»Bitka« za tržaško pristanišče Yoko Ono, John Lennon in Josip Broz Tito ... na skupni razstavi v Miljah Tudi prevoz vpliva na šolsko populacijo v Romjanu /8 1 Goriško ogledalo ■f 1 dvajsetega stoletja ,/"13 j_ Primorski Vabilo na pogovor z državo Dušan Udovič Res smo lahko zadovoljni, da je prišlo do ustanovitve vladnega omizja, ki se bo v neposrednem dialogu s predstavniki naše skupnosti lotevalo odprtih vprašanj. Najbrž ne za to, da bi o njih vodilo politično-akademsko razpravo, saj so za to prildadnejša druga okolja, od strank do parlamenta ali javnih uprav. Vlada pa ima kot izvršni organ izrazito konkretne naloge, čeprav seveda niso brez politične valence. Še zlasti od vlade tehnikov bi pričakovali konkretnost, a ta se je navsezadnje izkazala že s tem, da je omizje po dolgem slepomišenju njenih predhodnikov vendarle ustanovila in s tem pokazala pripravljenost države, da poskuša najti rešitev za naše probleme. To pripravljenost moramo znati ceniti in s pridom izkoristiti vabilo na pogovor z državo. Pred nami je vrsta nerešenih problemov in, tako kot je bilo že neštetokrat povedano, nujna je lestvica prioritet. Mislim, da ni dvoma, da je v ospredju nerešene problematike položaj pomembnih slovenskih manjšinskih institucij (vključno z našim dnevnikom), ki zaradi zamujanja in neurejenega sistema financiranja vse hitreje prihajajo na rob vzdržljivosti, v kolikor ga že niso dosegle. Pišem iz neposredne izkušnje, saj smo na Primorskem dnevniku glede tega pravi eksperti, žal. Pričakujemo, da bodo prav ta življenjsko nujna vprašanja na dnevnem redu prve seje omizja, ki je napovedano za 24. september. Čas je, da se glede tega v največji meri poenotijo stališča znotraj naše skupnosti, kajti pogovor z državo je odgovorna stvar, drugih poti do rezultata pa prav gotovo ni. kakšna usoda nas čaka dnevnik PETEK, 14. SEPTEMBRA 2012 Št. 2 1 7(20.540) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € BLIŽNJI VZHOD - Včeraj nasilne demonstracije v Egiptu, Jemnu in Iranu Protiameriški nemiri se širijo po arabskem svetu Obama napotil v Libijo marince, FBI in dva rušilca TRST - Silovit naliv v sredo ponoči Voda preplavila Veliki trg V Sloveniji neurja najbolj prizadela slovensko obalo - V Izoli poškodovana plovila Wl'jw^ " 1'* mm* i 9 m Y'"'i \ ggf —- < t C t f - H I -—. ■ 1» TRST, GORICA, IZOLA - Silovit naliv je v sredo ponoči preplavil tržaške ulice. Voda je preklila Veliki trg, mestni redarji so za dalj časa zaprli nabrežje pred trgom za promet. Hudourniki so z višjih predelov mesta drli proti sre- dišču, voda je dvigovala pokrove kanalizacije in zalila kleti, da so imeli gasilci trdo delo. Na Goriškem je največ dežja padlo v Tržiču, vendar škode ni bilo. Močna neurja so v noči na četrtek zajela tudi večji del Slovenije, naj- večjo škodo pa so povzročila zlasti na območju obalnih občin, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa, poškodovanih pa je bilo tudi več plovil v izolskem jahtnem centru. Na 2., 6. in 13. strani NIZOZEMSKA Proevropske sile zmagale na volitvah HAAG - Nizozemski volivci so na sredinih parlamentarnih volitvah večinsko podprli proevropske stranke in zavrnili protievropski ekstremizem Geerta Wildersa. Po delnih izidih so vladajoči liberalci (VVD) osvojili štiri sedeže več od levosredinskih laburistov (PvdA), medtem ko je Wildersova stranka PVV doživela ponižujoč poraz. Po preštetih 13,6 odstotka glasovnic je VVD premiera Marka Rutteja osvojil 41 sedežev v parlamentu, laburisti bivšega Greenpeaceovega aktivista Diedri-ka Samsoma pa 37, kar je precej več, kot so napovedovale ankete. Na 11. strani I Poletne kupčije I za namizno m kuhinjsko perilo _ kolekcije DEHORS POPUST (prti* rokavice, držala, krpe) 30% SANA/KAIRO/TEHERAN - Protestniki, ki jih je razjezil do islama žaljiv film, posnet v ZDA, so včeraj vdrli še na ameriško veleposlaništvo v prestolnici Jemna. Policija v Sani je skušala razjarjeno večtisočglavo množico ustaviti tudi z opozorilnimi streli, a ji ni uspelo. Medtem naj bi sicer policistom uspelo protestnike pregnati z območja veleposlaništva. Množica je vdrla na območje veleposlaništva v Sani in tam med drugim zažgala več vozil. V napadu je bil ubit eden od protestnikov, ki ga je ustrelila jemenska policija, pet protestnikov je bilo ranjenih. Na 11. strani Poglavje o sožitju na Koroškem še ni zaprto Na 3. strani Pozitiven obračun pobude Trieste estate Na 5. strani V Gorici globa za nepoštenega šoferja Na 12. strani Menicalijev umor: ura med ključnimi dokazi Na 14. strani Spet vključitev slovenskih krajev na spletni strani INPS Na 6. strani zavarCnq in udobno OGREVANJE VAŠEGA DOMA V KONAR YAFi£rjl OCfttVANvA • PECt MAPE LETE/DRVA • NAPREDNI SOLAR m SISTEMI • TOPLOINE ČRPALKE Ul. IV. novembra 27/C, Podgora, Gotica Odprto od ponedeljka do sobote: 9.-13. in 15.-19. Tel. 0481 392615 T: 00306 40 685 535 RftFZPL A¿kÜ SJFTÜVAU.-F (fACilMU www.konar.siinfD@konar.Si 2 Petek, 14. septembra 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Najnovejši Politbarometer Centra za raziskovanje javnega mnenja Stranke z nižjo podporo, med predsedniškimi kandidati vodi Türk Vlade ne podpira kar 73 odstotkov vprašanih, slaba ocena tudi za premierja LJUBLJANA - V primerjavi z junijem so vse večje slovenske parlamentarne stranke izgubile podporo, kaže raziskava Politbarometer. Preferenčna podpora SDS je glede na junij upadla za četrtino in znaša 12 odstotkov. SD se je podpora s 13 odstotkov znižala na 11, Pozitivni Sloveniji pa z 12 na deset odstotkov. Podpora pa je padla tudi NSi (s štirih na tri odstotke) in Državljanski listi (s treh na en odstotek), medtem ko se je stranki DeSUS zvišala z enega na dva odstotka. SLS ima enak odstotek podpore kot pri minulih meritvah, in sicer štiri odstotke. Dobra polovica vprašanih ostaja neopredeljenih. Med predsedniškimi kandidati pa ima s 44 odstotki največ podpore aktualni predsednik Danilo Türk. Glede na junijske meritve je Türk pridobil dve odstotni točki podpore. Podpora je zrasla tudi Milanu Zveru, ki bi ga izbralo 17 odstotkov vprašanih (junija 12 odstotkov). Borut Pahor je imel junija 25-odstotno podporo, tokrat pa je najprimernejši predsednik republike za 19 odstotkov vprašanih. Danilo Türk pred konkurenti Če bi bil potreben drugi krog volitev za predsednika, bi Türk premagal tako Zvera kot Pahorja, v primeru drugega kroga med Zverom in Pahorjem pa bi volivci podprli slednjega. Izidi raziskave kažejo, da so volivci vse manj zadovoljni z osrednjimi državnimi ustanovami, je ob predstavitvi delnega poročila raziskave dejal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja Niko Toš. Med drugim je poudaril, da je aktualni premier Janez Janša deležen najbolj ostre kritične presoje med vsemi dosedanjimi predsedniki vlade. Aktualne vlade namreč ne podpira 73 odstotkov vprašanih, podpira pa jo 21 odstotkov. Šest odstotkov vprašanih je neopredeljenih. Na petstopenjski lestvici ima premier oceno 2,04, ocena dela vlade pa znaša 2,07. Nekoliko višjo, a še vedno kritično oceno ima DZ (2,21), višje ocene uspešnosti delovanja pa imajo predsednik republike (3,1), varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik (3,16) in direktor policije Janko Goršek (3,3), ki je sicer avgusta podal odstop. Vprašani so ocenjevali tudi stopnjo zaupanja v državne ustanove. Tako se med ustanove z visokim zaupanjem uvrščajo zdravstvo s 47-odstotnim deležem zau- panja, vojska s 45 odstotki, šolstvo z 39 odstotki, policija s 37 odstotki in predsednik republike s 36 odstotki. Najmanjši delež zaupanja pa imajo politične stranke (pet odstotkov), DZ (devet odstotkov), vlada (11 odstotkov), Banka Slovenije (11 odstotkov), predsednik vlade (14 odstotkov), cerkev in duhovščina (14 odstotkov) ter sodišča (15 odstotkov). Ob meritvi zadovoljstva volivcev z demokracijo je delež nezadovoljnih narasel na 85 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je z demokracijo v državi zadovoljnih le 12 odstotkov. Izidi raziskave kažejo, da volivci delovanje nosilcev političnih institucij ocenjujejo skrajno kritično, je še povedal Toš. Tokratno raziskavo Politbarometer je Center za raziskovanje javnega mnenja izvedel med 10. in 12. septembrom. Na osnovi vzorca telefonskih naročnikov so zajeli 910 polnoletnih oseb prebivalcev Slovenije in z njimi izvedli telefonski intervju s pomočjo standardiziranega vprašalnika. (STA) VREME - Močna neurja v večjem delu Slovenije Najhuje je bilo na Obali Največ škode v Izoli - V alpskem svetu zapadel prvi sneg - Za konec tedna izboljšanje vremena in otoplitev IZOLA - Močna neurja, ki so v noči na četrtek zajela večji del Slovenije, so povzročila večjo škodo na objektih zlasti na območju obalnih občin, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa. Noč pa ni minila mirno niti drugod, tako so na območju več gorenjskih občin ostali brez elektrike, pristojne službe pa so morale intervenirati tudi drugod. Največ intervencij so zabeležili v Izoli. V Jagodju v občini Izola je zaradi vetra drevo padlo na električne vodnike, zaradi česar je bilo potrebno odklopiti elektriko, gasilci pa so drevo razžagali in odstranili. Na Velikem trgu v središču Izole pa je veter drevo podrl na vodnjak. Veter je v Izoli poškodoval tudi okno in streho na cerkvi Marije Alietske na Manziolijevem trgu. Na Gregorčičevi ulici pa je veter odkril streho stanovanjskega objekta. Gasilci so streho prekrili, vendar so zaradi nevarnosti naknadnega padanja kritine s strehe delavci Komunale Izola ulico zaprli. Poškodovani sta bili tudi osebni vozili. Odkrilo je tudi streho stanovanjske stavbe na Trgu padlih za svobodo, gasilci pa so streho površine 40 kvadratnih metrov prekrili s ponjavami in tako preprečili nadaljnje zamakanje. Veter je odtrgal tudi okoli 20 kvadratnih metrov pločevinaste kritine na srednji šoli Pietro Coppo v Zuštovičevi ulici. Na Cankarjevem drevoredu so poleg tega s stojal padla štiri plovila in se poškodovala. Skupno je poškodovanih pet plovil, eno plovilo pa je močno nagnjeno. V Lokavcu v občini Ajdovščina je zaradi udara strele zagorelo v naravi, a so gasilci manjši požar na grmičevju poga- Posledice neurja v jahtnem centru v Izoli mitja volčanšek/sta sili. V Ulici Sergeja Mašera v Kobaridu pa so gasilci odmašili kanalizacijski jašek in tako preprečili zalitje stanovanjskega objekta. Ob neurjih je Vipavsko dolino v noči na četrtek zajela tudi močna burja. Tako so uvedli zaporo prometa za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do skupne mase osem ton na cesti Ajdovščina-Podnanos, na hitri cesti med cestninsko postajo Nanos in priključkom Ajdovščina ter na odseku hitre ceste med Ajdovščino in Selom v občini Ajdovščina. V Portorožu odprl vrata Jesenski sejem navtike PORTOROŽ - V portoroški marini je včeraj odprl vrata Jesenski sejem navtike 2012. Ker tudi ostale obalne občine organizirajo podobne sejme praktično ob istem času, je štiridnevna prireditev v Portorožu bolj lokalnega in družabnega značaja. Na priveznih mestih v morju ter zunanjih razstavnih površinah si je mogoče ogledati plovila, navtično opremo ter druge izdelke, novost pa so posebna razstavna mesta za individualno prodajo rabljenih plovil. V ta namen so na sejmišču postavili posebno oglasno tablo z napisom Borza plovil, kamor lahko vsi obiskovalci v času trajanja prireditve brezplačno posredujejo oglas o nameravani prodaji ali nakupu plovila in navtične opreme. Na tak način, brez sodelovanja posrednikov, bo morda prodaja plovila veliko bolj privlačna in enostavna. Do nedelje se bo v portoroški marini zvrstilo tudi več navtičnih dogodkov, med njimi evropsko srečanje lastnikov pnevmatskih čolnov, ki bodo prispeli iz Italije, ter začetek enomesečne BMW jadralske akademije. Jutri in v nedeljo se bo mogoče udeležiti tečaja za upravljanje s postajo VHF GMDSS ali pa predstavitvenih izletov z jadrnico za posameznike ali manjše skupine. V času jesenskega sejma navtike so vrata Marine Portorož za obiskovalce odprta vsak dan med 10. in 18. uro, vstopnine ni. Policija za ropa na Obali ovadila dvojico iz Kopra KOPER - Koprski policisti so uspešno preiskali ropa, ki sta se julija oziroma avgusta zgodila v Kopru. Za avgustovski rop poslovnega prostora na koprski tržnici so kazensko ovadili 21-let-nega Koprčana, za julijski rop v enem od koprskih hotelov pa so ovadili 36-letnega domačina, ki je osumljen tudi več tatvin. Mlajši izmed dvojice naj bi stal za ropom zaposlene v enem od poslovnih prostorov koprske tržnice, ki se je zgodil 7. avgusta. Zamaskiran moški je vstopil z nožem v roki in od zaposlene zahteval denar. Ta mu je denar izročila, ropar pa je takoj po tem zbežal. Že 20. julija pa je zamaskiran moški z nožem v roku prišel v recepcijo hotela in od receptorke zahteval denar. Kljub prestrašenosti mu denarja ni mogla izročiti, saj ga ni imela, ropar pa je zato najprej začel sam iskati denar, nato pa vzel receptorkino torbico in zbežal. Policisti so dejanja osumili 36-let-nega Koprčana, ki naj bi bil tudi za avgustovskimi tatvinami v Kopru. V dveh ločenih primerih je neznanec za hrbtom pristopil do žensk, ki sta sedeli na klopi, jima iztrgal torbici in s kraja pobegnil na kolesu. V enem primeru pa je tat na eni od koprskih plaž izkoristil odsotnost kopalca in mu ukradel nahrbtnik. Ocena škode po suši znaša okoli 60 milijonov evrov LJUBLJANA - Po prvih grobih in neuradnih ocenah, da naj bi suša letos povzročila za 128 milijonov evrov škode, je slovenski minister za obrambo Aleš Hojs včeraj poudaril, da preliminarna ocena po podrobnejšem popisu znaša dobrih 60 milijonov evrov.Hojs je pojasnil, da so škodo po suši prijavile vse občine, razen koroških. Koliko je dejansko škode, bo znano v naslednji fazi. "Sedaj gremo do vsakega posameznega lastnika, potem bomo podatke predali na vlado, ki bo pristojnemu ministrstvu naložila pripravo programa," je opozoril Hojs. Poudaril je, da sredstev za pomoč v proračunu ni, saj že samo s sanacijo plazov v Sloveniji zamujamo okoli sedem let, zaostanek je okoli 160 milijonov evrov. "Toliko škod v preteklosti še ni bilo izplačanih, ker že v preteklosti v proračunu ni bilo sredstev," je opozoril Hojs. Pojasnil pa je, da bo že samo za vnos škode po posameznem lastniku v informacijski sistem ministrstvo stalo okoli 60.000 evrov. Kmetijski minister Franc Bogovič je dejal, da je suša letos različno prizadela območja po Sloveniji in da bo treba to pri popisih upoštevati. "Pomoč bo najbolj poštena, da jo dobijo tisti, ki so najbolj prizadeti," je dejal. Agencija za okolje pa je zaradi velike količine padavin izdala tudi opozorilo glede naraščanja rek. Predvsem v južni, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji so reke narasle, ponekod pa so tudi prestopile bregove. Tako je Kolpa presegla opozorilno vrednost pretoka in v manjšem obsegu poplavila, a je že popoldne pričela upadati. V manjšem obsegu je poplavila tudi reka Dravinja. Včeraj je naraščala še reka Krka, ki naj bi v minuli noči na petek v Podbočju dosegla pretok blizu opozorilnih vrednosti 200 kubičnih metrov na sekundo, so sporočili iz Arsa. Na Primorskem pa je pihala zmerna do močna burja, ki je na izpostavljenih mestih v sunkih dosegla hitrosti od 90 do 120 kilometrov na uro. V noči na četrtek je zapadel tudi prvi letošnji sneg, tako da je bila včeraj na cesti čez prelaz Vršič pa je zaradi snežne brozge na cestišču obvezna zimska oprema. V glavnem pa je v alpskem svetu (tudi v Furlaniji-Julijski krajini) snežilo na nadmorski višini nad 1500 metrov. Vremenoslovci za danes napovedujejo izboljšanje vremena. Padavine bodo povsod prenehale, temperature pa se bodo nekoliko dvignile, čeprav bodo samo na Primorskem čez dan presegle 20 stopinj Celzija. Tudi jutri in v nedeljo bo pri nas precej jasno,drugod pa bo delno jasno. V ponedeljek bo precej jasno in čez dan še nekoliko topleje. DELO - V uredništvih še brez sprememb Po sporazumni prekinitvi sodelovanja z dosedanjim predsednikom uprave Jurijem Giacomellijem LJUBLJANA - Potem ko je v sredo nadzorni svet Dela prekinil sodelovanje s predsednikom uprave Jurijem Giacomellijem, naj bi temu po poročanju nekaterih spletnih portalov sledile tudi druge kadrovske menjave. Začasna predsednica uprave Dela Marjeta Zevnik pa je dejala, da v tem trenutku v uredništvih ne bo nikakršnih sprememb.Zevnikova je obenem potrdila, da v prihodnje ne načrtujejo novih zaposlitev. Sicer pa nadzorni svet od uredništva Dela pričakuje neodvisno in kredibilno poročanje tudi v prihodnje. Giacomelli prejme odpravnino v skladu z dogovorom o sporazumnem prenehanju mandata. Ker gre za dogovor med njim in nadzornim svetom, višine odpravnine na Delu ne morejo razkriti, vendar pa so pojasnili, da ta ne odstopa od priporočil stanovskega združenja. Nadzorniki se bodo sestali v kratkem, verjetno že prihodnji teden. Med drugim bodo najverjetneje razpravljali tudi o razpisu za novega predsednika uprave Dela. Člani nadzornega sveta naj bi po poročanju portala siol.net v sredo preklicali tudi pogodbo z Goranom Novkovicem, ki je na Delo prišel z mesta odgovornega urednika brezplačni-ka Zurnal24. Novkovic je pojasnil, da o tem uradno ni bil seznanjen. Vodenje časopisne hiše Delo je včeraj začasno prevzela predsednica nadzornega sveta družbe Marjeta Zevnik. Na položaju je nasledila Gia-comellija, ki se je z nadzornim svetom v sredo dogovoril o sporazumni prekinitvi sodelovanja. Zevnikova bo Delo vodila do imenovanja novega predsednika uprave. Giacomelli, ki je bil presenečen nad odločitvijo nadzornikov o prekinitvi sodelovanja, je Delo vodil od 1. decembra 2009. Kot je pojasnil, so v skoraj treh letih njegovega delovanja na Delu spremenili zelo veliko stvari. V družbi bo kot svetovalec uprave ostal do konca oktobra. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 14. septembra 2012 3 DUNAJ - Ob podelitvi avstrijskega odlikovanja Inzku in konsenzni skupini »Poglavje o sožitju in strpnosti na Koroškem še ni zaključeno« Sturm in Feldner prebrala skupno deklaracijo - Inzko odlikovanje »poklonil« Rudiju Vouku DUNAJ/CELOVEC - Predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in koroškega Heimat-diensta (KHD) Josef Fledner sta na slovesnosti ob podelitvi Velikega častnega znaka Republike Avstrije za zasluge pri dogovoru o dvojezični topografiji na Koroškem članom tako imenovane konsenzne skupine in predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinu Inzku v sredo na Dunaju prebrala skupno deklaracijo, v kateri se konsenzna skupina zavezuje, da se bo še naprej z vsemi močmi zavzemala za sožitje, strpnost in medsebojno razumevanje v deželi. Kot je dejal Sturm, je namreč deloma še vedno prisotno nezaupanje med narodoma v deželi. Slednje pa bodo skušali odpraviti s skupnim soočanjem s polpreteklo zgodovino. Kot je znano, je bila konsenzna skupina oblikovana leta 2005 ob tedanjih poskusih za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, in sicer predvsem z namenom iskanja kompromisa oziroma konsenza. Skupino so sestavljali tako predstavniki slovenske manjšine (Sturm in Sadovnik) kot tudi nemško govoreče večine na Koroškem. Prav tako odlikovani predsednik NSKS Valentin Inzko pa je v tiskovni izjavi poudaril, da je sicer sodeloval pri sedanji ureditvi topografskega vprašanja, da je pa ne smatra za pravično in skladno z avstrijsko ustavo, temveč kot vmesno postajo na dolgi poti, ki da je ravno še sprejemljiv kompromis. Prejeto priznanje pa je Inzko simbolično poklonil vsem tistim, ki so se v zadnjih desetletjih borili za uveljavitev pravne države, v prvi vrsti odvetniku Rudiju Vouku, brez katerega tudi sedanje rešitve ne bi bilo. Državni sekretar Josef Oster-mayer pa v svojem nagovoru ni prikrival velikega zadovoljstva in zadoščenja, da so naporna in dolgotrajna pogajanja o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem na koncu vendarle prinesla »dokončno in trajno rešitev«, kakor je dejal. Spomnil je tudi, da se z rezultatom niso vedno vsi strinjali, in tudi, da poglavje, ki zadeva sožitje obeh narodov na Koroškem, še zdaleč ni zaključeno. Kljub temu pa so si - po besedah Oster-mayerja - vsi člani konsenzne skupine odlikovanje res zaslužili - kot tudi predsednik Narodnega sveta, ki sicer ni član konsenzne skupine. Ivan Lukan Valentin Inzko in Josef Ostermayer Marjan Sturm in Josef Feldner SLORI - Danes Predstavitev raziskave V vig o zaščitnem zakonu TRST - V dvorani Tessitori deželnega sveta FJK v Trstu bodo danes popoldne ob 17. uri predstavili raziskavo o izvajanju 8. člena zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38. Raziskavo je opravil Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), naročil pa jo je Paritetni odbor za slovensko manjšino. Osmi člen govori o pravici pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, da v 32 občinah v tržaški, goriški in videmski pokrajini pri odnosih z oblastmi uporabljajo slovenski jezik tako v ustni kot pisni obliki. Po uvodnem nagovoru predsednice Paritetnega odbora Jole Namor bosta rezultate raziskave predstavila raziskovalca Slorija Emidio Susic in Zaira Vidali, ki sta raziskavo tudi izvedla. Med septembrom 2010 in marcem 2011 je bila v raziskavo vključenih cela vrsta uradov na ravni dežele, pokrajin Trst, Gorica in Videm, 32 občin, 13 sodnih oblasti kot tudi 41 državnih uradov, ki delujejo na območju, ki ga pokriva zakon št. 38/2001 za zaščito slovenske manjšine v Italiji. TOLMIN - Razstava bo na ogled do konca oktobra Tolminski punt 1713 v stripu Avtor stripa je Remigio Gabellini - Odprli tudi razstavo Slovenski klasiki v stripu, ki je posvečena nacionalnim umetnostnim veličinam TOLMIN - Od včeraj do konca oktobra je v Tolminskem muzeju na ogled razstava Tolminski punt 1713 in slovenski klasiki v stripu. Predavanje in razstavo v spomin na dogodke ob obletnici Tolminskega punta so pripravili že spomladi pod skupnim naslovom Punt se bliža, vrhunec pa bo osrednja slovesnostjo prihodnje leto. Razstavo so odprli včeraj zvečer, pripravili pa so jo v sodelovanju s Zavodom za umetniško in kulturno produkcijo Foruma Ljubljana, je za STA povedala direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Strip "La rivolta dei Tolminotti 1713" (Tolminski punt 1713) je strip v dveh nadaljevanjih, prvič objavljen v časopisu Isonzo / Soča leta 1989 in 1990, nato pa še v celoti v tematski številki leta 1992. Avtor stripa v črno-beli tehniki je Remigio Gabellini, diplomant Umetnostne šole Max Fabiani v Gorici, ki se posveča tudi scenografiji in grafičnemu oblikovanju. Po 20. letih je v Tolminskem muzeju predstavljenih deset originalnih risb, ki jih je avtor podaril Tolminskemu muzeju. Prvič je razstavljena tudi barvna različica stripa z besedilom v slovenskem jeziku. Ob tej priložnosti je v založbi Tolminskega muzeja izšla še barvna knjižna oblika stripa, ki je natisnjena v slovenskem in italijanskem jeziku. Tolminski muzej arhiv Razstava stripov iz zbirke Slovenski klasiki v stripu v organizaciji Zavoda za umetniško in kulturno produkcijo Foruma Ljubljana predstavlja kratke stripovske upodobitve, ki so jih slovenski stripovski ustvarjalci posvetili slovenskim nacionalnim umetnostnim veličinam in nekaterim pojavom v slovenski kulturi. Projekt Slovenski klasiki v stripu je potekal od leta 1992. Nastala je zbirka skorajda 200 stripov 66 slovenskih avtorjev, ki se večinoma v satiričnem duhu lotevajo Cankarjeve Skodelice kave, Prešernove Zdravljice, pesmi Otona Župančiča, Dogodka v mestu Gogi, Butalcev, popevke, kot je Zemlja pleše, na novo so zaživele tudi slovenske filmske uspešnice, kot sta Sreča na vrvici in Babica gre na jug. Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713. Kmetje na Goriškem in deloma na Kranjskem so se upirali novim državnim davkom. Kmetje na Tolminskem so bili že dlje časa v sporu s tolminskim glavarjem grofom Jakobom Antonom Coroninijem; davke je samovoljno in z uporabo nasilja pobiral Jakob Bandel. Slednji je marca 1713 zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil nastanek kmečke zveze ter pohod kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva nad Gorico marca leta 1713. Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu, kjer je uspelo oblasti upor nasilno zatreti. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt - usmrčeni so bili aprila leta 1714 na Travniku v Gorici. PORTOROŽ - V nedeljo proslava Srečanje žrtev vojnega nasilja PORTOROŽ - Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja - Taboriščni odbor Ravensbruck - Auschwitz organizira vseslovensko tradicionalno srečanje bivših internirank , internirancev, političnih zapornic, zapornikov in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev od danes do ponedeljka v hotelih Life Class ( Slovenija , Riviera) v Portorožu. Na proslavi , ki bo v nedeljo ob 11. uri v dvorani Colombo hotela Slovenija v Portorožu, bo slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk. V Sloveniji imamo številne razloge, da ta spomin ohranjamo, piše v vabilu na pobudo. »Naša domovina je bila med 2. svetovno vojno še posebno močno prizadeta. 63.000 ljudi je bilo iz Slovenije izseljenih v različna taborišča. V kolektivnem spominu slovenskega naroda so zato Auschwitz, Ravensbruck, Mauthausen pa tudi Rab, Gonars in številna druga. Skoraj vsaka slovenska družina ima kakšen spomin na to. Pomen spomina je velik in zaradi tega je prav, da vemo, kako veliko in pomembno poslanstvo ima to srečanje. In prav je, da vemo, da so take priložnosti tudi dobro izhodišče, da se vprašamo vedno znova o razlogih, ki so privedli do tistih grozovitih trenutkov človeške zgodovine- do nastankov dveh zločinskih ideologij ( fašizma in nacizma), ki sta povzročili 2. svetovno vojno in ki sta povzročili vse nadaljnje trpljenje,« menijo v koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja. LIVEK - Velik uspeh brez(čez)mejnega koncerta »LiwkStock« Živahni rock ritmi na Matajurju Mladi bendi z obeh strani meje ustvarili izredno vzdušje in ogreli več sto mladih iz Benečije, Posočja in Furlanije LIVEK Skoraj tristo mladih (in manj mladih) iz Benečije, Posočja in Furlanije se je prejšnji petek zbralo na Livku, na pobočju Matajurja, in uživalo ob živahnem ritmu rock glasbe mladih domačih skupin. Na koncu so bili vsi zadovoljni: publika, glasbeniki, še najbolj pa organizatorji, ki po velikem uspehu prve izvedbe brez(čez)mejnega koncerta "LiwkStock" že razmišljajo, da bi dogodek ponovili tudi naslednje leto. Na več kot sedem ur trajajočem koncertu, ki ga je organiziral ŠD Livek, v sodelovanju s SKGZ videmske pokrajine, Inštitutom za slovensko kulturo, KD Rečan, združenjem VZPI-ANPI iz Nadiških dolin in s pokroviteljstvom Občine Sovodnja, je nastopilo sedem skupin z obeh strani nekdanje meje (en bend je bil pravzaprav celo čezmejen). Organizatorji so želeli namreč z glasbenim večerom na Matajurju povezati ljudi z obeh strani meje in ovrednotiti mlade domače glasbene bende. Najprej so na oder stopili člani skupine Shape, ki so zaigrali nekaj znanih pesmi iz zlatih časov rock glasbe, takoj za njimi pa je vse prisotne "ogrel" bend Sons of a Gun s svojim Prisotne je s svojim izvirnim punk-rockom dobro "ogrel" tudi bend Sons of a Gun nm izvirnim punk-rockom. Poslušalci so se nato prepustili melodijam pesmi bovških glasbenikov skupine The Fishkillers, ki jim je na odru sledila čedajska skupina FunkULovel. Mešanica slovenskega folka in rocka benda BK Evolution je nato povsem prevzela občinstvo, tako da so se številni spustili v ples in zraven prepevali uspešnice priljubljene beneške skupine. Po pozdravu sovodenjskega župana Germana Cendoua se je koncert nadaljeval še z energično slovensko skupino Po-morac in se zaključil z nastopom čezmejne-ga tria Evil Kevil, ki je na Livku ustvaril psi-hedelično atmosfero. (NM) 4 Petek, 14. septembra 2012 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Naša zrelost je še pred nami Julijan Cavdek / V nedeljo popoldne sem se vračal iz doline Aosta, kjer sem se udeležil poletne univerze, ki jo je organiziralo politično gibanje Alpe (Autonomie-liberté-partecipation-écologie) v sodelovanju z Evropsko svobodno zvezo (EFA). Tematike, ki smo jih obravnavali, so bile sicer povezane s stanjem francoske oziroma frankoprovansalske skupnosti, bilo pa je zanimivo primerjati različne izkušnje, ki so jih prinašali predstavniki drugih narodnih ali jezikovnih političnih organizacij ter gibanj. Veliko je bilo poznanih obrazov, precej pa tudi novih, mlajših, ki so predstavljali novo-nastala gibanja na ozemlju Italije. Če iz te izkušnje nekoliko povzamem sintezo, mi je najbolj ostala volja udeležencev po aktivni udeležbi njihovih skupnosti pri upravljanju in odločanju; skratka želja po večji avtonomiji ali celo neodvisnosti. Narodne in jezikovne skupnosti želijo biti v prvi vrsti protagonisti pri odločanju za njihovo prihodnost in v tem smislu je potrebno vnesti na evropsko raven nov koncept Evrope narodov in ljudstev. Ta naj bi nasledil sedanji osnovi, kjer Evropa sloni na državah in posledično večja bi morala biti pozornost do regionalne politike. Okrogle mize in seminarji, ki so se zvrstili, so bili vsi zanimivi. Seveda nekateri nekoliko bolj, drugi pa so bili zaradi izrazito tehnične vsebine bolj zahtevni. Pritegnilo pa me je dejstvo, da sem bil v skupini, ki je navajena sama odločati o lastni usodi, teritoriju in pravicah. Pri tem je zgovorno že dejstvo, da me je ob prihodu v dolino Aosta sprejelo veliko, avtocestno znamenje z dvojezičnim napisom »Région Autonome Vallée d'Aoste-Regione Autonoma Valle d'Aosta« (prav v tem vrstnem redu). To pa jasno izpričuje, poleg vseh drugih dejavnikov, njihovo trdno navezanost in zavezanost na avtonomijo. Jasno jim je, da nikakor ne smejo lastno zakonodajo, gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, šolstvo, idr. delegirati drugim, še toliko manj centralnim državnim organom, do katerih je na splošno vladalo veliko nezaupanje. Toliko bolj prepričljivi so bili v tem, ker so na posameznih področjih znali predstaviti tudi t.i. »dobre prakse« ter obenem analizirali nevarnosti, ki se kot črni oblaki zgrinjajo nad njihovo avtonomijo preko varčevalnih ukrepov italijanske vlade. Povratek v našo stvarnost me je v ponedeljek odmaknil od vzdušja tridnevne poletne univerze. Nesrečni dogodek, ki se je v nedeljskem popoldnevu pripetil na bazoviški gmajni je mono-poliziral pogovore in razmišljanja. Razočaranje je bilo veliko, pa čeprav me ni bilo na spominski proslavi za bazoviške junake. Toliko bolj je bil občutek težek, ker je bila tarča neodgovornega obnašanja skupine skrajno neolikanih oseb ministrica slovenske vlade in obenem ženska. Poleg skrunitve najizrazitejšega simbolnega prostora Slovencev na Primorskem ter neopravičljivega vedenja do institucionalnega, vladnega predstavnika naše matične domovine, so bili glasni žvižgi in kričanje namenjeni osebi ženskega spola, kar je toliko bolj nesprejemljivo in žalostno. V tem smislu se mi je porodilo vprašanje o tem, kako daleč še zmeraj smo, tako kot narodna skupnost in tudi kot državljani Slovenije, če ne znamo presojati ali oceniti do kam se lahko spusti družbeno-politična dialektika in od kje naprej se gre za narodno in tudi državniško dostojanstvo, ki terja enotnost in edinost. Zelo verjetno je na to pozabil tudi glavni govornik. Prav gotovo imajo tudi ostale narodne skupnosti notranja različna gledanja na zgodovino, politiko, kulturo, gospodarstvo, itd. Na omenjenem tridnevnem seminarju pa nisem imel vtisa, da se razlike lahko tako radikalizirajo, kot se v današnjih dneh dogaja pri nas in pride potem do dejanj, kakršno je bilo razgrajanje na letošnji bazoviški proslavi. Madež je na bazoviški gmajni nastal in tudi bo ostal v našem zgodovinskem spominu. Težko ga bo izbrisati. Vprašati se moramo tudi kakšne bodo posledice. Če ob tem upoštevam izkušnjo in vzdušje, ki sem ga prinesel iz doline Aoste, mi ostaja le ugotovitev, da je naša zrelost še kar nekaj korakov pred nami. PISMA UREDNIŠTVU Žvižgi na proslavi Na proslavi 82. obletnice ustrelitve bazovskih junakov je prišlo do incidenta, ko so omenili, da je prisotna tudi ministrica Republike Slovenije Ljudmila Novak. Kajpada sem bil v prvi sapi ogorčen nad dogajanjem in sem si mislil, da tega ne delajo običajni ljudje, ki navadno hodijo na take proslave, temveč da so to počeli, tisti ki so prišli iz matične domovine. Saj so bili prav oni najbolj užaljeni, ker omenjena ministrica na državnem prazniku ni dovolila, da bi sodelovale borčevske organizacije. Demonstracija pa se na taki proslavi ne bi smela izvajati. No in ravno tu je kleč! Morda pa moja ogorčenost le ni bila na mestu. Ko sem prišel domov mi stvar ni dala miru in sem premišljeval o dogodku in sem si predstavljal situacijo izpred dvainosemdesetih let. Kaj se niso člani organizacij Borba in TI-GR borili tudi proti takim nedemokratičnim izpadom, kot ga je naredila prav ministrica Ljudmila Novak, ko je prepovedala prisotnost organizacij, ki so aktivno sodelovale v zgodovinskem nastajanju pogojev za osamosvojitev Slovenije. In ali niso sodelovali pri tem tudi bazoviški junaki petindvajset let pred narodnoosvobodilno borbo. Ali bi tudi njim, oziroma organizaciji, ki skrbi, da ne bi šli v pozabo, prepovedala sodelovanje? Ob dogodku je izpadlo vse skupaj, kot nekakšna blasfemija, saj je bilo rečeno, da je proslava na bazovski gmajni za nas Primorce in ne samo, nekaj svetega. Po dolgem in globokem razmisleku pa se mi je zdelo, da bi ministrico izžvižgali prav gotovo tudi člani Borbe in TIGRa, se pravi tudi bazoviški junaki, saj so se borili tudi proti takim nedemokratičnih in protina-rodnim potezam. Samostojne Slovenije bi brez narodnoosvobodilnega upora in boja ne bilo, to ve vsak pameten človek. In upor slovenskega naroda se je začel z Borbo in TIGRom ter se je nadaljeval s partizanskim bojem in na koncu z bojem za osamosvojitev v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Torej ne moremo priznavati le dela naše zgodovine, ampak jo vzeti kot celoto, ne glede na politične tendence današnjih vlad. Mislim, da ni bilo nobene žalitve bazoviških junakov in njihovih tovarišev, ko so v svetišču našega naroda zadoneli žvižgi, saj tudi Martin Luther ni svojih protestov naredil na kakšni šagri, temveč je pribil svoje zahteve na cerkvena vrata in tako izzval vesoljno cerkev. Protest proti dejanju ministrice pa je imel prav zato veliko težo in odmev, ker se je zgodil na takem mestu in ob prisotnosti junakov, ki so se borili za boljši in demokratičnejši jutri. Primož Možina Ali smo res dovolj naredili? Zahteva deželnega tajnika Damijana Terpina, da se javno izjasni zadeva o predhodnih informacijah glede hudega incidenta, ki se je zgodil v nedeljo na bazoviški proslavi, so očitno zadele v živo. Iz pisem uredništvu, ki so sledila tiskovnemu sporočilu Terpina, izhaja dodatno potrdilo, kako je bila akcija vnaprej pripravljena in to na obeh straneh meje. O teh namerah so začele krožiti informacije, vendar pa le v določenih krogih. Pri SSk o tem ni bil nobeden seznanjen. Kljub informacijam in informiranosti pa se je incident vseeno zgodil z vsemi posledicami, ki jih ni potrebno naštevati. Obvestilo organizacijskemu odboru očitno ni zadostovalo. Pozivi med samo proslavo so bili izrečeni, a žal prepozno, ko je bil incident že v teku, spominska slovesnost grobo onečaščena in naše skupno dostojanstvo poteptano. V tem smislu bi se bilo potrebno jasno vprašati, zakaj se o tem, o tej nevarnosti ni javno spregovorilo že pred proslavo oziroma takoj, ko se prišle prve informacije na dan? Se skrivati za namigi, da so upravičeni protesti in zahteve po pojasnilih, ki jih je zahteval Terpin, le volilne igrice ali osebne žalitve, je dokaz, da se še vedno sprenevedamo z resnostjo situacije. Presenečeni namreč moramo biti, da se je pred sklicanjem vladnega omizja zgodil incident, ne pa izjave Damijana Terpina. Ne bodimo tako naivni, prosim! Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk za Goriško Izometrija Ne živimo le od Goriške fronte, volilnega zakona, Bazovice in splošno povedano - družbeno. Smo (ne 'imamo'!) tudi telo samo po sebi. Če se zavedamo in poslušamo same sebe, smo več ali manj v ravnovesju, če tega nismo vajeni, bodo telo presenetile fizične in duševne nevšečnosti. Iz teh vidikov me je pritegnil prispevek na osmi strani dnevnikove četrtkove številke, ki ga je podpisala, sicer meni osebno neznana, Maša Pregarc. Ne da bi se skliceval tudi sam na »ameriške raziskave«, saj je ta referenca že iztrošena in ne daje več vtisa absolutne verodostojnosti, ker jih specifično ne poznam, rad z visoko stopnjo skladnosti pritrjujem vsemu, kar je v članku opisano in zapisano. V bistvu gre za nekaj desetletij znan pristop, ki se osnuje na fiziologiji in anatomiji človeškega in živalskih teles. Izvajanja se sicer lahko pojavljajo z različnimi in več ali manj vzhodnjaškimi izhodišči, ki pa se osnujejo na pravilu akcije - reakcije. Gre za naslednjo zakonitost: nad mišico, ki vadi, se koža napenja ne le zaradi povečanja mišične mase, temveč tudi zaradi večje pre-krvavljenosti, zato je gladka in prožna. Z leti nastane estetski problem na obrazu (in ne samo), saj z obraznimi mišicami bolj malo vadimo. Potrebno si je pomagati po načelih, ki so zapisane v članku. Z dodatno strokovno razlago: poznamo izotonično in izometrično mišično de- Nlfi javnost. Pri prvi gre za velik premik z majhnim naporom, pri drugi pa za velik napor in ničelni premik - izometrija. Zato: visok mišični tonus ob prisotnosti protisile. Kako to poteka, lahko spoznate na napovedanem tečaju, ki stane gotovo veliko manj kot vsa ličila in 'čudežne' kreme; mene pa lahko vprašate ob priložnostnih srečanjih. Pod pogojem, da že več let ne kadite in ne pijete alkohola, ker je sicer vsako početje brezupno. Aldo Rupel Mladi in alkohol Oglašam se glede problema, ki je zadnje čase postal v naši družbi tako pereč, da celo matere opozarjajo ostale starše na problem rabe alkoholnih pijač med mladimi. Sem mati, bivša osnovnošolska učiteljica, oseba, ki je sama naletela na probleme zaradi uporabe alkoholnih pijač in aktivna prostovoljka na tem področju, zato sem precej ozaveščena glede te velike težave. Sem včlanjena v A.C.A.T. Associa-zione dei Club Alcologici Territoriali - Al-kohološki Teritorialni Klubi (tel. 040370690, mobi. 331-6445079). Že samo ime Klubov jasno pove, da delamo za to, da opozarjamo javnost na probleme, ki nastajajo zaradi uživanja alkohola. Iz strokovnega in zdravstvenega vidika je pitje alkoholnih pijač za otroke - ki še niso postali odrasli - izjemno nevarno, saj otroško telo še nima razvitih encimov, ki razkrajajo alkohol. Zaradi tega je izjemno važno, da se z otrokom začnemo pogovarjati zelo zgodaj o vseh skušnjavah, ki nam jih družba ponuja v zvezi z uživanjem alkohola. Saj vemo, kako so zapeljive televizijske reklame, plakati, reklame po časopisju, članki, ipd. Starši se premalokrat zavedajo, kakšen je lahko problem, če njihov otrok začne z uporabo alkohola. »Nedolžni prvi požirki« lahko pripeljejo do nepopravljivih posledic, ki jih lahko stanejo tudi življenje. Zato se mi zdi izjemno važno, da otroka - ko je najstnik, je že prepono - seznanite z vplivi alkohola na psihične sposobnosti, telo in zdravje, čustva. Dejstva: med 9. in 13. letom starosti je že vsak drugi otrok poskusil alkohol; prvo srečanje z alkoholom se začne v povprečju v starosti 10 let; 7 od 10 otrok je mnenja, da je alkohol otrokom lahko dostopen; skoraj polovica otrok, ki začnejo s pitjem alkohola pred 14. letom, ima v odraslih letih probleme zaradi tega. Otroci so kot pivnik, pravijo, da je le en način, da vzgojite otroka tako, da bo hodil po pravi poti. To pa je, da hodite po njej tudi vi. Natašja Scabar ODPRTA TRIBUNA Bližnje volitve in Slovenci Bližajoče se politične in deželne volitve so sprožile tudi v slovenski narodni skupnosti, podobno kot v celotni družbi, val domnev, hipotez, ugibanj in razmišljanj glede volilnih zavezništev, programov, kandidatur in zastopstev. Opazil bi kot prvo, da se vse te razprave, tako v splošnem kot tudi v specifičnem primeru slovenske manjšine, nanašajo predvsem na odločitve, ki neposredno ali posredno zadevajo Demokratsko stranko. Ugotovitev je vredna razmisleka, če upoštevamo, koliko kritik je v preteklosti doživela sama Demokratska stranka in to iz najrazličnejših koncev; večkrat so seveda bile te kritike upravičene, včasih pa mogoče tudi nekoliko instrumentalizirane. Bližajoče se volitve pa vračajo posameznim silam vlogo, ki je direktna posledica njihove volilne teže in v tem pogledu ni v dvomu dejstvo, da predstavlja Demokratska stranka s svojimi stališči, programom in vrednotami ključni steber katerekoli koalicije, ki se želi predstaviti kot alternativa Tondovi desni sredini. Demokratska stranka je odločilni faktor tudi glede volilnih premikov v sklopu slovenske manjšine, upoštevajoč, da od nje ni odvisna samo sestava lastnih list temveč tudi bo- dočnost volilne naveze s stranko Slovenske skupnosti. Glede tega vprašanja bi tu le poudaril, da sta trezna analiza dosedanjega dela in skladnosti (ali neskladnosti) vsebinskih stališč in vrednot bistvena iz več razlogov, ne nazadnje tudi iz spoštovanja do volivcev tako Demokratske stranke kot stranke Slovenske skupnosti, ki verjetno pričakujejo jasnost o tem, kakšen model političnega predstavništva in bodočnosti slovenske manjšine dobijo pod enim ali drugim simbolom. Pri tej analizi pa mora biti, kot je normalno, izhodiščna točka ravno program Demokratske stranke. Slovenski predstavniki Demokratske stranke in njenih predhodnic, ki so v teku let sedeli v različnih organih, od parlamenta do rajonskega sveta, niso nikoli bili tam le kot Slovenci, temveč kot predstavniki celotnega teritorija in vseh njegovih prebivalcev; obenem so bili zastopniki stranke oz. bivših strank, ki so na podlagi svojih vrednot in stališč zagovarjale pravice slovenske manjšine kot bistvenega člena lastnega političnega delovanja in so se torej v celoti borile za te pravice. Ne zaradi taktičnih dogovorov, temveč iz prepričanja! To mora veljati in bo veljalo tudi v prihodnosti, ne le zaradi načelnega pristopa, ampak kot posledica dejstva, da se je to že izkazalo kot najučinkovitejši pristop v preteklosti. Pristop, ki je toliko bolj pomemben v tem trenutku, ko je pod vprašajem v sklopu splošne krize gospodarska bodočnost našega teritorija; tu ne mislim le na Kras ali na Breg temveč na celotno tržaško pokrajino, vključno z mestom kjer živi, to večkrat ne izstopa v manjšinski razpravi, nezanemarljiv delež Slovencev. Zaščita pravic manjšine je torej zdaj kot mogoče še nikoli v preteklosti povezana tudi z učinkovitostjo vizije gospodarske bodočnosti: katerokoli zaščitno določilo, katerakoli upravna ureditev in katerokoli predstavništvo bodo neučinkoviti, če bodo mladi v vse večjem številu zapuščali ta teritorij. Stari rek pravi, da prazen žakelj ne stoji pokonci: niti manjšina brez svojih novih, najbolj izobraženih in perspektivnih kadrov ne stoji pokonci; če nas bodo ti zapuščali, ker jim njihov teritorij (ne le manjšina, celotno mesto) ne ponuja možnosti, da bi izkoristili svojo izobrazbo, nas čakajo še težji časi. Vse razne skupnosti in skupine, verske, politične, narodne ali druge vrste se spominjajo obdobja, ko je bil Trst na višku gospodarskega razvoja na začetku prejšnjega stoletja. Malokdo se spominja, da je bil tisti razvoj vezan tudi na množično priseljevanje, ne nazadnje tudi iz slovenskih dežel, ljudi, ki so iskali v velikem pristanišču novo srečo. Če bi danes predlagali rojaku iz Slovenije naj se preseli v Trst (govorim le hipotetično, saj imam včasih vtis, da nas tako skrbi ohranjanje naše stvarnosti take kot je bila, da bi tudi prisotnost Slovenca, ki ni iz "naših krogov" predstavljala moteči element) bi nas verjetno pogledal z začudenjem in nas vprašal "čemu?". Vprašati bi se torej mogoče morali, kaj naj storimo, da bi ljudje prihajali v Trst, ne le za ogled v sklopu krajših počitnic ostankov pretekle veličine, temveč da bi v njem ostali, če so v njem rojeni, ali se sem preselili, tudi Slovenci, da bi tu zgradili kaj novega. Ta vprašanja, ti pristopi in te vrednote naj bodo v središču razprave v predvolilnem obdobju, tako v Demokratski stranki in med Slovenci v njej, kot po možnosti v celotni manjšinski stvarnosti. Štefan Čok, član pokrajinskega izvršnega odbora Demokratske stranke Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 15. septembra 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 TRIESTE ESTATE 2012 - Zelo dobro obiskane poletne prireditve v režiji Občine Trst 57 tisoč obiskovalcev uživalo ob poletni ponudbi Predstave, razstave, koncerti, ples in filmi na gradu sv. Justa, Verdijevem trgu, pomolu Audace in drugod »Čeprav na hitro in z nekaterimi pomanjkljivostmi, smo letošnji niz prireditev Trieste estate spravili pod streho. Čim prej pa se bomo lotili snovanja novih pobud za prihodnjo izvedbo.« Poletje 2013 je sicer res še daleč, zamisli in želje pa potrebujejo čas za uresničitev, meni tržaški župan Roberto Cosolini, ki je novinarjem v avditoriju muzeja Revoltella včeraj predstavil obračun letošnjega niza Trieste estate v režiji Občine Trst. Raznorazni dogodki, ki so od junija do septembra zaživeli na gradu Sv. Justa, na Verdijevem trgu, na pomolu Audace in v osmih različnih lokacijah nekoliko pozabljenih mestnih rajonov (Ške-denj, Pončana, Opčine, Barkovlje, Staro mesto, Naselje sv. Sergija, Valmaura in Melara) so bili zelo dobro obiskani, kar dokazuje, da kultura privablja in združuje tudi v kriznem obdobju. Organizatorji so na stotih dogodkih - glasbenih, plesnih, gledaliških, filmskih in podobno -prešteli kar 57.107 obiskovalcev. Največ - po dva tisoč se jih je odzvalo na vabilo na koncert kubanske zasedbe Buena Vista Social Club in pevke Omare Por-tuondo oz. balkanskega glasbenika Gorana Bregovica na tržaškem gradu. Tudi Verdijev trg se je izkazal za posrečeno lokacijo, manjšo od bližnjega Velikega trga in ravno zaradi tega intimnejšo. Vsakič se je zbralo po 200 gledalcev, največ (več tisoč) pa jih je bilo ob velikem šmarnu, ko je skupina Berimbau, ki izvaja brazilsko glasbo ob ritmičnem udarjanju po bobnih, trg spremenila v tržaški Rio de Janeiro. Tudi občinstvo po mestnih rajonih se je dobro odzvalo, največ se jih je zbralo v Barkovljah ob gledališki performan-si Alessia Colauttija. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da so se Tržačani rade volje zbujali ob zori, da bi ob poslušanju prijetne glasbe pozdravili sonce na pomolu Audace, je pristavil direktor za promocijo kulturnih projektov Adriano Dugulin. Če se torej zaustavimo pri različnih prireditvenih sklopih, lahko ugotovimo, da so mestni muzeji zabeležili veliko zanimanje predvsem za pobudi Muzeji zvečer in Revoltella estate, ki so tudi letos s svojo umetniško, glasbeno, gledališko, zgodovinsko in kulinarično ponudbo zadeli v polno. V dvoranah so se radovedni obiskovalci zadrževali do poznih nočnih ur in uživali ob nekoliko hladnejših temperaturah. Ravnateljica muzeja Revoltella Maria Masau Dan je pozitivno pozdravila tudi povezavo med sodobno umetnostjo in vinom, ki je na očarljivi terasi povsem zadovoljila sladokusce. Pomorski muzej je bil s svojimi znanstveno obarvanimi večeri vsakič polno zaseden. Kot je povedal direktor tržaškega naravoslovnega muzeja Nicola Bressi so prireditvam prisostvovali tudi turisti, ki so potožili nad pomanjkanjem angleških prevodov. Ponudba mestnih knjižnic je tudi letos ciljala predvsem na mlajše občinstvo, ki se je odlično odzvalo na bralne kotičke oz. delavnice po knjižnicah pri Sv. Jakobu oz. Naselju sv. Sergija. Direktorica občinskih knjižnic Bianca Cu-deri je sicer potožila, da so morali številni otroci domov, ker je bilo povpraševanje preveliko, tako da bo prihodnje leto potrebno še okrepiti ponudbo. Zelo dobro obiskana (nad 5000 gledalcev) je tudi razstava poljske foto-grafinje Monike Bula j v nekdanji ribarnici, ki so jo podaljšali še za teden dni - do 30. septembra torej. Skratka, dobro obiskane prireditve so dokazale, da potrebujejo ljudje razve-dritve in virtualnega umika od vsakdanjosti. Sicer je župan že uvodoma poudaril, da bo tudi prihodnje leto s finančnega vidika dokaj skopo, tako da bo potrebno še toliko več dobre volje za uresničitev še bolj kakovostnega in raznolikega programa dogodkov. (sas) Ena od novosti letošnjega niza so bili dogodki na Verdijevem trgu kroma OBČINA TRST Za trgovce in obrtnike nižji davek IMU Trgovci in obrtniki bodo v tržaški občini plačali nekoliko nižji enotni občinski davek na nepremičnine IMU. Tržaška občinska uprava je namreč sklenila, da z 9,7 zniža na 8,7 količnik IMU za zgradbe, ki sodijo v kategoriji C1 (trgovine) in C3 (delavnice), a to le v primeru, ko je njihov lastnik hkrati njihov uporabnik. »Pri določitvi količnikov IMU je tržaška občinska uprava upoštevala predvsem socialno pravičnost,« je v noti za tisk izjavil župan Roberto Cosolini. »Davek smo v primeru trgovcev in obrtnikov znižali za eno točko, upoštevajoč njihove upravičene zahteve. To za občino pomeni znaten napor, saj ji zakon nalaga, da mora državi izplačati 3 milijone 257 tisoč evrov, kolikor pač znaša razlika med predvidenim prilivom IMU na osnovi navadnega količnika in prilivom davka ICI v letu 2011. Gre za normativ, ki kaznuje "krepostne" občine, namesto da bi jih nagrajeval,« je v tiskovnem poročilu še poudaril Cosolini. PRISTANIŠČE - V rimskem parlamentu obravnavajo reformo pristaniške zakonodaje Nadaljuje se »bitka« za pristanišče V senatu je posegla tudi senatorka Tamara Blažina - Podpora transverzalni pobudi tržaških poslancev Večji del starega pristanišča žalostno sameva arhiv Usoda tržaškega pristanišča je ena tistih mestnih zgodb, ki jim že desetletja ni videti konca: takega ali drugačnega. Zato je staro pristanišče, ki se razteza med glavno železniško postajo in Barkovljami, skoraj negibno. V prenovljenem skladišču 26 občasno priredijo kako razstavo, večji del tega velika mestnega območja pa ostaja nedostopen in neizrabljen. Kot smo poročali v včerajšnji izdaji, je rimski senat v sredo odobril zakonski osnutek, ki predvideva reformo italijanske pristaniške zakonodaje. V splošni razpravi je posegla tudi senatorka Tamara Blažina in izpostavila specifiko tržaškega pristanišča, ki se nahaja v neposredni bližini dveh evropskih koridorjev (petega, ki povezuje Lyon s Kijevom, in baltsko-jadranskega, ki Trst povezuje s Severno Evropo). Vlado je opozorila, da bi severno-jadranska pristanišča lahko postala strateškega pomena za južni del Evrope in torej tudi za italijansko gospodarstvo. Za to pa so potrebni nekateri nujni ukrepi. KOMUNIKACIJE - Protest »Počasen splet« v zgoniški občini Zgoniški župan Mirko Sardoč je pisal pismo telefonskemu podjetju Telecom in zahteval srečanje z njihovimi tehniki in komercialnimi predstavniki, na katerem naj bi skušali rešiti vprašanje »počasnih« spletnih povezav. Zgoniško občinsko ozemlje je obsežno 32 kvadratnih kilometrov, občina šteje kakih 2100 prebivalcev, ki pa jim ni dana možnost dostojne uporabe spletnega omrežja. To pa zato, ker je mreža adsl zelo počasna. Slednja le v redkih primerih dosega jakost 1 Mbit/s. Navadno razpolaga omrežje z ja-kostjo skromnih 640 kbit/s, kar omogoča le skromno internetno komunikacijo. Taka počasnost ni dostojna v svetu, ki vse bolj uporablja splet, in to tudi za svoje poklicne dejavnosti, ter spravlja v obup koristnike spletnega omrežja. Zato zgoniški župan Sardoč zahteva srečanje s podjetjem Telecom, da bi zadevo spravili v sprejemljive okvire. OKOLJE - Vladni prispevek 30 milijonov evrov za ureditev čistilne naprave v Skednju Ministrstvo za gospodarski razvoj je odobrilo prispevek v višini 30 milijonov evrov za ureditev čistilne naprave v Škednju. Sredstva prihajajo iz Razvojnega in ko-hezijskega sklada (FSC), kot se po novem imenuje sklad za nerazvita območja. Novico je včeraj objavila deželna odbornica za okolje Sandra Savino, ki je o zadevi poročala na včerajšnji seji deželnega odbora. Savinova je spomnila, da je deželna uprava za gradnjo škedenjske čistilne naprave nedavno že prispevala 10 milijonov evrov iz lastnih sredstev. Zdaj je za ureditev tega objekta na voljo vseh potrebnih 40 milijonov evrov. Deželna odbornica je pristavila, da ne gre le za ekološko in higiensko nujen poseg. Čistilno napravo je treba nujno urediti tudi zato, da bi se ognili težkim sankcijam Evropske unije, ki je zaradi te zadeve že leta 2004 uvedla kršitveni postopek. Zdaj se postavlja vprašanje, kako čim prej urediti ške-denjsko čistilno napravo. Savinova meni, da bi za pospešitev del morale vse zainteresirane uprave in ustanove takoj skleniti programski sporazum. Kot nam je pojasnila senatorka, so omenjeni zakonski osnutek pisali kar dve mandatni dobi. Italijanska pristanišča delujejo na podlagi zakona iz leta 1994, ki očitno ne odgovarja ogromnim gospodarskim premikom zadnjih desetletij. Novo besedilo pa je sad večletnih pogajanj in usklajevanja zakonskih osnutkov različnih političnih opcij. Seveda ni najboljši, ocenjuje senatorka, pozitivno pa je, da poenostavlja marsikateri aspekt pristaniške dejavnosti. Odobreni osnutek bo sedaj v obravnavi v poslanski zbornici, vprašanje pa je, ali ga bodo dokončno odobrili še pred koncem mandatne dobe. Senatorka je med svojim posegom izrecno omenila »transverzalno« resolucijo, ki so jo podpisali tržaški poslanci Roberto Antonione, Roberto Menia in Ettore Rosato ter jo je pred časom poslanska zbornica že odobrila: prepričana je, da bi bila selitev proste luke iz starega pristanišča na drugo lokacijo zgodovinska pridobitev za Trst, saj bi končno omogočila razvoj starega pristanišča. Temu pa naj bi nekateri mestni krogi nasprotovali; na to kaže po sena-torkinem mnenju amandma, ki ga je vložil senator Roberto Castelli. Za njegovim predlogom, naj vlada sprejme dekret, ki naj uresniči določila pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 (!) v zvezi s prosto luko, je marsikdo videl senatorja Giulia Camberja; slednji kot znano velja za zagovornika statusa quo. V predložitvi amandmaja je skratka marsikdo videl željo po zaviranju sprememb. Vsaj nekoliko nenavadno je, pravi senatorka Blažina, da se Castel-lijevi koaliciji in senatorju Camberju ni zdelo potrebno ukreniti kaj v tej smeri, ko sta bila na vladi. Kakorkoli: sedaj je pametno vztrajati pri selitvi proste luke iz starega pristanišča, saj danes tam skorajda ni pomorske dejavnosti, meni senatorka. Na istih stališčih kot ona, Antonione, Me-nia in Rosato, sta kot znano tudi župan Roberto Cosolini in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki je ravno včeraj pisala vladnemu komisarju Alessandru Giacchetiju in predsednici pristaniške oblasti Marini Monassi; tudi sama ju je pozvala, naj le po-iščeta alternativno lokacijo. (pd) 6 Četrtek, 13. septembra 2012 TRST / PONOVNA VKLJUČITEV SLOVENSKIH KRAJEV V POKRAJINI TRST IN GORICA - Igor P. Merku presenečen Spletni imperializem zavoda INPS: spet »Pliscovizza della Madonna« Errare humanum est, perseverare diabolicum, so modrovali stari Rimljani. Vse kaže pa, da nekateri njihovi italijanski potomci se niso od prednikov tega naučili. Sicer ne bi vztrajali z vključevanjem slovenskih krajev v italijanski pokrajini Trst in Gorica, pa tudi ne bi med italijanske pokrajine vpisali mesti Fiume in Zara. Zadnji primer tovrstnega zemljepisnega prisvajanja je pred dnevi odkril Igor P. Merku. Nekdanji tržaški rajonski svetnik Slovenske skupnosti se je poslužil spletne storitve skrbstvenega zavoda INPS, da bi vložil prošnjo za očetovski dopust za najmlajšega sina. Vpisal je zahtevane osebne podatke, nato pokrajino (Trst), ko pa je moral izbrati občino v tržaški pokrajini, se mu je na ekranu namesto seznama šestih resničnih občin te pokrajine prikazal seznam s kar 43 občinami. Začel se je s krajem Albaro Vescova (Škofije, v Sloveniji), končal s krajem Villa Bassa (Dolenja vas, prav tako v Sloveniji). Prva resnična občina v tržaški pokrajini Duino-Aurisina (Devin-Nabre-žina) je bila šele na 14. mestu seznama. Pred njo sta bila zapisana tako Aurisi-na (Nabrežina) kot Duino (Devin), ki pa posamično nimata statusa občine. Podobno so bili na seznamu tudi Malchina (Mavhinje), Rupingrande (Repen), S. Pelagio (Šempolaj) in Slivia (Slivno), ki jih je neznani tvorec seznama povzdignil na občinski rang. Ob teh krajih, ki se - čeprav ne vsi s statusom občine - nahajajo v italijanski pokrajini Trst, je na seznamu na spletni strani zavoda INPS še 31 italijansko poimenovanih krajev, ki se nahajajo v Sloveniji. »Zal sem opazil, da tudi INPS še sega po seznamu "starih" občin, kot smo to že videli v drugih primerih. Čeprav lahko razumem, da se je nekdo rodil v takrat zasedenih območjih, se mi zdi mimo evropskega duha, da se te kraje imenuje še na "star" način in ne z uradnim nazivom,« je ocenil prizadeti Igor P. Merku. »Spletni imperializem« zavoda INPS ni prizadel izključno tržaško pokrajino. Podobne krajinske širitve proti vzhodu je bila deležna tudi goriška pokrajina. Začetek seznama prav vonja po zaseganju tujih krajev: Aiba (Ajba), Aidussina (Ajdovščina), Anicova Corada (Anhovo), Auzza (Avše), Battaglia della Baisnizza (Bate) nimajo prav nič opraviti z ozemljem, ki ga upravlja predsednik goriške pokrajine Enrico Ghergetta. Pokrajina Gorica šteje uradno 25 občin. Na seznamu zavoda INPS jih je 138 (ali plus 450 odstotkov!!!!!!). Med njimi je tudi sedaj že znamenita Pliscovizza della Madonna ... »Prisvojitev« slovenskih krajev na spletnih straneh nekaterih italijanskih institucij in ustanov je februarja 2010 odkril profesor tehnologije na dolinski nižji srednji šoli Simona Gregorčiča Miloš Jugovic. Izbrskal jih je na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo. »Afera Duttogliano,« kot je bila poimenovana po »vključitvi« Dutovelj v seznam, je imela politično-diplomatski odmev s posegom slovenskega zunanjega ministra pri italijanskem veleposlaniku v Ljubljani. Ministrstvo za šolstvo je - po posegu Primorskega dnevnika - po dveh dneh črtalo s spornega seznama slovenske kraje. Osem mesecev pozneje (oktobra 2010) je profesor Jugovic odkril podobno prisvajanje slovenskih krajev na spletni strani italijanske Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije ANSAS, namenjeni izpopolnjevanju šolnikov. Agencija pa ni sledila zgledu ministrstva za šolstvo in ni umaknila slovenskih krajev iz seznama. Novo poglavje v zgodbi spletnega prilaščanja nosi datum januar 2012. Spet ga je opazil prof. Jugovic, in sicer na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo v okviru projekta Scuo-la in chiaro -Jasna šola. Šolski imperializem je bil takrat sicer malce omiljen, saj je štela Pokrajina Trst »le« 32 občin (namesto 43 iz prvega spornega seznama na spletni strani ministrstva za šolstvo) , Pokrajina Gorica pa 117 (namesto poprejšnjih 138). V tistem primeru je posegla vodja deželnega šolskega urada Daniela Beltrame. Posredovala je v Rimu, potem ko jo je vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu Furlanije-Julijske krajine prof. Tomaž Simčič opozoril na netočnosti, ki jih je bil opazil ravnatelj večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Marijan Kravos. Ministrstvo je sporna seznama spet odstranilo. Zgodbe o prisvajanju slovenskih krajev pa ni bilo še konec. Januarja letos je zajelo širše ozemeljske razsežnosti, kajti na spletni strani agencije ANSAS so se - ob slovenskih krajih v pokrajinah Trst in Gorica - v okviru pokrajine Fermo v Markah znašli tudi hrvaška Reka in še številni drugi kraji Levo seznam občin tržaške pokrajine na obrazcu zavoda INPS; desno Igor P. Merku iz hrvaške in slovenske Istre. Referentka za izobraževanje šolnikov pri vsedržavni agenciji za razvoj šolske avtonomije Margherita Di Stasio je takrat »iztaknila krivca«: to naj bi bil — in-formatski bug, ali po naše - črv! Takrat (20. januarja letos) je sveto zagotovila, da bo informatska služba agencije ANSAS »čim prej poskrbela za odpravo napak«. Reko so res črtali iz seznama pokrajine Fermo, pokrajini Trst in Gorica pa še vedno »premoreta« Duttogliano, Pliscovizzo della Madonna in druge poitalijančene slovenske kraje. Med drugim sta na spletni strani agencije ANSAS tudi dve »novi« pokrajini. Obe sta zabeleženi s kratico: prva - »PL«, druga »ZA«. »PL« obsega imena 45 istrskih krajev (med njimi tudi Capodistria, Pola in druge): pokrajina »ZA« pa šteje le dve občini: Lagosta (Lastovo) in Zara (Zadar). Tudi na spletni strani skrbstvenega zavoda INPS je mogoče iztakniti ti dve pokrajini, in sicer s polnima imenoma: Pola (Pulj) in Zara (Zadar). Ampak: pokrajina Pola ne šteje nobene občine, Zara pa tri: ob že znanih La-gosta in Zara (iz seznama na spletni strani agencije Ansas) še Sebenico (Ši-benik). Ob pokrajinah Pola in Zara pa obstaja na seznamu zavoda INPS tudi pokrajina Fiume, a tudi ta ne šteje nobene občine. Vključitev kar treh hrvaških mest med italijanske pokrajine bržda ne bo všeč hrvaškim državnim oblastem. Zaenkrat pa ni znano, da bi slednje protestirale pri italijanskih oblasteh. Spletni seznam zavoda INPS prinaša za slovensko manjšino v Italiji zanimiv podatek: pokrajina Bocen je zapisana dvojezično: Bolzano - Bozen. Tudi imena nekaterih občin bocenske pokrajine so zapisana dvojezično: Al-dino - Aldein, Brunico - Bruneck, Cal-daro sulla strada del vino - Kaltern an der Weinstrasse. Acereto, Anterselva in še številni drugi kraji pa so zapisani le z italijanskim imenom. Drugače je s seznamom občin pokrajine Bocen na spletni strani agencije ANSAS. Tu so prav vsi kraji navedeni dvojezično, tudi Acereto - Ahornach, Anterselva - Antholz in vsi ostali. Pomeni, da obstajajo pri zapisovanju imen krajev na dvojezičnih območjih različni pristopi. V primeru pokrajine Bocen obstajata dve možni različici: popolno dvojezično poimenovanje (spletna stran ANSAS) ali delno dvojezično poimenovanje (splet INPS). V primeru pokrajin Trst, Gorica in Videm pa je dopuščena le ena varianta: brez dvojezičnega poimenovanja slovenskih krajev (tako na spletu ANSAS kot na spletu INPS). Zakaj taka diskriminacija? Verjetno ne bi bilo napak, ko bi slovenske dvojezične občine na Tržaškem, Goriškem in Videmskem opozorile agencijo ANSAS in skrbstveni zavod INPS, naj zapišeta imena občin tako, kot so zapisana v statutih. Ker so to občine, ki sodijo v okvir zaščitenega ozemlja, je pričakovati, da bo tudi paritetni odbor opozoril italijanske oblasti, naj spoštujejo določila zaščitnega zakona. Igor P. Merku je bil razočaran, ker na spletni strani zavoda INPS ni dobil slovenske različice. Opozoril pa je še na eno veliko pomanjkljivost. »Zabolelo me je, da je zavod INPS "preimenoval" mojega sina, saj je bilo mogoče njegovo ime zapisati le brez strešice, čeprav je v občinski matični knjigi zapisano s šumevcem. Saj zdaj imamo tako imenovane deželne izkaznice, na katerih so natiskani tudi šumevci. Zakaj ima splet zavoda INPS "drugačne podatke na razpolago"?« Merku je svojo pritožbo razširil še na druge javne ustanove: »Isto se dogaja tudi pri dopisih izterjevalnice Esatto, kjer poleg popačenih priimkov in imen niso navedeni poštni naslovi v skladu z odlokom predsednika republike z dne 12. septembra 2007. Tudi v tem primeru je kriva Agencija za prihodke, ki ureja tako davčno številko kot osrednji register matičnih podatkov. Kaj moramo storiti, koliko moramo še čakati, da se bo tudi na vsedržavni ravni končno kaj premaknilo v pravo smer?« Marjan Kemperle VREME - Močan naliv je v sredo ponoči ohromil promet Voda je preplavila mestno središče V nekaj minutah je bil Veliki trg pod vodo - Hudourniki z višjih mestnih predelov proti sedišču mesta - Voda dvigovala pokrove kanalizacije Naliv, ki je v sredo zvečer silovito napovedal spremembo vremena in padec temperature, je v nekaj minutah ohromil mestno središče. V zelo kratkem času je voda preplavila ulice in trge, odgnala ljudi s cest v zavejte domov in upočasnila promet. Najhujše je bilo na nabrežju. Voda je prekrila Veliki trg, da je bil podoben beneškemu Trgu sv. Marka ob visokih plimah. Vožnja po nabrežju je postala za vozila nevarna, zato so mestni redarji to območje začasno zaprli za promet. Hudo je bilo tudi v drugih predelih. Voda se je začela stekati z višjih mestnih predelov proti središču, napolnila je odtočne kanale, njena moč pa je bila ponekod tako silovita, da je začela vreti iz pokrovov kanalizacije ali pa je celo dvignila pokrove daleč stran. Ob redarjih so imeli tudi gasilci v večernih in nočnih urah mnogo dela, ker je voda zalila številne kleti, preplavila pa je tudi marsikatero trgovino v mestnem središču. i 'nU-IUt < > iñ : T-* % i ¿V. *lll 4 Mi .•* / Ji!'' ; * , L _ V- ' I Voda je preplavila nabrežje in Veliki trg Na Trgu Dalmazia je voda privrela iz pokrova kanalizacije / TRST Petek, 14. septembra 2012 7 TEDEN MOBILNOSTI V TRSTU - Vrsta pobud in prireditev od 16. do 22. septembra Vožnjo z avtom bi morali pogosteje nadomestiti s hojo ali kolesarjenjem To nedeljo v okviru prireditve Bicincitta kolesarski izlet do Miramara Ob tednu mobilnosti, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom, bodo tudi v Trstu številni dogodki, v sklopu katerih bodo občani lahko spoznali vse alternative vožnji z avtomobilom. Več o letošnji izvedbi akcije, katere cilj je dvigniti javno ozaveščenost o potrebi po ukrepanju proti onesnaženosti v mestih in povečati kakovost življenja v urbanih središčih, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala podžupanja Fabiana Martini. Govornica je spomnila, da Občina Trst že drugo leto zapored zelo aktivno sodeluje pri organizaciji tedna mobilnosti, s katerim želijo širši javnosti predstaviti vse alternativne oblike prevoza. Slišali smo, da bo v tem tednu mogoče prisluhniti različnim predavanjem in debatam, na katerih se bo govorilo o načrtih tržaške občinske uprave. Organizatorji poudarjajo, da bi vedno pogosteje morali vožnjo z avtom nadomestiti s hojo ali kolesarjenjem. Prav kolesarji bodo na svoj račun prišli v nedeljo, 16. septembra, ko se bo uradno začel teden mobilnosti s prireditvijo Bicincitta. Kolesarji se bodo zbrali ob 10. uri pred Velikim trgom, od tu pa bo karavana krenila proti Miramaru in nazaj. Na kopališču Ausonia pa bo ob 20.30 mogoče prisluhniti predstavitvi knjige Paola Pinzutija Salva i ciclisti: la bicicleta e politica. Naj povemo, da pri organizaciji različnih pobud sodelujejo številna lokalna združenja, ki si prizadevajo za uporabo do okolja prijaznejših načinov potovanj. V ponedeljek, 17. septembra, bo na sporedu okrogla miza, na kateri bodo o mobilnosti razpravljali številni strokovnjaki. Srečanje se bo začelo ob 18. uri v palači Gopčevic. V sredo, 18. septembra, bodo v središču pozornosti naši najmlajši občani, ki bodo od blizu lahko spoznali projekt Pedibus. Tržaška občinska uprava bo svoje načrte, ki zadevajo mestni promet, predstavila v sredo, 19. septembra, in sicer v avditoriju muzeja Revoltella (ob 18. uri). Pestro in zabavno bo tudi v četrtek, 20. septembra, in petek, 21. septembra, sklepni del letošnjega projekta teden mobilnosti pa bo na sporedu v soboto, 22. septembra, ko bodo za promet zaprte nekatere mestne prometnice. Tega dne bodo občani povabljeni, naj se v mesto odpravijo peš, s kolesi ali pa z avtobusom. Na sporedu pa bodo še številni drugi dogodki, tu- Odbornica Elena Marchigiani in kolesarji na Velikem trgu di za najmlajše. Teden mobilnosti bo odlična priložnost, da pokažemo, da bi bil zrak v središču Trsta ob trajnem zaprtju in večji uporabi alternativnih oblik prevoza veliko čistejši, je na včerajšnji predstavitvi dejala občinska odborni-ca za mobilnost in promet Elena Marchigiani. Odbornica nam je tudi povedala, da se njen resor med drugim resno ukvarja tudi z ureditvijo novih in prenovo starih kolesarskih stez, ki bi v kolesarje lahko spremenile tudi najbolj zaprisežene voznike. (sč) POKRAJINA TRST - Odbornik bo zbiral predloge Skupno o javnih prevozih Vittorio Zollia bo ob ponedeljkih na razpolago občanom za njihove pripombe in predloge Tržaška pokrajina ima pristojnost nad krajevnimi javnimi prevozi. Slednji so često tarča kritik občanov, zato se je pokrajinska uprava odločila, da bo - za izboljšanje javnih prevozov - prisluhnila željam in predlogom ljudi. Pokrajinski odbornik za prevoze Vittorio Zollia je včeraj na javni konferenci pojasnil, kako. Pobuda Javni prevozi: odbornik sreča občane bo stekla v ponedeljek, 24. septembra. Z občani se bo srečal sam odbornik Zollia. Neposredno iz njihovih ust bo izvedel, kako ocenjujejo javne prevoze, katere so kritične točke javnih prevozov, kaj bi se dalo storiti, da bi jih izboljšali in »približali ljudem«. Odbornik Zollia bo na razpolago občanom vsak ponedeljek od 14.30 do 18.30, in sicer po predhodni najavi. Kdor se želi srečati z odbornikom, lahko najavi srečanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10 do 12. ure na tel. št. 0406791219. »Naš namen je biti v službi državljanov. Srečanja bodo priložnost za soočenje, za obravnavo kritičnih točk, za predloge in odpravo morebitnih napak. Osebno bom prisluhnil ljudem, zbral bom vse njihove predloge, ki jih bodo potem tehnični uradi ocenili in vzeli v poštev, vedno z namenom, da bi slednji pripomogli k izboljšanju službe javnih prevozov,« je pojasnil odbornik Vittorio Zollia. Policisti pri Fernetičih aretirali iskanega romunskega izkoriščevalca prostitucije Obtožnica ga je bremenila hudih kaznivih dejanj. Iz Romunije je vabil v Italijo lepa dekleta. Obljubljal jim je zaposlitev, ko so prispele, pa jih je z grožnjami in nasiljem prisilil v prostitucijo. Umazan posel je - skupaj s štirinajstimi pajdaši - opravljal na območju Pescare. Tamkajšnji preiskovalci so ga izsledili, sodnik za predhodne preiskave je junija izdal zanj zaporni nalog zaradi združevanja v zločinske namene, uvajanja v prostitucijo, izkoriščanja prostitucije in ugrabitve. 23-letni D.C.C. se je v Pescari izognil roki pravice, odklenkalo pa mu je pri Fernetičih. Tu so agenti obmejne policije pred dnevi ustavili in pregledali romunski avtobus, namenjen v Slovenijo. Med potniki so izsledili zlikovca. Aretirali so ga in da odpeljali v koronejski zapor. Vlom v bar v Ul. Coroneo: odnesli 1.500 evrov V noči na četrtek so neznanci razbili eno od šip vhodnih vrat bara v Ul. Coroneo in vlomili v lokal. S kleščami so pretrgali verigo, s katero je bila - ob dveh igralnih avtomatih - pritrjena naprava za zamenjavo denarja, in jo odnesli. Vlom je sprožil alarm, zaradi česar so na vrat na nos zapustili bar pred prihodom policije. Po oceni upravitelja bara naj bi odnesli kakih 1.500 evrov. Policisti pri Domju ustavili tri Pakistance Izvidnica policijskega komisariata iz Milj je v sredo malo pred poldnem na cesti v bližini Domja opazila trojico moških, ki je hodila v smeri proti mestu. Agenti so jih ustavili, ugotovili, da so brez osebnih dokumentov, in jih prepeljali na komisariat. Tu so moški izjavili, da prihajajo iz Pakistana in da so stari 44, 23 oziroma 21 let. Dva sta zaprosila za politično zatočišče iz humanitarnih razlogov, tretjemu so izdali odlok za izgon iz države. Italijo bo moral zapustiti v roku sedmih dni. NABREŽINA - Časovna banka Palček Jutri praznik ob koncu poletja Jutri, v soboto, 15. t. m., se bo na Sokolovem športnem igrišču odvijal prvi Praznik ob koncu poletja, ki ga za svoje člane in prijatelje prireja združenje Časovna banka Palček iz Sesljana. Časovna banka, ki je začela s svojim delovanjem pred tremi leti, je nastala zato, da bi združila posameznike in družine v solidarnostno mrežo sodelovanja. Status časovne banke pa ima zato, ker se usluge med člani »plačujejo« v urah in ne z denarjem. Časovna banka je v zadnjem letu okrepila svoje vrste z novimi člani in pomnožila ponudbo svojih dejavnosti. Med najpomembnejšimi dejavnostmi je seveda druženje in prav zato je Časovna banka Palček spomladi že priredila prvi uspešni Praznik poletja. Več o dejavnostih Časovne banke lahko dobite na www.bdt-pollicino.it. Jutrišnji praznik se bo odvijal od 10.30 do 16. ure, tako da bo dovolj časa za delavnico za izdelavo ogrlic in obeskov za otroke in odrasle, za izmenja- vo igrač in oblek, za obujanje starih iger ter za predstavitev delavnice argentinskega tanga. Ves dan bo potekal srečo-lov, na voljo pa bo tudi hrana in pijača. Vabljeni so vsi otroci in njihovi starši, tudi nečlani, da se skupaj pove-selimo in poslovimo od poletja! Izvorne celice in zdravje Stranka komunistične prenove - Evropska levica prireja danes ob 15. uri v Novinarskem krožku na Korzu srečanje posvečeno zdravstvu in izvornih celicah oz. o pravicah vsakega prebivalca do primernega zdravljenja. Srečanja se bodo udeležili generalni tajnik SKP Paolo Ferrero, zdravnik Marino Andolina in pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle. Pihalni orkester Ricmanje odpira svoja vrata mladim Danes - od 16.30 do 20.30 - in jutri - od 9. do 13. ure, bodo v prostorih osnovne šole Ivan Trinko Zamejski v Ricmanjih potekala odprta vrata glasbenih tečajev Pihalnega orkestra Ricmanje. Pobuda je namenjena mladim in otrokom, ki bi radi videli instrument v živo, pa tudi odraslim, ki jim je skrita želja igrati kak instrument. Glavni namen organizatorjev dogodka je približati najmlajšim svet glasbe, ki je lahko odlična igra in hkrati priložnost za družabnost. Na osnovni šoli bodo prisotni pedagogi, ki bodo zainteresiranim pokazali, kako se na instrument sploh igra, in se z njimi pogovorili o morebitni bodoči glasbeni poti. Na pomoč jim bodo lahko priskočili tudi »upravitelji tečajev«, ki bodo pri t.i. informativni točki nudili vse potrebne informacije in pojasnila o tečajih in sodelovanju v orkestru. Na voljo bo potreben informativni material, rok za vpisovanje pa zapade jutri. Dodatne informacije na št. 3204511592 ali na info@ricmanje.org. Večer o sardonih V Pomorskem muzeju (Ul. Campo Marzio 5) se nadaljujejo poletni znanstveni večeri. Drevi bo ob 21. uri večer posvečen sardonom. Marco Costantini, ki je pri naravovarstveni organizaciji WWF iz Trsta odgovoren za ribolov, bo udeležencem predstavil življenje najbolj znanih barkovljanskih sardonov in njihov lov. O mrtvaškem prtu v muzeju Revoltella V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 17.30 drugo srečanje z avtorjem, ki ga v sklopu Katedre sv. Justa prireja tržaška škofija v sodelovanju z muzejem, občinsko upravo in Clubom della Repubblica. Današnji gost bo Pierluigi Baima Bollone, sodni zdravnik in docent medicine na turinski univerzi, ki bo predstavil knjigo Sindone. Storia e Scienza. Publikacija ponuja bogato dokumentacijo o mrtvaškem prtu, ki ga Bollo-ne kot zdravnik raziskuje že več desetletij. Srečanje bo glasbeno oplemenitil zvok kitare Ennia Guerrata in Simone Zanella. Fotografska razstava posvečena Evropski uniji V razstavni dvorani v Ul. Capitelli 8 bodo drevi ob 18. uri odprli fotografsko razstavo o rojstvu in razvoju Evropske unije L'Italia in Europa - L'Europa in Italia. Storia dell'inte-grazione europea in 250 scatti. Razstavo je postavilo predsedstvo vlade v sodelovanju z Občino Trst in uradom Europe Direct. Posnetki - od hladne vojne do danes - bodo na ogled do 2. oktobra. Krvodajalski ... sprehod po Miljah V pristanišču San Rocco v Miljah bo jutri ob 8. uri zaživela Maratonda Muggesana, se pravi sprehod med naravoslovnimi, zgodovinskimi in umetnostnimi lepotami Milj, ki ga prireja združenje tržaških krvodajalcev, da bi spodbudilo darovanje krvi. Veselo druženje naj bi se zaključilo okrog 12. ure, ko bo združenje poskrbelo za zasluženi prigrizek. Program sprehoda je na voljo na spletni strani www.adstrieste.it oz. na tel 040/764920. 8 Petek, 14. septembra 2012 TRST / Čestitke MILJE - Razstavo »Yoko Lennon Tito - konceptualna akcija« bodo odprli danes Kaj imajo skupnega Yoko Ono, John Lennon in Josip Broz Tito? Glasbenika sta Titu poslala »želoda miru«- Na ogled tudi Titove fotografije ^ no V Prebenegu smo se prijatelji zbrali, da JOŽICIN okrogli jubilej bomo praznovali. Slavljenka draga, iskrene čestitke, srečnih in zdravih dni ti iz srca želimo, da se ti bo vedno dobro godilo, da skupaj še mnogokrat bi vasovali, ubrano zapeli in se lepo imeli. Jožica z nami nazdravi, ker imamo te radi. Kaj imajo skupnega legendarni pevec skupine The Beatles John Lennon, njegova žena in umetnica Yoko Ono ter dolgoletni predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in voditelj gibanja neuvrščenih Josip Broz Tito? Prav gotovo mirovniška prizadevanja in ljubezen do umetnosti. Ravno tema dvema aspektoma njihovih življenj je posvečena razstava, ki jo bodo danes ob 18.30 odprli v občinski dvorani Negrisin, v pritličnih prostorih miljskega županstva. V omenjeni dvorani in bližnjem Muzeju Cara bo na ogled do 14. oktobra (od torka do petka, med 10. in 12. ter med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro). Razstavo »Yoko Lennon Tito - konceptualna akcija« prirejata občini Milje in Piran s podporo Dežele FJk in v sodelovanju z Obalnimi galerijami (poleti je bila na ogled v Portorožu). Zamisel zanjo pa je nastala v Srbiji, na pobudo galerije Bel Art iz Novega sada in beograjskega Muzeja jugoslovanske zgodovine. Prav tu so namreč odkrili korespondenco in druge dokumente, na podlagi katerih so rekonstruirali doslej redkim poznano zgodbo. Konec 60. let prejšnjega stoletja sta se zagrizena mirovnika John Lennon in Yoko Ono odločila za svojevrsten projekt: številnim svetovnim državnikom sta poslala dva želoda in jih zaprosila, naj ju posadijo na svojih vrtovih. Ti hrasti sestavljajo danes svojevrsten svetovni spomenik miru. Med njimi sta tudi hrasta, ki raseta nedaleč stran od beograjske Hiše cvetja. »Želoda sta namreč poslala tudi Titu, ker sta očitno menila, da je vreden njunega projekta,« je med včerajšnjo predstavitvijo pojasnil direktor Obalnih galerij Toni Biloslav. V Muzeju Cara in dvorani Negrisin bo mogoče bolje spoznati omenjeno zgodbo, predvsem pa si ogledati zbirko grafik in fotografij; avtorica prvih je Yoko Ono, drugih pa Tito. »Jugoslovanski predsednik je bil velik ljubitelj umetnosti in je rad fotografiral,« je spomnila Vesna Latinovič, direktorica novosadske galerije, ki je lastnica Yokinih grafik. »Svoje fotografije je razstavljal le dvakrat, v Sarajevu in Mariboru, tri pa so del stalne zbirke newyorškega muzeja Moma.« Vse seveda nimajo izrazite umetniške vrednosti, a so vendarle fotografije, ki jih je posnel Josip Broz Tito ... V Muzeju Cara bo danes zraslo tudi drevo želja, na katerega bo lahko vsak obiskovalec zapisal svojo mirovniško željo: Vesna Latinovič obljublja, da jih bodo izročili Yoko Ono, ki vsako leto v Reykjaviku pripravi posebno instalacijo, posvečeno Johnu Len-nonu in njegovi nepozabni odi miru Im-magine. (pd) Utrinek z včerajšnje predstavitve, ki sta se je udeležila tudi (z desne) odbornica Laura Marzi in župan Nesladek; spodaj večjezični posterji z napisom Vojne je konec kroma Včeraj danes Danes, PETEK, 14. septembra 2012 RASTO Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.35 - Luna vzide ob 4.45 in zatone ob 18.06 Jutri, SOBOTA, 15. septembra 2012 NIKODEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 20-80 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. [I] Lekarne KINODVORANA ARISTON - Mednarodni festival I mille occhi Tisoč oči uprtih ... v film Začetek drevi ob 20.30 s filmom La soldatessa Valeria Zurlinija - Festival se bo nadaljeval do 20. septembra V kinodvorani Ariston se drevi ob 20.30 začenja že enajsta izvedba Mednarodnega filmskega in umetnostnega festivala I mille occhi (Tisoč oči), ki ga prireja kulturno združenje Anno Uno v sodelovanju s furlansko kinoteko in državnim centrom za kinematografijo. Kakor smo zabeležili pred dnevi, želi letošnji festivalski spored filmov zbrisati razdaljo med filmskimi novitetami in retrospektivami, zato bodo gledalcem ponudili splet novih in starih filmov. Drevišnji, uvodni večer bo posvečen srbski igralki Mileni Dravic, ki bo hkrati častna gostja festivala. Ob tej priložnosti bodo zavrteli film Le soldatesse,ki je bil posnet v Jugoslaviji leta 1965 in v katerem nastopa tudi Draviceva. Režijo je podpisal Valerio Zurlini, ki se mu bo festival poklonil ob letošnji 30-letnici smrti. Do 20. septembra bodo na platnu kinodvorane zaživeli vsi njegovi kratkometražni in dolgometražni filmi. Drevi bosta na vrsti še Racconto di quartiere in Estate violenta, za konec pa Muški izlet, ki ga je Wolfgang Staudte posnel v Italiji. Morda velja opozoriti še na jutrišnji spored dogodkov, ki vključuje ob 18.30 še odprtje razstave The Adventure of the Real v Studiu Tommaseo s fotografijami in videoposnetki preminule Brede Beban. Zvečer pa bo spet priložnost za spoznavanje Zur- Letak ki vabi linijeve umetnosti. n'a ogled Filmska ponudba bo tudi letos zelo bogata, saj bodo vsak fi lmov v dan do četrtka, 20. septembra, filme predvajali od 10.30 do poz- sklopu nih nočnih ur. Sladokusci naj torej poglobljen program prebe- festivala Tisoč rejo na spletni strani www.imilleocchi.com. ^ Do sobote, 15. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - Mednarodni filmski festival »I mille occhi«. CINECITY - 16.30, 20.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 16.00, 18.00 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.00, 22.00 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »The bourne legacy«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ribelle - The brave«; 16.30, 18.40 »Ribelle - The brave 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 16.30, 19.15, 22.00 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 20.30 »Monsieur Laz-har«; 18.10, 22.10 »The bourne legacy«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E'stato il figlio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli equilibristi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.10 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.15, 16.20, 17.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 20.30, 23.25 »Bournova zapuščina«; 18.30 »Paranorman 3D«; 15.00, 16.50 »Loti (sinhro.)«; 20.20, 22.40 »V iskanju pravice«; 20.50, 21.45, 22.50, 23.55 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Straža«; 19.00 »Histerija«; 21.00, 23.10 »Paranorman«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 16.50, 18.30 »Ribelle - The brave«; 20.20 »Ribelle - The brave 3D«; Dvorana 2: 16.40, 20.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pietà«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che cosa aspettarsi quan-do si aspetta«; 22.15 »Shark 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 17.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.00, 22.10 »Bella addormen-tata«; Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ri-torno«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »The bourne legacy«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »E'stato il figlio«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za š.l. 2012/13. Informacije na tajništvu v Trstu, ul. Montorsino 2, pon-čet 9.00-17.00, petek 9.00-15.00 (tel.: 040-418605). VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah od 17. do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj najavijo svoj obisk na tel. 347-4033343. NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo v torek, 18. septembra, srečanje staršev dijakov prvih razredov s predmetnimi profesorji. Vabljeni! M Izleti ao no www.primorski.eu* KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040 360072, krut.ts@tis-cali.it DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odh od z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. / TRST Petek, 14. septembra 2012 9 □ Obvestila TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se v društveni dvorani gledališča F. Prešeren odvija vadba Pilatesa po sledečem urniku: ob torkih od 18.30 do 21. ure, ob petkih pa od 19. do 21. ure. Vabljene tudi nove tečajnice. TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino De-vin-Nabrežina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabreži-ne in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 339-5281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 338-6439938. PRI SKLADU MITJA ČUK se začenja v oktobru tečaj joge ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 18.30 do 20.00. Info in prijave: tel. 3490981408 (Bruna), 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00 do 21.30. Info in prijave: tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. ŠČ MELANIE KLEIN obvešča, da je urad na ul. Cicerone odprt s sledečim urnikom: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in ob sredah 12.30-15.00. Info: www.melanieklein.org, mail: info@melanieklein.org; tel: 3457733569. ŠČ MELANIE KLEIN obvešča, da se je začel tečaj za bodoče mame. Namenjen je nosečnicam od 12. tedna dalje. Info: 340-2717323 (Marzia). OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRA-SJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6. do 14. leta. Za informacije: tel. št. 333-1176331 (Nidia) in 339-1115880 (Petra). PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na dneve odprtih vrat glasbenih tečajev, ki bodo potekali danes, 14. septembra, 16.30-20.30 in v soboto, 15. septembra, 9.00-13.00 v osnovni šoli Ivan Trinko Zamejski v Ricmanjih. Vpise sprejemamo do 15. septembra. Informacije: info@ricmanje.org ali 320-4511592. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bosta prvi pevski vaji v novi sezoni danes, 14. in v torek, 18. septembra, ob Loterija 13. septembra 2012 Bari 3 9 15 84 34 Cagliari 66 57 82 65 84 Firence 61 15 16 55 56 Genova 86 23 69 2 11 Milan 83 10 49 53 43 Neapelj 5 64 50 83 43 Palermo 41 90 39 44 43 Rim 11 25 86 10 24 Turin 5 43 22 39 79 Benetke 49 79 59 55 61 Nazionale 26 37 56 61 48 Super Enalotto Št. 110 12 26 27 46 65 77 jolly15 Nagradni sklad 1.941.275,29€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 5.822.779,06 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 41.598,76 € 983 dobitnikov s 4 točkami 325,66 € 34.224 dobitnikov s 3 točkami 17,86 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 32.566,00 € 160 dobitnikov s 3 točkami 1.786,00 € 2.441 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.284 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.660 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 20.45, na sedežu na Padričah. V nedeljo, 16. septembra, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Portorožu. ZSKD obvešča, da bodo še danes, 14. septembra, uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. K.D. FRAN VENTURINI DOMJO sporoča, da bo prva vaja in informativni sestanek za otroški pevski zbor in Mini Venturini v soboto, 15. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. MLADINSKA VOKALNA SKUPINA ANAKROUSIS začenja novo pevsko sezono. Želiš se nam pridružiti? Pokliči do sobote, 15. septembra, od 15.00 do 19.00, tel. št.: 333-3742625. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, tel.: 040-2908105 ali 3481334086 (Erika). ZA DIJAKE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Informacije in prijave (do 15. septembra): in-fo@slovik.org. ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slo-vik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM sporoča, da bo v nedeljo, 16. septembra, ob 18. uri sv. maša pred kapelico pri Lajnarjih. ŽPZ IVAN GRBEC obvešča, da prične s pevskimi vajami v ponedeljek, 17. septembra, ob 20.30. V društvo Grbec (Škedenjska ul. 124) so dobrodošle tudi nove pevke. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 18.30 v Soš-čevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije telefonirati na 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo tudi v letošnji sezoni potekala vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna s pri-četkom v ponedeljek, 17. septembra, po sledečem urniku: ponedeljek ob 9.30 jutranja vadba z elementi raztezanja in platesa, ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15. Za vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 346-9520796 in Mateja 00386-40303578. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v Štalco v Šempolaju vse osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali svet glasbe in razne inštrumente na prvo srečanje v ponedeljek, 17. septembra, 17.00-18.00. Mentor: Aljoša Saksida, tel. 328-4754182 taj-nistvo@skdvigred.org. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, v Štalci v Šempolaju v ponedeljek, 17. septembra, 16.00-17.00. Mentorji: Nicole Starec, Serena Pic-co in Aljoša Saksida, tel. 3803584580. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na informativni sestanek ob začetku pevskega leta Dekliške pevske skupine, ki jo vodi Andreja Štucin. Srečanje za srednje in višje-šolke, ki si želijo novih pevskih izkušenj, bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 18.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. SKD IGO GRUDEN - BALET: poskusne ure brezplačne vadbe bodo v ponedeljek, 17. in v sredo, 19. septembra. Redne vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.30 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.20 za otroke iz osnovne šole. Za informacije: baletna.igogruden@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna). SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šempolaju prvo srečanje telovadbe za dobro počutje v ponedeljek, 17. septembra, 18.30-19.30. Info: Katja 339-8420449. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 1., 2. in 3. razredov osnovnih šola na ure športne vzgoje ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; sportnaso-latrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šola na uvajanje v atletiko ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 (16.30-17.30) in četrtkih od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra. Vadba bo potekala na stadionu 1. Maja in na atletskem igrišču na Kolonji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; sportnaso-latrst.bor@gmail.com. BIOTERAPIJA v Bazovici (Bazovski dom. ul.Gruden 72/1) - v septembru bioenergetik sprejema 18., 19. in 20. septembra, 16.00-20.00. Prijave: tel. 040-226386 ali preko sms 3289563272. PILATES- SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v torek, 18. septembra. Urnik bo sledeči: ob torkih od 18.00 do 19.00 ter od 19.00 do 20.00, za začetnike od 17.30 do 19.00; ob četrtkih od 18.00 do 19.00. Za info, vpis in potrditev tel.: 3496483822 (Mileva). SHINKAI KARATE CLUB sporoča datume in urnike treningov v mesecu septembru: vsak torek in petek začenši s torkom 18. septembra, barvani pasovi 18.00-19.00, odrasli 19.00-20.00. V tem urniku bodo tudi odprta vrata za zainteresirane začetnike. Info: 338-7281332 (Sergij), 334-6218712 (Vida). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi vsak torek v »English Village« od 16.30 do 18.00 »Teatime with Michael - Elementary english«; od 18.00 do 19.00 »Conversation Club language in use«. Prvo srečanje v torek, 18. septembra. SKD IGO GRUDEN - moška postu-ralna in razgibalna telovadba je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Poskusno srečanje bo v torek, 18. septembra, ob 20.30. Redne vaje bodo ob torkih in petkih. Info: tel. št. 338-4563202 (Katja). SKD VIGRED vabi v torek, 18. septembra, ob 18. uri v Štalco v Šempo-laju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Tema večera je kako s hrano premagamo - preprečimo: pozabljivost, raztresenost, demenco, alzhei-merjevo in parkinsonovo bolezen. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v torek, 18. septembra, ob 19.00 v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6). SKD TABOR - PLESNA DELAVNICA ob sredah, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah: ob 15. 30 za petošolke in srednješolke in ob 16.30 za ostale osnovnošolke-ce. Začetek v sredo, 19. septembra. Tečaj vodi Jelka Bogatec. Pridite, lepo je! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo prvo srečanje tečaja naravni obrazni lifting in tao/vaje v sredo, 19. septembra, ob 18.30, v večnamenskem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66. Dodatne info: Maša 3409116828, masha.pregarc@gmail.com. V NEDELJO, 19. SEPTEMBRA, bo med mašo ob 10.30 v bazovski cerkvi koncert gregorijanskih pesmi skupine LAetare. Po maši bosta prof. Tamara Ražem-Locatelli in prof. Zdenka Kavčič-Križmančič govorili o pomenu petja in glasbe pri bogoslužju. Koncert je podprla Pokrajina Trst. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s postajo orožnikov iz Devin-ščine v četrtek, 20. septembra, ob 20.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu srečanje s poveljnikom orožniške postaje Devinščina M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni vsi občani! TRŽAŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ZA BIODINAMIČNO KMETOVANJE organizira seminar aritmije v domu Brdina na Opčinah. Prvo od sedmih srečanj bo v soboto, 22. septembra, ob 10.00. Za informacije in vpis: 040225109 ali 333-1118664. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo informativni sestanek o tečaju slovenščine za odrasle (za začetnike in nadaljevalce,) v sredo 26. septembra, ob 19.00 v sedežu v ul. Cicerone, 8. JUS OPČINE sklicuje Redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodru-stvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKUC v Lo-njerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040-910339. KRU.T obvešča, da v torek, 2. oktobra, začenja skupinska vadba, ki bo potekala ob torkih in četrtkih. Potrditve, prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje. 0 Prireditve ČASOVNA BANKA PALČEK iz Seslja-na vabi člane in prijatelje, predvsem pa otroke in njihove starše na prvi »Praznik ob koncu poletja«, ki bo v Nabrežini na Sokolovem igrišču v soboto, 15. septembra, od 10.30 do 16. ure. Na programu so delavnice obeskov in plesa, stare igre, izmenjava igrač in oblek ter srečolov za otroke in odrasle. Info: www.bdt-pollicino.it. OMPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo v soboto, 15. septembra, avtobus začel sprejemati udeležence romarskega izleta na Trsat, Reko in Opatijo v tem vrstnem redu: 7.00 Se-sljan, 7.05 Nabrežina, 7.10 Sv. Križ, 7.15 Prosek pri Konjičku, 7.25 Opči-nah in ob 7.30 v Bazovici. Potreben je veljaven dokument. Avtobus se lahko ustavi še na Pesku ali drugod. Kličite čim prej tel. št.: 347-9322123. SKD V. VODNIK, MAJENCA IN SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabijo v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v Dolino na vaški trg gorico. Stojan Spetič bo predstavil knjigo Zgodbe mojega življenja-Storie di una vita Draga Slavca. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjet-ka Popovski. S Poslovni oglasi S Mali oglasi ŽENSKO KOLO (la palma) dobro ohranjeno prodam po zanimivi ceni. Tel. št. od ponedeljka do petka: 3398160558. KAMINSKI VLOŽEK prodam, malo rabljen. Tel. št.: 333-7264018. LJUBITELJU ŽIVALI podarim črno belo simpatično mucko. Tel. št.: 040213701. MAJHNO, lepo opremljeno stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Prosto od novembra dalje. Tel. št.: 3298012528. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 3489286924. PRODAJAM knjige za šolo Ž. Zois, knjigovodska smer. Tel. št.: 3384727175. PRODAM belo grozdje. Tel. št.: 3483127194. PRODAM latinsko-slovenski in slo-vensko-latinski slovar, v odličnem stanju. Tel.: 366-7202399. PRODAM rabljene učbenike (licej Prešeren): Svet književnosti 1, Insitutio. Tel. št.: 348-6502318. PRODAM skuter aprilia 50 sr, letnik 2004. Tel. št.: 338-7408271. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 3665371670. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. Id Osmice OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič. Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. SAVRON Roberto je odprl osmico v Zgoniku št. 34. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. Prispevki V spomin na ljubljeno mamo Vlasto, ki bi danes slavila 100-letnico daruje Nora 100,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Giuliota Zerialija darujejo člani balinarskega kluba Nabrežina 25,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. 14.9.1991 14.9.2012 Claudio Leuz Vedno z nami... Tvoja družina Ob boleči izgubi sina ERIKA LAKOVIČA izreka občuteno sožalje Branku TPK Sirena Ob Erikovi smrti izrekajo Branku in družini svoje sočutje in bližino glavni, nadzorni odbor in vse sekcije ter klubi Športnega Združenja Bor Ob prerani smrti sina Erika izrekata Radi in Branku iskreno sožalje Viviana in Bojan V tem težkem trenutku sočustvujemo z Brankom Lakovičem in družino. ŠD Primorec iz Trebč 10 1 0 Četrtek, 13. septembra 2012 KULTURA / LJUBLJANA FESTIVAL - V Križankah zaključna predstava Medeja v Pandurjevi uprizoritvi vznemirja in spodbuja k razmisleku Produkcija HNKZagreb in Dubrovniških poletnih iger v sodelovanju z gledališčem Pandur Theatres Tomaž Pandur in prizor iz njegove Medeje Tri tisoč let se Medeja vrača na isti breg in išče sledi svojih spominov, tri tisoč let in en dan pozneje skušamo iz njenih besed, predvsem pa iz tišin, sestaviti nove zgodbe. Tako začenja razpletati režiser Tomaž Pandur svojo odrsko zgodbo o Medeji, barbarki, ki je Grku Jazonu pomagala osvojiti zlato runo, z njim imela dva sinova, vendar jo je v Korintu zavrgel za mlado kraljevo hčer, razžaljena in zapuščena ženska je novo moževo izbranko in njenega očeta, kralja Kreonta, ubila, nato pa še lastna otroka. Produkcija HNK iz Zagreba in Dubrovniških poletnih iger v sodelovanju z gledališčem Pandur Theatres sloni na adaptaciji Evripidove drame (prvič so jo prikazali leta 431 pr. n. št.). Znan starogrški tekst je za oder priredil Darko Lu-kic, medtem ko sta avtorja scenarija Tomaž in Livija Pandur, ki je poskrbela tudi za dramaturgijo. Uprizoritev so premierno predstavili 3. avgusta letos v Dubrovniku, s trikratnim nastopom v ljubljanskih Križankah pa novodobna Medeja zaključuje letošnji Ljubljana Festival. Medejino zgodbo, predvsem kot morilko lastnih otrok, so prikazali že neštetokrat. Tokratno sodobno odrsko pripovedovanje skuša osvetliti vidike, ki so bili za tiste, ki so kot zmagovalci pisali zgodovino - v tem primeru moške in Grke - povsem zanemarljivi. Medeja je bila barbarka, tujka, »drugačna«, ženska, ki je za svojega moškega izdala lastno družino, kot poročena ženska pa je bila obvezana k poslušnosti. Njen strastno ljubljeni Jazon je bil Grk, ki je njo - kot ji pove tudi v Pandurjevi uprizoritvi - rešil barbarstva in jo popeljal v civilizirani svet. In ta (ne samo tedanji) svet ima pravila, ki bolj kot na etičnih načelih slonijo na boju za oblast, za osebno uveljavitev, za denar. In v imenu vsega tega se »civilizirani« Grk odpove ženi, s katero ima sinova, ker bi mu poroka s kraljevo hčerjo prinesla visok položaj, kar »bi V interpretaciji samospevov Huga Wolfa se bo merilo 27 domačih in tujih pevcev SLOVENJ GRADEC - Rojstna hiša skladatelja Huga Wolfa v Slovenj Gradcu bo prihodnji teden prizorišče prvega mednarodnega solopevskega tekmovanja v interpretaciji samospevov Huga Wolfa. Tekmovanje bo potekalo v treh krogih od 17. do 19. septembra, na razpis za tekmovanje pa se je prijavilo 27 pevcev iz 13 držav. Tekmovanje organizirata Koroški pokrajinski muzej, pod okrilje katerega spada skladateljeva rojstna hiša, in Društvo Hugo WolfSlovenj Gradec. Prireditev je vključena v projekt Zrcaljenje podob -Oživljeni zven preteklosti, s katerim partnersko mesto Slovenj Gradec sodeluje v programu EPK Maribor 2012. Letošnjega marca je bila v skladateljevi hiši v Slovenj Gradcu postavljena tudi stalna razstava o delu in življenju Huga Wolfa. Na razpis za sodelovanje na prvem mednarodnem solopevskem tekmovanju v interpretaciji samospevov Huga Wolfa se je prijavilo 27 pevcev in pevk. Med prijavljenimi je osem slovenskih udeležencev, poleg njih pa na Koroško prihajajo še tekmovalci iz 12 drugih držav. Največ jih je iz Nemčije in Avstrije. Kot so sporočili organizatorji tekmovanja, so bili razpisni pogoji za tekmovanje razmeroma zahtevni, saj se je bilo potrebno prijaviti s programom, ki obsega najmanj 16 Wolfovih samospevov. Poleg tega lahko glede na razpis sodelujejo le tisti, ki so rojeni po 1. januarju 1965. Predsednik tekmovalne žirije je Leopold Spitzer, sicer upokojeni profesor petja na Visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Članici žirije sta svetovno poznani solistki Bernarda Fink Inzko in Dunja Vejzovič. (STA) bilo ugodno« tudi za njegovo prejšnjo družino. Medeja, ponosna ženska, ki v novem okolju kot zapuščena mati in tujka ne uživa nikakršne zaščite, še posebej potem, ko si je drznila javno povedati svoje mnenje o Jazonovem početju, hoče ostati zvesta sami sebi. Ne more ali noče slišati koristoljubnega glasu razuma, ki preglasi vse dane obljube in strastne zaveze, tako skuje in uresniči svoj kruti načrt. In v kot potisnjena ženska izvede, po njenem mnenju, edino možno dejanje. Z njim prizadene Jazona, predvsem pa samo sebe. In se vpiše med nesmrtne mite. Pandurjevo odrsko pripovedovanje (v hrvaščini s slovenskimi in angleškimi nadnapisi) je strnjeno. V njem izstopajo samo glavni liki, njihovo pripoved smiselno dopolnjujejo video posnetki Dorijana Kolundžije (Galerija 12+), dogajanje pa ustrezno komentira tudi glasba, ki jo podpisuje Silence. Na odru svojo zgodbo pripoveduje Medeja v prepričljivi interpretaciji Alme Prica, z njo sta otroka, Fer (Ivan Glowatzky) in Mermer (Romano Nikolic), obkroža pa jih skupina večkrat nasilnih moških, ki so Argonavti in Korintčani, prvenstveno Grki. Na obisk, včasih kar na motorju, pridejo razni moški veljaki, občasno pride, malo v zadregi, vendar prepričan v svoj prav tudi možati Jazon (Bojan Navo-jec). Na odru posega v dogajanje - vedno nem, pretežno tudi negiben - Čuvar zlatega runa (Livio Badurina). Iz na odru izpostavljene perspektive Evripidova Medeja ne pripoveduje samo o odnosu med moškim (razumom) in žensko (strastjo), ne prikazuje samo usodo izdane ženske, priseljenke, tujke s čarodejsko močjo, temveč nakaže silnice, s katerimi se odraža moč. In med pravili za uspeh v takšnem svetu je tudi kruta ugotovitev, ki jo izreče Medeja: Če hočeš biti slaven, moraš izdati tiste, ki so ti dragi, in biti dober s tistimi, ki jih sovražiš. Antična Medeja lahko še danes, če ji damo možnost, kot je to storil Tomaž Pandur s sodelavci, nagovarja gledalce. Kar je bilo ponujeno na letnem odru v Križankah, razkriva nove dimenzije tri tisočletja stare zgodbe in spodbuja nova razmišljanja po meri sedanjega časa. Breda Pahor FILM - Politiki ob primeru Englaro Speča lepotica Marca Bellocchia The Vaccines "Come of Age" The Vaccines Indie rok, garage-pop Columbia Records, 2012 Ocena: 7 »The next big thing«: tako so lani onstran Rokavskega preliva definirali novo glasbeno ponudbo, skupino The Vac- cines. Takrat je mlada četverica izdala svoj prvenec »What Did You Expect From The Vaccines?«. Fantje iz Londona so plošči dali provokativno ime, saj so bili mnenja, da se je o izdaji prvenca preveč govorilo in da je zanj vladalo preveliko pričakovanje. Mediji so namreč o novonastalem bendu veliko poročali, člani skupine pa so od takrat s številnimi koncerti v bistvu obkrožili ves svet. Pred desetimi dnevi je zagledal luč drugi glasbeni izdelek The Vaccines »Come of Age«. Po naslovu sodeč so pevec in kitarist Justin Young, drugi kitarist Freddie Cowan, basist Arni Arnason in bobnar Pete Robertson v teh dveh letih zrasli ... Sound benda se sicer ni veliko spremenil, tudi na drugi plošči se namreč uspešna mešanica indie roka in garage-pop melodij poslušalcu z lahkoto vtisne v spomin. Novi album The Vaccines »Come of Age« sestavlja enajst pesmi za približno štirideset minut poskočne glasbe, izšel pa je s pomočjo znane ameriške glasbene založbe Columbia Records. Kot prvenec se tudi ta plošča začenja s singlom, No Hope je namreč tipična hitra pesem v Vaccines stilu, pri kateri je takoj jasno, da bo album podoben prejšnjemu. Naslednja I Always Knew je nekoliko bolj power-pop pesem, drugi single Teenage Icon pa spet bolj pankerski komad, ki spominja na zasedbi Ramones in The Clash. S pesmijo Ghost Town nam člani benda potrjujejo, da so doma iz Londona, saj se v njej poznajo vplivi angleških bendov, kot so Arctic Monkeys, Ka-sabian in ponovno The Clash. Sledi prijetna Aftershave Ocean, za njo pa ena izmed najbolj hitrih pesmi plošče - Bad Mood. Ploščo zaključujeta zapeljiva I Wish I Was a Girl in dolga Lonely World. Young in ostali niso ravno »zrasli«, so pa potrdili glasbeni talent iz prvenca in se krepko približali današnjim najboljšim angleškim skupinam. Rajko Dolhar La bella addormentata (Speča lepotica) ni najboljši film Marca Bellocchia, je pa gotovo film, ki - kot vsi njegovi filmi - vzbuja v gledalcu dvome in samoizpraševanja. To ni le film o žalostni usodi Eluane Englaro, kot ni bil film o Aldu Moru le zgodba o umorjenem politiku, temveč tudi o dvomih in tesnobah njegovih ječar-jev. Eluana je vezna nit filma in, če hočemo, pretveza za to, kar je Bel-locchio hotel predstaviti in prikazati: da je življenje res edinstveno, trpljenje pa tudi, še posebej, ko življenje ni več vredno tega imena. Režiser ne skriva, za koga »navija«, gledalcu pa pušča svobodo, da se opredeli po svoji vesti. Dogajanja pred videmsko kliniko La Quiete, ki je bila zadnje domovanje Eluane Englaro po 17-letni komi, so pretresljiva, enako pretresljiva pa so dogajanja v političnem zakulisju te tragedije, ki je zadobila kolektivni značaj. Posebno ko na televiziji poslušaš tedanjega predsednika vlade Silvia Berlusconija, po katerem bi lahko Eluana, če bi preživela, dobila menstruacijo in rodila otroke. Kakšna brezčutnost in kakšen cinizem. Bellocchio ne postavlja na zatožno klop Katoliške cerkve in še manj vere, pač pa v tem primeru politiko, ki je izgubila občutek za etiko in moralne vrednote. Odlični Toni Servil-lo pooseblja furlanskega senatorja Berlusconijeve stranke, ki se mu upira, če že ne gnusi, cinizem, s katerim njegova stranka obravnava primer Englaro. Senator, nekdanji socialist, se je odločil, da bo volil proti usmeritvi svoje politične skupine in takoj zatem odstopil iz parlamenta. Glasovanje je potem odpadlo, ker je Eluana medtem tudi klinično umrla (njen oče Beppino sicer pravi, da je dejansko umrla že ob prometni nesreči), senator pa, kot je razvidno z zadnjega posnetka, vseeno namerava zapustiti parlament, kjer nima več kaj iskati. V senatu menda nimajo turške kopeli, filmski prizor z napol golimi parlamentarci je naravnost pretresljiv in višek cinizma politike, ki je bila v Marco Bellocchio Italiji dolgo let prevladujoča. Berlus-conija tukaj ni ne v ospredju in ne v ozadju, vlogo neke vrste vodje in usmerjevalca senatorjev igra psihiater, ki parlamentarcem namesto nasvetov in političnih navodil predpisuje pomirjevala ter protidepresivne tablete. Vse se dogaja v nerealnem in temnem okolju, kjer se senatorji premikajo kot sence in prikazni, vključno s Servillom. Odlična metafora parlamenta (prikazan je kot turška kopel), ki je daleč od realnega življenja in realnih problemov ljudi. Bellocchio je našel celo priložnost za okrcanje sedanjega volilnega zakona (t.i. porcellum), ki omogoča strankam, da z vrha imenujejo poslance in senatorje, volilci pa njihove izbire le potrdijo. »Kaj naj sploh naredim v tem težkem trenutku,« sprašuje senator Servillo svoje kolege. »Izgini in potuhni se, saj nihče ne ve zate in nihče te ne pozna. Če boš volil proti vladi, te bodo prepoznali in te na prihodnjih volitvah gotovo ne bodo več kandidirali,« mu odgovori senator, ki je tudi njegov prijatelj še iz časov socialistične stranke. Senator, ki ga v filmu igra Ser-villo, je tudi fizično podoben furlanskemu politiku Ferrucciu Saru, ki se je v primeru Englaro eden redkih v Ljudstvu svobode zoperstavil cinizmu predsednika vlade Berlusconija. Ser-villo ni Saro, pravi Bellocchio, če bi imeli več takšnih predstavnikov ljudstva, kot je senator iz filma, bi gotovo bolj zaupali politiki in politikom. To je pomembna, čeprav ne edina, sporočilnost tega filma, ki si ga je vredno ogledati. Sandor Tence / ITALIJA, SVET Petek, 14. septembra 2012 1 1 BLIŽNJI VZHOD - Obama v Libijo napotil marince, FBI in dva raketna rušilca Množični nasilni protesti pretresajo arabske države V ZDA sumijo, da napad na konzulat v Bengaziju ni bil le spontana reakcija na sporni film SANA/KAIRO/TEHERAN -Protestniki, ki jih je razjezil do islama žaljiv film, posnet v ZDA, so včeraj vdrli še na ameriško veleposlaništvo v prestolnici Jemna. Policija v Sani je skušala razjarjeno večtisočglavo množico ustaviti tudi z opozorilnimi streli, a ji ni uspelo. Medtem naj bi sicer policistom uspelo protestnike pregnati z območja veleposlaništva. Množica je vdrla na območje veleposlaništva v Sani in tam med drugim zažgala več vozil. V napadu je bil ubit eden od protestnikov, ki ga je ustrelila jemen-ska policija, pet protestnikov je bilo ranjenih. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki ima na terenu dopisnika, so policisti medtem s pomočjo vodnih topov in opozorilnih strelov iz veleposlaništva že pregnali vse protestnike. Nasilje se medtem nadaljuje tudi v egiptovski prestolnici Kairo, kjer so protestniki zaradi spornega nizkoproračun-skega filma, ki se norčuje iz preroka Mohameda, veleposlaništvo ZDA napadli že v torek zvečer, nasilni protesti pa so se nato ponovili v sredo in včeraj. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so skušali protestniki včeraj znova vdreti na veleposlaništvo, pri čemer je na ulicah v bližini trga Tahrir prišlo do spopadov s policisti. Slednji so med drugim uporabili solzivec, demonstranti pa so vanje metali kamenje. Po zadnjih podatkih je bilo ranjenih več kot 20 civilistov in najmanj 24 policistov. Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je včeraj ob obisku v Bruslju obsodil napade na preroka Mohameda in sporni film, ki je vzpodbudil demonstracije. Obenem je obsodil tudi nasilje protestnikov. »Egipčani zavračamo kakršnokoli napadanje ali žaljenje našega preroka (...) A naša dolžnost je, da zaščitimo naše goste in obiskovalce iz tujine. Vse pozivam, naj to upoštevajo, naj ne kršijo egiptovskih zakonov (...), naj ne napadajo veleposlaništev,« je dejal Mursi. Protesti zaradi filma Innocence of Muslims (Nedolžnost muslimanov) so včeraj po poročanju tujih tiskovnih agencij potekali tudi v drugih arabskih državah, med drugim v Iranu ter na območju Gaze, ki je pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas, kjer so med drugim vzklikali »Smrt Ameriki« in »Smrt Izraelu«. Protestniki pa so se zbra- Prizor iz včerajšnjih nasilnih protestov v Kairu ansa li tudi v izraelskem Tel Avivu, navaja dpa. V Teheranu se je kakih 500 demonstrantov, ki so med drugim vzklikali »Smrt Ameriki«, zbralo blizu švicarskega veleposlaništva. To namreč zastopa interese ZDA v Iranu, saj ZDA in islamska republika nimata diplomatskih odnosov. Švicarske diplomate so preventivno evakuirali. K protestom je po poročanju iranskih medijev pozvala Študentska islamska družba - skrajna študentska skupina, lojalna vrhovnemu iranskemu vodji, aja-toli Aliju Hameneju. O protestih poročajo tudi iz Libanona, kjer se je zbralo okoli 200 ljudi, medtem ko se je vlada v Kabulu odločila, da onemogoči dostop do spletne strani YouTube, kjer bi si Afganistanci lahko ogledali sporni film. Protiameriški nemiri zaradi filma se tako, potem ko so najprej v torek izbruhnili v Kairu, širijo po arabskem svetu. Kot so včeraj sporočili iz Bele hiše, je ameriški predsednik Barack Obama je voditelje v Libiji in Egiptu v telefonskem pogovoru pozval, naj zagotovijo varnost ameriških diplomatskih objektov in osebja. V torek je bil v požaru, ki je izbruhnil po napadu protestnikov na konzulat ZDA v Bengaziju, ubit ameriški veleposlanik v Libiji, poleg njega pa še trije Američani, vsi uslužbenci konzulata, ter več Libijcev. ZDA sicer sumijo, da napad na konzulat ni bil le spontana reakcija na omenjeni film, ampak so ga načrtovali islamski skrajneži. V povezavi z napadom so oblasti v Libiji sicer včeraj prijele več osumljencev. Obama je v Libijo napotil 50 pripadnikov posebne protiteroristične enote, marince in preiskovalce FBI, proti libijski obali pa potujeta tudi dva rušilca, oborožena z raketnimi izstrelki tomahawk. (STA) RIM Monti kritiziral delavski statut RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj med vi-deokonferenco na rimski univerzi Tre podal več izjav, med katerimi je ostro reakcijo izzvala kritika delavskega statuta. Monti je dejal, da so nekatera njegova pravila v želji, da bi se zaščitilo delavce, prispevala k ustvarjanju premajhnega števila delovnih mest. Ob tem je premier kritično ocenil izbire ekonomske politike, ki so se v preteklosti izkazale kot neučinkovite. Montijeva izvajanja je ostro kritizirala generalna sekretarka sindikata CGIL Susanna Camus-so, ki jih je opredelila kot odmev najslabšega liberizma. »Dejstvo je, da vlada nima idej, s katerimi bi znala spodbuditi gospodarsko rast,« je še dejala sindikalna voditeljica, »in tako obuja neko pro-tidelavsko logiko. Camussova je dodala, da jeMontijeva vlada izgubila vsakršno propulzivnost in ponuja recepte, ki so se že izkazali kot neuspešni. AMSTERDAM - Na parlamentarnih volitvah Zmaga proevropskih liberalcev in laburistov HAAG - Nizozemski volivci so na sredinih parlamentarnih volitvah večinsko podprli proevropske stranke in zavrnili protievropski ekstremizem Geerta Wildersa. Po delnih izidih so vladajoči liberalci (VVD) osvojili štiri sedeže več od levosredinskih laburistov (PvdA), medtem ko je Wildersova stranka PVV doživela ponižujoč poraz. Po preštetih 13,6 odstotka glasovnic je VVD premiera Marka Rutteja osvojil 41 sedežev v parlamentu, laburisti bivšega Greenpeaceovega aktivista Diedrika Sam-soma pa 37, kar je precej več, kot so napovedovale ankete. To pomeni, da bi imeli največji stranki, če bi sklenili koalicijo, z 78 sedeži tesno večino v 150-članskem parlamentu in bi verjetno potrebovali podporo še kakšne manjše stranke. Leva Socialistična stranka je po delnih izidih osvojila 16 sedežev, Wildersov PVV pa le 15, kar je hud padec v primerjavi s prejšnjim sklicem, ko je imel 24 poslancev. Rutte, ki bo, kot kaže, dobil nov mandat za sestavo vlade, na slavju volilne zmage v Haagu ni želel komentirati izidov, češ da je še prezgodaj. »Moramo videti, kaj se bo zgodilo. PvdA še vedno lahko zmaga,« je izjavil, čeprav je za rezultat svoje stranke dejal, da je najboljši v njeni zgodovini. »To je velika spodbuda za program, ki smo ga predlagali, da bi država izšla iz krize močnejša in da bi se nadaljevala rast nizozemskega gospodarstva,« je dejal Rutte. Samsom je doživel bučen sprejem svojih privržencev v amsterdamskem gledališču Paradiso. »Nizozemska potrebuje stabilno vlado v čim krajšem času,« je poudaril. »Želimo sodelovati v tej vladi, če bodo današnji rezultati ustrezno zastopani v programu nove vlade,« je dodal. Zunanji minister Uri Rosenthal je ocenil, da Wildersov poraz dokazuje, da Nizozemci niso skrajneži. »Zelo jasno je, da Nizozemci ne marajo zelo ekstremnih evropskih stališč. Smo člani EU in morali bi se je držati še mnoga leta,« je dejal. Wilders, ki je privedel do padca zadnje vlade, ker je zavrnil potrditev varčevalnega proračuna, po pričakovanjih ne bo dobil nobene vloge v novi koaliciji. »Raje bi prišel pred vas z dobrimi novicami,« je na zborovanju svoje stranke dejal vidno pretresen Wilders, ki je komaj zadrževal solze. »V Bruslju imajo zdaj zabavo. To je škoda,« je dodal. BEJRUT - Občutljivo potovanje poglavarja katoliške cerkve Papež Benedikt xVi od danes do nedelje na obisku v Libanonu BEJRUT/VATIKAN - Papež Benedikt XVI. bo od petka od nedelje na obisku v Libanonu. Spričo napetosti v državi, razmer v sosednji Siriji ter težav, s katerimi se soočajo kristjani na Bližnjem vzhodu, potovanje velja za izjemno občutljivo. Papež ne prihaja na obisk le k libanonskim kristjanom, ampak h kristjanom celotne re-gije.Benedikt XVI. se potovanju - njegovo 24. po vrsti od nastopa pontifikata in četrto v kraje, ki veljajo za zibelko krščanstva - kljub napetim razmeram, zaradi katerih bodo ves čas obiska veljali zelo strogi varnostni ukrepi, ni želel odpovedati. »Moje apostolsko potovanje v Libanon in posredno na ves Bližnji vzhod bo v znamenju miru,« je dejal v pridigi minulo nedeljo. Pozval je k dialogu in spravi v regiji, kjer živi od 13 do 15 milijonov kristjanov, ta poziv pa bo verjetno ponovil tudi med obiskom. Po pričakovanjih se bo papež zavzel za sožitje z islamom oziroma za model družbe, ki bi zagotavljal versko svobodo. Obenem pa bo muslimane opozoril, da morajo spoštovati identiteto kristjanov, piše francoska tiskovna agencija AFP. Bližnjevzhodne krščanske skupnosti pa bodo, ker kljub ogroženosti še zdaleč niso enotne, verjetno deležne poziva poglavarja Cerkve, naj premostijo medsebojna razhajanja. Papež bo obisk v Libanonu, med katerim bo javnost nagovoril kar sedemkrat, začel danes, ko bo obiskal romarsko baziliko v Harisi. Tam bo podpisal zaključni dokument bližnjevzhodne sinode, ki je bila leta 2010. Jutri se bo v predsedniški palači Ba-abda blizu Bejruta srečal z libanonskim predsednikom Michelom Sleimanom in drugimi najvišjimi predstavniki države, kot tudi z voditelji verskih skupnosti, vključno z muslimansko. Zvečer bo imel še srečanje z mladimi na sedežu maronitskega pa-triarhata blizu Bejruta. Osrednji dogodek obiska bo nedeljska slovesna maša na prostem v Bejrutu, na kateri pričakujejo okoli 350.000 vernikov, papež pa se bo pred vrnitvijo v Rim v srečal tudi s sirskim katoliškim patriarhom. Čeprav gre za pastoralni obisk, so v ozadju številna politična vprašanja, ki obremenjujejo regijo, v prvi vrsti razmere v Siriji in palestinsko-izraelski spor. Papež se je v zvezi s Sirijo oglasil že večkrat. Zavzel se je za politično rešitev ter konec nasilja. Bolj konkreten tudi med obiskom v Libanonu skoraj zagotovo ne bo, saj niti libanonsko vodstvo niti tamkajšnji kristjani niso eno- Papež Ratzinger -Benedikt XVI. ansa tni glede podpore sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Libanonski kristjani so še posebej pozorni na razmere v Siriji, saj se bojijo, da bi lahko padec al Asadovega režima vodil v vzpostavitev sunitskega režima v Damasku. Kot je dejal maronitski patriarh Bechara Rai, kristjani niso navezani na sedanji režim v Damasku, se pa bojijo režima, ki mu bo sledil. Papež se bo verjetno spomnil tudi številnih beguncev, ki so se zatekli v Libanon, od okoli 400.000 palestinskih do sirskih, ki jih je po zadnjih uradnih podatkih že prek 55.000, po neuradnih pa še precej več. Glede palestinsko-izraelskega spora se je Benedikt XVI. že med obiskom v regiji leta 2009 zavzel za oblikovanje dveh držav. Pred tokratnim obiskom pa ga je duhovni vodja melkitskih katoličanov, druge največje katoliške skupnosti v Libanonu, Gre-gorij III. Laham pozval, naj prizna palestinsko državo. Kot pravi, bi bilo to dejanje zagotovilo za rešitev večine kompleksnih problemov v regiji in bi zaustavilo beg kristjanov z Bližnjega vzhoda. V preteklosti so bili kristjani na Bližnjem vzhodu precej vplivni, saj so predstavljali politične in intelektualne elite. A številni, predvsem tisti, ki so si to lahko privoščili, so regijo zapustili. Tisti, ki so ostali, se najbolj bojijo širjenja radikalnega islama, zlasti v luči arabske pomladi, ko ni jasno, ali se bo v regiji vzpostavil turški model konservativnega islama ali bo prevladala manj strpna salafistična veja. Libanon je za Vatikan posebnega pomena, saj je to edina bližnjevzhodna država, v kateri kristjani niso v izraziti manjšini, in tudi edina, kjer je svoboda vere zapisana v ustavo. Od okoli 3,9 milijona prebivalcev Libanona je namreč približno 35 odstotkov katoličanov. Največ, okoli 60 odstotkov, Li-banoncev je sicer muslimanske vere. V državi deluje kar 14 krščanskih skupnosti, največja med njimi so maroniti, ki priznavajo oblast papeža, vendar so ohranili svoje stare tradicije in liturgijo v sirščini. Za kopti so druga najštevilčnejša krščanska skupnost na Bližnjem vzhodu. Njihov patriarh se nadeja, da jim bo papežev obisk dal novih moči za premagovanje težav, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Vpliv maronitov v libanonski družbi se je po koncu državljanske vojne (19751990) zmanjšal, kot se zaradi izseljevanja in nizke stopnje rodnosti stalno zmanjšuje njihovo število. A še vedno je v veljavi nenapisano pravilo, po katerem je libanonski predsednik vedno maronit, premier su-nitski musliman, predsednik parlamenta pa šiit. Poveljnik vojske je prav tako maronit, poveljnik generalštaba pa druz. Od konca državljanske vojne veroizpoved sicer ni več zapisana na osebni izkaznici. Benedikt XVI. ni prvi papež, ki bo obiskal deželo ceder. Janez Pavel II. je bil v Libanonu leta 1997, njegov predhodnik Janez Pavel I. pa je leta 1978 nameraval na svojo prvo pot prav v Libanon, a je umrl že po mesecu dni pontifikata. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 43.668,86 € +836,43 SOD NAFTE (159 litrov) 116,26$ +0,26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. septembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 13.9. 12.9. ameriški dolar 1,2988 1,2896 japonski jen 100,67 100,45 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,408 24,440 danska krona 7,4547 7,4541 britanski funt 0,80409 0,80170 madžarski forint 281,33 283,33 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6961 poljski zlot 4,0730 4,0927 romunski lev 4,7294 4,5010 švedska krona 8,5403 8,4735 švicarski frank 1,2144 1,2083 norveška krona 7,4286 7,4070 hrvaška kuna 7,3865 7,4070 ruski rubel 40,3425 40,4920 turška lira 2,3360 2,3284 avstralski dolar 1,2319 1,2322 braziljski real 2,6238 2,6036 kanadski dolar 1,2579 1,2566 kitajski juan 8,2230 8,1592 indijska rupija 71,9580 71,2230 južnoafriški rand 10,6856 10,7313 1 2 Petek, 14. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu ROMJAN - Tretje leto brez kombijev Združenja staršev Tudi prevoz vpliva na šolsko populacijo V slovenskem vrtcu in šoli manj otrok iz občin, od koder ne vozijo šolabusi V slovenskem vrtcu in osnovni šoli v Romjanu se niža število otrok iz občin, v katerih ne zagotavljajo šolskega prevoza, po drugi strani pa opažajo rast vpisov iz tržiške, ronške in štarancan-ske občine, kjer je šolski prevoz zagotovljen. »Letošnje šolsko leto je že tretje brez naših kombijev, ki so se vsako jutro odpravljali po otroke po Laškem,« pravi predsednica Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana Damiana Kobal in pojasnjuje, da so prevoz zagotavljali otrokom iz kar desetih občin. To je za Združenje staršev predstavljalo tako velik organizacijski in finančni izziv, da mu pred tremi leti niso več uspeli biti kos. Takrat se je goriška občina ponudila, da bi zagotovila sredstva za nakup novega šolabusa, hkrati pa bi si ena izmed občin morala prevzeti breme nad njegovim vzdrževanjem in upravljanjem. Ker se nobena občina ni odločila za ta korak, do nakupa šolabusa ni prišlo, šolski prevoz iz bolj oddaljenih občin pa tako ni bil zagotovljen. Po treh letih se ukinitev prevoza začenja poznavati na šolski populaciji. V slovenskem vrtcu in osnovni šoli je manj otrok iz bolj oddaljenih občin, kot so lahko Zagraj, Foljan-Redipulja, Škocjan in Turjak; po drugi strani veliko privlačnost in kakovost slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu potrjuje že večletna rast otrok iz tržiške, ron-ške in štarancanske občine, ki kot rečeno šolski prevoz zagotavljalo. Združenje staršev je z dolgoletnim zagotavljanjem šolskega prevoza postavilo temelji za današnji razvoj slovenske osnovne šole in vrtca, starši pa že leta cenijo tudi »prešolo«. Gre za neke vrste poletnega središča, ki ga Združenje staršev prireja že več let pred začetkom šolskega leta. Letos je »prešo-la« potekala med 20. in 31. avgustom; obiskovalo jo je okrog štirideset otrok, ki so ponavljali učno snov, pisali domače naloge in se kratkočasili ob raznih dejavnostih. »Prešolo« so vodili mladi ani-matorji, ki so tudi sami obiskovali slovenski vrtec in osnovno šolo v Romjanu, in sicer Valentina Sivec , Leo Čer-nic, Marta Donnini, Erik Sivec in Fran-cesca Minetto. S pomočjo Združenja staršev pa se je med poletjem nekaj dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Laškega odpravilo v Ljubljano, kjer so utrjevali svoje poznavanje slovenščine na poletnih tečajih Filozofske fakultete. Ob tem velja zapisati, da številni starši iz Laškega že leta pošiljajo svoje otroke v poletne kolonije v Slovenijo, kar je ravno tako pomembno za njihovo znanje slovenskega jezika. (dr) č/ujnrertfiu xx'zonxi 2012-2013 na koncert IVAN SKRT KLAVIRSKI RECITAL Koncert je v sklopu mednarodnega festivala Kogojevi dnevi 2012 Na sporedu: M.Kogoj, A.Ginastra, A.Skrjabin, M.Ravel, R.Ščedrin Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 14. septembra 2012 ob 20.30 Ob koncu pouka v učilnicah v župnišču bonaventura Šolski avtobus pred osnovno šolo bonaventura ROMJAN - Nastajajoče šolsko središče Na vrsti so zidovi V kratkem bodo slovesno položili temeljni kamen - Že tretje leto pouk v župnišču V slovenskem šolskem središču v Romjanu potekajo gradbena dela s polno paro, saj so delavci gradbenega podjetja Karst z Opčin že dogradili temelje novega šolskega poslopja. V kratkem bo na vrsti začetek gradnje njegovih zidov, in sicer po slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna, ki jo na ronški občini napovedujejo pred koncem septembra. Ronški občinski odbornik Livio Vecchiet pojasnjuje, da naj bi se gradnja novega šolskega središča zaključila pred začetkom šolskega leta 20132014. Po njegovih besedah bo novo šolsko poslopje služilo tako potrebam učencev slovenske osnovne šole kot tudi njihovim vrstnikom, ki obiskujejo italijansko osnovno šolo in ki jim bo- do na razpolago zlasti velika menza in drugi večji prostori. V pričakovanju na zaključek gradnje novega šolskega poslopja sta dva razreda slovenske osnovne šole iz Romjana že tretje leto zapored nastanjena v dveh zasilnih učilnicah v župnišču. »Otroci se v žup-nišču imajo dobro,« zagotavlja ravnateljica Večstopenjske šole iz Doberdoba Sonja Klanjšček in pojasnjuje, da zahteva prisotnost dveh razredov v župnišču iz organizacijskega vidika kar nekaj dela. »Otroci prihajajo na kosilo v glavno šolsko poslopje; pri tem se poslužujejo peš poti za telovadnico, ki je povsem varna, saj ob njej ni cest,« pravi Klanjščkova in razlaga, da s potjo iz župnišča v glavno šolsko stavbo doslej ni bilo večjih težav. »Edino ne- kaj krat ob večjih nalivih smo prosili občino, da nam je priskočila na pomoč s šolabusom,« pravi ravnateljica in pojasnjuje, da so otroci imeli na razpolago tudi veliko nogometno igrišče v lasti župnije, katerega uporabo je omogočil tamkajšnji župnik. »Popoldne so se poleg otroci vračali v župnišče samo dvakrat, saj so drugače ostali v laboratorijih v glavni stavbi ali pa so imeli telesno vzgojo v telovadnici, tako da res ni večjih težav,« še pravi ravnateljica Sonja Klanjšček, ki seveda upa, da se bo gradnja šolskega središča končala v predvidenem roku. Za načrtovanje in reševanje birokratskih vozlov je bilo namreč potrebnih preko deset let, tako da bi se vsaj gradnja lahko zaključila v času! (dr) KRMIN - Preiskovalci določajo vzroke nesreče Rampa naj ne bi bila pritrjena, delavec brez varnostnega pasu S Sicilije so včeraj v Gorico prišli številni sorodniki mladega delavca podjetja Ruspol iz Mirandole, ki je v sredo izgubil življenje v Krminu, kjer je skupaj s sodelavci polagal optična vlakna. 24-letni Alberto Nasca se je smrtno ponesrečil, medtem ko je skušal naložiti bager na tovornjak. Nanj je zapeljal po opornih ram-pah, ki sta naenkrat zdrsnili s kesona in zgrmeli na tla. Bager se je prevrnil, mladega delavca pa je vrglo na tla. Po ugotovitvah preiskovalcev oporni rampi naj ne bi bili primerno pritrjeni na tovornjak, pač pa le naslonjeni. Zaradi tega sta rampi zdrsnili, ko je mladenič z bagrom zapeljal po njih. Poleg tega 24-letni delavec ni bil pripet z varnostnim pasom, ki bi mu drugače po vsej verjetnosti rešil življenje. Preiskovalci še preverjajo, kdo bi moral pritrditi oporni rampi na tovornjak - mogoče sam Alberto, za varnostni pas pa je že zdaj jasno, da bi si ga moral pripeti sam ponesrečenec. Mladeniču naj bi usodni udarec lopate bagra. Delavec je med padcem najprej močno udaril ob tla, nato pa je zadel še lopato bagra. Po nesreči mu je med prvimi skušal pomagati brat, ki je na gradbišču vodil ekipo sicilijskih delavcev. Albertova smrt je boleče odjeknila v njegovem rojstnem kraju Monforte pri Enni na Siciliji; najhuje je prizadela bližnje sorodnike in mlado ženo, s katero se je poročil pred enim mesecem. Bager na kraju nesreče GORICA - Zaščita Zbornica brez denarja iz zakona 38 Goriška Trgovinska zbornica ni pripravila in vložila nobenega projekta, ki bi bil financiran s sredstvi iz zaščitnega zakona za Slovence 38/2001. Na to opozarja goriški občinski svetnik Slovenske skupnosti - Demokratske stranke Walter Ban-delj, ki občino zastopa v širšem odboru za Goriški sklad pri omenjeni zbornici. Njenega predsednika Emilia Sgarlato zato poziva, naj se prihodnje leto v zbornici pravočasno aktivirajo, da bodo lahko zaprosili za prispevke iz zaščitnega zakona. »Deželni odbor je 2. avgusta odobril sklep, s katerim je porazdelil državne prispevke iz zakona 38/2001 med ustanove, ki so pripravile projekte, vezane na uporabo slovenščine v stiku z javnimi upravami. Tržaška Trgovinska zbornica je pripravila štiri projekte in prejela preko 60.000 evrov za njihovo uresničitev, goriška Trgovinska zbornica pa niti enega, tako da ni bila deležna finančnega prispevka,« pravi Bandelj. Tržaška Trgovinska zbornica je prejela 25.000 evrov za okrepitev svojega slovenskega okenca, 19.500 evrov bo uporabila za organizacijo tečaja slovenskega jezika za svoje uslužbence, 6.000 evrov bo imela na razpolago za prevajanje aktov in dokumentov, 10.000 evrov bo nazadnje šlo za objavo institucionalnih sporočil v slovenskem tisku. Ban-delj je prepričan, da bi se morala goriška Trgovinska zbornica zgledovati po tržaški zbornici in tudi sama pripraviti nekaj projektov, s katerimi bi konkurirala za pridobitev sredstev iz zaščitnega zakona. Po Bandljevem mnenju bi goriška Trgovinska zbornica morala izkoristiti bližino Slovenije in hkrati bi morala zagotoviti pripadnikom slovenske narodne skupnosti nove priložnosti uporabe slovenskega jezika. Šola dobila začasen sedež Pet razredov iz osnovne šole Ungaretti v Ulici Cipriani v Gorici je dobilo začasen sedež v šolskem poslopju v Ulici Gramsci, kjer se bo reden pouk začel v ponedeljek. Za selitev so se odločili, potem ko so goriški gasilci tik pred začetkom pouka zahtevali čim prejšnjo izvedbo del za prilagoditev zakonodaji protipožarnega sistema šolskega poslopja v Ulici Cipriani. Po temeljitem preverjanju ter soočanju z izvedenci in ravnateljem Flaviom Petronijem so na goriški občini sklenili, da se bo v Ulico Gramsci selilo pet razredov osnovne šole Ungaretti, saj bi selitev osnovne šole Pecorini povzročila več težav, ker menza ne bi bila dovolj velika za vse učence. Podžupan in odbornik za šolstvo Roberto Sartori napoveduje, da se bo selitev didaktične opreme začela že danes popoldne, tako da bo v ponedeljek vse nared za začetek pouka na novem in seveda začasnem sedežu. V Gorici podaljšali zaporo Tržaška ulica in Ulica Ristori v Gorici bosta zaprti prometu do 22. septembra, saj se dela na plinskem omrežju še niso zaključila, je včeraj sporočila občina. Za Tržaško ulico velja zapora med križiščema z ulicama Marzia in Duca d'Aosta. Mestni redarji so obvoz uredili po Ulici Martiri di Nassirya. Nedeljski praznik v Gradežu Ob zaključku turistične sezone bo v nedeljo, 16. septembra, od 16.30 dalje v Gradežu praznik z glasbo in enogastro-nomskimi dobrotami. Na prireditvenem prostoru Parco delle Rose bo ob 16.45 zaigrala domača godba na pihala, ob 18. uri se bo začela degustacija tipičnih jedi; sledili bodo nastopi godbe na pihala iz Moša, plesne šole Milonga in glasbene skupine 5dB. Deseta obletnica društva Ob 10. obletnici delovanja pripravlja Rez-barsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan danes ob 18. uri razstavo na sedežu solkanske krajevne skupnosti. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. septembra 2012 13 GORICA-NOVA GORICA - Prvi uradni akt za Razmeščeni muzej 20. stoletja Deset »jumbo« tabel z goriško zgodovino Komisija izročila gradivo občinama in pokrajini - Namen je povezano dojemanje dveh somest Po več kot letu dni najprej zavlačevanj občinske uprave pri imenovanju svojih predstavnikov, nato pa številnih študijskih in usklajevalnih sestankov delovne skupine, ki se je srečevala v uredništvu časopisa Isonzo Soča v Svetoivanski ulici v Gorici, saj je celotna zamisel nastala prav tam, se začenja uresničevati projekt z naslovom »Razmeščeni muzej 20. stoletja«. Naslov si prilaščajo tudi druge več ali manj kakovostne pobude - odlična je na primer tista o mikrolokacijah, kakršni sta stražarski stolp v Mirnu in muzejska zbirka o meji v pritličju Severne postaje -, a spodaj opisana pobuda je tako rekoč »matica« vseh ostalih že znanih in neznanih. Gradivo - spremno poročilo, 36 posnetkov in podnapise - je v imenu delovne skupine v prejšnjih dneh izročil Dario Stasi, glavni urednik časopisa, goriškemu županu in pokrajinskemu odborniku za kulturo, novogoriškemu županu pa član iste skupine Andrej Malnič, ravnatelj Goriškega muzeja s sedežem v kromberškem gradu. V načrtu je razmestitev nekaj tabel (največ deset) v »jumbo« velikosti (4,8x1,7 metra), kakršna je bila že nastavljena lansko leto na pločniku pred Ljudskim vrtom med izvedbo manifestacije eSto-ria. Na vsaki tabli bodo panoramski posnetek s Kalvarije s pogledom na goriško ravnico z obema mestoma in okolico ter šestintrideset manjših posnetkov z vsebinami, ki jih na tej strani objavljamo v posebnem okvirju. Javnost bo imela na ogled niz dogodkov in zgradb, ki so se na tem ozemlju odvijali v prejšnjem stoletju oziroma so povezane z dogajanji. Kosta-njeviški samostan na primer sodi v seznam, ker je bil v njem ženski zapor za konfinirane Slovenke, ne pa zaradi Bur-bonov ali zaradi svetišča. Podnapisi v italijanščini, slovenščini in angleščini bodo domačim in tujim gledalcem ponujali razlago posnetkov, ki jih je v dolgih in včasih zapletenih razpravah izbrala delovna skupina ob upoštevanju najrazličnejših pristopov in načel. Najpomembnejši vodili sta bili naslednji: posnetek se mora nanašati na 20. stoletje in materialni dokaz mora biti dosegljiv ter viden. Zato niso vsebine in izbrani posnetki povsem enaki začetnemu osnutku iz Ljudskega vrta. Na primer ni Table bodo izdelali, potem ko se bodo o njihovi vsebini izrekle še goriška in novogoriška občina ter pokrajina. Podobne bodo tabli v Ljudskem vrtu v Gorici med lansko izvedbo festivala eStoria (zgoraj in desno). Na vsaki bodo panoramski posnetek s Kalvarije s pogledom na obe mesti in okolico ter šestintrideset manjših posnetkov bumbaca več posnetka z nemškima vojakoma na mestnem križišču, kot ni tistega z ameriškima vojakoma na šempetrskem mejnem prehodu; ni Titovega posnetka na zborovanju v Okroglici in ni tiralice Janka Premrla Vojka; je pa Bratužev trg v Podgori in tudi nova dvojezična plošča na južni postaji v Gorici itd. Vsekakor je vidno predvsem sporočilo v smislu povezanega dojemanja dveh somest. Med ogledovanjem bo mogoče odkriti ali ponovno razbrati pomembne elemente preteklih dogajanj, ki so se tikala najprej le Gorice, po nastanku Nove Gorice pa dveh ločenih mest, ki se v tem stoletju postopoma približujeta, povezujeta in včasih dopolnjujeta. Table bodo pač ogledalo zgodovine ožjega mestno goriškega območja od Sabotina do Soče in Vipave ter Krasa. Kasneje in z naknadnim projektom bodo na mesta, ki so prikazana na veliki tabli, nameščene manjše table - prijelo se jih je ime »totem« - s podrobnejšo prav tako večjezično razlago in seveda z ustreznimi posnetki. Na primer: tri krajevne uprave se odločijo za namestitev osmih velikih tabel - štiri v Gorici in štiri v Novi Gorici: v Gorici na Verdijevem korzu, na Travniku, na gradu in pred pokrajinsko palačo, v Novi Gorici pa na travniku pred občino, pred kromberškim gradom, na solkanskem trgu z vodometom in pred Eda centrom. Sledila naj bi namestitev posameznih posnetkov na vseh na italijanski in slovenski strani obravnavanih krajih, ob stavbah, spomenikih ali na trgih. Uredništvo časopisa Isonzo Soča želi javno izraziti svoje zadovoljstvo za 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. Na tem mestu objavljamo naslove šestintridesetih posnetkov na vsaki tabli. Podnapisi bodo mnogo daljši in v treh jezikih: italijanščini, slovenščini in angleščini. 1. Solkanski železniški most 2. Partizanski spomenik narodnoosvobodilni borbi na Trnovem 3. Kraško brezno pri Nemcih v Trnovskem gozdu Bratužev trg v Podgori Industrijska cona v Stražcah Železniška Severna postaja Rdeča hiša Grad Trgovski dom Glavna pošta Travnik Županstvo v Novi Gorici Novogoriški Ruski bloki Plošča, posvečena Goriški fronti na južni železniški postaji Goriško letališče Duca dAosta Pomnik v Spominskem parku, posvečen prostovoljcem, padlim v prvi svetovni vojni Lapidarij v Spominskem parku, posvečen deportirancem v Jugoslavijo Korzo Italia Pietro Zorutti: kip v Ljudskem vrtu Trg pred Severno postajo Ezulsko naselje Samostan na Kostanjevici Kalvarija Posoška državna knjižnica Malo semenišče Sinagoga Judovsko pokopališče v Rožni dolini Carlo Michelstaedter: kip v Ra-štelu Pevmski most Rimska ulica Most 8. avgusta Psihiatrična bolnišnica Laščakova vila na Pristavi Kostnica na Oslavju Kulturni dom Maketa urbanistične ureditve Nove Gorice 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. GORIŠKA Največ dežja padlo V • V v Tržiču Narasla Vipava bumbaca opravljeno večmesečno delo, ki so se mu posvetili po svojih sposobnostih in časovni razpoložljivosti številni uredniki in sodelavci. Člani delovne skupine so bili: za uredništvo Miriam Blasich, Agostino Colla, Michele Di Bartolo-meo, Anna Di Gianantonio, Lucio Fa-bi, Lucia Pillon, Dario Stasi, Marko Vo-grič in podpisani, za goriško občino Antonella Gallarotti in Rodolfo Ziber-na, za goriško pokrajino Alessandra Martina, za mestno občino Nova Gorica - Goriški muzej pa Andrej Malnič. Aldo Rupel S hladno fronto je včeraj in predvčerajšnjem goriška pokrajina pričakala tudi prve obilnejše padavine, zaradi katerih so po večmesečni suši končno narasli vsi vodotoki. Deževati je začelo v sredo okrog poldne, dež pa je nato ponehal v včerajšnjih dopoldanskih urah. Največ dežja je padlo na Tržiškem - preko sedemdeset milimetrov, v Gorici so jih našteli 51, na avtomatski postaji deželne agencije za okolje ARPA v Doberdobu pa nekaj več kot šestdeset. Ker je ponoči dež padal precej enakomerno, je noč za gasilce minila precej mirno. »Nikjer ni bilo težav s poplavljenimi cestami ali zalitimi kletmi, tudi popoldne nismo opravili posegov, povezanih z vremenom,« so sinoči povedali goriški gasilci, ki so bili vsekakor med prehajanjem hladne fronte v stalni pripravljenosti. Deželna civilna zaščita je namreč za včerajšnji dan razglasila oranžno stopnjo nevarnosti, kar pomeni, da so iz operativnega središča v Palmanovi pozorno nadzorovali prehajanje fronte in so bili pripravljeni na nadaljnje ukrepe. Posledice deževja so bile včeraj vidne tudi na vseh vodotokih v goriški pokrajini. Najprej so narasli manjši potoki, med katerimi jih je poleti kar nekaj popolnoma presahnilo, nato sta začeli rasti tudi Soča in Vipava, katerih vodostaj je bil v zadnjih tednih kritično nizek. Na merilni postaji na Soči v Solkanu so sredi popoldneva izmerili preko 170 kubičnih metrov vode, medtem ko je Vipava pri Mirnu pod večer presegla dvajset kubičnih metrov vode in še naprej počasi naraščala. Vodostaj obeh rek je bil tudi po deževju vse prej kot visok, vsekakor pa je bilo vode končno dovolj, da se je ribji živelj opomogel po dolgemu poletnemu sušnemu obdobju. Pričakovati gre, da bo danes počasi začela naraščati tudi gladina Do-berdobskega jezera, v katerem je prišlo v prejšnjih tednih do množičnega pogina rib zaradi pomanjkanja vode. Hladna fronta je s sabo prinesla tudi nižje temperature, na vrhu Krna in sosednjih gorah pa je zapadel prvi sneg. Vremenoslovci za današnji dan napovedujejo precej jasno vreme, burja pa naj bi oslabela. (dr) NOVA GORICA - Na pobudo humanistov o dvomestju Qlandia zaslužnejša od politike Povezovanja še vedno premalo Za govorniško mizo Društvo humanistov Goriške je prvo v seriji okroglih miz o Goriški namenilo prihodnosti dvomestja Nove Gorice in Gorice. Pohvale vredna pobuda o vzpostavitvi debatnih večerov o prostoru, ki je bil v preteklosti eno, potem pa se je z mejo ločen razvijal vsak zase, prihaja iz vrst tiste kritične mase goriških intelektualcev mlajše generacije, ki izdaja že tretji letnik revije Razpotja. Da ta ni ostala prezrta niti med Slovenci v Gorici, je poudaril pesnik in urednik Novega glasu Jurij Paljk, ki je med ostalimi gosti večera postregel s primerjavo, ki je najbolj zadela duha današnjega časa: »Več kot vsa politika in vsi številni fotok.m neuresničeni protokoli o čezmejnem so- delovanju je za medsebojno spoznavanje naredila Qlandia!« Da je za sobivanje treba poznati drug drugega in da je vsako institucionalno povezovanje zaman, če se le-to ne zgodi spontano med ljudmi, je poudaril Renato Pod-beršič, predsednik Zgodovinskega društva za severno Primorsko, medtem ko je Tomaž Vuga, arhitekt-urbanist in član skupščine EZTS, pogled na razvoj Goric podal iz prostorskega vidika in z nostalgijo ugotavljal, da je bilo v sedemdesetih letih minulega stoletja več medsebojnih povezav, odnosi pa so temeljili na občutku enakovrednosti, kar sedaj pogreša. »Edini prostor, kjer smo nekoč živeli skupaj, so bila vzgojna središča v Gorici. Semenišče in gimnazija. Danes česa takega nimamo,« je poudaril Peter Černic, profesor na liceju Gregorčič-Trubar v Gorici in občinski svetnik v Sovodnjah. V ospredje je postavil slovenske šole v Italiji, ki bi po njegovem mnenju morale dobiti posebno vlogo tudi za slovenski prostor. Obe Gorici se soočata še z eno skupno prihodnostjo: krepitvijo migracijskih tokov. »Kot je bilo na goriških cestah v preteklosti moč slišati italijanski, slovenski, nemški in furlanski jezik, močna je bila tudi judovska skupnost, je sedaj na ulicah Gorice zaznati vse več arabščine, v Novi Gorici pa albanščine,« je opozoril Paljk. (km) 1 4 Č etrtek, 13. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Sojenje zaradi umora Roberta Menicalija Zapestna ura eden ključnih dokazov Pokojnik je bil zvezan okrog vratu in noge, vrv je imel tudi na zapestjih Da je bilo tržaškemu bančnemu pro-motorju Robertu Menicaliju s topim predmetom zadanih več smrtnih udarcev v glavo in vrat, je izvedenec sodne medicine Gregor Haring včeraj pred sodnim senatom no-vogoriškega okrožnega sodišča lahko z gotovostjo potrdil. Ostale okoliščine njegove smrti pa je zaradi sprememb, ki so v treh poletnih tednih nastale na posmrtnih ostankih pokojnika - toliko časa je minilo, preden so bili najdeni na Cerju - težko natančno opredeliti, je povedal. Po dveh mesecih premora se je včeraj nadaljevala glavna obravnava zoper Zlatana Blagojeviča in Ljiljano Dalič, ki sta obtožena, da sta Menicalija 19. junija lani na grozovit način umorila iz koristoljubja. Izvedenec z inštituta za sodno medicino natančnega časovnega okvirja nastopa smrti zaradi omenjenega vzroka ni mogel podati, kot tudi ne, kolikšno količino alkohola je imel Me-nicali v sebi tik pred smrtjo. »Verjetno je imel takrat v sebi med 0,5 in enim gramom etanola na kilogram krvi,« je pojasnil Haring. Ker pa ob pregledu posmrtnih ostankov telesnih tekočin ni bilo več, je bila koncentracija alkohola določena iz ostankov mišičnega tkiva. Alkohol se v telesu ob zaužitju namreč ne zadrži samo v krvi, temveč se porazdeli po vseh tkivih v organizmu. Zaradi sprememb na posmrtnih ostankih ter upoštevajoč določene okoliščine in dejstva je Ha-ring prišel do zgoraj omenjenega rezultata. Poškodbe glave in vratu so smrtne, o tem ni dvoma, je povedal sodni izvedenec. Toda glede na to, da je imel pokojnik okoli vratu in noge zavezano vrv z zateznima zankama in da sta bili na vrvi še dve, ki sta bili nameščeni na zapestjih, bi lahko bil vzrok smrti tudi zadušitev. Vendar tudi glede slednjega zaradi sprememb na truplu sodni izvedenec ni mogel podati izvida. Možno je tudi, da je bil del poškodb prizade-jan v avtomobilu, glede na to, da so bili sle- * rs r Ljiljana Dalič včeraj na sodišču fotok.m. Zlatan Blagojevič foto km. dovi krvi pokojnika najdeni tudi tam. Za natančnejšo opredelitev te okoliščine bi bilo treba opraviti računalniško ali katero drugo simulacijo, dodaja Haring, ki pa je na vprašanje odvetnika drugoobtožene Dali-čeve, Stojana Zorna, kolikšna sila bi bila potrebna za prizadejanje takih poškodb, odvrnil, da jih s kilogram ali dva težkim predmetom ni težko povzročiti. Navzoči so si v nadaljevanju obravnave nato ogledali posnetke z varnostne kamere bencinskega servisa v Sežani, kjer je Menicali usodne nedelje ob prisotnosti obeh obtoženih ustavil, da bi natočil gorivo. To je sicer storil Blagojevič, Menicali pa je na blagajni poravnal znesek. Prav okrog dela posnetka, ki prikazuje točenje goriva, bodo potrebne dodatne preiskave strokovnjakov. Na levi roki obtoženega je na posnetku videti odsev, za katerega ni mogoče natančno določiti, ali je zapestna ura ali po-livinilasta rokavica, kakršne se uporablja ob točenju goriva. Ker je bila poleg trupla najdena tudi zapestna ura prvoobtoženega, za katero ta trdi, da jo je odložil na omarico v Menicalijevem stanovanju med nekim po- GORICA - Potrebe naraščajo McDonald'sova pomoč emporiju solidarnosti Pri Karitas beležijo upad darovalcev prehrambnih izdelkov Na Goriškem število prosilcev pomoči narašča, hrane, ki jim jo brezplačno delijo v t.i. emporiju solidarnosti, pa je vedno manj. Kriza je namreč udarila tudi po supermar-ketih in prodajalnah jestvin, ki z varčevalno politiko skrbijo, da jim ostaja čim manj hrane na zalogi. Zato se direktor goriške Karitas Paolo Zuttion obrača na tiste trgovce, ki doslej niso še sodelovali pri nabavljanju prehrambnih izdelkov za potrebe empori-ja, in jih poziva, naj prispevajo k lajšanju stiske. »Najnovejši podatek pravi, da kartico, ki omogoča dostop v emporij, ima 500 oseb. Pred dobrim letom jih je bilo 350. Če upoštevamo, da gre v večini primerov za družine, sledi, da pomagamo trikrat toliko ljudem. Številni so tudi upokojenci, ki se preživljajo z največ petsto evri na mesec. Približno polovica prosilcev pomoči je priseljencev, druga polovica pa domačinov, italijanskih državljanov. Ravno teh je vedno več,« navaja Zuttion. Sredi takšnih razmer je dobrodošel podjetnik, ki se je odločil, da bo po svojih močeh pomagal. To je Simone Dominioni, po rodu iz Veneta, ki je služboval v Milanu in je aprila letos s svojim podjetjem Prodrom prevzel McDonald'sov McDrive v Tržaški ulici. Dominioni je včeraj na županstvu podaril goriški Karitas 50 kartic za brezplačen obrok v McDonald'su. Izročene bodo 50 družinam iz seznama teh, ki se za pomoč obračajo na emporij solidarnosti; poiskali so seveda družine z otroki in najstniki. Domi-nioni je omenil tudi promocijsko akcijo, ki vsakomur daje pravico do kartice, s katero bo vsakih devet obrokov dobil brezplačen McMenu. To je podjetnik, ki deluje v interesu lokalne skupnosti, pravi župan Ettore Romoli, odbornica Arianna Bellan pa pričakuje, da bo zgled drugim podjetnikom. Učinke krize občuti tudi goriški McDonald's, ki se odraža tudi v tem, da je močno upadlo število gostov iz Slovenije. Andrea Bellavite bumbaca GORICA Bellocchiov hvala Andrei Bellaviteju Pri snemanju celovečernega filma »Bella addormentata« je kot strokovni svetovalec sodeloval tudi goriški kulturni in politični delavec Andrea Bellavite, ki se mu je zato režiser Marco Bellocchio v špici filma zahvalil z mastnimi črkami. Film, ki ga po nastopu na beneškem festivalu predvajajo tudi v goriškem in tržiškem Ki-nemaxu, se navezuje na življenjsko zgodbo Luane Englaro. »Bellocchio se je z mano posvetoval glede vsega, kar je bilo v filmu povezanega z vero, od molitev do liturgije in barv oblačil, ki jih duhovniki uporabljajo pri obredih,« pojasnjuje Bellavite in dodaja: »Ko sem prejel njegov klic, sem bil sprva prepričan, da se nekdo norčuje iz mene. V resnici je bil zares Bel-locchio, ki je nato režiral čudovit film.« pravilom in jo takrat tudi zadnjič videl, je to, ali je tistega dne pred smrtjo Menicalija nosil uro ali ne, eden ključnih dokazov. Ključni so tudi izpisi telefonskih klicev, ki so jih sodišču posredovali italijanski mobilni operaterji. Ti pričajo, da je na dan izginotja Menicalijev telefon zabeležil osem kontaktov, med njimi je bil tudi klic ob 12.29, ki dokazuje, da je bil tedaj v Gorici, saj ga je zabeležila tamkajšnja bazna postaja, kar se ujema z zagovorom prvoobtoženega. Med klicatelji je bila tudi doslej še neomenjena oseba. Sodišče je sklenilo, da se tega moškega poišče in poizve, o čem sta se pogovarjala med skoraj šestminutnim klicem, ki se je izvršil malo, preden je Menicali v Sežani točil bencin. »Morda je pokojnik tej osebi med pogovorom povedal kaj, kar bi lahko pripomoglo k razjasnitvi določenih okoliščin,« je dejal predsednik sodnega senata Goran IKavora. Naslednja obravnava bo razpisana tedaj, ko bo sodišče prejelo izvedensko mnenje glede videoposnetka. Tedaj naj bi bili izvedeni tudi vsi preostali dokazi. Katja Munih GORICA - Oglobili poljskega šoferja Nevarni tovor prevažal brez nadzora tahografa Nevarni tovor je prevažal s tahografom, na katerega je bila pritrjena elektronska naprava, ki je začasno prekinjala njegovo delovanje. Na takšen način je 37-letni poljski voznik presedel za volanom veliko več ur od predpisanih, pri čemer je ogrožal sebe in vse ostale udeležence cestnega prometa. V sredo so ga zalotili goriški prometni policisti, medtem ko so pri Štandrežu opravljali redni nadzor prometa. Prometna policija si je v zadnjih letih nabrala kar nekaj izkušenj pri preverjanju delovanja tahografov, tako da so doslej izsledili kar nekaj nepoštenih šoferjev. Tahograf je nadzorna naprava, sestavljena iz merilnih naprav, ki beležijo različne vrste podatkov o tovornjaku in njegovem šoferju. Najpogosteje so to prevožena pot, hitrost vožnje, trajanje predpisanih odmorov in počitkov. Zaradi tega je tahograf pomemben pripomoček za nadzor nad spoštovanjem predpisov, ki zagotavljajo varnost udeležencem v cestnem prometu, ščitijo voznikove pravice pred izkoriščanjem, prevozniškim podjetjem pa jamčijo lojalno konkurenco na trgu prevoznih storitev. Da bi se izognili nadzoru, ki ga zagotavljajo tahografi, pa so šoferji našli več načinov, ki prekinjajo njihovo delovanje. 37-letni poljski državljan je tahograf povezal z elektronsko napravo, ki je začasno prekinjala njegovo delovanje, kar je preprečilo nadzor nad njegovim delovnim urnikom. Zaradi uporabe naprave - odkrili so jo med tehničnim pregledom na tovornem postajališču družbe SDAG pri Štandrežu - so policisti poljskemu šoferju naložili 1.596 evrov globe, z vozniškega dovoljenja pa so mu odvzeli deset točk. Globo si je prisluži- Tovornjak je upravljal poljski šofer lo tudi podjetje, ki je lastnik tovornjaka; plačati bo moralo 767 evrov. V minulih dneh so prometni policisti oglobili in prijavili dva vinjena voznika. 30-letna ženska s Kapverdskih otokov je v litru krvi imela 1,49 gramov alkohola, zaradi česar tvega do 3.200 evrov globe in enoletni odvzem vozniškega dovoljenja. 56-letni šofer tovornega vozila iz Piacenze je pri Ločniku »napihal« 0,64 gramov alkohola in si »prislužil« 666 evrov globe. Brez vozniškega dovoljenja bo šest mesecev. GORICA - Svečanost ob 69. obletnici Goriške fronte Upor za boljši svet Venec so položili pred dvojezično ploščo, ki je aprila zamenjala neizrazit napis v večinskem jeziku Po manj kot petih mesecih so se zastave petih sekcij borčevske organizacije VZPI-ANPI in združenja deportirancev zopet poklonile padlim med bitko okrog Južne železniške postaje v septembru 1943. V tistem času se je razplamtela Goriška fronta po padcu Italije in med posledično nemško ofenzivo. Predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič je okrog petdesetim prisotnim tik pred nalivom dežja posredoval najprej svoje zadovoljstvo nad aprila meseca postavljeno dvojezično ploščo, ki točno opredeljuje, za kaj je tedaj šlo, medtem ko je kar nekaj desetletij sameval neizrazit napis zgolj v večinskem jeziku. Dvojezično je tudi pozdravil prisotne uradne predstavnike krajevnih uprav - goriška je bila odsotna - in vojske ter bivše borce; med njimi je bil tudi eden od sedaj že zelo redkih neposrednih udeležencev Mario Vizintin z Vrha. Glavni poseg je imela Majda Bratina, ki je z domišljijskim opisom priklicala in prikazala tedanje izbire, odločitve in usode zlasti mladih fantov, Slovencev in Italijanov: Mario je prišel neposredno iz tržiške ladjedelnice s puško na fronto, Jurij je že bil nekaj časa v partizanski enoti. Zavestno sta izbrala pot upora, ker sta želela in hotela nov, drugačen svet; vedela sta tudi, da tvegata smrt. To se v pripovedi tudi pripeti, saj padeta med spopadi okrog postaje. Zato plošča, zato spomin na vse ostale, tudi tiste, ki so z uporom nadaljevali do konca vojne in priborili svobodo sebi in ostalemu prebivalstvu. Moramo jim biti hvaležni in se hkrati zavedati, da svoboda ni samoumevna. Po minuti tišine med namestitvijo venca z italijansko in slovensko bojno zastavo je med odhajajočimi udeleženci odmevalo vabilo na prihodnjo 70. obletnico za Slovence ljudske vstaje in za Italijane prve bitke proti nacizmu. (ar) Govornica na svečanosti pred postajo je bila Majda Bratina (desno); predsednik mestne sekcije partizanskega združenja Mirko Primožič in praporščaki (spodaj) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. septembra 2012 15 GORICA - Lipizer Finalisti so znani Gala večer bo v nedeljo Violinistično tekmovanje Rodolfo Lipizer se nagiba h koncu. Žirija je že izbrala šest finalistov, tako da se bodo za zaključno zmago potegovali Ying Fu iz Kitajske, Elena Graf iz Nemčije, Jaewon Kim in Jae Yeong Lee iz Južne Koreje, Yasuka Moirzono iz Japonske in George-Claudiu Tudorache iz Romunije. Žirija je že določila tudi prejemnike posebnih nagrad in priznanj, med katerimi je tudi mladi srbski violinist Teofil Milenkovic. Prva dva finalista sta pred žirijo ponovno nastopila včeraj, drugi in tretji par pa bo nastopil danes in jutri ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici, kjer bo v nedeljo, 16. septembra, ob 20. uri gala koncert z nagrajevanjem zmagovalcev. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 15. septembra, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; v ponedeljek, 17. septembra, ob 20. uri nadomestna predstava »Sljehrnik« za odpadlo 12. septembra, vstopnice še na voljo, oz. veljale bodo vstopnice za odpadlo predstavo; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Koncerti GORICA - Kantavtorka Paola Rossato Žanje uspehe Na natečaju Poggio Bustone je bila druga, na natečaju Bianca dAponte bo nastopila v finalu Paola Rossato foto eleonora furlani Goriška kantavtorka Paola Rossato žanje uspehe na državni ravni. Prejšnjo nedeljo se je uvrstila na drugo mesto na natečaju Poggio Bustone pri Rietiju, kjer je zapela svojo pesem »Io e la collina«, za katero je že v prejšnjih letih prejela več priznanj po raznih glasbenih festivalih. Za to pesem je bila leta 2010 nagrajena tudi na prestižnem natečaju Bianca dAponte, na katerem bo nastopila tudi letos. Natečaj prirejajo v kraju Aversa v Kampanji v spomin na Bianco dAponte, ki je umrla leta 2003 pri komaj 23 letih starosti. Za nastop na natečaju se je potegovalo 300 kantavtork. Rossatova je pred štirimi leti osvojila tretje mesto na natečaju Aulla v Toskani, kjer je zapela pesem »Confine«, večkrat pa je seveda nastopila tudi v naših krajih. Kot pevka in avtorica tekstov je pred leti sodelovala na glasbeni prireditve »Canzoni di Confine«, v okviru katere ji je bilo mogoče prisluhniti tudi v goriškem Kulturnem domu. Poje tudi v furlanskem jeziku. DOBERDOB - Jutri Deveti Hrast Bike Slalom Slovo od poletja in vstop v novo delovno sezono bodo pri društvu Hrast iz Doberdoba tudi letos obeležili z že tradicionalno kolesarsko dirko Hrast Bike Slalom, ki poteka že deveto leto zapored. S to pobudo želi doberdobsko društvo ponuditi otrokom, mladim, pa tudi nekoliko starejšim razvedrilno popoldne. Začetek kolesarske dirke bo jutri ob 14. uri na travniku pri župnijski dvorani v Doberdobu. Tekmovanje bo potekalo po že ustaljenem vzorcu, ki predvideva dva spusta, na katerih se bodo pomerili vsi tekmovalci. Proga bo dolga 700 metrov, speljana je med količki. Dirka je postala že priljubljen poznopoletni dogodek: v zadnjih izvedbah se je kolesarske dirke udeleževalo približno 50 tekmovalcev, vse od osnovnošolskih otrok do izkušenih amaterskih kolesarjev. Kolesarji bodo porazdeljeni po starostnih skupinah, z izjemo osnovnošolskih otrok pa bodo posebej tekmovali tudi kolesarji in kolesarke. Tekmovanje je namenjeno vsem starostnim kategorijam. Šlo bo za pester in zanimiv športni popoldan, na katerem bo kraljeval športni duh, zagotavljajo organizatorji. (ač) »Giacomo Gorzanis - lutnjist slovenskih dvorov 16. stoletja«; več na www.kulturnidom-ng.si. OB 60. OBLETNICI SMRTI VINKA VO-DOPIVCA prireja kulturno društvo Moški pevski zbor Kromberški Vo-dopivci v nedeljo, 16. septembra, ob 20.15 uprizoritev Vodopivčeve spevoigre v treh dejanjih »Kovačev študent« v amfiteatru gradu Kromberk; predprodaja vstopnic od 10. do 14. ure na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Nova Gorica na Bevkovem trgu 4 v Novi Gorici ter uro pred prireditvijo v am-fiteatru gradu Kromberk (ob slabem vremenu bo prireditev v nedeljo, 23. septembra, ob isti uri). il Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella Addormen-tata«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Gli equilibristi«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Ledena doba 4: Celinski premiki (Filmski vrtiljak). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 20.00 - 22.10 »Bella Addormentata«. Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ri-torno«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »E' stato il figlio«. OB RAZSTAVI »IL TEMPO SOSPESO. LA STORIA DEL MONTE DI PIETA' DI GORIZIA (1831-1929)«, ki je na ogled v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici, bo danes, 14. septembra, ob 18. uri koncert harfist-ke Ester Pavlic z naslovom »Dolci ri-sonanze tra corde sospese«. DNEVI STARE GLASBE 2012: v cerkvi Sv. Tilna v kraju Sveto pri Komnu v soboto, 15. septembra, ob 19. uri uvodno predavanje o Giacomu Gorzanisu raziskovalke Alenke Bagarič, vodje Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; ob 20. uri s prostim vstopom koncert skupine Progetto detto il Gorzanis z naslovom FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »6 ZA ENO ... RAZSTAVO« je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici še danes, 14. septembra, 17.00-19.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja danes, 14. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«. Umetnika in njegova dela bo predstavila Cristina Burc-heri; na ogled bo do 14. oktobra. UMETNIŠKA TRŽNICA GO-ART bo potekala v Novi Gorici v soboto, 15. septembra, med 9. in 13. uro na trgu za občino v Novi Gorici (ob restavraciji Vrtnica), ob slabem vremenu pa pod arkadami občinske stavbe. Predstavili se bodo ustvarjalci iz Slovenije in Italije; več na www.go-art.si in in-fo.go.art@gmail.com. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled dokumentarna razstava ob 35-letnici pobratenja Renč in Štarancana z naslovom »Pobratenje v slikah«; do 21. septembra. STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gra-dežu; do 16. septembra 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. H Šolske vesti DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 od 24. septembra do 5. oktobra od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici. Naknadni vpis bo še 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.unitring.si. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. MLADINSKI DOM - GORICA obvešča, da se bo pošolski pouk za učence osnovne in srednje šole začel v ponedeljek, 17. septembra; informacije in vpis po tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GORICA sprejema vpise za akademsko leto 2012-2013 v večnamenskem sedežu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30 in 16.00-18.00, ob sredah 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30; po 19. oktobru se bodo vpisovanja nadaljevala na tajništvu. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici, lekcije bodo začele v ponedeljek, 22. oktobra. S Izleti KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). SPDG organizira v nedeljo, 16. septembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet na Koba-riški Stolz odhodom ob 8. uri s parkirišča goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, tura je zahtevna, obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 380-4203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRUT vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4.oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. DRUŽBA ROGOS prireja v prostorih sprejemnega centra Gradina v Doberdobu degustacijski večer ribjih jedi ter malvazije in vitovske z glasbo v živo danes, 14. septembra, ob 19.30; informacije in rezervacije po tel. 3334056800, 0481-784111, inforo-gos@gmail.com. AŠKD KREMENJAK prireja plesne tečaje za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih bo vodila Mara Ro-gelja; vpisovanje in informacije do 18. septembra po tel. 338-5755060 (Bruna) ali v društvenem baru v Jamljah od 18. ure dalje. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom profesorja Andreja Gropajca; vpisovanje in informacije do 18. septembra po tel. 3385755060 (Bruna) ali v društvenem baru v Jamljah od 18. ure dalje. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v torek, 18. septembra, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6). SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke dobrodelne loterije, ki so jih izžrebali v soboto, 8. septembra: 1. nagrada (listek št. 5345) potovanje v evropsko prestolnico; 2. (št. 2184) prenosni računalnik hp Compad; 3. (št. 2344) tablični računalnik Arnova; 4. (št. 3780) TVC Asano 22" LED; 5. (št. 0795) DVD + prenosni TV Philips; 6. (št. 1732) aparat za pripravo kave; 7. (št. 4107) prenosni telefon; 8. (št. 5171) kuhinjski robot MDA; nagrade so na razpolago na sedežu v Tržiču v Ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098 do 9. oktobra. 0 Prireditve »FILMSKI VRTILJAK« v Kulturnem domu v Novi Gorici: danes, 14. septembra, ob 18. uri »Ledena doba 4: Celinski premiki«. OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE NOVA GORICA v spomin na Goriško fronto: danes, 14. septembra, Para Festival »Pesem in Polet poletja Lijak 2012« na kampu Lijak pri Ozelja-nu: ob 10. uri otroška likovna delavnica na temo kamp in jadralno padalstvo; ob 12. uri prostovoljno letenje z jadralnim padalom; ob 18. uri 10. obletnica Rezbarsko, intarzijskega in restavratorskega društva Solkan v domu Krajevne skupnosti v Solkanu; ob 20. uri glasbeni večer »S harmoniko na raj-žo« v osnovni šoli v Dornberku; več na www.nova-gorica.si. V DIJAŠKEM DOMU SIMON GREGORČIČ v Gorici bo danes, 14. septembra, ob 19. uri potekalo zaključno srečanje poletnega središča »Morje zabave - Mavrični svet«. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na dvorišču danes, 14. septembra, ob 17.30 srečanje za otroke s pravljičarko Sibillo Pinocchio; naslednje srečanje bo v nedeljo, 30. septembra ob 10. uri. V petek, 21. septembra, ob 17.30 bo novinar Roberto Covaz predstavil otrokom dogodivščine kanarčka Pepetta; informacije po tel. 0481-33776 in leg@leg.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 bo danes, 14. septembra, ob 18. uri Barbara Pascoli predstavila svoj roman »Senza Scrupoli«. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 15. septembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v Gorici v KB Centru na Korzu Verdi, 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677, cena 30 evrov. m Poslovni oglasi IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Gorovim slovensko in hrvaško. Tel.00386-70426768 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju Gorice, v Ul. Pellis 40, med splošno bolnišnico in gasilci, samostojni vhod, garaža za dva avtomobila, shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Pietro Za-nuttig iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 15.50, Boži-ca Skrt por. Humar iz hiše po-kojnice v kraju Valerišče, 20 v cerkev (ob 16.00) in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Bruno Perin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Dario Bor-tuzzo iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Cordia-na Roman vd. Patruno s pokopališča v Beglianu v cerkev v Škocjanu, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je Božica Skrt por. Humar stara 65 let Žalostno vest sporoča mož Marino z družinskimi člani in ostalimi sorodniki Pogreb bo danes, petek, 14. septembra, ob 16.00 v župnijski cerkvi v Števerjanu. Števerjan, 14. septembra 2012 Priznano pogrebno podjetje Preschern 16 Petek' 14- septembra 2012 APrimorski r dnevnik RUDIČ NE BO VEČ TRENIRAL ZAGREB - Sloviti vaterpolski trener Ratko Rudic se je po osmih letih poslovil z mesta selektorja hrvaške reprezentance, v prihodnosti pa bo športni direktor hrvaške izbrane vrste, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu osvojila zlato kolajno. «Na trenerski klopi sem že dolgih trideset let. Čas je, da priložnost dobijo mladi trenerji. Še vedno imam dovolj energije, kar želim dokazati v novi vlogi,» je med drugim dejal Rudic. GALLINARI JE OPTIMIST RIM - »Če bo zdrav, bom vedno rad igral z reprezentanco,je povedal košarkar NBA moštva Denver Nuggets Danilo Gallinari. Dobro možnosti so torej, da ga bomno prihodnje leto videli na Euru v Sloveniji, na katerem bo skušala doseči Italija odmevno uvrstitev, ki jo pogreša že dolgo let. «Azzurri» so bili v kvalifikacijah nepremagani, Gallinari pa je prepričan, da lahko presenetijo tudi na sklepni fazi EP. »Smo dobra skupina in imamo dobrega trenerja,« je še dejal Gallinari. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu V NEDELJO NA IGRIŠČU TUDI HANDANOVIČ MILAN - Slovenski vratar Samir Handa-novic, ki je zaradi poškodbe izpustil reprezentančni tekmi s Švico in Norveško, bo v nedeljo dočakal debi v dresu Interja v A-ligi. Z novim klubom bo v 3. krogu gostoval pri Torinu (tekma se bo začela ob 20.45). Han-danovic, ki je miroval po operaciji meniskusa, se je ta teden pridružil soigralcem in redno treniral. KOLESARSTVO - Slovenski zmagovalec Trofeje ZSŠDI odslej v moštvu Saxo Bank Kump s Contadorjem Marko Kump, prvi in do zdaj edini slovenski kolesar, ki je prešel skozi lo-njerski cilj Trofeje ZSŠDI z dvignjenimi rokami, bo v naslednji sezoni kolesaril s slavnim Albertom Contadorjem v ekipi Saxo Bank-Tinkoff Bank. Vodja danske ekipe Bjarne Riis je izjavil, da je Kump talentiran in popoln kolesar, ki izstopa predvsem v težkih enodnevnih dirkah. Riis je še dodal, da lahko postane Kump odličen kolesar predvsem za spomladanske dirke, zelo močan je namreč bodisi v gorskih vzponih bodisi v šprintih. Štirindvajsetletni Kump je pritegnil pozornost Riisa predvsem s svojimi letošnjimi odličnimi nastopi (sedem zmag) v dirkah za Europe Tour, kjer trenutno zaseda prvo mesto pred Italijanom Danilom Di Luco. »To je prvič, da se slovenski kolesar povzpne tako visoko na tej lestvici,« je potrdil Bogdan Fink, direktor novomeške ekipe Adria Mobil. Kaj pa menite o prestopu Kum-pa v Saxo Bank? »Pri Adria Mobil se vsi veselimo tega prestopa. Prepričan sem, da se bo Kump izkazal tudi v tako prestižni ekipi, kjer bo imel priložnost trenirati z vrhunskimi kolesarji.« Z ekipo iz Novega Mesta je Kump kolesaril od leta 2007 do leta 2010, ko je med drugim slavil v Lonjerju in na dirki po Flandriji v kategoriji Under 23. Leta 2011 je kolesaril za špansko ekipo Geox, ki pa je po koncu sezone propadla. V svojo sredo ga je letos ponovno sprejela ekipa Adria Mobil. Njegovi uspehi in uspehi ostalih članov ekipe, so pripomogli k temu, da se je Adria Mobil povzpela na začasno 10. mesto med ekipami v Europe Tour in kot nam je Fink ponosno povedal: »Uvrstitev na deseto mesto med ekipami je najvišji dosežek do zdaj za slovensko ekipo.« Je torej sezona za vašo ekipo pozitivna? »Do zdaj je bila nad pričakovanji. Na začetku smo računali na uvrstitev v prvo dvajseterico. Trenutno deseto mesto je le potrditev, da delamo zelo dobro in imamo homogeno ekipo.« Po zaslugi te uvrstitve bo Adria Mobil v nedeljo nastopala na svetovnem prvenstvu v nizozemski pokrajni SWRT lAJ soiP< m prijave na razpis sprejemamo do 20.9.2012 Podrobnejše informacije na Marko Kump na zmagovalnem odru Trofeje ZSŠDI leta 2010 v Lonjerju kroma Limburg na dirki porti času za ekipe. Dirka je novost za svetovno prvenstvo. Finka smo vprašali kateri je cilj ekipe. »Fanje so mi zagotovili, da bodo dali vse odz sebe. Računamo na uvrstitev na polovici lestvice (skupno nastopa 49 moštev, op. ur.)« Svetovno prvenstvo, ki se bo v različnih kategorijah pričelo v nedeljo (vrhunec, cestna dirka za moške, bo na sporedu v nedeljo, 23. septembra), bo omogočalo tudi drugim mladim slovenskim kolesarjem, da se izkažejo in se tako borijo za prestop med profesionalce. Dvema je to že uspelo. Luka Me-zgec bo prihodnje leto branil barve ekipe Argos Shimano, Jan Polanc pa barve Lampre, kjer pa ne bo več Boruta Božiča, ki bo prestopil v ekipo Vacansolei. Edvin Bevk ŠPORTNI RIBOLOV TPK Sirena: organizator in zmagovalec Davis cup: polfinalna obračuna GIJON, BUENOS AIRES - Konec tega tedna bosta Buenos Aires in Gi-jon gostila polfinalna teniška dvoboja svetovne skupine v Davisovem pokalu. Argentinsko-češki obračun bosta odprla Juan Martin Del Potro in Radek Šte-panek, špansko-ameriškega v Gijonu pa David Ferrer in Sam Querrey. V argentinski prestolnici bodo domače barve zastopali še Juan Monaco, Carlos Ber-locq in Eduardo Schwank, češke pa Tomaš Berdych, Lukaš Rosol in Ivo Minar. Španija bo v Gijonu nastopila brez svojega prvega igralca Rafaela Nadala. V njegovi odsotnosti bodo poleg Ferrerja igrali še Nicolas Almagro, Marcel Granollers in Marc Lopez, za ZDA pa poleg Querreyja še John Isner ter brata Bob in Mike Bryan. Nastop čaka tudi Italijo. V dvoboju za obstanek v svetovni skupini se bo v Neaplju pomerila s Čilom, ki ga je s 4:1 premagala tudi lani v gosteh. Takrat se je dvoboj odvijal na cementni podlagi, tokrat bo na pesku, tako da so »azzurri« še bolj favorizirani. Najboljši igralec Čila Paul Capdeville je šele 161. na svetu, najboljši Italijan Andrea Seppi pa je 26. Drugi Italijan v singlu bo Fabio Fognini. V TRSTU Športe bodo otroci spoznavali z olimpijkami TRST - Skupina Stelle Olimpiche, ki združuje nekdanje in sedanje olimpijke, prireja v nedeljo, 16. septembra športno prireditev »Gioca Estate con le stelle« z olimpijskim pridihom. Otroci in otroci s posebnimi potrebami od 5. do 15. leta starosti se bodo lahko preizkusili v skokih v vodo, vaterpolu, gimnastiki, triatlonu, lokostrelstvu, metu kopja, skoku v višino in v daljino, namiznem tenisu, sabljanju, jadranju in veslanju. Glavni del športne prireditev bo stekla na kopališču Ausonia, jadranje in veslanje pa na sedežu Lega Navale: vsak otrok bo lahko izbrane panoge preizkusil pol ure (preizkus jadranja bo trajal nekoliko dlje), demonstrirali pa bodo tudi olimpijci. Vpisovanje bo ob 10.15, demonstracije olimpijcev - med njimi bo tudi Giovanna Micol, ki se je udeležila OI v Londonu, sabljačica Margherita Granbassi, igralec namiznega tenisa Ettore Malorgio, član Krasa in udeleženec OI v Sydneyu - ob 11.20 do 12.00 in od 14.00 do 15.00, preizkus športnih panog za vpisane otroke pa ob 12.00, 14.00, 15.00 in 17.00. Gre za dobrodelno pobudo, saj bodo izkupiček namenili ONLUS ABC (Associazione Bambini Chirurgici), ki deluje v tržaški otroški bolnišnici. ODBOJKA - Slovenci so v prvi tekmi 2. kvalifikacij za EP 2013 premagali Švedsko s 3:0 (22, 13, 12) in si že zagotovili najmanj dodatne kvalifikacije. Disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi tekmami v deželnih nogometnih amaterskih ligah je športni sodnik med drugimi s prepovedjo igranja za dva kroga kaznoval tudi igralca Juventi-ne Mattea Airoldija, za en krog pa igralca Vesne Alberta Kerpana. Oba sta bila v nedeljo izključena. med U16 V tržaškem pristanišču Cartubi je potekalo tretje kvalifikacijsko tekmovanje mladinskega pokrajinskega prvenstva v panogi palica s pomola. Poleg najmlajših kategorije cicibani so tekmovali še borbeni in številni under 13 ter dva ribiča kategorije under 16, oba pripadnika Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Tekmovanja se je udeležilo precejšnje število mladih ribičev iz celotne tržaške pokrajine. TPK Sirena pa so tokrat zastopali štirje mladi ribiči, in sicer Andrej Milič in Ilian Emili v kategoriji under 13, Mathias Macor in Vanja Zuliani pa v kategoriji under 16, ki sta osvojila prvo in drugo mesto. Dan zatem pa je ribiška sekcija Sirene uspešno organizirala tudi tretje tekmovanje pokrajinskega prvenstva v panogi lov s palico s pomola, kategorjia seniores. Tekmovanje je potekalo vedno v pristanišču Cartu-bi, zaznamovalo pa ga je izredno bogat ulov. Sledilo je nagrajevanje na tržaškem sedežu federacije FIPSAS, ki se je zaključilo z zasluženo zaku-sko. (O.S.) Križani na plavalnem mini maratonu v Kopru, razmišljajo pa tudi o svojem V nedeljo je v organizaciji Plavalnega Kluba Koper v sklopu 8. Dnevov slovenskega plavanja, potekal ze tradicionalni 28. plavalni mini maraton. Prireditve, točneje mini maratona, se je udeležila tudi skupina devetih Križanov, ki jih veže ljubezen do daljinskega plavanja v odprtih vodah, še posebno v morju. Na maratonu, razdaljo približno 1100 metrov iz koprskega mestnega kopališča do kopališča v Žusterni, so vsi Križani priplavali med 20 in 30 minutami. Časi so kar solidni, če pomislimo, da skupino sestavljajo štirideset in petdesetletni rekreativci. Nekateri od njih so vadili med celim letom. V zimskem času tudi v bazenu ali v morju z neoprenskim plavalnim dresom. Vsi drugi, tudi taki, ki se tekmovanja niso mogli udeležiti, so posamezno ali v majhnih skupinah med poletjem vadili v morju, pod Križem, na Soniku, Mulu (kriški portic) in Brojenci. Posebnost skupine, ki šteje 13 članov in se je že četrtič udeležila koprskega maratona, je v tem, da so vsi Križani. Igra, plavanje, potapljanje in skoki v vodo iz otroških let na Mulu so njihova vezna nit. Ljubezen do domačega morja želijo spet izpričati naslednje poletje, ko nameravajo organizirati kriški maraton na razdalji 2300 metrov, od kriškega Mula do Brojence. ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji / ŠPORT Petek, 14. septembra 2012 17 ODBOJKA - Jutri na pokalni tekmi v Castelfrancu prvi uradni nastop Sloge Tabor Televita Kakovostnejši treningi obetajo uspešno sezono 39. POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV Predstavila se bodo tudi dekleta Zaleta C Med moškimi nastopata tudi Olympia in Sloga Jutri in v nedeljo bo repenska telovadnica v organizaciji ŠZ Sloga gostila že 39. Pokal bazoviških žrtev, ki bo prvi uradni preizkusni kamen za tri naše ekipe. V ženski konkurenci bo nastopil Zalet C, pri moških pa Sloga (skupna ekipa Sloge Tabor in Sloge) ter Olympia. Pričakovanje vzbuja predvsem delno prenovljena članska ekipa Zalet C, ki bo svoj krstni nastop v sezoni doživela prav na turnirju (prva tekma jutri ob 14.30). Doslej so varovanke Edija Bo-sicha (in pomožnega trenerja Andreja Pertot) posvečale veliko pozornosti predvsem atletski pripravi, od prejšnjega tedna pa so začele z uigravanjem in tudi preskusom nekaterih taktičnih variant. »Po večtedenskem treniranju je utrujenost vidna, tako da ne vem, kakšen bo naš nastop. Z opravljenim delom, intenzivnostjo na treningih in tudi s pristopom pa sem zelo zadovoljen. Turnir bo nakazal predvsem, kje bo treba še delati,« je povedal trener Bosich. Ekipo sestavlja tačas deset igralk (Jara Colarich se bo pridružila decembra), tako da občasno pomagajo na treningih igralke 1. divizije. Od lanske garniture igralk svoje razpoložljivosti niso potrdile krilna na-padalka Alice Spangaro, libero Neža Ka-pun in podajalka Giulia Antognolli. Vlogo libera bosta na turnirju prevzeli izmenično Vera Balzano in Staška Cvel-bar, druga podajalka (in korektorica) pa bo Fanika Starec, ki je prestopila iz Dv C-ligo. Po pokalu bazoviških žrtev bo Zalet C nastopal naslednji teden tudi na memorialu Maver v organizaciji Kon-tovela (tam bo igral tudi Zalet D), čaka pa ga tudi nekaj prijateljskih tekem. Kot smo že poročali, letos ne bo deželnega pokala, ki je bil v prejšnjih sezonah generalka pred prvenstvom. Zalet C bo torej v novi sezoni nastopil z naslednjo garnituro igralk: Sabrina Bukavec (1982), Karin Crissani (1982), Staška Cvelbar (1983), Fanika Starec (1985), Jessica Štoka (1987), Jara Colarich (1988), Tanja Babudri (1989), Anja Grgič (1989), Vera Balzano (1991), Fulvia Gridelli (1995), Petra Grgič (1996). Organizatorji, ki turnir prirejajo v sodelovanju z ZŠSDI in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, so na ženski turnir povabili večkratnega zmagovalca Grobničana s Hrvaške in ekipo iz Zreč, od moških ekipa pa bosta na troboju ob domačinih igrala Mežica in pomlajena ekipa Olympie. Nagrajevanji obeh turnirjev bosta ločeni, za ženske torej že jutri približno ob 19.30, za moške pa v nedeljo približno ob 15.00. Spored Ženske Jutri v Repnu: 14.30 Zalet C -Grobničan (Hrv); sledi Zreče (Slo) - Zalet C; sledi Zreče (Slo) - Grobničan (Hrv). Moški V nedeljo v Repnu: 10.30 Olympia - Sloga; sledi Sloga - Mežica (Slo), sledi Mežica (Slo) - Olympia. MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL - V Celovcu S FJK štirje igralci in trener R. Jakomin Danes in jutri bo Celovec gostil Mladinske igre treh dežel, športno tekmovanje za mlade športnike in športnice iz Furlanije Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. Športniki in športnice do 15. leta starosti tekmujejo v šestih športnih panogah: atletiki, namiznem tenisu in tenisu v konkurenci fantov in deklet, v košarki in nogometu za fante ter v odbojki za dekleta. V deželnih reprezentancah bodo tudi štirje člani slovenskih klubov v Italiji in trener. Pri košarki sta si mesto med 12 izbranimi petnajstletniki izborila igralca Brega Giacomo Crismani in Lenard Zobec, pred odhodom pa je izpadel Luca Gelleni (Breg). Prvo trenersko izkušnjo z deželno reprezentanco pa bo v Celovcu okusil slovenski trener Roberto Jakomin, letos pomožni trener mladinske ekipe Brega U17, v kateri bodo igrali tudi vpoklicani breža-ni. Reprezentanca, delno prenovljena v primerjavi s tisto, ki je nastopala na trofeji dežel aprila letos, je pred Mladinskimi igrami trenirala trikrat. Štiričlansko reprezentanco namiznega tenisa bo dopolnjevala igralka Krasa Claudia Micolaucich, ki bo letos članica ekipe v A2-ligi. V namiznem tenisu se bodo posameznice pomerile v posamični in ekipni konkurenci. V deželno žensko teniško ekipo pa je bila vpoklicala tudi Jessica Varljen, igralka Gaje, ki je pred dnevi osvojila pokrajinski naslov 4. kategorije, poleti pa je bila uspešna na različnih turnirjih te kakovostne kategorije. V minuli sezoni je bila nosilka ekipe, ki je napredoval v D1-ligo. Roberto Jakomin kroma GORSKO KOLESARSTVO Kolesarji Devina tudi na stopničkah Gorski kolesarji Devina so se preteklo soboto pomerili na prvi tekmi za pokal Junior Cross, ki je lažja različica trofeje Junior Bike. Proga v kraju Ca-sasola di Maiano pri Vidmu je bila lahka in brez tehničnih ovir. Med 112 kolesarji so kolesarji Devina zbrali tudi dve uvrstitvi na stopničke. Vrstni red: G1: 4. Petra Godnič; G2:1. 3. Daniel Moimas; 9. Vanja Ra-žem; 18. Alessia Mastrangelo; G4:2. Peter Chenda; G5: 6. Jan Godnič ; G6: 21. Max Zannier; 23. Ivan Braico (vsi Devin). Filip Hlede in Kristjan Stopar, novi domači okrepitvi Sloge Tabor Televita v letošnji sezoni kroma Z jutrišnjim pokalnim nastopom v Castelfrancu venetu se bo uradno začela sezona odbojkarjev Sloge Tabor, ki so lani uspešno dosegli obstanek v državni B2-ligi, letos pa bodo v isti ligi nastopili z okrepljenim moštvom. »Vsako prvenstvo je poglavje zase, dosti je tudi odvisno od moči nasprotnikov,« pred prevelikim optimizmom svari trener Lucio Battisti, ki pa vseeno priznava, da so obeti dobri. »Sezono začenjamo gotovo bolj samozavestni, igralski kader je kvalitetnejši in to se pozna tudi na treningih, ki so boljši in je na njih ritem višji. Pri tem daje svoj doprinos tudi Milutin Iva-novic, srbski trener ene naše mladinske ekipe, ki sicer ne more igrati v B2-ligi, a trenira z nami in je zelo dober igralec. Pomaga tudi to, da bodo letos izpadle tri ekipe, torej ena manj kot lani,« razmišlja na glas potrjeni trener Sloge Tabor. Battisti je zadovoljen z okrepitvami Filipom Hlede-tom, Stefanom Sirchom in Kristjanom Sto-parjem. Veseli ga tudi, da Vasilij Kante po poletni operaciji zelo hitro okreva in bo predvidoma začel prvenstvo dobro pripravljen. Edino kar obžaluje je to, da ne bo mogel računati na Andreo Vatovca, ki zaradi službenih obveznosti za zdaj (in kot kaže tudi vnaprej) ne more igrati za Slogo Tabor. »V vlogi krila imamo Ambroža Peterlina, Davida Cettola in Matevža Peterlina, Stopar in Kante pa vesta, da bi lahko po potrebi v tej vlogi igral tudi eden izmed njiju,« je povedal Battisti. Naša ekipa ni doslej odigrala niti ene tekme za trening, zato je pred pokalnimi nastopi še daleč od optimalne stopnje ui-granosti. »Z uigravanjem smo šele začeli. Tekme bodo koristne, da preverimo, katere so naše šibke točke,« pravi še trener našega drugoligaša. Nasprotniki so pra- vega kova. Na papirju je najšibkejši mestni tekmec FerroAlluminio, s katerim se bodo prvič pomerili prihodnji četrtek v Rep-nu. Jutrišnji gostitelj Castelfranco, lanski direktni tekmec Sloge Tabor za obstanek, se je okrepil z izkušenim korektorjem Fusa-rom in lanskim trenerjem Sarmeole, ekipe, ki je napredovala. Za Montebelluno, že lani je bila solidna, še naprej igra levoroki korektor Maniero. Uvrstitev v naslednjo fazo, kajpak, ni prioriteta, zmagovati pa je seveda vedno spodbudno. Spored tekem: 1. krog, jutri Castel-franco - Sloga Tabor; 2. krog, četrtek, 20.9 . Sloga Tabor Televita - FerroAluminio (20.30); 3. krog; sobota, 22.9. Sloga Tabor Televita - Montebelluna (20.00); 4. krog, sobota, 29.9. Sloga Tabor Televita - Ca-stelfranco (20.00); 5. krog, četrtek, 4. 10. FerroAlluminio - Sloga Tabor Televita (20.30); 6. krog, sobota, 7.10 Montebellu-na - Sloga Tabor Televita KOSARKA K2sport: danes prvi četrtfinalni tekmi Danes prvaDanašnji tretji dan košarkarskega turnirja K2sport v organizaciji ŠZ Dom bo namenjen četrtfinalnim dvobojem. Zelo zanimiv bo današnji derbi med Jadranom in Bregom (ob 21. uri), za Jadran bo to sploh prvi uradni nastop v letošnji sezoni. Še prej, ob 19.00, se bosta pomerila Fogliano in Ajdovščina. Preostali dve če-trtfinalni tekmi bosta v ponedeljke, ko se bo Sokol (ob 19. uri) pomeril s krminsko Albo, Bor (ob 21.00) pa z goriško Ardito. Polfinalni tekmi bosta prihodnjo sredo, tekmi za 1. in 3. mesto pa prihodnji četrtek. □ Obvestila ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi starše letnikov 2001 in 2002 na informativni sestanek, ki bo v sredo, 19.9. ob 16.30 v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 potekali ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9 v občinski telovadnici S.Klabjan v Dolini. AŠZ SLOGA sporoča, da prireja treninge za najmlajše v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer: tečaj mini odbojke s poudarkom na gibalnih spretnostih ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.45 do 19.00. Začetek: v torek, 18. septembra 2012; dečki letnik '99 in mlajši torek in četrtek od 14.30 do 16.00; deklice letnik '00 in mlajše torek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.00 do 17.45. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da sprejema do konca tega tedna prijave na začetniski tečaj kotalkanja, ki poteka na kotalkališču v Repentaborski ulici vsak dan od 16. do 17. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. ŠD KONTOVEL, odsek ritmična telovadba, vabi deklice od 4. do 8. leta na prvi trening, ki bo v ponedeljek, 17. septembra 2012, ob 17.00, v telovadnici na Kontovelu. Urniki treningov: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 3385000643. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR v sodelovanju z ZSSDI vabita učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šola na uvajanje v atletiko ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 (16.30 - 17.30) in četrtkih od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra 2012.Vadba bo potekala na stadionu 1. Maja in na atletskem igrišču na Kolonji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR v sodelovanju z ZSSDI vabita učence 1., 2. in 3. razredov osnovnih šola na ure športne vzgoje ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra 2012. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi vse osnovnošolske otroke (deklice in fantki od letnika 2002 do 2006) k spoznavanju košarke. Tečaj bo razdeljen na dve skupini, ki jih bosta vodili Tamara Vecchiet in Tine Krašovec. Sestanek v petek, 14. septembra ob 16.30, v dolinski telovadnici. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. SHINKAI KARATE CLUB sporoča datume in urnike treningov v mesecu septembru: vsak torek in petek začenši s torkom 18. 9., barvani pasovi 18.00-19.00, odrasli 19.00-20.00. V tem urniku bodo tudi odprta vrata za zainteresirane začetnike. Informacije: 338-7281332 (Sergij), 334-6218712 (Vida). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja : info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 348 1334086 (Erika) ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. Jadran in Zalet na pripravah v Postojni Košarkarji Jadrana in odbojka-rice Zaleta so se od 2. do 9. septembra pripravljali na novo sezono v Postojni. Košarkarjev je bilo 41 (Sokol U14, Jadran U15 in U17), odbojkaric Zaleta pa 34 (U16 in U18). Vsi so trenirali dvakrat dnevno, s tem da so večinoma trenirali v dvoranah, za atletsko pripravo pa so izkoristili prenovljeno atletsko stezo. Košarkarje so vodili Erik Piccini, Zoran Lazarevski, Peter Brumen in Mario Gerjevič, od-bojkarice pa so vodili Martin Maver, Saša Smotlak, Erik Calzi in Rajko Petejan. Tako košarkarji kot odbojkari-ce so ob koncu priprav odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Priprav se je udeležila tudi združena ekipa Pallacanestro Trieste/Ja-dran Team 98, s katero trenirajo nekateri igralci Jadrana. Ob Gerjeviču je ekipo vodil še Stefano Comuzzo, pomožni trener pa je Derik De Polo. tV tv tVtVtV Petek, 14. septembra 2012 Stran pripravljajo: „ „. „. Igor, Lako & vile&vampi St. 1 1 SLIKOVNA KRIŽANKA (teniške legende) KIM NOVAK ROMUNSKI SLIKAR / IZRAŽA GNUS, ZOPRNOST NEGOVALKA ROK VODNA RAZTOPINA, KI SE RABI V FOTOGRAFIJI NAUK OZVOKU ERIC CLAPTON NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK LIKVIDACIJA PODJETJA, "FALIMENT" ROPAR, KRADLIIVEC FRIEDRICH SCHILLER UNITED NATIONS DESNI PRITOK SAVE SLOV. SMUČ. (VERONIKA) ANGLEŠKI PISATELJ JOYCE POSTELJNO PERILO STEVEJOBS ZA PRIJATELJE ZGORNJA OKONČINA PRISTANIŠČE V ŠPANIJI SPODNJI DEL PROSTORA PERJE PRI REPI MESTECE V FRANCIJI NAPAKA, DEFEKT KRATKA, ŠALJIVA ZGODBICA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ŠTEVILO ZA PAR POTUJOČI GRŠKI PEVEC TRSKA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH JED IZ DROBOVINE JADRANSKI OTOK KAREL ŠIROK POKLON VIR UMETNE SVETLOBE ČISTO PREMOŽENJE POTPURI ZA ZBOR IZ LJUDSKIH PESMI NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA IRAŠKI IN TUDI KRALJ SAUDSKE ARABIJE ITALIJANSKA PESNICA, NOBELOVKA NEGRI SKERK ALBIN EDEN, PARADIŽ / KRATEK ODGOVOR PREROČIŠČA SLOVARČEK - FEJSAL = iraški kralj (1885 - 1933) in tudi kralj Saudske Arabije (1904 - 1975) • FIKSIR = vodna raztopina natrijevega tiosulfata, rabi se v fotografiji KIRAS = prsni oklep brez rokavov srednjeveških konjenikov • RETRA = kratek odgovor preročišča • STERIADI = romunski slikar, loan Alexandru (1880 - 1956) MALA "SLIKOVNA" ZBOR DEVETIH PEVCEV VELIKE KRVOLOČNE ZVERI MAKEDONSKO KOLO NEKDANJI IT. NOGOMETAŠ IN REPREZENT. (SEBASTIANO) SESTAVIL LAKO METODA, RAVNANJE ZAČETEK OTVORITVE IME VEČ PAPEŽEV IZBRANA DRUŽBA RIMSKI DRŽAVNIK, ... STAREJŠI OTROŠKI VOHALNI ORGAN RIMSKA BOGINJAJEZE HUNSKI VLADAR OLIMPIJSKE IGRE VELIK MORSKI SESALEC ITALIJANSKI PESNIK IN KOMEDIOGRAF (LODOVICO) PRVA SLOV. FILMSKA IGRALKA, ... RINA ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA EKBERG BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVARČEK - ARIOSTO = italijanski pesnik • NELA = nekdanji italijanski nogometaš in reprezentant, največ let igral pri Romi ŠAH (Borislav Ivkov) B. Ivkov - A. Ingerslev (Moskva, 1956): 32. ? Borislav Ivkov (rojen leta 1933 v Beogradu) je bil v obdobju 1955 -1970 po Svetozarju Gligoriču najboljši šahist nekdanje Jugoslavije. Trikrat je bil jugoslovanski prvak in je večkrat igral na selekcijah za svetovni naslov. Z Jugoslavijo je nastopil na dvanajstih olimpijadah in je osvojil petnajst kolajn (posamično in ekipno). '(#83XH ti $3X1 +83® °9£ V) O-L 13! "S£ -'¿aH 9ߥ >£ Í8J +93® ££ zjxs Z£ :(9S6l) A3¡SJ36UI - AO^A¡ 'ije§ "MBL|S-t//// -od mm a ÍB3V 'luv 'aaey *>|aN '|o>| 'eu>|e 'eHueqiv 'au» '¡A3 'luopdDji 'Bjoi 'efjuoie 'mbi|S 'wo 'jbso 'B|Uv 'Bu¡qB>| 'jp 'siu 'ib 'u¡5 'jsuJiy 'sjiuBJV 'asajy 'edjabs 'dnjjs :ou -AOJopoA 'e)|uezjj)| e^sfpBuiqiuox '3!|oßu| uojuv-P/.'/s du ÍOJB» 'Bina 'is>|!s '10 '1° 'U!?BU 'BJI 'BiaN '0J0 '!Jßü '13U0U 'Bp!iv :ouadjopoa '„euArnuis,, b|bw Ma>pag su -og 'JBJ9 yjais 'saps e>l!uolAI '?!A35!ueAi UBJ09 :(fojoßz po) LjD)fflS DU .'B|BS 'SBJj» 'JBA>| 'B||p¡ 'JS| 'eflSEN 'afjBU '>|p 'ja>pag sjjog '.jBjg lyajs 'iej '1 -a '.ÍEjais 'bso 'Bqnfj '"n ">| 'jb| '•;) -g 'afo 'b>|0j 'jb>|| 'sa|as B>|!U0|/v 'D|A3S|u -ba| 'euj!^ 'uBJog 'pas 'suoiuji 'BAp 'fry '-j. -s :ouADJop -OA '(apuaßaja a^sjuaj) mjuezmi buao^is "3AJ.IS3U KOMBINACIJSKA KRIŽANKA (lako) Vpiši v lik vse spodnje besede. V sivih poljih boš dobil priimek irskega pisatelja in dramaturga, ki mu je ime George Bernard. 2 črki: AE - AT - DR -IM - MS - WA 3 črke: ACA - AKA - ALT -ANT - EVI - IDA - KNE - KOL -NEK - ONI - REM - ŠIN 4 črke: AKNA - ASTA - CIAN -OSAR - RACE - TORA 5 črk: ALKAR - AMBON - ARESE -ARIAS - ATILA - JOLKA - PETRA -RIMET - SARMA - SAŠKO - STRUP 6 črk: ARAMIS - ARIJEC -KABINA - SAVICA 7 črk: ATONIJA -INOCENC - LICEDOM 8 črk: ALBANIJA -IRHOVINA - USEDLINE 9 črk: VAN BASTEN 11 črk: TRISTOTINKA / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. septembra 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Ritem in Slamnik 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Lior-ni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7 V^ Rai Due V" Rai Tre 21.05 Film: La prima linea (dram., Bel-gija/Fr./VB/It., '09, i. R. Scamarcio) 23.00 Nočni in deželni dnevnik 23.40 Dok.: Percorsi (v. A. Scalfati) 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 16.00 Nan.: My Life 16.20 Film: Sandokan alla riscossa - La tigre e ancora viva (pust., It., '77) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.05 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Film: La valle delle rose sel-vatiche - Sorgente d'amore (rom., Nem., '07) 0.00 Film: Insomnia (triler, ZDA, '02, r. C. Nolan, i. Al Pacino, R. Williams) 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.15 Pravljica: Zlati prah 10.30 Lutk. nan.: Bisergora - Za bolezen je zdravilo 10.45 Odd.: Profesor Pustolovec 11.05 Kratki dok. film: Prvo tekmovanje 11.20 Nad.: Življenje kot v filmu 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum: Mehanizmi, ki spreminjajo svet? (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.20 Risanke 16.20 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Bolnišnica Golnik 17.50 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Graška gora poje in igra 2012, 2. del 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Poklic - Kmet (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 14.20 Zlati prah nostalgije - prvih 50 slovenske popevke (pon.) 15.15 Osmi dan (pon.) 15.50 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.15 Žogarija 16.45 Lynx magazin 17.10 Mostovi - Hidak 17.45 Črno-beli časi 18.00 Slovenski magazin 18.25 Knjiga mene briga 18.45 Dok. odd.: Od solz do smeha 19.50 Odbojka: Kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M), Slovenija : Nemčija, prenos iz Maribora 21.50 Nan.: Sodobna družina 22.15 Nad.: Polje krvi 23.10 Film: Morilec v meni Canale S (r Slovenija 3 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Rendez vous a Parigi (rom., Švica/Fr., '07) 16.30 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.30 Rotocalco: Supercinema 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.3511.15, 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 9.30, 10.30, 12.30 Poročila 8.10 10.40, 21.30, 22.45 Žarišče 8.25 19.25, 21.20 Beseda vo-lilcev 8.50 17.50, 19.30, 21.50, 23.20 Kronika 9.35 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.30 Poročila 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 23.30 Odmevi 17.00 Nan.: 90210 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Rubrika: Voyager -Delitti irrisolti (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: L'ultima parola O Italia 1 Koper 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: Arrivano Django e Sartana... e la fine (vestern, It., '70) 9.25 Rubrika: La Sto-ria siamo noi 10.25 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: I 4 del Texas (pust., ZDA, '63) 17.35 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 23.05 Film: Armageddon, incubo finale (zf, ZDA, '09) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Rebus 16.00 Vas tedna 16.30 Dok. oddaja - Sergio Endrigo 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Film: Skrivnost kitajskega zmaja 22.15 Dok. odd.: Miroslav Košuta 23.05 Arhivski posnetki La 7 Tv Primorka LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break (v. T. Panella) 10.55 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.45 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Pa-rodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cor-dier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Prime Suspect 23.40 Aktualno: Omnibus Notte 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 19.00 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Pogled 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Prostovoljstvo - Poslanstvo ali nuja? 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00, 22.15 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: La Basilica del Santo a Padova 12.30 Dok.: La Fortezza del Veronese 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Itinerari nascosti 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 An-tiche ville del Friuli Venezia Giulia 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Jacopo da Ponte e il Bassanesimo 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto „Giardino in so-gno a S. Pietroburg" 22.40 Aktualno: 20 minuti... 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: La signora di Shanghai (noir, ZDA, '48) 6.55 Risane in otr. Serije 8.05 Nan.: Grda račka 8.55 Misli zdravo 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.4015.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Cle-velandu 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Prekrokana noč (kom., ZDA/Nem., '09, r. T. Phillips, i. B. Cooper) 21.55 24UR zvečer 22.25 Film: Večno mlad (pust., ZDA, '92, i. M. Gibson, E. Wood) 23.00 Eurojackpot Kanal A licist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 13.50 16.35 Nan.: Semafor 14.20 Nan.: Will in Grace 14.50 Film: John Tucker, mrtev si (kom., ZDA/Kan., '06, i. B. Snow) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Smrtonosni let (akc., ZDA/VB/Romunija, '07) 21.50 Film: Oh v Ohiu (kom., ZDA, '06, i. D. DeVito) 23.30 Film: Dawn of the dead (zf, ZDA/Kan./Jap./Fr., '04) 7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Po- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Alenka Hrovatin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz oči v oči. Vodi Vida Valenčič. Gost oddaje Ruth Podgornik Reš; 12.15 Kuhajmo s filozofijo -pripravlja Makri Milič; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Jan Leopoli in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Sci-pio Slataper: Moj Kras - 13. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Med platnicami; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Rolling Stones 50; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnoba-zar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Do- bro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Pogovor z: Urbanistični inštitut RS; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; Nova elektronika: Polica, ameriška skupina; 21.00 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade: 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture: 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF - 1. modri; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 14. septembra 2012 VREME i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona a središče **antiaklona VREMENSKA SLIKA GRADEC 11/18 TOLMEČ O 7/19 Ol VIDEM o 10/25 O PORDENON 11/24 ¿s ä CELOVEC O 9/17 TRBIŽ O 4/13 O 4/13 KRANJSKA G. ČEDAD O 11/24 O TRŽIČ 9/17 O KRANJ 3 N. GORICA £ ,¿5 o 8/14 S. GRADEC CELJE 10/16 \ O MARIBOR o 10/16 PTUJ O M. SOBOTA 010/17 '¿h, O 8/15 Oy LJUBLJANA 10/18 k n. MESTO 10/16 KOČEVJE - o - ČRNOMELJ ZAGREB 10/16 O UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 11/16 tP ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo, zjutraj bo verjetno več oblakov, medtem ko se bo popoldne razjasnilo. Po nižinah bo pihala zmerna, ob obali pa precej močna burja. Danes bo v zahodni Sloveniji precej jasno, drugod delno jasno, na jugovzhodu države tudi pretežno oblačno. Tam bodo še možne manjše padavine. Burja na Primorskem bo popoldne slabela. J M. SOBOTA 010/21 Zaradi območja nizkega zračenga pritiska nad Apeninskim polotokom bo v petek nad našo deželo pritekal še vedno razmeroma vlažen zrak v visokih legah, bolj suh z burjo pa v nižjih plasteh. Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo ciklonsko območje. Hladna fronta se počasi pomika nad osrednji Balkan. S severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje hladen in še vedno precej vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.18 Dolžina dneva 12.35 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 34.45 in zatone „ ob 18.06 bioprognoza Vremenski vpliv bo sprva še močno obremenilen, čez dan pa bo splošna obremenitev slabela in v noči tudi večinoma ponehala, okrepljene pa bodo ostale nekatere bolezenske težave. Priporočamo večjo previdnost. rchz^ morje Morje je močno razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. plimovanje Danes: ob 4.08 najnižje -63 cm, ob 10.29 najvišje 52 cm, ob 16.28 najnižje -38 cm, ob 22.18 najvišje 46 cm. Jutri: ob 4.32 najnižje -62 cm, ob 10.55 najvišje 57 cm, ob 15.59 najnižje -43 cm, ob 22.49 najvišje 42 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........9 2000 m . 1000 m............8 2500 m . 1500 m............3 2864 m . . .1 .-1 .-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v visokogorju 6,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER A. Ping Pong Contest linole! < prijavi ee no uiuiui ofi direktno v < .mont< centru ontedororreetime.it ntru montedoro! nacrade in cadcct za wie prisotne icralno območje zo na jm lasje 4 *)■*!> time.it - Brezplačno parkirišče