Posamezna Številka 1 Din. 4 PoSInlna pavšallrana. Štev. 97, ......... V Uubllanl. v Četrtek 24. mala 1923. Leto I. fllTBANJE W4BOPMO RADWAkNI DNKVNIK •r'; v č/j I 'vhais vsak dan zjutral. izvzemi] pondeilke. Mesečna naročnina: v l|ot>Qa&i ©Ib IO—, po poiti ©in 12°—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica it 1/L — Telefon it 213 Brzojavni naslov: „NovostMLIubiiana*. tlpravništvo: Marijin trf it 8. — Telefon St 44. Osiasl po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu it 13.238. ] Demisija Sonar Lawa. Sedem mesecev je bil Bonar Law ministrski predsednik Velike Britanije. Odstopil ni iz političnih vzrokov, tem-vč iz zdravstvenih: bolezen v grlu mu je vzela ves glas. Zato so tudi pri taki nesreči kritiki molčali nasprotniki oin Prijatelji pozdravljajo z enakim spoštovanjem njegovo plemenito osebnost, ki kaže solidne kreposti škotskega rodu. Njegov prednik, Lloyd George, je t svojo vehementno energijo udejstvil da so postali vsi ministri takorekoe njegovi tajniki, mesto da bi bili njegovi so-frudrrikL In zato je bil Lloyd George tudi odgovoren za vso politiko britanskega imperija. Pod Bonar Lawiem so pa administracije dobile spet svojo tradicionalno svobodo. Lord Curzon, ki moj-stersko vodi zunanjo politiko (ki mu je tako pri srcu, da ni hotel ničesar slišati, da bi postal Bonar Lawjev naslednik), je svobodno urejeval zadeve v orijeotu, v Rusiji in v Ameriki Enako je admiralstvo spet dobilo prej-šno avtonomijo in vpliv in si ustvarja sov Gibraltar v Dardanelah, drugega pa v Singapurju. Ko je prenehala diktatura Lloyda Georgea, je veliki britanski vladni stroj spet dobil svojo staro prožnost. »Matin« je mnenja, da nima demisija Bonar Lawa one izredne važnosti za celo britansko politiko, kot ga je imela demisija Lloyd Georgea. Celo v vele-važnem problemu Evrope, v reparacijah in izvršitvi mirovnih pogodb, je pustil Bonar Law lordu Curzonu gotovo Inicijativo. Nasprotniki so Bonar Lawju vedno očitali, da koleba na levo in desno, da pa ne pride do nobenega odločilnega sklepa, skratka, da mu manjka inicijative. V resnici je gledal predvsem na to, da ohrani delikatno politično pozicijo v ravnovesju, posebno v zadevi dobrohotne britanske nevtralnosti pri zasedbi ruhrskega ozemlja. Tako ne nahajamo v sedmih mesecih njegovega predsedovanja nobenega velikega odločilnega dogodka, pa tudi nobenih pozitivnih rezultatov. Vprašanje je, ali bo njegov naslednik, Stanley Baldwin, ki je dokazal, da zna izborno voditi državne Snance, oni mož, ki bo krenil na bolj aktivno pot in uspešno branil, zmerno konservativno stranko, ki je sedaj na vladi, zoper divje napade dela unionistov in liberalcev skupine Lloyda Georga in predvsem delavske stranke, ka-tere dsicipiinirana aktivnost postaja dan 2a dnem večja. Demisija Bonar Lawa ni imela zaenkrat težjih posledic, izvršila se je ^*“62 ministrske krize in torej menda ne spremenila zunanje politike Velike Janije. Seveda je to vprašanje, na , rero *6 bo dalo šele odgovoriti par 1103 1)0 Predah prihodnje nemške note. ‘ Dr. P. V. B. Vprašanje naše carinske tarife. Beograd, 23 maja. (B) V kratkem bo sklican v Beogradu gospodarski parlament, ki bo imel določiti splošno carinsko tarifo* na podlagi sprejetih konvencij za čas bivanja dr. Seipla v Beogradu. Naša splošna carinska tarifa, ki se izdeluje v to svrho v ministrstvu 2a trgovino in industrijo, bo v nekoliko ^eh dokončana. Kadar bo končana, bo Jbküster financ sklical predstavnike >seh gospodarskih krogov na konfe-*6000, na kateri se bodo definitivno pr©, kesale vse uvozne to izvozne postavke Ul §e!e takrat se bo sprejel definitiven hačrt zakona o splošni carinski tarifi. Požar na železniški postali. Beograd, 23. maja. (B) Iz Vto-■ovcev Javljajo: Sinoči je bil požar V Pisarni načelnika postaje. Požar je na* stoj na podstrešju, kjer se je vsled «ker iz lokomotive vnel star telegrafski Papir. Pogorela Je cela stavba s pisan» postale vred, na katero je ognje-«asna četa požar omejila in na ta način **01» stavbe, Id se nahajajo v nepo-Jjtednl bližini- Skoda znaša okoli 80.000 Ufa« Narodna skupščina. Pred sestavo nove britanske vlade. RA/PRAVA O VERIFIKACIJI MANDATOV. — PRED VOLITVAMI SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIŠTVA. ZNAČILNA BALDWINOVA IZJAVA. - LORD CURZON OSTANE NA SVOJEM MESTU. — ANGLEŠKO ITALIJANSKI ODNOŠAJL Beograd, 23. maja. (B) Na popoldanski seji narodne skupščine je govoril prvi g. Voja Lazič (zemljoradnik) o izpodbijanih mandatih. Za njim je govoril g. Rista Popovič (črnogorski avtonomist). Za njim je govoril g. Aea Milovič (demokrat) in na to g. Aca Stanojevič, poslanec srbske srranke. O svojem mandatu je govoril g. dr. Dušan Boško v ič (demokrat), ki je napadal dr. Lazo Markoviča in druge ministre. Nato je govoril minister notranjih del g. Vujičič, za njim pa poročevalec'večine verifikacijskega odbora g. dr. Kojič. Osebno pojasnilo pa je dal g. dr. Dušen Boško-vič. Seja se je prekinila ob pol 8. uri z odmorom ene ure in se torej nadaljuje ob pol 9. uri. Beograd, 23. maja. (B) Radi jutrišnjega praznika sv. Cirila to Metoda skupščina ne bo delala in ako se v teku sedanje seje, ki se vrši to uro, dovrši diskusija o verifikaciji mandatov, se bo takoj po prazniku, t. j. v petek vršila zaprisega poslancev, nakar se bo pristopilo k volitvam predsedništva skupščine. Radikali mislijo pridržati za sebe mesto predsednika, prvega podpredsednika in dveh tajnikov, mesto drugega podpredsednika pa bodo ponudili demokratom ali klerikalcem, kakor se bo pač dosegel z njimi sporazum. Eno mesto tanika bodo dali klerikalcem. — Eno mesto tajnika bodo dali klerikalcem, a eno muslimanom. Radikali bodo izvolili za predsednika skupščine g. Ljubo Jovanoviča. Pričakuje se, da bo g. Jovanovič na to pristal, Četudi se je v javnosti mnogokrat govorilo nasprotno. Iz sefe verifikacijskega odbora. Beograd, 23. maja. (Z) Danes dopoldne od 9. do pol 10. ure je imel verifikacijski odbor sejo, na kateri Je prečital ostavke posameznih narodnih poslancev, ki so izvoljeni na dveh aK več krajih. Verifikacijski odbor Je na podlagi tega sklenil, da se pozovejo in proglasijo za narodne poslance oni. ki prihajajo po predpisih volilnega zakona neposredno za onimi, ki se odrečejo mandatu in katerih imena so že javljena. Ker je tudi dr. Korošec izvoljen v dveh okrožjih, ni pa sam izjavil, za katero okrožje se je odločil, je verifikacijski odbor po čl. 85 vol. zak. predlagal narodni skupščini, da se naj dr. Koro- šec proglasi za poslanca v okrožju Maribor — Celje, ker je tam dobil večje število glasov. Za okrožje Ljubljana — Novo mesto pa da se ima pozvati Josip Nemanič. Nadalje se je dr. Lukinič, ki je po ostavki dr. Budesavljeviča v li-ško — krbavskem okrožju prišel na vrsto kot namestnik to s tem dobil dva mandata, odločili za zagrebški mandat, mandat v liško — krbavskem okrožju pa je vrnil narodni skupščini. Na to me. sto pa pride najmočnejši kandidat, g. dr. Gjorgje Brankovič, advokat iz Otočca. Verifikacijski odbor je o vsem tem sestavil poročilo, ki ga predloži narodni skupščini Notranjepolitični položaj. VAŽNE IZJAVE BIVŠEGA RADIKALNEGA MINISTRA. Beo&rad, 23. maja. (B) >V r e m e« poroča, da trdijo radikali, da sedanja vlada ni bila sestavljena za to, da doseže pod vsakim pogojem sporazum z blokom. Ona nikakor ni izključno vlada sporazuma, nego ima samo pogoj fn dobro voljo, da to postane. Položaj te vlade ni odvisen od tega, da-H se sporazum doseže ali ne. Vsekakor bo vlada ostala, samo da bo v vsakem slučaju, t. j. bodisi da se sporazum doseže, bodisi da se ne doseže, njena politika drugačna. Za to so nade demokratov prerane. Vlada Ima večino tuđi tedaj, ako bi Ko-roieev ali Spahov, klub prešel v ostro opo. zicilo, a proti prihodu Radičevcev je zavarovana s tem, da Radičevi mandati niso verificirani. Ako bi Radičeve! došli, bi morali najprej predložiti verifikacijskemu odboru polnomočja In čakati, dokler verifikacijski odbor in skupščina ne verificirata mandatov, na to bi Imeli priseči in šele potem b! morali dobiti priliko, da strmoglavijo vlado. Dokler se pa vse te procedure ne izvršijo, imajo radikali dovolj časa, da najdejo Izhod iz situacije, Beograd, 23. maja. (B) Urednik »Tribune« je govoril danes dopoldne z nekim uglednim radikalom, bivšim ministrom, ki mu je na njegovo vprašanje o razpoloženju radikalov odgovoril sledeče: »Mi smo prevzeli oblast v najtežji situaciji. Prirodni prehod iz krize v koalicijo so onemogočili demokrati s svojimi pretiranimi in smesnmi zahtevami. Obrazovali smo homogeno vlado, ki smatra za svojo dolžnost, da sprejme zelo važne zakone, ki so ne-obhodnL Demokrati nas napadajo radi pogajanj z Radičem. To pa le netočno, kaj« mi ne vodimo nikaklb pogajanj z Radičem, temveč smo hoteli le vedeti, kal on hoče. Mi vemo, da Radič ne more priti v skupščino, niti vstopiti v vlado. Obljuboval Je toliko kmetom, da b! le-ti takoj, ko bi prišel v skupščino, navalili na njega, da jim Izpolni obljube, katere je z obema rokama dajal, a tega on ne bo mogel storiti. To bi bila njegova politična smrt. Isti slučaj bi nastopil, ako bi Radič dobil oblast na Hr-vatskem. Radi tega njegove pretnje o prihodu v Beograd ne plašijo nikogar in mi z njim tudi ne nagovarjamo iz strahu, temveč v želji, da se popravijo razmere v Hrvatski kjer le prišlo po krivdi demokratov do obupnega stanja. Nadejamo se, da nam bo mogoče sprejeti v skupščini najnuj-neiše zakone, od katerih zavisi pravilno funkciioniranje državnega aparata. Za tem pa lahko pride kar hoče, država bo osigurana. Beograd. 23, mala. (B) Nocojšnja »Tribuna« piše: Verjetno Je, da bo do nedelje gotova diskusija o poročilu verifikacijskega odbora, v katerem slučaju se bo takoj po pravoslavnem Duhovem pristopilo-h konstituiranju skupščine. Najverjetnejši kandidat za predsednika je še vedno gosp. Ljuba Jovanovič, četudi radikalni klub še ni sklepal o tem vprašanju. Ravnotako bo tudi rešeno vprašanje rekonstrukcije vlade šele meseca junija ali mogoče še pozneje. Po Duhovem se začne najresnejše delo skupščine, ker Se v!ada sklenila, da predloži $e tekom meseca iunlja uradniški zakon in zakon o ustrojstvu vojske. Nato bodo po vrst! predloženi zakoni o davčni reformi, o invalidih o "oHedelskem kredita in tiskovni zakon. Skupščinske počitnice bi bile šele v avgustu in septembru, ako se ne bi do takrat pokazalo, da se skupščina razpusti. Za sedal le položaj vlade dovoli stalen In ni nikake nevarnosti, da bi moglo priti do kakih presenečenj. Težišče situacije je še vedno v tem, da-li bodo radikali nadaljevali pogajanja z blokaši ht kdaj. KOALICIJA Z DEMOKRATI IZKLJUČENA Beograd, 23. maja. (B) Vesti, ki so se lansirale te dni iz demokratskih krogov o radikalno demokratski koaliciji, ne odgovarjajo resnici. Neki član radikalskega kluba je Izjavil da Je položaj radikalnega kluba v skupščini povoljen. »Takega položaja klub ni imel nikdar od dneva osvobo-jenja dalje. MI ne bomo zaprli vrat za sodelovanje s tistimi skupinami, ki so pripravljene pomagati pri ureditvi naše kraljevine, toda ravnotako sedaj nimamo ni-kakih potreb, da vstopimo v kakršnokoli koaiiicjo, bodisi s skupinami desnice, ali pa s skupinami levice. Vse take skupine sl morajo Izbiti Iz glave, da se s pogajanjem more priti do koalicije, o koaliciji z radikalno stranico ne more biti niti govora. Predlog radikalov glede demokratskih izpodbijanih mandatov je samo neka zakonita korektna gesta. AJco so radikali to storili niso imeli težnje, da spravijo demokrate v dobro voljo.« Pogajanja z Italijo. Beograd, 23. maja. (Z) Priprave za pogajanja z Italijo so končane. Naši so dane jasne to točne to~ ju ? ,Za «členitev trgovinske pogodbe, tako, da se lahko pogaja z Ita-hio brez kakršnihkoli naknadnih naznanil Pooblastila so pa izdana, kakor običajno pod rezervo, da vlada zaključi sporazum. Naša delegacija odpotuje jutri v Rim. Namesto pokojnega člana g. Mila Popoviča je določen g. dr. Bogdan Markovič, upravnik uprave fondov. Dr. Rybar So to ostacs še nadalje naš prti delegat v paritetni komisiji ZA iZROCiTEV ^ZLOČINCA PASKI- Beograd, 23. maja. (B) Ministrstvo notranjih del je pooblastilo ministrstvo zunanjih del, da stori potrebne korake pri reški vladi da bi ta izdala na* m zloži®«*. Hrvoja Paskite- viča, ki se zasleduje radi hudodelstva dvakratnega umora v Zagrebu to ki se sedaj nahaja na Reki zadržan od ta-mošnjih oblasti________ Ali ste že obnovili naročnino za jutranje Novosti1? London, 23. maja. (Reuterjev urad.) Ministri kabineta bodo podali kralju svojo ostavko. Sestave novega kabineta ni pričakovati pred pretekom 24 ur. G. Robert Horne bo, kakor se čuje, sprejel mesto zakladnega kance-► larja in bo lord Curzon pridržal vodstvo zunanjih del. Na čestitke je odgovoril Baldwin: Treba mi je bolj vaše molitve, kakor vaših čestitk. London, 23. maja. Reuterjev urad poroča, da nova sestava ministrstva, kakor se govori ne bo izvršena pred sredo zvečer. V pondeljek dopoldne bo seja konservativne stranke, v kateri bo Baldwin Izvoljen za načelnika stranke, še predno se v pondeljek popoldne zopet začnejo seje parlamenta. Lord Curzon da spada med prve, ki so priznali, da mora biti ministrski predsednik član spodnje zbornice. London, 23. maja. (Agence Ha-vas.) Kakor poroča »Daily News«, so se vsi člani kabineta razven lorda Curzona izrekli za to, da obdrže svoja mesta, London, 23. maja. (K) »Daily Mail« javlja, da bo, ako lord Curzon demisijonira, najbrže lord Derby njegov naslednik. London, 23. maja. (Reuterjev urad.) Lord Curzon ostane državni sekretar za zunanje zadeve. ANGLIJA IN ITALIJA. Rim, 23. maja. (K) Ministrski predsednik Baldwin je poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri mu naznanja, da Je prevzel vlado in v kateri izreka nado, da bo skupno delovanje obeh vlad trajalo še nadalje. Ministrski predsednik Mussolini je odgovoril z brzojavko, v kateri s svoje strani zatrjuje, da bo stremel za tem, da se ohranijo srčni od-nošaji med obema državama in da se nadaljuje sporazumno sodelovanje obeh vlad. Pariz, 23. maja. (K) Po vesteh lista »New York Herald« je bilo imenovanje Baidwina za angleškega ministrskega predsednika v beli hiši sprejeto $ posebnim navdušenjem. Komunistični nemiri v Poruhrju. Dortmund, 23. maja. (K) V zvezi z zborom komunistične stranke se je pomikal demonstracijski sprevod proti notranjosti mesta in je napadel v Steinstrasse policijsko postajo, ki je bila obstreljevana s samokresi to puškami Nekaj napadalcev je splezalo na stolp požarne hrambe nasproti policijski postaji in je odtod streljalo na policijo. Ko je napadena policija dobila ojačenje, so se mogle ulice očistiti pri čemer je prišlo do streljanja in pretepa. Medtem je bila policija, ki Je bila odposlana v ojačenje, v Bornstrasse obkoljena to in obstreljevana s trojnimi pa- Revolucija v Bolgarski? Beograd, 23. maja. (B) Iz Skopila javljajo, da je glasom nekega šene potrjenega poročila Stambofjski zapustil včetaj Sofijo, odnosno, da ic je pravzaprav bil primoran zapustiti Vse prvake zemljoradniSke stranke, kakor tudi Stambolijskega. Je revolucijorami komite obsodil na smrt. Ministrski svet je imel sejo v rojstnem mestu Sta r bo-lijskega. med tem ko so stali na straži oboroženi seljaku Italijani ubiti turškega generala. Carigrad, 23. maja. (Br./ Ali RiZi.a p?ša. b.vš minister, in pove’mik 3 armadnega kora. je bil težko ranjen od italijanskega karabinijerja. napadenega od skupine Turkov. Italijan je sireljal in slučajno je ena kroglja zadela generala, ki je baje že podlegel težki rani. Misli se, da zadeva ne bo imela težkih posledic, ker je turška vlada dovolila, da pride karabinijer pred italijansko vojno sodišče. Pokrajinske skupščine sodnikov. Beograd, 23. maja. (B) V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani Sarajevu, Splitu in Novem Sadu se vrši 27. t. m. pokrajinska skupščina sodnikov, na kateri se bodo odredili delegati za osrednjo skupščino, ki se bo vršila dne 29. t m. IZ MADŽARSKE. Beograd, dne 23. maja. (B): Iz Budimpešte javljajo, da je bivši minister zunanjih del Gratz v svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Budimpešti, obširno razpravljal o škodi, ki jo ima Madžarska od svoje osamljenosti to predlagal, da se sprejme trianonska Madžarska kot taka in da se iščejo pota za zbližanje s sosedi >Az Ujszag« pravi povodom potovanja Bethlena, da bo Madžarska od tega imela, ako ne gospodarske, pa vsaj politične koristi Beograd,23. maja. (B) Iz Budimpešte javljajo, da je bivši ministrski predsednik Friedrich po svojem povratku iz Angore osnoval v Pešti inadžar-sko-turško banko. Te dni misli znova odpotovati v Angoro radi ustanovitve podružnice te banke, da bi se na ta način trgovske in politične vezi med Ma-diMSko to Turčijo zboUŠal» tronami. Trije stražniki so bili ranjeni Število ranjencev na strani napadalcev ki je na vsak način precej visoko, se rd moglo ugotoviti. Policiji se Je kočno posrečilo ob 5. pop. izprazniti ulice. (W.) Dortmund, 23. maja. (K) Včeraj pozno zvečer je prišlo vnovič do spopada med policijo in oboroženimi rudarji ob rudniku Scharnhorst, kjer se je deloma delalo. Napadalci so otvorili ogenj na policijo, ki je nato tudi streljala. Od napadalcev je dobil eden strel v prsa, to eden strel v nogo. Na to so rudarji zopet odšli. Do sinoči je bi!o prepeljanih V bolnišnico 24 ranjencev. (W.) Senzaciion?lna aretacija bolgarskega ministra. Sofija, 23. maja. (Z) Na postaji Sarambej na progi Sofija—Plovdiv je bil aretiran bivši minister financ Marko Turlakov, ko se je vračal v Sofijo. Njega so na postaji zadržali detektivi in ga odvedli v neznani smeri. Ta aretacija je v Sofiji izzvala veliko senzacijo, tembolj, ker je Turlakov eden najuglednejših članov Stambolijskega kabineta. Njegova aretacija se spravlja v zvezo z nario obogatitvijo na položaju mililitra financ. Za Turlakova pa se razven tega trdi tudi to. da je bil zelo bližU makendonstvujuščim. DRŽAVNA POSESTVA BIVŠE Ä. O. MONARHIJE. Beograd, 23. maja (B) Po čl. 196 trianonske mirovne pogodbe se morajo vsa državna posestva bivše avstro-ogrske monarhije, nahajajoča se na nam odstopljenem ozemlju oceniti in z njih vrednostjo naša država obremeniti Madžarska in Avstrija izvršujeta to cenitev sami, a naše oblasti imajo pravico. da jo preizkušajo. V to svrho so se izdala navodila vsem pristojnim uradom, da izvrše to cenitev. ZAHTEVE AMERIŠKIH SOCUALI-STOV. New York. 23. maja. (Reuterjev urad.) Socijalistični kongres Zedinjenih držav je sprejel resolucijo, v kateri se vlada poziva, da spusti na svobodo politične vjetnike. Nadalje je bil sprejet protest proti temu, da se socijalisti v Rusiji zapirajo v ječe in se je naprosila sovjetska vlada, da preneha s srvojo politiko preganjanja. Današnje prireditve» V Ljubljani: Drama: »CreSnjev vrt« I?v. Dijaška predstava. ZaCetek ob A ari popoldne. Opera: Zapito. , , . „ . Kino Malica: »Spletka In bubav.« Kine Id-.ik ’Fpf v pekel^ King Tivoli: »Kralj Gooonde,« L del V Maribora: Narodno gledališče: »Zvesti tovariš.« R;d C. Nočna lekarniška služba t Liubli&ott Tekoči teden* lekarna Trnkoczy u Mestnem trgu ta Kamor pri glavnem kote« dvoru. Nasa mela z Italijo. V kratkem se sestane v Rimu razmejitvena komisija, da končnoveljavno reši še nekatera sporna obmejna vprašanja. Za vsakogar je jasno, da se je italijanska diplomacija pri določanju državne meje ozirala edino na strategično stran. Pod pritiskom razmer smo se morali vkkmiti. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi sedanja meja pomenila gospodarsko smrt našega obmejnega prebivalstva. Popustljivosti smo dokazali več kot dovolj, naša dolžnost je, da dosežemo vsaj to, kar nam pripada po naravi in zdravem človeškem razumu. Ako je Italiji res do prijateljskih odnošajev z našo kraljevino, se bo morala ozirati na naše pravične zahteve. Sedanja meja pomeni za naše obmejno prebivalstvo resno nevarnost za gospodarsko propast. Vsak pameten poljedelec se trudi, da bi svoje gospodarstvo čimbolj zaokrožil in si s tem prihranil nepotrebnih potov, ki so velika ovira rednega gospodarstva. V raznih državah so izšli tozadevni zakoni, ki so šli kmetu v tem oziru zelo na roko. Poglejmo sedaj kakšne so tozadevne razmere na naši meji. Številni posestniki imajo svoje hiše in gospodarska poslopja tostran, polje, travnike in gozdove pa onstran meje. Razumljive so njihove upravičene zahteve po preureditvi meje, ako pomislimo, da je državna meja železna ovira, ki jo čuti posestnik ob vsaki najmanjši priliki Tako stanje je seveda nevzdržno in se mora regulirati, V nasprotnem slučaju bi bili obmejni prebivalci prisiljeni prodati svoje nepremičnine na italijanski strani, kar ne smemo na noben način dopustiti. Korekture nikakor niso tako velike, da bi jih Italija tudi z ozirom na svoja »stra-tegična« stremljenja ne mogla dopustiti Poleg tega moramo še omeniti, da se nahajajo onstran meje tudi vodovodi nekaterih naših vasi Tako leže na ita- Radikalizem more imeti prihcdnjost samo, ako se bo držal prvotnih načel svojih prvih ustanoviteljev, Svetozara Markoviča, Nikole Pašiča in drugih. Radikalizem ima svojo moč v svojih socijalnih idejah. Prvi je razvijal njegovo teorijo Svetozar Markovič. Delal je neumorno, bil neprestano preganjan od policije in sodnije, umrl je še zelo mlad, star 26 let PIsai je zelo mnogo, toda razumljivo Je, da ni mogel pri teh razmerah napisati sistematičnega dela. Vendar so njegove ideje prešle v kri ljudstva, na njih se je razvila mogočna radik. stranka in iz njih živi še sedaj. Resnični radikalec je samo, kdor sprejema njegove socijalne ideje: V naslednjih člankih hočem razložiti nekaj njegovih temeljnih idej. L Razredni bo]. V človeški družbi obstoje tri vrste stanov ali trije razredi človeške družbe: oni, ki proizvajajo, oni, ki ne proizvajajo, nego samo trošijo in oni, ki ne proizvajajo, toda so potrebni, da se zamofe proizvajanje v redu vršiti, V prvi razred spadajo predvsem delavci, kmetje in obrtniki. V drugi razred spadajo kapitalisti, namreč ljudje, ki žive samo od obresti svojega kapitala, ter sploh vsi ki ne delajo nič produktivnega in tudi ne pomagajo, da bi drugi lažje in plodonosne-je delali. lijanski strani vodni rezervoarji Planine in Hotederšce. Pomen tega moremo šele pravilno zapopasti, ako pomislimo, da se nahajamo na Krasu, kjer se kaj lahko pripeti, da se posluži Italija vodnih sil v svoje namene in, da. ostane naše prebivalstvo brez vode. Izključene tudi niso razne šikane v škodo našega obmejnega prebivalstva. Neobhodno je torej potrebno, da se določi meja tako, kakor zahtevajo življenski interesi našega obmejnega prebivalstva. Sedanje stanje je pa nevzdržno tudi radi tega, ker znači za naše posestnike prekomerno obremenitev njihovega gospodarstva. Kadar prekoračijo državno mejo, morajo plačati posebne pristojbine, la često presegajo dohodke iz posestva. Nič čudnega torej, ako se pod pritiskom razmer pečajo posestniki z mislijo prodaje svojih zamejnih nepremičnin. Tega pa nikakor ne moremo dopustiti, da bi se na ljubo krivemu italijanskemu tolmačenju rapallske pogodbe, prepustili naši ljudje nesigurni bodočnosti. Kdor je končno imel priliko ogledati si našo mejo pri Planini in Hotedršici, se gotovo ni čudil, da tako bujno cvete obmejno tihotapstvo, kar znaci veliko zgubo na carini Meja pelje tik ob cesti in par korakov zadostuje, da se odtegneš eni ali drugi dtžavni oblasti. To ne pomeni koristi nit: za nas niti zn Italijo. Že radi tega piičakujemo, da boPo Italijani upoštevali naše upravičene zahteve. Naši člani razmejitvene komisije pa se morajo zavedati svoje odgovornost! polne dolžnosti, ki jim jo nalagajo življenski interesi mšega obmejnega prebivalstva. Ako li torej prišla na dnevni red tozadevna vprašanja, naj odločno vztrajajo na naših popolnoma upravičenih zahtevah. V tretji razred spadajo n. pr. uradniki, ki so potrebni za vzdrževanje reda, žandarjl in vojaki, ki so potrebni za notranjo in zunanjo varnost, učitelji, da širijo prosveto, pisatelji in umetniki, da širijo omiko, trgovci, da posredujejo med pridelovalcem in potreboval-cem itd. L Prvi razred je najvažnejši in najpotrebnejši. On je podlaga celega društvenega reda. Njega je treba podpirati, da postane vedno močnejši in da je njegova proizvajalna moč vedno večja. Drugi razred je potreben samo radi prvega, on je samo neke vrste pomožni organ prvega razreda. Pravico do obstanka ima samo v toliko, v kolikor je res potreben. On ne sme imeti v državi odločilne moči, ker država ni radi njega, nego radi onih, ki proizvajajo. Tretji razred je popolnoma nepotreben in škodljiv. Zoper njega se je treba boriti in ga iztrebiti. Razredni boj torej v resnici obstoji in ta je opravičen. Razredni boj je boj onih, ki delajo in trpe proti onim, ki ne delajo, a vendar uživajo in uživajo še več in bolje, kakor oni, ki delajo. Vsak človek mora imeti Vsaj toliko dohodkov, kot stroškov. To je popolnoma jasno. Človek, ki več porabi, kakor pa ima dohodkov, mora enkrat propasti. Nekaj časa bo morda delal dolgo- ve, katerih ne bo mogel nikdar plačati, potem bo začel trošiti ona sredstva, ki so mu neobhodno potrebna, da zamore delati, slednjič bo začel propadati telesno. Predstavimo si kmeta, ki ne pridela toliko, kolikor pa potrebuje. Nekaj let bo delal dolgove, potem bo začel prodajati, kar neobhodno potrebuje za obdelovanje zemlje, prodajal bo živino, gnoj, seno itd. samo da dobi za najnujnejše potrebe. Ako bo slednjič zapravil celo kmetijo, bo moral stradati on in njegot-va družina, ali pa se mora omejiti v svojih potrebah. Isto, kar je s posameznim človekom, to je tudi s celim narodom ali s prebivalstvom gotovega kraja. Ako se v neki deželi manj pridela, kakor pa porabi mora dotična dežela gospodarsko propadati in ako gre to trajno dalje, mora slednjič popolnoma propasti. Mogoč je slučaj, da nekdo ne vleče dosledno dohodkov v lastni zemlji, nego v tujini in tako je tudi mogoče, da se v neki zemlji na splošno mnogo manj pridela, kakor pa porabi, a vendar prebivalstvo dotične zemlje ne postaja revnejše, nego še vedno bogatejše — ako namreč vleče dohodke iz drugih dežel. Tako imajo na primer francoski kapitalisti naložene svoje kapitale po celem svetu in vlečejo dohodke od najrazličnejših narodov. Nazadnje je vseeno, odkod so dohodki, resnica ostane: dohodkov mora biti vsaj toliko, kakor pa stroškov. Sicer bo zemlja gospodarsko propa-dala. Dohodki zamorejo prihajati samo ođ dela, ker samo delo vstvarja nove vrednosti. Kapital sam je neproduktiven, on ne proizvaja ničesar, ampak je samo sredstvo, da zamore kdo uživati plod dela drugih ljudi Čevljar, ki je vzel kožo, dreto, smolo Itd. in iz vsega tega naredil čevlje, dela direktno. Recimo, da je ves materijal, ki je potreben za par črevljev, vreden 10 enot, a čevlje proda za 15 enot. Torej je on s svojim delom ustvaril 5 enot Policaj, ki stoji na ulici in skrbi, da čevljarja kdo ne okrade, pomaga pri delu indirektno. Kapitalist, ki je čevljarju posodil 10 enot, da si je zamogel kupiti materijal, ni delal ničesar. Njegov kapital je samo sredstvo, da zamore čevljar delati in kapitalist vleči del njegovega dela. Cev-Ijar je torej naredil novo vrednost od 5 enot. Recimo, da se ta vrednost razdeli takole: kapitalistu 2 enote, za vzdrževanje javnega reda 1 enoto, za širenje prosvete 1 enoto. Ostane njemu za življenje 1 enota. Delavcu je torej ostala od njegovega dela, ki je vredno 5 enot, samo 1 enota, 2 enoti je vzel kapitalist, ki ne dela, 2 enoti sta šla za one stanove, ki so potrebni, če tudi pomagajo pri proizvajanju samo indirektno! Ako je ona 1 enota čevljarju za vzdrževanje življenja ravno dovolj, bo pač živel, dokler bo mogel delati. Ako je pa za življenje prepičla, bo moral načeti svoj delavni kapital, na primer prodati obleko, manj potrebno orodje, vzeti manj zdravo stanovanje, odreči si bo moral potrebno razvedrilo in nadaljno izobrazbo. Polagoma bo na ta način opešala tudi njegova proizvajevalna moč. Kolikor manj da čevljar kapitalistu in kolikor manj potroši za druge pomožne stanove, toliko več ostane njemu. Ako da kapitalistu namesto dveh enot samo eno, bodeta njemu ostali namestu ene, dve. Za ono drugo enoto si bo lahko kupil neko boljše orodje in potem bo naredil več, a kolikor več bo naredil, toliko več bo imel dohodkov. Kolikor večja je razlika med čistim dohodkom in med tem, kar on uporabi, toliko bolj napreduje gospodarsko. (Dalje prih.) Dr. L. Lenard: Radikalni socijalizam • Svetozara Markoviča. Iz prosvetnega življenja. — SinfoničnI koncert Dolgo vrsto le-tošniih koncertov zaključi v soboto zvečer v Unionu sinfonlčnl koncert »Zveze godbe-Ukov« za Slovenijo. Nameravan le bil Iz-kdučno Wagnerjev koncert, katerega je pripravljal g. operni kapelnik Matačič. Toda proti nameri prireditve koncerta z edi-'e nemškim vzporedom — sa] še slovan* kih del zdaleka polovico nismo slišali — : je pojavil v glasbenih krogih oster od-r r in »Zveza« se je morala odločiti za me~ ? ni vzpored. Poleg Hagnerja sta na vzpo- i še dva slovanska skladatelja: Čaikov-j in S*ik. Prireditev koncerta toplo po-zdravljamo, ker želimo Zvezi godbenikov kot tudi drugim našim orkestralnim udruženjem zaželjenega razmaha. Naj bo koncert lepo obiskan in naj doseže dober moralni In gmotni uspeh. Dirigirati bi moral ves koncert pravzaprav g. Matačič. O. Rukavina pa mu Je vzel neka! vzporeda In morda hoče porabiti ugodno priliko, da se rehabilitira, saj mu je »Narodov« glasbeni referent očital da nima ne srca ne razuma M slovansko glasbo. Bomo videli! Šahovski poteza je nerodna in zato je kralj še yadno v nevarnosti. —- Neupravičena tenkočutnost. Kritik jt na svetu skrajno prisovražen človek, čeprav v devetindevetdesetih slučajih po krivici. Glasbeni poročevalec »Slov. Naroda« le v poročilu o zadnjem koncertu Glasbene Matice pomotoma (kdo pa je nezmotljiv?) napisal da je skromni in neumorni kapelnik dravske divizijske godbe g. dr. Čerin na nekem svojem koncertu že izvajal Pre-mrlovo »Božično suito«. Res pa je, da jo je dirigiral na slavnostnem koncertu ob 501et-nlcl Glasbene Matice z Orkestralnim društvom g. prof. Karel Jeraj. V tej malenkostni pomoti vidi predsednik Orkestralne-aa društva g. dr, Karlin omalovaževanje In zapostavljanje g. Jeraja in njegovih zaslug za gojitev orkestralne glasbe pri nas. V kolikor se spominjamo, je kritika delovanje in zmožnosti g. Jerija vsikdar soglasno priznavala in hvalila, In mislimo, da njegovim uspehom gotovo ni potreba zagovornikov in tirad. Te potrebuje zaenkrat le g. Rukavina, drugim našim dirigentom jih hvalabogu ni potreba. Otročje smešna pa bi bila zahteva od katerekoli strani, da že enkrat pod drugim dirigentom izvajanega dela ne bi smel dirigirati n. pr. Niko Štritof in da bi ga v slučaju dobre izvedbe, ka-koršno smo na zadnjem koncertu mogli konstatirati, kritika ne smela pohvaliti. Sicer tega do danes še nihče ni odkrito rekel, a med vrstami to prav lahko čitaš. G- prof. Jeraju nihče ne krati njegovih zaslug. Veseli smo razvoja Orkestralnega društva, poleg tega pa tudi vseh ostalih orkestralnih udruženj, ki na! brez ljubosumja in zavisti vsak po svojih močeh pomagajo utirati pot dovršenim izvajanjem svetovnih In domačih orkestralnih del. Trdno upamo, da bo g. poročevalec »Slov. Naroda« svojo usodepolno pomoto slovesno popravil In zopet — mirna Bosna. — Josip Kostanjevec: Zbrani spisi. L zvezek. V samozaložbi je v tiskarni »Pa-nonla« v Gornji Radgoni Izšel te dni prvi zvezek Kostanjevčevih zbranih spisov. — Zvezek obsega 80 strani male osmerke In prinaša tri pisateljeve prvence, povesti »Na Silvestrov večer«’ »Kmetiška ljubezen* In »škof« ter stane 6 Din. Vsa izdaja je preračunjena na okroglo 40 zvezkov, ki bodo Izhajali v mesečnih presledkih po eden ali dva zvezka v 2000 izvodih. Spisi so urejeni kronologično, torej tako kokor so nastali Želeti bi bilo, da bi naša javnost pridno segla po teh izdajah. — Akademija »Bratstva«* Na binkošt-no nedeljo je mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« priredilo v »Unionu* nad- v» lepo uspelo akademlto. Tamburaški " 1 zbor je pod spretnim vodstvom svojega zborovodje Franje Mikoliča izvajal teške, umetniške skladbe, za kar je žel burne aplavze. Po komadu »La Traviata«, ki je bil mojstrsko izvajan, je bil poklonjen zborovodji Mikoliču krasen lovorjev venec z narodnimi trakovi. Tudi oddelek moškega zbora »Ljubljanskega Zvona« je žel za prekrasne domače narodne pesmi burne aplavze, kar dokazuje, da je svojo nalogo rešil nadvse častno. Zbor je vodil pevovodja Zorko Pr e love c. ki je že ob nastopu bil burno pozdravljen. Posebno navdušeni za narodne pesmi so bili bratje Cehi, katerim je bil večer namenjen. Solo-spevi mladega baritonista Hugo Kramar-šiča so bili tudi na višku in je mladi pevec žel nadvse zaslužene aplavze in sta mu bila poklonjena dva lerasna šopka. Vredna spremljevalka je bila gdč. V. M., ki je spremljala solopetje na kllvirju. Tudi njej sta bila poklonjena dva šopka. Da je večer še lepše uspel, sta poskrbela recitatorja, gdč. Vida Juvanova in g. Ivo Peruzzi. Občinstvo ni štedilo pri nobenem z aplavzi In je s tem pokazalo, da sta oba Izvršila svoje naloge uprav mojstrsko. Gdč. Juvanovi je bil poklonjen prekrasen šopek, ovit z narodnimi trakovi — Po oficijelnem delu se je razvila nadvse lepa prosta zabava s plesom. Akadmetnijo so posetIH vsi Cehi, ki so se udeležili kongresa narodno-socialisti-čne mladine. Med njimi smo opazili poslanca Trnobranskyja In Laubeja ter druge odlične goste. Tudi bratislavski gostje so se udeležili Akademije in smo med njimi videli bratislavskega župana dr. Okanija in češkega konzula dr. Beneša In druge. O Akademiji so se vsi češki gostje izrekli jako pohvalno, kar mora le spodbuditi mlado društvo, da nas zopet razveseli s kako enako prireditvijo. Vsa čast mladini, ki dela in svoje delo javno pokaže. Taki mladini gre čast In zahvala. Europski odmev angleško-ruskih debat Od našega stalnega pariškega dopisnika. Zelo neverjetno zveni in vendar je takole: v mnogih ozirih trnjeve debate med ruskimi sovjeti in vlado britanskega veličanstva so v francoskih krogih, ki stojijo Quai d’ Orsay-u nekoliko bližje, odvzele vsaj za hip tiste težke, moreče skrbi za bodočo politiko ob Renu in Ruhri. Veliko časopisje se bavi ponovno z nemškimi predlogi ki jih pričakujejo v prvih dneh po binkoštnih praznikih. Ali opažati je nekako nesigurnost: prerokovanja bulevardnih listov ne presegajo shematičnih formulacij. Zdi se, da so bili članki že prikrojeni za prvo nemško noto z dne 2. maja. Nikjer novih vidikov, le nekatera glasila razpravljajo o načrtu, ki ga je sprožil »Temps«, češ, da bi Nemčija zaenkrat prevzela obresti in amortizacije francoskega obnovitvenega posojila. Ko je skočil ruski trgovinski minister Krasin iz D-vlaka v letalo in iz letala zopet v ek>presni vlak, da bi kolikor mogoče hitro dospel v Foreign Office, iQ politični Pariz za trenutek ustavil sapo: poklicni politiki so instinktivno začutili, da gre za mnogo več, nego za praktično brezpomembno in teoretično le z največjimi težavami odpovediTvc ti-gtvsko pogodbo, o kateri se je govorilo v angleškem ultimatu. Že v prvi uri je bilo jasno, da bo besedilu britansko^ ruske pogodbe tak ultimatum v pravim smislu besede ni bil mogoč, tudi ne v slučaju, ki ga je navedel lord Curz .n, čtš, da bi bili sovjeti brezobzirno kršili svoje pogodbene obveznosti. Angleške mu državnemu tajniku za zunanje zadeve je bilo gotovo znano, da mora dajati sovjetom veliko priložnosti za ra izjave, ali pa vsaj, da mora poizkusiti odpraviti vse nedostatke. V Parizu se je bliskoma razširil sum: Anglija meri s svojo politiko v drugo stran. Zadnja raz prava v Spodnji hiši je ta sum še podkrepila, ne da bi se vsleđ pomanjkanja točnih podatkov mogli odrediti protiukrepi. Medtem pa je gospod Krasin šepetal londonskemu dopisniku antisovjetskega »Echo do Paris« prav tajinstvene besede, dočim je razgovore z novinarji drugih listov odklonil. Njegove izjave so nekak orakel. Niti poklicnim tolmačem ni uspelo, raztolmačiti smisel in daleko-sežnost teh izjav, človek ima neprijeten vtis, da pride nekaj važnega, da bo že v najkrajšem času padla kocka, ne da bi se moglo vpogledati v okolnosti in pogoje. Na političnem nebu ni nič groz-nejšega in pogubnejšega, kakor nevidni in gromonosni oblaki: pri mirnih opazovalcih je nervoznost napredovala že toliko, da se resno povprašujejo, kdo nosi vojno in mir v svoji togi Ali lord Curzon ali KrasinÄ Dr. P. P a r i z, v ma ju. Vse to je seveda pretirano in vsleđ splošne napetosti v političnem ozračju Evrope razumljivo. Tukajšnja razlaganja so prestopala celo omejeni okvir: potovanje maršala Focha na Poljsko, v Češkoslovaško in Jugoslavijo smatrajo nekateri krogi kot nekak poizkus, zbrati sile teh dežel v svrho obrambe proti Rusiji. V parlamentu se govori celo o možnosti — nekateri pravijo: verjetnost — velike, odločilne bitke aliirane zveze držav proti sovjetski Rusiji, seveda pod edinim pogojem, da je Rusija napadalka. Vprašanje pa je: Kako stališče bi v tej borbi zavzeti Anglija in Nemčija? Izza Rapalla (Santa Margherita) straši po glavah francoskih politikov mnogo nevarnejša nemško - ruska tajna pogodba. Kar se dogaja v Poruhrju, v kolikor nima političnega obiležja, je vsekakor proizvod dvojnega razmotriva-nja: zapadne in vzhodne orijentacije. Podobni sta obema tečajema francoske kontinentalne politike: vse pogreške in zagonetke razrešiš brez velikih težav, če vpoštevaš ta dualizem. Tik pred binkoštnimi prazniki se je večina poslancev odpeljala k svojim vo-lilcem v pokrajine. Gre za nadaljevanje započete volilne kampanje. Zelo zanimivo je, da so postali pristaši sporazuma z Nemčijo brez izjeme tudi prijatelji Rusije, kar se doslej še ni zgodilo. Najbrže se jim dozdeva čimprejšnja likvidacija ruhrskega in reparacijskega konflikta kot najprimernejše sredstvo, s katerim je mogoče ohraniti pred kako nepremišljenostjo. Pri tem mislijo na rusko - germanski blok, ki bi s pomočjo svojih neštevilnih mas zadušil vsak odpor zapada. Na resnost boljševiške nevarnosti v Nemčiji ne veruje noben francoski politik, dasi na drugi strani nihče ne podcenjuje njene možne učinkovitosti. V masah pa prevladuje mnenje, da bi v trenotku, ko bi nemška vlada ali pa celo strokovne organizacije s privolitvijo veleindustrije klicala na enotno fronto z Rusijo, ta parola z malenkostnimi izjemami potegnila vso Nemčijo v svoj vrtinec. Radi tega se množe glasovi ki zahtevajo spričo angleško - ruskih debat industrijalno zvezo z Nemčijo« Potrebo te alijance dokazuje na naj-prepričevalneiši način Jacques Rivičre, duševni voditelj velikega dela francoskih intelektualcev. Že samo dejstvo, da je bila te dni s simpatijami in vnemo obnovljena diskusija o znanih predlogih nemškega kali - industrijalca Rechber-ga, je dober dokaz za napredek, ki ga zaznamuje ideja solidarnosti pod priti-* skom sila. Iz Češkoslovaške. Praga, sredi maja. Obisk maršala Focha še odmeva i>o vsej deželi. Kakor v inozemstvu, tako so mnenja o usehu njegove politične misije deljena tudi v češki javnosti. Zdi se, da je bilo glede poljsko-češkega zbližanja malo preveč optimizma, sicer se ne bi bilo »arbitraži« častitljivega maršala pripisovalo tolike važnosti. Zanimiva je v tem oziru izjava, ki jo je podal zunanji minister dr. Edvard Beneš dopisniku francoskih listov. — Dr. Beneš je izjavil, da se mu je posrečilo navezati dobre stike z bivšo, tristoletno sovražnico v teku treh let, a s Poljsko se ni mogel zediniti v vprašanju, ki obsega so-mo 450 prebivalcev. To je Javorina, jabolko prepira med obema bratskima državama. Dr. Beneš očita Poljakom kratkovidnost, vendar pa upa, da pride s časom do zbližanja... Z rešitvijo tega problema Je zvezan prestiž dr. Beneša. Ako pade Javorina, ji mora slediti zunanji minister. Tega se poljska vlada, kateri je dr. Beneš zelo neljub, v polni meri zaveda, zato ne mara odnehati. Poljski vladi sekundirajo v tej nameri prav marljivo tudi češki demokrati. Ni torej čudo, da }e Foch naletel pri Bene-šu na trd oreh... Značilno je stališče, ki so ga bili zavzeli češki Nemci. Francoski maršal je prišel iskat zaveznikov kot nadomestilo za skrhano aiijanco z Anglijo. Češkoslovaški republiki kot najbol) konsolidirani državi Srednje Evrope, 51 se utegnilo dodeliti vlogo posredovalke v nemško - francoskem konfliktu. Inicijativa b! morala priti iz krogov Sudetskih Nemcev in temu naklonjenih Čeških vrst. Seveda bi morala pasti šovinistična politika, ki jo je treba nodomestlti z realno... Sporazum da bi bil sedaj dozorel Izvršiti bi se mogel brez večjih izgub. Kaj pa, če med tem Cehi s svojo eks-panzivnostjo dobijo vsa gospodarska podjetja v svoje roke? Take in enake misli plašijo po stolpcih nemškega časopisja, iz vseh pa zveni migljaj iz Berlina. Zveza češkega dijaštva se ni udeležila sprejema maršala Focha. Svojo odsotnost na sprejemnih slavnostih motivira — odgovarjajoč na razne očitke in napade — s tem, da kot nepolitična organizacija ne more sodelovati pri političnih manifestacijah. No, bratislavski dijaki se niso držali tega načela. —š— NAJVEČJA PODMORNICA. London, 21. maja. (Br.) »Daily Mail« javlja, da' je skrivnostna podmornica št. XL gotova. Ima 2780 ton, če se potopi 3600 ton, torej 1400 ton več, kot največja bivša nemška podmornica. Oborožena je z velikanskim topom kali libra 305 min. Gradili «o jo 18 mesecev. Prva slava „Triglavskega“ pešpolka. V pondejek, dne 28. maia praznuje 40. pešpolk »Triglavski« svojo prvo Slavo. Ta slava se vrši v spomin na dan, ko je tedanji slovenski planinski polk, sedanji 40. »Triglavski« zrušil odpor sovražnika pr! vasi Kotle prigodom ofenzive na Koroškem leta 1919. Ob priliki Slave polka se vrši služba božja na prostem, nato sekanje kolača, popoldne in zvečer pa vojaška veselica. To bo prva Slava našega 40. polka. Vi Srbiji je naroden običaj, da prispevajo imovitejši meščani, banke, zavodi, restav-raterji, obrtniki, trgovci In sploh vsi zavedni meščani za Slavo polka svojega mesta ali denarne zneske ali darove v naravi. S tem pripomorejo, da ostane vojakom Slava njihovega polka v najlepšem spominu. — Vojno ministrstvo se potem zahvali v službenem vojnem listu vsem, ki so na ta način izkazali svoje patrijotično čustvovanje in priznanje naši vojski, na kateri sloni varnost države in državljanov. Prepričani smo, da se bodo tudi ljubljanski denarni zavodi gospodarske institucije ter imovitejši meščani spomnili našega polka ter bodo našim fantom omogočili lep dan v njihovem težavnem vojaškem službovanju. M. G. — Jugoslovenska Matica poživlja vse svoje podružnice, kakor tudi vse narodno učiteljstvo, ki je prevzelo razprodajo tom-bolskih kart po deželi, da zaključijo razprodajo tombolskih kart najkasneje do nedelje, 27. maja in zneske do tega dne do-pošljejo pokrajinskemu odboru v Ljubljano. Is to tako naj se obenem vrnejo tudi event. preostale karte, za kar še prav posebno uljudno prosimo. Pospešite razprodajo povsod in kjer morete, da dosežete uspeh kakršnega prireditelji sami niso pričakovali. Razglasite med ljudstvo, da smo med dobitke uvrstili nekaj praktičnih in zelo potrebnih knjig, kakor n. pr. najnovejšo izdajo Slovenske kuharice in Praktičnega sadjarja, ki je tudi na novo izšel. Mislimo, da smo dali naši prireditvi s tem tudi praktičen značaj. Obenem se obrača akcijski odbor še enkrat in poslednjikrat na narodno občinstvo v Ljubljani s pozivom, naj se v večjem številu udeleži naše tombole. Razprodaja v obeh binkoštnih dnevih ni dosegla tistega uspeha, ki smo ga od Ljubljane pričakovali. Opozarjamo občinstvo na to, da se done tombolske karte naše književne tombole v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, nadalje v Novi Založbi nasproti kavarne »Zvezda«, v Tiskovni zadrugi ulici, v Učiteljski knjigarni \ Frančiškanski ulici in v trgovini Josip t h škofijo 19. Ljubljančani! «brnite se > tett zadnjih dneh na omenjene ^zavodejnjai k «trt» fiowoiS§. — Ureditev delovnega časa. Minister za socijalno politiko je odobril načrte uredb o ureditvi delovnega časa v trgovskih in obrtnih podjetjih in ■ sicer v zvezi z zakonom o zaščti delavstva. Pravilniki bodo poslani najprej ministrstvu za trgovino in industrijo in bodo šele nato objavljeni. Pravilnik o otvarjanju in zatvarianju delavnic le bil predložen ministrskemu svetu. — Novi stanovanjski pravilnik. Ministrstvo za socijalno politiko je dalo v tisk novi Stanovanjski pravilnik z vsemi spremembami in dopolnili. Pravilnik bo poslan brezplačno vsem ustanovam, ki ga uporabljajo. — Naredba za vojaške obvezance. Vsi učitelji, bogoslovci in nameščenci, ki smejo služiti samo tekom poletja, se morajo glasom najnovejše naredbe zglasiti pri okrožnih komamdah, da bodo vpisani v posebni seznam. — Prehrana pasivnih krajev. Ministrstvo za socijalno politiko je ustanovilo posebni odsek za likvidacijo računov, ki se tičejo prehrane pasivnih krajev. Odsek se je ustanovil radi tega, da se more ugotoviti, dali so se pri tem godile nepravilnosti, kakor so se često slišale razne pritožbe. — Ustanovitev peruanskoga konzulata v Zagrebu. Za častnega konzula peruanske republike v Zagrebu je imenovan Josip Mikoličič. — Državni izpit iz glasbe. Koncem šolskega leta 1922/23 se vrši na konservato-f>ju Glasbene Matice v Ljubljani državni izPlt iz glasbe (za klavir, gosli, petje in razne teoretične predmete) kojega absolventi dobijo državno*-veljavna spričevala, ki jih usposobljajo za glasbene učitelje na osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah. Ravnateljstvo poživlja tem potom vse, ki žele delati ta izpit, da se prijavijo s pismeno vlogo ravnateljstvu konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Tej pismeni vlogi morajo pritožiti krstni list, šolska spričevala, svoj curriculum vi-tae in pa dokaze o glasbeni izobrazbi. — Prijave je vposlati najkasneje do 5. junija 1923. Izpit je dvodelen: pismen in ustmen in Je podvržen taksi, ki se pred pismenim izpitom javi. — Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. — Naš prvi potniški zrakoplov. V Novem Sadu so te dni preizkusili naš prvi potniški zrakoplov, ki ga Je konstruiral državni mojster Matačić. V zrakoplovu, ki ima 300 konjskih sil, je prostora za 5 oseb. Poskus je zelo dobro usipel. To je prvi zrakoplov, ki je bil zgrajen, v naši kraljevini. — Odbor za polkovno slavo »Triglavskega pešpolka« nas prosi, da objavimo sledečo notico: Vsled neznanja natančnih naslovov vabimo tem potom vse one gg. rezervne častnike, ki so se udeležili bojev za časa koroške ofenzive 1. 1919., na polkovno slavo triglavskega pešpolka, ki se slavi na dan 28. maja t. 1. v vojašnici Kralja Petra. Istočasno prosimo vse one, ki se žele udeležiti, polkovne slave, a pomotoma niso prejeli vabil, da se glede istih blagovolijo obrniti na koga od poznatih častnikov, ki jim bodo radevoljie preskrbeli povabilo. — Z ljubljanske univerze. Profesor oeogradske univerze gosp. dr. Aleksander Belič, ki predava te dn! kot gost na ‘iubljanskl univerzi, je imel , včeraj svoje jbvo predavanje »O praslovanskem jeziku Jh osnovnih odnošajih južnoslovanskih jezikov«. Odličnega gosta je pozdravil rektor univerze gosp: dr. Aleš Ušeničnik, ki j e povdaril važnost takih predavanj za vza-tomne znanstvene stike naših treh univerz. Predavanju je prisostvovalo veliko število naših profesorjev in znanstvenikov ter univerzitetnih slušateljev. Danes v četrtek, dne -■l. t. m. od 4. do 6. ure popoldne se vrši nnrgo predavanje gosp. prof. dr. Beliča, namreč »Oiavne točke razvitka srbohrvat-ikega narodnega in knjižnega jezika«, ‘totje in zadnje predavanje se pa vrši v ^tek, dne 25. t. m. od 9. do 10. ure, in sicer .V. nalogah srbohrvatske fitolcgije in lingvi-s/'ke ter o delu za njih izvršitev v XIX stoJetju«. v r- Krasite okna s cvetlicami. Vfesna Je mPo8, in ob veseli pomladi se je predratnim tU(li naSa ljubezen do nje. Da je res naših ??kažimo ji kakšen prostorček po kakor Okrasimo zopet s cvetkami, ših stanov deIaIJ že pred vojno, okna na- lov in fetožb Talkf0n°V’ h'odniko7’, p'ort.a-Hm Hate neao Takšna naravna dekoracija ™zomost od vdno «ub t«^d in odvrača Vsf h^ videti vSega’ kar trpi od starosti, hiše Okrašene VseseIe3še in pri ^dedu na Pokrepča duša in in Zeleniem 56 MubFaniPsrfÄo fC0]"? , .frav,lave v ,e 14 slučaiev in sicer Razpisanih l ÄrS S»"* «r,»; jtolofeni slučaji so tile: Dne^juJČ' Rvanje obravnave proti Atojžu siiu-o va' umora in uboja. Zadeva n 'a P« zadnji obravnavi v svrho več novih prič iz Prlmorja. Dne | ^' °)a Marjeta Tekavc detomor !mla družba mladih vlomilcev m tatw In Franc Lužnar, Ivan Ocvbk 'vin rOa Dv?t to pa hiötova soudeleženki Ma-Prnt, ^udosavljevičeva. Vodja te družbe tonike Leban se je odtegnil preiskavi s n Ji’ da se je pred kratkem v preiskoval-ierm 2ap0Tu obesil na posteljo za hlačni in Tm Dne 6. junija Rozman Josip, uboj fWUez Gačnik tudi uboj. Dne 7. junija PfanT^k Franc, posilstvo in Babnik Ivan , tud! posilstvo. Dne 8. junija Gornik nija J0P In Mrva Josip tudi rop. Dne 9. juha s juaznik Stefan, težka telesna poškod-vič * ozko posledico. Dne 11. junija Valiče-in tatvina in Medvešček Rozalija BiedprJ^u Marija, umor in dne 12. junija 01 pa Mifaaela fOkltoam i*” nameStni porotniki, ki so U. porreL delovati pri glavnih razpravah “fo 2,a zasedanla, ki se prične 4. ju-Sfabrtg ^..Porotaiki: Arh Janez, Thaler Srezovšek Engelsberger Ivan, francTjan vX 4P«feni® MihaeI- Erman jVan, Križnič SiTnon, Jenko — Pogreb Ivana Zamljena. Včeraj se je vršil iz mrtvašnice dež. bolnišnice pogreb žrtve avtomobilne nesreče. Pogreba se je udeležil jezdni odsek Ljubljanskega Sokola, čigar član je pokojnik bil in pevsko društvo »Slavec«, ki je zapelo pred mrtvašnico »Vigred se povrne«, pred prelazom pa »Blagor mu« ter mnogobrojno občinstvo. — Spopad z Orjunaši. Dne 7. maja je prišlo v gostilno Trnovski Zvon na Krakovskem nasipu 6 do 8 Orjunašev. Brez vsakega povoda so napadli gosta Franca Erklavca. Anton Hrovatin, ki je s tovariši že prijavljen drž. pravdništvu je stopil k njemu in ga začel klofutati. Ko so izvršili Orjunci svoj maščevalni čin, so odšli z grožnjami iz gostilne. Po izpovedbi gostov so bili oboroženi s palicami, imeli pa so nekateri tudi samokrese. Erjavca so napadli baje radi tega, ker ga sumijo, da je on razžalil Orjuno in strgal nekje drugje enemu Orjunašu znak. Erjavec je povedal, da on tega ni storil, pač pa je nekoč neki član njegovega omizja ostro obsojal sirove napade Orjunašev in nekemu prehudemu mladeniču strgal njegov znak. Po odhodu napadalcev se je zbralo pred gostilno več ljudi, vendar pa so se napadalci pravočasno poskrili. Zadeva se bo završila pred sodiščem. — Razkačen pijanček. V vinski kleti v »Zvezdi« se je neki pijanček, znan gost, tako razhudil razgret po vinu, da je pobil več kozarcev hi 7 šip ter napravil za 187 Din 50 p škode. Ko ga je hotel stražnik Adolf Steklasa mirno odpeljati iz pozori-šča, mu je raztrgal novo bluzo in mu napravil za 250 Din škode. Lastnik restavracije g. Krapeš je hudemu gostu z ozirom na dejstvo, da je njegov- gost in prijatelj vso škodo odpustil, česar pa seveda stražnik pri svoji plači pri najboljši volji ne more storiti. — Smrtna kosa. V Veračah pri Kozjem je umrla po kratki mučni bolezni učiteljica Marica Bouha v 31. letu svoje starostL N. V m. P.! — Celjsko novosti. Veliko ljudsko slavnost priredi podružnica »Jugoslo*-venske Matice« v Celju v nedeljo dne 3. junija popoldne na »Glaziji«. Slavnost se bo vršila v velikem obsegu in se vrše pridno tozadevne priprave. — V veliki dvorani Narodnega doma priredite okoliški ljudski šoli v soboto 26. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne v prid šolskim namenom mladinsko igro »Pogumni Tonček v kraljestvu vil«. — V mestnem gledališču pa priredi koncem junija mestna osnovna šola predstavo v korist šolski knjižnici. — Živinski sejem se je v torek 22. t. m. vršil v Laškem. Prignane je bito veliko raznovrstne živine, dokaz temu, da iste ne primanjkuje. Kljub temu je v Celju in tudi drugod že skoro zavlaodalo pravo pomanjkanje mesa, kakršnega skoro ni bilo niti v vojnem času. — Umrl je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov prokurist- in špediter tvrdke Pellč v Celju, Karl Cölestin, v starosti 36 let. Pogreb se vrši v Celju. — Mariborske novosti. — Delna stavka pekovskih pomočnikov traja že sedaj okrog dva tedna. Dočim so se nekateri mojstri takoj spočetka sporazumeli z delavstvom in so jim tudi nekateri drugi sledili, se nekatere večje pakarne, kakor Scherbaum in Robaus še vedno ne marajo ukloniti in si skušajo pomagati iz zadrege s stavkokazi. Upati je, da se zlasti z ozirom ni to, ker se je z uradne strani prevzelo posredovanje za ureditev spora, kmalu najde podlaga za sporazum in bodo vse pekarne že v kratkem v polnem obratu. — V torek, dne 22. t. m. je u m r 1 v 64 letu starosti tukajšnji upokojeni meščan-sko-šolski ravnatelj Viktor Philippeck. Zadela ga je srčna kap. Pogreb bo 25. t. m. ob 4. uri popoldne na mestno pokopališče v Pobrežju. — Na vožnji iz Ljubljane v Maribor je bil Ivan Ljubič iz Maribora, ki je dremal v kupeju II. razreda, okraden od nekega neznanca. Izginil mu je potni kovčeg z raznim perilom in listinami. Oškodovan je za približno 6000 dinarjev. — V nedeljo, dne 20. t. m/ je bilo nekemu gostu v gostilni Serag v Kamnici ukradeno kolo, ki je slonelo pred vratmi gostilne. Karolu Verglesu, mesarju v Račjem, je bilo na mariborskem sejmu 22. t. m. ukradeno črnopleskano kolo v vrednosti okrog 6000 kron. — čez Binkoštne praznike so se fantje v Lajteršpergu pri skupnem Popivanju v neki gostilni sporekli. Nastal je pretep, tekom katerega je dobil 25 letni viničarski sin Josip Kremet take poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. S pretepači bo obračunalo sodišče. — Spremljevalec živinskih transportov Josip Cigaš iz Tople na Mad-zarskem je spremljal večje število konj iz Maribora v inozemstvo. Na tukajšnji postaji je nekega konja dražil toliko časa, da ga je ugriznil v desno roko in mu odtrgal mezinec. Moral se je zateči na rešilno Postajo. — V torek, dne 22. t. m. je umrl 75 letni upokojeni nadsprevodnik južne železnice Andrej Pristavec. Pogreb bo v četrtek, dne 24. t m. ob 4. uri popoldne na pobreško mestno pokopališče. — Zaradi prepovedanega povratka je bila aretirana M. Šparovec in oddana okr. sodišču. — Velika tavina na zagrebškem kola dvoru. Te dni se je zgodila na zagrebšken kolodvoru velika tatvina, ki Je glede drznosti svojevrstna v dolgi vrsti tatvin, k se dnevno dogajajo na železniški progi mec Zagrebom in Beogradom. Vladnemu svetniku dr. Novatu Iz Sarajeva, je naenkral zmanjkala listnica s precejšnjo vsoto denarja. Na zagrebškem kolodvoru je prijavil tatvino tamošnji železniški policiji, ki to takoj pričela stikati za nevarnim lopo-V vlak je stopil poleg okradenega vetnika tudi železniški komisar in je opo-tioi! , ete,ktiva na tatvino. Sum je padel n o?®regaJuJca» ki se je izdajal za trgovca mentp1*1; dotični videl te tajne po- nekdJ, drLilienadoIPa izgin11- Tedai )e 5e Sa" zV dvema S: Vsa pSzvÄJ* na 160 tisoč dinaptov-ostala brezuspešnaf Okradena^a izooveda-la, da je dotični vstopil v vlak v Brežicah. madžarski industrije? ki^sf je^pripja! iz Bosne v Split z avtomobilom garaže Gjuranac. Ko mu je šofer predložil masten račun 38 tisoč kron, se mu je prijazno nasmejal in se zahvalil za prijetno vožnio Moral je peš na policijo. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v LtabUaai, Breg 20 ki Aleksandrova cesta 4» Dryitvo „Soča“ ob zaključku sezone, S sobotnim, nad vse sijajno uspelim predavanjem delegata g. dr. Savnika je tukajšnje društvo »Soča« tudi »ljudska univerza« imenovana, — zaključila kultur-no-znanstvenega dela in moralnega uspeha bogato sezono. — Od občnega zbora lanskega leta, pa do minule sobote je priredilo to agilno društvo 28 nairaznovrstnejših javnih predavani, ki so bila — s par izje-mani ob božičnih praznikih — vsa prav dobro obiskana. Kako zelo se naše občinstvo za ta predavanja zanima, priča dejstvo, da je bil širni salon »pri Levu« nemalokrat pretesen. »Soči« se je posrečilo pridobivati najboljše predavateljske moči in tudi skrbeti za varijacije, da predavanja niso postala nikdar dolgočasna. — Vsled tega so »So-čini« večeri zasloveli, kot edini te vrste ne le v Ljubljani, marveč v Sloveniji sploh in morda celo v Jugoslaviji. Bili so to neprisiljeni, poučni in obenem prijetne zabave polni prijateljski sestanki, katerih se je vsak, ki jih je enkrat okusil, že vnaprej veselil. To je prava metoda za pridobivanje simpatij občinstva in veselje ljudstva do poučnih prireditev. Poleg predavanj je »Soča« priredila tudi nekaj zabavno-poučnih večerov, izmed katerih naj posebno omenimo sijajno uspeli, skupno s klubom »Primork« prirejeni »Miklavžev večer« v Kazini, katerega je poleg mnogih visokih gostov poseti! tudi — izvzemši enega — ves ljubljanski diplo-matični zbor tujih držav. — Nadalje je »Soča« sodelovala pri raznih večjih prireditvah, n. pr. pri vsesokolskem zletu, ob kateri priliki je sprejemala in po možnosti skrbela za v mnogobrojnem številu došle primorske rojake. — Ali glavno je bilo in je v društvu »Soča« notranje podrobno delo, ki ga požrtvovalno vrši nekaj tihih in nesebičnih mož— idealistov, o katerem delu se v javnosti ne govori in še manj piše, ki je pa obrodilo že lepe sadove. To delo je poleg druzega že marsikateri siroti ter tolažbe in podpore potrebni osebi otrlo grenko solzo in vsaj trenotno olajšalo trpljenje na njeni trnjevi poti. Vspeh tega podrobnega dela bo znala še le bodočnost prav ceniti. Kljub temu, da javnost o mnogobrojnem podrobnem delu »Soče« ni Informirana, si je znala v treh letih svojegi obstanka pridobiti vse simpatije ljubljanskega občinstva, kar neoporečno dokazujejo obiskovalci njenih prireditev, ki se rekrutirajo iz vseh slojev meščanstva. To pa zato, ker je »Sočino« delovanje strogo nepristransko, prepojeno z žarom čiste bratske ljubezni in vseskozi — jugo-slovensko. Delo »Soče« je delo globoke ljubezni do države, za njeno moč in konsi-lidacijo, ter za neugasno in neomajno zaupanje v svoječasno rešitev zasužnjenih bratov. S tem delom mora vsa poštena jugo-slovenska javnost, ne le simpatizirati, marveč jo tudi v vsakem pogledu podpirati. Vrli »Soči« pa kličemo ob zaključku sezone: »Živi, rasti in razcvitaj se!« V jeseni — na svidenje! Iz raznih krajev naše kraljevine. — Slava 4. pešpolka v Karlovcu. Te dni je proslavil svojo slavo 4. polk Stevana Nemanje na svečan način. Proslave so se udeležili zastopniki civilnih oblasti ter številno občinstvo. Oddelki tega polka so prvi zasedli osvobojeno I, in II. cono, ter zajedli Sušak. — Spominska plošča padlim Iz Dubrovnika. Dubrovniška omladina se Je odločila, da vzida na vidnem mestu v Dubrovniku spominsko ploščo padlim junakom, ki so se za časa svetovne vojne borili v dobrovoljskih legijah. — Električni tramvaj v Osijeku. Te dni le obiskal Osijek neki belgrajski strokovnjak, ki se je interesira! za elektrifikacijo osiješke cestne železnice. — Volkovi v Dalmaciji V okolici vasi Slano, ki leži ob morski obali, so se te dni pojavile številne tolpe volkov. Volkovi drzno napadajo ljudi in živino. Do sedaj so povzročili precejšnjo škodo, V teh krajih so volkovi redka prikazen in ljudska domišljija je skovala radi tega že precej praznovernih bajk. Oblasti so odredile lov na volkove, vendar pa se je ljudstvo slabo odzvaio. — Pregled ruskih beguncev v Sarajevu. Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu bo te dni izvedlo revizijo ruskih beguncev. — Vsi begunci se morajo tekom enega meseca osebno zglasiti pri policijsk. ravnateljstvu. — V skrbi za trgovino. Sarajevski listi poročajo o najnovejšera načinu sklepanja trgovskih poslov v Sarajevu. V neko trgovino je prišel kupec in vprašal za ceno ure. Trgovec mu reče 1800. Komaj pa je on končal hvalo dobrega blaga, se že oglasi sin ter pravi, da je ura najnovejša poši-ijatev in da stane 2000 kron. — Nedoseženi cilji Te dni se je skušala zastrupiti na slikarski razstavi v Sarajevu neka Rusinja. Prepeljali so jo v bolnišnico in ji še pravočasno izprali želodec. Sarajevski listi so ob tej priliki spomnili na neki poskušen samomor, ki se je pripetil v Sarajevu. Nedavno se je skušal v Sarajevu ustreliti Rus Kvasinski, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je zadela kroglja nekoliko previsoko nad srcem. Na vprašanje dali ostane živ, ga je zdravnik potolažil, kar pa ni bilo smrtnemu kandidatu nič kaj po volji. Potrt je pripovedoval zdravniku, da mu je žena rekla, da ga bo imela rada, ako umrje. Sedaj je vse zgubljeno, ona mu bo pokazala hrbet. Medtem je zvedel, da so pripeljali v bolnišnico Rusinjo Kvasinski, ki se je skušala zastrupiti. V njej je spoznal svojo ženo in prepričan je bil, da si je hotela vzeti življenje Iz žalosti nad njegovo nesrečo. Že je bil ves srečen, ko le žena povedala, da je hotela v smrt, ker ni našla razumevanja pri svojem ljubimcu, ki ga strastno ljubi. — Ukradeni mrlič. Srbski listi poročajo, da so neznani storilci ukradli truplo znanega razbojnika Živana Avramovča, na čigar glavo je bila razpisana nagrada 10 tisoč dinarjev, in ki je bil ubit ob priliki nekega vloma v mestu Jarku. Sum je padel na njegovo ženo. Proti njej je bila uvedena stroga preiskava. — Usmiljen tat. V Beogradu Je bil aretiran neki berač iz Bosne. Pri njem so našli nekaj nad dvajsettisoč kron, o katerih je trdil, da jih je priberačH. Končno pa Je priznal, da je ukradel nekemu kmetu 10 tisoč dinarjev. Vendar pa pravi, da je 5 tisoč kron razdelil med svoje sotrpine. Policija le ugotovila, da je to res napravil kihib } temu pa ga je utakntia v. zapor. Novosti h Primorske. — Delovanje našega ženstva na Primorskem. Povojna doba je zahtevala marljivih rok na vseh poljih našega narodnega življenja na Primorskem. Oni redki moški, ki so ostali na svojih postojankah, bi nikakor ne zmogli ogromnih naporov, ako se jim ne bi pridružile ženske, ki so v zavesti svojih dolžnosti pričele s podrobnim delom. Niso se spustile v »visoko« politiko, ampak so pričele v onem delokrogu, ki ga je že narava sama odločila ženski, pričele so prt družini. Per aspera ad astra, je bilo njihovo geslo, ko so vzele težko breme na svoje rame in danes že lahko s ponosom gledajo na svoj napredek. Nedavno mi je bila dana prilika, da sem govoril z neko primorsko damo in priznati moram, da me je osupnilo njeno globoko poznanje povojnih razmer ter nalog, ki jih stavi sedanje politično življenje na primorske rojake. Poznam tudi njeno odločnost in sem prepričan, da bi se pričela boriti s samim vragom, ako bi to zahteval interes narodnega življenja. Z zanosom mi je pravila o načrtih primorskega ženstva in svoje besede podkrepila ž dejanskimi uspehi. Kot ženske so posvetile, kakor rečeno, svojo pozornost družini in domači vzgoji. Prepričane so in to je tudi popolnoma pravilno, da bodo s tem izdatno pripomogle k narodnemu obstoju našega življa. Ustvariti zavedno slovensko ženstvo, vzgojiti narodno mislečo mladino, to je naloga, ki jo izpolnjujejo. Pri tem pa se ne poslužujejo fraz, ampak stremijo, da bi ustvarile aparat, ki bi se ga poslužila vsaka primorska žena in dekle v vsakem življenskem položaju. Za kar nima moški časa, mogoče tudi ne potrebnega smisla, to vršijo one in tako izpopolnjujejo stroj, ki počasi vleče naš narodni živelj proti neznani bodočnosti. Ne strašijo jih napori, brez sebičnosti nadalju-fejo započeto delo. Tudi one so spoznale pomen samopomoči, ki je najboljše jamstvo za gotov uspeh. Veselje mora navdati človeka, ki vidi mreže, ki se vedno bolj razprejajo, dokler ne bodo dosegle zadnje zagorske koče, kjer sameva slovenska mati. Pri tem niso pozabile na ono sredstvo, ki je danes vsakomur, ki hoče udej-stviti svoje ideje, neobhodno potrebno, na svoje glasilo. »Ženski Svet«, ki so si ga ustvarile z velikimi napori, je tako tehnično, kakor tudi vsebinsko vse hvale vreden list, ki po njem lahko s koristjo posežejo tudi ženske tostran meje. Poleg leposlovne vsebine, nudi list lepo prilogo vzorcev za vezenje in v svojem kotičku marsikatero praktično navodilo za gospodinjstvo. Pozabiti ne smemo tudi na praktične tečaje, ki se bodo tekom časa razširili po celi deželi. Skratka, naše primorsko ženstvo se giblje vsestransko in vsestranski bo gotovo tudi uspeh, ki bo kronal ves trud to napore. — Iz Vipavske doline nam poročajo: Ker smo imeli zadnji dve leti dobro in obilo vinsko letino, je po zidanicah in kleteh še najmanj dve tretjini vinskega pridelka. Pa dasi je tudi letošnjo pomlad pogled na vinograde nad vse lep, vendar ni čisto naše veselje, fcakaj kam bomo ž njim, ko nam je na Kranjsko zaprt izvoz. Danes gre naše vino v Idrijo, Postojno, Trst, drugam pa le malo. Ker vinski pridelek zastaja po zidanicah in je plačevati od njega pretirano visok dohodninski davek, je naš kmet na rakovi poti. Kmetič, ki je plačeval svoje dni v Avstriji po 50 kron zemljiškega davka, mora nesti danes v davkarijo 800 lir. Silno težavo imamo s potnimi listi. Ce hočeš iti po opravkih v Jugoslavijo, moraš prositi za potni list. Prošnja gre od Ponclja do Pilata in pretečejo tedni in mesci, preden ga dobiš. — Mila nam materinščina nima pod Lahom skoraj nobenih pravic. — Živimo kakor v sužnosti. Sport in turistika. — Češkoslovaška nogometna reprezentanca, ki igra 27. maja v Pragi, proti italijanski reprezentanci je na predlog sa-veznega kapitana Fanta postavljena slede Če: Pejr — Hojer, Janda — Kolcnaty, Kada, Plodr, — Seđlaček, Stapl Koželuh, Dworacek. Cisar. Z izjemo Cisarja (Union Žižkov) Stapla ta Plodra (Slavlja), pripadajo vsi ostali igralci Sparti. — Nemško reprezentančno moštvo proti Švici In Švedski. D. F. B. je postavil sledeče moštvo, ki igra 3. junija v Bazelnu proti Švici: Zörner (Köln) — Risse (Düsseldorf), Müller (Hamburg) — Riegel (Nü-riberg), Eickhof (Hamburg), Schmid (Nürnberg) — Montag, Kobeck, Hartmann (vsi Berlin), Wieder, Sutor (oba Nürnberg). Dne 29. junija bo igralo v Stockholmu proti reprezentanci Švedske sledeče moštvo: Lohrmann (Fürth) — Müller, Wellhö-fer (oba Fürth) — Riegel (Nürnberg), Hagen (Fürth), Schmid (Nürnberg) — Montag (Berlin), Franz, Seiderer, Auer, Ascherl (vsi Fürth). Iz društvenega življenja. — Redna občna zbora Glasbene čitalnice In Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani Sklicujem na torek, 29. maja t. 1. v veliko dvorano Glasbene Matice (soba št. 14) redni občni zbor Glasbene Čitalnice ob 8. uri zvečer in Orkestralnega društva Glasbene Matice ob 9. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in tajnika. 2. PoročKo blagajnika. 3. Nove volitve. 4. Slučajnosti. Raz-dele se tudi članske Izkaznice. — Za odbor; Predsednik. — Glavni odbor »Jadranske Straže« za Slovenijo v Ljubljani naznanja interesova-nemu občinstvu, da se je velika ljudska veselica »Jadranske Straže«, določena za dan 10. junija, vsled nepričakovanih ovir morala preložiti na poznejši čas. Priprave za prireditev so v teku, dan veselice pa se bo še pravočasno javil. — Klub J. n. a. Iz Italije. V petek, dne 25. t. m. ob 20. uri se vrši III. debatni večer. — Tema: Nadaljevanje debate o »kulturni diferencijaciji v Primorju«. Udeležba obvezna. — Odbor. Dopisi. _ Slov. Bistrica. Nepoklicani nepridiprav Je že vdruglc obiskal shrambo mesa pri tukajšnjem mesarju In gostilničarju Francu Razboršeku In sl Je tokrat zbral sa Binkoštne praznike baje dve najlepši povo-jenl šunki ta nekaj klobas. Vsekakor so mu Izpred sodišča. SKUPINA, VLOMILCEV TATOV IN PONEVERNIKOV. Včeraj so se zagovarjali razni tatovi in vlomilci, sodišču deloma že znani, deloma mlad naraščaj, ki se je zapeljan žal prezgodaj seznanil z obtožno klopjo deželnega sodišča. Obsojena je bila nevarna tatica že v četrtič radi raznih tatvin obleke, Antonija Dovč iz Sp. Kašlja na 8 mesecev ječe. Dalje se je predstavil nepošten zobo-tehnlk Rudolf Damerau, ki je prišel iz Berlina, zna samo nemško. Moža je pozval eden ljubljanskih zobotohnikov iz Berlina. Poslal mu je dinarje za vožnjo v Ljubljano in obenem za nakup medikamentov, ki se pri nas še ne dobe. Damerau je prišel v Ljubljano brez naročenega blaga, ki je denar zapravil. Kljub temu ga je gospodar sprejel v službo. Toda v zahvalo je začel Damerau goljufati na ta način, da je sprejemal od strank plačila, katera je pozabil vknjižiti in jih je porabil za se. Na ta način je jvo dosedanjih ugotovitvah ogoljufal gospodarja še za 2748 Din. Fant je bil 14. aprila aretiran. Poneverbo prizna — pravi pa, da je kradel denar zato, ker ni mogel živeti s svojim zaslužkom, to je 6000 kron in pa prosto stanovanje. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe in povrniti mora gospodarju vso škodo. Preiskovalni zapor so mu všteli v kazen in tako se je poslovil od sodišča samo s primerno vknjižbo v njegov kazenski list. Dne 26. januarja okrog pol 8. ure zvečer je ukradel France Dolčič v Sodni ulici žel. Alojziju Vetrihu skoro novo kolo in ga odpeljal domov v Zadobrovo. Doma je tat zamenjal na kolesu razne sumljive dele. Pri tem sta mu pomagala tudi njegova žena in brat, ki sta bila po odkritju tudi priprta. Ko so prišli vsi že precej v zadrego Je žena Urša kolo zastavila ža 2000 kron. Toda tatvina je prišla na dan in France, ki se je zagovarjal, da je kolo kupil od nekega neznanca za 2000 kron je bil obsojen radi nakupa sumljivega blaga, na 14 dni zapora, ki oj je prestal s preiskovalnim zaporom, žena in brat pa ne dobita kljub oprostilni sodbi nobene odškodnine za preiskovalni zapor, ker sum kaznivega dejanja še vedno ni razpršen. Na to so pripeljali v razpravno dvorano tri mlade fante, ki spadajo k večji tatinski družbi mladih vlomilcev, ki pride do obsodbe pri prihodnili porotnih obravnavah. Kradli so v družbi, pod dobrim vodstvom, po dobro zasnovanih načrtih, jx> stojnicah, trafikah ta manjših trgovinah. Ker pa uspeh njihove soudeležbe, v kolikor se pač dognati more, ne presega 40.000 kron, ne pridejo pred poroto. Njihov glavni vodja, mlad vlomilec in tat, ki je izdelal vse načrte in vodil vse vlome, Leban, se je pred 3 tedni v zaporu obesil na hlačni pas. Na njegov rovaš gre sila krivde. Obiskali so Franceta Krištofa na Sv. Petra cesti in mu odnesli sirovega masla, sira, čokolade, salam in raznih manjših stvari za 12.504 krone. Poskusili so vlomiti v Debelakovo trafiko, kjer pa so bili prepodeni. — Dalje so vlomili v barako Neže Zajčeve v Latter-manovem drevoredu. Tam pa niso dobili drugega, kot listek s sledečo vsebino: »Gospodje tatje naj se ne trudijo, ker ni nič notri!« Dne 23. januarja so vlomili v trafiko voj. invalida Matijčiča, kateremu so pokradli za 7800 kron tobačnih izdelkov in mu napravili precejšno škodo. Pri Ivani Stare na Sv. Petra cesti so vlomili dvakrat v dveh dneh ta ji odnesli precej denarja ta blaga. Kradli so posebno radi naše tobačne izdelke, katere so prodajali tihotapcem preko italijanske meje, pri čemer so seveda zaslužili jako dobro. Obsojeni so bili dva na 6 tednov, eden pa na 1 mesec težke ječe. Vštevši preiskovalni zapor so tudi Ü tatiči kazen že prestali TATVINE V DELAVNICAH. Nejci kleparski pomočnik je bil obtožen, da le pokradel v gospodarjevi delavnici več kilogramov cina in bele pločevine ter več orodja. Ker taji obtoženec tatvino kljub ugotovitvi delovodje, ki spozna nekaj ukradenih predmetov, se je obravnava preložila, da se izvedejo še nekateri dokazi Id jih je ponudil obtoženec. na roki kovaški j Jatem» nudil prvo Borzna poročila. Beograd 23. raaja. (Z) Devize: Pariz 628—629.50, London 439.20—439.50, Milan 455-456, Ženeva 1712—1715, New York 94.25—9460, Berlin 0.157—0.16, Praga 284.25— 285.25, Dunaj 0.1335—0.1338, Budimpešta 1,80—1.83, Bukarest 52—52.25, Sofija 77—77.50, Amsterdam 3700—3750. — Valute: Dolarji 93.20-9450. Zagreb, 23i. maja. (Priv.) Devize; New York 9450—95, Pariz 6.30—6.35, Švica 17.20—17.25, London 440—441, Dunaj 13-30—13.40, Praga 2.857—2.867, Budimpešta 1.80—1.85, Italija 4.535—4.595, Berita 15.25— 17. — Valute: Dolarji 9350—94 češke krone 2.80—0, italijanske Ure 450— 4525. Zagreb, 23. maja. (Z) Devize: Amsterdam 3725—3750, Dunaj 0.133—0.134, Berlin 0.1525—0.17, Budimpešta 1.80—1.85, Bukarešt 53—55, Italija 453.50—45950, London izplačilo 440—441, New York ček 9450—95, Pariz 630—635. Praga 285.75— 286.75, Švica 1720—1725, Varšava 0.195— 0.200. — Valute: Dolarji 93.50—94, avstrijske krone 0.133—0.134, češkoslovaške krone 279—281, italijanske lire 450—45250. Praga, 23. maja. Dunaj 4.65, Berlin 5.80, Rim 163.25, avstrijske krone 4.66, Italijanske lire 165.25, Budimpešta 64, Pariz 222.25, London 154725, New York 33.80, Curih 603.75, Beograd 3550. Dunaj, 23. maja. Devize. Beograd 737—739, BerUn 1.25—151, Budimpešta 12.95—13.05, Bukarešta 397—399, London 328.300—328500, Milan 3416—3424, New York 70.985—71.135, Pariz 4719-4731, Praga 2121—2127, Sofija 584—586, Curih 12.815—12.845. Valute. Dolarji 70.650-70.950, levi 563—567, nem«» marke 1.23— 1.35, angleški funti 326.600—327.600. francoski franki 4660—4690, Ur? 338250— 3397.50, jugoslavenski dinarji 727—731, leji 399—401, Švicarski franki 12,720—12.780, češkoslovaške krone 2104—2114, madžarske krone 10.70—1090. Beril», 23. »sja- 7755. Bu- dfrjpešta 10.17, Wten 2648.36, Praga 163290, Part* 3«fU80, LoBdon 255.858.75, Keg Ypig- 55561Ä Curih 9950.06, Boo- —— USWÖGA UREDNIŠTVA. Gospodarstvo INDUSTRIJSKO-OBRTNA VZORČNA IZLOŽBA V MARIBORU i »Inižeuti t vrtnarsko, vinsko, umetulžko to ; Ih srađbeno razstavo. (Ođ 1S. do 26. avgusta 1923.) PrilavHl rok samo do 1. lullja! Te dni so se razposlale prijavnice vsern industrijalcem in obrtnikom. Ce kateri ni sprejel prijavnice, naj se nemudoma obrne na Upravo razstave, Maribor, Aleksandrova cesta St. 22, telefon St 325. Opozarjamo vse razstavljavce, da morajo biti točno in razločno izpolnjene prijavnice vposlane razstavnemu odboru najkasneje do 1. julija t L Na po tein rojen došle prijavnice se bo oziralo samo, če bc na razpolago dovolj prostora, Ker vlada v Industrijskih kakor v obrtnih krogih veliko zanimanje za to razstavo, , priporočamo vsakomur, da se pravočasno i prijavi. Obenem s prijavnico naj se naka- j že naplačilo, s katerim se krijejo upravni 1 stroški. Naplačilo se pri končnem obračunu za najemnino itd. obračuna. Vinska razstava, ki je lani krasno uspela, se tudi letos priredi, na kar opozarjamo vse vinogradnike, da se pravočasno prijavijo. Vrtnarska razstava. Tudi letos so se vrtnarji priključili obrtnikom ter. prirede na lanskem razstavnem prostoru svojo II. vrtnarsko razstavo, ki je že lansko leto, kot prva te vrste vzbujala vsestransko pozornost. Gradbena razstava. Gradbena stroka bo letos v večjem obsegu zastopana na razstavi. Razstavljeni bodo vzorci raznih novodobnih modernih zidov, ki omogočijo hitro in cenejšo gradbo hiš. Razstava je velevažna za vse, ki nameravajo graditi, posebno pa še za razne gradbene zadrege posameznih stanov. Poleg domačih gradbenih podjetij se bo udeležilo razstave tudi več inozemskih podjetnikov i najnovejšimž modelt Pojasrdla glede razstave daje Uprava razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon štev. 325. X TečaR na novosadski produktni borzi dne 22. maja 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 437, ječmen bački 285, oves bački 288, jtoruza bačka 255, fižol beli novi 505, moka št, 0 660. pšenični otrobi 145. X Vinski sejem V ministrstvu za poljedelstvo in vode se vršijo priprave za prireditev velikega vinskega sejma. Sejem se bo najbrže vršil meseca marca prihodnjega leta, X Konzura mesa v Novem Sadu. V mestni klavnici v Novem Sadu je bilo v času od L januarja do 15. maja zaklanih 149 komadov velike rogate živine, 2763 telet, 2027 svinj. 34 mladih prešičev, 248 ovac in 4690 jagnjet in koz. Iz te statistike je razvidno, da Novosadčanom precej ugaja mesna hrana. X Produkcija premoga v poljski Gornji ŽlezijL V mesecu aprilu je znašala produkcija premoga v poljski Gornji Slez© 1,91UOOO ton. Od tega odpade na lastno porabo Poljske 1,022:562 ton, 776106 ton pa se je izvozilo v inozemstvo, ponajveč v Nemčijo. X Pariški velesejem. Francoska trgovina in obrt se lepo razvijata kakor kaže sedanji sejem v Parizu. Posebno pozornost vzbuja neposnemljiva specialiteta werni-eire--, barvilo, ki daje pohištvu trajen videz novosti, poten* krema »cita« za čevlje, svetla tekočina »kaoU, nadalje proslula »ptte au sabre« za vzdrževanje zrcal, »belita« nov izdelek za čiščenje lakiranega usnja; »varinette« je čedna priprava, na kateri brez težave s samim svojim glasom posnemaš gosli in bas. X Velesejem v Padovi Za posetnike velesejma v Padovi ie dovolilo Italijansko ministrstvo za trgovino, da se izdavajo vizumi in potne liste po znižan© pristojbinah v iznosu dveh ziatih lir mesto deseti Sejm-ske legitimacije, na podlagi katerih ji dovoli italijanski konzulat v Zagreba odnosno italijanski delegat v Ljubljani vizum po . znižanih pristojbinah, se dobijo v. pisarni i trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, j X Carinski in monopolski dohodki v t Avstr®. Carinski dohodki so znašali v:Av- | str© meseca aprila 80.9, dohodki tobačne- ! ga monopola pa 107A milijarde avstr. kron. i j X Pred ponovnim zvišanjem železni-i škili tarifo«, v Nemčiji. Nemški vladi je bu j predložen predlog ha ponovno zvišanje ž■ *- 3. ,, 24 potniški „ 5. „ 28 „ s, »i 6. ,, vO ,, S. O. £. „ 6, „ 15 „ Odhodi brzih, potniških in mešanih vlakov is tluhliana glavni kolodvor: do Dunaja (Zagraba, Beograda, Budimpešte), „ Trsta (Opatije, Benetk), „ Maribora (Zagreba, Kotoribe), „ Trsta, „ Zagreba, Beograda, Bukarešte, Carigrada, „ Vrhnike, „ Maribora. „ Dunaja, Prage, * Trsta, „ Dunaja, Zagreb«, Sfotoribe, „ Vrhnike, „ Zidanega mosta, „ Trsta, „ Trsta, „ Zagreb«, Beograda, „ Zagreba, Maribora, Čakovca, „ Vrhnike, „ Rakeka, „ Trsta, Paril«, „ Vrhniko; vozi samo ob nedeljah in praznikih od l.VL do 30. XI. 1U23, „ Dunaja, Zagreba. mešani potniški bati vlak v> potniški mešani potniški »» brži vlak potniški mešani notniški Š. O. E. mešani 7. - 8. .. 12. 12- 12. .. 18. „ 14. „ 14. „ 16. „ 17. .. 17. „ 18. .. 1Ö. „ 22. „ 22. „ 02 05 10 25 15 30 55 55 40 SO £0 80 potniški 1$. „ 52 Prihodi brzih, potniških in mešanih vlakov v Ljubljano glavni kolodvor: Berson ie in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje Čevlje, cenejši in trpežnejši je od usnja. Od vašesa čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson sumi podpetnike in sumi podplate. s-vi: ; lili 1 lillil Uprava „Balkana", d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani dovoljuje si naznaniti žalostno vest, da je nje» zvesti uradnik, gospod Rudolf Gustinčič v torek dne 22. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil dne 24. maja 1.1. ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. maja 1923. Brzi vlak ob 0. uri 17 min. iz Trsta. potniški M 4. fl 04 M te Dunaja Koioribe, Zagreb», brzi vlak 6. 11 12 »» »* Dunaja, Budimpešte, S. O. E *» 6. »1 40 te Parila, Trsta, mešani 6. M 40 M J*» Vrhnike, ' ;;' potniški 9* 7. »P £8 » >» Rakeka, *> »» 7. »* 82 te St Zidanega mosta » »k 10. - IS *» »> Zagreba, Ziden., mošta, (Maribora, Čakovca), mr^ahi »» 10. »» 30 M «* Vrhnike, brzi vlak »» 10. 4» 42 » M Beograda, Zagreba, potniški *9 10. to 56 *» te Trsta, brzi vlak n n, » 50 te »J Trsta, potniški M 14. M M Dunaja, (Maribora, Kotorfo e, Zagreba), toži vlak I» »S 16 »i M Trsta. »> A» ie 41 te » Ehinaja, Prage, Zagreba, mešani O» 17. ») 40 1» te Vrhnike, potniški ■M 18. ' i»5 21 *5* m iz Maribora, Zagreba, mešani n 21, »1 15 ** Vrhnike; vozi samo ob nedeljah in praznikih od I. VL do 30. XL 1923, potniški u 21. *1 3? *• te Maribora (Kotoribe, Zagreba, Carigrada. Bukarešte, Zagreba, S. O, E. *> 21. »» 58 *» »» potniški t» 22 *1 36 *» »» Trsta. Stenski vozni redi se dobivajo pri potniških blagajnah proti plačilu za lisi L Din S-—, in za list IL Din 4"—. Jadranska banka-Beograd j Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 30,000.000. Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Ercegnovi Ljubljana Šibenik Jelša Maribor Zagreb APIERIKANSKI ODDELEK. Naslov za brzojave: 3ADRANSKA. Afillranl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst Opatila. Wien. Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82, New-York CKy. BANCO YUöOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Watiies. Porvenir. fo ■■ . W.,-v;: L. Mikuš Uubllana, Mestni trg 15 IzdelovafelJ dežnikov H* drofenei Na debate Zaloga sprehajalnih pašše. Popravila točno in solidno. Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: W[cj zuerinjaH knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas DiO 5*— Wtcji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem mečno vezanem kartonu Din 8*—. Wlladi jlil^or 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel-barvam ali pastel - barvniki Din 1*- V Crnipctcr staroznena, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 3*—. Vse se dobi v Imi lami in knilii viiiiijMi. lillliliHlilllliiiil ■ SIS ■ ■■ vmm mflU OGLASI H- Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadallna beseda f 5 para. z davščino vred. siii mn pošteno in skromno, ki zna kuhati in v redu pospravljati boljše sobe, ter razume tudi opravljati vsa domač« dela, med drugim pranje in likanje, SPREJME TAKOJ MAJHNA RODBINA 2 oseb, mati in sin. Pisca 700 kron poleg dobre prehrane in lepega ravnanja, — Ponudbe nsi Josip BALL, Karlovac, Jugoslavija. Mii ia enonadstropna z vrtom v sredini trga s staro Vpeljan® trgovino in inventarjem, se proda. Trgovina in stanovanje se odstopi takoj. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. , IV,will Hiša z dvemi stanovanji, sadnim in zelenjadnim vrtom,' oddaljena 5 m od kolodvora Bled, se radi selitve ugodno proda. Poizve se pri lastniku Ivan Pretnar,' čevljar, Bled U. št. 86. išče za takojšnjo vselitev mlad. soliden ielezn. uradnik. Cenj. ponudbe pod „Takoj“, na upravo lista Sfinifta ia t dolarem stanju s 4 sobami, nad 18 oralov zemlje, 15 minut od Maribora e« proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št 1. Pl»® vsakovrstne, dobro obranj-me preti olejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi“ ja« upravo lista. im 18 morska trava. Peter Kobal Kranf, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih Specijelna tvrdka *s izdelovanje kiubgarmtur. — Najnižje canei — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! Sn tei za kose, prave italijanske, ne-presegljive v dobroti, modro galico, rafljsko ličje, morsko travo za modreca v vsaki množini priporoča Sever & Komp,, Ljublana, Woifova uL 12. s trgovsko naobrazbo poznavajoč vse vrste knjigovodstva, želi primemo mesto, tudi kot tajnik ali blagajnik pri kakem večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod „Prioen in točen“ na upravo Usta. . Ha giii angleške provenijence, 98-96%, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25, Slovenija mm za p®) 1 vrtom, v bližini mesta se proda. Cenj. dopisi pod „Ugod-ao“ na upravo lista. enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električne moć in luč, vodovod, veli5- vrt za zelenjavo, ae za Din lS8.0~) takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago. Franc Marinič, trgovec, Maribor, Kacijanarje-va ulica št 17. hljeb po 5 kg — kg Din 34-— šalje postom Mljekarna, Sunja. na dobri vodi se išče v aaj# ü z nekoliko zemlje ali pa s kafeio malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša aa Lešnici 6 p. Ormož. M spl® Dpi sa proda po nizki ceni Henrik Bitenc, Vižmarie 77. M se rež dobro ohranjenih moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni ceni. Istotam se prodi» tudi en umivalnik. Dvorni trg št l/IInads:r.!evo od 10—14ui'i. dobro vpeljano z mešanim blagom in opremo v sredini mest» Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopis' pod „Eksistenca“, na podružnico „Jutranje Novosti“, Maribor. vešč. špecerijske, galanterijska in manufakturne stroke službe. Gre tudi kot potnik Ponudbe na upravo list« p0fl „Agilen". bi se rad poročil z gospođice-1 v starosti 80 — 85 lei,, l^k-' je tudi vdova. Ponudbe naj pošljejo na upravo bata p0“ „Ženitev“. 1 liiiii si ss radi odpotovanja ceno PIV da. Nasiov v upravi h sta._^ btelA & »Zsmstk ttriaxas Jr jtoäsanau % UwriUati