Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * $ List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI NEVN1K Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 26 — polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «■> '■> mesečno . . . K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30' -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne peti t vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 58. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, 12. marca 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Za Ciril "Metodovo družbo! Jutrišnja manifestacija v Ljubljani, katero je povzročil eden izmed najodličnejših rodoljubov slovenskih, g. Luka Svetec, se vrši pod prav čudnimi okoliščinami. Vrše se navadno jednake manifestacije za narodno obrambno delo. katerih se udeleži cel narod po svojih odposlancih, v znamenju boja proti inorodnim sovražnikom. Govore se navdušene besede, namenjere zborovalce in za "lico, da se znova osvežijo narodne sile, napolnijo srca z novim pogumom, zlasti narodnim bojevnikom ob meji, kjer je treba idealne požrtvovalnosti, da se drže narodne postojanke in odbijajo sovražni napadi. Vse to se ne bode godilo jutri v Ljubljani: shod se vrši proti klerikalizmu in njegovim zagovornikom, ki skušajo sebi in požrešnemu tujcu v korist uničiti našo edino narodno - obrambno organizacijo, Ciril - Metodovo družbo. Šel je na povelje klerikalni pisar in napisal proti našemu šolskemu društvu članek, ki je vzbudil po celi domovini, od Mure do sinje Adrije, splošno ogorčenje, da, začudenje. Mnogi pri nas še niso mislili, da se je klerikalizem zajedel že tako globoko v dušo slovenskega človeka, da z drzno roko meče kamenje na družbo, ki je slov. narodu punčica v očesu. Ne glede na robato zunanjo obliko, pa je bil članek res tudi s stvarnega stališča največje obsodbe vreden: kajti kdo je bolj katoliški ko naša Ciril-Me-todova družba? Slišali smo zadnje tedne v tem oziru glasove, katerim smo se naravnost čudili: z narodne strani se je hotelo klerikalce v katolištvu pre-licitirati. — Cemu so neki »Slovenec« in njegovi umazani pomožni lističi še ščuvali proti družbi? Ali licitacija z narodne strani ni bila odkritosrčna ali pa temelji »Slovenčeva« gonja kje drugod ko na katolištvu samem kot takem? Ne želimo si jutri v Ljubljani praznega ogorčenja, kako morejo klerikalci CMD kot katoliško društvo napadati, temveč želimo si, naj se odkrito in jasno pove, da s klerikalci ni in ne bode nikoli mogoč kompromis pri narodno-obrambnem delu. Mislimo tu seveda na vodje in vodstvo, kajti čreda sama vidi edino talar in grožnje, o načelih ve žali-bože le malo. Naj se jutri razkrinka klerikalno mednarodnost, naj se razkrinka cilje Rima, ki so vedno identični s cilji onih, ki tlačijo in teptajo slabejše. Naj se jutri pove, da klerikalci poleg tega principi-jelnega stališča nočejo kompromisa tudi za to, ker si žele dobiti novih virov za strankin davek in hočejo po stari navadi izkoriščati za se najširše vrste naroda. Ako bi bilo klerikalcem kaj na narodni obrambi, bi morali oni iskati kompromisa z nami: kajti tisti, ki vzdržujejo družbo danes, ki so jo vzdrževali do-sedaj in jo bodo zanaprej, stoje v narodnih, naprednih vrstah. Inteligenca je bila in ostane reprezentan- tinja naroda v narodnoobrambnem in vsakem oziru. Dosedanje skušnje že kažejo klerikalcem, da je med njimi le bore malo požrtvovalnosti za »obrambno« delo — dasi ima močno klerikalni priokus že na zunaj. Jutri bodo zastopniki vseh slovenskih pokrajin začrtali dosedanje delo Ciril-Metodove družbe, bodo podali s tem ob jednem pregled vsega dosedanjega slovenskega narodnoobrambnega dela. Več se doslej ni zgodilo. In pri tem pregledu se bode pokazalo ogromno število vrzeli, zahtevajočih stotisočake, da se jih vsaj za silo zamaši. Zborovalce bode moralo prevzeti čustvo, da delo za Ciril-Metodovo družbo ni šport in ni zasluga, temveč priprosta dolžnost vsakega narodno čutečega Slovenca. Ni zasluga bogatejših, ako dado mnogo in ni zasluga revnejših, ako dado malo: saj izpolnjuje vsak s tem svojo dolžnost napram celoti. Narodnoobrambno delo mora postati del našega vsakdanjega življenja, dolžnost, katero se mora samoobsebi umevno spolniti. To čustvo dolžnosti bo nam dalo silno notranjo moralno silo, katera je potrebna za velike boje in velike uspehe. Ne dvomimo, da pride jutri do velike manifestacije v beli Ljubljani za Ciril-Metodove družbe. Bo tudi mnogo ogorčenja, saj orožje v domačem boju je vedno ostrejše ko v boju na zunaj. Pa želimo si, da se naj jutri ne dela s frazami, ker to ni potrebno, temveč naj govore dela CMD, naj govore naše žalostne narodnostne razmere in naj govore zločini, katere je učinil klerikalizem že na Slovenskem. Ne želimo si pa poniževanja nas kot naprednjakov in ne neodkritosrčnih kompromisov. Naše ideje, naše delo je javno in odkritosrčno, naši cilji so narodov blagor. Vsakdo, kdor pošteno misli, in najsi bo tudi politični nasprotnik, bode iz praktičnih narodno-obrambnih ozirov šel z nami, kdor ne, tega ne vabimo v svoje kolo. Rezultat shoda ne bodi enodnevno navdušenje, temveč zavest že prej opisane splošne dolžnosti za narodnoobrambno delo, ki je identično z delom za Ciril-Metodovo družbo. Politična kronika. NOVICE IZ PARLAMENTA. (Malik — denuncijant. — Italjanska pravna fakulteta. — Nemci o vladnem porazu. — Saniranje Juž. železnice.) Včeraj je zbornica odkazala finančne predloge odseku. V debati se je zavzemal drž. posl. Fort za sanacijo deželnih financ in rekel,' da ni mogoča sanacija državnih financ brez temeljite spremembe naših političnih razmer. Gener. govornik pro je bil kršč. soc. Kemetter, contra socijalist Renner. Ta je opisoval propad uradništva vsled nacijonalnih bojev in se bavil z vsenemštvom, nemškim nacionalizmom in soc. demokrati. Očital je nacijonalcem, da nočejo vse Nemce prodati ali Hohenzollerncem ali Habsburgovcem. Za vladne davčne predloge socijalisti ne bodo glasovali. Ko je govoril Renner o omenjenih dinastijah, je Pernershofer napravil opazko, da žvižga na obe. To je pobral Malik in zahteval že tekom razprave, še bolj burno pa na koncu seje. naj se da Pernerstorferju klic k redu. Stenografi Per-nerstorferjeve pripombe niso slišali in Pattai mu torej ni mogel dati klica k redu, posebno ker je Per-nerstorfer sam izjavil, da je omenjene besede le kot osebno opazko rekel nekemu poleg stoječemu poslancu. Malik se je drl naprej in socijalisti so šli s klici »denuncijant«, »šuft« itd. kar s pestmi nad njega. Seitz je komaj potolažil razburjene sodruge. Ze včeraj je došla k prvemu čitanju vladna predloga o ustanovitvi italjanske pravne fakultete na Dunaju. Rusin Dnistrijanskij je rekel, da žele imeti Rusini junktim: italj. pravno fakulteto v Trst. v Lvov pa rusinsko vsuučilišče! Italjan Conci je izrekel upanje, da se v zbornici poslednjič razpravlja o italj. pravni fakulteti in se je skliceval na Bie-nerthovo obljubo; želi da bi se predloga čimpreje odkazala odseku, kjer bodo Italjani zahtevali pravno fakulteto za Trst. Imenom Jugoslovanov je pribil drž. posl. Spinčič, da vlada hoče imeti italj. pravno fakulteto vsled pritiska iz Italije. Hrvati in Slovenci so za ustanovitev italj. pravne fakultete, magari vseučilišča, samo ne v Trstu, temveč v središču avstrijskega italjanstva, v Južnih Tirolah. Slovenci naj dobe pravno fakulteto v Ljubljani in priznajo se naj izpiti na zagrebški univerzi tudi za Avstrijo kot veljavni. Kršč. soc. Schmid se je izjavil za italjansko pravno fakulteto. Razprava se je na to prekinila. Nemški naprednjaki so zelo vznevoljeni vsled predvčerajšnjega vladnega poraza. Pravijo, da se je znova dokazala nezanesljivost sedanje večine in da je težko graditi na njo nemško politiko. Verjamemo! Železniški odsek je sprejel vse točke predloge o lokalnih železnicah, torej tudi za železnico Polzela-Motnik. Za predlogo se bode nedvomno vnel še vroč boj v plenumu. Poslanci iz vseh volilnih okrajev, ležečih ob J. žel., so imeli včeraj posvetovanje, na katerem so se posvetovali o saniranju Južne železnice. Protestirali so proti nadaljnemu povišanju blagovnih tarifov in zahtevali, naj se uveljavijo od vlade obljubljene olajšave za blagovni promet z ozirom na posebne prizadete industrije. Posebni izvoljeni odbor bo te zahteve sporočil min. predsedniku in železničnemu ministru. Glede novega vinskega davka je sporočil ministerski predsednik Bienerth odposlanstvu, ki je došlo LISTEK. Konovalov« Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor GradiSnik.rJ (Dalje). III. Se parkrat sem moral citati Konovalov u iz »Vstaje Stenjke Razina«, nato sva čitala Gogoljeve-ga »Taraza Bulbo« in Dostojevskega »Bedne ljudi«. »Taraz Bulba« mu je tudi jako ugajal, a potemniti ni mogel jasnega utiša, ki ga je napravil nanj Kosto-marova »Stenjka Razin«. Jednako »Bednih ljudi«, — romana v pismih — pa Konovalov nj prav nič razumel. Govor v pismih se mu je dpzdev^l smešen, in napram junakinji Varji je bil celo skeptičen. »Poglej vendar! — Ta se ti spravi nad starca! Tako zvita ženska! In on — taka klada! Pusti raje to neumnost! Ali se more to pametno končati? — On piše nji in ona njemu! — Tega pisarjenja sploh ne bo nikdar konec... Pusti ju! Niti za usmiljenje, niti za smeh!... Cemu je torej sploh pisano?« Spomnil sem ga na roman »Podlipovci«*, ki obdelava približno isti tema. Toda s tem ni bil nikakor zadovoljen. »Pila in Sisoj — to sta popolnoma druga človeka! Ta dva sta živa — živita in borita se... A ti-le!... Samo dopisujeta si! — To je vendar neumno! Saj to niso ljudje, ampak le... izmišljotina! Taraz in Stenjka — da, vidiš, to je nekaj čisto druzega!... Pomisli, ko bi se bila tadva poznala!... Cesa bi ta dva ne bila napravila! Potem bi bila tudi Sisoj in Pila... živahnejša — ne?« Imel ni jasnega pojma o dobi. Zanj so živeli vsi njegovi junaki istočasno — le v različnih krajih. Zelo sem se trudil, da mu pojasnim, da Pila in Sisoj ne bi bila mogla srečati Stenjke, ko bi bila tudi celo Kamo in Volgo prevozila, kakor bi tudi zadnji ne bil našel Stenjke, akoravno bi bil preiskal yse don-ske Kozake in Maloruse ... Ko me je slednjič razumel, je bil silno žalosten. Skušal sem mu pojasniti umor Pugačova, da bi videl, kako stališče bo zavzel napram temu usurpa-torju. Toda Konovalov ni imel zanj nobene dobre besede in izključil ga je jednostavno iz vrst junakov. »Takšen lopov! — Pobegli ujetnik, in druzpga nič! Ukrade si carsko ime, da bi se skrival za njim in prinese nemir v deželo!... Koliko ljudi je ugonobil, ta pes! Stenjka — to je popolnoma drug človek! Pugačov ni nikak junak — le sramoten rabelj je! O njem se pač ne izplača čitati! Ali nimaš nobene takšne knjige več, kot je bil& ona o Stenjki? ... Išči malo. Druge pa raje pusti, ker niso zabavne. Potem čitaj raje še enkrat, kako so mučili in umorili Stenjko ...« O praznikih sva hodila skupno čez reko tja na polje. Vzela sva malo žganja, kruha in kako knjigo s seboj in sva šla že na vse zgodaj na prosti zrak, kakor je rekel Konovalov. Kot cilj teh izprehodov se nama je posebno priljubila »glažuta«. Tako se je imenovalo iz bogve kakšnih vzrokov staro poslopje, ki je stalo ne daleč iz mesta na prostem polju. Bila je to trinadstropna, kamenita hiša z udrto streho in podrtimi okvirji oken katere pritličje je bilo napolnjeno vse poletje s tekočim, smrdečim blatom. Sivo-zelena, napol razpala je zrla iz temnih odprtin svojih ubitih oken tja v bližnje mesto in izgledala je kakor stara, iz mesta izgna-nana, siromašna in samotno gineča pokveka. Za časa povodni je izpodkopala voda leto za letom to staro hišo, ne da bi jo mpgla razrušiti: od vrha do tal plesnjiva, je stala še vedno trdno, in od velikih stebrov, obdajajočih jo od vseh strani, zavarovana pred pregostimi obiski policije, je bila, dasi ni imeli pravzaprav nohene strehe več, dobrodošlo pribežališče temnim, brezposelnim osebam. Takih ljudi je bHo vedno dovolj v tem razpalem poslopju; raztrgani, napol lačni, luči se boječi, so Živeli kakor sove v teh razvalinah, in Konovalov in jaz sva bila vedno dobrodošla gosta pri njih, ko sva vsakokrat prinesla s seboj iz pekarije velik hleb belega kruha ter spotoma nakupila žganja in celo množico »gorkega« — jetrca, pljuča, srce, drob. Za par rubljev sva na tak način lahko prirejala cele gostije za »steklene ljudi«,kakor jih je nazival Konovalov. Te dobrote so plačali s povestmi, v katerih se je fantastično združevala strašna, srce pretresujoča resnica z najbolj naivno lažjo. Vsaka taka povest je bila kakor košček pajčolana, v katerih so se menjavale črne niti po navadi temne resničnosti z živo pisanimi nitkami laži. Takšna tkanina ni ostala brez upliva na možgane in srce, polaščala se nas je s svojo karakteristično, tako strašno različno slikovitostjo. »Stekleni ljudje« so naju ljubili po svoje in bili so vedno moji najpazljivejši poslušalci. Nekoč sem jim čital Nekrasova pesem »Kdo je srečen v Rusiji?« in slišal sem poleg homeričnega smeha, ki je spremljal vsa iz življenja vzeta mesta, mnogo jako upoštevanja vrednih sodb o napeljani temi. Dalje sledi. v imenu agrarcev k njemu, da vlada ne misli predloge umakniti, pač pa jo primerno spremeniti. On za svojo osebo da ni vedel, kak učinek bi utegnila imeti predloga na vinske cene. Zastopnike vinorejcev čaka torej še trdovraten boj. Reorganizačni odsek drž. železniškega sveta je v četrtek nadaljeval svoje posvetovanje o reorganizaciji železnic. Vlada in Nemci bi radi dosegli popolno centralizacijo avstr. železniške uprave na Dunaju. Poljak Roszkovski je predlagal, naj se predloženi tozadevni operat vladi vrne z naročilom, naj bi se ozirala na poljske in češke želje glede železniške uprave. Ker je Rusin, černoviški vseučiliški profesor Smal-Stocky prestopil k. Nemcem, so imeli ti v drugače paritetnem odseku večino, so zavrnili slovanski predlog in izvolili subkomite za študij predloženega načrta, v katerem so imeli Nemci večino. — Nato so Slovani odšli in pustili Nemce same. Dopisi. , Občni zbor podružnice sv. C. in M. v Giinjah na Koroškem. Dne 6. t. m. se je vršil občni zbor podružnice CMD v Giinjah v narodni Sablačanovi gostilni ob prav lepi udeležbi uglednih in premožnih posestnikov iz Glinj in okolice. Predsednik g. Juh je prav pritperno pozdravil navzoče, na kar so sledila poročila podružničinih funkcijonarjev; iz teh poročil sledi, da je podružnica prav pridno delovala ter nabrala 170 K za družbine namene. Nato poda predsednik besedo dr. Gosaku iz Celovca., — Govornik razpravlja o bojih, ki jih je imel prebojevati. slovenski rod od početka do današnjega dne. Zgodovina dokazuje žilavost, vstrajnost in inteligenco našega naroda, ki je vkljub mnogokratni premoči in dejstvu, da se je moral bojevati na tri strani, nazadoval sicer po številu, pri tem pa se razvil kulturno, gospodarsko in politično. Najostudnejši boj proti celotnemu slovenskemu narodu pa se je vnel od 7. februarja t. 1. naprej od slovenske klerikalne strani. Koroški Slovenci se ravno ne morejo čuditi temu početju, saj je dr. Šusteršič znan koroškim Slovencem za časa volilne reforme, pri kateri je prodal koristi koroških Slovencev na tako sramoten način, da so se dvignili Korošci proti njemu kot en mož. — »Mir« je pisal črno obrobljene ostre članke proti klerikalni stranki ter se zaklinjal, da se Korošci nikdar ne udajo temu sramotnemu nasilju. Dr. Brejc je zvonil z vsemi zvonovi proti dr. Šusteršiču. Poslanec Grafenauer v državnem zboru ni smel vstopiti v klerikalni klub. Tekom časa pa so zlezli ti razburjeni koroški gospodje pred kranjsko klerikalno gospodo pod klop, pustili razburjenost lepo spuhteti, Grafenauer je moral vstopiti v klerikalni klub in vsa koroška politika je postala iz koroško - narodne kranjsko-klerikalna. Slično so se skazali koroški gospodje glede CMD. Kot ogroženi obmejni Slovenci so bil ves čas njeni vneti zagovorniki in pospeševalci njenih koristi. Po popolni združitvi s kranjsko klerikalno stranko v gornjem smislu pa so jeli grizti ono roko, ki jih je hranila, obrnili so C. M. družbi hrbet ter jo začeli napadati. Ljubljanski »Slovenec« prinaša iz Celovca članek, v katerem celovški dopisnik dokazuje, da se vrši najpomembnejši del narodnega boja v obrambnih društvih. Jednakočasno pa morda ravno isti celovški dopisnik v koroškem »Miru« našo edino obrambno družbo napada. Ti ljudje so bodisi komedijanti ali pa so duševno bo-lehni. Sicer si ni možno razlagati njihove brezvest-nosti oziroma nesmiselnosti. Govornik na to obširno slika posledice od klerikalne strani proti C. M. družbi pričete gonje, ki se kažejo v pomnoženi požrtvovalnosti pravih slovenskih rodoljubov. Omenja tozadevna dejstva iz raznih slovenskih kronovin ter poziva konečno prisotne zborovalce k podvojeni požrtvovalnosti in vstrajnosti pri delu za podružnico. Nato poda predsednik besedo juristu VVieserju, ki obširno in spretno utemeljuje rezolucijo, katero so zborovalci jednoglasno sprejeli: »Slovenci zbrani Dr. Vladan Gjorgjevič. Iz Belgrada, 24. februarja (9. marca). Dne 25. febr. slavi v Belemgradu bivši mini-sterski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič petdesetletni jubilej svoje pisateljske delavnosti, če greste od ogromnega poslopja, katero je Kolarac, veliki dobrotnik svojega srbskega naroda, daroval Srbiji, nekoliko hiš naprej, pridete do ednonadstropne hiše, kjer živi »mož z levjo grivo in levovim glasom«, kateri je za kralja Milana tako često odločeval o usodi svojega naroda. Svoje razmerje h kralju karakteri-zira v jednem svojih spisov kratko in jasno: »Bil sempred njim zdravnik, potem njegov minister, nato pa prijatelj, v katerega naročju je končal.« Študiral je na Dunaju, se udeležil kot zdravnik nemško-francoske vojne in še danes slovi kot jeden najznamenitejših zdravnikov. Mimogrede rečeno, je on tudi jeden najboljših srbskih politikov. Po svoji osebnosti, kakor tudi postavi in glasu spominja zelo na Františka Ladislava Riegra in iz svojih stikov z njim mi je povedal marsikako značilno epizodo. Jedno teh podam tukaj, dasi morda ni na mestu, z njegovimi lastnimi besedami. — Takrat sem bil, je pravil dr. Vladan Gjorgjevič, pri F. L. Riegru na njegovem letnem domu, če-gar imena se pa ne spominjam več ... — Morda na Malču, ekselenca? — Da, da na Malču, Maleč se je imenovalo letovišče, imate prav. Rieger mi je takrat razkladal in s statistiko dokazoval, kako izsesava Čehe centralizem, kako plačujejo primeroma največ davkov, na IL občnem zboru podružnice družbe sy. Cirila in Metoda v Giinjah z žalostjo opazujejo odurno gonjo, ki jo je uprizorila gotova stranka proti velezaslužni, dosedaj edini braniteljiči pravic slov. naroda na šol-sko-obrambnem polju. S Še večjo bridkostjo jih navdaja dejstvo, da so še pokazali Slovenci nezmožni, združiti se glede> življenjskih narodnih vprašanj V enem edinem prepotrebnem skupnem društvu, zasnovanem na nepristranski, narodni podlagi in da se zlobna roka gotovih zaslepljencev ne straši niti zločina na paši, dosedaj nedotakljivi instituciji. S tem večjo radostjo pa jih napolnjuje zavest, da se najdejo vzorni rodoljubi, ki navzlic vsem zaprekam posvetijo družbi tako vse duševne kakor tudi gmotne moči. Kot Korošci z vso ogorčenostjo obsojajo pisavo »Mira«, v kolikor je naperjena proti dični družbi. Izjavljajo, da se na jeseniški skupščini ni dogodila ne le nobena žalitev zastopnikov slov, šolskega društva v Celovcu, ampak da so nekteri izmed teh zastopnikov s skrajno nespretnim, izzivalnim nastopom vzbudili upravičeno ogorčenost skupšči-narjev, tudi navzočih Korošcev. Obsojajo sovražno postopanje in pisanje proti družbi tem bolj, ker vidijo rešitev iz obupnega narodnega položaja na Koroškem le v tesni združitvi vseh Slovencev na narodni podlagi in v složnem postopanju v domačih vprašanjih brez izključitve kteregakoli narodnega delavča. Konečno izrekajo neomejeno zaupanje vodstvu družbe ter .iskreno hvalo za njeno požrtvovalno, nepristransko delovanje na Koroškem.« Predsednik nato zaključi z navdušenim pozivom za nadaljno delo lepo uspelo podružnično zborovanje. Člani zborovanja so se potem podali malone korporativno v Narodni dom na Trati, kjer se je razvil živahen večer navdušenega petja in govorov. Reči se mora, da so Glinje izvanredno narodna slovenska vas, ki ima ravno sedaj prav inteligenten rod, vsled česar je tukaj najbolj razširjena napredna ideja, skrajna narodnost in žilavost bojev proti ponemčevalnim poskusom. v Že zopet Grebene. Pred nekaj meseci smo v našem listu obširno poročali, kako de-spotično gospodari v svojem pašaliku vodja ckr. okrajne sodnije v Gornjemgradu deželno sodni svetnik Grebene. Očitali smo takrat Grebencu ne-postavnosti in celo delikte, a on ni imel poguma, da bi nas tožil. Pa tudi justična oblast se ni ganila. Zato se je nabiralo in tudi nabralo mnogo novega gradiva in v kratkem se bo v državnem zboru stavila interpelacija na justičnega ministra, če se ve, kaj vse je uganjal in še uganja Grebene v svojem pašaliku. Naj sliši in zve parlament, kako ..nepristranski" in „vesten" sodnik je Grebene. Za resničnost v interpelaciji navedenih trditev jamčil bo sam interpelant, ki bo razkril parlamentu žalostne dogodke iz Grebenčevega paševanja in ponudil tudi priče za resničnost navedenih trditev. ^ ^ Ne bodemo naštevali nepostavnosfj, ki si jih je dovolil Grebene pri svojem nradovanju kot sodnik, omenimo samo to, da je Grebene imel zapuščinsko razpravo zunaj na komisiji, toda zapisnika o obravnavi ni izgotovil, temveč je dal strankam podpisati zadnjo stran tiskovine en biancO, zapisnik sam pa po dolgem času še ni bil spisan. Posledice te uradne nepravilnosti bi bile velikanske, če bi recimo Grebene prej umrl, predno je zapisnik spisal. Po interpelaciji se bode zvedelo tudi, kedo je pisal anonimna pisma na okrožno sodnijo v Celje-in na neki žendarme-rijski urad na Dnnaj, v katerih sta bila dennnci-rana ckr. sodnik Zdolšek in ckr. žendarmerijski ritmojster pl. Detela. Tudi to se bo s pričo dokazalo. Kako ^nepristranski" sodnik je Grebene, razvideli bodo čitatelji iz tega, da je Grebene ob priliki, ko je nekemu svojemu političnemu nasprotniku zaukazal na sv. večer dostaviti vabilo k sodniji. rekel: »leh vrerde ihm schon die Feiertage versalzen". Pa to še ni dobe pa od vlade najmanj. Jaz sem bil še takrat zelo mlad in zdelo se mi je, da ga moram vprašati: — Pa, gospod doktor, če je res tako, čemu se pa potem ne vzbunite in začnete vstaje? — Dr. Rieger se mi je dolgo čudil z nekim neznanim nasmehom, a odgovoril mi ni nič. Vzel pa je klobuk in me pozval, naj ga grem spremit po vasi. Bil je krasen letni dan, okna so bila skoro po vseh hišah odprta in povsod so se skoro čuli mehki zvoki glasovirja. Rieger mi je korakal tiho ob strani in ni izpregovoril ne besede. Tako smo prešli celo vas do konca. Tam se je pa vstavil za trenutek in me vprašal, če sem slišal odgovor. — Pogledal sem ga malo začudeno, ker on res ves čas ni črhnil besede. — No, dobro, je dejal Rieger, mojih besed niste slišali, pa ste li slišali klavirje? — Da, gospod doktor! — Veste, kjer je toliko sladke godbe, tam pač nikdo rad ne napravlja revolucije, je odvrnil z nasmehom. Te dni, dne 10. sušca slavi Vladan Gjorgjevič svoj pisateljski jubilej. Njegova pisateljska delavnost je obsežna in ogromna. Prvi njegovi spisi so bili strokovni,, zdravniški. Kar je napisal v svoji stroki, je uprav čudovito in lahko rečemo, da je Gjorgjevič s svojimi spisi povzročil ustanovitev vseh higijen-skih naprav in uredb v Srbiji, ki še niso obstojale pred njim. Kot minister in poznejši predsednik ministerstva se je brižno trudil, da bi bili njegovi načrti proizvedeni. Ali po tej promeni je postal iz zdravnika politik in iz strokovnega politični pisatelj. Dr. Gjor- vse. Kaj vse je „špilal" z Martinom Remič, tega se že ne more popisati. Vse pač kaže da je Grebene pravi kuriozuro, kateremu se kolesa kaj čudno vrtijo. ..... Iz interpelacije se bode tudi razvidelo, koliko se je justična oblast pobrigala za to, da bi aa-[ pravila konec Grebenčevim nepostavnostim. Rekli smo že enkrat, a zvedeti mora to tudi parlament, da ne moremo imeti zaupanja v — justico, dokler bo izvrševal službo c. kr. sodnika znani Grebene. Poskrbeli pa bomo, da se bo v parlamentu razkrilo v pravi luči Grebenčevo sodno uradovanje. Dnevna kronika. v Dr. Nagi in dunajski Čehi. Poroča se, da so k novemu koadjutorju na Dunaju dr. Naglu šli tamošnji Čehi in ga prosili, naj pravično uredi dušno pastirstvo med Čehi na Dunaju. Nagi jim je baje to obljubil. Po izkušnjah v Trstu imamo o resnosti te obljube opravičene dvome. v Za guvernerja zemljiške kreditne banke je imenovan dozdajni načelnik časniškega oddelka v ministerstvu, Sieghart. To mesto, ki ga je zavzemal prej nedavno umrli Taussig, je eno najbolj nosnih. • v Privatne poljske gimnazije na Ruskem ? Poroča še, da predloži rusko naučno ministerstvo gospodarstveni dumi zakonski načrt, s katerim b« snovanje privatnih poljskih gimnazij dovoljeno. v Ugovor proti občinskim volitvam v Zagrebu, ki so ga vložili frankovci proti volitvi v III. raz. je samoupravni odbor mesta odbil. v Polkovnika Marčenka, vojaškega atašeja, ki ga je naš cesar Franc Jožef na dvornem plesu na Dunaju ostentativno prezrl, je ruski car odlikoval z redom sv. Vladimirja. Marčenko je bil pri naži slavni diplomaciji osumljen, da je v zvezi z ruskimi vohuni, ki so bili na Dunaju aretirani. v Konec antimilitarističnega procesa v Pragi. Najvišji kasacijski sodni dvor je razsodbo deželnega sodišča v Praeri, kakor smo kratko že svoj čas poročali, popolnoma ovrgel in obsodil večino v Pragi oproščenih, v Pragi obsojenim pa znatno zvišal kazni in sicer nekaterim od par mesecev celo na dve leti. Izmed vseh 46 obtoženih je kasacijski dvor oprostil samo dva, pri vseh ostalih 44 je deloma obsodbo potrdil in kazni zvišal, deloma jih nanovo obsodil. — Naravnost drakonska sodba! v Kdo je baron Chlumetzky? Dr. Matija Li-sičar, ki je že za časaFriedjungovega procesa na podlagi dejstev razkrinkal tega junaka, eno glavnih prič zoper Supila, človeka, ki je krjvo prisegel, a ga še do danes oblasti rešpektirajo, objavlja zdaj zopet nov dokaz o moralični propalosti in nepoštenosti barona Chlumetzkega. Priobčuje pismo, ki ga je Chlumetzkemu dne 20/6/08 pisal iz Lassnitz-St. Lambrecha Ascanio baron Zucco. Sarkazem tega pisma naravnost grize. Zanimalo bo tudi naše čitatelje, ki se za politične do-godbe bolj zanimajo, osobito še, ker se baš sedaj zopet dela na Dunaju na to, da bi baron Chlo-metzky postal dalmatinski namestnik. Pismo se glasi- „Plemeniti baron! Spominjate se še morda, da sem imel srečo Vas spoznati, četudi le za trenutek. To trenutno poznanje in praktične izkušnje zadnjega leta vendar zadostujejo popolnoma, da lahko Vaš v resnici sijajni značaj dovoljno ocenim. Zato sem z Velikim veseljem slišal, da Vam bo kmaln poverjeno namestništvo v Dalmaciji. — Ča?titam deželi na tej neprecenljivi pridobitvi. Upam, da najdete pota in sredstva, v kolikor to dopušča službeni delokrog, da dobite vpliv tudi na deželne finance. To bi bilo v interesu dežele jako želeti, ker človek s tako občudovanja vredno po- gjeviču se imamo zahvaliti, da smo izvedeli vedno pravo če se je govorilo in pisalo o balkanskih zmešnjavah in prevratih. Dr. Gjorgjevič govori vse večje evropske jezike, a obvlada jih tako, da piše v njih tudi knjige. Ni treba, da bi razumeli srbski, zadostuje nemščina, da si prečitate »Konec Obrenovičev«; na nemškem jeziku je izšlo tudi »Srbsko vprašanje« in konečno roman »Golgata«, ki opisuje vlado in konec Obrenovičev. Medicina, politični spisi zgodovinskega kolorita, to se vse pri tem neutrudnem starcu samo tako vrsti. Gjorgjevič je niknil iz srbskih razmer. V tej deželi, kjer ima politično sovraštvo — sam se nekod pritožuje radi tega — pogosto tudi osebno mržnjo T,a seboj, je učil, kako se mora vesti pravi domoljub pri osebnih malenkostnih sporih. Med njim in med srbskim ministrom zunanjih zadev je vladalo nesporazumljenje ravnokar omenjene vrste. Ali kakor bi trenil, je v času, ko je po aneksiji Bosne in Hercegovine bruhnila srbska kriza na dan, Gjorgjevič pozabil na vse politično nesoglasje in je ubral ogromni pot na Nemško, kjer je imel vrsto predavanj, v katerih je branil in zagovarjal Milanovičevo politiko in potrebe. To je bil tudi njegov poslednji nastop. Dr. Vladan Gjorgjevič se je zopet vrnit za svojo pisalno mizo. Državnik je postal zopet književnik. In zopet se je uživel v svojem tihem domu, da bi delal po svoji stari navadi na delih, ki še bodo razkrila marsikatero tajnost balkanske politike. On je sedaj zopet učenjak, kakor se je jzrazil v bero-linskem predavanju: »Meni je ime Gjorgjevič in pred vsemi naslovi mi najbolj prija beseda »bivši«. »lovno iznajdljivostjo, ki si je mogel od bilka mu stoječe dame brez vsakega d< lumentaričnega potrdila izposoditi več tisoč kron in ki je mogel na-daljne tisočake v obliki vrednostnih papirjev iz imetja iste dame dati na svoje ime registrirati!, in ki potem, dasi je že pred letom pretrgal vse zveze s to damo, niti ne misli na to, da bi gospe vrnil njen denar — tak človek mora imeti močno razvit pridobitni čnt, ki ga usposablja delati prave čudeže finančne tehnike. Sicer res navadno dobijo možje, ki iz svojih razmer h kaki ženi razumejo napraviti lukrativno kupčijo, ne ravno preveč vzvišeno ime; pa „ime je zvok in dim", si bote mislili, „profit je vse". In iz te čarobne formule črpate Vi pogum in nrarno energijo v čisto praktično-modernem duhu delati moderno politiko, pomagati sestavljati postave, reformirati province. Morda bo imel kak bodoči zgodovinar priliko, Vas omeniti kot najbolj originalni namestniški in financijalni ženej države. Častitam! Udani Ascanio baron Zacco". Ali treba Še kake pripombe ? ▼ V plemski stan je povišan nemški pesnik Pavel Heyse. v Proces proti Tarnowski. Včeraj se razprava ni vršila, ker je Prilukov vsled zaslišanja v četrtek na živcih obolel, in se preložila na danes. v Grof Aehrenthal in eksproprijacija Poljakov na Pruskem. V včerajšnji številki svoje „Zukunft' piše Maksimiljan Harden o vzokih, zdaj nemška vlada ne izvaja eksproprijacije poljskih pravic, k čemur je po razlastilni predlogi upravičena. Vzroki leže v zunajni politiki. Poljski klub v avstr. drž. zboru je izjavil Aehrenthalu, da ne bo več zastopal zveze z Nemčijo, če bi se eksproprijacija izvedla. Zato je Aehrenthal prosil v Berolinu, naj bi se z razlastitvijo počakalo. To se mu je baje obljubilo. Torej ne oziri politične poštenosti in morale, ampak oziri zunanje politike so merodajnil a Dr. Kram&f o Luegru in Jugoslovanih. — Nemiri pred dunajskim rotovžem. Dr. Kram&f je napisal v „Nar. listjrh" uvodnik, v katerem pravi med drugim: „On je .spočel misel o trijalizmu, ustvarjenju jugoslov. države. Ali tukaj se je pokazalo, da mu je mnogo manjkalo do državniškega talenta. Ravno njegova stranka se je najbolj eksponirala proti Srbom v znani aferi Fridjungovi in njegove simpatije so se precej enostransko nagibale k bojeviti politični stranki nadškofa Stad-lerja. Na tak način se ne pridobiva slovanski Jug za Dnnaj." — Včeraj je došlo pred dunajskim rotovžem do velikih tumultov vsled velikanskega pritiska ljudi, ki bi radi videli mrtvega župana. Proti pol četrti uri se je nabralo v Stadionovi ulici na tisoče ljudi, ki so čakali na trenutek, ko bi mogli priti v ljudsko zborovalno dvorano, kjer leži župan na parah. Ker je število radovednežev vedno bolj naraščalo, jih je morala konečno raz-gnati policija na konjih. Ob 4. uri so dvorano za ljudi zaprli in jo odprejo še le danes ob 9. uri. — Meščanski klub je sklenil voliti novega župana še le po preteku žalne dobe, to je po 6 tednih. Gessmannovci pa že nestrpno čakajo trenutka, da bi postal Gessmann župan in zahtevajo volitev že prej. Pijeteto res poznajo ti ljudje! a Pri ožji volitvi v lounskem okraju na Če škem dne 10. t m. je bil izvoljen češki agrarec Mašata z 7109 glasovi (za 506 glasov več ko pri prvi volitvi!). Socijalni demokratje in narodni socijalci se niso ndeležili volitve. Konec klerikalnega režima v Belgiji. Po smrti kralja Leopolda, ki je v lastnem interesu na vse mogoče načine ščitil klerikalce, so se vzdignili klerikalci, na čelu jim mechelnski nadškof, proti novemu kralju Albertu, kateri slovi kot napreden in liberalen človek; podtikali so mu celo, da je socijalist Jasno je bilo, da je z Albertovim kra-ljevanjem odklenkalo klerikalcem, dasiravno so ka zali že tudi drugi znaki, da se klerikalci v Belgiji ne bi tudi brez tega dolgo držali. Zadnja de setletja se je pri vsakih volitvah klerikalna moč zmanjšala. Treba je osvojiti samo še 5 mandatov in klerikalci bodo v manjšini. Liberalna in soci-jalna opozicija se zbog tega že pripravlja za vlado. Sestavila je program z zahtevami, ki bi naj bile obema strankama skupne. Med njimi je tudi šolska reforma is splošna volilna pravica. Socijalisti hočejo prevzeti tndi nekoliko portfeljev. v Madžarski glas o dr. KramaFu. Povodom zadnjega govora dr. KramaFa v avstr. drž. zbornici, v katerem je označil stališče „Slovanske jednote" k proračunu, piše „Magyar Hirlap": Tega govora niso izrekla usta kakega fendalca temveč usta enega od najmodernejših, najsposobnejših in najbolj pozvanih politikov v Avstriji. Po smrti dr Kaizla je priznani češki govornik dr. KramaF. — Med vsemi slovanskimi vodji je on najmanj šovinističen in poleg svoje negirajoče kritike življen-skih pogojev monarhije in nje misije ima tudi po zitivne načrte in nazore. S svojim žurnalističnim delom na polju zunanje politike je poznan dr Krama? po celi Evropi; sploh je dr. KramaF takšen človek, da bi ga severoamerikanske Zedinjene države že zdavnej poslale k kaki znamenitejši ve-levlaati za svojega poslanika. Dr. Kramaf je modem državljan brez feudalnega in utilitarističnega priokusa in v tem ga podpirajo njegove socijalne ideje. Povrh tega ima smisel za socijalno življenje in kar je še važno, dr. KramaF je reprezentant Čehov, onega avstrijskega naroda, ki , bode pri bodočem razvoju monarhije merodajen. Štajerske novice. d O obstrukeiji v dež. zboru govori zadnji čas prav pogosto mariborska „Straža". Ali je klerikalcem že nekomodna? 6. dr. Korošec niso niti najmanj zadovoljni z njo, to prav dobro vemo. Kajti njemu je dobro znano, da nemških nacijonalcev ne jezi niti toliko slovenska obstrukcija v deželnem zboru, katera jim je trenutno pomagala iz zadrege vsled pivne doklade, temveč nezvestoba slovenskih klerikalcev, katero si ti navzlic tajnim dogovorom, zvezam in napitninam prav grdo prelomili. Gospodje v Mariboru, ne za-dirajte se v nas, masla imate silno veliko na glavi! Spominjajte se, da ste vi začeli obstrukcijo in da nosite odgovornost zjft njene posledice in eventuelni poraz. Ako nočete naše lojalne in odkritosrčne podpore, nam je tudi prav. Mi ne iščemo ljubezni, ker je ne rabimo. Posledice take taktične napake tudi gotovo ne bodo zadele nas. Da pa ne bi o taki važni stvari, kakor je regulacija Drave, poročali, je smešna zahteva. Čemu se sploh razburjate, saj smo več dni pred vami poročali, da je dela ustavilo poljedelsko ministerstvo ? Gospodje, le mir — drugače vam ne bo šlo dobro! d Jednakopravnost in — c. kr. priv. Južna železnica. Vsak dan že čitamo v zadnjem času • . i . . ■ vedno se ponavljajoče pritožbe po slovenskih listih radi nečuvenega postopanja uslužbencev Južne železnice proti tistim slovenskim strankam, ki si že upajo na slovenski zemlji zahtevati v slovenskem jeziku vozni list Vse te časnikarske pritožbe končavajo že po neki stari šabloni: „bomo videli ali temu se mora storiti konec"! In res je s to obrabljeno grožnjo storjen že tudi konec in le malokdo je toliko dosleden, da bi storil še drugi korak ter se pritožil na pristojno mesto, na ravnateljstvo Južne železnice na Dunaju. Bodimo odkriti, da je na celem slovenskem Štajerskem komaj par ljudij, ki so v tem pregledu povsod konsekventni in ki niso prekomodni, da bi se ne izpostavljali sitnostim, ki jih imajo radi tega trpeti od strani nemško-nacijonalnega uradništva, ki si sme to dovoljevati mirno in nemotono dalje, saj ga ščitimo mi sami. Pred nekaj dnevi je izšel iz krogov jugoslovanskih železničarjev obširen dopis, kjer' se poziva slovensko javnost, da ne pusti zahtev slovenskih železničarjev pasti, temveč da z vso doslednostjo podpira njihovo stremljenje. V vlakih, ki vozijo po Slovenskem, najdemo najmanj vsakega drugega sprevodnika, ki ne zna ali pa noče znati slovenski — našim ljudem pa se zdijo sakrosanktni ti ljudje in redko-kedaj se slovenski potnik tako daleč spozabi, da bi zahteval od sprevodnika, da mu pove slovensko, kar želi — ali pa lahko odide in pove sebi po-nemško. Izjavljamo, da bomo odslej objavili imenoma vse tiste vnete Slovence in Slovenke, ki bodo po stari ponižni navadi še dalje podpirali nečnveno zapostavljanje slovenskih ljudij in slo venskega jezika. Prosimo objednem tudi druge slovenske liste, da store isto. a Iz Petrovč. Česar si ni upal „Slov. Gosp." v četrtek, to je drugi dan poskusila „Straža". Te v Petrovčah nikdo ne čita in zato si lahko dovoli tudi pranje gsr. Friedricha in Korena. „Str." si je izbrala zelo priprosto pot za zagovor: Vsa dejstva, katera sta priobčila „Nar. Dnevnik" in »Narodni list" na podlagi odlokov in ukazov deželnega odbora in celjsk. okr. glavarstva, so laž in obrekovanje! Poslušajte, Petrovčani, kaj trdi vočigled dokazanemu oškodovanju občine od Friedricha in Korena „Straža": V občini t'etrovče se vestno in skrbno gospodari! Zanimivo je, da si „Str." upa zagovarjati Fiiedrichovo darilo v znesku 351 kron — ne pove pa nič o tatvini v občinski blagajni! Zakaj se Fridrich zanima za kraj ni šolski svet, je obče znano, da je pa imel lov v najemu, ni kaka zaslug«*, ker bi ga občina lahko dala še drugim 1 udem za višji denar v najem. Vočigled njegovim gmotnim razmeram ni niti naj manj verjetno, da bi on imel ta lov iz požrtvovalnosti za občino. Zamorec se ne da oprati, č. „Straža", zato je bolje, da bi pranje opustila. Mi ostanemo pri svojem: Friedrich in Koren ne smeta več gospodariti v naši občini! a Gospodom poverjenikom „Slov. šolska matice". Z ozirom na § 5. pravil S. Š. M. in na izvajanja gosp. predsednika na zadnjem občnem zboru je sklenil društveni odbor pozvati gospode poverjenike, da naj prično takoj spomladi z nabiranjem članov. Letnino je poslati vsaj do konca prve polovice leta Š. Š. M. v Ljubljano. Na ta način olajšajo gg. poverjeniki blagajniško poslovanje in sestavo proračuna. v Ne pošiljate brzojavk na nedeljski Ciril-Metodov manifestacijski shod, temveč pošljite raje dotični znesek glavni družbi. Istotako bi se naj spomnili družbe vsi tisti, ki bj se shoda radi udeležili, a jim vsled oddaljenosti ali drugih zadržkov ni mogoče. d Bralno društvo v Gaberjlh sklicuje odbo-rovo sejo za jutri v nedeljo 12. marca točno ob 11. uri dopoldne. Ker je skrajni čas za gledališke igre, prosimo tem potom vse odbornike, da se seje kolikor mogoče točno in vsi udeleže. v Iz Mozirja. V našem nekdaj miroljubnem trgu so klerikalci s svojim ostudnim hujskanjem razburili vse tržane. Ali se to narodno klerikalno načelo ravna po Kristusovem nauku: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam >ebe". O ne, svojega nasprotnika v mišljenju: ubij! Nič se ne čudimo temu podivjanju in osurovelosti. Najlepši zgled jim daje naš kaplan, ki je po noči streljal s puško na ljudi. Ali se mu je sanjalo v pijanosti, da je na zajčjem lovu? Naš kaplanček se je v lemenatu temeljito naučil katoliške pedagogike in metodike, ker vtepava otrdkom nerazjasnene — torej neumljive abstraktne stvari — s palico. Nedavno je pretepel nekega fanta v šoli na „vse mile viže". To je javni delikt, na katerega opozorimo naše ckr. orožništvo, ckr. okrajno sodišče pod slavnim vodstvom svetnika Grebenca in okr. šolski svet. Zvedelo se je, da vodi"preiskavo proti našemu kaplanu g. svetnik Grebene, katerega kle-rikalizem in pristransko postopanje je občno znano. Skrbeli bodemo, da dobi tudi naš kaplan za svoje izvanredno delovanje primerno nagrado. d Iz Ljubnega. Kaplan Šiler je nekaj časa zelo zamaknjen. Ljudje, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je imel čudne sanje o devici v žerfu pod cerkvijo in o ljubeznjivem sestanku v Petkovem kozolcu pri Radmirju, katerega posledice so ga še dolgo časa bolele po kosteh. Ti preklicana nedolžnost! v Iz Nove Štifte. Župniku Fermetn cedijo se sline po pošti, kjer bi imel priliko zatirati napredne liste. Ker ima na dan 23 in pol ure časa, opravlja razne službe, ki niso z njegovim poklicem v nobeni zvezi, samo da dela zdražbo. Na sodnijo napravi uradne ovadbe, pozneje pa se s prižnice opravičuje za svoje neumnosti. Uboge ovce, ki to prenašate! a I* Gornjegagrada V četrtek 9. t m. je pustil svetnik Grebene na svojem skoro sredi trga ležečem vrtu, tik ob trških hišah požigati. S čim je kurila njegova Jerčka na vrtu, tega ne vemo, vemo samo to, da se je iz pogorišča vlekel strašno smrdljiv dim po celem trgu. Ta dim je okuževal zrak, da je človeku kar sapo zapiralo. Če bi kedo drug kaj takega storil, bi Grebene iz kože skočil in vpil na vse grlo: „Kaj pa špilate?" Smrdelo je tako, da se je moral celo njegov brkasti prijatelj prijeti za svoj dolgi nos, da ni omahnil na trgu. No, morda pa je Jerčka poži-gala Grebenčeve grehe ? Smrdelo je res na vse pretege! a Iz Gornjegagrada. Pri spravljanju graščinskega lesa se je v sredo 8. t. m. ponesrečil neki drvar po domače Hlevar iz Noveštifte. Padel je med platanice ter si zlomil nogo v bedru. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. Lepa stvar iz Rogatca. Notar Štrafella in njegov koncipijent sta pred kratkim zaslužek na ta način iskala, da je notar zastopal pred kazensko sodnijo tožitelja, koncipijent pa toženca. — To ni le umazano, ampak naravnost protipostavno. Kakor slišimo, je notarska zbornica dala obema ukor. Zdi se nam, da je ta kazen premajhna, zlasti, če pomislimo, da na Dunaju n. pr. odvetniška zbornica čisto drugače postopa zoper odvetnike, ki zakrivijo kakih nepravilnosti v svojem poslovanju. Kakor smo izvedeli, je bilo v zadnjih letih pri dunajski odvetniški zbornici vsled razsodbe disciplinarnega sveta iz imenika odvetnikov izbrisanih okoli 25 odvetnikov. »Narodni pipec« v Ptuju je postal z doneskom 100 kron ustanovnik ptujskega »Sokola«. Isti klub se je tudi zavezal prispevati za obrambni sklad CMD v odgovor Roseggerju K 200. a Samomor. Minoli torek si je v Ptuju pri Makescbu nek fant iz Starešine pri Pragerskem kupil samokres. Med potom je pil v Graharjevi gostilni na Hajdinu in pri Lobenweinu pri Sv. Kdnigundi; tam je zahteval vode, češ, se moram nmiti, preden grem na drugi svet; rekel je tudi, naj ga kdo ustreli. Prišedši domov, je to sam storil: v dveh urah je umrl. Kaj je vzrok temu strašnemu d;janjn, se še ne ve. a Duh se je omračil župniku Černku v Vuhredu. Poskušal si je že z britvijo prerezati vrat, a Iz Ormoža. Cenjeni bralci ,.Narodnega Dnevnika" se še bodo spominjali na dogodek, ki se je pripetil nekemu slovenskemu potniku na postaji v Ormožu, ko je zahteval v slovenskem jeziku vozni listek tretjega razreda v Celje. Službujoči uradnik, neki KoHer, mu je na vprašanje, koliko isti stane, odgovoril: Ich bin nicht ver-pflichtet ihnen dies slovvenisch za sagen. Gotovo mora vsakemu poštenemu Slovencu zaradi teh besed vskipeti kri, da se mora spogledati, ali je sploh kaj takega v popolnoma slovenskem kraju mogoče? Ni čuda. da je dotični potnik v največjem ogorčenju in razburjenju imenoval to postopanje uradnikov v pritožni knjigi kot predrzno in škandalozuo. Vsi boljši slovenski listi so se pečali z zadevo ter svetu pokazali, kaj si vse upajo že uradniki jnžne železnice na Slovenskem. Kakor smo se informirali, se je dotični potnik še posebej pritožil ua ravnateljstvo južne železnice na Dunaju, ki mu je pa odgovorilo, da po preiskanju zadeve ni našlo nobenega povoda proti takrat službujočemu uradniku Kotlerju kakor koli nastopiti. Namesto, da bi ravnateljstvo južne železnice, če je ista res tako nepristransko mednarodno prometno podjetje, kakor se ga slika, radi navedenih besed službujočemu uradniku najstrožji ukor i o uvedlo proti njemu najmanj disciplinarno preiskavo, ni tega storilo, ampak je bila posledica cele preiskave ta, da se je uradnik Kofler naenkrat čutil na časti globoko žaljenega in je vložil proti dotičnemu potniku po preteku dobrih treh tednov tožbo radi razžaljenja časti. In ta slučaj, ki je gotovo vreden, da izve za njega najširša slovenska javnost, da izprevidi vso slovensko ljudstvo, kak namen zasleduje c. kr. priv. južna železnica s svojim nemškim urad-ništvom na Slovenskem, in da se ve temu primerno ravnati. a Iz Frama. Dne 13. sušca se vrši ob 4. uri popoldne ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Fram, Planico in Rače v gostilni ge M. Turnerjeve. Veličastne udeležbe pričakuje pripravljalni odbor. d „Straža" popravlja. Koroščevo glasilo je trdilo, da pošilja CMD na mejo ,.prostozidarske" spise. Včeraj je morala prinesti popravek te vesti in pribiti lastno lažnjivost. d Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala gdč. Leniča Ašičeva v Mariboru 2000 starih znamk, nekaj starega denarja in stanjolnega papirja ter nam uposlala pod geslom: „Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača!" Čast vrli rodoljubki! Izpred porotnega sodišča v Mariboru. 24-letni Gašpar Golob, doma pri Sv. Antonu na Pohorju, je živel nekaj časa pri svojem bratu Aleks. Golobu, tesarju, kateri živi skupaj z ločeno Pavlino Reck. Ta ima dve hčerki; Gašpar Golob je napravil proti starejši, 14-letni Katarini, tak nraven prestopek, da mu je porotno sodišče po tajni obravnavi prisodilo 18-mesečno ječo. — 39-letni viničar Valentin Ko-lar iz Zg. Bistrice je nasilen in hudoben človek. Ne le, da je grozil svoji ženi in 4 otrokom s smrtjo, rekoč, da mu tega nikdo ne bode štel v Zlo, je zažgal tudi pri sosedu Vabiču, s katerim je živel v sovraštvu in grozil s požigom tudi sosedoma Pliberšku in Šegi. Dobil je 3 leta ostre ječe. a Dvoboj v Mariboru. Iz Maribora se nam poroča, da se je pretekli petek v artilerijski vojašnici dvobojeval vodja mestnega magistrata dr. Schinuer z nekim mladim oficirjem. Lajtenant je nevarno ranjen na roki ter bode menda za službo nezmožen. a V Allandu pri Badenu na Spodnjem Avstrijskem je dne 11. marca 1.1. umrl za pljučnico v 33. letu svoje dobe Franc Grošelj, pomorski komisar II. vrste, rodom Ljubljančan. Druge slov« dežele. d Pravičnost znanega poštnega ravnatelja Pattaya v Trstu jasno odseva iz dejstva, da je na pošti v Skednju, kjer je ogromna večina slovenskega in le neznatna manjšina italjanskega prebivalstva, nastavil za uradnico žensko, ki ne zna niti besede slovenski. d V zadevi gonje Lahov in soeijalnih demokratov proti slovenskemu delavstva v Trstu je vložil poslanec dr. RybaF ostro interpelacijo v drž. zboru. d Nar. Del. Org. v Gorici ima jutri 13. t. m. občni zbor. d Pisateljem slov. učnih knjig naznanja kranjski dež. odbor, da bo v svrho preprečenja nepotrebne konkurence odslej podpiral samo izdajo tistih učnih knjig, o katerih pisatelji takoj, ko delo prevzamejo, to naznanijo de£. odboru. d O človeških glavah v Štefanji vasi na Kranjskem, o katerih smo včeraj prinesli po „Slovencu" ^strokovnjaško mnenje" dr. Mantua-nija. da so od Turkov odrezane glave, poroča včerajšnji ,.Slov. Narod", da se je sr. ravnatelj dež. muzeja klerikalni učenjak dr. Mantuani samo nekoliko zmotil; najdene „lobanje" namreč niso človeške glave, ampak — okostja želv. .^rokovnjaškemu mnenju" se baje smeje cela Ljubljana. Klerikalna učenost pa taka! d Nov letalni stroj je izumil celovški inženir Sattler in bo o Veliki noči delal zletne poskuse. d V Pliberku je umrla gdč. Olga Janežič, hči rajnega rodoljubuega profesorja in pisatelja Antona Janežiča. d Znani župnik Česky, ,,junak" izza žup-niškega škandala v Št. Ilju ob Dravi, je pristaš ,,Sudmarke" in je nedavno daroval zanjo 10 K. Sedaj razumemo, zakaj so se „Štajerc" in nemški listi tako zavzemali zanj. a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se; knjigovodji 3, kontoristi 4. skladiščnik 1, pomočniki mešane stroke 3, pomočnik železniške stroke 2, pomočniki mannfaktuine stroke 3, pomočniki špecerijske stroke 3, pomočnik galanterijske stroke 1, blagajničarke 3, kon-toristinja 1, prodajalke 4, 2 učenca in 1 prak-tikaut. Službeiščejo: knjigovodja 2, kontoristi 4, potnik 1, pomočnikov mešane stroke 15, pomočniki železninske stroke 3, pomočniki manufakturne stroke 4, pomočniki špecerijske stroke 7, pomočnika modne in galanterijske stroke 2, koutori-stinj 9, blagajničarke 4, prodajalk 6. 2 učenca in 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Iz »tužnega Korotana«. Premišljevanje o bodočnosti slov. naroda na Koroškem me je privedlo do neke misli posebne vrste. Krasoto naše slovenske Koroške so spoznali Nemci docela in z vso silo so se vrgli na našo lepo domovino, da bi jo spravili v svojo last, starodavno prebivalstvo dežele, Slovenci pa bi naj pobrali šila in kopita ter šli v tujino. Spoznali so naše lepe kraje tudi Lahoni in v trumah prihajajo iz Trsta in drugod jih posečat kot le-toviščarji. Samo domačin je ne pozna, ne vidi svojih kipečih gora, svojih sinjih ravnin in milih dolin, vse mu je tuje, ker se v mladosti v potujčevalnih šolah v tujem jeziku ni učil ljubiti rodno grudo in spoznavati milino materinega jezika. Sistematično se je vplivalo nanj, da se ni probudil, umetno se je držal v narodnem spanju, v nezavednosti. Vse zato, da bi ga ložje opeharili za materni jezik in rodno grudo. Toda Slovenci so se začeli vkljub temu prebujati, povsod začenja žareti zvezda narodnega vstajenja in tim prej bomo videli zarjo zmage, čimbolj in čimveč nam bodo pomagali naši bratje. Bogati Slovenci hodijo iz Trsta, Gorice, Ljubljane, Gradca, Zagreba ir; drugod na letovišča in namesto da gredo kam drugam, naj namesto pustih in brezobzirnih Nemcev in iredentovcev oni pridejo v naše lepe pokrajine, kjer je slovensko ljudstvo jako prijazno in bi jih sprejelo z odprtimi rokami. Lahko bi se bavili z narodno propagando ter želi vsled bistroumnosti in hvaležnosti mnogo uspehov. Tak vpliv vsako leto skozi dva meseca bi rodil veliko dobrega sadu. Posebna pozornost bi se morala posvetiti Ziljski in Rožni dolini, ki sta najlepši, pa tudi v največji nevarnosti. Dobrih gostilen je tukaj dovolj, vendar bi se pa moral napraviti nekak kataster za letoviščar-je. Slovenski časopisi brez izjeme so naprošeni, naj se poprimejo te misli in jo propagirajo. Kdor pa hoče v tem oziru sodelovati, naj se zglasi pri uredništvu katerega koli slov. lista (mi smo radevolje na razpolago! O p. u r e d n.), ki bodo vse tozadevne ponudbe odstopila podpisanemu. Skusili bomo misel uresničiti. — D r. Z v e s t. Po svetu. a Češki Narodni dom v Wahringu na Dunaju je oblast zaprla, češ da niso bili izpolnjeni vsi oblastveni predpisi. V resnici pa na ljubo nemškim nacijonalcem, ki so kričali, da postane ta dom središče češke agitacije na Danaju.' a Očeta ubili. Dve hčerki posestnika Vija-koviča v Bajevem selu pri Belovaru sta pregovorili brata, naj amori očeta, da si razdele očetov denar. Sin je očeta v spanja zaklal. a Run. Dne 10. t. m. so vlagatelji pri denarne«! zavodu Society of Savings v Clevelandu napravili run na zavod in vkljub pomirjevalnim zagotovilom državnega nadzornika niso odnehali. Bili so ČOhi, Poljaki in Ogri; do 9. ure je naraslo njih število na 3000. Banka je morala zapreti, ker vloge znašajo 51 milijonov, na razpolago pa je imela le 7 milijonov in ni mogla ugoditi. a Cook — Peary. Vedno poeosteje se slišijo iz Amerike glasovi odličnih mož, da so pripovedovanja obeh najditeljev severnega tečaja le bajke in da oba — lažeta. Tako dokazuje na pr. poslanec Macon, da Bartlettova polarna ladja pre-plove na dan le devet milj, Peary pa pripoveduje, da je prehodil, ko je ladjo zapustil na dan 44 milj. d Poldrugo uro v zraku v višini 700 metrov je dne 9. t. m. letel v svojem letalnem stroju avijatik Rongier v Monte Carlo. d Svojega ljubimca je sinoči v Napolju ustrelila slavna pevka pl. Villestaid, nekega 28-letnega zdravnika. Prijeli so jo ua kolodvoru, ko si je baš kupila vozni listek v Pariz. a Profesor Mfahrmund namerava bodoči poletni tečaj predavati na nemški univerzi v Pragi cerkveno pravo. »DESETI BRAT", igra s petjem, se predstavlja na Jožefovo zvečer v Narodnem domu v Celju. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. DR. KARL LUEGER. Dunaj, 12. marca. Tudi danes se gnjete velikanka množica ljudi k mestni hiši, da bi videla župana na parah. Policija je uredila velikansko varnostno službo, da bi vzdržala red in mir. Dunaj, 12. marca. Od 8. do 10. ure dop. je bil dohod k mrliču določen za uradništvo. Navzlic temu šo arkade in najblažja okolica mestne hiše že od ranega jutra zasedene od ljudi, ki bi radi došli pri splošnem ogledovanju mrliča na vrsto. Dunaj, 12. marca. Po 10. uri je bil dovoljen sploščil vstop v dvorano, kjer leži Lueger na parah. — Navzlic močnemu policijskemu kordonu je bil naval na vsa 4 vrata naravnost grozen. Odigrali so se divji prizori tiščanih in gnetočih se ljudi. Policija je odredila, da sme samo 50 do 100 ljudi naenkrat v dvorano; potem se vrata zapro. Gnječa je strašna; čujejo se neprestano klici na pomoč. Policija ima sila težavno stališče. Vsak dohod do rotovža je nemogoč; ne morejo notri ne občinski svetniki ne uradniki. V gnječi so zdrobili tudi za Luegerja namenjene vence. Proti poldnevu narašča množica, in sega že ven do Ringa. Policija se pripravlja na raz-gon ljudi. Dunaj, 12. marca. — Med danes razpoloženimi venci vzbuja pozornost oni od Slovanske jednote in pa venec od nemškega cesarja s krono in črkami začetnicami. Dunaj, 12. marca. Trgovski gremij 4. okraja je predlagal vsem dunajskim gremijem, naj bi trgovci v znamenje žalovanja v pondeljek od 11. do 2. ure opoldne trgovine zaprli. Dunaj, 12. marca. Doslej se še ni nikoli zgodilo, da bi prisostvovalo vojaštvo pogrebu kakega civilista. V pondeljek pa bodo nameščeni po vseh cestah in trgih, koder se bode premikal sprevod, oddelki pešcev, konjenikov in topničarjev. Dunaj, 12. marca. V pondeljek odpadejo vsled Luegerjevega pogreba splošne audijence pri cesarju. Dunaj, 12. marca. Pozornost vzbuja 8 krasnih vencev z rumunskimi narodnimi barvami, kateri so obešeni poleg mrtvega Luegerja. Skoz 20 let © obnesla Bi 3rodnje 167 do 168 v, mlade, lahke 168—172 vin. Zaloga 26.545 komadov. Prignano — komadov, odgnano 89. Ostalo torej 26.545 komadov. Tendenca mirna. Budimpešta, Pšenica za a; ril K 1316 pšenica za maj K 1312, pšenica za oktober K 10 89, rž za april 8"21. rž za oktober K 8'05, oves za april 7'20, oves za oktober K —'—, ko-rnza za maj K 613. koruza za julij K 6'30, ogrščica za avgust K 13'50. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca mirna, promet neznaten. pšenica v effektivu za 5 vin. cenejša, ostalo mirno, termini spočetka za Ameriko slabi, a so si pozneje odpomogli. Vreme lepo. Sladkor. Trst. — Centrifuga! Pilčs prompt K 40V4 do K 41 za pozneje 403/4 do 4l1/4. Tendenca trdna. Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 33.75, nova kampanja kron 26'55. — Tendenca trdna. Vreme: lepo. Budimpešta: mast svinjska K 190'—namizna slanina 164'—. Na ženskih klinikah se je dobro poznata FrSMftC JOŽef *ova gren-eica izkazala kot najboljše odvajalno sredstvo. Ofelo uajobčutnejše bolnice rade jemljejo to naravno sredstvo, ker se pojavi brez kakih nadležnih postranskih pojavov in poznejših učinkov že v kratkem času izvrsten upliv. Scanzoni in mnogo drugih izvrstnih zastopnikov ženskega zdravstva soglasno hvalijo dobrotvoreee lastnosti „Franc Jožef-ove" grenčice. — Naprodaj v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 136 3-1 -Dijaški kuhinji" v Celju so darovali od 1. do 8. marca t. 1. sledeči dobrotniki: Dr. Ant. Dolar, c. kr. prof., Celje, 1 K; Ivan Ravnikar, trgovec, Celje, 7 K; dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje, K 3'30; Ivan Fon, c. kr. prof., Celje, 10 K; Vaclavik, župnik pri Sv. Jederti, 4 K; Jos. Po-platnik, kaplan, Hajdin, 10 K; Mart. Kojc, davčni of. Ptuj, 1 K; Jurij Deti ček, c. kr. notar, Celje, 5 K; Resnik & Vidmar, c. kr. davčn. ur., Maribor, 2 K; Janez Rožman, župnik, Zavodnje, 4 K; Fran Flndernik, poštni asp. v Radomirju nabral K 54'34, in sicer so darovali: Ant. Robnik, Radomirje, 2 K; Marija Šuler, 1 K; Jorip Zalesnik, 60 vin.; Ant. Štiglic, 64 vin.; neimenovani, 50 vin.; Iv. Štiglic, 1 K; Helena Cernevšek, 30 vin.; Marija Krajnc, 1 K; Eliza Matko, učiteljica, 2 K; Martin Ciraj, 1 K; Eliza Natlačen, Sv. Frančišek. 1 K; Josip Terčak, 2 K; neimenovani,! 6 K; Fr. Slatinšek, 60 vin.; Fr. Poličnik, Juvanje, 60 vin.; Jera Ko-lenc, 1 K; Jožefa Zaje, 80 vin.; Urša Poličnik, 1 K; Apolonija Bltkerc, 1 K; N. Remic, 1 K; Frančiška Natlačen, Brezje, 2 K; Jože Natlačan, 1 K; Margareta Firšt, 2 K; Ivan Fužir, Meliše, 60 vin.; Gregor Sušnik, 20 vin.; Josip Fužir, 20 vin.; Ant. Pevec, 1 K; Alojzij Jamnik, 1 K; Fln- dernik Fr. poštni asp., 2 K; Alojzij Roječ K 1"50; dr. M. Konečnik, Gornji grad, 2 K; S. Trbovšek, Okonina, 1 K; Jos. Novak, 1 K; Fr. Ložnik, 3 K; Frahca Žftavc, K 1'40; Jakob Cernevšek, posestn., 1 K; Jakob Cernevšek, 2 K: Jera Tezovnik, 1 K; Jos. Govek, 1 E; Jožef Časi. 2 K; Fr. Klefltenčič, 60 vin.; Marko Blekač, 1 K; Liza Novak, 40 vin.; Jožefa Jelovnik, Juvanci, 1 K. — Gregor Pre-sečnik, župnik, Frankolovo, 3 K; Ivan Lenart, nadžupnik, Šmartno pri Slovenjgradcu, 10 K; M. Ulčnik, župnik, Dolič, 2 K; Kokelj Alojzij, župnik. Vurberk, 1 K; F. Šegula, župnik, Sv. Rok ob Sotli, 1 K; Janez Sparhakel, župnik v p., Medvedje selo, 6 K; Val. Koprivšek, kaplan, Sv. Lovrenc v Slov. gor., 2 K; Blaž Dvoršak, kaplan, Slivnica pri Celju, 2 K; Jurij Šelih, župnik, Sv. Knnigttnda na Pohorju, 20 K; Peter Majdič, veletržec v Celju, 25 K mesto venca pokojnemu Andreju Druškovič, bivš. trgovcu v Ljubljani. — Pri zadnjem izka n naj se glasi pri gospej Roblekovi: 10 K. ________* Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi: zavzij ii! Krepčžlo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: liter K 2 40. „ n 4-80. ,Florjan', Ljubljana. Postavno varovano. 34 Listnica uredništva. Dr. T. G., Celovec: Prosim Te le, da se oglasiš čimnajvečkrat! — Hvala, in upam. da nas stalno podpreš! Zdrav! Hiša v Celju ležeča tik mesta z velikim vrtom, kateri je pripraven za stavbišča, se proda za 11.000 K. Naslov se izve pri upravaištvu tega lista. 183 4-1 Hiša z vrtom v lepem prijaznem trgu Sevnica se proda za 6.500 K. Hiša je prostorna, z opeko krita ter pripravna za zasebnika ali za vsako obrt. — Povpraša naj se pri lastniku Karol Cimperšeku, Sevnica ob savi. 180 3-1 Zahirala. Za srčno sožalje, za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, kakor tudi za krasne vence ob priliki smrti naše ljubljeue hčerke oz. sestre JVMtte Kopaš izrekamo tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. CELJE, dne 10. marca 1910. Žalujoči ostali. 179 1 Jabolčnik dvoleten, iz najboljših jabolk, 25 polovnjakov, liter po 12 vinarjev, ima naprodaj farovž v Novicerkvi, pošta Vojnik. Išče se poslovodja za pekarijo. «* C* Pekarija se da tudi v najem in sicer s prvim aprilom 1910. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Ivan Habjan hotelir - Šmarje pri Jelšah. 173 m m fiss GOSLI pšl ■V KI vseli vrst, lzborne Kakovosti, po jako nizkih cenah se dobilo v zalogi glasovirov M. eliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. | Edino narodno Hatnttosešlp podjetje 1 Celju. J| ?rVa južnoftajcrsHa KatnnoseIHa ISS35 Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih rniz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::s Brušenje, polivanje 111 struganje kamena s stroji. industrija družba. Brzo|avi:'Ka—afn- ^ Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranlh rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: dustrijska družba Celje'. 66 JS{§ Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, n in 5% obrestovanju. )(ad 340.000, Hron rezerVn. zaKlada