PRIMORSKI DHEVNIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Iz pisma italijanskega demokrata našemu uredništvu:
«Pišem vam, ker mi je duša polna ogorčenja zaradi postopanja, kateremu je izpostavljeno slovensko ljudstvo našega ozemlja in ker bi hotel, da bi to stanje prenehalo v najkrajšem tasu-	i
Toda za dosego tega, je poirebno, da se še borite.))
Leto VI - Štev 157 /i CAO\ Poštnina plačana
=—_____ -JI.CV. IJ/	Spedizione in abbt
gotovini abbon, post. I. gr.
TRST, sreda 19. julija 1950
Cena 15 lir
BRANKO BABIC :
0 dogodkih na Koreji
Koreja je danes v ospred-mednarodne politične vzornosti: vojni dogodki Koreji so zaostrili med-orodni politični položaj in vovecali VOjno psihozo kot sodstvo politike blokov in teresnift. sfer dveh velikih SU: ZDA in ZSSR. h Imperialistična Amerika *,-« ® spraviti pod svoj poli-, ln gospodarski vpliv ^rjFFv]talistični svet- Zato d . 1 vlhde kapitalističnih j.-	? vojno nevarnostjo,
klivFJ ?0 Predstavlja iz-jp'■ no politika sovjetske. »“Voka, da jim lahko vsi-J Ue svoje tutorstvo■ V za-+ seveda za takšno tu-j*,®1-v°si podreja gospodar. d ? ostalih kapitalističnih m J ]lh nato izkorišča in
amprtFkla±tne Proste za mn UJce truste in finančne monop°ie_ z dejJskQ obQ_
nofe Zt? opravljanjem svetovne vojne pa ho-
čejo
ameriški imperialisti s
i L	LUlliSLl	S
vedL dni r^evati tudi syroL ja notranja ■ Bont/i? v gospodarstvu
Politim “ ywvuu.uTsi.vu m Malt,£r°Vadajoie9a ka-
mi7f?iega sveta.Taksna
nevarH' predstavlja stalno »“rnost za mir v svetu.
Pa n?st za mir v svetu - Postavlja danes tudi
Mrokrn1}^™ isia ~ Politika stilen e°a in revizioni. zveze ijodstva Sovjetske vjettkf nanja politika Socialistično %e • iskoriUa so-aarsk0 in Voul% za 90sp0'
nie ostalih n° Podreja. C au1^,balističnih dr-cialifem na poti v so-drugi svetn,S°- nastale po
so	z	ato
slovarju n^fm°rTnističnem ni mogo^l^role, da Zrna n noh 9 "rti sociali-ncposredlf deieli *ez fe da nikjer S°B*e*'
denarnih ln <-maga revolu-Pomoči p J1! ^rez direktne k° sanm J ■ armade. vsa-°?no revolucio. g uein?71^’ ki ni v skladi Sovjei°dr£avnimi inte-Blasa 2a “ske zveze, se pro-Pcrialisfip0 ameriške im-p°d ten,iUie agenture itd. Se dejan tnimi Parolami druaen„ ,ko ne skriva nič
PlonhfZ^M takšna hege-n7ega	Politika današ-
Zveze. 7, °.astva Sovjetske Vodstvo v Politiki podreja di delavsi ^etske zveze tu-na Oibanin ln demokratič. deielak p ? kapitalističnih nam j0' JRer Jugoslavije suje. I,, ,, j jasno'doka-tn iatna nht u6sn° laiani° K°minformn mlna 90nja viji ni nič n vroti Jugosla-tanje tisto “Pega kot kri-
tem nesociaiisfi je hil pri Pred sveto, tlcnem Poslu l°m in m proletaria-kratičvo J* svet°vno demo-kan in ,Javi}ostjo razkrin-SUOjg konten0 rad bistvo toiit;T,	volucionarne
POht ke pripisal Jugoslaviji
cr tako zavedel napredne v svetu na napačno pot. “ho imenovana korninfor. jstična c.kampanja mirm 1 Pretirava vojno neveri ost do skrajnosti. siuii tJ^arjanju vojne psihoze, v,mur sledi vsiljevanje so’-Mtskega tutorstva ostalim pCialističnim drtavam v ci-hen utrievanja sovjetskega sa! monizma nad temi dr. Večfmi in njihovega vedno koleNa gospodarskega iz-st„ stanja. Takšna — v bi-liji? vojnohujskaška — po-Pa a sovjetskega vodstva in f. J1:'! za prikrivanje njih 2a dušenje notra-na^esprotij v socializmu, tak,n ki jih predstavlja Uij a revizionistična poli. hnt,fentralistične in biro-t»ežj'ne kaste v Sovjetski £ . nadaljnjim razvo-P^cciaiizma v svetu, raz-“oij “katerega liv in naj-Ju9avden Primer je danes
drn„ *hu politika ene in SR) Pelesue (ZDA in ZS na tnt^i do delitve sveta n“Perj Zresne ^sfere ter je Sti rin nrnt.i neadvisno-
sti incna proti neodvisno-dov jn svobodi tnalih naro-skaijk Je v bistvu vojnohuj-ho a ter predstavlja stal-ogro. Vamost vojne ter R nje miru v svetu. s0 ff“Ital tak-ne politike R0r ldl dogodki na Koreji-i0y 7a je bila po drugi sve-dva ^ v°ini razdeljena na seri, ■ Severni del so za-Pa n sovietske čete, ju‘ni r^^cruke. Tako se je ko-twSKl narod znašel pod j "“bom politike blokov in sp c.resnih sfer zasedbenih borh nftbove medsebojne im,, Za razširitev tega stvo- nad cel° K°rejo- Dej-Vrn, Je’ da so na severu mnu ?.a °blast ljudsko de-hnrfU ne sile korejskega lav	1medtem ko je ob-
'oknjmjngu P°d ameriško “kupacijo ostala v rokah
reakcionarnih in prouujud-skih sil. Vendar pa je v vodstvu severnokorejske Ijud-sko-demokratične repuoaKe prevladal vpliv agentov sovjetske negemomstične zunanje pomike. Ta vpuv je bil odločilen za sedanji spopad, kar pomeni, da je Sovjetska zveza izkoristila u-pravičeno težnjo in borbo korejskega ljudstva za združitev in osvoboditev, za razširitev svojega vpliva nad celotno Korejo. Ta poskus Sovjetske zveze je jasno iz-zval odločno ameriško reakcijo. Ameriški imperialisti so takšno politiko Sovjetske zveze izkoristili za direktno oboroženo intervencijo na Koreji, za napad na ljudsko demokratično republiko Ki-tajsko in za pojačanje pritiska na osvobodilno gibanje kolonialnih dežel.
Korejsko ljudstvo samo pa je tako dejansko postalo žrtev takšne protiljudske in nedemokratične politike, politike interesnih sfer in podrejanja malih narodov.
Takšen razvoj dogodkov je nujno dovedel do zaostritve mednarodnega položaja in povečanja vojne nevarnosti. Sedanji oboroženi konflikt na Koreji nudi možnost vojnim hujskačem z ene in druge strani, da razvijajo svoje delovanje proti miru in mir vedno bolj ogrožajo na škodo demokratičnih sil in socializma v svetu. Medsebbjno ob-toževanje za začetek oboroženega napada na Koreji naj opravičuje nadaljevanje takšne protidemokratič. ne politike proti interesom miru, neodvisnosti in svobode narodov-
Svetovne demokratične sile so predvsem zainteresirane na ohranitvi miru v svetu, ki pa ga je mogoče doseči le z odločno borbo proti politiki blokov in interesnih sfer velikih sil- Zato so potrebni vsi napori, da se vojni spopad na Koreji čirih, prej konča. OZN je danes edini mednarodni forum, kjer se lahko doseže in ustvari mednarodno sodelovanje v naporu za ohranitev miru v svetu. Resnične miroljubne sile morajo v okviru Združenih narodov storiti vse. da se vojni konflikt na KoreH ftonča- da se prepreči vsako nadaljnje vmešavanje v notranje razmere Korale katere koli zunanje sile in da.se ustvari-jo vnaoii. da korejski narod odloča sam o svoji bodočnosti.
KOMENTAR „BORBE" O KONGRESU JUGOSLOVANSKEGA ODBORA ZA OBRAMBO MIRU
1C milijonov lugoslovanov združenih
v iiiiriisniii miru, neodiisimsli in enahosli med narodi
Protest Madžarov v Jugoslaviji proti preganjanju Jugoslovanov na Madžarskem - leror pioti jugoslovanski narodni manjšini n Romuniji - V Jugoslavijo prihajajo številne mladinske delovne brigade
Od našega poročevalca
BEOGRAD. 18. — Jutrišnja «Borba» bo objavila uvodnik posvečen delu kongresa Jugoslovanskega odbora za obrambo miru, ki se je zaključil včeraj v Beogradu. List poudarja, da ie 16 milijonov Jugoslovanov združenih kot en mož v obrambi miru, neodvisnosS. svo bode in enakosti med narodi, ter piše dalje:	»Sodelovanje
med državami kot osnovni pogoj za mir je možno, in potrebno orodje za to sodelovanje more in mora biti OZN toda nod pogojem, da ne postane orodje politike te ali one sile. Iz tega vzroka ie kongres nastopil proti takim težnjam in je poudaril potrebo popolnega spo. štovanja listine OZN, ki jamči sodelovanje med narodi na podlagi enakosti med velikimi in malimi državami ter spoštovanje svobode vseh narodov.
Borba navaja nato tudi komentarje raznih inozemskih časopisov o delu kongresa.
Vodia norveške mladinske brigade, ki je pred kratkim prišla v Jugoslavijo, da sodeluje pri graditvi novega študentovskega mesta pri Zagrebu. študent prava Inge Aue-stad iz Osla je govoril o svojih prvih vtisih o Jugoslaviji ter je novinarjem izjavil med drugim: »Prišli smo v vašo državo. da se seznanimo z vašimi izkušnjami in da vam prenesemo nekatere izkušnje. Vsi mi mladinci in ves naš norveški narod se zanimamo za razvoj vaše države, ker je ta imela v zgodovini in v zadnji svetovni vojni podobne pogoje kakor mi v borbi za neodvisnost. Ta slična preteklost nas še bolj povezuje. Razen tega je maršal Tito ena od najpopularnejših osebnosti v naši državi.®
Norveški mladinci so prvi od 3000 mladincev in mladink iz dvajsetih držav sveta, ki bodo letos sodelovali pri gradnji študentovskega mesta pri Zagrebu. Razen njih so prišle tudi brigade francoskih, švedskih in danskih mladincev.
Takoj po prihodu na gradili-šče so norveški mladinci sami razporedili svoje delo ter razpored bivanja y Jugoslaviji in so stopili v stike z jugoslovansko mladino. Norveška mladinska brigada je določila štiri od svojih tovarišev za urejevanje lista graditeljev študentovskega mesta, ki bo izhajal v angleščini, nemščini in francoščini.
Na gradbišče je prispela nova francoska brigada. D0 sedaj je okoli 2000 mladincev in mladink
zaprosilo za sodelovanje pri gradnji študentovskega mesta. S francoskimi mladinci je prišlo tudj nekaj mladincev iz Vietnama, Kanade, Sirije, iz Belgije in ZDA. Vsi ti mladinci študirajo na pariški univerzi.
Iz Frankfurta javljajo,- da pripravlja Zveza študentov Zahodne Nemčije delovno brigado, kj bo. prihodnji mesec odpotovala V Jugoslavijo,
V Beograd je danes prišla skupina švedskih pisateljev, ki si bodo ogledali med drugim tudi hidrocentral0 v Jablanici ter druge objekte v Sarajevu in Zagrebu.
Nemška pisateljica Kulda Pankok, ki se je P° kratkem bivanju v Jugoslaviji zopet vrnila v domovino, je v listu «Der Mittags objavila članek, v katerem opisuje svoje vtise iz Jugoslavije. Pisateljica še posebn^ poudarja svobodo izražanja jugoslovanskih kiparjev, slikarjev in skladateljev.
Predstavniki madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji so se včeraj sestali v Novem Sadu. Na zborovanju so razni govorniki protestirali proti preganjanju jugoslovanskih državljanov na Madžarskem.
Med drugimi je govoril madžarski poslanec Sandor Fa-rasz, ki je izrazil hvaležnost madžarske manjšine jugoslovanskim oblastem, ki so Ma-
džarom priznale iste pravice 1 skriminacijske
kakor ysem ostalim jugoslovanskim državljanom. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu.
Glasilo Ljudske fronte «Glas» piše. da so romunske oblasti uvedle proti jugoslovanski narodni manjšini v obmejnem pasu režim, ki sliči ukrepom hitlerjevcev in fašističnega diktatorja Antonesca.
List piše, da agenti romunske tajne policije vršijo vsak dan preiskave po stanovanjih pripadnikov jugoslovanske manjšine ter stalno zapirajo nedolžne ljudi
Pripadnike jugoslovanske manjšine in romunske kmete, do katerih nimajo informbiro-jevske oblasti zaupanja, odvažajo s kamioni v neznane kraje. tako dg ne morejo družine nič zvedeti o njihovi usodi. Romunske oblasti se še posebno znašajo nad onimi pripadniki jugoslovanske manjšine, ki so med vojno sodelovali v osvobodilni borbi. Družine tistih, ki so pred terorjem romunskih oblasti pribežali y Jugoslavijo, pa živijo še posebno ▼ nevzdržnih razmerah. Odrekajo jim celo najosnovnejša sredstva za obstanek, onemogočuje se jim oskrba z industrijskim jn drugim blagom, izključujejo jih iz kmečkih zadrug. Tako šo ro. munske oblasti izkoristile v di-
namene proti jugoslovanski manjšini tudi zadnj0 zamenjavo osebnih izkaznic. Pripadniki jugoslovanske manjšine, ki niso dobili nove izkaznice, sploh ne smejo zapustiti svojega kraja.
B. Stanisavljevič
Jugoslovanska nota albanski vladi
BEOGRAD, 18. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes izročilo albanskemu poslaništvu v Beogradu odgovor na albansko noto od 10. julija, v katerem zavrača kot neresnične vse trditve o kršitvi jugoslovansko-albanske meje po jugoslovanskih obmejnih stražah in letalskih silah. Nota poudarja dalje, da so kršitve na jugoslovansko-albanski meji izvršili izključno albanski opmejni organi kljub ukrepom z jugoslovanske strani, da bi se te kršitve preprečile.
Očitno je, zaključuje nota, da albanska vlada spodbuja z ene strani svoje organe k novim incidentom in kršitvam jugoslovanskega ozemlja, z druge strani pa izkorišča nastali položaj, da dejanja svojih obmejnih organov pripisuje jugoslovanskim obmejnim organom ter svoje nemiroljubne pobude jugoslovanski vladi.
V borbi za enakopravnost slovenščine
so demokratični Italijani z nami
/yn>’
/?£	'	'7r>'
g/}'	2_
C*-
Odkar naš dnevnik objavlja protestne resolucije in pisma proti zatiranju ih sramotenju našega jezika z določbami neukinjenih fašističnih zanokov, z ukazom VII št. 183, s pismom conskega predsednika Palutana od 5. maja, je naše uredništvo prejelo tudi iz vrst resnično demokratičnih Italijanov več pisem o solidarnosti z našo borbo za narodnostno enakopravnost Slovencev.
Zgoraj objavljamo fotografijo zaključnega dela enega izmed takšnih pisem. Celotno pismo se v prevodu glasi:
Uredništvu
Primorskega dnevnika.. Trst
Čeprav poznam precej dobro slovenščino in vsak d.an čitam
ZPH odklanjalo pogoje SZ
Varnostni svet se bo sestal ta mesec - Tudi angleške čete na Koreji? - Anglija ukinila pošiljanje bencina v LR Kitajsko
W ASHIN GTON 18. — ZDA so preko . svojega poslanika v Delhiju poslale indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju odgovor na njegovo osebno poslanico. Besedilo odgovora ni znano, vendar pa menijo, da vsebuje 1. Zeljo ZDA, da se čimprej zaključi vojna na Koreji; 2. Povratek Severnokorejcev na 38. vzporednik; 3. Vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN bi proučili po končanih sovražnostih.
S tem odgovorom je Wa-shington odklonil sovjetske predloge oziroma pogoje za u-kinitev sovražnosti na Koreji. Sedaj dvomijo, da bi Nehru našel izhod, ki bi zadovoljil oba tabora.
Severnokorejske čete še vedno napredujejo
Glavnina ameriških čet izpraznjuje Taejon
PIONGIANG, 18.	— Glavni
štab severnokorejske vojske poroča, da oddelki severnokorejske vojske še vedno napredujejo proti jugu. Na vzhodni obali je severnokorejska vojska zasedla več vasi in trgov ter zajela veliko ujetnikov in ogromne količine vojnega gradiva.
Včeraj 17. julija, je ob 18. uri na južnem pregu reke Kum prišlo do bojev z ameriškimi četami v katerih je sovražnik utrpel težke izgube v moštvu in materialu Zajetih je bilo nekaj sto ameriških vojakov.
Prejšnje poročilo severnokorejske vojske o bojih pred Taejonom je omenilo, da so Američani imeli 2500 mrtvih ter da jih je bilo zajetih nekaj sto. Severnokorejska vojska je zaplenila 8 tankov, 25 topov kalibra 105. 30 kalibra 155, 19 protitankovskih topov, 5 topov kalibra 81, 10 topov kalibra 60, 15 minometov. 25 protiletalskih topov, 30 strojnic, 800 pušk, 700 karabink, 400 vozil. 40 poljskih telefonov, opazovalne jnstru. mente in precej municije.
Popoldanski položaj na korejskem bojišču je bil po poročilih ameriških dopisnikov sledeč: Zahodna obala: severnokorejske sile pritiskajo na Kunsan ter zasedajo Nonsan, potem ko so predrle zahodno področje ameriške obrambne črte na reki Kum
Fronta na reki Kum: glavnina ameriških čet evakvlra Taejon iz katerega se ufhlka poveljstvo. Dva regimenta se še vedno borita severno in zahodno od mesta, ki je še v ameriških rokah. Ameriške čete se utrjujejo na položajih na pogorju Taibek ob cesti, železniški progi Taejon-Pusan. Letalstvo je izrabilo ugodne vremenske pogoje ter napada sovražnikove položaje. Verjetno se sa. vernokorejske čete pripravljajo na nov napad, medtem ko vlada mir pred viharjem vzdolž fronte.
Osrednje bojišče: Južnokorejske čete držijo črto, ki teče od Kam-šznga in Ješona do Andonga proti vzhodni obali. Severnokorejci pa baje zbirajo čete in tanke v Tanjangu nekoliko bolj severno od področja.
Vzhodna obala: Severnokorejci so javili, da so zasedli Jongdong, pozneje pa so tp zanikali.
I Mac Arthur je javil, da je Juž-nokorejcem in Američanom uspelo izgnati napadalca s tega področja.
Truman bo zahteval večje žrtve od državljanov ZDA
VVASHINGTON, 18. — Jutri zvečer bo Truman naslovil poslanico, ki bo po mnenju diplomatskih krogov vsebovala:
1. Zahtevo vpoklica novih sil pod orožje.
2. Nadzorstvo nad, industrijo za takojšnjo izdelav« vojnega gradiva.
3. Fonde za kritje stroškov za nabavo gradiva za oborožene sile in moštvo.
4. Druge zakonske ukrepe, s katerimi bi bili kos novim bre-menojh ki so nastala z vojno n« Koreji, in da bi preprečili nove napade na drugih krajih v svetil.
Menijo, da je treba pod to točko šteti tudi povečanje pošiljanja orožja državam atlant-skeKa paktjj in tako imenovanim izpostavljenim državam: Indokini, Iranu, Turčiji jn drugim, ki mejijo s Sovjetsko zvezo ali Kitajsko.
V teh krogih pričakujejo, da bo Truman valil odgovornost za vojno na Koreji na SZ. Truman bo baje izjavil, da vsakršen napad na katerem koli kraju na svetu ne bi ostal brez odgovora. Nekateri diplomati menijo, da bo Trumanov odgovor prisilil angleško vlado, da poveča svoje vojaške garnizije na Bližnjem vzhodu.
Mac Arthur ukinil komunistično glasilo
TOKIO, 18. — Genenl Mac Arthur Je za nedoločen čas ukinil izhajanje japonskega komunističnega lista »Akahata« ter hkrati prepovedal izhajanje kakršnega koli drugega časopisa, ki naj bi ga nadomestil.
AFP javlja, da je danes okoli tisoč ljudi demonstriralo pred
sovjetskim poslaništvom in zahtevalo rapatriacijo japonskih vojnih ujetnikov. Policija je demonstrante razgnala, ki pa imajo namen prihodnje dni demonstracije ponoviti.
JOHANNESBURG, 18. — Včeraj je v Južni Afriki stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje komunistično delovanje. Od danes dalje bo vsakdo, ki vodi komunistično propagando, lahko obsojen tudi na 10 let zapora. Zakon smatra za komunista vsakogar, ki brani ali spodbuja h komunizmu.
Angleško stališče je pojasnil Attlee v spodnii zbornici, ki je izjavil, da stoji Anglija ob strani ZDA.
Zahodni opazovalci menijo, da je bil Stalinov odgovor zelo spreten. Znano je, da so Anglija, Indija ter nekatere druge države priznale kitajsko ljudsko vlado, medtem ko ZDA sistematično odklanjajo, da bi kaj takega storile.
Stalinov odgovor, ki je nudil pod nekaterimi določenimi pogoji seveda prosto pot razgovorom miru, je predvsem skušal zadeti šibko točko imperialističnega bloka, in sicer nasprotno stališče med Anglijo in ZDA do kitajskega vprašanja.
Predstavnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve je kritiziral objavo poslanic med Stalinom in Nehrujem s strani Moskve, in jo označil kot nekorektno proceduro. Predstavnik je izjavil, da je indijska vlada nameravala objaviti te poslanice šele tedaj, ko bi prejela vse odgovore na Nehruje-vo poslanico.
Moskovski tisk objavlja danes na prvi strani brez komentarjev celotno besedilo poslanic, ki sta si ju izmenjala Stalin in Nehru.
Angleško zunanje ministrstvo je danes zjutraj prejelo poročilo o razgovorih, ki jih je imel angleški poslanik v Moskvi David Kellv z Gromikom. Ni pa mogoče dobiti komentarja k sinočnjemu razgovoru. Razgovor sam je trajal 15 minut. Do tega je prišlo na željo Gro-mika. Vsebina pa je bila v zvezi z dogodki na Koreji.
Politični opazovalci v Londonu pa menijo, da še vlada ni do končno sestavila odgovora na Trygve Liev poziv, da bi poslala suhozejnske sile na Koreje.
Ti krogi pravijo, da bo vlada imela spet svojo redno sejo v četrtek zjutraj po razgovorih, ki jih bo imel angleški minister za vojsko Shinvvell v Fon-tainebieau z drugimi ministri za obrambo držav atlantskega pakta. V krogih blizu ministrskega predsednika formalno zanikajo vest nekega londonskega dnevnika, da bi Anglija nameravala ustanoviti ekspedi-cijki zbor skupaj z drugimi zahodno-evropskifni državami, katerega bi poslali na Korejo.
Tudi laburistični parlamentarna krogi ki so dobro obveščeni, pričakujejo, da bo Anglija sklenila poslati na Korejo kontingent vojaštva, ki ne bi bil samo simiDoiičnega pomena. Vprašanje pošiljanja čet pa komplicirata dve vprašanji, in sicer velika razdalja in pa to, da še ni bilo standardizirano angleško orožje z ameriškim.
V debati v spodnji zbornici, ki je bila posvečena izmenjavi not med SZ in Indijo, je Attlee poudaril, da se angleška vlada drži resolucij, ki ju je Varnostni svet izglasoval 25. jn 27, junija in da ne misli spremeniti svojega stališča.
V zvezi s komentarji v ZDA glede pošiljanja angleškega bencina v KR Kitajsko je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva danes zjutraj izjavil, da je izvoz angleškega bencina na Kitajsko ustavljen. Predstavnik je dodal, da je zaradi resolucij Varnostnega sveta Anglija zaplenila vse bencinske zaloge na Daljnjem vzhodu in jih dala na razpolago angleškim oboroženim silam. O vsem tem so bile obveščene ZDA.
Predstavnik brazilskega ministrstva za vojno je izjavil, da bodo morda dali na razpolago
OZN kontingent vojaštva, ki bi bil nekakšen simboličen dokaz, da Brazilija sodeluje na korej skem bojišču. Predstavnik pa je kljub temu dodal, da bi bilo v sedanjih okoliščinah zelo težko poslati brazilski ekspedicijski zbor v Azijo.
Varnostni svet se bo sestal drugi polovici tega meseca ne gledp na to, ali bo prejel prvo poročilo od «enotnega poveljstva® na Koreji o tamkajšnjih borbah. Sestanek bo verjetno posvečen predvsem vprašanju, ki ga je postavilo predsedstvo sveta Za mesec avgust, katero na osnovi abecednega reda ča ka Jakoba Malika, delegata SZ. Ce LR Kitajska ne bo sprejeta v Varnostni svet in če bo zaradi tega Malik, odklonil pred sedistvo, se Svet ne bo mogel sestati v avgustu, kajti teoretično ga lahko skliče le predsednik.
Opazovalci opozarjajo, da večina sedmih glasov zadostuje za odklonitev apliciranja pravilnika o postopku, katerega je Varnostni svet vselej smatral za začasnega, ker je bil že večkrat prekršen.
Brezposelnost na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 18. — Zaradi pomanjkanja surovin Je madžarska industrija zmanjšala proizvodnjo, tako da nekatera podjetja delajo tri ali pet dni tedensko. Tako je n. pr. ena največjih madžarskih tovarn «Mavro» znižala proizvodnjo zaradi pomanjkanja bakra in drugih potrebnih surovin, delavci pa delajo samo tri ali kvečjemu pet dni tedensko. Računajo, da je . zaradi te
vaš časopis, vam pišem v italijanščini, ker mi je to lažje.
Namen tega mojega pisma je, brezpogojno pohvaliti vse, kar že dalj časa pišete in delate, zato da postane slovenščina enakopravna z italijanščino.
Sedaj je na vrsti oni sramotni ukaz št. 183, ki nalaga, naj bo v vseh občinah, in tako tudi v onih, ki so stoodstotno slovenske uradni jezik izključno italijanščina.
Zelo dobro ravnate, ko pišete, da si je slovensko ljudstvo priborilo svobodo z orožjem. Toda zdi se, da so še bitja z otopelo pametjo in srcem, ki tega nočejo razumeti. Ce besede s temi bitji ne pomagajo, je naravno potrebno poseči po drugih bolj drakonskih sredstvih, in to vse dotlej, dokler bodo trdoglavci hote ali nehote morali končno razumeti, da so na strani krivice.
Mislim, da se je treba boriti
do skrajnosti, zato da se pravice Slovencev popolnoma in za vedno priznajo. Prenehati z borbo v tem kritičnem trenutku bi pomenilo dati prav fašistom. To se nikakor ne sme zgoditi. Kdor pozna tako kakor Slovenci trpljenje pod preteklim režimom, prav gotovo ne more želeti, da bi se oni prekleti časi vrnili.
Zdelo se vam bo morda čudno, da vam tako govori Italijan. Toda pravim vam, da sem gotov, da vs.ak pošten demokrat misli tako kot jaz, naj si bo Italijan ali Slovan ali pa druge narodnosti!
Pišem vam, ker mi v duši kipi jeza nad postopanjem, ki mu je podvrženo slovensko ljudstvo našega ozemlja, in ker bi hotel, da bi se tako stanje končalo v čim krajšem času;
Toda za dosego tega je potrebno, da se še borite.
Iskren demokrat Trst, 15. 7. 1950.
Manifestacije za Jugoslavijo
na kongresu prosvetnih delavcev vParizu
Neuspela provokacija kominFormistov • 120 mladih Francoskih proFesorjev in učiteljev se je vpisalo v mladinske delovne brigade za delo v FLRJ
PARIZ, 18. — Udeleženci kongresa nacionalnega sindi. kata učiteljev Francije, ki se je danes začel v Parizu, so nav. dušeno pozdravili jugoslovansko delegacijo ter so zavrnili resolucijo informbirojevcev, ki so zahtevali odstranitev jugo. slovanske delegacije iz dvorane. V imenu jugoslovanske delegacije je kongres pozdravil Nedeljko Savič, ki je poudaril, da jugoslovanski sindikati niso nikoli krenili z linije enotnosti vseli prosvetnih delavcev v svetu. Omenil je revolucionarne tradicije, ki družijo delavski razred Francije jn Jugo. slavije, ter želel kongresu uspešno delo v korist miru, ki ga danes ogrožajo zahodni imperialisti in hegemonisti iz vzhoda.
Ko je jugoslovanski delegat stopil na govorniški oder, so
krize v industrij! število brezpo- navzočl Driredili jugoslovanski selrnh narastlo na preko 300.000.1 delegaciji manifestacijo, ki je
Zadnjih osem dni je prešel ves kominformistični tisk, ki oa širijo po Trstu, v odkrito in sistematično ter ojačano izrazito vojnohujskaško propagando.
Vod i seveda V.idali. Napisal je že drugi uvodni članek za «/J Lavoratore», v. katerem — kot Pred osmimi dnevi, toda še bolj odkrito izhaja iz predpostavke, ki se bo danes, jutri spremenila v dejstvo,- vojna v Jugoslaviji. Vidali pravi da je za vojno, že vse pripravljeno ter da manjka samo «incident» in imen bom0 «korejsko izdajo položaja p. Evropi, na Balkanu, pred vrati Trsta,,. Izzval pa bo incident seveda Tito, ki ga imenuje Vidali Singman Rhee Balkana. Se več! Vidali gre v ustvarjanju vojne psihoze v Trstu tako daleč, da pravi:
«Včasih imamo vtis,* da živimo v mestu ali v vasi na Koreji, na dan tistega 18 junija, k0 je Mr. Foster Dulles, Trumanov svetovalec prišel na o-bisk, prav gotovo ne iz same vljudnosti, k južnemu glavnemu štabu, ki se je bil že preselil na 38. vzporednik®.
Torej: vojna je pred vrati Trsta.
Toda zanimivo ter zabavno je — če bi ne bilo žalostno, da morajo tržaški kominformistič-1 ni možgani vso to Vidalijevo Kdtobocijo prebavljati — pogledati, s kakšnim, dokazi podpira Vidali svoje ugotovitve o neizbežni vojni:
»Dejansko v bližnji državi že več tednov dviga titovska klika ogromen hrup o dozdevnem
Skozi sito in rešeto
«napadu», ki naj bi ga države nove demokracije pripravljale proti Jugoslaviji. Ta klika koncentrira čete na mejah teh držav ter ustvarja prepovedane cone pod kontrolo rablja Ran-koviča. Njen tisk, njene radijske postaje, vsa njena propaganda, se zvija v protisovjetskem deliriju®.
Kdor čita jugoslovansko časopisje in posluša jugoslovanske radijske postaje, prav dobro ve, kako so ti dokazi izmišljeni. Ve po tudi, da je ves ravno nasprotno. Saj je prav predvčerajšnjim minister zvezne vlade Milovan Djilas v svojem govoru na kongresu jugoslovanskega odbora za mir med drugim poudaril:
«Narodi Jugoslavije želijo in hočejo živeti z vsemi narodi v miru ter z njimi mirno sode lovati. Politične, gospodarske ali na vojaške sile Jugoslaviji ne ogrožajo nobenega naroda V Jugoslaviji nima nobena tuja sila in niti ne more imet’ nobenih sredstev ali skupin, s katerimi bi ogrožala kako dru go državo. Vlada ter vsi držav ni in družbeni faktorji Jugo slavije nimajo ne tajnih ne javnih obveznosti ali sporazumo z nobeno tujo vlado all s kakšno politično skupino, niti se ne bavijo s kakršnimi koli načrti, ki bi ogrožali kakšn« drugo dr-
žavo®. ^
Glede V.idalijevih trditev o hrupu jugoslovanske propagande o dozdevnem «incidentu» pa lahko navedemo sledeče besede Milovana Djilasa; ki bi se e-ventualno nanašale na ta Vida-lijev «hrup„:
«Pojačana kampanja laži in groženj ter organiziranje vsa-kovrstnih izpadov v vzhodnoevropskih državah proti Jugoslaviji ima očividno namen prikrit i resnico o miroljubni politiki Jugoslavije ter prave krivce za sedanje odnose in njihove sumljive namene,,. Djilas je pri tem poudaril, da se jugoslovanski narodi in njihovi držami organi trudijo in želijo, da vsa vprašanja, ki jih vlada Sovjetske zveze in vlade vzhodnoevropskih držav smatrajo za sporna, rešijo sporazumno na način, ki ne bi žalil niti ugleda teh držav, niti su-I verenitete in enakopravnosti i Jugoslavije. Poudaril je tudi, da odgovorni faktorji Bolgarije, Madžarske in Romunije vodijo sovražno politiko do Jugo-i lavije. Te sovražne politike pa ne skriva niti Vidali, ki s svb-'im pisanjem in s svojimi govori počenja isto v Trstu in v Italiji. Zato ni nobenega dvoma, da je Vidalija Kcminform poslal v Trst kot važen člen v verigi protijugoslovanske voj-nohujskaške propagande. In
prav gotovo se prav nič ne motimo, če rečemo, da ,ma Vidali v Trstu še prav posebno važno agentsko vlbgo Komin-forma ter da za igranje te vlo. ge prejema prav posebna navodila.
Rezultat teh posebnih navodil je tudi ta njegov zadnji vojno-huiskaški uvodni članek, ki ima namen da bi za vsako ceno tržaške kominformiste prepričal, da ba zdaj pa zdaj Jugoslavija napadla Madžarsko Romunijo, Bolgarijo in Albanijo kakor je napadel Singman Rhee Severno Korejo, iz zaključka Vidalijevega članka pa logično sledi, da bodo seveda vojske vseh teh držav — vojsko napadalne Jugoslavije gcnile vse do Trsta in še dalje iz ka. terega «bodo neki določeni ljud-j’e bežali y Italijo ali v kakšno drugo državo, da bi se rešili-tržaško prebivalstvo pa bi ostalo in bi plačalo ceno za grehe drugih®.
Vidali je velik mojster v polovičnem izrekanju svojih misli
iz bojazni, da ga ne bi kdo vjel Za besedo. Na pr.: «ffočemo guvernerja, potem pa eboljšo re-sitev»; če ga vprašate, kakšna je ta boljša rešitev, vata ne bo dal odgovora, temveč — če Se mu zdite dovolj zaupljiv in dovolj «italianissimo», vam bo svetoval, da si prečitate govor
Giancarla P.ajette p rimskem parlamentu, t. j. tisti govor ki ga n. pr, kominformistično »Delo® zaradi Vidalijeve prepovedi ne sme objaviti. Ta mojster hoče torej s svojim zadnjim člankom dopovedati Tržačanom: Glejte, vojske Madžarske Romunije, Bolgarije in Albanije in če bo treba tudi SZ bodo v kratkem pregazile Jugoslavijo, ker jih bo Tito napadel. Prišle bodo tudi v Trst in prav zato je vlada SZ še z drugo noto proglasila sedanjo zasedbo Tržaškega ozemlja Za ilegalno In tedaj b0 po vas! Zato morate držati z nami kominformi-sti. ki nam bodo t.e vojske dale oblast p roke.
To je smisel ne samo Vidalijevega uvodnega članka, tem-več vsega kominformističnega vojnohujskaškega pisarjenja, o kateretu bomo podrobneje govorili. Glavna stvar pri tem pa je že sedaj prepričati vse, da bo napadalec Jugoslavija in sicer prav takšen kot Sigman Rhee...
O vsem tem je Vidali prav gotovo zelo jasno govoril na svojem zadnjem razširjenem «partijskem# aktivu. Govoinl je tako JhThO, da si od vsega, kar je povedal, ne upajo objaviti v svojem tisku niti besedice. Edini sad je njegov vojnohuj-skaški m grozilni uvodnik ki ga jc zakrinkal z naslovom• ((Firmare contr0 1'atomica! -Votare per la Pace!»
Toda krinka je preveč prožimo ...	^
trajala 10 minut. Informbiro-jevci so zatem osramočeni za. pustili dvorano.
Francoski .prosvetni delavci so do sedaj že večkrat izkazali svoje simpatije do Jugoslavije. Do sedaj se je vpisalo okoli 120 mladih profesorjev in učiteljev v mladinske brigade, ki bodo letos delale na raznih gradbiščih v Jugoslaviji.
Nadaljuje se debata o Leopoldovem povratku
BRUSELJ, 18. — Predsednik skupnega zasedanja obeh belgijskih zbornic je danes dopoldne javil, da bodo o ukinitvi zakona, ki zabranjuje povratek kralja, glasovali y četrtek popoldne Po nekaterih informacijah bodo libe. ralcj zapustili dvorano, zato da se ne udeležijo glasovanja in da s tem prepustijo vso odgovornost krščanskim socialcem-.
Debata se je nadaljevala danes popoldne. Socialistični senator Rolin je izjavil: «Ne pomo dali našega pristanka kralju, če on misli rešiti monarhistično vprašanje po svoji Volji. ce kralj hoče borbo, jo bo imel®. Socialistični pos anec Collard je izjavil, da
krafk v *ne bo nikoIi sPreJela rSfžem®63 VS‘’iUje “amski kl£'
. List «Le Peuple® objavlja bese-ailo proglasa socialistične stranke »delavcem, članom uporniškega gibanja®, v katerem izjavlja, da krščansko-socialna vlada raču. na na povratek kralja 21. julija, ki je belgijski narodni praznik in da pripravlja vojaško parado ob navzočnosti Leopolda. Proglas nadaljuje: «Ce bi do te provokacije dejansko prišlo, bo naletela na primeren odgovor z množič-no manifestacijo proti krščansko socialni stranki in proti njenemu kraljevemu protežirancu®.
Liberalni poslanec Hoste le predložil resolucijo, ki poziva kralja, naj preda oblast sinu Bal-aovlniL
Padanje proizvodnje v Bolgariji
njKtislfk,!,^^
bolgarski tisk. je razvidno, da bo garska tekstilna Industrija ni dala do sedaj zadovoljivih uspe-
fiwThPtr,1i,n?nrtI* proizvodnji, v velikih tekstilnih središčih «Georgij Dimitrov®, «prVi maj®, «Balkan» pada. proizvodnja stalna
fli I
Izgovor je vedno isti: pomanjkanje novih naročil
Na zidovih tržaških hiš so nalepljeni lepaki v zelo pestrih barvah z napisom «Trie-ste riprende«. «Trieste ripren-de» je postalo že glavno geslo celotne propagande za Marshallov plan, ki naj bi pokazala svetu, kako se v Trstu cedita med in mleko, odkar je bil ta deležen Marshallovih «do-brot». Propagandisti Marshallovih «dobrot» so mislili, da bodo javnost najbolje prepričali o resničnosti tega gesla, če ga bodo povsod in ob vseh prilikah ponavljali, bodisi s pomočjo radia, kina lepakov itd. «Trieste riprende« naj bi bilo torej nekako zagrinjalo, za katerim bi se skrila vsa revščina,
v kateri se danes nahaja gospodarstvo Tržaškega ozemlja.
Toda težko je verjeti takim frazam, ko moramo dnevno beležiti vesti o odpustih z dela, likvidacijah raznih tovarn in podjetij, o višanju števila brezposelnih, o vedno bolj kritičnem položaju našega delavstva itd..
Kako lažna je ta propaganda nam lahko pove tudi zadnji primer «blaginje» našem ozemljiu. Gre za podjetje Tripcovich, v katerem je zaposlenih okrog tri sto kovinarskih delavcev. Vodstvo tega podjetja je pred dnevi pokazalo, da je njegov namen slediti
Tržaška brigada
odšla na delo v Zagreb
Živahno je bilo sinoči na postaji pred odhodom brzo-vlaka z; Ljubljano. Skupina 90 mladincev in mladink iz Trsta in okoliških vasi je odpotovala na udarniško delo v Jugoslavijo. Odšli so v Zagreb, da tam pomagajo pri graditvi dijaškega naselja.
Vedri obrazi mladih brigadirjev, zadnji pozdravi mamic, ki so spremile svoje najmlajše do odhoda, iz vlaka pa zvoki harmonike in vesela pesem so osvežili za kratek čas zatohlo ozračje tržaške postaje. Železničarji so prisluhnili in spraševali: «Che allegria! Andate in gita?s — «Se več kot na izlet! Na u-darniško gremo v Jugoslavir 30», so jim odgovorili mladinci.
mGremo u Jugoslavijo, da pripomoremo jugoslovanski mladini in da te bolj utrdimo vezi med tržaško in jugoslovansko mladino». Tako nam pravi mlad italijanski delavec. Pridruži se mu drugi: »Pa naj še pisarijo kominfor-
misti in reakcionarji o nekem prisilnem delu in teroriziranju mladine v. coni B in v Jugoslaviji. Mi gremo, da se jim pridružimo, da bomo skupno z jugoslovansko mladino gradili. Pa tudi iz drugih držav prihajajo mladinci na prostovoljno delo j? Jugoslavijo. Tako se. bomo še bolj spoznali. To bo cement za uspešno borbo napredne mladine proti imperializmu in vsem lažem, za resnični mir med narodin.
Srečamo komandanta brigade. Za slovo nam zagotovi: «Naša brigada mora postati vsaj enkrat udarna. Tekmovali bomo zlasti v. delovni disciplini, politični vzgoji in v kulturnem udejstvovanju. Po končanem delu bomo šli na 10 dnevno študijsko potovanje po Jugoslaviji, potem pa 15 dni na mladinsko taborjenje«.
Prepričani smo, da bodo držali besedo ter častno izvršili nalogo, ki so jo s takim veseljem sprejeli.
Izuestje srednjih šol
za šolsko leto 1949 - 195U
smernicam ostalih podjetij in tovam na našem ozemlju, ki so zaradi «pomanjkanja naročil« odpustile z dela svoje uslužbence ali pa celo prenehale z o-bratovanjem. Kot začetek naj bi bilo odpuščenih z dela «sa-mo» 15 delavcev. Takojšnja intervencija sindikalnih organizacij je sicer preprečila začasno odpustitev z dela teh 15 delavcev. Toda vprašanje je, do kdaj bo vodstvo pripravljeno držati svojo besedo ter. še naprej dajati delo vsem svojim uslužbencem. Zato je položaj v tem podjetju zelo napet ter žive delavci v večnem strahu pred novimi odpusti z dela.
Kako namerava rešiti ta položaj vodstvo podjetja Tripcovich? Kako nameravajo odgovorne oblasti rešiti vse te probleme, v katerih gre vedno za rešitev vprašanja novih naročil? Ali bodo ta nova naročila prispela v tako kratkem času, da bodo lahko zagotovila delo vsem sedaj zaposlenim delavcem ter s tem preprečila še poslabšanje že tako dovolj kritičnega položaja na našem o-zemlju?
Pionirji iz Lesc pišejo Sestanki OF v II. okraju
Kakor vsako le o je tudi le
tos ljudska oblast v FLRJ povabila v goste nas, trzaš.:e pio nirje. Sedaj letu emo v Lescah na Gorenjskem. To je prijazen kraj obdan od vseh st.am z gorami, blizu svetovno zrane-ga letoviščarskega kraja — Bleda. Vsako jutro nas pozdravi v soncu bleščeči Triglav. V to kolonijo smo prišli samo bolehni in slabotni pionirji. Tu se bomo okrepili, poprravili in naužili svežega gorskega zraka, tako da bomo v novem šolskem letu lahko izpolnili vse kar se od nas zahteva.
V koloniji spoznavamo pionir, sko organizacijo v Juaoslaviji, vidimo kak je jugoslovanski pionir. Tudi mi smo sklenili, da bomo sledili. liku jugoslovanskega pionirja. Izkušnje, ki smo s; jih tukaj že in ki si jih šele bomo pridobili, bcmo up rabili, da bomo dvignili pionirsko organizacijo v Trstu na tako višino kot je v Jugoslaviji.
Večina časa prebijemo v bližnjem gozdičku, kjer igramo razne igre, in to vsak dan kako novo. Vse prehitro nam poteka čas in kar žal nam je, da se bom0 morali čez nekaj tednov posloviti. Zaradi jzda'ne hrane bomo prišli v Trst tako debeli, da nas bodo naše mamice komaj spoznale.
Naj živi enotnost pionirjev FLRJ in STO-ja!
ADRIJAN ŽERJAL tržaški pionir
Samo z borbo
bomo uspeli proti krivicam
V petek zvečer so se zbrali na sestanku člani sektorjev Vicolo Ospedale Militare in centra imesta, da bi se pogovorili o vprašanjih, ki so danes zelo pereča in za rešitev katerih ie potrebna skupna borba vsega slovenskega in demokratičnega življa.
Tov. Mirko Kcsmina, predsednik okrajnega odbora, je sporočil članstvu, da sta sektorska odbora VOM in Center, kakor tudi okrajni odbor OF II. 0kraja protestirali pri ZVU zaradi ukaza l83- v tem smislu je treba voditi že nadalje borbo, v kolikor se tovariši strinjajo. Tov. Milena Sila je poudarila, da gre za diskriminacije, ki jih vrši ZVU in tukajšnje'oblasti proti Slovencem in ki preveč spominjajo na čase fašizma, k0 so požigali in razdejali naše kulturne, gospodarske in druge ustanove. Ravno ob 30. obletnici požiga našega Narodnega doma je nujno, da se spominjamo na taka dejanja in z našo borb0 preprečimo, da bi se ponavljala. Tudi našim šoloobveznim otrokom niso še
Razprava proti družini Marsič, Vardabassu, Babosevi in Kermacu
na razgalla pttiost om
Danes ob 8 bo branilec odv. Zennaro nadaljeval svoji obrambni govor. Sodba bo morda izrečena že danes ali pa najkasneje jutri
Ob zaključku šolskega leta je izšlo «Izvestje» srednjih šol Za šolsko leto 1949—1950. Po uvodnem znanstvenem etnografskem «Poročilu o čupi» so razvrščeni podatki za vse slovenske srednje šole v anglo-ameriškem pasu STO-ja. Pri vsaki šoli je naveden poimenski seznam profesorskega zbora in premožnega osebja. Sledi poimenski seznam dijaštva za vsak razred posebej z označbo ocene, dovršitve razreda, izpitov in onih, ki nisp razreda izdelali. Sledijo še razni druoi podatki o abiturientih. o naslovih maturitetnih nalog in prau zanimivi podatki o šolskih zbirkah.
Izid iilzvestjan je vsekakor koristen, da se vsa naša javnost lahko prepriča podrobno s statističnimi in drugimi podatki. Slovensko šolstvo namreč ni «tabu», ni misteriozno, kot ga radi prikazujejo šovinistični člankarji, kadar se zaletavajo v naše šole. Poimenski seznam dijakov je dovoljna garancija, da slovenske srednje šole ne operirajo z neobstoječimi dijaki, kakor so med drugimi bedastočami navajali že omenjeni pisuni.
O statističnih podatkih in o uspehih naših dijakov bomo spregovorili še posebej Danes hočemo omeniti druao stvar, ki je vzbudila našo pozornost, ko smo listali po «Izvestju». Na 15 stran. čitamo stavek «Ker Šolska blagajna nima stalnih dohodkov, je bila odvisna od podpor«.
Ali je kaj takega mogoče? Ali naj šolske blagajne slovenskih srednjih šol obstajajo 12 miloščine in slučajnih podpor? Ali ni v proračunu za slovenske srednje šole nobene postavke za šolsko blaoajno? !n kle so milijoni od šolskih patronatov? Slovenske srednje šole ne dobijo od tega niti drobtinice? Odkriva se nam nova krivica, novo zapostav-Ijenje. In kaj pravi k temu slovenska šolska uprava, kaj pravijo ravnateljstva srednjih šol? Molčijo in zbirajo milodare.
Radi bi imeli pojasnila tudi glede dijaških in profesorskih knjižnic. Kako da je višja gimnazija zbrala v petih letih svojega obstoja v profesorski knjižnici komaj 120, v dijaški pa 305 knjig? Na učiteljišču je sicer profesorska knjižnica bogatejša (293 knji g), a 195 knjig dijaške knjižnice je vendarle premalo Za zavod, iz katerega prihajajo naši bodoči učitelji. Tudi razlika med knjižnicami na industrijski in trgovski strokovni šoli kaže, da je prepuščena bogatitev knjižnic le iniciativi in večji ali manjši sposobnosti zbiranja profesorskega Zbora oziroma ravnatelja, Industrijska strokovna šola ima v
profesorski knjižnici 95, v dijaški 197 knjig, medtem k0 ima trgovska strokovna v profesor, ski 39. v dijaški pa 90 knjig-Katinarska in nabrežinska strokovni šoli imata več knjig n profesorski (45 in 53), kot v dijaški (20 in 39), medtem ko ima proseška strokovna šola samo profesorsko, brez dijaške knjižnice. Iz izvestja ni razvidno, da bi strokovna šola na Opčinah sploh imela kako knjižnico. Iz vseh zgoraj navedenih podatkov zaključujemo, da slovenske srednje šole nimajo v svojih proračunih postavk za knjižnice, ker si drugače ne moremo predstavljati take razlike in celo neobstoj knjižnic. Zelo smo radovedni, kaj je storila slovenska šolska uprava, da se odpravi to zapostavljanje. In tudi bi radi slišali, kako bi nam pojasnil g. polkovnik Marshall t0 «praviinost» in «enakopravnosti).
Razprava proti družini Marsič, Vardabassu, Babosevi in Kermacu se je včeraj nadaljevala z govori branilcev odv. Bertona, Sardosa in Zennara. Odv. Berton in Sardos, ki branita obtoženo Babosevo, sta v svojih govorih še enkrat analizirala dejanje, zaradi katerega se je Baboseva znašla na zatožni klopi ter opozarjala sodni dvor na peščenost obtožnice, ki hoče njuno klientinjo prikazati za glavnega krivca, čeprav , pima zato nobenih dokazov. Zaradi tega sta od sodišča zahtevala, da Babosevo oprosti, ker ni izvršila kaznive, ga dejanja ali pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Za njima je spregovoril odv. Zennaro, ki brani ostale obtožence. Tudi njegov govor, katerega bo nadaljeval danes zjutraj. ob 8, je bil v glavnem posvečen dejanski analizi, kjer je, kot prej branilca Berton in Sardos, razgaljal šibkost obtožnice, ki je zgrajena na izpovedih treh prič družine Furlan, strastne sovražnice Marsi-čevih, in sicer Josipine Furlanove ter njenih nečakov Bruna in Marija Hrvatiča, izpovedih, ki so polne kontradikcij ter kažejo na umetno gradnjo obtožnice. Tako je Josipina naj prej trdila, da je sama videla Antona, Albina in Dionizija, kako so se oboroženi napotili proti kraju zločina, potem pa popravila, da jih je videl njen nečak Bruno, ki je bil takrat star komaj 7 let. Prav tako sta kontradiktorni tudi izjavi Bruna in Marija Hrvatiča o tem, kdo je vpil: uPrasec, kaj si storil z našimi ljudmi.« Bruno je
Golobje in otroci si znajo pomagati
Otroci in golobje so si znali bolje pomagati kot mi, ki samo tožimo nad vročino in gledamo na barometer, za koliko se je še dvignil. Mislili smo, da so pasji dnevi že za nami, pa se je naše upanje izkazalo za popolnoma neosnovano. Vremenska poročila sicer trde, da vročina v Trstu ni še tako na-rastla, kot tiste dni, ko smo mislili, da nam bije že «zadnja ura«. Naj bo kakor koli — nihče ne more trditi, da bi v teh dneh ne bilo že presneto vroče, pa naj bo sedaj nekaj stopinj manj aii več na toplomeru.
Otroci Sv. Jakoba so kaj iznajdljivi ter so si v teh vročih dneh znali prav dobro pomagati, izbrali so si svoje »kopališče«, ki ga predstavlja tokrat le majhen bazen sredi parka v Ul. Montecchi. Sicer je vode v tem bazenu zelo malo, a otroci so skromni in jim zadostuje, da se nekoliko pomočijo tgr poškropijo — in vročina za njih je bila ugnana.
Se bolj iznajdljivi od šentjakobskih otrok pa so bili tokrat golobje, ki so si omislili kaj primerno osvežujočo prho. Le poglejte si jih, kako stoječ ob nasadih pred cerkvijo Sv. Antona uživajo hladilne kapljice vodometa. Kot kaže, jim tako kopanje kar prija.
Ljudje, ki trpijo za revmatizmom, pravijo, da se vreme «meša» ter da bo kmalu zopet dež. Naj verjamemo njim ali pa vremenskemu poročilu, ki takih sprememb ne predvideva? Na vsak način bi bil dež potreben ne samo, da bi ohladil nas, ki trpimo vročino, temveč bi bil še veliko bolj potreben kmetovalcu, ki z zaskrbljenostjo opazuje nebo— saj je odvisen od dežja ves njegov pridelek. Torej naj se vreme kakor koli že «zmeša» — glavno je, da se bo ozračje nekoliko ohladilo ter da bomo uživali sicer lepe in sončne dneve, toda ne več tropične vročine.
trdil, da je te besede vpil Dionizij, Marij pa, da Anton. Enako je s frazo «dajte ga, pra-sca«. Najprej se je hotelo prikazati, da so jo vpile Marija, Ida in Miranda Marsič, potem samo Marija in Ida, nato samo Marija in Miranda. Kdo jih je vpil, ni nihče vedel povedati, ker je absurdno, da bi nekdo na vse grlo vpil v veter te besede, ker jih nihče ni mogel slišati, to 'iz enostavnega razloga, ker je prostor, od koder naj bi vpile, oddaljen od kraja zločina nič manj kot 800 metrov. Teh besed pa nista slišala niti Elio Coslovich niti Ot-tavio Passero.
Branilec odv. Zennaro je, ko je sedišču prikazal še več naravnost smešnih kontradikcij v pričanju Josipine Furlan ter Bruna in Marija Hrvatiča, o-pozoril sodni dvor tudi na absurdno stališče javnega tožilca Battigi-Stabila do obtoženega Dionizija Marsiča, ki je bil v dneh, ko je bil izvršen zločin, zaradi katerega so prišli pred sodišče sedanji obtoženci, star kemaj 14 let. Javni tožilec je namreč kljub temu, da Dionizij takrat zaradi svoje mladosti še ni bil polno odgovoren za svoja dejanja, zahteval od sodišča, naj ga smatra kot zrelo osebo ter ga zaradi tega tudi obsodi.
«To« je dejal odv. Zennaro eje juridično velik nesmisel, tudi v primeru, da bi bil Dionizij res izvršil inkriminirano dejanje. Tega pa ni mogel nihče dokazati za nobenega obtoženca, pa čeprav je Bruno izpovedal, da je videl Antona, Dionizija in Albina, kako so oboroženi odšli na kraj zločina. Nihče namreč ni dokazal, da sq na kraj zločina tudi prišli ter se udeležili umora. Očividno je, da je vsa obtožnica zgrajena samo na domnevah, dočim javni tožilec ni na sodni razpravi doprinesel niti najmanjšega konkretnega dokaza, da so obtoženci res izvršili inkriminirano dejan je«.
Dalje je odv. Zennaro omenil tudi pričo Santino Hrvatič, mater Bruna in Marija Hrvatiča, ki pred sodiščem ni izrekla nobene obtožbe proti družini Marsič. pa čeprav stanuje v 1-sti hiši kot Josipina Furlan.
Na tej točki je zaradi pozne ure predsednik sodišča dr. Zet-to razpravo odgodil na danes zjutraj ob 8, ko bo branilec odv. Zennaro nadaljeval s svojim govorom.
uri za njim pa so pripeljali v bolnišnico 81 letnega Rcsado Bruna jz Ul. Gelsomini 3, ki s? bo moral zaradi poškedb na levi nogi zdraviti od 20 do 25 dni. Ponesrečil se je v mehani. ški delavnici na Trgu Sensovi-no št. 1. kjer mu je padel na nogo motor, katerega je popravljal.
Taltiitica in innrta '"
Na glavni policijski postaji se je zglasila Ana Janovic iz Ul. Koroneo 3 jn službujočemu osebju prijavila tatvinico, ki se je dogodila v njeno škodo. Z umivalnika v spalnici ji je neznanec namreč ukradel torbico, v kateri je imela tO.OOO lir. Zeparsko akcijo pa je prijavila Jolanda Debenc iz Ul. Ghega 8, katero je na Trgu Ponterosso neznani žepar olajšal za denarnico z 800 lirami ter osebnimi dokumenti.
zagotovljeni prostori za prihodnje šolsko leto.
Šolske oblasti pri ZVU zagotavljajo našim delegacijam, da bo do prihodnjega leta vse urejeno, didaktični direktor odgovarja našim staršem, da to ni vprašanje, ki se ga tiče, da ga edino politične organizacije lahko rešijo s tem, da ga postavljajo pred oblasti in kljub vsem zagotovitvam ne vemo, če bod0 otroci drugo leto imeli šolo ali pa če se bo še enkrat ponovilo to, da bomo morali vpisovati otroke na ulici.
Razpravljalo se je nato o širjenju organizacije OF in o boljši povezavi na terenu. Naši člani morajo biti vedno y kontaktu in se pogovarjati o vseh problemih, ki stoje danes pred nami. Zlasti je treba ponovno vzbuditi v našem delavstvu borbenost, kajti življenjski pogoji našega proletariata so zelo težki. O vseh takih vprašanjih razpravlja stalno naš tisk, zato je potrebno, da se ta tisk čita in širi ter da tovariši poročajo našim urednikom, kar bi želeli, da bi časopis obravnaval.
V diskusiji se je oglasil tovariš iz ladjedelnice Sv. Marka in povedal, da čita vsak dan »Primorski dnevnik«, in kljub temu, da so v ladjedelnici še nekateri zastrupljeni po resoluciji Kominforjna, ga vedno čita in nosi v tovarno.
Tovariš Tavčar je še poudaril nekaj problemov v zvezi z ukazom 183 in predlagal, da pošljejo tudi s tega sestanka protestno resolucijo na ZVU.
Nato se je tovariš Tavčar dotaknil še vprašanja slovenskega šolstva in vprašanja kolonij. V zadovoljstvo mater je povedal, dg so otroci srečno prispeli y lepe kraje v Sloveniji, kjer jim je zagotovljena vsa skrb bodisi v vzgojnem, kakor tudi zdravstvenem smislu. Na vprašanje neke tovarišice je tudi zagotovil, da bo odbor za kolonije tudi letos v najkrajšem času dvignil pisma otrok, ki bodo materam dostavljena po sektorskih odborih ASIZZ. Pripravljajo se tudi radijske oddaje, o katerih bodo starši obveščeni v časopisju.
KOLEDAR
Sreda 19. julija
Vincencij, Rado Sonce vzide ob 4.33, zatone ob
19 49. Dolžina dneva 15.16. Luna vzide ob 9.03, zatone ob 22.05. Jutri četrtek 20. julija
Eliza, Ceslav
SPOMINSKI DNEVI
1944 so Nemci pričeli vel kj ofenzivo ng, IX. korpus NOV in POS.
Zdravniški nled olrok v miljskem okraju
Obveščamo starše, da bodo zdravniški pregledi za otroke, ki so vpisani za počitniške kolonije (druga izmena) 19. t. m. Po sledečem razporedu:
BORŠT:	V	dvorani	pro-
svetnega društva ob 17. uri Za vasi Ricmanje in Boršt.
DOLINA: V dvorani prosvetnega društva ob 18. pri za vasi Boljunec, Dolina, Mačkovlje, Prebeneg.
PLAVJE: V dvorani prosvetnega društva ob 19. uri Za Plavje in okolico.
Starši naj prinesejo s seboj krstne liste otrok. K pregledu naj. pridejo tudi dijaki, ki pridejo v poštev za drugo izmeno. Pripominjamo, da so to zaključni pregledi.
Odbor za počitniške kolonije
IZLET PDT
Planinsko društvo v Trstu priredi 23. t. m. izlet v zapad-ne Julijce: Žlebi, sedlo Nevea, Rabeljsko jezero in Belopeška jezera. Prijave do 21. t. m. pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Ri-vi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II.
Obvestilo staršem
Obveščamo starše, da so zdravniški pregledi za otroke, ki pridejo v poštev za počitniške kolonije v drugi izmeni, od 18. do 22. julija t. 1. od 9. do 11- tre dopoldne v Ul. R. Manna 29.
K pregledu naj pridejo otroci, ki so bili vpisani a še ne pregledani, kakor tudi dijaki, določeni za drugo izmeno. Otroci in dijaki iz nabrežinskega in openskega okraja naj tudi pridejo k pregledu v Trst.
Starši naj prinesejo s seboj rojstni list otroka ali pa potrdilo o istovetnosti (certilicato di autenticita).
Pripominjamo, da bodo to zaključni zdravniški pre-gledi.
Odbor za počitniške kolonije
Isti večer so se zbrali tudi člani OF iz sektorjev Sv. Vid in Sv. Just. Predaval je tovariš Benulič in se ravno tako dotaknil predvsem vprašanja slovenskega šolstva in raznarodovanja, ki ga bi hotele uvajati tukajšnje oblasti. Tudi na tem sestanku je bilo govora o ukazu št. 183 in so prisotni tudi sprejeli resolucijo proti temu, V diskusiji so se tovariši pozanimali, kako je podeželje odgovorilo na ukaz št. 183 ter dovanja, ki bi ga hotele uvajati poudarili potrebo nadaljnje bor-sproti slovenskemu življu.
Obvestilo Dijaške malice
Prošnje za sprejem v Dijaški dom v šolskem letu 1950-1951 ter prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa tega ni pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do 20. julija t. 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega. šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma *’ Trstu.
Krajevni odbori Dijaške matice oziroma prosvetna društva pa morajo prošnje, opremljene s predlogi in pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu, Ul. Buo-narroti. 31.
Za sprejem v Dijaški dom in za podpoTe Dijaške matiče nat prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo vredni.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V petek 21. t. m. ob 21 uri v škedenjski kinodvorani
//
PREMIERA
komedije v treh dejanjih
Primorske zdrahe"
Ponašil: Dr. M. RUPEL Scenograf: JOŽE CESAR
Spisal: CARLO GOLDONI Režiser: MODEST SANCIN
Osebe: Jože, lastnik ribiške ladje — Stane Raztresen, Tona njegova žena — Valerija Silova; Pepka, de-
kle,' njegova sestra — Angelca Sancinova; Tine, fant, njegov brat — Julij Guštin; Lipe;, ribič — Modest San cin; Vana, njegova žena — Ema Starčeva; Urška, dekle, sestra botre Vane — Elza Barbičeva; Terezka, dekle, druga sestra Vane — Tea Starčeva; Džovamn, mlad ribič — Jožko Lukeš; Matevž, star ribič Srečko Košir; Tomaž, čolnar — Silvij Kobal; Izidor, ad-junkt pri sodišču — Belizar Sancin; Drobant, sod-nijski sluga — Josip Fišer; Drejček, fantič, prodajalec kostanja — Edvin Guštin; Služabnik adjunkta Izidorja — Lojze Starc. — Možje z Jožetove barke
Prodaja vstopnic pri «Adria-Express», Ul. Fabio Sever« 5b vsak dan od 8 do 12 ter od 16 do 18, pri blagajni na v Skednju pa vsak dan od 9 do 12 ter eno uro pr*0 predstavo
■! RADIO SUM j
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih
212.4 m ali 1412 kc)
SREDA 19. 7. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročilo v ital. in objava sporeda, 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Mazurke in polke; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Pevski koncert sopranistke Vande Gerlovič pri klavirju Pavel Sivic - nato lahka glasba; 13.45: Gospodarski pregled (sl.); 14.00: Domača zabavna glasba; 14.30: Pregled tiska V ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.
17 30: Politične aktualnosti /it.);
•	18.00	Z
Obiščite
II, republiško razstavo
LOKALNE INDUSTRIJ
OBRTI IN KOMUN ALP DELAVNOSTI LR SLOVENIJE od 22. 7. - 6. 8. t1
Razstava b0 v LJUBLJ^' v drž. gimnaziji «Bežigrfl“*
50% popusta na železn: Na odhodni postaji zahte'SJ te obrazec K 13.
Revija oblačil! Zabavni ^
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’Alabarda - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Commerciale 26; Hara-baglia v Barkovijah in Nicoli v Skednju službo.
imata stalno nočno
NOVE ZNAMKE. — od sobote 15 t m so v prodaji nove znamke’po 20 lir, izdane v spomin Gau-denzija Ferrarija, ki bodo veljavne do 30. junija 1951 lt-ta, zame-njale pa se bodo lahko do 31. decembra 1951. leta. Prav tako ‘ znamke po 20 in
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
17.40: Italijanske pesmi; našim ljudstvom (ital.); 18.15: Koncert pianista Pavla Sivica; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19 45: Pojo slovenski vokalni ansambli; 20)5: Brahms:	Serenada	v	A	duru;
20.30: Radijski obzornik 1950 (it.); 20.45: Lizstove skladbe za klavir; 31.00: Slušna igra (slov.) - John Knittel: Via	mala;	22.30:	Plesi
in	baleti;	23.00:	Zadnja	poročila	v ital.;	23.05:	Zadnja	poročila	v slov.;	23.10:	Objava	dnev-
nega sporeda; 23.15: Glasba lahko noč.
za
bodo v prodaji ----- -- --55 lir. izdane v počastitev mednarodne radijske ^onJerence.^Ki^- £°;‘iy“Kennth W. in gospodinja
Dne 18. julija 1950 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 9.
Cerkvene poroke:	delavec
Rizzi Mario in gospodinja Pran zoni Velia. trgovski upravnik Saccheri Aldo in šivilja Min-ca Pia; mizar Petelin Karlo m gospodinja Bresciani Manja, elektromehanik Steli Lorenzo in gospodinja Ambrosiano Ma-rianna, kaplar ameriške vojske
do veljale do 31. . zamenjale pa se bodo lahko do 30. junija 1951. leta.
IZPITI ZA POMOŽNE BOLNIČARJE — Predsedstvo cone sporoča, da se bodo 20. t. m. ob 9 dopoldne pričeli v knjižnici glav-ne bolnišnice izpiti za pomožne bolničarje. Dnevno bo po; abe čednem redu izprašanih okoli 18 kandidatov. Seznami bodo od dneva do dneva na vpogled . na prefekturi in glavni bolnišnici.
Mer-
Šola v Saležu
S stola je padel
Neobičajna nesreča se je pri petila 69-letnemu Hermanu Soffiottlju iz Ul. F. Severi 4. Ko je v sobo svojega stanovanja hotel stopiti na stol, da bi z omare vzel neki predmet, je po naključju padel po tleh, kjer je negibno obležal. Z avtomobilom Rdečega križa so ga takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki mnenja, da si je starček pri padcu s stola verjetno nalomil hrbtenico.
Dve nesreči pri delu
Včeraj ob 16 popoldne so v glavno bolnišnico pripeljali 50-letnega Paolija Josipa iz Turjaka, kateremu so morali zdravniki odrezati palec, kazalec, sredinec in prstanec leve roke. Poškodoval se je pri delu v tovarni Gregoricchio, kjer mu je roka ušla pod žago cir-kularko. V bolniški oskrbi bo moral ostati okoli 40 dni. Dve
S
Pierazzi Anna, uradnik luzzi Daniele in učiteljica klavirja Paoletti Giulia, vrtnar Gherdina Giuseppe in gospodinja Mikolavčič Rosa. mehanik Turk Fabio in gospodinja Vidmar Veronika, tiskar Panelli Gastone in fotografka Benve-nuti Giorgina.
Umrli so: 10 ur stari Giaco-mini Giampaolo, 28-letni Marši Bruno, 65-letni Jugovac Peter 63-letni Fausti Ennco Romano, 74-letni Giorgio Pietro, 44-letni Martellani Guglielmo, 70-letni Tolloy Giacomo, 66-let-ni Romagnoli Aldo.
LJUBLJANA. MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valili 327,t; 188.9;
212,4; 202,1 tn.)
SREDA 19. 7. 1950
12.00: Opoldanski koncert; 12-30: Napoved časa in poročila; 12.40: Lahka orkestralna glasba: 13 00: Oddaja za ljudske odbore; 13.2u. Križem po Jugoslaviji v pesmi ir. plesu; 14.00: Igra Veseli kvintet; 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Iz baletov Arama Hačaturjana; 15 00: Napoved časa in poročila; 15.10: Glasba iz Južne Amerike.
18 00: Glasbena oddaja za pionirje; 18.20:	Ljudska univerza;
18.40: Koncert violinista Uroša Prevorška, pri klavirju Marijan Lipovšek; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek spored izvaja tamburaški orkester KUDa »Fran Levstik« iz Viča p. v. Mat-Ka Sijakoviča; 19.50:	Govorna
oddaja; 20.00: Poje zbor oblačilne produktivne zadruge v Ljubljani; 20.20:	Literarna oddaja; 21.00:
Slovenska simfonična glasba: 21.30: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljane; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zazibalke; 22.30: Iz del J. S. Bacha; 23.30: Poročila; 23.35:	Za-
ključek oddaje.
IZLETI
ADRIA - EXPRKSS
5. IN 6. AVGUSTA lzh^
na Vrbsko jezero
Prijave pri vseh potoval8^
uradih do 19. JULIJA
Izleti
ADRIA-EXPRESS
6. AVGUSTA lZLSr
v Ajdovščino Kanal Sv. Lucija
Vpisovanje do 22,
e uu zz. t. I®;J>
vseh potovalnih uradi
IZLETI
«ADR A - EXPRESS»
KINO
Zaprt.
Excelslo'r. 16.30: «4 hčerke Johna Garfielda«, Priscila Lane.
n 1 odr'a mm ati c o. 16.30: »Tajni vrt« Margaret Brien.
O
Alabarda. 16.00: »Argonski strel-
G«lbaldimei5.30®n«Korakl v te-
Wealetrri6130^«'Ncič na Broodvva-vu», B, Grable.	.
Impero 16.00: «Srečanje ob zori«.
Ilalla 16.00:	«Južnjak	severa«,
Red Skelton.
Savona. 15.30: «2ena noči«, Ray Milland.
Viale. Zaprt.
Vittorio Veneto. 16.30: »Zaklad na Vera Cruzu«, R. Mitchum.
TO JE DOSEDANJA «SOLA» V SALEZU, KI JQ NEPO-VOLJNO OZNAČUJEJO KOT ZUNANJI VIDEN ZNAK ZAMREŽENA IN MAJHNA OKNA ZASEBNE KMEČKE HISE. V VČERAJŠNJI ŠTEVILKI SMO PQ POMOTI OBJAVILI SLIKO SOLE NA PESKU, KI PA TUDI NI DOSTI BOLJŠA.
Adua. Zaprt.
Armonia. 14.30: ((Zarotniki Iz Ba-rovic«, Bob Hope.
Azzurro. 16.00: »Baatan«, Robert Taylor.
Belvedere. Zaprt.
»Ob morju«. Zaprt.
Marconi. 16.30: na prostem 20.30: #UJetniki satana«, D. Andrews.
Massimo. 16.00: «Beg v džungli«.
Novo Cine. 16.00: ((Venera in profesor«, Danny Kaye.
Odeon, 16.00:	»Vražja glasba«,
Micke.y Rooney.	, ,	.
Radio. 16.00: «Nemčija v letu 0».
Savona. 15.30:	»Žene«, Joan
Cravvford.	J
Venezla. «Nevarna vdova« Gian-ni ln Pinotto.
Vittoria: «Zene so bile same«.
Kino na gradu. 20.00: «Parada zvezd«.
Ljudski vrt na prostem. 20.30: »Kristalna gora«, Tito Gobbi.
Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: ((Zaljubljena«, Maria Felix.
Skollet. 21.00; «Zvezna država«
Letni kino Rojan. 20.45: »Škofova žena«, Loretta Young.
30. julija IZLET
v Postojno Opatijo
Škocijansko jamo
Prijave do vključno 19. julija.
Vpisovanja pri vseh valnih uradih.
poto-
ADRIA-EXPRESS
T RiSTlCNE IZLETE ^
Dunaj
teden^
organizira
POTOVALNI u - m eADRIA - EXPW j) Odhodi vsak ponedelj^ torek v mesecih juliji gust in september.
IZLETI NA
Grossg!ochfleJ
\ sako soboti, v m^Lti Odhoo iz Trsta ob zjutraj ln povratek °b deljah zvečer.
11
Izleti
ADSA-EXPRESS,
N 15. AVGUSTA L
v Ljubljano
IZ
14. IN 15. AVGUSTA
na Bled ,ri
ob J3’
Odhod 14. avgusta iz Trsta.
Vpisovanje do 30. t. to-
kopališče
SV. NIKOLAJ
KOPANJE — PLAZA
RESTAVRACIJA
PLES - IGRE - BIFE -
KONCERT
VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJ
Zveza po morju ob delavnikih:	jj
IZ TRSTA ob 9, II in 14.40 IZ SV. NIKOLAJA o1*
13, 15.45, 1»
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH	jj,
IZ TRSTA ob 8.30, 10.30, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA «•>
11.30, 18, 20, 22.
JlKlf,)
AVTOBUSNA ZVEZA (OB NEDELJAH IN PRAZNI Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21.
.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl, Silvio Pellico ljll. nadst, - Telefon 11-32
2_jnilijardi za gradnjo šol v obmejnem pasu
zaradi slovenskega Solslva na Goril..........
Lina določene namene
% dokazovanji v občinskem sveta in tiskovno kampanjo na• fteravajo že v naprej preprečiti zahteve slovenske manjšine
niso^ta13^ oc*l3orniki se doslej Žakaj se je potemtakem ta-ČiščJv ° Ve zavzeli za zaz- ko razbohotila razprava o slo ^je vprašanj, ki so jim venskem šolstvu, potem ko so 3 zastavljali zastopniki DFS, v glavnem kajpada v zvezi z zahtevami slovenskih' občinar-vsaki tovrstni interpe-se ot|ičajno kakor na-Vignili svetovalci večine skušalj Z navzkrižnim kri-
jASffSSeS.S
lahko
zastopnikov, ki bi
Sla na&ton rU-CeI° onera°g°-torjev	1]°	ahministra-
vendar°Wine- Glasni-
■aonstrajji^10	de'
Pridružilo n ff - * vsakokrat m. ob* . lasc ^ to sklicati or- ^er P,riPon«>glo s
hUrejših ta d0 SlovSev°£Uey na §k°-
županu •• SlCer gončkemu v tem 111 nleg°vemu odboru trebna	”*** ni po'
P°ra o'rSe i aa m°ralna o.
glas» ie mS^Va’ t0da
ia'Posti to® r-UP°’tevan v vanje jok °Ia3Ža Pilatu umi'
sta^enf0 blh brez hrupa P°-
man« - V S0nc° žo številni iieniski cestokrat Pa tudi živ-skupnosti	Sl°Venske
£j- jE Sk-Paloznomštedial
- ute,
tovaleev DFS . lPelaciie sve'
^ i4Lsrprjrkrat:
a'i Pa s srboritimi B -6VanJ1 ®r‘ čemer je bTr> grozniaml-**«I stavkov k SenaPjStn° a,so skladali š tisk o nikakor konom in - tokovnim za-
kulturo Toda v % opevano
Vedao J. z , § aTOem ie šl° 6ravičene LtV'3 padei° u' okbpre; tožbe Slovencev
3830 že fekl02—0 in se> kakor t>U)e s *. nemoteno nada-»emo^k0 zaviranja in aega, g0s Ja našega politična živ]j^rskega in kultur-
svetovalci načeli vprašanje le z nedolžno pritožbo zaradi krivične utesnitve šolskih prostorov v Standrežu? Tokrat ne le, da niso ostali pri sami interpelaciji, namreč so se z njo očividno okoristili, da se razgovorijo in razpišejo o slovenskem šolstvu v splošnem. 2e nekaj dni prinašajo njihovi listi obsežne članke, številčne podatke in grafikone, dokazujoč brez običajnih zasramovanj in groženj več kot povoljne prilike na slovenskih šolah v Italiji.
Kakor vemo, je y italijanskem parlamentu v pretresu načrt, na podlagi katerega nameravajo v obmejnem pasu, v glavnem V videmski in goriški pokrajini, zgraditi številne nove osnovne šole in otroške
vrtce. Predlog, ki bo nemara sprejet že v tem letu, predvideva za te gradnje malone dve milijardi lir izdatkov, torej znatna vsota, ki bo še izdatnejša, ako računamo s tem, da bodo občine primorane prepustiti zemljišča, na katerih bodo šole grajene, brezplačno.
Spričo kričeče krivice, prizadejane Slovencem na tem področju zlasti v Slovenski Benečiji, kjer naši otroci sploh še niso imeli prilike stopiti preko praga slovenske šole in slišati slovensko govorečega učitelja, se je bilo kajpada bati, da bo tu nastopila slovenska manjšina z upravičenimi zahtevami: ako trosi država milijarde za nove šole, pri tem ne bo mogla prezreti potreb slovenskih učencev, ki imajo po ustavi vso pravico do pouka v materinščini, vendar ne v kletnih prostorih,
marveč v dostojnih učilnicah!
Goriški občinski odbor je predvidel nevarnost in jo skušal obiti. S trajajočo kampanjo, zadevajočo slovensko šolstvo, namerava doka.»iti javnosti, kako odveč bi bila vsaka misel na to, da bi se kjerkoli zgradila še kakšna slovenska šola. Ze v naprej hoče preprečiti slovenskim zastopnikom vsako tovrstno akcijo, zgražajoč se že ob sami misli, da bi mogli Slovenci tu kaj pridobiti, potem ko gre njihovo prizadevanje za tem, da nam odvzamejo še to, kar imamo.
Razdeljevanje kave proste cooe
V vseh jestvinskih trgovinah v Krminu so včeraji pričeli z razdeljevanjem kave proste cone. Z razdeljevanjem bodo zaključili 31. t. m. Potrošniki lahko kavo dvignejo pri običajnem trgovcu proti oddaji odrezka št. 17 nakaznice za živila proste cone.
V
Predvčerajšnjim ie šla delegacija goriške Trgovske zbornice v Ljubljano, da se tam sestane z jugoslovanskimi trgovinskimi oblastmi zaradi proučitve obmejnega trgovinskega sporazuma in njegovega izvajanja. Od tega sestanka si goriška trgovinska delegacija tudi obeta, da bodo na njem dosegli sporazum za pospešitve obmejnih izmenjav in odpravo Vseh onih ovir, ki so doslej otežkočale izvajanje sporazuma za obmejno izmenjavo blaga, ki predstavlja za Gorico e-dini izhod iz naraščajoče gospodarske krize.
Domov je moral vkopalniobieki
Pred dnevi so orožniki v Standrežu aretirali 30-letnega Armanda Brainija, ker so po natančni preiskavi ugotovili, da je zakrivil tatvino na škodo 20-letnega Argea Delpina iz begunskega naselja pri Standrežu. Pred dnevi je namreč Brai-ni Delpinu odnesel obleko, ki jo je ta pustil na desnem bregu Soče, kamor se je šel kopat.
V varnostno celico iz varnostnih razlogov
Varnostni organi so včeraj aretirali v našem mestu nemška državljana, 35-letnega Jožefa Pergierja in 33-letnega Herberta Mosefa. Oba sta morala v varnostno celico na goriški policiji, kjer sta še vedno na razpolago uradu za tujce.
V nedeljo 23. t. m. bo v Sovodnjah
mladinski praznik
Slovenci, mladina vas vabi na svoj praznik! Udeležite se ga!
Iz Kr mina
Razkuženje hlevov in gnojničnih jam
Včeraj so v krminski občini občinski poverjeniki za javno zdravstvo pričeli z razkuževanjem hlevov, gnojničnih jam in prostorov, v katerih je začasno ali stalno nastanjena živina. Razkuževanje hlevov in gnoj-jam je županstvo odredilo, da prepreči razmnoževanje muh in razširjenje živinske bolezni, kakor parkljevke in prašičje rdečice. Vsak kmetovalcev je zatorej dolžan razkužiti svoje hleve vsaj dvakrat mesečno.
Prijave za izlet
na Koroško samo do ponedeljka
Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino iz Goriške izlet k Vrbskemu Je-
zeru na Koroškem. Prijave za izlet, ki bo dne 12. in 13. prihodnjega avgusta sprejema Glavni odbor mladine v Ul. S. Pellico št. 1-1. do vključno ponedeljka 17. t. m.
Potni stroški in stroški za potni Jist so skupno 2.500 lir. lir.
Devetintrideset glob v enem samem dnevu
Predvčerajšnjim ie prometna policija naložila nepokornim avtomobilistom; kolesarjem in voznikom kmečkih vozov skupno devetintrideset glob.
Kaznovali so namreč štirin-dvajset kolesarjev, ki se niso držali prometnih pravil, in lastnikov kmečkih vozov, ki so bili brez svetilke ali pa tako obloženi, da so ovirali promet. Nadaljnih štirinajst glob so javni reditelji naložili nepokornim avtomobilistom in voznikom tovornih avtomobilov. .
KINO
VERDI, 17: «Grenka usoda«, E.
Robinson;
VITTORlA, 17: «Obmejni rene-gatje», L. Carillo; CENTRALE, 17:	((Zapeljana
mladina«, J. Saber; MODERNO, 17: «Drug.a gospa Caroll«, B. Stanwych;
EDEN, 17: «Sesta kolona«, H. Bogart;
ESTIVO, 21: ((Vražja dekleta«, J. Mayman,
Kratek odgovor
zlobnemu zavijanju
Poleg ostalih, listov, je tudi «Demokracija» prinesla nekakšno oceno zaključne dijaške prireditve v Standrežu. «V splošnem», pravi Demokracija, «je prireditev uspela zaradi mlade sopranistke, zaradi igre Vodopivčevega Kovačevega študenta, potem zaradi zbora...» in tako našteje zanimiv kritik po vrsti vse točke sporeda. Prireditev, čast in hvala bodi Bogu, je torej uspela zaradi vseh točk sporeda!
Toda kljub temu, da je pzi-reditev uspela, se o njej menda ne bi izplačalo govoriti, ker je manjkal gospod Mirko Rener.
Vendar to ni tako važno; pač pa ne moremo preko nekaterih zlobnih namigavanj o «komu-nistično pobarvanih prireditvah naših podeželskih odrov, o frontaških pevovodjih in njihovih pomagačih, ter o novih obrazih na tej prireditvi».
Pisec članka je s svojim spoznanjem prišel že tako daleč, da vidi z rdečim prepleskano vsako kulturno prireditev, pri kateri on ne sodeluje. Vendar le ostane resnica, da organizira vse kulturno življenje na deželi Prosvetna zveza, ki stremi za tem, da nudi našemu ljudstvu vse one kulturne dobrine, za katere je bilo prikrajšano nad petindvajset let. Pisec članka tega noče uvideti, marveč stoji ob strani in se izživlja v zlobnem zavijanju, ne da bi se kakorkoli potrudil pri pozitivnem in konstruktivnem delu za narod.
«Frontaški pevovodje in pomagači« so bili za pomoč in sodelovanje pri prireditvi napro-šeni. Ako bi se ravnali po čUmkarjevi miselnosti, bi do prireditve sploh ne prišlo, razen ako bi dijaki nastopili na njegovem stanovanju. Pripomba o telovniku pa dokazuje, da je mož star in da se še ni premaknil iz dobe, ko sta nad našimi ljudmi gospodovala afrak in talar«, Standrežani za nas niso novi obrazi. Ako smo jih ugotovili nekaj med gledalci, se je to nanašalo na goste, ki so prišli na prireditev.
Ugodni pogoji za odkup malin
Tovarna likerjev in sadnib izdelkov v Ajdovščini je v tekočem mesecu sklenila odkupne pogodbe s kmetijskimi zadrugami za dobavo malin. V primeru, da je še kaka zadruga ali kak KLO, kjer še ni sklenjena pogodba in da obstaja organizacija odkupa malin, naj se javi omenjeni tovarni.
Vsakemu se izplača nabiranje malin, za katere vam nudi odkupno podjetje za lkg nabranib malin 30 din, to je za 10 kg 300 din. Vsak nabiralec si pa lahko kupi od nabranib 10 kg malin 1 kg sladkorja in 5 kg pšenice za 150 din. Za 1 kg sladkorja plača 100 din, za 5 kg pšenice pa 30 din, 150 din mu torej ostane še v gotovini za vsakih 10 kg nabranih malin.
Maline v naših gozdovih dozorevajo!
TOVARNA LIKERJEV, AJDOVŠČINA
PRIHRANIMO ČLOVEŠKO SILO. s SVOJIM TOVORNIM AVTOM PREVAŽAJO ZADRU GARji BABIČEV OMLACENO PŠENICO
jjgsebična požrtvovalnost
. D Požar .vi£>ske ln eksploziji ko-
36 dogodil v s kisikom, ki se dheva v sMnede^° °koli pol-ga Podjetja .'adišdu gradbene--bieli nei" 12 Semedele, smo Požrtvovalno ,^Jruiler°v velike
tovarišev ia.nesebične po
kako je k ,	1	ki	s0	pokazali
aa pomoč 8	°	ariskočiti
vodnik NZ k°le Ivan- nUaj-ele umi v le ae3 iz Seme-da u Sa	ko	je opazil.
'erase m izllad sprednie žaslutjj riVaeSa hotela- Takoj ie ^osti :kfadnWra biti v notra-stej.,,1 adlsca (menj, zato ie tonui 1 Pusl°Plo. da bo v v n C' Ker se Je ‘»edtem ogenj raiijosti že precej razširil.
v’h( ai,° lr‘°tiOCe pri glavnem Viti n. reZ S3?‘ioev nič opta-k tekel je okoli posm-ija du
L.\lNSi‘h vrut n0ve trg°viue tuV * ‘ia n3‘m 3e Pntekel
* tov. Jakomin Alverin. pod-^.[Očnik Nzt, ki je prej obve-ha ,v°3ažko poveljstvo bataho-, ■ ki je takoj poslalo na kieru VeS bataljun. da bi v Dri-Sali ra7-žiritve ognja pctna-lov sasil‘ m reševati blago, sta iy|1,*a Jakomin in Mokole ko* ‘a v trenutku eksplozije
%isrednPKS,^e 3 kisikora v can 7r . 1 khzirn .»n ju je mo-
H p cni Pntisk skoro orna-
*kozi ° eksploziji sta planila
’UDlt vhod na prosto ne
ttla ninu oovarnost in poma-
Nga;1 gašenju. Gasilci so. ob
, ludl kmalu pogasili
l ? Ve?,	1 Preprečili nadaii-
r-tS n 0 Škodo, ki bi bila
če bi se bil ogenj
Pl’;., tl
5^ -
v svojem poklicu
t lrg‘)vi»o OMNlE
b^jSst S° l,°kazale Veli'
>ru, e civilne bolnišnice v m 50 takoj na mestu * itiiti ejšo pomoč odb-M(;r °v«rišum.
Jak!? P°dčrtati, da ie aU ti 111 'a PartizaVi za .časi r'£'ctJi. r>K Mnknle bu v inter yarišj a- kot tudi ustali u-et>a „ Pokazali, kako je
Pr.,
•Titjo
Uiti
takih
primerih
iitro
♦J-
da se obvarojo 'JUf
navdušenjem m težava
» ka
ljuditvo yra1i k u
m°rska psa sla prišla
v goste
StaPko'!!1 z^utraj so v bližini o-ritka Prekooceanskega par-
Stta Psa'6?'3” opazili dva mor-to Zelo nekatere kopalce je l!es Ha„ er°dno, ker so skoro redsta, r l?oriu tam v bližini.
,ajmo si- kai bi na-^hadnJ!” a kopalka, če bi. jo a Pograbil takle mor-
ski pes za nogo. Otroci so vsi radovedni in bi radi videli ta dva «gosta».
Pojav teh dveh morskih psov je vzbudil precej govorjenja med ljudstvom. Nekateri pravijo, da sta prišla pogledat, kaj dela tisti mogočni parnik, kateremu sta včasih sledila po O-ceanu, drugi so zopet mnenja, da se nista nič zmenila za mejo in lepo ušla čuječnosti ((Čerinov«.
Naj bo kakor koli, dejstvo je, da sta tu in to opozarja kopalce naj bodo previdni, če se no-
iitite in cMaite
Ihimolfi lu dn in mik!
CaJ° nenadoma znajti v čelju-a . teh vodnih gospodarjev, si?	da bi se čimprej po-
vila od nas in odplula nazaj
nra,V1S°, morie. kjer je njiju
Pravo domovanje.
IZGUBLJENA osebna izkaznica
£rvatin Viktorija iz Puc st. 3o Je izgubila osebno izkaznico na pomolu v Trstu.
S tem jo proglaša za neve-ijavno.
bo odpotovala oa delo v Novi Beograd
((Unione degli Italiani« Istrskega okrožja bodo v kratkem formirali delovno brigado, ki bo odšla na prostovoljno delo v Novi Beograd. V brigadi bodo sodelovali ne samo mladinci in mladinke, marveč tudi starejši člani in članice naših organizacij. V brigado se stalno priglašajo Italijani ne glede na njihovo socialno poreklo, tako bodo v njej zastopani italijanski delavci, kmetje in izobraženci. Število vseh brigad-nikov bo znašalo okoli 200 članov. V Novem Beogradu bo o-stala delovna brigada 2 meseca, kjer bo zaposlena na raznih objektih.
Kakor druge brigade bo tudi ta posvetila veliko pažnjo kulturnemu delu in ideološki vzgoji brigadnikov. Y tem času se bodo člani in članice brigade pripravljali za dan italijanske kulture v Istrskem o-krožju, ki bo prve dni oktobra t- L. V ta namen bodo ustanovili v brigadi takoj, kakor hitro bo prula na svoje delovno mesto dramski krožek, pevski zbor, vzporedno se bodo bri-gadniki vadili tudi v recitacijah, govorih in podobno.
Predvideno je, da bo odpo-' tovala brigada iz našega okrožja okoli 25. julija.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Tekmovanje zidarjev za večjo storilnost
se vedno bolj širi
Pred dnevi smo poročali o tekmovanju zidarjev gradbenega podjetja «Edilit» v Kopru, ki so s svojim delom pokazali, da bodo v našem okrožju — pionirji, po zgledu tov. Sirota-noviča, za večje delovne uspehe. Tekmovanje je vzbudilo veliko zanimanja med delavci sindikalnih podružnic v vsem okrožju. To zanimanje je nekaj zelo naravnega. Vsak človek rad pokaže kaj zna, ker je to v korist njemu samemu in prav tako v korist skupnosti. Ce se tu pa tam najde še kak dvomljivec, ni to prav nič čudnega. Le pomaknimo Se časovno nazaj v dobo, ko se je izumitelj šivalnega stroja Hove noč in dan mučil z idejo kako bi napravil, da bo čolniček s sukancem pravilno deloval in napravil premik prav takrat, ko se bo šivanka približala vretencu in da bo napravila tisto napredno in za vse šivilje in krojače tako pomembno zanko. Vsi ljudje njegovega rojstnega kraja so se mu posmehovali, češ: ((Glejte ga norca«.
Danes je skoro ni vasi, ki ne bi imela nekaj šivalnih strojev. Le človeka, ki je dal vse svoje zmožnosti za ta izum, se malokdo spominja. Bilo je v takratnih časih pač tako, da so imeli oblast v rokah kapitalisti in so se hitro polastili — vsega truda in neštevilnih neprespanih noči, katere je Hove žrtvoval za svoj izum.
Ce večjega pomena za vse narode, ki so se rešili izkori-ščevanja in izgnalj okupatorja, je tekmovanje za čimprejšnjo obnovo gospodarstva. Med vprašanji, ki prizadevajo skoro največ skrbi ljudski oblasti, so tudi novogradnje. Pri tolikem razdejanju ni prav nič čudnega in nenavadnega, če nam manjka ie polno stanovanjskih hiš. Ker nam manjka tudi dobre strokovne delovne sile, smo se zatekli k tekmovanju, ki služi za odkrivanje novih in boljših načinov dela.
Tako je v nedeljo zjutraj tek-
movalo 14 zidarjev na gradbišču vinske kleti v Škocjanu pri Kopru. Osem zidarjev je bilo cd «Edilita», šest pa od gradbenega podjetja v Semedeli.
Tekmovanje je trajalo štiri ure in je dalo dobre uspehe, kljub temu, da je bilo tehnično slabše pripravljeno kot pri prvem tekmovanju. To pot so tekmovali izkušeni zidarji, med temi tudi 181etni Kozmin Izidor.
Največ uspeha je imel 491et-ni Leopold Rjavec, ki je presegel normo za 177 odst. pri grobem obmetavanju in prska-nju- zidu. Drugo mesto je zasedel 181etni Izidor Kozmin, ki je presegel normo za 162 odst. Na tretjem mestu je skupina tovariša Jercega s 125 odst. presežene norme. Četrto mesto pa ie dobila skupina tov. Lazarja, ki ie presegla normo za 66 odst.
Zelo je pomočnikom zidarjev olajšal delo stroj za mešanje malte, ki so ga delavci «Edili-ta» sami izdelali. Ta stroj o-prayi dela za 12 delavcev in potrebuje samo dva strežnika. Prav tako so olajšali dovoz malte v višja nadstropja s tem, da so pritrdili na zidovski o-der majhen motorček na električni pogon. Tega je vzel v varstvo mladi Jordan Morato iz Kreveljaka. Samo malo je obrnil železni vzvod, pa je zdrčala samokolnica polna malte ali opeke v višino prvega nadstropja.
Ob zaključku tekmovanja je Sledila mala pogostitev. Ob tej priložnosti se je ravnatelj «Edi-lita« tov. arh. Klun zahvalil vsem tekmovalcem in poudaril, da so z udeležbo pripomogli, de bo ja gospodarsko tako važni objekt prej dokončan. Nadalje je dejal:
«Vi tovariši zidarji boste dali pomoč s svojimi izkušnjami tudi drugim zidarjem, čestitam k uspehu tovarišu Kozmini. ki je mlad presegel normo za 162 odst.«
manjkljivostim pokazalo, da ?e da doseči večji uspeh dela, če je sodelovanje in razumevanje od vseh strani. Pobudo, katero je dalo šest zidarjev «Edilita», sn širi. Dokaz temu je, da je tu tekmovalo 14 zidarjev. Cujemo, da se za to zanimajo tudi na drugih gradbiščih.
Vinarsko - sadjarska šola
v akocijanu pri Kopru
Uprava dvoletne Vinarsko sadjarske šole v. Skocijanu pri Kopru vabi mladince ter mladinke slovenske in italijanske narodnosti ki imajo veselje do vinarstva, sadjarstva in vrtnarstva, da se vpišejo v prvi letnik.
Sprejemajo se učenci, ki so dovršili osnovno šolo, stari od 14 leta naprej. K prošnji za spe jem, kolkovani za 10 din, je treba priložiti rojstni list, zadnje šolsko spičevalo, karakteristiko krajevnega LO o imo-vinskem in socialnem stanju. Navedene listine naj prosilci dostavijo šoli do 1. septembra 1950. Prijavljeni mladinci in mladinke bodo polagali spe-jemni izpit iz materinskega jezika (slovenščine ali■ italijanščine) in računstva 10. septembra t. L.
Prijavijo se lahko tudi dijaki, ki so uspešno končali 111: razred strokovne šole — avvia-menta —, ki bodo takoj sprejeti v II- letnik vinarske — sadjarske šole. Dostavijo naj šolski upavi iste listine, kakor prosilci za spe jem v. I. letnik.
Sola ima internat, kjer imajo gojenci vso oskrbo brezplačno. Predvidene so tudi štipendije za najpotrebnejše in najboljše dijake.
Namen šole je vzgojiti dobre vinogradnike in sadjarje, ki bodo obvladali tehniko svojega dela na zadružnih in državnih kmetijskih obratih. Najboljši absolventi bodo lahko nadalje-
Vpisovanje za sprejem v dijaške domove
Vpisovanje za sprejem v dijaške domove v koprskem o-kraju se bo vršilo do konca julija 1950. Predložiti je treba sledeče:
1. Prijavo, kolkovano z 9 dinarskim kolkom. (Obrazce dobite v Dijaškem domu).
2. Rojstni list (predlože novinci).
3. Zdravniško spričevalo (predlože novinci).
4. Prepis šolskega spričevala potrjčn od šole.
5. Kdor želi štipendijo naj predloži prošnjo zanjo in priloži tudi potrdilo o premoženjskem stanju. Dijaki, ki imajo starše v službi, naj k prošnji priložijo še potrdilo o mesečnih prejemkih.
Poverjeništvo za prosveto Referent za dijaške domove
Tudi to tekmovanje je [ vali študij na kmetijskem teh-kljub tehničnim in drugim po-1 nikumu v. Mariboru.
Šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Izidi IX in X. kola
Tekmovalci na šahovskem turnirju za mladinsko prvenstvo Slovenije so pričeli z dru. go polovico turnirja.
V IX. kolu So se posamezne partije končale z naslednjim »tspehom: Trampuž je zgubil proti Sili. Cuderman je prema, jproti Podkrajšku, Brijon pa gal Robleka, Ramšak Horvata in Vavpetič Habeta. Ribarič je dobij proti Mikundi, ker je Črni pb izgubljeni poziciji prekorači čas. Partija Grosek -Blinc je končala neodločeno, v kateri je črni z večnim šahom rešil pol točke
X. kolo je prineslo poraz dvema doslej neporaženima. Podkrajšek je namreč premagal Groseka, Njegovan pa Ri bariča. Blinc, ki je e^ini še neporažen, je dobil proti Prijonu in Sila proti Vavpetiču. Mi-kunda je izgubil proti Trampu žu jn Habe proti Ramšaku. Re-mis sta igrala Horvat — Cuderman. Roblek je bil prost.
Po X. kolu kaže tabela nas. rič 8 točk, Blinc 6 1/2	(1),
Trampuž 6, Njegovan, Podkrajšek in Vavpetič po 5 1/2 (1), Mikunda in Ramšak po 4 1/2 (1), Roblek 4 (1), Horvat 4 Cuderman 3 I/2 dl. Sila 3 (1). Prijon 1 (1) in Habe 1/2 točke.
Vedno z vami
Skupina zadružnikov iz koprskega okraja, ki je bila na večdnevnem potovanju po Sloveniji, je po vrnitvi na svoje domove poslala Centralnemu komiteju KR Jugoslavije naslednjo brzojavko: vSkupina zadružnikov kmetijskih delovnih zadrug iz koprskega okraja smo se ob času našega obiska po Sloveniji, ko smo si ogledali razne kmetijske delovne zadruge in državne u-stgnove, tovarne, podjetja itd. ugotovila,'da gradijo narodi Jugoslavije pavi socializem.
Zbrani na skupnem po sveto-vanju vam zagotavljamo, da se bomo danes kot v času narodnoosvobodilne borbe skupno borili in nadaljevali pot, ki nam jo je začrtala naša KP in KP Jugoslavije ravno v času bor be. Istočasno vam obljubljamo, da bomo razširili naše kmečke delovne zadruge ter socializacijo vasi ter nadaljevali delo za skupnost v čim tesnejši povezavi in sodelovanju z jugoslovanskimi narodi.
Smrt fašizmu!
Svoboda narodu!«
Vzrok požara
V nedeljo dne 16. t. m. ob 11.50 je izbruhnil požar v skladišču gradbenega podjetja vi poslopju novega hotela v Kopru.
Požar je izbruhnil po neprevidnosti delavca Severina Ka-valiča, ki si je po dovršenem prostovoljnem delu z bencinom umival roke, za tem pa pri-žgai cigareto in vrgel gorečo šibico na tla, pri čemer se je bencin vnel.
Posledica tega je bila. da se je sam Kavafič-oigat po rokah in da je začelo goreti v samem skladišču različno gradivo. Po nekaj minutah je pod vplivom vročine, ki jo je povzročil ogenj, eksplodirala v skladišču kovinska posoda kisika, zaradi česar je plamen udaril skozi skladiščna vrata na prosto in pri tem ožgal 11 oseb, ki so se tam zbrale, da bi pomagale pri gašenju požara.
Po eksploziji so prihiteli na mesto gasilci, ki so ogenj pogasili. Z večjimi in manjšimi opeklinami ranjene osebe so odpeljali v bolnišnico v Izolo.
Prva regata v Izoli
V nedeljo 18. t. m., na dan tankistov JA, se je «Vela klub« iz Kopra odločil, da priredi prvo regato v Izoli. V jutranjih urah smo videli tov. Zuc-co starejšega, ki je urejeval in pripravljal vse potrebno za startanje plovnih objektov. Ba 'li smo se že, da ne bo nič z regato, ker je bila «pcca ba-va», kar pomeni, da ni b lo skoro nič vetra. Toda okoli 11 je veter zapihal, s čimer je postalo vreme ne samo lepo, ampak tudi ugodno. Ob istem času je motorni čoln pripeljal iz Kopra tekmovalne cbjekte.
Pri tekmi v Izoli so sedelo vale predvsem naslednje sloke — beccaecini:	Cici, Pionir,
Unione, Nimbo, Prvi maj in drugi. Od večjih plovnih objektov dolžine 5,75 so bili trije. Proga je potekala od Izole proti Piranskem rtu, nato nazaj od Piranskega rta do De-
Demokratizacija Partije
V zadnjem času opažamo, da imamo po vaseh vedno pogo-sleje partijske konference Pri tem je važno, da doživljamo P°leg širjenja in notranje krepitve partije tudi njeno vedno večjo demokratizacijo.
Sedaj si izbirajo njeni člani svoje sekretarje in delegate za okrajno partijsko konferenco v, tajnih volitvah. S tem jim je dana popolna svoboda, da si izberejo za funkcionarje tovariše in tovarišice, ki uživalo njihovo zaupanje in katere smatrajo, da so najbolj vredni določenega mesta v organizaciji. Novo je še to, da volijo člani Partije tudi krajevne in mestne komiteje.
To je vsekakor velik korak naprej v smeri demokratizacije Partije in lahko trdimo, da ni poleg KP Jugoslavije vpeljala še nobena druga partija svobodnih volitev za izvolitev svojih organizacijskih organov, kakor ravno Parti-1a pri nas.
Istočasno naj omenimo, da je članstvo ne samo Partije, marveč tudi ostalih množičnih
organizacij sprejelo zadnji Titov govor o prevzemu upravljanja državnih gospodarskih podjetij od strani delavskih kolektivov z največjim zadoščenjem .
Ne samo to, člani teh organizacij so pričeli s študijem Titovega govora. V ta namen je vsakdo gledal na to, da bi s: nabavil politični dnevnik, ki je bodisi med vestmi, bodisi v prilogi objavil ta govor v celoti. Toda marsikdo ni u spel, da bi dobil številko do-tičnega lista, ki je bil ravno zaradi Titovega govora takoj razprodan. Tako ni bilo mogoče dobiti ((Primorskega dnevnika«, ker je vsakdo vprašal po njem, da bi prišel hkrati do celotnega besedila Titovega govora.
Lahko si mislimo, kako se bo razživelo notranje delo Partije za ideološko in kulturno -vzgojo njenih članov. Isto bo tudi pri množičnih organizacijah, ko bo njihovo Članstvo pričelo proučevati odstavek za odstavkom tega tako daljnosežnega govora. To zanimanje ljudskih množic’ nam dokazuje, da so naši ljudje od dglavca in vse do kmeta
ter izobraženca spoznali zgodovinski pomen Titove besede in gospodarsko socialne posledice, ki bodo nastale z izvajanjem napovedanega zakona.
* * *
V petek je bila v mali dvorani koprskega gledališča prva partijska konferenca okrajne celice KP STO — Koper.
V imenu okrajnega odbora KP STO — Koper je konferenco pozdravil tov. Milan Babič, ki je dejal:
«Vaša današnja konferenca, ki je del priprave za okrajno partijsko konferenco, bo pokazala dosedanje uspehe, napake in pomanjkljivosti, obenem vam nakazala smernice za nadaljnje delo. 2elim vam in sem pre#ričan, da se boste s te konference vrnili na svoja delovna mesta še z večjim delovnim elanom do dela za čimprejšnjo izgradnjo socializma«.
Ena izmed najbolj važnih
točk dnevnega reda je bila — volitev. Partijci okrajne oblastne celice, so si na demokratični način a tajnim glasovanjem iz svoje srede izvolili sekretarja in namestnika sekretarja celičnega biroja.
Na podlagi gospodarskopoli-tičnega referata, ki ga je podal tov. Franc Benčič, se je razvila diskusija. Tov. Erminij Benčič (mladinec) je omenil, da mora Partija posvetiti več pažnje mladinski organizaciji, od katere je pričakovati največjih uspehov pri izvajanju gospodarskih nalog. Posebno morajo mladinci partijci biti zgled in kažipot vsej ostali mladini. Tov. Miro Može je diskutiral o nalogah KLO. Poudaril je, da je treba KLOjem nuditi čimveč pomoči od strani okrajnega LO. posebno tistim KLOjem, ki so bolj šibki. Tov. Ivan Knez je omenil vlogo sindikatov pri nas in se dotaknil same sindikalne podružnice o-kraja ter dejal:
((Naloga vsakega partijca in nepartijca, člana sindikata, je, da se zaveda delovne discipline kar je prvi pogoj za pravilno in hitro izvrševanje gospodarskih nalog«.
Tov. Franc Kralj — Petek je omenil glede decentralizacije ljudske oblasti. Pred OLO in KLO se iz dneva v dan postavljajo večje gospodarske naloge. Partija kot avantgarda delovnega ljudstva je tista, ki bo te naloge tudi izvršila,
Tov. Tomažič je Q zadružništvu dejal:
Naše KOZ so še mlade — neizkušene, treba jim je pomagati v knjigovodstvu ter ostalem gospodarstvu. Zato je o-snovna naloga Partije — krepiti in razvijati zadružništvo in ostali socialistični sektor.«
Izmed sklepov, ki so bili sprejeti je zelo važen 8. sklep, ki se glasi: »Ustvariti in krepiti bratstvo med italijanskimi in slovenskimi uslužbenci in med ostalim ljudstvom kot
pridobitev NOB, kot orožje v zmagi nad imperializmom in kominform izmom«.
I. partijska konferenca okrajne oblastne celice KP STO — Koper se je zaključila z vzkliki CK KPJ na čelu s tov. Titom in s himno ((Internacionala«.
Navzoči so sprejeli tudi resolucijo, ki so jo poslali Centralnemu komiteju KP Jugoslavije in okrajnemu komiteju KP STO v Kopru. Resoluciji se glasita:
Centralnemu komiteju KP Jugoslavije v Beogradu!
Člani KP STO okrajne o-blastne celice v Kopru vam s svoje konference pošiljajo svoje borbene pozdrave.
Proučili smo zgodovinski akt, ki je te dni v pretresu v prestolnici svobodoljubnih jugoslovanskih narodov, nanašajoč se na dokončno uresničitev gesla «Tovarne delavstvu!« V tem koraku vidimo nadalnji dokaz, da se gradi v Jugoslaviji kljub klevetniški gonji Kominforma socializem, in sicer na znanstvenih temeljih marksizma in leninizma.
Izražamo naše zaupanje in hvaležnost KPJ s tov. Titom
na čelu ter vam zagotavljamo, da se bomo držali dosledno vaše linije, ki je edino pravilna za vodenje našega delavskega razreda in obenem svetovnega proletariata na potu v socializem. Kličemo vam: Z delom v socializem!«
Okrajnemu komiteju KP STO v Kopru pa je bila poslana sledeča resolucija:
((Izjavljamo, da se bomo najodločneje borili za izgradnjo socializma na našem ozemlju, za utrditev slovansko - italijanskega bratstva, za ideološki in politični napredek, za razvoj in utrditev ljudske oblasti' ter za dokončno odpravo birokratizma iz naših uradov.
Zagotavljamo vam, da bomo dosledno izvajali vse naloge naše Partije — voditeljice delavskega razreda. Najodločneje se bomo borili proti reakcionarni kliki klero-fašizma, ki zanika temeljne pravice delavskemu razredu.
Prav tako se bomo borili vztrajno proti razbijačem de-lavske enotnosti — kominfor-mističnim klevetnikom za zmago pravice.
Smrt fašizmu!
Svobodo narodu!«
belega rtiča ter od tu naza Izolo. Celotna proga je l dolga tri morske milje, ki ie moral prevoziti vsak teki valeč dvakrat.
Jakost vetra je bila 3 me na sekundo, kar pomeni meren pogoj za jadranje. V nost te jakosti vetra je obsl. la v tem, da je bilo edvi od tehnike krmilarja in nje vega «flokista», da sta znala koristiti čimvečjo površ jadr. T0 tehniko so krmil« in flokisti tudi pokazali, k; razdalje med posamezniki bile precej velike. Nadalje bilo zanimivo, da ni bilo v su prejadranja tekmovalne p ge skoro nobene razlike n .malimi in velikimi plovben objekti (komaj 30 sekund), prav velja pravilo, da so ve plovni objekti hitrejši.
Od malih objektov je pri kot prvi na cilj «Pionir», kj je krmaril Bussani Fausto Prejadral progo 6 milj v 1 i 2 minutah in 34 sekundah, drugem mestu je bila «Cici krmjlarjem Zuccom.
, Brisotna je bila številna pi lika, kar dokazuje, da bodo di regate postale ena naj] vlačnejših športnih prir di Po našem okrožju. Delati r ramo na to, da bo vzljubila šport tudi mladina iz vasi bi njega zaledja.
* * *
Na Bledu imajo kajaka teden, kjer se borijo za prvi stv0 FLRj v kajaku. Ob ključku tega tedna bo tudi gata, ki j0 organizira. P- m; sko brodarska zveza Slovrn skupno z «Vela klubom« iz I pra. Naši jadralci bodo irr tako možnost, da preizkus: svoje znanje tudi na sladi vodah. Mlademu «Vela klut in njegovim članom želimo, bi se v tem prvem tekmovar izven doma čimbolj izkazali
Odhod in povratek z Ble b0 v nedeljo 23. t. m. Cl« »Vela kluba« in simpatizer ki se hočejo udeležiti tega leta, naj se prijavijo pri Okr. nem odboru Ljudske tehnike Kopru najkasneje do petka ! t. m. do 9. ure
13 LET FAŠIZMA V ŠPANIJI
POLITIKA"NEVMEŠAVAN JA..
je španskemu fašizmu olajšala prihod na oblast
IMJMVEJŠII MlIffOMIČM AUSTRIRUIA LAŽ
Q španskem vprašanju so razpravljali na prvem zasedanju glavne skupščine QZN. V resoluciji, ki je bila sprejeta 12. decembra 1946 na glavni skupščini v New Yorku, so Združeni narodi ponovno obsodili Francov monarho-faši stični režim in sklenili, da se priporoči vsem državam, ki so imele diplomatske odnose ■ Francovo Španijo, da odpokličejo svoje akreditirane predstavnike, a Varnostnemu svetu je bilo dano priporočilo, da v najbližji bodočnosti razpravlja o vprašanju Francovega režima. Resolucija glavne skupščine je prav tako predvidela, da se Francovi vladi odreče pravica sodelovanja v mednarodnih ustanovah, formiranih pod okriljem OZN, in pravica katerega koli sodelovanja v okrilju OZN ali njenih ustanov.
Delegacija ZSSR je pred resolucijo Infonmbiroja opozarjala, da je resolucija, sprejeta na njujorškem zasedanju, slaba in zagovarjala predloge za popolno prekinitev diplomatskih odnosov s Francovo Španijo, toda po resoluciji Inform-biroja je useda Španije ni več zanimala, d'a bi tako mogla svojo gonjo čimbolj osredotočiti proti Jugoslaviji.
Ce pogledamo še dalje nazaj v leta 1936 do 1939, ugotovimo, da je po krivdi francoske, ameriške in angleške vlade, ki so politiko nevmešavanja izvedle enostransko y škodo legalne vlade, zmagal fašizem y Španiji, kar je dalo še več upanja fašističnima državama Italiji in Nemčiji v njunih napadalnih načrtih: Začeli sta nastopati drzneje, ker sq tedaj njuno postopanje odobrile predvsem zapadno - evropske države, odločno pa se jima ni uprla niti ZSSR. Znano nam je, da je po dogodkih v Španiji do Muenchena, zg tem do odkritega napada Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na niz evropskih držav, da se je ta napad pretvoril s eno izmed najstrahotnejših vojn, ki jo je preživelo človeštvo.
V obrambo politike neaktivnosti proti Francu se kot vedno navaja «nevmešavanje v notranje zadeve Španije«. Politika enevmešavanja« je španskemu fašizmu olajšala prihod na oblast. Politika «nevmeša-vanja« je sedaj pokritje za neaktivnost proti temu fašizmu. Taka politika koristi samo Francu in njegovi kliki kakor tudi v»em Francovim prijateljem v tujini. Nevzdržnost razloga o «nevmešavanju« se pokaže še krepkeje, če upoštevamo, da je likvidacija fašističnega režima v Španiji y interesu samega španskega ljudstva, ki ga ta režim tlači in zato pričakuje z nestrpnostjo dneva, ko bo mogel ponovno svobodno zadihati. Razloge o «nevmešavanju» navajajo vsa. kokrat, čim se pretresa špansko vprašanje v Organizaciji združenih narodov. V tem pogledu so bili neobičajno aktivni predstavniki ZDA, Velike Britanije in Holandske. Pozivanja na «nevmešavanje» so se vsakokrat vršila v glavni skupščini s ciljem, da ne bi dovolili sprejema učinkovitih ukrepov proti Francovemu režimu.
Dejstvo, ki ga danes nihče niti zanikati ne poskuša, je, da sta Hitler in Mussolini s svojimi oboroženimi silami vodila borbo proti španskemu ljudstvu. Pomoč internacionalnih brigad legalni vladi je bila v primeri s pomočjo, ki jo Je Franco dobil od zunaj, zelo majhna. Berlinska in rimska vlada sta 1. 1941 obelodanili številke o vrednosti pomoči, ki sta jo nudili Francu v orožju, tovornih avtomobilih, bencinu itd. Vprašamo se, kdo je pomagal z orožjem legalni španski vladi? Nihče! Mar smemo imenovati prodajanje starih topov in nerabnih kamionov za drag denar pomoč legalni španski vladi? Emisarji, ki so prihajali od KP Francije in VKP (b) so imeli polna usta obljub o pomoči, torej samo obljube.
Nekatere članice OZN odrekajo danes celo tej organizaciji pravico, da zaščiti špansko ljudstvo pred tiranijo Francovega režima, češ da bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve Španije. Vmešavanja pa ne vidijo tam, kjer interven-cionistične sile zapadnih imperialistov vodijo borbo proti narodnoosvobodilnim gibanjem.
Na drugi strani pa je po in-formbirojevski načelnosti dovoljeno pošiljati v Jugoslavijo špijone in diverzante, dovoljeno Je pozivati jugoslovanske državljane na upor proti legalni, demokratični oblasti, dovoljeno je Jugoslavijo gospodarsko blokirati. To ni vmešava, nje, pač pa bi bilo vmešavanje, če bi po sklepu OZN njene članice odpoklicale iz Španije svoje poslanike in prekinile s Francom diplomatske in trgovske stike.
Stvarno so odnosi med Anglijo in Ameriko ter Francovim režimom — kar v ostalem ni tajnost za nikogar — postali še tesnejši. V sovjetskem tisku so objavljene mnogoštevilne
vesti o yse močnejših gospodarskih in trgovskih zvezah ZDA in Velike Britanije Francovo Španijo, v zapadnem tisku pe čitamo, da tudi ZSSR s svojimi sateliti indirektno trguje s Španijo. ZDA in Velika Britanija celo ne skrivajo več svojih trgovskih in gospodarskih zvez s Francovo Španijo, medtem ko ostale dežele skrivajo te svoje zveze.
Razumljivo je, da je ta politika zapadne demokracije neiskrena. Vsekakor stvar ni v trgovini. Stvar je v tem, da so te gospodarske in trgovske zveze nekih držav, posebno Zedinjenih držav Amerike in Velike Britanije s Francovo Španijo, direktna podpora Francovega režima. Medtem ko se z ene strani v besedah pridružujejo obsodbj Francovega režima, mu nudijo v praksi vso pomoč.
Isto kot zapadni imperialisti delajo tudi dežele sovjetskega bloka, ki jim je več za trgovino s Francom kakor za načela Organizacije združenih narodov.
Trdili so, da se je situacija po njujorškem zasedanju znatno zboljšala. Dejstva dokazujejo nasprotno. Znano je, dg je 18 držav, odgovarjajoč na vprašanje sekretariata Organizacije združenih narodov v zvezi z resolucijo glavne skupščine z dne 12. decejnbra 1946, sporočilo, da niso niti imele v Madridu svojih poslanikov, ko je glavna skupščina sprejela to resolucijo. Samo 4 države so sporočile, da Sq v skladu z resolucijo glavne skupščine pozvale svoje poslanike jz Madrida. Na ta način se je resolucija glavne skupščine nanašala praktično samo na 4 države od vseh onih držav, ki imajo diplomatske zveze s Francovo Španijo. Te številke govore same za sebe. Jasno je, da se mora taka' situacija popraviti.
I. K.
•>............................................................
■
MN TUTT! si	M
vzrmm t bosebi I vecdfet * i bnmbmt preferfecAMj« |w«s*&tre a vafsoretta «& Ca«
B* giuuii n Trim«, at*, maaša pataia portar* ««« &
*	„.	■	;i!	p	Ki	ima	camfcts	e	do
:;:v: -x:::
ifii
Italijanski kominformistični tednik «Vie nuove« je objavil 2. julija krajši članek o jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in v. nekako potrdilo svojim lažem nekaj slik, da bi še bolj prepričal svoje čitalce o «resnici» svojega pisanja.
Toda prav objavljene slike potrjujejo, kakšnih laži in metod se poslužuje kominformistični tisk v gonji proti Jugoslaviji in jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja.
F dokaz objavljamo sliko iz «Vie nuove» g napisom, kako aljudstvo beži iz cone B.» Na sliki lahko spoznamo otroka, ženo in nekega moža. Te tri osebe so: Milič Anton, znani gostilničar V. Briščkih pri Proseku, njegova žena Kristina in mala Marta, hčerka njenega sina Oleandra. Zraven pa objavljamo tudi sliko treh kominformističnih «beguncev» pred svojo domačo hišo v Briščkih.
Obiskali smo Miličevo družino v. Briščkih, pokazali smo' jim sliko in list ter vprašali,, č e so res oni tisti in kdaj so jih slikali. Možak se nam je nasmejal in rekel: «0, da, sliko smo že videli. Na sliki smo jaz, žena in naša mala Marta. Kdo pa verjame takim lažem?» Njegova žena Kristina pa nam pripoveduje, kdaj so jih slikali in kje. Ze 21. aprila so šli v. Koper, da obiščejo svojega sina Aleksandra, ki je župnik na Bregarju (okraj II. Bistrica) v Jugoslaviji in je tedaj prišel v Koper. Ko so se vračali s parnikom iz Kopra v Trst, jih je nekdo slikal. »Vrli« fotograf jih je slikal v trenutku, ko se je Milič Anton ozrl vstran, njegova žena pa se je obrnila k mali Marti.
sKakšni begunci smo mi! Mi ne bežimo nikamor, tu smo že sto in sto let*. Tako pravi že na, ki se je. upravičeno zgražala nad takimi lažmi kominformističnih listov.
To je najnovejša ilustrirana kominformistična laž. Takšnih in podobnih laži se poslužujejo tudi fašisti, ki enotno s ko-minformisti blatijo novo Jugoslavijo in ljudsko oblast v coni B. S takimi lažmi hočejo hujskati italijansko delovno ljudstvo, ki v dobri veri prebira ilustrirani tednik «Vie nuove)) v prepričanju, da je vse, kar tam piše in kar je naslikano o Jugoslaviji in Istrskem okrožju resnica. In prav to je tisti zločinski cilj, ki ga hočejo kominformisti doseči.
Ta številka našega dnevnika, v kateri to podlo in ogabno kominformistično ilustrirano laž razkrinkujemo, poštenim či-tateljem tednika «Vie nuove» v Italiji prav gotovo ne bo prišla v roke, da bi jih prepričala, da bi uvideli vso podlost kominformističnega vodstva, ki vodi to ogabno vojnohujska-ško propagando proti sosednim bratskim jugoslovanskim narodom. Tega se zavedajo kominformistični zločinski propagandisti.
Zato je dolžnost poštenega italijanskega demokratičnega tiska, da vsak podoben primer zločinskih laži, ki jim je cilj ustvarjanja sovraštva med narodi, razkrinka pred istimi čita-telji, ki jih s temi lažmi kominformistična propaganda zastruplja.
gosfodirst VjO
[ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANC?]
SEGNIJEVA AGRARNA REFORMA V IT
bo izpremenila latifundiste v finančne
Parlamentarna finančno - zakladna komisija italijanskega parlamenta je 15. t■ m. odobrila iBlagajni za južne pokrajine)) kredit nad 280 milijard lir za doba naslednjih 10 let kot fond Za izvajanje Segnijevega zakona o aagrarni reformi)). Za tekoče prvo leto so odobrili že 30 milijard lir. S tem je Segni. jev načrt praktično «stekel», potem ko je bil nad leto dni v rezervi, čeprav že izdelan. — Kakšni zneski bodo določeni za kritje te reforme v drugih predelih, še ni znano. Vsekakor bo reforma, bodisi po načrtu samem bodisi po zadnjih izpre-membah, ki jih, je vnesla vladna koalicija da pritisk Zveze agrarcev, v tehnično naprednejših predelih, zlasti na severu in v Padski nižini, močno okrnjena. In sicer glede na spretno izvzetje velikih kmetijskih obratov, ki sie poslužujejo mezdnega dela in uporabljajo
visoko agrotehniko, ki večidel že po načrtu ne padejo pod reformo. Razen tega pa so izpre-membe, ki so jih te dni vnesli demokristjanski parlamentarci, sicer obdržale prvotno določeno skupno razlaščeno površino
— milijon 245 tisoč hektarjev
— toda njen največji del so prenesli na kvalitativno mnogo slabšo zemljo. Znižali so namreč odstotek razlastitve pri boljših kulturnih površinah in ga povečali pri zemljiščih z nižjo zemljiško rento.
Kljub temu dvigajo glasila agrarnih in monopolističnih krogov na.splošno velik hrup, češ da politični krogi niso upoštevali splošnega nasprotovanja tehnikov, ki kritizirajo Se-gnijevo reformo.
Cl. 44 ustave namreč govori o potrebi ustvariti PRAVIČNE SOCIALNE ODNOSE in o nuj. nosti doseči RACIONALNO IZKORIŠČANJE ZEMLJE.
Lastniška porazdelitev zemlje v
Sedanja lastniška PORAZDELITEV ZEMLJE za vso Italijo nam kaže, glede kmetij z nad 50 hektarji, sledečo sliko (v tisočih).
zasebniki nad 50 ha nad 100 nad 200 površina .7.736	5.984	4.318
število 47,2	20,6	8,6
Na trgovske družbe (d. d., kolektivne in komanditne) odpade 598.000 ha, na državno zemljo 528-000 ha, občinsko 3.507.000 ha, cerkveno 465.000 ha in na zemljo raznih ustanov 1,155.000 ha. Podatki slone na študiji Zavoda Za agrarno ekonomijo iz 1947 in 1948.
Na drugi strani ima okrog 1,562.000 kmečkih družin (štetje 1936) okrog 6 milijonov ha emlje, torej množica malih in
Jugoslavija turistična dežela
Turisti imajo vse pogoje, da se prepričajo o jugoslovanski stvarnosti
Jugoslavija je letos spet široko odprla dohod do svojih naravnih lepot vsem tujcem iz inozemstva. Ze pred zadnjo voj-
no je bilg zelo znana inozemskim turistom kot dežela, kjer je toliko in ta,kp različnih lepot, kot morda nikjer na svetu.
Zato so že tedaj slovela širom po svetu jugoslovanska letovišča in še posebej zdravilišča: Bled, Bohinj, Logarska dolina, od ko-
•	JV	V	V,V \-.w ••>•
.•v
išiiš
TRIGLAVSKA JEZERA KRALJESTVO ZLATOROGA IN LJUBITELJEV PLANIN
der se vsak trenutek lahko napravi izlet na prekrasne okoliške Julijske Alpe, Karavanke ali Kamniške planine, potem v zdravilišča kot n. pr. Rogaška Slatina, Dobrna, Cateške toplice, Vmjačka in Niška banja, ter nešteto drugih toplic in zdravilnih vrelcev tja do Jadranskega morja s svojimi slovečimi letoviškimi mesti Dubrovnikom, Makarsko, Splitom, Crikvenico, Opatijo itd.
Zadnja vojna, ki je tako strahovito prizadela Jugoslavijo, tudi tujsko-prometnim krajem ni prizanesla. Nova Jugoslavija je vložila ogromne napore za obnovitev turističnih mest, najprej za oddih svojih lastnih delovnih ljudi, potem pa tudi za tujce. Tako je letos lahko odprla svoja letovišča za inozemske turiste. Predvsem pridejo v poštev Bled in Rogaška Slatina v Sloveniji ter mesta na Jadranu: Opatija, Lovran, Crikvenica, Rab, Split, Dubrovnik. Iz vseh teh mest so potem organizirani izleti in ekskurzije y najrazličnejša kulturna in gospodarska središča, za ogled raznih znamenitosti in lepot, s katerimi je ravno Jugoslavija tako bogata. Organizirani so izleti y notranjost države kot n. pr. v Trebinje, Mostar, Boko Kotorsko, na Lov-
■
čen, v Cetinje, Črnogorsko primorje itd. Z Raba, iz Crikveni-ce in Opatije izletnik; lahko obiščejo bližnje otoke, ali pa Plitvička jezera, Postojnsko jamo in druge znamenitosti.
Tudi Tržačanom so mnogi od navedenih letoviških krajev zl' poznani, če ne drugače, vsaj po imenu, po slovesu, ki ga ta ali oni kraj uživa. 2e takoj v začetku sezone je nastalo živahno zanimanje za odhod’ v Jugoslavijo. Marsikdo si je zaželel preživeti svoj kratek dopust v slovenskih planinah ali pa ga izrabiti za kratko, toda uspešno zdravljenje v Rogaški Slatini. Posebna ugodnost je to, da turistom ni treba mnogo naprej misliti in planirati svoj odhod v Jugoslavijo, marveč dobij0 turistično vizo lahko takoj brez poseonih formalnosti. Tržaško turistično podjetje «A-dria-Express» je prevzelo, v sodelovanju z jugoslovanskim turističnim podjetjem «Putnik», vso organizacijo, v kolikor se ta nanaša na Tržaško ozemlje. «Putnik» pa po drugi strani skrbi za vse ugodje turistov, čim oni prestopijo mejo v Jugoslaviji. Za vse informacije, izlete, ekskurzije, prehrano, za dobavo bencina turistom, ki potujejo s svojim avtomobilom, itd., skrbi »Putnik«. Prav tak0
pridejo tudi lovci, ki želijo podreti srnjaka, in tudi to organizira «Putnik» ob sodelovanju oblastnih organov. Tako se bivanje v Jugoslaviji obiskovalcem od zunaj resnično spremeni v nepozabni doživljaj resničnega oddiha. Poleg tega imajo turisti priliko videti borbo jugoslovanskih narodov za socializem.
Notranja utrditev današnje socialistične Jugoslavije slon; na najširši delovni mobilizaciji vseh državljanov za izvršitev petletnega načrta.
Vsi turisti se lahko torej na mestu prepričajo o dejanskem stanju, kar samo po sebi zruši stavbo laži in obrekovanj, zgrajeno iz informbirojevskih časopisnih rac.
Na vsak način Jugoslavija vzbuja pozornost vsega sveta. Zato ne pomaga nobena propaganda in ljudje odhajajo v Jugoslavijo kljub grožnjam in strašenju, da jih bodo tam žive pojedli ali vsaj oropali. Vsi, ki se vračajo iz Jugoslavije, priznavajo, da se je zares izplačalo videti jugoslovansko stvarnost.
Tako je Jugoslavija spet postala priljubljena turistična dežela za inozemske obiskovalce, ki lahko najdejo tam kraj, ki jim najbolj prija.
najmanjših kmetičev in bajtarjev. Kolikšna revščina in razcepljenost je to, se pokaže na pr. iz podatkov za Padsko nižino, kjer je po Medici-ju 48,88 odstotkov posestnikov, ki imajo pod poj hektarja zemlje in nadaljnjih 41,11 odst., ki imajo od 0,5 d0 5 ha! Le okrog tretjina celokupne kulturne površine Italije je torej, v rokah kmetov.
Drugo poglavje so poljedelski delavci, koloni in polovinar-ji itd., ki jih je po štetju iz 1936 (danes najbrž še več) za 2 milijona družin, od tega milijon 139.000 družin stalnih in sezonskih poljedelskih delavcev.
Vsemu temu nasproti je celokupna površina posesten z nad 50 ha. ki znaša okrog 10 milijonov ha in je last okrog 40.000 oseb, med katerimi jih ima le 15-20.000 7,5-8 milijonov ha, in sicer obrate z nad 100 ha.
Takšno stanje vlada že skozi desetletja in tako imenovani «naravni proces», ki je po Sred. nji Evropi n. pr. spravil precej več zemlje v roke kmetom, za Italijo ne velja. Seveda ima vse to odsev tudi na PROIZVODNJI. Senator Gaudenti je ugotovil v svoji razpravi (Statistični anali, ser. VIII., št. 1), ' da je bila pred vojno poljedelska proizvodnja stacionarna: oko je v 19Q9 •— 100, potem je bila v povprečju 1934-38 komaj 104,1. P.ri posameznih vrstah pa še mnog0 slabša, n. pr. za sadje 72,1, za vino in olje celo samo 58,4. Po vojni, n. pr.. v 1948, pa je bil splošni poljedelski proizvodni indeks celo pod stanjem v 1909! Poleg vse. ga drugega se pozna tu pomanjkanje investicij kapitala in dela v zemljo. V interesu italijanskega poljedelstva kot celotne proizvodne panoge bi bilo torej, da milijoni delavcev in kmetov dobe možnost opraviti te investicije. Zaradi tega je potrebno več kot porazdelit: zemljo, napraviti načrt za
zemljiško preobrazbo, za ^ nično, gospodarsko in financ* pomoč. Milijonom kmetov z treba dati mrtvega in žive? inventarja, kreditov itd.
Toda Segnijeva. reforma O1' le za tem, da vustvari kniecW lastnino, ki bi pripomogla zniževanju števila poljedelšl delavcev». Tudi ne prinaša ke določene in trajne ome)M maksimalne zemljiške ^°ses7 marveč le razdelitev 125 jonov hektarjev zemlje, kijj last javnih ustanov, S kote naj bi se okoristilo komaj kih 250.000 družin, torej desetina vseh interesentov, reformo je bistveno, da Rf1* ENKRATNO razdelitev t« preprečuje nadaljnjega ns^ j, janja veleposesti, ki bo tfe*. ,spričo nemogočih po9WfU’ katere spravlja reforma n agrarne interesente, veUe ij. lahko delo. Vse drugače bi lo, če bi se izvedla reforma 8 TRAJNA in SPLO$NA:Jf?. žiten na 50-100 ha Posest' hl sprostila od 3-6 milijoflC",,! zemlje, ki bi jo lahko agrarni interesenti z9°}j.M zemljiške lastnine zaseomw in trgovskih družb.
Razen tega si z reformo ■ bodo mogli pomagati na" nejši interesenti, ker bodo. & Ijo, ki pade pod reformo, rali kmetje KUPITI od vem sestnikov .Delavci in osteh, so tako rekoč brez sredstev? rej sploh ne pridejo V P°s ^ Končno je Segnijev načit. ločil, da ne padejo poddo**g o reformi veliki obrati, ki se poslužujejo nega dela, in sicer ne	^
površino. Poznejši dodatki . to na videz omejili z We razlike po lestvici zenu1 rente na hektar, v resn!%i>tit
so le zaščitili velekapitali ,
obrate z najmodernejšo, -J, ko, ki dosegajo, razumljivo, , večji hektarski donos. ^ no torej reforma pospešuj ilt
pitalistično koncentracijo
monopolizacijo v P°li	$
proizvodnji Italije. — sevanje agrarno-socialne V
blemati ke.	j(
Tudi organizacija ret° taka, da sploh ne pozna	.
lovanja kmetov - interes	^
posebna ustanova cente«, ^ pozna zakon, je zgolj, raza ^ valni in cenilni organ oec. Parlamentarna je med drugim ugotovila, ®* . gozdovi izrecno izvzeti od * ^ lastitven. Odškodnina *>'^ lastnikom se določa v ugotovljeni na osnovi m ga premoženjskega davW\^c namen bodo prejeli 5<k^^ y državne obveznice,
25 letih, toda tisti, ki na preostalih zemljiščih... gi ti melioracije, lwd0 Pre! jet države znesek za kril)® ^ stroškov v gotovini«. Ne .. n i no, da večina te ugodv° bo zamudila, četudi sc (S< znašli tudi brez nje v ^ f ugodnem položaju imetniK ;( pirje, ki imajo čedno re*an{d
jih lahko vsak realizirajo.
čas
DUNAJ ZANIKA POMEMBNOST VESj o boju med Trstom in Hamburg
Uradna avstrijska agencija aAPAn poroča z Dunaja, da mnoge vesti, ki se širijo o nekakšni tarifni vojni med Hamburgom in Trstom, niso popolnoma resnične. Z nemške strani se trudijo s tarifnimi popusti doseči, da bi se odvijal tranzit avstrijskega prometa skozi Bencina - pristanišča Po nemških železnicah. Tudi hamburškemu prometu dajejo razne ugodnosti, zlasti za gromadtie
u SVETO LETO " OD DANTEJA DO LETOS
#> MIHOV iLOV IG
Papež,	Tmman	in	sveto	podjet“Tourist Association,,
Vatikansko - ameriške kapitalistične družbe skrbijo za prevoz "grešnikov,, v Rim
XI.
Tako si bo vsak turist rad ogledal nagnjeni zvonik v Pizi- Tudi tam je zgrajen nov papežev hotel. « Gruppo Marzotto » je skoraj pretetno s samim vatikanskim kapitalom zgradil 16 hotelov na privlačni Siciliji. eSocietas Belil Romana« za rgradnjo in upravljanje hotelov s posebnim o-zirom na sveto leto in svetišča v Italiji, ki ji načeluje pobotni Gedda, predsednik mol tKatolUke akcije«, nato elstituto Romano dei Štabi-li», ki ima 1366 milijonov kapitala, pa tCompagnia Generale c-ostruztoni», *Bidu-ciaria Immobili di Roma* (s 50 milijardami) in razna druga podjetja, ki so pod vplivom Vatikana, so dala
svoj delei hotelirski osnovi za eksploatacijo navala greš-nikov. V Rimu je nastala po-poinoma nova ulica, širSa
kot so veliki pariški bulvari-Ta drli od Tibere na Vatikan- Tu je sCasa del Pelle. grino«, ki je zgrajena, kot se pripoveduje, na leljo papela samega, kot tdelo usmiljenja svetega očeta«, a tu je tudi *American Catnoitc utub«.
Kako daleč smo od nekdanjih svetih let, ko so romarji letali pod vedrim nebom ob obali Tibere, po kamenju Ostije in po stopnicah oltarjev. Toda tudi tedaj so najpogostejša prenočišča, lupa nari, bila kardinalska podjetja.
Poglabljajoč se v mehanizem ogromne svete eksploatacije smo naleteli tudi na zanimive podatke o potova-
nju romarjev z avioni. Na leljo papela in (gotovo še kakšnega drugega) je dala vlada milijardne kredite za «razširitev, modernizacijo, adoptacijo in varnost letališč ob priliki svetega leta. <cVclika dela so izvršili na letališčih Ciampino, Vrbe in Grosseto, gradi pa se novo letališče Freggene. V podjetjih, ki jih gradijo• dominira vatikanski kapital. Druibe pa, ki bodo romarje prevalale z avioni, so čvrsto povezane z Vatikanom tudi tedaj, če so ameriške. Vodilno mesto v Generalni direkciji za turizem svetega leta ima tudi predstavnik ameriške «Touristic Association,« toda tudi Truman je s svoje strani s posebnim pismon svetemu očetu blagoslovil sveto podjetje■ Ta
dva partnerja pa si gresta tudi v pomorstvu na roko. V Genovi je ustanovljena za prevoz romarjev posebna vatikansko ■ ameriška pomorska drulba. Toda najvidnejše vatikanskoameri-Ska simbioza je na avion-skem sektorju. «Felix Roma«, ki ji načeluje poleg šefa katoliških mol Gedda, tudi drugi papežev nečak Giulio Pacelli, je napravila pogodOo s RAM American Airways, ki bo prevažala romarje za 70 dolarjev za vsakega- Pri tem je računana pot tja in nazaj, 10 dnevno bivanje v svetem mestu in izlet v Neapelj- Kako sijajna je ta kupčija za a-meriško družbo in (njenega partnerja) *Felix Roma«, je razvidno iz škandala, ki je prišel na dan ob priliki-
ko je protestirala dru“-ba *Trans World Airline«- Ta družba, ki ima drugače ves monopol na zračni promet z Italijo, je predala sodišču tega improviziranega konkurenta in ob tej priliki reklamirala, da bo ona vozila romarje v Rim samo za 546 dolarjev in to v prvem razredu. S tem je plačano 15-dnevno bivanje v Rimu z izletom v Firence, Genovo, Marseille, Pariz, Lourdes. Tudi pri tem bo imela dobiček, koliko dobička pa bodo imeli šele oni v prvi posvečeni kombinaciji. Žrtve ne bodo samo romarji, temveč tudi italijansko podjetje za zračni promet. «L.A.I.* si je hotela s svetim, letom pomagati in vložila kapital v nabavo velikega števila avio-nov v Ameriki, toda kdo je
kriv, da njen kapital ni vatikanski?.
zMonsignor Montini, ki je v Vatikanu prvi za papežem, kliče v svojem navdušenem članku: zLevate ca-pita vostra,* «dvignite pogled in videli boste boljo dobroto, sijajno nasmejano in obžarjeno od brezmejne nežnosti.* In dalje: vPrilga-la se je luč, ki sluli kot zvezda severnica za orientacijo vsem ljudem. Ves ljudski rod je vznemirjen in v množicah hiti proti edinemu središču sveta proti Rimu.
Ona sijajna reklama, pisana v vzvišenem stilu, je res spravila mnoge na pot- Prispela je tako tudi gospa Irma Van Hamme iz Liegea, ki jo vidimo v tisku fotografirano pred baziliko Sv- Petra s svojim vozičkom, ki ga
je na svoji dolgi poti vlekla pred seboj. Vso pot je napravila peš in pobirala od občinskih predstojnikov pod-pise, ker se je tako zaobljubila, da čeprav ima le 56 let in je le trikrat napravila tako pot v Rim. Reva ima toliko grehov, da se je hotela bogu prikupiti s tem, da se je odpovedala volnji na vlaku. Prispela sta tudi Severini in Marchetti, bivša legionarja in ujetnika v Rusiji. ki sta se zaobljubila- da pojdeta v svetem letu bosa iz Turina v Rim, če se rešita. Tudi papel ju je sprejel bosa ter bil do njiju izredno pazljiv■ Prispel je tudi oni siromak iz Nemčije, ki je tedaj, ko je videl papela, formalno zblaznel od vznemirjenja in napravil škandal
(Nadaljevanje sledi)
•
pošiljke. Vse to Pa )c p#!* nem naperjeno proti k0’1 pft' ci porenske plovbe, ki J jr težno švicarska, francosK -gleška itd..	-JM
Toda vse to, po agencije «APA», le v j P Trst. Na-
meri vpliva na odstotkov avstrijskega
skega prometa se
odvija skozi našo Iuko> £ « le najprimernejša za z,- P' Levantom, marveč zaenK ^ di najcenejša pri pren«2' f jev itd. iz ZDA. Samo z,l^L,er' šiljke iz ZDA so skozi j« nozapadne luke cenejše, p namenjene v kraje vzho lovice Avstrije.
JEIA za~~Nem5ii; bo likvidiran«',
Iz Frankfurta Poroča^{el8l
pripravljajo ameriška, in francoska vlada b }rfr ustanove JEIA (Joint ^oi\t) import agency), ki )e F usmerjala nemško zuna ^ ^ govino. Vse njene P°
čune naj bi prevzelo zof^/tl
nemška vlada, in v ta tf ustanovila pri bonns„c a spodarsfcem ministrstvu ^
za zunanjo trgovino, kj 1 pri uspeh nemških tvr-„io tr zemstvu in koordiniral govinskih misij.	tit
Hkrati se je izvedelo, M pri banki Bass in ^crZk ffr novljen inozemski	i?
vodstvom 1. G- Rickfl11 čl)etir
sedanjega gospodarskega
Palca za Nemčijo	’
—innniem mimstrst ~
skem zunanjem mif
bi
okviru te iniciative na)	;
delovale skupine bntu pitalistov, kVbodo i^	#
predvsem razne blokvm	i
gleške kredite v inve nemško gospodarstvo.
UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI, St. b, Ul. nad. - Telefon stev. 93-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska «. 73-M OGLASI: od 8.30-11 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v Sirim l stolpca: trgovski 60. flnanCno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	... . _ ,
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI.. Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400. celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mesečno ^ . PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založntšt-o tržaškega tiska. Trst u.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemsk«« ^ TflgT
Ljubljana, TyrSeva 34 . tel, 49-63. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-'