INTERVJU
NEURJE
SPORT
Podjetnik Franc Pangerl
Kot na sodni dan
str. 5
Nasvidenje po Tokiu 2020
St. 35 / Leto 71 / Celje, 1. september 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Pogumno v novo šolsko leto!
V osnovno šolo letos vstopa največ otrok v zadnjih 19 letih. Leta 2010 se je namreč rodilo največ otrok, odkar je Slovenija razglasila samostojnost. Osnovnošolce in dijake čaka nekaj novosti, učitelji pa bodo prejeli nekoliko višje plače. Take, kot so jih imeli leta 2013. Žal pa letos še ne bo začel veljati nov sistem vajeništva. A tudi ta sprememba je le še vprašanje časa. str. 2-3, 12-13
LUCE
Obvoznica korak bliže
str. 7
h GORNJI GRAD -
: Verski turizem kot priložnost str. 8
KULTURA ■
165 let Celjske Mohorjeve
družbe str. 10
»Cele, Cele!« odmeva tudi na razstavi str. 11
NA PRAZNIČNEM OBISKU V —
V
Občini Žalec str. 28-35 Občini Rogatec str. 38-39
POTOPIS
Po Bosni in Hercegovini
str. 36-37
PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI
^ M©S
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 13.-18. september 2016
celjski sejem """'m I www.ce-sejem.si
2
AKTUALNO
UVODNIK
Šola ni šala
Ne vem, ali so bili zadnje dni bolj na tleh učenci ali učitelji. Danes se je spet začelo zares in ko poslušam vse to tarnanje, se mi zdi, da že dolgo nisem srečala nikogar, ki bi se začetka pouka res veselil. Razen morda kakšen nadebudnež v prvem razredu, ki vse skupaj jemlje kot igro. Za vse ostale šola ni šala.
Saj verjetno tudi včasih ni bila, le da smo se zaradi nje precej manj živcirali. To ni bil družinski projekt, s katerim bi se ukvarjali cele popoldneve. Naloga in učenje sta bila moja skrb in hitreje kot je bilo vse opravljeno, prej sem lahko šla na dvorišče. Danes pa je za mnoge usodna vsaka ocena, sploh starši radi delajo iz muhe slona, če otroku ne gre tako, kot si zamislijo. Da ta ne hodi z veseljem v šolo, saj je nenehno pod pritiskom, je razumljivo. Toda vsi pač niso odličnjaki.
Nekoč smo se s tem dejstvom lažje sprijaznili, vmes smo kakšnega sošolca tudi izgubili, ker je ponavljal razred, a starši zato niso prihajali k razrednikom in se z njimi pogajali ter jim grozili, ker so po njihovem mnenju oni krivi za otrokov neuspeh. To se menda dogaja zadnje čase. Včasih ob kakšni
tovrstni zgodbi ne veš, ali je smešna ali tragična. Vedno bolj pa spoznavaš, da šola ni več tista strahospoštovana ustanova, kjer smo nabirali znanje, ob tem pa doživeli cel kup prijetnih trenutkov med sošolci. Skupaj smo kritizirali učitelje in se zgražali nad njihovo strogostjo, a na koncu smo na tihem priznali, da nam ni prav nič škodilo, če smo morali malo bolj resno zagrabiti pri kakšnem predmetu. Ni nam padlo na pamet, da bi ob slabih ocenah kričali na učitelje in klicali starše za posrednike, ti pa po možnosti odvetnike. Tudi to se menda dogaja. Čeprav je treba priznati, da vsi šolniki pač niso dobri učitelji in da lahko sami precej prispevajo k temu, da je otrok nesrečen.
Nove razmere postavljajo pred šole nove zahteve. V razredih je vedno več otrok s posebnimi potrebami, kar zahteva od učiteljev dodatna znanja in usposobljenost. Zanimivo, da najmlajših angleščine ne more učiti nekdo z nazivom profesor, ampak mora imeti za to opravljen še poseben seminar. Ko gre za otroke s posebnimi potrebami, kjer je dodatno strokovno znanje resnično nujno, tovrstnih omejitev pri učiteljih ni. Vsak se po svojih zmožnostih zato spopada s težavami, ki jih ima v razredu. V pomoč so mu strokovni delavci v šoli in spremljevalci otrok, ki pa niso dodeljeni vsem za stalno. Da to lahko pomeni težave pri kakovostnem izvajanju pouka za ostale otroke v razredu, opozarjajo celjski šolniki na primeru avtistov in pričakujejo, da bo država ustrezneje uredila to vprašanje. Toda ko je treba nenehno varčevati, je lahko vsaka takšna rešitev predraga. Podoben je primer okrožnice ministrstva, ki šolam te dni nalaga, da morajo zagotavljati varnost v svojih prostorih. Ob tem ne nudi rešitve, kako to na ravni države izpeljati. Vsaka šola se bo morala znajti sama ob večjem ali manjšem posluhu lokalne skupnosti. Časi pa žal niso takšni, da bi si lahko privoščili veliko improvizacij, ko gre za varnost otrok.
ČETRTEK I	I PETEK
^ - 28	\/ 27
14	■16
L/3	O
SOBOTA I	1 NEDELJA
U/ 29	\±/ 30
'i 15 !	>
Misel tedna	
Vse prepogosto dajemo otrokom odgovore, ki naj si jih zapomnijo, namesto problemov, ki naj jih rešijo.
(Robert Lewin)
TATJANA CVIRN
V razredih je vedno več otrok s posebnimi potrebami, kar zahteva od učiteljev dodatna znanja in usposobljenost.
Pri I. OŠ v Celju so pred kratkim začeli graditi novo telovadnico, ki naj bi bila končana do marca 2018.
V osnovnih šolah otrok dovolj
Prve dni pouka poskrbljeno za dodatno varovanje pri prehodih prometnih cest
CELJE - Otrok v celjskih osnovnih šolah v letošnjem šolskem letu ne bo primanjkovalo in tudi v prihodnjih letih se bo v prve razrede vpisovalo več prvošolcev kot v preteklosti, kažejo demografski podatki. Od danes bo tako v devetih šolah znanje nabiralo 3.880 učencev, kar je 126 več kot lani.
Najbolj zapolnjeni so razredi v II. OŠ Celje, kamor je vpisanih več kot 500 otrok. Šola ima letos tri oddelke prvošolcev, enako kot I. OŠ, druge imajo po dva oddelka, vendar marsikje povsem zapolnjena. Prvošolcev bo skupno 487.
O dodanih prostorih za najbolj zasedeno šolo v Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje ne razmišljajo, ampak bodo prihodnje šolsko leto rešitev iskali v drugih šolah, ki so
manj zapolnjene, in s spremembami šolskih okolišev, je na novinarski konferenci pred začetkom pouka pojasnila Polona Ocvirk, vodja oddelka. Bo pa II. OŠ dobila dodatne prostore za telovadbo otrok v dosedanji garderobi na letnem kopališču, ki jo bodo preuredili do konca septembra.
Največji letošnji projekt
To ni letošnja edina naložba v ureditev šolskih prostorov. Kot je pojasnila mag. Barbara Gorski, ki v oddelku za družbene dejavnosti vodi naložbe, je občina v začetku leta financirala prenovo kuhinje z nabavo tehnološke opreme v OŠ Lava in za to namenila več kot 216 tisoč evrov, dodatnih 85 tisoč evrov je vložila v manjša investicijsko-vzdrževalna dela v drugih šolah.
Največji šolski naložbeni zalogaj je letos gradnja telovadnice pri I. OŠ. Na javno naročilo za gradnjo telovadnice se je odzvalo devet ponudnikov. Izbrano je bilo podjetje As primus, ki naj bi za malo manj kot 3 milijone evrov zgradilo telovadnico v letu in pol. Denar je občina zagotovila iz proračuna, 72 tisoč evrov pa je pridobila na razpisu Fundacije za šport.
Novost pri učenju tujih jezikov
V tem šolskem letu se obeta tudi nekaj vsebinskih sprememb pri izvajanju pouka. Novost je zgodnje poučevanje tujega jezika, in sicer bodo prvi tuji jezik v šolah poučevali od 2. razreda naprej. Šole bodo ponudile tudi poučevanje tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v 1. razredu osnovne šole, je po-
vedala vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol in Glasbene šole Celje mag. Marijana Kolen-ko. »Veliko osnovnih šol je v preteklih letih izvajalo redno poučevanje drugega tujega jezika, kar se je izkazala kot izjemno velika pridobitev za učence od 7. do 9. razreda. Žal je bila pred dvema letoma redna oblika ukinjena in postavljena na mesto izbirnosti,« pravi Kolenkova in dodaja, da šole še čakajo na sistemsko rešitev tudi na tem področju.
Učenci s posebnimi potrebami
Opozorila je tudi na problem spremljevalcev za otroke s posebnimi potrebami, ki jih je v šolah vedno več. Šola dobi za učenca, ki je gibalno oviran ali slep, stalnega spremljevalca, pri čemer pomaga mestna občina. »Odprto ostaja vprašanje sistemiziranega delovnega mesta za učence av-tiste, ki jih je v zadnjih letih v šolah vedno več in prav tako nujno potrebujejo pomoč stalnega spremljevalca in ne zgolj začasnega, kar v tem trenutku opredeljujejo odločbe komisije. Zaradi tega v šolah zelo težko zagotavljamo v takšnih oddelkih, kjer imamo otroka avtista, kakovosten pouk za vse ostale učence oddelka,« opozarja Kolenkova.
TC, foto: GrupA
Vprašanje varnosti v šolah
Poseben problem bo v prihodnje zagotovo predstavljalo zagotavljanje varnosti v šolah. Doslej so imeli v šolah videonadzor, vhode so uredili tako, da prosto vstopanje ni bilo mogoče, za sprejem obiskovalcev so bili zadolženi dežurni učenci. Ministrstvo je z okrožnico šole opozorilo na zagotavljanje varnosti, ni jim pa ponudilo enotne rešitve za vzpostavitev varnostnikov oziroma odraslih informatorjev. »S pomočjo javnih del lahko delno rešujemo to težavo, nujno pa je treba urediti to področje v najkrajšem možnem času. Odprto ostaja predvsem financiranje takšnih kadrov,« pravi Marijana Kolenko.
Na Lepi Njivi pomanjkanje učencev
MOZIRJE - Podružnična osnovna šola na Lepi Njivi bo ostala zaprta tudi v novem šolskem letu. Vzrok je pomanjkanje učencev, saj država šol z manj kot petimi učenci ne financira.
O začasnem zaprtju šole za eno leto je lani odločil občinski svet na predlog Osnovne šole Mozirje. Tako so bila vrata leta 1980 zgrajene šole zaprta že preteklo šolsko leto. Podatki evidence o prebivalstvu kažejo, da bi lahko imela šola v šolskem letu 2017/18 zadostno število učencev. V preteklosti je bilo v podružnični šoli Lepa Njiva pomanjkanje učencev tudi zato, ker so posamezni starši svoje otroke vključevali v šole v bližnjih krajih. Osnovna šola Mozirje ima še podružnično šolo v Šmihelu, ki jo bo začelo v prihodnjih dneh obiskovati devet otrok. Od tega štirje prvošolčki.
BJ
PREKLOPITE na PLIN
AKTUALNO
3
V	nove prostore pozneje
VOJNIK - Obsežna dela v podružnični osnovni šoli v Novi Cerkvi do začetka novega šolskega leta niso bila končana. Občina je med deli na podstrešju med drugim poskrbela za betonsko ploščo in pridobila dve dodatni učilnici. Na podstrešju so prav tako dva nova kabineta, manjša knjižnica in sanitarije.
V	šoli je tako približno dvesto petdeset kvadratnih metrov novih površin. Tudi streha je na novo prekrita, v preteklih dneh pa še niso bila dokončana dela na severnem delu fasade. »Za tehnični pregled nam je bil odobren prvi mogoči datum, to je 13. september,« je povedal o dogovoru z upravno enoto župan Branko Petre. Novi prostori pred opravljenim tehničnim pregledom in odpravo morebitnih pomanjkljivosti za izvajanje šolskega pouka seveda ne smejo biti uporabljeni. Za nove prostore je občina prejšnji teden naročila še opremo. Po opravljenem tehničnem pregledu bosta na vrsti še asfaltiranje dvorišča in urejanje okolice.
Zaradi zamude pri gradnji novih šolskih prostorov vodstvi občine in šole posebnih težav na začetku šolskega leta ne pričakujeta. Ravnateljica centralne Osnovne šole Vojnik Olga Kovač omenja, da bo prvi dan šolskega pouka v Novi Cerkvi za vse otroke reden šolski dan. »Nekaj časa bomo za učilnico izkoristili del klubske sobe, ki so jo naši otroci uporabljali že preteklo šolsko leto,« je povedala ravnateljica. V šoli bo ostalo gradbišče tudi po začetku šolskega leta. »Tudi za varnost je zagotovljeno. Delavci gradbenega podjetja bodo vstopali na podstrešje z zadnje strani, glavni vhod pa bo le za naše otroke in zaposlene v šoli,« je odgovorila ravnateljica.
BJ
Tudi v Velenju letos več učencev
Osnovne šole v mestni občini Velenje bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 2.880 učencev, kar je 57 učencev več kot lani. Letos se bodo šolska vrata odprla tudi za 324 prvo-šolcev. Mestna občina bo letos za naložbe in
redno vzdrževanje namenila 215 tisoč evrov oziroma skupaj z ostalimi stroški 1,5 milijona evrov. Za glasbeno šolstvo ima občina zagotovljena sredstva v višini 179 tisoč evrov in za andragoško izobraževanje 31 tisoč evrov.
Za otroško varstvo bo občina to šolsko leto namenila sredstva za razliko med ekonomsko ceno in plačili staršev v višini 4,4 milijona evrov, z ostalimi stroški skupaj 4,7 milijona evrov, kar je znaten del občinskega proračuna. V velenjske vrtce je letos vpisanih 35 otrok več kot lani, zato so povečali število oddelkov s 77 na 79, vpisanih je 1.394 otrok.	BGO
Tako so včeraj barvali talne oznake na križišču Dečkove ceste in Čopove ulice v Celju. (Foto: GrupA)
Nove označbe na cestah
Pred začetkom pouka so v okolici šol na novo pobarvali talne oznake in v skladu z novim pravilnikom o prometni signalizaciji zamenjali stare znake z novimi, ki so zaradi rumene barve in velikosti izstopajoči in na ta način še bolj opozorijo voznike na prisotnost otrok.
Še pred tem so si predstavniki iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje ogledali šolske okoliše in skupaj s šolniki iskali morebitne prometne črne točke. Klemen Terbovc iz omenjenega oddelka pravi, da jih na srečo ni, problematična me-
Osnovno šolo Glazija bo letos obiskovalo skupaj 180 otrok, od tega 108 učencev v prilagojenem programu in 72 učencev v posebnem programu. Pr-vošolcev je letos za en oddelek, obiskovalo ga bo 8 učencev. Poseben program bo obiskovalo 7 učencev.
sta pa bodo proučili in probleme rešili. Eden najbolj nevarnih prehodov je v Gregorčičevi ulici pri zdravstvenem domu. V teh dneh naj bi ga ustrezno označili in v prihodnje bi tam uredili nivojski prehod za pešce.
V treh javnih vrtcih Mestne občine Celje bo letos 1.890 otrok, kar je za približno 2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, se pa številka v teh dneh še spreminja. Za medletni sprejem je na seznamih vrtcev trenutno 82 otrok. Največji Vrtec Zarja ima v 39 oddelkih vpisanih 706 otrok.
Vse do petka, 9. septembra, bodo otroke dodatno varovali na prehodih za pešce v okoliših vseh osnovnih šol, in sicer v času prihoda in odhoda. Preventivno akcijo je občinski SPV organiziral v sodelovanju z društvom upokojencev, s policijsko postajo, z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom, ZŠAM Celje in AMD Šlander Celje.
Preventivni akciji Darujem kri za poškodovane v prometnih nesrečah se bo pridružila tudi naša medijska hiša. Septembra bodo tako kri v ta namen darovali tudi naši zaposleni.
Krvodajalske akcije so se v ponedeljek udeležili predstavniki vseh ustanov, ki so združene v celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v prometu. Na fotografiji vodja Operativnokomunikacij-skega centra Celje Božidar Pezdevšek.
Kri za poškodovane v prometnih nesrečah
Akcija bo trajala ves september in oktober
V teh dneh se je ponovno sestala celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu, ki je pred leti že uspešno delovala v projektu Alkohol res ubija. V skupini delujejo policija, Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, Zavod Vozim, Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, celjska bolnišnica, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Šolski center Celje in Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Predstavniki različnih strok bodo v prihodnjih tednih in mesecih skupaj opozarjali na pomen prometne varnosti, tokrat tudi predvsem na to, da se bliža novo šolsko leto, in tudi na to, da se zaradi večjega števila nesreč pojavi tudi večja potreba po darovanju krvi za ponesrečence. Zato je prvi korak skupine velika krvodajalska akcija.
Tovrstna krvodajalska akcija Darujem kri za poškodovane v prometnih nesrečah je v preteklosti že bila in rezultati so bili zelo dobri. Letos je prav tako možno darovanje krvi v sodelovanju s Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje, in sicer večkrat. Vsak ponedeljek med 7.30 in 10.30 bo mogoče v celjski bolnišnici kri darovati za poškodovane v prometnih nesrečah.
Ljudje so v prometnih nesrečah praviloma hudo poškodovani in nemalokrat za njihovo zdravljenje zdravstveni delavci potrebujejo veliko krvi, zato največ darovane
krvi v celjski bolnišnici namenijo ravno poškodovanim. Ustreznih nadomestkov za kri žal ni, zato ostajajo kri in njeni pripravki edina zdravila pri določenih oblikah zdravljenja, tudi ko gre za hude telesne poškodbe.
»Tokratna aktivnost naj torej opozarja na nesprejemljivost prometnih nesreč, še posebej ko se ponovno odpirajo šolska vrata in je potreba naših najmlajših po varni poti v šolo še toliko močnejša,« pravi prometni inšpektor Edi Baumkirher iz Policijske uprave Celje. Da je treba tovrstne projekte pohvaliti in podpreti v družbi, omenja tudi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. »V naši bolnišnici je transfuzijski center organiziran kot samostojna enota, ki zagotavlja kri za našo bolnišnico in okoliške zdravstvene ustanove. In zelo zadovoljni smo z odzivom krvodajalcev. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi zaradi pomanjkanja krvi pri nas morali odpovedovati operacijo.«
Kri lahko daruje vsaka zdrava oseba, stara od osemnajst do petinšestdeset let, ki mora tehtati več kot petdeset kilogramov. Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece in ženske vsake štiri mesece. Sicer je v naši državi med krvodajalci več moških. V Sloveniji na primer vsak delovni dan potrebujejo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev, da zagotovijo zdravljenje.
SŠol, foto: SHERPA
Pomoč žrtvam potresa
Slovenska karitas poziva Slovence, naj velikodušno priskočijo na pomoč ljudem v sosednji Italiji, ki jo je prizadel katastrofalni potres.
Potres na območju pokrajine Rieti - z epicentrom v Norciji - je povzročil številne žrtve in porušil mnogo domov. Prostovoljci Karitas so takoj začeli razdeljevati nujno pomoč. Takoj se je odzvala mednarodna mreža Karitas. Tudi Slovenska karitas je takoj začela zbirati sredstva. Slovence vabi, naj svoj denarni prispevek nakažejo na račun Slovenske karitas, TRR SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Potres Italija, Sklic: SI00 630 (Koda namena; CHAR, BIC banke: LJBASI2x).
4
GOSPODARSTVO
Mali delničarji Premogovnika Velenje bodo dobili izplačanega 0,59 evra za delnico.
Premogovnik izključi manjšinske delničarje
Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo izplačal male delničarje Premogovnika Velenje. O tem je na ponedeljkovi seji odločila skupščina premogovnika. Mali delničarji so do lanskega poletja, ko je HSE dokapita-liziral premogovnik, imeli 23-odstotni delež družbe, zdaj imajo manj kot odstotek vseh delnic.
HSE, ki bo postal stoodstotni lastnik premogovnika, bo malim delničarjem izplačal 0,59 evra za delnico. Največ delnic ima v lasti Pivovarna Laško Union, ki bo dobila malo več kot sto tisoč evrov. Nekateri mali delničarji so že napovedali, da bodo na sklep o iztisnitvi vložili izpodbojne tožbe.
Skupščina se je seznanila tudi z letnima poročiloma družbe in skupine Premogovnik
Velenje za leto 2015 ter s poročilom o odnosih do povezanih družb. Premogovnik ima zadnja leta velike finančne težave. Celotna skupina je lani ustvarila 121 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je manj kot predlani, čista izguba pa se je poglobila in je znašala 77 milijonov evrov. Matična družba Premogovnik Velenje je lani imela 102 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 70 milijonov evrov čiste izgube. Izguba je predvsem posledica odpisov in slabitev naložb v hčerinske družbe.
Na seji so delničarji odločali tudi o novem članu nadzornega sveta. Namesto Boštjana Markolija, ki je odstopil, bo delo uprave nadzoroval Uroš Podobnik, izvršni direktor splošnega sektorja v HSE.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Simer ponuja 20-odstotno poplačilo
Sodišče je potrdilo predlog prisilne poravnave v podjetju Simer in za upraviteljico imenovalo Ermino Bajuk. Za prisilno poravnavo je zaprosilo vodstvo podjetja, potem ko je sodišče zavrnilo njegov predlog za poenostavljeno prisiljeno poravnavo.
Znan celjski proizvajalec in prodajalec stavbnega pohištva je v finančne težave zašel predvsem zaradi krize v gradbeništvu in propada mnogih gradbenih podjetij, ki so mu ostala dolžna milijonske zneske. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi uvoza cenejših plastičen oken s Poljske. Podatki, ki jih je objavilo sodišče, razkrivajo, da je Simerju zadnja leta krepko upadel promet. Leta 2011 je ustvaril 7,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, lani pa le še dobra dva milijona evrov.
Lanska izguba, ki je predvsem posledica slabitev terjatev in finančnih naložb, je znašala 2,9 milijona evrov. Letošnja izguba pa je, prav tako zaradi slabitev, v samo prvih treh mesecih znašala 2,6 milijona evrov.
Po podatkih, zapisanih v načrtu finančnega prestrukturiranja, Simer svojim upnikom dolguje 5,2 milijona evrov. Navadnim upnikom, katerih terjatve znašajo 2,8 milijona evrov, ponuja 20-odstotno poplačilo v štirih letih. Zavarovanim upnikom bi 2,2 milijona evrov dolga vrnil čez 4 leta.
V Simerju navajajo, da so za izboljšanje finančnega stanja že sami uvedli vrsto ukrepov, vendar brez prisilne poravnave obstoja podjetja na dolgi rok ne bodo mogli zagotoviti.	JI
Najvišje nagrade za Sip in mlekarno
Na 54. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je predstavilo skoraj 1.800 razstavljavcev iz tridesetih držav, sta šempetrski Sip in Mlekarna Celeia za svoje izdelke spet dobila številna priznanja.
Sip, ki se je v zadnjih letih na sejmu predstavil več svo-
od manjših traktorskih priključkov usmeril k izdelovanju zahtevnejših strojev za profesionalne uporabnike, je
jih novosti. Za dve kosilnici in obračalnik mu je posebna komisija podelila najvišjo nagrado, šampion kakovosti.
Ш
MESTNA TRŽNICA CELJE
domaie dobrote sredi metla
VEM, KAJ JEM!
— PRIDELANO DOMA —
WWW.SIMBIO.SI I fj

Upravi pivovarne iztekel mandat
se je
Upravi Pivovarne Laško Union na čelu z Dušanom Zorkom je včeraj potekel mandat. Nadzorni svet družbe o novem mandatu uprave še ni odločal, vendar to ni prav nič zaskrbljujoče, pravijo v Laškem.
Nadzorni svet, ki ga vodi Dimitar Alexiev Dimitrov, je upravo imenoval novembra lani, vendar le do 31. avgusta letos. Poleg Dušana Zorka so v njej še podpredsednica Mirjam Hočevar ter člani Marjeta Zevnik, odgovorna za kadre in pravne zadeve, Matej Oset, odgovoren za dobavno verigo, Martin Hayes, ki vodi finance,
Dušan Zorko
Rumen Kolev, odgovoren za marketing, in Sasha Makaren-ko, odgovoren za prodajo.
V Pivovarni Laško Union, ki je od lanskega oktobra v rokah Heinekena, sprememb v vrhu uprave ne pričakujejo. Gre le za formalno potrditev novega mandata, pravijo, kar najverjetneje pomeni, da so dogovori z lastniki že opravljeni. Tudi Jan Derck van Karnebeek, šef prodaje in eden ključnih ljudi Heinekena, je že pred časom za enega od slovenskih časopisov dejal, da bo Dušan Zorko, če bo želel, lahko ostal v družbi, saj dela dobro. Nadzorni svet pivovarne naj bi se sestal v teh dneh.
JI
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Dakont spet napovedal tožbo
Družba Dakont, za katero stoji celjski podjetnik Darko Zupanc, je na seji skupščine šentjurske Meje napovedala izpodbojno tožbo na sklep, s katerim so delničarji potrdili delo uprave in nadzornega sveta v preteklem letu. Zakaj bo vložil tožbo, predstavnik družbe na seji ni pojasnil.
Dakont ima v Meji le 98 delnic oziroma 0,02 odstotka kapitala, vendar kljub temu poskuša na vsak način ovirati lastniške spremembe v podjetju. Tudi na sklepe lanske skupščine, na osnovi katerih bi večinski, skoraj 93-odstotni lastnik podjetja postala Družba za upravljanje terjatev bank, lastnica preostalega deleža pa bi bila Poštna banka Slovenije, je vložil izpod-bojno tožbo. Ker postopki še niso končani, je večinska lastnica Meje še vedno celjska družba PSZ, ki je bila pred bankrotom v lasti Darka
Zupanca. Zaradi tožbe v šentjurskem podjetju ne morejo uresničiti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju z denarnimi vložki ter sklepa o pretvorbi terjatev, ki jih imata do Meje slaba in poštna banka, v kapital družbe.
Zaradi tožbe Mejo v bilancah še vedno duši-jo dolgovi, ki so predvsem posledica finančne prepletenosti s propadlo PSZ, sicer pa podjetje že vsa leta posluje zelo dobro. Lani je imelo 8,5 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je največ v zadnjih petih letih. Čisti dobiček je znašal malo manj kot 900 tisoč evrov. Direktor Roman Gregorn, ki mu je nadzorni svet pred kratkim podaljšal mandat še za pet let, tudi za letos napoveduje približno takšne poslovne rezultate kot lani.
JI
Šempetrsko podjetje vsako leto vloži v razvoj približno milijon evrov, nekaj svojih novosti in strojev, ki sicer še niso v redni prodaji, bo novembra letos predstavilo tudi na sejmu kmetijske mehanizacije v Bologni. Sip skoraj 80 odstotkov prodaje ustvari v tujini, njegovi največji izvozni trgi so Avstrija, Nemčija, Švica in Nova Zelandija.
Mlekarna Celeia se je letos z Agre vrnila s kar 28 priznanji. Mednarodna ocenjevalna komisija je trem njenim izdelkom, trajnemu mleku in dvema sadnima jogurtoma, prisodila najvišji naziv šampion. Trinajst izdelkov je dobilo veliko zlato medaljo, sedem zlato, štirje so dobili srebrno, en izdelek pa je dobil bronasto. Letos se je za priznanja na sejmu potegovalo 28 mlekarn iz Slovenije, s Hrvaške, iz Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Nemčije.	JI
Čeprav je aprilska pozeba uničila velik del njenih sadovnjakov, v Meji tudi za letos napovedujejo dobre poslovne rezultate.
Nominacija za velenjsko direktorico
Ana Laura Rednak, izvršna direktorica velenjskega podjetja Skaza, je nominirana za nagrado evropski podjetnik leta za vzhodno Evropo 2016 v kategoriji predelovalna dejavnost. Nagrado podeljuje priznana publikacija European CEO, ki bo nagrajence razglasila januarja prihodnje leto.
Foto: arhiv podjetja Skaza
V Zaklu v Občini Braslovče je neurje podrlo hmeljsko žičnico. Kjer je hmelj dozorel, ga bodo začeli takoj obirati, vendar pa je škoda velika. (Foto: TT)
Kot na sodni dan
Posledice neurja v Zidanem Mostu in Rimskih Toplicah bodo odpravljali kar nekaj časa
Cesta Rimske Toplice-Hrastnik je uničena.
Čeprav je bilo ponedeljkovo zgodnje popoldne še s soncem obsijano, se je situacija spremenila zgolj v petnajstih minutah, približno ob 17. uri. Močno deževje sicer ni zajelo celotnega celjskega območja, a najhuje so jo tokrat odnesli krajani Rimskih Toplic in Zidanega Mosta ter okoliških naselij. Medtem ko ponekod na Celjskem sploh ni bilo močnega dežja, je bil prizor v zahodnem delu laške občine kot v filmu o sodnem dnevu.
Voda je le v nekaj minutah po hudem nalivu začela zalivati hiše, drla je po cestah in s seboj nosila vejevje, kamenje in blato. Najhuje je bilo ob potoku Ična, ki je prestopil bregove in opustošil območje vzdolž struge od Breznega proti Rimskim Toplicah in po-
škodoval cesto v naselju Pod Kojzico. Lastniki več hiš bodo morali posledice poplavljanja svojih domačij odpravljati kar nekaj časa. V torek je bila tako v eni od poplavljenih hiš še več kot dva metra visoka voda. Grožnjo so predstavljali tudi plazovi. Pri Zidanem Mostu se je sprožil večji plaz, ki je zasul osebni avtomobil, več manjših plazov se je sprožilo tudi v Sedražu in Suhadolu. Ravno v Suhadolu, med Hrastnikom in Zidanim Mostom, je med dvema plazovoma obtičalo kar 27 avtomobilov. Krajani v delu Rimskih Toplic so bili nekaj časa tudi brez elektrike.
Na terenu so bili od ponedeljkovega popoldneva in vse do naslednjega jutra skoraj vsi prostovoljni gasilci iz prizadetih krajev, nekateri so imeli zaradi neurja težave tudi pri
svojih hišah. »Najhuje je bilo na med Zidanim Mostom in Hrastnikom pri stanovanjski hiši Zidani most 1. Pri plazu, ki je zgrmel s pobočja, je bila sreča v nesreči, da je zasulo ravno del med dvema hišama in ne katere od hiš. Veliko dela smo imeli tudi zaradi sproženja plazu na oba železniška tira Zidani Most-Ljubljana,« je dejal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Zidani Most Igor Tovornik. Gasilci so bili razpršeni skoraj v vseh naseljih: »Voda je zalivala kleti hiš, a smo uspeli pred vdorom vode rešiti eno od ribogojnic. Moram izreči zahvalo tudi nekaterim podjetnikom, ki so nam prišli na pomoč s svojo mehanizacijo, da smo lahko pri nekaterih hišah in na cestah uspeli preprečiti še hujše posledice.«
Kakšna je škoda na celotnem območju, ki jo je v laški občini povzročilo ponedeljkovo neurje, še ni mogoče reči. Namestnik poveljnika civilne zaščite Občine Laško Aljaž Krpič se boji, da bo sanacija spet ostala na plečih lastnikov hiš in lokalne skupnosti - kot že mnogokrat doslej.
»S to težavo se srečujemo že več kot desetletje. Sistem državne pomoči je preveč tog in premalo ljudski do tistih, ki so v takšnih naravnih nesrečah
najbolj prizadeti,« pravi Krpič in dodaja, da je bil ponedeljkov večer zanje katastrofa. Odprava posledic bo dolgotrajna, kajti poškodovane so bile tudi državne ceste, ne samo lokalne javne poti. Promet bo kar nekaj časa oviran oziroma bodo urejeni obvozi po okoliških krajih, kjer se bodo domačini lažje znašli. Težje bo predvsem za tovorna vozila, saj je bil v torek ta prevoz skozi prizadete kraje nemogoč in verjetno bo še
nekaj dni tako. V ponedeljek je bil nekaj časa onemogočen tudi železniški promet med Zidanim Mostom in Hrastnikom, saj se je ob približno 19. uri na progo vsul plaz. Vzdrževalne ekipe Slovenskih železnic so do zgodnjega jutra progo uspele očistiti, tako da so železniški prevoz lahko ponovno normalno vzpostavili z dejstvom, da je hitrost vlakov na tem delu do nadaljnjega manjša.
SŠol, MK, foto: Mitja Knez
Legionela jo je zagodla celjski vojašnici
V teh dneh bodo vodo ponovno vzorčili
Za varnost na poti v šolo bo poskrbljeno
ŠMARJE PRI JELŠAH - Pristojni v občini voznike že opozarjajo na novo avtobusno postajališče v naselju Stranje, in sicer pri odcepu za železniško postajo, kjer je treba hitrost zmanjšati na 60 km/h. V začetku septembra pripravljajo tudi akcijo Varna pot v šolo.
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo v sodelovanju s policisti policijske postaje Šmarje pri Jelšah, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Rogaška Slatina in prostovoljci 1., 2., 8. in 9. septembra izvedli akcijo Varna pot v šolo. Pomagali bodo učencem pri varnem prečkanju ceste in usmerjali voznike pri parkiranju v okolici šol in vrtcev. Obiskali bodo prvošolčke in male maturante v vrtcih ter jim podarili rumene rutice in odsevne kresničke, staršem pa brošuro Prvi koraki v svetu prometa.
Obenem bo potekala akcija Varnostni pas, v kateri bodo preverjali in beležili uporabo varnostnih pasov in otroških avtomobilskih sedežev med vožnjo.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je Občino Šmarje pri Jelšah opozoril tudi na nujnost ureditve avtobusnega postajališča v središču Zibike. Kot je pojasnil župan Stanko Šket, bodo štiri avtobusna postajališča tam uredili v sklopu prenove ceste med naseljema Spodnje Mestinje-Zibika.	EP
CELJE - Veterinarska enota Slovenske vojske je po pregledu vzorca vode v Vojašnici Franca Rozmana Staneta ugotovila, da je v vodovodnem omrežju legionela, zato so v vojašnici uvedli poostrene ukrepe za zaščito pred morebitnimi okužbami.
Eden glavnih ukrepov je bilo obvestilo o prepovedanem tuširanju v nastanitvenem delu vojašnice. »Ravno tako je bilo vojakom posredovano sporočilo o vplivih uporabe oporečne vode na zdravje,« so nam odgovorili na Ministrstvu RS za obrambo. Filtrov na armaturah v kopalnicah niso nameščali. »Izdali smo pojasnilo, da je voda pitna, zaradi tega ob armaturah nismo obesili dodatnih obvestil,« še pojasnjujejo. Med vojaki naj bi bilo nekaj nejevolje, ker bi se lahko zgodilo, da bi obvestilo o prepovedi tuširanja kdo spregledal.
Legionele se ob primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja močno namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi. V vodi so nevarne, kadar njena temperatura znaša od 20 do 50 stopinj. Nevarnost za okužbo predstavljajo predvsem slabo vzdrževani vodovodni sistemi in klimatske naprave, kjer zrak prihaja v stik z onesnaže-
no vodo. »S pitjem onesnažene vode se človek ne more okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionelo uniči kisel želodčni sok. Izjemoma bi se s pitjem lahko okužili bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom,« pojasnjujejo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V celjski vojašnici so po odkritju legionele izvedli dezinfekcijo s toplotnim šokom na vodovodnem omrežju vojašnice. »Trenutno čakamo ponovno vzorčenje vode,« še dodajajo na ministrstvu za obrambo. Po ponovnem vzorčenju bodo ugotovili, če so težavo z legionelo uspeli odpraviti. »Glede na rezultate vzorčenja bomo odredili naslednje ukrepe. Če bo s toplotnim šokom nevarnost legionele odpravljena oziroma zmanjšana, bomo postopek ponovili, v nasprotnem primeru bomo izvedli še klorni šok in tako poskušali rešiti težavo,« so nam še odgovorili z ministrstva.
Ponovno vzorčenje je predvideno v začetku septembra, rezultati preiskav pa bodo znani sredi septembra. Prepoved tuširanja bodo odpravili, ko bodo vzorci vode v vojašnici ustrezni in bo voda neoporečna.
SŠol
Knežje mesto kot nekoč
Mestno jedro in Stari grad srednjeveško obarvana
CELJE - Poletje v Celju se počasi končuje. Še enega zadnjih vrhuncev sta minuli konec tedna predstavljala srednjeveška dneva v Celju. Dežela Celjska je v petek povabila v mestno jedro in v soboto na Stari grad ter vse željne odpeljala v celjsko zgodovino.
Zavod Celeia Celje je tudi letos organiziral srednjeveška dneva. Z vsakoletno
prireditvijo želi predstaviti grajski utrip v mestu ob Savinji in primerno zaključiti poletne dogodke v Celju. Pripravil je zanimiv program, na voljo je bila srednjeveška tržnica, obiskovalci pa so lahko okušali tudi srednjeveško kulinariko.
EP
Foto: SHERPA
Srednjeveška tržnica
Srednjeveško vzdušje pod Šalekom
VELENJE - Turistično društvo Šalek je predzadnjo soboto v avgusti pripravilo Sta-rotrški dan, tradicionalno prireditev pod Šaleškim gradom.
Člani društva so pripravili trško tržnico, na kateri je bilo mogoče videti mojstre in rokodelce pri delu, ki izdelujejo različne, mogoče že pozabljene stvari. Najbolj pogumni so si
lahko ogledati razbojniški tabor. Odprt je bil tudi Šaleški grad. Za najmlajše sta bili zanimivi žonglerski predstavi. Čez celotno prireditev so lahko udeleženci poskusili, koliko sreče imajo, saj so organizatorji pripravili srečelov, ki so ga letos poimenovali »srečo(u)lov«. Za glasbo je ves čas skrbela skupina Kavali.
BGO
Grajska gospoda na Šaleškem gradu (Foto: Franci Maršnjak)
Razširjena dvorana bo tudi sodoben prireditveni prostor s skupno 2.100 sedeži. To bi omogočalo tudi prirejanje večjih koncertov in množičnih prireditev.
Ideja je krasna. Kako
naprej? Športne dvorane še ne bo
ŠENTJUR - Dolgo pričakovane športne dvorane pri Šolskem centru Šentjur, ki bi jo morala zgraditi država, očitno še ne bo prav kmalu. Tako je občina zdaj predstavila lasten projekt širitve obstoječe dvorane pri osnovni šoli v Hruševcu. Nad predstavljeno idejno zasnovo so bili predstavniki športne in druge javnosti navdušeni. Koliko bo projekt stal in kdaj bi ga lahko zgradili, je zaenkrat še popolna neznanka.
Približno dvajset let stara dvorana ni več premajhna le za večino resnih športnih projektov. Dvorana, ki predstavlja osrednji športni objekt v občini, namreč ne dosega več niti standardov za osnovnošolske potrebe, problematična je z varnostnega vidika ob množičnih prireditvah, streha pa je menda tako dotrajana, da na več mestih pušča. Gradnja sodobne večnamenske športnoprireditvene dvorane je tako za občino prednostna naloga. Idejna zasnova, ki so jo izdelali v biroju Uniprojekt s Polzele, predvideva razširitev dvorane za tretjino. Vključno s pod-kletenimi prostori za servisne in garderobne prostore ter z domiselnimi nivojskimi rešitvami bi se uporabne površine v stavbi skoraj potro-jile. Število sedišč na tribunah bo prilagojeno aktivnostim v dvorani in bo v maksimalnem obsegu preseglo število dva tisoč. Predvideli so dovolj veliko igrišče za najrazličnejše športe,
plesno dvorano, fitnes, manjkali ne bodo niti garderobe za obiskovalce in gostinski kotiček.
Razpisov še vsaj tri leta ne bo
Kot se je izrazil župan Marko Diaci, je s predstavitvijo idejne zasnove želel sprožiti javno razpravo in doseči širši družbeni sporazum o tem, kaj Šentjurčani na področju športne infrastrukture sploh potrebujejo in želijo. Po prvih odzivih je projekt zadetek v polno. A žal še povsem v oblakih. Jasno je, da gre za večmilijonski projekt, o natančnejših številkah župan ni hotel ugibati. Potrdil je le, da si občina tega samostojno ne bo mogla privoščiti. Hladen tuš je ob to pridal predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je dejal, da je v različnih fondih za takšne investicije do nadaljnjega natančno - nič denarja. Razpisov pred letom 2019 tako skoraj zagotovo ne bo. Župan je ob tem ohranil optimizem. Hitrejšo pot do nove športne dvorane bi lahko namreč predstavljali razpisi Eko sklada, kar bi zahtevalo prilagojeno in nekoliko dražjo gradnjo. Investicijsko bo morala finančna konstrukcija predvideti gradnjo stavbe, notranjo opremo in ureditev okolice.
Da je projekt lep, domišljen in izjemno težko pričakovan, pa na prvi predstavitvi ni oporekal nihče.
StO
040 50 20 60
Na fotografiji Luč sta označena trasa načrtovane obvoznice in vhod v predor.
LUČE - Občinsko središče vedno bolj potrebuje obvoznico. Luče so turistični kraj, poleg tega potujejo skozi kraj številni turisti v Logarsko dolino in nazaj iz nje. Državna cesta proti Logarski dolini - oziroma proti Celju - je namreč delno speljana zelo tesno med stanovanjskimi hišami. Zaradi načrtovane obvoznice je prišlo predlani celo do referenduma, ki je odmeval po vsej Sloveniji.
V zadnjem obdobju se o obvoznici manj govori, vendar je očitno korak bliže. Z ministrstva za infrastrukturo so nam odgovorili, da je za letos predvidena izvedba parcelacije zemljišč. »Po pridobitvi pravnomočnih odločb bomo začeli postopke cenitev in odkupov zemljišč,« smo izvedeli iz Ljubljane. Zaradi ozke dolinice, v kateri so Luče, je gradnja obvoznice seveda zahtevna naloga. Na 821 metrov dolgi
Z ministrstva za infrastrukturo so nam o državnih načrtih za gradnjo obvoznice v Lučah odgovorili, da je po parcelaciji v letih 2017 in 2018 predviden odkup zemljišč. V teh dveh letih naj bi bila prav tako pridobljeno gradbeno dovoljenje ter izveden razpis za izvajalca gradnje. Gradnja je predvidena v obdobju od leta 20l9 do 2021.
Obvoznica korak bliže
Skozi zgornjesavinjski turistični kraj z veliko težavo - Za obvoznico sta med drugim načrtovana predor in nov most čez Savinjo
obvoznici bo država med drugim zgradila 90 metrov dolg predor Breznica, nov most čez Savinjo, krožišče in regulirala 150 metrov struge Mlinščice. Zahtevna gradnja naj bi stala približno šest milijonov evrov.
Po lani opravljenem drugem delu protipoplavnih ukrepov, ki naj bi Luče obvarovali pred ujmami, je gradnja obvoznice še pomembnejša. Protipoplavni ukrepi in obvoznica so namreč posredno povezani. »Šele ko bo zgrajena obvoznica, bodo Luče varne pred poplavami. Nasip za obvoznico hkrati predstavlja zaščito desnega brega Savinje, kjer je reka že večkrat poplavljala,« je povedal luški župan Ciril Rosc, ki državne načrte zelo dobro pozna. Poplave so Luče so v zadnjih desetletjih prizadele že nič manj kot tri poplave, in sicer leta 1990, 2000 in 2012. V okolici je celo prišlo do smrtne žrtve.
Pred tretjim delom
Država je zato med prvim delom protipoplavnih ukrepov
pred nekaj leti najprej uredila sotočje, znižala jez in usmerila tok Savinje s kamnitimi zlož-bami. Takrat je država dela opravila na območju od mosta čez Savinjo proti Ljubnemu. V drugem delu ukrepov je nato za Lučane poskrbela tako, da je bil od mosta čez Savinjo navzgor urejen več sto metrov dolg nasip, ki je delno ojačan z armiranim betonom. Za oba dela ukrepov je država namenila 1,7 milijona evrov. Na vrsti je torej tretji del, nasip obvoznice.
Omenjene državne načrte je v preteklih letih spremljalo glasno nasprotovanje manjšine, ki se ni strinjala niti s tako zamišljenimi protipoplavnimi ukrepi kot tudi ne z gradnjo obvoznice. Zaradi glasnega nasprotovanja predvsem posameznih lastnikov nepremičnin v občinskem središču je prišlo o obvoznici predlani do referenduma. Na njem je za gradnjo obvoznice glasovalo 92 odstotkov občanov. Udeležilo se ga je 53 odstotkov volilnih upravičencev.
BRANE JERANKO
Energetska obnova
sodišča
Ozka državna cesta skozi središče Luč. Prometni infarkt je mogoč tudi v tem malem tranzitnem naselju.
CELJE - Stavbo celjskega okrožnega sodišča naj bi energetsko obnovili. Šlo naj bi za naložbo znotraj pilotnega projekta s področja energetske učinkovitosti. Takšen sklep je izdala služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Sloveniji je med letoma 2014 in 2020 namreč na voljo 115,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. Od tega naj bi bila približno dva milijona vredna naložba v energetsko obnovo stavb celjskega okrožnega sodišča, nato pa tudi sodišč v Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Dela naj bi izvajali v javno-zasebnem partnerstvu, ministrstvo za pravosodje pa že izvaja postopke za izbor zasebnega partnerja pri delih.	SŠol
V vrtcu oddelek manj?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Vrtec je za prihajajoče šolsko leto predvideval vpis okoli petsto otrok, a je bilo vlog za vpis manj. V vrtcu zato načrtujejo le 26 namesto 27 oddelkov. To zaenkrat sicer ne bo vplivalo na število zaposlenih v ustanovi.
V Vrtcu Šmarje pri Jelšah so predvidevali, da ga bo obiskovalo okoli petsto otrok, vendar se je ta številka zmanjšala na 469. Namesto predvidenih 27 bo zato v vrtcu letos le 26 oddelkov, a zaradi enega porodniškega dopusta in drugega trajnega bolniškega staleža to ne bo vplivalo na število redno zaposlenih.
Ker bo letos v primerjavi z lanskim letom v vrtec vpisan en otrok s posebnimi potrebami manj, bo manjša potreba po spremljevalcih, kar bo vplivalo na manjše zaposlovanje preko študentskega servisa. Sicer imajo v vrtcu še nekaj prostih mest in še sprejemajo vloge za vpis, zato se lahko število oddelkov po potrebi še poveča. Vodja oddelka za družbene dejavnosti v Občini Šmarje pri Jelšah Damjan Boštjančič sicer pravi, da bi se glede na nizko rodnost otrok v občini v prihodnjih letih potreba po zaposlenih v vrtcu lahko zmanjšala.
EP
Podjetniki so se povezali
VOJNIK - Ustanovljen je Klub podjetnikov občine Vojnik, ki naj bi služil za njihovo povezovanje in tudi s širšim okoljem. Upravna enota je odločbo o ustanovitvi izdala pred nekaj dnevi. Volilna skupščina bo predvidoma ta mesec.
Kot je povedal eden od pobudnikov ustanovitve kluba Ama-dej Bastl, bo kmalu pripravljeno skupno srečanje podjetnikov, kjer bodo posebej povabljeni k včlanitvi. Klub naj bi prav tako poudarjal dobrodelnost. Prizadevanja za ustanovitev Kluba podjetnikov občine Vojnik so trajala že dlje časa. Prvega sestanka z županom Brankom Petretom konec spomladi, se je udeležilo šestdeset podjetnikov. Bastl poudarja dosedanjo veliko podporo občine.
BJ
Obnovljena cesta in nova avtobusna postajališča
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina bo v prihodnjih treh letih zgradila dva dolga pločnika pri naseljih Spodnje Mestinje-Zibika, štiri nova avtobusna postajališča in celovito obnovila tri kilometre dolg cestni odsek med krajema Spodnje Mestinje in Zibika.
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket pravi, da je obnova nujno potrebna, saj gre za zelo prometno cesto, po kateri vozijo tudi šolski avtobusi. Del sredstev za projekt, vreden približno milijon in pol evrov, bo občina zagotovila sama, v prihodnjem letu pa bo v ta namen najela tudi kredit. Brezobrestni kredit v vrednosti skoraj 300 tisoč evrov bo vračala deset let.
EP
Začela so se asfaltiranja
LUČE - V občini so se v preteklih dneh začela za letos predvidena asfaltiranja. Po odločitvi občinskega sveta je letošnja prednostna naloga približno treh kilometrov ceste v Krnici. Skupna vrednost letošnjih del znaša več kot sto tisoč evrov.
Za asfaltiranja v občini Luče je namenjena približno desetina proračuna za leto 2016. Zanimivo je, da je gorata občina Luče, kjer živi približno 1.500 prebivalcev, po dolžini cestnega omrežja na število prebivalcev v Sloveniji med prvimi. V Krnici asfaltira občina cestni odsek do Zgornjega Klinarja in še enega od priključkov. Gre za cesto, ki je povezava proti Rogatcu in Lepenatki. Na drugih območjih asfaltira še nekaj krajših odsekov, med drugim v Podveži, in eno od parkirišč.
Občina Luče zadnja leta pripravlja podlage za asfaltiranja že jeseni, saj se tako čez zimo bolj utrdijo. Lani je občina asfaltirala cesto na odmaknjeno Planico na 1100 metrih nadmorske višine.	BJ
Relax
Ekskluzivna cena samo za naročnike in bralce Novega Tednika
ZAŽIVITE BOLJ
ZDRAVO
Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil.
AKCIJSKA CENA
14,90 €
Verski turizem kot priložnost
GORNJI GRAD - Občina se je s projektnimi partnerji prijavila na razpis za sofinanciranje spodbujanja verskega turizma. Na njenem območju so med drugim ostanek osem stoletij starega benediktinskega samostana, največja katedrala v Sloveniji in romarsko središče Nova Štifta. V okviru projekta Romarsko stičišče jugovzhodnih Alp namerava občina urediti za potrebe verskega turizma drugo nadstropje gornjegrajskega župnišča.
Tako kandidira sedem partnerjev iz Slovenije in Avstrije za evropska sredstva. Občina Gornji Grad je zato zagotovila v proračunu za svoje načrtovano romarsko popotniško večnamensko središče v nadstropju župnišča 26 tisoč evrov. Tam namerava urediti za romarje predavalnico, kuhinjo z jedilnico, sobo s skupnimi ležišči in sanitarije s kabinama za tuširanje. Vsega skupaj naj bi bilo urejenih več kot dvesto kvadratnih metrov površin.
»Skupaj z ostalimi partnerji želimo promovirati verski turizem in opozarjati na pravila svetega Benedikta,« je povedal o odločitvi za prijavo župan
Romarji iz benediktinskega Šentpavla v Avstriji so se v Gornji Grad pripeljali z avtobusom. Sprejela sta jih župan Stanko Ogradi in župnik Ivan Šumljak. Nazaj domov na Koroško so pešačili štiri dni.
Stanko Ogradi. »Z župnijo želimo poskrbeti za prostore za romarje, ki bi si lahko v Gornjem Gradu tudi oddahnili. Del prostorov naj bi bil na-
menjen različnim delavnicam, seminarjem in konferencam ter podobnemu,« je še pojasnil župan. Meni, da lahko območje Gornjega Grada, kjer je
med drugim privlačna narava, romarjem in vsem drugim nasploh veliko ponudi.
Lani je Gornji Grad slovesno praznoval 875-letnico
ustanovitve pozneje opuščenega benediktinskega samostana. Slovesnosti so se med drugim udeležili predstavniki benediktinskih samostanov iz
sosednje Avstrije in Italije. S Šentpavlom (Sankt Paul) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem povezuje namreč Gornji Grad celo Benediktova pot. Ta je nastala leta 2009. Onkraj meje, severno od Dravograda, je še delujoč benediktinski samostan.
Popotniškoromarski turizem je, kot poudarjajo avtorji osnovnih izhodišč za izvedbo naložbe, v svojem bistvu naravnan izredno trajnostno. Vključuje predvsem hojo ali kolesarjenje.
V projektu je eden od partnerjev prav šentpavelski samostan, ki namerava tako urediti podobne prostore za romarje kot Gornji Grad. Gornjegrajski župan je tako prejšnji teden sprejel romarje iz Avstrije, ki so prispeli z avtobusom. Nazaj v avstrijski Šentpavel so približno sto kilometrov poti prepešačili v štirih dneh. Svetega Benedikta, ki je živel pred tisočletjem in pol, je Cerkev razglasila za zavetnika Evrope.
BRANE JERANKO
Foto: arhiv občine
Kot eno samo gradbišče
NAZARJE - V občini je letošnje poletje po naložbeni plati izjemno živahno. Na vrsti sta namreč velika rekonstrukcija odseka državne ceste skozi občinsko središče in gradnja krožišča. Gre za dolgo in težko pričakovano državno ter tudi občinsko vlaganje. Poleg tega ureja občina parkirišče Bohač v središču Nazarij, medtem ko je parkirišče v sosednjem Šmartnem ob Dreti dokončano. Poleg vsega tega gradi zasebni vlagatelj nov stanovanjski blok.
Gradbišč je letos še več, saj je občina med drugim asfaltirala cestna odseka v Šmar-
tnem in Prihovi. Velik občinski zalogaj predstavlja zlasti njeno sodelovanje pri državni
rekonstrukciji štiristo metrov odseka ceste skozi Nazarje. Na tem gradbišču delavci
trenutno prestavljajo oziroma zamenjujejo komunalne vode. Nekdanje azbestne vodovodne cevi primarnega vodovoda so že zamenjane. Poleg tega bo graditelje v teh zaprl en vozni pas ceste skozi občinsko središče, saj se začenjajo gradnja pločnikov in priprave na postavitev nove javne razsvetljave. Gradnja naj bi bila v celoti končana v začetku decembra. Pogodbena vrednost velike naložbe znaša
več kot šeststo tisoč evrov, od česar znaša delež občine pri-bližn 250 tisoč evrov. Za ureditev parkirišč v Nazarjah in Šmartnem bo občina odštela približno sto tisoč evrov. Za parkirišče je izkoristila denar, ki ji pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin.
V Nazarjah je nasploh mogoče čutiti naložbeni polet. Tako občina delno končuje prenovo umivalnic v nazar-ski športni dvorani v vrednosti
približno petdeset tisoč evrov. Za to dvorano se namerava občina prijaviti na objavljeni razpis ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, saj želi med drugim obnoviti fasado. Dodatna dela v tej dvorani bi stala po projektantovi oceni 70 tisoč evrov. Poleg vsega tega Nazarje sodelujejo pri gradnji nove čistilne naprave treh občin, in sicer z mozirsko in rečiško občino.
BRANE JERANKO
TRGOVINA S FITNES OPREMO
Za praznik Rekreacijski park Savus
FITNES OPREA/VA
ZA ZAČETNIKE, PROFESIONALCE TER VSE VMES
PROFESIONALNA OPREMA ZA FITNES CENTRE, HOTELE IN ŠPORTNE KLUBE
KAKOVOSTNA OPREMA ZA VADBO DOMA
OPREMA ZA FUNKCIONALNI TRENING IN CROSSFIT
OPREMA ZA BOKS IN BORILNE VEŠČIN^
SPECIALNI PODI ZA VADBO
OPREMA ZA AEROBIKO
RABLJENA OPREMA Z GARANCIJO
RADEČE - V teh dneh je ob vstopu v kraj ob reki Savi mogoče opaziti živahna gradbena dela. Na območju tako imenovanega trikotnika pri mostu čez Savo in odcepu za Radeče nastaja namreč Rekreacijski park Savus.
Ideja o rekreacijskem parku na tem območju ob sprehajalni poti proti ribiškemu domu ima že kar dolgo brado, a so bila pogajanja o odkupu zemljišč doslej neuspešna. Letos je do dogovora z lastniki zemljišč le prišlo.
Idejno zasnovo za rekreacijski park s trim in fitnes cono, z otroškimi igrali in igriščem za streetbal je pripravil arhitekt
Bojan Mrežar, za izvajalca gradbenih del je bilo izbrano podjetje AGM Nemec iz Sedraža. »Vrednost investicije z nakupom zemljišča znaša približno 80 tisoč evrov, mikavnost rekreacijskega parka je tudi njegova lega, saj bo opazen takoj ob prečkanju mostu ob prihodu v Radeče,« je povedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče.
Rekreacijski park Savus bo na dan občinskega praznika, 8. septembra, slavnostno odprl predsednik države Borut Pahor.
RG
Foto: Občina Radeče
SVETOVANJE, DOSTAVA, MONTAŽA
El TRGOVINA@OLI/V\?3US.SI © 051-453-105, 041-800-78S
Ш OlimpusShop
Olimpus d.o.o. Celjska cesta 8 3310 Žalec
Rekreacijski park Savus v Radečah bo kmalu dobil svojo končno podobo.
NAROČI IN ODPELJI
9
na oDis
Aygo je obiral hmelj
Irena Friškovec navdušena nad hmeljarstvom in po novem nad toyoto aygo
Ne bomo lagali, naš modri lepotec ni ravno obiral hmelja, a se je zares dobro znašel med hmeljskimi nasadi v Savinjski dolini, natančneje v Žalcu. Še enkrat je dokazal, da se dobro znajde v vseh okoljih in da kamera na notranjem zaslonu na dotik pride še kako prav, ko se pelje po ožjih poteh.
V roke je našega bencin- Irena Friškovec, kmetijska skega prijatelja tokrat dobila svetovalka in strokovnjakinja
Aygo med hmeljem
za hmeljarstvo, zaposlena v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Friškovčeva je našega modrega dirkača zapeljala med sence hmelja in po vroči asfaltni cesti ter se skoraj odpravila kar do Strunjana, ki je njen najljubši kotiček v Sloveniji. Čeprav je bila navdušena, je popustila in raje kot proti
Strunjanu zavila proti Žalcu k svoji pisarni.
Malo mestno jedro, natrpano z avtomobili, je že skoraj povzročilo slabo voljo in nekaj sivih las. Razen majhne »luknje« parkirnega mesta ni bilo moč najti. Ha, če je to >problem< za našega modrega dirkača, potem >problema<
ni! Prestava v položaju za vzvratno vožnjo je na zaslonu sprožila zadnjo kamero in omogočila, da je Friškovčeva avtomobil brez težav parkirala.
V duhu obiranja hmelja in ker sva klepetali ravno v Žalcu, je Friškovčeva opomnila še na fontano piva, ki
jo bodo 6. septembra odprli v Žalcu. Naš modri lepotec bo svojega novega lastnika z veseljem zapeljal tudi do Žalca in fontane. A da ne bo prišlo do zmede, aygo opozarja, da njega poganja gorivo in ne pivo!
EP
Foto: SHERPA
Pohodnica je bila nad letošnjo »top« nagrado naše medijske hiše tako navdušena, da se je okoli ayga smukala kar nekaj časa. Ko smo ugotovili, da ji je všeč, smo jo povabili, naj sede vanj. Odziv je očiten.
Samo še nekaj dni bo toyota aygo v naši novinarski sredini. Nazadnje se bomo z aygom fotografirali 17. septembra, torej na dan, ko ga bomo opoldne na Glavnem trgu v Celju podarili enemu od naročnikov Novega tednika.
Hmeljski aygo in »obirovska južina«
Že od zgodnje pomladi na Celjskem skoraj ni prireditve, ki je ne bi obiskal tudi aygo. Tokrat je bil v Žalcu, kjer je minulo soboto navijal za udeležence Pohoda po hmeljski poti in jih v cilju tudi pričakal.
Približno štirinajstkilometr- stnika v popolni kondiciji in skega pohoda se sicer ni udele- brez praske. A je bil vesel, ko žil, saj na dolge poti ne sme, ker so pohodniki začeli kapljati mora biti za svojega novega la- na cilj, saj se je z njimi veselil
in zabaval. Alkohola ni užival, saj ve, da njegov volan in alkohol ne gresta skupaj, a je poskušal številne dobrote, ki so bile postavljene na stojnicah pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Deležen je bil tudi prave »obirovske južine«, čeprav sam hmelja ni obiral. Smo pa ugotovili, da bi lahko vanj spravili kar nekaj hmelja ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
novi tednik
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
Žrebanje bo 17.9.2016
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
]] sem naročnik Novega tednika ]] naročam Novi tednik do preklica
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
10
KULTURA
»Živelo društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig!«
165 let Mohorjeve družbe
Celjska Mohorjeva družba je v Narodnem domu s slavnostno akademijo počastila svojih neprekinjenih 165 let delovanja, kar jo postavlja kot najstarejšo slovensko knjižno založbo. Slavnostni govorniki predsednik društva Mohorjeva družba Jože Planinšek, minister za kulturo Tone Peršak in celjski župan Bojan Šrot so poudarili njen pomen za obstoj slovenskega jezika in narodne zavesti. Njeno osnovno vodilo so že namreč že od ustanovitve predstavljali izdajanje do-
brih slovenskih knjig, izobraževanje ljudi ter povzdigovanje slovenskega jezika ter slovenskih pisateljev.
»Živelo društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig!« je 27. julija 1851 ob ustanovitvi Družbe svetega Mohorja v Celovcu zapisal eden glavnih pobudnikov in ustanoviteljev blaženi Anton Martin Slomšek. Ob njem sta bila ustanovitelja še celovški kaplan Andrej Einspieler in jezikoslovec Anton Janežič. Osnovno vodilo ustanoviteljev še danes vodi založbo. »Iz-
dajamo poučne, duhovne, verske knjige, priročnike, domače in tuje leposlovje. Pomembna je kakovost knjige, ki mora imeti trajno sporočilo in ne sme biti muha enodnevnica. Mislim, da se Mohorjeva uspešno upira hitrim tredom današnje družbe, tudi med bralci. Hkrati se je dokaj uspešno vsa ta leta prilagajala bralcu in zadovoljevala njegove potrebe. Želimo mu ponuditi tisto, kar potrebuje za življenje, za duhovno rast in izobraževanje. Kadar ima knjiga
Na slavnostni akademiji so nastopili tudi Fantje z Jožefovega hriba.
»Ako bi ne bilo Mohorjeve, ko sem njene knjige prebiral že kot deček na paši, bi ne bil nikoli postal pisatelj.« Ravnateljica družbe Tanja Ozvatič je povedala, da si je tudi Prežihov Voranc prizadeval, da bi družba po drugi svetovni vojni obstala in delovala.
pravo sporočilo, vedno najde svojega bralca,« je na akademiji povedala ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič. Mohorjeva družba je bila zgrajena na krščanskih temeljih, a prva knjiga je bila naravoslovna.
Po prvi svetovni vojni, ko je imela več kot 90 tisoč članov, je morala založba zaradi nemškega nacionalističnega pritiska bežati iz Celovca na Prevalje. Leta 1927 si je našla prebivališče v Celju, kjer je takrat niso sprejeli z navdušenjem. A kot je v govoru povedal celjski župan Bojan Šrot, je vseeno preživela dve
svetovni vojni in je še danes ena od nosilk kulture v knežjem mestu.
Mohorjeva družba
opismenila
Slovence
Prihodnost založbe je v načinu dosedanjega dela in razmišljanja. »Bila je predrzna, a nikdar ni šla predaleč, hkrati si je vedno upala, tudi v razburkanih časih, ponujati žlahtno tradicijo ali čisto klasiko. Mohorjeva je v svojem bistvu konzervativna, a v žlahtnem pomenu te besede. Zdi se mi, kar vidim iz svojega dela, tudi z današnjo mladino, da je to edino uspe-
šno,« je dodal predsednik društva Jože Planinšek.
Zbrane je nagovoril tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki je poudaril, da je bila prav Mohorjeva družba tista, ki je Slovence konec 19. stoletja umestila med najbolj pismene narode. »Škof Slomšek se je zavedal, da sta elitna kultura in književnost zelo pomembni. Ampak če je želel, da narod postane kulturen, je bilo treba knjigo razširiti med množice. In Mohorjeva družba je tukaj odigrala zelo pomembno vlogo.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Razprodan koncert Iztoka Mlakarja
Poletne kulturne prireditve v Velenju se počasi končujejo. Od junija do konca avgusta je organizator Festival Velenje pripravil številne prireditve, ki se jih je udeležilo več kot sedem tisoč obiskovalcev.
S številom obiskovalcev so ustvarjalci prireditev zadovoljni. »Organizator-
ji poletnih prireditev na prostem smo vedno malo vezani na vreme. Bilo je tudi kakšno leto, ko je bilo obiskovalcev več, a to je bilo zaradi lepšega vremena,« je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Tri prireditve so morali zaradi vremena tudi odpovedati.
Zelo uspešne so bile vse prireditve, namenjene otrokom, lepo so se prijele Sobotne lutkarije. »Pripravljali smo jih celo poletje na travniku pred kulturnim domom. Našteli smo več kot 1.200 obiskovalcev.« Projekt poletnega kina Zvezde po zvezdami so prav tako lepo sprejeli.
Že tradicionalno so dobro obiskani koncerti, letos so še posebej ponosni na koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistom pianistom Alonom Karinom in z dirigentom Georgom Pehlivanianom kot tudi na koncert Prifarskih muzi-kantov. Kar nekaj prireditev so imeli tudi ob Velenjskem
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny je zadovoljna z obiskom prireditev.
jezeru. »Novost je bila letos predstava na pletni, ki vozi po jezeru,« je dodala Pokornyjeva.
V nedeljo zvečer je Velenj-čanom poletje popestril Iztok Mlakar. Po besedah Barbare Pokorny je bil njegov kon-
cert razprodan v nekaj minutah. »S koncertom Iztoka Mlakarja ponavadi končamo poletne prireditve. Zelo smo veseli, da rad prihaja v naše mesto.«
Norčava Pika prihaja v mesto
Ustvarjalci Festivala Velenje se pripravljajo na bolj norčavi 27. Pikin festival, ki bo med 18. in 24. septembrom. »Letošnja tema je Sam svoj mojster. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v različnih mojstrskih veščinah. Častna pokroviteljica festivala bo gledališka in filmska igralka Pia Zemljič, ki bo festival tudi obiskala. To je teden razigranosti v našem mestu in vse v mestu je v skladu s Pikinimi željami.« Konec avgusta se tudi končuje priprava abonmajev. Ponudili bodo štirinajst različnih abonmajev za različne starosti in želje.
BGO Foto: GrupA
1Т1П7Г
miizcjnovejiczgodovlncl ccljc
Muzej novejše zgodovine Celje, Medobčinsko kulturno društvo od Celja do Žalca in Zavod za ustvarjalni razvoj mladih
vas ob 11. mednarodnem folklornem festivalu Od Celja do Žalca vljudno vabimo na odprtje razstave
ETNO OBLAČILA IN PLESI MOJEGA NARODA,
ki bo v petek, 2. septembra 2016, ob 18. uri
v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje.
V kulturnem programu bodo nastopili člani Folklorne skupine Kobula Petrovče in Kulturnega društva Šmartno v Rožni dolini.
KULTURA
11
»Cele, Cele!« odmeva tudi na razstavi
Slikovit uvod v praznovanje 70-letnice RK Celje Pivovarna Laško
Razgiban športni duh se v Celju nadaljuje tudi po igrah v Riu de Jane-iru. Prejšnji teden so se na Krekovem trgu predstavili celjski olimpijci, medtem ko ta teden olimpijski »post festum« dobiva še nekaj kulturnega pridiha z odprtjem razstave ob 70-letnici Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Razstavo, ki je od danes na ogled na Trgu celjskih knezov, sta pripravila Muzej novejše zgodovine Celje in Zgodovinski arhiv Celje.
Avtorja razstave o klubu, ki je najuspešnejši slovenski športni tim, edini z naslovom evropskega klubskega prvaka (2004), sta Urška Ženko, kustosinja iz muzeja novejše zgodovine, in dr. Borut Batagelj, direktor celjskega arhiva.
»Gradiva za razstavo je bilo precej, veliko je bilo tudi že objavljenega, zato sva se
osredotočila predvsem na tisto, česar ni bilo ne v knjigah ne v biltenih, torej na sveže gradivo, ki ga ljudje še ne poznajo,« je povedala Urška Ženko, ki je gradivo odbirala in obdelovala tudi s pomočjo pogovorov z igralci in s člani kluba različnih generacij. Dodala je še, da je kriterij predstavljala tudi kakovost gradiva: »Gre za panojsko razstavo z velikimi povečavami, kar zajeten del gradiva pa je iz starejših obdobij, ki za takšno razstavo ni bil primeren.«
Zgodba o uspešnem sobivanju kluba in mesta
Avtorja sta si delo razdelila tako, da se je Ženkova ukvarjala z novejšimi obdobji zgodovine rokometnega kluba, medtem ko se je Borut Batagelj osredotočil na starejša obdobja. Batagelj je
ob tem dejal, da želi razstava prikazati tudi zgodbo o sobivanju mesta in kluba pri doseganju izjemnih športnih rezultatov ter osvajanju lovorik. Pri postavitvi razstave sta se avtorja oprla predvsem na gradivo, ki ga hrani klub.
»Pri čemer je bilo mogoče ponovno, enako kot pri podobnih projektih, ugotoviti, da v klubu zaradi osredotoč-nosti na tekmovanja in treninge ni časa in možnosti za sistematično ukvarjanje z zbiranjem in urejanjem gradiva. Na srečo obstajajo posamezniki v klubu, ki imajo malo več občutka za to, in ti so bili dragocen vir pri pripravi razstave,« je pojasnil Batagelj.
Po besedah Urške Ženko razstava prikazuje največje dosežke in prelomnice v bogati zgodovini kluba - tako v nekdanji Jugoslaviji, samostojni Sloveniji in Evropi. »Upam, da bodo obiskovalci
te razstave lahko razbrali, da je posvečena zgodovini kluba in ne zgodovini rokometa v Celju, zaradi česar smo morali marsikaj pomembnega tudi izpustiti,« je še poudarila Ženkova.
Celje še vedno »reprezentanca v malem«
Ob izjemnih dosežkih v 70-letni zgodovini celjskega rokometa o veličini novodobnega kluba govori še en pomemben podatek. Da je bila namreč slovenska izbrana vrsta, ki ji žal ni uspelo, da bi si izborila zgodovinsko polfinale na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, reprezentanca v malem sedanjih in nekdanjih rokometašev Celja Pivovarne Laško. Iz sedanjega moštva so bili v olimpijski reprezentanci kar štirje ro-kometaši.
ROBERT GORJANC
Fotografija (na vabilu na odprtje razstave) prikazuje množično obiskano tekmo celjskega rokometnega kluba na legendarni Skalni kleti, kjer je klub igral do selitve v dvorano Golovec.
Priporočamo
»Brigadirski pogon« zgodovinske revije
Zgodovinsko društvo Celje že 23. leto izdaja revijo Zgodovina za vse. Nastala je iz želje mladih zgodovinarjev, da bi ljudem približali preteklost v obliki zanimivih zgodb iz vsakdanjega življenja oziroma iz zgodovine malih ljudi. Kljub težavam s financiranjem revija redno izhaja dvakrat letno in pred tednom so prvo letošnjo številko predstavili v celjskem zgodovinskem arhivu.
Ob začetku izhajanja je bila revija prva tovrstna pri nas, na kar so ponosni člani celjskega zgodovinskega društva, ki skrbi, da se tradicija ohranja. Kot pravi predsednik društva dr. Aleksander Žižek, je to vsakoletni podvig, da pridobijo financerje in primerne razprave. Pri tem ostajajo zvesti načelu, da mora biti zgodovina zanimiva in da zato avtorji ne žrtvujejo znanstvene natančnosti in podprtosti z viri. »Honorarjev takorekoč ni, dobijo jih le tehnični sodelavci, ostalo deluje na >brigadirski po-gon<,« pravi Žižek in dodaja, da je denarja zadnja leta, ko revijo financira agencija za knjigo, manj kot v preteklosti. Avtorjem ustvarjalnosti kljub temu ne manjka, med njimi so tako uveljavljena imena slovenske zgodovine kot mladi, ki se šele kalijo kot pisci. »Številni mladi, ki smo jim nekoč dali prostor v
reviji, so danes uveljavljeni zgodovinarji,« pravi Žižek, ki ves čas sodeluje z različnimi prispevki v reviji.
Naročniki so poklicno in starostno različni, ustvarjalce pa posebej veseli, da po njej posegajo ljudje, ki se
Celjska zgodovinarka dr. Marija Počivavšek je ob predstavitvi revije povzela svojo zanimivo razpravo o krošnjarjih, potujočih prodajalcih najrazličnejšega blaga, ki naj bi med obema vojnama ogrožali delovanje trgovcev. Ti so bili v času velike krize še posebej občutljivi na nelojalno konkurenco. Enega od krošnjarjev so ustvarjalci Zgodovine za vse ovekovečili tudi na platnicah tokratne številke revije.
poklicno s tem področjem ne ukvarjajo, imajo pa zgodovino radi.
Šest razprav in tri ocene
Novo številko revije je predstavil urednik dr. Borut Batagelj. Na kratko je povzel vsebino šestih razprav, v katerih se avtorji ukvarjajo z najrazličnejšimi temami. Mag. Robert Devetak je pisal o tem, kako je prihod hlačnega krila v začetku 20. stoletja razburil prebivalce Gorice in odmeval v časopisih, o čemer priča že naslov razprave: »Ženske že itak povsod zmagujejo, tukaj pa ne bodo prodrle, hlač jim ne damo. Kdo bo pa potem kiklje nosil?« Petra Kolenc je napisala prispevek o zametkih gostinsko- turistične ponudbe v Trnovskem gozdu do let med obema vojnama. Članek Gordane Šovegeš Lipovšek prikazuje dopisovanje v madžarskem jeziku med mladima zakoncema iz Prekmurja v času prve svetovne vojne. Dr. Jurij Perovšek je povzel odmeve ob Rasputinovi smrti na Slovenskem, medtem ko naslovna razprava dr. Jureta Gašpariča govori o smrti znanega slovenskega politika Antona Korošca in pogrebnih slovesnostih, ki niso bile več stvar zasebnega žalovanja, temveč javni dogodek.
O treh knjižnih novosti izvemo več iz ocen Aleksandra Žižka, Franca Križnarja in Mateja Ocvirka.
TC
Ulica fotografov
Ustvarjalci revije Digitalna fotografija bodo to soboto Prešernovo ulico v Celju med sodiščem in zvezdo spremenili v ulico fotografov.
Fotografski studii bodo predstavili najnovejše dosežke v foto in video industriji, Boštjan Tacol bo imel delavnico pin-up fotografije, uradna Playboy fotografinja Urška Košir bo pripravila delavnico modne in glamour fotografije, Tomo Jeseničnik bo s pomočjo Free Style kluba Celje predstavil, kako nastajajo vrhunske športne fotografije, medtem ko bo Iris Batista predstavila športni ples na drogu. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo imel Gorazd Golob predavanje o naravoslovni fotografiji, Jure Kravanja in Matej Peljhan pa bosta predstavila fototerapijo za ljudi s posebnimi potrebami.
BGO
12
NAŠA TEMA
ZSSS: Za vajeniški sistem, a trenuten predlog ni sprejemljiv
predlog nikakor ne ščiti vajencev,
predlagan sistem dodatno subvencionira delodajalca,
podjetja bodo vzela vajence zgolj zato, da bodo dobila poceni delovno silo, s
čimer bo nastala skupina prekarnih delavcev.
Sviz: Nujna uradna evalvacija učinkov Zakona o vajeništvu
prenizke nagrade za opravljeno vajeniško delo,
nedoločena vloga sindikatov kot socialnih partnerjev na strani vajencev pri zaščiti njihovega položaja in interesov,
izguba delovnih mest učiteljev praktičnega pouka in strokovno-teoretičnih predmetov,
na račun uvedbe vajeniškega sistema bi se lahko znižala sredstva, ki jih MIZŠ nakazuje šolam,
delodajalci bi morali prispevati sredstva za vajence, zagotoviti bi jim morali tudi zaposlitev po končanem vajeništvu.
OZS: Za zakon o vajeništvu, a ne v predlagani obliki
ni dolgoročno naravnan,
davke in prispevke bi morala plačati država, saj gre za vrsto izobraževanja, zato nikakor ne bi smeli govoriti o delovnopravnem razmerju,
statusa vajenca ne sme imeti odrasla oseba,
sindikati posegajo v področje, ki ni v njihovi pristojnosti,
plačilo vajenca ne sme biti vezano na minimalno plačo,
delodajalcem ni treba nujno po končanem šolanju vajenca zaposliti.
Z vajeništvom c vstopa na trg d
Konec avgusta se je končala javna razprava o predlogu Zakona o vajeništvu, ki ga je predložilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Omenjeni predlog, ki aktivno povezuje šolstvo in gospodarstvo, je bil deležen predvsem kritik. Ali so vajenci dovolj zaščiteni, skrbi sindikate, delodajalce moti obveza, da je treba vajenca po vajeniški dobi zaposliti, obrtno zbornico, ali bodo delodajalci pošteno plačali vajence in jih ne bodo zgolj izkoriščali kot poceni delovno silo, medtem ko Slovensko-nemška gospodarska zbornica meni, da je predlog ambiciozen in prinaša nujne spodbude za slovensko gospodarstvo.
Predlog zakona ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega ter strokovnega izobraževanja. V vajeniški obliki izobraževanja se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov celotnega izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošnoizobraže-valne predmete, so zapisali predlagatelji zakona. Vajenec ima v vsakem letniku izobraževanja najmanj deset tednov praktičnega izobraževanja. Vajenci se lahko usposabljajo pri več delodajalcih in tudi v okviru
mednarodnih sti z namenom bljanja. Predla, zapisali, da vaj' ga usposabljan nagrado, ki ne odstotkov min: zakona predvic nagrade glede nja. Vajenec la prejema tudi š Ob koncu va; narediti zaklju preizkusom b šnost vajenca i jeništva, pri tem jalcem svetoval praktičnega us
Ravnatelji poklicnih šol nov sistem načeloma podpirajo
Šole na uvajanje vajeniškega sistema načeloma gledajo pozitivno. A kot so poudarjali vsi ravnatelji, s katerimi smo se pogovarjali, je zamisel dobra, izvedba pa še zelo v povojih.
So poklici, kjer za vajeništvo ni nobenega zanimanja. Takšen primer je na primer poklic trgovca v srednji ekonomski šoli. Po drugi strani glede izvedbo obvezne strokovne prakse nekatere šole z delodajalci že doslej zelo dobro sodelujejo. »Ko gre za prakso na terenu, so sicer bili določeni izzivi, ne pa tudi generalne sistemske težave. A šlo je zgolj za opravljanje nekega dela. Ko pridemo do vprašanj finančne narave, šole nismo tiste, ki bi lahko delodajalcem karkoli narekovale,« pravi mag. Branko Šket iz Šolskega centra Šentjur. Prepričan je, da je vajeništvo bolj stvar delodajalcev kot šol. »Gre za konkretno pripravo na delo. Če bodo delodajalci v tem videli pot do bolje usposobljenega kadra, se bomo šole temu absolutno prilagodile. Mislim, da je ob prilagoditvi šolskega sistema z dobrim sodelovanjem in s kakovostnimi mentorji vse izvedljivo.« Hkrati Šket opozarja, da smo konec 90. let prejšnjega stoletja na enem preizkusu vajeništva že padli. Tokrat bi morali problemska področja bolje doreči in tudi konkretneje zastaviti.
Redke poklice gospodarstvo že podpira
Gospodarstvo določene kadre potrebuje precej bolj kot druge. To se brez posebnih državnih
spodbud ali zahtev kaže tudi v času izobraževanja. Tako so na primer steklarji in rudarji zadnja leta zelo iskani.
Dubravka Berc Prah iz Šolskega centra Rogaška Slatina, kjer edini izobražujejo mlade steklarje, se strinja, da je smer prava, a še zelo meglena. »Ni še jasno, kako bi bili urejeni prehodi med različnimi izobraževalnimi stopnjami, s čimer smo nekoč že imeli težave. Po drugi strani je poklic steklarja danes zelo drugačen kot pred dvajsetimi leti. Danes steklarji potrebujejo tudi določena znanja s področja računalništva in mehatronike. Program tehnik steklarstva na drugi strani ima določene prednosti, ponuja širši pogled in je prav, da ostane.«
Kot pravi ravnatelj rudarske šole v Velenju mag. Albin Vrabič, praktično delo zelo poudarjajo in ga večinoma izvajajo kar na deloviščih premogovnika. Vsaj z osnovnimi izkušnjami so dijaki zaposljivi takoj po končanem šolanju. Glede na zaposlovanje v premogovniku so jim tudi delovna mesta skoraj zagotovljena. »Tudi v teoretičnem delu izobraževanja vključujemo inženirje iz Premogovnika Velenje, ki dijakom prenašajo najbolj sveža in aktualna znanja. Vajeniški sistem, o katerem se zdaj toliko govori, pri nas na nek način izvajamo že ves čas. Dijaki dobijo dvojno štipendijo, jamski dodatek, malico in delovno obleko. Tako njihov prihodnji delodajalec že zdaj prevzema vlogo, ki jo predvideva zakon o vajeniškem sistemu.«
StO
Za mesarje lahko gre samo še na bolje
Jože Fingušt v svojem podjetju Fingušt mesnine Štajerske trenutno zaposluje 56 ljudi. Ima šest lastnih poslovalnic. Proizvodnjo, s katero zalaga slovenski in hrvaški trg, so v podjetju v zadnjih letih posodobili tudi s pomočjo evropskih sredstev.
»Naše izkušnje v zadnjih letih so glede tega zaposlovanja zelo slabe. Mladi se ne odločajo za poklic mesarja. Če bi spet uvedli vajeniški sistem, ki bi vključeval pol leta teorije v šoli in pol leta praktičnega dela pri mojstru, bi to pomenilo, da bi mladi že v času šolanja imeli določen osebni dohodek, de-
lodajalci pa bi dobili mlad in usposobljen kader. Tako pa moramo zdaj po sili razmer prekvalificirati 30, 40 ali celo 50 let stare ljudi in jih učiti osnov, kar ni najboljše.«
Kot zatrjuje Fingušt, je biti mesar danes nekaj povsem drugega kot pred desetletji. »Poklic ima perspektivo, jedlo se bo vedno in mesarje bomo tako ali drugače potrebovali. Na srečo se tehnologija zelo razvija in danes veliko dela opravijo stroji. Poklic ni več fizično tako zahteven in naporen kot nekoč.« To, kako bi si financiranje vajeniškega staža razdelila gospodarstvo in dr-
žava, je po njegovem mnenju stvar dogovora. »A če država izobražuje učitelje, pravnike in vrsto drugih poklicev, ne vidim razloga, da ne bi tudi mesarjev. Žal so to poklici, ki so bili dolga leta zelo zanemarjeni. Seveda bi vajeniško dobo lahko financirala tudi mesna industrija, vendar bi to pomenilo pogodbeno zavezo, da bi se bili prihodnji mesarji za določen čas v tem podjetju tudi dolžni zaposliti. V nasprotnem primeru bi morali stroške vajeniškega izobraževanja povrniti,« zaključi Jože Fingušt.
StO
Primer dobrega sodelovanja: ele
V srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, ki je del Šolskega centra Celje, so pred letom in pol dijaki preuredili avtomobil Dacia Sandero na električni pogon. Ravnatelj šole Igor
Lupše je poudaril, da je to vozilo rezu brega sodelovanja med šolo in gospoda Poudaril je tudi, da šola od prihodnjih de cev redno dobiva povratne informacije o
Čakajo »le« sedem mesecev
Kljub visoki brezposelnosti med mladimi dobijo tisti, ki so končali poklicno šolo, delovno mesto razmeroma hitro. To ne velja za vse enako, saj je odvisno od vrste znanja, ki so ga pridobili. Ta skupina mladih čaka na zaposlitev povprečno sedem mesecev.
»Mladi s končano poklicno šolo na območju Celja so raz-
meroma lahko dobili službo, če so imeli tehnične poklice.
To velja predvsem za peke, mesarje in kovinarje. Malo težje so dobili službo na področju administrativnega in upravnega dela,« odgovarja o razmerah na področju celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Celje Tanja
NAŠA TEMA
13
, , v.	Vajeništvo lahko prinese velik
Jo lažjega napredek
ela
programov mobilno-I praktičnega usposa-gatelji zakona so tudi enec za čas praktičnega prejema vajeniško 1 sme biti nižja od 50 imalne plače. Predlog ieva višanje vajeniške na letnik izobraževa-hko v času vajeništva tipendijo.
jeništva mora vajenec čni izpit. Z vmesnim i se preverjala uspe-n način izvajanja van bi zbornica deloda-la tudi o nadaljevanju posabljanja.
Zbornici predlog zakona med drugim nalaga pripravo razpisa vajeniških mest, načrta izvajanja vaje-ništva, usposabljanje mentorjev in nadzorovanje izvajanja praktičnega usposabljanja.
Predlog zakona naj bi bil na vlado poslan do konca septembra, vzpostavitev sistema pa je načrtovana za šolsko leto 2017/18. Ministrstvo bo med letoma 2016 in 2020 s sredstvi Evropskega socialnega sklada sofinanciralo razvoj vajeniškega modela. Glede na predlog zakona bo ministrstvo zagotavljalo podporo delodajalcem in sredstva za usposabljanje mentorjev v podjetjih ter strokovnih sodelavcev v šolah za uvedbo vajeništva.
V Slovensko-nemški gospodarski zbornici menijo, da je predlog ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ambiciozen, kar kaže na močno željo ministrice in njene ekipe, da to področje uredi in s tem pomaga slovenskemu gospodarstvu.
Po njihovem mnenju predlog omogoča mladim hiter prehod v poklicni svet in pušča odprte možnosti za pridobitev višje ali visoke izobrazbe. V zbornici so naredili tudi manjšo primerjavo z nemškim sistemom, v kateri so ugotovili, da so razlike med slovenskim predlogom in nemškim sistemom majhne. »V obeh sistemih ima vajenec status zaposlenega, iz česar izhajajo določene pravice in obveznosti. Med drugim tudi to, da vajenca za delo plača podjetje, kar vpliva na hitrejšo finančno osamosvojitev,« je
povedal Žiga Fišer, vodja komuniciranja in odnosov z javnostmi pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici.
Primerjali so tudi dohodke. V Sloveniji so dohodki glede na minimalno plačo višji.
Tako kot v Nemčiji je predvideno tudi v Sloveniji, da naj bi nad izvajanjem v podjetjih bdele gospodarske in obrtne zbornice, ki bi razpisovale prosta mesta in izvajale praktične izpite. Podobno kot v Nemčiji bi tudi v Sloveniji mentorji bdeli nad vajenci, po končanem šolanju pa bi lahko vajenci opravljali strokovno maturo in se vpisali na fakulteto.
Pomanjkljivosti
V zbornici opozarjajo na negativne strani slovenskega sistema. »Pogoji za mentorje vajencem so po našem mnenju previsoki, saj podjetja ne
premorejo dovolj razpoložljivega kadra s predpisano izobrazbo. Vprašljivih je tudi šest tednov neprekinjenih počitnic v poletnem času, ki jih predvideva slovenski predlog. S tem je predvsem na področju gradbeništva in montaže onemogočena kakovostna praksa vajencem, podjetja pa bodo morala za ta čas iskati ustrezne nadomestne delavce,« je še dodal Fišer.
V Nemčiji so z vajeništvom začeli leta 1993 in s tem danes že zapolnjujejo verzel pri pomanjkanju strokovnih kadrov, kar je tudi ena večjih težav v Sloveniji. »Dejansko imajo ti vajenci po končanem triletnem vajeništvu veliko možnosti za zaposlitev. Od 75 do 90 odstotkov mladih dobi delo po končanem vajeništvu.«
Praksa nujno zlo?
Večina nemških podjetij oziroma podjetij z nemškim kapitalom na slovenskem trgu
sistem vajeništva pozna. Med njimi jih kar nekaj - veliko tudi s Celjskega - že danes sodeluje s srednjimi šolami. Žal so šole pogosto zelo neprilagodljive za to prakso, ki je bolj nujno zlo kot karkoli drugega. V primeru sprejetja zakona bodo podjetja zelo zadovoljna, saj je na trgu dela premalo ljudi, ki so primerni za delo za strojem. V triletnem programu bi usposobili delavca, ki bi spoznal podjetje do potankosti, po treh letih bi lahko začel delati in šolsko znanje izkoriščati za novosti v proizvodnji »Takšen delavec nato raste s podjetjem, kar ne pomeni, da je omejen z izobrazbo. Še vedno se lahko kasneje dodatno izobrazi.« Ob tem je Fišer opozoril, da ima v Sloveniji poklicno izobraževanje zelo negativno konota-cijo. »Dejstvo je, da si ne samo vajenci, ampak tudi kasneje diplomanti s prakso zvišujejo položaj na trgu dela.«
BARBARA GRADIČ OSET
jktrični avtomobil
iltat do-rstvom. ?lodajal-usposo-
bljenosti nekdanjih dijakov in na njihovi podlagi izboljšuje poklicno šolanje.
BGO
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Pintar Korent, svetovalka generalne direktorice zavoda. Tako je bilo konec junija brezposelnih na področju celjske območne službe 424 mladih z nižjo in s srednjo poklicno izobrazbo, ki so bili stari do 29 let.
V tem času je bilo prijavljenih na območju območne enote Zavoda za zaposlova-
nje Celje vsega skupaj več kot 2.163 mladih, starih do 29 let. Zadnja tri leta se število mladih brezposelnih, ki imajo končano poklicno šolo, na srečo znižuje. Tako je bilo 633 takšnih brezposelnih konec leta 2014 in lani 570. Podobno število pričakuje območna enota tudi letos.
BJ
Zakaj bi morali vajence nujno zaposliti?
Marjan Mačkošek je direktor podjetja Štore Steel in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Iz izkušenj lahko pove, da sistem vajeništva potrebujemo, a z nekaj popravki.
»Zaradi prepričanja, da se je svet popolnoma spremenil in stari modeli ter vzorci niso več primerni, smo v šolskem sistemu marsikaj, kar je bilo odlično in je dobro delovalo, opustili. Takšen primer je vajeniški sistem. Nemčija in Avstrija sta ga na primer kljub drugačnim priporočilom Bruslja ohranili in tudi zato sta danes med najuspešnejšimi državami v Evropi. Zato gospodarstvo podpira Zakon o vajeništvu, vendar je pred njegovim sprejetjem treba razrešiti nekatere ključne dileme,« je povedal Mačkov-šek. Po njegovem mnenju si namreč gospodarstvo ne more dovoliti, da bi se s sistemo vajeništva vpeljali mo-
deli, ki v tujini niso znani. »Obvezno zaposlovanje na primer ali nagrajevanje, ki bi šlo preko normalnih meja. Zakaj preprosto ne kopiramo dobrih primerov, kot sta Nemčija in Avstrija?« V Štore Steel izkušenj z vajeništvom nimajo, a so v preteklosti marsikomu omogočili tako imenovano obvezno prakso. »Poudariti moram, da je obvezna praksa za podjetje kar velika obveznost. Zaposleni, ki prevzamejo vlogo mentorjev, morajo namreč temu delu nameniti precej časa. Kljub temu ne vidimo potrebe, da bi vajeništvo moralo biti plačano podjetju, saj lahko prav s pomočjo vajeništva najdeš primerne kadre in jih zaposliš.« Zagovarja, da morajo k temu sistemu prispevati vsi, nikakor pa se ne sme podleči temu, kar poskušajo doseči sindikati, namreč obvezo delodajalcev, da bodo kasneje vajence tudi zaposlili.
JI
Marjan Mačkošek
V šolah je premalo prakse
Nevenka Senica
Nevenka Senica je že trinajst let lastnica Frizerskega studia ArtN in je v frizerstvu že dvajset let. V svojih dveh salonih je imela že veliko dijakov, ki so pri njej opravljali obvezno prakso. Vsi so k njej prišli s slabim praktičnim znanjem.
»Sistem vajeništva je dober in ga nujno potrebujemo, saj imajo učenci premalo prakse v šoli. Ko pridejo dijaki k meni, jih moram skorajda naučiti, kako se umije lase in lasišče. Mogoče bi morali malce bolj usposobiti tudi učitelje, ki poučujejo praktične predmete.« Na praksi Nevenka Senica tudi opazi, ali je dijak stopil v frizersko šolo z veseljem ali zato, ker nikjer drugje ni bilo prostega mesta. »Tisti, ki si res želi biti dober frizer, pride k meni že v času počitnic, ko se mu praksa še ploh
ne začne. Pride malo pogledat salon in mene pri delu. A tistim, ki jim to ne diši, je že misel na prakso mučna. Imam precej sreče, da sem dobila zelo dobre dijake.« Letos poleti je zaposlila dekle, ki je bilo pri njej na obvezni praksi. »Bilo je veliko lažje, saj je bila frizerka, ki sem jo sama privzgojila. Poleg tega so jo poznale že tudi moje stranke in nam je bilo vsem lažje.« Po njenem mnenju bi morali imeti dijaki več strnjene prakse, enkrat na teden je premalo. Pohvalila pa se je, da imajo njeni vajenci vsi zaposlitve, vsi delajo v salonih. »Pomembno je, kje imaš prakso, kdo te nauči. Da ti tisti, pri katerem si na praksi, da možnost, da delaš. Rada predajam znanje na mlajše in vidim, kako jim to veliko pomeni.«
BGO
14
KRONIKA
Vlomil v župnišče
Sredi preteklega tedna je neznanec vlomil v župnišče v Šentjurju. Vlomilec je povzročil večjo škodo pri vlamljanju in iz prostora v prvem nadstropju ukradel prenosno blagajno, v kateri je bila manjša vsota denarja. Storilca še iščejo. To je že drugi vlom v župnišča na Celjskem v zadnjih dveh mesecih.
Minili so časi samo
Nad zaposlene na različnih delovnih mestih z grožnjami, žalitvami in tudi s klofutami
Usodni Turski žleb
V nedeljo zjutraj sta pohodnika na poti na Turski žleb nad Okrešljem našla moško truplo. Šlo je za 64-letnega moškega, ki je bil v soboto na vrhu Turskega žleba okoli 18. ure. Ko je sestopal, mu je najverjetneje zdrsnilo in je padel ter približno dvesto metrov drsel po melišču. Tako je pokazala kriminalistična preiskava. Pri padcu se je moški tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Na kraju so posredovali člani gorske reševalne postaje Celje in dežurna ekipa gorske reševalne službe z Brnika, ki je s helikopterjem Slovenske vojske prepeljala mrtvega planinca v dolino. Reševalci so nato, le približno dve uri kasneje, pri Okrešlju ponovno posredovati, saj je eden od planincev omagal zaradi slabega zdravstvenega stanja. Reševalci so v gorah na našem območju letos posredovali že osemnajstkrat, v nesrečah pa se je poškodovalo dvanajst ljudi.
Največ nesreč se zgodi zaradi zdrsov. Fotografija je simbolična. Foto: Gorska reševalna zveza Slovenije
Umrl zaradi posledic nesreče
V ponedeljek je v celjski bolnišnici umrl 76-letni moški, ki se je minuli četrtek poškodoval v hudi prometni nesreči v Šempetru v Savinjski dolini.
Moški je takrat vozil motor proti Ločici pri Vranskem, nakar je nenadoma zapeljal čez desni robi vozišča, kjer je na makadamskem parkirišču trčil v zadnji del tam parkiranega polpriklopnika. Zaradi trčenja je padel in dobil hude poškodbe glave. Med vožnjo ni uporabljal čelade. To je letošnja trinajsta smrtna žrtev v prometu na območju Policijske uprave Celje.
Hude nesreče so se kar vrstile
Na Partizanski cesti v Velenju se je v ponedeljek zgodila hujša prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala ena oseba.
41-letna voznica avtomobila se je na Partizanski cesti namreč nepravilno vključila v promet in pri tem trčila v avtomobil 43-letne voznice, ki je pravilno pripeljala iz smeri Šoštanja. 41-letnica je dobila hude poškodbe, druga voznica lažje. Na isti cesti se je huda nesreča zgodila že v petek. 76-letna peška je pravilno prečkala vozišče na prehodu za pešce v križišču Ceste talcev, Ceste Františka Foita in Partizanske ceste, nakar je vanjo trčila 70-letna voznica osebnega vozila. Hudo poškodovano peško so reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico na zdravljenje. S hudimi poškodbami se je končala tudi sobotna nesreča v Štorah. 40-letni voznik avtomobila, ki je vozil iz smeri Teharij proti Štoram, je v semaforiziranem križišču, v katerem je utripala rumena luč, pri zavijanju v levo zaprl pot 46-letnemu motoristu. Motorist se je v trčenju huje poškodoval.
Varnost kjerkoli in kadarkoli danes ni več samoumevna. To kažejo številni tragični dogodki tako v Sloveniji kot tujini. Nedavna tragedija v izolski bolnišnici, kjer je 70-letnik ubil zdravnika in policista, drugega policista pa huje ranil, je le odraz tega. Medtem ko policistom nevarnost njihovega poklica položijo na srce že med izobraževanjem, se s tveganjem glede nevarnosti in nasilja srečujejo tudi ostali poklici. Najbolj tisti, pri katerih so zaposleni vsakodnevno v stiku z ljudmi. Čeprav naj bi imela družba ničelno toleranco do nasilja, pa je dejstvo, da je to prisotno v vseh porah poklicnih profilov.
Pred dnevi je, očitno nekoliko po vzoru izolskega strelca, moški grozil tudi zdravnici in medicinski sestri v Zdravstvenem domu Velenje. Policija je okoliščine dogodka že preverila in moškega ovadila. Po naših podatkih naj bi se izkazalo, da je imel psihične težave in je bil nato tudi ho-spitaliziran. »Takšni storilci, četudi gre samo za grožnje, ne smejo ostati nekaznovani. Zato ker tudi javnost na podlagi ukrepov zoper njih uvidi, da so grožnje resna stvar. Da ne moreš, ker si morda jezen na kakšen postopek, nekomu kar tako groziti. To ne gre,« je neuradno povedal večletni policist. In po izolskem primeru je mogoče slišati veliko takšnih izjav. V različnih poklicih. Nekaj smo jih vzeli pod drobnogled.
Medicinsko sestro udaril v glavo
Med tistimi, ki so najbolj na udaru, kadar govorimo o nasilju, je medicinsko osebje. Ampak ne zdravniki, v prvi vrsti so to medicinske sestre, ki ponavadi pridejo najprej v stik z ljudmi. V celjski bolnišnici je bilo v zadnjem letu in pol kar nekaj medicinskih sester poškodovanih. Dobivale so udarce v glavo in brce v trebuh. Ena medicinska sestra je bila zaradi poškodb tudi več mesecev v bolniškem staležu. Nek moški je udaril tudi čistilko. Povzročitelji so bili v vseh primerih bolniki. Poleg tega
Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc: »Varnostno situacijo je treba na ravni države v celoti vzeti bolj resno kot doslej.«
so medicinske sestre največkrat tarče verbalnega nasilja, tudi hudih žaljivk.
Vsega tega se enostavno ne da preprečiti, ne glede na vse varnostne ukrepe, pravi glavna medicinska sestra v Splošni bolnišnici Celje Hilda Maze: »Kot zdravstveno osebje že iz svojega poklicnega poslanstva izhajaš iz položaja, da je bolnik v stiski zaradi bolezni. V primeru, da boš v nekem tveganem trenutku reagiral enako kot on, se bo zadeva samo poslabšala. Zato moraš zavzeti stališče prijaznosti, umirjenosti.« V primeru skrajnih dogodkov Mazejeva priznava, da takšen umirjen odnos ne zaleže. Takrat je potreben klic na policijo. V Celju je bilo nekaj takšnih primerov nasilja v bolnišnici, ki so se končali tudi na sodišču.
Da je zdravstveno osebje že zaradi svojih poklicnih standardov in zaradi izkušenj na nek način postalo »imuno« na primere verbalnega in tudi fizičnega nasi-
lja, potrjuje direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. »Bolnik je na nek način v podrejenem položaju zaradi bolezni. Pričakuje pomoč. Zato v določeni situaciji ne deluje v normalnih okoliščinah. In medicinsko osebje se nekako na to navadi, sčasoma se je naučilo vdano poklicno sprejemati tudi očitke, ki niso >na mestu<.«
Omejujejo dostope
Kljub temu naj bi na Ministrstvu RS za zdravje ravno v teh dneh organizirali srečanje vodstev vseh slovenskih bolnišnic, kjer bodo razpravljali o strategiji okrepitve varnosti. Odprtost bolnišnic je namreč eden od varnostnih dejavnikov, ki je hkrati tudi tvegan. Celjska bolnišnica ima videonadzor in vzpostavljeno varnostno službo, vendar je njeno območje tako veliko, da bo kakršnokoli omejevanje ali nadzor prehoda skoznjo tež-
Ukradel kartici in nakupoval
Kriminalisti iščejo neznanca, ki je v začetku tedna na Rogli vlomil v eno od osebnih vozil in ukradel dve plačilni kartici. Na različnih lokacijah je nato z eno od kartic opravil več nakupov in lastniku bančne kartice povzročil za približno dva tisoč evrov škode.
Ukradel centralno napeljavo
V zadnjem tednu je bilo na Celjskem več vlomov. V Vrunčevi ulici v Celju je neznan storilec vlomil v več kleti.
Ukradel je več različnega orodja in nekaj drugih stvari. V Ulici frankolovskih žrtev v Celju je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo in odnesel tri moške ure. Vlom v delavnico preiskujejo mozirski policisti. V Okonini je namreč nepridiprav iz delavnice ob stanovanjski hiši odnesel več kosov orodja, vrednega kar osem tisočakov. V nenaseljeno stanovanjsko hišo pa je tat prišel konec preteklega tedna v Škofji vasi. V hiši je demontiral dele centralne napeljave in jih odnesel, prav tako tudi gorilnik in sliko.
Prepovedano.
KRONIKA
15
oumevne varnosti
ko urediti na način, da ne bi nikoli prihajajo do varnostnih odstopanj. V bližini so zdravstveni dom, območna izpostava zdravstvene zavarovalnice, celo šolska pot. Vse te dejavnike je pri takšni strategiji treba upoštevati.
»Varnostno situacijo je treba na ravni države v celoti vzeti bolj resno, kot je bila doslej. Spreminja se glede na situacijo v družbi, ne v bolnišnicah. Naše prvotno poslanstvo je zdravljenje in ne fizično varovanje,« je jasen Ferjanc. »Ampak omejevanje gibanja, nadzor ... vse to je le del rešitve. Treba je gledati širše. Če se dotaknemo varnosti v odnosu med zdravstvenim osebjem in bolnikom ali svojci, pa bo treba nameniti še več pozornosti kulturi in obnašanju,« še pojasnjuje direktor.
V celjski bolnišnici namenjajo v zadnjem času varnosti veliko pozornosti. Na oddelkih že onemogočajo dostop nepooblaščenim osebam. Še pred časom je lahko kdorkoli brez težav prišel celo do operacijske dvorane, danes to nikakor ni več mogoče. Omejili bodo tudi dostope do kletnih prostorov bolnišnične stavbe, ki služijo kot logistična pot pri prevozu hrane, zdravil, perila, smeti. »Ne moremo pa vseh prostorov nepredušno zapreti. To ne gre. A naredili bomo vse za varnost zaposlenih in bolnikov,« dodaja Mazejeva.
»Pazi, kod hodiš!«
Če bi zaposleni na različnih delovnih mestih, kjer so v stiku s strankami, prijavljali vse vrste nasilja in groženj, ki jih doživljajo, bi bila policija zasuta s takšnimi preiskavami. Poglejmo samo naslednje primere, s katerimi se soočajo na primer na centrih za socialno delo.
»Naši zaposleni so na svojem delovnem mestu izpostavljeni večinoma psihičnemu nasilju. Gre prav tako za neprimerno verbalno izražanje in osebne žalitve. Prihaja celo do razgrajanja v prostorih centra, brcanja v pisarniško opremo in podobno. V nekaterih primerih so nam uporabniki grozili in nas ustrahovali, da bodo z nami fizično obračunali in da naj bomo pazljivi, kod hodimo. V posameznih primerih pa gre za izbruhe agresije in nezadovoljstva zaradi različnih pričakovanj. Vsekakor takšna dejanja sprožajo strah, omejujejo svobodo gibanja in povečajo občutek ogroženosti,« pravi direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalič.
Na različnih centrih za socialno delo opažajo, da se iz leta v leto viša število deviantnih dogodkov v času družbene krize ali sistemskih spremembah zakonodaje. Olje na ogenj včasih prilije tudi enostransko poročanje nekaterih medijev o določenih odmevnih odločitvah centrov za socialno delo, ki zaradi varstva osebnih podatkov celovite informacije ne morejo podati. Javnost ima tako zaradi nepopolnih informacij netočno sliko o kakšnem dogodku in vse to prav tako vpliva na porast jeze, ki se kaže v odnosu do zaposlenih na centrih za socialno delo.
Dosledno prijavljajo grožnje
Sicer pa Bezenšek Laliče-va o primerih verbalnega in fizičnega nasilja nad zaposlenimi dodaja še naslednje: »V preteklosti smo se izogibali prijavam na policijo z
POZOR!
VIDEO
nadzor

Video nadzor v večini javnih ustanov sicer je, a so posnetki pogosto slabi. Na sodišču je tako dokazovanje kaznivega dejanja zaradi tega vedno težko. Pred leti je moški nastavil bombo na vrata nekdanjega gradbenega podjetja v Vegradu in je bil zato tudi v priporu. Vendar mu ravno zaradi slabih posnetkov krivde z gotovostjo niso mogli dokazati.
obrazložitvijo, da smo na centrih strokovno usposobljeni, da obvladujemo jezo pri ljudeh, da jih razumemo, saj so v stiski. Drugi razlog je bil, da so se po nekdanji zakonodaji kazniva dejanja, kot je grožnja na delovnem mestu, preganjala izključno z zasebno tožbo. S tem so bile uradne osebe še bolj osebno izpostavljene in si tega niso želele. Lani pa je država ukinila pregon na zasebno tožbo in uvedla pregon na predlog oškodovanca. To je posledica aktivnega opozarjanja centrov za socialno delo, različnih društev, zavodov in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini.«
Zato so tudi s celjskega CSD letos na policijo prijavili kar nekaj tovrstnih primerov, hkrati načrtujejo tudi izobraževanje na temo varnosti. V CSD Celje deluje varnostna služba, vsi zaposleni pa imajo z internim varnostnim sistemom možnost, da takoj na pomoč pokličejo varnostnika. »Zavedamo se, da delamo tudi s tvegano skupino uporabnikov, ki imajo osebne težave, a tudi materialne. Delamo z ljudmi, ki imajo tudi duševne motnje. Zato bi bilo dobro v prihodnosti - glede na dogajanja, ki se vrstijo - razmišljati o drugih tehničnih oblikah varovanja in preventive,« še zaključuje sogovornica.
Žalitve zaradi
splošnega
nezadovoljstva
Do tveganih primerov prihaja kdaj tudi v prostorih Mestne občine Celje in Upravne enote Celje. »Največkrat gre za verbalno nasilje, leta 2011 je prišlo tudi do obvestila, da je v naših prostorih podstavljena bomba. Opažamo, da do takšnih dogodkov prihaja predvsem zaradi splošnega nezadovoljstva v državi,« pravijo v Mestni občini Celje. Njihove prostore varuje varnostna služba, pri čemer varnostnik pri vsakem, ki vstopi v dele stavbe, kjer je vstop nepooblaščenim prepovedan, tudi preveri identiteto. »Seveda smo v preteklem obdobju že imeli primere, ko so morali posredovati varnostniki,« je dejal tudi načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko. Ta ima organizirano skupno varnostno službo s celjsko občino. »Zaposleni v upravni enoti so v nekaterih primerih deležni predvsem verbalnega nasilja, kar je posledica mnogih dejavnikov, ki bi sami po sebi zaslužili obširno in temeljito obravnavo v družbi.« pravi Vrečko.
Tudi v knjižnicah
Povsem varni niso na primer niti zaposleni v
OBJEKT JE VAROVAN
Takšen napis lahko opazite skoraj v vseh javnih ustanovah. Vendar ljudi, ki grozijo uslužbencem teh ustanov, vedno ne ustavi.
knjižnicah. »Pred kratkim smo bili priča primeru, ko je obiskovalec s knjižničarjem verbalno obračunal, prišlo je tudi do manjšega fizičnega stika. Razlog za neljub dogodek je bilo ne-spoštovanje pravilnika o poslovanju knjižnice,« so nam dejali v Osrednji knjižnici Celje. Moški, ki je bil nasilen, se namreč ni želel - a bi se po predpisih moral - identificirati z osebnim dokumentom. »V knjižnici se zaposleni občasno soočamo z verbalnim nasiljem, predvsem kadar se stranke ne strinjajo s plačilom zamudnin ali prepovedjo uporabe računalnikov, ki je posledica določenih omejitev,« še dodajajo. Se je pa v celjski knjižnici že dogajalo v preteklih mesecih tudi to, da so uporabniki uničevali kljuke, stikala, alarme. To so v knjižnici policiji tudi prijavili in zoper storilce podali tudi kazenske ovadbe.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PRAZNJENJA GREZNIC/ MKČN PO NASELJIH
September - občina Vojnik
BOVSE
ILOVCA
IVENCA
JANKOVA
PRISTAVA
RAZGOR
Oktober - občina Vojnik
male komunalne čistilne naprave
Tel.: (03) 42 50 300
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Zakaj je Euroservis najboljša izbira za vaš avto? Ker ga boste našli povsod po svetu. In povsod bodo storitve na najvišji ravni.
Inovacije imajo skupni imenovalec: EUROSERVIS
SRO UPALI TO
EUROSERVIS
j -
Najboljše
avtoservisne storitve na enem mestu
Euroservis izhaja iz mednarodnega koncepta, t. i. Groupa-uto International, ki povezuje nacionalne skupine neodvisnih distributerjev. To pomeni, da v mreži na enem mestu najdete najboljše storitve in kakovostne rezervne avtodele.
Zato skupina združuje vse tisto, kar ste vedno iskali za svoj avto: od osnovnega hitrega servisa do rednega pregleda in vrhunskih popravil. Skupina Groupauto International deluje po načelu: »Moč skupine vedno preseže seštevek moči posameznikov v skupini.« Tako je skupina Groupauto International pravzaprav omrežje številnih specialistov za distribucijo rezervnih delov in storitev za osebna in tovorna vozila, tovornjake in prikolice.
mreža po Sloveniji
* t
POIŠČITE NAJBLIŽJI EUROSERVIS na www.euroservis.si Varno pot vam želimo
TEL.: 041693394
PRODAM INSERI/ISTRAKTORIEI/
Servise najdete povsod po svetu
Avtoservisna mreža Euroservis je del svetovne mreže Eurogarage. To pomeni, da boste avto-servise našli na več kot šest tisoč mestih v Evropi in Južni Ameriki. Servisi izvajajo storitve v skladu z najnovejšimi trendi in smernicami v avtomobilski industriji. V vozila vgrajujejo originalne rezervne dele oziroma originalu enakovredne rezervne dele.
Inovacije so del vsakdana
Mehaniki v mreži se s težavami, z novostmi in zanimivostmi na področju avtomobilske industrije srečujejo vsak dan. Tako inovatorji na področju mobilnosti niso le tisti, ki avto zasnujejo, ampak so to tudi proizvajalci avtomobilskih delov, ki jih določeni proizvajalci vgrajujejo.
V koraku s časom
Ker so Euroservisi vpeti v veliko globalno mrežo avtomobilskega poprodajnega trga tako na področju rezervnih delov kot tudi na področju servisnih storitev, njihovi mehaniki v vsakem trenutku lahko dostopajo do pomembnih informacij. Tako mreža Euroservis skrbi za znanja, ki jih v času hitrega tehnološkega napredka avtomehaniki lahko pridobijo v najkrajšem možnem času. To pomeni, da so mehaniki v mreži Euroservis resnično dobro podkovani in s svojim znanjem znajo rešiti še tako zapleten primer.
M h
MAL
1B/ROSERV/S
rALEŠ ŽOLNIR S.P. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav ^
E STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
- STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<PTIKN
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEDE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^ĆAS^dejavmki^dj.00-1 frOO^sobota od 84)0-12.00 ^p
* 10% popust* ob nakupu yL- je koreKcijskih in sončnih očal
^Л	POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
z{™: ШЈШ11ШШ
ŠPORT
17
Dobro razpoloženi rokometaši Urban Lesjak, Vid Poteko, Blaž Janc in Miha Zarabec so hrabro stopili na oder Priljubljen0st Marjana Fabjana je očitna.	in zapeli V dolini tihi ob pomoči Vikija Ašiča ml. in njegovih Vitezov Celjskih ter plesalk celjskega kluba Kattan.
Na svidenje po Tokiu 2020
Olimpijci, ponos Celja - S petjem navdušili rokometaši
Sprejem na Krekovem trgu v Celju, ki sta ga pripravila Zavod Celeia in Mestna občina Celje, je popolnoma uspel. Navkljub precejšnjemu osipu gostov iz atletskih in tudi judoističnih vrst, se je zbralo precej obiskovalcev, ki so še zadnjič pozdravili ponos knežjega mesta.
Sprejema so se udeležili olimpijska prvakinja iz Ria de Janeira Tina Trstenjak, njen trener Marjan Fabjan, Adrian Gom-boc, Mihael Žgank (vsi Judo klub Z'dežele Sankaku Celje), Urban Lesjak, Vid Poteko, Miha Zarabec, Blaž Janc (vsi Rokometni
klub Celje Pivovarna Laško), reprezentančni zdravnik Sašo Djurič, Martina Ratej in Milan Kranjc, trener Roberta Rennerja (oba Atletsko društvo Kladivar Celje).
Denarne nagrade
Celjski župan Bojan Šrot je predstavnikom treh klubov izročil čeke v vrednosti 2.000 evrov. Toliko je dobila tudi Tina Trstenjak, Ana Velenšek, dobitnica bronaste medalje, ki je opravičeno manjkala, pa 1.500 evrov. Pred operacijo kolena je skočila na zaslužen počitek na južni Jadran.
Odsotni so bili še člani Kladivarja Maruša Černjul (že v ZDA), Robert Renner (na poti na miting v Pariz) in Luka Janežič, judoist Rok Drakšič ter rokometaša Blaž Blagotinšek in Simon Razgor, ki sicer nista več člana celjskega kluba, a sta v Celju začela svoji športni poti.
Veseli rokometaši
Zbrane sta z duhovitimi odgovori in domislicami nasmejala Marjan Fabjan in Bojan Šrot, ki je poudaril: »Velik uspeh je že uvrstitev na olimpijske igre. A še posebej
čestitam obema nosilkama medalj, Tini in Ani. Pravkar je minila 125. obletnica organiziranega športa v Celju, že so tu novi uspehi. Sledila bo še 70-letnica igranja rokometa v Celju.« Izkazali so se rokometaši (šesti v Riu), ki so znano vižo zapeli ob pomoči glasbene skupine Vitezi Celjski. Besedilo pesmi V dolini tihi so nekajkrat duhovito priredili. Upamo, da bo čez štiri leta - po olimpijskih igrah v Tokiu - še bolj veselo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Z leve so Peter Harnold, Domen Dornik, Nikolaus Wihlidal, Nik Kojc in Sandi Ivančič.
Celjani obranili naslov
Ekipno državno prvenstvo v trialonu (superšprintu) je bilo v Ljubljani. Tekmovalci so morali opraviti s po tristo metri plavanja, z osmimi kilometri kolesarjenja in dvema kilometroma teka.
Lani so v Celju presenetljivo zmagali gostitelji, ki so letos obranili naslov prvakov. Poškodovanega Sandija Ivančiča je zamenjal Nik Kojc, a skupaj z Domnom Dornikom in Nikolausom Wihlidalom poskrbel za veselje pri ŠRK Celje. Druga ekipa ŠRK (Vasja Povše, Tim Gošnjak, Janez Klančnik) je zasedla 5. mesto. Trener Sandi Ivančič je dejal: »Fantje niso bili vajeni braniti naslova, zato je bilo v uvodu precej živčnosti. Ostale ekipe so se pripravile na nas in so skupno prilagodile taktiko. Padec Kojca nas je malo prestrašil, a je bila dirka zato za gledalce še bolj zanimiva.«
DŠ
Foto: VLADO LIPOVŠEK
NA KRATKO
Ekipno zlata in bronast
Palice, bolezen ...
Pariz: Slovenski rekorder v skoku s palico Robert Renner je na diamantni ligi delil sedmo mesto. V prvem poskusu je preskočil 5,36 metra, na 5,51 metra pa je bil trikrat neuspešen. To je bila rezultatsko njegova najslabša letošnja tekma. Prva težava je bila ta, da Renner ni imel palic, s katerimi je skakal na vseh tekmah v sezoni, tudi na OI, kajti izgubile so se na enem izmed evropskih letališčih. Obenem pa je atlet Kladivarja v Riu zbolel. Sinoči je nastopil na mitingu v Velenju. Luka Janežič je trenutno še rezerva za drevišnji tek na 400 metrov v Zürichu.
V Minsku tudi Ken
Ljubljana: Po prijateljski tekmi z Italijo in porazu z 2:1 je slovenski hokejski selektor Nik Zupančič določil ekipo za kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah leta 2018. V Minsku bo igral tudi Celjan Ken Ograjenšek. Danes bo prva tekmica Poljska (14.00). Zatem bo Slovenija igrala še z Dansko (petek, 14.00) in Belorusijo (nedelja, 16.00). Na OI vodi le prvo mesto.
Trije v Alpe Jadran
Ljubljana: Trije košarkarski klubi s celjskega območja bodo nastopili v ligi Alpe Jadran. Trinajst moštev bo razdeljenih v štiri skupine. Košarkarji laškega Zlatoroga bodo imeli tri nasprotnike, koprsko Lastovko, avstrijski Klosterneuburg in hrvaške Vrijednosnice iz Osijeka. V skupini C bosta poleg šentjurskega Tajfuna še avstrijski Kapfenberg in Levicki s Slovaške, v skupini D pa bosta tekmeca Rogaške reški Kvarner in slovaški Komarno. (DŠ)
Na brzicah Soče je bilo evropsko kajakaško prvenstvo v slalomu za mladince in mlajše člane. Predstavniki celjskega kluba so se v Solkanu izkazali v ekipnih vožnjah, v posamičnih žal ne.
Med kajakaši sta mlajša člana Simon Brus in Martin Srabotnik skupaj z Žanom Jakšetom osvojila zlato medaljo. V posamični konkurenci se Brus ni uspel uvrstiti v finale, Srabotnik je bil trinajsti in je povsem zadovoljil, kajti komaj je zacelil težjo poškodbo rame. Kanuist Urh Turnšek, ki je star 16 let, je upravičil svoj nastop in med mladinci osvojil 12. mesto. V ekipni vožnji si je Turnšek celo priveslal bronasto medaljo. Drugi konec tedna v septembru bo v Tacnu finale svetovnega pokala za člane v slalomu, nastopila bosta tudi Brus in Srabotnik.
DŠ
Foto: KKK NIVO CELJE
Z desne so Martin Srabotnik, Simon Brus in Žan Jekše.
18
ŠPORT
[SEDEMDESET LET ROKOMETA
u
Piše: ANDREJ SUSTERIC
Najslabša sezona 2008/09
V ligi prvakov dvakrat med šestnajstimi najboljšimi
V ligi prvakov v sezoni 2007/08 so Celjani nastopili v skupini F in zasedli 2. mesto za Gummersbachom ter pred Veszpremom in islandskim Valurjem Reykjavik ter se s tem uvrstili v glavno skupino 4, kjer so osvojili zadnje mesto. Prva je bila Barcelona, drugi je bil Svendborg Gudme in tretji Pick Szeged. Tako so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, a se s tem vendarle uvrstili med šestnajst najboljših ekip v Evropi.
Po porazu v Reykjaviku z 29:28 novembra 2007 je vodstvo kluba odstavilo Ka-sima Kamenico in za trenerja postavilo dotedanjega športnega direktorja Slavka Iveziča, ki je ekipo vodil do konca sezone. Kamenica se še dolgo časa ni sprijaznil z odstavitvijo in je blatil klub v medijih, kar je bilo do takrat edinstveno ravnanje katerega trenerja v zgodovini kluba.
Na finalnem turnirju slovenskega pokala v dvorani Zlatorog (29. in 30. marec 2008) so celjski rokometa-ši zasedli šele tretje mesto
Slovo od kluba, z desne Tone Turnšek in Andrej Sušterič
(zmagovalec Cimos Koper), a so po uspešno odigrani končnici osvojili šestnajsti naslov državnih prvakov. Vrstni red: 1. Celje PL 55 točk, 2. Cimos Koper 51, 3. Gorenje Velenje 50, 4. Trimo Trebnje 36 ... Državni prvaki 2008 so postali tudi starejši (trener Vlado Murko) in mlajši dečki (trener Klemen Luzar).
Pred začetkom sezone 2008/09 sta 23. maja odstopila v. d. direktorja kluba Andrej Šušterič (v klubu 24 let: 1984-2008) in predsednik Tone Turnšek, ki je
Ekipa v sezoni 2007/08. Z leve zgoraj so Kasim Kamenica (trener), Mirsad Terzić, Srdjan Trivundža, Renato Sulić, Aca Stojanović, Miladin Kozlina, Igor Kos in David Špiler, v srednji vrsti Tomaž Ocvirk (kondicijski trener), Žiga Drugovič, Dragan Gajič, Miha Gorenšek, Alem Toskić, Edvard Kokšarov, Miran Maksimovič (fizioterapevt) in Rado Petru (tehnični vodja), v prvi vrsti pa Herman Wirth (pomočnik trenerja), Jan Gregorc, Aljoša Čudič, Gorazd Škof, Aljoša Rezar, Vasja Furlan, Aleš Muhovec, Slavko Ivezič (športni direktor) in dr. Rudi Čajavec (zdravnik).
-	za Chamberyjem in pred švedskim Hammarbyjem ter litovskim Granitasom
-	se s tem uvrstili v glavno skupino 2, kjer so pristali na zadnjem mestu (vrstni red: 1. Rhein-Neckar Löwen, 2. Croatia osiguranje Zagreb, 3. Chambery), in izpadli brez ene same zmage ter s tem ponovno obstali med šestnajstimi najboljšimi ekipami v Evropi.
Povratnik Tone Tiselj, eden najboljših slovenskih rokometnih trenerjev, je kljub obetavni ekipi s trinajstimi aktualnimi ali z bivšimi reprezentanti raznih držav dosegel v vseh letih osamosvojitve do zdaj najslabši rezultat prve ekipe - 4. mesto v državnem prvenstvu in 2. mesto v pokalu. V finalu pokala 19. aprila 2009 v Kopru so Celjani izgubili z domačim Cimosom (24:19),
ki je zmagal tudi v državnem prvenstvu. Vrstni red je bil: 1. Cimos 51 točk, 2. Gorenje 47, 3. Trimo 33, 4. Celje PL 33 ... V tej najslabši sezoni 2008/09 so celjski rokometaši v državnem prvenstvu izgubili kar trinajst tekem in s tem dosegli komaj 55-odstotni izkupiček.
Naslednjič: Celjska šola rokometa (32. del)
Foto: arhiv RK CPL
bil osemnajst let funkcionar (1990-2008). Nadomestila sta ju direktor kluba Mijo Zorko (2008-2010) in novi predsednik Boško Šrot, tedaj tudi direktor Pivovarne Laško. Po samo enoletnem predsednikovanju ga je leta 2009 za dve leti nadomestil Tone Turnšek, ki je nato leta 2011 dokončno odšel v »pokoj« tudi glede rokometnega kluba.
Celjski rokometaši so v ligi prvakov 2008/09 dosegli enak rezultat kot v prejšnji sezoni. Najprej so v skupini A zasedli 2. mesto
Ekipa v sezoni 2008/09. V zgornji vrsti z leve so Aleksej Peskov, Luka Ščurek, Branko Bedekovič, Miladin Kozlina, Mirsad Terzić, Renato Sulić in Jure Bornšek (fizioterapevt), v sredini Herman Wirth (pomočnik trenerja), Tomaž Ocvirk (kondicijski trener), Nikola Kojić, Alem Toskić, David Špiler, Tomaš Rezniček, Miha Gorenšek in Tone Tiselj (trener), sedijo pa Boris Vodišek, Jan Gregorc, Dragan Gajič, Aljoša Rezar, Aljoša Čudič, Eduard Kokšarov, Vasja Furlan in Žiga Mlakar (manjka vratar Beno Lapajne).
Celje slavi, Gorenje v boj
Na prizorišče novinarske konference so »prisupali« vsi celjski rokometaši. Med najbolj spretnimi je bil -tako kot tudi na igrišču v Portorožu - Jaka Malus.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško se od četrtka pripravljajo v Laškem, zato so cilje in želje pred začetkom nove sezone razkrili tam. Prvi cilj so že izpolnili, kajti v Portorožu so osvojili superpokal. V soboto bodo odigrali še eno več ali manj prestižno tekmo, svojo prvo v ligi Seha.
Danes bo od 11.30 na Trgu celjskih knezov na ogled razstava 70 let rokometa v Celju, jutri bo v Narodnem domu slavnostna akademija, v soboto bo celjsko obarvani Veszprem gost Zlatoroga, v rokerskem večeru pa bo predstavljena nova himna kluba.
Za velenjske rokometaše je osvojitev prvega mesta na turnirju v Csurgu zelo dobra popotnica pred kvalifikacijskim turnirjem za ligo prvakov, ki bo v soboto (polfinale) in nedeljo v slovaškem Prešovu, ko naj bi se za eno prosto mesto pomerili z domačim Tatranom.
Favorit znan
»Po osvojenem superpo-kalu načrtujemo še naslova
v državnem in pokalnem tekmovanju, v ligi prvakov preboj v osmino finala, medtem ko se glede ciljev v ligi Seha nismo natančno opredelili,« pravi direktor kluba Gregor Planteu. Dodal je, da je denarja za izpeljavo celotne sezone dovolj, čeprav finančna sanacija kluba še poteka. Trener Branko Tamše je glede evropskega podprvaka Veszprema priznal: »Deset minut pred koncem finala sem določenim igralcem poslal čestitke za naslov, potem pa sem se moral opravičevati. Saj veste, Madžari so proti Kielcam vodili že za devet golov, potem pa izgubili. Zato so še okrepili igralski kader, o katerem ne velja izgubljati besed. Mi bomo skušali prikazati vse, česar smo v tem trenutku sposobni.«
S čvrsto voljo
Celjani so v Portorožu petič osvojili superpokal. Koprčane so premagali s 25:24. To je bil najtesnejši izid v dosedanjih superpo-kalih. Vsekakor je bil zaplet
nenadejan. Primorci so igrali odlično, oslabljeni Celjani pa so se morali znajti še brez Vida Poteka, ki je zgodaj prejel rdeči karton. Tamše je pri zaostanku iskal primerno postavo, za zaupanje se mu je najbolj oddolžil Jaka Malus, ki je dosegel osem golov
iz enajstih poskusov: »Vedeli smo, da nam bo težko, kajti pozno smo se zbrali v popolni postavi. Z lastnimi napakami smo skoraj premagali sami sebe, po drugi strani pa smo s čvrsto voljo dokazali, da smo prava ekipa.« Nekdanja rokometaša Celja, Celjan
Rolando Pušnik in Šoštanj-čan Iztok Puc sta nova člana Hrama športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije. Namesto pokojnega Puca je nagrado prevzel njegov sin Borut.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Tokrat obetavna vremenska napoved
Le še dva dneva sta preostala do tradicionalnega ultramaratona od Celja do Logarske doline.
Štart v Celju na 74-kilometr-sko progo do Logarske doline (možni so izstopi v Mozirju in na Lučah) bo v soboto ob 6.00, v Mozirju ob 9.00, na Ljubnem ob 10.30, v Lučah pa še eno uro kasneje. Vsi maratonci in pohodniki bodo dobili štartno številko z vtisnjenim čipom. »Ob lepem vremenu imamo manj logističnih težav, pa še vzdušje v ciljnem prostoru je precej boljše. Po drugi strani pa si ne želimo preveč sonca, ker ovira ultra-maratonce,« pravi predsednik Društva maratoncev in poho-dnikov Celje Odon Simonič. Čas teka iz Celja je omejen na enajst ur in pol. Organizatorji pričakujejo med 600 do 700 udeležencev, morda tudi več, zato rotijo vse v prometu, naj upoštevajo navodila redarjev.
DŠ
novi tednik	CDODT	1Q
Št. 35, 1. september 2016	ОГОП1	19
Rudar zmagal v gosteh, Celje izgubilo doma
Rahmanović okrepil celjsko moštvo, Bokalič velenjsko
Celjski nogometaši so bili brezkrvni in so gladko klonili na svojem štadionu v 7. krogu 1. SNL, Velenjčani pa so prepričljivo slavili v gosteh. Vodstvo je prevzela Gorica, Rudar je šesti, Celje pa predzadnje.
V Areni Petrol je štajerski derbi (0:3) spremljalo 2 tisoč gledalcev. V prvem delu sta najlepši priložnosti pri gostih zapravila Sunny Omoregie in Milivoje Novakovič, na drugi strani je prosti strel Lovreja Čirjaka le za malenkost obšel vrata. Prelomna je bila akcija v 51. minuti, ko je Janez Pišek nesrečno z glavo preusmeril žogo v lastna vra-
ta. Za 0:2 je z glavo po podaji s kota zadel Omoregie, bivši napadalec Celja, in se po oceni domačega občinstva preveč veselil. Srečen, ker mu je le uspelo zadeti, je najbrž pozabil na nepisano pravilo, da se ob doseženem golu bivšemu klubu veselje malce prikrije. Slišal je žvižge. Tretji gol je dosegel Luka Zahovič, le nekaj sekund po tistem, ko je stopil na zelenico.
Preveč odhodov iz Celja
Trener gostov Darko Mila-nič je bil zelo zadovoljen, na njegovo izjavo o mariborski premoči je strateg Celja Ro-
bert Pevnik odvrnil: »Moje mnenje pa je, da je bil prvi polčas enakovreden. Tudi mi smo imeli svoje priložnosti. Dvakrat je zapretil Čirjak. Po zelo poceni prejetem golu smo se morali odpreti, kar je Maribor s svojo kakovostjo znal izkoristiti in še dvakrat zadel.« Nato je Pevnik poudaril: »Preveč igralcev, ki so bili nosilci igre, je odšlo. Položaj je zaskrbljujoč, pripeljati moramo tri okrepitve.« Pevniku se je ena želja uresničila. Novi član NK Celje je Amar Rahmanović. 22-letni državljan Bosne in Hercegovine je zelo dober vezist. Svojo nogometno pot je začel v Tu-
Pri 0:0 je žoga po prostem strelu Lovreja Čirjaka le za malenkost švignila mimo desne vratnice mariborskih vrat.
Sedma ameriška košarkarica v Celju
Ženski košarkarski klub Athlete Celje se je okrepil s 25-letno nekdanjo ameriško re-prezentantko Shante Evans.
186 centimetrov visoka Evansova ima za seboj zelo uspešno kariero na univerzi Hofstra. V svoji zadnji študentski sezoni v ligi NCAA je v povprečju dosegala 16 točk in zbrala več kot 11 skokov na tekmo. Prvič je v Evropi zaigrala pred tremi leti in postala bolgarska prvakinja, nato se je preselila v Francijo, letos se je veselila naslovov državne in pokalne prvakinje v Romuniji. Evansova je ponosna na dejstvo, da je bila leta 2011 izbrana v ameriško reprezentanco, s katero je nastopila na Panameriških igrah v Mehiki.
»Vesel sem njenega prihoda. S svojimi izkušnjami in kakovostjo bo v veliko pomoč našim mladim igralkam. Shante je v najboljših košarkarskih letih in je še vedno zelo motivirana,« je poudaril trener državnih in pokalnih prvakinj Damir Grgić. Evansova je sedma ameriška košarkarica, ki bo nosila celjski dres. Pred njo so za Athlete igrale Tavelyn James, Carmen Thomas, Nikya Hughes, Kara Richards, LaKri-sha Brown in Monique Blake. Prvega treninga Athletea se je 8. avgusta udeležilo devet igralk, Iva Slonjšak, Andrea Marić, Milina Mišeljić, Althea Gwashavanhu, Annamaria Prezelj, Alma Potočnik, Larisa Ocvirk, Zala Lešek in Rebeka Kračan. Kasneje so se priključile novinka iz Novega mesta, Aleksandra Krošelj, Lorena Molnar, ki je bila posojena v Pulj, ter 15-letni Postojnčanka Lana Šantelj in kadetska reprezentantka Bosne in Hercegovine Ksenija Mitrić. Rehabilitacija izjemno nadarjene Zale
Z leve so trener NK Celje Robert Pevnik, športni koordinator Sebastjan Gobec in športni direktor Spasoje Bulajič. Zaenkrat ukrajinskih vlagateljev, katerih prihod so napovedovali vodilni možje kluba, ni na spregled.
zli pri Slobodi. Po igranju za srbski Novi Pazar, sarajevski Olimpik in puljsko Istro se je v začetku lanskega leta preselil v Koper, decembra pa v Maribor. Zdaj je bil prost igralec. S celjskim klubom je podpisal dveletno pogodbo. Po tekmi med Slovenijo in Litvo bo lokalni derbi v Velenju.
Suverena zmaga za skok po lestvici
Nogometaši Aluminija so v 6. krogu šokirali Ljudski vrt, ko so premagali Maribor, nato pa so pred svojimi gledalci visoko izgubili proti Rudarju (0:3). V uvodu se je zvrstilo nekaj poskusov na obeh straneh, v 37. minuti pa so Velenjčani povedli z zadetkom Kamerunca Johna Maryja. Isti igralec je na 2:0 povišal v 47. minuti, pet minut pozneje pa je končni izid postavil Mitja Lotrič. Velenjčani za vodilno Gorico zaostajajo za pet točk, za Olimpijo le tri. Varovanci trenerja Slobodana Krčmarevića so si za razliko od celjskih nogometašev pripravili miren reprezentančni premor. »Zelo smo veseli zma-
ge. Na tekmo smo se dobro pripravili in izkoristili svoje priložnosti. Zadeli smo v pravih trenutkih,« je po tretjem zmagoslavju dejal Damjan Trifkovič in pristavil: »Rudar je ekipa, ki sodi v zgornji del lestvice. Počasi se bližamo želeni poziciji, čeprav nam na začetku na nekaterih tekmah ni steklo, prepoceni smo izgubljali točke. Verjamem, da bo še precej bolje.« Rudar se je ob koncu prestopnega roka okrepil z Davorjem Bo-kaličem. Gre za 25-letnega in 193 centimetrov visokega napadalca, ki je pogodbo podpisal za dve leti. Nazadnje je igral za Bravo, svojo športno pot pa začel v Domžalah. »Ta reprezentančni premor je resnično prišel v pravem trenutku, saj je nekaj igralcev prišlo v moštvo tik pred začetkom sezone, nekateri še kasneje, zato se moramo še bolje spoznati. Trener je bil zadovoljen z nami in nam namenil dva prosta dneva,« je zaključil Trifkovič.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Celje (4-4-1-1): Kotnik -Vidmajer, Travner, Hadžič, Klemenčič - Marcius, Pun-garšek, Pišek, Podlogar -Čirjak - Volaš. Igrali so še Glavaš, Šporn, Križan.
Rudar (4-4-2): Ristić -Mužek, Zec, Billong, Jahić - Pišek, S. Babić, Lotrič, Trifkovič - Glavina, Mary. Igrali so še Dodlek, Grgić, Tolimir.
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA
GORICA
DOMŽALE
LUKA KOPER
MARIBOR
KRŠKO
ALUMINIJ
CELJE
RUDAR
KALCER
7 5 0
7 4 1
2	11: 6	15
2	10: 6	13
7 4 0 3	7: 6	12
7 3 2 2	10: 7	11
7 3 2 2	11: 9	11
7 3 13	9: 7	10
7 2 3 2
7 2 1 7 2 1
7:10	9
4 9:12	7
4 6:9	7
3 4 5:13	3
Shante Evans
Friškovec poteka po načrtu. Klub so zapustile Tina Jakovina, Ivana Dojkić in Tina Trebec.
Celjanke bodo v sredo in četrtek igrale v Poreču proti ruskima ekipama Dinamo Kursk in Enisey Krasnojarsk. Sredi meseca se bodo udeležile zelo močnega turnirja v madžarskem Szeksardu, 24. in 25. septembra pa bodo v svoji dvorani odigrale tekmi z beograjskim Partizanom.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv ŽKK ATHLETE
2 0
MALI OGLASI/INFORMACIJE
Termo-tehnika d.o.o. je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav.
Zaradi povečanja naročil iščemo
nove sodelavce za delo v proizvodnji
Področje dela: izdelava toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Potrebna izobrazba: študent elektrotehnike, mehatronike ali strojništva; elektrotehnik ali elektrikar
Kraj dela: proizvodni objekt Kronoterm (Termo-tehnika, d. o. o.), Industrijska cona Trnava ob neposrednem izvozu AC Šentrupert. Delo je enoizmensko. Pričetek dela: takoj po uspešnem razgovoru Kontakt: Termo-tehnika, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče, telefon 041/605-951.
		1
STROJI	1	POSEST
PRODAM
PRODAM
SADNO stiskalnico, 100 l, za 50 EUR in sedež za kosilnico Bcs prodam za 100 EUR. Telefon 041 779-048. 1941 MLIN za sadje prodam. Telefon 041 818899, popoldan.	1949 OBRAČALNIK pajek Potinger 047 prodam ali menjam za teličke. Telefon 041 653-422. Š 65
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111 • 041954 206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Letnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809.	p
)
©

VTV - Vaša televizija, Zarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@sioi.net www.facebook.com/vtvstudioslo
Glasujte za uaše najljubše narodnozabaune in zabaune uideospote
usak dan, 5x na dan
na programu vtv - uaše teleuizije
NA KONCU POLETJA UAS ČAKAJO TUDI NAGRADE!
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd, 26.464 m2 in stanovanjsko hišo (Klanc 16, Dobrna) z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 35.000 EUR. Hiša ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava delno obnovljeno stanovanjsko hišo z dvoriščem in delno tudi kmetijskim zemljiščem na naslovu Šentjungert 23, skupaj zemljišča 1.698 m2, 130 m2 stanovanjske in bivalne površine, z gospodarskim objektom. V hiši obnovljeno ogrevanje na biomaso. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Cena 59.900 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-162-15315. Telefon 041 708-198.	n
KUPIM
KMETIJO na odlični lokaciji, 6 ha, ravna lega, oddaljeno 5 km iz Rogaške Slatine, h kmetiji spadata dva objekta, gradnja letnik 1972, prodamo. Telefon (03) 5813-020 ali 041 286-457. p LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo; zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 79.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.	n
V LEPEM, mirnem predelu Celja prodamo dobro vzdrževano medetažno družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.	1942
HIŠO ali kmetijo v Laškem oziroma okolici kupim. Telefon 051 785-280. 1667 HIŠO v Celju, lahko potrebuje prenovo, financiranje urejeno, kupim. Telefon 031 309-555.	n
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, elitno, center Celja, 155 m2, 3. nadstropje, ogrevanje na plin, dvigalo, vsi priključki, parkirišče, terasa s sanjskim 30 m2 velikim razgledom, prodamo za 143.000 EUR. Telefon 051 856-202, Fripas, d. o. o., Celje. 1880
ШШ
1
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03/425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, za 37.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-9475. Telefon 041 708-198.	n
KUPIM
ENOINPOL- do dvoinpolsobno stanovanje v Celju, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 866-822.	n
ODDAM
V CELJU na Otoku oddam dvosobno stanovanje, 53,5 m2, v pritličju. Lahko tudi študentje ali dijaki. Telefon 041 506-844.	1923
GARSONJERO v Celju, Nova vas, Pohorska ulica, oddam v najem. Telefon 041 550-132.	1939
NA relaciji Šentjur-Dramlje ugodno oddam opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 040 590-111. 1967 V CELJU oddam v najem stanovanje za družino in samsko sobo. Telefon 070 418-525.	1960
GARSONJERO v Škvarčevi ulici v Celju oddam. Številka energetske izkaznice 2015-63-79-5012. Telefon 051 606999.	1976
PRODAM
PEČ na olje, z gorilcem (rabljeno), možno tudi na palete, prodam za 150 EUR. Pokličite po telefonu 040 541-263.
1932
REGAL, 335 x 205 cm, dva fotelja, kavč, klubsko mizico, televizor Samsung, omarico za televizijo in preprogo, 205 x 210 cm, skupaj prodam za 200 EUR. Telefon 040 396-697. 1953
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.0.0.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
V SPOMIN
TOMAŽU SIMONU
(2. 11. 1967 - 1. 9. 2009)
Dan se prebuja v žarkih upanja. Najin zadnji trenutek ujet v neskončnosti mojega življenja.
V podzavesti se vrti pokvarjena plošča zadnjega snidenja. Takrat sem se lahko še poslednjič ozrla nazaj, ti podarila zadnji pogled, navidezni poljub in upajoč objem.
A na mrzlo rožnatih ustnicah je obviselo najino prehitro slovo. (Vita Zgoznik)
Njegovi najdražji: mamica Ivanka, oči Tomo in sestra Alenka z družino
TRI visoke garderobne omare, 100 x 220 x 60 cm, prodamo. Telefon 041 639535.
1973
PSE, stare 7 tednov, prodamo. Telefon 031 301-738, 051 214-651. 1936 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 051 258-069. 1946 DVE telici simentalki, breji 7 in 8 mesecev, stari dve leti, prodam. Telefon 070 724-181.	654
BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodamo. Telefon 031 497-410. 1950 PUJSKE, do 40 kg, prodamo. Telefon 041 808-421.	1951
PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 797052.	1958 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 766-527. 19 6 4
KOKOŠI nesnice jarkice rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Možna tudi menjava za manjšo. Telefon 041 966-791. l 180 DVA bikca limuzin in simentalec, težka okoli 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301.	p
TELICO simentalko, 420 kg, za pripust ali pitanje, prodam. Telefon 031 709-823.
1971
DVA prašiča, težka 80 kg, možen zakol ali nadaljnja reja, prodam. Telefon 031 221-243.	1972
PRAŠIČE domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	17 9 2 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n JARKICE nesnice, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n DVA bikca, čb, star 20 dni za 160 EUR, simentalec, star 15 dni in dve simen-talki, 145 in 200 kg, prodam. Možna menjava. Telefon 070 250-441.1892 TELIČKO in bikca simentalca, teža približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 573-9391 ali 070 799-029. 1917 BIKCA, sivega, 150 kg, prodam. Telefon (03) 5461-380. 1925
ШШШ
KUPIM
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
BIKCE in telice, težke od 170 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599.	1966
PAŠNO telico simentalko, težko 380 kg, prodam. Telefon 041 663-137. 1344
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVO kravo za dopitanje, pašno, kupim.
Telefon 031 743-351. 1859 KONJE in kobile, lahko z žrebeti vseh pasem, kupim. Telefon 068 161-662.
1937
HIDRAVLIČNI CEPILNIia DRV LANCMAN™ POVEZOVALNIK DRV LANCMAN™ KROŽNE ŽAGE S TRAKOM LANCMAN™
-	NOVI MODELI CEPILNIKOVI
-	V MARCU AKCIJA, PREVERITE PRI VAŠEM PRODAJALCU!
GcGOMARK
trgovina in proizvodnja d.0.0.
eoMAR* «Le.»., čerue 12, sr-ssos vransko
Ime in priimek:
C!
^^^ ^^^ Naslov, kraj:
o>:"
p
> o
C
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
n
tro
vedeževanje in astrologija
090 77 77
Z vami v iivo tudi na ydii najljubši televizij«
VESELJAK
4 v
ter d.0.0 , 2,19 GmJn.
POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST
Zakupite minute m se
Z vedeževalkami pogovarjajte ceneje

Ä, 070 44 44 22

iriti 'i ' -if
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Nihče ne sliši, kadar jočemo,
nihče nam solze ne otre, o, draga mama, ko bi se za trenutek le vrnila in nas v naročje svoje bi privila, z besedo nežno tolažila.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 2. september, ko smo ljubljeno in dobro mamo
MARTO VREČAR
rojeno Potočnik
pred desetimi leti pospremili v večnost. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, se je spominjate v molitvi in besedi ter postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni dragi
Umrla je naša upokojena sodelavka
HILDA KRAJNC
zaposlena kot dolgoletna vodilna višja medicinska sestra na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
PRODAM
VINO modra frankinja, belo, rdeče, odlično ocenjeno, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p
RDEČE vino modra frankinja, žametna črnina prodam. Telefon 041 284-127.
1877
MEŠANO belo vino žlahtnih sort prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 631-230.	1886
лштш
i aslrologinia
0906430
cena pogovora za minuto je 1.99 EUR dl po ceniku vašega operateija
VINO modra frankinja in belo mešano ugodno prodam. Telefon 051 346-441.
1900
GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346.	p VINO modra frankinja prodam. Cena 1,50 EUR/l. Telefon 041 403-266. 1822 BEL domač krompir za ozimnico prodam. Možna dostava na vaš dom. Telefon 051 628-677. 1794
KUPIM
GROZDJE rumeni muškat, muškat otonel, traminec kupim. Telefon 041 629-644.
1943
OSTALO
PRODAM
M
■4
THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSIN1N.ANDRE1@GMA1L.COM
v_/
Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedek
DRAGO TRUPEJ
iz Vodic pri Kalobju
Ob prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje,
sveče, svete maše ter denarne prispevke. Zahvaljujemo se pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, obema govornikoma, pevcem s Kalobja in iz Jakoba za zapete pesmi ter vsem zdravnikom in sestram, ki so mu v teh mesecih lajšali bolečine. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega Draga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi
VINO, 100 do 150 l, zelo dobre zlato rumene šmarnice, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 227-593. 1926 VINO brajdovec, jurka, frankinja, žame-tovka prodam. Telefon 041 519-738.
1931
KRMNO in krušno pšenico, ječmen in koruzo za silažo prodam. Telefon 041 759-681.	1952
BELO sortno grozdje za prešanje (rizling, kerner) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 794-332. 1959 JEDILNI krompir marabel, cena 0,50 EUR/ kg, prodam. Telefon 051 258-077.
1969
BELO vino laški rizling in chardonnay, 1 EUR/liter, Šmarje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 337-361. p
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
VINKO VRBNJAK
iz Ogorevca 16, Štore
V žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pozornost, izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam ob boleči izgubi stali ob strani.
Žalujoča žena in sin z družino
CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, kotno, velikost 170 x 60 x 200 cm, za 100 EUR in dve kolesi, moško in žensko, prodam za simbolično ceno. Telefon 749-2284, 031 481-701. 1854
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon
030	929-205.	1821 KOZLA, starega dve leti, dva kozlička, vino
brajdovec in pet silažnih bal prodam. Telefon 051 330-705. 1954 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, belo vino in mešano grozdje, prodam. Telefon 031 868-209.	1968 HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje, 130 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon
031	738-655.	1979
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO poslovno tajnico. Pogoji: znanje angleškega jezika, vozniki izpit, zanesljivost. Prijave pošljite na naslov: marlon@t-1.si.	1861
prodaja ZAGMINE
041 420 111 50 % 041 954 206 popust
Aidad.0.0., Prekopa 3, Vransko
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim osebam. Telefon 041 857-309.	1924
KAKO vzpostaviti in vzdrževati kvalitetne medčloveške odnose? Svetovanje za osebnostno rast, rezervacije terminov za pogovor v živo - telefon 031 014209; www.pot-do-srece.webs.com. n
Zaposlimo
avtokleparja
Pogoji: samostojnost, natančnost in delovne izkušnje. Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas, urejeno delovno okolje, stimulativno plačilo. Tel: 031 677 707,
vania.c@avto-skorianec.si
PRIHRANEK pri ogrevanju. Neizolirane cevi po nepotrebnem izgubljajo toplotno energijo. Nudim vam ugodno in strokovno izoliranje cevi, ki vam bodo zadrževale in ohranile toploto. S tem boste privarčevali pri ogrevanju. Miran Polajžar, s. p., Teharska cesta 116, Celje, telefon 041 775-355. 1811
KAKO vzpostaviti in vzdrževati kvalitetne medčloveške odnose? Svetovanje za osebnostno rast, od sobote do srede med 18. in 22. uro - 1,05 EUR/min (Telekom); www.pot-do-srece.webs. com.	n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
II		
rad	io cel	ie
n
Ljubezen je most med nebesi in zemljo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, pradedija in strica
STANISLAVA PREŠERNA
iz Košnice pri Celju (21. 6. 1939 - 13. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vsem krajanom Košnice, Šolskemu centru Celje in kolektivu Cinkarne Celje za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Prav tako bi se radi zahvalili gospodom župnikom
iz cerkve Svete Cecilije za opravljen obred. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči vsi njegovi
1935
Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast.
ZAHVALA
V sredo, 17. avgusta 2016, smo se na žalskem pokopališču mnogo prezgodaj poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in brata
MARJANA COKANA
po domače Mrharjevega Marjana iz Vrbja 43, Žalec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna ali ustna sožalja, darovali sveče, cvetje in svete maše ter našega dragega Marjana pospremili v njegov prezgodnji zadnji dom.
Posebej se zahvaljujemo župnikom Viktorju Arhu, Mirku Škofleku in Antonu Pergerju, pogrebnemu podjetju Morana in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za izredno lepo organiziran in opravljen pokop.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Jožek in Marjan, vnuki Marjan, Jaka, Tjaša in Bor ter sestri Jožica in Marjan a
1982
Ko človek umre, se zemlja razmakne
od bolečine, smrt zaboli bližnje, nastane veliko tišine. (Uroš Vošnjak)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
PAVLA AJDNIKA
iz Rimskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, podarili sveče in cvetje ter darovali za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Klemnu Jagru in gospodu župniku Jožetu Turku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, gospe Joški, gospe Brigiti, gospe Mariji, gospe Anici, gospodoma Mirku Stoparju st. in ml., gospodu Franciju Kapunu in gospodu Andreju Marinšku za ganljivo izrečene besede slovesa ter gasilcem, pevcem s Šmiklavža in
kolektivu knjižnice Laško. Predvsem hvala vsem, ker ste ga imeli radi in se v
tako lepem številu poslovili od njega. Žalujoči: žena Frida, sin Andrej, snaha Martina ter vnuki Urban, Florjan in Zala
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
CINEPLEXX
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 1. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK,
2. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
1.	MAJOR LAZER FEAT JUSTIN.	
	BIEBER & MO - COLD WATER	(4)
2.	CHESNEY KENNY FEAT. PINK -	
	SETTING THE WORLD ON FIRE (1)	
3.	MAGIC! - RED DRESS	(5)
4.	IMANI WILLIAMS FEAT.	
	SIGALA & BLONDE - DON'T NEED	
	NO MONEY	(3)
5.	ONEREPUBLIC - KIDS	(2)
6.	KING ELLE - GOOD GIRLS	(3)
7. ZHU - GENERATIONWHY		(6)
8.	CHRISTINA AGUILERA -	
	CHANGE	(5)
9.	GAVIN DEGRAW - MAKING	
	LOVE WITH RADIO ON	(1)
10.	ENRIQUE IGLESIAS FEAT.	
	TINASHE AND JAVADA -	
	DUELE EL CORAZON	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	ANU - BREZ BESED	(6)
2.	ANZHE - POZITIVEN SONG	(4)
3.	TABU - PRVI ZADNJI	(5)
4.	RINA K. - ŽIVLJENJE JE PRESTIŽ(3)
5.	BQL - MUZA	(5)
6.	ŽAN SERČIČ - POLETNA ZGODBA	(2)
7.	DAVID & ALEX FEAT. SAM -
TA OBČUTEK	(1)
8.	STENDBAJ - OBLAČEN POGLED(3)
9.	ALJA KRUŠIČ - FANTAZIJA	(2)
10.	BOMB SHELL - NAROBE SVET	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BON JO VI - THIS HOUSE IS NOT FOR SALE
MICHAEL BUBLE - NOBODY BUT ME
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
PATETICO - VALENTINA NIPKE - NOBEN ME NE RAZUME
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 3. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 4. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Marko Kra-vos, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 5. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Marko Kravos, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 6. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 7. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Iz radijskega arhiva, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj-mo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
novi tednik
Spored od 1. 9. do 7. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ben-Hur - pustolovski od četrtka do srede: 18.00, 20.25 Jason Bourne - akcijski triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 sobota: 20.45
Ledena doba: Veliki trik - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45 sobota: 13.40, 15.00, 17.00, 18.30 nedelja: 14.45, 16.45 Ledeni morilec: Vrnitev 2 - akcijski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.15, 20.15 petek: 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 sobota: 14.15, 16.15, 18.15, 20.15, 22.20
nedelja: 14.15, 16.15, 18.15, 20.15 Nevarnost iz globine - triler, grozljivka
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 petek: 18.40, 21.45 sobota: 18.55, 22.10 Odred odpisanih - fantazijska pustolovščina
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 21.10 sobota: 17.45, 21.10 Ovce in volkovi - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.00
Pete in njegov zmaj - pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.45, 15.45 Poredne mame - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.35, 19.00, 20.10, 21.05
petek: 16.35, 19.00, 20.10, 21.05, 22.15
sobota: 16.30, 19.00, 20.10, 21.05, 22.15 Si upaš - triler
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 19.45 sobota: 20.10
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.25 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.25
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, 3D, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.10 sobota, nedelja: 14.20, 16.15, 18.10
Vojni psi - komična vojna drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.20
petek: 19.20, 21.35 sobota: 14.40, 19.20, 21.35 nedelja: 14.40, 19.20
ČETRTEK
20.00 Vojna - drama PETEK
18.00 Kavarniška gospoda - komična drama 20.00 Vojna - drama SOBOTA
18.00 Mali princ - animirana pustolovščina 20.00 Vojna - drama NEDELJA
18.00 Vojna - drama 20.00 Kavarniška gospoda - komična drama SREDA
20.00 Vojna - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Pete in njegov zmaj - domišljijska pustolovščina 19.30 Telo - drama 20.00 Poredne mame - komedija
21.50 Ben-Hur - epski zgodovinski spektakel
SOBOTA
18.00 Pete in njegov zmaj - domišljijska pustolovščina 20.00 Ben-Hur - epski zgodovinski spektakel 20.30 Telo - drama 22.30 Poredne mame - komedija
NEDELJA
10.30 Angry birds - animirana pustolovščina, sinh. 16.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirana pustolovščina, 3D
18.00 Pete in njegov zmaj - domišljijska pustolovščina 19.00 Telo - drama
20.00 Ben-Hur - epski zgodovinski spektakel PONEDELJEK
18.00 Poredne mame - komedija
20.00 Kavarniška gospoda - romantična komedija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 1. 9.
11.30 Trg celjskih knezov
Cele, Cele! 70 let rokometnega kluba v Celju
odprtje razstave
17.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Od Celja do Žalca
odprtje Mednarodnega folklornega festivala in razstave likovnih del na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda
19.00 Galerija Velenje_
Velenje - mesto v parku
predavanje Saše Piano
20.00 Branibor club Celje_
Reporter Milan - 3je dedi. smo
Dejan Vedlin, Tine Križanič in Matjaž Šalamun - Šalca
PETEK, 2. 9.
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Od Celja do Žalca
odprtje mednarodnega folklornega festivala in odprtje razstave Etno oblačila in plesi mojega naroda
19.00 Titov trg Velenje_
Velenje po domače
koncert; v primeru slabega vremena odpade
20.00 AQ galerija Celje_
Boštjan Tacol: Americana
odprtje razstave
21.00 Terme Olimia Podčetrtek
Skupina Gemaj
koncert
22.00 Branibor club Celje_
Vlado Kreslin
glasbeni večer z legendo
SOBOTA, 3. 9.
10.00 Glavni trg 17, Celje_
Festival Reci: design
vodstvo po razstavi, vodi: Matija Plevnik; zaključek s pogovorom v Mladinskem centru Celje
10.00 do 18.00 Prešernova ulica Celje_
Dan fotografije in videa z digitalno kamero
delavnice z Boštjanom Tacolom, Tomom Jeseničnikom, Iris Batista in Urško Košir
radio cehe
SEZNAM DOGODKOV MED 1.IN8. SEPTEMBROM
SEPTEMBER KREKOV TRG
Stare razglednice Celja Razstava ob 70-letnici knjižnice
ČETRTEK, 1. NADSTROPJE 1. september, Zazrti v prihodnost 1946-
ob 13. uri Odprtje razstave ob 70-letnici Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti
PONEDELJEK, 1. NADSTROPJE 5. september, Vpis v U3O za šolsko leto 2016/2017
ob 8. uri Informacije na slavica.hrastnik@knjiznica-celje.si
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 14. september, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje
PETEK, GLASBA FILM 16. september, Krešimir Mišak
ob 17. uri Od skrite preteklosti do transhumanizma
NE Razstava ob 70-letnici Šole za hortikulturo SPREGLEJTE Sedem ustvarjalnih desetletij v sožitju z naravo do znanja in izkušenj
NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Četrtkove pravljične ure za najmlajše Za otroke do 3. leta starosti
NE Razstava na Krekovem trgu SPREGLEJTE Stare razglednice Celja
Na ogled do 7. septembra
NE DELOVNI CAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8,-13. ure

NAPOVEDNIK
23
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
www.abilura.si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32
11.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Dan fotografije in videa z digitalno kamero
predavanja: Jure Kravanja, Matej Peljhan in Gorazd Golob
21.00 Mestna Kavarna Metropol Noreia
štiričlanska zasedba preigrava tradicionalne irske, škotske in bretonske pesmi
21.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival
Alenka Godec & band
NEDELJA, 4. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod
mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Dvorana Gasilskega doma Luče
Pod to goro zeleno
območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
19.00 Atrij Doma sv. Jožefa Celje Večeri v atriju: Celjski dixieland ansambel
koncert
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Glasbena skupina Pliš
koncert
19.30 Pred Domom kulture Velenje Čompe
koncert
TOREK, 6. 9.
od 18.30 dalje Središče Žalca Promenadni sprehod godb na pihala, hmeljarjev, folklor, slavnostno odprtje Fontane Zeleno zlato ter zabava z ansamblom Mira Klinca in skupino M. J. A. V.
SREDA, 7. 9.
18.30 do 22.00 Vila Bianca, Galerija Velenje Lirikonova knjižna stojnica poezije XXI. st.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Janez Hausenbichler: Skromen mož velikih dejanj
odprtje razstave v sklopu festivala Zeleno zlato
19.00 Dvorana KZ Petrovče
Albanski večer
nastop folklornih skupin iz Albanije v okviru folklornega festivala Od Celja do Žalca
18.30 do 22.00 Vila Bianca, Galerija Velenje
Lirikonova knjižna stojnica poezije XXI. st.
19.00 do 22.30 Vila Bianca
Mednarodni Lirikonfest Velenje
XV. mednarodno književno srečanje - 1. dan
Ostale prireditve
ČETRTEK, 1. 9.
8.00 Podčetrtek_
Četrtkov sejem 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
18.00 Mestna knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh
PETEK, 2. 9.
19.00 Celjski mladinski center Festival Vilenica 2016
avtorja: Katarina Kalitko iz Ukrajine ter Les Wicks iz Avstralije; pogovor z njima bo vodila Katja Gorečan
12.00 do 19.00 Park pri fontani
Žalec
Kuhna pri fontani, otroške delavnice in poslikava obraza, športne aktivnosti, glasbeni nastop
med 9.00 in 13.00 Inštitut za
hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije Žalec
Festival Zeleno zlato
vodeni ogledi mikro pivovarne; ob polnih urah
13.00 Ekomuzej Žalec
Festival Zeleno zlato: Hmeljarstvo v Sloveniji
predavanje
radio cehe
17.00 Mestna knjižnica Velenje Predstavitvena delavnica programa Brainobrain
za otroke od 5. leta dalje; delavnico bosta vodili Polona Guček Frankovič in Nataša Šafarič
20.00 Dvorec Novo Celje Kavarniški večer
gost: Dare Gozdnikar
SOBOTA, 3. 9.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo
10.00 do 18.00 Lapidarij ob
Savinjskem nabrežju Celje Ave Celeia - Rimski dan
delavnice za otroke, rimski vojaški tabor, izdelava opreme rimskega legionarja, spoznavanje rimske noše skozi igro .
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Prizma optimizma, razvedrilna radijska oddaja
nastopajo: Big band RTV Slovenija, Severa Gjurin, Tilen Artač, Sašo Hribar
NEDELJA, 4. 9.
11.00 Citycenter Celje Palačinkarna
pravljična urica v otroškem parku Džungla
od 14.00 dalje Ranč Mustang Grajska vas Viteške igre
povorka vitezov, tekmovanje za pokal Žovneške konjenice, podelitev pokalov, tombola
15.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah
Muzejsko družinsko doživetje
16.00 do 19.00 Velenjska plaža
Zaključek kopalne sezone
nastopili bodo: Klemen Orter, Plesna šola Mdance in 2 Party
PONEDELJEK, 5. 9.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med.
20.00 Narodni dom Celje_
Prem Rawat
video prireditev o notranjem miru
TOREK, 6. 9.
8.00 Pošta Žalec_
Predstavitev
priložnostnega poštnega žiga ob odprtju Fontane Zeleno zlato
17.00 Glavni trg 17, Celje_
Reci: VEZenja
delavnica vezenja z oblikovalko Nino Mlakar
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slavnostna seja občinskega sveta Občine Žalec s podelitvijo priznanj in odprtje zunanje ureditve pri domu II. slovenskega tabora
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta - Sovice na obisku
septembrsko ustvarjalno druženje
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do nadaljnjega.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Slehernik po Sleherniku; do 31. 10.
AQ galerija Celje: razstava Boštjana Tacola: Americana, do 8. 9.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Ize Pavlina, do 4. 9.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Celjska pomlad članov Fotografskega društva Celje, do 16. 9.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Zazrti v prihodnost 1946-, ob 70-letnici Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti; do 16. 10.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Galerija erotike Račka: razstava Rožnati feng shui Andreja Brumna Čopa, do 4. 9.
Trg celjskih knezov Celje:
razstava Cele, Cele! 70 let rokometnega kluba v Celju; do 30. 9.
Zgodovinski arhiv Celje:
razstava reprodukcij Tu smo doma: Celje na kartah iz zbirke geografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje; do 30. 9.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: predstavitev delovanja in ustvarjalnih del Centra za varstvo in delo Golovec Celje; do
29.	9.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Gorazda Tratnika Homo Faber; do 30. 9.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Železni poljub akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak in kiparja Leopolda Methansa, do 31. 8.
Knjižnica Laško: razstava Marije in Andreja Štremflja Polnost življenja, do 15. 10.
Dvor Trebnik: razstava o rodbini Windischgraetz; vsako sredo med 15. in 17. uro do
30.	9.
Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica Od zrna do kruha, do 31. 8.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9.
Fontana Zeleno zlato
j). 2016 odprtje prve tovrstni	1
turiztiČM zanimivosti svetu! m	ig
Fontana piv Zeleno zlato v Žalcu je pokion hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, kije središče hmeljarstva v naši državi. Na fontani bodo za pokušino piva, ki vsebujejo slovenski oziroma štajerski hmelj.
Vrčki s Čipom za pokušino piv bodo na voljo v TIC-u Žalec, Trgovinici Zeleno zlato, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter nekaterih gostinskih iokalih v Žalcu.
Žalec
INFO: TIC Žalec in www.turizem-zalec.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
AKCIJA
novi tednik
FRMOBIL
AVTOCENTER
radio celie
ŠE IMATE MOŽNOST, DA ŠTETO PRAV VI!
Nagradna igra Naroči in odpelji se končuje. 17. septembra bomo med vsemi naročniki Novega tednika, ki ste izpolnili in poslali kupon za sodelovanje v tej nagradni igri, izžrebali srečnega dobitnika novega vozila TOYOTA AYGO, ki ga podarjamo skupaj z družbo AC FRIMOBIL, d. o. o., iz Celja.
Še je čas, da sodelujete tudi vi. Ker sreča ne počiva, morda obišče prav vas! Izpolnite kupon, ki ga najdete v Novem tedniku (lahko jih izpolnite tudi več), in nam ga pošljite na naš naslov do 12. septembra 2016.
Srečo lahko delite s svojimi prijatelji in jih povabite, da se naročijo na časopis Novi tednik. Vas in novega naročnika (oba morata biti navedena na spodnji naročilnici) bomo peljali na IZLET PRESENEČENJA.
novi tednik |	R 0 Č 1 L N 1 C A
Ime in priimek naročnika:	
Naslov naročnika:	
IZPOLNI NOVI NAROČNIK	
Ime in priimek novega naročnika:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov.	Datum rojstva:
Telefonska številka:	Podpis:
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, štiri male oglase v Novem tedniku (do deset besed), dve čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje in dobijo kartico ugodnosti.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Tednikove.Hzaodbe
St. 35 / Leto 71 / Celje, 1. september 2016
V družbi visokih elegantnih lepotcev, 3
Portret: Petra Nareks str. 30-31 Pohod po hmeljski poti Namig za izlet: Maltatal
str. 32-33	str. 45
26
INTERVJU
Upornik brez dlake na jez
Začel je kot vajenec v Avtu Celje, danes vodi najbolj uspešno sejemsko hišo v državi
Med Francem Pangerlom in Celjskim sejmom bi lahko zapisali enačaj. Kljub upokojitvi pred šestimi leti še vedno vodi družbo kot predsednik upravnega odbora in brez sejma, saj ga tam lahko srečate tudi ob nedeljah in praznikih, očitno ne more živeti. Predvsem pa je ob vsem spoštovanju vseh sedanjih in bivših zaposlenih prav on tisti, ki mu lahko pripišemo največ zaslug, da je Celjski sejem v minulih letih zrasel v najbolj uspešno sejemsko hišo v Sloveniji. Letos celjsko sejmišče praznuje kar dva jubileja. Preteklo je štirideset let od takrat, ko je bil ustanovljen zavod ŠRC Golovec in je bila zgrajena prva prireditvena dvorana, pred dvajsetimi leti pa je Celjski sejem začel delovati kot delniška družba.
Obletnico ima tudi Franc Pangerl. Prvega junija je namreč preteklo četrt stoletja, odkar se je zaposlil v tem podjetju.
Kako ste sploh zašli v sejemsko dejavnost?
Marca 1991 naju je z Jurijem Kovačem poklical predsednik takratnega izvršnega sveta Mirko Krajnc in rekel: »Oba sta magistra, eden bo šel na Golovec, drugi v Aero. Odločita se.« Ker sem za sabo imel slabo izkušnjo z Emom, sem molčal, molčal je tudi Kovač. Zato je Krajnc odločil kar sam. Mene je poslal narediti red na Golovec in Kovača v Aero. S sklepom Skupščine občine Celje sem bil potem imenovan za nekakšnega sanatorja ŠRC Golovec, ki je bil takrat še zavod in se je dve leti kasneje preoblikoval v d. o. o ter preimenoval v Celjski sejem. Pred mano, torej od leta 1976, so zavod vodili štirje direktorji. Nihče ni zdržal dolgo. Morda nekaj mesecev ali približno leto, najdlje je ostal Nace Krumpak.
Kako to, da vztrajate že petindvajset let?
Najbrž zato, ker sem upornik in človek, ki si nenehno postavlja cilje, jih ovrednoti finančno in časovno ter potem naredi vse, da jih tudi doseže. Takšen sem že od rane mladosti. Ko sem leta 1963 začel kot vajenec pri Avtu Celje, sem se zaklel, da bom končal srednjo šolo in prvo stopnjo študija. Vendar se nisem ustavil le pri tem. Končal sem še drugo stopnjo študija in februarja leta 1985 tudi ma-gistriral. Ko sem prišel v ŠRC Golovec, ki je bil takrat zelo neurejen, sem si takoj postavil cilj, kakšen mora sejem postati. Zakopal sem se v delo, začelo se je graditi in kar deset let si nisem privoščil več kot treh dni dopusta. Poleti smo se namreč pripravljali na jesenski sejem. Takrat je bilo drugače kot danes. Ni bilo razstavnih dvoran, postavljali smo začasne hiške in šotore. To je bil
»Pri nas ima gospodarstvo zelo malo koristi od politike. Ko na primer pride v Celje kakšno večje tuje podjetje, za njim stojijo veleposlaništvo, ekonomski ataše in zbornice. Ko pa gre naše podjetje v tujino, nima nikogar, nihče mu ne nudi politične podpore.«
pravi »balkanski vašar«, ki pa je imel veliko dušo. Če je ne bi imel, tudi ne bi preživel.
Teh vaših petindvajset let je bilo najbrž zelo razgibanih.
Tako kot drugod doma in po svetu je bilo tudi pri nas marsikdaj zelo razburkano. Včasih, ko razmišljam o preteklih letih, ugotavljam, da je pravi čudež, da smo obstali. Tudi danes je sejem na nekakšni prelomnici, začenja novo zgodbo in njegova podoba čez nekaj let zagotovo ne bo takšna, kot je danes. Upam, da se tega zavedajo tudi moji mlajši kolegi. Da vedo, da je treba sejem prilagoditi današnjim in prihodnjim časom.
Torej sta ta vaša trma in nenehno postavljanje ciljev kriva, da je družba Celjski sejem danes takšna, kot je?
Absolutno. Vendar so se kmalu po tistem, ko sem prišel in smo začeli graditi, začela tudi metanja polen pod noge. Naša družba pač ne mara uspešnih ljudi. In brez pretiravanja lahko rečem, da sem bil uspešen. Celjski sejem je danes brez posojil, vse naložbe smo že plačali, nikomur nismo nič dolžni. Podjetje je ves čas likvidno, redno poravnava vse dajatve, plače so vedno desetega v mesecu. V vseh mojih petindvajsetih letih, do leta 2010, ko sem bil direktor uprave, in zadnjih pet let, ko sem predsednik upravnega odbora, se ni nikoli zgodilo, da bi plače zamudile. Vedno sem se držal načela, ki ga mnogi mladi menedžerji danes ne poznajo, in sicer da mora delavec dobiti plačo, tudi če jo direktor da iz svojega žepa. Če ga nima, si ga naj pa sposodi. Še zlasti tisti delavec, ki ima plačo osemsto evrov, mora dobiti denar, pri čemer je čisto vseeno, kje ga bo direktor vzel. Sicer ni vreden svoje funkcije. Zato mi je nepojmljivo, kar se danes dogaja, ko zaposleni marsikje tudi več mesecev ne dobijo plače. To v moje razumevanje in dojemanje vodenja neke družbe ne gre.
Koliko je v času, odkar vodite Celjski sejem, družba vložila v širitev in urejanje prostora ter v gradnjo novih razstavnih dvoran?
Bilo je približno osemnajst milijonov evrov. Samo za halo
L smo dali več kot dvanajst milijonov mark, danes bi bilo približno prav toliko evrov. To je bil takrat znesek, ki sem se ga tudi jaz ustrašil, ampak trma je naredila svoje. Ves čas sem namreč govoril, da ne more nihče ob sejmu postati bogat, če ni tudi sejem bogat.
Pomeni, da ste bogat človek?
Če imate v mislih kakšne vile ali druge nepremičnine, nisem bogat. Moj standard je skromen. Živim v 130 kvadratnih metrov veliki hiši, ki stoji na lokaciji stare hiše mojih staršev. Ves moj denar, vsi moji prihranki so v sejmu. V družbo Celjski sejem sem namreč vložil vse, kar sem zaslužil, in to je tudi razlog, da še vedno delam, čeprav sem se upokojil že pred petimi leti. Delam, ker mi ni vseeno, kaj bo s podjetjem in nenazadnje tudi z mojim deležem. Verjamem, da mora vsak skrbeti zase, verjamem tudi, da cilj spoštuješ le, če ga dosežeš s trudom. Nikoli mi ni bilo težko delati, tudi danes, če se na sejmišču karkoli dogaja, moram biti zraven. Pa če je sobota, nedelja ali praznik. Vem, da vsi delajo dobro, vendar brez nadzora ni uspeha. Nadzirati pa mora tisti, ki vodi podjetje in ima v njem tudi svoj denar.
»Slovenci mislimo, da smo v Evropi. Po nazivu da, vendar smo, vsaj mi ta stari, po miselnosti še vedno Balkanci. Res je, da lahko brez težav navežemo stik z Avstrijci ali Italijani, a imamo s Hrvati, Srbi ali z Makedonci bolj pristne odnose.«
Se ne bojite, da bi šel takšen vaš stalni nadzor ljudem na živce?
Mogoče jim gre, ampak se s tem ne obremenjujem. Če imam delež v podjetju, moram zanj tudi skrbeti. Ko ne bom imel več nobenega deleža, bom odšel. A ne mislite, da vztrajam, ker bi bil za to dobro plačan. Moje mesečno plačilo je petsto evrov neto, nobenih potnih stroškov ne dobim in tudi ne drugih dajatev. Res pa je, da nimam slabe pokojnine.
Če vas dobro razumem, boste delali še kar nekaj časa.
Če mi bodo razmere dopuščale, bom še kar nekaj časa skrbel za podjetje. Imam namreč še zelo veliko energije in tudi novih zamisli. Čas me nikakor še ni povozil, čeprav zjutraj potrebujem nekoliko več časa zase in pridem v podjetje šele približno ob deveti uri. Vendar pred četrto ali peto uro popoldne nikoli ne grem domov. Je pa res, da me kakšen dan ni, ker grem v Portorož. To je čez leto moj najljubši kraj, pozimi pa sem raje v kakšnih toplih krajih. Neizmerno imam rad morje. Ko sem na morju, imam občutek prostosti in zdi se mi, da sem hkrati na vseh koncih sveta.
Se doma strinjajo, da še kar delate?
To je moje življenje in bilo bi čudno, če bi čemel doma. Delati sem začel pri petnajstih
»Na Mosu so bili vsi predsedniki vlade in vsi gospodarski ministri. Vendar se pri nas vlade me-njujejo zelo hitro in kar se dogovoriš z eno, se ob prihodu druge poruši. Zato se nikoli z nikomer ne moreč ničesar do konca dogovoriti. Ob vsaki zamenjavi oblasti je treba začeti znova. Vse se spreminja, samo birokrati ostajajo isti.«
INTERVJU
27
iku
letih, takoj po osnovni šoli sem se šel učit. Takrat smo delali od šestih zjutraj do dveh popoldne, pozimi smo vajenci prihajali že ob štirih zjutraj, da smo zakurili v delavnicah, vsak dan pa smo po službi morali ostati še kakšno uro ali dve, da smo vse pospravili. Če začneš tako delati, ti to ostane za vse življenje.
»Na območju sejmišča bi rad naredil še nekakšno poslovno središče, po vzoru tržnice v ljubljanskem BTC. Središče bi živelo vseh 365 dni v letu.«
Ste zadovoljni s tem, kar je Celjski sejem danes?
Glede na okolje, v katerem smo, in glede na razmere, v katerih delujemo, sem zadovoljen. Če bi bil namreč Celjski sejem v Ljubljani, bi imel bistveno večje razvojne možnosti. Včasih so govorili, da Ljubljana ni nič, da je vse v Beogradu, zdaj pa je Ljubljana vse, ostalo pa ni nič. Imamo središče države, ki se dobro razvija, ostalo je le obrobje. To velja za Celje, Maribor, Novo mesto ... Poseben status ima le Koper, ampak samo zaradi morja. Da v Celju pripraviš dogodek, ki predrami celo Slovenijo, moraš vložiti veliko več energije, kot bi je v prestolnici. Ljudem se je težko pripeljati iz Ljubljane v Celje, čeprav ne gre niti za sto kilometrov. Eden takšnih primerov je bil Avto salon, ki ga danes nimamo več. In veste, zakaj? Ker se nekaterim ni ljubilo pripeljati v Celje. Zadnji Avto salon smo pripravili leta 2006 in še takrat so nam govorili, da takšen sejem zaradi logistike in opremljenosti sejmišča lahko pripravimo le v Celju.
Vas boli, da je Celjski sejem izgubil Avto salon?
Saj sem predvideval, da bo tako. Tako je pač pri nas v Sloveniji, kjer se veliko poslov dela pod mizo. Ne govorim na pamet, vse to sem doživel, takšne so moje izkušnje.
Ste Celjan in najbrž tudi Slovenec, ki se je fotografiral z največ predsedniki vlade in države, tudi z ministri in s predsedniki strank.
Res je, fotografiral sem se s prav vsemi, kolikor jih je bilo do zdaj. Vse sem jih srečal v teh petindvajsetih letih. Zato ni čudno, da me je že marsikdo vprašal, kdaj bom končno odšel.
»Ko nas kdo sprašuje za zaposlitev, vedno vprašam, ali išče službo ali delo. Če išče službo, povem, da nismo pravi zanj, če pa išče delo, se lahko pogovorimo. Tisti, ki išče službo, naj gre v javno upravo.«
Vam srečevanje s politiki pomaga pri poslih, vam odpira njihova vrata?
Vsa vrata imam odprta, samo pomoči ni nobene. Nekoč sva se pogovarjala z Borutom Pahorjem, takrat je bil predsednik vlade, in dejal sem mu, da Celjski sejem nikoli ni dobil državnih ali kakšnih drugih nepovratnih sredstev. In veste, kaj mi je odgovoril? Dejal je: »Pangerl, zato ste pa še vedno direktor.« Pa saj tudi sam vem, da nobeno kosilo ni zastonj. Prav zato sem ves čas poskušal hoditi po sredini. Nikoli se nisem opredeljeval, nikoli v petindvajsetih letih nisem bil član nobene stranke. Najpomembnejša sta mi že ves čas poslovnost in želja, da zadovoljimo čim več razstavljavcev in obiskovalcev. Uspešnost sejma se ne meri po tem, koliko politikov ga je
obiskalo. Tudi če ne bi bilo nikogar, bi sejem šel naprej po svoji poti. Spominjam se enega od strokovnih sejmov, kar nekaj let je že od tega, ki ga je obiskala tudi takratna gospodarska ministrica. Ko sva se sprehajala med razstavljavci, je navrgla, da se nihče ne zanima zanjo. Odgovoril sem ji, da razstavljavci pač ne potrebujejo politikov.
Sejmi nekoč in danes se zelo razlikujejo.
Seveda se. Leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, je bil trg lačen izdelkov, vse, kar si prinesel na trg, si lahko prodal. Danes se na sejmu prodaja bolj malo. Moraš imeti res izviren izdelek, znati ga moraš tudi dobro predstaviti. Če tega ni, na sejmu ne moreš biti uspešen, noben sejem te ne more rešiti.
Imate veliko znancev, doma in najbrž tudi v tujini, imate tudi veliko prijateljev?
Poslovnih prijateljev imam zelo veliko, osebne pa bi lahko preštel na prste ene roke. Če bi vam povedal, kdo je moj najboljši osebni prijatelj, bi bili začudeni. Je popolnoma izven sejemskih krogov. Pri poslovnih prijateljih pa je tako - vse je vezano le na denar. Prijateljstvo štejejo le po medsebojnih uslugah.
Ali ti poslovni prijatelji pred sejmi pritiskajo na vas, da jim zagotovite kakšen dober razstavni prostor?
To je bilo včasih. Danes tega ni več.
Letošnji Mos bo vaš že šestindvajseti. S kakšnimi občutki ga pričakujete?
Če si hočem priznati ali ne, se počasi vendarle umikam in pričakujem, da bo novi rod sejmu dal neko novo podobo, podobo jutrišnjega dne. Pri tem upam, da bo spoštoval vse, kar je bilo do zdaj narejeno. Brez včeraj namreč ni danes. Ne smeš sicer biti talec zgodovine, nikakor pa je ne smeš zanemariti ali pozabiti.
Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost Celjskega sejma, družbe, vseh sejmov in predvsem največjega med njimi, Mosa?
Mos se bo v naslednjih letih moral spremeniti in postati vsebinsko še bolj bogat. Sedanjo zelo široke ponudbe bo moral bolj specializirati in postati poslovno še bolj zanimiv. Tudi če bo zaradi tega obisk manjši. Konec devetdesetih let so mi rekli, da je s sejmi konec, da se bo vse začelo prodajati le po internetu. To se seveda ni zgodilo, čeprav smo krajše obdobje imeli manjšo krizo, ki smo jo uspešno prebrodili.
Čas sejmov bo še dolgo trajal, torej se bo tudi družba Celjski sejem še dolgo obdržala.
Seveda. V Celju imajo za nas kar veliko razumevanja in se ne vpletajo v naše delo. Značilnost politike je namreč, da bi rada bila povsod zraven in povsod narekovala, kaj je treba delati. Moram poudariti, da nikoli nisem doživel nobenih pritiskov, da nikoli ni nihče rekel, kaj je treba narediti. A tudi če bi, ga ne bi poslušal. Takšen pač sem. Sicer poslušam, vendar na koncu odločitev sprejmem sam in potem tudi sam za vse nosim odgovornost. Ne rabim nobenega botra ali koga, da bi se skrival za njim.
Zna Celje ceniti, kar ste naredili zanj? Da ste ga uveljavili kot pomembno sejemsko mesto?
Ni pomembno, ali ceni ali ne, pustimo to. Moram pa reči, da Celje premalo izkorišča to, da se še vedno ne zaveda, kakšen potencial ima v sejmih. Ob vsakem jesenskem sejmu se namreč skozi sejmišče sprehodi cela Slovenija. In vsakokrat znova se sprašujem, kje so občinske službe in vsi ostali, da bi to izkoristili.
Ne znajo ali nočejo?
S tem vprašanjem se sicer nisem ukvarjal, me je pa strah, da so neizkoriščene priložnosti, ki jih nudi sejem, mešanica enega in drugega. Celje bi o tem res moralo bolje razmisliti.
Zakaj vam Celje do zdaj ni dalo še nobenega priznanja?
Najbrž zato, ker sem po obnašanju malce poseben. Nikomur se ne klanjam, znam biti neprijeten in povedati kakšno stvar, ki marsikomu ni všeč. Nikoli nisem kimal in se udinjal nobeni stranki. In če si takšen, se pač ne ukvarjajo s tabo. Sicer pa se z vprašanjem, zakaj je tako, sploh ne obremenjujem. Živim za sejem, njegovo dobrobit in njegov razvoj. In ne potrebujem nobenega občinskega priznanja.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Na^Traznicnermpb isku
Ш^Ш ; ^V:Db č i n i=rŽa l e c
s?
»Zmagujemo lahko povezani. S >soliranjem< ne bo uspel nihče«
V zadnjem obdobju je zelo živahno na območju industrijsko-poslovne cone Arnovski gozd - V prihodnjem letu še več naložb
Statistika za leto 2015:
JPZ foto s.p.
Petrovče 159, 3301 Petrovče; gsm: 041 804 535 E-pošta: jana.petrak-zajc@triera.net; www.jpz-foto.si
DRUŽINSKA IN POROČNA FOTOGRAFIJA
Število prebivalcev:	21.672
Število rojstev:	236
Število neprofitnih stanovanj:	468*
Uvrščeni na prednostno listo:	38
Število prošenj za dodelitev neprofitnega stanovanja:	128
	
Za Žalcem je uspešno leto. Gospodarstvo se je prebudilo, podjetja so začela širiti proizvodno dejavnost, številni podjetniki posodobitve in širitve napovedujejo tudi za prihodnja leta. S tem se v občini obeta več sto novih delovnih mest. A kot poudarja žalski župan Janko Kos, je pomembno, da ob vsem tem v občini ne pozabijo na negospodarske aktivnosti in socialo.
Vsak župan se rad pohvali z uspehi gospodarskih družb, ki delujejo v občini. »Čez približno teden se bomo lahko veselili ob odprtju nove proizvodne mlečne linije Mlekarne Celeia, ki načrtuje tudi gradnjo ene najsodobnejših sirarn v Evropi. Podjetje Omco Feniks je pred časom končalo več kot pet milijonov evrov vredno naložbo. Novem car gradi novo skladiščno proizvodno halo, naložba je vredna pet milijonov evrov. Oblikoval se je konzor-
cij potencialnih investitorjev, ki želijo svoje poslovne ideje uresničiti z gradnjo proizvo-dno-skladiščnih in prodajnih prostorov na območju tako imenovane cone II, in sicer znotraj poslovnega območja Arnovski gozd,« vidno zadovoljen in ponosen razlaga župan Kos.
Kje so prednosti žalske občine?
Žalec ima predvsem zelo dobro strateško lego in res nudi precej možnosti za uresničitev podjetniških idej. Tudi če kdo ne dobi zaposlitve v naši občini, so prometne povezave z okoliškimi kraji sorazmerno dobre. Občina se trudi, da posameznikom in podjetnikom pomaga dosegati zastavljene cilje. To je pomembno predvsem na področju gospodarstva, kjer pomaga predvsem z urejanjem in gradnjo komunalne infrastrukture. Menim, daje naša občina tudi zelo pri-
Janko Kos
vlačna za bivanje. Veliko je naravnih, kulturnih, sakralnih in drugih znamenitosti, veliko je športnih površin, kulturnih dogodkov. V žal-
»Savinjčani smo poseben >folk<. Pravijo, da smo pregovorno oziroma stereotipno varčni. Ampak smo od nekdaj tudi uspešni. Podjetniška miselnost je že od nekdaj doma v teh krajih in ljudeh. Dolina je na vse strani odprta, znanje k nam prihaja in od tukaj tudi izhaja.«
ski občini je vsak trenutek možno kaj početi, doživeti, če to seveda hočemo.
Občina in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta v zadnjem obdobju turistično ponudbo zasnovala predvsem na podlagi hmeljarske tradicije in hmelja. Veliko ljudi, medijev in držav je Žalec letos spoznalo tudi zaradi napovedi o gradnji fontane piva. Ta bo kljub nekaterim tehničnim zapletom kmalu ugledala luč sveta. Vložek v turizem je bil precejšen, kaj si obetate?
Veliko smo v zadnjih letih na tem področju že postorili, a ogromno dela nas še čaka. Nisem še zadovoljen. Samo to, da rečejo, da si dober, da se trudiš, še ni dovolj. Sam pričakujem od turizma rezultate v naslednjih letih. Naredili smo pomembne korake, zdaj je treba to nadgradit. Če je fontana pomemben razvojno turističen podjetniški
PISARNA ŽALEC Šlandrov trg 40, 3310 Žalec www.lev-zavarovanja.si
T: 0599-56-805 Zavarovanja: 070-311-817 Registracija vozil: 041-568-234
produkt, moramo v povezavi s tem spisati še zgodbe. Ta projekt bomo nadgradil še s kulinaričnim in kolesarskim področjem. V prihodnje bo treba povezati vse ponudnike gostinskih, turističnih in sorodnih storitev. Le povezani lahko zmagujemo. S »solira-njem« ne bo uspel nihče.
Največji izzivi občine v prihodnjem letu?
Prvi in največji je zagotovo ureditev oziroma ener-
getska obnova Osnovne šole Šempeter z okolico. Želim, da bi s pomočjo denarja z državnih in evropskih razpisov, nadaljevali projekt gradnje javne gospodarske komunalne infrastrukture. Naš skupen cilj je in mora biti, da standard na gospodarskem in socialnem področju ostane vsaj na takšni ravni, kot je zdaj.
LEA KOMERIČKI Foto: ŠO
•	Avtomobilska zavarovanja
•	Osebna zavarovanja
•	Zavarovanje doma
•	Zavarovanja za podjetja
•	Turistična zavarovanja
brezplačno svetovanje ogled in ocena rizika sklenitev zavarovanj prijava škode ali nezgode pomoč pri reševanju škode
• Registracija vozil:
-	podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja
-	registracija novega in rabljenega vozila
-	plačilo letne dajatve
-	sprememba lastništva
-	odjava vozila
-	izdaja in zamenjava registrskih tablic
-	izdaja dvojnika prometnega dovoljenja
-	izpis potrdila iz evidence
*Občina Žalec bo objavila nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Razpis bo trajal od 1. do 30. septembra 2016.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Prireditev ne bo manjkalo
V počastitev 6. septembra, praznika Občine Žalec, ki ga občani slavijo v spomin na II. slovenski tabor leta 1868, so različni organizatorji pripravili vrsto prireditev, ki se bodo vrstile vse do 13. oktobra.
Prireditve se bodo začele danes, v četrtek, in so namenjene vsem generacijam občanov. Osrednja bo gotovo slovesno odprtje nove fontane piva na dan praznika, sicer pa se bodo ostale dni vrstile otvoritve razstav, nastopi glasbenih in folklornih skupin, športne igre in še marsikaj. Veliko dogodkov bo v prenovljenem domu II. slovenskega tabora, ki ima odslej na novo urejeno tudi zunanjo podobo (na sliki).
Foto: LK
Častni občan Peter Zimmermann
Na slavnostni seji ob občinskem prazniku bodo v Žalcu podelili priznanja najzaslužnejšim občankam in občanom ter društvom. Po nekajletnem premoru bodo letos ponovno podelili tudi naziv častnega občana.
Ta naziv bo odslej nosil spoštovani in cenjeni občan dr. Peter Zimmerman, sicer rojen v Nemčiji, ki ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Svojo drugo
domovino je hitro vzljubil, s svojim delovanjem je veliko prispeval k razvoju in uveljavljanju Slovenije tako na kulturnem kot političnem področju. V tem letu je vsebinsko in jezikovno temeljito predelal in pripravil novo izdajo slovensko-nemške knjige Po poteh Vencesla-va Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje. Župan Janko Kos ga je pri
prizadevanjih za izdajo te zgodovinsko pomembne knjige ves čas podpiral. Kot pravi, si je ta naziv že davno prislužil.
Štirje grbi in pet plaket
Občina bo ob tem podelila še štiri občinske grbe in pet plaket. Grbe bodo prejeli Danilo Basle za večletno aktivno delo na področju obrtništva in podjetništva, Boris Skalin
za prispevek k razvoju in ohranjanju narave ter za dokumentirani umetniško fotografski zapis časa in prostora v Savinjski dolini in Božidar Trnovšek za aktivno delo na področju kulture in turizma. Grb bo prejel tudi žalski šahovski klub. Ob tem bo občina podelila še pet občinskih plaket. Te bodo na slovesnosti 6. septembra prejeli Zora Adlešič za uspešno uresničevanje ciljev dru-
štva vojnih invalidov, Pero Karlaš za dolgoletno uspešno delovanje na športnem področju invalidskih organizacij, Kulturno društvo Petrovče ob 40-letnici uspešnega delovanja na področju ljubiteljske kulture, Lokostrelski klub Žalec ob praznovanju 20-letnice delovanja in Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra ob 25-letnici delovanja.
LK, foto: TT
L		
		EUROSERVIS
MREŽA SERVISOV ZA VSE ZNAMKE IN STAROSTI VOZIL		
Sledite nam na: П Euroservis.Slovenia www.euroservis.si
BS
KVALITETNE AVTOSERVISNE STORITVE 1 PO POŠTENI CENI. OHRANJENA GARANCIJA PROIZVAJALCA VOZIL. 1 LETNO JAMSTVO.
EUROSERVISI V VAŠI BLIŽINI:			
Euro servis	Euroservis	Avtoservis Rona	Euroservis Žgajner - Žis
Celje d.o.o.	Damjan Šmit	Zgornje Roje 29	Neodvisni servis vozil Renault
Bežigrajska cesta 17	Savinjska cesta 24	3311 Šempeter v	Zgornje Negonje 36a
3000 Celje	3330 Mozirje	Savinjski dolini	3250 Rogaška Slatina
T: 03/ 426 44 00	T: 03/ 58 33 215	M: 041 411 342	T: 03/ 818 22 74
M: 041 774 311	M: 041 403 181	E: robert.vasle1@siol.net	M: 051 646 441
GA Adria d.o.o., Litostrojska cesta 44a, 1000 Ljubljana, Slovenija			
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Če bi prišla do Ria, bi se borila za odličje
Ima poslovno žilico, je trenerka, ambasadorka prestižne znamke solzivca in ženske uči, kako se ubraniti nasilja
Petra je v knjižici Varni s Petro objavila izbor različnih tehnik in stilov, prilagojenih posebej za samoobrambo žensk.
Petra Nareks se je do zadnjega borila za mesto v elitni olimpijski judo družini. Lanska poškodba ji je preprečila ponoven pohod med najboljše. Čeprav je bilo razočaranje ogromno, se je ob podpori trenerja in mentorja Marjana Fabjana hitro pobrala in že snuje nove načrte za uspehe na in ob tatamiju.
»Prvotni cilj je bil, da bi se z nastopom v Riu poslovila od aktivnega tekmovanja. Žal sem se poškodovala, za lov na vozovnico do Ria mi je zmanjkalo časa. Tako se je spremenil tudi cilj. Ni bil načrt, da bi se poslovila na takšen način. Poleg tega sem kot vrhunska športnica zaposlena pri ministrstvu za notranje zadeve in moja služba je judo, doseganje rezultatov. Moja dolžnost je, da se borim, da tekmujem in na najboljši možen način predstavljam Slovenijo. Na srečo se je poškodba dobro pozdravila in telo mi spet dovoljuje večje napore. Dokler mi bo zdravje dopuščalo, bom še tekmovala,«
pravi zgovorna in simpatična Žalčanka, ki je leta 2002 v Mariboru poskrbela za prvo medaljo evropskega prvenstva za novi val slovenskega juda. Do danes je zbrala šest odličij s prvenstev stare celine, desetkrat je zmagala na tekmah svetovnega pokala, postala je viceprvakinja Grand Slam turnirja v Tokiju. Okusila je tudi že vzhičenost olimpijskih iger. Udeležila se jih je leta 2004 v Atenah. To so bile igre, na katerih se je začela zbirka slovenskih ju-doističnih odličij, Urška Žol-nir si je takrat priborila bron.
o judu no
povezano z njim
Petra je z Lucijo Polavder in Urško Žolnir tvorila izjemen trojček slovenskega juda. Že skoraj nekdanja generacija je vrhunec doživela pred štirimi leti na olimpijadi v Londonu, ko je Žolnirjeva stopila na vrh Olimpa. Petre takrat v Londonu ni bilo, razlogi so bili podobni kot letošnji. Poškodbe. Z njimi v karieri res ni imela sreče.
bo se ve
Za boljše življenje
O Andreji Novak smo slišali že veliko, zato smo se oglasili pri njej v Žalcu in malce poklepetali.
Andreja, ste direktorica podjetja Merkaba, d. o. o., vodite oddajo 12. hiša - Ezoterika na TV3, ste gonilna sila društva Angel.si v Žalcu, lani je o vas izšla knjiga Reci življenju ja, izvajate energijske delavnice, razvijate energijske izdelke, ki so dostopni v trgovini Angelca, ste strokovnjakinja za feng shui, diplomirana oblikovalka. Od kod toliko idej in življenjske energije?
Živim svoje poslanstvo in energije me podpirajo. Iščem izboljšave za življenja ljudi, živali in se ves čas izobražujem, raziskujem.
Kako lahko pomagate našim bralcem?
Pregledam energije osebe in energije prostorov ter na daljavo z različnimi terapijami naredim čiščenje ter zaščito pred negativnimi vplivi iz okolja. Na ta način nudimo tudi pomoč pri učenju, pri iskanju nove službe, za harmonijo v ljubezni itd. Tako lahko izboljšamo stanje na vseh področjih življenja.
Kje vas lahko bralci najdejo?
Osebno na delavnicah in meditacijah v okviru društva Angel.si v Žalcu (www.angel.si), po telefonu na številkah, ki jih najdete na spletni strani www.merkaba.si oziroma s pomočjo SMS-sporočil: www.sms-svetovanje.si. Vabljeni!
WA
E
IMATE TEŽAVE? POKLIČITE NAJBOLJŠE SVETOVALCE POD VODSTVOM ANDREJE NOVAK
090 77 85 | SMS na 6060 | www.merkaba.si | www.angelca.si
»Osvojila sem tudi prvo slovensko medaljo na evropskem prvenstvu v Mariboru leta 2002. Tega se še živo spominjam. Prav vsake podrobnosti! Ta Maribor je ostal v mojem srcu, mojih mislih, najbrž tudi zato, ker je bilo to domače prvenstvo, kjer so me spodbujali prijatelji in sorodniki. Ta medalja ima posebno mesto. No, kar vseh šest medalj z evropskih prvenstev ima posebno mesto in jih imam v svoji pisarni.«
A je vselej dokazala, da je iz pravega testa, da je pripravljena garati. Že nekajkrat se je pobrala z dna in se vrnila med najboljše.
A zaveda se, da judo ni vse. A je veliko, predvsem je način življenja. »Judo izhaja z Japonske, kjer je miselnost povsem drugačna. In meni zelo blizu,« pravi Petra, ki se je že pred leti povsem zaljubila v deželo vzhajajočega sonca. In kaj je tako drugače? »Predvsem je drugačno vedenje in spoštovanje starejših. Tam imajo kohai (mlajše) in sempai (starejše). Starejši morajo mlajše vzgajati, mlajši pa morajo starejše spoštovati, pri čemer nihče ne sme tega izrabljati. Pri nas manjka to spoštovanje.«
Že v času, ko so bila dekleta (Petra, Urška in Lucija)
na višku tekmovalne kariere, jih je legendarni trener Marjan Fabjan pripravljal tudi na življenje po tem. »Po skoraj dvajsetih letih skupnega življenja in dela smo se res dodobra spoznali. Vsaka od nas ima na določenem področju dodaten potencial in trener nam ga pomaga razvijati. Lucija se je na primer usmerila predvsem v delo z mladimi, v tem tudi sama uživam. Urška se je odločila za profesionalno delo z več potovanji, več odrekanja,« razlaga Petra, ki je ustanovila tudi svoje društvo, kjer predvsem ženske uči, kako se ubraniti pred vsakodnevnim nasiljem.
Varni s Petro
Lani je Nareksova izdala knjižico s praktičnimi nasveti za ženske, organizira
П

w
A 7/ A
■
Prostorsko načrtovanje, projektiranje in svetovanje
Janja Ožir Trbežnik s.p.
Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec
GSM: 041 - 895 - 711
www.construkta.si
Ukvarjamo se s projektiranjem vseh vrst objektov visoke gradnje:
STANOVANJSKE STAVBE
•	Enostanovanjske stavbe
•	Večstanovanjske stavbe
NESTANOVANJSKE STAVBE
•	Industrijske stavbe in skladišča
•	Kmetijske stavbe
•	Gostinske stavbe
•	Upravne in pisarniške stavbe
•	Trgovske in druge stavbe za storitvene dejai/n^sti
Izdelujemo:
•	Idejne zasnove (IDZ)
•	Projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD)
•	Projekte za izvedbo (PZI)
•	Projekte izvedenih del (PID)
Z VAMI OD IDEJE DO IZVEDBE!
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Petra Nareks je lani na pripravah v Parizu doživela neprijetno izkušnjo, ki se je zgolj zaradi njenega znanja borilnih veščin srečno končala. »Prost dan sem izkoristila za potep po mestu in ko me je neko dekle prosilo za drobiž, sem mu ustregla. Takrat mi je naenkrat za hrbet prišel močnejši fant, ki mi je želel ukrasti denarnico. Ubranila sem se in ga spravila na tla. Podrobnosti se sicer ne spomnim, uporabila sem nožno tehniko in ga spodbila na tla, česar seveda ni pričakoval. S svojimi 52 kilogrami nisem videti ravno kot neka grožnja. Hitro se je pobral in zbežal, tako da nekega cirkusa ni bilo. Šele ko je bilo vse za mano, sem čutila pospešen srčni utrip in nekakšen adrenalin.«
pa tudi tečaje samoobrambe. »Ženskam želim na preprost način pokazati učinkovito samoobrambo, ki bi delovala v primeru napada. Z organizirano vadbo poskrbim, da pridobijo samozavest in okrepijo občutek lastne varnosti,« pravi.
»Knjižica je nastala kot rezultat povpraševanja o tem, kje in kako se je mogoče kar najhitreje naučiti osnovnih prvin učinkovite samoobrambe, ki je v današnjem času žal že nujna,« sogovornica pojasnjuje glavni namen akcije, ki nosi naslov Varni s Petro. Ob tem Nareksova ugotavlja, da je danes žal osnovno znanje borilnih veščin že skoraj nuja. »Vedno več je nasilja na ulicah, a še več je prikritega za štirimi stenami.« Na treningih se poleg
»Glavni namen vsake žrtve je čim hitreje preiti iz obrambne v napadalno tehniko in si s tem poiskati možnost izhoda iz nastale nasilne situacije, zato je večina prikazanih tehnik (prijemov, gibov ...) usmerjenih v najbolj ranljive točke telesa (oko, uho, nos, vrat, mednožje ...), in udarec vanje napadalca v trenutku ohromi.«
tega, da je v trenerski vlogi, pogosto znajde tudi v vlogi psihoterapevtke. »Vsaki ženski je pogosto lažje, ko se izpove, zame pa je tudi koristno poslušati te zgodbe. Ne tečajih sicer ne gre le za golo pretepanje, ampak dejansko z vadbo
ženske pridobijo izkušnje, kako se odzvati ob napadu, kako se ubraniti, kako opozoriti nase, kako se postaviti v neopazen obrambni položaj. Začnemo postopoma in fizična pripravljenost ni predpogoj. Z vadbo pridobivajo veščine, motoriko
Hitra, kakovostna in zelo ugodna rešitev za vaše tiskovine!
tisk reklamOfl^
Graf IV
grafično oblikovanje
naj
vaše ■ i i
* ideje dobijo
prave barve
www.grafid.si
info@grafid.si
031 852 283
Pri večji količini naročenih koledarjev, vam logotip vašega podjetja
natisnemo brezplačno. Lahko pa se odločite za koledarje izdelane samo za vas.
Jasna Gole s.p., Vrečerjeva 14, Žalec - (Hmezadova zgradba)
oziroma vse sposobnosti, da se znajo z različnimi tehnikami umakniti z mesta grožnje. Po mesecu vadbe se že opazi razlika.«
Kot je še povedala Petra, je publikacija plod dolgoletnega preučevanja juda, sodelovanja na različnih izobraževalnih seminarjih doma in po svetu, predvsem pa je skupek nasvetov in znanj njenega mentorja Marjana Fabjana. Ob tem poudarja, da želi razviti lasten sistem borilne veščine z mešanico najuporabnej-ših tehnik. Te so prilagojene ženskam in izpeljane v smer, da posameznica napadalčevo težo in moč izkoristi v svoj prid.
Namesto šminke solzivec
Pred časom je Petra Na-reks izrekla besede, ki niso ostale preslišane ali spregledane, hkrati pa so ji odprle tudi nove poslovne priložnosti. »Ženska naj ima v torbici raje solzivec kot šminko,« je takrat dejala in tudi zaradi tega postala ambasadorka ene najboljših blagovnih znamk teh razpršil na svetu. »To je neka splošna zaščita in jaz sem prepričana, da je to bolje. Časi so žal takšni, da moraš biti zlasti ponoči pripravljen na marsikaj.« Sicer pa Petra promovira tudi poseben alarm, ki ga lahko posameznik v nevarni situaciji sproži in tako okolico opozori nase.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Ob nakupu sončnih očal nad 150€, Vam podarimo dodatna očala iz izbraneTkölekcijäTeljä le*doT592ff1o oz.razprodaje zalog. Pogoji in podrobnosti na www.optikairman.si oz. povprašajte v Optiki Irman.
frman
OPTIKA
Žalec I Velenje | Ljubljana ODLIČNA PONUDBA. ODLIČNE CENE
32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
ipOOCtl
Profesionalna nega psov,
svetovanje,
izobraževanja,
visokokakovostna hrana Lilly's kitchen,
eko igrače Beco pets.
Molekula življenja, d. o. o. Dobriša vas 53c, Petrovče PE SHAMPOOCH, Braslovče
Psom prijazno frizerstvo
ndiubdiije. U4i 030Ч/0
e-pošta: lucija.ostir@gmail.com
FB: www.facebook.com/shampooch.si Splet: www.shampooch.si
Savinjska cesta NN, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 32 10,041 641 www.loncarek.si
JESENSKA PONUDBA
♦	MAČEHE, KRIZANTEME, RESJE IN CIKLAME
♦	OKRASNA DREVESCA IN TRAJNICE
♦	SADIKE ZA ŽIVO MEJO (THUYA SMARAGD, GABER, TISA)
♦	PROFESIONALNI SUBSTRATI, LUBNI DEKOR, GNOJILA IN OKRASNI PESEK
♦	SADIKE ZELENJAVE IN SEZONSKA SVEŽA ZELENJAVA
Za Vas se trudimo vzgajati kakovostne in zdrave rastline, ki bodo dobro uspevale tudi pri Vas.
KUPUJMO SLOVENSKO - VZGOJENO PRI NAS DOMA!
Prijazno vabljeni!
Na tradicionalnem Pohodu po
hmeljski poti
250 pohodnikov uživalo med hmeljišči
Pohod po hmeljski poti je tudi letos uspel. Štirinajsti pohod po vrsti je tako - kot že številka pove - postal prava žalska tradicija. Letos se ga je udeležilo 250 ljudi, ki so prehodili kar štirinajst kilometrov.
Od Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so se pohodniki v sobotnem jutru odpravili do dvorca Novo Celje, kjer je eden prvih nasadov hmelja. Nato so hodili med hmeljišči do ribnika Vrbje, tamkajšnjega
krajinskega parka in območja Natura 2000. Da je bilo med pohodom mogoče ogromno videti, kaže podatek, da jih je pot vodila po delu učne ekološke poti Vrbje in nato ob Savinji naprej ter spet med hmeljišči do Rimske
Tako so to delali včasih. Ročno obirali hmelj, pri tem kakšno lepo zapeli in zaigrali ter se »luštno imeli«.
Najmlajši pohodnik, petletni Urban, je štirinajstkilometrsko pot prehodil brez težav. Z nasmehom na obrazu.
nekropole, kjer je arheološki park z najlepšimi rimskimi nagrobniki v Sloveniji. Od Rimske nekropole se je pot pohodnikov vila nazaj do začetne točke, s katere so štar-tali - do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. To je edini tovrsten muzej v naši državi.
Takšna pot ni mala malica (čeprav so jo pohodniki verjetno imeli v svojih nahrbtni-
kih). Leta 2001 je namreč to hmeljsko pot Turistična zveza Slovenije imenovala za drugo »naj« tematsko pot v Sloveniji. Pohod so ves čas strokovno spremljali člani Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Šempeter. Na cilju so si vsi lahko privoščili pravo »obirovsko južino«. To je namreč znamenita jed, ki so si jo pripravljali obiralci hmelja v slovenski preteklosti. Naj-
pogosteje je šlo za kuhane kumare in zabeljen stročji fižol. Tako se je te jedi prijelo ime »obirovska južina«. Na cilju so v soboto pohodnike razveselili tudi člani Folklorne skupine Grifon Šempeter, medtem ko so članice Etnološkega društva hmeljarska vas prikazale ročno obiranje hmelja.
SŠol
Foto: SHERPA

Kupon za 10% popust. Kupon velja do
10.09.2016
Eltida-M, d. o. o. Šlandrov trg 33 3310 Žalec Tel.: 070 331 113 info@eltida-m.si www.eltida-m.si
Pooblaščeni za izvajanje:
-	varnosti pri delu
-	požarnega reda
-	pregleda delovne opreme
Ženska in moška modna oblačila
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Lučka
komisijska trgovina, Kidričeva 22, Žalec
VE C KOT UGODNO!
ženska, moška in otroška rabljena oblačila,
obutev in modni dodatki
luckakomisijskaprodaja@gmail.com tel.: 040 302 606, 03 620 98 16 www.facebook.com/lucka.komisijskatrgol'iA
Lucija Verbič, s.p., Aškerčeva ulica 11, 3310 Žalec
Stojnica Društva kmečkih žena občine Žalec je bila najbolj sladka.
Hmeljišča so prava turistična znamenitost žalskega območja.
Narava, hmelj, dobra volja, voda in dan je lepši.
Jure je bil najstarejši pohodnik. Šteje 81 let, čeprav jih ne kaže. Je v odlični kondiciji! Seveda si je prislužil nagrado naše medijske hiše.
gsm:
041 703 373
RIBOGOJNICA ŽALEC
in ptadaja ttadkauadtiih tifr
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure sobota, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure.
Marko Hrovat s.p., Dobriša vas 4la, 2alec
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
»Pjebi, pe pir« kot fi zgodba
mo na atelistična
Večkrat nagrajena razstava Venija Feranta tokrat v Žalcu
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovar-stva Slovenije v Žalcu so v torek odprli razstavo z naslovom Pjebi, pejmo na pir. Filatelistična zbirka, ki jo je razstavil Veni Ferant, je prejela že številne nagrade.
Avtor z razstavo prikazuje filatelistično zgodbo o prijateljih, ki so se po končani službi odpravili na kozarček piva. Kako se zgodba konča, avtor ne želi izdati, ampak poziva obiskovalce, naj to izvedo na razstavi. Veni Ferant, domačin iz Žalca, dolgoletni strasten filatelist in ljubiteljski fotograf, se z zbirko na temo piva ukvarja od leta 2000. Prvič jo je predstavil na tekmovalni razstavi v Trbovljah leta 2003, kjer je prejela pozlačeno
medaljo. Po razširitvi in prevodu v angleški jezik je Ferantova zbirka o pivu gostovala v Washingtonu, kjer je osvojila prvo zlato medaljo za slovensko filatelijo na velikih svetovnih razstavah. Zlate in pozlačene medalje je zbirka potem prejela še v Istanbulu (2007), Sofiji (2010), Parizu (2014), Londonu (2015) in Tirani (2016). Avtor zbirko, v kateri je veliko raznolikega, dragocenega in edinstvenega gradiva, še vedno dopolnjuje in izboljšuje.
Razstava je uvrščena tudi v program prireditev Dnevov evropske kulturne dediščine in je posvečena prazniku Občine Žalec in prazniku Mestne skupnosti Žalec.
RG
Folklornov Od Celja do Žalca
Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca bo letos že enajsti po vrsti in ga bo mogoče spremljati tako v Žalcu kot v Celju. Nocoj ob 18. uri se bosta na otvoritvi v Domu II. slovenskega tabora Žalec predstavili skupini KD Ponikva in KUD Grifon Šempeter. Ob tem bodo odprli tudi razstavo likovnih del na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda. Jutri se bo festival začel še v Celju v Muzeju novejše zgodovine, kjer bosta nastopili folklorni skupini Kobula KD Petrovče in KUD Šmartno v Rožni dolini. 7. septembra bo v dvorani KZ Petrovče Albanski večer, gala koncert s predstavitvijo skupin iz Albanije, Kameruna, Estonije, Rusije in FS KD Lipa Rečica pa bo 10. septembra ob 19. uri v domu II. slovenskega tabora. 8. in 9. septembra bosta gala koncerta tudi v Velenju in Celju.
Foto: LK
AVTODELI - LEŽAJI
CONTITECH

SAMO NAJBOLJŠE ZA VAŠ AVTO
- OLJA IN MAZIVA
- ČISTILCI - ZAVORNI SISTEMI -JERMENI IN ŠE MNOGO VEČ
LEŽAJI ZA DOM IN INDUSTRIJO
METALIKA TRADE, D. O. O.
POSLOVALNICA ŽALEC SAVINJSKA CESTA 8,3310 ŽALEC Tel.: 03 710 39 60 GSM: 051 611 890 E-mail: mt.zalec@siol.net www.metalikatrade.si	[
Delovni čas:
pon. - pet.: od 8. do 13. ure od 14. do 17. ure sob.:od8.do 12. ure
KUPON
П U K 1
BIKE SHOP ŠEMPETER
INTEGRA SPORT, d. o. o. Rimska cesta 78 3311 Šempeter T: 03 700 11 20 F: 03 700 11 21 www.bike-shop.si Delovni čas:
PON.-PET.: 11.00-19.00 Sobota
NAJNIŽJE CENE IN NAJVEČJA PONUDBA ELEKTRIČNIH KOLES LF V SLOVENIJI!
Popusti za kolesa iz zaloge
r
л
ŽALSKE LEKARNE ŽALEC
јШМ Vjf
J www.lekarna-zalec.si lekarna.zalec@siol.net
4 t ^ • J* J / \ r -Vabljeni u naši lekarni:
. LEKARNA ŽALEC: 03/712 02 50
Prešernova 6, Žalec
LEKARN PETROVČE: 03/712 02 58
< Petrovče 33, Petrovče
J/ Ж Л »Tudi beseda je lahko zdravilo!«
41959688
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Spoznajte Žalec!
Ste že slišali za »štangarja«, kopico in Kukca? Vse to lahko odkrijete na sobotnem brezplačnem vodenju po Žalcu. Vse do 24. septembra se lahko v organizaciji ZKŠT sprehodite po mest, zbor udeležencev je ob 9. uri pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Najprej vas bodo popeljali po muzeju, nato pa si boste ogledali Savinovo hišo in ostale znamenitosti v Žalcu, ki se je lani uvrstilo med najlepše urejena mala mesta v Sloveniji.
Skupina članov Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra (Esyo) ob koncu uspešnega srečanja v Devinu Nabrežini, spredaj levo s pozavno Matevž Rebevšek iz Žalca
Žalčan v evropskem orkestru

v HI6H PREMIUM PET FOOD ^
ZA CELOSTNO TELESNO ZDRAVJE
VAŠEGA LJUBLJENČKA!

У ♦
Visoko kvalitetna hrana zd pse4fi mačke
Takoj po končanem šolskem letu 2015/16 je bilo v Devinu Nabrežini v Italiji vsakoletno srečanje mladih glasbenikov Evrope. Tokrat je od 1. do 22. julija sodelovalo 54 mladih glasbenikov iz Ukrajine, Italije, s Poljske, iz Makedonije, Srbije, z Nizozemske, s Hrvaške, iz Romunije, Albanije in Avstrije, medtem ko so Slovenijo zastopali štirje dijaki in trije profesorji. Med njimi je bil tudi dijak končanega prvega letnika I. gimnazije v Celju - glasbena smer Matevž Rebevšek iz Žalca.
V Evropskem mladinskem simfoničnem orkestru Bobni miru (Tamburi di pace) pod vodstvom dirigenta Igorja Corettija Kureta edini igral na pozavno. Za sodelovanje na zanimivem in strokovno kakovostnem srečanju ga je predlagal njegov profesor v Glasbeni šoli Celje Lovro Žgajner.
Prve dni so se mladi glasbeniki spoznavali in vadili v desetih sekcijah z mentorji s Poljske, iz Italije, Nemčije in Makedonije. Slovenijo je zastopal Mirko Orlač, član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Nato so naštudirali zahteven program dvanajstih skladb, vključno z evropsko himno, in v zadnjem delu srečanja nastopili na osmih samostojnih koncertih po se-
verni Italiji, pri čemer so gostovali tudi v Kopru, kjer je bil edini koncert v Sloveniji. Matevž Rebevšek je povedal, da so vadili vsako dopoldne od 9. do 13. ure in popoldne od 16. do 19. ure. Najlepši sprejem so doživeli v Trstu in Kopru, posebno doživetje pa je bilo igranje v zimskoturističnem centru Val di Zoldo na višini 1.800 metrov. Kljub temu da je bil 17. julij, je bilo tako hladno, da je Matevžu med igranjem ponagajala zamrznjena pozavna.
Matevž Rebevšek, ki je pred odhodom v Glasbeno šolo Celje obiskoval glasbeno šolo v Žalcu, se je v De-vinu Nabrežini veliko družil s hornistom Andražem Žni-daršičem iz Cerknice, saj sta bila skupaj v sobi. Strokovno je zanj skrbel profesor Mirko Orlač. Vse koncerte je z zanimivim veznim besedilom popremil znani italijanski pisatelj Paolo Rumiz.
Dekleta in fantje so kmalu postali velika prijateljska glasbena družina, ki je sama poleg vaj programa skrbela za vse ostalo, vse od pranja do likanja. Zelo lepo so se razumeli, si pomagali, delali in v prostem času tudi uživali.
Mlad glasbenik Matevž Re-bevšek je tako v prvem delu počitnic izkoristil ponujeno priložnost sodelovanja v
edinstvenem zboru mladih glasbenikov od 15 do 18 let, kar mu bo vsestransko kori- informacije: stilo pri nadaljnjem glasbenem izobraževanju. Konec avgusta se je udeležil tudi seminarja Musica Creativa v Izoli.
TV
BREZ UMETNIH BARVIL, AROM in KONZERVANSOV
ZIP OGRIZEK, Matej Dobovičnik s.p. Petnovče tel.: 041/350-099, 051/317-648 Email: pnodaja@ognizek.net
www.7grizek.net
koledarji, rokovniki, dežniki, vžigalniki, darilne vrečke, pestra izbira tekstila
poslovna darila
roll-up plakati
3MSS	transparenti ^^
jumbo plakati
s
7s
^^ pisala
svžigalniki IjZ USB ključki
C
na
^^ majice
d VEZENJE :i=bapaeče
GRENKO TISK
preslikači ^ДВМАШЈ
KzdeTavSlHillHI
letaki
brošure
katalogi
Grenko tisk storitve d.o.o. | Dobriša vas 36, 3301 Petrovče |Tj
714 00 00 | GSM: 041 783 343 / 041 913 916 | E-mail: grenko.tisk@siol.net | www.grenko-tisk.si
vlamat
računovodske storitve; davi no in finanino svetovanje d.o.o.
info@vlamat.!
Zagotavljamo vam strokovne, ažurne in vašim potrebam prilagojene RAČUNOVODSKE STORITVE.
Nudimo vam DAVČNO SVETOVANJE pri izračunu davčnih obveznosti in sodelovanje v davčnih postopkih.
Ponujamo vam SODOBEN način poslovanja in sodelovanja z uporabo najnaprednejših računovodskih programov.
Kontaktirajte nas in preverite našo ponudbo!
Frizerstvo Klavdija
Klavdija Pečnik s.p Celjska cesta 8, 3310 Žalec (v Šparu Žalec)
031 609 905
Ying Yang
LEPOTNI CENTER
Storitve:
PERMANENTNI MAKE-UP OBRVI, OČI IN USTNIC
ANTI AGE - pomlajevalni tretmaji za obraz, vrat in dekolte DIAMANTNI PILIG LPG-LIFT za obraz, vrat in dekolte LPG - lipomasaža za oblikovanje telesa KAVITACIJA za popolno telo □DEPILACIJE z voskom, trajne z laserjem MASAŽE TELESA - športne, antistresne IZOBRAŽEVANJA TEČAJI
Telefon: 041 934 101 Ying Yang Lepotni center
Heroja Staneta 1, 3310 Žalec e-pošta: info@kozmetika-yingyang.si www: kozmetika-yingyang.si
36
POTOPIS
Ljudski glas na forumih pravi, da je BiH varna država - če niste avto. Pravijo, da vam jeklenega konjička prav lahko odtujijo, potem pa si pomagajte, kakor veste in znate. Kot večina tujcev smo iz previdnosti tako parkirali v garažnih hišah. Pri izhodu ene se je navodilo za domačine glasilo »ovdje stavite kartu«, malo nižje pa še različnica za tujce »ovdje stavite ticket«. Kaj bi zapletali - zagotovo ste že ugotovili, da njihov jezik znajo povsod.
Stari most je najbolj prepoznavna veduta Mostarja. Leta 1993 ga je porušila hrvaška vojska, njegova obnova Najlepši pogled na mostarsko kotlino je s hriba Hum, kjer stoji največji križ v BiH. Zgradili so ga ob jubileju 20C je stala skoraj 12 milijonov evrov.
»Usporite! Ćevapi na putu ...«
Po Bosni in Hercegovini - Utrip Mostarja in Sarajeva
V Bosni in Hercegovini čas očitno teče drugače. To spoznanje me je udarilo, še preden smo zares stopili v državo. Kljub prometno najbolj obremenjenih dnevih ob Jadranskem morju smo se prav povsod uspeli izogniti gneči, pred mejnim prehodom v BiH pa se je čas ustavil. In potem se je čez Neum, 21-kilometrski pas bošnjaškega morja, vlekel po polžje. Prav lahko bi med čakanjem v koloni po tistih nekaj tisoč stopnicah skočili še v morje, pa na cesti ne bi ničesar zamudili.
Na obali Neuma se zdi, da je zazidan prav vsak kotiček, posledično je menda tudi gneča na plaži precejšnja. A tokrat tega nismo preverjali, dnevi pred nami so bili namenjeni potepanju in odkrivanju notranjosti države. »Če bomo sploh uspeli priti vanjo,« sem pomislila, ko smo po krajšem prehodu čez Hrvaško spet obtičali v koloni pred mejo. Samo »pičle« tri ure je trajalo in obmejni policist
nam je brez posebnih postopkov - tako kot vsem drugim - zažele srečno pot. Še danes ugibam, kaj je počel tiste tri ure, ko so na spletni strani av-to-moto zveze BiH poročali, da promet na vseh prehodih teče gladko kot po maslu. Ampak to verjetno spada v isto kategorijo kot čisto resen opozorilni trikotni prometni znak ob cesti. »Le zakaj moramo spet upočasniti?« se mi je motalo po glavi. A potem sem le uspela prebrati: »Usporite! Ćevapi na putu ...« (Upočasnite! Čevapčiči na poti ..., op, p.)
Most med vsem, kar nas ločuje
Obkrožen z golimi hribi se razteza po dolini Neretve in velja za eno najlepših mest na Balkanu. Mostar je s 130 tisoč prebivalci največje mesto v Hercegovini in peto največje v federaciji. Menda ima poleg
Aten največ sončnih dni v letu, najlepši razgled na mesto je s hriba Hum. Takšne burje, kot smo jo doživeli na tej točki, v svojem življenju ne pomnim. Potem ko smo na srečo ulovili nekaj odpihnjenih jopic, sem si resno oddahnila, ko je bil najmanjši otrok spet varno pripet v avtu. Mesto je dobilo ime po čuvajih mostov oziroma mostnih stebrih, ki so jim rekli mostar. Največja znamenitost mesta je zagotovo Stari most. Sulejman Veličastni ga je dal zgraditi sredi 16. stoletja. Legenda pravi, da osmanski arhitekt Mimar Hajrudin ni prere-
Med Mostarjem in Sarajevom leži mesto Konjic, kjer si je mogoče ogledati atomsko zaklonišče, za katerega so sredi prejšnjega stoletja poleg Tita vedeli le še trije generali. V ogromnem podzemnem objektu bi v primeru atomske eksplozije lahko dvesto ljudi brez stika z zunanjim svetom preživelo več mesecev. Gradnja je trajala 26 let in je stala 4,6 milijarde dolarjev.
zal traku ob odprtju mostu, ker ni želel občutiti sekire na vratu v primeru, da bi bili njegovi izračuni preveč optimistični. A most je trdno stal vse do leta 1993, ko ga je v vojni porušila hrvaška vojska. Ponovno so ga zgradili leta 2004 in ga vpisali v Unescovo kulturno dediščino.
V mestu danes vsaj na videz v idealnem sozvočju bivajo različne kulture. Na eni strani dolgobradi gospodje in ženske v burkah in nikabih, na drugi moderno oblečena dekleta v mini krilih, na vrhu hriba nad mestom ogromen katoliški križ, povsod po me-
Staro mestno jedro Mostarja je med turistično najbolj obleganimi kraji v BiH.
Baščaršija s čevapčiči in burekom n vsega sveta.
POTOPIS
37
10-letnice krščanstva. 33 metrov v višino pa simbolizira Kristusova leta ob smrti.
V mestu me je za rokav pocukal gospod z berglami in redkimi zobmi v ustih. Registrska tablica mu je na obraz zvabila najširši nasmeh, kar sem ga videla v tistih dneh. »Celje! Pozdravite mi Celje. Poznam to mesto. Kako sem vesel, da vas vidim. Da, Celje je res krasno mesto!« Njegova življenjska zgodba se je izgubila sredi prometne ulice...
Karađozbegova džamija iz leta 1557 je največja in najlepša džamija iz časa Osmanskega cesarstva na ozemlju federacije. Med drugo svetovno vojno je bila težko poškodovana, v času zadnje vojne povsem uničena. Znova so jo odprli leta 2004.
stu razkošne mošeje. Tudi na pokopališčih nemalokje stojijo križi tesno ob belih islamskih stebričkih in obratno. Kako je mogoče, da so med temi istimi ljudmi še pred nedavnim letele krogle in »sekale« bombe?
Skok v hladno Neretvo
Vsak kamen na mostarskih uličicah s svojo popolno zgla-jenostjo pripoveduje o milijonih korakov, ki so skozi stoletja stopali po njem. Danes je stari del Mostarja med najbolj turistično obleganimi kraji v BiH. Številne trgovinice s spominki, z lokali, kjer lahko tik reke poslušaš njen šepet, in ulični umetniki, ki prihajajo z vsega sveta. Mož je poznavalsko pobaral prodajalko o lokaciji neke gostilne in iz nje izvabil huronski smeh. »Stoti
ste, ki me danes to sprašujete,« si ni mogla pomagati. Očitno je priporočilo na popotniškem blogu prebralo še tisoč drugih ljudi. »Tako dobrih pleskavic, da bi čakali v vrsti do Neretve, nima nobena gostilna,« je odločil glava družine in smo šli po svoje. Po naših izkušnjah je tujcem v mestu še najtežje ločiti med tistimi lokali, kjer ob besedi alkohol prijazno odkimajo, in tistimi, kjer dobiti pivo ob obveznih čevapčičih ni posebna težava. Vse drugo se v toplem poletnem večeru zdi kot prizor iz Tisoč in ene noči. Umirjen živžav ulice za trenutek presekajo le glasni vzkliki ob pljusku v vodo. Potem ko se je v fesu, njihovem značilnem pokrivalu, nabralo dovolj denarja, je pol-profesionalni kaskader skočil z dvajset metrov visokega mostu
v komaj tri metre globoko reko. Očitno je vedel, kaj počne. Trenutek pozneje se je mostarski večer vrnil v svoj ustaljen turistični utrip.
Sarajevski zemljevidi in kažipoti
Sarajevo je eno najbolj posebnih evropskih mest, ki je
Tudi na najbolj izpostavljenih turističnih točkah v Mo-starju je na primer mogoče goro sladoleda dobiti za petdeset centov. Spanje v študentskem hotelu v novozgrajenem objektu s prijaznim osebjem, z zaprto garažo in bogatim zajtrkom nas je petčlansko družino stalo 35 evrov.
v kratkem času doživelo vse -od največje slave in blagostanja do največje tragike sodobnega sveta. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so Sarajevčani štiri leta živeli v krvavi kalvariji znotraj srbskega vojaškega obroča. Komaj deset let pred tem jim je v olimpijskem duhu in v soju žarometov ploskal ves svet. Trenutek za tem so jim obrnili hrbet. Simpatičen volkec Vučko je bil samo še neresnična karikatura drugega časa. V času obleganja so Sarajevčani pod letališčem z dveh strani izkopali osemsto metrov dolg predor, ki je povezoval mesto s svobodnim ozemljem. Glede na pomen, ki ga je imel, je dobil ime Tunel preživetja. Danes je hiša ob vhodu spremenjena v muzej. Lahko si jo ogledate, če jo seveda uspete
najti, če je slučajno odprta in če imate domačo valuto. Povsod drugod sprejmejo katerokoli valuto. »Gospa, vse je denar,« je bila praktična branjevka.
Kažipot k Tunelu preživetja ob glavni cesti je zelo očiten, le da obiskovalca usmerja naravnost v grmovje. Ko sem se peš namenila priti zadevi do dna, se je ob meni ustavil domačin in se ponudil, da me za »kakšno marko« pelje do vhoda. Po petih minutah vožnje smo se po zavitih cestah brez ene same označbe res znašli pred znamenito hišo. »Ampak kako ljudje sploh najdejo sem?« sem se na glas spraševala, ko sem
brskala za drobižem. »Hja, zato sem pa tukaj jaz,« se je nasmehnil gospod in se verjetno odpeljal po nove izgubljence. Gospodarsko se Bosna in Hercegovina skupaj z glavnim mestom očitno pobirajo najpočasneje. Domačini tako za zaslužek izkoristijo vsako priložnost. Tudi ko smo želeli izstopiti iz države, smo obtičali. »Deset konvertibilnih mark ali pet evrov, pa ti pokažem drugo pot brez čakanja,« je mlad moški svoje usluge ponujal voznikom na cesti. Nikomur se ni več tako mudilo. Po nekaj dneh v BiH se človek pač navadi, da čas drugače teče. »Kaj bi stokali, življenje gre dalje, samo znajti se je treba,« je ob to dejala starka ob cesti.
SAŠKA T. OCVIRK
ia sto in en način združuje turiste z
Tunel preživetja si lahko ogledate le, če ste zelo odločeni, da ga najdete.
и
впе
»Najbolj sem ponosen odnose z občani«
Intervju z županom Martinom Mikoličem ob prazniku občine Rogatec
na
Ena manjših občin v Sloveniji, občina Rogatec, obsega devet naselij in meri le štirideset kvadratnih kilometrov. Že šesti mandat jo vodi župan Martin Mikolič, ki ob občinskem prazniku še bolj ponosno predstavlja vse, kar skrivata bela in rdeča barva občinske zastave.
Kaj bi poudarili kot prednost vaše občine, v čem se razlikuje od drugih, v čem izstopa?
Menim, da je prednost naše občine v tem, da nobena panoga izrazito ne izstopa, kar pomeni, da ljudje v naši občini niso odvisni samo od gospodarstva, turizma ali kmetijstva, ampak imamo vsakega nekaj. To je bilo zelo pomembno v času velike gospodarske krize, ko se pri nas gospodarske družbe niso zapirale. Zagotovo pa se razlikujemo od drugih predvsem po bogati kultur-
ni dediščini, za katero zelo skrbimo.
Kaj bi v občini spremenili?
Vsekakor se delo in projekti v občinah nikoli ne končajo. Nikoli ne moremo neke zadeve tako do popolnosti narediti, da se ne bi dalo še česa izpopolniti oziroma spremeniti. Mene osebno, a prepričan sem, da tudi občane, zelo motijo nekateri neurejeni objekti in zemljišča ob glavni cesti Celje-mejni prehod Dobovec, ki so v zasebni lasti, tako da lahko občina zelo malo ukrepa. Škoda, saj smo na tem področju kot občina v preteklih obdobjih ogromno postorili, številni novi objekti so bili zgrajeni, uredili smo tudi ostalo komunalno infrastrukturo.
Kako vidite svoje občane?
Lahko rečem, da sem najbolj ponosen na to, da sem v teh dvaindvajsetih letih z občani vzpostavil zelo dobre
odnose. Ljudje predvsem v majhnih podeželskih občinah, kot je tudi naša, veliko pričakujejo od župana, predvsem v smislu, da je nenehno prisoten na terenu, kjer imajo občani takšne ali drugačne probleme. Sam sem se v ta način dela vživel in mi ni težko biti z občani tudi popoldne ali zvečer, tudi v
soboto ali nedeljo. Takšni so naši ljudje, ljudje v občini Rogatec, in jaz sem jih kot takšne sprejel, delimo si lepe in včasih tudi kakšne manj prijetne trenutke.
Kateri so največji izzivi občine? Tako tisti, ki ste jih premagali v preteklem letu, kot tisti, ki vas še čakajo ...
Izzivov je bilo v preteklosti veliko, pravzaprav smo ogromno postorili na različnih področjih, ki so tesno povezana z vsakdanjimi potrebami naših občanov. V mislih imam vso infrastrukturo na področjih družbenih dejavnosti, gospodarskih javnih služb kot tudi področje ce-stno-komunalno infrastrukture. Velik izziv za prihodnje je projekt gradnje novega vrtca pri osnovni šoli. Imamo gradbeno dovoljenje, trenutno so v izdelavi projekti za izvedbo. Vemo pa, da v prihodnje tako domačega kot tudi evropskega denarja
za tovrstne projekte ne bo. Pred nami je najpomembnejša naloga v naslednjih dveh letih - kako pripraviti finančno konstrukcijo za izvedbo projekta.
Delo župana opravljate že šesti mandat. Izkušnje so torej na vaši strani. Ali zaradi njih danes svoje delo opravljate bolje kot včasih?
Izkušnje so zagotovo zelo pomembne. Vendar se mi zdi, da nas, občine, predvsem v zadnjih dveh mandatih država mori z nekimi
birokratskimi paragrafi in dejansko ne moremo delati drugače. Nič kaj veliko nam ne pomenijo izkušnje in znanje, ki bi jih lahko v normalni družbi uveljavili, in s tem še več prispevali k razvoju lokalne skupnosti. Imam občutek, da hoče državna oblast vse občine spraviti na nek skupni imenovalec povprečja. Pa saj vemo, kaj vse se je dogajalo pri pogajanjih o povprečnini.
EP
Foto: arhiv NT
Statistika za leto 2015:
Število družb:	68
Število zaposlenih v gospodarstvu:	328
Prihodki od prodaje:	29,7 milijona evrov
Čisti dobiček:	1,2 milijona evrov
Čista izguba:	357.000 evrov
Povpr. mesečna bruto plača v gosp. družbah: 1.044 evrov	
Trideset let PGD Dobovec pri Rogatcu
Tudi Vlada RS je izrazila zahvalo
Prostori PGD Dobovec pri Rogatcu
Prostovoljno gasilsko društvo Dobovec pri Rogatcu letos obeležuje trideset let delovanja. Čeprav je povod za nastanek gasilskega društva krajanom Rogatca prinesel nekaj strahu in sivih las, danes društvo >ža-nje< le >pozitivne vibracije<. S prostovoljnim delom so krajanom na voljo v vseh letnih časih, kadarkoli jih potrebujejo, temu primerno dograjujejo tudi svoje delovno okolje in opremo.
1985 je bilo za krajevno skupnost Dobovec leto požarov. V enem letu so se krajani spopadli s kar tremi gozdnimi požari, od teh je eden še posebej ogrožal tudi nekaj domačij v okolici. Čeprav že večkrat prej, se je tega leta še posebej pokazala potreba po ustanovitvi lastne gasilske organizacije.
Skromen začetek
Prostovoljno gasilsko društvo Dobovec pri Rogatcu je bilo ustanovljeno na pobudo Josipa Putanca, in sicer še isto leto, ko so kraj ogrožali
trije požari. Sprva je društvo štelo le štirinajst članov, zelo skromna je bila tudi oprema. Ta je zajemala le Tomosovo črpalko, opremo za dvodelni napad in zaščitno opremo za deset gasilcev. Člani društva so upali le sanjati o svojih lastnih prostorih. Da je bila oprema varna in pripravljena za uporabo, so Slovenske železnice gasilcem dovolile, da so jo shranili v prostorih Železniške postaje Sv. Rok.
Že leto kasneje se je oprema nekoliko oplemenitila. Društvo je s pomočjo sponzorjev kupilo nov traktor, traktorsko cisterno za prevoz vode in plug, s katerim so gasilci na pomoč priskočili krajanom tudi v zimskih mesecih. Leto kasneje so se prostovoljni gasilci razveselili orodnega vozila motorne črpalke in tako >zaokrožili< zadovoljivo gasilsko opremo.
In prostori?
S prostorsko stisko so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Dobovec pri Rogatcu soočali lep čas, a
želja po lastnih prostorih je bila prisotna. Tako se jim je nasmehnila tudi sreča in od Henrika Cesarja so odkupili parcelo, ki je ustrezala potrebam društva. Finančna sredstva so zbirali sami. Celo leto so bili gasilci na voljo svojim krajanom. Poleti so dovažali vodo, pozimi plužili ceste.
Člani gasilskega društva so prispevke, ki so jih dobili s pluženjem, koledarji ali z opravljanjem drugih aktivnosti, ves čas pridno zbirali in z lastnimi sredstvi pridobili dokumentacijo za gradnjo gasilskega doma. In ko je bilo najbolj pomembno, je vskočila tudi občina.
Prvi kamen in obljuba
18. oktober 1995 še danes veliko pomeni članom prostovoljnega gasilskega društva. Župan Martin Mikolič je takrat položil temeljni kamen vaško-gasilskega doma in - kar je najpomembneje - obljubil, da bo občina društvu finančno pomagala. In obljubo je očitno držal ...
NA PRAZNIČNEM OBISKU
39
Leta 1996 je gasilski dom stal do prve plošče, v prihodnjem letu sta sledila še mansarda in podstrešje, dela pa so trajala še naslednja tri leta. Leto 2000 je bilo za člane PGD Dobovec pri Rogatcu prelomno, saj je društvo končno lahko pripravilo odprtje doma in razvitje pra-porja. Enako kot se je večalo število članov, so se večale tudi želje in potrebe društva. Nabavili so kakovostno opremo, ob dvajsetletnici je društvo iz Nemčije uvozilo rabljeno gasilsko vozilo. Že leta 2008 se je obogatilo še z enim gasilskim vozilom z vso pripadajočo opremo.
Težave danes
Če se je društvo pred tridesetimi leti ukvarjalo s prostorsko problematiko, so danes težave popolnoma drugačne, razlaga poveljnik PGD Dobovec pri Rogatcu Robert Kotnik. »Spreminjajo se časi in spreminjajo se težave. Danes vsekakor največji izziv predstavlja neurejena zakonodaja na področju gasilskih društev. >Moji< gasilci, člani društva, so zaposleni. V trenutku nezgode ob intervenciji potrebuješ ljudi, aa so na svojih delovnih mestih. In v določenem trenutku morajo vse spustiti iz rok, oditi iz službe in pomagati ljudem.«
Takšne situacije so zelo težavne za delodajalce, a Kotnik pravi, da imajo zaenkrat
veliko srečo, saj se člani s svojimi nadrejenimi uspešno dogovarjajo. Kot še dodaja, do podobnih težav prihaja tudi zaradi izobraževanj. Člani jih redno obiskujejo, trajajo pa tudi do tri dni. Poveljnik PGD Dobovec pri Rogatcu zaključi, da je v takšnih primerih treba razumeti obe strani -člane gasilskih društev in delodajalce - ne pa tudi države, ki te zakonodaje nikakor ne uspe urediti.
Ob tridesetletnici
PGD Dobovec pri Rogatcu je zavidljivo število let delovanja letos proslavilo, kot se spodobi. Združilo je dve praznovanji in se poveselilo od krajevnem prazniku ter tridesetletnici obstoja. Ni pa rojstnodnevnega praznovanja brez darila. Društvo je ob dogodku prevzelo novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov GCGP-1, ki je prvo te vrste na območju Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah, v okviru katere deluje 26 prostovoljnih gasilskih društev. Prireditve sta se udeležila tudi direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Zbrane je na dogodku nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič in se gasilcem zahvalila za pomoč pri težavah, s katerimi se je država soočala ob obsežnem valu beguncev in migrantov. V imenu Vlade Republike
Slovesnost ob praznovanju
Slovenije se je zahvalila za požrtvovalno in strokovno delo, ki so ga gasilci opravili na mejnih prehodih Dobovec in Rogatec ter pri postavljanju tehničnih ovir oziroma žične ograje.
EP
Foto: arhiv PGD Dobovec pri Rogatcu, Aleksandra Pelko
Novo vozilo ob tridesetletnici društva
Člani PGD Dobovec pri Rogatcu so bili veseli nove pridobitve.
Priznanja v Rogatcu
Občinski svetniki so minuli torek na izredni seji odločali o prejemnikih občinskih priznanj, plaket in denarne nagrade občine.
Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je povedal, da se ni lahko odločiti, ko je treba še posebej izpostaviti nekoga, ki s svojim delom in trudom daje poseben pečat razvoju in prepoznavnosti občine. »V naši občini jih je veliko in vedno se bojim, da bi koga, ki je prav tako zaslužen, izpustil. Zato se mi res zdi primerno, da vsako leto ob občinskem prazniku tistim najzaslužnejšim podelimo občinska priznanja. Tudi letos bo tako.«
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je svetnikom Občine Rogatec za prejemnika denarne nagrade predlagala
Prostovoljno gasilsko društvo Dobovec pri Rogatcu, ki letos praznuje trideset let. Za priznanje Občine Rogatec je predlagala Majdo Kramberger, aktivno članico društva žena, ki že desetletja aktivno sodeluje pri organizaciji kulturnega in družabnega življenja v Rogatcu. Poleg omenjenih so svetniki potrdili tudi predlog komisije za dva prejemnika občinske plakete, in sicer za znano glasbeno skupino Mi2, katere začetki sodijo v občino Rogatec, in Margareto Krivec, ki je vsesplošno družbeno aktivna, sicer upokojena šivilja in aktivna ter vestna članica več društev na območju občine, še posebej v krajevni skupnosti Donačka Gora.
EP
Foto: FB skupine Mi2
Nagovor ministrice za obrambo Andreje Katič
Glasbena skupina Mi2
40
BRALCI POROČEVALCI
Družina poje - Peli so jih mati moja
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2016, je pod glavnim pokroviteljstvom Občine Polzela zadnjo nedeljo v avgustu pripravilo 33. prireditev Družina poje - Peli so jih mati moja.
Zbrane je uvodoma pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, nato pa minister za kulturo Republike Slovenije Tone Peršak, ki je poudaril, da
je kultura od nekdaj družila ljudi in jih bogatila.
Letos je nastopilo 16 družinskih sestavov iz raznih krajev Slovenije, ki so zapeli po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem, Zdravljico. S to prireditvijo Andražani želijo ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili ob
tem petju. Najštevilčnejša na prireditveni je bila 16-članska družina Kovačič iz Nove Gorice, ki je letos nastopila že osemnajstič. Skupaj je nastopilo 108 pevk in pevcev.
Prireditev sta na dokaj izviren način vodila David Zabu-kovnik in Marjeta Brunšek, na diatonično harmoniko je igral Žan Zabukovnik, družabno srečanje pa so pripravili z ansamblom Veseli svatje.
TT
Nastop družine Kos iz Ponikve pri Žalcu
Z Abusom v Abanko pohitim, vmes pa še nakupe uredim.
Zapeljite se do mesta in trgovskega centra z brezplačnim Abusom, obiščite poslovalnico Abanke, opravite nakupe, uredite ostale opravke in se udobno vrnite nazaj!
Vsak torek, četrtek in zadnji delovnik v mesecu!
I Od 31.8.2016! j
VOZNI RED SMER NOVA VAS - CELJE ■ VOZNI RED SMER CEUE - NOVA VAS
Celje, Nova vas križišče	08:45 Celje, železniška postaja	11:45
Celje, Nova vas trgovina	08:47 Celje, AP - zunanje postajališče	11:50
Celje, Nova vas	08:49 Celje, Mariborska cesta trgovina	11:53
Celje, Nova vas Lidl	08:50 Celje, Mariborska cesta Interspar	11:55
Celje, Podjavorškova ulica	08:51 Celje, Sp. Hudinja (Tuš-bencinski servis)	11:57
Celje, Sp. Hudinja (Tuš)	08:52 Celje, Podjavorškova ulica	11:58
Celje, Mariborska cesta Interspar	08:54 Celje, Nova vas Lidl	11:59
Celje, Mariborska cesta trgovina	08:56 Celje, Nova vas	12:00
Celje, AP - zunanje postajališče	08:59 Celje, Nova vas trgovina	12:02
Celje, železniška postaja	09:04 Celje, Nova vas križišče	1 12:04
Vozovnica je identifikacija z bančno kartico Abanke ali Banke Celje.
www.abanka.si I Abafon 080 1 360
ABANKA
0) banka celje
Banka prijaznih ljudi
Kajuhovca bronasta na matematični olimpijadi
David Opalič in Timen Stepišnik Perdih, dijaka I. gimnazije v Celju, sta na Srednjeevropski matematični olimpijadi osvojila bronasti medalji. David Opalič se je zelo približal lesku srebra, saj ga je zgrešil zgolj za eno točko.
Olimpijada je od 22. do 28. avgusta potekala v avstrijskem mestu Vöcklabruck.	NP
David Opalič (levo) in Timen Stepišnik Perdih
Likovna dela mladih
V okviru 15. mednarodnega srečanja mladih so pred dnevi v ruskem mestu Vladimir odprli razstavo likovnih del mladih, nagrajenih na mednarodnih razpisih revije Likovni svet iz Celja.
Na srečanju je v mednarodni žiriji kot častni gost sodeloval tudi ustanovitelj mednarodnega razpisa in revije Likovni svet Mihailo Lišanin. Razstava je bila 237. v 33. državi v zadnjih 18 letih. Njeno odprtje so popestrili s kulturnim programom in srečanjem likovnih pedagogov iz 30 kolektivov iz štirih držav z avtorjem razstave Mihailom Lišaninom. Po ogledu razstave je bilo med mentorji, likovnimi pedagogi in predstavniki izobraževalnih kolektivov izraženo veliko zanimanje, da bi razstavo predstavili še v njihovih mestih. Tako bo razstava mladih likovnih talentov sveta iz 50 držav v naslednjem letu verjetno obiskala Taškent, Sahalinsk, Sajansk, Tomsk, Petersburg, Soči in še nekatera druga mesta v Rusiji, Kirgiziji, Azerbajdžanu, Uzbekistanu. Ob razstavah, ki jih bo v naslednjem letu v Indiji, Iranu, na Hrvaškem in v Turčiji pripravil Mihailo Lišanin, bo to zelo pestro razstavno leto Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih iz Celja. Istočasno bodo v okviru poletnega folklornega festivala Od Celja do Žalca v Muzeju novejše zgodovine Celje 2. septembra odprli razstavo nagrajencev revije Likovni svet na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda. Ob tem bodo nastopile folklorne skupine iz programa festivala Od Celja do Žalca.
AB
Srečanje z likovnimi pedagogi in s predstavniki sodelujočih ustanov
Oratorij v Dobju (spet) uspel!
Že osmo leto zapored se nas je avgusta pred cerkvijo Marije Škapulirske v Dobju pri Planini zbralo malo manj kot sto otrok in animatorjev z željo, da bi preživeli teden v družbi drug drugega in od tega tudi nekaj odnesli.
Vsako jutro sva zbrane pozdravili voditeljici Kaja in Mija. V zgodbi smo skupaj spoznavali Ostržka in njegova
dejanja, ki so ga velikokrat privedla do razpotja. Ampak tako kot se da vsaka težava nekako prebroditi, je tudi Ostržku
uspelo premagati strah pred svojimi odločitvami. Otroci so izluščili nekaj modrosti, ki jih bodo morda spremljale v
nadaljnjem življenju. Pri poglobitvi v videno sta otrokom pomagala skupna kateheza in delo po skupinah.
Da otroci ne bi odšli domov praznih rok, so tudi to leto izdelovali različne izdelke v delavnicah - imeli smo osem
različnih delavnic: športno, plesno, kuharsko, delavnico šivanja, izdelave risanih junakov na tulcih in zapestnic, iskanja skritega zaklada in risanja grafitov. Na slednjo delavnico bo spomin ostal še vrsto let: podoba letošnjega literarnega junaka nas bo spremljala na zunanjem delu župnišča.
Vsak dan so otroci neizmerno uživali ob skupnem sodelovanju in tekmovanju z drugimi skupinami. Če so
en dan iskali Jezusa, so drugi dan pridobivali čim več ozemlja, celo postali anima-torji in se zabavali ob vodnih igrah. Ob koncu zanimivega, poučnega in zabavnega teden je bila sveta maša, ogledali pa smo si tudi zaključni video celotnega oratorija. Bilo je izjemno in nepozabno za vse, nas animatorje in otroke! MIJA BEZGOVŠEK, voditeljica oratorija Dobje Foto: Janez Meden
Planinska zgodba, ki se te dotakne in te spreminja
V soboto, 27. avgusta, se je zaključila že sedma sezona akcije Gremo v hribe. Eden največjih planinskih druž-beno-odgovornih projektov, Zlatorogova transverzala ponosa, je svoj epilog dobil na Šmohorju, kjer se je zbralo več kot tisoč planincev.
Družinski planinski dogodek, zadnji v seriji devetih, je postregel s številnimi aktivnostmi. Plezalna stena, poučne otroške ustvarjalne delavnice Metode Skovik, čistilna akcija v sodelovanju s projektom Očistimo naše gore, kolesarski vzpon, številne družabne nagradne igre, sajenje drevesa in zabava s pevko Alyjo so pričarali nepozaben dan za mlade in starejše. Med njimi je bilo kar 215 takšnih, ki so bili v letošnji sezoni na vseh dogodkih akcije Gremo v hribe in so s tem samo oni prispevali skoraj dva tisoč evrov za nadaljnjo trajno-stno delovanje lokalnih planinskih društev. Namreč, v imenu vsakega planinca, ki se je na dogodkih vpisal v Zlatorogovo častno vpisno knjigo, je Pivovarna Laško podarila evro. Do-nacije planinskim društvom so letos presegle 10 tisoč evrov.
Alya je v hribih požela navdušen aplavz in dokazala, da planinci, ki sicer uživajo v tišini in miru, ki ga lahko nudijo le hribi in gore, radi zaplešejo in zapojejo na modernejše ritme. Skupaj so se zabavali do poznih popoldanskih ur. Odhod v dolino in z njim slovo sta bila bridka, saj so se med pohodniki stkale prijateljske vezi. A vseeno optimistična, saj so si obljubili, da se bodo prihodnjo sezono ponovno srečali. Do takrat se bodo virtualno družili v številčni Facebook skupnosti Gremo v hribe ter ideje za svoje izlete dobivali na prenovljenih spletnih straneh www.gremovhribe.si.
Promocijsko besedilo
42
VRTNARIMO
PnM^ik
ffil^e^ Vrtnfcrke,
Ušiva nadloga
Moj tamarilo se je razbohotil kot pravo džungelsko drevo. Ogromni pahljačasti listi me počasi že opominjajo, da bi mu bilo dobro privoščiti večji lonec. A doslej sem ga uspela prestaviti zgolj do pomivalnega korita, kar pomeni, da ga vsaj zaliti ne pozabim, če ga že presaditi nimam časa. In je bil zadovoljen. Kar veliko vode potrebuje ta velikan in njegovih po-vešenih listov človek res ne more spregledati. Sem pa skoraj spregledala drobne prebivalce, ki so se naselili nanj. Drobcene zelene bibe so namreč gosto naselile liste in čeprav niso videti pretirano nevarne, niso zato nič kaj bolj privlačne. Kaj zdaj?
V jutranji naglici sem sklenila, da bo za prvo pomoč dovolj, če lončnico prestavim na prosto. Golazen vsaj ne bo v hiši. Kaj nisem oni dan poslušala, da bi bila takšna obložena rastlina prava Indija Koromandija za kakšno pikapolonico ali dve? A kaj, ko teh hroščev ni od nikoder, ko jih potrebuješ. Ampak ni za obupati, sem si rekla in drevesni paradižnik, kot temu tropskemu drevesu še pravijo, postavila na zelenico. Vmes sem strička Googla pobarala, kaj narediti proti listnim ušem. Rumene lepljive plošče odpadejo, trganje listov tudi, soseščina kapucink in drugih dobrih sosedov v mojem loncu pa tudi. Škropivo iz kopriv? No, to bi šlo. Kilogram kopriv je treba za 24 ur namočiti v deset litrov vode. S tem je treba rastlino poškropiti in z vztrajnostjo je nadloga odpravljena, sem prebrala na enem od vrtnarskih forumov.
Prvi dan je bil dež, drugi dan nisem imela časa, nato sem preprosto pozabila. Ko sem se končno spet ustavila ob košatih listih tamarila, sem presenečeno ugotovila, da uši ni več nikjer. No, to so rastline po mojem okusu. Če se bodo še zalile in presadile same, jim brez težav odstopim pol stanovanja. Dotlej pa ... kje je že tisti lonec? Pa zemljo moram nekje stakniti ... Kaj pa če se bodo uši v stanovanju spet vrnile? Vprašanj ne konca ne kraja. Priznam pa, da je vmes tisto zeleno listje eno samo košato veselje.
Najpogostejše vrste motovilca
Žličar
Ima manjše liste, podobne žlici. Odlično prezimi in se ga dolgo reže.
Pomladin
Je novejša sorta, ki dobro prezimi. Listi so svetlo zelene barve.
Tega imajo kupci najraje, priznava Matej Zagoričnik. Ima dober okus. Listi so rumenozeleni, široki in dolgi. Primeren je zlasti za jesensko uporabo.
Posejmo motovileč
To okusno in zdravo vrtno poslastico bomo lahko jedli vse do pomladi
Motovileč velja za eno najbolj zdravih solat, vsebuje namreč več vitamina C in železa kot glavnata solata. Če le imamo košček zemlje, ga vsekakor posejmo. Na tržnici namreč dosega dokaj visoko ceno, pri čemer uvožen in pakiran v trgovini že med prevozom izgubi preveč hranilnih in zdravilnih učinkovin.
Nekateri viri navajajo, da motovilec še posebej dobro raste na gredi, s katere smo pobrali krompir, nikoli pa ga ne sejemo za solatnicami. Sejemo ga lahko »na široko«
Zasaditev tedna
ali v vrste. Pri setvi v vrste si olajšamo kasnejše pletje te solatnice in tudi pobiranje bo lažje. Kdaj je najbolj primeren čas setve? To razberemo s semenske vrečke, na splošno pa velja, da je najprimernejši čas konec poletja. Ob tem Matej Zagoričnik, vodja celjske poslovalnice Vrtnega centra Kalia, opozarja: »Če se temperature čez dan dvignejo nad 30 stopinj, to za setev motovilca ni najbolj ugodno. Ob takšnih temperaturah seme poka in slabo kali.«
Seme za tri dni na hladno
Pri setvi je dobro upoštevati še en nasvet. »Seme mo-tovilca pred setvijo damo za tri dni v hladilnik ali zamrzovalnik. Na ta način se pri nizki temperaturi razgradijo zaviralci kalitve in seme hitreje vzklije,« pravi Zagoričnik.
Avtohtona slovenska sorta
Ljubljanski
Ima bolj podolgovate in daljše liste, ki imajo močan okus. Dobro prezimi.
Posejano seme vtisnemo nekoliko v tla, pri čemer si pomagamo s hrbtno stranjo grabelj. Pri tem pazimo, da ga ne vdelamo pregloboko. Gredo pokrijemo s kopreno in skrbimo za enakomerno vlažnost. Kot mešan posevek se moto-vilec dobro obnese z zimsko čebulo in rdečim radičem. Če želimo vitaminsko bogato solato uživati dlje časa, je motovilec primerno sejati v različnih časovnih zamikih.
Tudi v naravi
Motovilec je enoletna rastlina, ki izvira iz plevelne vrste. Njegovo domovino naj bi predstavljali Sicilija in Sardinija. Pri nas ga najdemo tudi na prostem, na travnikih, žitnih poljih in ob robovih polj. Kot pravi Jernej Ma-zej, predsednik društva Učni sadovnjak, raste na prostem tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Nekoč so ga tamkajšnje ženske nabranega kar v koših nosile na ljubljansko tržnico. Iz ostankov, ki so jih našli arheologi, sklepajo, da so motovilec za prehrano uporabljali že v neolitski dobi.
MRL
Stanka Jurgelj, Laško
Setveni koledar
NAGRADNIH_
Najlepše balkonsko cvetie
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU!
Čas za presajanje je od 1. ves dan do 10. ob 23. uri i od 23. od 18. ure do 3o. ves dan.
1. ČE		mlaj ob 11 uri
		
2. PE		plod do 14. ure, od 15. ure korenina
3. SO		korenina do 11. ure, od 17. ure korenina
4. NE		korenina
5. PO		korenina
6. TO		korenina do 9. ure, od 10. ure cvet
7. SR		plod do 11. ure, od 12. ure cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
OSIR
џ


radio cene
VSAKO SOBOTO ob 12.15
№
*
M
ŽIVALSKI SVET
43
V družbi visokih elegantnih lepotcev
Konjeniški center Celje želi otrokom približati življenje s konji
Konec tedna so v Konjeniškem centru Celje pripravili dvodnevni dogodek z naslovom Zdravje na konju - festival konjeništva v Celju. Predstavili so aktivnosti centra in konjeniške športne panoge ter obiskovalcem vseh starosti omogočili brezplačno ježo in vožnje s kočijo. Posebej veliko animacij je bilo za otroke, ki so lahko spremljali tudi nego konja in pripravo za ježo. »Vsem želimo dati možnost, da doživijo, kako je delati s konjem in biti na njem,« pravi Marcel Šumnik iz konjeniškega centra. Zato so v program vključili tudi aktivnosti v okviru projekta 300 otrok na konja, ki so ga pripravili pod okriljem Konjeniške zveze Slovenije in pri katerem sodelujeta tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije in Mednarodna konjeniška zveza.
Po vsakem takšnem dogodku, ko družine obiščejo center, se poveča število otrok, ki jih očarajo te čudovite živali in bi se radi naučili jezditi. V tečajih zanje poskrbi inštruktorica jahanja Vesna Drča, ki se s konji druži že od malega. Na tečaj prihajajo različno stari otroci in pravi, da je fino delati z
Prepoznavanje znakov, ki jih daje konj, pomaga jezdecu, da ve, kako se počuti njegova žival. »Če da konj ušesa močno nazaj, je jezen, če so ta nara zen, je melanholičen, navpično postavljena pomenijo, da je pozoren. Tudi iz njegovega pogleda lahko sčasoma razbereš, ali je prijazen aU ne. Če z repom močno opleta, lahko nakaže, da mu nekaj ne ustreza,« pojasnjuje Vesna Drča.
Vesna Drča in njen konj Glo-rex, ki je star trinajst let. »Imam ga že od majhnega, od osmega do petnajstega leta pa so konji razviti, umirjeni in se da dobro delati z njimi. Z njim tekmujem v dresurnem jahanju, letos pa sva prvič poskusila tudi preskakovati.«
njimi, saj si želijo tovrstno znanje. Stari morajo biti vsaj osem let, ker se takrat že znajo povezati s konjem. To je namreč pomembno za uspešen odnos med živaljo in človekom.
Postopoma do povezanosti
»Najprej je pomembno, da se otrok sprosti na konju, da se počuti varno in da dobi ravnotežje. Kar nekaj časa pa traja, da se s konjem res poveže. Pri tem sta pomembna oba. Konji so zelo občutljivi na okolje, na človeka. Če je nekoga strah, to konj takoj zazna. Takrat zamenjamo žival in delamo zelo počasi, da se jahač navadi na ko-
nja,« razlaga inštruktorica, ki pravi, da je takšen tečaj pomemben tudi za razvoj otroka. »Nauči se določenih vrlin, dobi občutek odgovornosti, spozna, kako je treba skrbeti za nekoga.« Zlasti v obdobju pubertete je tovrstna aktivnost zelo pomembna, pravi Vesna, ki tudi na osnovi lastnih izkušenj meni, da je ukvarjanje s katerimkoli športom dobra naložba za prihodnost.
Varnost na prvem mestu
Nekateri res potrebujejo več časa, da se naučijo jezditi, ampak na koncu vsi znajo, saj Vesna dela z vsakim posebej. Na voljo imajo klubske konje in opremo, ki si jo na začetku sposodijo, kasneje pa običajno kupijo svojo. »Velik poudarek je na varnosti, otroci imajo čelade in zaščitne jopiče za hrbtenico. Te morajo imeti do osemnajstega leta, potem se lahko sami odločijo, kako naprej. Večina jopič obdrži, saj se nanj navadi.« Pri padcih je to lahko zelo pomembno. »Staršem ob vpisu otroka predstavimo tudi slabosti ukvarjanja s tem športom. Se pa otroci obnašajo različno, ko pride do padca, odvisno od njihovega značaja, vztrajnosti... Nekateri gredo pogumno takoj nazaj na konja.« Hitro se vidi, kdo je nadarjen za jezdenje. Ob koncu tečaja otroci naredijo izpit in nato lahko gredo v nadaljevalni tečaj ter se kasneje usmerijo v tekmovanja v preskakovanju ovir ali dresurnem jahanju ali pa vse življenje ostanejo le ljubitelji ježe in konj.
Hana Železnik (desno) in Glorija Jankovič pri urejanju Canavara. V posebnem privezu ga pokrtačita in mu očistita kopita. Konj ve, da mora dvigniti nogo, ko mu jezdec s prsti podrsi po nogi. »Moj konj je zelo priden, ves čas stoji pri miru, ko ga urejam, in vse vdano prenaša,« ga pohvali lastnica. Pripravljen za osedlanje. Najprej je na vrsti podsedelnica, da ga sedlo ne žuli, nato sedlo in uzda. Hana in Glorija vse postopke obvladata do potankosti.
Skrb za konja
Obisk konjeniškega centra ne pomeni le ježe, ampak morajo otroci vsakokrat poskrbeti za žival. Že prvo uro, ko se uvajajo, jih naučijo, kako se odpelje konja iz boksa v poseben privez, kjer ga skrtačijo, mu očistijo kopita in ga osedlajo.
Da je včasih pogled na velikega konja in majhnega otroka kar malo strašljiv, se zdi le nepoznavalcem. »Konj je resda precej velik glede na otroka, ni pa res, da je zato, ker je velik, hud,« pojasnjuje Vesna in dodaja, da otroci nimajo težav, saj imajo zanje konje primerne velikosti.
In kakšen mora biti odnos med njima? Jahač naj bo nežen, a odločen, pravi sogovornica, medtem ko Marcel doda, da so v klubu večinoma dekleta, fantov je le za vzorec. »Očitno je ljubezen do konj pri dekletih bolj izrazita.« Morda je pri njih bolj izrazita prava mera nežnosti in odločnosti: »Če je otrok odločen in postavi meje, se konj hitro prilagodi. Na lep način in postopoma vselej gre,« pravi inštruktorica.
Hana in Glorija, ljubiteljici konj
V centru smo srečali dve navdušeni ljubiteljici konj in jezdenja, srednješolki Hano Železnik in Glorijo Janko-vič, ki sta na Lopati preži-
Podkovanje konja je pomemben del skrbi za žival in mora biti kakovostno opravljeno. Fabrizio iz Milana prihaja v konjeniški center v Celje vsakih šest do osem tednov, pregleda konje in oceni, kaj je treba narediti. Tokrat je imel v rokah Glorexovo kopito, medtem ko je Canavaro še čakal, da pride na vrsto.
veli večino počitnic. Hana, ki ima svojega konja, deset let starega Canavara, veliko časa namenja njegovi negi in jezdenju. Najprej je začela obiskovati konjeniške tabore in je jezdila na klubskih konjih, nato je dobila svojega. Z njim trenira, zato sta še toliko bolj pomembni redna nega in skrb za pravilno prehrano in zdravje. Če sama kdaj ne zmore oditi h konju, ji na pomoč priskočijo prijateljice iz centra. Priznava, da stro-
ški niso majhni in je zato za podporo hvaležna staršem, a očitno je tako, da človeka življenje s konji zasvoji in se tega ne more kar tako rešiti.
Glorija se je s konji pobliže srečala v klubu v Škofji vasi in kasneje prišla na Lopato ter ostala, saj jo je navdušilo prijateljstvo med ljudmi in živalmi. Tudi sama bi rada v prihodnosti imela svojega konja in tekmovala v preskakovanju ovir.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
WWW.
OLIMPU
FITNES CENTER & OPREMA
ЛЛШШШ1
Olimpus d.o.o., Celjska cesta 8, Žalec
Kontakt: 03 62 09 804
info@olimpus.si
ERAGUE
44
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Sedem desetletij s celjskimi Žabami ... (7)
Srečanje z abrahamom, pot na Dunaj ..
Že v prvih letih po osamosvojitvi je bilo mogoče zaznati izredno aktivnost orkestra, saj je samo v tem času do praznovanja abrahama zabeležil kar sedemintrideset nastopov. Ob zlatem jubileju je orkester izdal publikacijo in prvo zgoščenko. Ob navedeni častitljivi
A
Janez Gril, pozavnist in dolgoletni predsednik celjskih Žab je pri Žabah igral od leta 1981 do 1991, pred tem pri Oktavi od leta 1961 do 1964.
obletnici je orkester za 50-letno uspešno delovanje in promocijo slovenske zabavne glasbene kulture doma in v tujini prejel zlati celjski grb. Kaže, da mu je navedeno javno priznanje dalo dodaten zagon, saj je v naslednjih petih letih nastopil kar štiriinštiridesetkrat.
Kmalu po praznovanju so se člani že odpravili na gostovanje v Weiz v Avstrijo, se predstavili na srečanju orkestrov Big band fest v Krškem in igrali na koncertu in plesu na gradu Betnava v Mariboru. Leta 1998 so ponovno potovali čez mejo in nastopili na Slovenskem plesu na Dunaju.
Žabe regljajo tudi v novem tisočletju
S praznovanjem 55-letnice je orkester vstopil v novo tisočletje in s številnimi nastopi dokazoval, da bodo Žabe še »regljale in regljale« v ritmu džeza.
V obravnavanem obdobju so z orkestrom sodelovali Akademski pevski zbor Celje, Celjsko pevsko društvo Celje, Mešani komorni pevski zbor in solisti Alenka Godec, Mia Žni-darič, Franc Kosi, Irena Videc, Nena Žmajde, Nika Vipotnik, Vita Mavrič, Miha Alujevič, Oto Pestner, Damjana Golav-šek, Katarina Habe, Eva Hren, Elda Viler, Ana Dežman, Darja Švajger, Nuška Drašček in New Swing Quartet.
Z orkestrom so sodelovali tudi gostje inštrumentalisti Petar Ugrin, Borut Bučar, Vladislav Rebrek, Alojz Be-zgovšek, Dominik Krajnčan, Primož Grašič, Hugo Šeko-ranja, Miha Hawlina, David Jarh, Marjan Petrej, Žiga Golob, Zoran Kolin, Miran Juvan,
Viri: 50 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 1996; 55-letnica Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2001; 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2006
Jani Šalamon, Fredi Simonič, Miklavž Ašič, Andrej Koren, Marko Misjak, Matjaž Malovrh in Marko Mozetič.
Orkester je 55-letnico obeležil s slavnostnim koncertom, pri čemer je izdal jubilejno publikacijo in drugo zgoščenko
z dvaindvajsetimi posnetki največjih uspehov. Se nadaljuje.
SREČKO maCek
Koncert ob 50-letnici, solista Tomaž Grintal s trobento in Franc Mauer z bariton saksofonom
Federico Garcia Lorca: Pesem hoče biti luč
Od svetlobe, miline in smehljaja do smrti
Kajuhov in Balantičev, ki so tragično umirali med vojnami, nimamo samo Slovenci. Saj se še iz šole spomnite španskega »pesnika Lorce« (rojen leta 1898 - umorjen leta 1936), ki je bil tudi dramatik, slikar in pianist. Rojen in med državljansko vojno ubit v okolici Granade. Rojen v vasi, kjer ga v šoli niso ravno vpisali v zlato knjigo. Umrl je star komaj 38 let.
»Prvi stik z Lorcovo poezijo nam obeta polno svetlobe, miline in smehljaja. A to so le maske. Za njimi so globlje stvari, bolj izbrane boleči-
ne,« je o zapuščini velikana španske poezije zapisal Ciril Bergles. »Presenečajo in vznemirjajo pogostost, globina in vztrajnost teme smrti,« je še ocenil Bergles. Vse to izhaja tako iz prvin njegove domovine Španije, njegove ožje domovine Andaluzije kot tudi iz prvin njegove duše. Pesnik, ki mu je bila blizu politična levica, se je rodil v vasi Fuente Vaqueros v veleposestniški družini. Kot otrok, ki ni začel prav hoditi vse do svojega četrtega leta. Njegovo otroštvo je bilo najsrečnejše obdobje njegovega življenja. Veliko se
je navduševal nad naravo in celo v pesmi o umirajočem Čričku se ni mogel izogniti temi smrti: »Vse, kar je živelo, odhaja / skozi vrata smrti / s sklonjeno glavo / in z belim obrazom spečih. / Tedaj govorijo le misli / brez glasov ... / Vse odhaja žalostno, / pokrito z molkom, / s to tančico smrti.«
V Granadi je študiral književnost in pravo ter se najbolj navduševal nad glasbo. Študiral je glasbeno kompozicijo. »Lorca je bil od začetka čisti umetnik, ne samo pesnik in dramatik, ampak tudi slikar,
avtor ljubkih in izvirnih vi-njet, in glasbenik, za katerega je slaven španski skladatelj Emanuel de Falla rekel, da bi lahko bil prav tako dober skladatelj, kot je dober pesnik,« opozarja Bergles. Njegova osebnost naj bi vse, čemur se je približal, spreminjala v poezijo. Pri dvajsetih letih je izšla prva Lorcova pesniška zbirka Impresije in krajine, ki jo je založil kar njegov bogat oče. Med študijem v Madridu, kjer je imel več stika s sodobno svetovno umetnostjo, se je začel družiti z velikimi umetniki, kot so Juan Ramon Jimenez, Luis Bunuel in Salvador Dali. Prvo uprizorjeno odrsko delo Začarani metulj - komaj 22-letnega Lorce - ki so ga uprizorili v madridskem gledališču, je doživelo velik neuspeh. Nato je napisal leta 1924 nekaj pesmi za zbirko Ciganski romansero, ki je izšla čez štiri leta. »Spodaj si popeva reka, / vej in nebesa je polna. / Z žoltimi cvetovi buč-
nic / krona nova se svetloba. / Jojme, ta ciganska žalost! / Žalost čista in samotna. / Žalost skrite rečne struge, zore z daljnega obzorja,« je zapisano v Ciganskem romanseru. To je Lorcova najpomembnejša pesniška zbirka, zaradi katere je postal zelo priljubljen. »Osemnajst romanc, kolikor jih šteje zbirka, je tematsko precej raznorodnih, vse pa izrekajo čudežni, napol doumljivi svet med budnostjo in snom, mogočim in umišljenim, povedanim in zamolčanim,« je o romanseru zapisal Aleš Berger. »Celotna zbirka je, čeprav se imenuje ciganska, pesem o Andaluziji. Imenujem jo cigansko, ker je cigansko tisto, kar je najvišje, najgloblje in najbolj aristokratsko v moji deželi ...« je zapisal o svojem delu pesnik. Potoval je tudi po svetu, po pesniških poteh Južne in Severne Amerike. V New Yorku je pesnik doživel leta 1929 celo finančni zlom Wall Streeta, ko je bil šest
ur ujetnik panične množice. »Ljudje so razpravljali in kričali kot zveri,« je svojim staršem opisal takratno vzdušje. Tudi v zbirki Pesnik v New Yorku je skoraj povsod navzoča »Lorcova« povsod prisotna smrt. In je res prišla tudi po razmeroma mladega Lorco . Na začetku okrutne španske državljanske vojne (kamor so prišli levi republikanski sili na pomoč tudi slovenski španski borci) so fašisti Lorco aretirali in ga z drugimi simpatizerji republikancev ustrelili.
Po zmagi fašistov se je v Španiji začelo obdobje dolgoletne Francove desne diktature. Kljub temu so izšla v Madridu prva Lorcova Zbrana dela že leta 1953, cenzurirana seveda. A ne zaradi političnih tem, ampak zaradi pesnikovih homoerotičnih Sonetov temne ljubezni. Po smrti diktatorja Franca leta 1975 je nastopila svoboda tudi za mrtvega Lor-co in za celotno Španijo.
BRANE JERANKO
ALBUM S CELJSKEGA
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
V dresu vojaškega garnizona v Čačku
Na sliki sta med drugimi celjski nogometaš Polde Čoklič (na fotografiji enajsti z leve) leta 1955 v dresu vojaškega garnizona v Čačku skupaj z Ćirom Blaževićem, ki je med nogometnimi navdušenci znan kot »trener svih trenera« (na fotografiji v nogometnem dresu prvi z leve ob oficirju z otrokoma).
Polde Čoklič je bil igralec NK Kladivar Celje od začetka petdesetih let do sezone 1965/66. Naslednji dve sezoni je igral za celjski NK Olimp in nato nogometno kariero končal kot igralec in trener NK Opekar na Ljubečni.
Kapetan vojaškega nogometnega moštva v Čačku je bil takrat Ćiro Blažević, znan bo-sansko-hercegovsko-hrvaški nogometaš in trener. Blažević je večji del kariere igral v jugoslovanski ligi za klube Dinamo Zagreb, FK Sarajevo, Rijeka in Hajduk Split, tri leta pa tudi za švicarski Sion. V dolgoletni trenerski karieri med letoma 1968 in 2014 je vodil švicarsko, hrvaško, iransko in bosansko-her-cegovsko reprezentanco ter večje število klubov, največ na Hrvaškem in v Švici.
Uporabljena vira: zapuščina Poldeta Čo-kliča, https://sl.wikipedia.org
Prispeval: Rudi Škedelj (Celje)
NAMIG ZA IZLET
45
Po gorskih cestah severnih sosedov
Dolina slapov, akumulacijsko jezero in Porschejev muzej

Gorska sedla so mi zelo pri srcu. Še posebej takrat, ko se lahko po drznih in s predori prepredenih vijugastih cestah kar z avtomobilom pripeljem do vrha. Najlepša slovenska gorska cesta vodi na 2.055 metrov visoko Mangartsko sedlo. Na približno dvanajst kilometrov dolgi poti, ki jo je možno prevoziti s kolesom, z motorjem ali avtomobilom, že med vožnjo začutimo mogočnost velikana Julijcev. Na številnih obcestnih počivališčih si lahko ob pogledih na veličastno okolico naberemo novih moči, se z vrha »sprehodimo« po bližnjih in daljnih vrhovih in se globoko v dolini morda uzremo v Belopeških jezerih ...
4 v""
V •
\ v
- ^.



\ ■ ' '"«fMS V4
У-V'' - / ~ i
л Фрш
W"i * -5*---:
Pogled na 200 metrov visok jez in umetno akumulacijsko jezero Kölnbrein.
S prelepimi in z odlično urejenimi gorskimi cestami, ki so med planinci in ljubitelji rekreacije na prostem zelo priljubljene zlasti v poletnih mesecih, saj nudijo hiter in nenaporen dostop do imenitnih pohodniških izhodišč, se lahko pohvali predvsem naša severna soseda. Panoramska cesta, ki se vije nad dolino reke Malte na avstrijskem Koroškem in po kateri se lahko pripeljemo skoraj dva tisoč metrov visoko, je zagotovo ena lepših ...
V dolini padajočih voda
Do najvišje ležečega akumulacijskega jezera v Avstriji, ki je nastalo ob gradnji dvesto metrov visokega jezu Kölnbrein, smo se pripeljali po slikoviti štirinajst kilometrov dolgi gorski cesti. Nad potjo niso navdušeni samo kolesarji, motoristi in gorniki, radi jo obiščejo tudi bolj izletniško naravnani pohodniki. Ob jezeru se lahko sprehodijo ali pa samo uživajo ob pogledih na Visoke Ture in okoliške ledenike.
Na občasno enosmerni panoramski gorski cesti, ki se povzpne za približno ki-
lometer, smo prevozili nekaj zelo zanimivih predorov, ki izklesani v živo skalo na trenutke spominjajo na rudnike. Čakanje pred predori nas ni spravilo v slabo voljo; čas smo izkoristili za ogled slapov, ki dajejo že tako lepi okolici poseben čar. Dolina reke Malte ni priljubljena samo zaradi mogočnega jezu in akumulacijskega jezera, ljubitelji narave jo zelo radi obiščejo tudi zaradi Fallbacha - najvišjega slapa na Koroškem.
Razgled na veličasten jez Kölnbrein
Mogočnost najvišjega avstrijskega jezu lahko začudimo tudi s terase Berghotela, ki ga zaradi moderne oblike gradnje mnogi ne marajo. Manj pogumni smo se najprej sprehodili čez jez, si z vodnikom ogledali njegovo notranjost in se sprehodili ob jezeru, bolj drzni so z razgledne točke Skywalk z bandži džampin-gom skočili v globino .
Eden največjih gradbenih dosežkov v srednji Evropi je zelo pomemben tako zaradi oskrbe Avstrijcev z električno energijo kot za razvoj turizma
na Koroškem; jez in akumulacijsko jezero sta namreč zelo privlačni gorskopohodniški izhodišči.
Gmünd
Ker nas je vožnja po gorski cesti zelo navdušila, smo se ustavili še v mestecu Ferdinanda Porscheja. Častni doktor znanosti je namreč v Gmündu od leta 1944 do 1950 razvijal svoje bogato avtomo-bilistično znanje. Na avstrijskem Koroškem mu je v šestih letih uspelo ustvariti nekaj novih modelov, med njimi tudi legendarni porsche 356. Prvi zasebni muzej avtomobilov Porsche v Evropi je leta 1982 ustanovil zbiralec in velik ljubitelj starin Helmut Pfeifhofer. V svoji zbirki je zbral nekaj zanimivih Porschejevih tehničnih raritet, ki so zagotovo vredne ogleda.
Pred odhodom domov smo se zapeljali še do Baškega jezera, nad katerim se bohoti tretji najvišji vrh Karavank. Kulisa 2.143 metrov visoke Kepe nas je tako navdušila, da smo jezero kar dvakrat obvozili. Kolikokrat bi ga šele, če bi sedeli za volanom porscheja 356 .
TEJA PODGORŠEK
Jez, ki je eden največjih gradbenih dosežkov v srednji Evropi, zadržuje 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
Če vas ni strah višine in globine, lahko stopite tudi na Skywalk.
V mestecu Gmünd si lahko ogledamo prvi zasebni muzej avtomobilov Porsche v Evropi.
SHEBESs^^ P®
200 metrov visok Fallbach je najvišji slap na avstrijskem Koroškem.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Spraševali smo vas, kdaj bo veliko žrebanje za avto Toyota Aygo. Pravilen odgovor se glasi: 17. septembra. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Janeza Jezernika s Polzele, ki mu bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kakšno akcijo smo pripravili za tistega, ki bo povabil še prijatelja, da postane naročnik časopisa?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Po nesreči
Mož pošlje svoji ženi SMS-sporočilo: »Draga, na prehodu za pešce me je zbil avto. Pavla me je odpeljala na urgenco. Zdravniki so me pregledali, napravili so rentgen. V lobanji se je nakopičilo veliko krvi, vendar upam, da to ne bo povzročilo poškodbe možganov. Poleg tega se je pokazalo, da imam zlom treh reber, levega stopala in desnega komolca. Zdravniki upajo, da roke ne bo treba amputirati.« SMS-sporočilo od žene: »Katera Pavla???«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Kopirni stroj
Direktor stoji pred uničevalcem dokumentov s šopom papirjev v rokah. Mimo pride uslužbenka in vpraša: »Lahko kaj pomagam?«
Direktor: »Moja tajnica je na bolniški, a ne vem, kako to deluje.«
»Preprosto,« pravi uslužbenka, »vtaknete papirje v režo in poženete stroj.«
Ko stroj konča, direktor reče: »Pa je res preprosto. In kje so zdaj kopije?«
Radio
Upokojenka je prišla v trgovino in rekla prodajalcu: »Rada bi kupila nov radio.«
Prodajalec: »Ali vaš stari ne deluje več?«
Upokojenka: »Ne vtikajte se v moje intimne družinske zadeve. Jaz sem prišla kupit radio!«
Nekaj spodbudnega
»Moja žena se je pogledala v ogledalo in izjavila, da se počuti grdo, da ima preveč kilogramov in podočnjake. Prosila me je, naj ji rečem nekaj lepega in spodbudnega. Povedal sem ji, da ji vid odlično deluje. In tako se je začel prepir.«
Narkoza
Leži bolnik na operacijski mizi in ga vpraša anesteziolog: »Želite anestezijo, ki jo plača ZZZS ali jo boste plačali sami?«
Bolnik: »Tisto, ki jo plača zavod.«
Anesteziolog: »Dobro! Nina nana, aja tutaja ...«
Plača
Delavec pride k šefu in pravi: »Morali mi boste dvigniti plačo. Veste, veliko podjetij se zanima zame.«
Šef: »Resno? Katera pa?«
»Elektro, Vo-ka, Simbio, Telekom, Suprastan, najbolj pa NLB.«
Smešne
Ženske so smešne: pri moškem zavohajo še najmanjšo laž, absolutno pa verjamejo, ko jim nekdo reče, da bodo z nekimi tabletami v enem mesecu shujšale deset kilogramov, da jim bo neka krema zgladila gube ali da jim bo nek gel odstranil celulit.
Šalo je poslal Jože Jurc. Tajnica
Direktor tajnici: »Saj ne znaš nič, še dobre kave ne znaš skuhati, očitno imaš možgane med nogami!«
Naslednji dan tajnica pokliče direktorja in mu reče: »Danes ne morem priti v službo, sem dobila izliv krvi v možgane.«
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 6. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
		7		1	6			
		4		7				9
							3	8
5						9		
7			9			1	8	2
9			6	3				
	7				2			
	2			9	1			
	8						7	4
Nekoč mačja, danes pasja
Odkar pomnim, so mi poleg družine, prijateljev in znancev družbo delale tudi domače živalice. Prepričanje, da mora biti pri hiši tudi žival, nam je svojim trem dekletom najbrž vcepil oče, ki je bil velik ljubitelj konj. Vendar gaje očitno vsaka razumela po svoje. Jaz sem se, vsaj kar zadeva večji del življenja, »vrgla« na mačke, prva sestra na pse in druga ... ojoj, ta je šla čisto po svoje.
Skozi njeno stanovanje se je namreč sprehodila tako pisana druščina živali, da se še danes sprašujem, kako sem lahko na obiskih pri njej vztrajala tudi po več dni. Na kuhinjskem pultu so večkrat v steklenih bučkah skakale žabe, po sobnih rastlinah so se sprehajali paličnjaki in bogomoljke, nečak je po stanovanju hodil z gožem okrog vratu, sredi sobe pa je v akvaterariju kraljeval krokodil Tonči. Ni bil velik, meril je le kakšen meter, a je bil kljub temu mrcina, da se je ustrašiš. Ko je »fasal« neko infekcijo in poginil, so pri sestri dolgo žalovali. Tako jim je prirasel k srcu, da se nikakor niso mogli posloviti od njega, in danes je nagačen pribit na eno od sten. Tako pač je. Eni imajo glave jelenov, drugi krokodile.
Raje se vrnimo k mojim mačkam. Ne spomnim se, kdaj sem prvo privlekla k hiši, a vem, da ji je bilo ime Bobi. Tako so se namreč imenovale prav vse moje mačke, pa če so bile on ali ona. Veliko jih je bilo zato, ker mi je vsako žival povozil avto. Stanovali smo namreč tik ob cesti. In čeprav sem po vsaki nesreči obljubila mami, da k hiši ne bom prinesla prav nobene mačke več, se je vedno nenadoma sredi dvorišča pojavil kakšen nebogljeni muc, ki mu je bilo treba dati varno zatočišče. To je trajalo kar nekaj let, potem sem do takrat, ko sem si ustvarila svojo družino, dala mir.
In se je nekega dne, ko sem bila s sinom in z možem na obisku pri mami, spet zgodila mucka sredi dvorišča. Čeprav sem se ob pogledu nanjo kar topila, sem navzven ostala trdosrčna in sem preslišala vse sinove prošnje, da bi jo
REŠITEV SUDOKU 219
3	5	6	8	7	1	2	4	9
9	1	2	6	3	4	7	5	8
4	8	7	2	9	5	3	6	1
7	4	3	5	1	2	9	8	6
5	2	8	3	6	9	4	1	7
6	9	1	4	8	7	5	3	2
8	6	9	7	5	3	1	2	4
2	7	5	1	4	6	8	9	3
1	3	4	9	2	8	6	7	5
odnesli domov. Potem se je oglasil še mož in s solzami v očeh povedal, da še nikoli ni imel nobene domače živali. Prepričal me je »samo za eno noč« in mucka je odšla z nami. Ampak ta ena noč se je najprej raztegnila na »krajše počitnice«, te pa so se podaljšale na kar devet let. Muca je v družini prevzela glavno besedo, oproščeni so ji bili vse razpraskane preproge in kavči, ponoči je imela prostor na postelji ob možu. Nekega dne pa je zbolela in morali smo se od nje posloviti. Žalost je bila neizmerna. Prijatelji (in tudi sama sem vedela, da je res tako) so nas prepričali, da bomo žalost najprej pozdravili z novo mucko. Vendar se sirotica ni dolgo družila z nami. K hiši je prišla že bolna in ko smo se poslovili tudi od nje, sem trdno sklenila: »Zdaj pa je tega res konec. Nobene živali ne dovolim več pri hiši!« A sem požrla tudi te besede.
Čez nekaj let je začel sin moledovati, da si spet želi kakšno žival,, in ker z mucami nismo imele sreče, smo rekli, naj bo to pes. Ko je svoje želje razložil očetu, ta o psu ni hotel nič slišati. Mačka ali pa nič, je bil odločen. Ker je bil odločen tudi sin, sva počasi (mame pač ne moremo iz svoje kože) možu za hrbtom začela kovati zaroto. V bližnjem kraju sva si ogledala leglo vi-šavcev in enega »rezervirala«, skrivaj kupila vse potrebno zanj in ga potem nekega večera, ko moža ni bilo, prinesla domov. Si lahko mislite, kako je zazijal, ko ga je ob vstopu v dnevno sobo z velikimi rjavimi očmi gledala mala kepica, ki je zaradi kratke in redke dlake bolj kot v beli sijala v roza barvi? »Tega odojka pa ne bomo imeli,« je zarohnel, pograbil prestrašeno žival in jo postavil pred vhodna vrata.
Naj skrajšam. »Odojek« je danes krasen bel kuža, ki zvesto brani svoj dom in domače. Z možem sta najboljša prijatelja in če je treba (resda pri tem preklinja kot kočijaž), ga pelje ven tudi sredi noči. Jaz pa sem po mačji postala še pasja mati.
MATILDA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Očka kliče. Pravi, da bo zamudil na družinsko srečanje, ker...
MALO ZAZNAVEN, RAHEL GIB
VZPOREDNIK
NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ
VZDEVEK TONETA FORNEZZIJA
GRŠKA BOGINJA USODE
PREBIVALCI TRAKIJE
TRDNA NAMEŠ-ČENOST
BESEDNA OBRAMBA
GROFOVA POSEST
ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING
KAPLJA (NAR.)
17
STRUPENA
KAČA BOŽIDAR LAVRIČ
POPOLNO PRIBLIŽANJE
22
SREDNJEEV-ROP. REKA
14
AMERIŠKI IGRALEC NOLTE
KAROL PAHOR
NENASIČENI OGLJIKOVO VODIKI
ZASLEDOVANJE DIVJADI
ODRASLA ŽUŽELKA
AMERIŠKI IGRALEC PRIESTLEY
POLOVICA OD 610
RAZRITA ZEMLJA
DRŽAVNI ZBOR
VODNA RASTLINA
KOREJSKI DENAR POLIAMID-NO VLAKNO
NEKD. IZRAEL. POLIT. (GOLDA)
KALIJEV CIANID
POVZROČITELJ VODNEGA KAMNA
RUSKA REKA
PREDMET POGOVORA
ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
15
VEČJA SLAD KOVODNA KOTANJA DŽUS (ORIG.)
16
UVAJALEC NOVEGA
TVAR, MATERIJA
RUDOLF CARNAP
LEVSTIKOVA TRAGEDIJA SNOVZA VZHAJANJE TESTA
IVO ZORMAN
SLOVENSKI NARODNI JUNAK (PETER)
GOVNO
USTALJENA OBLIKA VEDENJA
RDEČI KRIŽ
ŽUPNIKOV POMOČNIK
RAZRED ČLENO-NOŽCEV
ŠVEDSKA IGRALKA BERGMAN
AZIJSKA IGRA
PIJANEC (SLABŠ.)
KLIMAK-TERIJ
ATLETSKI REKVIZIT
KRALJEVO POKRIVALO
LJUBLJANSKA PIVOVARNA
MREŽASTA TKANINA
PRIPR. ZA SUŠENJE SADJA
ŽENSKA, KI VEŽE
RENIJ SKOPLJEN SAMEC GOVEDA
REKA V SREDNJI EVROPI
IRSKI BRINOVEC
ODPRTINA V STENI
ŠVEDSKI AVTO
ROJSTVO TELETA
ŽEPNI NOŽ
KAR KDO OPRAVLJA
23
PIJAČA STARIH SLOVANOV
PERNATA ŽIVAL
ITALIJANSKI PREDLOG ČRNKA (SLABŠ.)
BOSANSKI PESNIK KIŠEVIĆ
NOGA (SLABŠ.)

20
ODEBELJENI DEL ČESA
13
HRVAŠKI PEVEC VITASOVIĆ
PESNIK (EKSPR.)
HRAST (STAR.)
Nagradni razpis
1.	nagrada: velika pica Verona v piceriji Verona v Celju in brisača NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve NT&RC
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Najbolj vroča zabava na svetu
24 risb, s katerimi preženete stres. POBARVANKA ZA ODRASLE
Ona: Prebroditi boste morali določene težave, ki vam lahko dodobra spremenijo poslovne načrte. Poslovni partner vam bo predlagal konkretno ponudbo, vendar se boste preveč obotavljali. Raje pohitite.
On: Bilo bi dobro, da bi se takoj ali vsaj čim prej izvlekli iz neprijetnosti, v katere ste zašli po lastni krivdi. Ne odlašajte, ker boste zadevo samo še poslabšali. Torej veselo na delo, uspelo vam bo!
Ona: Partner vam bo končno priznal, da ste imeli prav. Nikar ne postanite prevzetni, ampak raje izkoristite njegovo naklonjenost in končajte nepotrebne prepire. Naredite nekaj tudi zase in za svoje zadovoljstvo...
On: Spoznali boste, da ste všeč nekomu, ki vam lahko nudi precej več, kot so vaše sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna vas bo popolnoma prevzel, po drugi strani bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja.
DVOJČKA
Ona: Počutili se boste nemočno, kar bo predvsem posledica vašega preteklega življenja, ko si niste privoščili pravega počitka. Privoščite si ga zdaj, saj vam ne bo nič pobegnilo.
On: Tisto o bolečini kar pozabite. Za pomiritev je dober tudi svež zrak in ne samo alkohol. Posvetite se športnim aktivnostim, privoščite si sprehod v naravo in si dobro odpočijte. Koristilo vam bo.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 6. septembra.
Geslo iz številke 34: Čokolada sladka razvada Izid žrebanja
1.	nagrado, tris lignjev za dve osebi v piceriji Verona v Celju in brisačo NT&RC, prejme: Leopoldina Čokl s Ponikve.
2.	nagrado, Kuharske bukve NT&RC, prejme: Nika Go-stečnik iz Rogaške Slatine.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Slavko Krajnc iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Uspeli se boste pobotati s partnerjem, vendar boste morali za to marsikaj žrtvovati. Pazite, da ne boste povlekli krajšega konca. Konec tedna bo minil v prijetnem družinskem okolju, ki ga tako pogrešate.
On: Naredili boste drzen korak, ki vam bo v veliki meri pripomogel pri uresničitvi poslovnih ciljev. Sodelavci vam bodo sicer pomagali, vendar bo glavnina posla ostala v vaših rokah.
Ona: Ljubezen je zares lepa, še posebej če se dva zares imenitno razumeta. Dobro bi bilo, da učvrstite svoje dosedanje razmerje s partnerjem in mu pokažite, da je on edini, ki vas resnično zanima.
On: Telefonski klic, ki ga že dlje željno pričakujete, vam bo razjasnil prenekatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pride.
DEVICA
Ona: Poklicala vas bo stara prijateljica in vam predlagala nekaj, česar enostavno ne boste pričakovali. Toda hitro se boste uspeli otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natančno tako, kot boste načrtovali.
On: Znanec se vam bo zaradi svojega dejanja dokaj zameril, toda nikar si tega ne jemljite k srcu. Poskusite rešiti nastale težave na miren način in spoznali boste, da lepa beseda lepo mesto najde. Proti koncu tedna boste še presneto dobre volje.
TEHTNICA J*J
Ona: Čeprav ste imeli zadnje čase kar nekaj težav na poslovnem področju, se vam bo zdaj resnično nasmehnila sreča, ki ste jo že dolgo pričakovali. Nesoglasja s sodelavci bodo naenkrat pozabljena in vse bo tako, kot si želite.
On: Na vsak način boste hoteli priti zadevi do dna, kar niti ne bo tako enostavno, saj boste morali vključiti vsa svoja poznanstva in seveda tudi lastno prizadevanje. Na koncu boste nad rezultati prav prijetno presenečeni.
ШШШ
Ona: Ker ste se morali v zadnjem času prevečkrat dokazovati na delovnem mestu, ste zanemarjali družino, kar morate v najkrajšem času popraviti. Partner bo seveda kar-seda navdušen in vam bo vrnil z obrestmi.
On: Čas bo prinesel svoje in hitro boste pozabili neprijetno preizkušnjo. Drugič pa raje pamet v roke, drugače se lahko zgodi, da bo prišel dan, ko je ne boste odnesli tako poceni. In ta dan niti ni tako daleč...
STRELEC &
Ona: Zapletli se boste v precej tvegane poslovne kombinacije, zato bo najbolje, da prosite za pomoč prijatelja, ki se na tem področju znajde bolje kot vi. Vsekakor vam bo rade volje priskočil na pomoč.
On: Nekaj vas bo temeljito pretreslo, vendar v pozitivnem pomenu. A kljub temu še vedno obstaja možnost, da vam lahko vse skupaj pade v vodo. Toda brez panike, saj se bo na koncu izteklo bolje, kot mislite.
KOZOROG jSk
Ona: Če se ne boste vsaj malo umirili, boste kmalu občutili vso težo preteklih napak, ki jih ni bilo tako malo, zato nikar ne pretiravajte. Posvetite se raje svojim najbližjim, ki jih že dlje časa zapostavljate.
On: Preveč cenite mnenje drugih in to se vam utegne maščevati. Raje včasih mislite tudi s svojo glavo, ki je nimate samo za okras. Še dobro, da se razumete s partnerko in vsaj glede tega nimate večjih težav.
VODNAR
Ona: Odzvali se boste na povabilo na kavo in ne bo vam žal. Spoznali boste osebo, ki marsikaj ve in vam lahko pri marsičem pomaga. Ne omahujte, kajti priložnost izgubljena ne vrne se nobena. In to velja tudi za vas.
On: Na noben način ne boste privolili v kompromis, saj ste prepričani, da je vaša pot edina pravilna. In finančni učinki vaše ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščajte, ampak vztrajajte.
Ona: Na ljubezenskem področju se vam obeta izredno prijetno presenečenje, ki vam bo v veliki meri popestrilo sicer rahlo dolgočasen teden. Izkoristite priložnost in ne bo vam žal.
On: Vsakdanje skrbi bodo negativno vplivale na vas, zato vas bodo v družbi obrekovali tudi tisti, od katerih takšnega početja ne pričakujete. Vendar se nikar ne vznemirjajte, tudi vam se obetajo boljši časi.
2
19
4
ŠALA
ZAKLJUČEK
DELA
21
9
ZELIŠČE
3
10
PREPREKA
5
8
18
7
12
6
11
48
RUMENA STRAN
S čim je osupnil Fabjana?
Pred sprejemom celjskih olimpijcev na Krekovem trgu v Celju, ko so številne gledalce ogrevali Vitezi Celjski, so se v pogovor zapletli celjski župan Bojan Šrot, trener Tine Trstenjak in Ane Velenšek Marjan Fabjan in predsednik Atletskega društva Kladivar Stane Rozman. Ko je Šrot nekaj prišepnil, je osupnil celo »Fabija«, kar je mnoge začudilo. Očitno pa ni bilo nič resnejšega, saj je Rozman vse skupaj pospremil s smehom. Tega je bilo dovolj tudi na odru, saj je župan pripomnil, da bi Fabjan prej pripešačil na Brezje, če bi zraven povabil njega.
Foto: SHERPA
Čofotanje rumeno-modrih
Foto: SHERPA
Ženski večer
Večer so zaznamovale ženske. Vita Mavrič (desno), za katero Celjani radi povedo, da je bila nekoč njihova someščanka, je poskrbela za odlično glasbeno popestritev dogodka. Verjetno ji je same pohvale izrekla tudi direktorica Fit medie Vanesa Čanji.
Prav vsi igralci Celja Pivovarne Laško so preveslali bazen laške Thermane, kjer so na pripravah. Fotografe in snemalce sta razveselila Borut Mačkovšek in Žiga Mlakar, ki sta padla v vodo. Bojda namerno. Mačk-ovšek je sicer deloval zelo spretno na »supu« - na superpokalni tekmi v Portorožu pa je proti golu sprožil zgolj enkrat. Ni zadel. Po dolgotrajni novinarski konferenci je nekaj igralcev po sedenju na žgočem soncu poskakalo v vodo in se prijetno osvežilo.
Letošnja prejemnica jubilejne Veronikine nagrade, ki so jo v torek zvečer podelili v Narodnem domu, je mlada pesnica Ana Makuc. Zlatnik poezije je letos prejel zamejski pesnik Marko Kravos. Nagrado že dvajset let podeljuje Mestna občina Celje na pobudo podjetja Fit media in je v minulih letih prerasla v osrednjo slovensko nagrado za poezijo. Letos je na prireditev prišel tudi minister za kulturo Anton Peršak.
Foto: GrupA
Odkar je Branko Tamše trener Celja Pivovarne Laško, je reden gost na tekmah in na novinarskih konferencah celjskega kluba njegov brat Dejan. Velenjčan, ki je osnovno šolo obiskoval v Šoštanju in zdaj živi na Polzeli, je pred leti držal pesti za rokometaše Gorenja, v zadnjih letih pa navija za celjske. Toda, pozor! Na novinarsko konferenco je prikorakal v rumeno-črni opremi. Tudi natikači so bili rumeno-črni. Vse v znamenju RK Gorenje, v znamenju »os«. Čista provokacija, na katero pa mlajši brat Branko ni imel pripomb.
Videmšek med Celjani
V celjski galeriji AQ so pred dnevi gostili Boštjana Videmška, novinarja in vrhunskega poznavalca problema sodobnih migracij. Številnim poslušalcem je predstavil svojo najnovejšo knjigo Na begu. Po Vojni terorja in Uporu je to zaključna knjiga trilogije. Osrednji del je namenjen sirskim beguncem in njihovim izpovedim ter avtorjevim izkušnjam pri spremljanju problematike na sredozemski in balkanski begunski poti. Sam avtor je ob priliki dejal, da to ni knjiga o njih, pač pa o nas.
Foto: SHERPA
Ljudmila Conradi je bila kot učiteljica včasih veliko med otroki, danes pa je aktivna med vsemi generacijami. Še vedno ustvarja na literarnem področju in piše za lokalni časopis, zato ni manjkala na Večeru poezije, kjer je poklepetala z nagrajencem Markom Kravosom.