CENA 19 000 DIN
Viktor Zakelj — politik, ki ne juriša na nebo; raje gradi most od starega k novemu
-r ero«
Onstran čaščenja podob
Zlagal bi se, če bi zapisal, da je slovenska mladinska organizacija tačas politično najmo-drejša in ima najperspektivnejši program. Če že ne bi šlo ravno za laž, ki pa verjetno poleg zaupanja in morale ni politična kategorija, bi na svoj način vsaj subtilno manipuliral z bralci, česar pa profesionalizam stroke seveda ne dovoljuje. S čim torej v hudo omejenem prostoru najobjektivneje kratko ilustrirati organizacijo, ki je danes stopila v Portorožu na svojo, glede na dosedanjo zgodovino, radikalno dru-gačnejšo pot?
Predvsem je že dolgo jasno, ne samo to, da se je uspel razbiti mit o mladinskih problemih na eni strani in vseh drugih (odraslih?) na drugi strani, pač pa tudi to, da je v osemdesetih letih, po novomeškem in krškem kongresu, ZSMS vedno bolj smelo jemala, včasih sicer zaletavo, a toliko bolj daljnovidno sapo. Spomnimo se samo kup sila konkretnih pobud tedanjega časa (civilno služenje vojaškega roka, podaljšanje porodniškega dopusta...). ZSMS si je uspela, resda večinoma skozi akcije ozkega kroga ponazorjenega v vodstvu republiške konference, utreti svojo pot skozi vse tisto, če-
mur danes pravimo demokratizacija slovenske družbe in kar je hkrati tudi njen neposredni dosežek. V izpeljavi tako zastavljenega razmišljanja seveda nujno pridemo do današnjega časa in teorije "Žižkovih treh blokov", kjer ZSMS zopet odigrava eno ključnih vlog.
Kaj vse se bo prihodnje tri dni dogajalo za stenami portoroškega Avditorija, je veliko bolj hvaležno prepustiti času, kot prezgodaj naivno napovedovati. Kljub temu bi si dovolil, glede na razmerje sil, ki so ta čas navzoče znotraj slovenskih meja, napovedati vsaj osnovno sporočilo kongresnega trenutka - organizacija Za Svodobo Mislečega Sveta se preoblikuje v politično stranko in kot taka, liberalno - konzervativna, nastopi na spomladanskih volitvah...
Ker pa tudi lahkomiselnost v politiki ne šteje, bomo vrata pustili vsaj malo odprta, navsezadnje gre le za prvi domači kongres neke družbenopolitične organizacije v duhu sedanjih razmer, ki pa, kot smo se lahko v zadnjem času že ničkolikokrat prepričali, niso niti najmanj stabilne, nasprotno, vse polne so tudi povsem nepričakovanih zapletov. Bo Portorož izjema?
Vine Bešter
Škofjeloški zeleni alarm
Stop za onesnaževalce
Skofja Loka, 31. oktobra - Današnjo sejo je izvršni svet škofjeloške občinske skupščine skoraj v celoti Posvetil varstvu naravne in kulturne dediščine. V ospredju je seveda bila obravnava problemov zaradi $Plošnega slabšanja okolja, od radioaktivnega sevanja do čezmerno strupenih odpadnih voda, onesnaženega zraka in pretiranega hrupa v naseljih. Razprava je razkrila vrsto težav, ki jih gotovo ne bo moč °dpraviti kar čez noč, vendar je izvršni svet sklenil še naprej odločno nastopati proti vsem onesnaževalcem.
Pomembno je, kot je ugotovila Bernarda Pod-lipnik iz službe za varstvo okolja pri zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju, da v škofjeloški občini kažejo zanimanje za obravnavo poročil strokovnih služb o raznih ekoloških problemih, saj povsod na Gorenjskem temu ni tako. In res je treba priznati Ločanom, da pri nas že dolgo upravičeno nosijo zeleno zastavo! Spomnimo se samo številnih opozoril članov Društva za varstvo okolja na pereče ekološke težave in na vroče razprave o njih v svetu za varstvo okolja pri občinski konferenci Socialistične zveze, ob čemer ne gre prezreti delovanja odbora za varstvo okolja kot prostovoljnega strokovnega telesa za svetovanje izvršnemu svetu.
Tudi tokrat je ta odbor predlagal vrsto ukrepov za izboljšanje razmer na vseh področjih varovanja okolja, ki jih je izvršni svet z nekaj dopolnili na osnovi razprave sprejel. Žal se je ponovno potrdilo, da bo vsa odločnost izvršnega sveta za spreminjanje razmer premalo, dokler se bodo onesnaževalci narave lahko smejali v brk inšpektorjem zaradi milih kazni. Do izraza pa je prišlo tudi vprašanje, kako naj se izvršno-politični organi odločajo, ko si strokovnajaki niso enotni o reševanju določenega problema, ali imajo na razpolago celo premalo celovitih raziskav.
S. Saje
Slovenska kmečka zveza
Pobuda za revizijo kulaških procesov
nKranj, 3. novembra - Upravni odbor Slovenske kmečke zveze, ki se bo sestal v torek v Poljčanah pri Slovenski Bistrici, bo v osrednji točki dnevnega reda obravnaval pobudo, naslovljeno republiški skupščini, za odpravo zakona o agrarnih skupnostih in pismo predsedstvu SR Slovenije z zahtevami po reviziji vseh povojnih krivičnih sodnih (političnih) procesov zoper kmete.
Gre za dve vrsti procesov: prvi so bili uperjeni proti velikim kmetom - kulakom, ki naj bi kot "ostanek kapitalizma na vasi" izkoriščali male kmete in predvsem delavstvo, drugi, ki so se začeli 1949. leta, pa so zajeli tudi srednje in male kmete, ki so se upirali kolektivizaciji (po sovjetskem vzoru) in članstvu v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Mnogo kmetov, ki so občutili krivice (zaradi ideološko-po-
litičnih ciljev oblasti), je že pomrlo, precej pa jih še živi ali živijo njihovi potomci, ki so posredno občutili ravnanje povojne oblasti. Da je zavest o krivicah še vedno zelo živa in boleča, se je pokazalo tudi na občnem zboru Slovenske kmečke zveze, na katerem so tudi sklenili, da bodo dali predsedstvu SR Slovenije pobudo za revizijo krivičnih povojnih procesov zoper kmete. V kmečki zvezi se si-
cer zavedajo zapletenosti in časovne odmaknjenosti problema, vendar menijo, da je treba predvsem zaradi prihodnosti popraviti krivice materialno in moralno.
Upravni odbor Slovenske kmečke zveze bo v torek obravnaval tudi osnutek sporazuma o vzajemni medsebojni pomoči kmetov v primeru požara, posledice, ki so jih povzročile naravne ujme v Halozah in na Kozjanskem, priprave na volitve 1990 ter problematiko velikih kmetijsko živilskih sistemov, ki kujejo dobičke tudi na račun kmeta.
C. Zaplotnik
V pričakovanju zimske sezone:
Če ne bo snega, bodo hoteli prazni
Jesenice, 2. novembra - Predstavniki Gorenjke so jeseniškemu izvršnemu svetu povedali, kakšne probleme imajo. Igralnica prihodnje leto, slabe plače delavcev in nezmožnost, da bi investirali.
Nekaj minulih suhih zim. še posebej pa zadnja, manjša kupna moč domačih gostov in nekaj manj tujih gostov, -za katere je jugoslovanska turistična ponud-
ota šolarjev vozačev ne bo
Skupne avtobusne vozovnice spet veljajo
^.ra"j, 2. novembra - Za danes so gorenjski srednješolci in študenti, j se vozijo v šolo z avtobusom, zagrozili z bojkotom avtobusnih vo-beh''n Javnim protestiranjem ob cesti, če v Alpetouru in Integralu ž0 ! uresničili njihove zahteve po skupni mesečni in celoletni vodici, kot je veljala minulih šest let.
h v Alpetouru, kjer so nezadovoljni zaradi ključa delitve pri-I aka od skupnih vozovnic odstopili od sporazuma z Integra-p y' SO že v ponedeljek na seji delavskega sveta popustili pod ^.'''skom javnosti. Kako si bosta avtoprevoznika delila denar, ta P< zlasti ne za šolarje, ni pomembno. Pomembno je, da od da-I?? naprej spet velja skupna vozovnica. Srednješolci in študenti, tu 'l^ajo na belih Alpetourovih kartah oznako S, se lahko peljejo Ve il Z avt°t>usom Integrala, tisti pa, ki so kupili zelene Integralo-o5, arte z oznakama S ali ŠP, pa tudi z Alpetourom. Edino prava ^'očitev prevoznikov, bi lahko rekli za sklep dolgotrajnim predorom.
H. Jelovčan
Deseti osemtisočak
Ljubljana, 31. oktobra - Slovenski alpinistični odpravi je uspel, kot je sporočil njen vodja Tone Škarja s Himalaje, vzpon na 8064 metrov visoko goro Šiša Pangma. Pravzaprav gre za dve novi smeri v jugozahodni steni gore, ki so jih naši alpinisti preplezali v alpskem stilu. Že pred tem podvigom pa je četverici uspel prvenstveni vzpon na vrh 7061 metrov visokega Nvanag Ri-ja.
Vzpon na doslej še neosvojeni sedemtisočak so 12. oktobra 1989 opravili Stane Belak, Filip Bence, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj. Kranjčan Štremfelj in Tržičan Bence sta prispevala tudi k uspehu na Šiša Pangmi, kije za jugoslovanski alpinizem deseti osemtisočak od 14 glavnih himalajskih vrhov. Prvi je skupaj s Kozjekom dosegel vrh po novi smeri v jugozahodni steni 19. oktobra, drugi pa seje z Vikijem Groš-Ijem povzpel na vrh po desnem delu stene dan za prvo navezo. Medtem koje Bence stopil na svoj prvi osemtisočak, je to za Kozjeka tretji vzpon nad 8000 metrov, za Štremflja peti in za Grošlja že osmi.
Naši alpinisti so se zdravi začeli vračati v dolino 25. oktobra. Točen datum prihoda domov, prvotno je bil predviden za 20. november, bodo še sporočili.
S. Saje
ba vedno manj privlačna - to je le nekaj vzrokov, zaradi katerih imajo tudi kranjskogorski hotelirji manj dobička. S podatki o več nočitvah se lahko pohvalijo le v Kompasovih hotelih, medtem ko so bili hoteli Gorenjke manj zasedeni. Verjetno pa bodo izpad nadomestili, saj so poletno sezono uspešno podaljšali / znatno večjim jesenskim obiskom za-hodnonem.ških skupin, ki ostajajo v Kranjski gori po pet dni.
Turistično gospodarstvo ima nizko akumulacijo in je bilo zato tudi Gorenjkinim hotelirjem nemogoče izdatneje investirali v stare in za tržišče že neprimerne hotele. Popravljajo in obnavljajo, kolikor morejo: pridobili so sedem novih luksuznih apartmajev v Larixu, obnovili bodo gostilniški pult v Prisanku. Prihodnje leto naj bi skupaj z novogoriškim HITOM v Larixu odprli igralnico, ob tej naložbi pa naj bi sodelovala tudi Smučarska zveza Slovenije. Od januarja do septembra so Gorenjkini hoteli ustvarili za 1.500 starih milijard dinarjev dobička, vendar bodo del tega denarja porabili v mesecih »mrtve« sezone. Plače Gorenjkinih delav-
cev so borne, za tretjino manjše kot v Kompasu, a kljub temu fluktuacije ni.
Najbolj jih skrbi, kaj bo, če tudi letos ne bo snega. Hoteli bodo potem polni le ob novem letu in okoli 7. januarja, ko bo FIS tekmovanje. Napovedi so zares tvegane: domačih gostov ne morejo pričakovati, tuji pa se za dopust odločajo zadnji hip.
D. Sedej
(d*
mmoMmiGu^s 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 3. novembra 1989
/ JOŽE KOŠNJEK ~L
Znova odprta rana
Na Kosovu ponovno poka. Varljivega zatišja in sprave je konec. Kosovska rana je znova odprta, iz nje vedno močneje krvavi in vprašanje je, ali bomo uspeli vsaj ustaviti krvavenje, kar je prvi korak k celitvi široko, nevarno zevajoče rane. Poka tudi politika, enostransko izbrana za reševanje kosovskega problema, zrežirana po scenariju, ki mu še vedno prikimava, glasno ali pritajeno, kar lep del Jugoslavije, ki ima zagovornike drugačnega scenarija za razdiralce, rušitelje države, zaveznike protirevolucije v najbolj grobem pomenu besede.
Zagovorniki sedanjega načina reševanja kosovskega problema očitno ne nameravajo popustiti. Šli bodo do konca, ne oziraje se na posledice doma, ne oziraje se na odmeve v svetu, ki Jugoslavijo spet postavljajo na sramotilni steber. Če upoštevamo to dejstvo, in to je neizpodbitno, vsaj za zdaj, so bile vnaprej obsojene na propad zahteve po aboliciji obtoženih pred sodiščem v Titovi Mitrovici s prvoobtoženim Azemom Vllasijem na čelu. Popustiti tem zahtevam domače demokratične javnosti in opozorilom iz tujine, ki utegnejo imeti negativni vpliv na jinančne injekcije tujine Jugoslaviji pri premagovanju gospodarskih težav, bi pomenil poraz scenaristov sedanje politike na Kosovu in posredno tudi v Jugoslaviji. Ta poraz pa ne bi bil prvi. Srbsko ljudsko posojilo ni ravno blesteče uspelo, spora med Srbijo in Bosno in Hercegovino glede delovanja srbske službe državne varnosti v sosednji republiki javnosti ni bilo mogoče več skriti, pa tudi odnosi med Srbijo in Makedonijo niso brez problemov, saj srbski predlog, da bi bil 1. december državni praznik, v Makedoniji ni povzročil ravno velikega navdušenja, utihnile pa tudi niso zahteve, da se javnost seznani z vsebino pogovorov med srbskim in makedonskim vodstvom. Beograjski scenarij ne poteka več gladko, zato si novega poraza ne sme dovoliti, ampak iti za vsako ceno, tudi v primeru procesa v Mitrovici, do konca. Če sem prav razumel razgovore podpredsednika predsedstva Jugoslavije in člana predsedstva iz Srbije v predsedstvu dr. Borisova Joviča v začetku tega tedna v Sloveniji, potem bodo šli s procesom do konca, pa naj proces potrdi ali ovrže obtožbe, vendar do konca je treba iti. Potem bomo iskali tudi odgovorne za morebitni polom. Zanesljivo je v tem scenariju že predviden tudi naslednji korak. Na odgovornost ne bodo poklicani ljudje, ki so dejansko projektirali takšen razplet, ampak politiki z manj pomembnimi dolžnostmi v republiki in pomembnimi v pokrajini, pa verjetno tudi mi v severozahodnem delu države, ki smo že tako ali tako dežurni krivci. Zato pričakujmo, da nas bo kmalu spet kdo grdo ozmerjal, če že ne nagnal s culami prek rame v tujino.
Zanimiva ekskurzija
Bled - Tudi letos je Gozdno gopspodarstvo Bled v okviru programa izobraževanja kmetov pripravilo zanimivo strokovno ekskurzijo. Udeleženci so si v Sovodnju ogledali lesno predelovalni obrat proizvodnje okenskih kril Jelobor, kjer osem zaposlenih razreze na leto 5000 kubičnih metrov hlodovine, 30 zaposlenih pa izdela 13.000 okenskih kril. V Idriji so si potem ogledali rudnik živega srebra, v katerem so začeli delati leta 1490 (2 leti pred odkritjem Amerike) in bo rudnik, ki ga nameravajo leta 2006 zapreti, prihodnje leto praznoval 500-le-tnico. V 500 letih so iz rudnika dobili 107 tisoč ton živega srebra, kar je 14 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. V vasi Volarje blizu Tolmina so si kmetovalci ogledali živinorejsko skupnost, ki je nastala 1976. leta. Značilnost le-te je, da ima kmet v skupnosti toliko deležev, kolikor ima v njej krav. Trenutno pa dobi kmet od vsake krave na mesec okrog 100 starih milijonov. Ostali denar v skupnosti porabijo za razne stroške in modernizacijo hleva ter naprav. Onkraj meje v Italiji so si udeleženci ekskurzije ogledali manjšo mlekarno in kmetijo, ki ima 100 hektarov obdelovalne zemlje ter 15 hektarov vinogradov. Ob povratku so si ogledali tudi zgrajena naselja po potresu v Italiji in v Breginju in ugotovili, da so jih v Italiji zgradili bolje. Strokovno ekskurzijo je tokrat odlično vodila inž. Majda Loncnar. (cr)
raGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV tromesečje 370.000 din
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le a Mencinger (kultura). Helena JelovČan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Seja loškega izvršnega sveta
Pozornost varstvu okolja
Škofja Loka, 31. oktobra - Več točk dnevnega reda na današnji seji so člani izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine posvetili obravnavi ekoloških vprašanj. Najprej so se seznanili s problemi zaradi radioaktivnega sevanja v hišah okrog rudnika urana na Ži-rovskem vrhu. Zatem so pregledali poročila o katastru odpadnih voda v občini, meritvah onesnaženosti zraka v Frankovem naselju in razsežnostih hrupa v industrijski coni na Trati. Nujen bo sprejem sanacijskih programov.
Informacija odseka za jedrsko kemijo pri inštitutu Jožef Štefan o visokih koncentracijah radona v hišah okrog rudnika urana, z njo se je med drugim pred nedavnim že seznanila skupina delegatov slovenske skupščine, je naletela na precejšnje zanimanje tudi v izvršnem svetu. Iz gradiva je razvidno, da pomeni radon v stanovanjskih hišah - posebej starejših - znaten delež pri sevalni obremenitvi prebivalcev Žirov-skega vrha. Izvršni svet je sprejel predloge odbora za varstvo
okolja. Gre predvsem za seznanitev s problematiko v pristojnih republiških službah, ki so dolžne pripraviti navodila o možnih ukrepih za znižanje koncentracij radona v hišah, program za sanacijo objektov in nadaljnje raziskave, obenem pa zagotoviti izdelavo študije o zdravstvenem stanju prebivalstva, predvsem otrok.
Poročilo o katastru odpadnih voda v škofjeloški občini za letošnje prvo polletje je izdelal zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske. Kot
je na seji naglasila Bernarda Podlipnik iz tamkajšnje službe za varstvo okolja, je krivec za 26 neustreznih vzorcev od skupno 56 meritev odpadnih voda iz 13 delovnih organizacij zlasti človeška malomarnost. Čeprav gre tudi za zastarelo tehnologijo in pomanjkanje denarja za postavitev čistilnih naprav, je izvršni svet sklenil zahtevati od stalnih onesnaževalcev voda izdelavo sanacijskih programov do konca prvega četrtletja 1990. leta. To je toliko bolj potrebno zaradi preprečevanja nadaljnjega onesnaževanja podtalnice v okolici Škofje Loke.
Rezultati trimesečnih meritev 24-urnih koncentracij žve-plovega dvokisa in dima v Frankovem naselju so sicer dokazali onesnaženost zraka pod predpisanimi   mejnimi vred-
nostmi, vseeno pa je izvršni svet priporočil preskrbo porabnikov s kvalitetnejšimi vrstami premoga. Razprava je obenem spomnila še na neuresničeno zahtevo za izdelavo občinskega programa sanacije zraka na Trati - nekateri od 36 onesnaževalcev namreč še vedno majo ustreznih meritev iz hov - pa na nujnost po nada vanju prizadevanj za uporabo plina v industriji.
Raziskava o izvorih hrupa v industrijski coni na Trati je pokazala, da sta za čezmeren hrup kriva tako industrija kot promet, najbolj okrog železniške postaje Trata in v naselju Virmaše. Predvsem v Gradisu in Termiki se bodo morali lotiti ukrepov za zmanjšanje hrupa, saj bodo sedaj veljavne normative za hrup v prihodnosti še zaostrili.
S. Saje
Spreminjanje zazidalnega načrta za obrtno cono Lisice
Radovljiške bližnjice
Radovljica, 27. oktobra - V radovljiški občini, kjer so prostorski zapleti nekaj vsakdanjega, so se spet odločili za "narobe svet": najprej so pred več kot tremi leti sprejeli zazidalni načrt za obrtno cono Lisice pri Bledu, nato so dopustili, da je upravni organ izdal lokacijska in gradbena dovoljenja (za tri objekte), ki niso skladna z zazidalnim načrtom, in da so graditelji v nasprotju z načrtom zgradili tudi komunalne naprave, zdaj pa poskušajo z razlago, češ da "prvotno izoblikovan koncept (gradnja večjih delavnic in stanovanjskih hiš) po sistemu dvojčkov ni sprejemljiv", spremeniti načrt oziroma ga prilagoditi obrtnikovim interesom...
Nihče sicer ne oporeka uradni razlagi, da je bil pred tremi leti sprejeti zazidalni načrt tog, premalo življenjski in v nasprotju z obrtnikovimi interesi, vendar pa je hkrati težko verjeti, da se togosti in neživljenjskosti ni dalo rešiti drugače kot le s kršitvami odloka in načrta. V
radovljiški občini so se za takšno pot sumljivih bližnjic, na katerih vsaj doslej ni bilo treba nikomur odgovarjati za nezakonita ravnanja, očitno odločili zavestno. Le kako naj si namreč drugače razlagamo ugotovitev urbanističnega inšpektorja, da je upravni organ izdal z
zazidalnim načrtom neskladna lokacijska in gradbena dovoljenja, da je sklad stavbnih zemljišč radovljiške občine v nasprotju z zakonom oddal graditeljem komunalno neopremljena zemljišča (smel bi le opremljena) in daje bilo po ugotovitvah Javnega pravobranilstva Gorenjske več nepravilnosti tudi pri oddajanju zemljišč (sa-
mo en primer: komisija za oddajo stavbnega zemljišča je sprejela odločitev o oddaji zemljišč graditeljem prej, preden je bila izdana odločba o prenosu zemljišča na občino in preden je bil opravljen prvi razgovor s predstavniki GG Bled in Gorenjca, ki sta prej uporabljala to zemljišče).
C. Zaplotnik
Zaradi dobrohotnih nasvetov nam ne bo bolje
Bič božji bo trg, ne pa občina
NJesenice, 2. novembra - Občinskim firmam pripombe in mnenja ne koristijo kaj dosti. Pomagajo naj strokovnjaki s projekti, občinske skupščine pa naj s svojimi mehanizmi skrbijo za skladen razvoj. Ločiti med samostojnostjo firme in njenim vplivom na gospodarski razvoj.
Ob skorajšnji veljavi Zakona o podjetjih in tržni logiki, ki so nas polna usta, se dobronamerno porajajo tudi umestni pomisleki: kaj naj sploh pomenijo ali komu ali čemu koristijo tiste točke dnevnega reda občinskih izvršnih svetov, ki obravnavajo položaj, razmere in perspektive občinskih firm.
Vzemimo konkretni in povsem naključni primer jeseniške Gorenjke, ki je v občinskih planih »nosilka« dolgoročnega turističnega razvoja in ki je tako kot vse turistično gospodarstvo v težavah. Nima izgub, kadrovsko in razvojno pa peša, tudi zaradi lastnih napak. Izvršni svet je lahko upravičeno v skrbeh, kaj bo, kajti navsezdanje ima lahko občina na lastnih plečih toliko in toliko nezaposlenih in njihovih družin; prej ali slej tudi zaprte družbene lokale po Jesenicah, saj se v tržni ekonomiji dobro ve, da je rentabilen le tisti bife, kjer dela vsa družina, nikakor pa ne lokalček, kjer sta redno zaposlena dva natakarja. Izvršni svet lahko zahteva sanacijski program in tisoč drugih stvari, ki pa so menda jasne tudi tistim, ki v Gorenjki delajo. A koliko je resnično haska od pripomb, mnenj, nasvetov, debate gor in dol ter zaključkov, k čemu naj se »čimprej pristopi«?
Daleč od tega, da bi omalovaževali dobrohotne pripombe članov izvršnega sveta. A povsem bi se strinjali s tistim članom, ki je opozoril, da je za morebitne minule neuresničene sklepe v primeru te firme soodgovoren tudi izvršni svet. Sli bi še dalje: če firmo že daš na dnevni red, svetuješ in sprejemaš sklepe, prevzemi tudi del odgovornosti! In še to: če že na Jesenicah obravnavajo Gorenjko kot pereč problem, bi po tej logiki upravičeno pričakovali, da bodo dali na dnevni red kot občinsko firmo tudi Železarno, saj je javna tajna, da je v Železarni odveč kar 2.000 delavcev.
V pričakovanih tržnih razmerah takih točk dnevnega reda ne bo več, kajti Firme, ki jim ne bo šlo, bodo pač poiskale pomoč pri strokovnih svetovalnih organizacijah. Občinam pa bodo kajpak ostali tisti pomembni mehanizmi, s katerimi mora po svoje skrbeti za razvoj: s skladi za razvoj, denimo, drobnega gospodarstva, lokacijami, infrastrukturo... Firmam bo »bič božji« trg in ne občina z raznimi nasveti, sanacijami in ukrepi družbenega varstva. Ko bomo res imeli prave tržne vzvode, se bo tudi jasno postavila racionalna meja. Zavedati se bo treba, do kam seže avtonomnost firme, kje in kakšen pa je njen vpliv na gospodarski položaj obči-
"e D. Sedej
S 1. novembrom višja doplačila v zdravstvu _
Za zdravje spet globlje v žep
S 1. novembrom bodo za 35,8 odstotka dražja doplačila zdravstvene storitve. Prvi pregled pri zdravniku bo odslej veljal 37.900, doslej je 27.900 dinarjev.
Ponovni pregled v osnovni zdravstveni dejavnosti bo bolnika stal 19.000 dinarjev, obisk zdravnika na prošnjo uporabnika ali svojcev na domu 93.000 dinarjev. Prvi specialistični pregled bo veljal 73.000 dinarjev, naslednji pa 27.000 dinarjev. Prvi obisk pri zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro je vreden 43.000 dinarjev. Omenimo še nekaj novih zneskov iz zobozdravstvenih storitev: zobna zalivka bo pacienta stala 34.000 dinarjev, totalna zobna proteza 791.800, parcialna proteza z bazo do 10 elementov 981.600 in zahtev; nejša delna proteza z vlitimi elementi ali več kot 10 elementi pa 1.062.000 dinarjev.
Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept, bo treba odšteti 108.200 dinarjev. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana, se doplača 193.200 dinarjev. Vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči bo veljal 63.700 dinarjev, za neurgentni prevoz pa 80 odstotkov polne cene, vendar največ 274.700 dinarjev.
In še nekaj novih zneskov doplačil za ortopedske prip°" močke: doplačilo za bergle je 34.200 dinarjev, za slušni aparat 173.100, za invalidski voziček 543.200 dinarjev.
Oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni stane odslej 55.100 dinarjev, medtem ko je oskrbni dan pri večkratni hospitalizaciji, vendar največ do 60 dni v koledarskem letu 80.800 dinarjev. Za medicinske storitve pri bolnišničnem oziroma stacionarnem zdraviliškem zdravljenju ob vsakem sprejemu 183.900 dinarjev.
D. Ž-
Na Bledu evropsko namiznoteniško prvenstvo?
Radovljica, 31. oktobra - Namiznoteniška zveza Sloveniji predlaga, da bi Bled kandidiral za 19. evropsko prvenstvo namiznem tenisu, ki naj bi bilo od 29. marca do 10. aPr!|j 1994. V HTP-jevem tozdu Turizem in rekreacija so ug°toVj ' da za to tekmovanje ne bi bila potrebna večja investicijska v ganja, ampak le večja vzdrževalna dela v športni dvorani ( nova garderob, ogrevanje, ipd.). Prvenstvo bi bilo v času, k na Bledu dosti prostih prenočitvenih zmogljivosti. ..^ Radovljiški izvršni svet, ki je o predlogu Namiznotem ^ zveze Slovenije razpravljal na torkovi seji, je sklenil, da da glasje za kandidaturo Bleda; s tem pa soglaša tudi HTr-J tozd Turizem in rekreacija.
C-
Petek, 3. novembra 1989
NOVICE IN DOGODKI
3. stran ^miMmmmc&AS
Pred programsko - volilno konferenco ZKS Jesenice
Inovativno zaspana družba nima prihodnosti
Jesenice, 2. novembra - V torek, 7. novembra, bo na Jesenicah programsko - volilna konferenca ZKS Jesenice, na kateri bodo govorili o poročilu o delu občinske organizacije ZKS Jesenice in med drugim volili nove člane občinske organizacije. Igor Mežek: razviti se bomo morali v inovativno in mislečo družbo. Premalo majhnih podjetij, zato so nove oblike organiziranosti nujne.
m s
'gor Mežek, sekretar Predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice
Že leta 1986 so komunisti v občinski konferenci ZKS Jesenice pod prvo točko programskih usmeritev zapisali, da se bodo po svojih močeh trudili za ustvarjanje razmer za inovativno družbo ali tako, kot se danes že vsepovsod govori: za drugačen socializem ali socializem po meri c'oveka. Zato so v tem obdobju precej sej predsedstva posvetili prav tem problemom, pripravi več razgovorov in okroglih miz.
Sekretarja predsedstva občinskega komi-leja ZKS Jesenice Igorja Mežka smo zato ni'jprej vprašali, kako ocenjuje sedanja prizadevanja slovenske družbe in partije, da bi J^Snično lahko spremenili miselnost in začeli "*Jati in živeti tako, da bi sčasoma postali za-re-S inovativna in razmišljajoča družba.
lastnine brez lastnika ni
»Očitno je, da sta v Jugoslaviji dve strate-K'ji ali dve možni varianti, kako iz gospodarske, politične in družbene krize. Ena je demokracija, druga monolitnost. Težava je v tem, ker se pokrivata po nacionalni in verski plati, kar konflikte še zaostruje. O monolitni inačici "e bi govoril, zanima me le pluralizem političnih interesov, ki bo nujno dobil neko obliko Parlamentarne demokracije. In ker bo institucionaliziran, bo prišlo tudi do odgovornosti posameznih političnih subjektov.«
Problem lastnine je nezdružljivo povezan Predvsem s podjetništvom in tako tudi inova-''Vno mislečo družbo.
»Lastnine brez lastnika ni in takoj se pojavlja problem družbene lastnine. Iz tega izhaja podjetništvo ali kakor ga sam imenujem: misleča inventivna družba, za katero se zavzema tudi Zveza komunistov. Ob takem programu, ki ga ima, se bo nujno ločila od države - kar je bilo seveda mišljeno že s poudarki o sestopu z oblasti.«
V inovativni družbi prihaja v ospredje človek, njegovo znanje, volja, odločnost, ideje. Kje bi lahko nastale zavore in problemi?
»Vse analize kažejo, da je siva lisa v drobnem gospodarstvu, ki se tržišču hitreje prilagaja kot veliki gospodarski sistemi. Pri uvajanju podjetništva pa je treba paziti, da se bo ustvarila stihija. Sam pozitivno ocenjujem ustavne amandmaje tudi v tem smislu, saj se zdaj daje družbenopolitičnim skupnostim možnost ustanavljanja skladov. Možnost pa je treba izkoristiti v tem smislu, da se razvojno odloča na osnovi sovlaganj in ne več samoupravnih sporazumov. Nevarnost je, da nas ne bo nenadoma obsedla silna evforija in da ne bi tako pristali v liberalnem kapitalizmu. Tako bi izničili tudi pozitivne dosežke samoupravljanja. Pomembne bodo tudi kolektivne pogodbe, da se zaščitijo pravice delavcev.«
Nič več organizacija izbranih
Kakšna je v inventivnem smislu jeseniška občina? v
»Inovativno zaspana. Novosti nam preveč počasi prehajajo v kri, čeprav je tudi nekaj dobrih in uspešnih poskusov. V jeseniški občini je premalo majhnih podjetij, kar je nekako tudi logično, saj je družbenopolitična skupnost vedno slonela na veliki železarni. Razvoj je tak, kakršen pač je. V naslednjem obdobju bo treba razmišljati o zaposlitvenih in drugih možnostih ob karavanškem predoru, se odločiti za
vključitev v Alpe - Jadran, v sami občini pa prestrukturirati gospodarstvo in iskati nove razvojne oblike.«
Kako ocenjujete nov program slovenske partije in kako se kot občinska organizacija vključujete v družbenopolitični sistem?
»Po mojem mnenju je za Zvezo komunistov pomembno to, da ne more biti organizacija izbranih in odbranih in da so minili časi, ko se je vstop v Zvezo komunistov brez potrebe mistificira!. Zaželeni so vsi, ki sprejemajo program in statut. V zadnjem času je še posebej aktualno vprašanje ZK in religije, kar je zame preživeta dilema. Vzpostavijo naj se enake možnosti za vse. Razen tega smo mnogim, ki so bili tradicionalno vezani na družinske praznike, zaprli pot: kot narod pa smo premajhni, da bi lahko tako selekcionarili.
V družbenopolitičnem zboru smo uveljavljali vrsto pobud in bili deležni tudi ugovorov, češ le zakaj občinski komite stalno postavlja nova vprašanja in odpira probleme. Kot delegacija smo bili tudi vedno pripravljeni na sejah predsedstva SZDL.«
Občinska organizacija se je s stalnim evidentiranjem temeljito pripravila na volitve, odzvale so se osnovne organizacije. Kako pa je nasploh v osnovnih organizacijah?
»Mislim, da se v marsikateri osnovni organizaciji čuti praznina, ki jo bo po minuli dire-ktivnosti treba zapolniti s samoiniciativnostjo in prodornostjo. V podjetjih pa bodo člani Zveze komunustov morali postati enakovredni sogovorniki, soustvarjalci delovnega procesa. Treba se bo otresti vsega balasta in delati v podjetniškem duhu. Projektno pa se bodo organizirali vsi tisti, ki imajo voljo in ambicijo.«
Zveza komunistov se zavzema za kvaliteto življenja. Kakšna je po vašem ta kvaliteta ?
»Sleherni ima o tem svoje predstave, ki pa včasih niso prav nič združljive z vsakdanjikom, z našim sedanjem ravnanjem. Kvaliteta življenja ni v tem, da delamo po tri ure dnevno in celo ne, da delamo le osem ur. Treba bo veliko več razmišljanja, znanja, odločnosti in ustvarjalnega dela...«
D. Sedej
Ne le o simbolih, barvah in imenu
Okrogla miza - tokrat o Vllasiju
Misel, ki jo je na ponedeljkovi sue.ii občinskega komiteja ZKS "adovljica izrekel sekretar pred-*dstva Janko Stušek, češ da je la-zje odpreti meje kot evropsko [Jtisliti, je mogoče razumeli tudi k°t "izpeljavo" Einsteinove misli. dil je lažje razbiti atom kol predalek. Že prve javne razprave o ?*nutku kongresnega dokumenta ln volilnega programa Zveze komunistov Slovenije "Za evropsko kakovost življenja" so namreč čl Pokazale, da bodo celo nekateri J*jvečji kritiki starih partijskih *°kurrientov oz. programov, ki s° brezmejno poveličevali sociali-sl'čne vrednote in si poslavljali ner>eško visoke in z realnih tal P?Yidne in nedosegljive cilje, tež-ko sprejeli vse novosti, ki jih pO-nuJa partijski in širši javnosti os-"Wek novega partijskega dokumentu. Zdaj, ko je pred njimi s,ranka družbene prenove" in Pr°gram, ki opušča jugoslovan-
ska merila uspešnosti, demokratični centralizem, "vrednote" realnega socializma, anahronistično načelo o drugorazrednosti vernikov, ki vsaj doslej niso smeli in mogli biti "del avantgarde", je prav iz njihovih ust slišati besede, da je šla partija predaleč, da je program preveč napreden (revolucionaren), da bo ZK zaradi nekaterih novosti, ki jih ponuja, zgubila še nekatere svoje zveste člane...
Nesporno je, da se bo marsikateri član vprašal, ali bo prenovljena zveza komunistov s programom Za evropsko kakovost življenja še njegova "stranka" ali ne, vendar pa bi bilo slabo, če bi (samo)razčiščevanje potekalo samo ob vprašanjih, verni v ZK -da ali ne, rdeča ali modra (zelena) barva partijskih oz. kongresnih simbolov, zveza komunistov ali zveza socialistov (in komunistov)...   Osnutek   programa na-
mreč ne odpira samo teh vprašanj, ampak ponuja vrsto zelo pomembnih vsebinskih novosti, na katere bi se morale osredotočiti tudi javne razprave v osnovnih organizacijah. Čeprav tudi pri "zunanjih izrazih" (simboli, ime, organiziranost) ne gre samo za formalnosti, ampak za njihovo tesno povezanost z vsebino, pa so
člani radovljiškega komiteja ZKS na ponedeljkovi seji opozorili prav na nevarnost, da ne bi razpravljali le o simbolih, barvah in imenu, ampak predvsem o tem, kako doseči evropsko kakovost življenja - kakovost, ki bi jo sredi devetdesetih let izmerili z osem tisoč ECU-ji na prebivalca.
C. Zaplotnik
Alojzij Šuštar, gost Glasove preje o ^rkvi v prenovitvenem času
Kristjani v ZK ■ da ali ne?
A^Jana, 3. novembra - Ljubljanski nadškof in metropolit dr. hotef'Jo.u^tar' kl D0 v četrtek, 9. novembra, gost Glasove preje v °kr i- .n.° pri B,edu' Je Pred kratkim v Starem trgu ob Kolpi na tež0°,£'' m'z' o prijateljstvu in sožitju v naši družbi ocenil tudi "po-lt„ zveze komunistov Slovenije, ki se v osnutku kongresnega dolu d6"13 ^a evroPsko kakovost življenja odreka preživetemu nače-vati 3 V^"' ne smeJ° v ZK- P° novem žKS ne namerava več spraše-I,; Sv°j'h novih članov, ali verujejo ali ne, ampak le to, ali so za J ■ Program (in statut) ali ne...
zQ , Ur- Alojzij Šuštarje dejal, da je včlanjanje kristjanov v zve-p0°0111 ni sto v odvisno predvsem od partije same. Če bo partija c|a ■ a.v,'.a pogoje, ki bodo za kristjane sprejemljivi, potem ni ovir, je 7.r!stJan' rte bi "vstopali" v zvezo komunistov. "Vprašanje pa b0|j«a J .ze" vstopiti kristjan v partijo. Le zato, ker se mu obeta vj| JvSav.Prihodnost, kariera, ali morda zato, da se bo bolje uvelja-krj .2lvUenju?" se je vprašal dr. Šuštar in poudaril, da je odnos C)v ]anov do teh vprašanj predvsem vprašanje njihove vesti. včla ■-nost' k' se je v Preteklosti kazala tako, da so se nekateri nj .ni'i v ZK in kljub temu še naprej poskušali živeti kot kristja-|:.'Je slaba, zato ne bi smeli dopuščati, da bi ljudi vzgajali v dvojnosti.
^ jh^err,i v zvezi komunistov - da ali ne, je le eno od vprašanj, v p bo bržčas mogoče slišati na Glasovi preji Slovenska Cerkev nUjr^n°vitvenem času, sicer pa jih sedanje družbene razmere po-r0iajo še nekaj - o stališčih Cerkve do političnega pluralizma, na-pr ne sprave, drugorazrednosti kristjanov, povojnih (političnih) Cesov zoper duhovnike...
C.Zaplotnik
S tržiške seje občinskega komiteja ZK
Stare oblike dela so preživete
Tržič, oktobra - Na svoji zadnji predvolilni seji so tržiški komunisti ugotavljali, da so v zadnjem mandatnem obdobju slabo delali. Krivdo je iskati pri vseh komunistih.
Menda je naj bolj pošteno in odkrito svoje mnenje povedala Danica Mešič. ki je priznala, da so vsi krivi, da so premalo naredili; stare oblike dela v partiji so preživete, novih ne poznajo. Če bi ne delala v več partijskih forumih, sploh ne bi vedela, da je še član Zveze komunistov. Prepričana je, da bi bili, če bi bila alternativa v naši družbi bolj navzoča, hitro opozorjeni, kje je njihovo mesto, kako in kaj je treba delati.
Da je v naši družbi in v partiji hudo narobe, je hotela posebej poudariti skupina sedmih komunistov iz Pekove orodjarne, ki se je uprla plačevati partijsko članarino. Eden od njih, Ludvik Perko, član komiteja je pripomnil, da je poročilo občinskega komiteja za programsko volivno konferenco premalo kritično. Povedal je, da so se za tak način kritike dela Zveze komunistov odločili zato, ker nobena kritična beseda ne zaleže, zato je treba dejanj. V osnovnih organizacijah zadnja leta ni bilo nobenih akcij, niti najaktualnejših problemov se niso lotevali. Podobno je bilo tudi na višjih ravneh. V delovni organizaciji ni samoupravljanja. Kaj je nam delavcem sploh še ostalo, se sprašuje. Le štrajki, demonstracije na ulici? Premalo so močni, da bi stanje spreminjali, vse kaže, da bodo našo družbo vodili forumi, odtujeni delavcu.
In še kar se tiče denarja: dokler delavci ne bomo vprašali, kam gre denar iz delovnih organizacij, bo birokracija živela. Niti dinar, ki ni opravičen, ne sme iz delovne organizacije. V njihovi osnovni organizaciji so ocenili, da razen CK ZKS zbrane članarine ne opravičuje nihče.
Dušan Korenje v svoji razpravi spregovoril o programu. Ugotavljal je, daje vsak program, ki ga stranka plasira, niz argumentiranih obljub. V Zvezi komunistov smo sprejemali dobre programe, a žal niso bili uresničeni in partija je bila neučinkovita. Če bi tak program prinesla kakšna druga stranka, bi nam bil zagotovo všeč. Vrednote stare parlije ne sodijo več v sedanji čas. Neka vrednota, ki preveč govori o enotnosti, ne more zdržati. Moramo imeti pravico do različnosti.
V program Zveze komunistov je treba vnesti tiste naloge, da se z njimi organizacija lahko bolj uveljavlja, so si bili enotni člani komiteja. Potrdili so predloge za kandidate za partijske forume: za sekretarja Občinskega komiteja kandidirata Drago Eicko in Jože Klofutar, Janez Piškur pa za predsednika komiteja. Sklenili so tudi, da se v njihovih forumih zmanjša število članov in sicer bodo članstvo v komiteju skrčili od 29 na 21, v predsedstvu z 9 na 7 članov, združili pa bodo tudi statutarno komisijo in tovariško razsodišče; skupaj bosta štela 7 članov.
D. Dolenc
V Evropo 92 z izolacijami in političnimi procesi
Ljubljana, 30. oktobra - "Okrogla miza, na kateri naj bi se predstavniki klasičnih in alternativnih političnih organizacij dogovorili o vsebini volilnega zakona in zakona o političnem združevanju, bi morala v ponedeljek (sodeč po dnevnem redu) razpravljati o izhodiščih za pripravo novega zakona o političnem združevanju, o problemih financiranja novih političnih organizacij ter o ravnanju sredstev javnega obveščanja oz. njihovi vlogi pred volitvami. Predsednik republiške konference SZDL Jože Smole je že na začetku dejal, da je dnevni red zaradi pomembnosti posameznih točk preobsežen in je zato predlagal, da naj bi razpravljali le o izhodiščih za pripravo zakona o političnem združevanju; Matevž Krivic pa je ocenil, da je v tezah za osnutek zakona (gradivo so člani Okrogle mize dobili šele pred sejo) toliko čeri, da bi jih bilo treba temeljiti proučiti in da bi bilo zato bolje, če bi tokrat obravnavali samo problem začasnega financiranja novih političnih organizacij. Tudi Krivičev predlog je "pogorel", ko se je oglasil Igor Bavčar in povedal, da je štirinajst (alternativnih) organizacij na sestanku pred Okroglo mizo sklenilo, da bodo v protest zoper politični proces proti Vllasiju in ostalim organizirale v teh dneh v Ljubljani (protestno) zborovanje. Potlej so na Okrogli mizi govorili samo še o Vllasiju, obtožnici, sojenju in organizaciji zborovanja, h kateremu je Bavčar v imenu štirinajstih organizacij povabil še vse ostale, ki sodelujejo na Okrogli mizi.
Peter Bekeš je dejal, da so se v ZKS zavzeli za abolicijo (najbolj znan je Kocijančičev predlog), čeprav je strokovni javnosti znano, da je abolicija nepravna pot za vzpostavljanje pravno-sti. Matevž Krivic je opozoril, da bi pravno "nečista" rešitev lahko povzročila več škode, kot prinesla koristi, zato se je zavzel za pravno.ustavno pot - za sprejem resolucije o izvajanju 114. člena kazenskega zakona SFRJ. Darja Lavtižar je pojasnila, da so v SZDL zahtevali abolicijo predvsem zato, ker bi spreminjanje kazenske zakonodaje trajalo (pre)dolgo in zato v konkretnem primeru ne bi ničesar dosegli.
Jaša Zlobec, predstavnik odbora za zaščito človekovih pravična Kosovu, je dejal, da njihov odbor dobiva informacije o nekaterih tajnih organizacijah, ki naj bi "sprovocirale" razmere na Kosovu in v Sloveniji. Eebruarska izjava slovenskih uradnih in alternativnih politikov, zbranih v Cankarjevem domu. je sicer zadela v polno, vendar bi bilo treba po Zlobčevem mnenju napisati novo izjavo, ki naj bi jo spet podpisale vse politične organizacije na Slovenskem in s katero naj bi tudi mednarodni javnosti povedali.
Sojenje Vllasiju in še štirinajstim obtoženim, ki se je v ponedeljek začelo v Titovi Mitrovici, je prekinjeno za nedoločen čas. Odvetniki obtoženih in obtoženi so namreč še pred začetkom glavne obravnave zahtevali izvzetje sodnika, javnega tožilca, sodnika porotnika in vseh sodišč na območjih, kjer so "zahtevali Vllasije-vo glavo". Vllasijev advokat Hasan Hoti je na začetku glavne razprave napovedal, da bo za priče predlagal Slobodana Miloše-vića, Rahmana Morino, Remzija Kolgecija in Jasharijevo, češ da so njihove izjave bistvenega pomena za ugotavljanje dejstev.
kakšno je slovensko stališče do procesa proti Vllasiju. Proces bo že nagnil jezik na tehtnici in odločil, kam se bo usmerila Jugoslavija -v demokratično ali totalitarno državo. Darja Lavtižar je na Okrogli mizi prebrala del poziva predsedstvu SERJ. ki gaje predsedstvo republiške konference SZDL sprejelo na dopoldanski seji. V njem med drugim piše: "Ko bi živeli v pravni državi, bi veljalo, daje nedopustno na kateremkoli političnem forumu razglašati in zavzemati stališča v zvezi s postopanjem pravosodnih organov v konkretnem kazenskem procesu. Toda ko bi živeli v pravni državi, bi bilo tudi nedopustno uprizarjati politične kazenske procese, za katere je značilno, da v njih nosilci politične moči in oblasti grobo zlorabljajo kazensko pravo in organe kazenskega pravosodja za doseganje svojih političnih ciljev ter za represiven obračun s svojimi političnimi nasprotniki..." Predsedstvo RK SZDL je predlagalo predsedstvu SERJ, da v "primeru procesa proti Vllasiju in soobto-ženim poseže po svojem pooblastilu za pomilostitev v obliki abolicije ter s tem reši tudi ugled Jugoslavije", hkrati pa je tudi ocenilo, da bi moralo predsedstvo SERJ "odločno prepovedali uporabo nedopustnih metod provociranja, izsiljevanja, tajnih preiskav, prisluškovanj, mučenj in drugih poniževalnih postopkov z ljudmi." Da gre v primeru Vllasi resnično za ugled Jugoslavije, ni treba posebej poudarjati. Jugoslavija se pripravlja na Evropo 1992. na polnopravno članstvo v Svetu Evrope, na vključitev v EFTA... Mar se na Evropo 92 pripravljamo z izolacijami in političimi procesi, ki so se v osemdesetih letih grozeče pomnožili, seje vprašalo predsedstvo RK SZDL Slovenije, ki je v pozivu že vnaprej zavrnilo očitke, češ da Slovenija podpira kontrarevolucijo in albanski separatizem.
Predsedstvo SFRJ je v sredo na seji, ki so se je udeležili tudi nekateri funkcionarji federacije in predsednika predsedstva SR Srbije in avtonomne pokrajine Kosovo, po vsestranski razpravi in glasovanju zavrnilo predlog za pomilostitev in prenehanje kazenskega pregona proti Azemu Vllasiju in ostalim obtoženim.
V številnih krajih na Kosovu se vrstijo demonstracije. Najhujše so bile v sredo zvečer v Prištini, kjer so pripadniki varnostne službe s solzilcem razgnali kakih tisoč demonstrantov. Kot poročajo dopisniki, ki so na Kosovu, je bilo ponoči slišati tudi streljanje, po neuradnih podatkih pa je "padla" tudi prva žrtev.
V svetu posvečajo procesu proti Vllasiju in ostalim obtoženim veliko pozornost. Zahodnonemški Die Welt je zapisal, da pomeni proces smrtonosno zaničevanje svetovnega javnega mnenja in da si je sojenje zaradi protirevolucije zadnji privoščil Stalin. Ko je to počel, je bil Beograd ogorčen... Avstrijski Die Presse ugotavlja, da gre za politični proces, zarad katerega se bo Miloševićeva podoba v tujini verjetno še poslabšala.
"Naša opredelitev proti političnim procesom izhaja iz načelne opredelitve, da se je treba proti nacionalizmu in drugim negativnim pojavom kjerkoli v Jugoslaviji boriti s političnimi sredstvi v okviru pravne države, ne pa z zlorabo prava in pravosodja v politične namene, kar še vedno velja za tipični model stalinizma oziroma totalitarizma."
C. Zaplotnik
@®KI1SMJ©IESGLAS  4. STRAN
/ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Petek, 3. novembra 1989
L
KRATKE GORENJSKE
Predstavitev brošure Jakob nad Preddvorom - V knjigarni Mladinske knjige v Kranju je bila prejšnji teden predstavitev brošure Jakob nad Preddvorom. Izdala jo je planinska sekcija Iskre, ki deluje v okviru Planinskega društva Kranj in ki je pred časom uredila planinsko zavetišče na Jakobu. V brošuri so predstavljena planinska izhodišča Zaplate in Storžiča, zgodovinski pregled, ki ga je pripravil Andrej Valič in zapis Marijana Krišlja o snar-jenju. Brošura je tako poleg Kronike PD Kranj ob praznovanju 90-letnice društva že druga edicija, ki jo lahko dobite v knjigarni Mladinske knjige v Kranju. - A. Z. - Foto: F. Perdan
Vrtnica in Kopriva
Kranj - Odbor za lepši videz mesta Kranja pri občinski konferenci SZDL je sredi oktobra na redni seji predlagal predsedniku občinske skupščine Ivanu Torkarju, naj skliče predstavnike samoupravne stanovanjske skupnosti, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Centra za socialno delo in ustrezne skupščinske organe. Na skupnem sestanku naj bi se odgovorni dogovorili, kako uresničiti pobudo za ohranitev in ureditev Štirnove hiše v Tavčarjevi ulici, o pripravi osnutka odloka za dokončno ureditev Prešernovega gaja in o določitvi primernejše lokacije za Nepomukov spomenik, ki zdaj bolj kazi kot lepša prostor na južnem delu Farne cerkve v Kranju.
Odbor je obravnaval tudi pobudi za podelitev Vrtnice in Koprive in se odločil, da je upravičena pobuda za podelitev Koprive Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj zaradi prepočasnega reševanja problematike v zvezi s Prešernovim gajem in za Nepomukov vodnjak, ki je bil večji del letne sezone pod leseno zimsko zaščito. Glede Vrtnice pa je odbor sprejel pobudo, da se podeli skupčini občine oziroma najbolj zaslužnim za obnovitvena dela na objektih na Trubarjevem trgu - Pungratu. Poleg krajevne skupnosti Kranj Center in Cestno komunalne skupnosti zasluži pohvalo še posebej novoustanovljeno društvo Pungrat.
Ob ogledu mesta pa so imeli člani odbora nekaj kritičnih pripomb tudi na slabo vzdrževan objekt Živila Kranj v Gregorčičevi ulici (Vino Kranj). Kritika velja Domplanu glede reševanja stavbe ob Mladinski ulici in KŽK Kranj glede stavbe na Maistrovem trgu. Odbor predlaga KŽK Kranj, da obnovi fasado na stavbi na Maistrovem trgu, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, da poskrbi za začasno sanacijo žlebov na Štirnovi hiši, Župnijskemu uradu v Kranju pa, da se prepleskajo podlage cerkvene ure na Farni cerkvi v Kranju. Za obnovo podlag cerkvene ure uradu svetujejo, da se poveže z Jamarskim društvom ali pa z Alpinističnim odsekom PZS Kranj.
A. Ž.
Krajani se pritožujejo
Iz jeklarne se kadi in praši
Koroška Bela, 2. novembra - Komu naj se pritožujejo krajani, ki prebivajo v neposredni bližini nove jeklarne na Koroški Beli, saj se iz jeklarne in bližnje regeneracije kislin stalno kadi in praši. Zdaj so po Koroški Beli še gozdarji začrtali svojo gozdno pot.
Krajani, ki živijo v neposredni bližini nove jeklarne na Koroški Beli, se že nekaj časa pritožujejo, da se iz jeklarne stalno praši in kadi, obenem pa opozarjajo še na druge probleme, ki jih imajo v tem delu krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela.
»Preden so postavili novo jeklarno na Beli, so nas krajane odgovorni iz Železarne, občine, razni medobčinski funkcionarji (Zdravko Krvina in drugi) prepričevali in zagotavljali, da ob novi jeklarni ne bo nobenega hrupa in da se ne bo kadilo in prašilo,« pravi Viktor Smolej.»Kaj pa še! Danes se domala vsak dan kadi in praši in ropota, kar presneto boleče občutimo vsi, ki stanujemo v neposredni bližini. Enako je z objektom regeneracije kislin na Beli. Zanima nas, kdo bo odgovarjal? Ali tisti, ki so nam dajali lažna zagotovila, ali tisti, ki z napravami delajo ali tisti, ki so sploh dali obratovalno dovoljenje? Nihče, seveda! Zanima nas le, komu naj se uspešno pritožimo?«
»Razen tega,« nadaljuje Viktor Smolej, »so na jeklarni namestili močne reflektorje, ki osvetljujejo cesto in bližnje naselje. Nas in vse ostale v krajevni skupnosti tudi moti, da na nekdanji avtobusni postaji pri Turistu zdaj na obeh straneh ceste parkirajo tovornjaki, na mostu pred semaforjem na Beli pa se stalno zadržuje voda. Cestarji so letos pri črpalki označevali cestišče tako, da se lahko prehiteva, kar je nedopustno, saj stalno prihaja do nesreč.
Zdaj nas jezijo še gozdarji, ki so se odločili za novo gozdno pot za našim naseljem po Hrastniku. Področje je plazovito, zasebniki so ob gradnji hiš morali gradnjo dodatno zavarovati, zato bodo najbrž tudi gozdarji morali graditi oporne zidove. Velik problem pa bo nastal tedaj, ko bodo težki tovornjaki vozili po cestah po Koroški Beli (mimo zadruge in ob potoku Bela na Hrastnik), saj se že zdaj na teh ovinkih komaj srečata dva osebna avtomobila...«
Res je. Kakor so zdaj gozdarji začrtali svojo gozdno pot po Koroški Beli, je očitno, da bodo imeli njihovi tovornjaki in vozniki osebnih avtomobilov obilo opravka, da se bodo na teh belskih »ridah« zrinili eden mimo drugega.
D. Sedej
ureja ANDREJ ZALAR
Cestno komunalna skupnost Kranj bo program uresničila
Končno do Gorenje Save in tudi Drulovka
Kranj, 2. novembra - Občutek ob zaključevanju glavnih del iz programa cestno komunale skupnosti Kranj je po eni strani prijeten, saj bodo, kot kaže, glavne naloge (če ne že celoten program v vseh podrobnostih) uresničene, po drugi strani pa nekako nelagoden. Z novim letom naj bi bila namreč cestno komunalna skupnost ukinjena, vendar pa bodo komunala in ceste še vedno v pristojnosti občine. Kako bo po novem letu, pa Franc Markun, strokovni delavec v cestno komunalni skupnosti ta trenutek ne razmišlja, kajti dela je dovolj na nekaterih gradbiščih, kjer se dela po programu zaključujejo. Kakorkoli že, ukinitev Sisov nasploh ne bi smela povzročiti težav na posameznih področjih dejavnosti, čeprav v tem trenutku menda še ni vse dorečeno o tem, kdo naj bi pripravil, obravnaval in sprejel programe za prihodnje leto.
Sicer pa se ta trenutek, pred prenehanjem cestno komunalne skupnosti pri uresničevanju programa na cestah kaže nekakšna simbolika. Zadnjih nekaj let se je namreč postopoma urejala cesta Kranj -Besnica - Nemilje. Letos bo končana v spodnjem in na celotni trasi tudi najbolj zahtevnem delu od Gorenje Save do Rakovice.
"V cestnem delu programa bosta končana dva najpomembnejša odseka," ugotavlja strokovni delavec Franc Markun.
"Prvi je že omenjeni 1,7 kilometra dolg odsek od Gorenje Save do Rakovice, dru-Franc Markun gi pa poleg obno-
vljene ceste med Orehkom in Drulovko še nova, 700 metrov dolga cestna povezava od čistilne naprave do Drulovke, ki bo zgrajena predvsem zaradi novega naselja v Dru-lovki. Če bo vreme zdržalo še kakšnih 14 dni, bosta oba odseka gotova. Zahteven pa je bil posebej prvi od Gorenje Save do Rakovice, kjer je bilo ob rekonstrukciji treba urejati tudi ostalo infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, elektriko, pločnik). To pa seveda niso bila letos vsa dela na cestah v občini, ki so bila v programu skupnosti. Mislim, da velja poudariti, da je v občini od skupaj 180 kilometrov lokalnih cest še vedno približno tretjina takšnih, ki nimajo asfalta. In med temi so tri krajevne skupnosti,
do katerih je glavna cestna povezava še vedno makadamska. To so Senturška gora, Jošt in Podblica. Kar zadeva Podblico, je v sedanjem srednjeročnem programu, da bi morali urediti cesto še do Nemilj. Začelo pa se je tudi že v obeh ostalih krajevnih skupnostih."
Na cesti Pševo - Javornik bo letos, če bo le vreme zdržalo, urejen kakšen kilometer ceste, kar je celo precej več, kot je bilo načrtovano. Asfalt je položen tudi že na odseku Ravne - Apno v krajevni skupnosti Senturška gora. Precej denarja pa so letos namenili tudi za postopno obnavljanje asfalta na nekaterih odsekih v občini. Žal se je spet zataknilo na Krožni cesti v Stražišču. Tokrat je glavni vzrok kanalizacija oziroma ločitev meteornih voda (odvodnjavanje) od kanalizacije. Tako bo poleg že omenjenih treh krajevnih skupnosti tudi ta cesta, kot svojevrstna farsa najbrž prenesena še v naslednje srednjeročno obdobje.
Med najtežjimi cestnimi odseki je bilo letos urejanje ceste od Gorenje Save do Rakovi-
Precej je bilo letos v posameznih krajevnih skupnostih v občini narejenega tudi na podlagi lastne udeležbe in sredstev iz natečaja Cestno komunalne skupnosti. Vse krajevne skupnosti, razen štirih, ki so se prijavile na natečaj, so dobile sredstva. Čeprav so marsikje programe deloma skrčili, pa so z njimi oziroma s postopnim reševanjem načrtovanih nalog začeli, kar bo osnova za delo in sestavo programov v prihodnje.e
Ce
"Pri regionalnih cestah v občini pa za zdaj vse poteka po programu. Na Golniški cesti je vse pripravljeno za ureditev do mostu čez Parovnico, pridobivamo pa tud' zemljišča za izgradnjo odseka Britof-Hote-maže. Lahko rečem, da zelo uspešno uresničuje program tudi Vodovod. Črejajo se že problemi na vzhodnem delu občine in pospešeno, tudi kar zadeva povezavo s Trzi-čem. Sicer pa bi o vodovodu nasploh in izgledih na tem področju veljalo posebej spregovoriti. Od ostalih delov programa pa naj omenim še kanalizacijo, kjer so postopki pri povezavi kanala GZI s čistilno napravo malce zakasnili, v izdelavi pa je idejni projekt za vzhodni del občine, ki zajema krajevne skupnosti Velesovo, Voklo, Trboje in nekatera naselja na tem območju... Ob precejšnji negotovosti na začetku leta, kaj nas čaka pri uresničevanju programa glede denarja, pa moram poudariti, da smo prav na vseh področju zbrali in namenili potreben denar za normalno delo in vzdrževanje."
A. Žalar
Dober pogled poklicnega lovca Zdenka Primožiča
Nekam velika lisica se nama je zdela...
Dolina pri Jelendolu, konec oktobra • Stavim, da Zdenko Primožič, poklicni lovec v revirju Košuta v gojitvenem lovišču kamniškega Kozoroga, prejšnji torek, 24. oktobra, ves dan ni srečal nobene ženske. Sicer bi se mu prav gotovo zameglil "dober pogled" ali pa "ukrivila cev" in ris, ki je že nekaj časa jezil in buril duhove med Jezerjani in še kje, bi še naprej "mrcvaril" divjad, strahoval drobnico in njene lastnike. Bilo je minulo soboto, ko sem končno našel Zdenka doma v Dolini 29 pri Jelendolu in sva v zvezi z nenavadno trofejo pred popoldanskim odhodom z nemškim gostom v revir kar precej premlevala tudi pravila zelene bratovščine; še posebej tista o babjih nevarnostih v zvezi z njimi, dokler je bilo varno, kajti kmalu se je vrnila z dela domov žena Marjeta...
"Ko sem pred 15 leti končal osemletko, sem imel že vse zmenjeno, da grem v Gozdarsko šolo v Postojno. Pa je takrat prejšnji direktor Kozoroga rekel očetu, naj ostanem raje v gojitvenem lovišču," je zadovoljen s poklicem in vesel, da tudi oba sinova, 4-letnega Boštjana in 8-Ietnega Andreja njegovo delo zanima, sicer pa še ves pod vtisom redke in zavist vzbujajoče trofeje razlagal Zdenko Primožič.
Delo poklicnega lovca je sicer precej podobno običajnemu članu zelene bratovščine v lovski družini, vendar pa je v lovišču, kot sta Košuta ali pa Jelendol, ki imata že ime po značilni, in kot pravi Zdenko, bogati zasedenosti z jeleni, srnjaki, gamsi... delo vendarle težje in zahtevnejše. Kadar pred domačim ali tujim gostom, ki ga Zdenko spremlja v revir, pade jelen, ga je včasih tudi precej težko spraviti v dolino. Sicer pa je dela pozimi in poleti v revirju dovolj; pozimi sta glavni opravili krmljenje in čiščenje snega, spomladi urejanje stez, polnenje solnic, urejanje prež, in potem začno prihajati že gostje... Tuji in domači radi zahajajo v "Zdenkov revir".
Pri petnajstih letih poklicnega lova je Zdenko še mlad. Tri-
deset let ima. Kako pa je s tro-/ fejami, med katere, čeprav je takrat še ni bilo doma, nisva mešala razumevajoče za Zdenkov poklic, žene Marjete.
"Imam gobastega srnjaka, nekaj srnjakov, dva gamsa in seveda nekaj najdenih trofej. Največja pa je seveda zdaj ris, ki bo morda še pred novim letom prišel od preparatorja."
Kako pa je pravzaprav "padel" prvi ris na Gorenjskem?
"S kolegom sva šla v torek popoldne na konec Dolge njive. Na melišču, na kraju, ki mu pravimo Planina, so nama že prej vzbudili pozornost krokarji. Kar precej jih je bilo in našla sva raztrgano košuto. Potem pa sva čakala košute. Naenkrat, koje sonce že zahajalo, v razdalji kakšnih 200 metrov opazim sedeči obris, ki ga je zakrivalo ruševje. Čudno se mi je zdelo, vendar sem mislil, da je lisica. Niti pomislil nisem, da je brat Alojz zadnjo zimo pripovedoval o čudnih sledeh in da so Jezerjani godrnjali že zaradi risa. Odločila sva se, da
košute za ta dan "odpiševa" i° da počim lisico, ki se nama Je zdela nekam velika, a kaj se ga vedi sploh počne tukaj l™" metrov visoko... Potem pa \e sledilo presenečenje. Padel Je okrog 25 kilogramov težak rift starejši maček..."
Seveda se je potem o nen3' vadni trofeji hitro razvedelo |" brez   potrditve   v naslednji"] dneh potem razumljivo tudi n* šlo. Od kod se je priklatil, svai v soboto bolj ugibala. Lahko, da je iz Kočevja, kjer niso več redki, lahko pa tudi z one strarij. saj so jih Avstrijci tudi naseli pred časom pet ali šest. Kakorkoli že, zmede, jeze, strahu & bo več delal, "zavist" PaJe spravil na kolena Zdenko- Zaželel sem mu "dober pogled i ravne cevi" za naprej; kar se p divjadi (ženskega spola) tiče. sva se pa s pogledom sporazu mela, da imava najraje ribe a pa čebele. Kaj več bi bilo nesmiselno razpravljati, kajti dela se je že vrnila žena Marjeta... _ , , A. Žalar
Star lovski pregovor pravi, da tudi prazna puška poči; le baba ima menda to moč, da tudi nabita zataji. O tem, in še o marsičem podobnem, bi prav gotovo lahko povedal kaj več Zdenkov oče, ki je bil tudi 30 let poklicni lovec pri Kozorogu. On je tudi Zdenka in njegovega brata Alojza, ko sta bila še šolarja, večkrat vzel v gozd inju na ta način tudi vpeljal na prve korake in za kasnejši korak po poklicni poti zelene bratovščine. In tako je lovstvo pri Primožičevih v Jelendolu kar nekakšna hišna tradicija. Ni čudno, da se pri hiši reče kar pri Jagru.
Zadovoljni s preskrbo
Koprivnik-Gorjuše - Zasebni trgovini imajo že nekaj časa tudi v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini. V krajevni skupnosti so najprej razrešili vprašanja glede lastništva nekdanje šole na Gorjušah. Zgornje prostore so oddali potem v najem delovni organizaciji Igo, ki je stavbi v prvem nadstropju uredila počitniške apartmaje, pritličju pa je zasebnik poleg prostora za KS uredil tudi trgovino. Za mladinsko dejavnost pa nameravajo v prihodnje urediti tudi kletne prostore. Tako so v krajevni skupno* zdaj vsi zadovoljni, saj so ohranili stavbo nekdanje šo . hkrati pa dobili še trgovino. Zadovoljni pa so s preskrbo tu na Koprivniku, čeprav je Mercator nekdanjo trvgovino v va oddal zasebniku. -
A. Ž-
Petek, 3. novembra 1989
5. STRAN ^m®Wlgm(GLAS
Iskrina Tovarna mehanizmov v Lipnici se odpira v svet
V izdelke vse bolj vpeta elektronika
Lipnica, oktobra - Iskrina Tovarna mehanizmov Lipnica, ki je vključenja v kranjsko Ki-bernetiko, sodi med največje izvoznike v radovljiški občini, letošnji izvozni načrt so že presegli za 60 odstotkov, v devetih mesecih so izvozili za 2,3 milijona dolarjev, ob koncu leta Pa bo znašal 3 milijone dolarjev. Dobro polovico proizvodnje izvozijo, od tega 95 odstotkov na konvertibilno tržišče, kjer uvoz trikrat pokrijejo z izvozom.
Vsak nov izdelek je zasnovan tako, da ga lahko prodajamo tudi v tujini, pravi Damijan Hafner, direktor Tovarne mehanizmov Lipnica. Proizvodnjo so letos povečali za 5 odstotkov, kljub temu pa zalog nimajo, saj je naročil dovolj. Pri izvozno usmerjeni proizvodnji se morajo seveda hitro prilagajati spremembam na trgu, spoštovati kratke dobavne roke, kar vse zahteva znanje. Med 330 delavci jih ima 16 visoko ali višjo izobrazbo, 58 srednjo.
Nenehno uvajajo nove izdelke
budilke, hkrati pa so tudi edini domači izdelovalec kvarčnih urnih mehanizmov.
Intenzivna razvojna dejavnost pa je seveda povezana tudi s težavami, nimajo dovolj denarja za nakup drage razvojne opreme. Tako imajo najnujnejšo opremo za računalniško konstruiranje, za uvajanje sodobnih elektronskih izdelkov pa bi morali dokupiti še vrhunsko merilno opremo. Za tehnološko zahtevno proizvodnjo novih sistemov SEZAM 3 bodo do konca leta nekoliko povečali prostore.
Proizvodnja v Tovarni mehanizmov Lipnica.
vodnja impulznih števcev v Mehiki, kamor so prodali svoje znanje, vsako leto pa dobavijo za 150 tisoč dolarjev sestavnih delov.
DDražje surovine in izdelavni materiali dražijo tudi njihovo proizvodnjo, zato so v Evropi težko konkurečni. Skupina strokovnjakov iz razvojnega in tehnološkega oddelka ter nabave pripravlja vrednostno analizo in predloge za pocenitev proizvodnje. Računajo, da bodo tako v letu dni privarčevali milijon nemških mark.
programske ure omogočajo vklapljanje in ■zklapljanje različnih električnih naprav ob določenem, vnaprej programiranem času in racionalno porabo elektrike. Izdelujejo tudi *e kvarčne digitalne programske ure, nova
SEZAM, datumska ura TDC, mehan-ska in elektronska digitalna programska Ura, so sodobni izdelki, ki so prilagojeni ?ahtevam razvite Evrope. Pravkar so pokusno uvedli proizvodnjo novih mini im-Pflznih in časovnih števcev. V razvojnem °ddelku pripravljajo izboljšano izvedbo nadzornega sistema SEZAM 3, ki bo v povezavi z osebnim računalnikom omogočal nadzor in obdelavo podatkov v večjih organizacijah. Nekaj izboljšav so uvedli tudi v Proizvodnji impulznih števcev, ki so namenjeni predvsem izvozu. V Lipnici so pr-Vl v Jugoslaviji začeli izdelovati kvarčne
elektronska digitalna programska ura IIP ID je krmiljena mikroprocesorsko, na minuto natančno, nastaviti pa je moč šest električnih naprav.
Usmerjeni v visoko tehnologijo
V Tovarni mehanizmov so tradicijo na področju urnega programa in raznih mehanizmov znali vpeti v številne nove izdelke, oplemenitene z elektroniko. Nove tehnologije so v zadnjih letih povsem spremenile proizvodnjo mehanizmov, vse več je izdelkov v elektronski izvedbi. DUspešno sodelujejo z zahodnoevropsko industrijo, kooperacijo imajo za zahodnonemško firmo, poslovno-tehnično sodelujejo s švicarsko. Še vedno je donosna tudi proiz-
Datumska ura TDC je mikroprocesorsko zasnovan časovni sistem za prikazovanje časa in datuma. I ra je primerna za uporabo v javnih prostorih, kjer je potrebna informacija o tekočem času in datumu. Tovarna mehanizmov izdeluje enostranske in dvostranske datumske ure ter relejne ure za priključitev na matične ure.
V Mehanizmih pravijo, da bi morali pri nas zmanjšati nepotrebno administracijo na vseh ravneh, saj je pritisk svetovnih trgov na racionalizacijo neusmiljen, organizacije se morajo nenehno spreminjati v smislu vse večje ustvarjalnosti, saj le tako uspevajo v konkurenčnem boju.
^gorenjski banki se je (zaradi deviz) povečal delež sredstev prebivalstva_
Ljudje zaupajo devizam, pri dinarjih si "pomagajo" s čeki
Kranj, 30. oktobra - V Ljubljanski banki - Temelji banki Gorenj-*ke so ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, na tradicionalnem pogovoru z novinarji predstavili poslovanje in finančno moc anke, potek reorganizacije Ljubljanske banke ter probleme in te-
*aye, ki spremljajo njihovo delo.
^   bilančna vsota Temeljne anke Gorenjske je po devetih I esecih letošnjega leta znašala -74 milijard dinarjev in je v
vrednost Prebivalci
deviznih sredstev. . so imeli v banki 4.792 milijard dinarjev, od tega 68,3 odstotka v devizah. V banki pravijo, da se je zaupanje bistveno okrepilo po aprilskih Š|(evm';HUlKOV, preračun v nem-   ukrepih zvezne vlade, ko so bi-arke pa pokaže, daje po-   le ukinjene omejitve pri dvigih rvri ^mf»r   deviz, saj se je mesečni priliv deviz od prebivalstva povečal od 3 do 5 milijonov dolarjev.
Dinarji se v devize prelivajo seveda zaradi inflacije, ki ji bančna revalorizacija sredstev na vpogled zaradi bremena obvezne rezerve pri Narodni banki ne more slediti, z novembrom bo za sredstva prebivalstva s 70 povečala na 75 odsto-za gospodarstvo bo 60
jjirnerjavi' z enakim lanskim j^°bjem dejansko manjša za J °dstotkov, preračun v nem-r e ^rke pa pokaže, daje po-JWa za 7 odstotkov, pri čemer L seveda potrebno upoštevati, JtL V zadnjem času zaosta-ba i nan^ni rezultat gorenjske , n*e pa po devetih mesecih jgaša 220,9 milijarde dinarjev. Cn a Je okrepila lastno finan-,"° moč, saj se je v bilanci de-iQ 'astnih sredstev povečal za * Jdstotkov.
v    gorenjski banki imajo vse
i CJ> delež sredstev prebivalci,   tkov, za gospuuaiaivu ^« — se je s 32 povečal na 36   odstotna za negospodarstvo pa ,aStotnf»o.. v——      »ara.    ic ^ctmnd  C^nsnnrlarstvo Da
rjj S!otnega- Vendar pa ne zara žni^,narskih sredstev, ki so se
35 odstotna. Gospodarstvo pa zaradi tega vse manj denarja
J^njšala za 8 odstotkov, kar   pušča na žiro računih, lani je 21 odstotkov se je povečala   bil njihov delež 10 odstoten, v
letošnjih devetih mesecih le 4,3 odstoten.
Z devizno likvidnostjo nimajo več težav, zato pa jih je vse več z dinarsko, saj nobena članica banke praktično ni visoko likvidna. Največ likvidnostnih težav je v tekstilni in lesni industriji, v Iskrinih tovarnah ter v Železarni, kjer do oktobra ni bilo težav, pojavile so se zdaj. Pri tem velja povedati, da so bančni plasmaji v Železarni glede 16. člena novega zakona O bankah prekoračeni skoraj za 100 odstotkov, podobno velja tudi za kranjsko Savo.
Ljudje pa svojo "likvidnost" vse bolj rešujejo s pomočjo čekov in z njimi imajo tudi v gorenjski banki vse več dela. Januarja so jih denimo v banko dobili okoli 20 tisoč mesečno, zdaj pa že kar 700 tisoč mesečno, le 10 odstotkov kot plačilo blaga in storitev, kar 90 odstotkov pa kot dvigi gotovine na poštah in bankah. Upajo, da se bodo stvari uredile po 1. no-
vembru, ko bodo v dogovoru s poštami pospešili prenašanje čekov v banko. V teku je reorganizacija Ljubljanske banke, na Gorenjskem je koncept matere s hčerami dobro sprejet, resnih prigovorov med članicami ni, vse pa kaže, da bo tudi drugod v Sloveniji sprejet, odhod je napovedala le ljubljanska stanovanjsko komunalna banka. V gorenjski banki zdaj že radi povedo, da je bil njihov delež pri snovanju nove organiziranosti Ljubljanske banke velik.
Gorenjska banka je letos svojo mrežo razširila z novimi poslovalnicami v Cerkljah, Šenčurju in Žireh, prihodnji mesec pa naj bi jo odprli na Deteljici \ Tržiču. Med novosti sodi tudi pismo zaupanja, ki so ga ljudje dobro sprejeli, pohvalimo pa jih lahko zaradi prožnejšega poslovanja z obrtniki.
M. Volčjak
Bančna konkurenca
Ljudje pri dinarjih lovijo različne stopnje obrestovanja, ki tudi v poslovnih bankah niso več povsod enake.
Septembrska 48 odstotna inflacija je pospešila dirko ljudi za ohranjanje vrednosti denarja, saj so se razmere zapletle, ker. zvezna vlada ni priznala psihološkega vrha, kar se je seveda najbolj odrazilo v zaostajanju tečaja dinarja, ki je bil tako oktobra prevrednoten in na črnem trgu je bil pribitek 20. celo do 30 odstoten. Potemtakem se ni več splačalo pretapljati dinarjev v devize, temveč je bilo bolje dinarje nesli v podjetniške hranilnice, kdor seveda to lahko napravi, saj so priznavale visoko inflacijo in bile pri tem bolj ali manj dosledne.
Najbolj spretni so si s pomočjo čekov, natančneje z dvigi gotovine na poštah, ustvarili celo navidezni kapital in od denarja, ki ga niso imeli, pokasirali obresti. Tisti, ki s čeki niso upali ali hoteli tvegati, pa so dinarje vezali v banki in bili tako deležni višjih obresti, mnogi so pustili v bankah devize, upajoč, da bo tečaj tako ali tako kmalu poskočil.
Skratka, razmere niso več tako pregledne, nemara tudi novembra ne bodo, saj je zavod za statistiko že objavil, da je bila oktobra inflacija 45,6 odstotna in ni torej bistveno nižja od septembrske. Kakšna bo reakcija bank in vlade pa v tem trenutku še ni jasno.
K zapletenosti finančnih transakcij pa bodo novembra prispevale tudi različne stopnje nepopolne revalorizacije poslovnih bank. V gorenjski banki so jo s 70 povečali na 75 odstotkov, drugod bo lahko večja ali manjša, v slovenjegraški bankrso se denimo odločili za 80 odstotno, kar je najvišja v Sloveniji. Višjo stopnjo nepopolne revalorizacije vpoglednih sredstev si seveda lahko privoščijo poslovne banke, ki jih manj bremeni obvezna rezerva, če se bodo pri njih vpogledna sredstva krepko povečala, si tolikšne ne bodo mogli več privoščiti.
V tej štreni imajo seveda mijveč svobode podjetniške hranilnice, ki jim bremena obvezne rezerve ni potrebno prenašati, zato se dnevna obrestna, bolje rečeno revalorizacijska mera suče okoli 1,54 odstotka. Sodeč po klicih, kijih dobivamo v redakcijo, pa v vseh ni tolikšna, saj ponekod zanjo očitno nimajo dovolj sape. ljudje se najbolj jezijo na begunjski Elan. Seveda pa se ljudje, ki jih zaupajo svoje prihranke, praktično nimajo kam pritožili, saj je to druga plat svobode hranilnic po podjetjih.
M. Volčjak
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Nova prodajalna kranjske Save
Kranjska Sava je na Gregorčičevi ulici v Kranju odprla novo prodajalno, uredili so jo v nekdanjem upravnem poslopju, ki je seveda temeljito prenovljeno, nadomestila pa bo dosedanjo prodajalno v stari pošti. Šava je svojo prvo prodajalno odprla pred 35 leti v Kranju, večkrat seje preselila, najdlje pa je bila prav v stari pošti. Svojo maloprodajno mrežo je širila in danes imajo 22 prodajaln po vsej državi, osem podružničnih skladišč, za prodajo na domačem trgu pa skrbi 20 komercialistov. V Savi ima Notranja trgovina približno 47 odstotkov celotnega prometa, približno polovico pa ga realizira s pomočjo lastnih prodajaln, pred leti je bil ta dalež celo 90 odstoten. V lastnih prodajalnah Sava seveda proda največ avtomobilskih gum, od skupne domače prodaje Tovarne avtopnevmatike imajo približno polovični delež lastne prodajalne in skladišča.
IIC0SP0PARSKECA SVETA
Splošni prospekt Bohinja
Pred kratkim je izšel splošni prospekt Bohinja, ki ga je izdalo turistično podjetje Alpinum s sodelovanjem Turističnega društva Bohinj, Kompasa in Žičnic Vogel. Lični prospekt predstavlja Bohinj z okolico kot oazo Alp, ki je del Triglavskega narodnega parka, edinstvene naravne in kulturne dediščine slovenskega prostora. Najprej nas seznani z legendo o nastanku jezera, nato pa z opisom možnosti namestitve, rekreacije in zabave. Na zadnji strani prospekta so navedene zmogljivosti, vsi pomembni naslovi ter zimski, letni in splošni program. Prospekt odlikujejo izredno lepe fotografije, ki ji je posnel Joco Žnidaršič.
Vse več neplačanih računov
V kranjski Savi so v devetih mesecih letošnjega naredili 42.172 ton izdelkov, kar je toliko, kot so načrtovali, v primerjav iz lanskimi devetimi meseci pa je bil fizični obseg proizvodnje večji za 4,6 odstotka. S prodajo so iztržili 2.404 milijard dinarjev, od tega je bilo za 873 milijard dinarjev oziroma za 56 milijonov dolarjev izvoza. Izvoz je bil v okviru načrtovanega, v primerjavi z enakim lanskim razdobjem pa se je povečal za 15 odstotkov. Zaposlenost je se v letošnjih devetih mesecih zmanjšala za 2,6 odstotka oziroma za 121 delavcev. Podatki torej govore o dobrem poslovanju kranjske Save, vendar pa ne gre pozabiti, da stroški skokovito naraščajo, prav tako pa tudi neplačani računi in vse več imajo neizterljivih dolgov, ki so v poletnih mesecih dobili zaskrbljujoč obseg. Število mandatnih tožb se hitro povečuje, lani jih je bilo 1.844, letos pa že v devetih mesecih 2.100.
V Mariboru in na Ravnah Iskra-Siemensovi centrali
V Mariboru so pred kratkim v promet vključili glavno medkrajevno telefonsko centralo in kombinirano medkrajevno ter lokalno centralo na Ravnah. Obe je dobavila Iskra Telekom iz Kranja, zgrajeni sta po najsodobnejšem sistemu E WSD, ki jih proizvaja s sodelovanjem zahodnonemškega Sie-mensa. V naložbo, ki je vredna približno 8 milijonov nemških mark ali 184 milijard dinarjev, pa so bili vključeni tudi prenosni sistemi. S posodobitvijo telefonije imaja zdaj blizu 19 telefonov na sto prebivalcev, s čimer so na slovenskem povprečju.
GLAS    6. STRAN
PODLISTEK, PISMA
Petek, 3. novembra 1989
VOLILNE
PRIPRAVE
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
SLOVENIJE
Neposredne volilne priprave so se letos zamaknile zaradi čakanja na sprejem ustavnih dopolnil. Zakonska praznina ho trajala še tja do konca novembra, ko naj bi bil sprejet volilni zakon. Do takrat tudi ni možno in niti ne sprejemljivo peljati kakršnih koli volilnih postopkov občega, državnega značaja, upajmo, da ta famozna, razvpita država oziroma njena uprava tam okoli novega leta ne bo kle-cnila po vsem, kar smo ji z ustavnimi dopolnili naložili: volitve. SlS-i...
Vsaka politična organizacija, tudi Socialistična zveza, pa lahko do takrat vodi svoje volilne priprave. Te priprave v vsaki organizaciji podležejo zgolj internim statutarnim pravilom, ne glede na urejenost zakonodaje.
Same tehnike teh postopkov sedaj ne mislim pogrevati. O članstvu in kandidatih Socialistične zveze nekaj na koncu. Pomembneje je, kaj bodo kandidati Socialistične zveze v svoji malhi nosili okoli. To je program.
Doslej je bila Socialistična zveza glede programa v podobnem položaju Markovičeva vlada glede protiinflacijskega programa. Nešteto dokumentov programskega značaja, ne da bi bili povezani v celoto. Socialisti-
čna zveza se je vdala in se jih odločila združiti.
Program je sedaj v fazi delovnega osnutka. Javnosti sta ga že predstavila predsednik in sekretar republiške konference Socialistične zveze. Stvari, ki so v njem nekako samoumevno, ne bi ponavljal. Omeniti velja morda posebej le zavzemanje za verske pravice.
Že v tem sklicu republiške skupščine ali pa v naslednjem bo Socialistična zveza s svojo večino ali pa v koaliciji, v kateri bo morda sodelovala, zahtevala prilagoditev verskih in cerkvenih pravic zahodnoevropskim standardom. To pomeni slediti izročilom francoske revolucije o ločevanju cerkve od države, ne pa tudi več prestopanje meje, ko se skušata cerkev in vera ločiti od družbe. Če že odmislimo ontološke, eshatološke in transcendentne, to je prve, zadnje in on-stranske stvari, sta vera in cerkev sestavni del kulture in organizacije vsake družbe. To je dejstvo, ki ga ni treba in ga ni možno ovrednotiti. Je pač dejstvo.
Tudi s pomočjo verifikacije v javnosti želim doseči, da bi se v programu Socialistične zveze pojavile še nekatere stvari.
Najprej toliko opevano sode-Jovdnje z Evropo. Zakaj ne bi Socialistična zveza Slovenije sama, na političnem področju, sto-• rila prvega koraka. Doseže naj vključitev SZDL Jugoslavije v Socialistično internacionalo. Če to ne bo uspelo, naj se vanjo vključi sama. Socialistični inter-nacionali nekateri sicer očitajo fosilnost. Toda s kakšnimi pridevniki bi bilo šele možno označiti dogajanje na sestankih v SZDU v Beogradu.
DOM UPOKOJENCEV DR. FRANCETA BERGELJA JESENICE
objavlja prosta dela in naloge IZVAJANJE MEDICINSKE CINSKA SESTRA)
NEGE (SREDNJA MEDI-
Pogoji:
— zdravstveni tehnik V. stopnje
— opravljen strokovni izpit za medicinsko sestro
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja, Jesenice, Bokalova 4, Komisija za delovna razmerja in sicer v 8 dneh po objavi razpisa.
Osnovno zdravstvo Gorenjske TOZD Zdravstveni dom Tržič
objavlja javno licitacijo osnovnega sredstva
OSEBNI AVTO CIMOS CX 20, letnik 1980 z izklicno ceno din 180.000.000.
Licitacija bo v sredo, 8. 11. 1989, ob 16. uri v avli Zdravstvenega doma Tržič, Blejska cesta 10. Ogled in plačilo 10 % varščine od izklicne cene bo istega dne eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija bo potekala po načelu videno - kupljeno. Prometni davek plača kupec.
Verjetno ste opazili razliko v imenu. Slovo od socrealistične eksotike petdesetih let.
Na žalost o odnosih z Evropo bolj akademiziramo, toliko bolj vsakodnevno kruto zares pa se sprašujemo o odnosih v Jugoslaviji. Mislim, da Slovenija v svojih odnosih znotraj Jugoslavije ponavlja enako, kot jo je delala Jugoslavija v svetovnih okvirih. Zaradi aktualnosti neuvrščenega gibanja v 60. in v začetku 70. let je pozabila, da so njeni dolgoročni interesi vezani predvsem na Evropo. Slovenija že sedemdeset let pozablja, da njeni dolgoročni interesi niso vezani na oddaljeno in, takšno kot že je, Srbijo {rekel sem Srbijo, ne Srbe). Slovenija mora svoj dolgoročni interes videti predvsem v krepitvi stikov z najbližjo' in hkrati edino sosedo v Jugoslaviji, to je s Hrvatsko (s Hrvatsko, • ne s Hrvati) in ravno tako bližnjo Bosno in Hercegovino. '-
Migracijska politika. Slaveni-, ja ima zgolj kup statusnih avto-' matizmov, temelječih na predpostavki, da gre za selitve znotraj ene države. Namesto tega rabi im gracijsko politiko in zakono-d< jo, temelječo na predpostavki, d j gre za selitve med državami, tktivno politiko, ne pa pasivne uporabe avtomatizmov. Skrb za samoorganizirano družbeno integracijo namesto destimulativ-nih avtomatizmov, ki še okrepijo kulturni in vrednostni vakuum priseljencev. Ločitev prijemov za fluktuante, zdomce in stalne priseljence. Po izkušnje ni treba daleč. Nemški model integracije slovenskih zdomcev in ameriški model integracije slovenskih priseljencev morda nista»idealna, ■ slaba pa tudi ne. Ali pomenijo slovenski zdomci in izseljenci bogatitev nemške in ameriške kulture ?
Kje lahko še kaj pričakujemo ? Pri zahtevah za zmanjšanje proračunske porabe federacije je
treba biti konkretnejši. Glavni problem je armada. Njen delež v narodnem dohodku (5 %) za dvakrat presega povprečje primerljivih evropskih držav (2,5 %). Gojko Stanič se je z zahtevo po postopni razpolovitvi takoj znašel na neskončno dolgem seznamu nasprotnikov armade. Neumnost. Dajmo se še mi. Kot recenzenta Staničeve Ustave svobode sta verjetno tam tudi že Viktor Žakelj in Zivko Pregl. Pa kaj.
Zmanjšanje režije v gospodarstvu, negospodarstvu in državni upravi ni možno samo po sebi. Potrebna je deregulacija sistema, od vrha, na subjekte v bazi pa tržni pritisk.
Za kaj porabiti privarčevano? Naprimer za uvedbo triletnega porodniškega dopusta. To bi bil samo prvi drobni neposredni ukrep za vzpostavitev normalne rodnosti. Če se za financiranje tega in spremljajočih ukrepov ne najdejo omenjeni viri, je v. tem primeru sprejemljivo tudi dodatno obdavčenje.
V zadnjem letu smo imeli kup zapletov s tako imenovanim represivnim aparatom. Pravzaprav z njegovim' vojaškim delom. Uniformirani del policije se je dbna-šal izredno dobro. Modernizacija v teku. Predvsem?zaradi stanja v armadi jo je treba pospešiti. Upajmo, da pozitivne klice, ki smo jih zasledili ob ustavnih dogodkih, niso samo naključne, ampak so prve lastovke.
Potrebna je popolna depolitizacija represivnega aparata. Prepovedati je treba formiranje organizacijskih oblik političnih organizacij znotraj armade in policije. V smislu vladavine skupščin je treba popolnoma prenoviti zakonodajo s teh dveh področij in ti dve organizaciji narediti odgovorni edinole trenutni vladi in skupščini, v kateri ima ta vlada večino.
Komisija za delovna razmerja pri Gostinskem podjetju HOTEL GRAD PODVIN, Podvin - Radovljica, objavlja prosta dela in naloge
KV KUHARJA
POGOJI:
končana gostinska šola - smer kuhar
dve leti delovnih izkušenj v gostinski stroki
izpit iz higienskega minimuma
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas in poskusnim delom tri mesece. Delo je izmensko. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN, kadrovska služba, p.p. 4, 64240 Radovljica. Kandidati oziroma kandidatke bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik l/a
Če^e želite naučiti specifičnih veščin, s katerimi si pomagate sami, kadar ste v stresni situaciji, vas vabimo v:
1. TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA (OSNOVNI TEČAJ)
2. TEČAJ JOGE IN
2. TEČAJ TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE
Prijavite se lahko do 10. novembra 1989 na naslov: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik l/a, pisno ali ustno po telefonu 064-621-865 ali 064-622-761, interna 48, vsak dan od 7.00 do 15.00 ure.
Odpraviti je treba ustavno določilo, ki predpostavlja uporabo armade tudi za razreševanje notranjepolitičnih konfiktov. To je armado naredilo za samostojen politični subjekt v vlogi »policaja nad družbo«- Edina naloga armade mora biti obramba domovine pred zunanjim sovražnikom. Edina politična vzgoja v njej sme biti domovinska vzgoja.
Odsotnost ideološkosti in vloge samostojnega političnega subjekta bi koristila tako armadi sami kot celi družbi skupaj z njo. Ideološka kadrovska merila zdaj povzročajo dvojno negativno kadrovsko selekcijo in zlagane odnose. Eni sploh ne smejo. Od tistih, ki smejo, napredujejo tisti, ki so na liniji. Na liniji ostaneš, če si bolj papeški od papeža. Neobremenjenost z notranjepolitičnimi odnosi bi omogočala boljše odnose z okoljem in vživetje vanj. Tako je menda nekoč že bilo.
JLA je (tudi) slovenska armada. Še posebej na slovenskih tleh. Ali si znate predstavljati, da se profesionalni predstavnik vaše armade na vaših tleh hoče z vami pogovarjalti v jeziku, kini vaš'? Znate, seveda. Če ni možno sprememb doseči ustavno-za-konsko, jih je treba politično.
Naštel sem nekaj predlogov za vključitev v program Socialistične zveze .Slovenije. Tikali so se v gtavnem klasičnih državno-političnih tem. Naslednjič še nekaj predlogov v zvezi s problematiko slovenske kulture-in zgodovine.
Na začetku sem obljubil, da bom rekel nekaj tudi o volilni uporabi programa. Program je za Socialistično zvezo še toliko bolj pomemben, ker nima precizno definiranega članstva. Sprožena bo sicer širša akcija včla-njevanja posameznikov, kar je bilo doslej samo v nekaterih krajih. Do takrat velja, da je član Socialistične zveze lahko vsakdo, ki sprejema njen program.
To velja tudi za kandidate na njenih volilnih listah. Ti so lahko sicer tudi člani drugih političnih organizacij, vendar morajo spoštovati program Socialistične zveze tudi v tistih točkah, ki so neskladne ali nasprotne s programi teh drugih političnih organizacij. Kako člani teh drugih političnih organizacij te dileme rešijo znotraj njih, ni stvar Socialistične zveze. Nekam ostro za postmodernizem, kajne.
Program Socialistične zveze mora biti torej čim širši, da bo pritegnil čim več volilcev in hkrati tak, da bo pritegnil k sodelovanju čim kvalitetnejše kandidate.
Kvaliteta kandidatov predpostavlja dvoje. Kot prvo morajo kandidati za odborniške, poslanske in predsedniške funkcije obvladovati problematiko ožjega okolja, ki ga bodo predstavljali ožje okolje. Kot drugo pa morajo to znati pokazati že v predvolilnem obdobju. Z individualno obarvanimi programi se bodo morali predstaviti javnosti nasploh ter še posebej volilcern na zborih volilcev in to hkrati z morebitnimi protikandidati. Na krajevni ravni tega verjetno se ne bo veliko. Na občinski ravni in naprej pa že.
V obdobju tik pred volitvami se bo večina kandidatov morala sprijazniti s tem, da na volilnih lističih ne bodo napisani sami, kot je v glavnem bila navada doslej. In najpomembnejše, kjer se bo pokazalo, ali je naša polit'-čna kultura zrela za parlamentarizem. Ne glede na to, da se na volitve hodu zmagovat, ne po z neprilagojenostjo volilnemu telesu ponosno, samoljubno in junaško izgubljat, mora kandidat znati tudi samo in preprosto izgubiti. In to ne sme pomeniti, da bo vržen v temo, kjer bo jok škripanje z zobmi. Izgubiti je logično enakovredno kot zmagati-Dva pač ne moreta naprej.
Blaž Kujundžic
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ Tržič, Cesta JLA 14
oglaša naslednja dela in naloge UPRAVLJANJE HC
Pogoji:
— 3 letna poklicna šola elektro ali kovinarske smeri (IV. st.)
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
gorenjski tisk
Moše Pijadeja 1, p.p. 142 64000 KRANJ
p.o.
objavlja prodajo osnovnega sredstva z zbiranjem pisnih ponudb, in sicer:
enobarvni ofset stroj SOLNA A-l, letnik 1970
z izklicno ceno 513,250.000 din
Ogled osnovnega sredstva je možen v obratu II. Gorenjskega tiska na Primskovem na ulici Mirka Vadnova 6, Kranj. Pisne ponudbe pošljite na naslov: GORENJSKI TISK, P-o., Kranj, ulica Moše Pijadeja I, 64000 Kranj — za licitacijo, do 9. 11. 1989.
Franc Puhar - Aci
Kranjske zgodbe iz tega stoletja
KOLIKO JE VREDEN DINAR
Jugoslovanska borza za devize tudi v časopisu Gorenjec objavlja vrednost dinarja.
Fr. Frank din 2,26
Švic. Frank din 11,11
Nem. Marka din 13,56
Ital.Lira din 2,93
Amer. Dolar din 34,00
Ang. Funt 177,00
Belg. Frank din 8,03
VELIKI KRANJ IN SEOSKA OPŠTINA
Uredba o združitvi občin v Dravski banovini je izšla že 8. septembra 1933. V Kranju pa se za to ne zanimajo dosti. Ideja o
»Velikem Kranju« je znana tudi izven mesta. Nekakšen poizku-sni plebiscit je pokazal, da so prebivalci vasi Struževo, Gorenje, Primskovo, Klanec, Huje, Čirče in celo Stražišča povečini za priključitev. Tako bi Kranj porastel od 2000 na 10.000 prebivalcev z veliko davčno močjo. Sedaj je od Kranja odvisno, kako bo. Velika napaka bi bila, če bi Kranjčani to zamudili in ostali le »seoska opština«. Tako je občinske može v Kranju opozarjal Gorenjec v št. 40, 5. avgusta 1935.
Občina je na seji 29. oktobra 1935 to zadnja obravnavala, predlog o priključitvi pa poslala v Ljubljano. Banovina je kranjski predlog zavrnila, ker so v Kranju sami izločili občino Stražiš-če. Župan je trdil, da okoliške vasi silijo h Kranju, da bi prišli do nižjih davkov in več denarja za ceste, elektrifikacijo in podobno. Tudi za Stražišče je prevladala taka ocena. Torej je Banovina povzela Kranj, kranjski možje na občini še vedno niso videli čez kokro in Savo!
— Leta 1936 —
BANOVINA RAZREŠILA ŽUPANA
Z glasom posebnega odloka Banske uprave je bil dne 6. i0'1 ja 1936 razrešen funkcije kranjski župan Ciril Pire. Banska revi ja je ugotovila razne mahinacije v poslovanju z denarjem. V re. niči pa je to politični spopad. Oktobra 1935 je bilo v Krafu zborovanje JRZ-jevcev. Že takrat je bilo rečeno: konec je nas' J JNS in zapravljanja denarja v občini! j
Začasno upravo občine bodo vodili: Josip Tajnik kot pre sednik ter Franc Berjak in Miro Peterlin kot člana.
RAZGLAS ZA REKRUTE
Avgusta 1936 je bil v Gorenjcu objavljen sledeči Razg'aS Sreskega načelstva v Kranju: fe.
Opozarjamo vse mladeniče in obveznike, ki pridejo na krutovanje, da bodo čisto umiti, oblečeni, ostriženi in trezni - v ^. ko razgrajanje se bo brezobzirno kaznovalo. Gostilničarji, ki rekrutom točili alkoholne pijače, bodo kaznovani z globo 500 ali zaporom 10 dni.
Prve tri zahteve so naborniki upoštevali, zadnje pa ne.
Petek, 3. novembra 1989
KULTURA
7. STRAN    ?®SŽJ«£M 'GLAS
Tartuffe v Prešernovem gledališču
IGRALEC NA KOMEDIJSKEM VOZU
Aleš Valič je član ljubljanske Drame, velik del svoje kariere pa je uresničil izven svoje matične hiše. Povabilo za sodelovanje v
Prešernovem gledališču mu je pomenilo nov izziv.________
Prešernovo gledališče je v začetku oktobra uprizorilo Mo-lierovo komedijo Tartiffe, ki jo je kritika, predvsem pa občinstvo sprejela z veliko naklonjenostjo. Nepredvidljivo gostovanje ljubljanske Drame v Mehiki (na pot je moral tudi igralec Aleš Valič) je »prekinilo« igranje Tartuffa v kranjskem gledališču. Novembra bo gledališče za ostale abonmaje odigralo niz predstav Molierove komedije, v kateri ob domačem ansamblu nastopa tudi nekaj gostov.
Medsebojna igralska gostovanja bi morala biti znotraj slovenskih gledališč nujna, toda še vedno so redka. Prešernovo gledališče je zaradi svojega številčno majhnega ansambla nujno odvisno od pomoči gostov. Upajmo, da ta nuja ne bo odpadla v trenutku, ko se bo ansambel številčno okrepil, saj na vseh koncih in krajih poudarjajo odprtost umetniških ustanov.
O igralčevem delu smo se Pogovarjali z Alešem Valičem.
»Rojen sem bil leta 1955 v Ljubljani in prav nič ni kazalo, da bom kdaj igralec. Otroštvo je minilo, osnovno šolo in takrat še zelo kvalitetno Bežigrajsko gimnazijo sem brez večjih težav končal in ugotovil, da me nič drugega ne zanima tako kot igralstvo. Kljub slavnemu igralskemu priimku sem kot sedemnajsto koleno Valičev (s tfemi mavčnimi oblogami vmes) opravil sprejemni izpit "a AGRFT. Starši so bili šoki-rani. Jaz tudi. Pod vodstvom dobrih pedagogov, najbolj pa Poldeta Bibiča, sem zaključil študentsko obdobje. Po Akademiji sem dve leti delal v SSG Trst,   potem   odslužil svoj
obrambni dolg domovini in od leta 1980 sem član ansambla ljubljanske Drame.« Svojo profesionalno pot je Aleš začel v znamenitem ljubljanskem »alternativnem« gledališču Pekarna. Njegovi prvi igralski nastopi sovpadajo s študijskim obdobjem. Brez dvoma je imel Aleš Valič ob svojih igralskih kvalitetah tudi tisto potrebno srečo pri različnih vlogah, ki so mu skozi ustvarjalni proces omogočale individualni umetniški razvoj. Tako je sodeloval pri številnih temeljnih slovenskih gledaliških dogodkih, ki so zaznamovali zadnje desetletje našega gledališča. Ob delu v matični ustanovi je gostoval v EG Glej, v Mestnem gledališču ljubljanskem, v Slovenskem mladinskem gledališču. Številne vloge je ustvaril pri filmu, na televiziji in na radiju. Za svoje delo je Aleš Valič leta
1984 dobil nagrado Prešerno vega sklada. Po vsem tem je dovolj grenko spoznanje, da je igralec tri do štirikrat slabše plačan od delavca z najpreprostejšimi opravili...
Vloga v kranjski uprizoritvi Tartuffa odstopa od vlog, ki jih je ustvaril v zadnjih letih. To ugotovitev komentira: »V zadnjih nekaj letih sem imel srečo, da sem dobil nekaj izjemnih negativnih vlog, ki jih igralci ljubimo. Začelo se je nekako pri Zlatih čeveljčkih, pa potem preko Valčka, Malomeščanske svatbe... To so vse zelo težke vloge v težkih predstavah in začutil sem, da sem tovrstnih vlog naveličan. Zdaj igram v predstavi Zid-jezero Dušana Jovanovića, kjer je moja vloga drugačna, v Služkinjah Geneta je moja Solange sicer nasilna, vendar kompleksna vloga z mnogo mehkimi niansami; tu
Novi dekliški pevski zbor
POJ, MLADO SRCE
Kranj - Pevskih zborov na kranjskih osnovnih šolah ne manjka, 11(1 P° dva, trije so na eni šoli. Toda, če bi iskali mladinski pevski z°or, ne tega pa ni že kakih osem let, saj je z odhodom Matevža ^ Fabjana nehal obstajati gimnazijski pevski zbor.
od " Prehod pevcev iz osnovnošolskih pevskih zborov k
la fT h"1 ZDOrorn ' se je v Kranju zadnja leta kar občutno poznaje' 0<* te jeseni dalje naj bi bilo drugače. Konec septembra jj. n.amreč Janez Foršek zbral nekaj več kot dvajset pevk. Večina ga "C že.nekdaj pela v šolskem zboru na Osnovni šoli Staneta Ža-^rrja.' kjer Janez Foršek poučuje glasbo, nekaj jih je prišlo s no n ,n. Sfednjih šol, nekatere se sicer vozijo v ljubljanske šole -, nekaj pa jih še pričakujejo. Novi dekliški pevski zbor, za ka-trid^3 S° 'ZDra'' 'me P°J' mlado srce, še vabi mlade pevke. Vsaj vs- kSCt Pevk naj k' 'mel novi kranjski mladinski zbor. Vadijo (soK°-Sre^° 00 '^-^ naPrej v glasbeni sobi kranjske gimnazije
,,št' ^4X dobrodošla bo vsaka nova pevka. ?bo .^astav''i smo zelo resno," je povedal dirigent dekliškega smiAianez Fofšek- "Za začetek sem izbral slovenske umetne pe-Pre" ^° to lu^'1 usmeritev za naprej, še ne vem, saj moramo roJ 2as'išati pravi zven zbora. Seveda pa bodo na vrsti tudi na-pr-"^slovenske pesmi in pesmi renesanse. Radi bi se lotili tudi
e<Jb instrumentalnih del, kar se sicer dokaj redko sliši." no j ^ePrav so skupaj šele kratek čas, pa mlade pevke tako pridobi" zavzeto delajo, da se bodo prav gotovo prvič predstavile že
gOtOVv,
'eta £ "a:sl<Jpiie na odcuism pcvsM i^.j. .
.La,me„Pa pravijo, da bodo nastopile povsod, kamor jih bodo
je še Glejeva predstava Pet in pol. Zaradi vseh teh negativ-cev, ki si bili tako zelo hvaljeni, se nisem počutil nič bolj negativnega, vendar sem z največjim veseljem sprejel povabilo režiserja Matjaža Zupančiča in PG Kranj, da odigram vlogo Tartuffa. Za to je več razlogov.«
Kako gledate na gostovanja igralcev v različnih gledališčih?
»Osebno mi neverjetno ustreza gostovati izven matične hiše. Srečaš nove igralce, ki ti dajo nove impulze, vzbudijo v tebi nove poglede, spoznaš drugačne pogoje dela in ne nazadnje pokažeš se povsem novemu občinstvu. Poleg vsega z Matjažem še nisem delal, najino prvo srečanje me je že dalj časa mikalo. In seveda Tartuffe sam. To je ena najboljših klasičnih vlog enega najboljših dramatikov vseh časov. Trudili smo se, da bi tudi skozi predstavo potrdili vse najboljše. V Kranj pa me je prignal še en razlog. Mislim, da je profesionalizacija Prešernovega gledališča v fazi, ko je treba temu kolektivu pomagati pri preoblikovanju v kadrovsko, organizacijsko in umetniško polno gledališče z zaledjem, "ki ga gledališče potrebuje in zasluži.«
Vtisi po premieri?
»Skupaj smo luščili in luščili to igro, ki se imenuje Tartuffe. Občutek imam, da smo nekam prišli, vendar kolikokrat je gledališke ljudi občutek že prevaral, jih vrgel med zvezde ali pustil na cedilu. Po lepem in kratkem kranjskem obdobju se vračam v Dramo. Igral bom Hitlerja. Vračam se z upanjem, da se še vrnem v Prešernovo gledališče.«
(ar)
gotovo°Ve^a '^ta' k' se l' načrti kaj spremenili, pa bodo prav leta Sana»St0p''e n-a- občms'c' pevski reviji v začetku prihodnjega p0vabil'T,<cPa prav'J°' da D°do nastopile povsod, kamor jih bodo skjn m|'' ?eve.da pa že zdaj resno računajo na srečanje sloven-ne k0. ad,r>skih pevskih zborov v Zagorju, kamor bodo povablje-
p za zdaj edini gorenjski mladinski pevski zbor. Poje £vV  1 ZDor, tretji, ki ga je ustanovil Janez Foršek, torej že Že to ha -° tako Pevke kot dirigent odločeni dobro delati, pove
»  a ze zdaj, ko so šele na začetku, iščejo korepetitorja. ^   ^ Lea Mencinger
___ČAKAJOČ NA DVORANO
r,ared^H^OV',''Ca " ^a mesec naJ bi bila po vsej verjetnosti povsem ta'nice H fPreJrne obiskovalce, dvoranica, ki jo je s prizidkom či-tev Zn "a radovljiška knjižnica A. T. Linharta. Za uprizori-sebej Panove Micke ne bo ravno primerna, za manjše igrice, po-vnj sod i. vne> P3 prav gotovo. Zato Matija Milčinski, stroko-prav|j , av5c ZKO Radovljica, ob razumevanju knjižnice že pri-lutkov ovrn program. Po vsej verjetnosti bo prvo nastopilo vna Jno 8'edališče Papilu iz Kopra. Povabljena je že tudi lutko-prjpr u.pin.a KUD Jože Papler iz Besnice pri Kranju, ki prav zdaj nija     Ja 'grico o Slončku Leopoldu - po zgodbici Mihe Mazzi-
KINO     KINO KINO
REŽISER PORNO FILMA (Sexscapes)
Režija: Chuck Vincenc Gl. vloga: Ginger Lyn
Uvodna notica: pričujoči zapis se ne želi opredeljevati proti ali za pornografijo. Pomeni zgolj paberkovanje po aktualnem gorenjskem kino repertoarju, med katerim se najde tudi po kakšen primerek omenjene vrste.
Režiser Chuck Vincent je v svojem poklicu (beri slovenski prevod filma) star maček. Tudi prvi uradno predvajani porno film pri nas, Strasti, je bil njegov proizvod. Ob enormni produkciji in z njo verjetno tudi določenim zasičenjem, se mu uspe včasih uspešno poigrati z gledalcem, žanrom, od katerega Živi, pa tudi s samim seboj. Film npr. začne z brezkompromisnim, podivjanim, perverznim seksom, v drugi polovici pa vse skupaj zvodeni v samoironično nategnjeno melodramo, ki skorajda ne premore scen, zaradi katerih konzumenti tovrstnih izdatkov pravzaprav hodijo v kino.
V filmu Režiser porno filma, se je ponorčeval iz samega sebe. Glavna oseba filma je namreč frustrirani porno-režiser, ki sam zase misli, da je najboljši, vsi ostali pa mu govorijo, da je najboljši ravno Chuck Vincent. Glede na to, da so pri por-no-žanru vedno težave pri zgodbi, tj. vezivu med dvema erotičnima scenama, ki naj bi opravičilo toliko onegavljenja še s čim drugim razen z golo slo, pomeni tema o snemanju porno-filma v filmu hvaležno dramaturško izhodišče za vstavljanje »trdih« kadrov vsevprek. Ker zgodbe filma-v-filmu ne poznamo, nadomestiti Vincent prehode spoznavanja, uvajanja, skratka pojasnilne dele, s kadri čiste »akcije«, v katerih daje duška različnim seksualnim fantazijam in eksibicijam, ki bi v prvotni zgodbi delovale preveč raztrgano in nepovezano. Eleganten način za reduciranje sicer potrebnega, a nezaželenega psihologiziranja in insistiranja na povezovanju dogajanja v dramaturško smiselno celotno. Vse to na zadovoljstvo gledalcev, ki jih vse to govoričenje na platnu ne zanima preveč, in ki dobro vedo, kaj hočejo.
Če sem prištejemo, še vizualno čisto spodobne igralce, (za razliko od raznih spak, ki nam jih servirajo) in diskretno, a konstantno ironijo, s katero Vencent tke niti dogajanja, vidimo, da smo v poplavi neokusnizh, nedomislenih in pritlehnih filmov, naleteli, če že ne drugega, pa vsaj na korekten izdelek tega, najbolj kodiranega med vsemi žanri.
Ocena: 3
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - Danes, v petek, oh 11. uri odpirajo v prostorih Gorenjskega muzeju, favčarjeva 43. razstavo Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji v letih 1936 - 1940. Razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Celje.
V galeriji Prešernove hiše v okviru prireditve Fotografski trikotnik
razstavljajo koroški fotografi.
V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja.
V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava jugoslovanske pejsažne fotografije Pokrajina 89.
V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Marko Tušek. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja karikaturist Ane Vasilev-ski.
V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike Marko Rolc. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled dela z letošnje Slikarske kolonije, september 89.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine od danes dalje v okviru klubske razstave fotografij in diapozitivov f oto kino kluba Radovljica razstavljajo člani (I. del).
BLED - V galeriji Mozaik. Almira Grad Grimšče, so na ogled slike iz zbirke Loškega muzeja.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Ex tempore Loka 89.
SORICA - V Zadružnem domu je na ogled razstava fotografij Mire Terlep na temo Arhitekturne zanimivosti Sorice in okolice. DOMŽALE - V Likovnem razstav i še u Domžale so na ogled grafike iz Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akvarele Aladin Lanc.__
Kranjska Pionirska knjižnica
URE PRAVLJIC
Kranj - V sredo dopoldne je v kranjski Pionirski knjižnici v Delavskem domu polno otrok. Že vrsto let je to dan, ko pridejo
na obisk otroci iz kranjskih vrtcev ter tudi iz nižjih razredov osnovnih šol, da bi se spoznali s knjižnico in knjigami. Nekateri so tako navdušeni, da že popoldne, ko je na sporedu ura pravljic, pridejo znova - s starši. O tem, kakšne so te ure pravljic, govori vodja Pionirske knjižnice Vika Konc.
r
<m mm
"Ure pravljic, kijih pripravljamo v naši knjižnici, so le en del tako imenovane pedagoške dejavnosti v knjižnici. Namenjene so otrokom tam od četrtega pa do osmega leta. Prijetno je delati s skupino otrok približno enake starosti, no, včasih pa se zgodi, da pripravimo pravljico za večje otroke, pa pridejo najmlajši. Takrat je seveda najbolje izbrati drugo, primernejšo. Običajno ne posegamo po klasičnih pravljicah, pač pa izbiramo sodobne pravljice, največkrat iz knjig, ki še niso prevedene. Na voljo imamo tudi kar precej originalnih slikanic, tudi izposojamo si jih iz ljubljanske Pionirske knjižnice."
Otroci prihajajo, da bi slišali pravljico. Vendar gre še za nekaj drugega?
"Seveda. Gre za spoznavanje s knjigo, za obisk knjižnice. Vemo, da otrokom dajemo prve slikanice že zelo zgodaj, pri dveh letih. Tu pri nas najmlajši prav tako dobijo slikanice v roke, vendar jim povemo, daje slikanica tudi knjiga in s knjigo je pač treba lepo ravnati. To jim je seveda treba povedati na primeren način, recimo s pravljico. Spoznajo, da knjiga ni igrača, pač pa nekaj drugega. Zanimivo, da zdaj vodijo k uram pravljic svoje otroke že nekdanji mladi obiskovalci." Ura pravljic ima gotovo tudi svoj pedagoški pomen. "Prav gotovo. Potem ko pravljico slišijo, vsak teden je pravljičarka ena od štirih knjižničark, se je o pravljici treba še pogovoriti z otroki. Navadno se ura podaljša še za pol ure. Še posebej zato, ker večina zelo rada še kaj nariše. Krasno je, če je skupina ravno prav velika, tam okoli dvajset otrok. Med počitnicami pa je pravljična soba skoraj premajhna."
L. M.
Z.S.
škof ja Loka - V galeriji ZKO - Knjižnica te dni razstavlja dvanajst akvarelov na kartonu ljubljanski arhitekt Niko Lehrmann. Slikanje akvarelov je le ena od dejavnosti, saj se ukvarja tako z urbanističnim oblikovanjem, tehnologijo montažne gradnje, vrtnim in pejsažnim oblikovanjem, grafičnim oblikovanjem, fotografijo, filmom, karikaturo, satiro, humorjem, ustvarja skulpture v les, itd. Za seboj ima že vrsto samostojnih kot tudi skupinskih nastopov. Kot likovnika ga škofjeloško občinstvo že pozna, saj je pred dvema letoma že razstavljal v galeriji Loškega gradu. - Foto: F. Perdan
ureja LEA MENCINGER
((Ž®IMSSScJJ©IESGLAS   8. STRAN
MLADINSKA STRAN
Petek, 3. novembra 1989
Kaj je še potrebno vedeti pred pričetkom 13. kongresa ZSMS v Portorožu?
ISKANJE
DOBREGA
GOSPODARJA
Kako glasen bo gorenjski nastop v kongresnih dvoranah - kakšna so pravzaprav sploh stališča, ki jih bodo zastopali gorenjski zsmsjevski delegati? Je pričakovati v Portorožu res burno razpravo glede na stališča "združene opozicije znotraj ZSMS'1?
Če smo v dosedanji redni posebni kongresni rubriki v Gorenjskem glasu poskušali vsaj okvirno predstaviti predlog kongresnih dokumentov in posamezne (nasprotne) odzive nanj, potem vam danes, na prvi kongresni dan, predstavljamo vsebino nastopov gorenjskih delegatov.
V Radovljici so se posebej dotaknili problematike hribovskih naselij in razvojnih možnosti domače občine. V prvi razpravi se bodo večinoma omejili na bohinjski vasi Koprivnik in Gorjuše, jih zaznamovali in na primeru poskušali prikazati odnos oblasti do hribovskih naselij. Med drugim menijo: Danes odkrito govorimo o marsikaterih napakah, ki so bile stor-
Kongresne pobude
- predlaga se depolitizacija armade ali možnost delovanja tudi drugim organizacijam in zvezam v JLA;
- sprejme naj se zakon, ki bo kmetu omogočal prodajo mesa na prostem trgu, torej neposredno od kmetov k potrošnikom;
- izdela naj se analiza, ki bi pokazala stanje o posedovanjih lastnega in družbenega stanovanja v eni osebi;
- podpira se ustanovitev ministrstva za mladino;
- podpira se ustanovitev sveta mladinskih organizacij;
- podpreti ustanavljanje neodvisnih lokalnih televizij in s tem razbiti monopol TV Ljubljana;
- predlog, da se za vsa hribovska naselja v Sloveniji izdelajo konkretni akcijski razvojni programi, s pogojem, da je nosilec razvoja avtohtono prebivalstvo
jene v povojnih letih in desetletjih, v času izgradnje porušene domovine, industrializacije in delovnih akcij, revolucionarnih pesmi, v času obračunov z notranjimi sovražniki, v času ustvarjanja tega, kar je danes naša stvarnost. Ena od zablod tega časa je bila tudi industrializacija za vsako ceno in gospodarstvo po ruskem vzorcu, znano pa je, kakšna krivica se je godila kmetom in manj znano, kaj seje dogajalo v hribovskih vaseh. V zahodnih, gnilih bur-žoazijah so že davno spoznali, da je vas osnovna celica urbanega življenja, lahko rečemo, da je pogoj za preživetje naroda. Švicarji menijo, da je poselitev gorskih področij zelo zaželena iz več čisto praktičnih razlogov.
Alpe so največji vodni rezervoar Evrope, zato moramo takoj prekiniti z onesnaževanjem podtalnice. V Radovljici prav sedaj ustanavljamo neodvisno ekološko skupino, ki bo imela nalogo raziskati stanje voda v naši okolici, za začetek predvsem v Bohinju. Prav tam namreč stoji kup vikendov, ki so zgrajeni na popolnoma neustreznih krajih, z neustrezno infrastrukturo. Na žalost ima večina lastnikov legalna gradbena dovoljenja, bodisi zato, ker je bila takšna občinska politika ali pa so lastniki imeli prave priimke.
Nedvoumnost izrečenega
Pri razvojnih možnostih radovljiške občine pa so razmišljanja članov domače ZSMS med drugim sledeča: Ne strinjamo se z uvozom starih tehnologij, ki jih razvite države na svojem področju prepovedujejo. Našo industrijo naj bi usmerjali v energetsko in ekološko varčno tehnologijo. Perspektiva zagotavljanja zaposlitev tehnološkim viškom in reševanje nezaposlenosti, še vedno ni znana. Pri ustreznih organih bomo zato spodbujali, da posamezne delovne organizacije izdelajo lasten program reševanja presežkov in prekvalifikacij delavcev. Ravno tako bo potrebno spremeniti tudi izobraževalni program v srednjem šolstvu, kjer bi moralo biti več proizvodne prakse.
Pri prometni infrastrukturi še vedno niso začeta dela na avtocesti "Bratstvo in enotnost", odsek Vrba - Podtabor, da o prenovi in izgradnji dvotirne železnice Jesenice - Ljubljana sploh ne govorimo. Če so se v Radovljici odločili, da bodo poleg konkretnih kongresnih pobud, izhajali iz dveh področij, potem moramo
za Kranj povedati, da so svoje razprave bazirali predvsem na konkretnih amandmajih, vezanih na predlog kongresnih dokumentov. Tako bodo v Portorožu med drugim zahtevali: na področju ekologije - prepoved uporabe plastičnih vrečk, nadomestijo naj jih papirnate; cena neosvinčenega bencina mora biti nižja od cene osvinčenega bencina; avtomobili s katalizatorji morajo biti obdavčeni manj kot ostali, tako da ni razlike v končni ceni. Na področju prava, pravosodja in kaznovalne politike so glavna stališča kranjske ZSMS sledeča: takojšnja ratifikacija Fakultativnega protokola k Mednarod-
Popolna javnost del
Škofjeloški zsmsjevci se bodo v svojih razpravah omejili, kot sami pravijo, na področja, ki so jim najbližja in jih tudi najbolj poznajo, na stanovanjsko politiko in zaposlovanje. Tako se bodo na področju stanovanjske politike med drugim zavzeli za: razreševanje stanovanjske problematike z uvedbo ekonomskih stanarin; določen red in zmanjšanje postopkov na časovno minimalne - pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj (postopki upravnih organov, ki so kompetentni za izdajo tovrstnih dovoljenj, so predolgi in s tem avtomatično višajo stroške gradenj - črne gradnje so navadno posledica omejenih možnosti ažurnega pridobivanja gradbene dokumentacije); poenotenje pogojev za odobravanje stanovanjskih posojil po občinah.
Na področju zaposlovanja in štipendijske politike bodo glasovi zastavljeni za: okrepitev raziskovalnih in kadrovskih služb v podjetjih zaradi zasledovanja dolgoročnega cilja razvoja; za nemoteno delo v podjetjih je nujna vzgoja lastnega kadra za prevzem najodgovornejših funkcij. Zaradi tega se na OK ZSMS Škofja Loka zavzemajo za: javnost ocenjevanja dela nosilcev funkcij in odgovornih nalog; nastopanje s programi, oceno izvajanja programov dela; uveljavitev ugotavljanja odgovornosti in instrumenta odpoklica, dosledno uresničevanje skupnih programov ter uveljavitev možnosti prodora mladih, sposobnih in novih kadrov.
Delegati tržiške ZSMS, ki so svoja kongresna stališča dokončno oblikovali pred dnevi na dvodnevnem seminarju (podobno kot kolegi v ostalih gorenjskih občinah) so v svojih pogledih povsem jasni. Predlog statuta v celoti pod-
ofl r\K*
igra se končuje,
na vrsti je odločilna partija
nemu paktu o državljanskih in političnih pravicah ter vzpostavitev neposrednega nadzora mednarodnega Odbora za človekove pravice, ki ga fakultativni protokol določa; takojšnjo ratifikacijo Konvencije proti mučenju in drugim oblikam krutega, nehumanega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja: uresničevanje človekovih pravic in svoboščin mora biti resnično podvrženo mednarodnim mehanizmom nadzora (OZN, komisijam izvedencev...). Vlada je dolžna dajati odgovore vsem mednarodnim telesom za človekove pravice in sprejemati njihove delegacije na uradnih pogovorih; v ustavi in Kazenskem zakoniku naj se ukinejo vsi členi, ki dopuščajo omejevanje osnovnih človekovih pravic v primeru izrednega stanja; zahteva se ustanovitev institucije "ombud-sman" - posebnega organa pri vladi, ki ima velika pooblastila pri varovanju človekovih pravic; potrebna je sprememba pravnih predpisov o delovanju organov za notranje zadeve v smislu zagotovitve večjega sodnega nadzora nad kršenjem človekovih pravic in svoboščin.
Kongresne pobude
- zahtevati odpravo tajnih uradnih listov;
• odpraviti izvrševanje prisilnega psihiatričnega zdravljenja;
- ukiniti obrambno vzgojo na osnovnih šolah;
- vojaški rok je potrebno šteti v pokojninsko dobo;
- ukiniti vse oblike usposabljanja deklet z orožjem, razen na željo posameznic;
- ustanoviti neodvisno tiskovno agencijo;
- ukiniti zakon o javnem obveščanju;
- teološko fakulteto je potrebno vključiti v ljubljansko univerzo;
- redno končan študij je potrebno všteti v pokojninsko dobo;
- Titove štipendije naj se prekvalificirajo v "državne štipendije za nadarjene"
Pravi grafit v samem centru republiškega središča. Seveda ni znano ali je anonimni avtor mislil na aktualno stanje v ZSMS ali pa mogoče kar na splošno družbeno počutje. Če je mislil slednje, bi veljalo dodati tudi grafita z druge stene "če nam je tako dobro, zakaj nam je tako slabo?" in "nazadujemo, ampak smo vsaj na čelu!"
pirajo, hkrati pa zahtevajo enake možnosti medijske predstavitve za vse organizacije in zveze v času pred volitvami ter se jezijo ("dost mamo") na tiste OK ZSMS (Domžale, Velenje, M K ZSMS Maribor), ki po njihovem mnenju želijo tik pred kongresom skozi zadnja vrata pripeljati svoje predloge o organiziranju ZSMS v prihodnje. Glede gospodarstva v svoji občini: potrebni so pravočasni ukrepi v tistih delovnih organizacijah, kjer se predvidevajo težave, še preden se le-te pokažejo; potrebno je znižanje dajatev gospodarstva vsem porabnikom; organizira naj se okrogla miza s študenti, dijaki, izvršnim svetom, banko in delovnimi organizacijami na temo: Kako pripeljati razvoj in dinar v občino.
"Nič nimamo proti novim žičnicam in hotelom na Voglu, ampak najprej očistimo vso svinjarijo iz Bohinjskega jezera in zgradimo čistilho napravo. Končno se moramo naučiti, da ne moremo v isti žakelj stlačiti turista, ki pride na veselico in tistega, ki pride počivat. Ušla nam bosta oba. Ne posiljuj-mo turistov z ekstravagantnimi hoteli, s srbsko folkloro sredi Bleda, s potovanji v Benetke, z lesenimi čapljami in oslički, ampak jim ponudimo resnično čisto in zdravo okolje. S tem bomo imeli dvakratno korist - sami bomo živeli v zdravem okolju in ga hkrati lahko tudi drago prodajali."
Frakcijski blok
Na področju infrastrukture se zavzemajo za čimprejšnjo obnovitev ceste na Ljubelj, saj dolge kolone ovirajo dostop turistov na Ljubelj, pozimi pa smučarjem na edini urejeno smučišče v občini (Zelenica). V kongresni resoluciji, ki govori o zaposlovanju, se zavzemajo za izboljšanje informiranosti delavcev po delovnih organizacijah o vseh novih zakonih, ki so neposredno vezani na delo. Pri ekologiji pa med drugim zahtevajo uporabo umetnih gnojil v gorskem svetu, ki vplivajo na onesnaženost pitne vode in kvalitete mesa.
Predlog novega zsmsjevskega statuta podpirajo tudi na Jesenicah, velik del tamkajšnjih razmišljanj pa je uprt v delo po kongresu. I"; tenzivno se namreč že pripravljajo na akcije, ki bi sledile ob sprejemu predloženih kongresnih dokumentov, več o sami vsebini konkretnih portoroških razprav pa nam do oddaje članka v tisk, kljub posebni prošnji ni uspelo izvedeti.
To bi bili, seveda v kratkem, povzetki bistvenih stališč gorenjskih zsmsjevskih delegatov, ki jih bo v Portorožu, skupaj s člani, ki sodijo pod okrilje RK ZSMS, več kot dvajset. (V posebnih poudarkih na strani izdvajamo tudi nekatere konkretne kongresne pobude oziroma misli gorenjskih občinskih ZSMS.)
Pred pričetkom kongresa si velja vsekakor tudi osvežiti spomin, kako so bile nove usmeritve sprejete v najširši slovenski mladinski mreži. Ko smo v posebni kongresni rubriki v našem časopisu med drugim poročali tudi o nasprotovanjih predlogu kongresnih dokumentov, smo se več ali manj sklicevali le na odprto p1' smo OK ZSMS Velenje, javno pismo Vinka Pandureviča (predsednika K ZSM v ljubljanskem korpusu JLA) in pismo ("Mi nismo za ) ljubljanske študentske organizacije. K temu j>i veljalo dodati tudi nedavno pismo Igorja Luk-šiča v Dnevniku (28. 10. 1989), v katerem Je med drugim zapisal: Temeljni problem, P°ve zan z reformo ZSMS, je problem dediščine-Kdo bo pobral politični, moralni in materialni kapital, ki si ga je mladinska organizacija ustvarila doslej, zlasti pa v osemdesetih letih-V osnovi obstajata dva velika pretendenta • Zveza komunistov in tako imenovana alternati-
"Ni težko ukiniti šole, ki jo obiskuje peščica otrok, jih vsako jutro naložiti na avtobus in popoldne pripeljati nazaj, medtem ko sta v vasi dve nezaposleni učiteljici. A kdo iu predvsem kdaj bo šolo spet pripeljal nazaj-Res je, da to stane, vendar če smo že tako solidarni in podpiramo razne "guslarje", da nam potem skačejo v hrbet, bodimo solidarni s svojimi, s sonarodnjaki."
va. Videti je, da ZK ni vlekla potez, ki bi kazale na to, dajo kapital ZSMS zanima, čeprav Di bilo vredno razmisliti o tem. Vsaj v prvi fazi lahko na ruševinah ZSMS, torej z zagotovljenimi visokimi proračunskimi sredstvi, oblikovala svoj podmladek. Tega bo seveda morala oblikovati, če se bo ZSMS uspelo preobraziti v stranko.
Omenimo na koncu še pobudo za ustano; vitev mladinskega sveta, kajti pred tednom dn je bila, v sklopu priprav na kongres, že prva seja iniciativne skupine, ki so se je udeleži predstavniki nekaterih družbenih organizacij in društev - sedanjih kolektivnih članov ZSM- > predstavniki nastajajočih oblik prostočasovne-ga izražanja mladih in drugi. Mandat za se^f3x vo skupine, ki bo pripravila osnutke izhod'S za nadaljnjo razpravo tako v lastni organizij nosti posameznih oblik združevanja nrila0" kot tudi med njimi, so prevzeli: Mladi evrops federalisti, Zveza prijateljev mladine SloveniJ » Medškofijski odbor za študente, Socialdern ' kratska mladina Slovenije, UK ZSMS, W MIST, ŠOLT in RK ZSMS.
Vine Bešter
Petek, 3. novembra 1989
9. stran < msš8m$smaLA&
Urednikova beseda
Za današnje odprte strani je novinar jože Košnjek pripravil razmišljanje o prenovi naše najmnožičnejše organizacije, SZDL, vine Bešter pa reportažo o arheološkem izkopavanju starega Carniuma. Sredico smo odprli pogovoru Miha Naglica s podpredsednikom republiške konference SZDL, matematikom, športnikom, politikom, ekonomistom in simpatičnim voditeljem naših Glasovih prej (v četrtek, 9. novembra, se bo v hotelu Ribno pogovarjal z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem), Žirovcem Viktorjem Žakljem. obljavljamo skrajšan intervju (odlomke smo izbrali v uredništvu), celotnega pa bodo objavili v Žirovskem občasniku, ki bo izšel kmalu po Novem letu.
Prihodnji teden, 10. novembra, bodo izšla Snovanja, v petek, 17. novembra, pa spet Odprte strani, kjer bo objavljen pogovor med Viktorjem Žakljem in dr. Alojzijem Šuštarjem na Glasovi preji.
Leopoldina Bogataj
JOŽE KOŠNJEK
Novi program na slovenskem političnem trgu
Na slovenskem političnem trgu, če uporabimo ta izraz v Povezavi z novonastajajočim Politični
m marketingom in iskanjem možnih volilcev na v°litvah prihodnje leto, se je Pojavil nov program. V presojo 8a ponuja republiška konferen-Ca Socialistične zveze delovnega ljudstva z vabljivim naslo-y°rn: Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje. Težko je sedaj že natančneje 0cenjevati razmerje med ponudbo in povpraševanjem, vendar je programov sedaj več, kot Je Povpraševanja, morda tudi 2ato, ker so si ti programi vsaj v osnovnih izhodiščih precej Podobni. Ker od napisanih ali ^govorjenih besed še ni bil m"če sit, česar se končno le °olJ zavedamo, bo usoda vsa-kega od teh programov odviha od sposobnosti poiskati v teJ naši zmedeni stvarnosti pra-^ Probleme. Teh pa ni malo, ^ZDL pa je izbrala kot središ-Cr>ega inflacijo ter spopad z njo na vseh frontah.
Čeprav še ni bilo povsem jasno rečeno in tudi sklenjeno je, č'ovek lahko na
ve
osnovi razpra-
U„?a ZadnJi seji republiške konference SZDL sklepa, da Dni vi     postala enakopravna
neKna ZVeza (ali stranka>> zaci       levosredinska organi-So jJa 7 bogatim in humanim lal>zmom kot osnovnim ci-
ljem in rdečim nageljnom kot simbolom. Za zdaj je že jasno, da se bo SZDL preimenovala v Socialistično zvezo Slovenije s posebnim poudarkom na individualnem članstvu, utegne pa se zgoditi, da tudi to ime ne bo obveljalo in bomo tej organizaciji pravili kar Zveza socialistov. Je pa SZDL med tistimi organizacijami, ki jo vežejo na preteklost trdne vezi. V tem primeru gre za nasledstvo Osvobodilne fronte, za frontov-sko, za bolj ali manj prisilni jopič, ki je moral okleniti vse v SZDL združene organizacije. Prav tu tiči glavni vzrok, da je bil človek, državljan kot posameznik odrinjen na stranski tir, SZDL pa se je razvijala kot fronta organizacij. Ta popkovina preteklosti je tako močna, da SZDL ne bo samo politična zveza ali stranka, ampak še nekaj več, morda neke vrste zavetje za zveze, stranke in organizacije, ki bodo imele v svojih programih v ospredju besedo socializem. Kaj SZDL resnično bo, kakšen bo njen program, bomo vedeli 19. decembra, ko naj bi zasedala republiška konferenca SZDL. Škarij in platna pa nimajo samo v Ljubljani. Vodstvo SZDL predlaga, da bi bil dokument Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje prvi del, druga dva dela pa naj bi nastajala po občinah
in krajevnih skupnostih oziroma krajevnih konferencah SZDL.
Že sedaj je povsem stvarno vprašanje, kakšen bo nov odnos med SZDL kot krovno, frontno organizacijo in njenimi deli kot na primer ZKS, sindikat, mladina. Vsak od njih že meri na volitve in ljudske glasove, vendar so za zdaj ocene frontnih delov še prizanesljive, je pa samo vprašanje časa, kdaj bo te prizanesljivosti konec in se bo začelo resno predvolilno soočanje nekdaj uglašenih in usklajenih hčera in matere SZDL. Vse bodo svoje moči merile v dobrikanju istim volil-cem. Da je to pričakovati v sorazmerno kratkem času, kažejo tudi nekatere razprave na ponedeljkovi seji predsedstva re-epubliške konference SZDL, ko je nekaj govornikov odkrito povedalo, da na SZDL že letijo dvomi o pravici do življenja, napovedi o smrti te organizacije in očitki, zakaj se SZDL prenavlja sama in ne družno s katerim od svojih članov. Zato ni izbire, je dejal podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Zakelj na ponedeljkovi seji. Zastaviti moramo vse sile, da postanemo kot zgodovinski dedič jedro levosredinske misli v Sloveniji, saj politiko že določajo drugi mimo nas, čeprav so vsi še naši člani. SZDL mora že
spomladi, povsem samostojno in enakopravno, na volitve, kar pa ne pomeni zapiranja vrat pred možnimi koalicijami.
Programski dokument Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje ponuja veliko mero svežine in precejšen smisel za aktualnost slovenske in jugoslovanske problematike, po besedah enega od govornikov na ponedeljkovem predsedstvu, mnogo več kot pa bleda modra barva nove izkaznice Socialistične zveze Slovenije. Program je razdeljen v šest glavnih poglavij: storimo vse za materialno in duhovno bogatejše življenje; naš cilj je visoka raven človekovih pravic in temeljnih svoboščin; posta-nimo pravna država; Jugoslavija mora postati država miru in napredka; vstopimo v združeno Evropo, in Kako želi socialistična zveza uresničiti naloge in doseči cilje tega programa. Gesla programa so simpatična in so, kar je sploh značilnost političnih programov v Sloveniji, dejansko pisana na kožo večine. Težko si predstavljam državljana Slovenije, ki ne bi glasoval na primer za naslednje programske opredelitve: takoj sprejeti in dosledno izvajati protiinflacijske ukrepe, za nov, toda trden dinar, višji realni osebni dohodki, odločilna vlo-
ga integralnega trga, vsakdo naj živi predvsem od svojega dela, pomagajmo tistim, ki bodo pomoči najbolj potrebni, ne zapustimo človeka, ki je v stiski ali ga doleti nesreča, za varno starost, pomagajmo družinam z otroki, skrbimo za čisto okolje, vrnimo kmetijstvu njegovo vsestransko veljavo, kultura kot družbena moč, zbor slovenskih kulturnih delavcev, postanimo športni narod, itd. Pa naprej. Pravna norma naj v prvi vrsti varuje človeka, svobodo misli, veroizpovedi in prepričanja, smo za svobodo javnega obveščanja, odpravimo krivice preteklosti, uveljavimo skupščino, volilni sistem, pogoj demokracije, krajevna skupnost - temelj sistema, smo za polnopravno članstvo v svetu Evrope in Evropski skupnosti itd., itd.
Ker besede same po sebi ne spreminjajo sveta, čeprav so še tako lepe, je ta hip pomembno vprašanje, kako namerava socialistična zveza ta program uresničiti. V zadnjem, šestem poglavju, ponuja odgovor: ne sama, ampak z vsemi, ki soglašajo s tako opredeljenimi cilji, ki zaupajo Socialistični zvezi in ji želijo pomagati, da se bo tudi sama spremenila, da bo postala organizacija demokratične socialistične vizije. In naprej. So-
cialistična zveza se bo še naprej ukvarjala z vsemi tistimi problemi človeka, ki ne bodo zapisani v programih nobenih zvez, organizacij in skupščin, tudi v tem programu ne, bomo pa kot člani Socialistične zveze te probleme zaznali in začutili, da jih moramo reševati - ne v dobro organizacije, pač pa v dobro soseda, prijatelja ali pa neznanca.
Slovenska SZDL s tem programom odločno zanikuje, da bi bila za ropotarnico zgodovine, za odpad preživelih organizacij. SZDL je upoštevana pri ljudeh, kar naj ne bi bilo iz trte zvito tudi zaradi zadnjega podatka, da je novih izkaznic zmanjkalo in jih je moralo vodstvo republiške SZDL ponatisniti. Priznati pa je treba, da pa SZDL v preteklosti ni bila vedno SZDL v izvirnem pomenu besede, da večkrat ni imela svojega obraza in si je nadevala maske te ali one v SZDL združene organizacije, ob tem pa pozabljala na člana, na katerega se sedaj ponovno sklicuje. Morala pa bo obdržati še nekatere stare, frontovske funkcije, ki so zapisane tudi v ustavi Slovenije, zato bo SZDL še naprej nujno ostajala, vsaj v določenih ozirih, še vedno dvoživka in kdaj tudi deklica za vse.
J. Košnjek
Začetek tvojega življenja zaznamujejo črke s konca abecede: rodil si se kot Viktor Žakelj na Taboru pod žir-kom v žireh. Rojen med "zadnjimi", "v prelepi dolini na koncu sveta", kakor poje žirovska himna, si se nato skozi življenje neustavljivo prebijal med "prve". Od učitelja matematike in trenerja košarkarjev do sekretarja Alpine, župana škofje Loke, viceministra za plan, svetovalca predsedstva slovenske republike - in zdaj si podpredsednik SZDL Slovenije.
Začniva na začetku. Kako je minevalo tvoje otroštvo na Žirovskem?
Ne vem, Miha, če ima tako osebno intoniran razgovor kak smisel. Nisem "osebnost", za menj ne bo stalo, če parafraziram Vodnika - ne pesmi, ne proze - spomin name bo ugasnil s smrtjo mojih najbližnjih. Sem pač le eden "od mnogih", ki ga življenje neusmiljeno premetava, slučajnosti določajo mojo pot. Vajen sem konkretnih pogovorov, v katerih ne nastopam kot "osebnost", kot "mučenik" ali kot "kader" - v ospredju teh pogovorov so "umazane podrobnosti", s katerimi se vse življenje ukvarjam. A zdaj je, kar je. Odločil sem se, da Ti navkljub tem pomislekom odgovorim, a le zato, ker upam, da bova ujela kak fragment časa, ki mi je odmerjen. Ta čas zadnjih 30-40 let pa ni bil le moj, bil je naš in v katerem smo se moja generacija in seveda jaz prebijali skozi tegobe življenja za ljubi kruhek - prav zato - za ljubi kruhek, kajti jaz npr. nisem imel, bolje rečeno mogel imeti kakih posebnih ambicij. Naj povem, da sem zarana spoznal, da me narava ni posebej obdarila, da nimam "rodovnika", ki bi obvezoval, pa tudi česa drugega ne, ki bi me utirilo v Panteon pomembnih Slovencev. In še nekaj! Terjaš obujanje spominov, a s spomini veš, kako je. Če se še tako trudiš, so le ena od resnic - za koga drugega celo boleča neresnica. To sem zapisal zato, ker moje življenje povezuješ z mojimi prijatelji, znanci, ali vsaj sodelavci, ki na našo skupno prehojeno pot gledajo -drugače, njihova resnica je zagotovo vsaj v podrobnosti drugačna od moje. Vsega tega se zavedam, a bom vseeno osebno izpoveden. Morda nama bo vendarle uspelo iztrgati iz mojega spomina kaj takega, kar zna še koga zanimati. Sedaj pa k stvari, pa ne zameri, ker mi bo misel uhajala, se trgala - slutim, da preveč želiva. Rojen sem maja 1943, še začasa nemške okupacije; včasih, ko smo se šalili, sem rekel, da sem še "ros/raj". No, šalo na stran. Mama mi je pripovedovala, da je moje rojstvo in dobrota nemškega oficirja ali uradnika - ne vem natančno - rešila očeta služenja v nemšji vojski. Tega sem se večkrat spomnil. Vedno tedaj, ko je nas šolarje kaka vroča lumpenproletarska revolucionarna prazna glava delila na "naše" in "ne naše". Tedaj sem si rekel: tudi ti bi lahko bil sin pokojnega nemškega vojaka. Kako bi se počutil, kaj mislil o očetu, kakšna bi bila moja pot skozi življenje? No, na srečo se je zgodilo, kakor se je zgodilo. Bil sem srečen otrok srečne družine: nikdar me odločujoči niso šteli povsem za "našega" , pa tudi ne za "njihovega". Odmerjen mi je bil sredinski položaj - postal sem neke vrste "sredinec", kar sem še danes. Pravzaprav sem tega položaja zelo vesel, povsem ustreza moji notranjosti, mojemu razumevanju ljudi, življenja. A povedati moram, da je bila in je to moja drža za mnoge moteča. Takrat, ko sem (moral) postati loški župan, so nekateri moji žirovski rojaki resno podvomili v mojo politično neoporečnost, zdaj slišim, da se po vsem, kar počnem za afirmacijo socialistične ideje in socialistične zveze, nekateri sprašujejo, ali sem še komunist. Torej: o meni se je, se in se še bo dvomilo, zagotovo vse dotlej, dokler se bo ljudi delilo na bolj ali manj naše. Bili in so pa tudi taki, ki jih je moja pluralna drža (če se moderno izrazim) radostila; njim sem vedno odgovarjal, da sem tak le zato, ker sem ves čas svojega življenja trmasto branil "kvadratni meter" lastne svobode in zato sem bil in bom svoboden.
Žirovskemu otroštvu so sledile ljubljanske šole. Kakšni so tvoji spomini nanje?
Na šolanje me povečini vežejo prijazni spomi-ni. Bil je to čas mojih uspehov in tudi težkih porazov, čas zorenja in razumevanja tistega, kar sem prinesel od doma. Postajal sem vse bolj nacionalno in socialno čuteč, daleč odmaknjen od prave politike, bliže uživanju lepega in športa. Ker sem Ti obljubil odkrito besedo, naj omenim, da sem bil ves čas šolanja in mladostnega druženja "starejši"od vrstnikov. Trdo življenje, ob katerem sem zrastel, me je naredilo odgovornega. Nikdar nisem bil "luftar", vse, karkoli se v življenju zagrešil ali zamudil, sem v potu svojega obraza nadoknadil, poplačal. Ko danes gledam nazaj, si lahko očitam, da sem tu in tam bogato zapravljal čas. Nekateri mi zato očitajo, da bi ravnal bolje, če bi se zarana ozko usmeril v študij, ostal vsja zvest uči-teljevanju, dokončal še pravo, doktoriral iz ekonomije, ne pa - pravijo da sem razpravljal s
košarko, z javnim delovanjem in zadnje leto s politiko dragoceni čas. A naj na tem mestu zapišem, da je bilo vse to moje življenje ena sama dolga šola za to, kar sedaj opravljam. Življenje sem le tako mogel spoznati domala vseh strani, to je sedaj moja prednost, če ekonomistično rečem - edino bogastvo. Prav to bogatenje pa se je začelo na polproietarskem Taboru ter se je nadaljevalo, kot bi Ti rekel, v ljubljanskih šolah, a kaže, če se malce pošalim, da teh mojih "ljubezenskih"šol še zlepa ne bo konec.
Moj prvi spomin nate sega v šolsko leto 1963/64, ko si se v našem razredu preizkušal kot učitelj najtežjega predmeta - matematike. Tedaj si nastopil pedagoško pot učitelja in trenerja košarke, ki te je nato vodila po Kačurjevih krajih. Si jih doživljal kot Zapolje, Blatni dol, Golicavo in ... ali kako drugače?
Rekel sem že, da sem zavestno - v znanih oko-liščinah seveda - stopil na učiteljsko pot. Naj tudi to povem, da so bili moji prvi obvezni nastopi v razredu, prava katastrofa. Ko se mi je to prvič primerilo na vadnici OŠ Ledina v Ljubljani, sem celo podvomil, da bom sploh kdaj postal učitelj. Pa ne zato, da ne bi znal kaj povedati, le učitelj sprva nisem znal biti. Takrat, ko sem bil v Žireh, mislim, da je to bilo v šolskem letu 1961/62, v četrtem ali petem razredu pri učiteljici Ivanki Šuler, sem opravljal obvezno prakso (tudi jaz sem tebe spoznal tedaj, po svoje je bilo to "odločilno'), ki mi je nadvse koristila. Pot do učitelja pa je bila še dolga. Z učiteljevanjem sem resno začel pravzaprav v Gorenjem Logatcu. Nadvse lepi spomini, nič od tega, kar mi ponujaš. Čudovit kolektiv pametnih in delovnih učiteljev in učiteljic. Še danes se mi milo stori, ko z avtom ali peš pasiram Gorenji Logatec: s Haložani, Štefančiči, Ko-renčani, pa Vidmarjevo, Mezetovo, Oblakovo in še na nekatere druge, pa me vežejo iskrena prijateljstva. Prav naj bom razumljen, če rečem, da je taih kolektivov danes v slovenskem šolstvu bolj malo. Na tej šoli sem dozorel v učitelja, začel pa sem se skupaj z mojo sestrično Heleno tudi resno ukvarjati z nadarjenimi učenci, kar sem kasneje nadaljeval tudi v letih mojega učiteljevanja v Žireh. Naj se pohvalim: v občini Logatec nismo imeli na tekmovanjih za Vegova priznanja nobene konkurence, nadvse uspešni pa so bili tudi moji žirovski učenci. Ostal sem jim v lepem spominu, saj ni razloga, da bi mi sedaj lagali, tako tisti, ki so se izšolali in celo doktorirali, kot tisti, ki so si izbrali manj zahtevne poklice. Pri meni so - potem seveda, ko sem postal učitelj - razred naredili skoraj brez izjeme vsi - znali pa so zelo različno. Prav pa je, da zapišem, da to ukvarjanje z boljšim v šolah ni bilo na začetku čislano, zakaj to je bil čas "ko smo bili vsi enaki", o ne-voščljivosti pa ne bi govoril, nekaj prigod iz Logatca je prav smešnih. Res pa je tudi, da je bil to tudi čas, ko je feminizacija učiteljskega poklica šele začela svojo pogubno pot in imeli smo tedaj mladi učitelji nekaj zglednih starejših kolegov, kot npr. našega rojaka Pavleta Zajca, ki je po mojem poznavanju stvari sploh eden od najuspešnejših osnovnošolskih učiteljev matematike na slovenskem sploh. Drugo moje področje, ki je kmalu postalo več kot veselje, pa je košarka - vrhniška košarka. Največ, kar smo dosegli, je druga zvezna liga (nekaj zahtevnih kvalifikacij je vmes) ter bili smo pokalni zmagovalci v SR Slovenije ter se po zmagi nad Budučnostjo v Titogradu, če se prav spomnim, uvrstili med osem jugoslovanskih moštev. Kot igralec sem v tej igri nadvse užival, uspela finta me je bolj razveseljevala kot koš, podobno je bilo pri odbojki, in je danes v mojem vajeniškem tenisu. To nagnjenje po svoje govori o mojem značaju. Kot trener pa sem bil menda dober, celo perspektiven, saj sem imel nekoč teden dni priložnost sodelovati celo z Žeravico, ko je treniral reprezentanco v Kranjski Gori. Potem sem se težko polomil in moje življenje je steklo po novih drugačnih tirnicah. Za "izgubljen"čas pri košarki mi ni žal, moji redki iskreni prijatelji - Gantarji, Kukci, De Gleriji - pa so iz tistega časa.
Večina Žirovcev svojo poklicno pot začne in konča v Al-pini. Ti si se vanjo napotil od belega kruna in sredi "svinčenih" sedemdesetih let. Kaj te je speljalo iz učiteljske v šuštarsko zbornico?
To si dobro zapisal - od belega kruha. To je prepričanje žirovskega delavca in moj oče je to bil in je še. "Všolo naj gre, da mu ne bo treba delati", je najbrž razmišljal, ko je ves preznojen šival znane žirovske gojzerje. Danes, ko me pogosto videva neprespanega, zgaranega, redkobesednega, tega zagotovo ne reče več. In šel sem dvakrat v šolo in potem sem šel tudi iz šole v novo šolo - to je moja usoda. Toda tudi to ima predzgodovino. V tistih časih sem imel že tudi dodatno kvalifikacijo, Alpina je bila v stiski in nagovarjali so me celo za direktorja, kar sem odločno odklonil, Žirovska šola ni bila logaška šola, šolstvo je začelo bolehati, z nasi-
ljem t. i. "nove matematike" sq nisem strinjal, v Alpino je prišel novi direktor mag. Kopač, ki je vlival zaupanje - prav on me je pregovoril, da sem ugriznil v to kislo jabolko, se začel učiti novega poklica.
Verjemi mi, da ni bilo lahko. Soočeni smo bili s programsko, prostorsko in kadrovsko krizo; razen tega pa smo tedaj začeli uresničevati "malo delavsko ustavo", jaz pa sem bil vajenec, ki to ni smel biti. Ko danes gledam nazaj, sodim, da je bilo to za mene pogumno dejanje in ni mi žal, da sem stopil v "šuštarsko zbornico".
Sredi tvojega alpinskega obdobja je leto zmagoslavja -1977, koje Alpina praznovala 30-letnico. »Nove delovne zmage«, otvoritev nove hale, izid zajetnega zbornika, ki si ga uredil, številne kulturne prireditve in še kaj, kar ostaja v spominu. V ta čas pa sodita tudi dva (?) neuspela izida referenduma, s katerima so samoupravljala zavrnili nekatere spremembe, ki sta jih uvajala z direktorjem Martinom Kopačem. Kolikor se spominjam, si takrat reagiral brez panike, v prepričanju, da si imel prav. Kako zadevo ocenjuješ danes?
To obdobje si res zasluži nekaj več besed, kajti to je bil čas izgradnje »neposredne samoupravne socialistične demokracije« in cvetenje »dogovorne ekonomije«. Spominjam se, kako so nam »svetovali«, koliko tozdov naj bi imela Alpina, cele dneve sem pisal »samoupravne akte«, se pravdal po famozni instituciji, ki naj bi branila delavce pred tehnokrati — sodišču združenega dela. Sistem, ki ga je tedaj vzpostavila nova ustava in še zlasti Zakon o združenem delu, je imel eno samo napako — bil je pisan za nadljudi. Mi pa smo (bili) samo ljudje iz mesa in krvi, egoisti in altruisti, dobri in slabi, leni in pridni, izobraženi in neuki — ta zakonodaja pa nas je izenačila. Vsi smo bili nenadoma sposobni vsega: mehaniki so čez noč postali razlagalci pravnih norm, dobri mojstri nikakršni menadžerji, egalitarnost se je preko referendumov in sisovske logike razbohotila do absurda. A priznati je treba, da smo takrat mnogi imeli pomisleke — tu in tam smo tudi nekaj malega kritizirali — le do posameznih rešitev, v celoti vzeto integralni sistem samoupravljanja ni bil napadan. Videz je bil, da si »delavski razred« končno jemlje oblast, mislilo se je, da si bomo v tem »novem« sistemu ljudje končno sami »volili vero in postave«. Spominjam se, kako resno smo vzeli delegatski sistem. Izvoljen sem bil za delegata v zbor krajevnih skupnosti. Če se prav spominjam, je bil vodja delegacije nadvse delovni in pedantni Franc Jereb, jaz pa sem bil njegov namestnik.
Začeli smo nadvse resno, se redno sestajali, oblikovali stališča. Delali smo prav po modelu. Kmalu pa je začela ta vnema upadati; ob koncu prvega delegatskega mandata smo imeli ne le težave s sestajanjem naše temeljne delegacije, ampak tudi z delegiranjem delegatov v občinsko skupščino. Delegatski model je torej zarana začel kazati danes vsem znane slabosti. To pa je tudi čas, ko so iz podjetij v naglici nastajale organizacije združenega dela. Tu je bilo sicer nekaj več zadržanosti kot na »terenu«, a samoupravno preoblikovanje podjetij, integralno samoupravljanje in kar je še tega, je počasi postajalo realnost. Na tej poti pa je bilo nemalo zatikanj, tudi tisti dve, ki jih omenjaš v vprašanju. Še danes sem prepričan, kot takrat, da sem »imel prav«, res pa je, da sem bil tudi jaz, kot večina drugih, tedaj vernik novega si-
stema, a vernik, ki je sicer naglo izgubljal ven v »najboljši sistem«. Dokaz tega je tudi o£ stvo, da sem kot župan že podpisal detozdac je, tudi v Alpini, a res ne smem prehitevati Tedaj, Ti praviš v »svinčenih letih«, nadvse dj bro odraža tokratno stanje tudi sintagma »r* nena vremena«, se je dogajalo marsikaj, daflP zveni smešno, tedaj pa je bilo to vse kaj druf ga kot smešno. Spomnim se, kako so me moupravljalci« na enem od številnih oddelčni-sestankov, ko sem razlagal »nov sistem«, ki oij no ni bil po njihovi meri, skrivoma snemali-d bi tako našli »dokaz« zoper mojo »tehnokrO sko« naravnanost. Da je vsaka izgovorjena ^ seda našla tisoč in eno razlago po novih branilskih« institucijah sistema, ne kaže darjati. To je bil naš čas »antitehnokratske r& lucije«, upam, da poslednja te vrste na Slov^ skem. Živo se spominjam mukotrpnih pf6^ kanj med takratnima tozdoma proizvodnje 1 prodaje. Takrat sem dokončno dojel, da se grC mo »samoupravljalski fundamentalizem«, kateff ga zunanja izraza sta bila dezintegracija v g1 spodarstvu   in   rastoča deprofesionalizaćiJf upravljanja na vseh ravneh, ki bo — to s* bolj slutil, kot vedel — kmalu kompromis dobro idejo samoupravljanja, nisem pa še v del, da tudi jdejo socializma sploh.
Leta 1978 si v spletu okoliščin, ki sicer ni običajen zoj legatski sistem - če kaj, potem (naj bi ta prep&&, naključja) - postal župan tisočletnega mesta. DeW se te spominjajo po nastopnem govoru, ki je šoPT Govoril si kratko, učinkovito in obetal konkretno, W razrešitev dveh občinskih vozlov: urbanističnega in * skega. Urbanistični načrt občine in referendumski r gram za gradnjo šol sta dala velike rezultate, vej se zdi, da je ostal vsaj en vozel nerazpleten - Vr0 , izpeljave ceste skozi mesto v Poljansko dolino? ft» "politkomisarske" pedagoške lekcije smo bili s W strani deležni tudi študentje iz Poljanske doline, ko W v začetku leta 1979 na Trebiji priredili okroglo w'z° urbanizmu...
Kako ocenjuješ urbanistično problematiko v škofijskem prostoru in v slovenskem okviru danes. Se j* " banizacija tudi tu dogajala kot "stalinistično" *am nad slovensko kulturno krajino?___
Tudi pri tem vprašanju se bova morala n dlje zaustaviti, tudi zato, ker morava, kol. p° jaš, poravnati tudi medsebojne račune- P« Pi diva lepo po vrsti, na kratko, po možnos obči sporočilni ravni. . .
Že prej sem Ti rekel, da so bili v mojem z'^ nju odločilni slučaji, dogodki torej na k. |: nisem imel nobenega ali skoraj nobenega va. Ob volitvah 1978. leta je bil "predviden v župana Zvone Teržan, če prav vem seve \( zgodilo še je, da so tedaj bogovi obračali. f dje pa obrnili - Zvone Teržan ni bil }z^°J f menda zato, tako so dolgo razlagali, k ^ skonca abecede. Volitve so bile in bodo - ^ delegatske - vedno večji ali manjši riziko, ceda pa očitno ne odločilna. ji Ko so bile volitve končane, je politika mj "dobiti" župana. Ne vem, kako je prišla . ^ name, najbrž preprosto zato, ker so ted JJ veljavnem kriteriju bili delegati pretežn^*^..). posredni proizvajalci"; jaz sem bil v tem s neke vrste izjema, župansko delo pa terja ( več kot samo "razredni izvor", pa so se ve J ^ po načelu "hudič v sili že muhe žre" od\oc me. Gajger, Vraničar in tedanji občinski s tar so me neko soboto zjutraj v pisarni g ^ ga direktorja Alpine prepričali - prista
nenazadnje tudi zato, ker smo tedaj ?odL's[ii to ne more škoditi ne Alpini, ne kraju, "m sem župan, začel novo trdo šolo in še n n dokazoval, da nisem proizvod iz realsocia čne kadrovske kovačnice. Od prvega dne ^ novanja sem se ne le zavedal, ampak tud j nal tako, da sem na občini po volji občan v nisem torej delegat ne avantgarde, še ma J ; ke izbrane nove elite, ki so se tedaj bor prevlado v loški politiki. V takratnem seK^ t ju občinskega komiteja Lovru Gajgerju 1 j vemu predsedniku občinskega izvršnega ^,,1 Petru Petriču sem dobil nele imenitna so , ca, ampak tudi iskrena prijatelja. Kmal^ [( "osvojil" tudi delavce upravnih organo ^ mnoge odgovorne ljudi v občini tako, °si mogli začeti loški svet ne le razlagati, a ^ ga tudi spreminjati, če parafraziram znan ^ sel. Res pa je, da je občina Škofja Lo rt0v"i redkih slovenskih občin, ki ima srečo s nimi župani - če jih razumemo kot sim0^' katerimi se skriva desetletja trajajoč gosP jff ski in družbeni razvoj. Imeni pred n?er*P|br$ vina in Polajnar, ter za menoj Cepin in £ v>.i govorijo prav o tej "srečni kontinuiteti ■ ^ kdo izmed nas, naj ne zveni hvalisavo, Je Up vsaj drobno sled v mozaiku loškega nap» ^ Zato, vidiš, je treba tudi razreševanje 1°^ urbanističnega, šolskega in še kakšnega iskati v tej kontinuiteti. 0v Tako so npr. problematiko šolskih prosto tu je treba posebej omeniti dolgoletno usP *
Nsk, 3. novembra 1989
11. STRAN   m g tmM (GLAS
adi most od starega k novemu
del° na tem področju Štefana Žargija sedanje-?a glavnega urednika Glasa - reševali že tudi ZllDani pred mano. Mi pa smo se tedaj zaradi Prostorske stiske v loškem šolstvu odločili za ^'-rendum; uspel je menda s "komaj"okroglo i6 odstotki, kar je bilo zelo moteče za tiste, ki W tedaj skrbeli za idejno čistost in blagor "de-"vsekga razreda, delovnih ljudi in občanov" naše °bcine. Če danes gledam nazaj, moram reči, da Je (bila) to prava sreča za otroke, učitelje, za °"čane . danes verjetno tega ne bi več zmogli. ^aJ se ob tej priložnosti še enkrat zahvalim ob-an°m za večinski "da", predvsem pa tistim, ki 0 v mojem in po mojem času udejanjali in °nčn0 udejanili ta projekt. Tudi v tem prime-.u se je pokazalo, - rečeno pol za šalo, pol za-'es; kako malo Napoleonov je pred vsako bit-9 in koliko širokih prs čaka odlikovanja po ltkl- Tudi to je človeško! Krog urbanizma in cestne problematike pa ^slednje. Urbanizem je objektivno gledano iezavno in nikoli dokončano delo, posebej še v P°gojih predalpske prostorske utesnjenosti in ^tankov"zgodovine - materialne in siceršnje. eš, daje moj prihod v "župansko palačo" po-'czan tudi s porazom znanega projekta rešitve |J°metnega vozla. To je bil - to sem vedel že ^aJ - dejansko test nove politike, ki sem jo poosebljal in seveda tudi kamen, ob katerega J,Se lahko usodno spotaknil. Poleg objektiv-rj'"ra2logov je bil problem začinjen tudi s sta-nasprotji ter obremenjen s tedaj veljavno
sarn°d° odl°čneKa kabinetskega" reševanja po-Vr^ez"ih občinskih problemov. Gre za neke ^ birokratsko ravnanje politokracije, občin-n funkcionarjev torej - ki so tedaj imeli v sto ' ne le °blast, ampak tudi "resnico". Či-ra na kratko: skozi čudovito Loko, ki je ob Pi-liTa" ^UJU enkraten zgodovinski arhitektur Pa
ragulj, je mogoče cesto speljati ob Sori ali
rib-ožnosti
tem3 *>rad°m (pod gradom) oziroma pod H So ' J0reJ 2a Puštalom. Seveda vse te možn ne ^"1^'čno in prometno podrobno obdelali i Je znana ce,a vrsta variant in podvari-»rat • ^a za ta razgovor ni bistveno. Moje ta-',naih°rn Še tud' današnje prepričanje je, da ni i^UŠto?- parnetno speljati ceste ob Sori skozi 'star ^a trasa D" narnreč oddvojila Puštal od j.0vega dela mesta, čeprav je bil ta vedno nje-<fo/*Sest,avni del. Tako bi mesto izgubilo "ne-mu?°W"'- torej celoto, ki daje dragocenost tele e rednJeveškemu mestu. Razen tega pa je ne : jUg0 roPska, ampak tudi že naša slovenska in 'Polja yanska Praksa' da se tranzitne poti, kar tetiu"h    °esta je' rešuJejo z obvoznicami. Če
rekoč -amo še' da se je skozi čas Puštal tako fa?Ums bišami v celoti zapolnil, potem je lažje n'co       zakaj smo tedaj "navijali" za obvoz-
Stdnik",eW letu 1982 *°te izvo,,,i za nan1cst:nika Pred' ^eno Repub'i5kc9<' komiteja za planiranje SRS ali -plQtl0° P° rtarem - za viceministra za plan. Kako je s tr9u? niHnaŽ€m sodaHznw zdaj, ko vsi govorijo le se o *ove?u- - em P° "e moremo brez mobilizirajočega in
if^J!!^e9gj'fograma za "izhod iz krize"!_
sem L^moja izvolitev je posebna zgodba, a to np   Ze do sedaj kar preveč oseben, pa je za-
°Cačenjam-
PoseK • P'anom in trgom je večna tema, Uidj ,p v tJ- socialističnih družbah. O tem sem dVa arn veliko pisal, tudi zato to pot le stavek,
2°tovo •
PodJe trg Prevladujoči način povezovanja « tiajK p-^'11 subJektov, ki pa ni brez "napak", *,vOfl°r nacin povezovanja, kar jih človeka bi In?'.^at0 Je v temeljih zmotno teženje, n°rn • 0 moc v ce'°t' nadomestiti s pla-a neie°rej 2 ex ante regulacijo gospodarskega, okup 8.0sPodarskega življenja, kar je bila pre-NirnajoIJa tUdi naše povojne družbe in države, jejo i Pa Prav tudi tisti, ki planiranje povezu-kijih j s socia'izmom, so namreč področja, p'artsk trel5a " na trzn'h informacijah seveda -^0nOm°Regulirati in to ne glede na družbenoe-*ernani oziroma politično ureditev. To zavlačile« en0, zdaj pa drugo - je za nas 8njen n fundamentalizem", je izraz tiste na-ciona] za skrajnosti, ki nas ločuje od tradi-\hoda- zb in "starih" držav. Naš program i Prav D" ,z krize", ki ga omenjaš, bi moral biti cije kor°8ram "norrnalizacije", priznanje evolu-i PoVed ""'verzalnega naravnega zakona, od-Jkih j subjektivizmu v presojanju gospodaren* UŽbenih razmerij- Vse drugo je revo-"<»/ieft ^n'volontarizem, je stalno "juriševanje ^ienjSL kl mu sledi trdo pristajanje na pisti ži-et'h us ^"'enosti. Dodobra smo v zadnjih Pabom L1 kornPr°mitirati planiranje, kmalu Nni boš v'del, "m20Ćorđ/ii"tudi nad inte-'n krai,   g0rn - in tako, še dolgo, brez konca
Na; J • J ti s
^ene 'Povem, da je bil to štiriletno delo za l%\ Sei!JbolJši študij (makro) ekonomije, spo-n kako funkcionira narodno gospodar-
stvo. Ta "šola"bi po moje morala biti obvezna za vse, ki želijo biti v politiki. Od sodelavcev: Samarja, Markičeve, Pregla, Briškega, Kidriča, Prešernove, Zeilhoferja in drugih sem se res veliko naučil, postali pa smo tudi zgledni delovni tovariši.
Leta 1986, pri tisti predaji delegatske štafete, ki je bila verjetno zadnja, si postal svetovalec predsednika predsedstva SRS za družbenoekonomska vprašanja. Postal si siva eminenca tovariša Franceta Popita, človeka, kije obvladoval slovensko politično sceno v sedemdesetih letih. Proti koncu svojega zadnjega mandata je napravil nekaj potez (verjetno ne brez tvojega "svetovanja"), ki so jih ljudje odobravali in v pokoj je odšel skoraj kot kak ljudski tribun. Potem ko se je nedavno s svojim pismom spet pojavil v političnem zenitu, kot meteor do-gorevajočega tipa socializma, je pri večini ugasnil tudi njegov ugled, je tako "via facti" zgorelo tudi tisto, kar sta skupaj snovala?
Na to vprašanje najrajši ne bi odgovoril. Pa ne zato, ker bi "zgorelo, kar sva skupaj snovala", kajti storjenemu ni mogoče ne kaj dodati, ne kaj odvzeti. Nekaj drugega imam v mislih. Najprej to, da ljudje Popitovega kova doživljajo sedanjo "socialnodemokratsko revolucijo"kot veliko razočaranje. Pa ne le zato, ker bi menili, da je vse, v kar so verovali, kar so delali čisto zlato; vedo, da je bilo marsikaj zmotnega, ampak zato, ker čutijo, da smo kot družba spet enkrat soočeni z "revolucionarnim radikalizmom", drugače usmerjenim, kot je bil njihov, pa vendar radikalizmom, ki bo pometel ne le s preživetim, ampak lahko tudi s tistim, kar bi morali ohraniti. Popitovo "pismo", ki ga v celoti vzeto ne sprejemam, ima vendarle tudi racionalno jedro, ki je v poplavi ne njegovih besed v pismu prikrito, namreč v vprašanju, kaj pa je bistvo "novega socializma", ki se ga obeta. Prepričan sem, če bi vprašanje Popit tako zastavil, bi tudi diskusija stekla drugače, v pravo smer. On in njegova generacija nima le pravice braniti "svo-je" revolucije in "skupne" osvobodilne vojne -zgodovine torej - pred novimi "(kontra)revolu-cionajri", ampak tudi povedati svoje nestrinja-nje z delom svojih sinov. Ne vem, ali sem to najbolje izrazil, hotel sem le reči, da sem za "destalinizacijo" odnosov med "sinovi in očeti -revolucionari." Če sem še konkretnejši: Prosen-čev uvod ter diskusije n.pr. Kocjančiča, Kučana in Medena, ne pa Majeriča in Debenjaka na seji C K ZKS, ki je obravnavala "Popitovo pismo", so bili na liniji kulturnega dialoga a ne na račun gnilega kompromisa, ki mora postati vsebina nove slovenske političnosti. In drugo, omenjaš sedemdeseta leta. O njih se veliko govori in piše, pogosto enostransko. V času mojega dela v Popitovi bližini sem dokončno spoznal, da on ni edini "krivec" za "svinčena" 70-leta, da je "krivcev" več, med njimi tudi nekaj današnjih konjukturnih demokratov. In to je tisto, kar mi pri tem brskanju po bližnji preteklosti preseda. Po stari slovenski navadi si zopet nekateri želijo "črnega Petra", da bi ga okrivili za svojo stalinistično preteklost. Popit mora biti odgovoren za tisto, kar more biti, a nikakor za tisto, česar ni kriv. Sem torej za realno oceno časa in vloge vodilnih osebnosti v njem, ne pa za nove verbalne ali celo sodne politične procese, še manj revanšizem. In na koncu in ne nazadnje: Popit je bil in ostal Slovenec, ki je Jugoslavijo (n še marsikaj drugega) razumel po Cankarjevo. To pa ne velja za druge slovenske "razredno" razmišljujo-če velmože, tako iz preteklosti kot sedanjosti. Pa še to: Popit ostaja sebi zvest; ni nepredvidljiv in zaupanja nevreden konvertit, ki jih je poln naš prenovitveni čas. To kaže upoštevati!
V času, ko si odhajal na predsedstvo SRS, seje govorilo, da si imel še dve drugi možnosti: postati predsednik komiteja za planiranje ali pa glavni urednik RTV Ljubljana. Kako to, da si se odločil za manj vidno in bolj intelektualno funkcijo? Je to v zvezi s tvojim študijem; tisti, ki sijih nekoč učil računati, smo medtem zvedeli, da si postal magister ekonomskih ved in da verjetno pripravljaš tudi doktorsko tezo?
Najprej o tem, kar se je in kar se bo tudi pri-hodnje kebrovo (beri: volilno) leto govorilo. Samozvani kadroviki pač poskrbijo, da se "vnaprej" ve, kaj in kje bo kdo. Velja pa tudi tu, da, kjer je dim, je tudi vsa nekaj ognja. Ko človek postane "javno dobro", mora pač računati s tem, da bo pogosto na jeziku sodržavljanov in jaz sem že dlje časa. Verjemi mi, da me to ne razveseljuje, da mi je to v breme, jemljem pa to kot dejstvo na katero ne morem vplivati. Žal je tako.
Drugo pa bo držalo, sem nagnjen k študiju, a končal se ta študij ne bo, kot misliš. Zabredel sem v močvirje javnega delovanja, ki me dobesedno požira, morda tudi zato, ker tudi to, kot
vsako dosedanje delo, jemljem nadvse resno, reciva profesionalno.
A spet moram reči, da mi ni žal, da sem (smo) se tedaj tako "odločili". Tudi to moje službovanje je bilo čudovita razgledna točka. Marsičesa ne bi nikdar videl (in seveda razumel), če se ne bi nanjo povzpel. Bilo je to tudi mesto, kjer sem lahko več študiral kot prej in kasneje. In še nekaj kaže reči: čeprav mojo pot sestavljajo slučajnosti, pa se v celoti kaže kot nekaj logičnega, programirana vadnica za to, kar počnem sedaj. Če bi še kako leto v tem času preživel v tujini, bi v to morda začel tudi sam verjeti. Resnica pa žal ali na srečo ostaja: mojo življenjsko pot je določalo povpraševanje, jaz sem bil vedno le po "ceni, kakovosti in roku dobave" dosegljivo blago za vsakokratnega kupca - res pa je tudi, da so bili le-ti s svojo "kupovino" povečini zadovoljni.
Naposled sva prišla do tvojega sedanjega položaja, do podpredsednika SZDL Slovenije. Tudi tvoja politična drža je postala bolj "frontna": zdaj si sam ljudski tribun, ki se ves čas pojavlja v javnosti. So tvoji številni govori v zadnjem času del službenih obveznosti ali že neke vrste predvolilni nastopi? Drugače rečeno: kakšna bo vloga SZDL v prihodnje?
Pravzaprav je to moja prva, čisto "politična" funkcija, čeprav sem tudi v SZDL zadolžen za področje ekonomije, torej ohranjam zvezo s svojim poklicem. A sedaj je čas politizacije, vse postaja ena sama politika, pa seveda tudi moje delovanje. Vloga SZDL v sistemu in moje podpredsedniško mesto me "obvezujeta" govorov. Toda tudi v tem hočem biti "zmeren" a obenem tudi to počnem resno - vsak moj govor ima glavo in rep, ne opletam z "večnimi" resnicami.
Ker sem v zadnjem času že "razburjal" s svojimi javno predstavljenimi pogledi na SZDL in sem jo, mislim, da prvi prekrstil v Socialistično zvezo Slovenije, pa zato, ker bom jutri, 30. 10. 1989, na seji Predsedstva RK SZDL Slovenije ob priložnosti razpravljanja o našem bodočem programu spet "agiriral" za svoje razumevanje nove vloge SZS v prihodnje, naj ob tej priložnosti bistveno ponovim.
Trg in politični pluralizem sta konca iste police, se torej medsebojno pogojujeta. Do trga kot tudi strankarskega pluralizma sem kritičen, a ju sprejemam, ker česa "boljšega" človeštvo ne pozna. Še več lahko rečem: obojega me je na nek način strah, ker bosta pri nas zaživela in živela na balkanski način, a tudi to je nekaj, s čimer se moramo sprijazniti.
Če je temu tako, in kaže da je, potem sem zato, da SZS, čim prej, tem bolje, postane moderna socialistična stranka in še več kot stranka. Naj pojasnim to misel. Za mene socialistična misel ni mrlič, razumem jo kot še vedno aktualno utelešenje evropskega humanizma, kot idejo in ideologijo, ki druži v sebi tako zahtevo po ekonomski učinkovitosti kot socialni pravičnosti. Če sem spet oseben: moderna evropska socialistična misel najbolj ustreza mojemu razumevanju pomena in vloge človeka, družbe in narave.
Ko sem zapisal, da mora biti tudi več kot stranka, sem pa imel v mislih to, da mora SZS imeti individualno in kolektivno članstvo, v njej pa mora biti tudi mesto za gibanja in zveze, ki ne težijo postati "stranka" - torej organizirani prostor za integracijo in delovanje vseslovenskih levih sil (če levo in desno v politiki še sploh kaj omeni). Torej naša SZS je socialno in nacionalno opredeljena. To njeno genezo in evropske ambicije izraža tudi naša izkaznica, sam pa se zavzemam tudi zato, da bi slovenski nagel postal naš "strankarski" simbol. Upam, da so naše (moje) ambicije glede SZS po povedanem jasne.
V tem »šolskemdetu se nam obetata še vsaj dve politični preizkušnji: januarski kongres ZKJ in spomladanske volitve. Katera bo težja?
Ne vem, ali je ti dve vprašanji mogoče deliti po običajno razumljeni »teži«, gre za dve dokaj različni dogajanji, res pa je tudi, da ne gre za povsem »nepovezani količini«, posebej še, če nanju gledamo zgodovinsko.
Kar zadeva kongres ZKJ, upam, da bo to pogreb leninistične avantgardne komunistične partije. Drugače skoraj biti ne more, Čeprav obstaja tudi možnost, da se bo preteklost skušala z večinsko voljo podaljšati v prihodnost -toda to bistva ne bo spremenilo, le agonija v državi se bo nadaljevala, mednacionalna nasprotja ostrila, rešitev krize pa oddaljevala. Zato je rešitev naših sedanjih težav, pa tudi socialistične in jugoslovanske ideje, v modernem integralnem tržnem gospodarstvu in v političnem - strankarskem - pluralizmu. Kar zadeva volitve, bi rekel naslednje. Najprej
to, da bodo odrazile vso sedanjo jugopestrost; predčasne v Srbiji npr. bodo potrdile »enotnost politike in naroda«, vero v »socialistično prihodnost«, zaupanje v »enotno ZK Srbije«, itd., slovenske volitve, če bomo pametni, pa bodo odrazile naturno mavrično pestrost slovenskega političnega prostora ter s tem formiranje novega slovenskega parlamenta, ki bo hkrati v kontinuiteti in diskontinuiteti s preteklostjo. In dalje: pomladne volitve v Sloveniji bodo bistveni korak iz »liberalnosti« v demokracijo, utrdile bodo slovensko državnost, naredile nas bodo kompatibilne z razvito Evropo. Bo pa to »šolsko leto« pestro, polno strasti, poskusov, da bi zaustavilo kolo zgodovine. Morda se celo bo, a le za kratek čas, potem bo sla po svobodi, demokraciji, naglemu spreminjanju razmer postala neustavljiva deroča reka, prihodnost pa zelo negotova. Prav zato mora slovenska politika ohraniti živce, ostati profesionalna, predvsem pa modra. Zagotoviti zvezni - torej nenasilni - prehod v novo kvaliteto je njeno zgodovinsko poslanstvo. Verjamem, da bomo kot narod v tem uspeli.
Pavlina ti je v svoji vladi namenil mesto finančnega ministra. Iz »dobro obveščenih virov« pa se tudi zares sliši, da si v ožjem izboru kandidatov za novega predsednika izvršnega sveta SRS, ki naj bi postal prava slovenska vlada. Kakšen bi bil program te vlade, če bi bil res njen prvi minister? Vprašamo lahko seveda tudi bolj posredno, a preveč šolsko: kateri so glavni slovenski problemi na gospodarskem, političnem in kulturnem področju?
Pavlihi želim vse najbolje, tudi v finančnem smislu. Od kod ideja, da naj bi jaz v »Bajtovi vladi« prevzel finančno ministrstvo, pa res ne vem - tudi v tem je najbrž nekaj šale.
Kar zadeva tisto "kar se sliši", pa ne mislim komentirati - iz te moke ne bo kruha.
Trinajsto vprašanje: Kaj pa, če bi se razmere v Jugoslaviji (preobrnile tako, da bi prevladal jugovzhodni koncept? Bi se mu uklonil, bi se vrnil v Žiri...?
Ne vem, ali si slučajno ali zavestno razvrstil to vprašanje pod številko 13?! Vprašanje pa je relevantno, tudi jugovzhodna varianta je lahko realnost, posebej še, ker so mnogi jugopolitiki ujeti v Aleksandrov, Stalinov in še kakšen ris, iz katerega ne morejo in ne morejo. »Trde variante« vladanja v Jugoslaviji niso neznane, znano pa bi moralo tudi biti, da nobena do sedaj ni prinesla rešitve jugoproblemov, še več, odložila jih je v še zahtevnejši poznejši čas - vse do danšnjih dni, ko mnogi zgroženi ugotavljajo, da v vseh 70 - letih Jugoslavija ni uspela rešiti pravzaprav nobenega od svojih ključnih problemov. Toliko o rešitvenih možnostih »jugovzhodne« variante.
O drugem delu vprašanja pa naslednje. Politika je vedno bila - zlasti pri nas - visoko rizično opravilo. Zmaga »jugovzhodnega« koncepta je skrajnost, posledice tega pa je lahko predvideti, saj Vojvodina, Kosovo, pa tudi »ožja« Srbija in seveda Črna Gora niso tako daleč, da ne bi vedeli, kaj se tam dogaja - kaj se dogaja z drugače mislečimi.
Prav pa je, da rečem, da moj »padec« (velja tudi za kogarkoli drugega, ki je angažiran »politik«) ni nujno vezan na prihod tujih »pohodni-kov«, lahko »padem pod streli« domačih »(kon-trajrevolucionarjev)«. To bi bilo za mene in seveda mojo družino celo težje. V enem in drugem primeru pa za mene ne bi bilo več delovnega mesta. Čeprav imam tri poklice, bi moral, če bi imel srečo, delati v kakem četrtem. Ne izključujem tudi skrajnosti, a jih pustiva ob strani; da pa bi bilo po obvezni začetni »publiciteti«, ki jo je bil (in kaže, da še bo) deležen vsak naš »sovražnik«, kmalu povsem »pozabljen«, da za javnost preprosto od tega časa ne bi več obstajal, to pa je menda tudi jasno. Vse to sprejemam, se sicer zoper to z zavzemanjem za drugačno politično kulturo borim, a realnosti tega časa in prostora so take, da zgoraj povedano ni izključeno.
In kam bi se vrnil v takem primeru? Končno k sv. Lenartu, če se bo le dalo, prav gotovo. Toda to, upam, da še ne bo kmalu. Zato naslednje: ker je jasno, da ne bi sprejel »nove vere«, bi moral ponovno s trebuhom za kruhom. Kvislingi bi storili vse, da bi mi kruh zagrenili. Ker pa vem, da v svoji fari še ni bil nihče prerok, tudi jaz ne, bi se »zdravi konvertiti« našli tudi med najinimi rojaki, moja pot v Žiri bi bila tako zaprta. No, če se pošalim, le-ti bi tudi Tebi celo ta pogovor z menoj šteli v zlo. Taka je zaenkrat vsaj še politična kultura na hribovitem Balkanu. Morda so bili in so še idejni boji na tem prostoru prav zaradi tega tako zagrizeni in celo krvavi. In ker se tega zavedam, sem tako zagret za dvig naše politične kulture, za resnično pluralnost, za pošten odnos do naše preteklosti in zavezan prihodnosti.
@®IMiSfcU©IESGLAS   12. STRAN
Petek, 3. novembra 1989
Arheološko iskanje zgodovinskih ločnic Kranja
Utrjevanje mestne identitete
VINE BEŠTER
Na vrtu gradu Kieselstein so pod strokovnim vodstvom Milana Sagadina prišli do pomembnih odkritij. Končno lahko z gotovostjo rečemo, da je naselbina Carnium eden od predhodnikov sedanjega Kranja.
Zgodovina mesta Kranja je bila temeljni pisani vir in izhodišče za arheološka raziskovanja in proučevanja ne samo Kranja in okolice, temveč vse Gorenjske v preteklih štirih desetletjih. Znanstveno historično in arheološko opredeljena mesta najdišč s kraji do leta
I939 so bili osnovni vodič in načrt za arheološka strokovna perspektivna dela: arheološka rekognosciranja in topografijo, identifikacijska sondiranja (Lovrenc na Gori, Britof pri Kranju, Šmartno pri Cerkljah, Tupaliče), varovalna izkopavanja (Kranj mesto, Šmartno ob Savi - Str aišče, Šenčur pri Kranju, Bobovk pri Kranju in druga) in pri muzeoloških predstavitvah Gorenjske. Arheološka najdišča Kranja in okolice so odkrivali od preloma 20. stoletja do današnjih dni. Obsegajo kraje v srednjem kulturno geografskem prostoru Gorenjske. Omejujejo se na območje Save s pritokom Kokre in na sosednje doline Trži-ške in Kamniške Bistrice. Na severovzhodnem obrobju nad kranjsko ravnino se vzdigujejo
1 - Pisalo "stilus" , zgodnja antika
gorata pobočja zahodnega dela Kamniških Alp, s Storžičevo in Grintavčevo skupino. Različno okolje, življenjske razmere in vplivi pogojujejo izbor naselitve v preteklih arheoloških obdobjih. Zavetni robovi rečnih dolin in prisojni hribi ob vznožju gora so bili že od pra-davnine primernejša mesta za selišča. (Drulovka, naseljena v mlajši kameni dobi, ilirskodob-no naselje na Šmarjetni gori, na Gradišču nad Bašljem, na Lovrencu, na blejskem gradu, v Kranju nad sotočjem rek). Kot je znano, so grobišča v nepo-
3 - Langobardska posoda, izredno redka - pomembnejša od drobnih najdb
sredni okolici bivališč, pa čeprav ta mnogokrat niso znana (Tupaliče, Stražišče, Kranj). Ni
se ohranilo gradivo hiš in premočna je bila destrukcija. Gorenjsko področje je le del širšega kulturno geografskega ju-govzhodnoalpskega prostora. V njem se pretekajo ljudje, kulturni tokovi in vplivi. Z vsemi svojevrstnimi lastnostmi in značilnostmi segajo v sosednja področja in kraje vzhodnih Alp, severnega Jadrana in Panonije, saj iz njih izvirajo.
4 - "Terra sigillata", luksuzna rimska posoda
Kulturne materialne usedline se občasno in v kulturnih stopnjah izkazujejo na tem prostoru že od najstarejših kamenodobnih obdobij človekove zgodovine. Število najdišč pa kaže gostoto naseljenosti. Ta se stopnjuje in prekinja. Vzrokov za stanje in obseg naselja in grobišča je mnogo, a žal je materialno to redkokdaj dokazljivo. Nove izkopanine in njih mesta se primerjajo, povezujejo, razvrščajo in dopolnjujejo v razvojno pot, ki obsega kulturno materialne in časovne pridobitve. Analizira se delo in način življenja. Krajevni pregled in časovna primerjava arheoloških najdišč z današnjim stanjem krajev nam predočuje-ta stopnjo razvoja na osnovi pretekle materialne dediščine.
občasne, neodvisne od materialnih faktorjev. Menjavali in prevzemali so si tudi kulturno materialne in duhovne dobrine ter njih vplive iz močnejših pokrajinskih središč. V stoletjih so se spreminjali in seje izboljševal način živlenja. Vodni tok Save in doline rek so bili do Kranja kažipot mnogim migracijskim skupinam v vseh časih: z juga proti severu, od vzhoda
Zavod že nekaj let izvaja akcijo "Kranjsko mestno obzidje", v okviru katere se skuša odkriti razvoj obzidja (v ta namen je bil sondiran teren ob samem zidu); vrt kielsteinskega gradu pa je hkrati tudi največji nikoli pozidan prostor v samem mestu in odtod domneva, da so posamezne arheološke plasti dobro ohranjene.
Pod strokovnim vodstvom
Posamične najdbe iz teh obdobij so bile sicer že najdene pri starejših izkopavanjih na različnih krajih, vendar jih ni
bilo moč vezati na določene objekte, kar je od sedanjega odkritja na vrtu Kieselstein sedaj možno. Dosedaj se je ime Carnium vezalo na Kranj predvsem skozi imensko kontinuiteto in zaradi posameznih najdb in grobišč, odslej pa je to možno potrditi tudi skozi konkretizacijo stavb (obzidje, naselbinska plast). Do odkritja na Kieselsteinskem vrtu se je namreč zgolj vedelo za Carnium
kjer je stala prvotna naselbina-Z odkritjem obzidja na K'eSf steinskem vrtu (praktično . kaj daleč od Pungarta) pa se J ta teorija, če že ne v celoti 0
skim odkritjem" seveda še * ječ ni končana, pravzaprav je šele začela. Ponovno ali i novo je namreč odprtih cel k vprašanj, na katera bo sk nadaljnja raziskovanja potr no iskati odgovore, ki bo skozi svojo realizacijo potna li sestavljati in hkrati prej znavati mozaik najstarejše z dovine Kranja.
KAKO JE GORENJSKA, KAKRŠNO POZNAMO, ZANIMIVA ZA ARHEOLOGA?
Milan Sagadin, diplomirani arheolog: »To kar pomeni Dolenjska za slovensko prazgodovino, po-nemi Gorenjska za obdobje pozne antike in preseljevanja ljudstev. In ta zgodovinska vloga se kaže v zunanji podobi pokrajine — tam številna gradišča na gričih, tu cerkvice po vrhovih ob prisojnemu robu ravnine. Gorenjska predstavlja v arheologiji naravnost vzorčni primer za proučevanje sprememb poselitvene slike na prehodu iz pozne antike v obdobje preseljevanja ljudstev ter dalje v slovanski zgodnji srednji vek. Povrh tega nam je znano — zahvaljujoč anonimnemu geografu iz Ravene in njegovemu delu Kosmografija — tudi ime te pokrajine v 6. stoletju (Karneola) kakor tudi imena 25 naselij v njej (doslej lokaliziran le Carnium). Te spremembe so rezultat številnih migracijskih gibanj, ki so bile posledica razpada rimskega državnega aparata in vojske. Arheološke lokacije in najdbe v njih kažejo veliko ogroženost prebivalstva, pa tudi sposobnost njegovega samoorganiziranja ob soočenju s barbarskimi osvajalci. Značaj in oblike naselbin, ki se praviloma premaknejo v dobro zavarovane višinske lege — od preprostih stolpov do refugijev in stalnih utrjenih bivališč s cerkvijo kot osrednjo stavbo, odražajo vso pestrost njihovih medsebojnih odnosov. Ti segajo od popolnega in stalnega zavračanja, preko življenja drug ob drugem v enklavah pa do sožitja. Podobno sliko nam nudijo tudi analize grobnih dodatkov v primerjavi s horizontalno stratigrafijo grobišč. Očitno pa je tudi, da odnosi staroselskega prebivalstva do germanskih osvajalcev niso bili taki, kot odnosi do Slovanov. Ti so povsem prevzeli in obnovili poznoantično nižinsko poselitveno mrežo, na njihovih grobiščih pa ni videti, da bi se staro prebivalstvo z višinskih zatočišč (Ajdne, Lovrenca, Gradišča, Jakoba, Štefanje gore, Ivanjka itd.) še kdaj vrnilo na svoja posestva v ravninah. Vse, kar lahko ugotavljamo, je »rahel stik«. Cerkvice po teh hribih, pogosto naslednice svetišč staroselskega prebivalstva, pa gledajo na svojo izgubljeno dediščino v dolini.«
5 - Bronasta sponka "fibula" ( 1. st. n. št.)
V mestu nad sotočjem Save in Kokre (današnji Kranj, op. p.) in njunem ožjem obrobju so številna mesta najdb iz naselbine in grobišč. Med njimi pa so posamične najdbe druge vsakodnevne rabe iz različnih časovnih in kulturnih dob ter njihovih stopenj, od prazgodovine do srednjega veka. Dokazujejo nam čas obljudenosti, njen pomen in pokrajinsko vlogo v preteklih arheoloških obdobjih. Izjemno, s strmimi bregovi naravno zavarovan prostor starega urbanega jedra je dajal ljudem že v najstarejših časih zavetje in življenjske možnosti. Naselitve so bile stalnejše ali
proti zahodu in tudi v obratni smeri. Vsakokratne premike je doživljalo tudi mesto Kranj, piše med drugim Andrej Valič v Zgodovini mesta Kranja (Josip Žontar, Kranj, 1982).
Kranjska zgodovina je te dni spet v središču pozornosti in se kaže skozi odkopavanja na vrtu gradu Kieselstein. Preden bo le-ta dobil svojo novo podobo (po predlogu naj bi se ponovno uredil park) so strokovnjaki kranjskega Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine opravili nekaj arheoloških sond. Vzroke za to gre iskati predvsem v dveh smereh:
Milana Sagadina so so se tako dela na sondiranju vrta začela 7. avgusta in dosedanje ugotovitve bi lahko po njegovih besedah strnili v sledeč sklope: 1. na vrtu Kieselsteina je opraviti s tremi fazami obzidja. Prva in druga faza pripadata še antičnemu obdobju. Najstarejša utrditev je tako ugotovljena v 1. stoletju našega štetja, kaže pa, da se ta utrditev ne nada-jjuje naprej v pozno antiko, ampak da je vmes prišlo do prekinitve. Druga faza utrditve je očitno pozno antična in je dobro ohranjena, medtem ko tretja faza utrditve sodi že v srednji vek in se veže na Kranj kot mesto, ki si je tako v okviru mestnih pravic lahko privoščilo tudi obzidje. 2. Posebej zanimive so najdbe, ki se vežejo na prvo fazo, kajti ob uvoženih rimskih predmetih gre tudi za lončevino, ki je izdelana v tipično prazgodovinski domači tradiciji. Ta dvojnost se očitno veže predvsem na čas po priključitvi naših krajev k rimskemu imperiju (nekje od 35 let pred našim štetjem do leta 14. po našem štetju). Pojavlja se sicer še uvoženi rimski material, vendar je hkrai že tudi obilica materiala domače proizvodnje. 3. Poznoantična faza kaže, da je bila naselbina takrat dokaj močna, ker je naselbinska plast zelo debela in hkrati najdbe ze-
6 - Slovanska keramika (8 - 9. st. n. št.)
lo številne. To v bistvu spet podpira (še ne objavljene) ugotovitve zadnjih let, da so tri podeželske vile v okolici Kranja (Žabnica, Spodnje Bitnje, Čir-če) vse poznoantične. Tik ob obzidju so izkopavanja prinesla odkritje vertikalnih lesenih opornikov (značilnost lesenih naselbin) in večjo groblo ruševin - očitno gre za nekak objekt, ki je v pozni antiki stal na tem mestu, žal pa je ohranjenost tako slaba, da natančna rekonstrukcija verjetno ne bo možna.
(ki ga prvič v Kozmografiji omenja anonimni geograf iz Ravene), odslej pa je možna popolna identifikacija s sedanjim Kranjem.
Dokaze za Carnium se je praktično dolgo iskalo. Omenimo samo prizadevanja dr. Jožeta Kastelica iz ljubljanskega Narodnega muzeja, ki je takrat, ko se je vršilo izkopavanje grobišč ob južni strani kranjske^ župne cerkve, naredil nekaj sond tudi na Pungartu. Za Pun-gart se je namreč vedno predpostavljalo, da je tista točka.
7 - Arheološko sondiranje Kie-selsteinskega vrta. Je bila tu prvotna naselbina?
8 - Ob zidu so lepo vidne tri faze obzidja
Petek, 3. novembra 1989
/RAZVEDRILO;
13. STRAN    ^ GLAS
TEMA TEDNA
Za tiste, ki smo za prmejduš verjeli, da so se v Rusiji locirali čisto tazaresni Marsovci, ena otožna vest: niso se! Tako z medplanetarnim komuniciranjem ne bo nič, kar je posebej boleč udarec za določene predele te naše nesrečne države. Za tiste, seve, ki nočejo v nobeno Evropo: morda bi kontaktirali samo še z delovnimi ljudmi in občani iz vesolja, a še to samo s tistimi, ki so zvesti samoupravnemu socialističnemu pluralizmu nestrankarskega tipa. Vse ostalo je zanje nič in manj kot nič.
Če že ne moremo biti fascinirani z zgodbami iz kakšnega ruskega Voronježa, moramo ponje kar v domače loge, kjer pa je tako ali tako sama ljuba žalost. Z izjemo Fikreta iz Velike Kla-duše, ki je spet v polni formi: spi dve, do tri ure, ostalih dvaindvajset ur pa tuhta in snuje. Veliki mislec in finančni kreator, za katerega le bog in nekaj funkcionarjev ve, zakaj je spet v Agro-komercu, ni brez stila: za delovno mizo, kjer kot veliki umetnik začne kreirati pet minut pred šesto, pridrvi s šoferjem v črnem mercedesu. Za vzporedna opravila in opravke, kot so sodišča in druge malenkostne sitnosti, pa se s šoferjem presedeta v beli
RUSKI KRIZ
mercedes. Pomenljivo! Črna barva je barva resnosti, dostojanstva, bela pa nedolžnosti, sproščenosti in brezbrižnosti. Črna limuzina je za kšeft, bela pa za promenado in sodišče. Bravo! Res je vreden veličastnih podvigov ruskega Benderja, ki je po vsaki lumpariji vzneseno vzkliknil: Seja se nadaljuje!
Ampak Napoleonu iz Velike Kladuše se vsaj da kaj dopovedat. Napoleoni iz drugega konca države pa so absolutno gluhi in slepi. Domača in svetovna javnost kriči, Kosovo pa krvavi zaradi čarovniškega procesa proti Azemu Vllasiju in ostalim. Napoleoni pa nič. Kje je njihova prislovična gostoljub-
nost, če uradnim opazovalcem Bushove administracije pred nosom zaloputnejo vrata? In preprečijo vstop v tisto betežno sodno dvoranico, ki je taka, kot da bi jo vzeli iz kakšnega pogrošnega kavbojskega filma? Pa lisice na rokah - celo kapitalnim laikom in brezdušnežem nazorni učni primer scenarija totalitarne države. Miloševič, ki je že zdavnaj javno obznanil, da bo Vllasija dal zapreti, zdaj že skriti noče ničesar več. Sicer pa - le kaj bi delali tuji uradni opazovalci na procesu, ko pa nobeni civilizirani živi duši na tem svetu ni jasno, kaj se skriva pod famoznim terminom »kontrarevolucija«. Naj bodo še tako inteligentni in evropsko vljudni in bodo na vse kriplje poskušali razumeti: a dopovedati se jim ne bo dalo. Kako naj zdrava pamet zastopi, da je kontrarevolucionar najbolj zlovešče bitje, kar jih je videlo človeško oko in da ne zasluži ničesar drugega kot izolacijo, lisice in v končni fazi električni stol?
Argumentirano dopovedati - malo morgen! To je čisto tako, kot bi odbojkarski trener športnemu analfabetu dopovedoval, kaj je ruski križ pri odbojki...
D. Sedej
_       NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: presta, radion, Edirne, DO, TET, Kosmač, car, akut, PI, strip, Clift, ovoj, trirema, agita-jo, rabi, orser, Arnol, analitika, inč, pi, bs, general, ilo, opel, Lil-'e, nolit, norik, kt, trikot, Racin, otiščanec, trema, noj, ravs. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada: Janez Rajgelj, Žirovnica 106; 2. nagrada: Rudi Kozjek, Gorenjska 20, Radovljica m tri tretje nagrade. Cilka Kern, Klanec 48, Komenda, Ciril Jur-har, Mivka 36, Ljubljana in Cvetka Bergant, Trg svobode 25, Tr-z'č. Čestitamo!
2a današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
nagrada: 800.000 dinarjev *• nagrada: 600.000 dinarjev Tn tretje nagrade po 500.000 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 8. novembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Našo lestvico lahko poslušate v sredo, 8. novembra, od 16. °-o 19. ure na valovih Radia Žiri. Z vašimi glasovnicami ste lestvico oblikovali takole: Domača lestvica:
h Helena Blagne in Nace Junkar - Vrniva se na najino obalo |> Don mentoni blues band - Dobra mrha 3- Aleksander Mežek - Podarjeno srcu J- Stane Vidmar - Oprosti mi sine
Don Juan - Gusarji z morja °- Meri Cetinič - Dome moj
Zlatko Dorbič - Sara °- Simona Weiss - Zabranjena ljubav j-Lapos - Bella, bella rosa l0- Bolero - Moja Marjetka
/O  ljubljanska banka
G0RENJC FORMU
MHRANKA
OBRESTNE MERE ZA NOVEMBER VIŠJE ZA 5 %
Revalorizacijska stopnja za NOVEMBER znaša 45,6 %.
V Gorenjski banki od novembra dalje vpogledna sredstva
OBČANOV obrestujemo v višini 75 % mesečne revalorizacijske stopnje (prej 70%). To za november znaša 34,2 %.
Povišali smo tudi mesečne revalorizacijske stopnje za gospodarstvo in negospodarstvo.
Vpogledna sredstva GOSPODARSTVA obrestujemo v višini 60 % mesečne revalorizacijske stopnje (prej 55%).
Vpogledna sredstva NEGOSPODARSTVA obrestujemo v višini 35 % mesečne revalorizacijske stopnje (prej 30 %).
P R
Temeljna banka Gorenjske
Novi predlog: Pop design - Na božično noč Tuja lestvica:
1. Roy Orbison - California blue
2. Queen - I want it aH
3. Madonna - Oh, father
4. Starship - Wild again
5. Jason Donovan - Too late to say goodbve
6. The beach boys - Kokomo
7. Kylie Minoque - Je ne sais pas pourquoi
8. How many people - Paul McCartney
9. Nana Mouskouri - Why worry
10. Little Richard - Tutti frutti Novi predlog: Kaoma - Lambada
Med vašimi kupončki smo izžrebali Tejo Markelj, Češnjica 39, Železniki. Bon v vrednosti 500.000 dinarjev, te Teja čaka v prodajalni Ana v Gorenji vasi 34. Lahko ga vnovčiš pri nakupu kavbojk, trenirk, jaken, puloverjev in ostalih artiklov v tej trgovini. Čestitamo!
Sodelujte z nami, bralci Gorenjskega glasa.
Čakajo vas lepe nagrade. Kupončke pošljite na naslov: Radio Žiri, trg osvoboditve 1, 64226 Žiri.
JEŽ
Sprevodnikova »zmota«
KUPON
Domača pesem. Tuja pesem.....
Novi predlog.. .
Moj naslov....
Opravičilo
V prejšnji številki smo v članku pod naslovom KIVI -v diskontu najdražji, objavili, da je v diskontu v Lescah ta KIVI po 340 starih milijo-
nov. Napačno! KIVI je po 34 starih milijonov in je zatorej treba odvzeti ničlo.
Za napako se opravičujemo!
V torek ob 7. uri in deset minut je potnica, upokojenka, vstopila na Alpetourov avtobus v Škof ji Loki. Peljala se je dve postaji do Trate, sprevodnik pa ji je za vožnjo zaračunal 55.000 dinarjev. Plačala je, kaj bi drugega! Le potem se je doma čudila, kako salamen-sko so se avtobusi podražili.
Domačim se je vozovnica zazdela le preveč zasoljena in so vprašali. Izvedeli so, daje sprevodnik Vahid R. hudimano usekal mimo: pri upokojenki seje »zmotil« za 40.000 dinarjev, saj vožnja od Loke do Trate stane 15.000 dinarjev!
Prevelika razlika, da bi jo lahko kakorkoli že tolerirali. Ali ne, Alpetour?
Komunikacije
Še nas je nekaj, ki imamo tenkočutna ušesa. Tem občutljivim ušeskom pa nikakor ne gre v račun, kadar kdo naglas prebere kakšen občinski material, v katerem pisci lokalne ceste - za katere vemo, kakšne večinoma so - imenujejo KOMUNIKACIJE. DRes je, da je vsaka cesta, tako avtocesta kot kozja pot komunikacija. Omogoča namreč prehod z ene strani na drugo in zatorej komuniciranje. Malo se pa le čudno sliši, da so čisto navadne razdrapane in luknjaste občinske ceste, na katerih se komaj srečata dva osebna avtomobila, KOMUNIKACIJA. Bilo bi bolje in lepše, če bi ostali kar pri CESTI in bi opustili tisto KOMUNIKACIJO. Tako bomo sicer res opeharjeni za tako lepo zvenečo formulacijo: ...zato te komunikacije omogočajo lažji prehod populacije v prometu , a bomo že preživeli. Zaradi komunikacij in populacij ne bomo nič bolj imenitni. Narobe: le posmeha bomo vredni...
LEVI PRITOK DONAVE, MEJNA REKA MED &0VAŠK0 IN MADŽARSKO
I KONSTAN-DOJEM.   I TA S SPRE-VTIS     I MENUIVO [VREDNOSTJO
POLICIJA KI UREJA PROMET
ETIOPSKI PLEM NASLOV
EDO MIHEVC
MESTO V ZRN, ZNANO PO PORCELANU
PONAV-UALNI GLAGOL
ŽELEZARSKO MESTO
NA GORENJSKEM
ITALIJ RENESANČNA PESNICA IN SLOVITA KURTIZANA
MORALA NRAVNOST
VRATA V PLOTU
REKA V ČRNI GORI
ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI
NEM. SLIKAR. EKSP-RESIONIST (EMILI
NAJV GORA NA FORMO Zl |JAP0N> SKO IME)
KLANEC, VZPET"...
METAMORF NA KAMNINA, BLESTNIK
STEVNIK
TINE ŠROT
REKA V BIHAČU
ČEŠ PRITR DILNICA
PREVOD V TUJ JEZIK
SOD ANGL DRAMATIK ITERENCE)
SKANDIN M0Š IME
KRAJ PRI VRHNIKI
FIUSTEJSKI VELIKAN
FRANC PISATELJ "TRUE MU ŠKETIRJI-)
STVARITELJ
RIMSKI POZDRAV
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
ROB, OBROBJE, GOZDA TUDI ŠTOR
RIBIŠKA MREŽA
TISK NOŽ POSNE-MALNIK
DELO BREZ AVTORSK. PODPISA
JERMEN ZA HLAČE
ZNAMKA
ŠVICARSKIH UR
PISATELJ DUUN
PAPEŠKO POKRIVALO
BALERINA PAVLOVA
SLAVKO T1HEC
POJAV NA RAZBURKA
NI VODI
SL FILM IGRALKA (ITAI
MEJNA REKA MED SZIN IRANOM
ZNAČILEN PREDSTAVNIK
KONČEK SUKANCA
ZAJEMALKA Z DOLGIM
MESTO V SREDNJI FRANCU!
STVAR PREDMET
GL MESTO FR DEPART MAJA LOT-
AR0MAT SNOV V PLODOVIH VANILUE
MESTO NA FRANC RIVIERI
STANE SEVER
IZOBČE NJE, CERK VENO PRE KLETSTVO
"OTsTeI
KRAVE I
»' ■ GLAS    14- STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 3. novembra 1989
Kegljanje
Nepremagljivi Urbane
Kranj, 31. oktobra - Dvakratni svetovni kegljaški prvak Boris Urbane se je v ponedeljek zadovoljen vrnil na svoje delovno mesto profesorja telesne vzgoje na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Čeprav v prvem delu kegljaške sezone ni igral v vrhunski, šampionski formi, je konec preteklega tedna razbil vse dvome o svojem kegljaškem znanju. Na državnem prvenstvu posameznikov v sarajevski Zetri je Boris prvi dan igral fenomenalno, podrl 988 kegljev in postavil nov rekord osemsteznega kegljišča. Drugi dan je nadaljeval umirjeno, ruti-nirano, podrl 972 kegljev in s skupno 1960 podrtimi keglji postal državni prvak. Drugega, Galjaniča iz zagrebške Grmošči-ce, je pustil za seboj kar za 67 kegljev, Košutiča, prav tako člana Grmoščice, pa za 72 kegljev, kar je za tako kakovostne kegljače, kot so jugoslovanski, velika razlika in dokaz, da je Urbane v odlični formi. Borisov uspeh so dopolnili še drugi slovenski kegljači. Steržaj, član mariborskega Konstruktorja, je bil peti, njegov klubski tovariš Kirbiš deseti, Juvančič. doma iz Kranja, igra pa za Gradiš tako kot Urbane, pa je bil enajsti. Med ženskami je zmaga tudi odšla v Slovenijo po zaslugi Ska-farjeve iz SCT, Gobčeva iz Ema pa je bila druga.
J. Košnjek
Kapetan kegljačic Triglava Ema Zaje
Tudi ženska ekipa v težavah
Kranj, 2. novembra - Jutri, v soboto, se začenja moška in ženska članska republiška liga. Članice KK Triglava doma gostijo v prvem kolu ekipo Korotana iz Prevalj, člani pa Radensko. Tako kot pri moških je tudi ekipa članic v težavah. Od aktivnega kegljanja se je od ekipe Triglava poslovila ena najboljših keglja I k v državi Marjana Zore. S kakšnimi upi startajo v novo sezono 1989-90, odgovarja kapetan članic Ema Zaje.
Kot pri članih je tudi pri članicah v novi sezoni liga povečala z osmih na deset ekip. V lanskem republiškem li-gaškem prvenstvu so bile članice ke-gljaškega kluba Triglava tretje. V novo sezono, ki se začne v soboto, bodo kegljačice Triglava startale z eno manj. Od aktivnega kegljaškega športa se je poslovila ena od najboljših igralk Marjana Zore. Marjana Zore je bila večkrat republiška prvakinja med posamezniki in enkrat državna prvakinja.
Slovo Zoretove je škoda za ekipo?
»Resnično nam je žal, da se je od aktivnega tekmovanja poslovila ena najboljših igralk v Sloveniji in Jugoslaviji Marjana Zore. Kegljaški ženski šport je s tem veliko izgubil. Me bomo v prvem kolu startale to soboto doma z ekipo Korotana iz Prevalj. Ekipa je torej pomlajena in igrale bomo s tremi novimi igralkami. To so Slavica Glivar, Darja Zupan in Mojca Kern. Igrale bodo še: Silva Fleischman, Zdenka Gašperin, Stanka Virant, Marija Cej, Slavka Pire, Pavla Šorn in jaz. Naš trenerje Miran Štucin in treniramo po ustaljenem redu že od začetka septembra naprej.«
S kakšnimi cilji startate v to republiško žensko ligo?
»Za novo sezono se je liga od osmih ekip povečala na deset. V lanski sezoni smo bile v republiški prvi ligi tretje. Ni dosti primanjkovalo, da bi bile prvakinje kot ekipa članov. V novi sezoni 1989-90 se bomo v prvi republiški ligi borile za osvojitev mesta v prvi polovici prvenstvene lestvice. Poslovila se je Marjana Zore in prenehale so tudi tri igralke prve ekipe. Za prvaka naj bi se borile članice Gorice (Nova Gorica), ki so bile še lani prvoligašice. Favoriti za prvaka so še Tekstina (Ajdovščina) in Konstruktor (Maribor). Zaradi slabega kegljišča nam ne gre vse tako, kot bi želeli. Petintrideset let staro kegljišče je potrebno prenove, ali graditi novega?«
D. Humer
Uspešna sezona gorenjskega balinanja
Kranj, 23. oktobra — Končana je letošnja balinarska sezona v vseh ligah: v medrepubliški — sever, slovenski in gorenjskih ligah.
Balinarski klub Primskovo ima v svojih vrstah mladinskega svetovnega prvaka v izbijanju, Bojana Novaka. Preteklo nedeljo je Boris Novak na članskem državnem prvenstvu osvojil drugo mesto med posamezniki v izbijanju. Le za las je zgrešil državni naslov. Prvak je Pazinčan Ivančič. Med posamezniki je nastopil tudi Miloš Ross, ki je bil dvanajsti.
V medrepubliški balinarski ligi — sever je prvak Brdo (Ljubljana).
Imenitno so se v tej ligi izkazale tudi tri ekipe Gorenjske: Trata iz Škofje Loke je bila druga, Primskovo tretje in Radovljica četrta, kar je res odličen uspeh teh ekip!
V republiški ligi - sever so za presenečenje poskrbeli bali-narji iz Huj. Postali so prvaki. Drugi so bili balinarji Čirč in tretja Slavija iz Ljubljane.
Ekipa balinarjev Jesenic je prvak v prvi gorenjski ligi. Vrstni red je: 1. Jesenice, 2. Kokra, 3. Gorenja vas, 4. Zarica, 5. Borec (Kranj), 6. Kras (Železniki), 7. Rogovila (Prebačevo), 8. Ravne (Tržič), 9. Žiri, 10. Kres (Javornik), 11. Alpetour (Radovljica). Prvaki Jesenice so se borili rra kvalifikacijah za vstop v republiško ligo, iz lige pa izpadeta Kres (Javornik) in Alpetour (Radovljica).
V drugi gorenjski ligi je prvak Planina, 2. Šenčur, 3. Bratov Smuk, 4. Žirovnica od 5. do lO.mesta pa Bistrica (Tržič), Bohinj, Vodovodni stop (Kranj), Invalid (Radovljica), DRSI Borec in Predoslje. Planina in Šenčur gresta v prvo gorenjsko ligo.
D. Humer
"ureja JOŽE KOŠNJEK
Košarkarski klub Triglav iz Kranja
Darilo mladim košarkarjem: 150 žog
Kranj, oktobra - Uvrstitev med prvih pet najboljših v slovenski košarkarski ligi je kratkoročni cilj kranjskih košarkarjev, dolgoročnejši pa je vzgajati mlade po šolah in nato v klubu ter utrditi sodelovanje na Gorenjskem.
Prvo moštvo dokaj uspešno igra v slovenski ligi in kaže, da je načrt, uvrstitev med prvih pet, kar realen in uresničljiv. V prvem moštvu so spremembe. Vodi ga novi trener, 30 letni Predrag Milovič iz Bara, ki je, kot je sam povedal, že 14 let košarkarski trener z velikimi ambicijami, za sedanji korak v Kranj pa mu ni žal. Na naše mesto ga vežejo tudi lepi spomini, saj je na primer lani na polfinalnem tekmovanju najboljših kadetov v Kranju njegov tedanji klub Mornar iz Bara zmagal. Milovič hvali delo uprave, pogoje za delo in pristavlja, da moštvo za zdaj igra veliko bolje na tujem kot pa doma. Triglav naj bi po njegovem pokazal pravo formo v drugem delu prvenstva. Za prvo moštvo sedaj igrajo Darko Omahen, ki je s 30 leti najstarejši igralec in kapetan, v Kranj pa se je vrnil iz ljubljanskega Slovana, Robert Horvat, Vlatko Vujadinovič, Slavko Tadič, Marjan Kern, Robert Poljanšek, Miroslav Šušič, Roman Kolar, Gregor Jeras, Roman Horvat, Primož Samar, Miha Vauhnik, Darko Kastigar, Miha Kravanja, Aco Mihajlovič, Klemen Ferjanovič, Boštjan Šmid, Zoran Mihajlovič in Janez Mali. Samar, Vauhnik, Kravanja in Šmid so prišli z Jesenic (Jeseničani so bili zainteresirani za sodelovanje, Ločani pa ne) in imajo dvojno licenco, enako pa tudi oba Mihajloviča in Ferjančič, ki igrajo tudi za Lipje.
Klub se strokovno utrjuje. Sef strokovnega štaba je dr. Brane Dežman, priznani košarkarski strokovnjak in profesor na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo, neposredno s košarkarji pa razen Predraga Mi-loviča delajo Brane Lojk, Martin Gorenc, ki je sporazumno in na svojo željo zapustil prvo moštvo in prevzel skrb za mlade, Tomo Kegljevič in Simon Torkar. Po osnovnih šolah vadi mlade košarkarje še 17 trenerjev. To delo po oceni vodstva kluba zelo lepo poteka. V sodelovanju z Ijubljan-
Darko Omahen, kapetan moštva: "Za mesto med najboljšimi štirimi, petimi bo potrebnih 14,15 zmag. Smo v redu druščina in tudi treniramo zelo veliko."
Peter Sajovic, predsednik izvršnega odbora kluba: "Realni cilj je uvrstitev v načrtovano novo medrepubliško ligo, v kateri je nekdaj kranjska moška košarka že bila."
Predrag Milovič, trener: "Pomemben razlog za moj prihod v Kranj je dobra organizacija kluba."
sko fakulteto za telesno kulturo je klub izšolal deset trenerjev, podobno usposabljanje načrtuje za vse učitelje telesne vzgoje, izredno potezo pa je Triglav naredil s tem, daje šolam razdelil 150 košarkarskih žog.
Eden od pomembnih ciljev klubske uprave je finančna trdnost oziroma v čim večji možni meri finančna osamosvojitev. Formiran je Triglav biro, usposobljen za najrazličnejše akcije, saj je še naprej računati na družbene denarje in prosjačenje ob tem, da republiška liga marketinško ni zanimiva, iluzija. Ob strokovni tudi finančna trdnost je zelo pomembna in prvi koraki v tej smeri Triglavu za zdaj uspevajo.
Rudi Hlebec, tehnični direktor kluba: "Vzpostavili smo dobro sodelovanje z Jesenicami."
V Kranju planinski teden
Kranj, 2. novembra - V počastitev jubileja Planinskega društva Kranj bo med 21. in 24. novembrom v Kranju organiziran planinski teden. 21. novembra bo razširjena seja upravnega odbora Planinskega društva, naslednji dan bo posvetovanje o aktualni planinski problematiki, 23. novembra bo planinsko predavanje, 24. novembra pa skupščina, ki se bo nadaljevala s planinskim plesom v Domu JLA v Kranju.
J. K.
Košarka
Kranjsko drsališče odprto
Kranj, I. novembra - Delavcem Poslovnoprireditvenega središča Gorenjski sejem iz Kranja je uspelo pripraviti za normalno obratovanje kranjsko drsališče. Za dve uri drsanja bo treba odšteti 60 tisoč dinarjev, kar je na ravni cen drugih slovenskih drsališč. Drsališče bo odprto ob petkih med 16. in 18. uro in med 19. in 21. uro, ob sobotah med 14. in 16. uro in ob nedeljah med 15. in 17. uro ter med 18! in 20. uro.
J. K.
Jože Brankovič, predsednik komisije za marketing: "Triglav biro se bo usposobil za najrazličnejše storitve."
J. Košnjek, slike F. Perdan
Pionirke Odeje Marmorja druge
Škofja Loka, 31. oktobra —
V Hrastniku je bilo finale letošnjega klubskega prvenstva Slovenije v košarki za pionirje do štirinajst let in mlajše. Za prvo mesto so tekmovale košarkašice Iskre Delte Jezice, Odeje Marmorja (Škofja Loka), Mar-les (Maribor) in domačega Hrastnika. Že v polfinalnih igrah je bilo skoraj jasno, da se bosta za klubskega prvaka borili ekipi ID Jezica in Odeja Marmor.
V polfinalu so pionirke Odeja  Marmor premagale ekipo
Marlesa. Izid je bil 40 : 38 (22 : 18), v drugi tekmi pa je ID Jezica opravila s Hrastničankami. V tekmi za prvo mesto je nato ID Jezica premagala Odejo Marmor. Izid tega srečanja -ID Jezica : Odeja Marmor 49 : 31 (27 : 17), v tekmi za tretje mesto pe je Marles dobil srečanje s Hrastnikom.
Drugo mesto je za pionirsko ekipo Odeja Marmor uspeh. Za ekipo so igrale Bizjak, Budi-mir, Jelovčan, Pejič, Zupan, Oblak, Šifrar, Tušek (kapetan), Franko, Tina in Nina Poljanec. Trener je Milosavljevič, pomočnik pa Kalan.
D. H.
Smučarji predstavili novo opremo
Ljubljana, 30. oktobra — Po napornih oktobrskih treningih na ledenikih so jugoslovanski reprezentantje pred pričetkom sezone 1989-90 v ljubljanskem klubu Babilon predstavili opremo in modele. Skupaj z manekeni so na modni reviji s prvimi alpskimi in nordijskimi selekcijami predstavili modo smučanja 1990. Obenem pa je Jugoslovanski smučarski sklad predstavil tudi novo ekskluzivno kolekcijo YU SKI TEAM.
Tako bodo naši tekmovalci nosili opremo Rašice, Yassa, To-pra, Univerzala in Adidas Slovenija šport. Tekmovali bodo s Čevlji Alpina in Marcer, vozili in tekmovali s s mučmiElana in Rosi-gnola. Po modni reviji smo se pogovarjali z reprezentanti. Izvedeli smo, da so v prihajajoči sezoni optimisti. Nordijci gredo spet na trening na sneg na Dachstein, alpinci pa na ledenike. Prav al-pinci bodo prvi začeli s tekmami za svetovni pokal. Nadaljevanje svetovnega pokala jih čaka že 23. novembra v Park Citvju v ameriški zvezni državi Utah. Po krajšem treningu na ledenikih Evrope bosta nato obe reprezentanci že prihodnji teden odpotovali v ZDA, kjer naj bi imeli še zadnji trening pred nastopi v svetovnem pokalu. D> Humer
Vabila, obvestila
Rokometni spored - V prvi moški republiški rokometni ligi igra škofjeloški Termopol jutri ob 20. uri doma z Ormožem, v ženski ligi pa gostuje Alples v soboto ob 17.15 pri Olimpiji v Ljubljani. V drugi republiški ligi 1. skupina igra tr-žiški Peko v soboto ob 19. uri s Kolinsko Slovanom, Preddvor pa gostuje v soboto ob 19. uri v Ponikvi. Mladinke v skupini center bodo igrale takole: Alples : Olimpija (čas igranja bo določen s telegramom), Duplje : Peko v nedeljo ob 10. uri, Krim : Sava prav tako v nedeljo, Preddvorčanke pa so proste.
Košarkarski spored - V moški košarkarski ligi igra kranjski Triglav v soboto v Ljubljani z Ilirijo. V ženski ligi pa gostuje Odeja Marmor v Mengšu, Jeseničanke gostujejo pri Iliriji, Kranj pa pri Cometu.
Kališče redno oskrbovano - Planinsko društvo Kranj je sporočilo, da je Dom Kokrškega odreda na Kališču ob sobotah, nedeljah in praznikih redno oskrbovan. Ta planinska postojanka je izredno dobro obiskana, prav tako pa tudi sosednji vrhovi. Vendar je treba planince opozoriti, da je v gorah že zima in je to treba upoštevati, in da je vzpon v slabem vremenu tveganje, zato kaže v gorah ravnati razumno.
Nogometni spored - V predzadnjem kolu jesenskega tek; movanja v območni nogometni ligi bosta v nedeljo ob 14. uri igrala Britof in Triglav, Naklo gostuje pri Slaviji, Jesenice pa v Sežani. Mladinci Save gostujejo pri Aluminiju, Britof pa v Ljubljani. V gorenjski A ligi bodo v soboto ob 14,30 igrali: Sava : Visoko, Alples : Tržič, Primskovo : Mavčiče, LTH
Ljubljani. V gorenjski A ligi bodo v soboto ob 14,30 igrali: Sava : Visoko, Alples : Tržič, Primskovo : Mavčiče, LTH : Lesce, Zarica : Bitnje in Bohinj : Alpina. V B ligi pa so pari: Bled : Preddvor, Britof B : Kokrica, Velesovo : Šenčur, Hrastje : Podgorje in Podbrezje : Polet. V 9. kolu gorenjske lige so bili doseženi naslednji izidi: Alpina : Zarica 3 : 3, Mavčiče : Sava 0:1, Bitnje : LTH I : 4, Lesce : Primskovo 3 : 0, Visoko : Tržič 1 : 0 in Bohinj : Alples 0 : 3. Sava ima 17 točk, Zarica 14, Alpina 12 itd.
Rokomet
Kranjčanke startajo na novo zmago
Kranj, 2. novembra - Takšnega razpleta v II. zvezni fokon?eu tni ligi za ženske se ni nihče nadejal. Po petih kolih so.na„vj-:0 rokometašice Kranja z 8 točkami. Tudi v nadaljevanju zenj Kranjčanke obdržati prvo mesto, kar pa zanesljivo ne bo lan ^ Nova težka preizkušnja jih čaka jutri, 4. novembra, ob '^-^rl. dvorani na Planini v Kranju. Nasprotnice Kranjčankam bo Velenjčanke, izkušena ekipa, sestavljena v glavnem iz rutiniraii^ igralk. Tekma bo težka, zato kranjske rokometašice pričakuje) izdatno pomoč s tribun. j
Petek, 3. novembra 1989
/ TELEVIZIJA, RADIO, KINO
15. stran \ ^m&msmmsLAS
TV SPORED
PETEK
3. novembra
10.00 Video strani
10.10 Tednik
12.35 Video strani
15.45 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.45 Poslovne informacije
16.50 Mozaik, ponovitev
18.10 EP Video strani
18.15 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.12 TVokno
19.17 Naše akcije
19.24 EPP
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Po stopinjah, angleška dokumentarna serija
21.00 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka
21.50 TV Dnevnik 3
22.00 Vreme
22.05 Kesanje, sovjetski film 0.30 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Videomeh, ponovitev 1930 TV dnevnik 20.00 Žarišče
22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
kviz
8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 900 Šolski program 15.10 Poročila 17.15 TV dnevnik 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke,
polfinale 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 12 ožigosanih, serijski film 21.30 TV Dnevnik 21.50 V petek, oddaja o kulturi 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.55 Noč in dan 0.55 Poročila
SOBOTA
4. novembra
8.00 Video strani
8.10 Otroška matineja 13.35 Video strani 16.25 EP, video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.48 Spored za otroke 17.00 Zagreb: DP v košarki 18.25 EP, Video strani 18.30 Na pragu 21. stoletja, av ' stralska dokumentarna se rija
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV Dnevnik 2
19-55 Vreme
1959 Utrip
20.15 EPP
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Križkraž
22.05 TV dnevnik
22.20 J. Lavvson: Vrtnice so za
bogate, ameriška nadalje
vanka
23.05 Popolni začetniki, angleški film
0.50 Video strani
2. program TV Ljubljana
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi '9.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Skopje
' KRANJ CENTER novembra amer. komedija DVOJČKA ob 16. in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. sodna d<"ama OBTOŽENA ob 20. uri 4. "ovembra amer. komedija DVOJCKA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika ZALJUBLJENA Sl-RENA ob 21. uri 5. novembra arneriški pustolovski MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 10. uri, ameriški akcijski PREMLAD ZA SMRT ob 15. uri ameriška kometa DVOJČKA ob 17. in 19. uri. Premiera amer. akcijski POD °GNJEM ob 21. uri 6. novembra amer. akcijski POD OGNJEM ob ;6 in 18. uri, amer. trda erotika ZALJUBLJENA SIRENA ob 20. ^ri 7. novembra amer. akcijski pOD OGNJEM ob 16. in 18. uri, ?mer. trda erotika ZALJUBLJENA SIRENA ob 20. uri 8. novembra amer. akcijski POD OGNJEM ob 16. uri, amer. trda erotika ZADUBLJENA SIRENA ob 18 in
19.30 20.10
22.35 22.55
TV dnevnik Filmske uspešnice Supergirl, ameriški film Športna sobota Kulturni magazin
1. program TV Zagreb
8.50 TV Koledar
9.00 Izbor izobraževalnega programa
14.30 Mladinski film
16.00 Sedem TV dni
16.45 TV dnevnik
17.00 Narodna glasba
17.30 TV drama, ponovitev
18.30 Dokumentarni program
19.15 Vreme
19.30 TV Dnevnik
20.15 Pozitivna ničla, humoristična serija
21.15 Tik pred zdajci, ameriški film
23.00 TV Dnevnik 23.20 Noč in dan 1.20 Poročila
NEDELJA
5. novembra
8.45 8.55 12.00 16.20 16.30 16.45 16.50
17.40 18.40 18.55 1900 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20
21.00
Video strani
Otroška matineja
Kmetijska oddaja
Video strani
TV Dnevnik 1
Poslovne informacije
Muppetki   grejo   v kino,
ameriški film
TV kavarna
Risanka
Ep, Video strani TV Mernik TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Zrcalo tedna
M.  Šečerovič: Tovarišica ministrica, humoristična nadaljevanka Video strani
21.05 Zdravo
33.35 Poročila
22 40 Video strani
_2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd
15.00 Športno popoldne
19.30 TV dnevnik
19.55 Da ne bi bolelo
20.20 Potovanja po velikih železnicah sveta, angleška dokumentarna serija
21.20 Dokumentarna oddaja
22.50 Športni pregled
1. program TV Zagreb
9.20 Poročila
9.30 Nedeljsko   dopoldne za otroke
12.00 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 14 00 Nedeljsko popoldne 18.35 Risana serija 19.00 TV sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Balkan ekspres, TV nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.25 Noč in dan 0.55 Poročila
PONEDELJEK_
6. novembra
10.00 Video stani 10.10 TV mozaik 13.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije
STORŽIČ
3. novembra amer. akcijski PREDATOR ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika ZVEZDA PORNO FILMA ob 20. uri 4. novembra hong-konški akcijski OBRAČUN V HONG KONGU II ob 16. in 16. in 20. uri, amer. komedija NORIJA NA KOLESIH ob 21. uri 5. novembra amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika ZALJU BLJENA SIRENA ob 20. uri 6. novembra Danes zaprto! 7. novembra ameriški akcijski PREMLAD ZA SMRT ob 16., 18. in 20. uri 8. novembra ameriški thriller RO-BOCOP ob 16., 18. in 20. uri 9. novembra premiera španskega mladinskega SLADKO DOZOREVANJE ob 16. uri, amer. trda erotika ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri
ŽELEZAR
3. novembra ameriški glasbeni PINK FLOYD - ZID ob 18. uri, ameriški akcijski POVRATNI OGENJ ob 20. uri4. novembra ameriški akcijski POVRATNI OGENJ ob 17. in 19. uri, premiera amer. thriller DETEKTIV IN DAMA ob 21. uri 5. novembra amer. akcijski POVRATNI OGENJ ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim. glasbeni DISCO MAFIJA ob 21. uri 6. novembra amer
16.50 TV mozaik
16.50 Utrip
17.05 Zrcalo tedna
17.45 Oči kritike
18.15 Video strani
18.20 Spored za otroke in mlade
18.20 Radovedni Taček
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.24 EPP
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Luigi Pirandello: Šest oseb isše avtorja, predstava pri morskega dramskega gledališča 21.45 EPP 21.50 TV dnevnik 23.20 Video strani
2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 Drobno gospodarstvo 21.40 Druga godba 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Dositej  Obradović, serija
za otroke 9.00 Šolski program 15.10 Poročila
15.15 Za lahko noč, ponovitev 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Koncert, TV drama 22.20 TV Dnevnik 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Noč in dan
TOREK
7. novembra
10.00 Video strani 10.10 Mozaik, šolska TV 11.35 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Šolska TV 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev
17.45 Video strani
17.45 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.30 Propagandna oddaja
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
20.05 R. Rose: Pravila zakonskega življenja, ameriška nadaljevanka
20.55 Propagandna oddaja
21.00 Dinar
21.45 TV Dnevnik 3
22.55 Vreme
22.00 Nadrealisti, zabavna odda-
•ja TV Sarajevo 22.50 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.00
18.00 19.30 18.50
19.30 20.00 20.30 20.35 22.55
8.20 8 30 9.00
Satelitski programi — poskusni prenosi Beograjski TV program TV Dnevnik
Mladinski  pevski festival Celje 89 TV dnevnik Žarišče Žrebanje lota Umetniški večer Satelitski   programi- poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
TV koledar Oddaja za otroke Šolski program
krim. glasbeni DISCO MAFIJA ob 18. uri, amer. trda erotika REŽISER PORNO FILMA ob 20. uri
7. novembra amer. kriminalno glasbeni DISCO MAFIJA ob 18. uri, amer. trda erotika REŽISER PORNO FILMA ob 20. uri 8. novembra amer. znanstveno fantastični MIKROKOZMOS ob 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: ameriški kriminalni TEOUILA SUNRISE ob 20. uri 9. novembra amer. akcijski PREDATOR ob 18. uri, amer. trda erotika REŽISER PORNO FILMA ob 20. uri
_DOM KAMNIK_
3. novembra amer. kriminalni OBSEDFNI POLICAJ ob 18. in 20. uri 4. novembra amer. thriller ROBOCOPob 17 uri, amer. akcijski NOČNI SKOK ob 19. uri, premiera amer. akcijski OBRAČUN V HONG KONGU ob 21. uri 6. novembra FILMSKO GLEDALIŠČE, amer. kriminalni TEOUILA SUNRISE ob 18. in 20. uri 7. novembra amer. znanstveno fantastični MIKROKOZMOS ob 18. in 20. uri
8. novembra Ni kinopredstav! 9. novembra amer. akcijski OBRAČUN V HONG KONGU II ob 18. in 20. uri
____TRŽIČ_
3. novembra amer. akcijski NOČNI SKOK ob 17. uri, premiera
10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 15.10 Poročila
15.15 Noč in dan, oddaja za otroke
17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 19.10 Risanka 19.10 Vreme 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Oporoka, ameriški film 21.40 TV dnevnik 23.35 Noč in dan 1.35 Poročila
SREDA_
_8. novembra
10.00 Video strani
10.01 TV mozaik 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1
16.45 Poslovne informacije
16.50 Mozaik, ponovitev
16.50 TV mozaik
18.05 Video strani
18.10 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Film tedna
Harrvjeva igra
22.25 TV Dnevnik 3 22.40 Svet poroča 23.40 Video strani
_2. program TV Ljubljana
19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče
20.30 Placido Domingo poje Zar-
zuelo 21.30 Poročila 21.40 Znanstveni forum 23.10 Zlati hit festivala Mešam
89
_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Pika  Nogavička, švedska
nanizanka 9.00 Šolski program
12.30 Poročila
17.15 TV dnevnik
17.35 Pika  Nogavička, švedska nanizanka
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Dokumentarna oddaja
19.10 Vreme
19.30 TV Dnevnik
20.00 Mila Džukanović in Možje, jugoslovanski film
22.55 TV dnevnik 2
22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine
2^00 Noč in dan
ČETRTEK
9. novembra
10.00 Video strani 10.10 Mozaik, Šolska TV 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, Šolska TV, ponovitev
19.05 Risanka
19.15 TV okno
19.30 TV Dnevnik 2
20.05 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka
21.40 Tednik
23.00 TV Dnevnik 3
22.45 Retrospektiva: »Komedija
na slovenskem odru« 0.35 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.00 Regionalni programi TV Ljubljana
19.00 Dinarski gozd, poljudnoznanstvena oddaja
amer. trda erotika REŽISER PORNO FILMA ob 19 uri 4. novembra amer. sodna drama OBTOŽENA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika REŽISER PORNO FILMA ob 21. uri 5. novembra amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA 2 ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika OBTOŽENA ob 19. uri, amer. trda erotika REŽISER PORNO FILMA ob 21. uri 6. novembra amer. komedija DVOJČKA ob 17. in 19. uri 7. novembra amer. komedija DVOJČKA ob 17. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. kriminalni TEOUILA SUNRISE ob 19. uri 8. novembra Ni kinopredstav! 9. novembra amer komedija DVOJČKA ob 17. in 19. uri
KOMENDA
3. novembra amer. vojno akcijski JEKLENI TRIKOTNIK ob 20. uri
_LAZE_
3. novembra amer. akcijski POD OGNJEM ob 19. uri
ĆEŠNJICA_
3. novembra amer. akcijski OBRAČUN V HONG KONGU ob 20. uri
KRANJSKA GORA 3. novembra amer. glasbeno kriminalni DISCO MAFIJA ob 18. in 20. uri
19 30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče
20.30 Mali koncert: Zagrebški solisti
20.40 Oči kritike
21.10 Satelitski programi — po skusni prenosi _1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.10 Modna kreatorka, ameriški film
15.10 Poročila 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 Smogovci. serija za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Garibaldi, italijanska nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Zabavna oddaja 22.15 TV Dnevnik
22.34 Kronika konference ZK Kosovo
22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.55 Noč in dan 0.55 Poročila
RADIO
PETEK, 3. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 4. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.45 Z instrumentalnimi ansam bli - 20.00 Koncert iz naših krajev
- 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program
- glasba
NEDELJA, 5. novembra:
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15 04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 6. novembra: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas-
4. novembra amer akcijski POD OGNJEM ob ob 20. uri 5. novembra amer. risani VELIKI MIŠEK DETEKTIV ob 16. uri, amer. akcijski PREDATOR ob 18. uri, amer. trda erotika ZVEZDA PORNO FILMA ob 20. uri 8. novembra ameriška komedija DVOJČKA ob 18. in 20. uri 9. novembra ameriški akcijski POVRATNI OGENJ ob 20. uri
DOVJE
5. novembra ameriški thriller DETEKTIV IN DAMA ob 19. uri
_RADOVLJICA_
3. novembra ameriški zabavni ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 20. uri, ameriški erotični PLAVI ANGEL ob 22. uri 4. novembra ameriški zabavni ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 18 uri, ameriški dokumentarni TA GOLA BITJA ob 20. uri 5. novembra ameriški zabavni ARIZONA JUNIOR ob 18. uri, ameriški NOČ IN DAN ZVODNIKA ob 20. uri 6. novembra ameriški dokumentarni TA GOLA BITJA ob 20. uri 7. novembra ameriški zabavni NOČ IN DAN ZVODNIKA ob 20. uri 8. novembra ameriški zabavni ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 20. uri 9. novembra ameriški DEŽEVNI ČLOVEK - RAIN MAN ob 20.
ba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Minute z ansamblom — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 7. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 8. novembra.
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik, informacije, go spodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in gode-mo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 9. novembra:
Prvi program
14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big ban dom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4 30 Nočni program, glasba
3. novembra ameriški ČLOVEK NA BEGU ob 20. uri 4. novembra ameriški zabavni BABY BOOM ob 20. uri, ameriški erotični PLAVI ANGEL ob 22. uri 5. novembra ameriški ČLOVEL NA BEGU ob 18. uri, španski erotični SINJORA ob 20. uri 6. novembra ameriški zabavni ARIZONA JUNIOR ob 20. uri 7. novembra ameriški dokumentarni TA GOLA BITJA ob 20. uri 8. novembra ameriški NOČ IN DAN ZODNIKA ob 20. uri 9. novembra ameriški zabavni ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 20. uri
KINO BOHINJ
španski erotični SINJORA ob 20. uri 5. novembra ameriški zabavni BABY BOOM ob 18. uri, ameriški erotični PLAVI ANGEL ob 20. uri 9. novembra ameriški zabavni ARIZONA JUNIOR ob 20. uri
Ož@G^S8OTEnGLAS   16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 3. novembra 1989
ur / Av
3*
TOVORNI IN SPECIALNI AVTOMOBILI
ZASTAVA
TURBO ZETA
VLEČNA SLUŽBA
* EKONOMIČNI • SODOBNI
* FUNKCIONALNI •
► NOVOST ZA KUPCE PRI NAKUPU TOVORNEGA ALI SPECIALNEGA AVTOMOBILA
* Brezplačni vzdrževalni servisni pregled od 3000—4000, 10.000, 20.000, 30.000 prevoženih kilometrov za vozila, od dneva nakupa do 31. XII. 89. samo pri Zastava center Ljubljana.
* Jamčimo ceno na dan vplačila, možnost vplačila tudi 50/50.
* Velika izbira • ugodni dobavni roki • omejene količine • nekateri modeli s turbo polnilcem.
* Vsak kupec dobi ob nakupu kot darilo nov radioaparat.
* Krediti • možnost nakupa tudi po sistemu staro za novo.
[i
(Dl
ZASTAVA M/TO
PRI NAS JE VSAK DAN PRAZNIČNO
V vili Moj mir na Bledu so vsak dan na stežaj odprta vrata vsem, ki želite praznovati ali samo uživati ob dobri hrani in vrhunski kapljici.
Odložite torej skrbi in se prepustite naši oskrbi. Našli vam bomo prostor za bogato obloženo mizo. Pripravili vam bomo tradicionalno kmečko pojedino, pečeno telečjo kračo, sirove ali orehove štruklje in za posladek blejsko grmado ali torto. Izbirah boste lahko tudi med klasičnimi jedrni z jedilnika in specialitetami na žaru. Natočili vam bomo izbrano štajersko ali primorsko vino.
Pripravljamo slavnostna in poročna kosila ter bankete za zaključene družbe: na voljo sta posebna soba ter soba za konference.
Vila Moj mir, odmaknjena od mestnega vrveža, je idealen kraj tudi za daljše bivanje z izleti v okolico ali smučanje. Vsakomur, gostu ali naključnemu obiskovalcu priporočamo našo savno in trimski kabinet. Naši oskrbi so se med prvenstvom prepustili vrhunski jugoslovanski in švedski veslači. Dovolite, da poskrbimo tudi za vaše dobro počutje.
Pričakujemo vas!
ter-
1   \ o
vila
cTHOJ MIRj
J ,
Vila Moj mir za vaš mir in gurmanski užitek.
Vila Moj mir, Kolinska      Matije Čopa 2      Bled      tel.: (064) 77-833
RESTAVRACIJA REGATNI CENTER BLED
DNE VIK U H IN JE X VIII. STOLE TJA
— po izvirnih dunajskih receptih iz leta 1768
DAJTE DUŠKA SVOJIM GURMANSKIM UŽITKOM
Odprto vsak dan, razen torka, od 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 12. ure,
tel.: (064) 77-277
RESTAVRACIJA REGATNI CENTER BLED
inles
1
t
i >
Kfinaint
TRGOVINA S TEKSTILNIMI IZDELKI
CANKARJEVA 68, RADOVLJICA ODPRTO:
VSAKDAN OD9hDO 19h SOBOTA OD9hD0 13h UGODNE CENE
KMETIJA ODPRTIH VRAT
LJUBLJANA
LJUBLJANA, Celovška 150, tel.: (061) 557-351 NOVA GORICA, Vojkova 49, tel.: (065) 21-323
CELJE, Miklošičeva 5, tel.: (063) 24-211 MARIBOR, Grajska 7, tel.: (062) 212-654
ZASTAVA iuČL£xi£33323
NOVO - AVTO SEJEM - NOVO - AVTO SEJEM
AVTO SERVIS DOMŽALE VAS OBVEŠČA, DA ODPIRA NOV AVTO SEJEM V OBRTNI CONI TRZIN OB MAGISTRALNI CESTI LJUBLJANA - DOMŽALE. SEJEM ZAČNE OBRATOVATI V SOBOTO, 5. NOVEMBRA, IN BO OBRATOVAL VSAKO SOBOTO IN NEDELO OD 7. -14. URE. NUDIMO UREJEN SEJEMSKI PROSTOR ZA 700 VOZIL, STROKOVNO OCENITEV IN KOMISIJSKO PRODAJO ZA VSE VRSTE CESTNO MOTORNIH VOZIL.
Petek, 3. novembra 1989
OBVESTILA, OGLASI
17. STRAN '^[^M^fGLAS
ELfKN
VABI
tovarna športnega orodja v Begunjah
/ABl
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ 'zvršni svet
Svet delovne skupnosti UO in SS Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko
izpisujejo javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev '• Osebni avto GOLF, l. 1981, neregistriran, izklicna cena 30.000.000 din
z- Osebni avto ZASTAVA 750 LE, I. 1983, vozen, izklicna
cena 15.000.000 din * Osebni avto ZASTAVA 750 LE, I. 1982, vozen, izklicna
cena 12.000.000 din
4- Osebni avto ZASTAVA 750 LE, neregistriran, izklicna cena 10.000.000 din
5- Camp prikolica ADRIA 380 a, za 4 osebe, z baldahinom, izklicna cena 12.000.000 din.
Stroške prepisa in prometni davek plača kupec. Varščina, ki J° je treba plačati pred dražbo, znaša 15 % od izklicne cene. Javna dražba bo v sredo, 8. 11. 1989, ob 15. uri za upravno 2gradbo občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sred-stya lahko ogledajo eno uro pred začetkom dražbe.
MflERHONIG
CELOVEC, STADELVVEG 20    TEL.: 9943-463-33470
GLAVNA CESTA V CELOVEC, DRUGI SEMAFOR DESNO.
NAJVEČJI KOROŠKI PROSTOR ZA
RABLJENE AVTOMOBILSKE DELEl
IMAMO IZREDNO VELIKO POŠKODOVANIH VOZIL. TUDI NAJNOVEJŠIH MODELOV. KAR VAM ZAGOTAVLJA, DA DOBITE ZA VSAK AVTO PO NAJNIŽJI CENI VSAK NADOMESTNI DEL
VW - AUD! - OPEL - FORD - MERCEDES - RENAULT - PEUGEOT FIAT - CITROEN - JAPONSKI AVTOMOBILI, ITD...
BLED
NA PODLAGI SKLEPA 21. SEJE DS TOZD TURIZEM IN REKREACIJA Z DNE 5. 9. 89 ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV TER INVENTARJA
IZK. CENA
1. OSEBNI AVTO LADA KARAVAN LETNIK 1981 - V0- 13.000.000 ZEN
2. ZASTAVA KOMBI 435 F, LETNIK 1979, NEVOZEN 4.000.000
3. HLADILNIŠKI KOMPRESOR MA-FA z motorjem 75 80.000.000 KW
4. KIN0F0TELJI TAPECIRANI 200 kosov (novi) a 1.000.000
5. FOTELJI USNJENI 50 kosov a 400.000
6. REFLEKTORJI 1,5 KW 100 kosov (primerni za teni- 1.200.000 Ška JQriščd)
7. REGISTRSKA BLAGAJNA UNIS T0S 1 kos 3.000.000
8. EL. BOJLER ZA TOPLO VODO V 500 I 1 kos 1.200.000
9. TOPLOVODNI KOTEL TAM ZEP 500 I 5800 KW 8 000.000 1.1980 KW 1. 1980 1 kos
10. TOPLOVODNI KOTEL ZRENJANIN 1 kos 2.000.000
11. GORILEC ZA EL. KURILNO OLJE, kapac. 25 - 75 2.000.000 kg, letnik 1968
12. GORILEC ZA KURILNO OLJE 9 - 45 kg 1 kos 4.000.000
Za osnovna sredstva pod točko 1. in 2. kupec posebej plača TPD. Predmeti od št. 8. do 12. se nahajajo v kurilnici festivalne dvorane na Bledu in jih je potrebno demontirati. Kupci demontažo oz. stroške demontaže nosijo sami. ODPRODAJA BO V PETEK, 10.11.1989, ob 10. uri v ŠPORTNI DVORANI NA BLEDU.
Ogied stvari bo možen eno uro pred pričetkom odprodaje. Pri nakupu imajo prednost družbeno pravne osebe, ki morajo predložiti veljavne in zakonske plačilne dokumente, fizične osebe pa so dolžne kupnino poravnati v gotovini na blagajni. Odprodaja bo po principu VIDENO - KUPLJENO brez kasnejših reklemacij.
lil
i 9 .')» • - i'.' 7 '<
LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA
Po sklepu Sveta muzeja razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA
Pogoji:
da ima visoko ali višjo izobrazbo s področja dejavnosti muzeja ali organizacijsko-upravne dejavnosti in štiri oziroma pet let delovnih izkušenj, da ima organizacijske sposobnosti,
da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Mandat traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih del in nalog in opisom dosedanjega dela, naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LOŠKI MUZEJ, 64220 ŠKOFJA LOKA, Grajska pot 13 s pripisom "Za razpisno komisijo".
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
da ima končano višjo šolo ekonomske smeri, da ima 3 leta delovnih izkušenj v samostojnih računovodskih delih,
da obvlada vsa finančno-knjigovodska opravila, poskusno delo traja 3 mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri Loškem muzeju, Škofja Loka, Grajska pot 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve.
OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM
Prodamo:
KOMBI ZASTAVA 850 - 30.000 km MOTOKULTIVATOR HONDA s priključki RAZMNOŽEVALNI STROJ - mastni tisk Informacije v šoli Cerklje vsak dan od 8. do 12. ure (telefon: 42-177). UGODNO!
AUTOHAUS R. PROHINIC
AUSTIN ROVER MG
JAGUAR SUZUKI
9500 Villach, pogoriacher StraBe 175
VELIKO SKLADIŠČE :
• NADOMESTNI DELI
• KAROSERIJSKI DELI
• SERVISNI DELI
• DODATNA OPREMA
BELJAK, Tel.: 9943-4242-28186 POGORIACHERSTRASSE 175 (BELJAK ZAHOD)
• SERVIS V KRATKEM ČASU
• POPRAVILA VSEH VRST
• KAROSERIJSKA POPRAVILA^^
MALI OGLASI
<g§> 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Nov KOMPRESOR vvabco z 80-litr-skim rezervoarjem, prevozni, prodam, g 68 266_16222
Prodam VARILNI APARAT CO 2 iskra. Pečnik, Bitnje 27/a, Žabnica
HITACHI
STEREO-RADIORF.CORDtR TRK 640. 10 W TRK 530, 60 W
NETO 770. NETO 1890.■
HIFI-KENDA, CELOVEC
Bahnholstf 38 a. Tel: 9943-463-57254
Nov VVALKMAN universum, prodam. Informacije na ® 25-861, int. 336, dopoldne 16273
Prodam MOTORNO ŽAGO jonse-reds, letnik 1978. Jamnik, Gabrovo 4, Škofja Loka _16277
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo TVT standard uni E 40. -Sf 36-097 _ 16298
Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ gorenje. Žnidar-šič. Sv Duh 167, Škofja Loka
Prodam nov nerjaveč vzidljiv ŠTEDILNIK. 3r-631 -968_16305
Prodam barvni TV iskra, ekran 56 cm.    622-083_16307
Prodam nov kiperbusch. Informacije na ® 621-419 16308
Prodam električn i ŠTEDILNIK. Ko-kalj, Bistrica 9, Tržič 16310 Prodam starejši barvni TV in manjšo PEČ na trda goriva. Podgoršek,
Valjavčeva 8, Kranj_16315
COMCORDER 8 x ZOO M, sharp, nov, ugodno prodam. Gorjanc, Vo-glje 43, Šenčur 16318 Prodam TRAKTOR zetor 72 -. 45, letnik 1986. Janez Fojkar, Ožbolt 7, Škofja Loka, 9 622-874 16323 Ugodno prodam barvni TV gorenje elektronik. ® 83-059 16335
(KOZMETIČNI IN SONČNI STUDIO
- STROKOVNA NEGA OBRAZA IN TELESA Z NARAVNO KOZMETIKO
- POSEBNA NEGA ZA MLADt
- SONČENJE
- ODPRAVA CELULITA
- DEPILACIJA
- EPILACIJA
- LIČENJE Informacije: tel: 064-633-048 DARIJANA HAFNER HAFNERJEVO NASEUE108 64220 ŠKOFJA LOKA Delovni čas:
ponedeljek: 8.-12. ure
torek, četrtek: 14,-18. ure
sreda: 8.-12. ure in od 14.-18. ure
petek: 12.-18. ure
in vsaka druga sobota v mesecu: 8. -
12. ure
nitma popolni
ampak ac trudimo
Kranj, Stara c. 25, tel.:21-890
Dnevno vam nudimo morske jedi, divjačino in
ostale dobrote. Pripravljamo poročna kosila in večerje, obletnice, svečana kosila, ipd.
Gostilna je odprta med tednom od 10. do 22. ure, ob sobotah pa od 19. do 23. ure. Nedelja: zaprto. SE PRIPOROČAMO!
Italijansko lito mizarsko KOMBI-NIRKO, 6 operacij, širine 35, prodam. Gašperlin, Zupanova 14, Šenčur 16328 Prodam barvni TV iskra, star 4 leta, nemški, ekran 56 cm, daljinsko upravljanje. ® 82-189 16331
S popustom prodam nov TV gorenje, ekran 66 cm, ČOLN maestral 18 S, TOMOS 4,8 nerabljen in PRINTER star NL 10.® 25-853
jD,
otruik j. ir ji'j vina
MILOŠ PIVK
TTC Bled Ljubljanski c.
ZA OTROKE DO 14. LETA VAM NUDI S 1. 11. PRED-NOVOLETNI POPUST S PLAČILOM Z GOTOVINO:
— NAD 4.000.000.-5 %
— NAD 5.000.000.-10%
— NAD 8.000.000.- POLOVICO TAKOJ, POLOVICO ČEZ MESEC DNI.
• VSE ZA DOJENČKE • TEKSTIL • IGRAČE • ZIBKE S POSTELJNINO • OTROŠKO SPODNJE PERILO 2-14 LET
• BUNDE • JEANS Z OVCO
• IN ŠE IN ŠE
ODPRTO VSAK DAN OD 15 DO 19 URE
SOBOTA OD 10 DO 12. URE IN
OD 15. DO 19 URE
TUDI OB NEDELJAH OD 15.
DO 19. URE.
NOVO IZ ALPINE
IZKORISTITE BOGATO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV ŽENSKIH ČEVLJEV IZ JESENSKE KOLEKCIJE V RAZNIH BARVAH, OBLIKAH IN VELIKOSTIH PO KONKURENČNIH CENAH V PRODAJALNAH ALPINE
PIZZERI3A ,F0B GRADOM4
TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055
stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
7
GLAS    18. STRAN
Petek, 3. novembra 1989
KASETAR. komponenta technics, RS-B 205 in mešalno mizo vivanco MX 780, prodam. « 37-814 16346
Zelo ugodno prodam barvni TV iskra, star 4 leta, ekran 56 cm. Mi-iorad Docič, Hrušica 123, Jesenice _16349
nov dvoredni PLETILNI
rruudtn   muv   uvuibuiii ri-ciii-mi
STROJ passap s stojalom. Cena 2.700 DEM. «82-127 16351
Prodam STROJ r 2.700 DEM. -g 82
Prodam trajnožarečo PEČ. Franc Kopač, C. na Brdo 53, Kranj - Ko-krica 16361 Prodam TRAKTOR torpedo adria-tic 75, prednji pogon, letnik december 1988. z nakladalcem. Ilov-ka 11, Kranj, «21-264 16390
Ročno DVIGALO silnost 1.600 4*23-919
ketencug, no-kg, prodam.
16392
Prodam MOTOKULTIVATORJE honda in mio standard. «622-575
Ugodno prodam RAČUNALNIK ZX spectrum   in   odlično ohranjen GRAMOFON tosca 10. « 51 -024 _16400
Prodam barvni TV, star 7 let, za 300 DEM, novo trajnožarečo PEČ, za 250 DEM in novo dvojno pomivalno KORITO, za 100 DEM. ■g 80-785_16401
Prodam ŠIVALNI STROJ singer v kovčku. « 50-368 16404
GRADBENI MATERIAL
Prodam 1.300 kosov rabljene strešne OPEKE. Cena ugodna « 633-480_16252
Prodam GRADBENO DVIGALO, 1.5 kW, rabljen OLJNI GORILEC in rabljeno PEČ za etažno ogrevanje emo central 15. « 39-669     16266
Prodam 3.000 kosov rabljene strešne OPEKE mediteran, rabljena 6
let, g 632-318_16296
Prodam strešno OEPKO špičak, rabljena. «74-939_16320
Prodam     smrekove OBLOGE.
«64-255_16329
ALUMINIJ v ploščah, deb. 0,7 mm, 15 kosov, prodam 15 odstotkov ceneje. «70-211_16368
Prodam APNO za beljenje ter sprejemam naročila za ŽGANO APNO. Peter Hafner, Binkelj 31, Škofja Loka 16385
m
MARKETING AGENCIJA CLM BLED dipl. ing. BORUT KORDEŽ 64260 Bled Cesta v Megre 7/a Tel: 064-78-356 VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM. ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE.
KUPIM
Kupim diatonično « 33-888
HARMONIKO 16330
Kupimo suh smrekov ŽAGAN LES. KOGP Kranj, TOZD Obrt 16388
LOKALI _
V Kranju najamem PROSTOR, v velikosti od 10 do 15 kvad. m. Nudim 2-letno predplačilo. «632-451, int. 483 (Miro) 16265
V najem oddam GOSTINSKI LOKAL na Gorenjskem, 60 sedežev, stanovanje v hiši. Obvezen odkup inventarja. Naslov v oglasnem od-delku._16281
Najamem manjši PROSTOR za mirno obrt, v centru Kranja. «36-286, po 15. uri 16386
STAN. OPREMA
Veliko OMARO za dnevno sobo poceni prodam. Lojzeta Hrovata 10, stan. 1, Kranj, «37-585 16261
STANOVANJA
Prodam 1-sobno STANOVANJE, 48 kvad. m., zaradi novogradnje. Ludvik Počič, Suška c. 17, Škofja Loka_16248
Na Bledu najamem STANOVANJE s telefonom. «061/714-714 16337
V Kranju oddam v najem opremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Šifra: SAMSKI 16356
POSESTI
Na Bledu prodam dve HIŠI - starejši in novi tip, vseljivi takoj. Informacije na « 77-055, popoldne
HIŠO V ŠKOFJI LOKI PRODAM Ponudbe pod šifro »GOTOVINA«
Za delo v okrepčevalnici društva iščemo mlajšo upokojenko, veščo samostojnih gostinskih del v točilnici in strežbi. Delo vsak drugi teden, tudi ob nedeljah in praznikih. Plačilo od prometa.
Informacije v pisarni Društva upokojencev KRANJ. Tomšičeva 4.
Prodam GOLF J, letnik november 1978, registriran do novembra 1990. Cena 95 mio. Gašperin, Tavčarjeva 3/b,Jesenice 16247
Ugodno prodam OPEL KADET 16 D, 1987, 5 vrat, dodatna oprema.
«24-775
16250
Mlada družina najame za določen čas HIŠO, do 20 km iz Kranja. «23-512, od 19. do 21. ure 16283
V Škofji Loki takoj kupim starejšo HIŠO ali polovico HIŠE. «621-225_16309
GARAŽO na Zlatem polju prodam ali zamenjam za Planino. « 35-876
RAZNO PRODAM
Prodam obžagan LES za ostrešje, suha mešana DRVA in BIKCA, starega 3 tedne. Hartman, Sp. Bitnje 21,Žabnica 16224
Prodam nove smuči ELAN 160 cm in SESALEC ZA PRAH Philips. «82-305 dopoldan do 12. ure ali popoldan od 17. ure dalje. 16209
Prodam gorenjske NAGELJNE. Golniška 1, Kokrica, Kranj 16203
HAJJLJ*NA     ^Tf SWWI8 VOZJtA
Prodam JUGO 88.« 37-105
55,
letnik
Prodam Z 750, obnovljeno in registrirano do 9.9.1990. Ogled od 15 do 16 ure. Tominac Pavel, 1. avgusta 3, Kranj, (poleg Doma borcev)
_16133
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Zgornja Dobrava 8, Kamna Gorica
Ugodno prodam R4, letnik 1978. Kokalj, Bistrica 9, Tržič.
Prodam R «77-118
4 GTL, letnik
1985. 16182
KEUTSCMAHERSTI15
Prodam barvni TV gorenje, ekra 67, plinski ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na olje, pleskana vratna KRILA in termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW.
«36-180_16249
Ugodno prodam rabljen ŠTEDIL-NIK kiperbusch in nova notranja VRATA mahagonij, 40 odstotkov
ceneje. «68-703_16260
Prodam nov MOTOKULTIVATOR gorenje kosor, s frezo in VESPO P 200 E. «21-894 16284
Prodam trajnožarečo PEČ - novo in zvočno KAMERO SUPER 8. «26-149_16293
Prodam krzneno JAKNO nutrija, štev. 40 - 42 in JEEP uvas. Cena po dogovoru. «79-862_16324
Prodam GOLF diesel, 5 vrat, letnik december 1984, obnovljeno Z 101, letnik december 1979, suha bukova DRVA in dirkalno KOLO rog, na 10 prestav. Tone Markelj, Brezje 78 16347
Prodam temno rjavo raztegljivo, izredno ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (4 ležišča), za 20 mio, 170-litrski HLADILNIK gorenje, za 2,5 mio, ženski PLAŠČ, krznen, siv velur, štev. 40, za 12 mio in otroški krznen PLAŠČ, za 5 do 7 let, za 4,5 mio - oba skoraj nova. «25-726_16350
Prodam barvni TV grundig in R 4, letnik 1977. «51-832 16408
Prodam Z 101, letnik 1980. Vilman Roman, Savska 17, Lesce 16183
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1977. «25-741 _16212
FORD ESCORT, letnik 1971, ugodno prodam. «38-140_16219
Prodam Z 128, letnik 1987, registrirana do 11. 10 1990. «36-853
Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Informacije na «633-874 16227
Prodam R 4, letnik 1983. « 50-929
Prodam R 5, letnik 1976. «22-309, po 14. uri 16233
Prodam ali zamenjam Z 128, letnik 1984, na novo registrirana. Ogled v petek in soboto. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 16234
Prodam 126 P, letnik 1982. Ključa-nin, C. železarjev 13, Jesenice
Prodam GOLF diesel S paket, letnik 1984, dodatno opremljen, prevoženih 52.400 km. « 74-852
Prodam Z 101, letnik 1980. Matjaž Otoničar, Planina 10, Kranj 16237
Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Lukman, Vrečkova 4, Kranj 16251
Z 101, letnik 1976, garažirana, lepo ohranjena, ugodno prodam. Vido Jagodic, Sp. Duplje 102 16253
Ugodno prodam Z 101, letnik 1977, neregistrirana.« 47-479 16255
PEUGEOT 504, letnik 1972, garaži-ran, dobro ohranjen, poceni prodam. Kern, Britof 98/a, Kranj 16256
Prodam Z 850, letnik 1981. Vrevc, Želeška 16, Bled, «75-010, dopoldne 16257
JUGO 45, letnik 1983 in starejši to-mos     AVTOMATIK, prodam.
« 75-249_16258
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985.
«37-677, popoldne_16259
Prodam BLATNIKA (levi in desni) za    Golfa,    novejše izdelave.
«78-161_16262
Ugodno prodam PEUGEOT 304, letnik 1979, registriran oo septem-bra 1990. «83-881_16263
Prodam OPEL KADETT 1200, letnik 1977. Cena ugodna. Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica 16268
nama
DANES OD 14. -18. URE VAS VABIMO NA PREDSTAVITEV UPORABE NAJNOVEJŠIH, MALIH GOSPODARSKIH APARATOV PROIZVAJALCA GORENJE, KI JIH PRI NAS TUDI LAHKO ŽE KUPITE
NA ODDELKU POSEBNIH PRODAJ TA TEDEN VELIKA IZBIRA TERM0S STEKLENIC PO UGODNIH CENAH. >fljK NE PREZRITE ZNAKAKI VAS BO V NAMI OPOZARJAL NA IZJEMNO UGODEN NAKUP.
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Prodam Z «49-474
128, letnik
1981. 16270
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Cena ugodna. «38-137 16271
Prodam JUGO 45, letnik 1986, re-gistriran do julija 1990, garažiran. Ogled v soboto. « 25-833    16275
YUGO 55, februar 89, prodam. Košnjek, Kokrški log 9.
Ugodno prodam dobro ohranjen R-4 TL, letnik 1977. «46-238
VW BUGY 1600, 85 km, atraktiven, zelo poceni prodam ali zamenjam. «45-481_16317
Prodam R 18 TLJ, letnik oktober 1985, registriran do marca 1990. «78-643 16319
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982. «79-788, od 15. do 19. ure_
Prodam FORD FIESTO. Martin Mali, Sr. vas 56, Šenčur, «41-106
Z 101 konfort, letnik 1979, prodam. Hotemaže 58, Preddvor, «45-069^ Oddam vrstni red za Jugo koral 55. « 36-832, popoldne       16366
Prodam GOLF diesel, Šmid, Frankovo nas. Loka
star 10 let. 160, Škofja * 16321
Prodam 126 P, « 74-633, popoldne
letnik
1978. 16367
Prodam VISO, letnik 1986. Trnovlje 43, Cerklje
Kern, 16238
Prodam 126 P, letnik 1978 in KOMBI Z 435 K, letnik 1978. Vari, To-minčeva 26, Kranj 16241
Prodam Z 101 GT 55 mediteran, le-tnik 1983. Zalog 16, Cerklje   16243
Prodam Z 101 GTL, 1. registracija maja 1988. «77-483_16244
Prodam 126 P, letnik in ASCONO 16, letnik 1973. «26-846 16245
Prodam MOTOR in MENJALNIK za Fiat 125. Jovič, Jezerska c. 94, Kranj 16246
Prodam Z 126 P, letnik 1982. Ogled po 15. uri. Štular, Velesovo 38,
Cerklje__16276
Prodam R 30, neregistriran, ali zamenjam za manjši avto. Cankarje-va 13, Bled_16278
Frodam SUZUKI GT 500, z dodatno opremo. «27-614 ali 25-981,
int. 254, dopoldne (Marjan) 16279
Prodam JUGO 1988. «621-216
koral 45,
letnik 16290
INFG-STAN
Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov Tel. (061) 443—242, od 8. do 14. ure. v soboto od 10 do 12. ure.
Prodam Z 101 GTL, 1. registracija 1987, 24000 km. «39-554 16291
LADO NIVO, letnik december 1987, dodatno opremljen, ugodno prodam. Šuceva 5, Kranj (Komunalna cona), « 26-849_16292
Prodam FIAT RITMO, letnik 1979. Planina 16, Kranj, «34-162 16295
Prodam R 4 TL, letnik 1982. Breda Vakaričič, Frankovo nas. 163, Škof-ja Loka_16297
Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohranjena. Cena po dogovoru. «631-600_16299
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1976.
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982. Franci Lombar, Zelenica 6, Tržič
Prodam CITROEN GS club, letnik 1977. «36-060_16326
Prodam PASSAT S, starejši letnik, obnovljen. Rolk, Dežmanova 3, Lesce 16332 VVARTBURG karavan, letnik 1978, registriran do 21. 6. 1990, prodam za 1.800 DEM. Muzga, Alpska 3, Bled_16333
Prodam MINI 1000. «27-227
Prodam Ž~101 GTL, letnik 1984, re-gistrirana do oktobra 1990. «42-108, popoldne_16336
Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984. Aljaž, Šutna 55, Žabnica
MERCEDES 200 diesel, tip 115, le-tnik 1968, karoserija in motor letnik 1977, ugodno prodam. Kranj-ska 12, Radovljica, «75-597 16340
126 P, prodam po delih. « 65-058
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. «620-424 16370 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986! registriran do novembra 1990. Cena 6.000 DEM v dinarski protivred-
nosti. «85-477__1637^
Ugodno prodam Z 101. « 82-371
TUD'ZSM^OKlLOMETW £0ES* S R. TEYROWSKV
Prodam Z 750, registrirana do ma-ja 1990. Glinje 24, Cerklje 16373 Prodam dobro ohranjeno Z 101 konfort, letnik 1980. «47-486, po 15. uri_ 16375
Prodam Z 101 GTL, letnik december 1986. Informacije na « 25-461, int. 563 16377
Prodam Z « 70-222
750, letnik
1979. 16342
Prodam Z «78-535
101, letnik
1983. 16378
« 24-628
16301
Prodam Z 101, letnik 1980, garaži-rana. 57.000 km. Praše 20, Mavčiče 126 P, letnik 1979, ugodno prodam.
« 38-062_16345
Prodam 126 P. « 74-902      16348
Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, garažiran, dobro ohranjen. Ogled od 15. do 18. ure. Debelak, Otoče 4, Podnart 16352
Prodam ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik 1986/87. Ribnikar, Zg. Bela 72, Preddvor, « 45-749 16379 Z 128, letnik junij 1988, 18.000 km,
prodam. «633-190_Ji6380
GOLF JXD, letnik maj 1986, 52.000 km, prodam. «633-190 16381
Prodam Z 101, letnik Rozman, Smlednik 25
1988. Jože 16383
126 P, letnik 1984, prodam. Zlato Sedej, Zasip - Pod hribom 12, Bled, «78-375
16384
Ugodno prodam FIAT 128. Ogled do 13. ure. Kavrinovič, T. Dežmana
10, Kranj_J638J
LADO NIVO 1.6, letnik 1987, prodam ali zamenjam za Jugo. Ilovka
11, Kranj, «21-264__1639].
Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Ogled po 16. uri. Milorad Pavlov, Zl. polje 3/e, Kranj J6395 Prodam Z 101 konfort, letnik 1981-Ogled popoldne. Jožo Pratljačic,
Na plavžu 69, Železniki__1639^
R 18 TLJ, letnik 1984 in KAJAK spust, prodam. « 620-792 1639° Prodam R 4 GTL, letnik 1983. Ffeš, Mošnje 2/a, Radovljica, « 79-804
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985. Bajt, Zg. Bitnje 182, Žabnica (pr' Puškami), « 061 /481 -468 1640i 1979.
Prodam    126   P, letnik
VOZILA
Ugodno prodam zelo dobro ohranjen GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 20. 6. 1989. Ogled popoldne. Janez Kalan, Suha 4, Kranj
OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, DAJE DISKONT NADA JELOVČAN NA GRENCU 2,64220 ŠKOFJA
LOKA, tel.: 064/632-094 ODPRT OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30-12.00 in 13.30 • 19.00 ure
SOBOTA: od 7.00-16.00 ure NEDELJA OD 8.30 -12.00 ure ZA OBISK SE PRIPOROČAM!
VIi>JOTEKA
viki & marian tkalec
GASILSKA CESTA SENCUR
V MESECU NOVEMBRU ODPIRAMO ZASEBNO VINOTEKO SLOVENSKIH VIN IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ.
V ČASU DO NOVEGA LETA VAM NUDIMO VSE ARTIKLE PO DISKONTNIH CENAH S5% POPUSTOM.
ODPRTO OD: 7.-19. URE SE PRIPOROČAMO!
16403
«633-320                       16303   «80-603 16353	PRODAJATE ALI KUPUJETE AVTO? »AVTO CLUB«, PRAVI NASLOV ZA TE ZADEVE! TEL: 21-882 OD 15.00 do 18.00 SOBOTA OD 9.00 do 12.00
Prodam GOLF diesel, letnik 1983   R 5 SL, letnik oktober 1987, bele in AVTOPRIKOLICO. Zupan, Zalog   barve,  prodam.   Informacije na 92, Cerklje                        16306   «51-512, popoldne 16354	
Z 101 GT 55, letnik december 1985,   Prodam JUGO 45, letnik 1984. prodam. Ogled popoldne.  Pajk,   «51-317 16355 Strahmj 28, Naklo                  16312    PrnHam .IFTTO letnik 19R9 rdfič«	
GOLF JX diesel, letnik 1987, zelo   barve. « 75-953, po 15. uri 16357 poceni prodam. «45-481 16316	
|      TOVORNJAKI,. BA(	JERJI J
RABLJENI - V CELOTI ALI PO DELIH BAGERJI M F 50 B TOVORNJAKI MERCEDES, M.A.N., IVECO,...	
|firma quendler HlHHiBB	
Petek, 3. novembra 1989
19. STRAN '<o))Mm)©IEIGLAS
* *    **''v" Samt WwP^^*^"^™^^^^^3SoođSiSb
TOYOTA Kinzel
CELOVEC, V6LKERMARKTERSTR. 145 TEL.: 9943-463-32231
GLAVNA CESTA V CELOVEC, DRUGI SEMAFOR DESNO, PRI KIKA LEVO - 400 METROV
GOVORIMO SLOVENSKO
TAKOJŠNI SERVIS ORIGINALNI NADOMESTNI DELI POPRAVILO KAROSERIJ IN LAKIRANJE DODATNA OPREMA JESENSKO-Z1MSKI SERVIS LETNI SERVIS VOZU. V GARA*CtJf PONUDBA GUM NOVA IN RABLJENA VOZILA
Prodam GOLF, letnik 1977. Trobec, gorice 55, Golnik_16405
Ugodno prodam Z 101, letnik 1977, dobro ohranjena. Irena Zupan, ^[ahovše 13, Tržič - Lom 16406 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Preložnik, Šmartno 30, Cerklje
BOSCH AVTOELEKTRIKAR
CELOVEC,LASTENSTRASSE 21 Tel.: 9943-463-31593 (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI)
TAXISTI POZOR!
KINZLE SERVISNA SLUŽBA
PRODAJA VGRADNJA IN NASTAVITEV TAXIMETROV ZA SLOVENIJO
Zaposlim KV in PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Pisne ponudbe na oglasni oddelek. Šifra: KVALI-TETNO DELO_16374
KV ŠIVILJO za šivanje po fazah in izkušeno ŠIVILJO za krojenje, nadzorovanje šivanja in kontrolo, sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Marija Kavčič, Tomšičeva 15, Kranj, «21-334 16396
ŽIVALI
Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov Poljče 15, Begunje
Prodam TELETA za nadaljno rejo. Eržen, Ravnica 1, Kamna gorica Prodam BIKCA simentalca, težkega 300 kg, za rejo ali zakol in drobni KROMPIR za krmo. Alojz Barle, Luže 12, Šenčur_16225
Prodam nemške OVČARJE, brez rodovnika. «631-168 16232
Prodam mlado KOZO. Podbrezje 36, Duplje_16282
Ljubitelju oddam PAPAGAJA ago-pornisa. «45-497 16285
8 tednov stare srebrne pritlikave PUDLJE z rodovnikom, kompletno cepljene, prodamo. « 061/345-650, popoldne 16288 8 tednov starega srebrnega pritlikavega PUDLJA z rodovnikom, cepljen, prodamo. «26 414, popold-
ne _16289
Prodam ZREBICO, staro 2 leti in ŽREBETA, starega 6 mesecev. « 80-397_16300
Prodam čistokrvne črne PUDLJE, stare 6 tednov. « 75-993 16302 Prodam od 20 do 160 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 16311 KOBILO, staro 4 leta, težka 350 kg in mladega OSLA, prodam. Ciril Kalan, Voklo 14/b, Šenčur, «49-326 16313
ZAPOSLITVE
Kava bar Cokla v Tržiču honorarno Uposli dve dekleti za STREŽBO v 9ostinskem lokalu. Informacije na 5^0-109_16229
J^S Rudija Papeža 32, Kranj išče SNAŽILKO. Informacije v petek, ^ed 17. in 19. uro na «34-233, lgrjič_ 16264
STALNO ali honorarno zaposlitev "udimo hitrim in spretnim ŠIVI-j^M. Šifra: DOBER OD 16267 STROJNI KLJUČAVNIČAR - orod-'ar sprejme honorarno delo na dom, odličen prostor, možnost postavitve stroja ali redna zaposlitev. !jjslovv oglasnem oddelku. 16286
prodajalka išče kakršnokoli honorarno delo, v dopoldanskem ilipopoldanskem času. 1P 34-037 . Sprejmem honorarno DELO na
SAlNdRilNi pELZE
CELOVEC
V CENTRU
dom
možnost postavitve stroja in
skladiščenje materiala. Šifra: OBOJESTRANSKA KORIST 16362
Dr. A'RTHUR — LEMISCH—PLATZ4 TEL: 9943-463-511357
ŠE NIKOLI NISO BILI KRZNENI IZDELKI TAKO DRAGOCENI
POLEG NAJNOVEJŠIH MODELOV KRZNENIH IN USNJENIH IZDELKOV VAM NUDIMO TUDI IZREDNE POPUSTE OB NAKUPU POSAMIČNIH PLAŠČEV IN J0PIČEV.
POSTREŽBA V SLOVENŠČINI
Prodam 20 kg težke PUJSKE. Tr-boje 30, Kranj 16338
Prodam črno-belega BIKCA, starega 1 teden. Gorice 11, Golnik
Prodam mladiče DOBERMANOV. Informacije na «22-718 16376
Prodam 2 meseca starega BIKCA simentalca. Ribno - V Dobje 5, Bled 16393
IZGUBLJENO
Ušel nam je rumeno-zelen PAPAGAJ. Sliši na ime Jaka. Najditelja prosimo, da pokliče« 25-701
OBVESTILA
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE v vseh barvah in izvedbah naročite pri: ROLETARSTVO NO-GRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, «061/50-720_14686
ROLETE: žaluzije, lamelne zavese in parket, naročite na « 75-610
POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na «39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 15931
VODOINSTALACIJO NA NOVI ALI STARI HIŠI (tudi razna popravila) vam naredim solidno in hitro! « 28-427_16209
RAZPISUJEM 45-urni OBNOVITVENI TEČAJ angleščine - po komunikativni VIDEO metodi. Tečaj je namenjen tistim, ki želijo v kratkem času osvežiti in dopolniti svoje znanje. Število prijav je omeje-no. « 34-590_16218
ELEKTROINSTALACIJO vam izdela ali obnovi Jože Benedičič, Pre-zrenje 22, Podnart, « 70-482
VELIKA IZBIRA IN ZELO UGODNE CENE
AUTOERSATZTEILE UNTERL0IBL41 TEL.: 9943-4227-4204 (PETNAJST KM 00 LJUBELJA, NA LEVI STRANI OB GLAVNI CESTI V SMERI PROTI CELOVCU)
• NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA
• KAROSERUSKI DELI
• SERVISNI DELI
• NADOMESTNI DELI ZA MOTOR
• DODATNA OPREMA
FILTRI   ZAVORNE OBLOGE AVTOBATERIJA   IZPUŠNE CEVI
AVTO HI-FI ZVOČNIKI PREPROGE PREVLEKE
BRISALCI ZAŠČITA IN NEGA
AVTOMOBILA
NAROČILA TUDI PO TELEFONU.
EKSPRESNA DOBAVA.
POSTREŽBA V SLOVENŠČINI
Izdelujemo in montiramo SNEGO-LOVILCE iz nerjaveče pločevine, za vse vrste kritin. «28-414 16274
VOZNIKI POZOR! Pri nas dobite rabljene rezervne dele za vse vrste avtomobilov. Deli so vsi na skladišču že demontirani in vskladiš-čeni v dveh skladiščih. Firma "Ste-invvender" St. Donar - 10 km iz Celovca, v smeri St. Vajd, Glan 16359
SNEGOBRANE iz nerjaveče pločevine, izdelujemo in montiramo. «28-414 16389
OSTALO
Iščem partnerja za skupno obratovalnico PENZION z Nočno restavracijo v Kranjski gori, ki že obratuje. Možnost izgradnje športno rekreativnega centra z avto-campom na dveh hektarjih površine.
Samo resne ponudbe pod — Sovlaganje — zagotovljen finančni uspeh na naslov: Poštni predal 4, Kranjska gora.
INSTRUIRAM nemški jezik. Informacije na « 27-330 16226
Prodam bukova DRVA. Po potrebi jih tudi razžagam. Ogled od 13. ure dalje. « 49-246_16230
Prodam 2 otroška JOGIJA in 1 otroško POSTELJICO. Kavčič, Delavska 10, Kranj - Stražišče 16239
KOTEL za žganjekuho, prodam. «061/737-460_16242
Prodam REPO za krmo ali kisanje in DRVA. Mavčiče 41 16272
Instruiram osnovnošolske predmete ter srednješolsko angleščino,   nemščino   in francoščino.
«26-149
16294
Prodam suha « 68 662
bukova
DRVA. 16280
Prodam suha trda DRVA. Sp. Duplje 56 16287
Nujno iščem VARSTVO za otroka. «33-782_16314
Prodam suhe BUTARE. Bašelj 20, Preddvor 16344
Ugodno prodam dva SURFA. «37-430, popoldne 16360
Iščem VARSTVO za 1-letno hčerko na domu v hiši. Nudim tudi stanovanje v bližini hiše. Informacije
na «37-253_16369
Prodam 15 kub. m. suhih mešanih DRV. «36-585 16382
DOBER ZASLUŽEK
PRIDNO IN POŠTENO MLAJŠO UPOKOJENKO ZA ČIŠČENJE •N LIKANJE V GOSTINSKEM LOKALU V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH, IŠČEMO.
TEL: 23-992
GOSTILNA BEGIČ MATO, DELAVSKA 21 KRANJ
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka iz Pogonskih elementov
ISMETA STIJAKOVIČ
roj. 1956
Pogreb pokojnice je bil v njenem domačem kraju — Bosanski Gradiški, Selo Cerovljani, v torek, 31. oktobra 1989.
Sindikalna organizacija SAVA KRANJ
V 86. letu smo nenadoma in boleče izgubili našo ljubo mamo, babico, prababico, in teto
MARIJO JARC
p. d. Markovo mamo iz Nakla
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena iskrena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke in Mihu Štefetu za govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur, ki nama je pomagal, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Naklo, 25. oktobra 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
JANEZA PERČIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Kranj, Šenčur, 30. oktobra 1989
V SPOMIN
Z mislijo v srcih, da še vedno ti živiš, čeprav že eno leto v tihem grobu spiš.
V naših srcih je velika rana, sreča naša pa je s tabo pokopana. Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečino si prestala, zdaj boš vpreranem grobu spala.
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, hčerka, mamica, sestra, svakinja in teta
TATJANA ZRIM
Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prižigate sveče in nosite na njen grob cvetje, hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka
FRANCA RIBNIKARJA
iz Rodin
se iskreno zahvaljujemo svojcem, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu iz tovarne Elan, pevcem Zupan in g. župniku za poslovilni obred.
Žalujoči: žena Iva, hčerki Ida in Mirjam z družinama
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
LOVRO ROZMAN
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ZB Lancovo DO Speceriji Bled Elan Begunje za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se Zahvaljujemo dr Černetu in bolnišnici Jesenice - int. oddelku. Zahvaljujemo se tudi pevcem Zupan, tov. Kemperlu za poslovilne besede in g. župniku za lep
pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Sp. Lipnica, Ljubno, Radovljica
ZAHVALA
Nad remija se dviga, svet pod njim izginja, daljne zarje šla iskat je ptica sinja
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, tašče in tete
Tiho pada mrak zvonjenje v njem večerno: kam zakopmelo si, srce nemirno?
FRANČIŠKE ZAPLOTNIK
roj. Podpeskar iz Preddvora 74
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Save Kranj, Jelovica — obrat Preddvor in Škofja Loka ter znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke, darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: mož Anton, sinova Štefan in Anton z družinama
Preddvor, Škofja Loka, Kranj, 24. oktobra 1989
NOVICE IN DOGODKI
V Kranju izposojevalnica čistilnih aparatov
Talne obloge, fotelji kot novi
Kranj, oktobra - Prejšnji teden je Brane Hrvatin s Kaiinškove 26, v domači hiši v Gorenjah, odprl izposojevalnico čistilnih aparatov nemške firme Karcher, s katerimi bodo gospodinje lahko temeljito očistile vse stanovanje, od zahtevnih talnih oblog pa vse do sedežnih garnitur, preprog, avtomobilskih sedežev in celo lamelnih zaves. Kako najti servis? Ob cesti iz Kranja proti Preddvoru vas bo sredi Gorenj na levi strani nanj opozorila rumena tabla.
Brane Hrvatin ima že od leta 1981 obrt, kovinsko galanterijo, zadnji dve leti pa v sodelovanju z Mercatorjem - Conta-lom Ljubljana servisira in pro-
Mojster Brane Hrvatin prodaja, servisira in zdaj tudi izposoja odlične stroje za čiščenje nemške firme Karcher. Izposojevalnica je v njegovi hiši v Kalinško-vi ulici 26 v Gorenjah. - Foto: D. D.
daja tudi čistilne in pralne stroje nemške firme Karcher. Ta pri nas manj znana firma, ki ima svoj edini servis za Jugoslavijo v Kranju, izdeluje celo vrsto čistilnih strojev. Ne bi mogli reči, kateri so najbolj znani. Firme jih poznajo dlje, saj tu nabavljajo stroje za čiščenje svojih prostorov, poznajo pa jih tudi kmetijska posestva in zdaj tudi že posamezni kmetje, ki so ugotovili, da je pravzaprav takšen večji čistilni stroj nepogrešljiv tudi na kmečkem dvorišču. Z njim namreč s pomočjo tople vode lahko temeljito operejo vsak kmečki stroj ali priključek, da ne vozijo po cesti umazani, da blato leti od njih in na koncu koncev, lepo očiščen in urejen stroj ali priključek dalj se ohrani.
V Kranju in na Gorenjskem bodo Karcherjeve strojčke zagotovo zdaj hitro spoznale kranjske in gorenjske gospodinje, saj prve že ugotavljajo, da tako temeljito in lepo še nikoli niso očistile tal in oblazinjenega pohištva v stanovanju. Brane Hrvatin ima namreč na vo-
Gasilski kviz
Dobra udeležba: 58 ekip
Kranj, 28. oktobra - Komisija za delo s pionirji in mladino, ki deluje pri Občinski gasilski zvezi Kranj, je v soboto pripravila v Kranju gasilski kviz, ki se ga je udeležilo 58 ekip iz gasilskih društev kranjske občine. Mladi gasilci so odgovarjali na vprašanja o požarni samozaščiti, zgodovini gasilstva na Slovenskem in o gasilski dejavnosti. V skupini mlajših pionirjev, kjer je sodelovalo 23 ekip iz trinajstih gasilskih društev, so se od prvega do petega mesta razvrstile ekioe
Srednja vas IV, Predoslje III, Žeje-Bistrica I, Zgornji Brnik in Podbrezje II. Med starejšimi pionirji, kjer je bila udeležba še številnejša (27 ekip iz trinajstih gasilskih društev), je zmagala ekipa Cerklje III, drugi je bil Kranj-Primskovo II, tretji Zgornji Brnik, četrto in peto mesto pa sta si razdelila Bitnje II in Srednja vas III. V mladinski konkurenci je sodelovalo osem ekip iz šestih društev, najboljša pa je bila trojka Zgornjega Brnika, ki je za točko prehitela Kokrico II.
Na kvizu, ki sta ga denarno oz. z nagradami podprli tudi Zavarovalna skupnost Triglav in LB-Temeljna banka Gorenjske, so prebrali in nagradili tri najboljše spise od skupno 120, kolikor so jih osnovne šole kranjske občine poslale na razpis. Prvo nagrado je prejela Katarina Žirovnik z OŠ J. B. Tito Predoslje, drugo Darko IliŠič z OŠ Bratstvo in enotnost Kranj, tretjo pa Kristina Karničar z OŠ Jezersko. CZ.
ljo odlično čistilo, ki se uporablja v Karcherjevih aparatih. Aparate izposoja na uro. Trenutno stane ura 10 starih milijonov, šteto od trenutka, ko stroj odpeljete. No, če ste od dlje, vam bo mojster odštel čas za pot. Tako v njegovem kot v interesu stranke je torej, da se aparat čim prej vrne v izposojevalnico. Zaenkrat so na voljo štirje taki aparati. Navodila za rokovanje z aparatom dobite v izposojevalnici. Zelo enostavno je.
Torej, gospodinje in gospodinja, korajžo! Lepi rumeni aparati z vsemi potrebnimi priključki čakajo na vas.
D. Dolenc
Mednarodno podjetje
SLOVENUALES TRGOVINA
na Gorenjskem sejmu v Kranju
BOGATA PONUDBA NAJBOLJ ZNANIH
SVETOVNIH PROIZVAJALCEV
Odprto:
pon. — pet. 12-19 m arob. 8-12 tel. 28-284 ^i*
KONKURENČNE CENE
Vila Olga bo prazna
Kranjska gora, 2. novembra - Vila Olga sredi Kranjske gore, v neposredni bližini smučišč in hotela Larix, je že dolgo ena izmed najmanj uglednih stavb in še več: v njej prebivajo delavci kranjskogorskega hotelskega podjetja Gorenjke v takih nemogočih stanovanjskih razmerah, da so se zgrozili celo inšpektorji. Skupaj s predstavniki občinskega sindikalnega sveta so inšpektorji pregledali objekt in zahtevali, da se delavci takoj premestijo v druga stanovanja, saj je bivanje v tej skrajno dotrajani stavbi postalo že življenjsko nevarno.
Pri hotelsko gostinski organizaciji Gorenjka so zato poiskali vsem delavcem in njihovim družinam ustreznejša stanovanja. V mesecu dni se bodo vsi izselili, kaj pa bo s stavbo, vilo Olgo, pa se še ne ve. Zemljišče je last Gorenjke, stavba pa je občinska. Na občini bodo še razmislili, kaj storiti z objektom in verjetno bo najboljša rešitev, da ga podrejo.
D.S.
Upokojenci so zdaj gmotno solidno preskrbljeni
Tehnika poračunavanja pokojnin za nazaj je upokojence ta čas kar dobro gmotno preskrbela. S poračuni, ki so proti koncu leta kar dvakrat, celo trikrat večji od zneska pokojnine, lažje obvladujejo življenjske stroške. Tožbe upokojencev, ki sicer najteže povezujejo konec s koncem, so zdaj kar potihnile.
Pavel I.užan, tajnik ^  ^       • Zveze društev upokojencev iz Kranja: I        »S poračuni za nazaj „ smo  si upokojenci
|pp i       precej popravili pre-
. jemke.  Nekateri ob
f .        tem načinu dobijo k
šm*L pokojnini kar tri ali večkratni znesek svoje pokojnine. Vedno več jih svoje prejemke vlaga na vezavo, da denar ne propada tako hitro. Kljub sprotnim poračunom inflacija neizprosno načenja vrednost pokojninskih prejemkov, zaradi česar bi nekateri radi valorizacijo in obresti za nazaj. Večina pa je kar zadovoljnih, kajti doslej so zlasti tisti z nizkimi pokojninami težko živeli. Tudi med pokoninami so kakor med plačami precejšnje razlike, ki upokojence motijo. Toda tudi pri pokojninah ne smemo zaiti v uravnilovko.«
Ida Rožič, upokojenka:
»V težkih Časih upokojence zelo motijo veliki razponi med najnižjimi in najvišjimi pokojninami. Nisem sicer za uravnilovko, saj kdor je v aktivni dobi več vlagal, naj ima tudi višjo pokojnino. Toda na stara leta potrebe
niso več tako velike, da bi utemeljevale velike razlike med prejemki. Ko sem prejela zadnjo pokojnino, je bil poračun za nazaj precej višji od nje. Kljub vsemu pa je bil skupen znesek precej nižji, kot bi bila plača na delovnem mestu, kjer sem nekoč delala.«
Marija Nežmah,
upokojenka: »Pokojnine plač ne dohajajo v zadostni meri. V primeri s plačo, ki bi jo dobila na nekdanjem delovnem mestu, moja pokojnina pomeni komaj 40 odstotkov tega zneska. Še dobro, da nam stalno pora-čunavajo za nazaj. Brez tega bi bilo upokojencem res težko in verjetno bi životarili ob samem krompirju. Zlasti če živiš sam, komaj dohajaš rastoče življenjske stroške.«
Ivan Tobias, upokojenec:
»S svojim gmotnim položajem sem trenutno kar zadovoljen. Pokojnino imam srednjo, dodaten denar si služim še s honorarnim delom. Tudi povečanja pokojnin in poraču-navanje za nazaj nam navrže nekaj več denarja. Slišimo pa kritike od delavcev, češ da imamo upokojenci s takim načinom izplačevanja za nazaj več prejemkov kot oni.«
D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik
Kranjskogorski problemi
Vode ni, v grabnu pa čez teče
Kranjska gora, 2. novembra - Zaradi sušnega obdobja in številnih gostov v kranjskogorskih hotelih je v Kranjski gori začelo primanjkovati vode. Nujna bo investicija v vodovodno omrežje.
Črnoglede napovedi tistih Kranjskogorcev, ki so leta in leta opozarjali, da bo ob izgradnji objektov v Kranjski gori nujno prišlo do pomanjkanja pitne vode, če se ne bo vzporedno gradila tudi infrastruktura, so se letos na žalost uresničile. Oktobra je bilo
malo padavin, kranjskogorski hoteli pa zaradi ugodnih aranžmajev z nemškimi potovalnimi agencijami polni. Zgodilo se je,-kar se je moralo zgoditi: voda je začelo primanjkovati, tako da so jo imeli le v prvih nadstropjih hotelskih hiš.
Čeprav sta jeseniška komunalna skupnost in jeseniški Vodovod nad Alpino zgradila dodatni vodni rezervoar, očitno ni bilo dovolj, kajti poraba je znatno večja, kot je zmogljivost vodovodnega omrežja. Ce je ni niti za številne goste Kranjske gore, je iluzorno pričakovati, da bi je bilo dovolj za umetno zasnežitev smučišč. Že lansko zimsko sezono v Podkorenu bi žičničarji lahko vsaj deloma podaljšali, če jim ne bi začelo primanjkovati vode in tako nikakor niso mogli ob vlečnice v Podkorenu s snežnimi topovi nasuti več snega.
Vendar je na območju Kranjske gore in okolice dovolj vode. tako kol je je povsod po Gorenjski. Še vedno drži, da nam na tem alpskem območju za vodo res ni treba prositi... Le denarja za večje vodovodne cevi in za napeljavo ni. Kranjskogorski cevovod je občutno premajhen, jCSf* niški Vodovod izdatne investicije finančno ne more sam pokriti, zato ne ostane nič drugega kot sovlaganje vseh, ki so v Kranjski gori gradili in še gradijo. Turistični delavci in hotelirji pač ne bodo mogli več dolgo le ugotavljat'' da v Jureževem grabnu »voda čez teče«, po hišah, v hotelih ter restavracijah pa je ni.
D.Sedej
Otroci - slabo plačane mule
Lesce, 30. oktobra - V Osnovni šoli F. S. Finžgarja so imeli 19. oktobra tradicionalno akcijo zbiranja odpadnega papirja. Otroci so tega dne prinesli v šolo skupaj 22.789 kilogramov papirja. Za obsežno delo bodo v jeseniški izpostavi ljubljanskega Dinosa šoli nakazali 26.706.800 dinarjev.
Ravnatelj šole Cene Prapro-tnik je ogorčen dejal, da je bila cena za odpadni papir resda vseskozi mizerna in se je o po-štenejšem plačilu pred leti že neuspešno pogajal z Dinosom, da pa je letošnji izkupiček daleč pod vsakim še tako pesimističnim pričakovanjem.
»Naši učenci že dve leti presegajo mejo 20 ton zbranega papirja. To ni malo. Količino zapisujejo po učencih in razrednih skupnostih in tako spodbujajo medsebojno tekmovanje. Letos se je pri zbiranju najbolj izkazal 7. c, med učenci pa je največ papirja, kar 1538 kilogramov, prinesel Janez Šmid. Tudi vsi drugi so bili v pričakovanju, da bodo zasluženi denar po razrednih skupnostih porabili za valeto, izlete in podobne skupne namene, zelo vneti. Razočaranje bo veliko, ko bodo zvedeli za ceno svojega dela,« je dejal Cene Praprot nik.
Za 22.789 kilogramov zbranega odpadnega papirja in kartona bodo leski šolarji dobili
26,706.800 dinarjev! Za primerjavo povejmo, da en sam ovitek papirja za fotokopiranje stane šolo 450 tisočakov.
»Otroci so morali papir nabrati po hišah, ga zvezati, pripeljati v šolo, kjer so ga učitelji uredili in stehtali. Če odštejemo vrednost samega papirja, plačilo ne zadošča niti za delo,« je nadaljeval Cene Praprolnik. »V šoli učimo otroke o varovanju okolja, o zaščiti gozdov pred poseki, čemur je namenjena tudi zbiralna akcija odpadnega papirja. Vendar pa poleg vzgojnega učinka akcije le pričakujemo tudi nekaj ekonomskega. Tega ni. Sklepam: če tisti, ki s papirjem trgujejo, papir tako nizko vrednotijo, naše početje najbrž sploh ni v njihovem interesu.«
Ravnatelj resno razmišlja, ali ne bi zbiranja odpadnega papirja opustili. Leska šola sodi med najlepše urejene šole na Gorenjskem. Za urejenost skrbijo tudi učenci. Šolo bi manj stalo, če bi razrednim skupnostim iz svoje blagajne nakazala pričakovan izkupiček od proda-
nega papirja, pa namesto zbiralne akcije organizirala delovni dan za urejanje okolice šole.
Kaj naj zapišemo za sklep. Da otroci pod plaščem vzgoje in tako imenovanega družbeno koristnega dela počnejo marsikaj, kar bi moral početi nekdo drug. za to zadolžen in tudi plačan. Mislim predvsem na ponekod že kar udomačene očiščevalne akcije naselij in na obrežij vodotokov, ko otroci pospravljajo svinjarijo, ki so jo povzročili odrasli. Nekaj podobnega je z zbiranjem papirja-Pooblaščena organizacija je ve" lik del bremena preprosto pre-valila na otroke, prepričana, da je moralno zadoščenje zanje največja nagrada. Zal so ti &is' več ali manj mimo. v vse očitnejšem pomanjkanju denarja tudi slabo plačano delo otrok že dobiva razvidnejšo mejo. Zdaj je največ odvisno od učiteljev, ali bodo tovrstno socialistično horukarstvo (beri: izkoriščanje otrok) še podpirali ah pa se bodo - kot se znajo za se; be - končno spustili v pogajanj z Dinosom za enotno višjo CC* no odpadnega papirja. Spodobilo bi se...
H. Jelovčan
V četrtek, 9. novembra, ob 19. uri tretja letošnja
GLASOVA PREJA
V hotelu Ribno pri Bledu se bosta na temo
Slovenska Cerkev v prenovitvenem času
pogovarjala podpredsednik ljubljanski republiške nadškof konference SZDL • in metropolit
Viktor Žakelj   1H dr. Alojzij Šuštar
Pridružite se nam in obogatite večer s svojimi mislimi ali vprašanji. Obljubljamo lep in
zanimiv zaključek dneva. Uredništvo
Pokličite 21-860 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Konzumacija je 300.000 din (za dve osebi)j in jo boste vnovčili pri večerji.