otošeJaPuUakor/eJ^^
NOVICE 55indd 1
iä % oniA ç.i/i./ii
#
Proslava ob dnevu kulture
Proslava ob dnevu žena
Občni zbor OO Rdeči križ in PGD Vitomarci
Občni zbor Društva gospodinj Vitomarci in Društva mladih Vitomarci
Foto: arhiv županje Darje Vudler
2 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 2	-M4-	18.3.2016 5:14:44
uredništvo
Uvodnik
Spoštovani bralci in bralke Novic občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah!
Zakorakali smo v pomlad. Dnevi so daljši in toplejši. Kmetje in vrtičkarji že vihtijo roke na poljih in vrtovih.
Prebuja se narava, prebujajo se živali. Z njimi se prebuja tudi delo. Prihajajo meseci, ko ne bo več toliko časa za llenarjenje, razen v vročih dneh. Vsi
pa komaj čakamo na poletje in dopuste na morju.
V imenu uredniškega odbora vam želim, da velikonočne praznike preživite v krogu svojih najbližjih, veselo in razigrano, predvsem pa zdravo in ljubezni polno. Naj vam mine mirno in lepo.
Vabim vas tudi, da se udeležite katere od prireditev, ki bodo sledile v
naslednjih mesecih.
Vreden si samo toiko, kolikor je vredna tvoja beseda.
(John Marks Templeton)
Kristijan Majer, odgovorni urednik
OBVESTILO
Obveščamo vas, da fotografije pošiljate posebej kot priponko v elektronski pošti. Zgodi se namreč, da fotografije lepite v Wordov dokument skupaj s člankom. V prejšnji številki tako nismo morali objaviti članka, saj je bila fotografija preveč popačena.
Novice št. 56 bodo praviloma izšle 14. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov (člankov, fotografij...) je najkasneje do vključno 27. junija 2016. Prispevke posredujte na elektronski naslov: novice@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju občinski upravi.	Uredniški odbor
in rastline, Sapientia;
-seminar - Zdravila antropozofaske medicine za živč-no-čutilni sistem, Sapientia;
-otvoritev ceste Župetinci-Novinci, Občina Sv. Andraž; -praktični prikaz redčenja plodov, Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci. Junij:
-3. do 5. 6. 2016 - 16. Sandijev memorial, KMN Vitomarci; -17. 6. 2016 - sprejem devetošolcev, Občina Sv. Andraž; -18. 6. 2016 - romanje na Brezje in izlet, Društvo upokojencev Sv. Andraž;
-24. 6. 2016 - proslava ob dnevu državnosti, Občina Sv. Andraž;
-25 .6. 2016 - kresovanje, SD TRAP Vitomarci; -29. in 30. 6. 2016 - kreativne delavnice za otroke, KUD Vitomarci;
-dan zgodovine "Babice in dedki pripovedujejo", Društvo upokojencev Sv. Andraž;
-Turnir v nogometu na milnici, Turistično društvo Vito-marci;
-študijska skupina Kmetijski tečaj, Sapientia; -predstava za otroke, Otroška gledališka skupina Pavlihci; -pravljične urice za otroke, KUD Vitomarci - strokovna ekskurzija na Primorsko, Društvo gospodinj Vitomarci;
-tekmovanje med domačimi društvi, Kuhanje obare in piknik, Društvo gospodinj Vitomarci; -strokovna ekskurzija na Begunje na Gorenjskem, Veseli pubeci;
-začetni tečaj za pionirje, SD TRAP Vitomarci. Julij:
-športne in rekreacijske delavnice za otroke, Turistično društvo Vitomarci;
-kreativne delavnice za otroke, KUD Vitomarci.
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Napovednik dogodkov s prireditvami, ki so jih posredovali predstavniki društev in ostalih organizacij.
Marec:
-28. 3. 2016 ob 18h - ponovitev komedije Kaos v Grand hotelu pri Svetem Andražu, Odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci. April:
-2. 4. 2016 - čistilna akcija, Občina Sv. Andraž; -8. 4. 2016 - sprejem rojenih leta 2015, Občina Sv. Andraž; -10. 4. 2016 - ekskurzija in spoznavanje novosti, Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci; -22. 4. 2016 ob 20h - Večer poezije v noči knjige, KUD Vitomarci;
-23. in 24. 4. 2016 - Velikonočni turnir v športnem streljanju, SD TRAP Vitomarci;
-27. 4. 2016 - proslava ob dnevu upora proti okupatorju
in pohod v Pesniško dolino, KUD Vitomarci;
-pohod po naravi - spoznavanje zelišč in predavanje o
spomladanskih zeliščih, Sapientia;
-študijska skupina Kmetijski tečaj, Sapientia;
-postavljanje klopc po vaseh občine, Turistično društvo Vitomarci.
Maj:
-8. 5. 2016 - Florjanova maša, PGD Vitomarci; -20. 5. 2016 Strokovna ekskurzija v Madžarsko, Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci; -teden ljubiteljske kulture, KUD Vitomarci; -28. 5. 2016 - izlet na Golico, PGD Vitomarci;
-	tridnevni izlet v Banja Luko, ŠD Rosa;
-	delavnica izdelave biodinamičnih preparatov za zemljo
Ure in lokacije dogodkov bodo sproti objavljene na spletni strani občine.
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo.
Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah; Članke pregledala: Mateja Toš; Za izdajo odgovorna; Darja Vudler; Odgovorni urednik:
Kristijan Majer; Uredniški odbor: Mateja Toš, Nina Druzovič, Nina Žvarc in Špela Pučko; Računalniška obdelava: Kristijan Majer; Naklada: 400 izvodov; Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p..
Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 376.
Marec 2016
NOVICE, 55.indd 3
18.3.2016 5:14:45
3
županja
Županjin uvodnik
Kljub vsemu županja ostaja optimistična
DRŽAVA PROTI OBČINAM?
Kako je mogoče, da je povprečnina, ki pripada občinam zakonsko določena, občine pa dobimo vsako leto konkretno manj?
Kako je mogoče, da so določena tudi sredstva za investicije in ponovno dobimo veliko manj?
Ujeli smo ...
Obisk evropske poslanke Romane Tomc
V nedeljo smo na povorki ujeli tudi evropsko poslanko Romano Tomc, ki nam je zaupala, da se povorke udeležuje vsako leto, ker ji je všeč negovanje tradicije n Kurenti. Nasploh so Kurenti zaščitni znak Slovenije in njihovo izročilo je dobro prepoznavno tudi v Bruslju.
Vendar se evropska poslanka na Ptuju ni mudila zgolj kot gostja na povorki ampak je prišla predvsem zaradi delovnega srečanja z županjo občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, gospo Darjo Vudler in poslancem v državnem zboru, gospodom Andrejem Čušem.
Govorili so predvsem o razpisih in možnostih črpanja evropskih sredstev ter vedno pereči temi, o zaposlovanju mladih ter jamstvu za mlade. Vsi so se strinjali, da problem ni nerešljiv, ter da obstajajo možnosti ter priložnosti za mlade tako v regiji kot tudi izven slovenskih meja. Predvsem pa potrebujemo aktivno zaposlovalno politiko, ki bo spodbudila mlade, le tako lahko izoblikujemo zdravo in samozavestno družbo, so se še strinjali vsi sodelujoči.
Uredniški odbor
Kako je mogoče, da katerikoli poslanec, ki je v vsakem primeru občan ene občine, v državnem zboru glasuje v škodo vsaj svoje občine, če ne vseh? In kako je mogoče, da to po vrhu vsega stori nekdo, ki je včasih bil župan?
Kako je mogoče, da je lokalna skupnost ustavna kategorija, v osnutku strategije lokalne smouprave pa je na več straneh "strokovne" analize rečeno, če povzamem, da bo se dolgoročno stremelo k temu, da se zmanjša število občin? No nekje vmes je beseda PROSTOVOLJNO, ampak pustimo malenkosti.
Kako je mogoče, da v finančni perspektivi, ki se je začela 2014, leta 2016 ne vemo nič konkretnega o projektih, ki bodo financirani neposredno in o ostalih razpisih in sredstvih, ki bodo na voljo?
Kako je mogoče, da je splošno javno mnenje, da je občin preveč, da so preveč potratne in zadolžene, ko pa je v organih državne uprave zaposlenih čez 30.000 javnih uslužbencev, v vseh slovenskih občinah pa med 4.500 in 5.000? Skupen dolg vseh slovenskih občin je bil konec leta 2014 - 899,20 milijona evrov oz. 2,41 odstotka BDP. Dolg države znaša na dan 31.1.2016 - 27.279,2 miljonov eur in bi naj letos dosegel 82% BDP.
In na koncu se lahko glede na trenutno kaotično stanje v naši državi samo še vprašam, kako je mogoče, da v ustavi preberemo tudi: Slovenija je pravna in socialna država. Dajte no, kaj res?
Želim vam blagoslovljene in mirne velikonočne praznike. Preživite jih lepo in v krogu najbližjih.
Darja Vudler, županja
Evropska poslanka Romana Tomc v družbi poslanca Andreja Čuša in županje Darje Vudler
4 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 4
18.3.2016 5:14:47
županja
Srečanje županij
Letošnje spomladansko srečanje županij je gostila županja Občine Šmarješke toplice ga. Bernardka Krnc. Občina Šmarješke Toplice leži na področju, kjer se dinarska podol-ja, ravniki in planote stikajo s panonskim gričevjem in ravninami. Stik se odraža v termalnih vrelcih, raznolikosti kamnin, razgibanosti površja, vodovju, raznolikosti prsti in rastja, v podnebnih značilnostih, rabi tal, pa tudi v kulturnem pogledu.
grozdja in priprave dobrega vina je v Hiši žive dediščine na voljo sodobno opremljen enološki laboratorij, za izvajanje meritev, pa tudi izvedbo de-gustacij. V hiši smo se seznanile tudi s kulinariko območja v Sobi žive dediščine, kje se v veliki sodobni kuhinji s krušno pečjo tedensko izvajajo raz-norazne delavnice, peke kruha, priprave potic in ostalih dobrot območja. Županje smo se udeležile delavnice peke kruhe in spekle vsaka svoj kruh. V daljno preteklost nas je popeljala soba Dežela arheologije. V njej smo se sprehodile skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznate način življenja prebivalcev vse od 8. stoletja pr.n.š.
Županje tokrat v Šmarjeških Toplicah
Ob enodnevnem obisku smo se večino časa zadržale v Hiši žive dediščine, ki stoji na mestu stare osnovne šole Bela Cerkev in je še kako živa, saj ne mine dan, ko se v njej ne bi odvijale raznorazne prireditve. Z nepovratnimi evropskimi sredstvi Ministrstva za kulturo je objekt nastal v letu 2015, nosilec projekta je bila Občina Šmarješke Toplice, v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Dolenjskim muzejem ter turističnimi ponudniki iz območja Šmarjeških Toplic.
Sprejem v Hišo žive dediščine
Hiša žive dediščine ponuja vpogled v življenje prebivalcev v občini Šmarješke Toplice skozi različne zorne kote. Ob prihodu v Hišo žive dediščine smo si najprej v Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, ogledale predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. Ker se v občini zavedajo pomena pridelave dobrega
Seveda niso pozabili na najmlajše in sicer s Škratovo sobo, v kateri otroci spoznavajo legendo o Belo-cerkovškem škratu Viniju in druge pripovedke iz krajev.
Tradicionalne jedi
Ob obisku smo si ogledale še občinsko stavbo in nov sodoben vrtec, ki je bil predan namenu v letu 2015.
Vsaka županja spekla svoj kolač kruha
V Sobi prednikov smo spoznale delo pomembnih osebnosti, ki so se rodile v teh krajih ali (Fran Zwitter, Jože Karlovšek, Janez Zalokar itd.). Soba je namenjena tudi seminarjem, izobraževanjem, delavnicam, razstavam, vajam glasbene šole, dejavnosti društev ipd.
Predstavitev v sejni sobi občinske stavbe
Srečanja županij potekajo v okviru Mreže županj v katero smo vključene županje slovenskih občin. Mreža županj in srečanja se odvijajo v okviru projekta OPENN, ki je bil odobren in finančno podprt s strani Norveškega finančnega mehanizma. Projekt OPENN poskuša najti odgovore na vprašanja o ovirah in potrebah tistih žensk, ki želijo delovati oziroma že delujejo v lokalni politiki.
Darja Vudler, županja
V sodobni kuhinji in krušni peči so nastajale naše stvaritve
Marec 2016
5
NOVICE, 55.indd 5	18.3.2016 5:14:48
#
Ukinjanje Krajevnih uradov
V	začetku februarja smo prejeli uradno obvestilo, da bo Upravna enota Ptuj pričela z aktivnostmi za ukinitev Krajevnega urada Vitomarci in bo zaprosila Ministrstvo za javno upravo za soglasje k njegovi ukinitvi. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah odločno nasprotuje ukinitvi Krajevnega urada Vitomarci, kar je obvestila tako Upravno enoto kot ministrstvo.
V	naši občini živi 260 oseb starejših od 60 let, kar predstavlja dobrih 21% prebivalcev naše občine in nekateri od njih težje koristijo storitve izven svojega kraja, zaradi prevoza (zelo redek javni prevoz), starosti, bolezni in podobno. Storitve upravne enote redno koristijo tudi ostali občani.
Občina je skupaj z Društvom upokojencev Sv. Andraž pristopila k skupni akciji z ostalimi občinami, da se ukinitev krajevnih uradov prepreči. Pričeli smo s peticijo zbiranja podpisov proti ukinitvi krajevnih uradov in jih do sedaj v naši občini zbrali že čez 190 in jih zbiramo še naprej. Na sosvetu načelnice Upravne enote smo župani Spodnjega Podravja sprejeli sklep proti ukinitvi krajevnih uradov oziroma predlagali, da smo pripravljeni naloge krajevnih uradov prenesti tudi na občinsko upravo. Sklep proti ukinitvi je bil sprejet tudi na 8. seji Predsedstva Skupnosti
županja
občin Slovenije, ki je potekala 9.1.2016 v prostorih Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Problematiko ukinjanja krajevnih uradov je naša občina predstavila tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja, kjer smo prav tako sprejeli sklep proti ukinitvi.
Upravna enota se je ukinjanja krajevnih uradov lotila nekorektno do prebivalcev območja Upravne enote Ptuj, najprej z začasnim zapiranjem, za katerega smo vsi vedeli da pelje v trajno zaprtje. Razumeli bi, da se bi uradi ukinjali dolgoročno, v prihodnjem desetletju, ko bodo vsi imeli možnost dostopa do širokopasovnega omrežja in s tem možnost elektronskega poslovanja in urejanja upravnih zadev.
S takšnim načinom poslovanja se prebivalce na območju Upravne enote Ptuj postavlja v neenakopravni položaj, saj bodo nekateri imeli možnost urejanja zadev na krajevnih uradih v svoji občini, drugi ne.
Ob nastajanju časopisa smo dobili uraden sklep, da so Krajevni urad Vitomarci ukinili, kar je bila kadrovska odločitev načelnice Upravne enote Ptuj. Občina si bo še naprej prizadevala, da bi se naloge, ki so jih urejali krajevni uradi prenesli na občino, saj bi takrat lahko občanom nudili storitve vse dni v tednu.
Darja Vudler, županja
občinski svet in odbori
12. in 13. redna seja Občinskega sveta

12. redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah je potekala dne 4. 2. 2016. Svetniki so bili seznanjeni s poročili Nadzornega odbora:
Poročilo NO o izvedbi plačila NUSZ za leto 2014, Poročilo NO o pregledu poslovanja PGD Vitomarci v letu 2014, Poročilo NO o izvedbi posameznih postavk zaključnega računa 2014, Poročilo o delu NO Občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2015 in Letni program dela in nadzora NO za leto 2016.
V obravnavi so bili projektni dokumenti za čezmejna projekta Slovenija - Avstrija:l in Slovenija - Madžarska o katerih lahko več preberete v nadaljevanju. Zraven omenjenih projektov je bila potrjena še novelacija Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Modernizacija LC203-390 Brezovjak - Župetinci - Novinci«.
Obravnavanih je bilo več sklepov glede ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, svetniki pa so sprejeli več uradnih prečiščenih
besedil iz razloga boljše preglednosti in dostopnosti predpisov.
Med tekočimi zadevami je bilo predstavljeno Pravno mnenje glede nepremičnine - Kmetijska zadruga Ptuj, poslovna enota Vitomarci in gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij - ponudba
podjetja Eurocon in dodatna pojasnila.
Pod točko razno, pa je bil predstavljen nakup parcel 328-13 in 328-15, k.o. Vitomarci, ki bi jo namenili za širitev parkirišča. Zadeva je bila podana v vednost in razmislek o ceni. Seja je bila končana ob 19:50 uri.
Svetniki so na sejah obravnavali veliko tem
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 6
18.3.2016 5:14:49
6
#
občinski svet in odbori
Kopačeva je govorila o upravičenosti vodnih vrtin
13. redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah je potekala dne 25. 2. 2016 ob 18:00 uri
v sejni sobi Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71. V obravnavi sta bila projektna dokumenta: DIIP in investicijski program za čezmejno sodelovanje Slovenija - Hrvaška: Podeželsko razstrupljanje s spoznavanjem zakladov kulturne dediščine »DETOX« in Novelacija DIIP za Vodovodni cevovod Vitomarci. Obravnavan pa je bil predlog: Spremembe sistematizacije delovnih mest za vrtec Vitomarci za šolsko leto 2015/2016.
Med pobudami in vprašanji svetnikov je bilo obravnavano opozorilo glede odvoza smeti.
Med tekočimi zadevami pa je bil podan Predlog sklepa za predlaganje predstavnika javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom policistov na regionalni ravni.
Pod točko razno je bilo pojasnjeno glede podelitve koncesije za odvoz odpadkov, obvestilo o razdelitvi vprašalnikov glede širokopasovnega omrežja po gospodinjstvih in pojasnilo glede predvidenega rebalansa proračuna. Seja je bila končana 18:50 uri.
Občinska uprava
občinska uprava
Objavljeni razpisi za nevladne organizacije
Dne 1. 3. 2016 na spletni strani Občine Sveti Andraž objavljeni naslednji razpisi:
1.	JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2016
http://www.sv-andraz.si/razpis/4197, kjer je v letu 2016 za izbrane izvajalce namenjeno skupno 4.000,00 Eur.
2.	JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v letu 2016 http://www.sv-andraz.si/razpis/4196, kjer je v letu 2016 za izbrane prireditve namenjeno skupno 2.500,77 Eur.
3.	JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev na področju kulturne dejavnosti v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2016, http://www.sv-andraz.si/razpis/4194 , kjer je v letu 2016 za izbrane izvajalce namenjeno skupno 3.000,00 Eur.
4.	JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov organizacij in društev v občini Sveti Andraž v Slovenskih
Opravljanje praktičnega izobraževanja
goricah za leto 2016
http://www.sv-andraz.si/razpis/4195 kjer je v letu 2016 za društva namenjeno 8.000,00 Eur.
Rok za prijavo je 1.4.2016, do 12:00 ure, do tega termina morajo prispeti tudi vloge oddane s priporočeno poštno pošiljko.
Ker je prišlo v pravilnikih do sprememb in so spremenjeni tudi obrazci vlog na razpise je za prijavitelje pomembno, da pred oddajo vloge dobro pregledajo razpisno dokumentacijo in v skladu s tem izpolnijo vloge na razpis. Prav tako opozarjamo na pravočasno oddajo vloge.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na Petro Breznik tel: 02/757-95-30 ali GSM: 051/328-275.
Obvestilo o razpisih je bilo poslano vsem društvom, ki delujejo na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah po pošti.
Občinska uprava
Sem Rene Vršič, dijak 2.letnika Ekonomske šola na Ptuju, smer Ekonomski tehnik. Za to smer sem se odločil, ker me veseli delo z ljudmi. V programu ekonomski tehnik moramo dijaki opraviti tudi obvezno prakso-praktično usposabljanje pri delodajalcu.
Prakso sem upravljal na občini Sv. Andraž-dva tedna. Moj mentor je bil direktor občinske uprave g. Miran Čeh. Dela ,ki sem jih opravljal so bila: skeniranje, kopiranje, fotografiranje, pomagal sem tudi pri knjiženju dokumentov ter delo z računalnikom (program Excess). Delo na občini ni bilo težko le privaditi se je treba.
Na občini mi je bilo zelo všeč, saj so bili vsi prijazni ter so mi priskočili na pomoč, če česa nisem znal. Od prakse sem odnesel veliko novih in uporabnih izkušenj.
Rene Vršič
Rene Vršič, dijak Srednje ekonomske šole
Marec 2016
NOVICE, 55.indd 7
18.3.2016 5:14:49
7
občinska uprava
Optimistično prijavili vse tri čezmejne projekte
Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah se je v mesecu februarju prijavila na čezmejna projekta Inter-reg Slovenija - Avstrija in Slovenija
-	Madžarska. V mesecu marcu smo prijavili še čezmejni projekt Interreg Slovenija - Hrvaška.
Interreg Slovenija - Avstrija - »CB matching tradition«
V	projektu sodelujejo še Občina Apače, Občina Lenart, Občina Sveta Ana, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI), Marktgemeinde St. Anna am Aigen, Verein Eruption in Regionalmanagement Sudoststeiermark. Ocena stroškov za izvedbo projekta »CB matching tradition« je 1.095.951,70 €. Vrednost projekta v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah znaša 150.429,00 € od tega 127.864,65 € sredstva EU in 22.564,35 € lastna sredstva.
Z namenom izkoriščanja danih prednosti in zaznanih priložnosti se je vzpostavilo komplementarno partnerstvo 9 organizacij, ki se je odločilo pristopiti k razvoju ino-vativnih čezmejnih turističnih produktov in storitev ter s trajnostnim izkoriščanjem obstoječe kulturne in naravne dediščine izboljšati turistični potencial programskega območja. Na območju Občine Sv. Andraž v Slov. goricah bomo v primeru uspešnosti projekta uredili vinsko klet v Večnamenski dvorani, uredili in označili postajališče za električna kolesa in nabavili 5 električnih koles, nabavili kolesa za 12 oseb za izvajanje team buildingov, uredili montažni leseni stolp na Ostragovi, nakupili večje število miz in stolov, izdelali tradicionalno slovenjegoriško narodno nošo, vzpodbudili ohranjanje starih občajev - izvedba igrane tradicionalne slovenjegoriške poroke, izvedba 2-dnevnih vinsko-sadjarskih delavnic, izvedba 2-dnevnega festivala vina in jabolk in še veliko ostalih promocijskih dejavnosti.
Interreg Slovenija - Madžarska -»Pobeg iz zgodovine v prihodnost
-	po poti strpnosti«
V	projektu sodelujemo na slovens-
ki strani enaki parnerji kot v Avstrijskem projektu, na Madžarski strani so partnerji še Občina Monošter, Občina Oriszentpeter in KTD Ando-vci. Vrednost projekta je ocenjena na 952.978,04 EUR, v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah 149.577,25 €, od tega 127.140,66 € EU sredstev in 22.436,59 € lastni delež. Na območju Občine Sv. Andraž v Slov. goricah bomo v primeru uspešnosti projekta izvedli pobeg v čas šolstva (cerkev, občinska stavba, šola) in uredili muzejsko interaktivno učilnico v praznem prostoru osnovne šole, kjer se bodo izvajale delavnice za otroke iz partnerskih občin, rekonstruirali in obnovili bomo dve kapelici in eno kužno znamenje, uredili krožno pot in razsvetljavo na vplivnem območju v bližini cerkve, organizirala 3-dnevni dogodek srečanja zdomcev in še veliko ostalih promocijskih dejavnosti.
Interreg Slovenija - Hrvaška - Podeželsko razstrupljanje s spoznavanjem zakladov kulturne dediščine »DETOX«
V projektu sodelujemo na slovenski strani Občina Lenart, Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Občina Sveta Ana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) in pridruženi partner Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor), na Hrvaški strani pa Turistička zajed-nica Varaždinske županije, Opcina
Vinica, Opcina Donja Voca in Gradski muzej Varaždin.
V	okviru projekta »DETOX« bomo razvili nove inovativne čezmejne doživljajske turistične produkte ter s trajnostnim izkoriščanjem obstoječe kulturne in naravne dediščine izboljšala turistični potencial na programskem območju.
Vrednost projekta je ocenjena na 910.448,47 EUR, v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah 166.190,75 €, od tega 141.262,14 € EU sredstev in 24.928,61 € lastni delež. Na območju Občine Sv. Andraž v Slov. goricah bomo v primeru uspešnosti projekta v celoti uredili in dokončali obnovo Hrgove domačije z gospodarskim poslopjem, uredili in razširili parkirišče za večnamensko dvorano Vitomarci, vzpostavili in opremili Turistično informacijski center Vitomarci, organizirali 2-dnevni dogodek prikaza kmečkih iger in starih običajev, večkratno izvajali dogodke ob Hrgovi domačiji, organizirali 3-dnevni dogodek - kino na prostem in še veliko ostalih promocijskih dejavnosti.
V	vseh projektih bodo lahko kot zunanji izvajalci sodelovala domača društva.
Rezultati razpisov bodo predvidoma znani jeseni. Želimo si, bomo uspešni na vseh treh projektih, sicer pa bomo vsebine prijavljali na naslednje razpise.
Občinska uprava
Predstavitev projekta
8 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 8	■(©}■	18.3.2016 5:14:51
občinska uprava
Odprto širokopasovno omrežje
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah želi vsem občanom omogočiti možnost dostopa do širokopasovnih priključkov visokih hitrosti za potrebe dostopa do interneta in drugih širokopasovnih storitev, ki bodo v prihodnosti ključnega pomena za razvoj družbe na več področjih (e-zdravst-vo, e-uprava, storitve v oblaku, itd.).
V ta namen smo med občani preverili, kakšne so dejanske potrebe in interes občanov za koriščenje širokopasovnih priključkov. Slovenija je dolžna do leta 2020 doseči cilje EU pri razvoju informacijske družbe, med katerimi je eden najpomembnejših, da se zgradi širokopasovna infrastruktura, ki bo vsem prebivalcem omogočala hitrosti vsaj 30 Mbps, vsaj polovici prebivalcev pa 100 Mbps.
Občina je naročila izdelavo Načrta
razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ki predstavlja osnovni razvojni dokument, na osnovi katerega občina začrta razvoj širokopasovne infrastrukture. S potrditvijo načrta na občinskem svetu lahko občina začne z uresničevanjem ciljev, začrtanih v razvoju.
Z načrtom bomo pridobili:
-	dokument kot ustrezno metodološko podlago, da se občina s sosednjimi občinami poveže v večji projektni konzorcij, ki se lahko do pomladi 2016 neposredno vključi v slovenski projekt izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja na podeželju in bo v celoti financiran iz zasebnih sredstev (gradnja po modelu zasebnega financiranja iz EFSI -Evropskega sklada za strateške investicije);
-	dokument kot ustrezno metod-
ološko podlago, da se občina s sosednjimi občinami poveže v večji projektni konzorcij, ki lahko kot oblika javno - zasebnega partnerstva kandidira za pridobitev sofinanciranja iz javnih nepovratnih sredstev, ki bodo v omejenem obsegu na voljo proti koncu leta 2016 (gradnja po modelu JZP, delno z zasebnimi, delno z javnimi sredstvi EU); - dokument kot ustrezno metodološko in politično podlago, ki bo spodbudila obstoječe operaterje, da sami vlagajo in zgradijo širokopasovna omrežja na območju belih lis (omrežja, ki omogočajo hitrosti nad 100 Mbit/s).
Omrežje se bo v primeru uspešnosti projekta predvidoma se gradilo v letih 2017-2020.
Občinska uprava

Rubrika: Za vas odgovarjamo
Pred tedni smo na elektronski poštni naslov prejeli vprašanje: Koliko sredstev dobi posamezno društvo naše občine iz občinskega proračuna?
Mi smo zbrali podatke, ki jih lahko sami najdete tudi na spetu.
DRUŠTVO
LETO 2011 SKUPAJ 2011-2015
2012
2013 2014 2015
Ku/fumo i/mefmifeo društvo l/tarna	22.785,77	4.767,24	5.116,72	4.228,84	4.709,79	3.963,18
D/ustvo gospod'"/ Vitomarci	7.616,98	775,45	1.431,07	1.353,63	1.103,40	2.953,43
Društvo upokojencev Sv. Andraž v Slov, gorico/)	6.816,67	576,00	862,53	1.565,61	1.407,66	2.404,87
Strelsko društvo TRAP Vitomarci	6.654,53	964,60	1.160,81	745,15	1.730,78	2.053,19
Klub malega nogometa Vitomarci	5.496,77	100,00	0,00	1.245,88	1.411,49	2.439,40
Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci v Andraž	5.174,75	1.306,53	1.431,84	489,36	596,68	1.350,34
Drasivo mlodifi Momorci	5.045,47	1.006,00	1.547,18	1.207,39	341,40	943,50
Lovsb družino 1/itomora	4.629,30	0,00	1.139,42	1.085,09	1.276,05	1.128,74
Športno društvo Rosa	1.672,36	430,10	317,48	724,78	200,00	/
Športno društvo Vito/nora	521,10	521,10	/	/	/	/
						
SKUPAJ 2011-2015	66.413,70					
SKUPAJ PO POSAMEZNIH LETIH		10.447,02	13.007,05	12.645,73	12.777,25	17.236,65
						
Vir: Supen/izor
Uredniški odbor

Marec 2016
NOVICE, 55.indd 9	18.3.2016 5:14:51
9
#
občinska uprava
Spletna stran občine kot središče lokalnega utripa
Spletna stran občine je vsekakor uradna stran, na kateri osrednji del zavzemajo poleg novic tudi seje, razpisi, vloge ipd. Zraven uradnih objav pa je potrebno zagotoviti občanom tudi pregled vseh dogodkov in novic iz lokalnega življenja, kot so izleti, tečaji, vadbe, družabni dogodki ipd.
Že sedaj smo vas dokaj ažurno obveščali o vseh aktivnostih društev, odslej pa bomo omogočili vnos novic in dogodkov ter poročil o le teh neposredno društvom, na način, da bodo lahko sami vnašali podatke na spletno stran. Preden posamezna objava postane vidna na spletni strani bo vsebino objave pregledala občinska uprava in zgolj z enim kli-
kom na gumb "potrdi", potrdila objavo.
Kako poteka objava novice ali dogodka?
Objava dogodkov in novic s strani društev je zelo preprosta. Vsi, ki želite objavljati novice ali dogodke, se v dveh preprostih korakih registrirate na spletni strani in že lahko dodajate predlog novice ali dogodka (naslov, vsebina, datum, slika).
Zakaj je to zanimivo za društva, zakaj za občane in zakaj za občino?
Društva si na svojih dogodkih praviloma želijo širok krog obiskovalcev in večjo prepoznavnost. Sedaj je ta cilj preprosto in hitro dosegljiv - novice
in dogodke lahko objavijo na centralni medijski točki občine - občinski spletni strani. Občani si želijo biti obveščeni o dogodkih, ki se bodo dogajali v njihovem lokalnem okolju. Odslej bodo lahko še bolj ažurno in centralizirano spremljali na spletni strani občine, ali pa se naročili na dnevno ali tedensko obveščanje po elektronski pošti.
Za pomoč pri prijavi in prvem vnosu novice ali dogodka, se obrnite na občinsko upravo 02/757-95-30, 051 328 275, info@sv-andraz.si.
Občinska uprava
LAS Ovtar Slovenskih goric potrdil strategijo lokalnega razvoja
Prva redna in hkrati volilna Skupščina LAS Ovtar Slovenskih goric je potekala 27. 1. 2016 ob 13. uri. Skupščina je izvolila predsednika, podpredsednika, Upravni odbor in Nadzorni odbor. Na prvi redni skupščini je bila v potrditev predlagana Strategija lokalnega razvoja (SLR), ki je bila predhodno usklajena med zainteresiranimi partnerji. Strategija je bila soglasno podprta. Konec februarja smo pravočasno oddali Strategijo lokalnega razvoja - SLR za območje naše lokalne akcijske skupine LAS Ovtar Slovenskih goric. Dokument bo sedaj deležen pregleda, morebitnega poziva na dopolnitve in bo ocenjen s strani Kooordinacijskega odbora CLLD.
Na temo priprave strategije so tudi v naši občini potekale delavnice, zato se zahvaljujemo za vaš prispevek pri nastajanju skupne vizije razvoja podeželskega in urbanega dela našega območja Slovenskih goric za obdobje 20142020.
Predstavniki, ki sodelujejo v strategiji razvoja
Prvi razpisi iz tega naslova se pričakujejo v jesenskih mesecih in bodo objavljeni na spletni strani www.sv-an-draz.si.
Občinska uprava
Manifest za ohranitev javnega zdravstvenega sistema
Po pogovorih in posvetih med upokojenkami in upokojenci smo na ZDUS oblikovali zahteve, da nadaljujemo z razvojem javnega zdravstvenega sistema in da aktivno sodelujemo pri nastajanju zdravstvene reforme.
Za naše zahteve želimo pridobiti čim širšo podporo med našimi članicami in člani in v vsej družbi. Le tako bomo pripomogli k čim bolj solidarnemu, pravičnemu, dostopnemu in kakovostnemu javnemu zdravstvenemu sistemu po meri ljudi in za ljudi. Naše zahteve so:
1.	Obdržati in razvijati mora-
mo javni zdravstveni sistem, ki mora
temeljiti na vrednotah solidarnosti, enakosti, pravičnosti financiranja, kakovosti in varnosti ter biti enako dostopen vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ne glede na njihovo premoženjsko stanje.
2.	S sredstvi za financiranje javnega zdravstvenega sistema mora upravljati samo ena zavarovalnica z enim samim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki se polni iz več virov (prispevki, proračun, davki, trošarine...), kar najbolj ustreza našemu majhnemu številu prebivalcev in njihovi finančni moči.
3.	Javni zdravstveni zavodi morajo ostati neprofitni, njihovo
upravljanje mora biti odgovorno in gospodarno.
4.	Koncesijska dejavnost kot zasebna dejavnost znotraj javnega zdravstvenega sistema mora biti zakonsko ustrezno urejena, delo kon-cesionarjev ter poraba javnih sredstev v tej dejavnosti pa morata biti ustrezno nadzorovana.
5.	Javni in zasebni zdravstveni sistem morata biti ločena, da ne bodo bolniki, ki lahko plačajo, v javnem sistemu obravnavani prednostno.
6.	Krepitev zdravja in nadgradnjo preventivnih programov ter programov aktivnega in zdravega staranja
lo
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 10	18.3.2016 5:14:53
občinska uprava
morajo postati prednostne naloge v vseh dejavnostih primarne ravni, v delovnih in lokalnih okoljih ter dejavnosti javnega zdravja.
7.	Zdravstveno oskrbo in zdravstvene dejavnosti
moramo optimizirati s posebnim poudarkom na krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, racionalnejši in bolnikom prijazni zunaj bolnišnični obdelavi in integriranega sistema dolgotrajne oskrbe kot nove veje socialne varnosti.
Upokojenke in upokojenci podpiramo čim prejšnje sprejetje Resolucije o Nacionalnem planu ZV 2015-25 v Državnem zboru, s katero se morajo vlada in vsi vladni sektorji ter izvajalci zavezati k uresničevanju zastavljene smeri razvoja javnega zdravstvenega sistema. Podpiramo v dokumentu navedene vrednote in 4 prednostna področja razvoja javnega zdravstvenega sistema.
ZA OHRANITEV IN IZBOLJŠANJE ZDRAVJA! Predsednikom društev upokojencev in vodjem komisij za socialno in zdravstveno varstvo starejših v društvih
Spoštovani,
štirje močni lobiji, ki delujejo v zdravstvenem sistemu (vodstva zdravniških organizacij, zavarovalniški, farmacevtski, prodajalci medicinskih aparatov in opreme), skušajo onemogočiti reformo zdravstvenega sistema in potiho-ma uveljaviti privatizacijo tega sistema. Nekateri od njih celo bogatijo s sredstvi, ki so namenjena za zdravstvene storitve. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je naša članica, se je ob prevzemu funkcije odločno postavila na stran prebivalstva in upoštevala nasvete strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije, ki v vseh državah podpirajo javne zdravstvene sisteme, ker omogočajo solidarno, pravično in kakovostno zdravstveno varstvo vsem
Davčne blagajne za društva, delavnica
prebivalcem ne glede na njihovo premoženjsko stanje. Nasprotniki javnega zdravstvenega sistema jo skušajo spodnesti, ker namerava ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kjer odteka naš denar v zasebne žepe, ker namerava ločiti javni in zasebni zdravstveni sistem ter uvesti večji red in nadzor nad koncesionarji (koncesij ne namerava ukiniti, kot jo obdolžujejo v medijih).
V korist nas vseh in naših otrok je, da jo v njenih prizadevanjih podpremo, zato smo se na zboru članov 15. decembra 2015 v Izoli odločili, da v vseh pokrajinah ponovno organiziramo javne posvete v podporo javnemu zdravstvenemu sistemu. Prosimo vas, da kot znak podpore javnemu zdravstvenemu sistemu na občnih zborih pozovete svoje članice in člane, da se v čim večjem številu udeležijo posvetov, z udeležbo in podpisom pa izrazijo svoje strinjanje s stališči, ki smo jih zapisali v manifest.
Prosimo vas, da na posvet povabite tudi zainteresirano javnost v vašem okolju (sindikate, nevladne organizacije, društva bolnikov, izvajalce, politike, poslance). Če je le mogoče, manifest razmnožite in ga razdelite s prošnjo, da z njim seznanijo svoje potomce, sosede in prijatelje. Predlagamo, da manifest pritrdite na vaše oglasne table. Samo z množičnim pritiskom bomo ohranili javni zdravstveni sistem. Če se z uspešnimi akcijami v vseh pokrajinah ne bi uprli že pred leti, bi danes imeli bistveno slabši dostop do zdravstvenega varstva, kot ga imamo. Prosimo, zberite čim več podpisov članic in članov ter drugih ljudi dobre volje in nam jih posredujte. Vsak list s podpisi mora imeti štampiljko društva, podpis predsednika in datum.
mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med. Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS
Skupaj z občino Cerkvenjak smo v sredo, 24. 2. 2016, ob 17. uri, v dvorani Doma kulture v Cerkvenjaku, organizirali brezplačno delavnico na temo Davčne blagajne za društva.
Na delavnico smo povabili pred-stavnike/ce, društev, klubov, zvez in organizacij. Delavnice, ki je trajala skoraj 3 ure, se je udeležilo 31 pred-stavnikov/ic društev, klubov, zvez in organizacij.
Udeleženci delavnice so pridobili informacije o novostih glede gotovinskega poslovanja po novem zakonu, uporabi davčnih blagajn, ipd. . Delavnica je prilagojena predvsem potrebam društev in je zajemala naslednje vsebine po programu delavnice:
Pravne podlage;
Kdo je zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov - poudarek na društvih;
Katere pogoje mora davčni zavezanec izpolnjevati, daje zavezanec za davčno potrjevanje računov;
Kateri izdani računi za dobave so izvzeti iz postopka davčnega potrjevanja računov;
Vsebina in vzorec računa;
Postopek potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov;
Priprava internega akta;
Prehodno obdobje. Društva so prejela tudi pomembne informacije o morebitnih potrebah po spremembi statuta.
Delavnico je izvedla mag. Nataša Lorber, univ.dipl.ekon. z dolgoletnimi izkušnjami pri pripravah planov za gospodarske družbe in izvajalka različnih oblik izobraževanj. Ima pridobljeno licenco podjetniške in davčne svetovalke, opravljene ped-agoško-andragoške izpite in naziv višje predavateljice. Je magistra
znanosti iz področja računovodstva in revizije.
Občinska uprava
Delavnice se udeležili predstavniki večine društev, kjer so izvedeli veliko koristnih informacij in nasvetov
Marec 2016 11
NOVICE, 55.indd 11	■(©}■	18.3.2016 5:14:53
#
Vinica »VINEA«
občinska uprava
Občina Vinica je občine s katerimi sodelujemo v čezmejnem programu Interreg Slovenija - Hrvaška pozvala k sodelovanju pri njihovi izložbi vina z naslovom Vinica »VINEA«.
Iz naše občine sta se povabilu k sodelovanju odzvala vinogradnika Fekonja Zvonko in Druzovič Simon. Tradicionalno, že 16. izložbo vina s 267 vzorci so otvorili v soboto, 5.3.2016 v dvorani Opčine Vinice v Marčanu.
Letos so prejeli 305 vzorcev mešanih in sortnih vin iz Varaždinske, Krapins-ko zagorske, Medimurske županije in
tudi iz Slovenije. Ocenjevalna komisija je opravila pomembno nalogo, saj so po mednarodno priznani metodi 100 točk ocenili vse prejete vzorce. 33 vzorcem so podelili zlato priznanje, 95 vzorcev je dobilo srebrno priznanje, 104 vzorcev bronasto priznanje, 35 vzorcem je podeljeno le priznanje, 38 vzorcev je bilo izločenih.
Letošnji šampion izložbe je polsuhi traminec letnik 2015 z 88 točkami, Borščak Senka iz Črešnjeva. Fekonja Zvonko z vzorcem Rumenega muškata, letnik 2015, polsuho je prejel 73 točk in tako bronasto priznanje.
Simon Druzovič z vzorcem Traminca, letnik 2015, suho je prejel 83 točk in tako zlato priznanje, za vzorec Sauvi-gnon, letnik 2015, suho pa 77 točk in srebrno priznanje. Čestitamo obema sodelujočima.
Vzorce vin so lahko obiskovalci izložbe poskusili po otvoritvi izložbe, kakor tudi uživali v ostali kulinarični ponudbi. Nagrade in diplome vsem sodelujočim so bile podeljene na Vinskem plesu, ki je potekal v soboto, 12. 3. 2016.
Občinska uprava
Zbirni center odpadkov v Trnovski vasi
V zadnjem času smo spet odkrili nekaj črnih odlagališč, zato smo se odločili, da vsem tistim, ki to počnete, damo informacijo, kam brezplačno in hkrati brez negativnega učinka na naravo odpeljete večje odpadke.
Kaj vse se lahko odda v zbirnih centrih?
Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov: plastika in plastična embalaža, kovine in kovinska embalaža, papir in papirna embalaža, steklena embalaža, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, pesticidi, baterije in akumulatorji, embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi, električna in elektronska oprema ( TV aparati, računalniki, radio,...), izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg / leto / gospodinjstvo), kosovni odpadki (staro pohištvo, vzmetnice za postelje, ...), mali gospodinjski aparati (sesalniki, mlinčki, sušilci las, likalni-
Robert Rojko - nov vodja policijskega okoliša
ki.), bela tehnika ( hladilniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, mikrovalovne pečice.), zavržena oblačila, les.
V zbirnem centru se proti plačilu zbirajo tudi azbestne plošče in umazana silažna folija.
ZBIRNI CENTER TRNOVSKA VAS Lokacija:	pri režijskem obratu Trnovska vas
Odpiralni čas: PONEDELJEK 09:00 - 12:00
ČETRTEK 10:00 - 17:00 Izjema: Vsak prvi teden v mesecu sprememba del časa:
ČETRTEK 10:00 - 17:00 SOBOTA: 12:00 - 15:00
Uredniški odbor
Rober Rojko, policist
Z novim letom smo na Destrniku dobili novega vodjo policijskega okoliša (VPO), policista Roberta Rojka, ki bo zadolžen za občine Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Stanuje v Velovleku, že od leta 2004 dela na Policijski postaji Ptuj, pred tem pa je od
leta 1999 delal na carini. Na vprašanje, kakšne so naloge vodje policijskega okoliša, je odgovoril: »Vodja policijskega okoliša je nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z državljani na območju policijskega okoliša, kjer poskušamo na ta način zagotavljati ugodne varnostne razmere. Vodje policijskih okolišev smo policisti z delovnimi, s strokovnimi in z življenjskimi izkušnjami, ki imamo občutek za delo z ljudmi. Naše delo je usmerjeno v neposredno sodelovanje z ljudmi.« Obseg dela VPO je precej širok: opravljanje preventivnih nalog v policijskem okolišu, sodelovanje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb, ugotavljanje kriminalnih žarišč ter sodelovanje pri njihovem nadzoru, sodelovanje s prebivalci, predstavniki lokalnih oblasti, podjetij, organizacij in društev, seznanjanje s pojavnimi oblikami kriminalitete ter kršitvami, predavanje v šolah in vrtcih, svetovanje občanom (opozarjanje ter dajanje navodil v zvezi s preprečevanjem kaznivih dejanj in prekrškov), obiskovanje oškodovancev ter žrtev kaznivih dejanj, vračanje najdenih oziroma zaseženih ukradenih predmetov in pridobivanje informacij z razgovori.
12
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 12	■(©}■	18.3.2016 5:14:54
občinska uprava
Kdaj se lahko občani in občanke obrnete na vodjo policijskega okoliša g. Roberta Rojka? Če: •potrebujete pomoč ali nasvet policije, •želite posredovati podatke o kaznivem dejanju, •želite prijaviti kaznivo dejanje, nesrečo ali ogrožanje, •želite posredovati druge, varnostno pomembne ali zanimive podatke,
•želite predlagati ukrepe ali dejavnosti za izboljšanje varnosti v svojem okolju.
Policist Robert Rojko stremi k tesnemu sodelovanju z občani in poudarja, da lahko tudi vi postanete soustvarjalci ugodnih varnostnih razmer. »Ob izvajanju nalog s področij kriminalitete, varnosti cestnega prometa, zagotavljanja javnega reda in miru ter varovanja državne meje se v policiji srečujemo z mnogimi problemi. Zato se dogaja, da rezultati in uspehi našega dela niso vedno na pričakovani ravni. Na slehernem področju našega dela analitično ugotavljamo vzroke neuspešnosti in pri tem ugotavljamo, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena le polici-
Poslanec
ji. Zaradi pomanjkanja informacij pogosto ne moremo (pravočasno) reagirati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo ter motijo državljane. Želimo si zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si našega dela ne predstavljamo brez pomoči in sodelovanja državljanov. Zato vas vabim, da tudi vi postanete soustvarjalec ugodnih varnostnih razmer. Skupaj bomo lahko več storili predvsem na preventivnem področju, kjer lahko na različne načine preprečujemo deviantne pojave ter dejanja,« še dodaja policist Rojko.
Če želite stopiti v stik z njim, lahko pokličete na:
•Policijsko postajo Ptuj
(02) 780 91 00 ali na
•Policijsko pisarno Destrnik
Vintarovci 50, 2253 Destrnik
(02) 753 00 21 - uradne ure:
ponedeljek od 9.00 do 12.00 in
petek od 9.00 do 11.00
e-pošta: robert.rojko@policija.si	Nina Zorman
Kdaj bo slovenska politika končno delovala v korist slovenskega naroda?
Spoštovane občanke in občani Svetega Andraža,
Zadnje čase si v luči migrantske krize vse bolj postavljam vprašanje, kdaj bo naša politika končno začela delati za slovenski narod. Ko spremljam razprave in aktivnosti Vlade Mira Cer-arja, dobim občutek, da za ilegalne migrante ni noben problem zagotoviti zastonj prevozov, zdravstvenih storitev, finančnega nadomestila in drugih bremen, za naše državljanke in državljane pa ni sredstev za dostojno življenje. Migrantska kriza je do zdaj močno obremenila državni proračun, to smo plačali prav vsi državljani in prav bi bilo, da bi politika končno kaj storila za Slovenke in Slovence, ne pa da se zdaj prioriteta celo tuji državljani oz. ilegalni migrantje!
Rubrika: Za vas odgovarjamo
Ponovno vas vabimo, da nam zastavite kakršnokoli vprašanje, ki se nanaša na naš odbor, občinsko vodstvo, občane ali druge lokalne ustanove ali pa eno vprašanje kar tako - iz radovednosti. Za vas bomo z veseljem poiskali odgovor s prve roke.
Uredniški odbor
imamo 290 tisoč Slovencev na pragu revščine?!
Poslanec Državnega zbora
Sam si močno prizadevam, da ljubljanska politika ne bi vsilila mi-grantskih centrov tudi v našo regijo, konkretno v Kidričevo in Lenart. Ne gre zgolj za varnostne zadržke in ljudi, ki so bili zavrnjeni v Nemčiji in Avstriji, ampak tudi za degradacijo naše zemlje. Dokazano pa je, da se migrantje ne morejo socializirati v našo družbo.
V Sloveniji ne bi smel ostati niti en migrant, prizadevati si moramo, da vse ilegalne migrante zavrnemo, oziroma jih napotimo tja, od koder so prišli. Mednarodno pravo je jasno: begunec si do prve varne države, v kateri moraš zaprositi za azil, od tam naprej si migrant. Vsi ljudje, ki zdaj prehajajo slovensko mejo, so ilegalni ekonomski migranti, slovenska vlada se mora zavedati, da je do zdaj dobesedno ilegalno pretihotapila prek 500 tisoč ljudi čez naše meje. Kdo bo kril vse te stroške, na drugi strani
Skrbi me, koliko migrantskih centrov želi MNZ organizirati, pri tem pa ne obvešča lokalnih skupnosti in tudi dela mimo njih, torej pozablja na Ustavo RS.
Na drugi strani pa bi morala naša država poskrbeti za ekonomske migrante, ki vsak dan hodijo iz Slovenije na delo v tujino, predvsem Avstrijo. Veseli me, da so se slovenski delavci na delu v tujini organizirali v sindikat. Žalosti pa me, da naša država lastne državljane spreminja v ekonomske migrante, nato pa jih še (namesto da bi se zahvalila, da gredo raje na delo v tujino, kot pa doma bremenijo državno blagajno) dvojno obdavči! Vsem slovenskim dnevnim in tedenskim migrantom je potrebno nepošteno dvojno obdavčitev vrniti za vsa leta nazaj. Tudi s spremembo predpisov, kar je vsekakor potrebno!
Če pogledamo ravnanje vlade Slovenije od začetka migrantske krize do danes, ugotovimo, da delujejo premier Miro Cerar, notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic v nasprotju z interesi Slovenije in jih lahko označimo za izdajalce naše domovine. Nedopustno je, da se na našem ozemlju svobodno gibljejo pripadniki Islamske države!
Andrej Čuš, poslanec
Marec 2016
13
NOVICE, 55.indd 13
18.3.2016 5:14:55
#
društva
Fašenk
Po več letih neuspešnega prizadevanja za obuditev pustne povorke, nam je le uspelo. Na pustno soboto smo tako priredili povorko, ki je šla od hiše do hiše. Zaradi poznega začetka in izrednega veseljačenja se je vse skupaj precej zavleklo, zato nam ni uspelo priti do hiš, kamor smo v prejšnjih letih še prispeli.
Pustna povorka ima pri nas velik pomen. To udeleženci povorke spoznamo pri vsaki hiši, kjer nas lepo sprejmejo in so veseli, da taki običaji še živijo. Orači namreč orjejo za debelo repo, kar simbolizira srečo in veselje pri hiši in obilen pridelek. Ljudje v to še verjamemo, zato so sprejemi pri hišah res lepi. Zahvaljujemo se vsem za pogostitve in darovane prispevke.
Organizacija povorke ni bila tako težka. Dva dni prej smo pripravili voz za mariače, za obleke in maske pa je poskrbel vsak posameznik posebej. Na Turistični kmetiji Pri kapeli smo imeli na dan povorke malico, ki nas je okrepčala in držala pokonci do konca. Zahvaljujemo se Mateju Fe-konji, ki je sebe in traktor žrtvoval za prevoz pripravljenega voza.
Povorka je potekala v izvedbi večih društev. Turistično društvo Vitomarci je bilo sicer glavni pobudnik, vendar nam brez članov Prostovoljno gasilskega društva Vitomarci in Društva mnladih Vitomarci vsekakor ne bi uspelo. Za to se jim zahvaljujemo in upamo na še širše sodelovanje v času pusta. Drugo leto načrtujemo drugačno zgodbo, v kateri upamo, da
Brez kurenta ni prave povorke
bodo sodelovali tudi tisti, ki so bili člani povork še nekaj let nazaj.
Kristijan Majer
Mariači in mladoporčenca
Začetek leta v KUD Vitomarci
Poroka
Leto 2015 smo v KUD Vitomarci sklenili z rednim letnim občnim zborom in nastopom v Domu starejših občanov Radenci, kjer sedaj živi naša nekdanja dolgoletna predsednica Vida Toš. Srečanje z njo je bilo za nas predvsem čustveno, saj so oživeli spomini na naše skupne minule čase, ko smo se z njo in ob njej učili zborovskega petja, igranja tamburice, recitiranja in še mnogo česa v nam tako dragocenih društvenih prostorih in na domačem odru, kar nam je ostalo vse do danes, ko to prenašamo na mlajše rodove. Čeprav je bila gospa Vida učiteljica v šoli, je bila za veliko nas tudi učiteljica na kulturnem ljubiteljskem področju in za to smo ji neizmerno hvaležni. Da smo tokrat lahko nastopili zanjo, je bila za nas čast in veselje. Vsekakor se bomo potrudili z nastopi tudi v prihodnje.
Po praznikih pa so vse sekcije spet začele z vajami in pripravami na prireditve v tem letu. V prvih treh mesecih smo tako izvedli dvanajst prireditev in več deset vaj in sicer: dve kreativni delavnici za otroke, dve proslavi, otroško pustno povorko, pohod, dve pravljični urici za otroke, nastop za druge obiskovalce naše občine, dve gledališki premieri in ponovitev ene predstave. Pa gremo lepo po vrsti.
29. januarja smo imeli prvo kreativno delavnico za otroke na temo pusta. Med drugim smo pripravili tudi barvne trakove, s katerimi je bila okrašena cesta pred občino, kar je našemu kraju dalo pridih radosti v pustnem času. Na pustno nedeljo, 7. februarja, smo organizirali otroško
pustno povorko, ki je izpred cerkve krenila takoj po maši, do Večnamenske dvorane, kjer smo imeli tudi proslavo ob dnevu kulture. Pripravili smo tudi razstavo knjig slovenskih avtorjev oz. umetnikov. Po proslavi je sledil prijeten klepet ob pogostitvi; pripravili smo narezke, naše gospodinje pa so spekle sladke pustne dobrote. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali in tako prispevali k varnosti in dobremu vzdušju na prireditvi, katero smo letos organizirali prvič: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vitomarci za spremstvo in skrb za varnost sodelujočih v povorki; OO RK Vitomarci, ki bi, če bi bilo potrebno, nudili prvo pomoč morebitnim poškodovanim, kar pa na srečo ni bilo potrebno; Društvu gospodinj za peko pustnih dobrot in pevski nastop na proslavi,
14 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 14	■(©}■	18.3.2016 5:14:56
#
društva
Kvartetu Društva upokojencev, kateri je prvič nastopil na naši kulturni prireditvi in naši občini za finančno podporo pri pogostitvi. Veseli smo bili vseh ljudi dobre volje, ki ste se udeležili naše povorke, bodisi v zanimivih in zabavnih maskah, bodisi kot gledalci. Vzdušje je bilo pravo - radostno, zato se bomo v tej smeri potrudili tudi naslednje leto, ko bomo, tako načrtujemo, pripravili pustno povorko in rajanje za otroke in starše v maskah.
Delavnice je finančno podprla naša občina.
15. marca smo imeli nastop za Društvo socialnih delavk in delavcev Ptuj
Pustna povorka, ki je krenila od cerkve do Večnamenske dvorane
13. februarja nas je nekaj nadobud-nežev krenilo na 3. Valentinov nočni pohod od Vitomarcev v Novince, kjer smo si ogledali muzej Stanka Čučka in Vilme Firbas, kar je ponoči lahko izjemna izkušnja. Obema se zahvaljujemo tudi za pogostitev in dobro voljo. Bili smo tako navdušeni, da bomo pohod ponovili, ko bo bolj toplo.
19. februarja smo imeli prvo pravljično urico za otroke. Udeležilo se je je 11 otrok, kar je ravno prav velika skupina, saj smo se dobili v naši društveni knjižnici v Večnamenski dvorani. Prebrali smo Muco Copatarico, risali na to temo, srečanje pa sklenili ob toplem čaju in keksih. Otroci so si tudi izposodili nekaj knjig, ki so jih skupaj s starši prebrali doma. Sam prostor Knjižnica je tako nekoliko oživel ter še naprej služi svojemu namenu. Branje v knjižnici ima svoj čar, zato bomo pravljične urice odslej izvajali enkrat na mesec.
4. marca smo izvedli drugo kreativno delavnico za otroke, tematika je bila v povezavi z dnevom žena in veliko nočjo. Delavnice se je udeležilo lepo število otrok in mladostnikov, pridružilo pa se nam je tudi nekaj mamic. Izdelovali smo tulipane, s katerimi smo okrasili oder za proslavo. Ostale izdelke z velikonočno tematiko pa so otroci odnesli domov.
Pravljične urice
6. marca smo imeli proslavo ob dnevu žena, na kateri so poleg de-devetih naših sekcij in več kot petdesetih naših članih nastopile še pevke Društva gospodinj in Kvartet Društva upokojencev ter otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Pripravili smo tudi
- Ormož, predstavili smo se jim z delom programa iz lanskega projekta Ljubezen na vasi, med tem, ko so si ob vodstvu g. Kupčiča ogledali Etnološki muzej Hrgova hiša. 18. marca smo imeli drugo pravljično urico za otroke v naši knjižnici. 22. marca je
Kreativne delavnice
manjšo razstavo knjig iz naše knjižnice, povezano z žensko tematiko in še posebej nas veseli, da ste si nekateri te knjige tudi ogledali, vzeli v roke in jih prelistali. Za okrasitev in dekoracijo sta poskrbeli mentorici projekta Praznične kreativne delavnice. Ta proslava je bila pevsko in glasbeno obarvana in tudi lepo obiskana. Po proslavi ste ženske in dekleta od naših fantov ob nasmešku in čestitki prejele tudi rožico. Slednje je finančno omogočila naša občina. Istega dne smo doživeli premiero naše Odrasle gledališke skupine z naslovom »Kaos v grand hotelu Pr Svetem Andražu«, ki je bila tudi lepo obiskana.
Otroška gledališka skupina Pavlihci nastopila na reviji otroških gledaliških skupin v Žetalah. Na velikonočni ponedeljek bodo odrasli ljubiteljski igralci doma ponovili svojo predstavo, sicer pa sedaj gostujejo po drugih odrih.
Tudi v naslednjem četrtletju imamo aktivno začrtan program in vas seveda vabimo k sodelovanju ter ogledu naših prireditev, ki so navedene v koledarju prireditev naše občine. Predvsem pa vam zaželimo veliko sonca in pozitivne energije v letošnji pomladi.
Valerija Ilešič Toš, predsednica
Marec 2016
15
%
NOVICE, 55.indd 15	18.3.2016 5:15:03
0
društva
Ocvrta ribja nabodala:
OPIS PRIPRAVE: Iz različnih vrst rib / koščkov naredimo ribja nabodala (file postrvi, lososa, ostriža), dve zeleni papriki, dve rdeči papriki, ena bučka. Po možnosti nabodala sestavljamo tako, da mešamo barve mesa rib. Posebej pripravimo testo orly, nabodalca pomokamo, pomočimo v testo in ocvremo v vroči maščobi.
Losos v smetanovi omaki:
OPIS PRIPRAVE: V kozici segrejemo količino maščobe. File lososa začinimo (SOL) in ga na vroči maščobi na hitro opečemo z obeh strani. Na preostali maščobi prep-ražimo sesekljano čebulo, dodamo na rezance narezano korenje, por, papriko, bučke. Zalijemo s sladko smetano in v omako damo nazaj fileje lososa. Dušimo do 2 minuti in ponudimo.
Društvo gospodinj Vitomarci
Upokojenci, pomlad je tu
Ja pomlad je pred nami. Letos nekaj prej. Pa to ni novost, saj so že bila leta ko so na Jožefovo že cvetele breskve, pa tudi po trdem snegu smo v marcu še hodili. Čas se pač ponavlja, le sedaj je večja povprečna temperatura. Zaradi tega je več naravnih ekstremov. Na srečo živimo v takem delu Slovenije in sveta kjer je ekstremov malo in so redki. Kako dolgo ?
Namerno sem pričel s takim uvodom. Vsaka pomlad prinaša in utrjuje nova upanja, nova pričakovanja, nove cilje, več zdravja in sreče ter delanje novih planov. Mnogo od tega starejši nujno potrebujemo.
Nove načrte in plane delamo tudi v našem društvu upokojencev. Te programe bomo potrdili na volilno programskem občnem zboru predvidoma 3. 4. 2016. Program ste že dobili na predzadnji strani letošnjega koledarja. Na zboru pa bomo še kaj dopolnili.
Letošnje leto bo poudarek na zdravstvu in zdravju. Tozadevnih težav je vedno več : daljšajo se čakalne dobe v višjem nivoju, operacije se odlagajo, vse več je demence, rakavih obolenj, preventive premalo itd. Naše društvo, Pokrajinska zveza društev in ZDUS je dalo že več predlogov in zahtev. Sedaj upokojenci Slovenije podpisujemo Manifest za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Tudi upokojenci Sv. Andraž bomo imeli možnost podpisati na sestankih in občnem zboru in se pridružiti boju za več zdravja in primernega življenja v starosti.
Letos poteka tudi 70 let delovanja Slovenskih društev upokojencev. Vzgibi delovanja so danes isti kot ob ustanovitvi. To so : skrb in boj za zaščito pravic upokojencev, izboljšanje njihovega gmotnega in socialnega položaja ter izboljšanje kakovosti življenja. Tudi zaradi tega se splača biti član društva upokojencev. Ostanite član . Ostali se nam pridružite.
Kaj vam naše društvo poleg opisanega nudi in ponuja :
1.	brezplačno ponudbo hrane na občnem zboru,
2.	popusti pri izletih, romanjih, srečanjih in pohodih,
3.	prva skrb ob obolevnosti, ostarelosti in druge pomoči v projektu Starejši za starejše,
4.	za humanitarnost društvo daje vsako leto več, odvisno od sredstev,
5.	sodelovanje v aktivnostih razstav, tudi vašega hobija,
pohodov, športa, kulture, rekreacije, ohranjanja kulturne dediščine in zgodovine, spominske plakete za 50 let ali več poroke itd. Preberite si programe in poročila za nazaj,
6.	popust v Piranu hotel Delfin in našem domu v Rogaški slatini,
7.	če postanete še član Vzajemnosti so popusti na železnici, zdraviliščih, zdravilih v nekaterih lekarnah. Vse brez dodatne članarine. Pogoj je naročilo revije Vzajemnost. Zato vam priporočam pridite med nas, ali ostanite član. Ne bo vam žal. Smo prijetni ljudje!
Ne smem pozabiti pohvaliti naše pevske skupine Moški kvartet upokojencev. Nekajkrat so nam že zapeli. Načrtov imajo veliko. Kako jih bodo lahko uresničili je odvisno tudi od nas. Vspodbujajmo jih, pomagajmo jim in mislimo jih poslušat. Zaenkrat vse čestitke poslušalcev.
Naše društvo je uspešno razstavljalo 28 fotografij iz zbirke Tako smo nekoč živeli. Razstava je bila v galeriji Pokrajinske zveze društev upokojencev Ptuj v sindikalnem domu na Ptuju. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Na otvoritvi je sodelovalo l7 naših krajanov in naš moški kvartet z večimi pesmi.
Zelo dobro je uspel tudi izlet-romanje v Sv. Trojico. Tam smo si ogledali notranjost cerkve, staro knjižnico, prisostvovali maši, si ogledali veliko razstavo božičnih jaslic, poskusili nekaj vin v degustaciji ob zakuski. Ogledali smo si tudi bližnjo biološko kmetijo pridelave čajev z pogostitvijo. Zaključek je bil na kosilu pri Turistični kmetiji Mojce Druzovič. Denarno je več kot polovico prispevalo naše društvo. Vabljeni tudi drugič.
Edi Kupčič, predsednik
\ m? JM*
Kvartet Društva upokojencev zapel na proslavi ob dnevu kulture
16
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 16
18.3.2016 5:15:(
društva
Otvoritev Grand hotela pr Svetem Andražu, v katerem vlada kaos
Kot že zadnjih, vsaj 25 let, smo se tudi letos domači vitomarški gledališčniki predstavili z novo predstavo. Znani smo po tem, da se lotevamo le komedij in tudi letos ni bilo nič drugače. Naš grand hotel smo odprli v nedeljo, 6. marca v prisotnosti veliko ljubiteljev gledališča.
Tudi letos so vitomarški gledališčniki pripravili komedijo
Kako smo se pripravljali na otvoritev našega hotela?
S Petro sva prebirala tekste in jih komentirala ter z veliko težavo našla pravega, s katerim sva se oba strinjala. Vmes sva s Kristijanom na veliko razglabljala o gledališkem ustvarjanju. Vendar je on imel »fiksno idejo« le o plakatu in gledališkem listu, ki ju je na koncu tudi sam oblikoval po lastni želji. Sandra in Lea sta poskrbeli, da se je tekst zelo hitro spremenil v digitalno obliko. Velikokrat pa sta me vzpodbujali h gledališkem ustvarjanju in me spraševali, če bo že kaj. Prav tako je odrske deske pogrešala tudi Mima, ki si je kljub aktivnosti v več društvih želela igranja, ki mu je zvesta že več kot 35 let. Tudi Tomaž je previdno spraševal, kako in kaj bomo ustvarjali v tej sezoni. Takrat še niti slutil ni, da bo prav njega doletela »čast ali kazen« uvodnega govora, čeprav še vedno trdi, da ga je to do-
letelo na nedemokratičen način. Ker pa smo si po odhodu Damirja in Laure zaželeli nekega novega člana, se nam je pridružil Alen, ki je zelo hitro prevzel in sprejel vse, kar velja znotraj naše skupine. Upam, da se tudi on dobro počuti v naši družbi.
Zakaj prav Grand hotel pr Svetem Andražu?
Začetki mojega režiranja segajo v leta 2000 in tudi takrat sem izbral to delo, ki ga je zapisal Marc Camoletti ter nosi originalno ime Strogo zaupno. Takrat se nisem najbolj znašel pri priredbi, zato sem želel še dokončati, kar sem takrat začel. Dodal sem še aktualno problematiko in manjkal je še samo naslov, ki smo ga, kot že več zadnjih sezon, izbrali skupaj.
Občutki po otvoritvi so...
Marsikaj bi se še dalo spremeniti, morda tudi izboljšati, ampak zame je najpomembneje to, da se imamo lepo, ko smo skupaj in da uživamo v našem gledališkem ustvarjanju. Vsak izmed nas nosi s sabo svoje težave in probleme, s katerimi ne obremenjujemo drug drugega. Pomembno je, da se preprosto sprejmemo take kot smo.
Še kaj?
Da, rad bi se zahvalil mojim krasnim soigralcem, ki niso samo dobri igralci, ampak so tudi čudoviti ljudje in pravi prijatelji. Zato drage moje Petra, Mima, Lea in Sandra ter dragi moji Kristijan, Tomaž in Alen HVALA vam, da ste del vitomarške kulture in v prvi vrsti tudi del mene.
Milan Černel, režiser odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci
V našo družbo vas vabimo spet na velikonočni ponedeljek, 28. marca 2016, ob 18h v Večnamensko dvorano Vitomarci. Vabljeni vsi, ki si naše komedije še niste uspeli ogledati pa tudi tisti, ki ste jo že, saj vam zagotavljamo da boste videli in slišali kaj nepredvidenega.
1. občni zbor in projekti Turističnega društva Vitomarci
V	petek, 19. februarja 2016 ob 19h, je na Turistični kmetiji Pri kapeli potekal prvi občni zbor Turističnega društva Vitomarci. Na zboru smo izvolili delovno predsedstvo in predstavnike organov društva. Na vabilo se je odzvalo precej domačinov, saj ima društvo od prvega občnega zbora nekaj več kot 50 članov. Veseli me, da so člani tako starejši - izkušeni, kot mladi - zagnani. Obiskali so nas tudi predstavniki turističnih društev večine sosednjih občin.
Razpravljali smo predvsem o bodočih projektih društva. Idej in želja je veliko, vendar pa lepo počasi. Prav gotovo bo društvo s svojo športno sekcijo skrbelo za športne dogodke v naši občini. Udeleževali se bomo tudi športnih dogodkov izven občine. Sekcija za kulturo bo skrbela za projekte vezane na delovanje z otroki (delavnice), kulturne programe na prireditvah in nekoč ohranjanje kulturne dediščine. Sekcija za turizem bo pa pripravila program za morebitne turiste, ki bi nas hoteli obiskati.
V	aprilu bomo postavili 50 klopi ob sprehajalnih poteh in središčih vasi. Priprava klopc se je že pričela, za kar
se zahvaljujemo predvsem Milanu Rebrecu, ki je idejni vodja in gonilna sila tega projekta. Zahvala gre tudi Slaveku Tošu, ki si je vzel čas in razžagal hlodovino ter Primožu Rebrecu, ki ustvarja načrt sprehajalnih oziroma rekreacijskih poti, ki je tudi tema njegove diplomske naloge. Projektu bo s finačnimi sredstvi pomagala tudi občina, saj gre za projekt, ki je v širše javno dobro in bo tako vsaj za drobec polepšal izgled našega kraja. V mesecu aprilu bomo skupaj z vaškim odborom Drbetin-ci očistili Pekel (cesta iz Drbetincev - vas v zgornje Drbet-ince), saj je dejansko okolica neurejena, zaraščena in grd obraz našega kraja. Vabimo vse, da se nam pridružite in pomagate naš kraj narediti lepši in privlačnejši za turiste.
Letos nameravamo skupaj s Turističnim društvom Trnovska vas izvesti prireditev Vleka vrvi preko Pesnice, na kateri se bodo pomerili občani obeh občin in člani društev ter občinski upravi.
Pridružite se nam kot član društva in skupaj z nami peljite pot v lokalni razvoj občine.
Kristijan Majer, predsednik
Marec 2016
17
NOVICE, 55.indd 17
18.3.2016 5:15:09
društva
Naučimo se umiriti in skoncentrirati - joga in streljanje
■
Sliši se kot par povsem nasprotujočih si aktivnosti. Pa niti približno ni tako. Pravzaprav gre za izjemno podobni zmesi miselnega in telesnega udejstvovanja. Pri obeh stremimo k umiritvi duha in telesa ter h kar največji ravni koncentracije. Odmislimo vse zunanje dejavnike in ostanemo sami s seboj in s svojim ciljem.
Strelstvo kot šport ima na prvi pogled potencialno negativen prizvok, ker gre za dejavnost, pri kateri se uporablja strelno orožje in strelivo. Mnogo ljudi tudi misli, da je za dober strel potrebna (predvsem) mirna roka in ostro oko - pa ni tako. Mnogi od njih so še posebej presenečeni, da se s tem športom ukvarjajo tudi ženske in da tukaj razlik med spoloma praktično ni. Pravzaprav je to šport, ki ima prav malo s prepričanjem širše javnosti in ljudi iz ulice. To je šport, ki ima dolgoletno tradicijo. Prepoznaven in priljubljen je predvsem navznoter, navzven pa deluje skrivnostno in odtujeno.
Strelstvo ni šport, ki bi zahteval eksplozivnost in moč mišic, je pa dobra telesna pripravljenost predpogoj za psihološko trdnost. Za doseganje in držanje kakovostnih rezultatov terja od posameznika strogo disciplino, dobro psihološko pripravljenost in stabilnost, umirjenost (telesno, še posebej pa duševno), preudarnost, natrenira-nost tehnike streljanja, visoko občutljivost in uglašenost s puško, harmonijo v človekovi notranjosti, izkušnje, osebno zrelost, samozaupanje, vzdržljivost, vztrajnost, preciznost in potrebno mero perfekcionizma, dovršenost, dolgotrajno koncentracijo, talent in še in še.
Mnogo je dejavnikov, ki strelcu lahko povzročijo težave pri osvajanju in držanju tekmovalne forme. Vse, kar se dogaja strelcu v njegovem (osebnem, zasebnem, družbenem) življenju, ima pomemben vpliv na njegov strelski rezultat. Zato velja za enega od najkompleksnejših športov. O dosežku na koncu pogosto odločijo tekmovalčeve izkušnje, tako tekmovalne kot tudi življenjske. Strelstvo na vrhunski tekmovalni ravni zato ni le šport, ampak življenjski slog.
Marjan Horvat
Za dobre rezultate je potrebna dobra koncentracija
V Vinogradniško sadjarskem društvu se dogaja
i
Člani Vinogradniško-sadjarskega društva smo imeli 5. 3. 2016 redni občni zbor. Pregledali smo poročila o delovanju društva v letu 2015 in jih soglasno potrdili. Prav tako je bil potrjen izredno bogat načrt dela društva za leto 2016. Poleg že tradicionalnih aktivnosti in sodelovanja na dogodkih v občini, vsako leto dodamo še kaj novega. Med drugim nas zelo veselita izredno uspešna rast in razvoj potomke Stare trte. Za to so zaslužni vsi dosedanji viničarji v društvu, ki so v ta namen v zahvalo prejeli stekleničko protokolarnega Andrejevega vina.
Gostje so čestitali društvu za dosežke in zaželeli še veliko uspešnih projektov za v prihodnje.
Naslednji dan, 6. 3. 2016, se je že začelo prvo opravilo pri skrbi za potomko Stare trte. Po nedeljski maši je bila na trgu pred cerkvijo opravljena tradicionalne rez potomke. Pri rezi so, poleg aktualnega viničarja Karla Veršiča, sodelovali dosedanji viničarji društva, predsednica Mojca Druzovič, predsednik društva Cerkvenjak in vinska kraljica iz Cerkvenjaka Martina Breznik.
Dosedanji viničarji društva s predsednico in županjo
Poleg številnih članov so se občnega zbora udeležili tudi županja Darja Vudler, predstavniki domačih društev in predstavnika društva vinogradnikov Cerkvenjak.
Rez potomke Stare trte
Pomembnemu dogodku so prisostvovali še številni farani in gospod župnik. Prepričani smo, da bo trta lepo uspevala še naprej in da bomo tudi letos pridelali kar nekaj stekleničk protokolarnega vina.
18
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 18
18.3.2016 5:15:10
društva
V bližnji prihodnosti bomo izvedli kar nekaj dejavnosti oziroma dogodkov na katere vas želimo povabiti:
1. Društveno ocenjevanje vin
Ocenjevanje bo potekalo 12. 4. 2016 ob 15 uri na Turistični kmetiji »Pri kapeli«. Vzorci se bodo zbirali dva dni prej, v nedeljo 10. 4. 2016 med 12. in 20. uro, prav tako na Turistični kmetiji » Pri kapeli«.
K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki bi želeli dati svoje vzorce na ocenjevanje.
2. Ekskurzija
Krajša ekskurzija bo izvedena v soboto, 16. 4. 2016 z prič-etkom ob 9. uri v Vitomarcih.
Ogledali si bomo področje Gornje Radgone: vinarstvo Steyer, voden ogled Gornje Radgone, obisk Radgonske kleti s pokušnjo penine, ogled pivovarne Bevog v avstrijski Radgoni.
Na ekskurzijo vabljeni vsi zainteresirani občani, obvezna je le dobra volja!
Ivanka Čeh
Slavku v slovo
SLAVKO!
Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in trpljenja zato odhajaš z vetrom, a ne v praznino.
Kruta neusmiljena bolezen te je mnogo prerano iztrgala iz naše sredine, iz naše zelene bratovščine, kateri si posvetil velik del svojega življenja, truda in odrekanja, ker si verjel v jasno zastavljen cilj in pot, ki nas je pripeljala do tako želenega cilja, to je ustanovitev lovske družine Vitomarci.
Ta smeli cilj ni bila samo pobožna želja, ki smo si jo zastavili v skupinici zanesenjakov temveč je bilo nekaj več, hrepenenje, pričakovanje, upanje in vsakodnevno dokazovanje samemu sebi in drugim, da je vse mogoče, le verjeti je treba.
To si izkazoval vse od ustanovitve lovskega društva Vitomarci, kot iniciator in ustanovni član takratnega lovskega društva Vitomarci, ki je pričelo trnovo pot, lahko bi rekli misija nemogočega v boju z nasprotniki, ki so imeli takrat veliko družbeno moč in veljavo. Ampak naša, tvoja neomajnost, pravični argumenti in dokazovanje zgodovinskih dejstev, da smo v Vitomarcih že imeli LD, je obrodilo sadove, izkazala se je pravica in 1984 smo pridobili lovišče in s tem pogoj za ustanovitev LD Vitomarci. Oktobra 1984 smo z Vlado RS podpisali koncesijsko pogodbo in pričeli z upravljanjem z loviščem.
Kot član gradbenega odbora si bil nosilec aktivnosti in to ne le v besedah temveč tudi v dejanjih, saj si prav s svojim vzgledom in trdim delom, ko si bil do kolen v blatu, ko je bilo potrebno dvigniti velik hrast na voz, ko bilo potrebno prijeti za kramp in lopato, tudi zidarsko žlico.
Ko pa je legla tema na naše može in smo utrujeno, nemo strmeli v storjeno v tistem dnevu pa si samo s tvojim vedrim obrazom in nasmehom in prešernim glasom pričel prepevati in naša utrujenost ter slaba volja nas je hitro minila.
Kot tajnik LD Vitomarci pa si deloval vse skozi kot dober gospodar, pošten, neomajen v svojem prav, pa tudi prisluhniti drugim argumentom si znal. Vedno si si prizadeval za zakonito, pošteno delo in pošten odnos do drugih članov LD, čeprav te včasih niso vsi razumeli. Vse skozi si od nas zahteval, da se izobražujemo, pridobivamo znanje in izkušnje, saj si se zavedal, da smo zelenci v pravem pomenu besede, zato si opravil tudi tečaj za lovskega čuvaja, kjer si s prinešenim znanjem pomagal pri delu v lovišču.
Prav slednje je bila tvoja strast, ko si v zgodnjih jutranjih urah odšel v zeleni gozd poln življenja, ne lovit, temveč opazovat, kako srnjak goni srno, kako se veverica baha s svojim košatim repom, kako lisica išče svoj plen in prisluhnil petju kosa, občutil piš vetra v laseh, predvsem pa si odpočil svojo dušo, začutil, da si del narave. Zato si mi velikokrat dejal, da je to privilegij, ki je dan le lovcem.
Brez tebe ni minila nobena delovna akcija, nobena prireditev, noben obred, noben sestanek in lov, kjer si nas povezoval, hrabril, tudi tolažil in vlival upanje predvsem pa si s svojo pesmijo razveseljeval naša srca. Kam koli si prišel,si seboj prinesel veselje in radost, ki je bila kar hitro nalezljiva, kot pravi stari rek: Kdor poje, slabo ne misli. Svojo veliko srčnost in čut za sočloveka si izkazoval vsak dan, saj si velikokrat priskočil na pomoč prijateljem in znancem ne da si čakal na njihov klic pomoči. To je dano le velikim, takim kot si ti.
Dragi lovski tovariš! S teboj mi je bil odmerjen najlepši čas in prostor pod soncem. S teboj odhaja cvet LD Vitomarci, človek, ki ga ni mogoče nadomestiti, bil si poseben, edinstven. Bil si človek zaradi katerega smo z veseljem pričakovali snidenja s teboj, vedeli smo, da bo to trenutek sreče, veselja, radosti, ko bomo zapeli tiso našo: Ob gozdu tam kjer srnica se pase, pa Kolko kaplic tolko let, Vrtec ogradila bodem...
Slavko, izgubil si poslednji boj z boleznijo s katero si se srčno boril in upal, skupaj z nami na najboljše, kljub temu, da si skozi življenje zmagoval in premagoval vse ovire. Pa vendar vedi za nas lovce LD Vitomarci in druge lovce, ki te danes spremljamo na tvoji zadnji poti nisi umrl, ostal boš v naših srcih, mislih in tvojih dejanjih ter dosežkih, saj kamorkoli bomo pogledali v lovskem domu in okolici boš ti, tu z nami, saj je to tvoja zapuščina. Lovska hvala - tovariš in na snidenje!
Družini in svojcem v svojem imenu in imenu lovcev LD Vitomarci izrekam iskreno sožalje.
Naj ti bo lahka Slovenjegoriška zemlja, katero si tako ljubil.
Milan Kuri, starešina
Marec 2016 19
NOVICE, 55.indd 19	■(©}■	18.3.2016 5:15:10
društva
16. SANDIJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Vikend malega nogometa In zabave bo letos potekal med 3. in 5. junijem na igrišču pri Osnovni šoli v Vito-marcih.
Tradicionalno prireditev bo zaznamoval bogat športni program s tekmovanji otrok , mladine, punc, članov in veteranov. Organiziran bo tudi tradicionalni turnir med zaselki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Ne bo manjkalo niti zabave, zato bodo poskrbeli domači muzikanti Veseli pubeci. Še posebej bo poskrbljeno za otroke, saj bo veliko animacije in še posebno presenečenje, obiskala nas bo MINI PLANICA, kjer boste otroci lahko sami preverili kako daleč leti Peter Prevc in kakšni so občutki v zraku.
Vabimo vas, da aktualno o turnirju spremljate na strani: KMN VITOMARCI
FB
Vabljeni!
Darko Rojs, predsednik
Turnir v namiznem tenisu privabil tudi profesionalce
Sekcija za šport Turističnega društva Vitomarci je 30. 1. 2016 izvedla Turnir v namiznem tenisu. Spomnimo, da so turnirji v namiznem tenisu nekoč pri nas že bili, takrat v izvedbi Športnega društva Vitomarci.
Odziv je bil res senzacionalen. Ko nekatero stvar prvič prirejaš, nikoli ne veš kaj te čaka. Nas je dočakalo vse, čemur lahko rečemo odlično.
Na turnirju so se pomerili domačini, ki so že nekoč krojili sam vrh tovrstnih turnirjev pri nas. Izkazali so se tudi mladi, ki so premagovali velike ase. Obiskali so nas tudi profesionalci, saj so bili prvouvrščeni člani slovenske lige.
mesecih organizirali še turnir v namiznem tenisu, ki bo namenjen izključno domačinom in članom društev.
Na prireditvi so se med seboj pomerile tudi pripadnice nežnejšega spola. Šest se jih je pomerilo med seboj, prva tri mesta pa so si razdelile: Darja Vudler, Anka Švarcl in Lea Majer.
Prva tri mesta v moški konkurenci
Konkurenca je bila za domačine res huda. Mi si seveda želimo, da bi domačini krojili vrh, zato bomo v jesenskih
Gasilci aktivni tudi v zimskih mesecih
Dobitnice medalij
Vsem tekmovalcem in gledalcem se zahvaljujemo za obisk. Upamo pa, da se vam je prireditev vtisnila v spomin pozitivno in da obiščete naše športne turnirje tudi v prihodnje.
Kristijan Majer
27. 2. 2016 smo v PGD Vitomarci imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo preko 120 gasilcev iz domačega ter sosednjih društev. Prisotni so bili tudi gasilci prostovoljnega gasilskega društva Vidovec iz Hrvaške s katerimi smo pobrateni že vrsto let. Na
občnem zboru smo izvolili novega poveljnika in sicer Stanka Habjaniča, ki je vedno dosegljiv na telefonsko številko: 040-304-438. Pokličete ga lahko glede gasilske straže, dovoza vode, informacij glede kurjenja v naravi in vsega kar se tiče
gasilstva.
Od 10. do 12. 3. 2016 so bili štirje naši člani na strokovnem usposabljanju za uporabnike dihalnih aparatov v Pekrah. Usposabljanje velja za eno najtežjih v gasilski panogi, zato fantom iskrene čestitke!!
20
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 20
8.3.2016 5:15:12
društva
Načrt v prihodnje
V	mesecu aprilu bomo organizirali vajo v sodelovanju s PGD Biš in PGD Gabrnik na temo notranjega požara. Vaja bo potekala na istem mestu kot lani oktobra.
V	mesecu maju pa bomo za vse občane organizirali gasilski piknik, o katerem boste pravočasno obveščeni.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Andrej Toš	Gas/Vc/
na usposabljanju
šola
1. b, 2.b in 3. b razred
Naredili smo si maske
Vlak iz odpadne embalaže
Slikopis pesmi Čuk se je oženil, Zala Anželj, 1. b
SNEŽINKE
Trkajo na okno, v vetru se lovijo, priletijo ti na nosek in se raztopijo.
MUCA, COPIC IN COPAT
(moja pravljica)
Sara Krepša, 3. b
Muca je pozimi šivala copate. Nekega dne je odšla na podstrešje in zagledala čopič. Muca ni vedela, da ima čopič čarobno moč. Slike, ki jih je naslikala s čopičem, so oživele. Ko se je z roko dotaknila slike, jo je ta dvignila in odpeljala do trgovin v mestu. Tam si je muca kupila obleke in copate. Nato je slika muco odpeljala nazaj domov. Ko je prišla domov, si je obula nove copate. Pogledala se je v ogledalo. Groza! Copati imajo čudežno moč! Spremenila se je v človeka. Na novo podobo se je hitro navadila. Vsak dan je slikala s čarobnim čopičem in srečno živela.
Lana Lovrenčič, 3. b
Marec 2016
21
OŠ CERKVENJAK - VITOMARCI prireja dobrodelni koncert »Naše pesmi - naše sanje« 22. 4. 2016 ob 18. uri v Domu kulture v Cerkvenjaku. Nastopajoči: znani slovenski glasbeniki in učenci osnovne šole s plesnimi in pevskimi točkami.
Prostovoljne prispevke zbiramo na TRR: SI56 0110 0600 0037 562 in v času prireditve.
Zbrani prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni delovanju šolskega sklada
NOVICE, 55.indd 21	■(©}■	18.3.2016 5:15:14
#
šola
NASA HISA (opis zgradbe)
Naša hiša stoji v Slavšini. Mimo hiše pelje glavna cesta. Hiša je namenjena bivanju. Notranjost hiše je svetla in v okroglem stilu. Ima kar nekaj prostorov. Ko pridemo skozi vhodna vrata, je levo spalnica, desno kuhinja, shram-
ba, kopalnica ter stranišče. Naravnost je velika dnevna soba, jedilnica ter desno fontana z ribicami. V zgornje prostore vodijo stopnice. Tam so tri spalnice, kopalnica ter prostor za igranje.
Naša hiša je velika, saj ima tudi garažo in zunanjo teraso. Zgrajena je iz
opeke, streha pa je pokrita s tegolo. Fasada je rumene barve. V hiši je uporabljenih več različnih materialov, to so les keramika, kamen, steklo in drugi.
V naši hiši se vsi zelo dobro počutimo.
Žan Repič, 3. b
4. b razred
PUST
Pust, pust, polnih ust, maškare tu, maškare tam in nihče ni praznih ust.
Žiga Žmauc, 4. b
PUSTNI TOREK
V torek zjutraj sem se našemila v muco. Mama mi je še narisala brke na obraz. V šoli smo najprej izdelovali maske, potem pa smo šli na malico. Po malici smo se odpravili v krajši povorki do občine. Spremljali so nas tudi kurenti. Po vrnitvi v šolo smo imeli v telovadnici pustno rajanje in nagrajevanje najlepših mask. Zelo smo se zabavali.
Danijela Pučko, 4. b
BRAVO PERO!
Zgodovina se zopet piše. Peter Prevc podira rekorde. Sezona 2015/16 je bila za Petra Prevca odlična. Čeprav sezone še ni konec, je osvojil vse kar se je osvojiti dalo. Vse tekme sem spremljal po televiziji. Tudi tekme, ki so bile po enajsti uri. Sezono je začel z 2. mesta, a čeprav je bil že po 1. tekmi nepremagljiv. Zelo, zelo sem
spremljal novoletno turnejo. Čestitam mu, da ima po tolikih tekmah sploh moč dvigovati pokale. Pokal novoletne turneje (zlati orel) je tehtal 20kg, jaz pa tehtam 5kg več. Gledal sem tudi polete v Viker..., ker sem želel, da bo skočil (poletel9 nov rekord. Zmanjkalo mu je samo malo in to je 2,5m. in danes, 28.2.2016, je po Primožu Peterki tudi on osvojil VELIKI kristalni globus.
Nejc Vršič, 4. b
LEDENA ROŽA
Ledena roža
ni mila roža,
to je trda koža
in nič ne boža.
Boža pa me
nežna zlata roka,
full je mehka njena koža,
naj kar boža, boža.
Na oknih ledene rože cvetijo, čeprav so ledene. A veste, kdo jih zaliva in kdo jih napravi?
Veste, napravi jih gospod mraz, zaliva jih pa gospodična zima.
Filip Gomzi, 4. b
LEPA ROŽA
Lepa roža je zlata roža. Njo lahko najdemo stežka ali zlahka. No odvisno katera je in kakšna.
Nina Toš, 4. b
Iztok Toš, 4. b
LEDENA ROŽA
Zunaj je mraz, zima je bela. A če zunaj sonce posije, ne bo več zima.
POMLADNA ROŽA
Ko pride skoz listje,
na gozdni jasi,
ga deček utrga
in že je v vasi.
V vasi živi,
ljudem živce drži
in fantu pomaga, da punco dobi.
Nejc Vršič, 4. b

Uživanje na drsanju, 4. b
Mi kot pustne šeme, 4. b
5. b razred
DOŽIVLJAJI S POCITNIC
Z mojim mlajšim bratom Jakobom sva odpotovala k babici na zimske počitnice brez snega. Letošnje zimske počitnice so bile nekaj posebnega, saj so bile brez snega.
Na počitnice bi morala priti tudi moja bratranca Filip in Tilen. A tudi brez njiju sva se z Jakobom zabavala. V ponedeljek smo pekli kruh, v torek smo obiskali drugo babico. V sredo smo se igrali namizne igre, z Jakobom sva babici po-
spravila dnevno sobo. V četrtek pa smo se odpravili v Bioterme , v Malo Nedeljo. V petek pa smo se šli sankat na Tri Kralje. Teh počitnic ne bom pozabila!
Ana Marija Roškar, 5. b
22
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 22	18.3.2016 5:15:15
#
šola
USTRAHOVANKA
Ko zvečer greš spat, se pokaže izza vrat. Hitro stisneš se v kot, z mislimi zbežiš od tod.
A to kaj dosti ne pomaga, saj je tu ta zgaga, rada te ustrahuje, saj si reva prava.
Pokriješ se čez glavo
in ne misliš več na to zgago.
Ko zjutraj se zbudiš,
ugotoviš, da bila je le plastična miš.
Vanessa Repič, 5. b
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
Januarja smo odšli v Ledno dvorano Maribor. Na drsanje smo šli Nick, Nino, Luka, Eva, Nika, Ana in jaz.
Drsali smo od 10.00 do 11.30. Drsali smo se zelo dolgo. Moj prijatelj Iztok si je poškodoval brado, zato se ni več drsal. Imeli smo tudi malico. Z drsanja smo prišli ob dvanajstih. Vsi smo bili utrujeni. S plavanja so prišli malo pozneje. Potem smo odšli v podaljšano bivanje.
Dan je bil zanimiv in zabaven. Ko sem prišel domov sem šel počivat.
Žiga Krepša, 5. b
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Ana Marija Roškar: Juhu! Šola v naravi je že tu. Tam smo bili cel teden od 15. do 19. februarja. Bili smo na Kopah. Avtobus je že pripeljal. Vozili smo se dve uri. Pot ni bila dolga in naporna. Bilo je krasno. Uživala sem v pogledu na sneg. Prispeli smo. Najprej smo se nastanili v sobe in imeli kosilo. Nato smo odšli na smučišče, kjer smo imeli pregled smuči. Zatem smo se razdelili v skupine in pričeli smučati. Potem smo imeli malico. Bila je zelo dobra, prilegla se mi je. Ko smo končali pregled sob, smo odšli spat. V sredo smo imeli pokaži kaj znaš in predavanje o varnosti na smučišču. Zvečer pa nočno smuko. V četrtek smo tekmovali v smučanju in plesali v disku. Bilo je super. V petek pa smo že morali iti domov. Te šole v naravi ne bom pozabila.
Še nekaj utrinkov ostalih učencev:
Melani Matjašič: Stanovali smo v lepi koči - Lukovem
domu. Teden je hitro minil in bi ga ponovila.
Luka Pečnik: Po smučanju smo imeli počitek. V četrtek
smo imeli disko. Vsi so plesali. V petek smo bili veseli, da
gremo domov.
Vanessa Repič: V šoli v naravi smo imeli tudi pouk, predavanje, pokaži kaj znaš, disko in praznovali smo Timov rojstni dan. Imeli smo tudi tekmo. Vsi smo dobili priznanja. Šola v naravi se mi je globoko vtisnila v spomin. Nick Gavez: V četrtek smo se tudi sankali. V petek je bil
odhod, vse smo pospravili in odšli na avtobus. Žiga Krepša: Zbujali in vstajali smo ob sedmih. Ob pol osmih smo imeli zajtrk. Sledilo je smučanje in nato kosilo. Po kosilu pa počitek in spet smučanje. Ta teden mi je bil všeč, še posebej, ker sem se nauči delati prave zavoje. Eva Vogrin: Teden je bil razburljiv. Nino Pečnik: Najbolj sem užival, ko smo tekmovali in ko je bila nočna smuka.
Sašo Nedelko: Naučil sem se smučati. Všeč mi je bilo, da smo veliko smučali, tudi zvečer.
Nika Ilešič: Šola v nravi mi je bila všeč in je bila tudi zabavna.
učenci 5. b
Uživali smo na Kopah
6. b razred
POČITNIŠKE DELAVNICE ZA NADARJENE
POCITNICE PRI BABICI
V ponedeljek, 22. 2. 2016, smo imeli v Cerkvenjaku delavnice za nadarjene.
Ko sem prispela v šolo, sem se usedla zraven Vanesse Repič. Skupaj sva počakali na začetek. Najprej je bilo tekmovanje. Prvi so tekmovali učenci četrtih in petih razredov. Zmagala je Vanessa Repič. Sledilo je tekmovanje šestošolcev in sedmošolcev. V polfinale so se uvrstili Sergej Ilešič, Gašper Kavčič in Jaka Govedič. Zmagal je Sergej.
Sledile so delavnice, jaz sem se udeležila gledališke delavnice. Razdelili smo se v pare in si pripovedovali o svojem življenju. Nato smo povedali , kaj nam je naš par povedal. Ko so vsi povedali, smo imeli vaje za čeljusti. Spet smo se razdelili v skupine po štiri. Vsaka skupina je morala nekaj predstaviti. Na koncu smo povedali še eno pesmico. S tem so se delavnice končale. Zadovoljna in polna lepih občutkov sem odšla domov.
Sanja Ilešič, 6.b
V soboto sem šla na počitnice k babici in dedku v Strmec. Tam je že bil moj bratranec Liam. Zelo smo se zabavali.
Po kosilu smo šli nabirat zvončke. V gozdu smo srečali dedka. Ko smo zvončke nabrali, nas je dedek s traktorjem odpeljal domov. Skoraj ves popoldan smo se zunaj z Lia-mom igrali. Ko smo se vrnili v hišo, smo gledali televizijo. Naslednje jutro smo takoj po zajtrku spet sedli pred televizor. Skoraj ves dopoldan smo gledali Big brother. Po kosilu smo šli k meni domov. Zraven je šel tudi Liam. Tudi pri meni sva izkoristila dan in sva se skoraj ves preostanek dneva igrala.
Počitnice pri babici in dedku so mi bile zelo všeč. Vendar pa to niso bile edine počitnice, saj sem bila tudi pri drugi babici, kjer mi je bilo prav tako všeč.
Mojca Šilak, 6.b
Marec 2016 23
NOVICE, 55.indd 23	■(©}■	18.3.2016 5:15:16
#
Starševska^ozornost^^ajvišje priznanje
Otrokova potreba po pozornosti
»Otrok potrebuje dobršno mero človeškega stika, pozornosti in ljubezni; če je za te dobrine prikrajšan, se preneha odzivati na svet odprto in spontano; umakne se vase in gleda na okolico bodisi sumničavo in boječe, ali pa nasilno in agresivno terja zase vso njeno pozornost« ( Fontana, 1995). Ko bi vsakdo imel nekoga, ki bi ga z veseljem gledal, poslušal; spodbujal in občudoval. Pa ne samo takrat, ko bi bil majhen in prisrčen .
je otrok v vrtcu »nezahteven«. Saj se taisti nezahtevnež doma spreobrne v »glejte me, poslušajte me - in to non stop«.
»Drama« se običajno začne že ob odhodu iz vrtca, ko otrok prihod enega od staršev pozdravi z nenavadnim kričanjem, jokom, cepetanjem. Ali pa starša ignorira in noče oditi domov. Odhod iz vrtca je lahko stresna situacija; do skrajnosti nabita s čustvi. Otroci jo rešujejo vsak po svoje.
Minimalna količina pozornosti - zagotovljena!
»Ko se odpravimo na sprehod bi se rad z menoj držal za roko. Pri počitku mi ob svoj ležalnik položi blazino, da bom le sedela poleg njega. Ves čas mi razkazuje svojo najnovejšo igračko, in vsaj enkrat tekom dopoldneva omeni, da me ima rad.
Okrog mene pa še enajst malih otrok. In vsi si želijo prav to, da bi me prijeli za roko in se z menoj igrali.« Vrtec je prizorišče nenehnih interakcij. Prostor v katerega je »ujeta« skupina ljudi, ki je komaj začela iskati svoj prostor pod soncem. Skupina otrok, ki za dobro počutje nujno potrebuje veliko pozornosti. Trudimo se zadovoljiti vsaj minimalno količino pozornosti za vsakega od njih. Objemi, poljubčki, prijazne besede, pogled v oči so dejanja, ki otroku sporočajo: Tukaj si, vidim te! Dobrodošel med nami!
Ne potrebujejo tako veliko naši najmlajši, da se čutijo sprejete in dobrodošle ter »kvalitetno« preživijo svoj vrtčevski vsakdan. Potrebo po pozornosti zadovoljujejo tudi v odnosih z vrstniki. Zlasti starejši predšolski otroci. Medtem ko mlajši toliko bolj potrebujejo naklonjenost in pozornost odraslih pa zagotovljena. Glej me! Poslušaj me!
»Minimalno« pa še zdaleč ni »maksimalno« in lahko si predstavljamo, kako veliko količino pozornosti moramo nakloniti otroku starši doma, da bi dosegli »potrebovani maksimum«.
Včasih je kar težko verjeti vzgojiteljem, ki zatrjujejo, da 24 Novice občine Sv. Andraž
Pomislimo ...
Najglobja otrokova čustva povezana z vsemi prijetnimi in neprijetnimi doživetji tistega dne se sprostijo, ko otrok zagleda mamo oz. očeta. Enega ali drugega od staršev, ki mu zaupa do skrajnosti; mami ali očija, ki je končno prišel ponj. Tako veliko se je otroku pripetilo tekom dneva, a vas ni bilo zraven. Pretežko je še vse to povedati, a v sebi čuti otrok nemir, napetost. Pogrešal vas je in zdaj ste tu. Ne boste mu ušli tako zlahka. Popoldnevi pa so kratki in težko je zadovoljiti otrokovo potrebo po ( včasih se zdi ) »neomejeni količini« pozornosti.
Pa se zgodijo nočna prebujanja, skakanja v zakonsko posteljo, jok ob odhodu v vrtec in objem, ki noče popustiti.
Ne pozabimo ....
Otroci nas potrebujejo! Bolj kot si mislimo in bolj kot smo si včasih voljni priznati!
Prisluhnimo jim in posvetimo jim svoj čas! Ne bodo več dolgo pripravljeni preživljati svojega časa z nami. Slej ko
prej nas bo na vratih otroške sobe ustavil znak: Ne vstopaj!
Premalo časa, premalo energije
Starši smo veseli, ko vidimo, da si naš otrok v vrtcu zna izboriti pozornost; tako odraslih kot vrstnikov. V skrbeh smo, kadar občutimo nasprotno. S podobnim problemom se ukvarjamo doma. Skušamo zadovoljiti otrokovi
NOVICE, 55.indd 24	■(©}■	18.3.2016 5:15:16
vrtec
potrebi po pozornosti.
•V skrbeh smo, kadar se nam zdi, da se otroku ne posvečamo dovolj časa ali ne dovolj intenzivno. •Nekateri smo v skrbeh, ker se nam zdi, da otroku posvečamo preveč pozornosti in zdi se nam, da si jo ta le prehitro in preveč zlahka pribori.
Tisti, ki se snidemo s svojim otrokom šele v poznih popoldanskih urah, skušamo verjeti teorijam, ki zagovarjajo pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa. Potemtakem naj bi bila ena ura intenzivnega ukvarjanja z otrokom več vredna kot večurno »mlačno« sobivan-je. Tisti, ki se ne obremenjujemo toliko z dejstvom, da z otrokom preživimo le uro ali dve na dan, pa smo verjetno toliko bolj zaskrbljeni zaradi otrokovega »neželenega« načina obnašanja ( nočna prebujanja, izbruhi, tesnoba ob vsakodnevnem ločevanju in podobno ). Starševska nepozornost slej ko prej pusti posledice na otroku, pa če smo si to pripravljeni priznati ali ne. Starši in si vsak po svoje opravičimo svoje ravnanje. Kaj je prav in kaj je dobro za otroka pa je odvisno od posameznega otroka, starša in njunega medsebojnega odnosa.
Nesprejemljiva ne/pozornost
Veliko je načinov vzbujanja starševske pozornosti. S tem v zvezi govorimo tudi o t.i. negativni in pozitivni pozornosti. Vezani bodisi na sprejemljivo bodisi neželeno vedenje. V povezavi s to delitvijo lahko izpostavimo tudi oblike vedenja, ki po mojem mnenju škodujejo enemu, obema ali vsem v odnosu otrok - starši:
•otrokova potreba po pozornosti onemogoča zadovoljevanje osnovnih človeških potreb enega ali obeh staršev: »Otrok hoče vedno več od mene. Če sem z njim cel dan, me želi še ponoči. Zelo težko se sam zaigra in ves čas si želi, da ga opazujem, se pogovarjam z njim. Jaz pa rabim premor.«
Koliko pozornosti mu moram nuditi? Toliko kot je premoreš. Kdaj otroku posvečam preveč pozornosti? Takrat, ko mi to postane v breme in ne morem več normalno funkcionirati kot človek (posledice: neprespanost, vzdražljivost, kričanje, otopelost). Vsak zdrav odnos bi moral zadovoljevati oba oz. vse vključene vanj.
Odnos otrok - starši ni izjema.
•otrokova potreba po pozornosti močno otežuje partnerski odnos
»Kadarkoli se s partnerjem želiva pogovarjati, nama otrok vedno skače v naročje. Če se objameva, se na drugi strani sobe že zasliši ropot, ki naznanja bližnjo katastrofo. Kaj si res ne moreva vzeti minutke zase, če je otrok buden.« Nespametno bi bilo pričakovati od predšolskega otroka, da nam bo naklonil uro ali več časa za miren pogovor s partnerjem. Prav nič pa ni narobe, če nam bo dopustil nekaj minut. Podobnih kompromisov je še veliko. Ne imejmo slabe vesti, če jih sprejemamo. •otrokova potreba po stalni pozornosti je dolgotrajna in ni le odziv na posamezne pomembne dogodke oz. spremembe v življenju otroka;
Povečana potreba po pozornosti je pogosto odziv na spremembe v življenju otroka oz. družine; •eden od staršev ponovno začne hodit v službo •vključitev otroka v vrtec
•rojstvo bratca ali sestrice in podobno »Kompromis«
V takšnih primerih odrasli hitro prepoznamo vzrok povečani potrebi. Sprejmemo jo, saj jo razumemo. Takrat običajno čisto spontano in naravno, ljubeče starševsko brez obotavljanja sklenemo »kompromis«. Dovolimo otroku, da se malce dojenčkasto obnaša, da kakšno noč prespi v naši postelji ...
Slej ko prej se občutljivo obdobje konča in otrok znova najde »samega sebe«.
Bodimo pozorni, da se ne ujamemo v zanke t.i. kompromisov.
Otrok mora razvijati in razviti starosti primerno stopnjo samostojnosti.
Spodbujajmo otroka, da bo razvijal samostojno igro; pomagajmo mu pri tem in se veselimo njegovih uspehov. Nekateri izredno družabni in odprti otroci nenehno iščejo stik z drugo osebo. Pomagajmo jim, da se bodo znali tudi umakniti, poglobiti v svoj notranji svet in preživeti nekaj trenutkov sami s sabo.
•zanemarjanje otroka; od blagih (skoraj nevidnih oblik) do skrajnih vedenj:
•biti v istem prostoru z otrokom in ga ignorirati ( ker je na sporedu šport, dnevnik, ... ker je varuška še vedno prisotna in bo že ona poskrbela zanj )
Sporočilo otroku: Nisi mi tako pomemben, da bi se odzval na tvoj »klic«.
•prepuščanje nege in skrbi za otroka, ki je bolan ali se slabo počuti drugim ljudem.
Sporočilo otroku: Tvoje zdravje zame ni na prvem mestu. •zamujati oz. ne biti prisoten pri otroku pomembnih dogodkih
Nastopi, tekmovanja, rojstni dnevi . Posebni dogodki, ki zahtevajo posebno pozornost! Ne zamudite jih! •biti odsoten dalj časa in večkrat v krajšem časovnem obdobju;
Otroci razumejo, oz. se trudijo razumeti, da morajo starši tu in tam na službeno potovanje ali krajši oddih. Otrok bo preživel krajšo odsotnost očeta ali mame in se verjetno prav lepo zabaval pri starih starših oz. drugih varuhih, enkrat, dvakrat, mnogokrat. Problem nastane, ko se to dogaja prepogosto in prevečkrat zapovrstjo. Takrat otroku sporočamo: Nisi mi tako pomemben, da bi s teboj preživel večino svojega prostega časa.
Nezamenljivi, a nadomestljivi
Nekateri smo v dvomih, ker se nam zdi, da otroku posvečamo preveč pozornosti, drugi, ker se otroku premalo posvečamo. Redki o tej »dilemi o pozornosti« sploh ne razmišljamo.
Ko bi vsakdo imel nekoga, ki bi ga z veseljem gledal, poslušal; spodbujal in občudoval. Pa ne samo takrat, ko bi bil majhen in prisrčen .
Potem bi se manj ljudi trudilo biti opaženih za vsako ceno in na vsak način. In več ljudi bi imelo tisti topli občutek pomembnosti in priznanosti. Najvišje priznanje, podeljeno že v rani mladosti. Priznanje svojih staršev.
Mateja Holc, dipl. vzgojiteljica, vodja
Marec 2016
25
NOVICE, 55.indd 25
18.3.2016 5:15:17
#
■
ostali prispevki
Referenčna ambulanta
Kaj je referenčna ambulanta?
Je naziv za ambulanto družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja: poleg zdravnika in medicinske sestre bo paciente v referenčni ambulanti spremljala tudi diplomirana medicinska sestra, njeno delo je neposredno povezano z delom zdravnika. Medicinske sestre v referenčni ambulanti imajo možnost da si za vas vzamejo čas in se z vami pogovorijo. Delo v referenčni ambulanti je razdeljeno na preventivo in kurativo.
V	preventivo spadajo osebe starejše od 30 let, brez kroničnih bolezni. Te osebe so vsakih 5 let vabljene na preventivni pregled.
V	kurativo pa spadajo pacienti, ki se zdravijo za eno ali več kroničnih bolezni, kot so: arterijska hiperten-zija, sladkorna bolezen, depresija, astma, KOPB, benigna hiperplazija prostate, osteoporoza in koronarna obolenja.
Na pregled v referenčno ambulanto ste lahko vabljeni: •preko pisnega vabila; •lahko vas napoti vaš osebni zdravnik; •ali sami pokličete v ambulanto in se naročite na pregled v referenčni ambulanti.
Kako poteka obravnava pacienta v
referenčni ambulanti?
Najprej boste napoteni v laboratorij na odvzem krvi, saj potrebujejo vrednosti holesterola in krvnega sladkorja na tešče. Še isti dan vas bo medicinska sestra naročila na preventivni pregled v referenčno ambulanto. Obravnava v referenčni ambulanti traja približno 45 min. Medicinska sestra vam bo najprej izmerila krvni tlak, telesno težo in višino, obseg trebuha in posnela EKG. Podatki, ki jih od vas želi pridobiti so: •spol, starost;
•družinska anamneza (ali ima kdo v družini kakšno bolezen); •o prehrani, gibanju, razvadah (alkohol, kajenje);
•o udeležbi v presejalnih programih (ZORA,DORA,SVIT); •o znakih stresa in depresije; •moške po 50. letu bo povprašala o odvajanju vode.
Cilj referenčnih ambulant je:
•da s pomočjo medicinske sestre ugotovite ali imate dejavnike tveganja za katero bolezen, kako jih odpraviti in da ste informirani o nenalezljivih kroničnih boleznih (arterijska hiper-tenzija, sladkorna bolezen, depresija, astma, KOPB, benigna hiperplazija prostate, osteoporoza in koronarna
obolenja);
•da ste informirani, da kajenje lahko privede do KOPB-ja, povečana telesna teža do srčno-žilnih obolenj in vam to tudi natančneje razloži. Medicinska sestra v referenčni ambulanti vam bo ponudila tudi možnost vključitve v brezplačne programe za hujšanje, zdravo prehrano, odvajanje od kajenja, ki potekajo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Vabljeni ste, da se odzovete na vabilo za pregled v referenčni ambulanti, saj lahko z rednimi preventivnimi pregledi hitreje prepoznamo spremembe v zdravju, ki jih lahko z ustreznim ravnanjem pravočasno odpravimo in si tako izboljšamo svoje zdravje. Referenčna ambulanta je za vas, da najdete pravo pot do svojega zdravja, naj o njem ne odloča samo zdravnik, ampak tudi vi sami! Preventiva = boljša kot kurativa!
Barbara Rep, dipl. m.s.
26 Novice občine Sv. Andraž
DELOVNI ČAS REFERENČNE AMBULANTE VITOMARCI Torek: 7.00h - 14.00h Četrtek: 7.00h - 14.00h
LABORATORIJ: Četrtek: 7.00h - 8.00h Tel.: 051 249 229
NOVICE, 55.indd 26	■(©}■	18.3.2016 5:15:18
Šolski parlament
V sredo, 17. februarja, je na šoli potekal že 13. šolski otroški parlament. Tema letošnjega parlamenta je bila PASTI MLADOSTNIŠTVA. Ker pa vsi učenci še niso mladostniki, so učenci prvih treh razredov ustvarjali na temo pasti otroštva.
Učenci naše šole so med največje pasti mladostništva uvrstili:
-	preizkušanje drog,
-	prvo kajenje,
-	uporabo interneta,
-	prepire s starši, upad šolskega uspeha.
Na parlamentu so sprejeli tri sklepe:
1.	Starejši učenci bodo učencem 4. in 5. razredov predstavili pasti uporabe socialnih omrežij.
2.	Starejši učenci bodo za učence
2.	in 3. razredov pripravili delavnice reševanja konfliktov.
3.	Skupina učencev bo organizirala druženje vseh nadarjenih učencev, na katerem bodo med drugim spregovorili tudi o izogibanju pastem mladostništva.
Pri izogibanju pastem mladostništva si bodo pomagali z znano mislijo:
"Če spremeniš način, kako gledaš na stvari, se stvari, na katere gledaš, spremenijo."
(W. Dyer)
Štefka Smej, mentorica ŠOP
VPIS OTROK V VRTEC VITOMARCI
Obveščamo vas, da bo vpis otrok v Vrtec Vitomarci potekal od
1.4. do 30.4.2016.	wl	. . , ,
Vloge za vpis bodo na voljo na spletni strani Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah in OŠ Cerkven-jak Vitomarci, lahko pa se dvignejo tudi osebno na občinskj upravi ali v tajništvu OŠ Cerkven-jak-Vitomarci, kjer jih lahko do zadnjega roka tudi oddate in dobite dodatne informacije.
Občinska uprava
RAZPIS MALE ČISTILNE NAPRAVE
Obveščamo vas, da bo razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav objavljen v ponedeljek 4. 4. 2016 na spletni strani www.sv-andraz.si.
Razpisna dokumentacija bo od tega datuma na voljo na spletni strani in v vložišču občine.
Občinska uprava
4. Društvo Krdebač iz Cerkvenjaka in Društvo mladih Vitomarci so tudi tokrat združili moči in spletli veliko krdebačev. Izkupiček od prodaje so si razdelili in doni-rali. Iz naše občine so denar namenili nakup opreme otrokom iz socialno ogroženih družin. Pletenje bo v tem letu organizirano tudi v naši občini, zato lepo vabljeni že sedaj.
Uredniški odbor
1.	V ponedeljek 11. 1. 2016 med časom dela v poslanski pisarni je poslanec Državnega zbora Andrej Čuš družini iz naše občine podaril računalnik z opremo.
2.	Občina Sv. Andraž v Slov. goricah je podala na Anino zvezdico pobudo za prejem barve za oplesk stanovanja. Pobuda je bila uspešno izbrana in družini iz naše občine smo podarili 75 kg barve, ki smo jo prejeli od Anine zvezdice.
3.	Občina Sv. Andraž v Slov. goricah je namesto vstopnine na oddaji polka in majolka, izkupiček od pobranih prostovoljnih prispevkov za ogled prireditve namenila župnijski karitas. Nagrado je prevzela predstavnica karitasa Ljudmila Kocuvan.
Pomagajte ljudem v stiski, saj bodo morda prav oni tisti, ki bodo nekoč pomagali vam.
Marec 2016
27
NOVICE, 55.indd 27
18.3.2016 5:15:18
dobitnika občinskih plaket
Čuček Franc in KUD Vitomarci
Cucek Franc in Marija Kocuvan (v imenu KUD Vitomarci)
Čuček Franc je upokojenec, je član društva upokojencev in ljubiteljski vinogradnik.
Čuček Franc je za dobrobit občine opravil veliko prostovoljnega dela v našem kraju tako v času Krajevne skupnosti, kot sedanje občine. V času Krajevne skupnosti je bil glavni operativni nosilec načrtovanja in izgleda pokopališča, grobov in ureditve razsvetljave, kjer je skupno opravil več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Veliko prostovoljnih ur je opravil pri urejanju vodovoda in telefonije kraja, opravil je glavna dela ureditve križev na pokopališču in pri cerkvi ter urejanju osrednjega prostora ob cerkvi. Veliko svojega prostega časa je pred leti namenil tudi prenovi gasilskega doma, zadnje aktivnosti pa so bile v sekciji Društva upokojencev za ohranjanje kulturne dediščine, ker je veliko prostovoljnega dela opravil v muzeju Hrgove hiše, stare s slamo krite cimprane hiše.
Franc Čuček je aktiven v športni sekciji Društva upokojencev v sekciji pikado, kjer je bil član tekmovalne skupine in organizator treningov. Skupina je pod njegovim vodstvom dosegla dva krat prvo državno mesto g. Franc pa je v Kočevju dosegel naziv državnega prvaka.
G. Franc Čuček je s svojim prostovoljnim delom in uspehi zagotovil viden in dolgoročen razvoj občine, deloval je v korist kraja, občine in vasi ter z vrhunskimi uspehi pripomogel k ugledu občine, zato mu občina podeljuje plaketo za življenjsko delo.
(povzeto po obrazložitvi)
Kulturno umetniško društvo Vitomarci ima več kot
120 letno tradicijo. Prvi zapisi o društvu segajo v daljno leto 1891, ko je bilo v Vitomarcih ustanovljeno Bralno društvo. Društvene aktivnosti so se razširile na zborovsko petje, igranje predstav, igranje na tamburice.
Prvi zapisi o začetkih ljubiteljskega gledališkega igranja v Vitomarcih segajo v daljno leto 1895, ko je bila v okviru takratnega Bralnega društva uprizorjena prva igra na prostem Krojač Lipe. Kulturno umetniško društvo tako letos praznuje jubilej 120 leti igranih iger. Vse od takrat, Režiser odrasle gledališke skupine je Milan Černel, ki je tudi sam izvrsten ljubiteljski igralec je bil leta 2005 izbran za Naj komedijanta v Pekrah na Festivalu komedije, leta 2006 pa je nagrado Naj komedijantke na omenjenem festivalu prejela tudi Nina Žvarc.
Kulturno umetniško društvo aktivno deluje še danes in pod svojim okriljem združuje več kot sedemdeset »An-drašovčarjev« v starosti od petih pa vse do dvainsedem-desetih let. V društvu deluje več sekcij: Odrasla gledališka skupina, Gledališka skupina Kalimero, Otroška in mladinska gledališka skupina, Mešani pevski zbor, pevska skupina Avis, Recitatorska in dramska sekcija. Društvo ima tudi svojo knjižnico. V tem letu pa je znova začel delovati Tamburaški orkester.
Skorajda ni hiše v naši občini, od katere ne bi izviral vsaj en ljubiteljski gledališki igralec. Društvo ima svojo zves-
so v Vitomarcih skoraj vsako leto uprizorili vsaj eno novo igro, razen v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je na tem področju aktivnost krajanov začasno zamrla. V petdesetih letih je sledil pravi razcvet ljubiteljskega igranja v kraju, saj so imeli tudi po štiri nove predstave na sezono. Takrat so bili Vitomarčani znani po dobrih gledaliških predstavah, kvalitetnem večglasnem zborovskem petju, razveseljevali pa so tudi s tamburicami.
Leta 2005 so se s predstavo Kraljična na zrnu graha v okviru Festivala Primadona založbe Tuma iz Ljubljane to publiko, aktivno skrbi za podmladek in se jim tako ni bati za ohranjanje in razvijanje ljubiteljske kulture v naši občini.
Odrasla skupina včasih odigra tudi po štirideset ponovitev v sezoni domala po vsej Sloveniji, zadnja leta pa so ime našega kraja ponesli tudi po Evropi s svojimi gostovanji za zdomce.
Kulturno umetniškemu društvu Vitomarci se podeli plaketa Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ob 120. obletnici igranih iger, saj so v igralski sekciji dosegli izredne uspehe in s tem bistveno pripomogli k ugledu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
(povzeto po obrazložitvi)
28
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 28
18.3.2016 5:15:19
ustvarjalni kotiček
Pomladno praznična dekoracija
Izberemo dve različno veliki stekleni vazi, ki ji vložimo eno v drugo.
Prazen prostor med vazama lahko zapolnimo z raznimi figurami, čokoladnimi jajčki, vejicami, trakovi, kamenčki.
Manjšo vazo napolnimo s cvetjem (zvončki, narcise, mačice, tulipani, forzici-ja.) ali pa vanjo posejemo žito.
Naj vam pomladno - praznična dekoracija polepša dom.
vir: pinterest
PREPROSTA IDEJA, S KATERO LAHKO RAZVESELITE OTROKE
Papirnato vrečko izrežemo v obliki zajčjih ušes in na notranji strani zalepimo roza papir (notranjost ušes). Vrečko napolnimo z izdelki po želji in zavežemo s pisanim trakom.
vir: pinterest

PIRHI V TERANU
1.	Jajca najprej previdno operemo in obrišemo. Za pol ure jih namočimo v z vodo razredčenem kisu, ki bo naredil še najbolj trdno lupino dovolj mehko, da bo vsrkala barvo.
2.	Jajca previdno vzamemo iz kisa in položimo v posodo. Prelijemo jih s hladnim teranom, ki ga mora biti toliko, da so jajca povsem prekrita.
Kuhamo na zmernem ognju približno 15 minut, nato posodo odstavimo. Jajca pustimo v vinu več ur; priporočljivo je, da se v vinu namakajo čez noč.
3. Pirhe previdno poberemo iz posode in jih posušimo na zraku. Opazili boste drobne kristalčke, ki so nastali na jajcu.
vir: okusno.je
TRIK, ZA POMOČ PRI BARVANJU JAJC
Uporaba kuhinjske metlice pri namakanju jajc v barvo.
vir: okusno.je
Marec 2016
29
NOVICE, 55.indd 29	■(©}■	18.3.2016 5:15:22
Nagradna križanka
MOČNO DEHTEČA CVETLICA, KORCEK
LUKA OB ZAHODNI OBALI ISLANDIJE
POŠEVEN DROG NA PREMCU LADJE, KOSNIK
GOZDNO OPRAVILO, SEČNJA
DRŽAVA
NA BLIŽNJEM VZHODU
PRISTAŠ GOLOTE, ADAMIT, NATURIST
IZOLACIJA
MESTO IN POKRAJINA
V
UKRAJINI
ZVEZNA DRŽAVA V
ZDA
PREGON DIVJADI
NEKDANJI
ŠL. SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ)
AM. JAZZOVSKI GLASBENIK (ORNETTE)
ARABSKI ŽREBEC
MESTO V SREDNJI ITALIJI, SAN GERMANO'
MESTO BLIZU MEXICO CITYJA V MEHIKI
GESLO:
MEDICINSKO IME ZA
ZLATENICO
ULTRAZVOČNI GLOBI-NOMER
DOLGO NOČNO POPIVANJE
TEKMEC
KOTOMER ZA
MERJENJE NAKLON-SKIH KOTOV
NERESNICA
KITAJSKA UTEŽNA MERA
JAPONSKO OBLAČILO
10
POLDRAG KAMEN
DUHOVITA FILMSKA DOMISLICA
GRŠKA BOGINJA ZMAGE
SOKRATOV TOŽILEC
VODNA ŽIVAL
KRATEK MOŠKI SUKNJIČ
11
POTRJE-VALEC IZLOČEK SPOLNIH CELIC
13
SL. PREVAJALEC IN PESNIK (JANEZ)
SNOV ZA TOPLOTNO IZOLACIJO
PUNT, REVOLT
NAVIGACIJSKA NAPRAVA
JUZNOAM. KUKAVICA
16
POLOŽAJ V JOGI UGODEN ZA MEDITACIJO
GL. MESTO ARABSKIH EMIRATOV
LEKSI-KOGRAF
PRAŠIČEK
OBMOČNA ENOTA
DENARNA ENOTA V
ETIOPIJI
VRSTA HRASTA
MESTO NA JUGU POLJSKE
MLAJŠA ZELEZNA DOBA
nagrade priskrbela: Nina Druzovič
LUKA V
SEVERNEM ČILU
NEKDANJE GLAVNO MESTO BABILONIJE
RAZDALJA, Kl JQ DOSEŽE IZSTRELJEN PROJEKTIL
HUDE SANJE
NEKDANJA MESTNA UTRDBA
17
14
AM. IGRALKA FARROW
SL. KIPAR (FRANCE)
12
SPORNO, TEŽKO VPRAŠANJE. LOGIČNA TEŽAVA
ZAPOREDNI ČRKI
DOMNEVNI HIMALAJSKI ČLOVEK
18
VRSTA IGLAVCA
MESTO OB LUŽIŠKI NISI NA ČEŠKEM
15
RIMSKA BOGINJA JEZE
AM. IGRALEC NICHOLSON
NATRIJ

Nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke (celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do torka, 10. maja 2016. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri dobitnike nagrad.
Nagmde-	^	Nagrajenci prejšnje križanke so:
1.	nagrada- 10 trsov. Trsničarstvo Edi Ceh, Vitomarci 3a, 2255 Vitomarci;	i nagrada- Mira Lovrenčič"
2.	nagrada- 5 trsov. Trsničarstvo Toplak, Juršinci, 2256 Juršinci;	2' nagrada- Roman Čiiš"
3.	nagrada- sadike solat v vrednosti 10 €. Sadike Druzovič, Drbetinci 1,2255 Vitomarci. 3. nagrada Nika Rojko'
BO
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 55.indd 30
18.3.2016 5:15:27
#
Zaključek
Člani uredniškega odbora Novic občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, smo imeli v začetku februarja kratki zaključek. Obnovili smo delo v enem letu in načrtovali spremembe v prihodnje.
Predsednik gostil župane
Predsednik države, Borut Pahor, je v mesecu januarju gostil slovenske županje in župane v protokolarni rezidenci v Brdu pri Kranju. Srečanja se je udeležila tudi naša županja.
Obisk pri slavljenki
22. 12. 2015 je 90 let praznovala Veronika Pučko. Obiskala jo je tudi županja skupaj z Društvom upokojencev Vitomarci in ji zaželela veliko zdravja in miru.
Obiskali so nas predstavniki čebelarjev
V ponedeljek 1. 2. 2016 so nas obiskali predstavniki Čebelarske zveze Slovenije in tudi naša občina je podprla njihovo iniciativo, da 20. maj razglasimo za svetovni dan čebel.
kronika kraja
Rojstva:
Melani Vršič Šmidlehner, rojena: 11. 2. 2016, mamica: Šmidlehner Marjetka, Slavšina 52, Šamperl Lara, rojena: 13. 2. 2016, mamica: Druzovič Anita, Drbetinci 32.
Smrti:
Ljubec Antonija, Hvaletinci 4, roj: 17. 4. 1962, umrla: 15. 12. 2015, Cigula Alojz, Vitomarci 80, roj.: 21. 5. 1952, umrl: 5. 1. 2016, Rajšp Franc, Vitomarci 28, roj.: 29. 1. 1930, umrl: 26. 1. 2016.
Marec 2016
31
NOVICE, 55.indd 31
18.3.2016 5:15:28
#
■

■


VABILO
čistilna akcija 2016
Občina Sveti Andraž v Slovenskih GORICAH vas vabi, DA SE
Ridružite čistilni akciji, ki bo letOs TuDI^ smislu rabote.
p

OBČI
čistilna akcija bo potekala v soboto, 2. aprila 2016 od 9.JRe.
a območju celotne Občine Sveti ndraž v Slovenskih goricah.
IMO SVETI
ANDRAŽ
Zberemo se ob 9. uri na zbirnih mestih:
-	Drbetinci (križišče pri Silecj),
-	Vitomarci (križišče pri Berlakj),
-	Novinci (avtobusna postaja pri Kovačec Zinki),
-	Rjavci (na križišču pri Kjkovec Ireni),
-	Slavšina (avtobusna postaja Košarjak),
-	Hvaletinci (pri kapeli),
-	Gibina (križišče ori mlekarni).
Vodje vam bodo pojasnili predvideni razpored, smer in napotke čiščenja, vam razdelili rokavice, vrečke. Lahko si tjdi sami organizirate mesto in cilj čiščenja. Iz vsakega zbirnega mesta bo organiziran tjdi traktorski prevoz za odvoz odpadkov do kontejnerja, ki bo na zemljišču Milana Gaveza pri križišču Berlak v Vitomarcih.
Vodje so predstavniki vaških odborov posamezne vasi.
Med čistilno akcijo, bo poskrbljeno tjdi za malico v večnamenski dvorani vitomarci, kjer se bomo okrepčali. Za pijačo in hrano bo poskrbljeno.
vabimo vas, da se čiščenja udeležite v čim večjem
številu!
v primeru slabega vremena se akcija prestavi na naslednjo lepo soboto.
NOVICE, 55.indd 32
18.3.2016 5:15:30