http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK 12 JANUAR 2017 / ŠTEVILKA 1185, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISO LA / CENA TOPLE MALICE IN KOBILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com MANDRAČ NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Kako je Argo postal zasebna lastnina Precej zamaskirani možje v črnem niso bili videti nič kaj dobre volje. Od daleč so se zdeli kot kakšni isisovi vojščaki, ki so sporočali, da branijo zasebno lastnino. Zasebno lastnino, ki je bila nekoč naša. Naš Argo. (Mef) . Mislim, da je prav, da javno povem to, kar sem povedal že v marsikateri družbi. Namreč, da je občinska oblast naredila veliko napako, ko je, zgolj zaradi pokrivanja proračunske luknje, poceni prodala zemljišče za novo Drogino tovarno in se hkrati odrekla zemljišču stare tovarne. Tako sem lepega dne prejel klic znanca, ki je kupil to staro tovarno in me spraševal, kaj bi tam lahko zgradil. Bil sem presenečen, saj nisem imel občutka, da ima toliko denarja, zato je ostal brez odgovora. Sem pa, teden dni kasneje, imel intervju s takratnim direktorjem Droge, ki mi je povedal, da so Argo prodali kupcu, ki jim je predstavil najboljši program. Znanec ni imel posebnih ambicij glede tega zemljišča in tudi denar je bil verjetno v lasti nekoga drugega, zato je Argo hitro prodal novemu zainteresiranemu investitorju, ki sicer tudi ni imel denarja, je pa imel bančni kredit. Bil je simpatičen možakar in ko me je povprašal ali naj svoj projekt Argoline predstavi Izolanom v obliki makete, sem mu odgovoril pritrdilno. Verjetno se je še dolgo kesal za to svoje dejanje, saj je projekt naletel na silovit odpor ljudi, nastala je celo Civilna iniciativa proti Argolini in projekt je padel v vodo. Skupaj z njim pa tudi investitor, ki čez nekaj časa ni več mogel odplačevati kredita in Argo je dobil novega lastnika. Banko. Medtem se je zgodila še ena katastrofa, ki s to zgodbo sicer nima veliko skupnega. Zavod za varstvo kulturne dediščine je namreč dal soglasje k rušenju velikih tovarniških objektov in zaščitil le vhod v tovarno in dimnik. V prah so šle zgradbe, ki bi jih v Londonu spremenili v turistično atrakcijo, namesto njih smo dobili prazno ploščad, ki jo zarašča trava. Bankirji seveda niso investitorji. Argo jim je služil le za izboljšanje finančne slike, po nekaj zapuščenih letih in po kazni, ki so jo morali plačati za neurejeno območje, je Argo končal na slabi banki oziroma na Družbi za upravljanje terjatev bank. Ob vseh teh selitvah pa se ni premaknil niti za meter. Po krajši poselitvi z luna parkom in delni spremembi v parkirišče, so se lani, v zadnje ohranjene prostore, naselili mladi Izolani. Niso polastninili Arga, niti ga niso zlorabili. Le uredili so ga in ga spremenili v edino možno zbirališče mladih v izolski občini. Argo je postal izolski Rog ali koprski Inde. Seveda tistim, ki ga imajo zdaj v lasti, čeprav niso zanj plačali niti eura, pred tem pa verjetno niti slišali niso za ta izolski ponos, takšno »lastninjenje« ni bilo pogodu. Argo so preprosto ogradili in ga »osvobodili okupatorjev.« Zdaj »njihovo lastnino« varujejo najeti varnostniki, vse to pa plačujemo davkoplačevalci. Plačujemo, da naše varujejo pred nami. OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 0 BANKA KOPER Skupaj potiskamo dobre stvari Potisnite tudi vi! Info: vvww.facebook.coni/mandrac.si l Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. PREKO MORJA Perzijski vladar Kserks je vladal skoraj celemu znanemu svetu, razen grškim polisom, Atenam in Šparti. Pripeljal je svoje satrape in armade in floto do Helesponta, preko katerega ni mogel prepeljati vojakov. Pa je iz ladij naredil pontonski most čez katerega bi prepeljal bojne vozove in pehoto. Dneva je že bilo konec in zato je prehod preložil na naslednje jutro. Do tukaj je vse jasno. Številčno šibkejši Grki so že premišljevali o mirovnih pogajanjih, ko sta v akcijo stopila bog vetra Eol in bog morja Posejdon. Zapihal je zlobni meltemi, morje se je vzburkalo, Kserksova flota je bila razbita, ladje potopljene. Ostal je na maloazijski strani Helesponta in se maščeval morju tako, da je zaukazal, naj vojaki bičajo morje. In se je poražen vrnil domov. Bičanje morja ni pomagalo. Morja se ne da ustaviti z bičem, silo, nasiljem. Tudi begunskega morja se ne da ustaviti z silo, z vojsko, policijo, vodnimi topovi, elektrošokerji in tudi s streli, ki so nevarno blizu, ne. A vse to je že v pripravljenosti. Odločno in učinkovito je bilo odstranjenih šest nevarnih sovražnikov, nelegalnih migrantov, potencialnih teroristov, šest mladoletnih afganistanskih otrok, ki so zgolj reševali to, kar jim je od življenja ostalo. Robert Winder je v predgovoru knjige Prekleti tujci (Bloody foreigners) zapisal: »Lahko postavimo ležalnik na plažo in kričimo na valove, plima nas ne bo ubogala, morje se ne bo umaknilo.« Zygmunt Bauman, nedavno umrli svetovno znani sociolog je, v enem od zadnjih esejev, zapisal: »Medtem ko pišem te vrstice, se pripravlja nova tragedija - tragedija okrutne ravnodušnosti in moralne slepote. Vedno bolj se zdi, da je javno mnenje in da so mediji vse bližje stanja prezasičenosti z begunsko tragedijo. Mrtvi otroki, na hitro postavljene ograje, zidovi, bodeča žica, prenapolnjeni begunski centri, vsi ti škandalozni dogodki niso več novice in o njih se vse manj poroča. Šokantne novice s ponavljanjem postanejo dolgočasna rutina vsakdanjosti, moralna panika se umirja in ogrnjena z velom pozabe izginja z vidika in zavesti. Množične migracije niso nič novega; spremljajo nas od našega začetka, ker naš način življenja pomeni tudi ustvarjanje »odvečnih, nezaželjnih, odvrženih« zaradi spopadov, nemirov, sovraštva, izzvanih z družbeno političnimi spremembami in spopadom za moč in nadvlado nad družbo in posameznikom. Zato danes trpimo posledice globoke in na videz nerešljive destabilizacije Bližnjega vzhoda izzvane z zgrešeno, neodgovorno kratkovidno in nedosledno politiko in vojnim avanturami zahodnih sil.« Zygmunt Bauman je umrl pred nekaj dnevi, tako kakor je umrla naša vest, morala, humanost, ljubezen do bližnjega, občutek za človeka. Zato pa imamo močno državo, ki nas varuje in varnost meri s številom uničenih življenj. Biča morje, da zavaruje sebe. Pred nami, ki smo jutri lahko oni. Afganistanski otroci. Sirijski otroci. Otroci. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Na kratko.............. - Skoraj štirje hektarji zemljišč v Livadah, namenjenih vodnemu parku Aqualandia, ki so v lasti družbe Primorje v stečaju in njenega hčerinskega podjetja TPC Livade, so bili do včeraj na prodaj za izklicno ceno 4,16 milijona evrov. Kot smo izvedeli od predstavnika stečajnega upravitelja, niso dobili niti ene same ponudbe. Izola bo očitno še nekaj časa brez vodnega parka. - Začasno financiranje: 30. decembra je v uradnih objavah Občine Izola izšel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE IZOLA V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017. Iz sklepa je moč videti, da bodo prihodki proračuna v tem obdobju znašali 2.919.662 Eur, odhodki pa 4.280.031 Eur. Proračunski primankljaj bo znašal 1.360.369 Eur, zadolževanje pa 1.000.000 Eur. - Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola vabi v četrtek, 12. januarja 2017, ob 10. uri v sejno sobo občinskega sveta na Kristanovem trgu 1 na NOVINARSKO KONFERENCO. Dosedanje delo zavoda in cilje za prihodnje vam bo predstavil direktor JZP Izola Iztok Škerlič. Konference se bo udeležil tudi predstavnik vodilnega partnerja projekta Facility Point za EU-SAIR iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko RS. V drugem delu pa bo dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje RS, sicer koordinator Okoljskega stebra Evropske strategije za Jadransko-jon-sko regijo, predstavil strateške razloge za zaprtje obalne ceste. O pomenu zaprtja za območje slovenske Istre pa bosta spregovorila tudi župan izolske občine mag. Igor Kolenc in župan koprske občine Boris Popovič. - Terapija s pomočjo psov. V četrtek 12. januarja ob 18.00 bo v predavalnici Ambulante za male živali Lara, Trgovska ulica 4b, predavanje o tem, kaj je in kako deluje Terapija s pomočjo psov, ki se vse bolj uveljavlja tudi v našem okolju. O tem kje delajo, kdo so njihovi uporabniki, kako postaneš terapevtski par, kateri psi so primerni za takšno delo in še vrsto drugih zanimivosti bodo povedali člani obalno kraške podružnice društva Tačke pomagačke. Na predavanje lahko pridete v spremstvu svojih psov. j GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 tel.: 05 627 83 OO GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si - ureditev meje - parcelacija - izravnava meje - evidentiranje stavbe in vpis stavbe v kataster stavb - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - zakoličenje objektov - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje jetno pa je, da bomo v tem in nas- sticije odvisne od tega, ali bodo lednjem letu dosegli realno načr- jzvršene prodaje nepremičnin, tovanih 15 milijonov prihodkov tako zbran denar pa bo spet in ravno toliko izdatkov. končal na istem območju. Napri- Večino prihodkov seveda pred- mer> £e bodo uspešno prodali stavlja poprečnina, ki je tudi zemljišča oziroma parcele na najbolj zanesljiv prihodek, ka- šaredu> bo tako zbran denar pitalskih prihodkov od prodaj namenjen komunalnemu opre-nepremičnin pa naj bi bilo prib- mljanju območja Šareda. V le-ližno 5 milijonov, vendar je iz tošnjem letu želijo iztržiti slab osnutka moč razbrati, da bodo milijon, v naslednjem letu pa mi-nekatere investicije izvedene le lijon in pol> kar bodo investirali v primeru, če bodo ustvarjeni v urejanje kanalizacije in ostale prihodki iz posameznih prodaj infrastrukture v naselju. nepremičnin. Podobno velja tudi za območje Iz republiškega proračuna naj bi med Drogo in novim krožiš. za sofinanciranje projektov letos čem, ki so ga v enem delu že dobili nekaj več kot 500 tisočakov, neuspešno prodali Ribi, tokrat prihodnje leto pa naj bi se ta zne- pa menda obstaja interes po na-sek povečal na več kot 2 milijo- kupu ce[e parcele, kar bi zagona, seveda, če bo država finančno (ovilo tudi denar za komunalno podprla gradnjo telovadnice ob OŠ opremljanje tega zemljišča. Vojke Šmuc. Evropskih sredstev Nekatera zemljišča, ki so sicer naj bi v naslednjih dveh letih pri- naprodaj, pa se niso znašla na dobili za 629 oziroma 676.000 eur, stranj prihodkov proračuna, saj zadolževanja pa v letošnjem letu enostavno ni dovolj elementov, menda ne bo, v naslednjem letu da bj zanesljivo zaupali v realiza-pa v višini enega milijona. Še in- cjj0 prodaje jako jej naprimer, vesticije: Letos jih bo za 6.133.000, s trikotnikom pri Delfinu, za naslednje leto pa 7.744.000 Eur, katerega se je sicer zanimal tuj seveda ob pogojih, da bodo skle- investitor, vendar v osnutku pro-nili načrtovane prodaje zemljišč in računa ni niti omenjen, stavb. Poraba enaka lanski Proračunski porabniki bodo v tem in naslednjem letu prejeli, v glavnem, toliko denarja, kot so ga dobili lani. Kultura bo letos prejela okrog 850 tisočakov, tudi Kino Otok bo dobil polovico manj od pričakovanega (40.000), Rdeči križ bo dobil toliko kot lani (brez dodatnih 40.000), manj denarja pa bo dobilo društvo za dobrobit živali, saj bo občina razliko namenila preurejanju Obalnega zavetišča, seveda pod pogojem, da sprejme tudi mačke, za katere mora zdaj skrbeti izolsko društvo. Najdražje so ceste Kljub temu, da so investicije v infrastrukturo bistveno dražje od investicij v ljudi, tudi tokratni osnutek proračuna ne vzdrži brez takšnih projektov. Nekateri so resda potrebni, saj omogočajo gospodarski razvoj kraja. »Vsi tiskarji iz Lucije so prišli v Izolo, saj imajo tukaj enostaven dostop do hitre ceste,«, pravi župan Igor Kolenc. Občina bo v naslednjih dveh letih cca. 260.000 namenila urejanju območja hudournika Morer, 60.000 za rekonstrukcijo Verdijeve, 135.000 za urejanje obalne ceste, 325.000 za krožišče ceste A in Prešernove in 500.000 za rekonstrukcijo Prešernove ceste. Za zapiranje odlagališča bo šlo še 150.000, 130.000 za športni park Malija, 136.000 za jedilnico OŠ Livade in 695.000 za telovadnico OŠ Vojke Šmuc. Seveda pa je to šele osnutek in do sprejetja se bo zagotovo zgodila kakšna sprememba. d,m Nepričakovano tople zadnje dni starega in prve dni novega leta so delavci Komunale izkoristili za urejanje zelenic ob Sončnem nabrežju. Seveda so temeljito obrezali vrtnice in oleandre, istočasno pa so tudi odstranili stare palme, ki jih je napadel Palmov vrtač in so že nekaj časa dajale res klavrno podobo temu delu mestnega zelenja. Namesto palm bodo na te zelenice menda nasadili magnolije, vendar bodo zdaj morali počakati na malo toplejše dni, saj trenutni mraz res ni primeren za delo v parkih. Proračun -------------- Ko plačamo vse, nam ostane milijon V drugi polovici februarja bodo izolski občinski svetniki na izredni seji sprejemali proračun občine Izola za leto 2017. Denarja bo sicer dovolj za vse zakonske obveznosti, za investicije pa ga bo ostalo bolj malo. Osnutek proračuna se na prvi pogled zdi manj namišljen kot zadnja leta, ko smo vztrajno pisali, da bomo imeli za več kot 25 milijonov prihodkov in prav toliko izdatkov, čeprav smo vsi vedeli, da se bodo številke končale pri dobrih 15-tih milijonih. Tudi osnutek proračuna za leto 2017 sicer omenja številko 22 milijonov, vendar obrazložitve v prvem delu osnutka povedo, da bodo takšni prihodki le, če bo šlo vse po najlepših željah, bolj ver- Prodaje za investicije Kot rečeno bodo določene inve- Zanesljivje milijon Iz osnutka proračuna, kjer so tokrat natanko zapisali za kaj bodo namenjeni določeni prihodki in jih tako postavili v medsebojno odvisnost, je razvidno, da bo zanesljivih prihodkov približno milijon nad obveznostmi občine in ta denar bo namenjen investicijam, kot je dodatna učilnica pri osnovni šoli v Kortah. Gradnja telovadnice pri OŠ Vojke Šmuc, ki naj bi jo uporabljali tudi izolski srednješolci, ki so trenutno še brez nje, pa bo odvisna od tega, ali bo ministrstvo sofinanciralo to, že dolgo pričakovano gradnjo. Investicijska vzdrževanja privezov, parkirišč itd. bodo opravljena iz plačil najemnikov oziroma uporabnikov, tako da v te namene proračun ne bo dodatno obremenjen. IZOLAMOBIL Prometne strategije s tekočega traku V četrtek, 5. januarja je bila v prostorih izolske srednje šole 2. javna obravnava predlogov za izdelavo Celostne prometne strategije občine Izola. Če je bila udeležba občanov na prvi obravnavi skromna, je bila tokrat mizerna. Morda tudi zato, ker je nismo vzeli resno. Verjetno imamo prav. Morda pa ne. Ministrstvo za infrastrukturo je 16.10.2015 objavilo Javni razpis za sofinanciranje operacij »Celostne prometne strategije«, ki se bo izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 na področjih trajnostne rabe in proizvodnje energije in pametnih omrežij, spodbujanja nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodaine urbane mobilnosti in ustreznimi omilitve-nimi prilagoditvenimi ukrepi. Naj povemo po domače: Ministrstvo bo s pomočjo evropskih sredstev sofinanciralo izdelavo takšnih prometnih strategij, ki bodo predlagale zmanjšanje uporabe avtomobilov, večjo uporabo ekološko ustreznejših javnih prevoznih sredstev, ureditev kolesarskih in pešpoti. Skratka, strategija naj nas spravi iz avtomobilov v avtobuse, na kolesa ali na noge. 50 tisočakov za strategijo Občina Izola se je, tako kot večina slovenskih občin, prijavila na ta razpis in bo iz tega naslova pridobila 50.000 Eurov, ki jih bo porabila za izdelavo takšne strategije. Glede na to, da večina občin nima strokovnjakov za izdelavo takšnih strategij so izdelavo predali različnim podjetjem, ki so se hitro organizirala za takšne storitve in zdaj po celi Sloveniji nastajajo celostne prometne strategije z enim samim namenom, ki smo ga zapisali že v uvodu. MII S HI F|>-in Različni izvajalci, ista nagrada Glede na to, da občinam od tega denarja ne bo ostalo nič, saj ga morajo v celoti nameniti izdelovalcem strategije, preseneča, da je le mestna občina Koper izdelavo zaupala domačemu podjetju Harpha sea, medtem, ko je piranska občina izdelavo zaupala mariborskemu podjetju Lineal, izolska pa skupini podjetij, MK projekt (Šmarje pri Jelšah), B22 (Nova Gorica) in PNZ (Ljubljana). Občina Ankaran se ni vključila v vsesplošni projekt izdelave strategije. Seveda so bili vsi izvajalci izbrani na javnih razpisih, ki so jih objavile občine, da gre za izdelavo prometnih strategij po tekočem traku pa se lahko prepričamo v vsakem trenutku na spletu, kjer so zapisani postopki za izdelavo strategije, ki jih izvajajo izbrani izvajalci. Ti so si, namreč, tako podobni, da lahko rečemo, da so enaki, od tiskovnih konferenc do javnih obravnav in anket med občani. Celo nagrada za sodelujoče v anketah je enaka -električno kolo. Rimljani v Koprski? Tekst v nadaljevanju tega kratkega zapisa je bistveno manj strokoven, kot bi lahko bil. Gradbinci, ki so se lotili izkopavanja temeljev novogradnje v Koprski ulici, so namreč naleteli na nekaj zanimivih kamnitih temeljev, ki verjetno dajo kakšno informacijo o Izoli iz začetkov naseljevanja. Ali pa so morda le naleteli na apnenčast teren, ki ga navadni stroji ne morejo odstraniti. Kakorkoli že, na gradbišču ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašali, z Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa tudi po dveh dneh nismo dobili odgovora, ali vedo za ta izkopavanja. Občani si mislijo svoje Zagotovo je namen priprave takšnega dokumenta pravi. Gre za zmanjšanje prometne gneče, za urejanje parkirišč, za postopno zapiranje najlepših delov mesta za nepotreben promet, za umik parkirišč z najlepših delov izolske obale, za večjo uporabo javnih prevoznih sredstev, koles in za več pešpoti. Anketa je potrdila naše novinarske izkušnje, da se s takimi cilji strinja večina Izolanov, seveda postopoma in ob ustreznih pogojih. Nekateri so sicer prepričani, da bi zapora starega mesta uničila turizem v tem delu Izole in so to tudi povedali, na drugi javni obravnavi, ki je bila v četrtek, 5. januarja v prostorih izolske srednje šole (Riviera). Udeležba je bila še slabša kot prvič, saj se je dogodka, poleg tistih, ki so bili tam po službeni dolžnosti, udeležilo le kakšnih pet zainteresiranih občanov. Vse to smo že vedeli Tisti redki udeleženci pa so se zbali, da jim popravljalci predstavljajo dokončne rešitve posameznih problemov zato so bili zelo kritični in tudi pojasnila, da gre bolj za provokacijo kot za končno odločitev, niso veliko zalegla. Dovolj bi bilo izjaviti, da bodo nekatere rešitve, kot je postopno ukinjanje parkirišča na Velikem trgu in prometa na Sončnem nabrežju, mogoče šele potem, ko bomo dobili garažno hišo, kolesarske poti, električna mestna vozila in podobno. Predstavljeni Celostni prometni strategiji moramo priznati, da zasleduje prave cilje, ki jih Izolani že dolgo poznamo. Ali bodo tudi uresničeni pa ostaja veliko vprašanje. Toda, če želimo dobro temu mestu in s tem tudi nam, ki v njem živimo, potem jo podprimo. Več od tega verjetno ne bomo imeli. ur Zbor Cl za kmetovanje je prestavljen na 25. januar Zbor članov Civilne iniciative in ostalih izolskih zakupnikov, ki imajo težave z objekti na kmetijskih zemljiščih, ki je bil najprej sklican za včeraj, sredo, 11. januarja je bil zaradi zdravstvenih težav nekaterih udeležencev odpovedan. Ponovno ga sklicujejo za sredo, 25. januarja ob 17.00 uri v izolskem kulturnem domu. Civilna iniciativa se v prvi vrsti zavzema za enotne pogoje postavitve in legalizacije pomožnih kmetijskih objektov, ki bodo omogočili normalno, sodobno kmetovanje in posledično uresničevanje strateških ciljev slovenske kmetijske politike. Občinski odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola je dokument, ki se zdi zakupnikom najbolj primeren in zato od vseh soglasodajalcev pričakujejo, da se bodo poenotili glede pogojev umeščanja lop in kmetijskih objktov. Zato predlagajo, da se za obdobje, dokler se soglasodajalci ne uskladijo med seboj, določi poseben moratorij, ki naj, po uskladitvi velja še določeno obdobje v katerem morajo zakupniki uskladiti svoje objekte z dogovorjenimi kriteriji. Pogled skozi okno ------- Kdo pilotira ta naš svet? Prehod iz starega v novo leto je že običajno pospremljen s pregledi dogajanja preteklega leta in pričakovanji v novem, To, kar je v članku za tokratno številko Mandrača zapisal evropski poslanec, vedno bolj Izolan, Ivo Vajgl, ni ne eno ne drugo. Je le opozorilo pred... Nepričakovano in neusklajeno so se v mednarodnem prostoru okrog Novega leta namnožile konference o populizmu, ki, po ocenah političnih analitikov in gospodarskih strategov, prispeva k splošni nestabilnosti in negotovosti. Ker je dobri stari parlamentarni red, kot način vladanja svetu, temeljito razrahljan - največ po zaslugi svojih lastnih protagonistov, ki po načelu “lovite tatu!” kažejo s prstom na one druge tam zunaj, so v prostor izpraznjenih idej vskočili novi voditelji - brez vonja, okusa in oblike: populisti. Izgovor za vsako priložnost: zunanji sovražnik Neverjetno! Ameriški predsednik Obama skuša rešiti izgled svojega vseskozi neuspešnega mandata s spektakularnim izgonom treh ducatov ruskih diplomatov in članov njihovih družin. Da bi opral svoj zadnji politični poraz, pred predajo Bele hiše novemu stanovalcu, se je poslužil starega populističnega trika in razkril mahinacije “zunanjega sovražnika” iz Moskve. Obtožbe na račun ruskih hekerjev so nekaj, kar razgreta ameriška publika najlažje razume in sprejme, saj do vratu tičimo v hladni vojni, ki jo Američani vztrajno razpihujejo, vedoč, da bodo račun zanjo plačali drugi. Ob vsem prazničnem medijskem trušču, ki ga je sprožil Nobelovec Obama z neprijazno gesto do diplomatov iz Rusije, le tu in tam kakšen analitik poskuša vrtati tudi v morebitno drugačno smer. Ni dvoma, da je Putinu iz različnih razlogov partner Trump bolj prikladen kot bi bila Hillary Clinton, zato v Moskvi niso skrivali simpatij do njenega protikandidata. Toda - najbrže so si Trumpa za krmilom najmočnejše velesile zahodnega sveta, iz svojih razlogov, želeli še kje. Na primer v Izraelu, ki po učinkovitosti svojih obveščevalnih služb in obvladovanju spletnih in drugih telekomunikacijskih omrežij bistveno prekaša rusko šolo. Ohranjanje tržišča Interes Izraela za spremembo ameriškega stališča do Bližnjega vzhoda in preprečitev nadaljevanja kariere Hillary Clinton iz State Depart-menta v Belo hišo, je pred dnevi, v čustvenem govoru (hote ali ne), razkril njen naslednik na čelu šefa ameriške diplomacije, John Kerry. Za neuspeh njegovega in Obamo-vega mirovnega načrta za pravično rešitev palestinskega vprašanja je Kerry, brez ovinkarjenja, obtožil Izrael. Kerry je namreč, v »skrbi za prihodnost te dežele, stabilnost regije in mir v svetu«, obsodil nevarne nacionalistične ideje o eni sami državi - judovski, na ozemlju, ki po zgodovini in mednarodnemu pravu, pripada dvema narodoma - judovskemu in palestinskemu. Pri tem je dobro služilo razkritje vsebine notranjih komunikacij ameriške demokratske stranke, ki so se nanašale na strategijo škodo-vanja protikandidatu Clintonove -Sandersu, sicer po poreklu Judu iz Poljske. S temi razkritji je nekdo iz ozadja rešil dva problema: znebiti se nezaželjene predsednice in zagotoviti, da bo Bližnji vzhod še naprej žarišče dalekosežnih problemov in nevarnosti, nenasitno tržišče za moderne oborožitvene sisteme in geostrateška preigravanja. Rešitev palestinsko - izraelskega spora zaenkrat še ni zaže-Ijena. O tem bodo kdaj pozneje, če sploh, odločali populisti. Populizem ježe tukaj Populisti imajo že marsikje glavno besedo, ali pa so na tem, da si jo bodo v kratkem zagotovili. To jele še vprašanje časa. Kar po vrsti padajo domine, na katerih so izpisana zlata pravila parlamentarne demokracije, ki jo je Zahod, v letih po razpadu komunističnega sistema, zanosno razširil na nove države v evropski sredini in na vzhodu. Ko takšna domina omahne, pade enako nizko v državah tradicionalnih demokratskih vrednot, kakor v državah na hitro priučenega parlamentarizma. Avstrijskim, nemškim, francoskim in angleškim ksenofobom so se hitro postavili ob bok njihovi somišljeniki na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem. Slovenija na tem seznamu ni izjema. DEMOKRATOV za Evropo Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. Populizem je IN Brexit je proizvod populizma in prinaša bojazen, da bodo Britancem v naslednjih letih, ponekod pa že letos, sledili tudi drugi. Populistov ne zanimajo skupne vrednote, ker prisegajo na svoje lastne. V večini evropskih držav, kjer je populizem vse bolj glasna, agresivna in odmevna podzvrst politike, ima že sama oznaka za populista kritično noto. Ne povsod, na žalost. V Sloveniji nosilec najvišje državne funkcije podkrepi svojo samozavest s priznanjem da je pač populist, ker mu to koristi in ker upravičeno domneva, da je to širokim množicam všeč. Kriza antipopulizma Medtem, ko evropski populisti, takorekoč iz nič, ustvarjajo svojo mrežo, svojo Internacionalo, je omrežje nasprotnega političnega pola čedalje bolj porozno, nepovezano in neučinkovito. Evropa v svojem predvidljivem, odgovornem in transparentnem delu politike nima zanesljivih voditeljev. Število osebnosti, ki ustrezajo temu opisu, se je v zadnjih dveh desetletjih drastično zmanjšalo. Njihova kohezivnost, vizionarstvo in pripravljenost na progresivne spremembe, je zbledela. Francoz se na mopedu ponoči prevaža k ljubici, Italijan igra partijo pokra z ustavo, da bi zadostil svoji ne-čimernosti, Britanci prihajajo in odhajajo kot Repatci, Skandinavci so se odrekli svoji aktivni vlogi moralnega ogledala svetovne politike in posebej Danci, so podlegli čaru ksenofobije. Avstrijci so, šele v ponovljenem poskusu, izvolili ne - populista, Španci ne morejo sestaviti vlade, Nizozemci poklekajo pred šovinistom. Bruselj kot dežurni krivec V Evropski uniji izbiramo vodstvo po načelu najmanjšega skupnega imenovalca, v večnem strahu, da bi skupnost vodili najbolj kvalificirani in najbolj prodorni, ki bi ogrozili multiplicirano neodgovornost v 28 prestolnicah in jim odvzeli izgovor, ki je vedno pri roki: krivdo za slabo iskati v Bruslju. Bog ne daj, da populizem prevzame še Nemčijo. Ta domina je - skupaj s francosko, ključna. Tam se je začela neka nova zgodba, ki se ne sme končati zgolj zaradi všečnosti in upogljivosti. ivoVajgi Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Za naš denar Kaj varujejo varnostniki v Argu? Manj kot trideseterico mladih Izolanov je v ograjenem nekdanjem Argu, pričakal dober ducat varnostnikov, ki so varovali našo nekdanjo lastnino pred vnuki nekdanjih lastnikov. Strah takoimenovanih lastnikov območja nekdanje tovarne Argo je bil odveč. Nasproti udeležencem, za soboto napovedanega shoda članov avtonomnega prostora Argo, so najeli najmanj deset varnostnikov, ki so območje nekdanjega izolskega ponosa prehrambene industrije zavarovali kot koncentracijsko taborišče ali begunski center. Za vsak slučaj sta bila zraven še dva policista, če bi, verjetno pred mrazom, maskirani varnostniki imeli težave. Pa jih niso imeli. Prvič zato, ker je bilo udeležencev protestnega zborovanja le nekaj deset, drugič zato, ker so bili že na pogled povsem nemočni v primerjavi z nabildani-mi varnostniki in tretjič, ker niso imeli nobenega namena začenjati kakršenkoli konflikt. Člani Avtonomne cone Argo so le želeli povedati Izolanom in ljudem, ki so prišli mimo, kaj se dogaja in kako ravna oblast v vulgarno liberalno kapitalističnem sistemu te države. To so tudi storili, DUTB pa je spet brez potrebe zapravljal davkoplačevalski denar. Člani Avtonomne cone Argo, otroci staršev, ki so morda celo delali ali pa vsaj živeli z nekdanjo tovarno Argo, so se zbrali v parku Pie-tro Coppo, napisali nekaj transparentov in se napotili mimo Lonke proti Argu, kjer so mimoidočim delili naslednji manifest. Manifest Pred dobrim letom dni je skupnost Argo stavbe bivše tovarne zasedla z namenom, da bi jih ponovno oživela. V njih razvijamo avtonomne, neodvisne, kulturne, socialne in družbene vsebine ter bivalne prostore. Stavbe so bile dolga leta zapuščene in degradirane vendar DUTB, ki jih ima trenutno v lasti, za prostore ni skrbela, kljub temu, da so prostori pod spomeniškim varstvom. Leta degradacije so v prostore prinesla vandale in odvisnike, prostor je postal ilegalno odlagališče odpadkov. Vse to lastnikov ni motilo. Skupnost je prostore počistila, sanirala, in jim vrnila prijeten izgled, mladini ponudila alternativo alkoholizmu, odvisniki pa so se umaknili. Dejstvo je, da skupnosti pripada posestna pravica, saj upravlja s prostori več kot leto dni in v prostore ni vdrla. Bili so odprti, stavba je bila zapuščena. Naše ravnanje ni bilo nezakonito. Prostor ustvarjanja Pred nekaj meseci se je skupnost odločila za popestritev delovanja in je začela prirejati različne dogodke. V pol leta je bil Argo prizorišče kakšnih petdesetih dogodkov, od koncertov do kino večerov, razstav, okroglih miz, tečajev in celo dvodnevnega festivala. Nekajkrat smo organizirali dogodek Food not bombs (hrana, ne orožje) kjer se ljudem nudi brezplačni topel obrok, pripravili smo čistilno akcijo (Skvoti čistijo naravo) in čistili obalo med Izolo in Strunjanom. Vsi dogodki so bili neprofitni. Drugačni so nevarni? Morda je prav ta samoorganizi-ranost, brez hierarhije in neprofi-tnost, motila Slabo banko, represivne organe in inštitucije, saj so policisti konec oktobra 2016 fizično napadli uporabnike prostorov. Nekaj dni po policijskem napadu pa se je nekdo odločil za še hujši napad in v Argu zanetil požar, ki na srečo ni povzročil škode uporabnikom ali stavbam. Takoj po novem letu pa je varnostna služba Galekom v zgodnjih jutranjih urah, skupaj z gradbeniki, vdrla v prostore avtonomne Cone Argo in ogradila celotno območje, skupnosti pa je preprečila vstop v prostore kjer se še vedno nahajajo osebni predmeti članov skupnosti. S takim dejanjem DUTB moti posest saj ni predložila nobene dokumentacije, Več podpore kot nasprotovanja Presenetljivo je bilo med mimoidočimi, ki so bili v glavnem sobotni sprehajalci, precej več podpore njihovi akciji kot ravnanju varnostnikov in policistov. Predvsem je vse zmotilo tako temeljito varovanje s toliko varnostniki. Država v državi, kibuc ali koncentracijsko taborišče? Na zabarikadiranih vhodih v Argo visijo enojezični napisi, ki določajo red na varovanem območju, kamor sodijo vsi objekti in vsi pripadajoči deli, parkirišča in njihova bližnja okolica ali območja s katerimi razpolagajo navedene družbe. Branje prepovedi, pod katere se je podpisal direktor družbe Argolina d.o.o. priporočamo samo tistim z dobrimi živci Prepovedi: - Na varovano območje je prepovedan vstop ali zadrževanje, vsem nepooblaščenim osebam; - vnašanje orožja, eksplozivnih snovi ter drugih nevarnih snovi in predmetov na varovano območje oziroma neposredno bližino varovanega območja - uživanje alkoholnih pijač na varovanem območju oziroma v neposredni bližini varovanega območja - Predvajanje glasbe s pomočjo audio naprav v vozilih na varovanem območju oziroma v neposredni bližini v.o. - Nadlegovanje ljudi z namenom pridobivanja sredstev (beračenje) na varovanem območju oziroma v neposredni bližini v.o. - Audio in video dokumentiranje, brez posebnega dovoljenja družbe - Uporaba pirotehnike oziroma drugih vnetljivih snovi na varovanem območju oziroma v neposredni bližini v.o. - Odlaganje kosovnih odpadkov na varovanem območju oziroma v neposredni bližini v.o. - prodaja izdelkov na varovanem območju oziroma v neposredni bližini v.o. - leplenje plakatov in deljenje letakov ter izvajanje anket brez predhodnega dovoljenja - Čiščenje vozil na varovanem območju - Parkiranje vozil na varovanem območju oziroma v neposredni bližini v.o. Čakamo na mnenje ustavnih pravnikov, zadoščal pa bi že študent prvega letnika PF. Varnostniki so s svojimi kapucami in črnimi bundami dajali vtis isisovih borcev, branilcev napisa, ki je bil razobešen vse okrog Arri-gonija: PREHOD PREPOVEDAN, ZASEBNA LASTNINA. Ob tem velja opozoriti na nekaj nedoslednosti. Najprej na dilemo ali je območje v lasti DUTB res zasebna lastnina in čigava. Zanimivo bi bilo slišati, koliko so plačali, da so postali njeni lastniki. Med razlogi za zaprtje območja je bila tudi nevarnost za tiste, ki se tam gibljejo, hkrati so tam stali vsi varnostniki brez gradbenih čelad. Seveda se takoimenovani lastniki niso potrudili, da bi napise, z izjemo opozorilnih tabel, napisali tudi v italijanskem jeziku, da ne govorimo o tem, da tam ni bilo nikogar, ki bi se sploh lahko pogovarjal s protestniki in jim morda omogočil, da iz prostorov odnesejo vsaj osebne stvari. Občina se dela Francoza Vse skupaj je potekalo brez prisotnosti občine Izola, ki se obnaša, kot da se je to ne tiče. Še več. Vse kaže, da so se z DUTB dogovorili, da lahko zaprejo tudi plačljivo parkirišče, ki ga je Komunala uredila z občinskim, torej našim, denarjem. Člani Cone Argo so prepričani, da boj ni končan in da so spremembe možne in morda niti ne vedo, kako prav imajo. Tudi DUTB nima toliko denarja, da bi do neskončnosti plačeval varovanje ničesar in prej ali slej tam ne bo nikogar več. Razen tega je na dlani še cel kup zapuščenih izolskih prostorov. Samo vprašanje časa je, kdaj bo zaskvotan Delamaris, Mala oprema ali morda stavba nekdanje Stavbenikove menze. M.D. Četrtek, 12.januar2017, št. 1185 ----------------------------------------Od dela do glasbe--------------- Umetnost ni hitro voziti ampak, hitro ustaviti Vlado Jeremič je skoraj dve desetletji vozil reševalni avto za izolsko reševalno postajo, ob koncu leta pa je prestopil med upokojence. V svojem življenju je prijel za marsikatero delo, ampak njegova največja ljubezen ostaja: glasba. S prvim decembrom se je upokojil Vlado Jeremič, dolgoletni reševalec, voznik reševalnega vozila, a tudi avtor več pesmi, ki postajajo pravi »evergreene«, saj se že dobro desetletje vrtijo na različnih radijskih postajah. O tem, kako je biti reševalec, ki v prostem času vihti kitaro in pero, smo se pogovarjali prav z Vladom. - Koliko časa si bil voznik reševalnega avta? - Skoraj dvajset let sem opravljal poklic. Uradno sem bil voznik - reševalec, kar pa se danes zakonodaja spreminja v zakonodaji. Kot je meni znano, namreč, ne zaposlujejo več voznikov, temveč samo še zdravstvene tehnike, ki bodo odslej tudi vozili reševalne avte. Moje delovno mesto torej počasi izginja. - Pa je lahko zdravnik oziroma reševalec tudi voznik reševalnega vozila? To vendarle ni osebni avtomobil. - Seveda ni. Ko sem prišel na Reševalno postajo je bil pogoj pri zaposlitvi ta, da si poklicni voznik z določenimi leti izkušenj, kasneje pa so začeli zaposlovati tudi voznike, ki so imeli opravljeno le B kategorijo, kar je bilo takrat nam ostalim nekoliko nenavadno. To se pač spreminja in spremembe je treba sprejeti, ker umetnost življenja je, da se na spremembe hitro prilagodiš (smeh). - Če hočeš voziti kombi z mladimi športniki potrebuješ posebno dovoljenje, torej C kategorijo. Za reševalno vozilo pa je dovolj B kategorija? - Meni pa še marsikomu drugemu je to kar nekoliko nenavadno. Ampak nas nihče nič ne vpraša, le direktiva pride in to je to. Tudi kolegi, ki so še zaposleni na reševalni postaji, so se morali vpisati v šolo za zdravstvenega tehnika in imajo določen rok, v katerem morajo zaključiti tečaj, sicer so ob zaposlitev. Je pa dejstvo, da smo se tekom let veliko naučili že samo med delom. - Si moral velikokrat posredovati med delom - Moraš biti pripravljen na vse. Prvi dve leti smo imeli v Izoli vse, ni bilo še prehospitalne enote in takrat smo sprejemali tako nujne kot nenujne zadeve. Tudi zdaj so vršijo urgentni prevozi, a teh je bistveno manj, saj je te prevzela prehospitalna enota, ki ima tudi zdravnika, a seveda, ko so oni zasedeni, jih še vedno prevzemamo mi in ja, veliko stvari sem doživel v teh letih. - Si bil velikokrat na izrednih vožnjah z veliko hitrostjo? - Velikokrat, posebej, ko še ni bilo avtoceste do Ljubljane. Bilo je obdobje, ko smo vse poškodbe hrbtenice peljali v Maribor, v vseh mogočih vremenskih pogojih. Voziti moraš hitro, a previdno. To ni kar tako. - Si imel kdaj prometno nesrečo z reševalnim vozilom? - Ne, nikoli. Zgodilo se je, da sem kdaj podrsal vozilo, ampak med samo vožnjo nikoli. - Pa si bil kdaj v nevarnosti? - Oh, to pa ja. V nevarnosti si, ker se določeni vozniki obnašajo na cesti drugače kot predvidevaš. Nekateri, ko si na nujni vožnji, se ustrašijo in to moraš predvideti. Dogaja se tudi, da ima kdo glasbo tako na glas, da ne sliši sirene, pred njim pa vozi nekdo, ki jo je slišal in seveda zavira. Ta za njim, ki ne ve, kaj se dogaja, pa skoči ven, da se mu izogne. Takrat je zelo nevarno, da pride do poka. A kot je povedal stari reševalec iz goriškega mlademu, ki se je hvalil, kako hitro je prevozil neko pot: ni težko hitro voziti, težko je hitro ustaviti. In to sem si zapomnil za celo življenje. - Poslušamo o tem, da so reševalci morali plačati za prekršek, ali nesrečo, ki so jo povzročili. - Ja, v prometu za nas veljajo enaka pravila, kot za ostale. S tem, ko si na nujni vožnji, še ne pomeni, da imaš povsod prednost. Imaš jo, ko se prepričaš, da so te vsi opazili. Ko pripelješ v križišče moraš biti pozoren in najprej se prepričati, da so te vsi opazili in šele potem greš. Mislim, da je tako tudi prav, sicer bi bil kažin (smeh). - Preden si postal reševalec si prijel za marsikatero delo. Kaj si pravzaprav po poklicu? - Po poklicu sem avtoklepar in voznik, a avtokleparstvo me ni nikoli veselilo. Sem pa v življenju počel že marsikaj, tudi stvari, ki mi niso bile pisane na kožo, saj človek mora pač poprijeti za delo, karkoli pač je, posebej v teh časih, ko nimaš ravno veliko izbire. Vsekakor pa mi je bilo najlepše, ko sem delal na ladji Splošne plovbe in na podjetju Renex. Ampak kot pravijo, vse kar je lepo, malo traja. Na barki sem preživel eno leto, na Renexu pa dve. - Ob tem pa še glasba. Izdal si tri albume, potem pa kar rekel konec? - Glasbo ima človek pač v sebi. Ne bi pa rekel, da sem rekel konec. Doma še vedno kaj zaigram in napišem kakšno pesem. A nisem več našel nekega veselja v javnem nastopanju, na silo pa mi tega res ni potrebno početi. - Nekatere tvoje pesmi pa so se vendarle prijele med ljudmi. - Ja, nekatere so se res. Vem, da ljudje poznajo Je bil šum, Ko spuščam se s Črnega kala. Ni je reke kot Rižana. Nekaj se jih je prijelo, to je res. Vsekakor bom izkoristil čas, ki ga bom imel kot upokojenec tudi za glasbo, ki je pravzaprav prava ljubezen. - Še vedno živiš v najbolj osamljeni hiši v Izoli? - Ja, v Izoli, na koncu sveta. Imam pa zlati mir, kar mi veliko pomeni. Jaz sem lahko zelo družaben za kakšno uro ali dve, morda za eno noč, sicer pa sem zelo samotarski tip. Znam se pohecati, rad imam družbo in ljudi, ampak rad imam tudi svoj mir, zato mi ta ambient zelo odgovarja. Bolj meni kot moj ženi (smeh), ki pogreša malo živ žava. - Si pa zaradi službe spoznal veliko ljudi. Tudi takšnih, ki jih ni več med nami. - Ja, in mnogi mi bodo za vedno ostali v spominu. Gre za izredne, posebne ljudi, ki jih najdeš malo povsod. Ljudje zelo različno sprejemajo bolezen. V rešilcu sem vozil skupine ljudi, po pet ali šest jih je bilo in včasih takšne veseljake, da ni bilo za verjet. Dovolj je, da sta vsaj eden ali dva takšna v avtu in za sabo povlečeta vse ostale, tudi tiste, najbolj zagrenjene. Nikoli ne bom pozabil gospe iz Škofij, ki je bila polna optimizma. Ona je spravila vse v dobro voljo. Gre za hude stvari, to ni hec, a človek mora vedno najti neko svetlo točko, neko luč, da ga potegne gor. Vsem lahko to uspe, nekateri rabijo le malo spodbude, drugi pač več. ur Brez voznikov v Reševalni službi Izola Tik pred zaključkom uredništva smo neuradno izvedeli, da so trije vozniki - reševalci te dni dobili odpoved, še trije pa so na čakanju, s ponudbo, da prevzamejo delo voznikov nenujnih prevozov in premestitvijo v bistveno nižji plačilni razred. Ob dveh, ki sta se upokojila decembra, so to vsi vozniki - reševalci, ki so bili zaposleni na reševalni postaji Izola. Šolska Obisk slikarja pri pouku LUK V torek, 20.12. 2016, v zadnjem šolskem tednu prazničnega decembra, je učence Zb razreda presenetil obisk odličnega amaterskega slikarja Silvija Tuljaka iz Jagodja. Z učenci med praktičnim delom pri pouku LUM marsikdaj poklepetamo in ko smo nekega dne razpravljali, kako zelo so pomembni pri delu dobri pripomočki (čopiči), je učenec Nik Radin povedal, da to pravi tudi njegov nono, ki rad slika. Beseda je dala besedo in tako smo se dogovorili, da nam bo svoje slikarske izkušnje, njegov nono Silvij Tuljak predstavil kar pri pouku LUM. Ne, samo, da je gospod odličen slikar, izkazalo se je, da je tudi zelo dober pedagog; predstavil je namreč različne pripomočke za slikanje in učencem tudi obrazložil zakaj se jih uporablja in kako je potrebno pravilno rokovati z njimi. Sledile so demonstracije likovnih izdelkov, slik, naslikanih v različnih tehnikah in motivih. Učencem je pokazal s kakšnim pripomočkom si pomaga, ko slika krajino, kako izbira motiv in ga prestavi na platno, na kaj mora biti slikar pozoren, itd. Učenci so opazovali razlike v različnih slikarskih tehnikah in občudovali izdelke. Za konec pa nas je gospod Silvij Tuljak razveselil s šaljivimi podobami osličkov, ki jih kot istrski simbol rad slika. Likovna pedagoginja, Ingrid Knez Petrolovo darilo vrtcu V sredo, 11.1.2017 sta naš vrtec, enoto Livade obiskala predstavnik krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava g. Maks Filipčič in predstavnik Petrola g. Igor Goja, ki sta vrtcu izročila donacijo družbe Petrol v višini 200 evrov. Otroci vrtca so se za darilo zahvalili s pesmijo in plesom. Podarjena sredstva bomo porabili za nakup didaktičnih materialov, ki bodo popestrili igro v vrtcu. Otroci in strokovni delavci vrtca se vam za darilo prisrčno zahvaljujemo! Edina športna Pingpongkaši v velikem slogu Tako ženska kot moška ekipa NTK Arrigoni sta vknjižili po dve novi točki. V Izoli so v soboto gostili tako žensko kot moško ekipo Kajuh Slovana iz Ljubljane. Obe tekmi sta se končali v prid domačinov. Ženska ekipa je strla odpor tekmic že v eni uri, saj so zmagale gladko 5/0. Fantje pa so morali odigrati daljšo tekmo, saj so se tekmeci dostojno upirali in nato so vknjižili končni rezultat 5/2. Tri zmage za Arrigoni je prispeval Erik Paulin po eno pa Michele Vigini in Matija Novel. Obe ekipi nadaljujeta in potrjujeta odlične rezultate iz spomladanskega dela in če bodo tako nadaljevali si lahko obetajo v letošnji sezoni izvrstno uvrstitev kar v obeh kategorijah. Spoznavali so pouk tujih jezikov Osemnajst devetošolcev OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livade je v torek, 20. decembra, obiskalo Gimazijo Piran v prizadevanju da bi si približali pouk tujih jezikov. Učenci so bili prisotni pri pouku angleščine, italijanščine, nemščine in francoščine. Na piranski gimnaziji sicer ponujajo tudi fakultativno učenje ruskega in španskega jezika. Učenci so imeli priložnost, da so se spoznali z dijaki, ki so jim lahko predali bogate in pomembne informacije o šolanju na tej gimnaziji. Skupaj so preživeli poučno in prijetno dopoldne! Maša Avsenak Zobec, profesorica francoščine in španščine Pum ©se Spoštovani “Komunalci”, sprejmite moje najiskrejnejše čestitke za zasluženo pridobljen ISO-v certifikat. Želim vam, da ga z vašim prizadevanjem ohranjate še naprej in s tem pripomorete k še eni pozitivni prepoznavnosti našega mesta. Poleg uspehov, sreče in zadovoljstva v letu 2017 pa vam želim enako prizadevne Izolane. Namreč, želim povedati, da mi je bilo všeč opravičilo v Mandraču št. 1184 v zvezi z neprimerno fotografijo ob informaciji o prejetju certifikata kakovosti. Tam enostavno ni bilo njeno mesto. Prepričana sem, da avtorji tistega smetnjaškega tihožitja niso komunalci ampak mi, Izolani. Zato, če se že oni trudijo pokazati lepši obraz Izole je prav, da jim pri tem pomagamo tudi mi z našim boljšim odnosom do okolja. Saj menda nismo za to, da bi ob ekoloških otokih namestili varnostne kamere in “zaslužne za nered” potem ovekovečili v medijih? Raje se iz teh slabosti vsi nekaj naučimo. Lep pozdrav Komunalcem in vse dobro v letu 2017 vsem Mandra-Čevcem. IzolankaA.O. Izolski december je bil tako tako Veseli december je bil v Izoli bolj osvetljen kot vsebinsko zanimiv. Nekoliko bolje je bilo od začetka prireditev za otroke, do zadnjega tedna in silvestrovanja. Prodaja na prostem ne gre. Bodimo zelo kratki, saj je že sredina januarja in smo na Novo leto in december v glavnem že pozabili. Pa vendar velja narediti kratko oceno dogajanja, če ne drugače zato, da bo drugo leto bolje. Osvetlitev in okrasitev Izole je bila tradicionalno dobra. Skupaj z jelko, okraski v parku in vsemi lučkami, smo zanjo odšteli okrog 20.000 eurov. Manj zadovoljni so bili z okraševanjem na podeželju, kjer so se morali znajti sami. Program v parku je bil otrokom primeren vendar lokacija postaja vedno bolj vprašljiva. Starši namreč pripeljejo otroke na prosto za tisto urico prireditve, potem pa jih hitro odpeljejo domov in prizorišče ostaja prazno. Dodatni programi, od nastopov pevskih zborov, plesalcev in igralcev, do koncertov na Manzioliju jih niso zadržali. K sreči je prišla nova, odrasla publika, tako da nastopajoči niso ravno samevali. Decembrska zmrzal je prinesla dober program, vendar delitev na dve prizorišči ni bila posebej uspešna. V parku Pietro Coppo so zapele tudi pevke ŽPZ KD Korte Ob nekaterih zvezdnikih Zmrzali, kot sta, naprimer, Bilbi in Drill, so s presežkom postregli tudi na tradicionalnem IZIS-u v Ribi, kjer sta, ob umetniških inštalacijah, nastopila tudi Bovvrain in jesusonectasy. Stojnic je bilo še manj kot običajno in prodaja je bila slaba, tako da bo treba na zaračunavanje prodajnih stojnic v bodoče kar pozabiti. Otroke je na Manzioliju zabaval čarodej Roman Frelih. Drill-a so med nastopom na Manzioliju podprli tudi Ribari. Banka Koper bo Intesa Sanpaolo bank Novo leto po novem letu Lansko jesen smo izvedeli, da je Banka Koper dobila novega večinskega lastnika, Privredno banko Zagreb, ki pa je sicer v 97-odstotni lasti Intese Sanpaolo, pod okrilje katere koprska banka že sodi. Po novem se bo tudi koprska banka imenovala Intesa Sanpaolo, s čimer želijo poudariti, da je Banka Koper vseslovenska banka. Giancarlo Miranda Predsednik uprave Intesa Sanpaolo Bank je ob novoletni čestitki tudi povedal, da banka vstopa v novo obdobje, v katerem se zrcali zaupanje v slovensko gospodarstvo in njegove dolgoročne razvojne sposobnosti. Zato bodo v prihodnjih letih še razširili in na novo ovrednotili poslovanje s prebivalstvom in malim gospodarstvom kot tudi upravljanje premoženja in poslovanje z velikimi podjetji ter strukturirano financiranje. Vse to je rezultat uspešnega poslovanja in dosežkov Banke Koper v Sloveniji v vseh minulih 15 letih, odkar je postala del Skupine Intesa Sanpaolo. Banka je vse to obdobje poslovala z dobičkom in v nasprotju s številnimi drugimi v Sloveniji in Evropi nikoli ni potrebovala dodatnega kapitala, navkljub zaostrenim gospodarskim razmeram in splošnemu povečanju slabih dolgov v bančnem sistemu. Napovedal je še, da bodo razširili storitve na področju osebnega bančništva ter povečali in prenovili mrežo poslovalnic ter s tem okrepili navzočnost povsod po Sloveniji, še zlasti v najbolj dinamičnih urbanih središčih. “Zavedamo se, da se v obdobju nizkih obrestnih mer in spremenjenih osebnih finančnih ciljev varčevalne navade Slovencev spreminjajo. Zato bomo razširili svojo ponudbo storitev z uvedbo celovitega svetovalnega modela upravljanja prihrankov in premoženja za gospodinjstva in podjetja v celotnem domačem omrežju. Inovativne oblike financiranja bomo ponudili tudi velikim ter srednjim in majhnim podjetjem in se tako še dejavneje vključili v celovit gospodarski razvoj Slovenije. V prvi polovici januarja bodo opravili pretežni del aktivnosti, povezanih s spremembo imena v Intesa Sanpaolo Bank in celostne podobe banke, tako da še do konca tedna imamo v Izoli Banko Koper, potem pa bomo imeli ekspozituro Intesa Sanpaolo Bank. SZJ Ker je bilo na Silvestrovo pretoplo za pravo novoletno vzdušje, so stanovalci ulice Svobode potrpežljivo počakali na zimske temperature in nato v primernem mrazu in burji še enkrat dočakali novo leto 2017. Med udeleženci tega pravega zimskega veselja sta bila tudi sveža zlatoporočenca in kar nekaj takih, ki so praznovali častitljive okrogle jubileje. Mjč0 Egič 150 kratni darovalec Izolan Rajko Ubipari-povič je kri daroval kar 150 krat in prav 150. humanitarno dejanje je bilo tudi zadnje, saj se je moral, zaradi starostne omejitve, kot krvodajalec upokojiti. Mandračevci lahko le čestitamo doseženemu jubileju. Razmišljanje z razlogom Dom upokojencev je lahko pravi dom Navajeni smo prejeti in objaviti zahvale za dobro delo posameznika ali ustanove, ne dogodi pa se vsak dan, da iz zahvale nastane članek. Aljoši Križ je uspelo. Z razlogom. O tej tako pomembni, a velikokrat spregledani ustanovi kot je Dom upokojencev ali Dom starejših, se zelo malo govori in piše. O njem se pogovarjamo v glavnem le takrat, ko član družine potrebuje njegovo zavetje in žal največkrat le do takrat, ko ga ne potrebujemo več. Pa je ta Dom vreden več kot le nekaj besed in pohval. V izolskem Domu upokojencev je moja mama preživela svojih zadnjih deset let življenja in na nek način tudi jaz z njo. Po začetnem olajšanju družine, čeprav je to olajšanje prepojeno z žalostjo in strahom novega stanovalca, ki ni več sposoben živeti sam in mu njegova družina ne more več nuditi osnovne oskrbe in varnosti, se začne novo življenjsko obdobje - obdobje velike družine. Stanovalci, ne varovanci Nekajkrat mi je med pogovorom ušlo »varovanci doma«, pa so me hitro popravili - stanovalci doma, ker v resnici dom upokojencev to tudi je. Velika, največja izolska družina živi prav v tej ustanovi, ki svojim stanovalcem nudi prav vse, tudi ljubezen, iskreno skrb in sočutje zaposlenih. O tem velikem človeškem daru, ki ga zaposleni, ob težkem delu izpolnjujejo vestno, dosledno in predvsem iskreno, pa se zelo malo ve, saj tisti, ki so ga deležni, ga po pravilu odnesejo s sabo v grob. Tisti, ki to bolj opazimo in občutimo pa smo svojci, predvsem tisti, ki imamo srečo, da živimo v bližini Doma in svoje drage obiskujemo bolj pogosto. Morda bo zvenelo nenavadno, ampak lahko bi rekla, da sem največ družinske ljubezni videla prav v Domu upokojencev. Moja mama je v teh desetih letih bivala v vseh poslopjih izolskega Doma upokojencev in zaradi tega sem spoznala takorekoč vse zaposlene. Tako sem opazila, da kljub težkem delu premorejo tudi prijazno besedo, objem, tolažbo in pomiritev ter razumevanje za ljudi, ki to najbolj potrebujejo, saj so nemočni in pogosto osamljeni. Slišati je skoraj kot pravljica, pa ni. Največja izolska družina resnično tako živi. Spoštljivo slovo Moja mama, Stanislava Čebron, se je poslovila od življenja zadnje dni decembra. Ker pa je bil njen odhod težak in boleč, so ji zadnje dni z vso ljubeznijo, skrbjo in sočutjem zelo olajšali in z ljubeznijo napolnili prav zaposleni v izolskem domu upokojencev. V zadnjih mesecih življenja je tako moja mama imela veliko hčera in sinov, ki so skrbeli zanjo. Hvala, resnično hvala vsem zaposlenim izolskega Doma. Moje spoštovanje za vse kar delate in moj poklon za to kar ste. Eno najbolj veselih poglavij izolskega Doma je bila glasbena skupina Val morja, ki je, pod vodstvom Marjetke Popovski, zabavala stanovalce doma in še marsikoga. Vsem Izolanom, ki ste članek prebrali do tukaj, iskreno povem: tudi, ko boste postali nemočni, se vam ni bati, kaj in kako bo. V Domu upokojencev Izola boste našli vso potrebno oskrbo in z njo še ljubezen, sočutje in človečnost, da vam ne bo tako zelo težko in hudo v zadnjem življenjskem obdobju - seveda, da bo le ostalo tako, kot je danes. Starost je del življenja, in tisti najbolj srečni lahko doživijo tudi to življenjsko izkušnjo. Aljoša Križ ZAHVALA Dom upokojencev Izola se v imenu stanovalk Z.A. in L.S. zahvaljuje zaposlenim Hotela Delfin Izola za podarjena finančna sredstva, ki so jih, v okviru novoletne dobrodelnosti, namenili stanovalkama in jima polepšali praznike ter s tem izkazali iskreno skrb, sočutje in pozornost starostnikom, ki živijo v ustanovi. Ob kavi sediva in skozi dosti dni beži najina sreča, skrivava vse kar naju boli in boriva se kot mati in hči. Danes te več ni, a še vedno sediš z mano ob kavi, ki jo pijem kot mati in tvoja hči. V SPOMIN - Stanislava Cebron V 87. letu življenja, se je zadnje dni decembra od nas poslovila Stanislava Čebron - Saša. Rojena v Zagrebu, a več kot 50 let Izolanka. Mojemu očetu, Rihardu Čebronu, je bila izjemno hvaležna za to, da se je odločil za življenje v Izoli in je lahko to mesto postalo njeno mesto. Verjamem, da je veliko naredila za mesto, trudila se je, da bi se mesto zgradilo in postalo dober dom vsem nam, ki smo njegovi prebivalci. Službeno in ljubiteljsko je sodelovala pri začetkih razvoja turizma, pri gradnji vrtcev in šol, njen glas je bil vedno namenjen vsem nam. In to je tudi bila, del nas, s smehom, z druženjem, z »lumpanjem« in trdim delom, saj so bili takrat porodniški dopusti le tri mesece dolgi, sobote pa delovne. Kot njena hčerka lahko napišem, da je imela srce za vse male kmete in obrtnike, da je znala prisluhniti in razumeti ter prispevati občini nekaj malega pri razvoju in razcvetu, v katerem je zaključila svoje delovno poslanstvo. Tudi v Domu upokojencev Izola, kjer je bivala svoja zadnja leta življenja, je prispevala svoje znanje in sposobnosti za boljše okolje in lepše sožitje stanovalcev. Včasih smo nostalgični, a verjamem, da z razlogom, saj današnjemu času manjka veliko srčnosti in človečnosti, da bi lahko živeli kot smo nekoč. Hvala ti, mama, da si me izgradila in utrdila. Hvala za Izolo, ki jo imam rada kot si jo imela ti in da je to mesto, ki mi nudi dom in preživetje, malo tudi po tvoji zaslugi. Pogreba pokojnice ni bilo, ker se je darovala v znanstvene namene. Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Vsi, ki ste jo poznali in ki ste z njo preživljali vesele in žalostne trenutke naših življenj, se spomnite kakšnega skupnega druženja in kakšnega dogodka in če bo le lahko, se vam bo tudi Saša pridružila pri teh spominih. Hčerka Aljoša Križ in vnukinja Zala M/^roit^č 11 Roman o zelo prepovedani ljubezni V izolski mestni knjižnici so sinoči predstavili prvi roman izolske avtorice, Kristine Menih. Delo z naslovom Lešnikova torta usodnih vezi je nekakšen literarno komentiran dnevnik o nedovoljeni ljubezni dveh mladih v povojnih časih, ki ga je avtorica dopolnila z literarno umestitvijo v naše okolje in tudi v naš čas. Roman je vreden filmske upodobitve. Kristina Menih, izolska pisateljica, publicistka, novinarka, pravljičarka in pripovedovalka zgodb s svojim ustvarjanjem že desetletja nagovarja odrasle in otroke, V svojem najnovejšem romanu Lešnikova torta usodnih vezi, ki je izšel pri izolski založbi Meander, do obisti razgalja prepovedano ljubezensko zgodbo iz 50. let prejšnjega stoletja. Gre za tragično ljubezensko zgodbo, zapisano v dnevniku, okoli katere se spletajo usodne vezi mnogih družinskih članov, ki kot starogrški zbor iz preteklosti razgaljajo vsak svoj pogled na prepovedan intimni odnos, pridružuje pa se mu sodobna pripoved najditeljice dnevnika, ki jo vsebina dnevnika tako gane, da začne tudi sama brskati po lastni preteklosti... Dnevnik jo je poiskal - Zgodbe pač ne gre obnavljati, ker bi bralcu vzeli veliko neznank. - Lahko rečemo, da roman govori o prepovedani ljubezni, lahko rečem o incestni ljubezni, med kom in kako pa ne bova zdaj govorila. - Kako si prišla do dnevnika, ki je razkril to zgodbo' - Kako sem prišla do dnevnika naj ostane skrivnost, tudi zaradi pietete do ljudi, ki so zdaj že kakšnih 20 let pokojni. Moram povedati po pravici, da sem takoj vedela za kaj gre, saj me je dnevnik dobesedno poklical. T Dnevnik je napisan v zvezku, ročno, z zelo lepo pisavo, s črnilom in na prvi strani je napisan edini datum: 1. 9.1956. Lani, ko je knjiga izšla, čeprav tik pred novim letom, je minilo natanko 60 let od takrat, ko je bil napisan. To sicer ni klasičen dnevnik, od dneva do dneva, ampak je avtor le zapisal to svojo ljubezensko zgodbo, ki se je, na žalost, tragično končala. Dogajalo se je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, dogajalo se je pri nas in nekaj malega v zamejstvu. Zgodbo iz dnevnika sem zapisala natanko tako kot je bila napisana, okrog te zgodbe pa se zbere cel zbor ljudi, najožje sorodstvo in vsi imajo kaj povedati. Med njimi je tudi pisateljica, ki najde dnevnik in se odloči, da ga bo uporabila kot osnovo za svoj novi roman. Potem se tudi njej začnejo dogajati stvari, saj ugotavlja, da tudi njeno življenje ni takšno, kot se na zunaj zdi. Prepovedana ljubezen - V dnevniku je opisana ljubezen, ki je bila nesprejemljiva, tako za tiste čase, kot za okolje, saj se je vse dogajalo v majhnem kraju, kjer so se vsi ljudje poznali med seboj. Roman lahko beremo večplastno. Lahko preberemo samo dnevnik in imamo celo zgodbo pred seboj, lahko beremo tudi samo tisto, kar je okrog zgodbe. Urednica Janja je oblikovno, z izbiro črk, lepo ločila med seboj zgodbo iz dnevnika, pripovedi okrog zgodbe in avtoričine zapise. Ni le ženski roman - Bi tudi danes bila zgodba tako nenavadna? - Mislim, da bi bila enako nenavadna. Je pa zelo žalostna zgodba in verjetno ju bo kdo tudi obsojal, ampak dejstvo je, da smo vsi samo ljudje in da se vsakemu lahko zgodi, da se zaljubi v tistega v katerega se ne bi smel. - Siju tudi ti obsojala? - Ne. Morda zato, ker sem dnevnik začela brati po novinarsko, potem pa sem se postavila v vlogo avtorice in takrat sem začela zgodbo zares doživljati in tudi prejokala sem marsikatero stran iz dnevnika. Zgodba je gotovo vredna ekra-nizacije in kar kliče po predelavi v filmski scenarij. - Je to ženski roman? - To je roman za moške in za ženske. Prizadeta sta tako moški kot ženska. Vsi se iz njega lahko kaj naučimo. - Zakaj lešnikova torta? - Zato ker je v knjigi tudi recept za lešnikovo torto, ki je naš družinski recept in sem ga uporabila za nekakšno povezavo posameznih delov romana. Torta dejansko poveže družino, ki pa je vendarle tako narazen kot so ločene plasti v lešnikovi torti. Kristina Menih Spremne besede »Razmišljam, kaj je ta, tako »usodna vez« v knjigi Kristine Menih; Je to ljubezen ali sovraštvo, upiranje ali služenje, razkoli zaradi vere in ateizma, krvne vezi ali tiste, ki jih veže prijateljstvo usmiljenje, prava ali prepovedana ljubezen? Res je, tako kot zapiše avtorica, da nas zgodovina uči, da znamo biti sorodniki strašansko surovi do svojih najbližjih in najdražjih, za znance in neznance pa naj bi bilo znano, da najraje žvečijo tujo mrhovino. V knjigi se sprehajamo skozi življenje družine, ki ne živi le svojega, pač pa tudi tuje življenje, saj vsi vedo vse o vseh; a pravzaprav ničesar« v svoji recenziji razmišlja dr. Vlasta Nussdorfer. ... .Pravzaprav se skozi preplet različnih zgodb v romanu odraža tudi spoj zgodovinskih, fantastičnih, ljubezenskih in tudi avtobiografskih elementov. Tako roman vsebuje kar nekaj tipičnih potez postmodernističnega novega zgodovinskega romana. »Ne dvomimo, da bo tudi tematsko in slogovno svež roman zanimiv prispevek za slovenski literarni in širši kulturni prostor« je knjigi za popotnico med bralce, zapisala dr. Vesna Mikolič. D.M. Na sinočnji predstavitvi v izolski mestni knjižnici je na ustno harmoniko zaigral akademski glasbenik, koncertni solist Vladimir Hrovat. Vladimir je sicer profesionalni violinist in multiinstrumentalist, skladatelj in umetniški vodja koncertnega ansambla ustnih harmonik Sorarmonica. Kristina Menih je avtorica strokovnih priročnikov (Na krilih domišljije, Prebujena trata Potovanje v tišino, Sprostitve, Otroci Zelenega sveta, V deželi sprostitve), avtorica pravljic (Snežinka Belinka, Zgodba o morju), avtorica zbirk kratkih zgodb (Koprčani) in soustvarjalka umetniških projektov (TrentaArs 2007, 2008 in 2009, Izola skozi čas, Golobica in Rex). 13.1. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje DIH je kralj UITia DIH je kralj uma, je življenje, ki ga pričnemo z vdihom in končamo z izdihom. Način, kako dihamo, nam pove vse o našem načinu in kvaliteti življenja. Skupaj z vami bom prisluhnila dihu s PRISOTNOSTJO. Predavanje bo izkustvene narave, kjer bomo raziskovali svoj dih v mirovanju in v gibanju. 20.00 Kulturni dom Izola ‘ gledališka predstava Buh pomagej V enem in edinem vaškem bifeju se iz dneva v dan odvijajo enake zgodbe. Izkušen gostinec Marko do obisti pozna navade svojih gostov, zato ob nedeljah bife odpre nekoliko prej. Tokrat pa se pojavi posebna stranka. Avtorja: Boris Devetak, Žan Papič / Režija: Danijel Malalan / Igrajo: Franko Korošec, Žan Papič, Boris Devetak 21.15. Bariera Izola Bariera Komix Zabavala nas bosta Mirza Tvrtvkoič in Žan Papič. 21.30 Hangar bar 3 BOTE (istrski rock) 14.1. sobota 17.00 Kulturni dom Izola predstava za otroke Mogoče stare koze ni doma? Predstava je prirejena po pripovedki Volk in sedem kozličkov bratov Grimm. Nastopajo: Nejka Berce Čeligoj, Maja Petrovič, Petra Ušaj in Urša Zlobec / Režiser: Emil Aberšek 17.1. torek 20.00 A rt kino Odeon Izola Cikel italijanskega filma: Noro veselje Režija: Paolo Virzi / Igrajo: Valeria Bruni Tedeschi, Micaela Ramazzotti, Valentina Carnelutti. Beatrice je samooklicana miljarderka in grofica, ki živi v svojem svetu in rada klepeta. Verjame, da si je blizu z vsemi svetovnimi voditelji. Donatella je introvertirana in krhka mlada ženska s tetovažami, ki skrbno varuje svojo skrivnost. Obe sta pacientki v vili Biondi, napredni, a strogo varovani psihiatrični kliniki... 18.1. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev zadnje knjige Jožeta Muniha: Megaliti naših prednikov - kamnite sestre zvezd V srečanju bo Jože Munih predaval o zdravilnih vodnih izvirih, megalitih in mega-litskih krogih, ter predstavil svojo naj novejšo knjigo Megaliti naših prednikov-kamnite sestre zvezd. Leta 1998 je avtor izdal knjigo Geomantija v trikotniku, ki je opisovala lastnosti in postavitev svetišč v prostoru. Zadnja knjiga pa opisuje svetišča naših daljnih prednikov in kamnite kroge, odkrite v Sloveniji in izven nje, ki so pred pet do deset tisoč leti takratnim prebivalcem služili kot koledar, svetišče in zdravilišče. Najbolj ohranjen od teh je Krnski kamniti krog, ki je enakih dimenzij kot poznani angleški krog Stonehenge. Munih je raziskal tudi področje naše najbolj zahodne reke, Nadiže. Že ustno izročilo pravi, da je reka zdravilna za kožne bolezni. Ob reki so tudi področja z zelo zdravilno glino ter megalitska svetišča z zapisanim ustnim izročilom. Na voljo bodo tudi navedene knjige. 19.1. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola srečanje bralnega Kluba Ki ra Knjiga Andrej Br\/3r: Msteriali Kako drugače začeti novo leto, če ne s knjigo, ki vsebuje toliko raznovrstnega materiala, da si lahko z njim vse leto zidamo topla pribežališča in tlakujemo poti v svet in vase. MATERIAL (Študentska založba, 2013) je za zdaj zadnja zbirka poezije velikega pesniškega vitalista, Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo, Andreja Brvarja (1945). V njej je zbrana, zdi se, vsa drobna modrost sveta, ki jo strjeno ponazarja že kar uvodni verz zbirke: »Dan mi je dan!« Knjiga, polna pesniškega drobirja - aforističnih izrekov, liričnih impresij, kratkoproznih pesmi, časopisnih fragmentov, komentarjev, spominskih utrinkov ipd. - celokupno učinkuje kot izbrušen dragulj. In če vam pesniške oblike sicer niso pri srcu, je Material več kot odlična priložnost, da v svet poezije vstopite ravno skozi Brvarjeve pesmi v prozi. 19.00 Kulturni dom Izola potopisno predavanje Damjana Jevšnika: Nova Zelandija Nova Zelandija je zelena dežela samih presežnikov: izstopajo prijazni ljudje, ki so si uredili visoko kvaliteto življenja, ter zanimive adrenalinske aktivnosti v čudoviti naravi 19.00 Mestna knjižnica Izola srečanje: Kako preživeti menopavzo z nasmeškom? Srečanje je namenjeno ženskam, ki se soočajo z izzivi menopavznega prehoda ali pa se nanje želijo pripraviti. Ženskam, ki želijo bolje razumeti, kaj se z njimi dogaja in kako si pomagati v skrbi za zdravo, uravnoteženo življenje. Predstavljena bo fiziologija hormonskih sprememb in preprečevanje pogostih simptomov, kot so nespečnost, pridobivanje telesne teže, vročinski oblivi, razdražljivost... Svoje lastne izkušnje bo z izsledki moderne znanosti povezala vodnica skozi menopavzo Magdalena Fabčič Galerija Plač Ljubljanska 32 V soboto 14. januarja ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev slikarske razstave tržaškega slikarja Roberto del Frate g Libera Nos A Malo I j^noTong hair | Galerija Alga skupinska razstave DLU Vrtnica Jesenska čarovnija Razstavljajo: Miran Vodopivec, Marjetka Prodan, Milojka Lahajnar Špacapan, Jana Peric, Dora Benčič, Leonida Pavič, Marina Benčič, Mustafe Rexhepi / Mentorica: Suzana Bertok Galerija Insula razstava Damjan Lakošeljac soline Razstava bo na ogled do 15. januarja 2017. Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje Čebron Stane Z VETROM V JADRIH Špela Bagon METAMORFOZE Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola : Ta tedteou w Dz©lS me spreglejte OggC?)1 [fTiTTFrT^čffl^ fM/rnnfl fer? (Mr * T ' 'V BUJH R0MAGEJ Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/64184 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. TURA Jesenske čarovnije v Algi V četrtek 5. januraja so v galeriji Alga otvorili skupinsko razstavo Društva likovnih ustvarjalcev Vrtnica iz Portoroža. Želja po nenehnem ustvarjanju in kontinuiranem izobraževanju, je skupino ljubiteljskih slikark in slikarjev prignala v atelje. Svoje veščine uporabe lopatice in novo znanje iz osnov barvnega nauka nam tokrat predstavljajo v tehniki akrilnih barv na platnu. Z izborom motivov in raziskovanjem barvne palete si prizadevajo v opazovalcu vzbuditi romantični občutek doživljanja jeseni. Na razstavi sodelujejo: Miran Vodopivec, Marjetka Prodan, Milojka Lahajnar Špacapan, Jana Peric, Dora Benčič, Leonida Pavič, Marina Benčič, Mustafe Rex-hepi. Mentorica društva je Suzana Bertok, likovna pedagoginja, z dolgoletno pedagoško kariero, saj je dvajset let poučevala likovno vzgojo na osnovni šoli in sedem let na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Luciji. Posebnosti Jadrana Posinkoviča V četrtek, 5. januarja, pa so v prostorih Mestne knjižnice Izola, v sodelovanju s študijskim krožkom Iz-kuart odprli slikarsko razstavo in pripravili pogovor z izolskim avtorjem, Jadranom Posinkovičem. Že kot otrok si je želel graditi hiše, a zdaj že upokojenega gradbenika je vedno spremljala ljubezen do likovnega ustvarjanja. Od očeta - rezbarja in pisatelja - je podedoval tudi zanimanje za zgodovino, mitologije in kulture. Njegovo življenje je sicer razpeto med Izolo in rodno Dalmacijo, v slikah pa povezuje notranji svet, sanje in zunanjo resničnost. Že pred časom je razstavljal v PLacu Izolanov in tam predstavil tudi skice, ki so nastale v pavzi med delom na gradbiščih in pri sestankih, v knjižnici pa razstavlja nekatera novejša in večja dela. Vsekakor gre za enega bolj samosvojih izolskih likovnikov, ki si utira povsem svojo, samostojno ustvarjalno pot._____ Nagradno vprašanje: V kateri priljubljeni TV seriji igralec Franko Korošeč igra vlogo oštirja? Odgovor pošljite na erik.toth(5)center-izola.si. Prvi pravilni odgovor bo prejel 1 brezplačno vstopnico za ogled predstave v petek, 13. januarja 2017, ob 20.00, v Kulturnem domu Izola. Predstava: Buh pomagej Kulturni dom Izola, 13. 1. 2017, ob 20.00 O predstavi: V enem in edinem vaškem bifeju Eden se iz dneva v dan odvijajo enake zgodbe. Izkušen gostinec Marko do obisti pozna navade svojih gostov, zato ob nedeljah bife odpre nekoliko prej. Na kavico in jutranja modrovanja takrat namreč prihaja Tuljo, lastnik pogrebnega zavoda Eden manj. Buh Pomagej je nova avtorska komedija, v kateri je združil moči primorski 'ali stars' kvartet v postavi Boris Devetak, Žan Papič, Franko Korošec Ter Danijel Dan Malalan. Mestna knjižnica Izola Razstava slik Jadrana Posinkoviča. Razstava knjižnih ilustracij iz zbirke starin ljubiteljskega etnologa Janeza Janežiča. Fotografska razstava OKOLI SVETA S KARIJEM KLEMELO. Kari Klemela, finski prevajalec, založnik in fotograf, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu. TORKOVA PRAVLJIČNA URA vsak torek ob 17h. Pravljični svet v Mestni knjižnici Izola oživi vsak torek ob 17. uri. Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti Izoiasii odhajajo Še do jutri, petka 13. januarja, je v Plaču Izolanov na ogled razstava “prezeblih slik” domačina, soseda, Milana Obradoviča Karpa. Kljub temu, da v ateljeju v Ljubljanski ulici ustvarja že od samega začetka akcije “Atelje za en tolar” in, da njegove slike visijo v številnih pisarnah in stanovanjih v Izoli, je bila to njegova prva večja samostojna razstava v našem mestu. Dejan Mehmedovič je njegovo likovnost opredelili kot naivno slikarstvo grotesknega realizma, s močnimi primesmi ekspresionizma in nadrealizma. V slikah se nizajo prizori iz nekakšnega pol realnega obmorskega »malega mesta«, ki se prepletajo in širijo iz prizora v prizor. Neposredna grobost, s pridihom nekakšne vulgarne erotičnosti, se v pričujočem slikarstvu odvija kot precej nostalgična zgodba, zato je razstava tudi nekakšen historični vpogled v industrijsko in ribiško obdobje našega mesta, ki ga je, vsaj takšnega, kot ga upodablja Milan Obradovič Karp, vedno manj. Če imate radi Karpove podobe mediteranskega mesta iz nekega preteklega časa, potem imate še danes in jutri čas, da si jih ogledate in morda z njimi obarvate svoj dom ali pisarno. Libera Nos A Malo V soboto, 14. januarja ob 11.00 uri bodo v Plaču Izolanov že odprli novo razstavo. Tokrat se bo predstavil akademski slikar iz sosednjega Trsta, Roberto Del Frate. Izolanom ni čisto neznan, saj ima v Trstu znano galerijo Atelier Home Gallery, samostojno pa je razstavljal že v Area 51 art space, Padova, Napredak art space, Zagreb, Galleria La Loggia, Udine, in v Galeriji Mercadarti v Benetkah. Roberto del Frate je slikarsko pot začel v Ateljeju Frattini v Benetkah, ki gaje ustanovil njegov oče, Enrico del Frate, priznan beneški slikar. V Benetkah se je najprej izpopolnjeval kot kolorist, kasneje je preživel nekaj ustvarjalnih let v Parizu, kjer ga je prevzel impresionizem, nato se je vrnil v Benetke, kjer je odprl svoj studio, zadnja leta pa živi in dela v Trstu, kjer ima atelje in galerijo 1’Atelier Home Gallery. V Plaču Izolanov bo prvič razstavil svojo zbirko del z naslovom Libera Nos a Malo, kar bi lahko prevedli kot Reši nas hudega, vendar ne dobesedno kot liturgično besedilo, čeprav so na slikah izključno duhovniki. Morda se je avtor poigral z besedami, tako kot pisatelj Lu-igi Meneghello, ki je v svojem istoimenskem delu opisal svoj rojstni kraj Malo, ali pa kantavtor Luciano Ligabue, ki je tako naslovil svojo pesem ki govori o morali katoliške cerkve in njenem obsojanju telesne ljubezni. Ali pa je Roberto Del Frate povedal nekaj, čisto tretjega. -------------------------------------------------------------- Imeli smo uudi V spomin Jože - Stane Bolje Spoznala naju je politika. Prvič sem ga srečal še kot sekretar obalne SZDL in od takrat naprej so se najine poti križale predvsem na različnih sestankih, slovesnostih in ob novinarskem delu. Bil je eden tistih resnih ljudi, pri katerih si ves čas moral razmišljati, kaj poveš, saj je znal tehtati vsako izrečeno besedo. Nič čudnega, saj je bil profesor matematike in fizike. Učitelj in profesor Jože Bolje se je rodil pred 88 leti, v vasi Hruševica na Krasu, vasi, ki mu je ostala vedno blizu, tako blizu, da je pred leti izdelal nekakšno družinsko drevo vseh rodbin iz tiste vasi in opravil zelo pomembno delo za zgodovino in sedanjost Hruševice. Seveda, tega dela ne bi opravil tako temeljito, če ne bi bil že po naravi natančen in zato ni nič čudnega, da se je, takoj po vojni, izšolal za profesorja matematike in fizike. Ta predmeta je tudi poučeval, tako na nižji gimnaziji v Izoli, kot kasneje na gimnaziji v Kopru, kjer je tudi spoznal ženo Marijo, ki je bila takrat učenka gimnazije, kasneje pa prav tako učiteljica na izolski osnovni šoli in kasneje na gostinski srednji šoli. Tam je poučeval tudi Jože, ki je bil v letih 1968 -1981 tudi direktor Gostinskega šolskega centra Izola. Profesor in direktor Ob 40 letnici Centra je opisal dosežke učencev in pedagogov na šoli, za notranje življenje in odnose pa je zapisal, naj raje ostanejo intima, saj jih je doživljal vsak pripadnik te »hiše« po svoje, čeprav so stalno obstajali individualni in skupinski, materialni in duhovni interesi »šola-zbornica«, »dom« in »gostinstvo-spodaj«, ki so si bili pogosto nasprotni in občasno tudi konfliktni, toda s prizadevanjem vseh je bilo vedno mogoče najti in uveljaviti skupne interese.”Naj bo ta »gospa« tudi v prihodnje dobrodušna in z izkušnjami bogata »nona«, vendar mladostna in vir znanja za gostinstvo in turizem, pa tudi za družbeno skupnost kot celoto”, je zapisal v glasilo ob 40 letnici izolske gostinske šole. Direktor in predsednik Občinske skupščine Jože Bolje je bil vseskozi tudi aktiven družbeno politični delavec, zato ne pre-seneča, da je bil, kot direktor Gostin-^ _ 0 | skega šolskega centra, leta 1974 hkrati "r5‘‘’a j." izvoljen tudi za predsednika Skupščine \ 4 občine Izola, kar je bila takrat naj višja V -Jf oblastna funkcija v lokalni skupnosti, čeprav je bila izvršna moč pri predsedniku izvršnega sveta, ki je bil takrat Ivo Hajšek iz Mehanotehnike. In prav iz pisma, ki ga je leta 1977, Jože Bolje, kot predsednik občinske skupščine poslal delavcem v Mehano-tehniki, ob 25 letnici tovarne, lahko dobro spoznamo način njegovega razmišljanja in dojemanje te naše skupnosti in sveta. Tako-le je napisal: “Petindvajsetletnico takega razvoja, obsega in kvalitete proizvodnje kot je razvoj Mehanotehnike, je vredno posebej praznovati in ob tej priložnosti poudariti predvsem tiste činitelje in rezultate tega razvoja, ki jih pogosto zanemarjamo, ker smo zavzeti z reševanjem dnevnih zadev. Znane so številke o delavcih v posameznih letih, o novih kvadratnih metrih prostorov, o novih strojih in napravah, o milijonih izdelkov in o milijardah dinarjev, toda najbolj pomembnega dosežka tega razvoja, to je sposobnosti in volje ljudi, da sami rešujejo tovarniške in druge zadeve, ni mogoče določiti niti z metrom, niti z denarjem. “ “Vsako delo naredi človeka in vsaka tovarna ali druga delovna skupnost usposobi delavca za določeno delo in za reševanje odnosov med ljudmi. Toda Mehanotehnika, v kateri je vedno bilo veliko mladih delavcev, različnih poklicev in različnih narodnosti in ki zato tudi upravičeno nosi ljudski naziv ..Jugoslavija v malem,” je za našo občinsko skupnost in za Obalo predvsem kovačnica industrijskih delavcev in sodobnih samoupravljalcev. Koliko mladih ljudi seje usposobilo za poklicno delo, za tehnika in inženirja, za ekonomista itd. ob neposredni pomoči sodelavcev v Mehanoteh-niki. Kolikšen je vaš delež v razvoju našega mesta in naše občine ni mogoče opredeliti s številom, kajti viden je le tisti materialni prispevek, ki se kaže v novih stanovanjih, v novem otroškem vrtcu, šoli, cesti, itd. Vaš delež pri formiranju naših izolskih navad, naših značilnosti in posebnosti kot delavskega centra, naših političnih in moralnih in samoupravnih norm je tako velik in odločujoč, da so mnoge navade in pravila o medsebojnih odnosih iz Mehanotehnike postale tudi navade v mestu, v soseski in v občini. Prav zaradi tega dejstva smo vsi občani izredno občutljivi za stanje v Mehanotehniki in vsakdo vam je pripravljen pomagati po svojih močeh kadar ste v stiski. ” Tudi po upokojitvi je bil Jože Bolje vseskozi aktiven, vsako srečanje z njim je prej ali slej postalo politični dialog. Jože ni prepričeval, je pa zelo pozorno poslušal, kaj in kako govoriš in si ustvarjal podobo o sogovorniku, pa tudi odločno ja znal udariti nazaj, če se mu je zdelo, da sogovornik govori neumnosti. Zadnjič sva se, za časopis, pogovarjala lani, ob 70 letnici Osnovne šole Vojke Šmuc in takrat sta mi, skupaj z ženo Marijo, pripovedovala o tistih pionirskih časih učiteljevanja v slovenski Istri. Pripovedovala sta o nekdanjih učencih, ki ju tu in tam še vedno povabijo na kakšno obletnico, Jože pa je pristavil, da jim še vedno pravi mulci, čeprav so stari že več kot 60 let. Zadnja leta ga je vedno bolj zanimala zgodovina, zato se je tudi lotil rodbinskih imen rojstne vasi, prihajal je na prireditve, še najraje takrat, ko je nastopal kateri od njegovih, sin ali vnuk, vendar se je držal malo bolj pri strani. Zdi se, kot da nas je ves čas opazoval in ocenjeval. Morda pa je počel prav to, saj je bil vendar učitelj in profesor. Kdo ve, kam je s seboj odnesel naše ocene, tisti Izolani, ki so bili deležni njegovih šolskih ur in predavanj, bili njegovi vrstniki in sodelavci pa ga bodo gotovo dolgo hranili v spominu. Mef ZAHVALA Ob izgubi našega Jožeta, za domače Staneta, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, da ste z nami delili bolečino in žalost. Zahvala gre govornicama, Bredi Pečan in Adeliji Perne, pevcem, častni straži in trobentaču. Iskrena hvala urologu dr. Milošu Petroviču in internistu dr. Bojanu Novaku ter njunima ekipama za strokovno pomoč ter človeški pristop. Posebna zahvala dr. Andreju Dernikoviču za njegovo vsestransko pomoč. Ohranite ga v lepem spominu. V imenu družine Marija Bolje V spomin DORJAN ČOK 2. januarja je minilo 20 let odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Njegovi najdražji Šared, Ankaran, januar 2017 Predzadnja Khcraommije Osem voznikov vozilo pod vplivom Policisti Postaje prometne policije Koper ugotavljajo, da so v prometnih nesrečah kot sekundarni vzrok za nastanek prometnih nesreč, prisotne tudi prepovedane droge. Ker je dokazano, da vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi vpliva na zmanjšanje sposobnosti zaznavanja in mišljenja, poleg tega pa močno vpliva tudi na motorične reakcije voznikov motornih vozil, so policisti na območju PU Koper tri dni izvajali poostren nadzor nad vozniki, da bi ugotovili če vozijo pod vplivom nedovoljenih substanc. Ugotovili so, da je osem voznikov motornih vozil vozilo pod vplivom mamil, zato so bili zoper njih napisani obdolžilni predlogi na pristojno okrajno sodišče. Poleg tega pa so pri devetih občanih zasegli manjšo količino prepovedane droge in nedovoljene psiho-aktivne tablete. Vse prepovedane snovi so jim zasegli, zoper njih pa bodo izdane odločbe v hitrem postopku prekrškovnih inšpektorjev. Zoper voznika, ki vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi je zagrožena globa v višini 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni tudi odvzem vozniškega dovoljenja. S takšnimi nadzori bomo nadaljevali tudi v bodoče, kajti ugotavljamo, da je prepovedana droga vse prevečkrat povezana z nastankom prometnih nesreč. Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče ZORKE BOJANIČ se iskreno zahvaljujemo patronažni službi za vso njihovo skrb in podporo ter osebju nujne intervencije. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ter SPCO Koper in popu Dejanu. Iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja in cvetje s katerim ste polepšali njeno zadnje počivališče. Hvala, ker ste bili z nami na njeni zadnji poti. Njeni najdražji. Izola, januar 2017 JUTRANJI NAKUP V nedeljo zgodaj zjutraj se je nepridiprav odločil za obisk trgovine na Veluščkovi ulici. Med tatvino izdelkov je še razmetal predmete po trgovini. Kljub hitri intervenciji je pobegnil pred možmi v modrem. ODPEUALA PO NESREČI V ponedeljek popoldne se je zvijala pločevina. Na koncu obvoznice je prišlo do dveh nesreč, v katerih pa sta oba povzročitelja pobegnila s kraja. Zoper oba povzročitelja bodo napisani plačilni nalogi. TRČILA KOLESARJA Na Parenzani sta pri srečanju trčila kolesarja. Policisti so kolesarki iz Portoroža za povzročitev nesreče napisali plačilni nalog. HUDA ŽEJA V trgovini je varnostnik zalotil občana podprtega z alkoholom pri poskusu tatvine žgane pijače. Zagovarjati se bo moral pri sodniku. ALKOHOL ZA VOLANOM Četrtkovo noč si bosta zapomnila 23 letna Izolanka in 30 letni Izo-lan. Oba so policisti zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola. Ker sta pregloboko pogledala v kozarec, se bosta o usodi njunega vozniškega dovoljenja pogajala s sodnikom za prekrške. POŽAGALI DREVESA Neznanec je na Dobravi na škodo domačina požagal 12 sadnih dreves. Policisti zbirajo obvestila. NEPRIDIPRAVI NA OBISKU Na Šaredu in starem Jagodju so neznanci vlomili v dve stanovanjski hiši in ju premetali ter odnesli 1800 evrov gotovine. POGREŠA ZNANKO Policisti so na silvestrski večer prejeli obvestilo o pogrešanju starejše gospe, ki se ni oglašala na klice in zvonenje. Sedeminosemdeset letno domačinko, ki je umrla naravne smrti, so našli v njenem stanovanju. SKRITO, A NE DOVOU V Jagodju je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in iz kuhinjske omarice ukradel 1800 evrov gotovine. VLOMIL V STANOVANJE V Izoli je nekdo vlomil v stanovanje. Lastnikom je odnesel 1.300 evrov in zapestnico Swarovski. PRIKRIČAL Sl JE GLOBO Občanka je naznanila, da je nanjo kričal in ji je grozil bivši fant, ker je dobil globo za prekršek, v katerem je bil nasilen do nje. ‘Pri-kričal’ si je novo globo. NITI BOG MU NI POMAGAL Neznani storilec je poskusil vlomiti v prostore župnišča. Poskusil je vlomiti vrata, vendar mu to ni uspelo, zato je odstopil od dejanja. PEPELKA NA DELU? Nekdo je v prostorih čevljarstva s silo odprl okno in vstopil v notranjost, vendar ni nič ukradel. NI BIL ODPOREN NA KRAJO Občan je naznanil, da mu je nekdo z njive ukradel 80 metrov električnega vodnika, ki je bil odporen na vse vremenske vplive. Oškodovan je za 130 evrov. PRETEPAL JO JE Občan je naznanil, da je moški na ulici pretepal žensko, nato pa pobegnil. Ugotovljeno je bilo, da sta se ženska in moški prepirala. Med prepirom je moški z roko udaril žensko po obrazu. Izdan mu je plačilni nalog. POBRAL JE VSE Občanka je naznanila, da ji je nekdo vlomil v poljski objekt, iz katerega ji je ukradel orodje in alkoholne pijače. IZMAKNIL JE ZIP-A Nekdo je izpred stanovanjske hiše ukradel bel Zip25. Lastnik je oškodovan za 1500 evrov. KlB?5BS:(@Ga]C9B ODDAMO - Za daljše obdobje oddamo enosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/377-589 - Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666 - Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088 PRODAMO - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio NAJAMEMO - Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476 KUPIMO - Nujno kupim cca 60 m2 veliko stanovanje v pritličju ali visokem pritličju v Izoli, Kopru ali okolici, po možnosti ne v bloku, ni pa pogoj.Ponudbe na tel. 041/906-464. -Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis) - Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550 V Izolo se vrača navada, da lastniki psov ne pobirajo iztrebkov svojih ljubljenčkov. Pojav je razširjen predvsem po ulicah starega mesta in na Svetilniku, kjer je skoraj nemogoče ne stopiti na kakšen pasji »podpis«. Ko bi le v občini imeli odlok, ki bi za takšna dejanja predvidel globo. Ali pač? +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. 15 novih neprofitnih stanovanj Občina Izola je uspela do konca veljavnosti prednostne liste urediti in oddati še 15 neprofitnih stanovanj. Novim najemnikom je ključe včeraj simbolično izročil izolski župan mag. Igor Kolenc. Občina je maja 2015 objavila javni razpis za dodelitev najmanj 24 neprofitnih stanovanj v najem, na katerega je prispelo 285 vlog. Konec leta sta bili objavljeni prednostni listi, ki veljata eno leto od objave. Župan Igor Kolenc je v začetku preteklega leta svečano predal ključe 27 neprofitnih stanovanj novim najemnikom. Nov dom je tako dobilo najmanj 53 občanov Izole. Včeraj pa je ključe dobilo še okoli 44 občanov Izole. Stanovanja v velikosti med 33 in 89 m2 so na različnih lokacijah v občini Izola: šest jih je v mestnem jedru, osem v Livadah in eno v Kortah. Neprofitna najemnina za stanovanja se giblje med 75 in 220 evri mesečno. TISKAMO NA: ŠALICE MAJICE DEŽNIKE MA VZGLAVNIKE KRPICE ZA OČALA PODLOGE ZA MIŠKO ST1SKARNA MANDBAČ TFIiT^ NALEPKE ZA VOZILA STENSKE OKRASNE NALEPKE NALEPKE ZA STEKLENICE (OLJE, VINO, TARTUFE, MARMELADE, ITD...)