Naročnina
pnevna Izdaja
za državo 9HS
meseCno 20 Din pollelno 120 Din celoletno Z40 Din
za inozemsfvo
meseCno 33 Din nedeljska Izdala celole no vJugo-slavlll «O Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko
o »Ilusirirani Slovenec«
Cen«; oglasov
1 Molp. pelll-visla mali oulasl po 1 SO >n ei), vetji ofllas» nad i;> mm vlSlnc po 0Ir»Z-50,vcUÎU po Г* In 4 Din, v urednl&kem delu vrbllca p»» CO Din n P,-i veoem o nai oćilu popust Izldt; ol> t /(UHrtt razen pondeljK« in dtwva po p.-dsnlKu
Uredništvo fe v Kopitarjevi nllcl St. 6411 Uolcoptsi se ne vracafo, nefranUtrana pisma se ne spre le ena! o - Uredništva telefon štev. 59, upravnlštva štev. 328
Uprava /c vKopitarlevl nf. it. t, ^ i r Kovni ra/:un: L/uhllana štev. 10.65» in lO.M'J —ci insr.rate. Sartilcvošt.7.V» z<>fjrelt št. 39.(11 i. Praga in Dunaj al. ■-!.7!>7
Po starodavnem običaju so se zbrali včeraj poslanci slovenskega ljudstva, poklicani na prvo zasedanje oblastnih skupščin, najprej \ stolnici k sv. maši, da izprosijo od Boga blagoslova za svoje delo. Našega .ljudstva ni mogla že skoro polstolet trajajoča gonja brezbožnega svobodornisel.stva omajati, da nc bi slejkoprej podrejalo tudi svoje javno življenje in delovanje večnim božjim zakonom morale, kolikor je to mogoče slabotni človeški naravi. In kakor posvečuje najvažnejše dogodke, življenja posameznikovega ali družine, lako tudi najpomembnejše momente svojega udejstvo-vanja priteguje v tok izvcličevalnega dela. Tudi delo v oblastnih skupščinah jc po svojih zastopnikih začelo z molitvijo in daritvijo, ki stavlja življenje kristjana in krščanskega naroda v službo Večnega.
Skupščinski scii sami sta potekli mirno, v svečanem razpoloženju in s tistim dostojanstvom, ki sc spodobi tako važnemu tre-notku v politični zgodovini slovenskega naroda. Vztrajna borba SLS v tej državi, da slovenski narod dobi tudi dejansko enakopravno stališče, je primorala tudi maloštevilno opozicijo, da se izreče za pozitivno sodelovanje v lcorporaciji, ki more edina našemu narodu prinesti dejanskih koristi in v katero Slovenci po krutih razočaranjih v centralizmu od zedinjenja do danes edino šc polagajo svoje nade v boljšo bodočnost. Če jc nri tem zastopnik SDS čutil potrebo odrekati oblastnim skupščinam vsakršen politični pomen za naš narod, ki mu je samo /-del- nekega neobstoječega naroda, in tako zopet dokumentirati, da SDS ne priznava lastnemu narodu pravicc zakonodajne samoustavnosti in samoupravnosti — to ni nič motilo globokega /tisa izjave SLS, ki je dala izraza volji slovenskega ljudstva, katero le ona taktično in moralno zastopa, ker ga zastopa kot narod in ne samo kot «del države«.
Nagovor starostnega predsednika, nastopni govor izvoljenega predsednika, dekla racija SLS, energično in navdušeno odobravanje večine — vse je težilo k enemu: da sc na nedvoumen način poudari, da taktično stanje, ustvarjeno po centralistični ustavi in postavi, ne more in ne sme zadrževati Slovenske
ljudske stranke, da nt; bi videla v samoupravah le prehoda k udejstvo vanju popoln v, neokrnjene avtonomije zedinjenega slovenskega naroda. To stremljenje nc bo motilo dela za gospodarski povzdig oblasti, ampak le pospeševalo, ker mu bo dalo sme, in duha, ki edino moro vsmisliti delo in navdušiti k vztrajnosti. Tega duha se nc bo mogel ubraniti niti marsikateri nasprotnik slovenske av • tonomistične misli in vsi brez izjeme bodo prisiljeni doprinesti k njenemu uresničenju, ker bodo 5c tako skromni uspehi na polju gospodarskega in kulturnega dviga naših oblasti po šc tako skromni samoupravni delavnosti dvignili tudi občo narodno samozavest in okrepili stvariteljne in odporne sile našegi naroda.
Če se ozremo na gospodarsko in kulturna delo, ki oblastni skupščini čaka, nam jc izčrpno poročilo velikih županov pokazalo, v kakšnem stanju nam centralistični moloh izroča deželo, iz katere je izčrpal ogromne milijone. nc da bi skrbel za gospodarsko blagostanje naroda. Kaj v tem oziru samouprave od centrale terjajo, da bodo mogle svoje posle količkaj uspešno vršiti, je dovolj glasno in jasno podčrtala -deklaracija SLS, s katero so se strinjale v svojih izjavah vse stranke skupščine brez izjeme, tako, da je enodušnosl slo ve.nskib oblastnih skupščin v tem pogledu za centralo menda zadosten memento Slovensko ljudstvo zahteva, od centralno državne uprave nazaj, kar jc njegova lastnina, sad njegovega samoupravnega dela in truda v preteklosti, in one finančne vire za bodoče delo. ki pripadajo zopet deželam, kakor 1'itro so jim vrnjeni posli, ki jib jc od ukinjenja avtonomije dalje vršila — in sicer skrajno slabo — država. To je laka neobhodna nujnost, da ne more mimo nje, kdor ima dobro voljo, da funkcioniranje naših samouprav sploh omogoči; v nasprotnem slučaju bi sc dokazalo, da samouprave sploh niso bile resno mišljene. Prepričani smo, da temu ni tako in upa-mt> v skorajšnjo rešitev vprašanja finansiranja samouprav brez nove obremenitve ljudstva.
Potem bo mogoče iti na vspešno delo za slovensko ljudstvo.
•» %r. a
ZAČETEK S SKUPNO SLUŽBO BOŽJO V STOLNICI.
Oblastna skupščina v Ljubljani je pričela prvim rednim zasedanjem včeraj dne 23. t. m. s večano otvoritveno sejo v zborova!n;ci ljubljanskega mestnega- magistrata. Mestna hiša je bila okrašena z zastavami, dvorana pa svečano razsvetljena in ozaljšana z zelenjem.
2c pred osmo uro so se v zborovalnici zbirali časnikarji in posamezni poslanci. Točno 10 minut čez osmo uro je načelnik kluba SLS dr. Anton Brccelj javil, da gredo vsi poslanci SLS najprej v stolnico k skupni sv. maši in jc povabil tudi člane drugih klubov, da sc pridružijo.
Vsi poslanci SLS so korporativno otišli v stolnico. Tam je dekan in poslanec Anton Skubic daroval sv mašo in zapel Veni sanete-. Med svetim opravilom je ubrano prepeval cerkveni zbor najmodernejše ccrkvcnc pesmi. Za poslancc so bili pripravljeni v ospredju svečani sedeži. Medtem je prišei v zborovalno dvorano tudi zastopnik velikega župana dr. Rudolf Andrejka in dr. Miroslav Senekovič.
Ko so sc vrnili poslanci SLS s starostnim predsednikom Jožefom Goslinčarjcm, je zastopnik upravnega sodišča za Slovenijo dr. Henrik Steska overovil poslancem poveril--nlce.
Točno ob deveti uri dopoldne ju otvori! starostni predsednik Jože Gostinčar prvo sejo In ugotovi sledeči dnevni red:
1. Otvoritev po starostnem predsedniku in izvolitev dveh začasnih tajnikov.
?. izročitev pooblastil.
3.	Zaprisega poslanccv,
4.	Volitev predsedstva.
5.	Otvoritev oblastne skupščine po zastopniku velikega župana.
6.	Volitev oblastnega odbora.
K prvi točki pozdravi starostni predsednik skupščino s sledečim nagovorom:
I
GOVOR JOŽEFA GOSTINČARJA.
Gospodje poslanci! Dane- je zgodovinski dan za Slovenijo in celo našo državo. Gospodarske razmere, ki se dosedaj še niso konso-lidirale, čal ajo v marsičem ua rešitev. Istotako je s socialnimi in kulturnimi razmerami. Zategadelj vas, gospodje, čaka v bodočnosti ogromno dela ako hočete izvršiti, kar bi morali izvršiti. Zdi se mi, <la danes delamo pravzaprav mejo med preteklostjo in bodočnostjo, in četudi le oblastne skupščine niso take, kakor bi si jih želeli, vendar pričakujem, da se nam bo z zavestnim delom in z vztrajnostjo ter pravim čuvstvovanjem do naroda in države, in ako bomo šli vsi skupaj na delo za svojimi ideali, posrečilo doseči marsikaj, oia izboljšamo naše gospodarske, kulturne in socialne razmere. V tem zmislu, gospodje poslanci, vas najtepleje pozdravljam in otvarjain oblastno skupščino v toliko, v kolikor je potrebno, da se skupščina konstituira. Na dnevnem redu je verifikacija mandatov, nato pridejo volitve predsedništva in oblastnega odbora, potem pa je cela stvar za danes dopoldne končana. V tem zmislu gremo na dnevni red. še enkrat vas pozdravljam z željo, da bi vsi skupuo delovali v prilog našega slovenskega naroda in skupne države. (Živahno odobravanje, ploskanje in živijo-kllci.)
K verifikaciji mandatov
jc najprej dobil besedo zastopnik upravnega sodišča dr. Henrik Steska:
V imenu upravnega sodišča vam izročam seznamek overovljenih članov oblastne skupščine. Zoper volivni prestopek povodom volitve članov v oblastno skupščino ljubljansko jc bila v zakonitem Mdncvncm roku po ob-gov ni moglo izdali formalne rešitve te pritožba. Dasi upravno sodišče iz taksnih razlogov ni moglo izdati formalno rešitve le pri tožbe., vendar ni imelo nikakega povoda, da ne bi po pregledu spisov overilo od glavnih volivnih odborov objavljenega izida volitve.
Volitve začasnih tajnikov.
Starostni predsednik Josip Gostinčar:
Gospodje, izvoliti moramo dva začasna tajnika Predlagam za začasna zapisnikarja g. Reivka Lcbingcrja in Mateja Tomazina. Ali kdo ugovarja? Če nikdo ne ugovarja, prosim gg. zapisnikarja, da zavzameta svoje mesto. [Se zgodi.}
Oddajanje pooblastil.
Poslanci so na poziv začasneg i tajnika J.ebingcria oddali svoja overovljena poobla • stila. Dr. Anton Brccelj je takoj pri oddaji pooblastil za ljubljanski mandat in mandat v ljubljanski okolici izjavil, da odlaga mandat v Ljubljani. Istotako jc nrof. Evgen Jarc izjavil. da obdrži črnomaljski in odlaga kočevski mandat. Odstopila sta tudi izvoljena člana Jožef Žmavc iz Laškega ter dr. Jožef Basaj iz kranjskega okraja. Na izpraznjena mesta je starostni predsednik Gostinčar takoj pozval naslednje kandidate na listah SLS v do-tičmh okrajih in sicer za Ljubljano dr. Jurija' Adleriča, z a Kranj Franca Uršiča, za Kočevje učitelj« Alojzija Peterlina, za Laško Filipa Križnika, rudarja v Trbovljah. Vsi menovani so po pozivu staroslnega predsednika zavzeli svoja mesta.
, O tej stvari se je oglasil k besedi dr. Albert Krame r, ki jc izvajal: Gospod predsednik! Radi čuvanja reda in zakonitosti sem se javil k besedi. Naglašam, da ne želimo de* lati skupščini nikakih težkoč radi verifikacije, vendar smatram za potrcb.io opozoriti, da ni bilo dopustno, da jc starostno predsedstvo pozvalo nove gospode poslance Tega starostno predsedstvo ne more storiti, ne po svoj: funkciji in po besedilu poslovnika, ki izrečno predpisuje, da morajo poslanci predložiti, takoj ko sc zbero, svoje legitimacijo, overovljene od upravnega sodišča. Mislim, da take legitimacije ni mogel predložili nobeden od novih gospodov poslanccv. — To konstati-ram, ker mislim, da moramo takoj od začetka strogo paziti na določbe poslovnika; pristavljam pa, da ne želimo delati skupščini nikakih težkoč pri konstituiranju.
Starostni predsednik Josip Gostinčar :
Dovoljujem si odgovorili gospodu poslancu dr. Kramerju tole: Ako jc bila izvolitev kakega poslanca overovljena, potém je jasno, da je bil tudi. njegov namestnik pravilno izvoljen. Člen 49. zakona o oblastnih in srezkih samoupravah določa: »Oni, ki bi bili izvoljeni za člane iste oblastne skupščine v več krajih, morajo izjaviti v treh dneh po sestanku oblastne skupščine, katero člansko mesto ob-drže. Ako tega. ne store, jih skupščina proglasi za člane onega kraja, kjer so dobili največ glasov ter odloči, da sc njih druga mesta popolnijo tako, kakor jc razloženo v prihodnjem členu tega zakona. Dejansko tort j ni določen noben termin, kdaj postane kdo pravomočen član te skupščine. Radi lega mislim, da je popolnoma v redu, ako postanejo namestniki takoj člani skupščine, ko odloži izvoljeni poslanec svoj mandat. Prosim gospoda doktorja, cla vzame lo izjavo dobrohotno v vednost.
SLOVESNA PRISEGA.
t
Gospodje poslanci! Preden začne skupščina s svojim delom, morajo poslanci v smislu člena 4. poslovnika priseči. Prosim gospode poslancc, da vstanejo, dvignejo tri prste in govore za menoj. (Vsi poslanci sc dvignejo in govore za predsednikom):
Jaz (ime) prisegam na edinega Boga in na vse, kar mi je po zi-konu najsvetejše in na svetu najljubše, da bom vedno zvest kralju Aleksandru L, da bom zvesto čuval ustavo in državne zakone in da bom vestno zastopal interese oblasti, katere poslanec sem. In kakor bom to izpolnjeval, tako mi Bog pomagaj.
VOLITEV PREDSEDSTVA.
Prehajamo k volitvi predsednika. Volitev je tajna. Prosim, da se razdelijo listki. Najprej bomo volili predsednika, nato ostalo predsedstvo.
Predsednik dr. Marku Viitliičen
Volitev se jo izvršila v najlepšem redu, brez vsakega incidenta. Starostni predsednik je objavil izid s temi besedami;
Visoka zbornica! Čast mi je naznaniti rezultat glasovanja. Oddanih je vse skupaj 52 glasov. Od teh jo 13 praznih. Z glasovi je bil izvoljen kot predsednik skupščine g. dr. Marko Natlačen. (Dolgotrajna plo !:anje in ži-\ i-»-klici ua desnici in \ sredi. • Pru-i«» gospoda predsedniki' dr. .Marko Natlačena, da zavzame -voje mest».
G. predsednik dr. Marko Natlačen prevzame mesto, seže star. predsedniku Gost in ovoju v roke in i/.pregovori:
Sedaj ko smo izvolili predsednika skupščine, nadaljujemo z volitvami, iu sicer :etno volili podpredsednika skupščine in \ smislu poslovnika 3 tajnike. Mislim, cla bo najbolje, .tko volimo radi enostavnosti vse I funkcionarje skupaj.
Podpredsednik Jožef Gostinčar.
Pri volitvi podpredsednika in ireh tajnikov je bilo oddanih zopet 52 glasov. Od teh -o dobili Jožef Gostinčar kot jiodpivsednik skupščine 10 glasov, isto število glasov ludi Alojz Pcterlin, Hiiiko Lehinger in Ivan Ha.ieršič kot tajniki skupščine, b glasovnic .ie bilo praznih. G. dr. Dinko IV,< je dobil kol podpredsednik (> glasov. Izvoljeni so torej: podpredsednikom skupščine g. .luželf Gostinčar (živahno ploskanje) in tajnikom: s. Alojzij Peterlin, g. Ilinkn Lebinger in g. Ivan MajeršiF.
Podpredsednik Gostinčar 1er tajnika Lebinger in Peterlin te ko j zavzamejo svoja mesta.
Takoj nato >o obrue predsednik proti zastopniku velikog« '/.upam; dr. Rudolfi: Andrej-ki, ga predstavi Zbornici in ga prosi, da ofi-cijelno otvori zasedanje oblastne skupščine.
izjava v5f?d!e.
Zastopnik velikega župana g. dr. Rudolf Andrejka. vladni svetnik, je podal sledeči
ekspoze:
Visoka skupščina! V zakonitem zaslopsivil gospodu velikega župana, ki je zadržan po službenem potovanju, olvarjam v i mera. \"j Vel. kralja zasedanje prve oblastne skupščine -/;: ljubljansko obhu-1. Dovolile mi, da v .-misai čl. 58. zakona o oblastn' iu okrajni samoupravi odnosno čl. 7. poslovnega reda za oblastno skupščino preberem kraljevi ukaz o sklicanju skupščiue: (Poslanci vstanejo in sloje poslušajo.)
KRALJEV OTVORITVEN1 UKAZ.
Mi Aleksander 1. po milosti božji in na« rodovi volji kralj SUS odrejamo na predlog nnSega ministra za notranje posle in na pod-stavi 2. točke prehodnih odredb iz člena -"H, zakona o oblastni iu okrajni samoupravi:
volitve članov oblastnih skupščiu naj se izvrže v vsej kral jevini dno 23. januarja 1927.
Vse oblastne kup.šeine naj se skliče,jo na prvo zasedanje, vsaka v glavnem kraju oblasti, ua dni» 23. februarja 1927.
Naš minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Topoli, 20. novembra 192G.
Start le oblast!.
Svetnik dr. Andjejka je nato poda! obširen ekspoze o stanju oblasti, njenih poslov in naprav.
Visoka skupščina! Danes, ko se v tej zgodovinski dvorani prvič po vojni odpirajo vrata novi oblastni smoupravi, Vas bo gOtovo zanimalo zvedeti za obče stanje oblasti, njenih poslov iu njenih naprav. Z ozirom na kratek čas. ki je odmerjen in z ozirom na važne sklene, ki Vas še čakajo, Vam bom mogel podati --liko današnjo obč uprave po oblastih lo v poglavitnih • -ot :!i.
•Stanje obče uprave v' ljubljanski oblasti je plod historičnega razvoja, ki nas vodi preko bi še revolucionarne narodne vlade SUS, pozneje deželne vlade za Slovenijo, preko Pokrajinski upravo za Slovenijo do dosedanjega predstavnika obč-.1 uprave, velikega župana ljubljanske oblasti. Ob viharnih septemberskih in oktobrskih dnevih lela H) 18, ki so prinesli našemu narodu /. zlomom biv še avstro-ogrske monarhije toli zaželeno svobodo, ni bilo časa mislili na drugo, ko na ohranitev le svobode na zunaj in znotraj. V-e drugo jo moralo topili pred temi prvotnimi nalogami države v ozadje. V naslednjem vidimo, kako -e prvotna šibka in bolj zunanja vez vedno bolj utrjuje, kake pride dne 1. decembra 1918 do fortnu!n<\ua zedi-lijenja Srbov. Hrvatov in Slovencev \ eno državo in kako zadobiva lo zedinjenje z, vidovdansko ustavo in posebno z zakonodajo i/. I. !92- vedno odločnejše in krepkojše obliki .
Misel enotnosti, enotnega vodstva, k je v težkih časih absolutno potrebna, zmuguje. Vzporedno s temi tendencami se konsolidira naša moč.
in	Ugled lia Z1.!!1:"' 14;'' n-n nodarstvn n:i zno-
traj.
čimbolj |>a se dosega zgoraj omenjeni prvotni namen div.ave: (zaščitil j_>.> zunanjimi nevarnostmi in varnost posameznika in imetka ua ano-
traj), tem bolj ee pojavljajo vse one potrebe in
težnje, ki so morale v časih, ko je bila naša država ogrožena skoraj od vseh strani, začasno stopiti v
ozadje.
Tedaj izideta dva zakona, ki sta danes temelj naši upravi. Zakon o obči upravi preosnuje celo državno upravo*po načelu trostopno urejenega bi-rokratičnega sitema: ministrstev, velikih županov in okrajnih glavarjev. Zakon o oblastni in sreski samoupravi pa uvaja že po čl. 96. vidovdanske ustave ustanovljeno načelo okrajnih in oblastnih samouprav za posle krajevnega značaja.
V § 2. tega zakona so posli, ki spadajo v področje oblastne samouprave, taksativno našteti. Dovolite mi, da sledeč sporedu te zakonite določbo, podam poročilo o stanju onih poslov in naprav, ki bodo v doglednem času prešli iz pristojnosti velikega župana v področje oblastne skupščine, odnosno oblastnega odbora ljubljanskega.
VPRAŠANJE OBLASTNIH FINANC.
Eno najvažnejših, a tudi najtežjih vprašanj, ki čaka to visoko skupščino, bo vprašanje ureditve , oblastnih financ, določenje oblastnega proračuna in razpolaganjem z oblastnimi davščinami, k: se utegnejo skleniti na podlagi zakona. Iz sledečih izvajanj boste razvideli, kako ogromne naloge čakajo oblastno skupščino in kako izdatna bodo morala biti denarna sredstva, s katerimi naj razpo-lega oblastna skupščina, ako hoče le del najnujnejših nalog izvršiti. Rešitev tega vprašanja je tem bolj težavna, ker je klic o davčni preobremenitvi naših krajev splošen in mogočen, in ker se zdi, da smo radi obče gospodarske stagnacije na meji davčne moči. Cisti predpis davkov ter državnih pribitkov k tem, ki so podvrženi avtonomnim dokladam, znaša za davčno leto 1926 v ljubljanski oblasti 28.098.25C.C6 Din, Cisti predpis avtonomnih doklad pa je sledeči: Občinske doklade 18,197.825.04 Din. okrajno cestne doklade 6 milijonov 85 043.51 Din, zdravstvene doklade 708 tisoč 708.58 Din, doklade za okrajno blagajno 1 milijon 414.184.33 Din in okrajne blagajne (okrajni za-stopi bivše Štajerske) 2.5S2.931.14 Din, skupaj 23,988.692.80 Din. Primerjajmo še izmed posrednih državnih davkov onega, ki nam dovoljuje tudi primero z občinskimi dokladami, t. j. državna trošarina na vino, vineki mošt in petijot. Od te je bilo t. 1926. vplačane v ljubljanski oblasti 6.700.000 Din, od občinskih doklad nanjo pa 16.900.000 Din.
Ce pomislimo, da se v čl. 73. zakona omenjeni dohodki oblastne smouprave v začetku njenega poslovanja res sami reducirajo na dohodku iz postavk 3 in 4, torej na nove davke, takse tn doklade, če pomislimo, da znašajo potrebščine samo na polju cestnih in vodnih gradb èci sto miLjonov za najnujnejša dela, potem mi boste priznali, da bo morala ta oblastna skupščina biti zelo rezervirana pri sestavljanju proračuna in prevzemanju ugend iz dosedanje obče uprave, da ne bo kratkomalo vsega, kar spada v njeno pristojnost po zakonu, v enem letu prevzela od države, na drugi strani pa bo morala biti zelo agilna v iskanju dohodkov, uprav izrednih, bodisi v državnem budžetu, bodisi iz drugih državnih obveznosti ali fondov, ker zakon o samostalnih oblastnih davkih in taksah je sicer predviden, a dneva, ko bo uveljavljen, ni lahko napovedati. Tudi oblastna doklada na dr-'avni davek po čl. 75 je prepuščena le na tako-zvani edinstveni državni pribitek k direktnim avtonomnim dokladam podvrženim davkom. Ako pa izračunamo za leto 1926 znesek bivših deželnih doklad, ki bi se po čistem predpisu državnih davkov 1. 1926 pobiral, pridemo do razmeroma nizke vsote 8.307.811.33 Din.
Iskati bo in iskali se bodo novi viri za oblastne dohodke in morda se bo kdo pri čitanju čl. 73. točka 1, ki govori o imovinah, ki pripadajo oblasti, nehote spomnil imovine nekdanje samoupravne in tudi samostavne dežele kranjske.
IMOVINA DEŽELE KRANJSKE.
Naj mi bo torej dovoljeno, da se dotaknem tega vprašanja, ki bi utegnilo postati aktualno tudi z ozirom na čl. 2. točka 5, zakona o oblastni samoupravi. Kakor Vam znano, je po zlomu prevzela Narodna vlada SHS z naredbo z dne 4. novembra 1918 vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblasti in naprav. Deželni odbor vojvo-dine kranjske je bil razpuščen, začasno vodstvo in likvidacija deželne vlade pa poverjena komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. Z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 25. januarja 1920 je bila ta komisija razpuščena, osl<r-bovanje in likvidacija deželne vlade pa izročena posebnemu kuratoriju, ki je bil potem z naredbo deželne vlade za Slovenijo zamenjan s komisijo za upravo kranjske dežeine imovine. Končno je bila z naredbo deželne vlade z dne 18. junij;! 1921 tudi ta komisija razpuščena in je oskrbovarfle in likvidacija imovine bivše kranjske prešlo na po-verjeništvo za notranje zadeve in po uveljavljenju zakona o obči upravi na velikega župana ljubljanske oblasti, ki so mu kot najvišjemu upravnemu organu v oblasti po naredbi Narodne vlade SHS z dne 14. novembra 1918 glede deželne imovine izročene kompetence bivšega deželnega odbora in deželnega zbora.
Dasi predvidevajo vse dosedaj navedene naredbe likvidacijo deželne imovine, se ta likvidacija dotedaj ni izvršila, ker ni bilo dosedaj zakonitim potom določeno, kdo je pravni naslednik dežele kran jske. Zato se je ta imovina v posebnem odseku notranjega oddelka pri velikem županu oskrbovala popolnoma ločeno od državnega imetja in postavljen je bil za to imovino še poseben sosvet kot posvetovalni organ velikega župana. Imovina bivše dežele kranjske ni bila dosedaj nikdar ndsvojena in je bivša dežela kranjska tudi v zemljiški knjigi še vedno vknjižena na svojih nekdanjih nepremičninah. (Odobravanje.)
Po sklepih Narodne in deželne vlade je bil en del deželne imovine prepuščen državi v upravljanje, toda nekvamo vprašanju lastninske pravice, ki je bila v vsakem primeru pridržana imovini bivše deže'e kranjske.
V	državni upravi so sedaj:
1.	Posestvo na Robežu, graščina na Mali Loki in v Ccšnjicah ter Grmska šola.
2.	Deželni dobrodelni zavodi t. j. deželna bolnica v Ljubljani in umobolnica na Sludencu.
8. Deželni muzej.
4.	Deželno gledališče.
5.	Prisilna delavnica.
6.	Brambovska vojašnica.
7.	Deželni dvorec.
8.	Mostovi čez Savo v Krškem in Radečah, most pri Sv. Jakobu, most pri Podnartu.
V	oskrbi odseka za likvidacijo deželne imovine pa so ostale deželne elektrtrne na Završnicl in v Bohinju in nekaj zemljišč ob Savi nad Medvodami, ki so bila svoj čas kupljena v svrho električnih naprav, končno razni fondi, od katerih naj omenim melioracijski zaklad v znesku 982.776.60 d narjev, paranrijski zaklad za naknp krov т Švici v znesku 234 610 Din, rezervni zaklad za povzdigo živinoreje v znesku 270.472 Din, garancijski zaklad dolenjskih železnic v znesku 457.335.85 Din, sanačni nI, lad za pridobitne in gospodarske zadrug* v znesku 134.350 Din. zaklad м roorennizarijn muzeja v znesku 37.727 Din. skupno znaša vrednost teh fondov ca. 2,300.000 Dia. Dežela Kranjska pa i m«
ludi dolgove, И prekašajo po veej pri H ki vrednost
te imovine, razen tega je treba upoštevati tudi še težkoče, ki se porajajo vsled razdelitve deželne imovine nekdanje dežele Kranjske me d našo državo ln Italijo.
CESTE IN MOSTOVI.
Izvrševanje gradbenih predpdsov in oblastnih javnih del (cest in mostov) opravlja sedaj Gradbena direkcija na temelju ministrske uredbe z dne 30. oktobra 1919 SLN št. 132, po'em ko se je uredila ko,mpetenca ministrstva za zgradbe z uredbo od 25. junija 1919 SLN št. 76. Po tej uredbi opravlja gradbena direkcija še danes pet let po zakonu I K) obči upravi posle ministrstva za celo Slovenijo in sicer popolnoma ločeno od velikega župana, pod katerega.področje bi po čl. 1. zakona o obči upravi spadali tiidi gradbend posli. V tem okviru je zanimivo poznati veljavne predpise, po katerih so se svoj čas vzdrževale deželne in železniške dovozno ceste. Stroški za te ceste so bili po cestnem zakonu za Kranjsko tako pokriti, da prispeva deželni zaklad dve tretjini, udeleženi cestni okraj pa eno tretjino. Po naredbt narodne vlade SHS o prehodni upravi v Sloveniji dne 14. novembra 1918 so prešli posli gradbene stroke na oddelek, odnosno na po-verjeništvo z-a javna dela, odtod pa na gradbeno direkcijo. Država je do leta 1922. pobirala cestne doklade za deželne ceste ter bila za to upravičena, ker je dve tre'jini prispevka tudi plačevala. Od 1. 1922. pa je ta prispevek izostal vzlic vsem ur-gencam in predstavkam gridbene direkcije.
Ceslni odbori niso več mogli zmagovati rastočih stroškov, ki jih je povzročala ob pomanjkanju državnih prispevkov uprava avtonomnih cest ter so se morali znatno zadolžiti, na drugi strani pa zvišati cestne doklade mestoma do 500 odstotkov. Ponekod so se morale celo uvesti predvojne, že povsod odpravljene mitnice. Tudi tako-zvani izredni prispevki za posebno porabo cest so poskočili tako, da je mnogokrat prišlo do ostrih sporov med udeleženci in cestnimi odbori. Vse to pa ni moglo zadržati poslabšanja cest, ki so bile že od prevrata sem ne baš v dobrem stanju, saj se med vojno vse ceste, ki niso bile strategičnega pomena, niso mogle več tako skrbno vzdržavati kot nekdaj. Državni prispevek, ki ga dolguje država za deželne in železniške dovozne ceste znaša samo za triletje od 1922—1925 6,192.115 Din, torej čez 2 milijona na leto, tako da ,ic predvidoma kon-rem leta 1926 narastel na 8 milijonov dinarjev. (Čujtel) V državnem proračunu za leto 1926-27 pa ni zato nobenega kredita postavljenega. Država pobira na račun nekdanjih deželnih doklad tako-zvani edinstveni državni pribitek od vseh davkov, ki so podvrženi avtonomnim dokladam, kar znaša samo z.i leto 1926 11,579.516 Din. (Cujte!)
Slabo stanje cest se je v mnogih krajih Slovenije radi vremenskih katastrof zadnjih let še poslabšalo, posebno velja to za Selško in Poljansko dolino, za dolino Gradašce. za Žirovsko dolino itd. Mnogo truda in denarnih sredstev bo stalo, da se spravijo deželne ceste zopet v staro stanje, razbremeniti bo treha prezadolžene kra.ine cestne za-stope. Sredstvo za to bi bilo zasiguranje državnih cestnih prispevkov, ki jih doleuje država, uredilo cestne nadzorovalne in izvršilne službe. (Živahno pritrjevanje.)
VODOGRADNA DELA.
V zvezi s ces'nimi gradbami naj bo omenjen») tn področje vodogradnje in vodovodov, torej tako-zvana hidrotehnična služba, ki jo vrši sedaj hidro-tehnični oddelek pri velikem županu.
Ta služba se je vršila nekaj časa v pover-jeništvu za javna dela, prešla potem na gradbeno direkcijo, 1. 1920 na generalno inšpekcijo voda v Belgradu in slednjič v z.mislu zakona o obči upravi pod velikega župana ljubljansko oblasti. V njegovo področje spada regulacija rek in potokov, zagradba hudournikov, preskrba oblasti s pitno vodo, melioracije itd., e obito v zvezi z glavnim odborom za osuševanje l.ubljanskega Barja za melioracijo te obsežne zemlje.
Sedanje stanje regulacij je sledeče:
Sava, ki je bila regulirana od Tacna do Črnuč in nižje dol pri Kresnicah pri Litiji, je vsled nezadostnih kreditov in vremenskih katastrof v lelih 1923, 1925 in 1926 progo od Tacna niz.doli mimo Črnuč v dolžino kakih 10 km strahovito razdrla, vse delovanje se je moralo osredotočiti na popravilo in vzdrževanje regulacijskih zgradb, skušalo se je pač v okviru nezadostnih kreditov njih razpad zad rža vati.
Kamniška Bistrica se je pričela uravnavati že leta 1913 ter so se regulačna dela med vojno in po vojni v malem obsegu nadaljevala. Smernice za nadaljevanje te regulacije, ki je sedaj povsem prenehala, so odvisne od ustanovitve vodne zadruge, do katere sedaj še ni prišlo.
Poglobilvena dela v Ljubljanici, ki so se pričela 1. 1912., so ob izbruhu vojne prenehala. Po prevratu so se dela ob obrežnih zidovih ob prispevku države in občine nadaljevala, vendar v zadnjem letu zopet ustavila.
Z uravnavo Sore se je pričelo spomladi leta 1914., a se je moralo delo vsled vojne prekiniti tei počiva še sedaj, ker se financiranje teli del deloma tudi radi nerazumevanja prebivalstva ni moglo doseči. Vsled zadnjih poplav pa je selška Sora odtrgala in odnesla mnogo rodovitnega sveta, posebno na bukovškem polju.
Od manjših vodotokov оптецјат uravnavo Glinšice in Tržanca. nadalje Gradaščice nad Kole-zijo, Škofeljce v občini Šmarje, Radovne v Sp. Gorjah ,potoka Račica v Zg. Gorjah Izvršil se je tudi poizkus odvajanja voda na Cerkniškem jezeru. Uspeh teh del se bo dal presoditi šele po večletnem točnem opazovanju.
Glede vodne preskrbe so se izvršila po prevratu: reservoir na Velikem Osolniku. občina Turjak, obnovil se je vodovod za vas Studor v Bohinju in zajetje studencev za vasi Žlebej, Curilo in Ra-kovec, občina Božjakovo pri Metliki. Zgradil se je vodovod za vas Slatno, občina Begunje na Gorenjskem, napajališče za Ranjdol pri Kočevju in kap-nica na Treboljnem. Sedaj se gradijo vodovodi za Rateče in za Boh. Srednjo vas, za Velike Lašče, reservoir za Osredek, občina Rob, popravlja se črnomaljski vodovod. Na svoje stroške so zgradile občine Trbovlje in Zagorje obsežne vodovode, v Tržiču se je vodovod na stroške predilnice temeljito obnovil. Končno so'si zgradili vaščani v Grahovem, občina Cerknica, na svoje stroške vodovod.
ZGRADBA HUDOURNIKOV.
Strahovite povodnji in uime v letih 1922 v Selški dolini, 1924 v Polhovem Gradcu, Ločnici in okolici ,leta 1925 v Žireh in leta 1926 zopet v Polhovem gradcu, Žireh. v dolini poljanske Sor«, v Kokrski dolini, v Gornji savski dolini so se pa pokazale nujno potrebne zgradbe hudournikov, škoda, ki so jo poviročile te povodnji. se reni nad 100.000.000 dinarjev. Radi nezadostnih kreditov se dosedaj ni moglo izvršiti nobeno obsežno delo. Kolikor pa se je izvršilo, je dokazalo, da je ravno zagradba hudournikov odvrnila velik del opustošenja.
Zagradbena dela so se doslej po prevratu Izvršila: v fcelimljah, nad Dobrovo in v okolici Polhovega gradca, v občini Ziri, v Selcih in nad Železniki, v Boh. Srednji vasi, Boh. Beli, Keniici, Kranjski gori in Ra'ečah, v Lokah v Кашшикет okraju, v Hrastniku itd.
Za ta regulačna dela ne je izdalo v letih 1918.
do 1927. 7 milijonov Din, melioracije in vodovode vletih 1921. do 1927. 2,580.000 Din. za zagradbe hudournikov 3,000.000 Din.
Za regulačna dela na Savi, Ljubljanici, Kamniški Bistrici, Sori, Gradaščici in Malem grabnu bi bilo potrebno 80,000.000 Din. Za zagdraho hudournikov 5,000.000 ,za vodovode 15,000.000, skupaj 100,000.000 Din.
STANJE NAŠEGA KMETIJSTVA.
Poleg zdaj omenjenih agend bo zanimalo oblastno skupščino predvsem pospeševanje gozdarstva in veterinarstva, kmetijstva, živinoreje, sadjarstva, lova in ribarstva, kakor tudi tehnično poljedelske izboljšave. Te panoge so poverjeno kmetijskemu šumarskemu in veterinarskemu oddelku pri velikem županu.
Kmetijsko šolstvo.
Kar se tiče kmetijstva, mu stoji na čelu oblas'ni kmetijski referent, dočim so dodeljeni vsakemu okraju okrajni kmetijski referenti. Naloga teh referentov je, da prirejajo potujoča poučna jiotovanja, razstave itd. Leta 1926. so priredili vsi okrajni kmetijski referentje v celi oblas'i 220 predavanj in 30 kmetijsko-strokovnih tečajev. Kmetijsko šolstvo je v naši oblasti zastopano z edino kmetijsko šolo na Grmu, ki jo je prevzela po prevratu država v svojo oskrbo. V zače'ku šolskega leta 1927/28 se je ta kmetijska šola. ki je ime'à preje špecijelen značaj živinorejske in sadjarske šole, spremenila v s; eriielno kmeti jsk o-ži vinorej-sko šolo. Za vinore.iski in sadjarski |>ouk pa je za učence ljubljanske oblasti določeno 10 brezplačnih mest.
Kot popolnoma nova šobi *voje vrste se je letos ustanovila sirarska in mlekarska šola v Škofji Loki, pri kateri primanikuie le še kredita za zidanje učnih prostorov. Dotlej se nameravajo obdržati večmesečni sirarski in mlekarski tečaii pn Sirarski in mlekarski zadrugi v Škofji Loki. Zelo priljubili so se med kmečkim prebivalstvom tako zvani potujoči kmeti,isko-rosprdlnjski tečaji pod vodstvom ene učiteliice-vodi'eljice in ene pomožne učiteljice. Na teh tečajih se nauče dekleta kuharstva in gospodinjstva, a tudi ravnanja z deco, potom priključenih socialno-higienskih tečajev, ki jih organizira Zavod za socialno zašči'o dece v Ljubljani. Vsako leto se vrši 9 do 10 takih tečajev od oktobra do konca Julija, ki trajajo 8 do 10 tednov. Stroški zanje so razmeroma majhni (41.400 Din) seveda izključivši plače učiteljic, ki znaša ca. 87.000 Din na leto. Poleg teh od države osnovanih tečajev in šol so v ljubljanski oblas'i še tri gospodinjske šole in sicer v Mari.ianišču, last Kmetijske družbe v Ljubljani, in gospodinjski šoli šolskih sester v Repnjah in Šmihelu. Te šole so od države subvencionirane.
Potreba vzornih posestev in knltnrizarije Barja.
V naši oblasti imamo po zadnji kmetijski statistiki 145.500 njiv, 152.200 travnikov in 186.000 pašnikov. V teh glavnih kmetijskih panogah od prevrata naprej ni opažati kakega posebnega napredka. Potrebno bi bilo, da se uredijo zopet vzorna posestva, kakor obstojajo sedaj v Mali Loki in na Robežu, da se osnujejo semenogojske postaje in še ena preizkusna postaja za kromperjevo vrste na Gorenjskem. Posebno pažnio pa bi bilo Ireba posvetiti razsuševanju in kulturi obširnega ljubljanskega Barja, ki bi sčasom lahko postalo prava žiitnicn ozir. senik za celo ljubljansko oblast.
Konjereja in govedoreja.
Kar se tiče konjereje, se je tudi ta kakor v
Avstriji pretežno od države pospeševala z licenci-ranjem žrebcev, premovanjem konj, upravo žreb-čarn. Govedoreja, ki je bila poprej zadeva deželnih zliorov odnosno odborov, se je v okviru kredita pospeševala od kmetijskega oddelka z licenco vanjem plemenskih bikov in preskrbo posameznih ! krajev s takimi biki-plemenjaki polom državnih podpor, nadalje s premovanjem goveje živine itd. ! V zvezi z živinorejo se je podpiralo tudi mlekarstvo ; s strokovnimi navodili v posameznih mlekarnah j in sirarnah ter s podporami za posamezne mlekarske zadruge. Slično se je pospeševala tudi ovčje-reja in prašučjereja.
Kriza našega vinogradništva.
Ena najvažnejših kmetijskih panog je vinogradništvo, ž<d, da pada letni pridelek od leta do leta. L. 1924.. je znašal še 300.000 hI, med vojno pa je znatno padel in od tedaj mu je ostala padajoča tendenca. Tako se je pridelalo: I. 1913. 230.000 hI, I. 192-1. 128.000 hI, 1. 1926. 95.0IK) hI. (Cujte!) Vzrok za ta žalostni pojav je v močnem pojavu trtnih bolezni, še več pa v opešanju vinooradov vsled starosti. Obnavljanje starih vinogradov se le redko kje vrši, ne da bi manjkalo morda pouka ali trtnic, pač pa nimajo vinogradniki potrebnega denarja. Od trtnic obstojajo še tri, namreč državna v Novem mestu, Arnovih selih in v Kostanjevici, snuje se pa trtnica v Malj Loki.
Kriza našega vinogradništva je v tem, da lastniki ne morejo izvoziti svojih pridelkov v ino-z« mstvo. Domači trg je prenasičen cenejših dalmatinskih vin, kletarstvo je zaostalo, ekspertna Irgovina pa ni organizirana.
Potreba pospešitve eksporta našega sadja.
Kar sem omenil v vinogradništvu, velja tudi za sadjarstvo. Pokrajina, ki šteje nad 8200 ha sadovnjakov in ki raste na njih 980.000 jablan, 500 tisoč hrušk. 640.000 češpelj, 110.000 češenj 150.000 orehov, bi morala mnogo več izvoziti kakor 1200 vagonov jabolk, 400 vagonov češpelj, 300 vagonov hrušk, 200 vagonov češenj in 60 vagonov orehov! Na kakovost dobrih sadik se ne polaga nobena važnost, manjka v oblasti tudi dobrih drevesnic. Sedaj obstojata samo dve, državna v Kostanjevici in ona v Ljubljani, ki je last Kmetijske družbe. Trgovina in eksport nista organizirana, umna predelava za izvoz, način konservjranja se vrši le v tovarni na Vrhniki. Sadjarska in vrtnarska družba za Slovenijo skuša po privatni ini-cijativi te razmere zboljšati.
Dobro stanje našega čebelarstva.
Končam pa z veselejšo sliko našega čebelarstva. To napreduje pod razumnim vodstvom Čebelarskega društva za Slovenijo prav lepo. Po zadnjih statističnih podatkih imamo v ljubljanski oblasti 32.800 panjev čebel, od teh je 17.000 s premakljivim delom. Tudi zdravstveno stanje čebel je prav ugodno, kar je važno, ker se kranjska čebela vsled svoje marljivosti in krotkostj vedno bolj izvaža v inozemstvo, posebno na Švedsko in v Holandijo. Slovensko Čebelarsko društvo je dobivalo podporo iz izkupička Razredne loterije, toda izrecno le za prirejanje tečajev po deželi. V ljubljanski oblasti šteje to društvo 48 podružnic 7, 960 članic.
Slednjič omenim še razveseljivo dejstvo, da se je koncem I. 1926. ustanovila v Št. Vidu ob južni železnici Prva čebelarska šola v Sloveniji, ki se otvori letos v jeseni.
Varujmo naše gozdove!
Kar se tiče gozdarstva, lova jn ribarstva, vrši dotične posle luk. šumaraki referent ozir. gle-I de ribarstva kmetijski referent. Ljubljanska oblast i je bogata na gozdovih, saj šteje 406.155 lin gozda, to je 44.5 odatot. celokupne ali vsaj 40.7 odstot.
produktivne površine te oblasti. Od teh gozdoi
je največ gozdov poedinrev in malih posestnikoi (884.106 ha), večje površine zavzemajo fideiko. misni in solastninski gozdovi kakor tudi gozdov verskega zaklada. Za povzdigo gozdarstva se ji oskrbelo z gozdnimi drevesnicami, ki so omogo čile malim i>oses>tnikom nabavo gozdnih sadik p< zmernih cenah. V ljubljanski oblasti je 7 držav nih gozdnih drevesnic, namreč v Novem mestu Kočevju in Logatcu. Na novo so se ustanovile p< prevratu v Kamniku, v Škofji Loki, v Crnomlji in v Radečah pri Zidanem mostu. Te zadnje mulo mestujejo starodavne državne gozdne drevesnjr< na Tržaški cesti v LJubljani, koje zakupa ni bilo mogoče več podaljšati. V teh drevesnicah se j( oddalo do lanske jeseni, računajoč od zedinjenja 13,873.000 sadik. Ker je les v naših gorskih kra Jih prvovrsten eksporten predmet, imamo v naših gozdovih morda naše najlepše gospodarstvo. T< gozdove pa je treba vzdrževati Jn varovati, dn osta. nejo plodonosni. Za povzdigo in vzdrževanje teh drevesnic je bilo lansko leto za ljubljansko oblast dovoljenih 20.000 dinarjev.
STANJE ZDRAVSTVA V OBLASTI.
Po zedinjenju se Je pri takratni deželni vladi ustanovilo poverjen,ištvo za zxlravstvo, kojega agen de pa so že leta 1919. prešle na zdravstveni odsek za Slovenijo }n Istro. Ta odsek je posloval toliko časa, dokler ni prišlo zdravstvo v smislu zakona o obči upravi v kompetenco velikih županov. Toda le deloma. V bistvu je ostala zdravstvena služba centralizirana pri Ministrstvu narodnega zdravja ki je 1. 1924. ustanovilo po različnih pokrajinah posebne inšpektorate, od katerih je ©den v Ljub. Ijani za celo Slovenijo. Inšpektorat ministrstva za narodno zdravje je od velikega župana popolnoma neodvisen delegat tega ministrstva. Njemu so neposredno podrejeni prejšnja Deželna bolnica LJubljani in vsi državni zdravstveni instituti. Od razpolaga z vsemi večjimi zdravstvenimi krediti, dočim pripada velikemu županu le odločba o razmeroma majhni vsoti. V proračunu za t. 1927-28. j<! finančni odbor ukinil ljubljanski inšpektorat ministrstva narodnega zdravja. Kdo bo prevzel njegove posle in razpolagal s krediti, do danes ni bilo določeno. Ker je po zedinjenja nehal poslovati deželni zbor in deželni odbor kranjski, so prešle vse njegove agende v zdravstvenem oziru na deželno vlado in končno na velikega župana, kolikor niso bili centralizirani. Država plača danes samo plačo zdravniškemu in uradniškemu osebju, tudi samoupravnim zdravnikom okrožnim in občinskim, in vrača bolnicam oskrbne stroške za sironažne bolnike. V ostalem pa se je že fnančnem zakonu I. 1920-27 ustanovilo načelo, da so morajo vse bolnice v Sloveniji vzdrževati ii lastnih sredstev. Država plačuje samoupravnim bolnišnicam samo še zdravniško in uradniško oeob-je, nižje strežniško oeobje pa ne.
Ker so deželni dobrodelni zavodi izvzeti in kompetence velikega župana, so mu podrejene samo sledeče Javne bolnišnice: Samoupravna bolnišnica t Brežicah, občinska bolnišnica v Krškem, ženska bolnišnica zdravstvenega zastopa v Novem mestu in bolnišnica usmiljenih bratov v Kan-diji-
Od novih zdravstvenih naprav, ki so ee ustanovile po prevratu, je omeniti predvsem ustanovitev državne ženske bolnice v poslopju bivšega azila Kranjske hranilnice v Ljubljani. Nadalje s« je vsled velikega navala umobolnih za silo priredila bivša prisilna delavnica za blaznike-hlralre.
V	ljubljanski bolnišnici je na novo ustanov-ljen državni higienski zavod z bakteriološko postajo, zavod za socialno zaščito dece, posvetoval-niča za matere, zavetišče za matere, brezplačni nmhnlntorij za spolne bolezni in državna centralna lekarna. Poleg tega so se ustanovile brezplačne šolske poliklinike. V zadnjem č;-su se je pričelo z vzorno asanacijo krajev, ki so trpeli po epidemijah. Taka asanacija se je izvršila v 1. 1026. v Lukovic.i, kjer se je tudi zgradil zdravstveni dom za zdravstvene in zdravstvenopropagandne namene. Omeniti je tudi zdravilišče za jetične na Golniku. ki bo velike važnosti, kadar bo popolnoma dograjeno, ne samo za Slovenijo, temveč tudi za četo državo.
SOCIALNO SKRBSTVO OBLASTI.
V	zvezi z zdravstvom je tudi skrb za socialne naloge v oblasti. Te vodi oddelek za socialno politiko, ki je podrejen deloma velikemu županu, deloma pa neposredno ministrstvu za socialno politiko. V njegovo področje spada zaščita invalidov, dece in mladine, in skrb za javno pomoč. Od prejšnje kompetence so se od kazale vse ubo-štvene zadeve, repatriacije, potem refundacije stroškov za oskrbo v bolnišnicah, izseljeniške zadeve oddelku za notranje stvari. Zavodi in naprave. ki so še podrejene Oddelku za socjjalno politiko, so: invalidski dom v Ljubljani, invalidski dom v Toplicah na Dol., državno zdravilišče na Golniku s 35 invalidi jn 94 plačujočimi nedn-validi, državna proteznn delavnica v Ljubljani, državni zavod za slepe v Kočevju, dve državni otroški zavetišči, državno vzgajališče in državna gluhonemima v Ljubljani ter šola za slepo deco v Kočevju, Poleg uprave teh zavodov jn njegovega nadzorstva, spadajo v področje Oddelka za socijalno poltiko še izvrševanje zakona o pokojninskem zavarovanju nameščeneve za Slovnijo in zakona o rudarskem pokojninskem skladu za Slovenijo.
Za zaščito delavcev obstoje v ljubljanski oblasti še sledeča oblastva in zavodi, ki so pa podrejeni neposredno Ministrstvu socialne politike: inšpekcija dela v Ljubljani, Borza dela v Ljubljani in Nadzorništvo parnih kotlov v Ljubljani.
Zalo važne pa so tudi še sledeče naprave: Okrožni urnd za zavarovanje delavcev kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in Delavska zbornica v Ljubljani.
STANJE NAŠE OBRTI.
Glede pospeševanja obrti, industrije in zadružništva naj pripomnim sledeče:
Obrtno strokovno šolslvo Je v državni upravi bi pod nadzorstvom oddelka za trgovino in industrijo pri velikem županu. V ljubljanski oblasti so sledeče strokovne šole: Trgovska akademija. Srednja tehniška šola z U oddelki, Dvornzrediia trgovska šola. Osrednji zavod za ženski domači obrt, vsi v Ljubljani, dalje Pnškarska šola v Kranju, Plefar-ska šola v Radovljici, Šola za obrtno risanje in Ženska obrtna šola, obe v Kastvu, ter Krojaška, čevljarska in mizarska šola s pravico javnosti na Salezijanskom zavodu na Rakovniku. Slednjič še meščansko-gospodinjske šole v Ljubljani, v šiški, v Trbovljah in na Jesenicah.
Za pospeševanje ohrta obstoji v LJubljani Urad za pospeševanje obrti, ki ga je ustanovil Deželni odbor kranjski in katerega je prevzela država. Vsled nezadostnih kreditov pa ta zavod nc more vršiti onih nalog, za katere je bil ustanovljen.
Domača industrija je v oblasti precej razvita, toda Se premalo. Najbolje je razvito čipkarstvo s sorodnimi strokami. Na čelu le panoge stoji Osred njj zavod zu žensko domačo obrt. dalje so čipkarske šole v Železnikih. Polhovem gradcu, Zireli. Zagorju, Banja lok i in na Jesenicah. Vrš* se tudi potovalni čipkarski poučni tečaji, ki so zelo dobro obiskani. Pri člpkarstvn je zaposlenih in udeleženih okrog 20.000 ienskih moči.
Druge panoge domačo industrije so košar-»tvo odn. pletarsivo in lončarstvo. Za prvo panogo imamo šoli v Ljubljani in Radovljici, va lončarstvo pa izbomo keramično šolo nn Srednji tehnični joli. Želeli bi bilf», da bi se tudi moderni način lon-{iirstva, ki ga goji Ia šola, udomačil na dežel1, da bo domače prebivalstvo kos tudi tovarniški konkurenci- Veliko nazadovanje je opažati pri domači industriji za lesno obrt, suho robo, situ, sode in lobotrebce, tudi domača industrija za izdelovanje glavnikov, krtač in žebljcrska industrija je zelo nazadovala, ker ne moro več konkurirati ,s tovarniškimi izdelki. DomaČa industrija slamnikov in tevljev pa so je naslonila na tovarne in veletrgovce 1er dobro uspela.
Važna gospodarska panoga za našo oblast je tudi pospeševanje tujskega prometa, ki ga goji Zveza za tujski promet v Sloveniji, ob sodelovanju Zimsko-športne zveze iu Slovenskega planinskega društva in sicer brez državne subvencije. Slednjič naj omenim tudi kot važne gospodarske ustanove za povzdigo našega obrta in industrije Ljubljanski velesejem.
ŠOLSTVO V LJUBLJANSKI ORLASTl.
Prosvetna uprava v Sloveniji je prešla po prevratu na Poverjeništvo za uk in bogočastje. l'o-sle nekdanjega Deželnega šolskega sveta pa je prevzel Višji šolski svei v Ljubljani. Z organizacijo obče uprave se je ustanovil posebni prosvetni oddelek za Slovenijo, ki je ostat do konca lota 1024. skupaj za ljubljansko in mariborsko oblast. Leta
1925.	pa se je razdelil na obe oblasti in posluje pri nas kot Prosvetni oddelek velikega, župana ljubljanske oblasti.
Prosvetno upravo vodi prosvetni inšpektor kot strokovni referent velikega župana po pravilniku z dne 9. aprila 1925 Njegovi pomočil ki so Oblastni šolski nadzornik koi referent za osnovne Joie, inšpektorja za srednje ju meščanske šole ter učiteljišča in poleg tega obstoji še referat za umetnost, znanost in splošno prosveto, ter ekonomsko-finančni referat za vse posle pravnega značaja.
S to organizacijo so bili tako Višji šolski svet kakor tudi Okrajni šolskj sveti ukinjeni, obstoje samo še Okrajni šolski ..veti v smislu starega šolskega zakona. Kar se tiče osnovnega šolstva, znaša število vseh osnovnih šol v ljubljanski oblasti <164, med temi 053 javnih Ln 1! zasebnih. Od teh je 115 enorazrednic, 123 dvoinzrcdnic, 44 trjrazredmc, 35 štiri razred nic, 47 šestrazrednic, (I sedemrazrednic in 15 osemrazrednic. Zasilnih šol je 15. otroških vrtcev 10 in dnevnih zavetišč-6.
Po prevratu je b lo na novo ustanovljenih 8 osnovnih šol, razširjenih pa 188 Na osnovnih šolah je nameščenih 1878 učnih oseb in 48 otroških vrtnarje in učiteljic ženskih ročnih del Samo za to osobje plača država na osebnih prejemkih aktivnega učleljslvo 40,800.0(10 Din na leto. na pokojninah pa 20.278.Gti0 Din. Iz teh suhoparnih številk se razvidi lep in velik razvoj našega osnovnega in meščanskega šolstva izza prevrata. 47 šestrazrednic, 15 osemrazrednic, 19 meščanskih šol, to so številke! (Res je!) Država je poleg vsega tega Se posebej podpirala podjetne in zaslužne šolske občine z izdatnimi podporami. V letu 1921. in 1026. so znašale podpore skupaj 600 000 Din. a samo v letu
1926.-27.	385 000 Din od tega Dvorska vas iu Semič po 85.000 Din, Davča in Podlomk po 20.000 dinarjev. Leta 1924. se je poleg tega izplačalo za šole v Sloveniii 'z ameriškega Blairoveîa posojila 300 000 Din.
V	osnovne šole hodi 63.250 učencev jn učenk (torej okoli 30 otrok na enega učitelja. — Opomba ured.), v ljubljanski oblasti je 12 javnih mehanskih šol. na katerih poučuje 105 učiteljev. Razen lega je.7 zasebnih meščanskih sol z 52 učitelji, ki so skoro vse redovnice. Vse meščanske šole imajo po 1 razrede, izvzetnšj Rakek in Trbovlje, ki sta se ustanovili šele letos Meščanske šole so se ustanovile po pretežni večini vse po preobratu, oziroma so sc razvije iz 8 razrednih osnovnih šol. Osobje meščanskih šol plačuje država. Letni prejemki toga učiteljstva znašajo 2,500.000 Djn. Meščanske šole je obiskovalo v preteklem letu 3009 učencev in učenk.
V	ljubljanski očisti ,io sedaj troje učiteljišč, dvoje v Ljubljani in eno v Kastvu. Prejšnje enotno državno učiteljišče v Ljubljani se je po prevratu razdelilo v samostojno moško in žensko uč lelji-šče. Vsako učiteljišče ima 4 vadniške razrede, žensko tudi otroški vrtec in 4 popolne letnike. Razen državnih sta še dve zasebni učiteljišči v Ljubljani in Škof ji Loki. Od osrednjih šol imamo v Ljubljani 7 državnih jn 2 zasebni in sicer 2 humanistični gimnaziji 1 Ljubljani in š» Vidu, 6 reatn'h gimnazij, 2 v Ljubljani, licej v Ljubljani. Kranju, Novem mestu in Kočevju. V državne srednje šole hodi 3317 učencev, v zasebne pa 775. skupaj -1492.
PROSVETNI ZAVODI.
Prvič Narodni muzej. Nekdanji Deželni muzej je prevzela država v svojo upravo, vendar nc uspeva zaradi redukcijo osob.in in zaradi prikrajšanih prejemkov. Poleg Narodnega muzeja se je ustanovil tudi' Etnografski muzfei, kar je bila nujna potreba. Državna licealim knjižnica je najstarejša javna knjižnica naše, države, ustanovljena leta 1774.
Število knjig closeza 120.00(1. Prostori su neilostalni. krediti prepičli, v žlic temu sc razvija knjižnica \sled prejetih dolžnih izvodov iz vse kraljevine in vsled nakupov ie inozemstvu v pravo univerzitetno bibliotek«. Krediti so /a bodoč« budgolno leto tako skrčeni, tla bodo novo nakupi skoro ueinogoi-i. Ker knjižnica kljub temu naglo narašča, bo treba mislili nn novo poslopje.
Spomeniški urad skrbi v Ljubljani in mariborski oblasti za varstvo spominskih in umetniških spomenikov. Vse posle vrši en konservator. kredili so nezadostni. Državna zalogu šolskih knjig in učil. ki jo je ustanovila Deželna vlada za Slovenijo v maju leta 1919. z namenom, da prevzame vse funkcije dunajske zaloge šolskih knjig za naše ozemlje ter odpomore pomanjkanju slovensk h šolskih knjig. Do leta 1922. je bil zavod v državnem proračunu, od tedaj pa se vzdržuje sam iz svojih dohodkov. Od svoje ustanovitve do danes je izdala državna zaloga 77 šolskih knjig, izmeti katerih so nekatere izšle že v petem izdan ju. Finančno stanje tega zavoda je ugodno.
Državni konservatorij. Po prevraiu je društvo Glasbena matica v Ljubljani razširilo svojo glasbeno šolo z ustanovitvijo konservatorija. ki je pomenil za našo kulturo in za osamosvojitev našo glasbene vzgoje velik korak naprej. Z budgeiom za loto 1926-27 se je konservatorij sprejel v državni proračun. Država je provzela niater'alne izdatke, učno osobje pa le deloma, namreč ravnatelja in 3 učitelje. Gojencev šteje konservatorij 135. goji se solopetje in instrumentalen pouk. Že sedaj so ub-solvirani gojenci le naše glasbene šole odličnj člani v naših gledališčih, v kratkem pa bo mogoče zasesti z domačimi močmi tudi orkestre, v katerih prevladujejo še sedaj inozemci, zlasti v Belgradu in Zagrebu.
Narodno gledališče, ki ga je po večletnem mrtvilu med vojno vzbudil k novemu življenju gledališki konsorcij, je bih) v jeseni leta 1919 proglašeno za Državno centralno gledališče. Od tedaj nosi vsa bremena država, ki pa pobira tudi dohodke. Gledališče uporablja zgradbo nekdanjega Deželnega gledališča, v kater} so goji opera in zgradbo nekdanjega Nemškega gledališča, v katerem se goji drama. Z ljudskimi predstavami j>o nizkih cenah se daje tudi najširšim slojem priliko posečuti gledališče.
• * *
Visoka skupščina! 1/. pričujočih zelo splošnih obrazložb ste moida razvideli. kako velike naloge Vas čakajo v bližnji bodočnosti na vseli polj h domačega gospodarstva prosvete in promeia, na polju humanitarnega in socialnega delovanja in na polju povzdige občega blagostanja v oblasti. Le s stvarnim jn združenim delom vas vseh jih bo mogoče uresničiti. Slovenskemu narodu lasten smisel za organizacijo, red in za stvarno delo so porok, da bodete v sporazumnem delovanju z občo upravo in njenimi predstavniki dosegli svoj plemeniti cilj, za katerega ste bjli poslan' v to ugledno zbornico. Kadar se oklenete pri svojem delu s |»osebno ljubeznijo svojega ožjega kraja ali okoliša, ne pozabile pri leni, uvaževati in zastopati ludi obče in širše koristi in potrebo ljubljanske oblin»', a ne izgubite iz vidik;, tudi ozire na ono vez, ki, pridobljena s krvavimi žrtvami naših junakov, ne-razdružlj vo veže narod Srbov, Hrvatov in Slovencev na veke. Tako bo postalo Vaše delovanje na videz omejeno le na ljubljansko oblast in njene kraje, mogočen steber na zunaj nepremagljive, na znotraj pa vzorno urejene u; zalo cvetoče uzadovoljene in uerazrušne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Sîavnosîni naqovor predsednika dr. Natfačena.
Takoj po govoru zastopnika velikega župana je izprcgovoril predsednik dr Natlačen sledeči slavnostni nagovor:
V smislu čl. 58 zakona o oblastni in okrajni samoupravi je otvoril zastopnik velikega župana skupščino po kraljevem ukazu. Samo svoji domoljubni dolžnosti se oddolžimo, ako se v tem svečanem Irenctku spomnimo Nj. Vel. kralja, ter manifestiram» za skupno našo domovine za državo Srbov, Hrvatov iu Slovencev, - tem, da zakličem.t trikrat: Naš kralj Aleksander !.' naj ž!vi! (Vsi poslanci stoječ zakličejo navdušeno: Živel!)
I vol li ste prvo predsednistvo skupščine ljubljsnske oblasti. Poverili ste meni zaupanje in izkazali odlično čast da kol prvi predsedujem tej skupščini iu jo vodim v njenem delu a blagor naše ožje domovine.
Prosim vse gospi.de, da me pooblastile obenem, da sinem v imenu skupsitine odjiu-slati Nj. Vel. kralju uasti pno brzojavko:
Skuitščina oblasti ljubljanske, zbrana na prvi svoji seji pošilja. Vašemu Veličanstvu
; iskrene i<razo svoje popolne udanosti in največjega spoštovanja. Skupščina oblasti ljubljanske. I)r. Natlačen, predsednik. (Ponovne , ovacije kralju.)
Vase vsesplošno živahno odobravanje smatram za potrditev mojega predloga.
Dovolite, spoštovani gospodje, da izrazim ob tem zgodovinskem trenutku nekaiere s»\/je misli v pogledu na u.si roj in pričakovanj delo v tej .skupščini. To skupščino smatia1 mo upravičeno za naravno in pravno naslednico bivšega deželnega zbora Kranjskega, čeravno je lep kos zemlje nekdanjo dežele kr an ske odpadel ua našega soseda ua jugu-zapathi, dučini je prišel pod ljubljansko oblast dei nekdanjega slovenskega štajerja. Odlikuje se ta skupščina v primeri z nekdanjim deželnim odborom predvsem )io svoji demokratični .sestavi, kajti padli so vsi privilegiji stanovsko razlike. Izvoljena je naša skupščina na temelju splošne enake neposredne in tajne volivne pravice.
Ker smatramo ljubljanski; oblast za naravno in pravno naslednico ::,'kdaaje dežele kranjske, hoin» predvsem skrbeli in zahtevali, lia se nam izroči la-t in posest vse premične iu nepremične imenovine nekdanje dežele kranjske oziroma štajerske, v kolikor le/j leta v območju naše oblasti. (Odobravanje.)
Prevzeli bomo uase velik del onih nalog, ki jih je morala doslej vršiti država satmo Naloge, ki nam jih odkazuje zakon, pa bomo mogli izpolnjevati le, ako nam bedo na razpolago /.a to potrebna sredstva. Svesti pit smo si našega sedanjega težkega gospodarske-j ga položaju slovenskega ljudstvu, ki ue do-' j: uši n -še novih obremenitev. (Veliko pritrjevanje.) Naše stremljenje pojde radi tega /.a tem, da si priborimo od države, ki bo z našim delom razbremenjena, p etre h na finančna sredstva, tako da naše ljudstvo nc ho obteženo z novimi davčnimi bremeni. (Tako je!)
. Iskreno želimo in zastavili bomo v to vse svoje moči, da se sedanji težki gost» >da> ski in socialni položaj čimbolj olajša in izboljša. Kljub naši najboljši volji pa čudežev i seveda ne bomo mogli delati in naj čudežev ' od nas tudi nihče ne pričakuje niti zahteva. Želeli bi pomagati invalidom, zaposliti brez-p selne, preskrbeti sirote in onemogle in storili bonu. v tej .-meri, kar bo sploh mogoče. Javnost pa naj, ko bo ocenjevala naše delo, ne zc.bi. da smo sami brez sredstev in da se nam samim godi, kakor se je godilo v zadnjih letih mnogim hišnim posestnikom, ki so Sli sami brc. strehe.
L. 1U18. se je s političnim zedinjenjem v skupno nacionalno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev udejstvil takozvani maksimalni program našega naroda, ki so si ga vstavili voditelji našega naroda ob začetku, ko so jo naš narod sploh začel politično zavedati, čeprav uresničenje lega programa ni )>opohio, ker je velik del našega naroda ostal izven državnih mej. A mi hočemo, da so v okviru uresničenega maksimalnega našega programa udejstvi tudi -e takozvani minimalni naš program, ki je bil od nekdaj izražen v besedah : Z e d i nj e n a S 1 o v e n i j a s široko zakonodajno samoupravo. (Viharno pritrjevanje iu pleskanje večine.)
Strem'Ij bomo za leni, da sc strne vse ozemlje, na katerem prebiva naš narod v eno pokrajino iu da zastopstvu te pokrajine, priborimo pravico urejati zakonit« mu oilkazaue •dvari s pomočjo zakonu. (Tako je!) Velika jc ; ii i ln lrba nekdanjih deželnih zborov v tem, da ' so bili v svojih zakonodajnih pravicah ome-jf ni in navezani ua dobro voljo vsakokratne osrednjo vlade, a zakon o oblastni in okrajni samoupravi oblastnim -Kupščiuam sploh ,ud-I reka zakonodajno moč in stavlja oblastne skupščino г določbami, ki jih vsebujejo členi 12! i" nadaljnji, pod'.skrbstvo vel kili županov.
Ako pa -o hočem:» boriti z.a razširjenje komj>etcnc, za zeilinjciio Slovenijo in za pravico lastne zakonodaje, naj nihče ne misli, da
nas vodijo pri tem Itaki separatistični ali pro-lidržavni nagibi. Nasprotno, povsod nam bo ozir na državno korist, napredek, ugled in moč di/.ave, uuše skupne domovine, odločilno pred očmi. (Veliko pritrjevanje.)
Uverjcni smo, da ho šele široka -amo-uprava z zakonodajno močjo omogočila popoln razmah vseli -il našega ljudstva, njihovo prebujenji; in pritegnitev k delu u. g.upudar-skeni, socialnem in kulturnem polju in tla je to etliua pot, ki vodi k o zdrav I jen ju sedanjih težkih razmer.
V tem smislu boicii nadaljevali irradie» starega -lovenskega programa z namenom, da dobi slovenski narod v tej drz.av svoie pravo. (Gromovito odobravanje večine.) Naša .srčna želja jo, naj l>i poslal februar zgodovinski dan. ki se g.t bo z veseljem ia hvaležnostjo spominjal ve- 'tas narod. Naj bi postal In dan mejnik, ki naj bi značil začetek boljše bodočnosti našega naroda!
Bega prosimo, da L>i podprl nase šibko moči in blagoslovil naše delo, da obrodi sto-teren sad!
Govor, predsednika jo bil sprejet z navdušenjem in se je končal med velikim aplavzom večinskih poslancev.
Deklaracija kluba SLS.
Nato se je oglasil 1; besedi dr. I! r e c e l j 1er izjavil, da z ozirom na zgodovinski trenutek iu položaj uasoga m:toda, z ozirom na poročilo, ki ga j" pedal zastopnik velikega župana, ima naročilo kluba poslancev S1..S, da prečila naslodujo
SLOMiSNO IZJAVO ALI DEKLARACIJO
kino SLS ki je edina prava zastopnica slovenskega narodu izjavlja:
Sedanja samouprava no uslrcza živ-lieiiskiiii potrebam slovenskega naroda.
Vgotavljamo. da so jo SLS vos čas najodločneje borila proti listini določbam ustave iu zakonov, ki ustanavljajo sedanje oblastne skupščine.
Ideal SLS je bil vedno. .!«' i" ostane zakonodajna samouprava Zeti i njene Slovenije. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Nas narod je zrel za lako samoupravo in zanjo se bo boiil, dokler je ne doseže. (Ponovno gromovito ploskanje večine.) To borbo nam pa narekuje tudi ljubezen do naše zedinjeiie države, ki se bo po notranji preureditvi na osnovi zakonodajnih samouprav na znotraj in чн zunaj zelo okrepila — ludi v uteho in zasloni bo našim bratom izven meja naše države. (Velikansko odobravanje, ploskanje in manifestacije našim bratom ori \>o zbornice.)
Ker pa vidimo v sedanjih samoupravah vendar nekak prvi zaée'ok in korak do našega, vzora, hočemo, v kolikor nam ustava iu zakoni devoljujejo, zastaviti vse svojo moči, da bo sedanja oblastna skupščina kar najbolj izrabila ta lesen delokrog za izboljšanje težavnega položaja iiušegr ljudstvu.
Da so omogoči uspešno delovanje oblastno skupščine, zahtevamo:
Da ostane prejšnja deželnrf imovina, neokrnjena «:hlastni samoupravi kot Icgi-tiuini naslednici bivše dežele in da osrednja vlada vrne 'isto dele le imovine, ki jih je zaradi izredni)1 razmer prevzela začasno v svojo upravo. (Viharno pritrjevanje.)
Du osrednja vlada prepusti oblastni samoupravi potrebna finančna sredstva in ii s lom omogoči svobodno delovanje za narodne, kulturne, socialne in gospodarske potrebe našega ljudstva. (Ponovno odobravanje.)
Sedanji gospodarski položaj je izredno težak, tako da ljudstvo ne prenese novih davčnih bremen. Današnjo gospodarsko krizo je mogoče rešiti samo z intenzivnim delom samoupravnih teles, kar pa brez za-
P. Adolf Čadež:
Aleksandri ja, 15. februarja 1927.
Vojska na Kitajskem.
Domača vojska na Kitajskem in spor z drugimi državami se čuti tudi v Egiptu. Vsak dan poročajo listi o ladjah in o vojakih, ki jih pošik'a'o proti vzhodu iu gredo skozi Sueški kanal. Največ ladij — so razume — pošilja Angleška, ki ima navado, da v vsaki Inki pusti na suho vse moštvo jn ž njim manevrira v bližini ladjevja. Pri tem ima menda dvojni namen: Da povsod kaže svojo moč in da krepi s tem disciplino med vojaki. Da to angleško postopanje ni brez vpliva na ljudstvo, se vidi tudi v Egiptu. Vsakikrat, ko gredo angleške vojne ladje skozi kanal, poročajo tukajšnji listi, da so Angleži korakali po vsem Pori Saidu in okolici, pešci, pomorščaki, arti-Ijerija s topovi, na čelu pa vojaška godba. To se ponavlja vsak dan, dokler stoji ladjevje v kanalu.
Jugoslovanska šolska ladja v Aleksandriji.
Meseca novembra jc bila par dni v Aleksandri ji šolska ladja jugoslovanskega ladjevja, v januarju pa nemška; brez angleških vojnih lad j pa n'smo nikdar. Te dni stoji tukaj Šolska ladja severnoameriškega ladjevja. Ta teden pa imajo priti tri velike amertUanske, Ki so tudi na potu proti Kitajski. Te stvari omenjam iz sledečega vzroka: angleški in
nemški katoliški pomorščaki pridejo ob nedeljah skupno k sv. maši in sicer s katoliškimi. častniki, ki jih spremljajo, anier.ski pa niso prišli samo k sv. maši, temveč precej jih je prišlo tudi k sv. spuvedi in k sv. obhajili. Mornarji kal liških evropskih držav pa nc pridejo v cerkev. I /.tega se vidi. k j e je v verskih zadeva h u a p red ek d o m a.
Črne nevarnost.
Odkar je JSgipet samostojna država, se vidi med tukajšnjimi domačimi vojaki vedno več črn h. Ker pa so vojaki večinoma oženjeni, so z njimi prišle v mesto tudi njih črne žene. Kedar grem skozi dvorišče vojašnice v Anfuši, vidim veliko črnili zamorskih vojakov in po dvorišču polno malih zamorčkov.
Pa ne samo med vojaki, temveč tudi med drugimi priproslimj ljudmi je videti vedno več črncev. Med izvoščki, šoferji, vratarji, pa ludj med policaji jih jc vedno več.
Ker pa se zamorci za mladino in za njih vzgojo še manj brigajo kakor Arabci, jo po cestah in ulicah vse polno otrok, ki ne poznajo ne očeta in ne matere. Da bi se v tem oziru vsaj nekoliko odponioglo, je vlada dala pos'avo, da sc nihče ne sme poročiti brez postavnega dovoljenja. Obenem so v Kajiri. glavnem mestu, sklicali komisijo, ki se posvetuje, kako bi bilo mogoče v Egiptu odpraviti muGgožcudvo.
Sicer pa že zdaj veliko moliamedanov nima več, ko po eno /.eno. Večinoma delajo tako, kakor je to storil črni vratar hiše, v
j kateri je a-il naših deklet. Ko se mu ie žena I postarala, j" jo p dal' lanskega leta domov v j Sudan, ocl koder je bil prišel. Ko se je stare j /ainorke cdkriža!? si je vzel novo mlado arab-' ske sorte. Če za prvo ženo še skrbi, nisem ; mogel izvedeti, pač pa sem cul, da tako, ka-: ker jo ia naredil, delajo л si tnohamedani v
I tigipiu
Franoščina v Orienta.
Vpliv francoščine v Orijentu zelo napreduje, zlasti šc sedaj po vojski. Pred vojsko se je z italijanščino prav lahko izhajalo, zdaj pa povsod Francoščino naprej rinejo.
Dr. Lamana, višji egiptovski uradnik v j pokoju, ki ima z.a ženo Slovenko, izobraženo in pcbc.ž.no gospo, mi je o priliki rekel: V •nojem času se je pri egiptovski v ladi urado-valo vse v italijanskem jeziku, dandanes pa vse v- arabščini; z Evropejci pa v francoščini. Vzrok temu jc, ker -o (se višjo iu boljše šole v rokah francoskih redovnikov in redovnic.
Pred kratkim mi jo rekla voditeljica neke itaPjanske dekliške šole: Ves poduk v šoli moramo imeti za italijanske otroke pol v italijanščini, pol v francoščini, ker drugače i gubiino vse otroke. Njih starši, rojeni Italijani, še med seb:»j najrajši francosko govorijo, le kadar jih nobeden ne sliši, govore ,se svoj materai jezik.
Prav tako, kakor je v Egiptu je tudi v Palestini. Lanskega lotu sem bil obiskal sv. j deželo in sem se izkrcal v llajfi. Na ladjo je bila prišla radi potnih listov komisija. Ilolel ' sem se pogovoriti v italijanščini, kakor jc do
sedaj še vedno povsod slo. Slišite, mi pravi mlad uradnik,. ali boste mbgočo odgovarjali , angleško? — Ne, gospod.< — -Ali pa francosko? —- Tudi ne, gospod. -— Tu se obrne uradnik na šei'a, prcJsI ijnika komisije, in mu reče na pol glasno v nemščini: Kaj naj storim? — Slišite, g. spod, sem se jaz oglasil tudi na pol glasilo po nemško, če bi mene tako vprašali, bi vam jaz žc povodni, kar želite. Na lo opazko smo >o vsi trije namuznili in v blaženi nemščini, pogovorili, ker ona dva sta bila pristna zida; vsi judje pa imajo za svoj jezik, kadar «> sami. neke vr.-Че nemščino.
Na lo, da francoščina v Orijeutu napreduje, se mora ozirali tudi Cerkev.
Sueški prekop je politično angleški, toda uprava je v fiancoskih rekah in na zunanje jo vso francosko, ce tudi je med uradniki tri četrtine Grkov, ki so zasedli prostore, ki so jih pred vrjsko imeli Avstrijci. Rud in Menici. Grki pa, ki so šolo obi.-i-ovali, lažen svojega jezika govore v-i francosko. Koncem lanskega leta jc izšel v Aeta Apostolicao Sediš; v jiapočevoni uradnem lisiu. deklet, da se Sueški kanal /. okolico i-.' . i iz, kuslo-dije Sv. dežele in da -e u ta novi lastni apostolski vikarijal, ki se podredi francoski frančiškanski provinci, ki ima svojega provinci-jala v Pari u. Da h. zn Sueškim prekopom prišla Sirija, ki se bo iiuîi iiloiiiu iz Sv. dežele, io prav golov o. Sirija se !.-•> u i (»odredila ludi kaki iram -ki provirci чег je politično francoska. Za Sirijo pa pride ua
dostnega in trajnega financiranja ni mogoče.
Prepričani smo, da bodo tudi druge politične stranke v vsej državi poznale našo domoljubno borbo in se nam pridružile, da čimpreje zakonitim potom dobimo tako ustavo in tako zakonodajno samoupravo, ki ho ljudstvu res koristila, našo skupno državo pa ojačila.
IZJAVA NAPREDNEGA KLUBA.
K besedi se ]e oglasil, nato načelnik Napr. kluba dr. Albert Kramer, ki je podal v imenu naprednega kluba sledečo izjavo:
Prišli smo v skupščino z najresnejšo voljo za stvarno udejstvovanje in za lojalno sodelovanje z večino pri vseh nalogah, ki čakajo oblastno samoupravo in oblastno skupščino. Smatramo, da je obl. skupščina torišče našega dela na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju in da je potrebno naše skupno sodelovanje, ako hočemo koristiti ljudstvu. Nikakor pa se ne smejo stavljati na dnevni red politična vprašanja. Politične zadeve spadajo pred drug forum, pred Narodno skupščino. Zato smatram, da spadajo razne želje, ki se tičejo pre-osnove zakonskega stanja in razni drugi programi, le pred politični forum Narodne skupščine, ki je edino pravo mesto, da jih rešuje. Napredni klub je pripravljen, da resno in lojalno sodeluje pri vseh poslih, ki bodo v oblastni skupščini na redu, da dvignejo gospodarsko, socialni in kulturni nivo onega dela naše države, čegar važne panoge njegovega življenja so nam izročene v skrb. Smatram, da so te naloge tako težke, da bi bilo edino pravilno, če bi večina in opozicija nastopale skupno. Le v skupnem delu je mogoče doseči lep uspeh. Na drugi strani se Napredni klub zaveda, da zahteva ogromni delokrog oblastne samouprave tudi težke žrtve, namreč sredstva, s katerimi naj se vzdržujejo samouprave. Vrh tega pa gospodarsko stanje ljubljanske oblasti onemogočuje, da bi iskali sredstva za vzdrževanje oblastne samouprave z novimi obremenitvami ljudstva. Zato smatram, da je dolžnost oblastnega odbora, ki mu je poverjena sestava proračuna, da najde ravnotežje na način, ki bo izključeval nove obremenitve ljudstva. Naša oblastna skupščina se ne more in se tudi ne sme poslužiti pooblastita § 75, ki mu daje možnost, da določi 50% doklado na državne neposredne davke. Smatram, da je sedanja oblastna samouprava dejanska dedinja bivše imovine kranj. dežele. (Klici iz vrst SLS: Dobrot) Zato je potrebno, da oblastni odbor zahteva in izposluje od države prepustitev vseh predmetov bivše kranjske deželne imovine. Oblastna skupščina naj pozove dalje kraljevsko vlado, da potom posebnega amandmana v fin. zak. zasigura možnost, da se vrnejo obl. skupščinam dohodki, ki so tvorili svoječasno vir deželnega gospodarstva. To so deželne doklade, ki so ob prevratu prešle med državne prejemke. Vrh tega bo treba zahtevati od države tudi vrnitev ne samo poslov, temveč tudi sredstev, ki so potrebna za uspešno poslovanje oblastne skupščine.
Zato Napredni klub predlaga, naj skupščina pozove centralno vlado, da poskrbi s posebnim amandmanom za tozadevno pooblastilo. Tudi oni del državnih davkov, ki so nekdaj tvorili del državnih dohodkov, ki pa imajo, teritorijalni značaj (trošarina na vino in žganje), naj se vrne oblastni samoupravi.
§ 88 zakona o oblastnih samoupravah daje oblastni skupščini važna in pomembna sredstva v roke. Med mariborsko in ljubljansko oblastno skupščino je mnogo skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj. Mislim, zato, da bo najbolje, da v vseh zadevah, ki se tičejo obeh oblasti, nastopamo skupno, kar bo utrdilo zavest naroda, da sta obe oblasti navezani v kulturnem, gospodarskem in socialnem oziru. Izjavljam, da bomo vsako tako akcijo lojalno podpirali.
Potrebno pa je, da izrečem povodom današnjega konstituiranja oblastne skupščine odkrito besedo: Upali smo, da bo večina pokazala razumevanje za velike naloge, ki čakajo nas vse skupaj in da bo dala zato tudi opoziciji del zastopstva v vodstvu, 'to pa se ni zgodilo. Jemljemo to na znanje kot vaše geslo, da ne želite našega sodelovanja in da hcčete tudi sami nositi vso odgovornost za delo oblastne skupščine. Ne boste nas spravili radi tega iz ravnotežja, vendar pa ne bomo prenehali dvigati svojih glasov, da se izloči iz oblastne skupščine, ki mora biti najvišja gospodarska korporacija našega naroda, vsa politična vprašanja, ki spadajo le pred edino kompetentni forum — Narodno skupščino.
IZJAVA KLUBA SKS.
V imenu kluba SKS je podal njegov predsednik inž. Fran Zupančič naslednjo izjavo:
Visoka skupščina! Mi zborujemo v sejni dvorani, ki je namenjena občinskemu svetu ljubljanskemu. Na Kongresnem trgu pa stoji ponosno deželni dvorec, naš edini slovenski parlament. Tamkaj je pravo mesto za dobro slovensko gospodarsko delo. Ne mislimo s tem preganjati našega kulturnega zavoda, slovenske univerze. Žigosati pa moramo pogrešne metode v naši upravi.
SKS odkritosrčno pozdravlja dejstvo, da se je danes začelo z vpostavitvijo oblastne ali deželne samouprave. Z dobro voljo in vztrajnim delom bomo dosegli, kar smo 1. 1918. ie imeli. Veliko dela čaka to zbornico in narod slovenski pričakuje od tukaj svoje gospodarske rešitve.
Gospodarsko nazadovanje je objelo vse panoge našega gospodarstva. To nazadovanje pa ima svoje korenine v kmetijski krizi. Naše ljudstvo je osirotelo in iz tega izvira vse gorje v gospodarstvu. Najbolj ječi danes kmetijstvo. Zato se mora pomagati najprej tam, kjer je potreba največja. Trgovina, obrt in industrija ne morejo najti razmaha, ako kmečki narod nima sredstev za odjem blaga. Ljudstvo je bilo prisiljeno omejiti svoje potrebe na najnižjo mero.
Dvigniti poljedelstvo, produkcijo in jo vzpo-sobiti za težak konkurenčni boj na svetovnih tržiščih, bodi prva naloga te zbornice. Važno vlogo pri tem vprašanju zavzemajo prometna sredstva. Kmetijska delavnica je nepremakljiva. Zato je vrednost kmetijske produkcije in možnost dobrega vnovčenja odvisna v prvi vrsti od dobrih potov cest in železnic V tem pogledu je delala Sloveniji centralna vlada vseh osem let v nebo vpijočo krivico. To krivico popraviti je prva dolžnost naše skupščine. Rešitev cestnega vprašanja je ena najnujnejših potreb. Zato pričakujemo, da bomo vsi solidarno brez izjeme napeli vse sile, da se vrnejo deželne doklade nazaj v našo deželno blagajno. Vrniti se nam mora ravno tako tudi vse ostalo deželno premoženje, kajti ljudstvo ne prenese nobenih novih davčnih bremen.
Izjavljamo, da bomo vsako stvarno smotreno, nestrankarsko gospodarsko delo te zbornice lojalno podpirali. Ta skupščina naj postane naša gospodarska zbornica. Tvori naj naš stalni gospodarski sklep. Glas te skupščine pri priprav-vljanju dosedanjih napak in pri varovanju ljudske samouprave bodi enodušen in tako odločen, da ga ne bo mogel ače preslišati. Uveljaviti mora končno v drž SHS priznanje popolne gospodarske enakopravnosti našega naroda.
IZJAVa SOCIJALISTA.
Poslanec Ignacij Sitar je v imenu socialistov izjavil, da ne verjame lepo donečim besedam o pomenu oblastnih skupščin za ljudsko samoupravo: Mi v državi nimamo niti demokracije niti samouprave. Tud.i oblastne skupščine, kakor so predvidene po zakonu in v razmerah, kakršne vladajo v naši državi, nam ne bodo donesle niti demokracije niti samouprave. Dokler so v veljavi izjemni zakoni, ki ovirajo svoboden razvoj javnega življenja, zlasti zakon o zaščiti države, dokler se tlači svoboda tiska, dokler se zatira svoboda zborovanja in svoboda združevanja, kakor n. pr. ravno v zadnjem času glede organizacije železničarjev ter gostilniških in hotelskih uslužbencev, dokler se ne spoštuje niti samouprava občin, ter naših temeljnih samoupravnih edjnic. temveč izročajo jerobstvu ge-rentov in komisarjev, skratka dokler vlada v državi tako izrazto n ©demokratski m reakcionarni i duh, ne moremo niti najmanj pričakovati, da nam | bodo oblastne skupščine donesle kaj več demo- 1 kracije in kaj več samouprave. V takjh razmerah pa bi tudi bilo zastonj pričakovati, da bi moglo delavsko ljudstvo doseči kaj več socialne pravice. Saj vidimo, da se celo obstoječi socialni zakoni ne izvršujejo in da se teptajo. Zakon o zaščiti delavcev se ne izvršuje in še danes niso deležni zakonite zaščite delavski obratni zaupniki, temveč so izpostavljeni strahovanju delodajalcev. Predpisi o inšpekciji dela se zanemarjajo, socjalno zavarovanje se ne izvaja primerno. Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt se kljub obljubi zakona še ni uvedlo. Zoper naraščanje brezposelnosti se ničesar resnega ne ukrene, pač pa se celo obstoječe posredovalnice dela ukinjajo. Stanovanjska zaščita se odpravlja. Najvažnejše mednarodne konvencije dela se kljub svečani obljubi ne ratificirajo in celo 8 urni delavnik, ta najvažneja pridobitev delavstva se sabotira in izpodkopava. Pač pa se delovnemu ljudstvu nalagajo vedno nova bremena in novi davki in se zlasti vzdržuje najkrivjčnejši davek o telesnem delu. V tej situaciji ne more delavski razred Imeti prav nikakega zaupanja v danes ustanovljene oblastne skupščine. Pač pa se delavski razred zaveda, da doseže resnično samoupravo in pravo demokracijo šele, ko bo s popolno izpre-membo sedanje družabne organizacije dosegel svoj končni cilj. Potrebno je. da delavski razred vrši v oblastnih skupščinah kontrolo nad delom meščanskih strank, da opozarja na vsakodnevne krivice, ki se gode delavnemu ljudstvu in da terja izpolnitev svojih najnujnejših zahtev, v kolikor jih zamorejo izvršiti že dosedanje oblastne skupščine, ako bodo imele količkaj resne volje. V tem namenu se bom po nalogu svoje stranke in v prepričanju, da se s tem vršim koristno delo za celokupni proletarijat, udeleževal sej te oblastne skupščine.
IZJAVA ZASTOPNIKA NEMŠKE MANJŠINE.
Poslanec kočevskega okraja g. Eppich je . podal naslednjo izjavo:
vrsto Egipet. Kaj bo Sv. stolica v cerkvenem oziru ž njim storila, se prav nič ne ve. Mogoče, da ga bo podredila kaki italijanski redovni provinciji. Te dežele namreč nimajo skoro nobenega naraščaja duhovnikov in same sebi pripuščene bi bile brez duhovnih pastirjev.
Slovenci v Egiptu.
Kako pa je s Slovenci v Egiptu? Slovencev, t. j. moških, je v Egiptu primeroma malo, slovenskih družin še veliko manj, Slovenk pa, omoženih, še več pa samskega stanu, pa prav veliko. Večinoma so od Gorice, od drugod le bolj malo, iz Kranjskega in iz Štajerskega le tu pa tam katera. Vsi pa so samo v Aleksan-driji in v Kajiri, kjer sta tudi slovenska duhovnika.
Koliko je Slovencev v Egiptu, ni mogoče povedati, ker se izgubimo v teh dveh velikih svetovnih mestih.
V Alekasndriji, ki ima veliko nad pol milijona ljudi, so razkropljeni po celem mestu v peterih župnijah in se torej med .-ebij le mnlo poznajo, zlasti še, ker so ženske po služ' ah v italijanskih, francoskih, grSkih, ju-dova' ih in tudi mohamedans>kih družinah. Obenem je mesto zelo obsežno. Ce potegnemo ravno črto od dveh skrajnih mej mesta ob morju, od Mekaa do Bakosa, dveh okrajnih predmestij, imamo 20 km razdalje, t. j. od Ljubljane do Kamnika, ali od Ljubljane do Ško'jo Loke. V resnici pa je še veliko dalje vsa' sebi ker niso ravne kakor ravnilo.
Da se boli slabo poznamo med seboj, je
vzrok tudi ta, ker ženske v službi intajo prav malo prostega časa. Ko katera gre v službo in če se za trdno ne pogodi, da lx> ob nedeljah imela toliko prostega časa, da bo mogla iti k sv. maši, je ne puste v cerkev. Večinoma so v nedeljo proste ali zjutraj ali pa popoldne, nekatere le vsako drugo nedeljo. K sv. maši gredo, kamor je najbližje. Ob gotovih časih pridejo tudi v Azil, kjer imajo zbirališče in tudi večinoma dobivajo pošto.
Kakšen pa je zaslužek? Ce bi bile redno v službi in bolj stanovitne, bi ne bilo slabo: imajo 2 do 5 egiptovskih lir, to je od 600 do 1400 Din mesečno. Toda veli'ko jih je brez službe, ker jih je le preveč in ena drugo izpodriva. Krivda pa je tudi na gospodarjih, ki pogostokrat od služkinj preveč zahtevajo in jim večkrat prepičlo in slabo hrano dajo. Najslabše pa je poleti, ko večina premožnih družin gre v Evropo in služkinje kratkomalo za več mesecev in brez odškodnine odpuste.
Kdorkoli le more izhajati doma, naj nikar ne hodi v Egipet. Ce pa že mora priti sem, naj skrbno pazi, kam gre v službo in naj se vestno drži Cerkve, ker drugače bo tukaj prišel ob vso vero.
(Dalje.)
Spominjajte se Podpornega društva sleoih, Ljubijana, Wolfova 121
Spoštovani gospodje I Določen mi je tukaj poseben stol in zato smatram to kot opomin, da se posebej oglasim tudi jaz. Kočevsko ljudstvo ima domovinsko pravico v tej deželi skozi nad 600 let in ves ta čas je to ljudstvo živelo v miru s svojimi sodeželani. Tako hoče kočevsko ljudstvo živeti tudi nadalje in z veseljem sodelovati z vami. Zato mi je naročilo, da vas pozdrav m v njegovem imenu ia da vam izjavim, da hoče sodelovati in da vidi, če že od skupščine ne pričakuje čudežev, v njej vsaj začetek boljših dni. Tako smo Nemci v Kočevju in jaz m:slim na Kranjskem sploh pripravljeni z vami sodelovati, da dosežemo čim večje uspehe (Odobravanje in ploskanje na desni), z druge strani pa se, če bi se šlo za nemške ali kočevske zadeve, priporočam vaši naklonjenosti
Volitev oblastnega odbora.
Predsednik dr. Marko Natlačen prehaja nato k zadnji točki dnevnega reda, k volitvi oblastnega odbora.
Tu se zopet javi k besedi dr. Albert Kramer, ki praša sledeče: V smislu člena 89 zakona o samoupravah in točke 4 prehodne odredbe z dne 22. julija 1922 je predpisan postopek o volitvah v oblastne odbore. Tak je bil ta postopek štiri leta. Tik pred sestankom oblastne skupščine je bila izdana nova uredba, s katero se je stari poslovnik spremenil. Mi smatramo, da ta nova uredba ne bazira na zakonu, a tega vprašanja tukaj ne bomo reševali. Dejanski položaj je tak: oblastni odbori se ne volijo po proporcu, kakor je to predvideval stari poslovnik Nova uredba je proporc starega poslovnika odpravila in mesto nje je določila, da se volijo oblastni odbori v prvi seji. Ko je vsled te naredbe nastala javna diskusija in polemika, je izjavila stranka, kateri pripadati imate čast Vi, gospod predsednik, da ne bo odobrila izločitve proporca in da ona ni sodelovala pri tej preureditvi poslovnika. S to izjavo Vaše stranke je za nas cela zadeva znatno olajšana, ker nova naredba ne zabranjuje, da se ipa'k poslužujemo proporca pri volitvi odbora. Zato si dovoljujem vprašati, ali ste voljni, gospod predsednik, odrediti, da se volitve vrše po proporcu.
Predsednik dr. Marko Natlačen: Na vprašanje gospoda poslanca dr. Kramerja odgovarjam: V smislu člena 89 je voliti pet, največ osem članov v oblastni odbor. V smislu zakona točka 4 ima ministrstvo za notranje zadeve predpisati v svojem lastnem delokrogu uredbo o poslovniku za oblastne skupščine. Poslovnik naj bi veljal dotlej, dokler si oblastna skupščina ne sklene lastnega poslovnika. Smatram, da je bilo ministrstvo za notranje /adeve upravičeno, da nam predpiše poslovnik dotlej, dokler se skupščine same niso sešle, zato je smelo ta svoj prvotno izdani poslovnik tudi izpremeniti. Zato smatram te nove določbe, ki jih je ministrstvo Izdalo z dnem 5. februarja št. 20 kot novelo k poslovniku za našo skupščino obvezne.
Moram pa tudi izjaviti, dasi spada ta izjava pravzaprav v kompetenco predsednika kluba SLS, gospoda poslanca dr. Breclja, da vodstvo SLS ni nikdar in nikjer izjavilo, da smatra kot nekoristno ali kot neumestno reformo odpravo proporca, temveč vodstvo je samo negiralo, da bi sodelovalo pri tej iz-premembi.
Dr. Dinko Pue: V »Slovencu« je bilo tako in »Slovenec« vendar ne laže.
Dr. Anton B recel j: Toni bilo nikoli v »Slovencu«!
Predsednik dr. Marko Natlačen: Gospod doktor se motite. »Slovenec« je pisal samo to, da SLS ni sodelovala pri tej izpre-membi. nikdar pa ni izjavljal, da se tega ne bomo pi služili. Vodstvo ne ve o tem ničesar. Treba bo pa rešiti samo še načelno vprašanje, koliko članov se bo volilo v oblastni odbor.
Dr. Anton Brecelj: V imenu kluba SLS predlagam, da se voli v oblastni odbor najmanjše število odbornikov, ki je po zakonu dopustno. To pa predvsem in v prvi vrsti i/, ekonomskih ozirov. Zato predlagam: Oblastna skupščina izvoli .pet odbornikov in deset namestnikov, za vsakega odbornika po dva.
Predlog dr. Breclja je bil soglasno sprejet. Tik pred začetkom glasovanja je zopet vprašal dr. K r a m e r : Po katerem sistemu bomo tedaj volili?
Predsednik dr. Natlačen: Po absolutnem. Novela k zakonu nam zabranjuje proporc, torej volimo glasom novele ministrstva za notranje zadeve po absolutnem sistemu.
Dr. Dinko Puc : To se pravi, vi hočete svojo več no izrabljati!
•Predsednik dr. Natlačen: Kakor bi jo vi, če M jo imeli. (Smeh.)
Dr. Kramer: Ne, mj bi bili bolj briht-ni, mi bi delili odgovornost z vami.
Dr. Anton Brecelj: Tukaj v tej dvorani ste imeli samo dva glasova večine, pa nam niste dali v vodstvu niti enega podpredsedniška!
Dr. Dinko Puc: Pa to ni bilo pri oblastnih skupščinah!
Predsednik dr. Natlačen: Odrejam pet minut odmora in prekinem sejo, da si napišete na glasovnice svoje kandidate.
Po preteku petih minut se vrši glasovanje. |
Po glasovanju je predsednik razglasil tale volivni izid:
Oddanih je bilo 52 glasov in sicer: 40 gla- i sov za listo dr. Marka Natlačena, 6 glasov za listo dr. Kramerja, 6 glasov pa je bilo praznih.
Predsednik naznani, da so v oblastni odbor izvoljeni: dr. Marko Natlačen, dr. Anton Brecelj, dr. Juro Adlcšič, dr. Anton Milavcc in župnik Peter Hauptman kot odborniki, kot
i namestniki pa: dr. Ivo Cesnik, Gabrijel Ob-lak, Josip Gostinčar, Alojzij Peterlin, Martin Strnad, Ivan Mazovec, Ivan Avsenek in Matevž Deželak.
Ker je bil s tem dnevni rtd dopoldanske seje izčrpan, je predsednik sejo zaključil z naznanilom, da se prihodnja seja vrši ob 4 popoldne z dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva, 2. volitev odbora za proračun in finančne zadeve, 3. volitev odbora za uredbe in 4, volitev odbora za prošnje in pritožbe.
Dopoldanska seja je končala ob 12.10.
Popoldanska seja.
Popoldansko sejo je otvoril predsednik dr. Marko Natlačen ob polnoštevilni navzočnosti vseh članov oblastne skupščine.
Tajnik Hinko L e b i n g e r prečita naj. prej zapisnik dopoldanske seje, ki ga z malenkostnimi popravami skupščina soglasno odobri.
PARLAMENTARNI KLUBI OBLASTNE SKUPŠČINE.
Predsednik dr. Natlačen javlja, da so se mu prijavili trije klubi članov oblastne skupščine in sicer: klub SLS, ki je izvolil za načelnika dr. Antona Breclja, za podnačelnika Jožefa Gostinčarja in Jakoba Jana, za tajnika dr. Antona M.lavca; Napredni klub z načelnikom dr. Albertom Kramarjem, podnačelnikom Ivanom Tavčarjem in tajnikom Francem Ze-baloni, ter klub Slovenske kmetske stranke, ki mu načeluje ing. Franc Zupančič, podna-čelnik Ivan Urek in tajnik Janko Bukovec. Klub SLS ima 40 članov in enega gosta, Napredni klub šteje 6, klub Slovenske kmetske stranke pa 5 članov.
KONSTITUIRANJE OBLASTNEGA ODBORA.
Dalje javlja predsednik, da se je oblastni odbor konstituiral in je izvolil za svojega predsednika dr. Marka Natlačena. Referati se bodo med članj odbora razdelili kasneje.
PREDLOGI.
Prof. Evgen J a r c in tovariši iz kluba SLS so vložili na predsedstvo skupščine sledeči predlog:
Oblastnem odboru se naroča, naj sestavi proračun oblasti in naj v ta namen takoj stopi v pogajanja s centralno vlado:
1.	da se zagotove dohodki oblasti in
2.	da se reši vprašanje imovine bivše dežele Kranjske.
Za trboveljske rudarjo.
Filip Križnik, Joeip Tratnik, Janez Ma-jeršič, Peter Arnež in tovariši so vložili sledeči poziv za pomoč rudarjem v Trbovljah:
Ker namerava Trboveljska premogokopna družba reducirati večjo množino delavstva, predlagamo tem potom oblastnemu odboru ljubljanske oblasti, da zastavi na kompetent-tnih mestih vse sile, da se to prepreči. Trboveljska premogokopna duržba je v zadnjem času reducirala že okrog 200 rudarjev, ki so v sedanjem zimskem času v obupnem položaju. Oni sami in njih družine stradajo.
Pomagati je treba v tej' bedi, da se rudarjem reši eksistenca vsaj zaenkrat, ker v sedanjem zimskem času rudarji drugod ne dobe dela. Nepopisen je položaj že dosedaj redu-ciranih rudarjev. Zato je nujno potrebno, da imenovani dobe vsaj nekaj brezposelne podpore. Prosimo oblastni odbor, naj tudi tozadevno stori potrebne korake.
Pomoč tistim, ki eo jih zadele vremenske nesreče.
Ivan ITršič, Lovro Planina in tovariši so vložili sledeči predlog:
Podpisani predlagamo, da naj oblastna skupščina takoj priskoči na pomoč po poplavi težko prizadetim krajem v ljubljanski oblasti.
Formalno predlagamo, da se ta predlog takoj odstopi odseku za uredbe in predloge, ki naj o njem v eni prihodnjih sej poroča.
Proti okrajnemu zastopu v Sevnici.
Jožef Tratnik in drugi člani kluba SLS so stavili na predsednika skupščine sledeče vprašanje:
Občina Rajhemburg je ugotovila, da je v Zgornjem Trgu most, ki vodi čez rečico Dov-ško, velika ovira varnemu prometu. Vsled tega je zaprosila okrajni zastop v Sevnici, da zravna omenjeni most v smeri ceste, ker je sicer pri današnjem toliko pomnoženem prometu prej ali slej gotova nesreča neizogibna. Na to pohlevno prošnjo je dobila občina Raj-henburg od načelstva okrajnega zastopa zelo čuden, da celo razžaljiv negativen odgovor.
Dovoljujem si vprašati g. predsednika, kaj hoče ukreniti, da bo načelstvo okrajnega zastopa v Sevnici
1.	omenjeni most s cesto zravnalo, in
2.	da bo v prihodnje to načelništv« občevalo s podrejenimi občinami v vljudni in primerni obliki.
Za pomoč in regulacijo voda v Laškem okraju.
Jožef Tratnik in Franc Podvinski sta vložila še sledeče predloge:
Reka Sotla ob meji ljubljanske in zagrebške oblasti poplavi vsako leto do tisoč hektarjev plodovite zemlje na travnikih in njivah. Škoda vsled tega je ogromna. Ze nekdanji deželni odbor štajerski je napravil projekt glede regulacije te reke. Da se odvrne nadaljnn škoda, naj se regulacija pospeši.
Zadnje povodnji so napravile v župniji Dobova vsled nanosa gramo/a in rečnega blata preveliko škodo. Poleg tega je še Sava pri
vasi Mostoc načela precejšnji kompleks zemlje, s čemer je onen tgočen celo prveoz z bro-d m če-. Sa o v č a težke Toplice. Predlagam, da cb'a ln' odbor p -skrbi vse potrebno, da se pouag' Molovskim župlj nom in c'a se Sava pri ^s" M steč iakij potrebno zaje i.
Rečica Do ška, ki j>i-1Î aja i prd Pohorja skozi DoVilco, Senovo, St lcvnill in lia hen-kurg in se i hva pri RnjhenLurgu v Snvo. je ra ruš la vse svoje bregove n epuslcša vsa-ko le'o i'a lej šo dolino r ji eni urške žu^n'je. Rrgul.i'.'i a te resico je nujno potrebna, -nio pro i a ca skupšiu.a v tej adevi potrebno ukren?.
V	brežičkeri okraju je vinarstvo ena n-j-glavncjšh panog dohedkov tame-Snjih prebivalcev. Vinska 1 ri a v zrenjih letih e rra-v la omenjeni okraj na rob proprda. Predlagava da ollastna s! upščina v '.em oziru po svojem odbru poskrbi, da se krajem brežiškega ok;aja piihiti v leai oziru na pomoč.
Izpremomba porlivnika. O'la."'ni odi or pr dia "a skupščini pr'lo-ženi načrt za izpremembo začosuoga poslovnika.
For a'no predlaga, da se nnrrt rreči odseku ^a uredbe in p red lege, z nalogom, da da 28. februarja poroča o (om.
PrcMogi opozicije. Na-redni klub je istotako vložil por interpelacij in vprršan'. V prvem prcdlrgu se obsoja uredba, ki jo je izdal ministrski svet za kvedbo zak na o samoupravah in predlaga, da se skupščina po tej uredbi ne ravna. Druga irterpelrcija vsebuje vse tiste zrl teve kotdoooldan ?ka izava kluba SLS in predlaga: Oblaslna skupščina skleni: 0'latni odbor ima pri se?t?vi prvega ' preračuna pestrpati tako, da bo našel budže-tarno ra^mte'je brez vsakega» povišanja dosedanji'; davčnih bremen. Z odrom na težko I davčno preobremenitev prebivalstva ljubljan- : ske oblasti in z ozirom na dajstvo, da ped vidikom enotnega državnega davka naša oblast že itak plačuje posel ne oblastne dokla- J de, skurščina že v naprej izjavlja, da se ne more pcslužiti pooblastila člena 75 zal:ona o ob'.vlnih samoupravah, ki ji d^-je pravico /a uvedlo pore1 nih doklad do 50 cdstotkov državnega nep sređnega davka.
V	rorr a'nem oziru predlagamo, po-dvajoč se na člen 35 p'slovnika, da se ta predlog izroči odboru za proračun in drugo finančne nre 'me'e, ki raj do pr'hrdnje se'e p~da »'•up- j šč!ni svoje mnenje v smislu člena 12 poslov- 1 nika.
Tretij predlog članov SDS je posebno rna"'len, ker pebija vso d-sedanjo politiko le strnnke' in se postavlja glede oblrslnih financ na tisto sta1 išče, l i pa je že rd nekdaj zagovarjal STS. Seveda je na prvi pogled jamo, da so člani SDS stav. li ta nredlog samo , i", g le dema^oT'je, da bi naslop'li preti orrod-nji vi di, v kateri so tudi rasi pnikj SLS. Ta ■/a SDS f-me. ni predlog, za katerega "e pa Sf.S samostojnim demokratom zelo hvaležna, se glasi:
Kra'jevska vlada se nujno po'iva: da po om amandmanov v fin^r'nom zako- ; nu za leto 19P7-28, ki bo stopil 1. aprila v veljavo, i',posluje cd nar dne skupščino, da : se vse bi še de"e!ne, sedaj inkamerirane in j v enotni državni davek spremenjene deželne doklade 'u davščine prepustijo samoupravam, ; iz- k"'erih območ'a se plačujejo;
da preous'i samoupravam tiste trošarine, j ki so pve"le iz bivše države v novo državo ter I n'so b;l° razširjene nad celokupni teritorij dr"ave, temveč so do danes ohranile vsaj po j svojem i v rti pokra'inski -načaj. To so predvsem trošarine na vino 'n žganje, ki bi mogle tvoriti glavni del seir.oslojnih davščin v smislu člena 73, točka 3;
da si s posebnim amrndrran^m zasmira poobl-s'ilo narrdne skupščine v svrho zopet-ne i ročitve vseh onih objektov bivše deželne iiro ine, katerih uooraba, odnesno eksp! ata-cija spada v smislu zakona v novi delokrog obla Inili samouprav;
da si s posebn'm cmerdon-enlom zrsigura pooMa-'ilo n-rodne s'upšč'ne, da sme dr tirati d last z zneskom onih dohodkov, ki so v drža n"m preračunu namenjeni kritju izdatkov krteri bodn sukcesivro odpadli з prevzemom podov od -trani ol las'ne samouprave.
Krn no se 1 raljevska vlada podiva da takoj ustanovi frnd v smislu zadnjega odstavka člena 73 ier uredi pnrt'c'paci'o satrouorav na čistem dobičku i'- državnih šum, rudnikov in drugo dr a\ne imovine.
V forma'nem oziru predlagamo, da se ta resoleci a takoj odrtopi skupščinskemu odboru za proračun in finančne predmete, ! i naj do prih t'nje reje poda skrpščin" svo'e mnenje.
Vse predloge je predsednik f d' a al v zm!sl i določb začasnega poslovni] a pristojnim fdsek^m.
Takoj nato preide skupščina k naslednji točki dnevnega reda
VOflTEV ODSEKOV.
K besedi se je javil dr. Allert Kramer in na (k Igo in široko skušal prepričati več no zbcrn'ce da nv ra izvršiti po takem propor-cioiv lnem nač nu volitev, ki bi dal opoziciji čim na več ;asL pnikov.
Ker je to adevno poslovnk pomanjkljiv, predse nik v tem oziru ni hotel odločili sam, amp k je dal rivar v ra govor.
Dr. .Anton Prccclj je v imenu kluba SLS izjavil: Klub SLS se je ludi v lej zadevi po-
svetoval in ker ta naš začasni poslovnik gotovo ne u tre a zahlevam. naše zbcrn'ce, je predložil tudj že n-»črt novega peslrvn !:a. Po tem poiovniku, ki pride v razpravo v odseku se bo ti stvar kčno prccr.irala in menim, uredila tako, da bodo tudi manjšinske stran-1 e zad voljne. Za --odoj pa, ker smo zron'-rrt še ravez-n no sedanji p slovnik. je 1 lub S' S rrn "ja. da se vr'e volitve v cd«F'' e po nro-porcu in s:o^r naj b' i^cli. I d r hoče biti izvol e" p Ini k li. n k ali vsaj takega, krkor ga v livni a' on predpisuje za skiinščlrn1 e od-~e''e Takoj pa ko bo novi poslovnik rpre-ct bo trrka vre te odseke ki se r'n^es izvo-lijO, po novem posl vn'lu komplelirak.
Dr k'-"amer so o f0 In'rlno izjavo reveda ni a1 o v ki 'n dr. Dirko Fun je "nVlionl proti dr. Precku: »Večina nai po\-e o'i žrli m^nj-š'n'kega z-s'o-s' a v odsekih al ne!« (Klici na d sn' '• »TTo"e"-o' )
I'i>. Zupančič je raHeval od pred-re'"i'a t čne i-a ve, po keterem ^rop rc'o-n lnem, sktemu re h^do ск1с/л1 i vol M in nrod-lagak na' so pr'dvsem p: i kusi sestaviti en t-na kom"rrm:sna krta.
Prof. Fvgon J " r c : Favor je že gospod naxeln'k kluba SLS p-udnr'al. je ta s! ar samo prekedne^a znača'a. Pri tal'o voli! em šie-vlu sla; n "čin ski h članov, edse-ki samo no not čVnov ni' a' or ne -a'os'uje'o. Spor, ki se e d nos vr.ol ie samo trombon 1er bomo itak i ek pr d s^bo* r -i o slovnik. r-> katerem se štov'lo o^rekovib član v p mr-ži rn n lom bodo v cd ek h p•a!1j,"nt■, « stranko ra' no tako za~top"ne k?kor to želi gosr-d načelnik Nanrodne^o l in'a. Po nit jem mnenju je edino to možno, da se pri proporcu uveFavl isti si tom, kakor rri skrnščin^kih voPtvah in da za'est dvotrotinski kolii-ii't. (Dr. A. Kramer: Kaj pa v parlamentu?) Parlament nas tukfti nič ne briga, mj se držimo t'ste""'. l ar predpi-uje zakon in p slovnik za ollrrtne skupščine. Pred agam tore>. da si osvojimo st"l! če gosorda predsednika. Poudarjam še, da smo v klubu že s^len'1', da nam je sodelovanje opo'ic'je dobrodošlo.
Pr~dsednik zeključi ra oravo n lolii'ače-r;u poslovnika s t1 lo izjavo: Vse' akor jo skup-š1 na edino pokPcana inleiprelirati pos'ov-ni'c, kakor je tudi poi;lirarm, pa vsak čas j s-re ' pniti. Ampak ker se je pol a::ala pri ! gospodih pripr-vljenost ra eveniuelno skupno i listo, pror'm, da'se seslanejo gospodje načel- 1 ni\'i vseh treh klubov 1 ra'govoru in prekinem v ta namen sejo za pet minut.
Med odmor; m so se vršila o •ga'on'n, ki so končala brezuspešno. Kajti SDS je zahtevala v vsa' em odseku po enega člana, SKS pa tudi v vsrkem odseku enecn. T-ko, da bi SLS, ki i—a 40 manda'ov, dobila po tri sa-mostnjn-ži in SDS ki jih je 11, pa po dva. To je l ila z.a SLS seveda nesprejemljiva 7ah!' va.
Z^.to jo ro odmoru dr. Natlačen i -jnvil. da s-1 bodo vrš:le voktve in sicer se bo tp drločba v posl-vtt'1'U ki je no'asna, Mmač la tako, da pride o pri ra delitvi mnr^atov v pošiev Fs'e, ki d sedejo dvetretinski količnik, analogno d^lfičbam, ki veljajo za volitve v oblastne sk"»"'?inc.
Dr. Kramer: Potem je pa tu tudi določba da se morajo vlagati liste s podpisi pet'h članov.
Pre ' edni' dr. Natlačen: Dobro, zato odrejam, da se to tako zgodi. Prekinem sejo.
ENOJNA FRONTA SDS, SKS TN SOFT a LISTA
Pri volitvah v odseke so nast< pili klubi SDS SKS in z stoonik sccialislov z enoino lislo. Ta ksta je dobila Iri mendate in sta bila izv oljena dr Albert Kramer in dr. TVnko Fuc od SDS ter Janko Bukxvec cd SKS. Za to listo je glas \alA O članov SDS, 5 samestojne-žev in sr ci - list Silar.
Slovo • ska Ijir'ska s'rrnka je dobila 41 gin sov i') 12 manilotov. Ko se je proglasil i id za prvi cd- ei; je skupšč na soglrcno si len'la, da vel a isti re i.llat tudi za osiala dva ed-se'a. Zato je predsednik prrgl-sil. da so izvoljen': v Knan'"i o lbor: Ait n Sknbic TI n-ko T ' bingor, To/c Pro'v'i". Joîie Nrm nič in dr, Albert Kramer; v o'bar za ure 'bo in dn-ge to '1 >go: dr. Juriji V^leš č, dr. Ivo ("eso'k, nro*. FiV~en Jarc, pr f. Ivan Mi»iovcc in dr. D'nkn Pue- v o:ll:or za proši'« in "^с: Jakob Jan, Mat^jj T^ma-ii. Joiicî Tra р.Г.с, Ге-tor Ami: i" Janko Rakovo:?.
P od ednik je po val klube, da so lakoj krrs' tu'r jo. Po kratkem odmoru je predred-n'k ra- 'asil, da si je f'nn"ni olbor i-.vcl'l za prcds'dn ka de'• na Antona Sk 'bica, a tajnika Finka I ol ng«rja; o'kar za nrelbe jo i volil prrd edni'-a prof. Evgcaa Jarer. tajniku prof. Ivana Mozovca; o'bor za pre"u'c in p-it ho prrdsodnika Jakoba Jana, tajnika Mateja Toincz na.
ZAKT.JFCETC SIJE.
Predsednik <!r. Natlačen k n"no naznani, da bo imel odsek za v.rcdl e in druge I predi ge se o v pelek 25. februar a ob 2 po-' poldne da se bo posvclovr.l o najnujnejšem vprašan'u kako n j se uredi p- slovnik, ki se to ra množuje in se ra doli med člane lc! om četrtka. Od odseka s! lenjeni novi pesb vnik dol ijo p s'aoci vsak po en i vod še pre 1 prihodnjo skenšči'isko sejo, ki se bo vr^la dno 28. februarja eb 10 t'opok'-ie z dnovnim redom: Sprememba poslovn ka.
Nato pr d,jeonik ugotovi, da je dncvn; rod ki ga .n driiTo se„o predpisu "e začasni pocl.aik, i/.črpan in zai.l.učuje stjO.

ršborska oblastna skupščina.
Maribor, 23. februarja 1927.
Za današnjo otvorilev prvega zasedanja obl-^tne skupkinc je vladalo v'Mariboru že nek:;! dr.i ž.ivc.hno zaniman'c. Pcsebr.o pozornost j; vzbujala vest, da bo oblastno, skupščino olvcri! nam. strik yelikc^a župana dvorni svet-ik clr. Stare, ker bo veliki župan (t, dr. I i km jer siužbeno o lsoten. Za ob-čirslvo so l-i'.e izdane posebne vstopnice, ker je bilo pričakovali prcvc'ike.'a navJa. Vstopnice so 1 i'e t. koj razdeljene.
Sl.upččina lc č:sno zboruje v porotni ctvo-rari okrožne^a so.liSčoj ki rov o zadošča za prostore pcsV^-c-n, rima pa dovclj p-os'o-a za občinstvo, ki ce za seje ze'o i teresira. Za čas i' a ;e je rezervirana posebna miza spredaj pre:! pre 'sedništvom.
K!u4 ro dobili svoje prostore v sobah za pcrct' ikc, srčne zdravrikc itd. Klub po-slaroev SI S jc kot najštevilnejši zasedel sobo za porotnike.
V dvorar.i so poslanci slov. ljud. stranke zase J.i vse sorednje klopi raz. ven zadnjih dveh, kjer se je uridra'a opozicija. Na skraj' i desnici so le 3 secijn'is'i, Icvici 11 radičevoev, sredi o ra je 7Л sedlo 5 demokratov, ki so se pozvcje r-*"c«al:4 v prvo klop. Ppredej P'!^'! nočib se lita tuli oba radikrla. Liipoztnten je nn rfl i J na 1 empaktno večino poslancev kluba
SLS.
OTVORITEV SKUPSCINE.
Točno ob 8. uri so sc zbrali v dvorani po-slarci, zastopnik vel. župana, časnikarji in številno običnslvo. Začasno predsedniško mesto je zavzel najstarejši član skupščine g. Miloš Levstik iz Celja, član kluba SLS. Za tajnika si јг izbral f1. Franca II r a r t e 1 j a (SLS) in dr. Ar te O ! i č a fl SS). Zastopnik cc'.j-s'e,'a upravnega se diš, a je i ročil p ■ 1-niku overilr.e listi: e. S to; ! i ni besedami je pozdravil predsednik navzoče poslance, nakar so bile oddane poverilnice; vseli je bi!o od-danih 6?, manjkali sta 2, in sicer od dr. Schau-baeiia (SI S), ki je bolan in od Franca Ho-doička, kojega mandat jc sporen. — Mesto odstepivših poslancev dr. Leskovarja, dr. Ko-vačeca in Pušenjaka so overjeni mandati namestnikom g. Šerbincku, N a p a s t u in Ovčarju. Predsednik je zatem skupno zaprisegel vse poslance, nakar so se vršile volitve stalnega predsedstva.
Z absolutno večino glasov in med odobravanjem je bil izvoljen za predsednika
G. Dll, JOSIP LESKCVAR.
za podpredsednika g. Jakob R a j h iz Ljutomera, za tajnika g. Frarcc H r a s t c 1 j, g. dr. Ivo K c č k e š (HPS) iz. Prologa in g. Alojz II e u d a u c r iz Gor. Radgone. Opozicija je oddala prazne glasovnice. Predsednik, podpredsednik in tajniki so takoj zavzeli svoja mesta in dr. Leskovar je nagovoril poslance si upšćine. V kratkih obrisih je očrlal glavne naloge zbornice, pozival poslance k de'u ter končno izjavil, da bo njegova prva in največja naloga delati, da oblastna skupščina ne bo samo posvetovalen orgen, ampak ii.icijativna korj: oracija. Nato je prekinil sejo za eno uro in. med tem časom se je vršilo v frančiškanski cerkvi sv. opravilo, katerega je imel g. poslanec župnik Bašo iz Bo^ojine.
Ob pol 11. uri se je sc'a nada'jcvala. Zastopnik velikega župana g. dvorni svetnik dr. Stare je preîital deklaracijo velikega župana.
Izjavo kluba SLS je nato podal predsed-r ik g. dr. Andrej W c b 1 c. Pridružil se mu je zastopnik hrv, pučke stranke iz Medjimurja g. dr. Ivo K e č k e š s sledečimi besedami: >Kao predstavnik ÏTPS iz Medimurja izjav-lji-jem, da se u nač lu povse slažem s izjavom SLS u nadi, da čemo po principu narodnog samoodrer!er>ja i mi Hrvati posiiči svoju zako. davnu autonomiju sa središlem u Zagrebu. U sadr.š-jim pri'.ikama saredivat ču u oblasnoj skupštini u Mariboru s kiubom SLS, jer sam
Zagrebška cbteitai skupina.
Zagreb, 23. febr. (Izv.) Darcs ob 8 zjutraj se јг priče'o zasedarje zagrebške ob'.ost^e s!.up"či-c. Cpo ici'c'a're skupine federa'i-s'.ov, samo-toj ih dem^k-atov, komunistov in f:\-n'-rvec dr, Pavclič* so zavze'i mes o na levi, dečim so radičevri zrsc:l!i sredi1 o in desnico. Sc'a se je vršila v bivši zbornici hrvatskega sabora. Za začasnega predsednika je bil določen kot najstarejši poslanec Imbro Dambović. Za tem se je izvršila verifikacija mand r tov in prisega kralju. Nato pa so poslanci orlš'i k službi božji v cerkev sv. Morka. S-mostojni demokratje in komunisti se službe božje riso udeležili. Pri z.opctr^m nadirjeva-rju sc'e je bil izvoljen za predsednika skupščine dr. Maček, odvetrik v Zagrebu, in sicer s 66 glnsovi Opozicija je oddala p-azne glasov -ice. Pri čitanju kraljevega ukaza o otvoritvi skupščine so komunisti in frankovee sedeli na svojih sedežih. Med Ulici: • Živio kralj!« so se ču'i tudi vzkliki: »Živela svobodna hrvatska repu'.likal« Po prečita-ju tega ukaza јг dr. Mrčelc predlagal, da se po'lje brzoj .vri pozdrav kralju. Dr. Hržck (fedcrr'iri) se je cgVsiî k temu predlo'u za besedo, toda predsednik mu besede r.i ho'el dr.ti, r.akar se je pričel re.nir med opo-irijo, ki je г glasnimi protesti zahtevala, da se Haže!;u dovoli go-voriti. S m Sljpr>,-,n Pidič_mu je začel pretiti in mu grozil, da ga bodo vr£li i/, dvorane.
uvjeren, da ču tirne najviše koristiti hrvatskom narodu u Mcdimurju.. Obe izjavi sla bili navdušeno sprejeti ter sta napravili na vse globok utis.
Izjavo je podaj tudi g. Petovar v ime« ru samostojnih demokratov, ki se izrekajo za ostro opozicijo, ker se čutijo zrpostavljene.
V imenu radičevcev jc izjavil g. dr. Ante O d i č , da bo njegov klub pozitivno sodeloval. Izjavo radikalov jc prečital g. dr. Rudoll Ravnik, zastopnik socijalistov g. G r č a r pa se je jnvil k besedi šele pri prehodu na volitev odbora ter je grajal birokratizem uprave in zahteval proporc pri vo'itvah odbora Tej zahtevi so se pridružili tudi demokrati in radičcvci. G. dr. Ogrizek je opozarjal na pravilnik, ki izrecno omenja, da se volitev odhora vrši po večinskem sistemu ter priporočal, da sc izvoli 5 članov odbora.
IZVOLITEV ODBORA.
Odbor je sledeče izvoljen: 1. član dr. Josip Leskovar, namestnika Alojzij S a g a j in Davorin K r a j n c. 2. član Alojzij Supanič, namestnik Franc P i r n a t in Ivan Š c r b i -n c k. 3. član Mg ko Krajnc, namestnika Peter O s t e r c in Franc Hrastelj. 4. član dr. A: d rej Vcbic, namestnika dr. Ivo Kečkeš in Jo."e Stabej. 5. član Jurij Kugcvclk, namestnika: dr. Anton Ogrizek in Miloš Levstik.
Popoldne ob pol -t se je otvorilo nadaljevanje manbo. ^e oblastne skupščine. Po pre-čitanju zapisnika se je oglasil k besedi soc. demokrat Moderndorfer ter vprašal, kje je veliki župan, da ni otvoril zasedanja, kakor ' јз to po zakonu predp;?ano. Predsednik dr. I leskovar j: odgovoril, da se lo ne tiče skup-.'••.•in.-Uega predsedstva in ne more neto vpra-
jr dati odgovora. Dr. Ravnik se nato ogla-j si k l.esedi 1er izjavi, da naj gosp Moderncor-fçr vpraša SDS, če ona kaj ve o velikem županu. Nato pa prosi gosp. Petovar, naj se o tem ne govori. Na popoldanski seji je prisegel na novo dospeli poslanec Franc liodošček u Zinkovccv št. 12, ki je pristaš Radičeve stranke, dočim je predpoldanski seji še priso-stoval pristaš SDS Hodošček Franc i/. Zinkov-cev št. 59. Demokrati so ua tu način izgubili enega poslanca.
VOLITEV ODBOROV'.
Skupščina je prešla nato k volitvi treh skupščinskih odborov. Ker se m so mogle vse stranke zediniti na skupno listo, sta se volili kandidatni listi, ki sta jih vložili dve skupini in sicer SLS ter SDS in radičevci. Socialisti pa so glasovali s praznimi glasovnicami. Glasovanje se je vršilo z.a dva odseka z listki, dočim so se pri volitvah v tretji odbor zedinile stranke za isto razmerje. Enako je bil izvoljen na dr. Ogrizkov predlog tudi četrti odbor za proučevanje skupščinskega poslovnika. V posamezne odbore so izvoljeni sledeči poslanci : V prvi (finančni) odbor — dr. A. Veble (SLS), Franc Hrastelj (SLS), d r. G o r i č a n (NRS) in Lovro Petovar (SDS); v drugi odbor (za uredbe in predloge) — dr. Ogrizek (SLS), Jože Štabej (S1.S), dr. Ravnik (NRS) in dr. Žebestjan (HSS); v tretji odbor (za priložbe in prošnje) — Davorin Krajnc (SLS), Peler Rozman (SLS); Jan-žekovič Alojz.ij (SLS) iu Josip Neubauer (HSS). Na predlog dr. Ogrizka je bil izvoljen tudi četrti odbor za proučevanje skupščinskega poslovnika. V ta odbor so bili izvoljeni dr. Ogrizek, dr. Veble, Marko Krajnc in dr. Odić (radičevec).
Po izvolitvi odborov je skupščina sklenila, da se seiane v petek ob 10 dopoldne, ker se jutri v četrtek sestanejo odbori, da se konstituirajo in da pregledajo material, ki se ima obravnavati. Zasedanje skupščine bo trajalo še prve dni prihodnjega tednu, nakar se Ikj odgodfla.
Dr, Hažck jc vseeno pričel Citati izjavo svoje
stranke, v kateri je hotel izreči, da se strinja
s tem predlogom, da pa naj se dostavi stavek,
v katerem se naj apelira na kralja, nej bi za-rtrvil svoj vpliv za revizijo U5tave. Štefan
Radič pa jc pristopil k njemu in mu iztrgal
iz rok pisano izj. vo, nakar mu je dr. Hažck
zsbrusil, da je fakin. Sijepan Rr.dić je začel ! licali, nej vr/ejo dr. Ha":eka iz dvorane, na-
kar so od vseh strani navalili nanj in sam
Raclič ga jc vlekel za suknjo. »Večer« poroča o tem dogodku, da je Radič dr. Hažeka zgrabil za kravato, a Ilažek da je sunil Radiča s pestjo v trebuh. Nasial jc pravi pretep po dvorani in dr. Hažeka so nasilomo. odstranili iz dvorane. Galerija jc te dogodke spremljala z žvižganjem in burnimi protesti. Predsednik je zato odredil kratek odmor in seja se je zopet nadaljevala ob pol 12. Veliki župan jo podal o položaju v oblastnih skupščinah obširen ekspoze, na katerega je potem odgovarjal Stjepan Radič. Za tem so se izvršile volitve oblastnih odbornikov, katerih je skupno 8. Komunist Krmelj je predlagal samo 5 odbornikov. Pri glasovanju o volitvi odbora so z rad;čevcl glasovali tuli samostojni demokrati, Iu so se drugače ves čas poteka seje rad ž !i ptsfvno. Po volitvah stivi dr. Pave'ić (frankovec) predlog, v katerem zahteva, da se oh!:>stnr. skupščina proglasi za hrvatski s >or. Pred!«-" pa jc bil odklonjen ir. seja nato zaključena. V oblastni odbor so izvoljeni)
j Rudić, Predavcc, dr. Krnjevič, inž. Košutič, Krajač, dr. Košutič in drugi radičcvci, tako Ja jc cclokupno Radičeva rodbina zastopana y odboru.
Oslješka oblastna skupščina.
Osijek, 23. febr. (Izv.) Seja obiastne skupščine se je :.ačela ob 9. Radičcvci, federalisti in zaslopnik HPS (dr. Kuntarić) so nastopali kompaktno, dočim so opozicijo tvorili SDS, radikali in zemljoradniki. Kralju jc bil poslan brzojavni pozdrav. Odbor skupščine šteje 8 članov.
Primorsko - kra jiška oblastna skimšerta.
Karlovac, 23. febr. (Izv.) Na današnji seji oblastne skupščine jc bilo navzočih 62 zastopnikov. Pri volilvi predsednika je dobil kandidat samostojnih demokratov 30 glasov, in kandidat radičevccv tudi 30 glasov (28 radičevcev in 2 radikala). Pred ponovnim glasovanjem pa so samostojni demokrati pregovorili Davido-vičevega zastopnika, da jc glasoval 7. njimi in tako so dobili ves odbor v roke samostojni demokratje.
Splitska oblastna skupščina.
Split, 23. febr. (Izv.) Oblastna skupščina je pričela svoje zborovanje s sv. mašo v katoliški cerkvi, katero jc daroval škof dr. Bone-fačič. Skupščina šteje 84 poslancev. Dr. Trum-bié je podal ostavko na svoj mandat. Pri volitvah se je pripetil slučaj, da je bil oddan t glas več kot je bilo v dvorani navzočih poslancev. Zato se je na zahtevo vršilo ponovno glasovanje, pri katerem jc bilo oddanih 47 glasov. V odbor so izvoljeni samo radičcvci. Po volitvah je imel veliki župan Perovič ekspoze.
Saraievfka oblastna skupščina.
Sarajevo, 23. febr. (Izv.) Ob 8 zjutraj se je pričela seja oblastne skupščine, na kateri je bilo navzočih 25 zastopnikov. 4 mandati so še sporni. Za predsednika skupščine je bil izvoljen s 15 proti 5 glasovom Štefan Grgič, ki je v svojem govoru poudarjal, da zaenkrat še ni misliti na delo v oblastnih skupščinah, ker ta nima sredstev. Skupščina pa noče nalagati novih davkov. Med petimi odborniki imajo muslimani 3.
Mostf3rska oblastna skupščina.
Mostar, 23. febr. (Izv.) Danes se je vršila v Mostarju seja oblastne skupščine. Med Ra-dičem in muslimani ni prišlo do sporazuma na dopoldanski seji. Popoldne je bil izvoljen odbor, ki šteje pet članov, med temi so trije radičcvci.
Tuzlanska oblastna skupščina.
Tuzla, 23. febr. (Izv.) Danes zjutraj bi se imela vršiti seja oblastne skupščine, ki pa se ni vršila, ker se radikali niso mogli zediniti glede izvolitve odbora.
Pred bojnim glasovanjem v narodni
skupščini.
VSI POSLANCI MOBILIZIRANI. - IZSILJEVALKA POLITIKA PRIBIČEVIČ A. FERENCA MED 1)R. KOROŠCEM IN BOŽO MAKSIMOVIČEM.
KON-
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Za jutri so vsi klubi pozvali vse svoje poslance v Belgrad. izvršila .se je splošna mobilizacija poslancev. Nekateri klubi namreč računajo s tem, da bo že jutri prišlo do bojnega glasovanja ob priliki obtožbe proti Boži Maksimoviču.
Kar se tiče te obtožbe, še vedno ni jasno, kakšno stališče bodo posamezne stranke zavzele do njega. Glede radikalov je skoro ias-no, da bodo glasovali enotno. Kar se tiče radičevcev, pa je stvar drugačna. Zatrjuje se, da bo večje število radičevcev glasovalo proti obtožbi. Vodja te skupine radičevcev je poslanec in tajnik narodne skupščine Rude B a č i -nič, ki se jo ponovno sestal z Božo Maksi-movičem in izjavil, da bo glasoval proti obtožbi.
Zanimivo je stališče samostojnih demokratov. Kakor smo zvedeli iz povsem zanesljivega vira, jo Pribičevič ponudil radikalom, posebno Boži Maksimoviču svojo pomoč v slučaju, če bi ga podpiral v nekaterih drugih zadevah. Čeprav te ponudbe niso bile sprejete, se misli, da bodo samostojni demokrati gla-
sovali proti obtožbi, (vziroma se vsaj glasovanja ne bodo udeležili, vsaj ue v polnem številu.
Demokrati bodo glasovali zn obtožbo iz principielnega stališča. Oni so mnenja, da je Boža Maksimovič povzročitelj terorja. Tudi demokrati pripravljajo posebno obtožnico proti Maksimoviču.
Jugoslovanski klub bo imel jutri sejo. Poslanci Jugoslovanskega kluba so pozvani v Belgrrd, da se seje udeležijo.
Ni še gotovo, če bo zadeva že jutri končana in če bo prišlo do glasovanja. Na vsak način bo seja zanimiva. Nekateri opozicionalni krogi zatrjujejo, da bo to bojno glasovanje med vlado in opozicijo in da smisel glasovanja ni tol'ko Maksimovičeva obtožba, kakor da bi se vlada prisilila k ostavki.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Danes je imel dr. Anton Korošec daljšo konferenco z notranjim ministrom Božo Maksimovičem. V političnih krogih se misli, da je bilo govora o jutrišnji seji, na kaleri se bo, kakor znano, razpravljalo proli Boži Maksimoviču.
Demokrati razkrinkuiejo Pribičevića kot
centraliste
AVDIJENCA MIN. SERNECA.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Danes jc kralj sprejel v avdienci ministra za javna dela ing. Dušana Scrncca.
NOVI NAČELNIK KABINETA MIN. ZA SOCIALNO POLITIKO.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Za načelnika kabineta ministrstva za socialno politiko je imenovan dr. Stanko Majcen.
NAPREDOVANJA PRI GRADBENEM RAVNATELJSTVU.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) V višjo skupino so pomaknjeni sledeči uradniki gradbenega ravnateljstva v Ljubljani, oziroma njegovih odsekov v Celju in Mariboru: inž. Ivan Marek, inž. Josip Otahal v 4. skupino I. kategorije, inž. Ciril Pire, Franc Rueh v 5. skupino 1. kategorije, inž. Janko Kukovec, inž. Josip Po-renta, inž. Rudolf Kralj, dr. I. Skubic v 6. skupino I. kategorije, Franc Ahčin v 2. skupino I. kategorije kot načelnik knjigovodstva.
IMENOVANJA IN PRESTAVE PRI POLITIČNI UPRAVI.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Za ravnatelja kmetijske šole na Grmu je imenovan I. Podgornik, ki je svoječasno služil pri goriškem deželnem odboru. — Dr. Šiška, politični uradnik pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, ki je bil svoječasno prestavljen iz Krškega v Kočevje, je zopet prestavljen v Krško. Na njegovo mesto na okrajno glavarstvo v Kočevje pride dr. Čuš.
IMENOVANJE ZlVINOZDRAVNIKA ZA ŠKOF JO LOKO.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Dcputacija Škofjc-ločanov, ki se je pred kratkim mudila v Belgradu pod vodstvom župana Hafnerja, je prosila, da bi sc za Škofjo Loko imenoval poseben veterinar. Minister za kmetijstvo dr. Kulovcc je tej prošnji ustregel. Za živinozdravnika v Škofji Loki jc imenovan Fran Goljar, dosedanji tajnik kmetijskega ministrstva.
ESTONSKA VLADA ODSTOPILA.
v Rcval, 23. febr. (Izv.) Vlada je danes odstopila.
POLITIČEN UMOR V PARIZU.
v Pariz, 23. febr. (Izv.) V^nekem tukajšnjem predmestju je bil danes ustreljen neki italijanski komunist Monti, Ni še dognano, ali gre za političen umor.
Belgrad, 23. februarja. (Izv.) Z ozirom na Pribičevičeve napade je začela demokratska stranka živahno kampanjo z ozirom na njegov govor, ki ga je imel v Karlovcu. V njem je ponovno skušal označiti Davidoviča kot glavnega krivca za položaj v demokratski stranki in da se zato ne moreta združiti obe demokratski frakciji.
Predsedstvo demokratskega kluba je z ozirom na to izdalo obširen odgovor Svetozar-ju Pribičeviču, ki je vsled svojega ostrega in odločuega tona vzbudil splošno pozornost. Najpreje se govori o velikanskih ambicijah Svetozarja Pribičeviča, ki vedno trka na prša in vedno pravi: jaz, jaz in vedno jaz. Ou je edini, ki vse brani, ki braui državo, ki je ustvaril državo. aTko govori Pribičevič o sebi. Dokazano pa je, da je bil Pribičevič poslednji, ki se je izjavil za državo Srbov, Hrvatov iu Slovencev.
Pribičevič, se pravi v tem odgovoru, je celo prvoboritelj za narodno skupščino in nasprotnik centralizma. To zatrjuje Pribičevič istočasno, ko poskuša svojo cepitev opravičiti z nekakšnim političnim prepirom v vodstvu demokratske stranke. Dejansko pa je prišlo do cepitve v demokratski stranki ravno z ozirom na vprašanje decentralizacije in ljudskih samouprav. Ljuba Davidovi«; je stal na stališču decentralizacije, Svetozar Pribičevič pa je ravno radi tega razcepil stranko, češ da je treba braniti centralizem. Pribičevič jc bil vodja centralizma v Belgradu. Danes pa vidi vse zlo v Belgradu iu iz Belgrada.
• Kar se tiče kongresa intelektualcev v Zagrebu. je bil tudi ta kongres manifestacija za decentralizacijo iu za ljudsko samoupravo. Kongres se je izrekel proti centralizmu.
Svetozar Pribičevič, ki danes napada Ma-ksimovičevo politiko, je bil glavni steber te politike. On je kriv, da so se izvršile 8. februarja leta 1925. takšne volitve. Pribičevič morda misli, da se pozablja ujegovo delovanje v času, ko trdi, da današnja skupščina ne odgovarja več pravemu stanju med ljudstvom. Sestava narodne skupščine jo samo posledica njegovega režima, pod katerim so se izvedle občinske volitve in tudi oblastne volitve, kjer so sc samo nadaljevale inolodo 8. februarja, ko so sc potvarjali zapisniki, spraznjevale volivne skrinjico in ko se je gazila svoboda zborovanja.
Pri izdelavi zakona o ukiujenju stnlnotdi in neodvisnosti sodnikov je imela glavno besedo Pribičevičeva stranka. Reakcionarni tiskovni zakon jc bil projektiran pod vlado tako zvanega nacionalnega bloka. Pod vlado, v kateri jc sedel Svetozar Pribičevič, so niso izvrševale sodbe sodišč. S Pribičevičevo osebo jc vezan spomin ua krvav oborožen napad na belgrajskem vseučilišču. Preganjanje učiteljev se prične v ton» času. Opravičevanje z zakonom o zaščiti države, po katerem bi bilo upravičeno preganjanje republikancev in komunistov, ni upravičeno.
Pribičevič, ki je torej vse lo delal, šele danes uvideva in čuti vrednost ravnopravnosti pred zakonom, vrednost svobode volitev iu vrednost svobode javne besede. Ko jc bil na vladi, vsega tega ni videl. Ne samo, da tega ni videl, on se je stalno potegoval, da bi prišel zopet v vlado in se je v poslednjem trenutku ponujal radikalom. Zato naj Pribičevič sedaj, ko je šele malo časa v opozicji, nc zgubi svojih živcev in naj raje malo razmišlja o svoji preteklosti.
Boi za Sangaj.
Berlin,'24. febr. Napetost v Šangaju dosega višek. Prebivalstvo trepeta pred dogodki, ki jih more prinesti vsaka ura. Policijski guverner Li nadaljuje s svojim krvavim strahovanjem. Po mestu hodijo krvniki z mečem v roki, ki jih spremljata po dva vojaka; kjer nalete na kakega dijaka ali delavca, kï se jim zdi sumljiv kot agitator, ga na mestu obglavijo. Glave razstavljajo v lesenih kletkah ali obešajo na drogove. Krvniki so v svojem poslu neizvežbani in je treba večkrat po 5, 10 zamahljajev z mcčefti, da glava odleti.
Bati se je, da se bo kantonska armada strahovito maščevala, kadar pride v mesto. Policijski guverner Li itak velja za angleškega plačanca. Da se ne bi Kitajci, ki se zavedaj'o krivde, skrili pred maščevanjem kantonske vojske v tujski mestni okraj, so mednarodne oblasti vse dohode zaprle. Angleške oblasti so aretirale veliko število delavcev in drugih Kitajcev, ki so sc sovražno obnašali nasproti angleškim četam; toda iz bojazni, da jih Li-pavčen ne bi dal usmrtiti, so jih zopet izpustile.
V mestu je zopet mir, a štrajk kljub vsemu strahovanju še ni ugasnil. Angleži so odločeni, da za vsako ceno branijo tujsko naselbino.
Vsako uro sc pričakuje prihod poraženega generala Sunčuanfanga, ki se namerava s svojimi 80.000 možmi in glavnim stanom uta-boriti v mestu in se Kantoncem še enkrat postaviti po robu.
Berlin, 24. febr. Došlo je poročilo, da je Šangaj že v lokah kantonske armade. Poročilo uradno še ni potrjeno,
Berlin, 24. febr. Japonska koncentrira svoje brodovje v Sascho, odkoder more v najkrajšem času doseči ustje reke Yangce. To se nc smatra toliko kot grožnja proti Kantoncem kakor opomin Angležem, naj nc tfredo predaleč.
v London, 23. februarja. (Izv.) Reuter poroča iz Šangaja, da se število ranjencev v francoskem in kitajskem delu mesta trenutno ne more ugotoviti. Vsekakor se zatrjuje, da ni bil noben inozeniec ranjen ali ubil. V francoski koncesiji se je odredila splošna organizacija policije in obrambnih čet.
v London, 23. februarja. (Izv.) »Daily Maik poroča iz Carviii*r-**ft je bil podpredsednik . kitajske vzhodne železnice general Jan g č o pod obdolži Ivijo, da je bil od sovjetskega revolucionarnega odbora podkupljen, pred vojnim sodiščem obsojen na smrt iu takoj ustreljen.
v Hongkong, 23. febr. (Izv.) Angleška transportna ladja »Minesota« je prispela včeraj semkaj s 1000 mornariškimi vojaki.
v Šangaj, 23. februarja. (Izv.) Stavkovno gibanje v inozemskih naselbiuah se nadaljuje. V mestu je še veduo gospodar položaja general Suncuanfang, dasi kaže malo energije. Francoska in angleška oblast va stoje v stalnih medsebojnih stikih; ravnotako vzdržujeta imenovani oblastvi stalne zveze z drugimi internacionalnimi oblastvi. Glede vseh ukrepov so imenovana oblastva med seboj obveščajo. Koncentracija francoske policije se nadaljuje.
Ameriška zbornica zahteva pogajanja s Kitajsko.
Washington, 24. febr. Reprezentančna zbornica je z 259 proti 44 glasovom sprejela skl p, ki poziva Coolidgea, da naj začne s Kitajsko pogajanja neglede na druge države.
Jugoslavija in Poljska.
Varšave, 24. febr. Jugoslovanski poslanik N c š i ć , ki je premeščen v Srbijo, je pred svojim odhodom iz Varšave govoril z urednikom »Epoche« in mu izjavil, da bo Jugoslavija svojo prijazno politiko nasproti Polj-eUi neiznr<!menieno nadaljevala kakor doslej.
Kako se Priblčevsć na vse
strani ponuja.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Pribičevičevo načelno stališče se posebno dobro vidi iz sledečega slučaja- Kakor znano, je dobil Pribičevič v primorsko-krajiški oblasti skoro polovico poslancev. Najpreje je ponudil sporaAim Stje-panu Radiču, ker sam nima večine. Razmerje med strankami je sledeče: radičevci 28 mandatov, samostojni demokratje 30, radikali 3 in 1 nevtralen. Ker ni prišlo med njim in Radičem do sporazuma, je Pribičevič svoje načelno stališče v teku enega dneva spremenil in se takoj zopet postavil na drugo načelno stališče. Kakor smo zvedeli, se je danes v zgodnjih jutranjih urah obrnil na ugledne člane radikale in jih prosil, da bi posredovali pri imenovanih treh poslancih-radikalih, dn bi mu s svojo abstinenco omogočili, da bi dobil na seji večino. Ne vemo, kakšen je bil rezultat teli Pribiče-vičevih prošenj. Kakor je videti, je z abstinenco enega člana radikala dobil vendarle večino. Kar se tiče njegove ponudbe Stjepanu Radiču, se ta slučaj v demokratskih krogih posebno komentira. Pribičevičevi glavni napadi proti demokratom so šli ravno s stališča, da so paktirali z Radičem, ki je protidržavni element, s katerim se ne bi smelo delati.
politika.
Pariz, 23. febr. Parlamentarni krogi so zelo vznevoljeni, da Poincaré na svojo roko ureja plačila Angliji in Ameriki, dasi parlament še ni ratificiral odiiosniit sporazumov. Stvar je prišla včeraj na dnevni red v finančnem odseku. Poincaré je nato poslal predsedniku odseka Maloyju pismo, v katerem naglasa, da je plačila Angliji uredil na izrečno željo Churchilla. Upa, da sa bo enako rešilo tudi vprašanje odplačil Ameriki. S temi plačili se parlamentovim sklepom ue prejudicira in more parlament ratifikacijo slejkoprej odbiti.
Nova Irancoska reparacijyku politika.
Pariz, 23. febr. Francoska vlada že daljo čnsa pripravlja načrt za izpremebo programa o stvarnih reparacijah. V t;i namen se pogaja tudi / nemško industrijo. I/, ozirov ua domačo industrijo Francija doslej ui izkoriščala celotne kvote glede stvarnih dobav. Poslej pa hoče Francija ne-le izkoristiti celotno kvoto, ki jo določa Dawesov načrt, marveč preko tega skleniti z nemško industrijo obsežne, večletne pogodbe. Vlada se pri tem v glavnem drži načrta, ki ga je izdelal že minister Le Trocquer in ki obsega nizke in visoke zgradbe v Fran-mji sa^ii iti. v kolonijah. Pritegniti se nameravajo ludi nevtralne dežele, kakor Holandska Indija. Predvsem naj bi se začelo z. deli, ki bodo trajala dve do tri leta, tako n. pr. izraba vodnih sil in kanalizacija na Mozeli. Za kolonije .je predvidena zgradba železnic v Francoski Afriki in na Madagaskarju. Za vsa ta podjetja, ki s« bodo gradila pod francoskim vodstvom in nadzorstvom, nemška industrija ne bo prispevala samo surove in polizdelane produkte, marveč se bo udeležila tudi financiranja. Če pride do sporazuma, bo dobila nemška industrija ogromne naročbe in bo mogla dati delo velikemu delu sedaj nezaposlenega delavstva. Gospodarski moment bi moral potem ob sebi vplivati tudi na franco-sko-nemško politično razmerje in ublažiti napetost. Razen lega pa se hoče Francija s tem novim reparacijskim načrtom izogniti tudi nadaljnjim očitkom, da no izkorišča kvote, ki ji pripada po Dawesovem načrtu in se v naprej pripravili na morebitno zahtevo po reviziji tsga načrta.
w
Angleška nota.
London, 23. febr. Nota preti Rusiji je sestavljena iu se nedvomno odpošlje. Nota je sestavljena v duhu kompromisa obeh struj v vladi. Energično protestira proti sovjetski propagandi in svareče opozarja sovjetsko vlado na obveznost trgovinske pogodbe, ue grozi pa naravnost z odpovedjo pogodbe.
Litvinovo izjave.
Moskva, 23. febr. Na seji centralnega vir vršilnega odbora je Litvinov odgovarjal na interpelacijo glede angleških napadov proti so-vjetski Rusiji. Litvinov je rekel, da je angleška vlada sicer odklonila predlog za odpoved di-plomatičnih odnošajev, da pa vendar podpira gonjo proti sovjetski Rusiji. Kljub vsem napadom pa britanska vlada ne navaja niti enega konkretnega slučaja, v katerem bi bila sovjetska Rusija kršila določbe trgovinske pogodbe. G ovornik obžaluje, da se na ta način ovirajo redni gospodarski odnošaji med obema velikima državama in upa, da bodo v angleški vladi končno zmagali pametni elementi.
V nadaljnjem govoru je Litvinov ponovno izrazil simpatije kitajskemu narodu in pozdravil izjavo japonskega zunanjega ministra Ši-delhara, da zunanje sile nc morejo vplivati ua elementarni boj kitajskega naroda.
Dvorana je Litvinovu viharno ploskala. Navzoč je bil celokupni diplomatični zbor.
v London, 23. februarja. (Izv.) Na dana-šnji seji je pretresal kabinet noto, ki se bo izročila sovjetski vladi v Moskvi. O noti se
ugotavlja, da deluje sovjetska vlada.proti določilom trgovinskega ugovora in da se je izvršil napad na britanski del šangaja s četami, ki so bile oborožene s strojmicaimi sovjetsko-rueke vojske ter pod poveljstvom sovjetskih generalov.
De Pinedo in Franco.
t Rim, "23. febr. (Izv.) Navdušenje radi de Pimedovega poleta se še ni poleglo. Časopisje mu piše slavospeve in slavi v zvezi s tem fašizem sploh. Vsa poročila popisujejo polet do najmanjših posameznosti. Vendar je treba ugotoviti, da se de Pinedu polet ni popolnoma posrečil in da ni v ničemer prekosil Španca Francoja. Nameraval je namreč preleteti At-lan'ski ocean s poletom naravnost z afriške obale iz mesta Bolame in ne s Kapverdskih otokov. Radi teže bencina, ki je bil potreben za direktni promet, se ni mogel dvigniti kljub poskusom. Moral je del zaloge raztovoriti in je odletel v Dakar in od tu na Kapverdske otoke, da od tam poskusi svojo srečo. Otoki so oddaljeni 500 km od afriške obale in je torej direktno črto skrajšal za to razdaljo. Ko se je nahajal nad otokom Fernando de Noroncha ob brazilijanski obali, ni hotel pristati in je letel naravnost proti Braziliji, da bi tako podaljšal nepretrgani polet. Vendar pa se mu to ni posrečilo in se je moral zaradi neugodnih zračnih razmer vrniti na otok. Tako njegov polet v ničemer ne prekaša uspehov Franco-jevih.
RUSKI EKSPEDICIJSKI KOR ZA KITAJSKO?
v Berlin, '23. februarja. (Izv.) »Tag« poroča iz Rige iz verodostojnega ruskega vira, da se v sporazumu z revolucionarnim vojnim svetom snuje poseben ekspedicijski kor, ki se naj takoj prepelje na Kitajsko, da tam pomaga' južnokitaj&kim četam. Središče snujočega se kora je baje I r k u t s k. V kor se po poročilih sprejemajo tudi bivši turški častniki.
NEMČIJA IN POLJSKA SPRAVLJIVI.
Varšava, 23. febr. V poučenih krogih se zatrjuje, da spravljivi korak nemške vlade za nadaljevanje pogajanj ni ostal brezuspešen. Po pogovoru nemškega poslanika z zunanjim ministrom Zaleskijem je napetost znatno popustila. Pričakovati je, da se v vprašanju iz-gonske prakse doseže nekak sporazum in tako otvori pot obnovi pogajanj.
AMERIŠKI PROTEKTORAT NAD NICARAGUO?
London, 23. febr. Konservativni predsednik Nicarague Diaz je poslal washingtonski vladi predlog, da naj sklenejo Združene države z Nicaraguo pogodbo na sledeči podlagi:
Združene države sklenejo z Nicaraguo zvezo pod enakimi pogoji kakor s Panamo; Združene države prevzetno v Nicaragui policijsko in vojaško ter finančno kontrolo.
Gotovo je, da bo Amerika ta predlog sprejela. Da se takoj uduši vsak morebitni notranji upor v Nicaragui proti tej pogodbi, je poslala ameriška vlada nova vojaška ojačenja.
INTERPARLAMENTARNA KONFERENCA V PARIZU.
Pariz, 23. febr. Izvršilni odbor je sestavil program za prihodnjo interparlamentarno konferenco, ki se bo vršila v Parizu meseca avgusta. Konferenca bo razpravljala o svetovni politiki, o evropskem carinskem sporazumu ш. o omejitvi oboroževanja.
BRITANSKA KOLONIJALNA KONFERENCA.
London, 23. februarja. Kolonijalni tajnik Amery naznanja, da se bo mesca maja vršila kolonijalna konferenca. Med drugim bo konferenca pretresala vprašanje, kako bi se sistematično uredilo stalno tesnejše sodelovanje kolonijalnih vlad v vseh važnejših upravnih, gospodarskih in tehničnih vprašanjih.
FRITZ THYSSEN PRI MUSSOLINIJU.
Berlin, 23. februarja. Znani industrijalec Fritz Thyssen je v spremstvu svojega brata in generalnega ravnatelja dr. VBglerja ter ravnatelja Alpinsko-montanske družbe odpotoval v Rim. Thyssena je povabil v Rim Mussolini. Obisk se je po vsej priliki vprizoril z namenom, da se načne vprašanje o pristopu Italije k mednarodnemu jeklenemu trustu. Razen tega se bodo vršili pogovori med nemškimi in italijanskimi industrijci glede izpopolnitve sedanje nemško-italijanske trgovinske pogodbe.
ITALIJANSKI UVOZ.
v Rim, 23. febr. (Izv.) Po zadnji statistiki znaša italijanski uvoz 1,539.000 ton; pri tem* odpade na Jugoslavijo 680.000 ton ali 44%, na Avstrijo pa 560.000 ton ali 36%.
MRAZ V ITALIJI.
v Rim, 23. febr. (Izv.) »Tribuna« poroča fz Toscane, da vlada zadnje tri dni izredno oster mraz. V Florenci je padla temperatura na —2°.
III. PREDPUSTNA PRIREDITEV
GRAFIKE
PUSTNO SOBOTO 26. FEBR. V KAZINI
KAKO JE SDS POTEGNILA »SAMO STOJNE2E«.
Radičevski zastopniki so včeraj kompaktno glasovali s SDS. Pri tem so tako slabo odrezali, da so dobili komaj enega zastopnika v enem samem odseku. Kako je klub SKS pri tem varoval interese svojih volivcev, se najjasneje vidi iz tega, če ugotovimo, cla je SLS ponudila SKS kompromis, po katerem bi SKS dobila v vsakem odseku po enega zastopnika. SLS je to svojo ponudbo ponovila še tik pred glasovanjem načelniku kluba SKS, g. inž. Župančiču. Samostojneži so predlog SLS odklonili in šli v zvezo г žerjavovci, in sicer v tako zvezo, kjer so igrali samo vlogo črnega zamorca, ki naj bo vesel, da sme služiti svojemu gospodarju. Mesto s kmetskimi in delavskimi zastopniki v SLS so šli radičevci s SDS. Zato so mesto 3 odbornikov, ki bi jih dobili po kompromisu s SLS, volili in dobili dr. Kramerja in dr. Puca.
RAZREDNOZAVEDNI GOSPOD SITAR.
Posebno pozornost je vzbudil nastop edinega socialista v skupščini. Dopoldne je mož rohnel v imenu razrednozavednega proletari-jata, popoldne pa se jo v istem zastopstvu vpregel v b^rko najtipičnejše predstavnice re-akcionarstva, SDS. Pri glasovanju v odseke je g. Sitar trikrat glasoval za kandidate SDS.
Ali je bilo socialističnemu zastopniku ta sramota potrebna? Ali se je morda zbal klerikalcev? Mi ne vemo, kaj je vodilo g. Sitarja, vsakdo pa ve, da je čisto po nepotrebnem ta gospod takoj na prvi seji delavstvo tako kompromitiral, da je stopil v zvezo s stranko bankarskih polomij. Kajti njegov glas itak ni bil odločilen. G. Sitar bi bil svojo' ljubezen do | SDS prav lahko v svojem srcu ohranil, pa bi njegova ljubljenca dr. Albert Kramer in dr. Dinko Puc bila prav tako izvoljena.
Ta javna manifestacija nerazdružene zveze med socialisti in SDS, med zastopnikom »razredno zavednega« proletariata in slovenskimi veleburžuji, na drugi pa odločen nastop delavskih zastopnikov v klubu SLS, pa ima to dobro stran, da bo delavstvo lažje spregledalo. Zlasti za trboveljske rudarje je nastop gospoda Sitarja silno poučen.
A O razočaranih krščanskih socialistih pripoveduje »Jutro« nove bajke in pravljice. A zakaj so razočarani ? Ker se je dr. Breeelj, ki je za oblastno skupščino prejel dva mandata, enega v Ljubljani, drugega v ljubljanski okolici, odločil za poslednjega. Tako je vodstvo SLS — piše »Jutro« — dalo krščanskim socialcem novo krepko brco ter dokazalo, da so ji delavci pri volitvah dobrodošli, drugače so ji pa nepotrebno breme. — »Jutro« se nič ne ženira zapisati tudi največje bedarije, samo da more napadati SLS, posebno pa je v pogledu ekscesivno, kadar razpravlja o zadevah, ki se tičejo delavca ali kmeta, ker ta je za »Jutro« tista nekulturna in nezavedna masa, kateri misli da lahko natveze tudi medveda, ki po zraku leta, pa ga bo verjela. Prišlo bi pa »Jutro« v veliko zadrego, ko bi ga kdo vprašal, na kak način so krščanski socialci na škodi vsled tega, ker je dr. Breeelj sprejel namesto ljubljanskega mandat ljubljanske okolice. Ali se je s tem na stvari kaj izpremenilo? Ali bo zato dr. Breeelj v oblastni skupščini kaj drugače deloval? Ali ne bo lahko zastopal interese delavstva ravno tako, če ima ta ali oni krajevni mandat? Sploh je tu vsaka resna beseda odveč, in nam še na um ne pride, da bi z »Jutrom« o tej stvari polemizirali, 1 ampak hoteli smo samo pokazati, s kakšnimi otročarijami polni »Jutro« svoje predale v vsakdanji gonji proti SLS, kadar nima nobenega stvarnega argumenta za napadanje.
A Politično opereto imenuje »Jutro« to, da se je otvoritev obeh slovenskih oblastnih skupščin izvršila ob odsotnosti tačasnih velikih županov gg. Baltiča in Pirkmajerja. — Da, bila bi zares pravcata politična opereta, ako bi slovenska avtonomna zbora otvarjala eksponenta SDS, tiste stranke, ki prvič sploh ni slovenska, drugič je načelno centralistična, tretjič predstavlja v eni kakor drugi skupščini samo neznatno manjšino, četrtič pa je sploh najhujša nasprotnica tako slovenstva kakor slovenske avtonomije in je eno kot drugo vedno proglašala za separatistično in protidrâav-no. Sicer bi pa »Jutru«, ki se iz SLS, odkar je na vladi, radi teh dveh SDS-arskih velikih županov namreč ker še vedno nista odstavljena, samo norčuje, moralo biti le prav, da sta ta dva gospoda z odpoklicem v Belgrad bila rešena vsaj mučne situacije sitopati pred zbornico, kjer jima je bila izrečena nezaupnica
Д Za glavo so se držali ljudje, tako pravi »Jutro«, ki so čitali te težke novice v našem listu, češ da je SLS uničila finančno samostojnost oblastnih samouprav. Pravniki se čudijo... — Zares, za glavo so se držali vsi ljudje, pravniki in nepravniki, že takrat, ko je izšel Žerjavov »zakon o oblastni ln sreski samoupravi«, ki je skonstruiral samouprave brez vsake samostojnosti in ki je ie sam na sebi nasproten pojmu »samouprava«. Za glavo se je držal ves demokratičen in napreden svet, ki je videl ta produkt reakcionarne miselnosti, ne dopuščajoče upravnim edinicam, da bi se same upravljale ,ampak stavljajoče jih pod kuratelo centralizma. Samouprava brez samouprave, to je Žerjavov zakon. Zato
je SLS tako samoupravo vedno odklanjala. SLS je vedno zahtevala zakonodajno samoupravo s polno finančno neodvisnostjo, ln dokler Slovenija ne bo imela take samouprave,
ki je predpogoj za njen vsestranski razvoj, s« liomo Slovenci vedno za glavo držali, ki na* bo bolela od centralizma, nakopanega nam ou vladne SDS v konipaniji s stranko g. Puclja
Dnevne novice
:k Dosledni demokratje. Demokrati so »voječasno sklenili, da se morajo vsi fondi nalagati v Hipotekarno banko. Sedaj pa napadajo, ker stoji v uredbi o samoupravah odredba, da se samoupravni denar nalaga v Hipotekarno banko, kjer ima svojo podružnico, kjer pa teh podružnic ni, se denar nalaga v druge pupilarne zavode. To jc smisel naredbe.
•k Novi francoski poslanik pri kralju. Včeraj je kralj sprejel v slavnostni avdijenci novega francoskega poslanika g. Darda, ki je izročil svoja poverila. — Poslanik g. Dard je znanstvenik, zgodovinar. Balkan mu je dobro znan, ker je služil že pred vojno kratek čas v Belgradu in nato v Sofiji.
•k Pomlad prihaja. Iz Št. Ožbolta pri Trojanah smo dobili par svežih cvetočih cvetlic, kakor teloh, trobentice itd., katerih je v izobilju po manjših in večjih osojnih bregovih okoli Trojan.
*	Nov zdravnik v Litiji. S 1. marcem se nastani v Litiji g. dr. Polde U k m a r , ki bo ordiniral v Koblerjevi hiši vsak dan od 9 do 12 doma, popoldne pa bo na razpolago za posete zunanjih bolnikov.
*	Poročil se je 22. februarja pri Sv. Jakobu ob Savi organist Franc Breskvar z Ivano Grat, iz spoštovane Pajerjeve družine v Dra-gomlju, članico M. D. in vneto cerkveno pevko. Poročencema želimo mnogo srečnih dni!
•k 3. avstrijska gostilničarska obrtna strokovna razstava v Gradcu. Pod častno zaščito zveznega predsednika dr. Mihaela Hainischa se bo vršila v Gradcu na Štajerskem od dne 30. aprila do 8. maja 1927 3. avstrijska strokovna razstava za goetilničarsko, hotelsko in kavarnarsko obrt kakor tudi za tujski promet, ki bo predstavljala povsem nekaj novega na razstavnem polju. Do sedaj na razstavah običajni način razvrstitve enakega ali podobnega materijala v posameznih oddelkih se bo popolnoma opustil, razstava bo predočila cela, do podrobnosti opremljena podjetja, kakor na primer mestni hotel, podeželsko gostilno, kolodvorsko restavracijo, kavarno itd. Priredila bo tudi reklamno razstavo za tujski promet, na kateri bodo zastopane vse evropske države. Vse avstrijske in številne inozemske gostilničarske organizacije se bodo kor-porativno udeležile te razstave.
k Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-škarju F. K. Kaiser, Ljubljana.
•k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9.
26. febr. predpustna prireditev »Godbe Vrhnika«.
[
Svetovna marka: Cendre de
Ronge mandarina
Bonr|ola — Parts
1
Ljubljana
O »Ljubljana« ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo, katere se vsi sigurno udeležite! — Pevovodja.
© Prihod in sprejem »Obflića«. »Obilič« prispe v Ljubljano danes, 24. t. m. ob 13.53 z osebnim vlakom iz Zagreba. Na kolodvoru ga pozdravijo zastopniki ljubljanskih akademikov in pevskih društev, nakar se poda v Akademski kolegij, kjer mu je preskrbljena prehrana. Po kosilu se podajo člani na posamezna stanovanja. Zvečer po 18. uri se vrši pozdrav ljubljanske akademske mladine »Obi-liću« pred univerzo, odkoder odkorakajo gostje z ljubljanskimi akademiki in z godbo društva »Sloga« v sprevodu skozi mesto do »Ljubljanskega dvora«'. Tu se bo vršil na čast dragim gostom prijateljski pozdravni večer. Jutri, 25. t. m., si ogledajo Belgrajčani mesto in po-časte Prešerna pred spomenikom. Zvečer ob 20 pa je koncert v Unionu. Vabimo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema na kolodvoru kakor tudi koncerta »Obilica«, ki zasluži tudi z umetniškega stališča vso našo pozornost.
O Podpredsednik Narodne skupščine v Ljubljani. V Ljubljani se mudi te dni podpredsednik Narodne skupščine g. dr. Subotić, ugleden politik radikalne stranke. Njegov prihod v Ljubljano je popolnoma privatnega značaja.
O Opozarjamo na vokalni koncert enega najznamenitejših srbskih pevskih zborov, na koncert akademskega pevskega zbora »Obilič« iz Belgrada, ki nastopi v Ljubljani v petek, dne 25. t. m. ob 20. zvečer v Unionski dvorani pod vodstvom svojega dirigenta, opernega kapelnika Lovro Matačiča. Zbor se pripelje danes popoldne v Ljubljano in sicer je to prva njegova pot v Slovenijo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
O Krekova mladina Ljubliana. Jutri v petsk 24. t. m. se bo vršil sestanek samo za ženske članice in sicer ob 8 ne pa ob 7, kakor je bilo včeraj pomotoma naznanjeno. Predava g. p. dr. Angelik Tominec. Ker bo predavanje zelo važno, se vabijo vse članice, da se sestanka zanesljivo udeleže in pripeljejo seboj še svoje prijateljice. — Odbor.
G Policijske vesti. Aretirani sta bili dve ženski in sicer ena radi tatvine in ena radi vlačuganja. Poročila navajajo nekaj tatvin, en
slučaj telesne poškodbe, eno streljanje s karbidom, eno neprevidno ravnanje z ognjem, en prestopek policijske ure in tri prestopke cest no-policijskega reda.
0 Tatvine. Neka Marija N., delavčeva žena, je bila aretirana, ker je tekom 10 dni nakradla na železnici skoro 600 kg premoga v vrednosti 106 Din. — Ovadena je bila služkinja Iva S., ker je na klavnici ukradla g. Ra-novi psa, vrednega 30 Din in ga dalje prodala za 30 Din. — Kapelniku A. K. je bilo dne 22. f«br. med predstavo ukradeno iz pisarne kina Matice med 18. in 23. uro dolga siva zimska suknja, vredna 100 Din in črn listrast suknjič, vreden 500 Din.
© Pretep. Na Brdu pri Viču je napadel Jože B. Antona Ž. in ga dvakrat tako trdo položil na zmrznjena tla, da je moral revež iskati zdravniško pomoč. Tone je hudega Jožeta seveda naznanil policiji, ki pa ga ni mogla poklicati na odgovor, ker je že odpotoval. Pač pa je neka ženska izpovedala, da se je Jože zato spravil nad Toneta, ker je ta pretepal svojo zaročenko.
0 Karbid. V Hradeckega vasi so se v torek zvečer ob pol osmih igrali napol že dorasli otroci. Napolnili so škatljo s karbidom in jo vrgli v posodo z vodo. Sledila je seveda strašna eksplozija, da so se pričeli ljudje te vznemirjati, misleč, da je kaj hujšega. Otroci so svoj »špas« petkrat ponovili, dokler jih ni ujel stražnik in jih pet zapisal.
O Namočena polenovka pri Fran Kham.
Požar na velesejmu.
Včeraj popoldne ob četrt na dve se le nenadoma vnel higijenski paviljon »L< na prostorih ljubljanskega velesejma. Naenkrat je bil zadnji del velikega paviljona ves v plamenih. Kako je prišlo do požara, krožijo različne verzije, najbolj verjetno pa je to, da so otroci kurili za paviljonom, nakar se je vnela tudi lesena stena.
Prvi, ki je ogenj opazil, je bil velesejmski uradnik g. Richter, ki je o požaru iz sejmske stražnice obvestil telefonično velesejmsko pisarno, ki se nahaja na drugem koncu velesejma. Takoj sta bili obveščeni o požaru tudi gasilska postaja 1er policija.
Kakih trideset mož močna četa prostovoljnih in poklicnih gasilcev je dospela že tekom desetih minut na lice mesta ter stopila takoj v akcijo. Vendar pa so velesejmski nastavljene) Vod vodstvom ravnatelja g. Dularja in tajnika g. Zorca že prej omejili požar s pomočjo gasilnih aparatov »Minimax. in >Feuertod«, ki so se prav dobro obnesli. Rešen je do malega ludi ves inventar in razstavni materijal, večinoma higijensko-propa gandni predmeti. Gasilci pod vodstvom načelnika g. Furlana, pa so udušili požar na strehi paviljona.
Požar je opazovala množica občinstva, ter je imela policija zelo težak posel, da je vzdržala red. Na lice mesta požara je dospela tudi policijska komisija pod vodstvom nadzornika Grudna.
Škoda, ki jo je požar povzročil, je znntna Ogenj je uničil vso zadnjo tretjino paviljona in vse kioske zadaj za paviljonom. Požar je bil udu-šen v razmeroma kratkem času, tekom pol ure po izbruhu. Da se požar ni razširil na ostalo sejmišče, se je zahvaliti najbolj temu, da ni bilo skoro ni kakega vetra, drugače bi bila večja nesreča neizogibna. Gašenje požara je zelo oviralo to, da ni v bližini nobenega hidranta.
Maribor
□	Zahvala. Navdaja me čuvstvo dolžnosti, da se najiskreneje zahvalim za vse pismene, brzojavne ali ustmene čestitke, za lovor-jeve vence, cvetke iin darove ter za vse ostale dokaze simpatije o priliki mojega petindvajsetletnega jubileja. V prvi vrsti se zahvaljujem onim, ki so mi pripravili ta večer in to: upravniku narodnega gledališča g. dr. Radovann Brenčiču, ravnatelju opere g. Andri Mitro-viču, vsem solistom, moškemu in ženskemu zboru, Statistom, tehničnemu osobju, — mariborskemu mestnemu odboru »Združenja gled. igralcev«, gdč. Elviri Kraljevi, gg. Radu Ze-lezniku in Jošku Koviču. Nadalje se zahvaljujem bratskemu mestnemu odboru »Združenja gled. igralcev« v Ljubljani, njega predsedniku g. Juliju Betettu, kakor tudi gg. Antonu Danilu in Lojz-etu Drenovcu, ki sta se osebno udeležila moje proslave in mi izročila pozdrave, čestitke in darove ljubljanskih tovarišev Končno naj sprejmejo mojo zahvalo tudi vsi posamezniki in korporacije ter nad vse spoštovano občinstvo, ki je napolnilo gledališče 1er s tem dokazalo, da sc strinja z mojim delom za procvit in napredek naše oderske umetnosti. — Maribor, 22. februarja 1927. — Pavel Rasberger.
□	Dva smrtna slučaja. V mariborski bol-niči je umrla v torek popoldne po celem Mariboru dobro znana hotelirka gospa Frančiška Halbwidl, ki je umrla komaj 39 let stara na pljučnici. Rajna je bila doma iz Jarenine. priljubljena pri vseh, velika dobrotnica revnega dijaštva in vzgledna mati. Zapušča mOža in štiri otročiče. — Nadalje je umrla 73 let stara čcvljarjeva soproga Neža Horvat. Oba pogreba bosta v četrtek ob pol štirih popoldne. Pogreb ge. Halbwidl bo iz mrtvašnice v bolnici na Pobrežje. Žalujoči rodbini Halbwidl naše iskreno sožalje!
□	Trije enodnevni sadjarski tečaji se vrše v mesecu marcu na drž. srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru: v torek, dne 1. marca, tečaj o prccepljanju sadnega drevja; ▼ sredo, dne 2. marca, tečaj v sajenju, gnojenju in smaienju sadnega drevja« v pondeljek.
dne 7. marca, ponovno tečaj o precepljanju
sadnega drevja. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8 do 12 in 14 do 16. V interesu sadjarjev samih je, da se omenjenih tečajev v čim večjem številu udeleže.
Združenje vojnih invalidov v Mariboru sklicuje za v nedeljo, clnc 27. februarja t. 1. ob pel iO dopoldne v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru izredni občni zbor. Dostop imajo vsi redni člani, to so vsi oni vojiS invalidi in vdove, ki imajo plačano članarino za leto 1926. na podlagi določil društvenih pravil čl. 8 odnosno, da so zaščiteni v smislu invalidskega zakona čl. 39—45. Vsak član se mora pred vstopom v dvorano legitimirati z člansko knjižico. Zatorej je dolžnost vsakega posameznega rednega člana in članice, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Za vodstvo pisarne: Martin Pravdič s. r.
□	Epideinična obolenja na mariborskih šolah. Pretekli teden jo na mariborskih šolah spet obolelo okrog 100 učencev. Največ žrtev zahteva influença. Nekateri razredi so že ves leden zaprti; le malo obolelih je doslej ozdravilo.
□	Občni zbor vojaških penzijonistov. Ta teden se je vršil občni zbor vojaških vpoko-jencev v Mariboru. Izvoljen je bil stari odbor.
□	Tat oblek pod ključem. V torek je padel v roke mariborske policije komaj 28 let stari tat oblek Rudolf Lesjak iz Varaždina. Varaždinska policija ga je iskala žc dalje časa, ker se je specijaliziral na tatvino oblek. Po aretaciji je priznal, da je prodal nakradeno obleko nekemu neznancu na zagrebškem kolodvoru. Po zaslišanju ga je oddala policija v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
□	Porotno zasedanje prične 7. marca. Razpisane so sledeče obravnave: 7. marca Rupert Dok, uboj. Tihomir Milosevic, poneverba. 8. marca Franc Perš, tatvina, umor in žalitev uradnih oblasti. 9. marca Anton Koc-tnur in Magdalena Vuzem, tatvina.
Celje
•0 Umrl je v torek dne 22. t. m. v Celju podpolkovnik g. Bogdanovič, ki je že več časa bolehal. Med svetovno vojno se je v bojih proti Avstrijcem izkazal kot hrabrega vojaka in jc bil odlikovan z Karadjordjevo zvezdo V vojni si je tudi navzel kali bolezni, ki ga je sedaj spravila pod zemljo. Umrli je bil zelo priljubljena oseba med svojimi tovariši kakor tudi med civilisti. Zapušča mlado vdovo in enega otroka.
Mohorjeva družba je najkulturncjša ustanova med slovenskim narodom. Tega se slovensko ljudstvo dobro zaveda, vsled česar letno narašča število članov. Celjani tozadevno ne moremo za drugimi kraji zaostati, zato si mora vsak dosedanji član družbe vzeii za nalogo pridobiti še enega novega člana. Čas za vpisovanje je še do 5. marca.
& Skioptično predavanje TK з Skale«, ki bi se imelo vršiti dne 24. t. m. v mestnem kinu, je preloženo na četrtek 3. marca.
ŠKofjci jColza
Novi živinozdravnik? Kakor znano, je naš dosedanji živinozdravnik, ki stanuje v Kranju, na nesrečo zbolel prav tisti dan, ko je dobil ukaz. naj si tudi stanovanje poišče, v Škofji Loki. Upati je, da bo novi živinozdravnik v najkrajšem času imenovan.
Ukinitev dn. gozdne drevesnice? Sliši se, da se namerava ukiniti drž. gozdna drevesnica v škofji Loki. Apeliramo na vse merodajne činitelje, naj to namero preprečijo. Zlasti sedaj, ko je upati, da dobimo izpostavo okrajnega glavarstva, bi bito čudno, če se ukine drevesnica, ki je za naše kraje že sicer velikega pomena, danes — po povodnjih, ki so naše gozdove ponekod popolnoma razdrle — pa še posebno.
Hišnim posestnikom! Pričakovali je, da dobimo še letos v škof jo Loko več uradnikov, za katere bo seveda treba pripraviti stanovanja. Priporočamo hišnim posestnikom, naj že sedaj mislijo na to.
in čestitati, ker ni lahko med tolikim prebivalstvom
iskati krivca.
ф Občinski proračun potijen. Od oblasti je prispel na občino potrjen proračun občine za leto 1927., kakor -so ga predložili. V veljavo stopi sedaj 150 odstotna doklada na alkoholne pijače in 89 od-1 stolna doklada na direktne davke in še druge na-; klade na meso, žganje itd.
»Pri belem konjičku»;. To veseloigro v : treh dejanjih v prizori v nedeljo, dne 27. februarja ob 4 popoldne v Društvenem domu dramatični odsek prosvetnega društva. Cene prostorom 6, 4 in 2 Din.
Trbovlje raja. V nedeljo je bilo prijavljenih na občini 22 veselic, torej ne zaostajamo za mestnim življenjem. Gostilničarji pa tožijo nato, da so ne stoči toliko kot nekdaj, ko ni bilo pri delavstvu delovne krize. Tudi vpitje in kravati so teh veselicah so prenehali, kar je pa dobra posledica pomanjkanja denarja.
Občni zbor krajevnega društva Rdečega ! kri/ч se bo vršil v nedeljo, dne 27. i. m. ob 3 popoldne v III. razredu deške šole.
Mrastnih:
■PaUek - potep-. Prihodnjo nedeljo vprizori društveni naraščaj v dvorani g Al. Logerja mladinsko igro Palček-potep . Začetek je ob 3 popoldne. Vstopnina je nizka. Sedež 4 L)in, stojišče za odrasle 2 Din, za mladino 1 Din. Prijatelji mladine vljudno vabljeni.
Mo^ašlca Slatina
Blat/oslov nove steklarne. V nedeljo 20. t. m. je bila slovesno blagoslovljena nova tovarna finega in brušenega stekla na Tržišču pri Slatini. Blagoslov je izvršil domači nadžupnik in konz. svetnik p. Fr. Korošec ob asistenci domačih gg. kaplanov in v navzočnosti lastnika tovarne g. Abela, ravnatelja zdravilišča g. dr. štera, župana g. Verka, nad-učitelja g. Verka, uradnišlva zdravilišča in steklarne, uslužbencev tovarne in številnega obč'n3tva. i Po blagoslovljenju se je v gostilni g. Ogrizka pri ! Sv. Križu vršil banket, ki ga je na čast povab- j ljenini iu uslužbencem steklarne pripravil g. Abel, lastnik tovarne. Udeležencev banketa je bilo krog 90. Želimo, da bi to lejjo podjetje v vsakem ožini dobro uspevalo.
Redek shiraj. V soboto, 19. t. m. smo izročiti materi zemlji posmrtne ostanke ge. Katarine Novak, matere zdraviliškega uradnika, dan po tem, v nedeljo, pa smo spremili k večnemu počitku go Marijo Škerjanec, mater soproga g. Novaka. Naj obe tasta in mati počivata v miru božjem pri Sv. Trojici.
Vrhnika
Gojenci Tehniške srednje šole iz Ljubljane, 28 po številu, so pod vodstvom svojega profesorja obiskali pretekli četrtek Vrhniko. Ogledali so si obratovanje v tovarni Globus Pollak in v Mlekarski zadrugi. Le Skoda, da ravno ta dan ni bilo električnega toka in gojenci niso mogli odnesti takega vtisa kot bi ga bili, če bi se obratovalo z električnim pogonom.
Društvo, k atol. rokodelskih poniotnikoT je pričel gojiti tudi tamburaško glasbo. Pod vod-■stvom g. V. Jerebica pomočniki hitro napredujejo. — Veselimo se tudi te vrste godbe, dasi je primitivna, a navzlic temu nudi tako igralcu kakor poslušalcu dokaj zabave in razvedrila.
Mlekarska zadruga je prejela te dni bronasto kolajno v priznanje za prvovrsten polementalski sir, ki ga je razstavila lani na jesenski pokrajinski razstavi v Ljubljani. — Občni zbor le zadruge se vrši v nedeljo, dne 13. marca ob treh popoldne v lastnem poslopju, L nadstropje z običajnim dnevnim redom. Ker bo na tem občnem zboru predaval џ. Krištof iz Ljubljane o higijeni in umnem gojenju mleka, se člani v njihovem lastnem interesu vljudno vabijo, da se tega občnega zbora T.anesliivo udeleže.
T ribo vije
Radio. Pri nas imamo že 23 prijavljenih radio-aparatov, katere imajo večji del privatniki. Najnovejši se postavi v teku 14 dni v Društvenem domu. 1er se je že sestavil pred tednom Radio-kbib. Tudi v tej stroki ne zaostajamo za mesti.
XX Prijeti tat. Kakor so pred časom poročali iz Hrastnika, je bilo pri trgovki g. Hočevarjevi pokradeno več stvari. Orožnišlvo je tatvino pridno zasledovalo bi se je včeraj, v torek orožništvu posrečilo tatu prijeti v osebi Ivana Kranerja, doma Kaptjo pri Brežicah. Tatvino je priznal, in tudi skrivališče pokradenih stvari, katere je imel skrite v gozdu und Bevškem iti v kamnolomu na Ojstreni. Orožnišlvo »e mora za to pač pohvaliti
Sv. Jakob ob Savi. Preteklo nedeljo nam je preskrbela naša šolska mladina prav ljubko zabavo. Vprizorila je igrico V Štefanovem mlinu . iu nastopil je tudi šolski pevski zbor. Vsi >ino bili s prireditvijo prav zadovoljni in prepričali smo se, da za svoj poklic vnet učitelj v kratkem času prav veliko doseže. Bog daj vztrajnosti.
Kat. prosvetno društvo iz Ihana gostuje na pustno nedeljo na Homcu z igro Revček Andrejček. . Ker je čisti dobiček namenjen misijonom, vabljeni vsi! Začetek ob 3 popoldne.
Kat. izobraževalno društvo v Dolu pri Ljubljani ponovi na pustno nedeljo ob 3 popoldne zabavno igro Martin Krpan . Cene znižane. K obiLni udeležbi vabi — odbor.
Ljudski oder v Št. Vidu pri Ljubljani bo vprizori! na pustno nedeljo, dne 27. februarja: t. Brat gasilec. Velekomična burka v enent dejanju. 2. Zavber France. Mičen kuplet s spremljevanjem klavirja. 3. Bedakovič na ogledih. Izvirna burka v enem dejanju. 1. Beraček. Mičen kuplet s spremlje-vanjem klavirja. 5. Urban Brdavs kot detektiv. Velekomičn izvirna burka v '2 dejanjih. 6. Pomotoma nevesta. Velekomična izvirna burka v dveh dejanjih. 7. Žani Copata. Izviren kuplet s sprem I je-vanjem klavirja. S. Snažilec čeveljčkov. Izviren kuplet, prepoln humorja, s spremijevanjem klavirja. Vsi navedeni komadi so polni zdravega humorja in bodo posetnike zabavali, da ne bodo prišli iz smeha. Začetek ob pol 6 popoldne. Vstopnina: Parter sedeži 1 vrste 8 Din, It. vrste 6 Din, III. vrste 3 Din. Galerijski sedeži po 7 in po 6 Din. Stojišča 4 Din. Stojišča na galeriji se ženskam ne bodo prodajala. — Na pustni torek, dne 1. marca pa: Guverner iz lldžiži. Izvirna enodejanska burka, polna velekomičnih prizorov iu scen. Sluga gospod, gospo«! sluga. Velekomična izvirna burka v 1 dejanju. čevljarček, Mizarček, Piskrovez, Župan. Mični kupleti s spremljevanjem klavirja. Godba, petje, šaljivi prizori, šaljiva pošta, prosta zabava. Prireditev se vrši pri mizah in bo za izborno kapljico preskrbljeno. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnina 5 Din za osebo. Družinska vstopnica tO Din. Ženskam na galerijska stojišča ni dovoljeno.
Braslovče. Dopis v »Jutru< od 18. IL se ne ujema popolnoma z resnico. Zato sleii popravek: Umrl je tukajšnji organist g. Rojnik, kateri je bil res priljubljen. Zapustil je vdovo z dvema nepreskrbljenima otrokoma, deset pa je dobro preskrbljenih, za kar mu pač gre čast. Dva sinova sta orga-nista in bi lahko sledila očetu v službi, pa jo eden godbenik pri kraljevi gardi, drugi pa organist v dobri službi. Vdova se je prostovoljno izselila iz cerkvene hiše. čeprav ji je cerkveno predstojn:štvo dovojilo začasno vporabo one. sobe in kuhinje. Postopanje g. dekana ni krivično, kav je priznala tudi vdova g. R. Med ljudstvom se ugled g. dekana ni omajal. Peščica nasprotnikov pa uporabi vsako priliko, da hujska proti duhovščini iz političnih ali osebnih ozirov in se ne sramuje laži. — Službo organista je dobil tujec iz sosedne 1'are, ki ima sorodnike v Braslovčah. Morebiti se najde kateri tudi pri uredništvu Jutra-.
Slovenci v Italiji
Ekspcdicijo v Zader je pripravilo fašistično društvo tržaških akademikov. Društvo je nalepilo na tržaški trgovinski univerzi poziv na inozemske dijake, ki se udeležijo izleta v Zader, naj ne govorijo med potjo drugih jezikov poleg italijanskega! V Padovj in Trstu študira mnogo tujcev, ki so se ludi udeležili izleta. Izlet mora biti manifestacija italijanstva! V Zadru kjer se zajeda Italija v živo leto Jugoslavije, se mora afirmirati ita-lijanslvo. Manifestirati je treba za italijanetvo Dalmacije. Mari ni pokrajinski tajnik za tržaško, poslanec Barduzzi, že napovedal dneva, ko bodo od- j re-šeni vsi Italijani v Dalmaciji? Namen izleta je ' očividen. Radi tega je toliko bolj žalostno, da se je. izleta udeležilo tudi več slovenskih dijakov iz Trsta. V teh ljudeh ni nič sledi prave narodne zavesti. Tu si tržaški liberalci lahko ogledajo sad svojega dela! Ljudje, ki niso bili načelno vzgojeni, pač ne morejo biti sami načelni.
Iz slovenskih časnikarskih krogov. Dolgoletni glavni urednik in pozneje ravnatelj tržaške ïEdinostk g. Makse Cotič, sc jc v soboto poslovil od lista in stopil v pokoj. Nedeljska E-tirostf je priobčila poslovilen članek Hvojnmi ravnatelju; v nedeljo je tiskarna »EdinoeU kot Lastnica lista
Edinosti*-, priredila g. Cotiču banket, ki se. ga je poleg tržaških politikov, novinarjev in drugega občinstva udeležil tudi France Bevk, ki je nrečital pri slavnosti pozdravno pesem. G. Makso Cotič je daroval politični akciji na Tržaškem 37 let svojega življenja. Zaslužnemu narodnjaku in časnikarju želimo, da še dolgo let preživi v miru.
Dvoboj visokih tfašistovskih osebnosti. V torek se je vršil v Trstu dvoboj nn sablje med poslancem Barduzzijem, pokrajinskim tajnikom za Tržaško, in znanim tržaškim fašistom prot. Masi-jem. Vzroki dvoboja niso znani. Nasprotnika sta se večkrat naskočila; končno je bil Barduzzi ranjen v laket in zdravniki so ga spoznali za nesposobnega, da bi boj nadaljeval. Nasprotnika se nista pobotala. V Trstu so taka srednjeveška srečanja prav redka. Na javnost je vest o dvoboju toliko bolj porazno vplivala, ko je vendar Barduzzi najvišji predstavnik stranke in s tem tudi vlade v deželi in je bil prav pred kratkim imenovan za generalnega konzula v Marseille.
»Edinost« popravlja. Članek, v katerem se je tržaška -Edinost* zavzela za uvedbo hrvaščine v slovenskih šolah v Jugoslaviji in v Italiji in proti kateremu je reagiral predvsem Slovenec«, je zbudil na Primorskem silno razburjenje. Protestirala sta »Goriška straža, in -tMali list . >Edi-nosK je končno prvotni članek popravila s člankom pisatelja Bevka, ki odločno brani slovenstvo. Ali ni za tržaške liberalce dovolj žalostno spričevalo, dd so spričo današnjih razmer na Primorskem sploh sprožili lako debato?
Orel
Orlovsko društvo na Jeiici vprizori 27 febr. zabavno in duhovito veseloigro >Scapinove zvijate v režiji br. Straha. Preskrbite vstopnice v predpro-daji pri blagajniku, br. Jeromnu v Klečah.
Knjige in revije
Collection Corona. Zbirka najslavnejših glasbenih del svetovne glasbene literature za klavir dvoročno, največjih svetovnih glasbenikov-klasi-kov kakor so: Bach, Beethoven, Borodin, Bruck-ner, B.'zet, Chopin, Hiindel, Haydn, Liszt, Mahler, Mendelssohn, Mozart, Mussorgski, Rachmaninoft, Rubinstein, Schubert, Schumann, Smetana, Strauss, Čajkovski. Weber i. t. d. Dosedaj jc izšlo sto zvezkov, ki so okrašeni s sliko dotičnega skladatelja. Tisk je krasen, materijal prvovrsten. Cena zvezku samo 10.50 Din. Vsem prijateljem glasbe to zbirko najtoplejc priporočamo. Dobiva sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Avtonomno uradništvo.
(Nekoliko reminisccnce.)
V »Slovcnctn- je bilo žc ugotovljeno, da avtonomnega uradnišlva v Sloveniji danes sploh ni. — Bivše deželno uradništvo, kolikor ni zapustilo javne službe, je bilo po dolgih in ne baš častnih bojih prevzeto v državno službo, — torej je postalo s tem državno uradništvo, ki mu. tudi novi uradniški zakon obsebi priznava vse prav tiste pravice, kakor bivšemu državnemu uradništvu.
Danes smo neposredno pred dejstvom, da bo treba zopet samoupravnega uradništva, ko slopajo V življenje s prvim korakom do prave in resnične samouprave — avtonomije — oblastne samouprave. — Po členu 63. zakona o oblastni samoupravi postavlja oblastna skupščina vse samoupravne organe razen onih, katerih imenovanje jc z oblastno uredbo prepuščeno oblastnemu odboru. Lahko pa prepusti skupščina odboru sploh vse imenovanje samoupravnih organov, uradništva in služabništva. — Vsaka ingerenca od druge strani, torej tudi od strani državne uprave, na nameščanje samoupravnih organov je izključena. To pač zahteva navedeni zakon v čl. 132., da morajo imeti samoupravni urad-, niki strokovno kvalifikacijo kakor državni uradniki iste vrste.
Kar smo hoteli danes konstatirati, jc postopanje, kakršnega je bilo deležno bivše avtonomno — deželno uradništvo neposredno po prevratu. Za čudo veliko jc število današnjega uradništva — državnega, kajpada, ki želi priti v službo samoupravne korporacije, misleč, da mu bodo tam brez truda letela pečena piščeta v grlo. Zato ne bo odveč, če po letih nekoliko opišemo, kakšno trnjevo pot je hodilo 1. 1918.-19. nekdanje kranjsko deželno uradništvo, predno mu jc bil mogoč vstop v državni hram. — Tudi za širšo javnost to nc bo nezanimivo.
»Slovenec« je že pisal nedavno v nekem članku, da se je bivšemu deželnemu uradništvu milostno priznal »značaj državnega uradništva«. Pa predvsem: Kdo so bili delilci te milosti? Čujtel Neka komisija raznih gospodov s cesarskega Dunaja, vzgojenih v c. kr. duhu, in kdo ve koliko narodnega, slovenskega mišljenja. Takrat se jc ponavljalo venomer: »Mi državni« — --vi deželni«. Kakšni »državni« pa so bili ob prevratu tedanji uradniki? C. kr. avstrijski, nič drugega. Po prevratu pa so postali vsi prav tako le javni uradniki z nič večjo pravico nego javni dotedanji deželni uradniki. Mi trdimo še več: Deželno uradništvo, kvalitativno vsekako nc slabše nego tedanje državno uradništvo, sc je preziralo. Pa vendar bi bilo moralo postati prav deželno uradništvo — kar je de facto bilo — kader jugoslovanske državne uprave v Sloveniji, ker jc bilo v prvi vrsti poklicano položiti temelj uradovanju v živem narodovem, slovenskem jeziku, ki ga jc bilo žc vajeno, dočim jc bilo prejšnje c. kr. državno uradništvo navezano na Amts- und Staats-sprache. Prezreti ludi ne smemo niti danes po tolikih letih, da jc uživalo bivše deželno uradništvo med ljudstvom neomejeno zaupanje, da: lahko rečemo tudi ljubezen. Kamorkoli jc prišel deželni uradnik, jc bil sprejet nelc z odprtimi rokami, marveč še bolj z odprtim srccm. — Seveda je vzbujala rešpekt pri ljudstvu tudi uniforma c. kr. uradnika; pac no j svoje.	J
i Pa da sc vrnemo nazaj h križevi poti bivšega deželnega uradništva, in kako so mu delili -milost«. Koliko posvetovanj, sej, in kaj vem česa šc jc bilo treba, da se mu jc po dol-gen cincanju milostno priznal «značaj« državnih uradnikov od prav - tistih nepoklicanih uradnikov razpadle države, ki niti sami niso imeli pravnega naslova, gerirati sc kot absolutno »državni*, — kvečjemu bivši c. kr. avstrijski. Seveda jc čutilo bivše deželno uradništvo posebno močno pest samega velikega mojstra Groge in njegove stereotipne fraze: Vsi deželni uradniki so — šuštercijanci. Absurdno! Na kaj takega reagirati je bilo sicer pod častjo bivšega deželnega uradništva, ne glede na to, da si lahko preštel med njimi izrazite pristaše bivšega deželnega glavarja na prste ene roke, pa ti jih jc šc ostalo. Taka obrabljena fraza jc edino pravilno povedano neumna in ne pomenja — danes že celo manj — in ni pomenjala tedaj več nego stara kop-zervna škatlja za plotom.
Prihodnje dni in tedne pojde za to, kdo bo izvrševal posle bodoče samouprave. Čc naj bo zdrav cel organizem, mora biti zdrav vsak slehern ud. — Saj če ustavi pri mrtvem organizmu navadne žepne ure lc en sam na-lomljen zob enega samega kolesca vse gibanje, koliko bolj jc to pri živem organizmu tako važnega upravnega aparata, kakršne morajo postati bodoče samouprave, ako naj imajo sploh pravico do cksistenc! Če bi imele biti slabe, kaj potem? Da bodo dobre, za to je treba dobrega upravnega uradništva, najboljšega izmed najboljšega, poštenega, da, povsem neoporečnega in neutrudljivcga prt delu za ljudski blagor. Kajti za ta blagor gre sedaj. To zapisati smo smatrali za potrebno danes, ko prihaja vprašanje o samoupravnem uradništvu v odločilen stadij, ko bo sicer veliko poklicanih, a mora biti malo izvoljenih, zato pa teh malo — najboljših.
Bivši deželni uradnik.
Zanimivo* sti
+ Mlad goslar. Te dni je prišel v Pariz mlad 10 leten deček Jehudi Menuhin. Doma je v San Frančišku, kjer so ga nazvali -prikazen tega stoletja^:. Ze kot petleten deček je znal igrati na gosli. Malo pred odhodom v Pariz je priredil koncert, kateremu je prisostvovalo nad 8000 oseb. Njegova .slava se je razširila že po celi Severni Ameriki. Vsak njegov koncert, ki ga je dosedaj priredil, mu je prinesel po 5000 dolarjev. V Pariz je prišel, da bi nadaljeval učeuje v igranju gosli. Seveda bo tudi prirejal koncerte. Najjubši skladatelji so mu Čajkovskij, Beethoven in Mendelssohn. V Parizu bo ostal eno leto, nakar se bo vrnil v Ameriko. Njegove gosli so iz 1. 1695. in so vredne 560.000 Din.
-j- Tatinska opica. V dunajskem fiziološkem institutu je cela vrsta živali, ki služijo za eksperimentiranje. Med njimi je bila opica, ki je imela lastnost, da je v institutu kradla papr. Njen varuh je bila neka mlada dama, ki se je često z njo igrala. Ker je sum letel nanjo, da ona krade papir, si je ta po-magala na sledeč zanimiv način: Sumila je, da mora biti opica tista, ki krade papir. Radi-tega je pritrdila na zadnjo nogo sv.leno nit. Opica tega ni ospazila in se je z odvijajočo nitjo podala v klet, kjer so našli ogromne množine najra-novrstnejšega papirja. Ta papir je ta opica nanosila v klet in si iz njega napravila gnezdo. Očividno se je v njej javil nagon pripraviti mladičem ležišče.
-j- Ateme. Atene so danes tniljonsko mesto. Še pred par leti so štele komaj 300.000, skupno s Pirejem 480 000 prebivalcev. l)a sg Atene tako narastle, je pripisovali vselitvi beguncev iz. Male Azije in Carigrada. Na ta način so Atene postale milijonsko mesto. Ti begunci so s seboj prinesli ogromen kapital in ga vložili v razna podjetja. Nanovo .so se pričeli graditi novj deli mesla, tovarne in delavske kolonije. Seveda je v Atenah tudi brez števila revežev, ki so večinoma begunci. Amerika, Društvo narodov in grška vlada jin» pomagajo, kolikor morejo.
-j- Novo gledališče v Newyorku. Newyork bo gradil novo gledališče, v katerem naj bi bilo prostora za 5000 ljudi. Gledališče bodo grad li s kapitalom, ki ga bodo dali ameriški miljonarji. Z vloženim kapitalom si bo vsak vložn;k pridobil v novem gledališču stalen prostor, ki bo njegova last.
Ognjišče potresa v Hercegovini.
Gospodarstvo
Občni zbor Centrale industrijskih korporacij.
n.
(Iz referata dr. Fr. Windischeija.)
Septembra meseca preteklega leta smo smatrali za potrebno opozoriti merodajne kroge in našo javnost na prekarni položaj industrije v Sloveniji, pa smo dali svoj signal d'alarme. Na žalost se niti prilike naje industrije niti prilike vsega našega gospodarstva od tedaj niso obrnile na boljše. Tudi v trgovinski in gospodarski politiki naše države ob najboljši volji nismo mogli dosedaj opaziti preobrata na boljše. Gospodarska kriza se je perpetuiraia. Kupovalne sile meščanskih in agrarnih slojev je močno opešala. Konsum je padel. Ker je slaba konjunktura tudi v deželah naših mejašev г nadmočno industrijo in razvito veliko trgovino, je pritisk inozemske konkurence na naša tržišča trajno ogromen. Cene so ob slabem konsumu in ostri Iconkurenci neugodne. Plačilni pogoji so se močno poslabšali. Mnogo je izgub vsled konkurzov in ustavitve plačil. Sodno postopanje je drago in počasno. Trgovskih menic je težko dobiti, pa bi se promet s takimi menicami ne mogel vršiti gladko kakor nekdaj zbog nekoliko okornega sistema pri Narodni banki s trdno odrejenimi krediti.. Vprašanje kredita je za industrijo vitalnega pomena. Sedanji kredit je odločno predrag. V časih stagnacije industrija ne more zmagovati kreditov pri obrestni meri, ki je še vedno visoka. Industrija potrebuje večjih kreditov pri Narodni banki in to neposrednih.
Položaj industrije, ki dela za eksport, se je poslabšal, ker je vsled krize na evropskih trgih konkurenca silno ostra ter se je jedva mogoče obdržati na starih tržiščih. Naša industrija ima neugodnejše proizvajalne pogoje nego tuja, ki ima cenejši kredit, dovolj kvalificiranih moči in nima izdatkov in težavo za uvoz sirovine in materiala. Naša industrija trpi pod dumpingom ter pod favoriziranjem, ki ga uživa drugod eksportna trgo- . vina. Težke prilike imperativno silijo industrijo, da racionalizira svoje obrate in reducira stroške produkcije. Davki so važna točka. Davčna bremena so pretežka osobito pri družbah, zavaeanih javni računodaji, kajti samo, kar vzame država, dosega preko 50 odstotkov dobička, prihajajo pa poleg tega avtonomne dajatve, koje navzlic slabi konjunkturi kažejo po večini rastočo tendenco. Obremenitev po državnih dajatvah in dokladah je tolika, da je racionalno obratovanje izključeno. Kakor druge panoge,, je industrijo, katera ima pri nas in v Dalmaciji tudi še posebno breme vsled penzijskega zavarovanja privatnih uradnikov, iz-nenadilo povišanje prispevka (prinos) za nezgodno zavarovanje od 5 na 7 odstotkov in sicer s 1. januarjem 1927. Ta sklep uprave za zavarovanje delavcev še ni odobren od ministra, ker so prišli proti njemu protesti, ali je grozeče novo bromc jako občutno, ker bi povišek po naših, kalkilih mesečno znašal okoli 240.000 Din. Prinosi za socialna bremena in sicer za bolniško in nezgodno zavarovanje pri Okrožnem uradu so znašali leta 1925. za vse zavarovance skoro 40 milijonov dinarjev. Za penzijsko zavarovanje znašajo prispevki v Sloveniji okoli. 10 milijonov letno. Industrija ni nasprotna socialnim napravam, ali baS v skrhi za ohranitev socialnih naprav moramo stremeti, na eni strani za tem. da so bremena zmagljiva in da zavarovanci v slučaju potrebe dobe dejansko pomoč. Pretirana obremenitev bi mogla postati nevarna celi napravi. Sredi izra>to slabe konjunkture mora naša industrija v Sloveniji bridko potožiti, da obstoja v naših osrednjih uradih struja, koja se izraža v tem, da zahteva demontažo obstoječih podjetij in dela ovire novim podjetjem v krajih, ki morajo živeti zaradi agrarne pasivnosti samo od trgovskega in komercijal-dela. Čujemo često zastopati mnenje — brezdvom-no v nameri —, glede inozemskega kapitala in glede inozemskih strokovnjakov, kojemu dober poznavalec razmer ne more pritrditi. Predvsem je tako mnenje v nasprotju z mnenjem, ki so ga ponovno zastopali javno naši finančni in trgovski ministri, pa nedavno tudi ministrski predsednik. Tako imamo na eni strani poudarjanje potrebe po inozemskih kreditih in po oploditvi našega gospodarstva, na drugi strani pa izjave glede inozemskega kapitala, koje ne morejo baš ugodno vplivati na inozemski kapitalni trg. V tem pogledu je treba enkrat priti do jasnosti in izvestne kon-sekvence, notorično pa je dejstvo, da je na za-padu kredit neprimerno cenejši in da tam obrestna mera kaže hitro tendenco. V takih prilikah jc tudi za potrebe naše industrije želeti, da se ne širijo o naši državi glasovi, koji bi se mogli tolmačiti kot neprijaznost in negostoljubnost napram inozemskemu kreditu, saj dokler nam je glasom samih oficijelnih izjav absolntno potreben,
pa je plah kakor gozdna ptica. V naSih krafïh bi nas jako bolelo, ako bi dobili utis, da je v naši državi v gotovih vprašanjih neko nerazpoloženje prav tedaj, kadar gre za prečanske kraje in osobito za Slovenijo. Vprašanje kredita v inozemstvu je delikatno vprašanje in je v tem pogledu treba, da so merodavna mesta epiccntar modre taktiko.
Razvoj hmeljarstva v naši državi. Vrednost hmelja, ki smo ga v I. 1926. izvozili, presega 200 milijonov Din. To nam potrjuje, da se hmeljarstvo v Jugoslaviji lepo razvija, in to predvsem v Vojvodini, kjer je bilo hmeljarstvo pred vojno še malo razvito. V Kafki so v preteklem letu kulture hmelja zavzele že 2500 ha, v Banatu pa 300 ha. Letos se je obdelana ploskev še povečala. Gojitev hmelja je bila v zadnjih letih razmeroma rentabilna, tudi cene pridelku so bile na svetovnem tržišču precej visoke. Priporočati bi b"o, da bi se tudi pri nas v Sloveniji (Savinjski dolini) gojitev hmelja razširila. Seveda je za to potrebne ninogo strokovnega znanja in predvsem mnogo denarja Posebno pomanjkanje kapitala siilno ovira razvoj hmeljarstva v Sloveniji, kajti Investicijski stroški znašajo približno 20—25 tisoč Din za katastralni joh. Nadaljnja ovira pa obstoji v tem, da za gojitev kvalitetnega hmelja, kakoršnega prideluje Slovenija pa tudi ni primerno vsako podnebje.
Zanimanje za delnice Trboveljske premogo-kopne družbe. V zadnjem času opažamo, da kurz delnic Trboveljske premogokopne družbe stalno narašča. Od povprečnega kurza 300 f>m za časa poloma Slavenske banke se jo kurz tega papirja v zadnjem času dvignil na 410—120. Kupni nalogi prihajajo predvsem*iz Francije in Švice preko Dunaja .kakor tudi z. Dunaja samega. Pričakuje se, da bo Trboveljska premogokopna družba plačala za leto 1926. isto (30 Din) če ne višjo dividendo. Stanje produkcije je še vedno ugodno, tako da znaša dnevna produkcija 600—650 vagonov. Z ozirom na živahno povpraševanje po teh delnicah ni izključeno, da bodo precejšen del onih delnic TPD, ki so se nahajale v portfelju Slavenske banke, prešle v roke inozemstva.
Ponovni dvig romunskega leja. Dviganje romunskega lejn se nadaljuje. Včeraj je bil v Curihu zabeležen kurz 3.23 švic. frankov, medtem ko se je š« nedavno gibal med 2.70 in 2.80. Našiim izvoznikom lesa bo pri tem kurzu leja mnogo lažje nastopati proti romunski konkurenci.
Kmetijska razstava na Pokrajinski razstavi od 10. do 19. septembra 1927 v Ljubljani. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 lel. V proslavo te 160 letnic« priredi družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu posebno pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo letos torej še razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja |>o tiadaljnem napredku na začrtani poti, pa premagajo vse ležave in naj so na videz še tako velike. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsega! poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstva, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrar. operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razslava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina. razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Agiltn odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtani program.
Lipski velesejini in Jugoslavija. Zanimanje za kipski velesejem v Jugoslaviji vedno bolj raste. Zalo se je tudi v Belgradu za Rnlkan ustanovil poseben urad tipskega velesejma. Število interesentov za ta sejem dnevno narašča, saj jim nudi najboljšo priliko navezati poslovne stike z Nemčijo. Lanski pomladni sejem je obiskalo 280 interesentov iz. Jugoslavije, od teh 90 iz Slovenije, kar kaže veliko važnost sejma za slovensko gospodarstvo. Za letos je pričakovati povečanega obiska iz Jugoslavije. Termini letošnjih sejmov so: vzorčni sejem od 6. do 12. marca, tehnični sejem od 6 do 16. marca, v jeseni pa vzorčni velesejem od 28. avgusta do 3. septembra, istočasno se vrši tehnični sejem.
Morsza
Dne 23 februarja 1927 DENAR.
Zagreb. Berlin 13.485—13.515 (13.4895— 13.5195), Italija 248.04—250.04 (249.74—251.74), Ijondon 276—276.80 (276—276.80), Newyork 50.75 —56.95 (56.75-56.95), Praga 168.30—169.10 (168.30 -169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.01—8.04). Curih 10.94—10.97).	I
Turih. Belgrad 9.13 den. (9.125). Budimpešta 90.85 (90.90),Berlin 123.24 (128.25). Italija 22.75 den. (22.90), London 25.22 (25.22) Newvork 519.94 (519.875), Pariz 20.35 ( 20.345). Praira 15.40 (15405) Dunaj 73.26 (73.20), Bukarešl 3.28 (3.125). Varšava 58, Amsterdam 208.1225 (208.10), Bruselj 72.31 (72.30), Kopenhagen 138.60 (188.60)
Dnnaj Devize: Belgrad 12.45 12.49. Kodanj 188.90-189.50, London 34.58- 34.4«. Milan 80.98 31.08, Newyork 708.75—711.25, Pariz 27.75—27.85, Varšava 78.82 —79.32. -- Valute: dolarji 705.90 -709.90, lira 31.12—81.28. dinar 12.42—12.48, češkoslovaška krona 20.96—21.08.
Praga. Devize: Lira 147.67. Zagreb 59.15, Pariz 131.87. London 88.61. Newyork 83.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7% invest. posoj. 86 den.. vojna odškodnina 338 den,, zastavni listi 20 - 22. kom. zadolžnice 20-22, Celjska 195-197. Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, Praštediona 930 d.. Kred. zavod 170—180, Strojne 85 den . Trbovlje 420 bi., Vevče 120 den., Split 725 den.. Stavbna 55- 65, Šešir 104 den. Blago: Tendenca /.a les neizpremenjena. za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključki: les 50 vagonov.
Zagreh. 7% invest. posoj. 88.'?."> 88.50. vojna odškodnina 339, Ilrv. eek. 104.50, llipoliankn 61.50 —65, Jugobanka 103—104. Pra;lediona 930 982.50, Ljublj. kreditna 150—153, šec.iaiia 141 498. Slavonija 32, Trbovlje 41(1—4-12.51)
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90.50. .Moine 43.50. Greinilz 7.45, Kranjska industrijska 55.50, Trbovlje 52.50, Hrv. esk. 14.70. Lovkam 13.20. Mundus 152.00.
Sjzari
Sankakkv tekme :a prvenstvo Bohinju r letu 1027. Tourist-Office za Bohinj razpisuje za nedeljo 27. t. m. sledeče, vsem našim državljanom dostopne sankaške tekme* 1. Tekma senior je v; 2 krat po tnOO m. Start ob 10 in 11.30. 2. Tekma jnniorjeo na 1000 m. Start ob 10.16. 3. Damska tekma va 1000 m. Start ob 10.30. 4. Tekma moškega in ien-skega nara&taja na 1000 m. Start ob 10.16. /5. T)vo-secleina tekma na 1000 m. Start ob 11.16 min. Tekmuje se na naravnem, za tekmo nalašč prirejenem sankališču ob vsakem vremenu po pred- ! pisih JZSS. Prvi senior oziroma prva dama si priborita naslov -prvak Bohinja v sankanju za leto 1927 , odnosno »prvakinja Bohinja v sankanju zn I. 1927.. Razven tega dobe pri vsaki tekmi prvi trije častne priznalnice. Training samo do 26. I m. do 16. ure. Prijavnina za osebo in sanke 10 Din. Zaključek prijav pri tajništvu »Tourist-Office v Bohinjski Bistrici 26. t. m. ob 12. uri Naknadne prijave se sprejemajo samo proti dvojni prijavnim. Žrebanje štartnih številk isti dan (26 t. m.) ob 20. uri. Razglas doseženih uspehov 27. t. ni. ob 16. uri v jedilnici hotela »Markeš«.
NOV SPORT.
Amerika je pa res Amerika. Brihtna glavi, je izumila sedaj novo športno vrsto, s|x>rt kengu rujskih skokov; in že se vršijo tekme in se i>o-stavljajo rekordi. S posebnim pasom je pritrjen ua telo nosilni aparat in zrakoplov ob njem, s premerom treh metrov. Vsebina zrakoplova in ie-ža športnika œ spravita v sklad, tako da preosta-netff kot teža skakavca dva kilograma. Tako more delati dotičnik velikanske skoke, ki ga poganjajo do 100 metrov da'eč in do 10 metrov visoko, in îe ryeč. Če pa z vetrom skačeš. prideš lahko ludi na 400 metrov. Največ sitnosti dela ohranitev ravnotežja. Na kaj vse pridejo!
2000 ATLETOV NA OLIMPIADI!
Holandski olimpijski odbor je razposlal na |>osainezne dežele okrožnico, da vsaj približno izve, koliko bo udeležencev na olimpiadi, lu je dobit začasno število 2000. Ogrska bo |>oe!ala 80 športnikov in 20 spremljevalcev, Estonska 50 tekmecev, Latvija 200 sporlnikov, Češkoslovaška okoli 100 itd. Anglija bo poslala 100 mož za atletiko, 40 pla-vačev, 18 kolesarjev, 44 veslačcv, 6 do 8 telovadcev, 20 zastopnikov težke atletike itd. Nemčija bo nastopila s 400 udeleženci ; Japonska bo tudi prišla, pa še ne ve, v kakšnem š'evilu. ker р<н!|>ога vlad eše ni določena. Holandci iščejo po francoskem zgledu olimpijske kandidate v svojih kolonijah, ker nimajo doma dosti takih, ki bi jamčili uspeh. In že so našli talente velikih naravnih .sposobnosti.
VELIKE DIRKE V DORTMUNDII.
V Dortmundu na Nemškem so se vršile velike kolesrske dirke in si je priboril veliko darilo Hortmundu Francoz Grassin. Bil je v nedosegljivi formi. Najresnejša njegova tekmeca pa nista bila znana dirkača Linarl in Sawall, temveč Kolnčan Dederichs; pa tudi ta ni mogel Grassina ogrožati. V eni uri je prevozil Grassin 56.4 km, Dederichs je bil 410 m za njim, Lipart pa 780 m. Amatera Joksch in Diillberg sta prevozila v eni uri 40.22 kilometrov.
STRESEMANN POSPEŠI.!E SPORT.
Ko je vojeval nemški plavač Radomacher v Ameriki zmago za zmago, je braojavil tamošuji nemški poslanik domov v Berlin nemški vladi, uaj jKišlje več takih športnikov v Ameriko En sani športnik Rademacherjeve vrste nam več koristi, kakor cela vrsta diplomatov.« Sport je najmočnejši most zbližanja med narodi: s|>ort gojiti ni samo stvar dotiČnih športnih zvez, temveč je tudi naloga političnih voditeljev. Izpopolnjujoč to dolžnost je stopil sedaj nemški minister zunanjih zadev Strese-inann na telo častnega odbora za »evropske tekmec; te tekme priredi -Berliner Morgenposl - 18. in 19. junij skupaj z Berlinskem športnim klubom: povabljena je mladina vseh narodov sveta, da se jih udeleži. Ker je bil Stresenimi n zmeraj med prvimi zagovorniki zbližanja narodov, pomeni njegovo predsedstvo v imenovanem odboru najlepši pozdrav inozemski mladini. V mirnem tekmovanju naj so narodi spoznajo in naj se naučijo medsebojne^« spoštovanja:
ŠPORTNI DOGODKI.
V Zakopanih v Tatri si je priboril Celi Ne. niecki naslov poljskega smuškegii prvaka. Tekom lekem je predrsal Novak 18 km v 1:82:21, Wende je pa skočil Hi m daleč — Spet sta se kosala Tliun-berg in Eveusen ; 500 m je predrsal Tli. v 14.7. 1501) m Tli. v 2:28, 5000 m Evensen v 8:38.4. 10.000 ni E. v 17:52.4. — Silno senzaci jo je zbudila zmaga mlade Norveiauke Sonje Henie v umetelnem drsanju; dobila je 369.576 točk, gospa Jarosz-Szabo 864.540, gospa Siemensen 301.025, gospa Brockhoeffl 295.015. Že točke nam kažejo, da sta prvi dve razred zase. Avstrijski in nemški listi pišejo. da je bila sodba krivična in da Sonji ne gre prvo darilo; avstrijski zastopnik Millier se je pritožil pri mednarodni zvezi. — Na Semmeringu jo zmagal Verband Deutscher Wintersportverein in der Czechslovakei. Prvenstvo v skokih si je pri-.boril Carlsen, drugi je bil Dick, tretji Neunei. — še bolj kol Cehe so Kanadci porazili Berlinčane, 13:0. Bomo še pisali. Dunajčane sy pa potolkli 8:0.
10.000 gledavcev je gledalo v Milanu igro Italijanov in Cehov; kljub lokalnemu patriotizmu je vodil sodnik Braun igro trdno in odločno; čisti dobiček 300.000 lir. — 35.000 gledavcev je pa v Berlinu gledalo igro Berlina in Pariza, ki se je končala 5:1 za Berlin. — Na Dunaju je sedaj takole: BAC in Admira 21. Rapid 17, Simmering in Ha-koah 16 ild.
l'inedo je iz Bolame letel v Dakar, od lam v Porto Praya na Kapverdskih otokih, od tam če» Atlantik v Južno Ameriko.
Ša&
VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI Tl'RNIH V NEW MIRKI).
Kakor smo že poročali, se je v soboto, dne 19. I. m. pričela v Newyorku gigantska šahovska borba med (i velemojstri, katerih vsak je sigurno upravičen potegovati se za svetovno prvenstvo. In potegovali se bodo za to mesto z vsemi močmi — lo se vidi že iz načina, kakor so se spoprijeli lakoj v prvih dveh rundah, v nedeljo in pa v ponedeljek Napenjali so vsi vse svoje sile do skrajnosti, uporabljali drug proti drugemu vse svoje teoreliško /.nanje, praktično rutino, lokavoet in drznost, pa tudi silno — previdnost in na vsezadnje trdovrat-nosl, če je kje začelo sumljivo pokati. V nedeljo, v prvem kolu, so se spopadli Capablanca s Spiel-munnom. Marchai z Niemcovičem in dr. Aljehin z našim dr. Vidmarjem. Senzacija prvega bojnega dne je bila nedvomno partija med Capablauco in Spielmannoin, damskl gambit, v katerem je Capablanca kot beli zaman razvijal vso moč, da trešči ob tla nasprotnika. Ce se je tudi šlo za zmagovalca v velikem Semerinškem turnirju od lanskega ieta. so vendar mnooi šahisti in zlasti ožji prijatelji Capablancovi trdno pričakovali, da Spielmann podleže. Varali so se, branil se je spretno in uspešno in v 45. potezi se je partija končala z — remijem. Tudi dr. Aljehin je proti dr. Vidmarju otvoril igro i damskim kmetom. Po 5 urnem trdovratnem boju, v katerem sta oba velemojstra postopala silno previdno, se je morala igra pretrgati v približno ali vsaj navidezno popolnoma enaki poziciji. — Ravno tako se je morala ob 7 zvečer prekinili francoska igra med Marehalom, ki je imel bele, in Niomco-vičem. Posledrfji je stal nekoliko bolje.
V	drugem kolu. v ponedeljek, so igrali Spiel-mann z dr. Aljehinom, Niemcovič s Capablanco in dr. Vidmar z Marshallom. Igra štirih jezdecev med njima se je končala z remijem. Sicilanka Spielmann -dr. Aljehin se je po 5 urnem boju prikinila. Aljehin je imel močan napad, sicer je bil pa izid še zelo dvomljiv. Istotako se je ob 7 zvečer prekinila partija Niemcovič-Capablanca. Capablanca je stal odločno bolje, imel je dve lahki figuri proti trdnjavi.
V	torek so se imele doigrati viseče partije. Capablanca je dobil proti Niemcoviču, le-ta pa je zmagal proti Marsballu. Partija dr. Aljehin-dr. Vidmar se je končala z remijem, izid partije Spiel-
Sir H. Rider Haggard:	12|
Hči cesarja Monfezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Po tej bitki nas niso Španci mnogo let nadlegovali, samo včasih so grozili. Moin slava med otomij-s'kim ljudstvom je postala velika.
Enega ujetih Špancev sem resi! smrti in mu dal pozneje prostost. Poizvedoval sem pri njem, kaj dela de Garcia ali Sarceda, in sem izvedel, da je bil še vedno v Kortezovi službi. Marina je bila držala svojo besedo in ga je pripravila v sramoto, ker je bil hotel mučiti knegino Otomi. Vrh tega se je Kortez srdil nanj, 'ker sva mu midva ušla; Marina je namreč zvalila vso krivdo nanj in namignila, da se je dal podkupiti in naju pustil skozi mestna vrata.
Po tej zmagi nad Španci smo imeli mir celih štirinajst let; o teh letih bom govoril samo na kratko, saj so bila v primeri z dobo pred njimi skoraj popolnoma mirna. V teh letih so se nama rodili otroci, trije sinovi; ti otroci so mi bffi v nekoliko veselje; imel sem jih jako rnd in oni so ljubili mene. Ako odvza-mem prirpesek materine krvi, so bili docela angleški fantje, ne indijanski; krstil sem bil vse, jih poučeval v naši veri in naučil angleščine; njihov obraz in njihove oči so bile bolj angleške kot indijansko, dasi so bili bolj temne polti. Vendar nisem imel sreče s temi svojimi otroci, prav kakor z onim, ki mi ga je Lilija rodila. Dva izmed njih sta umrla — eden zn mrzlico, katere nisem mogel ozdraviti z vso svojo zdravniško veečostjo, drugi pa vsled padca z visokega cedrovega drevesa, na katerega je bil splezal za jastrebovim gnezdom. Tako mj je od treh otrok — med nje ne štejem
ono dete, mojega prvorojenca, ki je umrl za časa obleganja — ostal najstarejši in najljubši, o katerem bom pozneje kaj več povedal.
Kar se javnih razmer tiče, naj omenim, da sem bil na velikem zboru, ki se je vrši i po tem, ko sem tak opopolnoma premagal Špance in njihove zaveznike, skupno z Otomi imenovan Kasikom Mesta smrek; kot taka sva imela veliko, a vendar ne neomejeno oblast. S pomočjo te oblasti in moči se mi je naposled posrečilo odpraviti grozovito šego žrtvovanja ljudi, dasi je zavoljo tega odpadlo veliko število bolj oddaljenih rodov in sem si nakopal sovraštvo duhovnov. Poslednje žrtvovanje — pri tem izvzamem eno, ki je bilo najstrašnejše in o katerem bom pripove-dov{^ nekoliko pozneje — ki se je praznovalo na piramidi pred našo palačo, se je vršilo po zmagi nad Španci v soteski.
Ko sem bil bival že tri leta v Mestu smrek in sta se mi narodila dva sina, so dospeli skrivni seli, katere so poslali prijatelji Guatemoka, ki je bil preživel vse mučenje in je bil še vedno Kortezov ujetnik. Od teh selov sem doznal, da je Kortez nameraval odriniti na nek pohod proti Honduraskemu zalivu preko dežele, ki je sedaj znana poti imenom Yukatan; seboj je tudi nameravaj vzeti Guatemoka in druge azteške plemiče, ker se jih je bal pustiti v mestu. Slišali smo tudi, da je vladalo veliko godrnjanje in nezadovoljnost med premaganimi anahuaškimi ljudstvi zavoljo okrutnosti in izžemanja Špancev. Zavoljo tega so mnogi menili, da je bila prišla ura, ko bi. ustaja zoper njihov jarem utegnila biti uspešna.
Oni, ki so poslali te sele, so me prosili, da bi zbral vojsko Otomijcev in se podal ž njo v Yukatan in tam čakal z vsemi, ki bi se še zbrali tam. na ugodno priložnost; tedaj bi se združeni vrgli na Špance, ko bi prodirali skozi gozdove in močvirja, jih pobili ln
;
<• J» 5 o
Sff-B
osvobodili Guatemoka. To je bil pn i namen tega na- ! črta; bilo pa jih je še več drugih, o katerih pa ni, da j g m bi govoril, ker iz vsega skupaj ni bilo nič.	— ^
Ko so mi bilj povedali to sporočilo, sem žalostno zmajal z glavo; spoznal sem, da ni bilo nobenega upanja, da bi se načrt izvršil; tedaj pa je vstal vodja selov, me peljal v stran in mi rekel, da mi ima nekaj posebnega povedati.
»Guatemok ti pošilja te-le besede,< je rekel: »Slišim, da si ti, moj brat, svoboden in na varnem z mojo sorodnico Otomi v otomijskih gorah. Jaz na žalost ždim v tjulski ječi kot pohabljen orel v kletki. Brat moj, ako je v tvoji moči, da mi pomagaš, pomagaj, rotim te pri spominu na najino staro prijateljstvo in na vse, kar sva skupaj pretrpela. Potem vseeno še lahko pride čas, ko bom iznova vladal v Anahuaku, in ti boš sedel meni ob strani.«
Ko sem slišal te besede, mi je bilo srce globoko ganjeno, takrat sem bil ljubil Guatemoka kot lastnega orata, kakor ga še dandanes.
Pojdi nazaj,: sem rekel selu, in skušaj Guate-moku sporočiti, da ga hočem rešiti, če mi bo le mogoče, vendar imam malo upanja. Vzlic temu naj se me nadeja v vukatanskih gozdovih.«
Ko je Otomi doznala, kaj sem bil obljubil, je bila v velikih skrbeh; rekla je, da je nespametno in da bo konec vsega samo ta, da bom še jaz izgubil življenje. Ker pa sem bil obljubo že dal, je bila enih misli z menoj, da se obljuba mora izpolniti; konec tega je bil, da sem izbral pet sto mož in se podal ž njimi na dolgo in naporno pot, katero sem tako preračunal, da bi dospel pred Kortezom do vukatanskih prelazov. V poslednjem trenutku me je Otomi želela spremljati, g3 3 g 3 jaz pa sem ji zabranil rekoč, da 11e sme pustiti niti . S S. svojih otrok niti svo'-.'ga ljudstva: iu v bridki žalosti ' n * « sva se prvikrat ločila.
2 S	r
I B	c
B S „	g
N o 2.	s*
« 3 ЕГ S!	°
» 0 S 2 5 «
« " » z r O S Ô
0)	03
6 ^ 5 S- 0 gB -F
Б a I -, ro.
— O G
< P m 3 Î-ro Д ai c
N § " 2 S l 5 S I
o
70 p a
o
4 ;
d) №
B ro.
2. c-— c
X <
ro.
-1
.s
e
i 4
. 4
S p, Б' ?
inann-dr. Aljehfn nam doslej Se ni znan. Stanje po drugem kolu je naslednje: Capablunca 1 'A, Niem-covič, dr. Vidmar 1, dr. Aljehin, Spieluiann y. (1), Alarshall lA.
Ing. Gvidon Gulič :
Parni stroš in parna tin-brna*
Navodila za stroinike in obratovodie parnih obruicv. — Vezana knjiga stane 80 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
СјиШјап&Зса gletSišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer.
Četrtek, 24 februarja: IiOŽJl ČLOVEK. Premije-ra. Proslava 25 letnice književnega delovanja M. Begoviča. lied C. Petek. 25 februarja: PAHLJAČA LADY WINDE-
МЕПЕ. Red D. Sobota, 26. februarja: Zaprto. Nedelja, 27. februarja: DANES HOMO TIČI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
četrtek, 24. februarja: Zaprto. Petek, 25. februarja: Zaprto. Sobota 26. februarja: PRODANA NEVESTA. (Uii E. Nedelja. 27. februarja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Mozartova opera C'nsi [an tutte« na zagrebškem odru. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je prejeta od zagrebške uprave oficielOo povabilo, da gostuje s svojim opernim ansamblom v zagrebški operi in sicer z Mozartove opero >Cosi fan lutte . Kakor čujemo. se bode ljubljanska uprava temu povabilu z veseljem odzvala. Gostovanje se vrši sredi meseca marca t. t.
Premiera izvirne drame Be^ovič: Božji človek';. Danes v čeirtek dne 24. t. m. je v ljubljanski drami premiera Begovičeve drame Božji človek , ki se vprizori v Pugljevï režiji z gg. Levarjem. Rogozoui. šaričevo in Juvanovo v glavnih vlogah. Opozarjamo na to predsavo vse naše občinstvo, saj bode pomembna tudi v tem iKiglertu, da i slovenska drama proslavi 25 letnico književnega delovanja hrvatskega dramatika Miiana Begoviča, kojega dela se vprizarjajo na raznih slovanskih, pa tudi nemških in angleških odrih. Begovičeve drame so iKiznane tudi v Ameriki. Predstava se vrši za red C.
»Prodana nevesta« v ljubljanski operi. V soboto dne 26. i. m. se poje na našem odra zopet izredno priljubljena, lahko rečemo ena najpopularnejših oper svetovnega repertoarja Smetanova »Prodana nevesta*. Sobotna predstava bode zanimiva za našo opero tudi v tem pogledu, tla pojo tri najvažnejše v vsakem pogledu težke vloge trije mladi nadarjeni in že priznani slovenski pevci in sicer ga. Ribičeva poje Marinko, g. Banovec vlogo Janka iu g. Zupan idealno vlogo vseh basistov slavnega Kecata. Predstava se vrši za abonente reda É.
Prijateljski sestanek se vrši nocoj po premi-jeri Begovičeve dramo >Bp2ji človek in sicer v Unionski restavraciji. Uprava vabi literarne kroge in prijatelje slovenskega gledaiišča k temu sestanku.
MariborsRo gleđSšče
Četrtek, 24. februarja ob 20: CIGAN BARON. A.
Kuponi. Petek. 25. februarja: Zaprto Sobota. 26. februarja ob 20: TOVARIŠI. Ab. B.
Mariborsko gledališče študira v drami Cankarjev Za narodov blagor*- v režiji g. Koviča in čisto moderno dramo Langerjevo Periferijo.. Opera pa pripravlja prekrasno Puccinijevo Madame Butterfly 1er študira na novo lani jako uspelo Leharjevo opereto <Vesela vdova .
Porota
UBOJ v SMARTNEM PRI ZG. TUHINJU.
Včeraj se je vršila druga porotna obravnava in sicer proti 26letnemu fantu Josipu Lebc-n i č n i k u . hlapcu doma iz Motnika, ki je obtožen, da je dne 26. decembra lani v Zg. Tuhinju udaril z driteljceni Franceta Hribarja dvakrat po glavi in ga tako poškodoval, da jc' Hribar pel dni po ndrcu in sicer na Silvestrov dan vsled otrpnenja možg-an umrl.
Obtoženoc. ki je znan kot j ali o nasile.n in oblasten človek, je služil kol hlapec pri posestniku in vinskem trgovcu Antonu Burkeljci v Tuhinju. Bil je tako maščevalen, da je moral gospodar prejšnjega hlapca Ivana Klemena odpustiti iz službe чашо, ker ni bil obtožencu po volji. — Posebno jezen pa je bil obtoženec na pokojnega Hvibarja, katerega je gospodar Burkeljc nastavil v svoji lesni trgovini za poslovodjo in je vodil tudi druge posle pri hiši. Izrazil se je večkrat napram več osebam, da bo treba tega ■ pukleža nabiti. Končno pa je obtoženec sam odpovedal službo in je moral baš na dan umora službo zapustiti in oditi iz Bur-keljčeve hiše, kljub temu, da ga je gospodar sam nagovarjal, da naj še ostane pri hiši. Ko je prišel
isti dan k Burkeljci novi hlapec Janez Baloh iz Zg. Tuhinja, ca jo obtoženec v svoji jezi broz vsakega povoda napadel v hlovu in ca je obrcal, tako, da je hlapec še isti dan odšel od hiše, samo, da se izogne nasilnežu. Zvečor pri večerji pa jo potegnil obtoženec ostro nabrušen nož, katerega je popoldne nabrusil. Pokazal ga ie dekli Lojziki Her-cetovi in ji je rekel: :.Vogoljčarja (Hribarja) in pa novega hlapca bom še danes prevrnil, ker imam na oba piko! — Nn Silvestrovo popoldne je bilo v Burkeljčevi gostilni več gostov in med njimi ludi pokojni Franc Hribar s svojim bratom in več tovariši. Ko se je vračal Hribar okoli desete ure domov, je naletel pri ograji Burkeljčevoga dvorišča na obtoženca, katerega je takoj spoznal, dasi si je ta zakril obraz s suknjičem, pod suknjičem pa je držal precej težak drikeljc. Približal so mu je Hribar in mu rekel prijazno: Jože, pojdi domov! Obtoženec pa je brez vsakega povoda zamahnil usodni kol in je udaril Hribarja dvakrat z vso močjo po glavi. Hribar je padel nezavesten in je v kratkem umrl in se tudi ni več zavedel. Počila mu je namreč na treh mestih lobanja in se mu je preirgala tudi večja žila odvodnica in" je zalila možgane s krvjo. Smrt je nastopila takoj in bi tudi takojšnja zdravniška pomoč prav nič ne pomagala.
Senatu je predsedoval viš. sod. svel. Anton Mladič, votanta sta bila sod. svet Anton La-j o v i c in okrajni sodnik Feliks V e r b i č. Zagovarjal je obtoženca dr. Adlešič, tožil pa ga je drž. pravilnik dr. F e 11 a c h e r. Dvorana je bila nabito polna.
Obtoženec, mlad, čeden kmečki fant, prizna, dn je udaril Hribarja, ugotavlja pa, da je bil izzvan in da so ga fantje napadli z noži. Pričevanje lega zagovora ni popolnoma potrdilo. Posebno ga llači dejstvo, da je pokazal dekli tisti dan nož in rekel, da mora še tisti dan s tem nožem dva prevrniti. — Zasebna udeleženka vdova Ivani Hribarjeva zahteva 40.000 Din odškodnine za moža, ki je bil 40 odst. invalid in je tudi z delom precej zaslužil. Zaslišanih je bilo deset prič, ki so usodni udarec sicer potrdile, vendar pa niso mogli opisali natančno, kako so se dogodki vrstili in če se je izvršil res napad na pokojnika in čc so fantje, njegovi tovariši, z njim vred obtoženca, ki je stal • s koloni za plankami, prvi napadli in ga hoteli j spoditi spat, kar se smatra za vaškega fanta res ' za nekaj sramotnega.	i
Senat je stavil po dovršenem dokazovanju porotnikom dve. vprašanji in sicer prvo glavno vprašanje glede uboja in pa drugo dodatno vprašanje v slučaju, da se prvo vprašanje zanika, ce je obtoženec prekoračil opravičen silobran. Porotniki so po govorih državnega pravilnika, ki je predlagal obsodbo radi uboja in branitelja, ki sc je zavzemal za prekoračenje siiobrana vprašanje glede uboja soglasno potrdili, nakar je bil obsojen Josip Lebe-niinik na eno leto in iri. mesece leike ječe, mora plačati stroške in pa vdovi, pokojnega Hribarja 10.000 Din odškodnine
Danes se vrši obravnava proti znanemu nevarnemu vlomilcu in tatu Klemenu, katerega toži državni pravdnik radi 22 raznih vlomov in tatvin. — Obravnava bo trajala cel dan.
Nasznesnila
Godbeno društvo Vrhnika ima predpuslno prireditev na pustno soboto. 26. februarja № 1,, v »Jantarju«. Začetek ob 7. uri zvečer. Bogati spored s konccrtom. Prijatelji godbe uljudno vabljeni.
Strokov na zad uqa zidarskih mojstrov ljubljanske oblasti v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 6. marca 11)27 ob 9 uri dopoldne v dvorani zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Drnitieni sestanek Svete Vojske, in dramatičnega odseka se vrši danes ob 8 zvečer v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: 1. Ugovori zoper treznost. Predava g. Lindič. 2 M. K.: Odlomki i/, zavrženega dnevnika. Recitira M Kun-čič. 3. M. K.: Brezdomci. Deklamira g. Mario. 4 Guy de Maupasant: Pijanec. Recitira g. Mario. Vabljeni vsi člani ice .Sveto Vojske-, dramatičnega odseka, zastopniki raznih društev ter prijatelji in prijateljice treznostnega po Kreta.
Občni zbor ljubljanskega oblast nega odbo~a rdečega kriîa se vrš iv petek dne 4. marca ob 16. v zborovatnici mestnega magistrata v Ljubljani.
Vi hočete postali inžener potom PRIVATNIH
kvia; j a nva e B v / tj®»
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka besed« SO par. Najman|il og'as 3 ali 3 I In. Oglasi nad ilnet vrstic sc računajo vite. Za odgovor anam.,o Na vpraian|ci brez znamKe nc odgovarlomo!
Šil ■■■■■■■■■■■■■■■■■
[
Službe iščejo
i
Starejša KUHARICA
išče službo. - Stara Pravda št. 5, priti. 1318
ICONTORISTINJA-
vešča vseh blagajniških in pisarniških poslov, želi premeniti službo. Gre tudi v okolico Liubljane. — Cenjene ponudbe pod značko »Pridnost in poštenost« na upravo lista.
UČENEC za pekov, obrt, zdrav in močan, sc išče. Hrana in stanov, v hiši. -Naslov v upravi št. 1319.
Kmet. gospodar, društvo v Logatcu sprejme lakoj
trgov, učenca
z boljšo šolsko izobrazbo, kateri mora biti zdrav, krepak, pošten, z dežele, star od 14 do 15 let.
ЦјХо blizu stolnice na-nid« prodaj. Stanovanje takoj. - Poizve se v upravi lista pod št. 1354.
Oglas :
»Zgraditev mostne tehtnice«
Dir. drž. rudnika Zabukovca, št. 704 od 15. februarja
do nadaljnje odredbe ne velja.
Dan licitacije bo objavila Direkcija drž. rudnika Zabukovca, naknadno.
^CdoprodôT\
Lisliie
zajčje in drug«
kože divjačine
kupuje po najvišjih cenah
SEMKO, krmar
Ljubljana, Turjaški trg 1
Kuharico
pridno in pošteno -katera razume tudi druga gospodinjska dela, takoj sprejmem. Mesečna plača 300 Din. — FANI POLANC, valjčni mlin, Padeče pri Zid. mostu.
Sobarico in služkinjo
vajeno vseh hišnih del in izurjeno tudi v kuhi — sprejmem. — Dr. A. PULJO, ZEMUN, Magi-stratski trg 2.	1315
Potnik
ki že potuje za druge tvrdke po slovenskih in hrvatskih deželah, s e sprejme proti proviziji. - Ponudbe na upravo lista pod Sposoben 1347.
SHEČRE.
Glavna kolektura drž. rezïedne loterije je voljna prepustiti določeno število srečk III. razreda pod najugodnejšimi pogoji. -Vprašanja na
Publicitas d. d.,
ZAGREB - Gunduli-čeva ulica štev. 11, pod »Za-11.124«.
Kupim
orehov žagan, okrogel -in lipov okrogel LES v vsaki množini, 20 vagonov smrekovih DESK 18 do 48 mm III. — Zamenjam tudi Fiat avtomo' bile, tovarn, nove, vseh tip za smrekov, hrastov žagan les in za hrastove železniške prage — Po nudbe pod »Avto—les« šl. 1339 na upravo lista.
INŠTRUKTOR
slrog in resen, se išče za pouk tretješolca v latin., grščini, fiziki in matem. po eno uro dnevno. Ponudbe z zahtevami pod: »Inštruktor« 1309 — na upravo »Slovenca«.
na domu (Fcrnsludicn). — Oddelek 7.3 gradbo strojev, eleklromehaniko, kemijo, metalurgijo, industrijo, gradbo avtomobilov, inž kolonij, trg inž Priprav oddelek Pišite na: Département Technique, 25. Brd. de ta Constiluiion, Liege (Belgija).
Krompirja
ogrskega — več vagonov
za mesec marec imam še za o d d a, t i. — Ponudbe pod šifro »OGRSKI KROMPIR« št, 1338 na upravo »Slovenca«.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 23. februarja 1927.
Višina baromelra Ш'8 m
Opazovanja
kral
Uas
Baro f metei

Velel In brzino » m
Ljubljana (dvorec)
Maribor Zagreb «etgrad Sarajevo Skopljc Dubrovnik Split Prage
7
763-7 763-9 763*2
763-2 II 761-5
764-0 7.6-4 768-8 772-6 767*9 766") 760 4
2*6 2*2 49 3*9 3*0 -PO -5*0 -4*0 -6*0 8*0 6*0 -r*0
81
84
85 88 78 76 73 75 96 61 58
W I
S\V 0*5 NE 1*5 NNE 0*5 SE 9 ENE 1*5 SE 13 K 5 N 0*5 E 1*5 ENE 7 ESE 1*5
Oblačnost 0-11
Vrsta padavin
ob opazovanju
v mm île V'

10 10 10 10 10 6
10

škrop dež škrop megla
dež
0*5
5*2 0*5

m. zmerno
-4
-t -7 -7 -8 8 3 -7
Najvišje temperature veljajo га prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran ua morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer uad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Pnvpr barometer nižji kot včeraj za 1.5 mm.
Christofov učni zavod
Ljubljana - Domobranska cesta 7, olvori z dnem 4. marca t. 1. nov steno-grafičoi tečaj v debal"em pismu. Obenem se prič-no s tem dnom novi strojepisni tečaji. - Šolnina zelo nizka. — Priglase sprejema vodstvo zavoda.
9laia obrt
ЕГ Globus
CELJE — Prešernova 17,
se bavi s posredovanjem v trgovskih poravnavah s sigurnim uspehom. 883
Slavimo pod Jc t jo
AtCETTO & drugov.
družila z o. z
■Maribor, KrančiSkan. ol
Priporoča se tvrdka
A.SDSNIK, železnina
Ljubljana. Zaloška cesta
Rž, proso, ajdo In jei'men kupite najcennjc nrl
A. VOLK, LJUBLJANA
veletrgovina ilta In moke.
Kot šivilja
na domu ali pri strankah se priporoča izučena šivilja za damsko obleko in perilo. - Naslov pove uprava .Slovenca«,
I ЧI III— Ч WÊ111 —— I ш—
E Br. 2291.
1343
Dobava drv.
Podpisana komanda bo direktnim pogodbenim potom kupila do 200 kubičnih metrov DRV. — Interesenti pošljejo lahko pismene ponudbe, katere se bo sprejemalo najpozneje do 8. marca tek. leta do 10. ure ali pa pridejo sami semkaj v cilju zaključen ja zapisnika direktne pogodbe pred 11. uro navedenega dne. — Natančni pogoji so na vpogled v pisarni tukajšnje komande, I. nadstr. Kavcija 5% (tuji državljani 10%).
Komanda 8. žandarmerijskega polka,
_dne 22. februarja 1927.
Priporoča se MA.ST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Evafd Popovič, Liubtjana
Cena nizka, blago izboruo. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
PRERAJENO MESO
vodno v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
Meljko puranovo perje. trdo puranovo perje . mehko kokošje perje . Irdo kokošje perje . . belo çjosje in račje perje beli gosji puh . . .
dokler je kaj zaloge pri
Exportai družbi Matheis, Suppanz in drug
MARIBOR :: Cvetlična uliea šlev. 18.
PRODAJA V SREDO IN SOBOTO.
18 Din za	kg
3 Din za	kg
15 Din za	kg
3 Din za	kg
60 Din za	kg 100 Din za kp
Umrla je 22. februarja ob 22. uri po kratkem, inukepolnem trpljenju, previ-dena s sv. zakramenti, naša ljubljena mamica, gospa
Marija Avbelj roj. KajdJž
Pogreb bo v četrtek 24. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Kolodvorska ul, št. 18, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše se bodo darovale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 22. lebruarja 1927.
Žalujoči ostali.
za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana.
Sodna dražba
kolinske vode in parfumov konkurznega sklada E. MALHAPE se vrši dne 24. februarja ob 2 pop. v lokalu v Šubičevi ulici it. 3, poleg policije. Prodaja se na drobno in na debelo ter tudi v celoti. Naprodaj so tudi razne steklenice, omare, sle-laže itd.	1259
Izjava
Praklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril dne 13. iebr. t. 1. v javnem lokalu proti Frančiški Pugel in Pepci Poglajen ter sc jima zahvaljujem, da sta odstopili od kazenskega postopanja. Marenko Avgust.
IZGUBIL SE JE
bel dolgodlaki PES brak Istrijan z rujnvimi lisami. Prosim, da dotični, h kateremu se jc pos zatekel, blagovoli sporočiti na naslov: Miha Čeme, Bled (Petran).	1205
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu in svoiim ie preje naklonjenim odjemalcem najvljudneje naznaniam, da sem kot družabnik
tvrdke LOŽAR in BIZJAK Ljubljana, Sv. Petra ccsta 21 izstopil ter sem ottforil
svojo las'm konfekcijsko trgovino in modni silon
na Staiem trgu šlev. 8.
Zahvaljuem sc za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za nadaijna naročila Z odličnim spoštovanjem
Davorin Bicjak, Ljubljana, Stari trg 8.
Zahvala.
Za obilo dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega soproga, očeta, brala, strica in svaka, gospoda
Slavoja Gartnerja
za poklonjeno krasno cvetje in vence, za ganljive žalostinke na grobu pokojnika, kakor tudi za obilo čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poli, sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 23. februarja 1927.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol Cc&
Izdajatelj: dr. Ft. Kulovec,
V naši bolesti vsled izgube našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, gospoda
Metoda Kačfča
smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost. — Za vso tolažbo izrekamo našo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno зе zahvaljujemo pevskemu društvu »Slavec* za ganljive žalostinke,
frostovoljnemu gasilnemu društvu v Sp. iški, Narodni čitalnici v Sp. Šiški, C. M. družbi v Sp. Šiški, darovalcem krasnega cvetja in vsem ostalim, ki so ga spremili v tako častnem in obilnem številu na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 23. februarja 1927.
Žalujoči ostali.
Urednik; Franc Tcrtetflav.