ivo Ar- zenšek. Priznanja so prejeli naslednji po­ samezniki: Franc Konobelj-Sloven- ko, Marija Sekardi, Jože Ulčar, Dušan Stare, Jože Kersnik, Franc Treven, Karel Pureber, Ludvik Ambrožič, Ivan Starman, Mirko Kajdiž, Franc Bratuš, Vukašin -Ki- Iibarda, Albin Polk, Alojz Tišov. Ivanka Kožar, Jaka Torkar, Miha Klinar, Janez Košnik, Ivan Tušar, Rezka Prešeren, Marija Stojanovič, Cilka Ščavničar, Marija Pesjak, An­ ton Svetina in Vera Gartner. In organizacije: osnovna šola Tone Čufar Jesenice, pionirski odred osnovne šole Prežihov Voranc Jese­ nice, osnovna šola 16. december Mojstrana, pihalni orkester Jeseni­ ških železarjev. mladinski pevski zbor Blaž Arnič Jesenice, oktet DPD Svoboda France Prešeren Zi- rovnica-Breznica, osnovna orga­ nizacija ZSMS Žirovnica, koordina­ cijski odbor planinskih društev jese­ niške občine, TOZD Livarna — žele­ zarna • Jesenice, karavla Matija Verdnik Tomaž Moste, domicilni od­ bor Jeseniško-bohinjskega odreda in krajevna organizacija ZB NOV Ja- vornik-Koroška Bela. Na slovesnosti so v krajšem kul­ turnem programu nastopili člani ok­ teta DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica. J.R. Osrednji dogodek bo letos v ne­ deljo, 26. avgusta, in sicer žalna komemoracija na grobovih Tistre- ljenih talcev v Dragi pri Begunjah. 10 ŽELEZAR Srečanje borcev iz Italije in Bledu (Foto Janko Rabič) Komemoracije se bodo udeležili predstavniki borčevske organizacije in/drugih družbenopolitičnih orga­ nizacij, sveta krajevne skupnosti, svojci padlih talcev in prebivalci. Komemoracija se bo začela ob 10. uri, v kulturnem programu pa bodo sodelovali godba na pihala in recitatorji DPD Svoboda Hrušica. Ob 9. uri bo z avtobusne postaje na Hrušici odpeljal posebni avtobus, ki bo ustavljal na vseh postajah do Žirovnice. Družbenopolitične orga­ nizacije in svet krajevne skupnosti vabita vse prebivalce, da se žalne komemoracije udeležijo v čim več­ jem številu. Na Hrušici so se odločili, da bodo letos skromneje praznovali, obsež­ nejši program pa bodo pripravili prihodnje leto, ko bo 40-letnica stre­ ljanja talcev na Belem polju. V počastitev praznika bodo člani TVD Partizan Hruška izvedli več "športnih tekmovanj. Ob 8. uri se bo začel balinarski turnir za prehodni pokal Antona Gaserja. Sodelovale bodo balinarske ekipe iz Hrušice in Jesenic. Qb% :uri se bo začel turnir v malem nogometu, pripravili pa bodo tudi tekmovanje v namiznem tenisu. PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE JESENICE ČETRTEK, 30. JULIJA — ob 17. uri otvoritev kolektivne razstave likovnih del članov DOLIK Jesenice v prostorih Delavskega doma na Je­ senicah. , PETEK, 31. JULIJA — ob 16. uri otvoritev razstave Leto 1941 v Kosovi gra­ ščini na Jesenicah, • =_ — ob 17. uri promenadni koncert pihalnega orkestra Je­ seniških železarjev pred skupščino občine Jesenice, — ob 18. uri slavnostna seja vseh zborov skupščine obči­ ne Jesenice v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. SOBOTA, 1. AVGUSTA — ob 8. uri- mednarodni balinarski turnir na balinišču v Logu Ivana Krivca (v Bazi) na Jesenicah, — strelsko tekmovanje pobratenih občin in mest na stre­ lišču na Jesenicah, — ob 11. uri otvoritev obnovljene Lipovce ve koče v Mar­ tuljku in njeno preimenovanje, — ob 16. uri otvoritev razstave slik slikarske kolonije Vršič v hotelu P risank v Kranjski gori, — ob 18. uri otvoritev razstave slik slikarske kolonije-" Vrata v telovadnici osnovne šole 16. december Mojstrana. NEDELJA, 2. AVGUSTA — ob 9. uri medklubsko prvenstvo v plavanju za pokal mesta Jesenic v letnem kopališču Ukova Jesenice. OGLED ZANIMIVE RAZSTAVE V CERKLJAH V soboto, 11. julija, je Društvo upokojencev Jesenice organiziralo za članice krožka ročnih del ogled zanimive razstave v Cerkljah pri Kranju. Da bi bila udeležba Čim šte­ vilnejša so povabili tudi člane horti- kulturnega društva Jesenice. Vabila so bile vesele predvsem ženske, kajti med njimi je veliko ljubiteljic lepega cvetja, kar dokazujejo številna okna in balkoni stanovanjskih hiš na Jesenicah in okolici, kjer se bohoti razkošno cvetje. Tako sta ta dan od­ peljala z Jesenic dva polna avtobusa proti Kranju. Zadnji, ki so vstopili v Žirovnici, so se morali zadovoljiti s stojišči. Kljub opoldanski julijski vročini je bilo razpoloženje imenit­ no. Posebno" ženske, ki so že večkrat bile na podobni razstavi v Cerkljah, so vedele veliko povedati. Po dobri uri vožnje smo se ustavili v bližini osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah. Takoj je vzbudil naše zanimanje velik plakat z vabilom na ogled 15. jubilejne razstave cvetja in 12. razstave lovstva z otvoritvenim programom na predvečer dneva bor­ ca. Že ob vstopu v razstavne prostore nas je obdal čudovit hlad, pomešan z vonjem smrekovega gozda. Hodili smo iz sobe v sobo, ogledovali raz­ lično cvetje, zelenje, prelepe izdelke ročnih del, redke trofeje ribičev, pa zopet cvetje in zelenje, ki uspeva samo v senčnem prostoru. Nismo se mogle načuditf domiselnosti članov turističnega društva in lovske druži­ ne, ki so bili glavni organizatorji te razstave, v sodelovanju s krajevnimi društvi, kot so ribiči, rejci malih živali, planinci, kulturniki, potem vrtnarji in številnimi domačini, ljubitelji cvetja in urejenega okolja. Največ zanimanja je bila deležna razstava lovske družine. Velika šolska avla je bila tokrat spremenje­ na v pravi lovski raj, kjer so v na­ ravnem okolju prikazali različno divjad z mladiči. V posebni sobi so bile razstavljene številne lovske tro­ feje, med njimi veliko rogovje ko­ zoroga, ki ga je pred leti ustrelil naš tovariš Tito na lovu v gozdovih Ljubelja. Tamkajšnji lovci se pona­ šajo tudi s številnimi priznanji in diplomami, ki so jih prejeli na strel­ skih tekmovanjih doma in drugod. V razstavni prostor niso bile spre­ menjene samo učilnice, temveč tudi prostrano šolsko dvorišče in vrtovi bližnjih hiš, kjer je bila v naravnem okolju nameščena živa divjad. Otro­ ci se kar niso mogli ločiti od dveh ljubkih srnic, ki sta imeli svoj dom v skritem kotičku obsežnega razstav­ nega prostora. V teh dneh je kraj dobesedno živel z rastavo. Predstavniki raznih dru­ štev in organizacij so bili vodiči na razstavi, dajali so razna pojasnila, odgovarjali na številna vprašanja udeležencev, ki so se drenjali v prostoru za informacije. Mladina je prodajala vstopnice, cvetje, knjige, spominke," izdelke ročnih del, pijačo in okrepčila. Celo pionirji so poma­ gali: ponujali so-značke, srečke in brošure. Čutiti je bilo, da ši vsi prizadevajo, da bi razstava, ki je rezultat skupnega dela, čimbolj uspela. Želo nam je bilo žal. da se je vreme nenadoma poslabšalo, kajti želeli smo si ogledati nekatere .spo­ menike in zanimivosti; ki jih v Cer­ kljah ni malo. Predvsem nas je za­ nimal spomenik NOV, na katerem je vklesanih 82 imen, žrtev druge svetovne vojne, nato spomenik skla­ datelju Davorinu Jenku in pod vasjo piramidasto znamenje, postavljeno leta 1645 v spomin na kugo, ki je v teh letih morila ljudi v tem kraju. Videli smo, da so Cerklje re.srfično lep in urejen kraj, za kar so leta"1979 prejeli visoko priznanje. Zadovoljne smo se vrnile na Jese^ niče trdno odločene, da se bomo še v naprej trudile, da bo na naših" oknih in balkonih še več cvetja in zelenja. Iv. Torkar PRVA ŠTEVILKA GLASILA TURISTIČNEGA PODMLADKA OŠ TONE ČUFAR GREGORČIČEVE PLAKTE ZA LETO 1981 Na podlagi 3. (lena sklepa o podelitvi Gregorčičevih pla­ ket v letu 1981 samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Jesenic« RAZPISUJE Gregorčičeve plakete za leto 1981 Za podelitev Gregorčičeve plakete so lahko predlagane organizacije ali possmemiki za: — aktivnost in uspehe pri razvijanju množičnosti na področju telesne kulture, — dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, — dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture, — tekmovalne dot tke na pomembnejših tekmovanjih, — uspeh«, H pospešujejo telesno kulturo na področju propagande in publicistike. Predloge za podelitev lahko dajo vsi občani, telesnokul- tume in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi piano na: SAJMOUPRAVNA INTERESNA TKLESNOKULTURNA SKUPNOST JESENICE, Ledarska 4, do 1. septembra 1981. VABILO TENISAČEM Teni4ka sekcija pri TVD Partizan-Koroska Bela prireja ob prazniku krajev­ ne skupnosti Javonuk-Koroika Bela ODPRT TENIŠKI TURNIR -Kvalifikacije in p red tekmovanja bodo ob nedeljah, in sicer v., 16., 23. in 30. avgusta ob 8. uri, finale in mali finale pa v soboto, S. septembra, s pricetkom ob (.uri. Rok sa prijave je 3. avgust. Prijave sprejema tov. Murovec in dežurni na igrišču. Razpored kvalifikacij in p red tekmovanja bo objavljen 5. avgusta na oglasni deski v stavbi žičnice na Kresu. DEŽURNI TRGOVINI V soboto, 25. julija, bosta na Jesenicah od 7. do 19. ure odprti trgovini: DELIKATESA, posloval­ nica 7, Titova 7 in DELIKATESA, Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6. DEŽURNA LEKARNA V mesecu juliju bo za občini Jesenice in Radov­ ljica dežurna lekarna na Jesenicah. TAKSI SLUŽBA NA JESENICAH Za prevoz z osebnim av­ tomobilom ali kombijem do osem oseb ali 1.000 kg to­ vora ali če potrebujete vlečno službo pokličite na telefon sekcije taksistov Jesenice štev. 83-284. ČLANOM DU JESENICE Društvo upokojencev Je­ senice vabi svoje člane na izlet z avtobusom in na tra­ dicionalno srečanje upoko­ jencev, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, na Lokvah pri Novi Gorici. Cena izleta je 300,00 din. V ceno je vračunana vož­ nja z avtobusom in kosilo. Avtobus odpelje z Jesenic izpred Čufarja na Plavžu ob 5. uri zjutraj s postanki na vseh avtobusnih postajali­ ščih do Javornika. Prijave sprejemajo v pi­ sarni in točilnici društva vsak dan, razen srede od 15. do 21. ure do vključno 28. julija, oziroma do zased­ be mest v avtobusu. Obenem društvo' obvešča članstvo, da je redni me­ sečni sestanek, ki bo posve­ čen praznovanju občinske­ ga praznika, v soboto, 1. av­ gusta, ob 16. uri v domu društva. ZAHVALA Izvršnemu odboru, osnovne orga­ nizacije sindikata TOZD. Žicama se iskreno zahvaljujem za denarno po­ moč, ki sem jo prejel v"času bolezni. Anton Jensterle ZAHVALA Sodelavcem in sodelavkam TOZD Zebljama se zahvaljujem za prejeti denar in izrečeno sožalje ob smrti moje mame. Marko Špik Kaj bomo gledali v kinu Kino RADIO 25. in 26. julija amer. barvni grozlj. film KO TUJEC POKLIČE, režija Fred Volton, v gl. vlogi Cerol Cain, ob 17. in 19. uri. 27. in 28. julija i talij, barvni akcij, film PAR-NEPAR, režija Sergio Corbucci, v gl. vlogi Terence Hill, ob 17. in 19. uri. 29. julija amer. barv. kavb. film VANDA NEVADA, režija Peter Fonda, v gl. vlogi Brooke Shields, ob 17. in 19. uri. 31. julija dom. barvni ljub. film DNEVI SANJ, režija Vlatko GUič, v gl. vlogi Vladislava Milosavljevič, ob 17. in 19. uri. 1. in 2. avgusta amer. barvni spek. ORKAN, režija Jan Troell. v gl. vlogi Jason Roba ros, ob 17. in 19. Kino PLAVŽ 25. in 26. julija i talij, barvni akcij, film PAR-NEPAR ob 18. in 20. uri. ZAHVALA Ob nadvse boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE VTDIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorod­ nikom, sosedom, bližnjim in daljnim prijateljem in znancem ter vsem, ki ste našo mamo obiskovali v času njene bolezni. Predvsem velja naša najtoplejša zahvala zdravnici dr. Rojčevi za nje­ no dolgoletno zdravljenje, nesebično skrb in nego ob vsakem času in za vsakokratne njene bodrilne in tola- žilne besede. Zahvaljujemo se. sodelavcem iz knjigovodstva, kadrovskega sektorja in računovodstva osebnega dohodka Železarne za poklonjene vence. Hvala vsem, ki ste se prišli poslo­ vit od mame, bodisi doma ali na Blejski Dobravi in ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem vozni­ kom osebnih avtomobilov. Zahvaljujemo se tudi pevcem DU Javornik-Koroška Bela za izbrane in z občutkom zapete žalostinke. Vsem se za vse iskreno zahvalju­ jemo! ŽALUJOČI: sin Janez z ženo Marijo, hčerki Marica in Anica z Janki in Milanom ter ostalo sorodstvo 27. in 28. julija amer. barv. grozlj. film KO TUJEC POKLIČE ob 18. in 20. uri. 30. julija amer. barv. kavb. film VANDA NEVADA ob 18. in 20. uri. 31. julija angl. barv. ljub. film SVET JE POLN OZENJENIH MO­ ŠKIH ob 18. in 20. uri. 1. in 2. avgusta i talij. barv. ljub. film ZBOGOM LJUBEZEN, ZBO­ GOM ob 18. in 20. uri. Kino KRANJSKA GORA 25. julija amer. barv. akcij, film AERODROM 80 CONCORDE ob 20. uri. 29.julija barv. italij. akcij, film PAR-NEPAR ob 20. uri. 1. avgusta amer. barv. grozlj. film KO TUJEC POKLIČE ob 20. uri. Kino DOVJE-MOJ8TRANA 25. julija amer. barvni glasb, film IDEALEN PAR ob 19.30. 26. julija amer. barv. akcij, film AERODROM 80 CONCORDE ob 19.30. 1. avgusta italij. barvni akcij, film PAR-NEPAR ob 19.30. 2. avgusta amer. barv. grozlj. film KO TUJEC POKLIČE ob 19.30. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in deda JANEZA KALANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorod­ nikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo govorniku tovarišu Tepinu za poslovilne besede in Dragi Ulčar ter Francetu Dolinarju za ne­ sebično pomoč v težkih dneh. ŽALUJOČI: sin Franc z ženo Faniko, hči Ivanka in vnuk Roman ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ŽERJAVA upokojenca Železarne se iskreno zahvaljujemo vsem sorod­ nikom, sosedom, znancem in prija­ teljem za podarjeno cvetje, tolažune besede in drugo pomoč. Iskrena hvala bivšim sodelavcem iz TOZD Zebljarna za venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem DU Javomik- Koroška Bela za zapete žalostinke in tovarišu Markežu za poslovilni govor. Posebno se zahvaljujemo vsem članom družine Mali, ki so nam po­ magali in nas tolažili v teh težkih dneh. ŽALUJOČI: žena in ostalo so­ rodstvo AVTOBUS OB 23.15 IZ KRANJSKE GORE NE VOZI VEČ Letos, 15. junija, je začela poskus­ no obratovati nova avtobusna linija Kranjska gora — Jesenice, z odho­ dom avtobusa iz Kranjske gore ob 23. uri in 15 minut. Potrebo po tem avtobusu, saj je prej zadnji odpeljal iz Kranjske gore ob 21. uri in 10 minut, so večkrat izrekli delavci v gostinstvu in turiz­ mu v Gornjesavski dolini. Avtobus je začel voziti, enomesečno sprem­ ljanje voženj pa je pokazalo, da ni velikega zanimanja za ta avtobus, saj se je največ potnikov doslej pe­ ljalo 4. in 5. julija — po 14, sicer pa manj (najmanj trije potniki), po­ prečno osem dnevno. Tako linija ni bila rentabilna. Predstavniki jese­ niške temeljne organizacije Sap- Viator, sedaj Integral, so se pred ukinitvijo te linije pogovorili tudi s predstavniki gostinstva in turizma v Gornjesavski dolini o tem, o številu potpikov in podobnem. Ker delovne organizacije s področja gostinstva in turizma ne morejo prispevati za so­ financiranje te linije približno 40.000 dliri očitno pa so tudi potrebe manjše, kot so predvidevali in si de- livti pomagajo drugače, je z 18. ju- lijMn avtobus na tej liniji prenehal Rk NA OBISKU PRI AKAD. SLIKARJU JAKU TORKARJU Javornik, 19. julija. V atelje akademskega slikarja Jaka Torkarja je sredi dopoldneva skozi velika stresna stekla posijalo sonce. Prostor je bil naenkrat osvetljen do zadnjega kotička. Svetloba je udarila na platna, čopiče, stojalo in veliko belo mizo, na kateri snuje: skicira, obdeluje ideje. Zmotil sem ga sredi dela in zato mi je bilo malce nerodno, čeprav sva se letos že nekajkrat srečala v njegovem svetlem ateljeju. Z njegovim delom sem se prvič srečal kot otrok, ko sem v Železa rju prebiral slikanico Povest o železu, avtorja Avgusta Karbe. Ilustracije je Jaka Torkar izdeloval na osnovi dokumentarnega gradiva. Deset let za tem sva se srečala v kulturno umetniškem klubu DPD Svoboda Tone Čufar naJesenicah. To so bili moji prvi koraki med jeseniškimi umetniki in vsako besedo o umetno­ sti sem z navdušenjem požiral, po sebe j besede slikarja in kiparja Jaka Torkarja. Takrat se mi še sanjalo ni, kako je kruh umetnika trd, kako trnjeva je pot do vsakega nekoliko bolj pomembnega izdelka, pa naj gre za področje slikarstva,, kiparstva, literature, glasbe ... »Kakšna svetloba,« sem radostno vzkliknil in pogledal v veliko steklo ateljeja. . »Ja, zdaj je pod streho,« je olajša­ no dejal slikar Jaka Torkar. Obraz mu je izražal notranje zadovoljstvo, rahel nasmešek je zaigral okrog svetlih košatih brk, vendar sem okrog oči.opazil prikrito utrujenost, utrujenost od dela. * »Vse sam.« »Sam,« je pokimal. Pomislil sem na vreče cementa, pesek, apno, na ves gradbeni material, ki ga je moral z rokami premetati, premešati, pregnesti, da je nastal prostor v izmeri kakšnih 40 kv. metrov in vi­ sok, da lahko vanj postaviš štiri- metrsko skulpturo. - »Poglej te čopiče,« je nenadoma vzkliknil in ponudil šop čopičev, kakor bi me hotel prebuditi iz neke trenutne zamaknjenosti. »Kitajski so.« P otipal sem za dlake. »Mehki so.« »Ja, pa še dragi niso bili. Pa poglej te, italijanske. Držalo je lepo, vitko, ampak kratke dlake.« »Pa res. Potem sem se spomnil, s kakšno ljubeznijo si je ogledoval velike debele knjige o italijanskih renesančnih slikarjih v knjigarni, ko sva bila marca v Ljubljani. Kar tri je vzel. »Poglej, vse tri skupaj za manj kot sto jurjev.« In prešinilo me je: isto navdušenje kot v študent­ skih letih. O teh stvareh človek lahko tako govori samo, če je ves predan svojemu delu. In Jaka Tor­ kar je v vsej biti predan svojemu delu, umetnosti, kateri je posvetil svoje življenje. Risati je začel v nenavadnih in težkih okoliščinah kot desetletni deček v zaporu v gradu Goričane pri Medvodah, ko so ga okupatorji iz­ selili z materjo. Tam je spoznal Slavka Korena, ki je za kratek čas povečeval fotografijo, da jo je preri- sal. V najzgodnejši otroški dobi mu je bil vzor oče, ki je zelo rad risal in rezbaril. Oče je poznal slikarja Valentina Hodnika iz Bohinja, ki mu je dal slikarske napotke. Tako se je mah Jakec že zelo zgodaj seznanil s slikarstvom. Oče je že od začetka vojne sodeloval s partizani in junija 1942. leta padel na Dolenjskem. Jaka in njegovo mamo so Nemci aprila istega leta izselili v nemško taborišče Werenfels, od tam pa v Fahrt in Rathsberg pri Erlangenu. V taboriščih je nadaljeval z risanjem. Prerisoval je razglednice in fotogra­ fije. Tudi dvorišče in okolico tabo­ rišča je narisal, pri čemer mu je da­ jala prve napotke slikarka amaterka Albina Čufar z Jesenic, sestra znanega jeseniškega revolucionarja in pisatelja Toneta Čufarja. Risal je tudi po fantaziji- Krajine iz domo­ vine so tako prodrle tudi v sredo Hitlerjeve Nemčije. Ko je zvedel za podrti most v Mostah pri Žirovnici, ga je narisal. Risal je tudi ilustracije partizanskih pesmi, kot so Počiva jezero, v tihoti... in druge. V Fahrtu je srečal gluhonemega cerkvenega rezbarja Jožeta Le vina iz Dola pri Ljubljani, ki ga je učil risanja in ga prvi navdušil za plastično obliko­ vanje. Preseljen v tretje taborišče je s prijateljem risal in rezljal igračke za mlajše sotrpine, narisal je tudi že v bolj izpopolnjeni tehniki taborišče Rathsberg. Kljub grenki mladosti v tabori­ ščih, polni odrekanja, ponižanj in trpljenja, je uporno vztrajal in vzdržal pri svojem delu: slikarstvu. Za to obdobje sam pravi, da je bil pekel. Nerad se ga spominja, vendar bilo je in z njim vse posledice, ki jih je prinesla najhujša vojna vseh ča­ sov. Po vojni je z risanjem nadaljeval. V šoli je risal za stenske časopise, v gledališču Svoboda, kjer je občasno tudi igral, pa je slikal kulise. V tistem času ga je mikala tudi glasba. Igral je pri tamhuraškem orkestru in obiskoval klavirski oddelek nižje glasbene šole. Leta 1946 je bil na Je­ senicah ustanovljen likovni klub DOLI K. Torkar je že kmalu po ustanovitvi postal njegov član. Tu se je prvič srečal z upodabljanjem človeške figure po naravi. Zaradi njegove nadarjenosti so ga ostali člani, še posebej pa mentor Jože Čebulj, navdušili za slikarski poklic in ga naporih v Ljubljano. Z Doli- kom pa je Jaka Torkar ostal povezan tudi pozneje. V letu 1948 se je vpisal na slikarski oddelek šole za umetno obrt v Ljub­ ljani. Abecedo risanja in slikanja so mu dali profesorji Didek. Sedej, Omersa, modeliranja in kiparstva pa Dremelj in Putrih. Na akademijo upodabljajočih umetnosti se je vpisal po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih v letu 1952. Diplomo na šoli za umetno obrt je naredil, ko je obiskoval že šesti semester na akademiji. Prehitel je čas in samega sebe. Profesor Slavko Pengov mu je dokončno izpilil njegovo risarsko znanje. Sli­ karstva v naslednjih dveh letih se je učil pri prof. Francetu Miheliču. Po končani akademiji se je vpisal 1956. leta še v specialkb" grafike pri profe­ sorju Božidarju Jakcu. Med tem časom se je poročil in tako po treh mesecih specialke šolanje zaključil. Po odslužen ju vojaškega roka v Bileči, kjer je bil skupaj s slikarjem Meškom, se je 1960. leta zaposlil kot likovni pedagog v osnovni šoli Tone Čufar. Po dveh letih službovanja je zaprosil svet za kulturo in prosveto kot član društva slovenskih likovnih umetnikov za status svobodnega umetnika. Od takrat je v svobodnem poklicu. Opus del umetnika Jaka Torkarja ni majhen. Vsak, kdor stopa na pot samostojnega umetnika, kot Jaka Torkar v letu 1962, se sreča z vpraša­ njem eksistence, še posebno tisti, ki ima družino. Prvi začetki Torkarjevega slika­ nja torej segajo že v rano mladost in v štadijska leta. Primera prerisane fotografije Ericha Ponta, sestrične Marice ... nam dokazujeta, kako je že kot desetletni deček kazal na­ tančnost pri opazovanju in preriso- vanju. Kot 15-letni član Dolika se že kar uspešno loti risanja glave po mo­ delu (študija brkatega moža 1947). Po prvih letih šolanja umetne obrti, avtoportretne študije, risba prija­ telja, danes znanega pisatelja Pavle­ ta Zidarja, že išče preko formskih študij svetlobne učinke in psihološke poglobitve. Kasneje, v letu 1952, to poizkuša tudi na portretih matere in stare mame, vendar že v grafični tehniki suhe igle. Prvo večje naročilo je dobil šele leta 1967 za izdelavo sedem metrov dolgega reliefa za sejno dvorano občinske skupščine, v letu 1973 pa je izdelal poprsni kip dr. Milana Ceha, ki je postavljen v parku obratne ambulante železarne Jesenice. V zadnjih desetih letih se je ude­ ležil slikarskih kolonij v Poljanah nad Škofjo Loko, na Dolenjskem ob Krki, na Ravnah na Koroškem, v Kranjski gori. Nastajala so dela v tehniki akvarela, tempere, olja in pastela. Od študijskega obdobja naprej se je veliko namučil z relief­ nimi slikarijami, ilustracijami za revije, kataloge, obdeloval je plakate in vse to mu je vzelo veliko časa. Leta 1974 je dokončal kip talca v Mostah pri Žirovnici, čeprav je medtem prebolel srčni infarkt! V letu 1975 je Jaka Torkar izdelal še veliki relief za pročelje mrliških vežic na pokopališču Blejska Dobra­ va. Eno izmed zadnjih kiparskih del iz leta 1976 je skulptura talcev v spominskem parku talcev na Koro­ ški Beli. V festivalni dvorani na Bledu je bila danes, 24. julija, zaključena razstava 11 del Jaka Torkarja. Platna v olju — podobe naše prelepe krajine: Save Bohinjke, Vrat, Julij­ cev ... Obiskovalec je dobil vtis, kot bi ga hotela voda oškropiti iz tolmu­ na, tako plastično in realistično jo je upodobil. »Ves dan sem slikal,« mi je pripo­ vedoval v nedeljo dopoldne, »tak lep Akademski slikar Jaka Torkar pri oblikovanju poprsnega kipa Simona Gre­ gorčiča (Foto I. Kučina) mir je bij. Užival sem v delu. Kar naenkrat pa za menoj »Guten Tag«. Bila sta dva starejša nemška turista. Madonca, sta me ustrašila, potem sta se pa opravičila in me opazovala še ves dan. Le kako sta našla tisti skrit kotiček, ko si se pa moral splaziti skoraj po vseh štirih do tja ...« Zdelo se mi je, da sva komaj začela razgovor, pa sva se morala že posloviti. Tako sem uspel narediti le kroki o našem slikarju in kiparju Jaku Torkarju, kajti še zdaleč nisem uspel zapisati vseh njegovih dose­ danjih likovnih stvaritev. Tomaž Iskra Z NAVDUŠENJEM SO SPREJELI NASTOPE JESENIŠKIH F0LKL0RISTOV V HOTELU LEK V KRANJSKI GORI Nastopi ansambla narodnih plesov in pesmi pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice vsako sredo od 1. julija dalje v večnamenski dvo­ rani v novem prizidku hotela Lek v Kranjski gori so znova dokazali, da gostom — turistom in še predvsem tujim ne zadostujejo več samo kvalitetne gostinsko-turistične usluge in lepa okolica, temveč da si želijo še kaj. To »še kaj« pa je nedvomno predvsem bogastvo slo­ venske in jugoslovanske folklore, kar je potrdil tudi navdušen sprejem nastopa jeseniških folkloristov. Že pred otvoritvijo novega prizid­ ka ob hotelu Lek je pobudo za to dal direktor hotela Vojteh Budinek in jeseniški folkloristi so jo kljub dokaj neugodnemu času zaradi počitnic in letnih dopustov z navdušenjem spre­ jeli. Še posebno, ker negovanje slo­ venskih in jugoslovanskih ljudskih plesov prav gotovo ni samo sebi namen ali samo za popestritev kakšne izmed številnih proslav, temveč tudi zato, da se to bogastvo pokaže ljudem, predvsem pa tujcem. Jeseniški folkloristi se ta čas pred­ stavljajo predvsem tujcem — Ho- landcem, Angležem, Nemcem — vsako sredo s petimi plesi, in sicer: istrskimi ljudskimi plesi, prekmur­ skimi in gorenjskimi plesi, srbskimi narodnimi plesi in plesom Šota iz Kosova. Ansambel spremlja trio Stanka Sekardija, ki izpolnjuje tudi vmesni program s slovenskimi na­ rodnimi in narodnozabavnimi viža- mi. Predvidoma bodo plesalci v hotelu Lek nastopali vsako sredo do konca poletne sezone. Vsekakor bi taka dejavnost, kot jo uvaja hotel Lek v Kranjski gori, morala biti sestavni del turistične ponudbe, še posebno, ker praksa potrjuje, ne samo na primeru v Kranjski gori, temveč tudi drugje, da gostje, predvsem pa tujci, to z navdušenjem sprejemajo. Koliko deset in deset posnetkov je nareje­ nih na vsakem nastopu in ti posnetki gredo z zadovoljnimi gosti, tudi kot del turistične propagande v - svet, obenem pa gostom pokažejo kulturne vrednote in bogastvo naše slovenske in jugoslovanske folklore. 75 LET PLEZALNO ALPINISTIČNEGA UDEJSTVOVANJA V SEVERNI STENI TRIGLAVA Naga najvigja gora, simbol i da, je že pred 908 leti, leta 1073, stopila v nafto in svetovno zgodovino. Veliko zani­ manje zanjo so v najzgodnejšem času po­ kazali tedanji oblastniki in gospodarji, po­ zneje pa tudi naravoslovci, prosvetljenci in razumniki vseh vrst. Balthasar Hacquet, učenjak in znanstvenik, je prvič prišel v Bohinj iz Idrije pred 204 leti, leta 1777 in začel odločen in uspešen boj za pristop na vrh Triglava. Pri tem pa ne smemo prezreti, da so že zdavnaj pred tem hodili po treh triglavskih dolinah srčni, pogumni in neustrašni do­ mačini, lovci in pastirji iz Bohinja, Doline in Trente. Gosta mreža stečin divjadi in drobnice, lovcev in pastirjev se je stekala v dolini Vrat pod nebo dotikajoče se Severne stene. Prihajali so zapriseženi in divji lovci iz Trente, Bohinja, z Dovjega in Mojstrane. Za drvarji, lovci, oglarji in pastirji je leta 1834 prišel ljubitelj alpskega cvetja, idrij­ ski rojak, kustos ljubljanskega muzeja, Henrik Freyer. Tedaj je ta navdušeni lju­ bitelj in obiskovalec gora in še prav pose­ bej Triglava in njegove 1260 metrov visoke severne stene, ki je tretja najvišja v vzhod­ nih Alpah, postavil trdne temelje bodoče­ mu hitremu razvoju in vzponu planinstva, plezalnega športa in turizma v Triglavu in njegovi soseščini. 112 let po prvem pristopu na teme Trigla­ va (25. avgusta leta 1778) je visoka, pre- vesna in prepadna severna stena doživela izreden in pomemben obisk. Sredi poletja leta 1800 jo je premagal in ukrotil trentar­ ski lovec in gonjač Ivan Bcrginc-Štrukelj, ki je bil prvi pogumen in neustrašen člo­ vek, ki si je upal preplezati severno steno. Bilo mu je komaj 23 let, ravno prav za tako pogumno dejanje. Ivan Berginc-Štrukelj je bil tudi med odličnimi trentarskimi učitelji in vodniki dr. Juliusa Kugyja, dr. Henrika Turna, Bois de Chesna in Številnih drugih, ki so odkrivali lepote in čudesa Trente. Po­ magali so mu se P a ver, Hote, S pik. Med­ ved, Kopiščar in drugi trentarski sokoli. ki so znali plezati kot nihče pred in za njimi. 16 let pozneje, sredi poletja 1906, se poja­ vijo pod steno dunajski vrhunski plezalci, ki so izšli iz Sole prvih evropskih plezalcev (Paula Preussa, Hanca DuHerja, Otta Herzogs in Hansa FieehÜa) in so prvi upe- . rahljali novo plezalno tehniko z uporabo klinov, vponk in plezalnih vrvi. V dveh dneh,'9. in 10. julija 1906, torej pred 75 leti, so dali odlični •JTrkr plezal­ ci dr. Felix König, inž. Hau« W^Hil in Karel Domenigg startni znak za začetek plezal- noabjnnističnegn adejsivovnnja v triglav­ ski severni steni. Pri napornem iskanju prehodov so bili v steni 33 ur. To je bB za Ivanom Bergincem drugi vzpon. Istega leta 4. avgusta sta slikar Gustav Jahn in pleza­ lec Franz Zimmer, prav tako z Dunaja, iz­ vedla tretji vzpon, za katerega sta potre­ bovala komaj sest ur. Preplezala sta polo­ vico krajšo plezalno saser Zimmer-Jahn o- vo. To so hui trije zgodnji p***r^f"» vzponi v steni, ki so vzbudili izredno zanimanje in navdušenje med vsemi, tedaj se izredno redkimi navdušenci za to težko in nevarno zvrst športa. Med prvo trojno in drugo dvojno plezal­ no navezo je zaradi časa plezanja nastal srdit spor. Prva naveza je zagovarjala dol­ gotrajno plezanje zaradi izredno slabega in nerazpoloženega Domenigga, ki pa je bil že 29 let preje, leta 1877, na Malem Triglavu, ko mu je bilo komaj devet let. Tudi leta 1907 so dunajski plezalci izved­ li vzpon preko stene. Dolgo nemško smer sta Zimmer in Jahn mimo »sivankinega ušesa« in mimo »luske« do Kugyjeve poli­ ce preplezala v zelo kratkem času: štirih urah in 45 minutah. S tem sta hotela doka­ zati, da je bil čas prvega vzpona Königs.. Reinla in Domenigga mnogo predolg, kljub slabi kondiciji in nepripravljenosti Karla Domenigga. V letu 1907 je bil izvršen tudi peti vzpon. Leta 1908 je naš prvi *»™«fcri alpinist Franc Setničar iz Gorice začel s svojimi zimskimi pristopi na vrh Triglava. Desete­ ga decembra 1908 pa je na Hudi ravni na južni strani Vršiča zmrznil najmlajši in najboljši dr. Kugyjev trentarski vodnik Andrej K orna c-M o ta. 1908 PRVA SMRTNA NESREČ A V STENI Zanimanje za severno steno Triglava je naglo ras ti o, posebno med tedaj znanimi plezalci z Dunaja, Gradca, Innsbrucka, Leobna in številnih drugih avstrijskih in nemških mest. 17. avgusta je vstopil v steno samohodec, odličen mlad plezalec Karl Wagner, ki pa se ni vrnil. Postal je prva sinrtna žrtev triglavske severne stene. 27. avgusta 1908 so ga pokopali na dovškem pokopališču. 18. avgusta sta severno steno Triglava markirala in preplezala dunajska plezalca Sinek in Sehiske. Iskala sta pogrešanega Karla Wagnerja, toda zaman. Takoj so bili mobilizirani gorski vodniki iz Mojstrane in reševalci z Dunaja, sami dobri poznavalci plezalnih smeri v steni. Dunajski reševalci so 22. avgusta 1908 vzeli s seboj v steno - tudi Janeza Koširja ml. iz Mojstrane in izvedli pri iskanju Wagnerja sedmi vzpon v steni po dolgi nemški plezalni smeri do Kugyjeve poüce. Janez Košir ml. iz Moj­ strane je bil tako za Ivanom Bergincem- Strukljem prvi Slovenec, ki je po 18 letih preplezal in ukrotil 1260 metrov visoki •fc»tnî zid severne stene Triglava. Pri iskanju in reševanju Karla Wagnerja so sodelovali še drugi gorski vodniki z Dovje­ ga in Mojstrane, med njimi so se izkazali oče in sin Janez Košir, Skumavc,' Šmerc, Janez Rs bič, Urbas, Kirasir in vsi, katere je vzorno vodil knjigovodja Winzig iz ce­ mentarne. Smrtno ponesrečenega Karla Wagnerja so našli reševalci šele 25. avgu­ sta v žlebu, ki so ga po njem poimenovali, med originalno nemško in bavarsko smerjo v krnici pod stolpom, kasneje tudi po njem imenovanem. Pri sestopu, brez opreme in vrvi, mu je spodrsnilo in se je lažje poškodoval, toda v krnici je zmrznil. Leta 1909 meseca marca je silovit plaz uničil oba Aljaževa doma v Vratih, 8. sep­ tembra istega leta pa so otvarjali gorniki prvič povečani triglavski dom — Kredari­ co. Allgemeine Bauzeitung je v drugi številki vpbjavil načrt gradnje železnice na sam vrh Triglava iz Bohinjske Bistrice skozi dolino Voje na Ledine in dalje na sam vrh. 20. julija 1909 sta vstopila v steno dva dunajska plezalca — Karl Plaichinger in Wilhelm Lass. Kljub slabemu, viharnemu, meglenemu in deževnemu vremenu sta naglo napredovala mimo »sivankinega ušesa« in »luske«. Lass je nemočen ob visel na plezalni vrvi. Plaichinger mu ni mogel pomagati in Lass je postal druga smrtna Žrtev severne stene Triglava. 26. julija so ga pokopali na Dovjem. Se istega leta 27. julija je bil izveden deseti vzpon čez stene. Prve dni v mesecu septembru 1909 je najboljši trentarski vodnik Jože Komac- Pavr sam, kot Berginc, izvedel enajsti VZDOn- i Nadaljevanje NOVICE IZ KOŠARKARSKEGA KLUBA NOVICE IZ KOŠARKARSKEGA KLUBA JESENICE Čeprav imajo košarkarji v teh dneh po­ čitnice, treningi so le individualni, pa pri košarkarskem klubu ne mirujejo. Zavzeto se pripravljajo na pričetek rednih trenin­ gov. Pripravljen je strokovni načrt dela za novo sezono, po katerem bodo 3. avgusta pričela vaditi vsa moštva v klubu. ČEBULJ TRENER ČLANIC Potem, ko so nekatere igralke hotele ozi­ roma hočejo prestopiti v druge klube, je ostavko na dolžnost trenerja članic podal Franci Kejžar. Po nekaj letih zavzetega dela, ko bi moštvo lahko doseglo dobre re­ zultate, igralke preidejo v druge klube in tako moramo na Jesenicah spet pričeti znova. Ko potem ponovno zraste nov rod, se vse skupaj ponovi in tako naprej iz leta 'v leto. Trenerji tako izgubljajo voljo do dela in Kejžar ni bil prvi, ki je prenehal prav zaradi tega. Upravni odbor in tehnična komisija KK Jesenice sta še za vodenje članic v novi se­ zoni dogovorila s Tonijem Čebuljem, ki že dalj Časa uspešno vodi vse selekcije deklet v Mojstrani. KEJŽAR V TREBINJEM Na povabilo Košarkarske zveze Sloveni­ je, ta je nosila tudi vse stroške, se je Franci Kejžar udeležil zveznega tabora za najbolj­ še jugoslovanske košarkarice, ki ga je vo­ dil trener državne reprezentance Vasoje- vič. Poleg Vasojeviča so na taboru preda­ vali vsi trenerji ženskih članskih vrst prve ZKL. Tabor je trajal en teden. ^ TRIJE NA TEČAJU V NOVI GORICI Da bi bilo delo z mladimi v klubu še bolj­ še in bolj strokovno (v klubu delujejo kot trenerji tudi trije študenti visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani), BO se pri ko­ šarkarskem klubu odločili, da pošljejo v tečaj za trenerje košarke, ki je bil letos v, Novi Gorici, Štiri svoje trenerje. Tečaja so se udeležili: Toni Čebulj, Tone Novak in Miha Jelovčan, Jože Subotič pa je bil za­ radi izpitov na fakulteti zadržan. Tečaj je bil obvezen za trenerje sloven­ skih košarkarskih Lig, razen za tiste, ki so . ga opravili že prej. Trajal je štirinajst dni', vodil pa ga je profesor VST K Brane Dež- NI PRESTOPOV BREZ IZPISNIC!? Strokovni svet Košarkarske zveze Slo­ venije je odločil (ustno sporočilo), da ne bo dovolil prestopov igralk iz kluba v klub brez izpisnice matičnega kluba. Odločitev so sprejeli po burni razpravi strokovnega sveta KZS v Tolminu in Ljubljani, na po­ budo KK Jesenice, ki bi v primeru prostega prehajanja ostal brez svojih najboljših ko­ šarkarje. Upajmo, da bo odločitev KZS ob­ veljala in da ne bo izjem. MB