Poštnina plačana v gotovini. ST KV. 130. V LJLBLLJANI,sreda, 8. julija 1925. Posamezna številka Din 1*—. LETO n. Httjt vsak dan opoldne, izviemSI nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po Din 20"—, inozemstvo Din 80—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IR UPRAVNI8TV0: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 6TBV. 19» T3SLEF0S 9TBV. 6SSL Rokopisi ne vraSajo. — Oglasi po burila. Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Hrfm pri poštnem ček. urada štev. s smtamrnm Nepravi ponos. »Slovenec« odgovarja na naša izvajanja in pravi, da ni resnica, da bi bila SLS od sedanjega sporazuma med HSS in radikali izločena, ker da se je sama od tega sporazuma izključila, ker ni to noben sporazum med hrvatskim in srbskim narodom, temveč le sporazum dveh strank. Na taki podlagi, kakor se pogajajo radičevci, da se SLS sploh ne bi hotela pogajati, ker bi dr. Korošec, če bi storil to, kar je storil Pavle Radič, enostavno zatajil svoj in svoje stranke program. Tak sporazum, ko radičevci, da bi SLS že davno lahko sklenila, toda ona je le za sporazum, ki je resničen in kakor ga je postavil blok narodnega sporazuma,, in če niso Slovenci udeleženi pri sedanjem sporazumu, potem ni to nobena škoda, ker so še vedno v zvezi s tistim delom srbskega in hrvatske-ga naroda, ki hoče pravi sporazum in ki bo tudi rešil našo notranjo krizo. Ves naš rešpekt pred vsako idejno borbo in naglasili smo že, da tudi mi vemo, da bi bil sporazum, ki bi ga sklenil g. Davidovie nekaj čisto drugega, ko bo pa sporazum, pri katerem bo odločeval g. Pasic, vsled česar tudi vemo, da sedanji sporazum prav gotovo ne bo idealen. Vseeno pravimo, da je ponos »Slovenca«, s katerim odklanja udeležujta Slovencev pri sedanjih pogajanjih, napravi. . I redvsem moramo ugotoviti, da mi sploh nismo dejali, da bi SLS morala odobriti ali sprejeti sporazum, kakor bo sklenjen med radikali in radičevci. Mi smo samo to konstatirali, da je pozicija Slovencev tako padla, da se Slovencev sploh ne vpraša, če so za sporazum ali ne. To dejstvo, da so Slovenci pri sedanjih pogajanjih popolnoma prezrti, smo ugotovili in ponosni klic, da se SLS sploh noče dogovarjati, da je s tem omalovaževanjem Slovencev zadovoljna, ni prav noben odgovor na našo konstatacijo. Vsaka stranka mora voditi idejno borbo in napačno je, če bi zaradi mate-i-ieinih dobičkov od nje odstopila. Toda vsaka stranka ima tudi to dolžnost, da čuva interese svojih volilcev in da ne pretirava idejne borbe v tej meri, da je ogrožen obstanek njenih volilcev. Proletarizirana inteligenca ne more dati nobenega odpora in enako je pro-letariziran narod nesposoben za idejno borbo. Vsled davčne preobremenitve Slovenije, vsled nedelovanja njenih avtonomnih upravnih teles, vsled odrezane poti k morju, je slovenski narod danes na tem, da bo sproletariziran. Pol milijarde dinarjev, ki jo je plačal slovenski narod v nasprotju s proračunom preveč na davkih, ta pol milijarda je po našem mnenju važnejša od vse idejne borbe, če bi imel slovenski narod danes ta denar, potem bi mogel voditi tudi naj-hujso idejno borbo, tako pa mu je danes o nemogog6< Samo poglejte,, v kakšnem stanju živi daue/Jš kmet, Zo_ pet se pričenja zadoiževanje kmetij, zopet se oglasa izse jevanje in zopet prihajamo v staro mizen jo. vSa naša illdu_ atrija počiva. Nikjer ni več novega razmaha in gospodarsko izgubljamo postojanko za postojanko. Zato je življenjske naloge za slovenski narod, da si priborimo tak vpliv, da bo vsake preobdačenje Slovenije nemogoče, da bo sto milijonov dinarjev ostalo Sloveniji, ne pa romalo drugam. To preobdačenje boli samo Slovence, niti najmanje pa ne Hrvatov in Srbov, ki imajo nasprotno od njega dobiček. Zato je tudi le prenaravno, če se ti prav nič ne bodo razburjali, če Sloveniji osta- Mliucni pogajanja med HSS in radikali se danes prižno. Beograd, 8. julija. Danes se bodo pričela uradna pogajanja med radičevci in radikali. Pri Pašiču se je vršila sinoči daljša konferenca med Aco Stanojevičem, Živkcvičem in Uzunovičem. Pred tem je imel Aca Stanojevič razgovor s Pavlom Radičem. Kralj se zelo zanima za razvoj politične situacije. Notranji minister je odpotoval na Bled, da obvesti kralja o poslednjih dogodkih. Iz Pašičeve okolice doznavamo, da sporazum ne bo odložen do jeseni, pravtako tudi, da se bo mogla ustvariti nova situacija koncem tega tedna. Pred sestavo radikalno seljačke parlamentarne vlade. Zagreb, 8. julija. Današnji »Dom« poroča, da je sporazum stvarno gotov. Treba je samo še formulirati skupni delovni program radikalno-seljačke parlamentarne večine, iz katere bo vsekakor še pred letnimi počitnicami sestavljena skupna parlamentarna radikalno - selja-čka vlada. Za časa službenih pogajanj je Pribi-čevič trikrat posetil Pašiča z namenom, da bi onemogočil sporazum ali pa ga vsaj odložil do jeseni. To mu ni uspelo. Proti sporazumu se ni čulo nobenega glasil’ in radikali so bili pri pogajanjih vsi navdušeni za sporazum in mnenja, da se sporazum nikakor ne more odgo-diti do jeseni, ker bi to narod pojmoval na ta način, da je sporazum odklonjen. Vse to bi dokazalo, da gredo tudi radikali za uničenjem hrvatstva. Izpremembe tiskovnega zakona. Beograd, 8. julija. Na seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala diskusija o načrtu tiskovnega zakona. Takoj na početku seje je predsednik poročal o sporazumu, ki je bil dosežen na sinočnji seji delegatov radikalov in opozicije glede spremembe 1., 2. in 3. poglavja zakonskega načrta. Po prečitanem sporazumu se je pričela diskusija. Prvi je govoril poslanec Smodej, ki navaja nekoliko stvarnih pripomb, n. pr.: naj se spremeni naslov zakona. Zakon naj se v bodoče imenuje »zakon o tisku«. Dalje predlaga Smodej, naj bo na listu napisano samo ime urednika, ne pa tudi njegovo stanovanje. Zadostuje, da ve za stanovanje policija. Dalje, da uredniku ni treba stanovati v kraju, kjer list izhaja. Za njim je govoril posl. K u 111 a n u -d i, ki je kritikoval posamezne oddelke tiskovnega zakona. Dr. Ž a n i č zahteva, da je lahko pri enem listu več urednikov, zlasti pri velikih redakcijah. Posl. H o h n j e c zahteva, da se izpusti 1. člen, ki pravi: »Tisk je svoboden«, ker to demantirajo ostali členi zakona. V resnici tisk ni svoboden. Predsednik Sr skic sprejme vse pripombe, razen onih dr. Smodeja in Hohnjeca. V pogledu člena, ki definira pojem urednika, se odloži debata za plenum zakonodajnega odbora. Nato preidejo na drugo poglavje, zlasti na čl. 17., ki govori o prepovedi inozemskih listov. Smodej in G r o 1 zahtevata, da dobivajo poleg bibliotek tudi redakcije te liste, da se informirajo o mnenju inozemstva. Minister Srskič sprejme ta predlog samo, v kolikor se nanaša na knjižnice. Člen je bil sprejet z večino glasov. Pri diskusiji o tretjem poglavju ni prišlo do nobenih sprememb. Predsednik zaključi sejo. Prihodnja seja se vršy danes dopoldne. Pred zaključkom seje je pozval predsednik delegate radikalne in opozieijonalne, da sporazumno nadaljujejo delo na spremembah posameznih členov tiskovnega zakona. Seja ožjega odbora je trajala do 20. Prišlo je do znatnih sprememb v 4. poglavju. Člen 23. je bil popolnoma izbrisan. Ta člen govori o prepovedi naših listov in predvideva definitivno zabrano izhajanja posameznega lista. Na intervencijo opozicije so minister Srskič in radikali pristali na to, da se člen izbriše iz načrta. Mesto njega pride 138. čl. ustave, ki navaja različne slučaje, v katerih je izhajanje lista prepovedano. Narodni skupščini bo minister radi lažje prakse poročal, da se ta člen nanaša samo na poedine prepovedi listov, da ne bi bilo napačnega tolmačenja. PAVLE RADIČ O SPORAZUMU. Zagreb, 8. julija. Današnji »Dom« prinaša na uvodnem mestu članek izpod peresa Pavla Radiča, ki piše, da se vodijo vsi razgovori in pogajanja o sporazumu v popolnem medsebojnem zaupanju, iskrenosti in ob največji pozornosti. Predmet razprave je ves kompleks naše narodne in državne politike, notranje in zunanje, celokupno naše narodno gospodarstvo in kultura. Pri tej razpravi se ne bavijo z raznimi teorijami in programi, marveč z življenskimi potrebami. Zato iščejo sredstev in načina, kako bi se sedaj naše narodno in državno življenje najprej uredilo in zboljšalo, napredova- nejo visoki davki in zato pravimo, da Slovenijo ni vseeno, če so Slovenci pri sporazumu udeleženi ali ne! Še bolj gotovo pa je, da ni za Slovence vseeno, če je njihov vpliv tako majhen, da se na nje pri sklepanju sporazuma, ki bo za leta dolgo odločilen za vse dogodke v naši državi, niti najmanje ne ozira. □emisija Lukiniča. Beograd, 8. julija. Minister Lukinič je podal predsedniku vlade Pašiču ostavko, ki glasi: »Spoštovani gospod predsedniki Ker želim, da se obtožba pioti meni s strani opozicije preišče od parlamentarne preiskovalne komisije, čast mi je Vam podnesti ostavko na položaj ministra pravde, zato Vas prosim, da to izvolite vzeti na znanje in da mojo ostavko izvolite predložiti Njeg. Vel. kralju.« Lukinič 1. r., Karlove Vari, 3. julija 1925. Živkovič pozval Pribičeviča da izstopi iz vlade. Beograd, 8. julija. Predsednik radikalnega kluba Živko vic se je sestal včeraj s Pribičevičem. Politični krogi trdijo, da je Zivkovič ob tej priliki svetoval Pribi-čeviču, naj si samostojni demokrati olajšajo svoj položaj s tem, da najdejo ugodno motivacijo za izstop iz vlade. Pravijo in zatrjujejo, da se je Pribičevic v tem vprašanju izkazal zelo nepomirljivega. Samostojni demokrati so sinoči izjavljali, da nima Zivkovič ničesar razpravljati s Pribičevičem, in da se tiče vprašanje sodelovanja SDS v vladi samo Pribičeviča in Pašiča. lo in docela izpopolnilo na podlagi sporazuma, izkustva in potrebnih idealov. Srbi, Hrvati in Slovenci so v preteklosti in sedanjosti tvorili in še tvorijo tri narode, ki imajo svojo skupno narodno državo, katero je treba urediti in povzdigniti na temelju narodne suverenitete, sporazuma in seljačke demokracije. Kar smo zahtevali, to tudi nahajamo; t. j. popolno medsebojno zaupanje in iskrenost. Ona je moč, ki nas sedaj dela sposobne, da sporazum izdelamo, in ki bo dala obem našim strankam v narodu ono moralno silo, da bo sporazum vseskozi dovršen v rešitev in srečo naroda in države. OSTAVKA VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 8. julija. Sinoči se je v parlamentarnih krogih mnogo govorilo o ostavki vojnega ministra. Ako bi se te vesti uresničile, potem bi bil to najboljši dokaz, da je situacija krenila na pot sporazuma in da se ona nahaja v svoji poslednji fazi. Prav tako je za časa Da-vidovičeve vlade izzvala krizo vlade ostavka generala Hadžiča. Tudi ostavka generala Dušana Trifunoviča naj bi for-sirala krizo sedanjega kabineta, izza katere bi po kratkem času prišlo do sestave nove RR vlade. VESTI O JUGOSLOVENSKI-BOLGAR-SKi ZVEZI — NERESNIČNE. Beograd, 8. julija. Prihod našega poslanika v Sofiji g. Milana R a k i č a spravljajo politični krogi v zvezo z ugibanji o sporazumu med našo in bolgarsko vlado, ki so lansirane preko Rima. Na merodajnem mestu smo mogli do-znati, da je g. Milan Rakič prišel v Beograd po čisto privatnih poslih in da nista niti bolgarska niti naša vlada ničesar storili v pogledu sporazuma. Da si Slovenci nazaj pribore svoj vpliv, ki je potreben, da bo Slovenija obvarovana pred preobdačenjem, zato smo napisali svojo konstatacijo o padcu slovenskega vpliva. Tega pa si pridobimo najprej le s složnim delom, ne pa z nepravim ponosom. Reveži naj ne igrajo vloge bogatašev in Slovenija je danes na stopnji reveža. LUK IKIČEV A AFERA. Beograd. 8. julija. Pozornost vseh političnih krogov je veljala seji narodne skupščine. Zanimivo je dejstvo, da se seje ni udeležila niti polovica poslancev. Očividno poslanci niso prišli na sejo radi tega, ker so mislili, da bo prišlo do glasovanja. Vse do večera se ni moglo doznati, ali bo Lukinič prostovoljno šel pred sodišče, ali ne. Šele zvečer se je iz Lukiničevega pisma dr. Žerjavu izvedelo o njegovi pripravljenosti iti pred sodišče. Radikali želijo, da do glasovanja ne bi prišlo, dasi opozicija to energično zahteva. Kajti dr. Pečic je izjavil, da zahteva, da se vodi o aferi podrobna diskusija in da se o njej tudi sklepa. O tem bo padla danes dopoldne definitivna odločitev v vladi. Radi tega je prihodnja seja skupščine sklicana šele za popoldne. Po govoru Pečica in zlasti po Ninko Peričevem referatu v radikalnem klubu, je v vseh političnih krogih to mnenje, da se mora verovati v krivdo Lu-kiniča. Sedaj je samo vprašanje, ali bo izdal Lukiniča sodiSču tudi oni preiskovalni parla-, mentami odbor, ki se bo sestavil po čl. 120, j o ministrski odgovornosti. Samostojni demokrati trdijo, da do tega ne bo prišlo in da bo ta odbor moral priti do zaključka, da Lukinič ni kriv. Stran 2. vjmgaarar - ► m«* vilV , &, Fantazije in intrige samostojno-demokrat-skega časopisja. Čeprav je g. Pribičevic opetovano izjavil, da ni pričakovati prav nobene izpremembe, ker da vztraja g. Nikola Pašič trdno na politiki »nacionalnega bloka, nadaljuje kljub temu samostojno demokratsko časopisje s svojimi izmišljotinami in intrigami, kakor da samo ne bi verjelo zatrdilom g. Pribiče-viča. In čisto naravno je, da so intrige samostojnih demokratov sedaj, ko so pogajanja med radikali in radičevci pred zaključkom, še posebno narasle. Potapljajoči se pač oprijemajo vsake bilke. Ena najnovejših fantazij samostojnega demokratskega tiska je, da je razkol med radičevci že skoraj perfekten in da je za Pavlom Radičem samo še 10 do 15 poslancev, na vsak način pa manj, kakor šteje samostojno demokratski klub. poslancev. Prav nobenega dvoma ni, da samostojni demokrati in morda tudi drugi, pridno sanjarijo o razbitju hrvatske fronte. Toda te sanjarije ne bodo doživele uresničenja. Ni Hrvata, ki ne bi znal, da je bitka takoj izgubljena, kakor hitro je konec hrvatske eno-dušnosti. Še posebno dobro pa vedo to hrvaški kmetje. Na vse mogoče koncesije morejo pristati Hrvati, od cele kope svojih zahtev morejo odstopiti, toda tega veselja, da bi razbili enotnost hrvaške fronte, ne bodo naredili niti radikalom in niti komu drugemu. Kdor misli drugače, ta je političen sanjač, ki stori najbolje, da se iz političnega boja umakne, ker bo neizogibno doživela njegova kalkulacija in vse, kar je z njo v zvezi, poraz. Vse to je jasno potrdila nedeljska seja hr-vatskega narodnega zastopstva. Med radi-čevskimi poslanci ni bilo niti najmanjšega sledu kakega opozicionalstva, temveč fronta je bila tako enotna, kakor vselej. In opozicionalstva ni bilo niti med zajedničarji. Kadar je zbranih preko 70 ljudi, močnih osebnosti po vrhu, je neizogibno, da v debati niso vsi ko avtomati ene misli. Poslanci Hrvatske Zajednice, ki so samo akademično naobraženi ljudje, so želeli zvedeti za podrobno vsebino pogajanj, ki se vodijo med radikali in HSS. Čeprav pa je bila njih želja umljiva, vendar ni prišlo do nobenega opozicionalstva, ko tej želji ni bilo ustreženo. To črno na belem dokazuje glasilo Hrvatske Zajednice, »Hrvate, ki priobčuje ofi-cielni komunike o seji, brez najmanjšega komentarja. Dokaz, da je ostala disciplina med firvatskimi poslanci na stari višini. Dejali smo, da je bila želja zajedničarskih poslancev, da so informirani o poteku pogajanj nad vse umljiva. Toda prav tako, če ne še bolj, je bilo umljivo, da se njihovi želji ni ustreglo. Tudi najbolj demokratična stranka ne more podajati svojim pristašem med pogajanji vseh informacij, zlasti tedaj ne, kadar bi mogle te informacije služiti nasprotnikom v zlobno intrigiranje. Vsi vemo, da samostojni demokrati naravnost preže, kako bi ujeli kje kako besedo, samo da bi mogli s svojimi intrigami preprečiti sporazum med radikali in radičevci. Vsaj se niso sramovali niti pred tem, da so ukradli pismo radičev- skega poslanca in ga uporabili za intrigo. Da te intrige preprečijo, so radičevci sklenili, da o pogajanjih nikomur ne poročajo, ker stara resnica je, da enkrat izgovorjena beseda in naj bo povedano še tako tajno, ni več tajnost. Dosledno temu tudi Pavle Radič ni poročal o poteku pogajanj, temveč zahteval zaupnico, ki mu je bila tudi eno-dušno izrečena. Nastane vprašanje: katera zaupnica je večja, ali tista, ki se da neomejeno in se ne zahteva nobenih informacij, ali pa lista, ki se dobi šele po podanih informacijah? Mislimo, da bi mogel o tem debatirati edinole list kakovosti »Slovenskega Naroda«, d oči m je za vse pametne ljudi vsaka debata odveč. In g. Pavle Radič, ki je prejel neomejeno zaupnico, ki jo je prejel kljub temu, da je izrecno odrekel vsako podrobno informacijo o poteku pogajanj, je s tem tudi v polni meri legitimiran, da govori v imenu vsega kluba. Če bi mu njegov poslanski klub izrekel zaupnico le na podlagi zaupanih informacij, potem bi mogel g. Pavle Radič zastopati svoj klub tudi le v toliko, v kolikor bi bilo to v skladu s povedanimi informacijami. Tako pa ima polno zaupnico in more skleniti vsak korak. Zato pa je tudi več ko smešno, če fantazira »Slovenski Narod', da govori Pavle Radič danes samo v imenu 10 do 15 poslancev. Ne, kdor ima v žepu neomejeno zaupnico • svojega kluba, ta govori v imenu celega kluba. Najlepše pa je to, da bi hoteli samostojni demokrati očitati Pavlu Radiču nedemokratičnost, ker ni hotel ustreči njihovim intri-gantskim namenom ter podajati podrobnih informacij. Ko so samostojni demokrati izstopili iz demokratske stranke, ni bila prav nobena njihova organizacija vprašana, če ta korak odobrava ali ne. In ko je postal g. dr. Žerjav kot neposlanec minister, nfenako nihče vprašal samostojnih demokratov v Sloveniji, če so s tem zadovoljni ali ne. In radikali ?Ali mar radikalni zastopniki dajejo svojemu klubu kake informacije o poteku pogajanj? Ali oni mar vprašujejo svoj klub, kako daleč smejo pri pogajanjih iti? In g. Pašič, nada in up samostojnih demokratov? Presneto bi pogledal g. Pašič tistega radikalnega poslanca, ki bi zahteval od njega informacij, da mu zaupa. Takoj bi z njim obračunal in dotični poslanec bi bil siguren, da bi pri prihodnjih volitvah zaman iskal poslanskega mandata. Zato nehajte s svojo prozorno hinavščino, vsaj ste že dovolj kompromitirani pred javnostjo in enkrat že lahko nehate s svojimi nečednimi manirami. Hrvatska fronta ie. danes enotna, kakor je bila. In da krepko vzdrži vse napade sa- mostojno-demokratskih intrigantov, zato je zahteval g. Pavle Radič neomejeno zaupnico. In ker je imel prav, mu jo je poslanski klub tudi izrekel in da bo dokaz o pravilnosti njegove zahteve popolen, so poskrbeli sa-mostojno-demokratski listi s svojimi fantazijami. Politične vesti. »Samouprava" o pogajanjih za sporazum. Včerajšnja »Samouprava« piše: »Pogajanja med delegati radikalne stranke in predstavitelji HSS zaradi ustvaritve skupnega sodelovanja dveh najmočnejših parlamentarnih skupin s ciljem, da se praktično konča z dosedanjimi spori med Srbi in Hrvati, potekajo ugodno in obstoje upravičeni izgledi, da bodo zaključena na način, Koristen za državo in celokupen naš narod. O rezultatu teh pogajanj bo vsekakor v celoti obveščena naša javnost, ker je glavni povod in zinisel pogajanj v težnji, da se pred vsem narodom in pred vsem svetom v zmislu v radičevskih vrstah izvršenega preokreta pokaže in utrdi novo stališče večine Hrvatov do države in do državnega ter narodnega edinstva. Politika, zasnovana na parlamentarni zajednici med radikali in HSS mora najti v narodu oni odmev, ono odobravanje, na katerega se sme računati samo tedaj, če se skrbi, da tudi najširši sloji naroda jasno spoznajo, da je taka politika potrebna narodu in državi. Iz teh razlogov bo tudi sporazum med obema skupinama objavljen v najširši javnosti, ker je ravno to v interesu sporazuma samega. Ne gre torej o nekem strankarskem dogovoru, ki bi imel donesti koristi samo radikalom ali radičevcem. Tak dogovor bi bil preveč ozek in ne bi imel pravega zmisla z ozirom na sedanjo situacijo, v kateri ima — kakor znano — sedanja vlada gotovo večino. Pogajanja med radikalno stranko in HSS se imajo sicer v resnici zaključiti s sporazumom obeh strank, toda ta sporazum, čeprav je strankarski, se po svoji vsebini in svojem zmislu ne giblje v strankarskem okvirju, temveč ima za cilj rešitev velikega državnega in narodnega vprašanja. Če stoji stvar tako, potem je neopravičena trditev gotovih krogov, da se s sporazumom z radičevci izvaja samo strankarski cilj. Mi hočemo, da sporazum s HSS konča dosedanja nasprotja med Srbi in Hrvati in da pritegnemo bogate, močne in plodonosne sile Hrvatov h konstruktivnemu delu, k izgradnji in utrditvi države. Udeležba Hrvatov pri izgradnji naše nacionalno-ujedinjene monarhije je potrebna, da se zasigurajo mnogoštevilni notranji in zunanji, politični in ekonomsko-kulturni, zlasti pa nacionalno-psihološki interesi ujedinjenega srbsko-hr-vatsko-slovenskega naroda. Ta udeležba Hrvatov je obstojala sicer tudi že danes, toda v tako omejenem obsegu, da je preprečevala pravilen razvoj države tako na znotraj, ko tudi na zunaj. Z likvidacijo hrvatsko-srbske- ga spora, kar je cilj sedanjih pogajanj, bodo osvobojene te mnogoštevilne pozitivne sile od sterilne in politično škodljive privezanosti in se bodo usmerile za racionalno uporabo na korist celote in posameznih de- j lov naroda. Tako presojana današnja situacija v zvezi s pogajanji med radikali in radičevci izklju- . čuje pripombo nekaterih dobromislečih lju- j di, ki se boje za uspeh čisto narodnega edin- j stva. Ti ljudje mislijo, da je v opasnosti j neki višji interes edinstva, če se s temi po- i gajanji povzroči kakršnokoli oddelitev od ’ skupine samostojnih demokratov. Neudeležba samostojnih demokratov v teh pogajanjih in v bodoči parlamentarni kombinaciji (vladi) se smatra v teh krogih kot opasnost za uspeh one politike, katere podlaga je varstvo državnega in narodnega edinstva. Smatramo za svojo dolžnost, da brez prejudica ] na končno odločitev v vprašanju sporazuma, povdarimo eno stvar, na katero se pozablja, da bi, če se ustvari kombinacija radikalov in radičevcev, imela ta naprej določen cilj in ne bi nikakor imele naloge, da vodi boj s samostojnimi demokrati. Njen zmisel bi bil v tem, da vpliva pomirjevalno in da privede državi čim širši krog narodnih sil bj'ez ozira na strankarsko, oziroma plemensko različnost. i S tega vidika gledano se predstavlja vprašanje samostojnih demokratov v drugi luči. Novi kombinaciji ni cilj, da razbije in one-1 mogoči politiko narodnega edinstva in zato : ni njen cilj, da dela fronto proti skupini g. I Pribičeviča in da to skupino slabi. Toda : vprašanje, če bo skupina g. Pribičeviča za-j stopana v vladi ali ne, je v vzročni zvezi s ! politiko edinstva, v katerem zmislu se je | vodila tudi dosedaj. Če se bo torej napravi-! la kombinacija, ki ne bo obsegala tudi skupine g. Pribičeviča, to torej ne pomeni, da ! bi bila ta kombinacija nujno tudi že proti | skupini g. Pribičeviča.« j Tako »Samouprava«. Njene besede o sa-i mostojnih demokratih so sicer nad vse ! uljudne, toda zato nič manj nejasne. V novi • kombinaciji samostojnih demokratov ne bo. i če bo njih opozicija lojalna, če bodo izpre-j menili svoje dosedanje metode, potem se i tudi z njimi ne bo iskalo boja. Drugače pa ; bo seveda boj neizogiben. ’ Bilo bi dobro, če bi si članek »Samoupra-j ve' prečitali tudi beograjski člani Orjune, | ker potem bi mogoče razumeli, kaj je nad-strankarstvo in kaj ni. rr Izjava K. Kovačeviča, predsednika nedeljske seje poslancev HSS. Ko je po obisku pri St. Radiču zapuščal Kovačevič sodno poslopje, so ga obstopili novinarji z vprašanjem: »Kako je s sporazumom?« Kovačevič je odgovoril: »Sporazum je že gotovo dejstvo. Verjetno bo že jutri podpisan v Beogradu protokol o sporazumu.« — Na vprašanje, kakšne da so razne odredbe sporazuma, pa je dejal Kovačevič: »Take, kakršne treba da so in kakršne bi bile že davno, da ni bilo raznih intrig. Mi smo zadovoljni, naš predsednik enako. To je vse, kar vam morem povedati, ker nisem pooblaščen, da bi povedal kaj več.« — Novi umori na Bolgarskem. Iz Sofije se poroča, da je bil včeraj ubit zemljoradniški novinar Gjorgje Kostov. Njegov morilec je zbežal. Dalje je bil ubit novinar Mihajlo Genovski in sicer v hipu, ko se je peljal k zaročenki, da se z njo poroči. Tudi njegov morilec ni bil prijet. Ni zadosti, da ubijajo vojna sodišča kar v masah bolgarske intelektualce, so na poslu še številni atentatorji. In da bi premotili bolgarski kronski svet, govore o novi vladi Ljapčeva in o svoji dobri volji živeti v najboljših odnošajih z Jugoslavijo. Da, širijo se celo vesti o zavezništvu med Jugoslavijo in Bolgarsko. Kakor smo odločno za to, da pride do iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in bolgarskim narodom, tako pa moramo odklanjati vsak stik s sedanjo bolgarsko vlado. Ta sramota ne sme doleteti Jugoslavije, da bi se vezala z notoričnimi morilci. Mi hočemo biti prijatelji bolgarskega naroda in zato je vsak stik z njegovimi krvniki nemogoč. — Izjava grškega diktatorja. — General Pangalos je dospel v Solun in izjavil novinarjem, da so odnošaji med Grško in Srbijo zelo prijateljski in da nima Grška nobenega namena, da to svojo politiko do Jugoslavije izpremeni. Glede obnovitve pogajanj se Pangalos ni hotel izjaviti, dejal pa je, da želi sporazum in da bo storila Grška vse, da do njega pride. General Pangalos je dalje izjavil, da so odnošaji z Italijo zelo dobri in da je na obeh straneh iskrena želja, da pride do sporazuma. Izjavo generala Pan-galosa je zato smatrati le kot uljudnostno izjavo, ker težko je razumeti, kako bi mogla biti grška vlada obenem italofilska in v zvezi z Jugoslavijo. = Pogajanja med našo državo iu Italijo v Firenci so končana. Predsednik naše delegacije dr. Otokar Rvbaf odide v prihodnjih dneh v Rim, da paragrafira sklenjene konvencije. «• =: Diplomati v zunanjem ministrstvu. Pomočnika zunanjega ministra Markoviča je posetil češkoslovaški poslanik Šeba. Dalje je posetil Markoviča tudi bolgarski poslanik Vakarevski, ki se je zahvalil za prijaznost naše vlade, da je izjemoma vidirala potne llato V> O V • ■" Vnttnrov siti zaprosil Markoviča za vizum nekemu bolgarskemu državljanu, ki se nahaja na Madžarskem in ki ni vedel za te omejitve. Markovič je izjavil, da bo zadevo preiskal. — Sporazum med liberalci in opozicional-nim blokom v Italiji. V rimskih političnih krogih se je trdilo, da je bil sklenjen med liberalci in opozicionalnim blokom spora-;um. Po tem sporazumu bi ostal opozicional-ni blok še nadalje v abstinenci, dočim bi liberalci izvajali v parlamentu obstrukcijo. Trdi se dalje, da bo opozicionalm blok v kratkem objavil spomenico, v kateri bo na-vel nove stvari za krivdo de Bona v Matte-ottijevem procesu. Opozicionalni blok bo zahteval od predsednika parlamenta, da skliče zbornico k izrednemu zasedanju, v slučaju pa, da tega ne bi hotel storiti, bi položili opozicionalni poslanci svoje mandate. — Iz dežele vislic. Smrtne obsodbe prihajajo iz vseh mest, kjer se vodijo procesi proti »komunistom«. V Karlovu je bila izrečena v soboto sodba, po kateri je bilo od 27 obtoženih, obsojenih 11 na smrt na ve-šalih. Vsi ostali pa na ječo. — V Gornji Orehovici, v Varni in ‘Ferdinandovem se preiskave še vodijo. V Burgasu se je pričel proces -včeraj. 53 obtožencev je bilo včeraj prepeljanih z otoka Sv. Anastazija, ki leži 7 in pol kilometra od Burgasa. = Pričetek francoske ofenzive v Maroku zahteva vodja politične maroške komisije, poslanec Charles Guilhaume. Svoje utise v Maroku popisuje v listu »Information« ter pravi: Dogodki v Maroku so postavili Francijo pred tesnobne probleme. Francija ima opraviti v Maroku z groznim in zmage pijanim nasprotnikom. Nato opisuje Abdelkri-ma» gospodarja Rife. Najprej, da je bil agent Nemčije, nakar je postal menjaje prijatelj in sovražnik Španije. Najprej so ga imenovali Španci za kadija v Melilli, nato je bil zaprt v trdnjavo Restro Gordo. Od tu je pobegnil iu si pri tem zlomil nogo. Toda že naslednje leto (1916) je zopet dobro zapisan pri Špancih, ki so mu dali velike subvencije. Dve leti pozneje pade zopet nakrat v nemilost in postane zakleti sovražnik Špancev, s katerimi se štiri leta uspešno bori. Njegova bojna sreča in njegov značaj spominjata na Kemal pašo. Guilhaume pravi, da vidijo njemu vdani Marokanci v njem maroškega sultana in prvič, odkar obstoji francoski protektorat nad Marokom molijo Marokanci v njegovem imenu in ne v imenu pravega sultana Muleja Jusefa. Nato pravi Guilhaume: »Treba računati z dejstvi«. Že dva meseca dolgo je iniciativa na strani Abdel-krima. Francija mora pričeli z ofenzivo. Bila bi težka napaka, če bi se pripustilo Abdel-krimu, da si izbere kraj in uro napada. Francosko avtoriteto treba za vsako _ ceno * varovati! Že se menjajo nazori domačinov. Na noben način ne sme pripustiti Francija, da nastopi deževna doba, predno ni Francija dosegla odločilnih uspehov. Drugače morejo leta preteči, ko bodo v dolgoletni pra-skarski vojni potrošene sile države in zgoditi se more, da nam bo manjkalo vojakov v Evropi. Če noče Francija, da postane Maroko novi Mehiko, ki požre na tisoče človeških življenj in milijarde denarja, potem mora Francija preiti v ofenzivo in sicer takoj ter energično!« = Razburjenje v Parizu vsled neugodnih poročil iz Maroka. Časopisna poročila o neugodnem položaju v Maroku so silno razburila pariško javnost. Vojni minister je izdal zato posebno poročilo, v katerem zatrjuje, da ni vzroka za nobeno razburjenje. Tudi Painleve je izjavil, da bodo vse težkoče v najkrajšem času premagane. Nemoč velesil proti kitajskim dogodkom. Ameriška vlada je predlagala v posebni noti, da se velesile odrečejo privilegiju eksteritorialnosti na Kitajskem. Evropske velesile bi bile v načelu za ameriški predlog, boje se pa, da bi Kitajci videli v tem nemoč velesil in nato še stopnjevali svoje zahteve. Vsled tega ni bil ameriški predlog še sprejet. Zastopniki velesil pa uvide-vajo, da se bodo dogodki, če se ameriški predlog popolnoma zavrže, tako poostrili, da bi mogla priti rešitev le od vojaške intervencije. Za oboroženo intervencijo pa je pripravljena samo Japonska, ki bi z njo dobila gospodujoč vpliv na Kitajskem. Tega pa evropske velesile zopet nočejo in zato odklanjajo oboroženo intervencijo. Tako so velesile v težki zagati, kar Kitajci čutijo in vsled česar raste njihov pogum. Zlasti še vsled vesti o predstoječem ukinjenju diplo-matičnih zvez med Rusijo in Anglijo, ko čutijo Kitajci, da imajo v Rusiji zaveznika neprecenljive vrednosti. Prosveta. REPERTOIRE GOSTOVANJA (LANOV LJUBLJANSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V SLOVENIJI. 8. julija (sreda), v Konjicah, ob 8. uri zvečer: »Faun«. 9. julija (četrtek), v Rogaški Slatini, ob 8. uri zvečer: »Scampolo«. 10. julija (petek), v Rogaški Slatini, ob 8. uri zvečer: »Faun« (Rošlinka). 11 julija (sobota), na Vranskem, ob 8. uri zvečer: »Smrtni ples«. . 11. julija (sobota), na Vranskem, ob «■ ur* čer: »Scampoloc. . 12. julija (nedelja), v Žalcu, ob 8. uri z\e- čer: »Faun«. , a . 12. julija (nedelja), na Vranskem, ob 3. uri popoldne: ^Mladost«. 13 julija (pondeljek), v Brežicah, ob 8. uri zvečer: >Smrtni ples«. O LAJŠANA PLAČILA. ZA Obleke daje O- BERN AT O VIČ. cenosti, so udrli policijski funkcijonarji v lokal, jih zaplenili, čevljarja pa aretovali. Policija je ugotovila, da so rabili vlomil- L UilUlJtl Jc Via --- ci teden dni, predno so prebilo odprtino skozi 70 cm debeli strop. Delali so ponoči, po končanem dnevnem opravilu. Dokaz temu številni obrabljeni akumulatorji električnih žepnih svetilk. Nekaj zaprtih oseb je bilo zopet izpuščenih. V zaporih jih je ostalo še 15. šest alt —-------------------- sedem najbolj sumljivih je zaprla policija TATOVI DRAGOCENOSTI V BAZILIKI popolnoma ločeno drug od drugega. Razde- SV PETRA V RIMU ARETOVANI. lila jih je namreč na različne komisariate, : . — ..i—:i (aUo da je popolnoma nemogoče, da bi se medsebojno sporazumeli. Tudi ostali se nahajajo v samotnem zaporu. To dejstvo je imelo dober uspeh. Jetniki so zapletu v protislovja, ki so dovedla policijo pozneje, do važnih ugotovitev. Ker je policija na tem, da dobi vse tatinske tovariše, predvsem pa avtorje zločina, v katerih posesti „oHvomno ostale ukradene dra- . rrjiivii » ----- ----------- ----- Poizvedovanje rimske policije po vlomilcih ki so odnesli, kakor znano, iz zakladnice 'bazilike Sv. Petra dragocenosti milijonske vrednosti, so imela sijajen uspeh. Več krivcev je že pod ključem. Zanimivo je, kako jim je prišla policija na sled. Pred kakimi 20 dnevi je izvedela policija, da išče čevljar Marino Stella kupce za dragocenosti velikanske vrednosti. Ker je bila stvar sumljiva, je dobil neki policijski podkomisar nalog, da stopi s čevljarjem v stike kot navidezen reflektant. o par dnevih se je posrečilo policijskemu organu pridobiti si popolno zaupanje čevljarja Stel-le. Med tem so izvršili tatovi vlom v zakladnico bazilike. ...... , , . j Dne 6 t. m. so imeli biti ukradeni predmeti prodani. Točno ob 10. se je podal omenjeni policijski organ v čevljarjevo delavnico. Od daleč mu je seveda sledilo večje število policijskih uradnikov in detektivov. Ko je pokazal čevljar del ukradenih drago- V lUl J« ' — i : se nahajajo nedvomno ostale ukradene <..« goceiiosti, se drži policija proti javnosti glede podrobnosti še zelo rezervirano. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Ideal: »Marcello Albani«. Predstave: 4., pol 6., pol 8. in 9. Kino Tivoli: »Železna pot«. Predstave: pol 5., pol 8. in 9. ... _ Kino Matica: »španska inkvizicija«. 1 red-stave: 5., pol 8. in */> 10* . Kino Dvor: »Ilona«. Predstave: 4., pol G, pol 8. in 9. Štev. 130. NARODNI DNEVNIK, 8. julija 1925. Stran a. BUKZ ZMISLA ZA KULTURO. Naša reprezentativna revija »Zbornik za umetnostno zgodovino« je prejela te dni od češkoslovaške” vlade podporo v priznanje njenega dela za češkoslovaško upodabljajočo umetnost. Še bolj ko za češkoslovaško, pa je zaslužen »Zbornik za umetnostno zgodovino« za jugoslovensko upodabljajočo umetnost. Vsaka številka »Zbornika« dokazuje to naravnost dokumentarično. Casi so žalibog danes taki, da samo kulturi posvečene revije težko izhajajo. Inteligenca je proletarizirana in je zato odpadla kot naročnik revije. Denarni zavodi vsled horendnega davka na podpore kulturnim društvom, ne dajejo več podpor. Ljubljanska občinska avtonomija pa je ukinjena, dočim čakamo že leta na nadomestilo za kulturno delo bivšega deželnega odbora. Proletarizacija inteligence, visoki davki iri nefunkcioniranje avtonomnih^ upravnih teles, vse to ima svoj vzrok v državni upravi, ki je zato dolžna, da prevzame tudi dolžnosti bivših avtonomij, če je že vzela njih pravice. Zato je čisto naravno in v redu, da je »Zbornik za umetnostno zgodovino« poprosil za državno podporo. Njegova prošnja pa je bila odbita. Tako smo doživeli škandal, da češkoslovaška vlada podpira našo revijo, naša vlada pa ne. Ali mislijo g. mladini, da je bil tudi ta dokaz njih nekulturnosti potreben? Ali misli mladinsko-orientirana inteligenca, da se nje tudi to vprašanje slovenskega kulturnega dela ne tiče? — Gospodom pri »Slovenskem Narodu« ne zadostuje, da kažejo svojo jezo, temveč mislijo, da jo morajo pokazati tudi v surovi obliki. Ta konstatacija naj zadostuje. — Izplačilo uradniških razlik. Beograjska »Politika« poroča, da je obvestil v nedeljo finančni minister dr. Stojadinovič zastopnike glavnega uradniškega saveza, da je postavil v nove dvanajstine kredit 80 milijonov dinarjev, iz katerega se bodo začele izplačevati uradniške razlike. Na kak način se bodo izplačevale te razlike, bo določil ministrski svet. Zastopniki uradniškega saveza so izrazili željo, naj bi se razlike izplačale najprej uradnikom III. kategorije. Finančni minister je dalje izjavil, da je pristal na pred-!og, da sg zviša ambulantnim postni jem dnevnica na 54 Din. — Internacionalna higijenska komisija v Topolšici. Ko so te dni povodom mednarod-ne izmene zdravnikov tuji higijeničarji potovali po naših krajih, so si med drugimi zdravstvenimi ustanovami ogledali tudi sanatorij Topolšica in se osobito zanimali za deco, ki se oskrbuje v tamošnjem okrevali-‘dju. jega vzorno urejenega zavoda niso mo-g 1 zdravniki dovolj prehvaliti ter so opeto-vano povdarjali, da kaj taeega na celem potovanju niso videli. Izrekli so svoje priznanje vodstvu zavoda in nadzorovalni oblasti. Iviali deček iz Srbije je v imenu ostalih otrok pozdravil odlične goste v brezhibni slovenščini — in jim poklonil v spomin malo darilce, ročno delo, ki so ga sami otroci izdelali. K sklepu je še naprosil vse navzoče zdravnike, da sporoče pozdrave tudi otrokom tujih držav, ko se vrnejo v svojo domovino. Pri tem je izročil pisemca, pisana v slovenskem in francoskem jeziku in naslovljena na tujo deco. Ta pisemca so prav značilna za duh, ki veje v tem otroškem okrevališču. V slovenskem pismu opisujejo otroci, kako so bili bolni in slabi, ko so prišli v Topolšico. Dobra hrana in sveži zrak jim hitro krepita telo. Zdravnike poslušajo radi, samo da bi^ preje ozdraveli. V zdravilišču imajo tudi šolo, kjer se pečajo poleg drugega z ročnimi deli. Da vidijo, kako delajo, jim pošiljajo malo delce v spomin. Ko doruseio hočejo ludi oni delati za državo ki 7 m ho pripomogla sedaj do zdravja. Končno pozdravljajo tuje otroke, želeč jim, da bi se jim tako dobro godilo, kakor njim v Topolšici. V francoskem pismu pripovedujejo otroci, kako uspešno se zdravijo v Topolšici. Sedaj šele vedo, kaj je pravzaprav higi-jena. Obljubljajo, da bodo z veseljem delali s tujimi otroci za napredek higijene pri vseh narodih. Končno jim pošiljajo malo darilce in prisrčne pozdrave. — Z zagrebške tehniške visoke šole. V soboto je bila na zagrebški tehniški ivisoki soli volitev nove uprave. Volitve so izpadle takole: rektor inženjer Gjuro Stipetič, dekani arhitekti Janko Holjc, dr. Milivoj Preje in dr. Vladimir Njegovan. — Inžcnjerski izpit je napravil na rudarskem oddelku ljubljanske tehnike g. Vladi- Uratarič. moi;0m!ftrJnaciiska služba na železnicah. Te-j ,1™.: °di'edbe prometnega ministrstva se v državi po« gg* železniških postajah namen določeni u^&k1^a a v'' i f tem SBi kov, voznih cenah, tarifnih postavkah itd. — Pravilnik o drogerijah Pri ministrstvu narodnega zdravja je vpos ayljena posebna komisija za izdelavo pravilnika 0 drogerijah. ■ — Redukcija penzionistov. Finančni odbor narodne skupščine je sklenil unesti v finančni zakon za proračunske dvanajstine določbo, glasom katere se ima ukiniti penzija vsem onim umirovljenim državnim uradnikom, ki nimajo za seboj 25 let službe, ako ne pristanejo na Iq, da se vrnejo zopet v aktivno stanje. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list«, št. 63, z dne 4. julija prinaša med drugim: »Popravek k zakonu o stanovanjih«, »Uredbo o razvrstitvi gledaliških igralcev«; »Razpis o pobiranju nadavka na uvozno in izvozno carino in na postranske takse«; »Odločbo glede nabavljanja valut za potovanje v inozemstvo«! Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu blaga po čl. IG. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. j sept. 1921«; »Pojasnilo, da praženi sladkor \ iz sladkorne pese ne plačuje državne tro- ■ šarine«; »Pojasnilo, da kemični preparati ne plačujejo trošarine, če niso v tekočem J stanju«; »Natečaj za sprejem v vojaško obrt-: no šolo:; »Razglas o sestavi oddelkov državnega sveta in o obsegu njih poslov za : 1. 1925«. i — Razpisano mesto. Združena spodnješta- | jerska bratovska skladniea v Velenju raz-; pisuje mesto pogodbenega administrativne-' ; ga uslužbenca z mesečno plačo po dogovoru. : Prošnje se sprejemajo samo do 12. t. m. ! Podrobnosti glej v »Uradnem listu , št. G3, ; z dne 4. t. m. j — Razstava v Srem. Mitroviči. V Srem. Mitroviči se vrši od 16. do 23. avgusta 1925 ! II. obrtno-industrijska in I. gospodarska ■ razstava. Prijavni rok traja do 15. t. m. Pri-j javnice je dobiti v pisarni Trgovske in obrt-; niške zbornice. Ministrstvo saobračaja je do-, volilo 50% popust na železnicah za vse brze, j potniške in mešane vlake razen brzih vlakov št. G in 7 in luksuznih vlakov S. G. E. in j to za vse državne železnice. 1 — Zadružni dnevi v Sloveniji. Na poziv j centrale mednarodn. zadružništva so se vršili v nedeljo, dne 4. julija po vsem svetu v i večjih rudarskih in industrijskih centrih j zadružni dnevi. Pozivu so se odzvale tudi ! zadružne organizacije v Sloveniji, kjer se j je vršilo v vsem okrog 25 zborovanj. V j Ljubljani so zborovale zadružne organizaci-! je v salonu restavracije pri »Levu«. Slav-j nostni govor je imel socijalistično tenden-; co. Ko je govornik končal, je zapel delav-i ski pevski zbor 2 pesmi. Popoldne so pri-j redili zborovalci izlet v Mostec za Rožni-! kom, kjer se je razvila živahna zabava s j petjem, godbo in plesom ter raznimi igrami. ! Pijančevanja ni bilo opaziti. Veselica se je i končala ob 9. uri zvečer, i — Malverzacije v pančevskem občinskem ■ uradu. V pančevskem občinskem uradu so j prišli na sled velikim malverzacijam z ob-i činsko imovino. Vsled tega je odredilo mi-| nistrstvo notranjih del disciplinarno preiska-; vo proti celokupnemu občinskemu odboru, ; obenem so suspendirali od službe glavni Deležnik dr. Slavko Buletin, glavni inženjer ; Jovan Mijer in šef občinske ekonomije Sta-j nišič. j — Suspendirani policijski kapetani. Subo- 1 tiski mestni načelnik je suspendiral radi j zlorabe uradne oblasti policijske kapetane j Blažiča, Prodanoviča in Vidanoviča. j — Zagrebški gostilničarji so se udali. ! Energični nastop zagrebškega mestnega od- ■ bora za pobijanje draginje je rodil uspeh, j Gostilničarji so se udali in se drže vsi do i zadnjega predpisanih cen. Za slučaj, da kdo j te cene prekorači, riskira najstrožjo kazen, ! eventuelno se mu zapre nemudoma lokal ter j odvzame obrtni list. — Mestni odbor za po-I bijanje draginje ostane v permanenci ter bo j v slučaju, da se razmere izpremene, cene j — Velik shod svobodomiselcev na Duna-: ju. V nedeljo je priredila zveza svobodomi- ■ selcev na Dunaju v znak protesta zoper ka-j toliški dan velik shod. Tisočglave množice ; so se valile z godbo na čelu iz vseh okrajev i na Rathausplatz. Ljudje so nosili zastave in ; tablice z napisi kakor : »Ločitev cerkve od ■ države, ločitev cerkve in šole«, »Mesto kon-j grue državno skrbstvo za ljudstvo itd. Na raznih krajih je bilo postavljenih 7 govorniških tribun, s katerih so govorili istočasno. Manifestacijo so otvorile fanfare. Na shod so prispele pozdravne brzojavke! iz vseh držav Evrope od Rusije, do Portugalske, kakor je povedal predsednik dvorni svetnik Frantze, ki je končal z besedami: -Resolucije so brez pomena. Samo en odgovor na katoliški dan ima pomen, to je izstop iz eerkve.« Govorilo je še več govornikov v tem smislu. Manifestanti so navdušeno aplavdirali in klicali: »Takoj jutri izstopimo vsi. Shod je zaključil manifestacij-ski obhod po mestu. —»Corriere della Sera« se je odpovedal politiki. Listu »Corierre della Sera- ie dal prefekt radi njegove baje bolj in bolj po-ostrujoče kampanje zoper vlado ukor. Ako bi dobil list tekom enega leta drugi ukor, ' ,me]° to za posledico njegovo ukinitev. Na to je priobčil »Coriere della Sera« izjavo, v kateri pravi: Namen ukora je prozo-1 fn'-i 071rpm na to in pa, ker vsled nepre-. ' ?nT čitatelji itak ne morejo naših pol. člankov citati - - - ? veh. za katere ; ne bomo odslej o sno-, , „ nimamo svobodne besede, sploh v ec razpravljali. S tem so zamašena us a enemu od najpomembnejših listov Gornje Italije. v \?r®aja P°plav!iena. Iz Varšave poročam: 4 nedeljo je podrla Visla nasipe ter udrla v mesto. Mrrogo ulic je pod vodo. Tisoči delavcev so na delu, da preprečijo na-dajjno prodiranje vode. Predkraju Praga, ki lezi nizko, preti nevarnost velike katastrofe. V mestu vlada velika panika. — Nov most čez Bavo. Kakor poroča beograjska »Samouprava«, se prične v najkrajšem času z gradnjo novega betonskega mostu pri Sv. Janezu v Bohinju. — Dovoljen je v to svrho kredit v znesku pol milijona dinarjev. — Silna nevihta v Baranji. Tz Osjeka poročajo o silni nevihti; ki je predsinočnjim divjala v raznih selih Baranje, zlasti okoli Belega, manastira. Nevihta je uničila vse nasade. V Belem manastira je vihar vrgel s tira osem vagonov. Poškodovanih je mnogo hiš. Na Belju je ciklon prizadejal mnogo škode. Med prebivalstvom je vladala velika panika. Nekatere zavarovalne dražbe so j ustavile izplačevanje premij, ker so previ- j soke. Enako poročajo tudi iz okolice Som- j bor,ja o veliki škodi, ki jo je napravila ne- 1 vi lita. Iz Belega manastira so pripeljali v j osješko bolnico okoli 30 ranjencev. • I — Žrtve bostonske katastrofe. Po najno- i vejših poročilih je zahtevala katastrofa v Bostonu, kjer se je zrušilo med veselico I petnadstropno poslopje, kolikor je dosedaj j ugotovljeno več žrtev, kakor se je prvot-i no domnevalo. Doslej so našteli 42 mrtvih, j 19 ranjenih, 30 pa jih pogrešajo. O zadnjih ! se domneva, da leže mrtvi pod ruševina-: mi. i — Požar na Pločali v Dubrovniku. V so- j boto okrog 8. zvečer je izbruhnil na Pločah v Dubrovniku velik požar, ki je prešel v kratkem času na mestne nasade. Ker je pihal veter, se je ogenj hitro razširil. Po enournem napornem delu se je posrečilo ognje-gascem ogenj lokalizirati. Kljub temu je škoda z ozirom na to, da obstoje nasadi že nad 20 let, jako velika. — Požar uničil ameriško mesto. Iz New-yorka poročajo: Columbija City, mesto s 5000 prebivalci je dne G. t. m. požar popolnoma uničil. Pet oseb je pri tem poginilo, 80 je težko poškodovanih. Škoda znaša 50 milijonov dolarjev. —- Dan nesreč na Dunaju. V nedeljo se je pripetilo na Dunaju več nesreč. Konto-ristka Helena Nachsatz se je peljala z električnim vlakom v Baden. Tik pred postajo je zagledala nekega znanca ter skočila z voza. V tem trenutku je pridrvel z nasprotne strani drug vlak, ki jo je podrl na tla. Padla j je pod kolesa, ki so jo dobesedno prerezala ' na dva dela. — Na cesti NeuvaldeggSophien-; alpe se je zaletel avtomobil izletnikov v drugega ter se prevrnil. Od 11 izletnikov je bilo 8 lahko poškodovanih. Nesrečo je zakri-! vil šofer, ker je avtomobil preobložil s tem, I da je vozil 11 oseb mesto 7, vsled česar | ni mogel pravočasno ustaviti. — Na Altan-; skem trgu je povozil avtomobil 75-letnega ] rentjeja Klumvolla. Starček si je razbil lobanjo ter polomil več reber, tako da je med transportom na rešilno postajo umrl. — V I. okraju se je zaletel pijan šofer z avtomobilom v neki voz, ga prevrnil ter zavozil na trotoar, dasi je bilo na cesti vse polno ljudi, je povzročil samo precej veliko materi-jalno škodo. Na Floridsdorfski cesti je podrl neki avtomobil ključavničarskega pomočnika Weinerja, ki se je vozil s kolesom, na tla. Weiner si je pri padcu zlomil goltanec. — Iso Lang sc preda našim oblastim. Kakor znano, je zaprosilo osiješko sodišče na Dunaju za izročitev Isa Langa. Takoj na to je odpotoval njegov zagovornik na Dunaj ter prinesel od tam zanimive novice. Z ozirom na to, da je izročitev mogoča šele na podlagi diplomatskih pregovorov ter je procedura navadno dolgotrajna, je izjavil Iso Lang, da se preda prostovljno jugoslovanskim oblastim. S tem hoče dokazati, da ni mislil pobegniti. Sodnije se ne boji, ker se ne zaveda nobene krivde. Njegov zastopnik je pripomnil: »Mogoče, da bo slučaj Isa Langa senzacionalen, toda nikakor ne za mojega klijenta. Več vam ne morem povedati, ker me veže zagovorniška tajnost.« Naravno je, da se je vsled teh besed zanimanje za afero Iso Lang še povečalo ter je postala zadeva še bolj senzacijonalna. — Preprečeno n grabljenje soproge milijarderja. Te dni sta bila aretovana v San Frančišku dva visokošolea, ki sta hotela ugrabiti soprogo bakrenega kralja C. Jacklinga, da bi izsilila odkupnino 50.000 dolarjev. Da se načrt ni posrečil, se ima zahvaliti gospa Jackling edino le dejstvu, da ji je postala stvar v zadnjem hipu sumljiva, nakar se je rešila z begom. Nekega opoldneva je bila gospa telefonično obveščena. da se je pripetila njeni sestri velika avtomobilska nesreča, izvestitelj jo je pozval, naj pride nemudoma v neko samotno ulico. Ko ie zavila v dotično ulico, je opazila, da jn zasledujeta že ves čas dva mlada gospoda, poleg tega ni bilo nikjer videti nobenega ponesrečenega avtomobila. Zato se je spustila dama v divji beg, dokler ni končno prišla v bolj obljudeno ulico. Med tem je vstopil v biro njenega soproga mlad človek ter ga pozval, da izroči šoferju pred pisarno stoječega avtomobila 50.000 dolarjev kot odkupnino zn soprogo, ki se nahaja v njihovih rokah in, ki io bodo sicer kruto mučili ter cepili z bacili nalezljive bolezni. Milijarder je aviziral policijo, nato pa izročil šoferju sveženj novčanic. Policija je sledila avtomobilu takisto v avtomobilu in pol ure pozneje so sedeli izsiljevalci v zaporu. Sprva so tajili, trdeč, da je, šlo samo za nedolžno šalo. končno pa so vse priznali. Načrt sta izdelala dva visokošolea. — Vlom v vilo policijskega ravnatelja. V nedeljo zjutraj ob 3. je obiskal umirovijene-ga pol. rav. dr. Dehmala v njegovi vili v Perchboldsdorfu vlomilec. Zlezel je skozi okno v njegovo spalnico. Dr. Debmnl se je j prebudil, skočil pogumno iz postelje ter ho- j tel vlomilca prijeti, toda vlomilec je potegnil j revolver ter ustrelil dr. Dehmala v roko. Dasi je poškodba lahka, se dr. Dehmal ni več branil in vlomilec mu je vzel listnico s 45 šilingi ter jo odkuril. V stanovanje bivšega nol. rav. je bilo letos že v drugič vlomljeno. — Strela udarila v hišo. V soboto je divjala v TIrvatskem Zagorju huda nevihta. V Bedekovčini je odprl delavec Filip Kurek vrata svoje hišice, da pogleda, če bo nevihta kmalu minila. V istem trenutku pa je udarila v hišo strela. Kurek je obležal na mestu mrtev, njegovo ženo, ki je stala poleg njega. ie pa strela samo omamila. — Granata raztrgala dva Človeka. V nedeljo se je pripetila v neki vasi blizu Subotice zopet nesreča vsled eksplozije granate. Gjorgje Simon in Gjorgie Kun sta našla, staro granato ter jo hotela doma vzeti narazen, pri čemur ,je eksplodirala ter ubila oba neprevidneža in demolirala vso sobo. — Zagoneten samomor sluge. Ko je_ prišel te dni šef subotiške občinske blagajne v ni samo, ga je iznenadil nenavaden prizor. Na stropu sredi sobe ,ie bil obešen občinski sluga Djordje Šumaj. Na tleh je ležalo pismo, v katerem pravi Šumaj, da gre prostovoljno v smrt. ker ga nekdo neprestano preganja. V nekem kotu je našel šef prazno steklenico poleg nje pa listek, na katerem piše samomorilec: Sedaj, ko sem popil vino, rad umrem. — Najdena utopljenka. V nedeljo popoldne so potegnili pri Otočali iz Save truplo utopljenke, v kateri so spoznali trgovko Marijo Ruttnerjevo z Vrhnike, ki so jo pogrešali od 3. t. m. Domneva se, da je skočila v Savo v hipni duševni zmedenosti. — Avtomobil povozil čredo ovac. Te dni je vozil šofer Gjermanovič iz Zagreba v Sesvete. Blizu Maksimira je naletel na čredo ovac. Dal je pastirju znamenje, da prepodi ovce s ceste. Toda fantu se to ni posrečilo, temveč ovce so se strnile v še tesnejšo gručo, nakar je zavozil šofer meni nič tebi nič med nje ter jih IG usmrtil. Lastnik je ovadil stvar policiji. Zahteva 4500 dinarje v odškodnine. Dasi je ugotovila policija na kolesih sledove krvi in ovčje volne, šofer taji, da bi bil zavozil med ovce. Zato mu je zaplenila policija avtomobil. — Surov zakonski mož. Prodajalec sadja Josip Draganič v Zagrebu je popival te dni zopet enkrat vso noč. Ker ga je žena zato oštela, ko je prišel domov, je navalil nanjo z nožem, hoteč jo zaklati. Žena se je krčevito branila, kljub temu pa je dobila pri tem sunek v roko, ki ji je prerezal žile. Poškodba je bila tako težka, da se je žena onesvestila. Pasanti, ki so prihiteli ravno v zadnjem trenutku na pomoč, so jo dali prepeljati v bolnico, surovega jnožakarja pa so razorožili in izročili policiji. — Ljubitelji naših planin! Triglavski župnik J. Aljaž, ki ima nevenljive zasluge za to, da je triglavsko pogorje obvladala slovenska turistika, ima še en načrt, katerega že dolgo let nosi v svojem srcu, a ga vsled vojnih razmer ni mogel uresničiti: postaviti v Vratih kapelico slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu. Kakor se v naši drža- vi turistika razveseljivo razvija in poset naših slovenskih planin leto za letom raste, bo bližnja bodočnost pokazala potrebo, da se sezida v Vratih zadostno prostoren hotel, v katerem bodo planinskega zraka željni letoviščarji mogli ostati celo sezono, saj že zdaj šteje Aljažev dom v Vratih med najbolj obiskane planinske domove. Na tej prelepi — žal danes obmejni — točki naše domovine naj se dvigne primeren spomenik slovanskim apostolom, v čijih češčenju se tako lepo skladamo vsi jugoslovanski bratje. »Aljažev klub« S. P. D. je prevzel nalogo, da svojemu kumu ob osemdesetletnici pomaga uresničiti dolgoletno željo. Prispevke zbira g. župnik J. Aljaž na Dovjem in Aljažev klub , Ljubljana, Sv. Petra cesta | št. 80. — V Ljubljani, na osemdeseti rojstni j dan župnika J. Aljaža, G. julija 1925. j — Preložitev žrebanja efektne loterije v i korist dr. Razlagovega spomenika Vsled i premajhnega gmotnega uspeha dosedanje • razprodaje srečk, je bil podpisan odbor pri-\ moran preložiti žrebanje, ki je bilo dolo-j ceno na 5. julija 1925, na dan 15. novembra i 1925, o čemur se obvešča cen j. občinstvo ! kakor tudi razprodajalce srečk. Razprodaja se nadaljuje torej do 15. novembra 1925. — Odbor za postavitev dr. Razlagovega spoihe-nika — V Zagrebu kradejo celo zastave. Hišni posestnik Hinko Sarvaši v Zagrebu je prijavil, da mu je bila te dni ukradena s hiše že druga hrvatska trobojnica, vredna 300 dinarjev. Ljubljana. 1— Ing. Jaromir Hanuš. V pondeljek, 6. t. m. je umrl v Ljubljani gradbeni nadsvet-nik v pokoju g. ing. Jaromir Hanuš. Pokojnik, rodom Čeh, je bil zelo priljubljena oseba. Bil je veščak v svoji stroki. V zadnjem času se je prehladil. Dobil je pljučnico, ki ga je stala življenje..Pokojnik je bil dober Slovan, koncilijanten značaj in dober družabnik, ki je užival vsestranske simpatije. 1— Tombola Sokola II. V nedeljo se je vršila na Kongresnem trgu tombola Sokoiu II.. ki je prav dobro uspela, zakaj udeležilo se je je več tisoč oseb. Sreča je bila mila sledečim osebam, ki so zadele sledeče dobitke: 1. Ignac Sever, Kavškova ulica: Kompletna spalnica; 2. Kordiš Valentin, ključavničar, Cesta na Gorenjsko železnico: šivalni stroj: 3. Suhadolc Alojz, delavec. Rožna dolina: moško kolo; 4. Vrtovšek Fran, krojač, Glinška ulica: žensko kolo; 5. Mlakar Olga, di jakinja, Dolenjska cesta: 1 zaboj 50 kg sladkorja; 6. Pelc Roza, šivilja, Ilirska ulica: nihalna ura; 7. Mirtič Valerija, kuharica, Bohoričeva ulica: 1 zavitek sifona. Radiofonija. VIII. Na neko posebno vprašanje iz P—nje bo najboljši odgovor ako povem, kako sem se* jaz — namazal. To se tiče telefonskih slii-šal za obe ušesi, ki jih obešamo čez glavo; Nemec jim pravi: Kopfhorer, o katerih sem jaz svojo smolo zamolčal. Ko sem se pohvalil, kako dobro sem zadel z aparatom in pritiklinami, nisem niti omenil slušal, kar je vendar jako važen del te naprave. Ne vem, ali je bila hudomušnost ali amaterska radovednost, ki mi je stavila rečeno vprašanje. — Ko sem si torej v oktobru nabavil prvi aparatek, se mi je obenem posrečilo, da sem sploh dobil dvoje slušal. Takrat so vse tovarne in delavnice izdelovale aparate in posamezne dele noč in dan, a še niso mogle zadostiti vsem zahtevam. Posebno slušala so bila redka in več nego eno nisi dobil zlahka. Dunajski listi so bili hudi in sumili so, da se slušala »hamstrajo« za — praznike. — Skratka: produkcija ni zadoščala in izdelki so bili površno izdelani. Moji slušali sta slabi. Pozneje sem kupil še tretje slušalo iz druge, zelo znane tovarne; boljše je od prvih • dveh, a še nisem prav zadovoljen; tudi pretežko se mi zdi! — Zato je le naravno, da si tak zagrizen radiobastler iščem prve prilike, ko mi bo mogoče poskrbeti si nekaj popolnega. Ogledal in preskušal sem vse možne izdelke, domače in tuje; v radiosalonih menjajo slušala raznih znamk. Pa sem tudi poizvedoval pri znancih, kako so oni zadovolj- ai iH kaj bi oni priporočili. Doslej sem že na čistem. Ko si bom mogel tak luksu* privoščiti, si preskrbim slušalo Blaupunkt aa poslušanje inozemskih postaj. Za me je to Mušalo še posebne važnosti, ker sem mnogo trpel z ušesi in ne slišim dobro, na eno uho skoro nič, a Blaupunkt slušalo je celo «a naglušne ljudi. Za domačo postajo je celo preglasno, ali čisto in naravno prinaša glasove. Za domačo postajo je posebe skombindrano slušalo Weisskreuž iste tovarne; to stašalce je najlažje, kar sem jih doslej poskušal; tehta le 15 dkg in ga komaj čutiš na glavi. Komur bi bil Blaupunkt predrag (danes je #ena okoli 196 Din), si more izbrati za splošno rabo slušalo Griinkreuz. Zdi se mi, da je tovarna nekje na Nemškem, kjer so v izdelovanju takih reči na višku. — Komisijsko zalogo tudi za Jugoslavijo ima ing. Emanuel Klausner, Wien I., Adlergasse 4 (takoj za znano kavarno Habsburg). — Ko bodo v Jugoslaviji delovale naročene pošiljalne postaje, vas bodo preplavljali s takim blagom. Spomnite se posebno na — Blaupunkt in zahtevajte, da jih bodo trgovci imeli v zalogi. * * Ni dneva brez senzacije in novega patenta. Danes so razglasili-patent dvoje epohalnih iznajdb. Prva je — railiofilm, s katerim bomo slišali vsako tako sprejeto glasovno pošiljatev kadarkoli bomo hoteli. Jekleni trak sprejema v aparatu govor, koncert, petje, predavanje, šolske lekcije (n. pr. jezikov, izgovor itd.) in ima lastnost, da niagnetičnost ohrani. Kadarkoli bi hoteli isto zapet slišati, spustimo ta trak v aparatu mimo magneta; niagnetičnost traku vzbuja po indukciji v žici okoli magneta v aparatu izmenjevaje močnejše in šibkejše tokove dn ti začno tresti membrano telefona — zdaj slišiš zopet točno vse tisto, kar se je godilo pred mikrofonom nekdaj, v prejšnjih časih. — Pomen ta-kega radiofilma za človeštvo se ta hip niti ne da še izčrpneje naslikati. — Kdor ne bo imel časa poslušati kake predstave itd., kakega poučnega predavanja, si bo dal pozneje vse to ponoviti kolikorkrat bo hotel! Iznajditelji so šli še dalje: Iznašli so brezžično pošiljanje slik, tudi živih, torej popolno kinematografijo; na prostoru 1 cm kvadr. bo na tistem jeklenem traku žive slike 1 m kvadr. Trak se shrani in vsi prizori itd. se bodo mogli v bodočnosti ponoviti pred našimi očmi. — Škoda, da sem s prostorom danes že pri kraju in se ne moreni spuščati y podrobnejše opisovanje te res epo- j halne iznajdbe. Čita.telj, razmišljaj sam dalje: Ni več nikake oddaljenosti na svetu; z odprtimi očmi sicer boš sedel pred svojim aparatom v hribovski, od sveta ločeni koči — ali zdelo se ti bo, da z zaprtimi očmi sediš v pariških, londonskih itd. gledališčih, ali celo to: da slišiš in vidiš vse, kar se tam godi ali se je kdaj godilo; nisi v samotni koči, kjer cele tedne ne vidiš človeka, marveč sediš sredi velikomestnega šuma in hrupa. A. G. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 7. julija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 64; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den 225, bi. 265; Mer-kantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 8C0, bi. 805; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 315, bi. 325; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 109; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4'A% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Smrekove in jelove deske, 25 mm, monte, fco meja bi. 520; smrekovi do 15% jelovi brzojavni drogi, 9 m, 12/13 cm; 10— j 12 m, 13/15 cm, fco meja den. 275; hrastova j okrogla drva od 5 do 20 cm prem. (okrogli-\ šče), zdrava, suha, 1 m dolž., fco nakladalna ! postaja den. 17; bukova drva, 1 m dolž. I zdrava, suha, fco Skoplje, 7 vag. den. 30, bi. j 30; pšenica Hardvvinter II., fco Postojna ! trans. bi. 410; ječmen, sremski, novi, 64/75, j dobava julij, fco slavonska postaja bi. 520; j koruza, sremska fco Jesenice trans. bi. i 232.50; koruza, sremska, par. Škofja Loka | den. 210. BORZE. j Zagreb, 7. julija. Devize: Curih 11.08— ’ 11.18, Pariz 276—281, Praga 168.95—17135, Newyork 56.79—57.59, London 277.40— 280.40, Trst 211.58—214.58, Dunaj 0.08005— 0.08125. Curih, 7. julija. Borza: Beograd 9, Pariz 24.10, London 25.05, Newyork 515.50, Milan 19.15, Praga 15.25, Dunaj 0.00725. To in ono STRASNOV, STRAH ŠKOFOV. Ignac Strasnov-Szendrey je danes star mož. Njegov hrbet je ukrivljen, nekdaj visoko aristokratično telo se je skrčilo; v petletni ječi v Steinu si je pokvaril želodec. Tu sedi sedaj in pripoveduje zgodovino svojega življenja. Sicer mogoče včasih nekoliko preveč renomira, toda bistvo tega, kar pripoveduje, je resnično, ugotovljeno je v sodnih aktih. »Strasnov strah škofov« so ga nazivljali madžarski časopisi pred kakimi 20 leti. Strasnov je sin preprostih starišev. V Ma-teszalki je zagledal luč sveta. V mladih letih je prišel v Budimpešto ter postal igralec. Na odru se je seznanil z igralcem Na-daijeni, ki je postal njegov vzor v življenju. Ohraniti v vsaki situaciji mir, pričujočnost duha in aristokratsko distingviranost, to mu je imponiralo. Kopirati ga je hotel na odru življenja. Pustil je igralsko karijero. »Ako veruje »špisar« v parterju Nadaju, da je knez Esterhazy, kot ministerijalni svetnik na v življenju, če se mu prezentira kot »grof«? Uniforma madžarskega oficirja, ki jo je nosil za šalo na nekem plesu, je dala zunanji povod, in kmalu nato je nastopal Strasnov kot ritmojster grof Szentgyorgy, nadporočnik knez 6sterhazy, kot ministrijalni svetnik na inšpekcijskem potovanju v najvišji misiji, kot knezoškof. Koval je politične intrige, dal si je izplačati denar, s katerim naj bi bil podkupil visoke uradnike na Dunaju in v Budimpešti ter je izginil. V budimpeštan-skih in dunajskih lokalih, v veseli ženski družbi pri vinu in petju, lete tisočaki zopet iz žepa. Kakor dobljeno, tako izgubljeno. Šele, ko ima zadnji stotak v žepu, gre Strasnov zopet na delo. Otrok trenutka in razpoloženja je. Nikdar ne goljufa po določenem programu. Kot slučajno pride v situacijo ter se ji prilagodi in igra svojo vlogo mojstersko do konca. Laže samo v toliko, da si izposodi ime dragega. Potem je — v maski — konsekventen, odkritosrčen in pameten. Vse, kar dela, bi bilo korektno, da je oni, pod čigar imenom nastopa. Stoji na primer pred sivolasim starčkom, vazsarskim knezoškofom Klausom. Srce ga boli, da mora častitega starčlia-dobričino nalagati zato, da dobi denar. Drugikrat prida v Neutro k sivolasemu škofu Bendi, ki i;na dobiti koadjutorja, kuratorja za financijelne zadeve. Strasnov pride k njemu kot ministerijalni svetnik Geza pl. Bertessy z Dunaja. Toda, o groza! Geza pl. Bertessy je škofov nečak . . . Kaj se zgodi? Strasnov prepriča škofa, da je njegov nečak, in tekom kratkega obiska vzljubi strastnega patriota, vrlega duhovnika tako, da postane res njegov nečak, poln spoštovanja do starega strica. Da je to čustvo resnično, čuti tudi škof. Kaj zato, da se ime ne ujema? Cuvstvo je vse. ' ' Strasnov je otrok svojega časa. V politično razburkanem času je goreč patriot, ki sovraži vse, kar je črno-žolto. Patriotizem je bil tudi povod njegovega največjega dejanja, njegovega potovanja v Zagreb. Razkrinkanje političnega pustolovca, hrvatskega poslanca dr. Franka, ki^ je skušal varati madžarsko vlado z napačnimi poročili, je njegova zasluga. Dva ali trikrat je posadila usoda Strasno-va na zatožno klop. Leta 1919 je hotel prodati na Dunaju kot grof par vagonov volov. Voli niso prišli na Dunaj, pač pa je prišel Strasnov za pet let v Stein. Ko ga vpraša pri obravnavi eden od porotnikov začudeno: »Kako je mogoče, da so vas smatrali v nočni kavarni za grofa. Tudi jaz zahajam v ta lokal, toda mene ni smatral še nihče za grofa?«, ga pogleda Strasnov ironično in pravi: »To vam rad verujem!« Medtem se je svet izpremenil. Knežji naslovi in uniforme ne imponirajo več, ako ni debele listnice, in kaznilnico je zapustil mož. ki želi samo še miru. Hotel je iti domov, toda ni dobil potnega lista. Domovinska občina mu je odrekla domovinsko pravico. Zakaj? Zato, ker Strasnov par let ni plačal davka. In tako sedi Strasnov v neki dunajski kavarni na Ringu in pripoveduje svoje doživljaje, ki jih bo prinašal tudi »Narodni Dnevnik«. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Jtdsrovnrni urednik: Železnikar Aleksandef Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (25) V okiopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. Najprej skozi grmičevje, to ni nič izvainednega. Potem pa tresk na tresk! Krog Georga padajo drevesa z velikim hruščem in ozračje je polno lesenih koscev. Kako zna Maksim us lomiti drevesa, je Georg že videl, a to, kar se godi sedaj, to je že preveč grozno. ' Pragozd iz pračasov to sicer ni, tudi drevesa niso tolikšna, ki jih deset mož z razpetimi rokami ne obseže; take gozdove v preriji pokonča od časa do časa vedno ogenj. Toda dreves, ki merijo en meter v premeru je mnogo, in če se lepo ne upognejo v stran, napravi Maksimu s drva iz njih. Tako gre pol ure. Če pogleda Georg nazaj, vidi tri metre široko, ravno pot, ki si jo je napravil avto in ki je dolga približno tri nemške milje. Maksimus pa drevi veselo dalje, vedno z isto hitrostjo. Zopet je v preriji; Georg jo opazuje raz streho. Ure nima, tudi potrebuje je ne, zadostuje mu podnevi solnce, ponoči pa zvezde. Ob desetih se je podal Maksimus na svoje samo-roljno potovanje, zdaj je poldne. Dve uri je že na potu in za sabo ima že več ko dvajset nemških milj! Mine ura za uro, in nobene izpremembe. Le Georg postaja žejen, lačen je bil pa že preje. Toda kdor tega ne zna prenašati, naj nikar ne gre na pot okrog sveta, zlasti peš ne. Da, lačen in žejen je Georg, a to lahko vzdrži še tri dni, še le tedaj, bi ga zapu- ščale moči, a dalje vlekel bi se kljub temu še dokaj časa. Okrog treh je videti trava vedno redkejša, tla pa kamenitejša, dokler se ne izpremene v skalnato planoto. Maksimus je gotovo vesel, ko drči v vsej prostosti, kakor po cesti, ki je tlakovana s cementom. Pozneje se začne pesek, vedno več in več ga je, toda kolesa najdejo pod peskom še vedno trdna tla. In tam spredaj je hribovita stena. Sedaj se izkaže! Da bi Maksimus nadrl skalnato steno, tena Geora ne misli, pravtako ne verjame, da bi se zaletel z vso silo vanjo, ne da bi se poškodoval. Vsaka stvar ima svoje meje in kar ustvari človeška roka, ni popolno. Vedno več je peska, kolesa se vedno bolj vdirajo. Novo upanje zasije Georgu. Ali ni v tej preriji pokrajine, ki se imenuje »Peščene gore«? Oni hribi, ki se bližajo z velikansko naglico, so iz peska, ki se je nakopičil krog jedra; le veter včasih izpremeni obliko teh hribov. In rahel pesek ima prav posebno fizikalno lastnost. Vsak, ki je bil vojak, to ve. Krogla iz puške prebije desetcentimetersko desko, granata jekleno ploščo — v kup peska pa ne vdre niti posebno globoko. Še bolje pozna to lastnost rudar in delavec, ki dela v kamnoseku. Navrtano luknjo, ki je napolnjena s smodnikom ali dinamitom, ne zapro s trdnim zamaškom, temveč z rahlim peskom. Smodnikovi plini razdrobe vso skalo, ne zmorejo pa izgnati peska. To pa zato, ker vsako peščeno zrnce zase predstavlja telo, ki se upira, drugo zrnce mora premakniti drugo, tako se povečuje odpor kvadraticno na vse strani in še celo kubično, tako nastane ogromen odpor, ki ga je moč podati le teoretično s številkami; pamet si ga ne more predstavljati. Vse to je Georgu znano in na ta fizikalni zakon stavi vse svoje upanje. Tokrat se ne vara. Kolesa se zajedajo globoko v pesek, a z nezmanjšano brzino drevi avtomobil dalje, velikanski peščeni gori nasproti, in sedaj je tam. Georg ni vež na strehi, temveč se je že preje podal na pločnik zadaj; nenadoma se zmanjša hitrost, ne čuti nobenega sunka, hitrost se zmanjšuje še vedno in končno se avto pomika prav počasi naprej — sedaj zapazi Georg tudi zgoraj nad sabo bel pesek, hitro skoči dol, in . . . vidi, kako izgine zadnji del avtomobila v peščenem hribu! Še nekaj trenutkov se usiplje pesek, potem je oblika hriba zopet taka, kot je bila prej. Skoraj bi se Georg zasmejal. Ali misli Maksimus kar skozi peščeni hrib? Potem bi moral hitro teči na drugo stran in ga tam sprejeti. Toda tega ne verjame, zanese se na oni fizikalni zakon. Začne grebsti, kar z rokama poriva pesek v stran. Res, že se prikažejo zadnje črne avtomobilove plašče! Bolj jih tipa nego vidi, zakaj pesek se prehitro usiplje od zgoraj. Toda Georgu zadostuje, kar vidi in tipa. Kolesa se še vrte, stroj še teče, avtomobil ne more dalje. Uporablja svojo silo, kakor zavit v mehko bombaževino, ki pa ima silen odpor in kljub svoji mehkoti drži avto kakor z železnimi kleščami. MALI OGLASI ! r .--■*« do 50 besed Din nettlaljna heseda 30 para. Kurja očesa ti Oglase za vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd. Knez Mihajlova ulica 11, telefon 2639. Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme, Nl| kumno, mravljinčna jajca JT’ in druge pridelke IW kupuje SEVER & KOMP., LJUBLJANA. Cene sporočamo na zahtevo. Gospodična pcuiuje citre proti nizkemu hono ?srju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Proda se radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. PO' buo pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na na-»lov: Anton Zruštek, pošta Misli- nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji. »oven Zaščitni znak Potne vizume. od strani konzulatov v Beogradu pre- j • skrbuje najhitreje za zelo nizek i: -------------------------- „ , honorar Biro »Reklama«, Beograd, j nosMz tvornice^tn^loroega^kladišco se takoj vidirajo in se vrnejo poročeno z doplačilom stroškov. Skladišče v lekarnah ali drogerijah narav* J ;kl Abs. jurist vstopi v odvetniško pisarno. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Vesten« na upravo lista. Josip Peteline, Ljubljana Mm (Mica tpomtmBa) ob Vocii Na mulo I ptriNbEOn« a« HtBJ«, krojoče, £evyorJe, sedlarje, mr fr- plvianln«, h** raba«. takaac*. toaletno blago. 1 «25 Telefon n*- itw»w GROM Tekstilbazar Ljubljana. Krekov trg. 10, prvo nadstropje, prodaja: FROTIRJE, KREPE. DELENE, CEFIRJE, MIZNE PRTE itd. po vnovič znižanih cenah. Visokošolec išče primerne zaposlitve za čas počitnic. Sprejme tudi inštrukcije za jesenske izpite (humanist). Ponudbe na upravo lista pod »Visokošolec«. Ženitev. Kmet — vdovec — bi se rad oženil, črednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja. — Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ekonom«. 'CASUNSKO POSHBDNlSKl D* *P»I©*JSKI »UfiL&AU LJUBLJANA., KOLODVORSKA. UE.ECA #. Naslov t>rBO]BTkami Telefon PODRUŽNICE: Mnrtbor, Jesenice, Rakek. Obavtja y» * 10 “*