številka 202
TRST, v četrtek 23. julija 1908
Tečaj XXXIII
« IZHAJA VSAKI DAM —
tidl flb nedeljah In prazniki i ob 5., sb panadeljkih ab 9. zjutraj. PeaamlCne štev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-5 čin i, Dornbergn itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obraie oglase po 8 »t. mm, c-smrtnicc, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka s »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti Je moč I
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijska gospodska zbornica.
DUNAJ 22. Nujnim potom bo prišli na dnevni red današnje s*>je zakon o državnih elugah, melioracijski zakon in zakon o podržavljenju češke severne železnice. Zbornica e enoglasno odobrila sklep proraračunske komisije gospodske zbornice, da se davek na sladkor ne zniža.
Zbornica je nato v>prejela melioracijski zakon, zakon o državnih slugah in po daljši debati zakoniki načrt o podržavljenju češke severne železnice.
Po izvolitvi speci;alne komisije za zakonski načrt o zavarovanju delavcev je bila seja zaključena. Prihodnja seja se napove pismenim potom.
Sankcijoniran zakon.
DUNAJ 22. ,,Wiener Zeitung" je danes priobčila sankcijonirani zakon glede zvišanja domobranskega rekrutnega kontingenta.
Nadomestna volitev.
LVOV 22. Na včerajšnji nadomestni molitvi v križanovskem kmečkem volilnem okraju je bil na mesto namestnika grofa Potockega enoglasno iavoljen deželnim poslancem veleposestnik grol' Edva-d Mvcielski.
Poneverjenje.
.BUDIMPEŠTA 22. Pri hranilnici v M i-Školču je viši knjigovođ a Farkas, ki je pred šestimi tf dni šel na dopust poneveril 134,000 K. Far k a š ni pobegnil v San Francisko, kakor se je govorilo, ampak se bržkone skriva kje v Evropi,
Minister KoSut.
KARLOVI VARI 22. Trgovinski minister •,e danes zjutraj odpotoval v Budimpešto.
Kardinal umrl.
RIM 22. Kardinal Karlo Nocella je danes popoludne umrl.
Nesreče na železnici.
PARIZ 22. Kakor poročajo iz Chau-jooLta (dep. Haute Marne) je bil povodom železniške nesreče pri Chateau Villainu en nadzornik usmrten, 14 potnikov pa ranjenih.
CHARLE VILLE 22. Na lokalni progi Chateau ParBien je zdrknil s tira vlak, pri čemer je bilo pet oseb ubitih, štiri pa ranjene,
PAMPLONA 22. Pri postaji Carrascal, proge ki vodi v Zarag030 je pričel goreti tovarni vlak. Zgoreli so vsi vagoni. Promet ca progi je ustavljen.
Is Maroka.
PARIZ 22. Kakor javlja „ Petit Paritrien" iz Tangerja. je Rai3uli zagotovil protusultanu Mulej Hafidu podporo sosednih gorskih redov, za slučaj, da maršira do Tangerja.
Bolezen kitajskega cesarja.
SANGAJ 22. (Nemška kab. družbaj. vStanje cesarjevo ni povoljno. Jetika napreduje, vendar še ni, ako ne nastopijo komplikacije, neposredne nevarnosti za njegovo življenje. KJjub temu se že razpravlja o vprašanju nasledstva.
Finski deželni zbor.
PETROGRAD 22. Novi finski dežrlni zbor se sestane dne 1. avgusta,
Rusija.
Gibanje v armadi.
BEROL1N 22. „Berliner Tagbatt" poroča iz Petrograda: Med vojaki moskovskega vojaškega okrožja so odkrili nevarno revolu-
PODLISTEK.
3
Pošteni tat.
— Spisal F. M. DOSTOJEVSKI},
fl/. ruskeera.)
Ko sem šel iz 6lužbe, mi je rekel Aleksander Filipovič, moj gospod (zdaj je rurtev; Bog mu daj večni mir in pokoj !): Zelo sem zadovoljen s teboj, Ahtafij. Kadar se zopet vrnemo z dežele, te ne pozabimo, te zopet vzamemo. Za strežaja sem bil na stavljen pri njem — dober gospod ! Umrl je v istem letu. Nekaj denarja sem imel, mislil sem se torej malo izpočiti in najel sem si kotiček pri neki starki. Imela je samo ta prosti kotiček. Preje je bila pestunja, zdaj je žirela sama od svoje pokojnine.
Kaj mislite, gospod ? Pridem zvečer nazaj — iskal sem nekega znanca — in prvega zagledam Emeleja; ta je sedel v avo-em kaftančku na mojem kovčku, poleg sebe icariraoo culšco, in je čakal na-me... iz dolgega časa si je bil vzel molitvenik od stare in ga držal narobe. Našel me je! Roke so mi omahnile. Tu se ni dalo nič napraviti.
t
mmmm NAROČNINA ZNAŠA
s» vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa nir
ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprav* ne ozira, lutialu si uAtlJak« U<uJ« „BDDIOSTI" atu«: lttM m 580, »«1 leta 3 «0 ■ ■ ■
Vsi dopisi naj se po§iljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma m M sprejemajo Is rokopisi ss se vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dem) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poltao-hranllnllni ralun It 841 652, TELEFOM It 11-57.
cijonarno gibanje/ Zaplenjena je bila velika množina revolucijonarnih spisov, ki so bili razširjeni po vojašnicah.
Išl 22. Don Alfonzo Bourbonski in njegova soproga sta dospela semkaj obiskat ces-irjo in prince sinj o Gizelo Bavarsko.
Dunaj 22, Ministarski predsednik baron Bsck se poda jutri v Išl. OJ tam odpotuje za nekoliko časa v Karlove vari.
Kodanj 22. Predsednik Fallieresje odpotoval v Stokholm.
Carigrad 22. Ministerstvo se je danes preosnoralo. Velikim vezirjem je imenovan Saidaher, vojnim ministrom pa Omer Rušdi paša.
London 22. Umrl je tukaj sir Kandal Cremer. člen parlamenta in utemeljitelj mednarodnih mirovnih konferenc. .
miloščeni. Dalekovidni turski in drugi tukajšnji krogi, ki gibanje nepristransko opa zujejo in presojajo, se strinjajo v tem, da je treba za omejitev gibanja kaj storiti. Gotovo je. da so navadna|sredstva ki se jih je prej uporabljajo in se jih tudi sedaj poskuša, kakor »o : avansirania, odlikovanja in izgoni, to pot popolnoma odpovedali. Kak ukrep v
službujoči gospici je izročil brzojavko in pet kron ter jej rekel: .Plačam tudi odgovor". Ona pa je izbulila oči in zmignila z rameni ter začela vračati denar, pridržanši si samo za brzojavko brez plačanega odgovora. Na ponovno opazko našega človeka, da plača tudi odgovor, mu jc odbrusila gospica: „non capisso Ščavo !u (ne umejem suženjskega je-
Gibanje v Turčiji.
BEROLIN 22. Iz Sofije javljajo: Glasom vesti, dospelih semkaj iz Carigrada, se je v S mirna spuntalo o00 reservistov, ki se niso . hoteli vkrcati za Solun.
SOFIJA 22. Iz Carigrada poročajo:! Policija je zaprla mnogo Armencev, med temi (Interpelacija poslanca tudi deklico najuglednijih armenskih rodbin.; v zbornici poslancev A
omenjem smislu je tudi radi tega nujno po-1 zika). Jeden uslužbencev, videči, da se ta trebeo, ker se je opustilo nadzorovanje vseh' 1 makedonskih komitejev in zasledovanje band.
SOLUN 22, Iz Vodene javljajo : KoJa-gasi Halil efendi je z dvema poročnikoma in stotnijo vojakov prešel v taborišče ustašev. Gibanje se čim dalje bolj razširja, oblastnije so brez moči.
SOLUN 22, V Seresu je bil umorjen topniški polkovnik Mustafa bej.
FRANKOBROD 22, Turško vojno ministerstvo je naročilo pri Mauserju v Obern-dorfu 15,000 karabink za kavalerijo.
Žaljenje mm jezika na poštnih h Drzojavnib urad
Na sumu so, da podpirajo mladoturškoj gibanje.
CARIGRAD 22. tukajšnji borzi radi senzacijonelnih n. pr. da je bila otomanska banka v Solunu vržena v zrak, zelo padli vrednostni papirji, vsled česar je propadlo mnogo manjših špekulantov,
CARIGRAD 22. V ollitu, ki ga je podmajor Niazi izdal na bolgarske. grške in srbske va-i ohridskega okraja v njihovem jeziku, se glasi med drugim: Nasveti, ki so vam jih dajale velevlasti ter Srbija, Bolgarija in Grška, so spravili domovino v sedanji žalostni položaj. Že 30 let delajo te balkanske
države na to, da vam pomagajo v kljub temu niso storile ničesar, nasprotno : poloiai se je poslabšal. Znajte, da te države ne mislijo na vas, marveč na se, da razdelijo našo domovino in da si prisvoje komad iste. Toda ne le te države sejejo neslogo med različnimi narodnostmi naše domovine, deloma je temu kriva tudi naša vlada. Niazi opominja krščansko prebivalstvo, naj opusti 6voja prejšnja posebna stremljenja in naj ne de'a za tuje države, marveč za lastno domovino. Ta dežela, pravi, je naša, in dokler živi le en Turek, ne dopustimo, da jo vlada kdo drugi. Namen nove organizacije je tudi, da vsak svobodno priznava svoje narodnost in svojo vero, pod pogojem, da se odpove prejšnjim aspiracijam, ki so ustvarile sedanje stanje. — Niazi da vse brez milosti obe-aitff ki se temu razglasu ne podvržejo.
Ti razglasi eo, kakor je samoobsebi umevno, našli le malo odmeva in tudi to le tam, kjer gospodarijo Niazi in njegovi ljudje. Razglasi so pa, ako bi Mladoturki imeli potrebno moč, oziroma jo dosegli, pripravni, da povečajo terorizem, ki so gA doslej izvrševali krščanski komiteji in bande,
CARIGRAD 22. Najnoveje ouote in demonstracije je uprizorilo moštvo, da izsili odpust iz vojaške 6lužbe, ki mu je že davno potekla, in častniki, da izsilijo svoje avan-siranje. Najnoveji atentati Mladoturkov so tukajšnje kroge osupnili. Bati se je nadaljnih atentatov, s katerimi žugaju Mladoturki za slučaj, ako bodo Mladoturki ki so sedaj v zaporu, kažnjeni in ako se jih ne izpusti na svobodo. Zato je pričakovati, da bodo po-
Mandića in tov. dne 17. julija Igo8).
javne c. k. urade v avstrijskem . .	! Primorju v obče, posebno pa v Istri, ki ne
včeraj in danes so na • je jgn0rjraj0 ja omalovažujejo jezik večine
govoric prebi?a!stva teh dežel, to je iezik hrvatski in slovenski, ampak se mu celo rogajo, in ga zaničujejo, spadajo tudi c. k. poštno-brzo-javni urad1'.
Kakor ga ni na centrali, to je, na ravnateljstvu poste in brzojava v Trstu nikjer ni-kakega vnanjega znamenja o našem jeziku, istotako je tudi pri veliki večini poštnih in brzojavnih uradov v pokrajini. Skoraj povsodi so samo italijanski ali italijansko-cemški napisi, pečati, tiskovine itd.
Mnogoštevilne tiskovine, proti plačilu ali brezplačne, ki iih rabiio poštni uradi v občevanju s strankami in medsebojno, so samo nemške ali nemško-italijanske! Ako jih je kj°, ki so — po sili — tiskane v hrvatskem ali slo venskem jeziku, tedaj je pa naš jezik na tretjem, to je: na zadnjem mjestu. Nu, na sramoto javne oblasti se t» naš jezik nikjer ne nazivlje tako, kakor bi se ga moralo nazivati, ampak porogljivo in zaničljivo z „ilirskim", „sklavskim" (suženjskim), kakor je razvidno iz priloženih uradnih tiskovin pod '/i—7e« A take tiskovine se ne rabijo samo v notranjem poslovanju z uradi, ampak so v rabi tudi v prometu s strankami, kakor so n. pr. prejemnice (Aufgabeschein) za priporočena pisma in dojavnice (Abgabe- in Aviso-sebein) za priporočena in vrednostna pisma, pakete in denar.
Istotako se poslužuje centrala v Trstu tiskanih naslovov za podrejene postne urade na jedino italijanskih ali nemških tiskovinah.
Radi roganja in šikaniranja od strani poštno brzojavnega 030bja toliko na centrali, kolikor v pokrajini s hrvatskimi ali slovenskimi strankami, ki zahtevajo pravio svojemu jeziku ali ki se poslužujejo svojeg * jc-zika, je v naših javnih novinah neprestanih to že h in pritožeb. Vsi ti neredi se dogaia?o jedino radi nepoznavanja našega jezika ol strani službujočega osobjq.
Da ne gremo daleč nazaj, navesti hečemo v tem pogledu samo dva slučaja, ki sta se dogod la poslednje doi. in sicer jeden v Puli, drugi v Trstu,
Dne 30. junija t. I. je došel neki naš človek na glavni poštni urad v Puli. Tam
Zakaj ga nisem zapodil preje ? Vprašal sem tore]: Ali si prine3el seboj potni list. Emelej
Nato sem se usedel, gospod, in pov-darjal. Ali me bo ta potepuh veliko nadlegoval ? Jesti mora, sem si mishl« Košček kruha zjutraj — da bo bolj drčalo, kupim kako čebulico zraven ; zvečer takisto čebulo, malo piva pa malo kruha, če bo hotel kruha. In če pridem kdaj kako do ščija (zeljnata juha), potem bova oba sita do vratu. Jaz za svoj del ne jem veliko in pijanec, saj to je znano, ne je skoro nič — samo če ima svoje žganje! S pijačo me bo seve pritiskal.. Ko sem tako premišljeval, gospod, mi je prišlo na mar, da bi jaz ne mogel biti vesel svojega življenja, ko bi Emeleja ne bilo več. Sklenil sem namreč, da postanem njegov dobrotnik — hočem ga, sem si mislil, obvarovati slabega konca, ga odvaditi pijače. Le počakaj, Emeljanuška! Dobro; lahko osta neš, a drži se, kakor ee spodobi, pokori se komandi !"
Premišljeval sem dal;e pri sebi: hočem ga privaditi delu, a ne naenkrat. Med tem hočem izvohati, za katero stvar pač najdem tebi sposobnost, Emeljanuška. Ker za vsako stvar, gospod, je treba sposobnosti. Vidim, obupan človek si, Emeljanuška! Naj-
prvo, gospod, sem mu dajal dobrih besed. „Emeljan Iljič," sem dejal, rpoglej se in pomisli, kdo si. Dosti si postopal. Poglej se, ves razcapan si, tvoj kattanček : oprosti mi, je ravno dober za sito."
Moj Emeljanuška je sedel tam, me poslušal in povešal pri tem oči. Kaj hočete, gospod! Tako daleč je prišlo z njim, da je zapU celo jezik, nobene pametne besede ni znal več govoriti. Oe si mu rekel kaj o kumarah, pa je mislil na fižol. Dolgo me je poslušal, potem je vzdignil.
„Kaj vzdihuješ, Emeljan Iljič?" rTo je tako čudno, Astafij Ivanovih.. hotel sem Vam povedati... pomislite no, na sredi ceste sta se pretepali dve babi... iz neprevidnosti, Vam pravim, je ena prevrnila drugi košaro polno jago d." „Kaj je pri tem?"
„Da, ona druga pa ji je nalašč prevrnila košaro in pomandrala z nogami jagode..."
„In dalje, Emeljan Iljič ?u „Nič drugega, Astafij Ivanovič, to sem Vam samo tako povedal.''
Ej, sem si mislil, tvoja pamet, Emelej, je skoz in skoz zapita.
„Tu je v Gorohovaji — ne, bilo je v Sadovaji — padel nekemu gospodu bankovec
dvojica prepira, je p: iskcčil gospici na pomoč kakor tolmač. Temu tolmaču je rekel naš človek, naj pove gospic', da pojde radi njenega postopanja pritožit se k načelniku pošte, na kar je rekla ona: „La vadi pur. poco me importa". (Le pojte svobodno, malo mene briga to).
Na njegovo pritožbo pri načelniku, je odgovoril ta poslednji, da pozove gospico na red. ali drugače da 6i ne more pomagati, ker ima podrejeno uradništvo, od katerega ogromna večina ne zna ni besedice hrvatski ali slovenski!
Drugi slučaj se je dogodil nedavno v Trotu, ki ga opisuje tamošnja „Edinost' od 9. julija 1908 št. 188, kateri opis se gla>i:
„Politika na p o š t i. Prejeli smo : Minolo soboto sem šel na tukajšnji osrednji poštni urad. da tam oddam svoto denarja. Poslujoči uradnik mi je nekaj govoril. Ker ga nisem umel — govoril je laški in nemški — sem ga vprašal slovenski, česa da želi.
C. kr. mož ni umel niti besede slovenski, a v odgovor na svoje vprašanje mi je zabrusil v obraz — da hodim uganjat politiko na pošto!
Odgovoril se mu, da politiko uganja on, oziroma oni, ki ga je nastavil tam, da-si ne pozna deželoih jezikov, ne pa jaz! Pri.topil je na to vodja urada, ki pa tudi ne zna besede slovenski! Posledica je bila ta, da je moral nastopiti č&>t tolmača — sluga, ki je gotovo izvrsten in popolnoma sposoben v SVOji službi, ki pa za tolmača ni na svojem mestu !
Kodoj {Ji idoju c» kr. Ui aJnilti <!• »po
znanja, da v Trstu ne more občevati se strankami člotek, ki ne pozua deželnih jezikov ?!!"
Že ta dva slučaja kažeta dovolj jasne, kako nasprotstvo in kaka aminoznost vladata na c. kr. poštno-brzojavtih uradih Primorja nasproti našemu narodu in našemu jeziku.
Radi tega stavljajo podpisani na njegovo prevzvis^nost gospoda ministra trgovine Bledeče vprašanje:
1.	Je-li vaši prevzvišeno^ti znano, kako se toliko na centrali c. k. pošte in brzojava v Tistu, kolikor na poštno-brzojavnih uradih v pokrajini omalovažuje in ignorira hrvafski ali slovenski jezik, kar se tiče javnih nad-pisov, pečatov in vsakovrstnih tiskovin, in kako to jezik zaničujejo in se mu rogajo uradniki in uslužbenci, ker ga ne poznajo ali nočejo poznati ?!
2,	Ako ni, a!i se hoče dati obvestiti od nepristranske strani, ter ukreniti stroge odredbe, da se našemu jeziku toliko na nad-pisib. kolikor na pečatih in tiskovinah poteiu na U8tmenem občevanju 6e strankami dade tisto mesto, ki mu nepobitno pripada po zakonu in številu prebivalstva?!
Vsekmetski javni shod v Štanjelu.
(Zvršetek.)
Prtdsednik G r m e k je prisrčno pozdravil tovariše iz Istre. Nadovezal je k iz-
za rubelj ali za tri rublje na tlak. Ia neLi kmet je to videl. To je moja sreča, je dejal. Ne, to je moja sreča, jaz sem videl pred teboj, je dejal drug kmet."
„No, Emeljan Iljič ?"
..Kmeta ata se stepla, Astafij Ivanovič. Tedaj je prišel mestni vojak, ta jej pobral bankovec, ga dal gospodu in zagrozil kmetoma, da ju vtakne v luknjo/'
„Kaj je na tem posebnega, Emeljanuška
rLjudje so se smejali..."
„Ob, Emeljanuška, ti si prodal svojo dušo za dva novca. A veš li, Emeljan Iljič, kaj ti bom povedal V*4
„Kaj, Astafij lTanovič ?"
„Primi za kako delo. V stotič ti povem, imej usmiljenje sam seboj."
„Za kaj naj primem, Astafij Ivanovič ? Saj mene ne bo maral nob'm človek."
„Zakaj so te zapodili iz službe, Emelej, ti pijanec ?"
„Kaj sem že hotel reči... Vlasa, točaja, so poklicali danes na policijo..."
„Zakaj eo ga poklicali, Emeljanuška ?u
„Tega ne vem, Astafij Ivanotič. Najbrže je bilo potreba, in zato so ga poklicali.-4
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« Stv. 202
V Trstu, dne 23. julija 190*
Tajanjem tega poslednjega pripomba, da je vlada pač jela misliti na 6trokovno izobrazbo kmetovalcev, ne ineni ae pa za vprašanje, kako naj kmet s roje pridelke v denar spravlja.
Jernej G 1 a ž a r, župan iz Bepen-tabra, je poživljal župane, naj delajo na to, da ae javni plesi skrčijo, oziroma odpravijo. Oi8tro je obsojal domače strankarstvo, ki da le zavaja kmeta. Žigosal je židovsko speku-lantovstvo in je Blednjič obsojal potratnost ženskega spola na deželi, kar se tiče oblačenja.
C i g o j iz Rihemberka je menil, da hudo breme za kmeta je: kadar se rodiš, plačaj ; kadar se ženiš, plačaj ; a ko si umrl, naj zopet plačajo tvoji zaostali! Govornik je zahteval, naj bi se dohodki duhovnikov uredili slično onim uradnikov.
Andrej Kante iz Velikega dola je menil, naj bi država ne obljubljala samo podpor, ampak jih tudi res dajala. Ali ne v blagu, ampak v denarju, ker kmet sam najbolje ve, čeaa in kje mu je kupiti. Govornik je zahteval tudi. naj bi se ne plačevalo daca za tisto vino, ki ga kmetje rabijo za svojo potrebo, kadar točijo svoje vino v takozva nih ,,oslaicahker ga drugače ne morejo prodati.
I. B u d i n iz Dornbsrga je pripovedoval, da je v Dornbergu dosti vina — do 3.000 hkl — a ga ne morejo prodati. Priporočal je toplo, naj bi se ustanovila velika vinarska zadruga za vipavsko dolino. Pregovor pravi sicer : kdor trka, se mu odpre ; ali mi trkamo in trkamo, odpreti se nam pa vendar le noče. Zato si pomagajmo sami. Govornik je v Živih barvah dokazoval nujno potrebo, da se reka Vipava regulira in je predložil tozadevno resolucijo.
Fran Zlobec iz Ponikev je govoril — rekli bi — z nekim fanatizmom. Začel je vsklikom Vox populi vox dei — in je potem srdito mahal brez vsacega ozira na desno in levo : po uradnikih, po učiteljih, sodnikih, po duhovnikih, advokatih po vseh stanovih sploh. Povsodi vidi 6ame ljute sovražnike kmeta, ki mu žele propast. Kmeta se goni huje nego divjačino. Napadal je goriške deželne poslance brez razlike, da-si se deželni zbor niti še konstituiral ni. Obsojal je torej delovanje, ki se — še ni pričelo! Nekdaj je bil kmet v sponah grajščakov, sedaj pa je v sponah srebra in zlata. Srdil se je, da dandanes vsakdo zahteva dobro plačo za svojo delo. V tem tonu je šlo dalje precej dolgo o najrazličnejših stvareh brez vsake zveze. Govornik je večkrat ponavljal ..vox populi vox deia, zatrjal, da na njegova usta govori ljudstvo, ter je zaključil z Justitia regncrum fundamentom !
Nft vAtnn, jp.li gacnrniL- opaoorol rotpo
IV.	Visoka c. kr. vlada vkreni z ozirom na to, da dajemo mi kmetje vladi vse možne davke, mej temi najdražje vsemu človeštvu, svojo: kri, svoje sinove in teh (smelo rečemo) v pretežni večini (75°/o) vsega vojaštva, da nam pomaga rešiti našo bedo s tem, da odpravi zemljiški davek in ga pravično nadomestiti z dohodninskim ter prevzame v svoje področje naše šolstvo, ceste in cerkev ; ob enem naj pa domovinski zakon tako predela, da bodo skrbela mesta za ljudi, došle tja delat z dežele, in to takoj za slučaj bolezni in ne še le po 10 letih.
V.	Kmetje iz Vipavske doline ▼ spora-zumljenju s Kraškimi kmeti zahtevamo še posebej, da se v najkrajšem času ugodi prošnji glede uravnave reke Vipave, ker ta reka provzioča po svojem nepravilnemu teku do izliva v Sočo ogromno škodo posestnikom ter s tem pomaga, da histrejše peša blagostanje kmeta Vipavske doline. Za uravnavo je sedaj tudi primeren čas, ker bi vlada na ta način odpomogla z zaslužkom bednemu ljudstvu iz črne revščine, ki je navstala vsled slabih letin.
VI. Kmetski shod poživlja svoje poslance, drž. in deželne, da vse svoje moči zastavijo v to, da se te naše zahteve izpolnijo, posebno pa poživljamo vse deželne poslance, ne oziraje se na stranke, da z vsemi sredstvi z ab-tevajo za nas Slovence, ki tvorimo na Goriškem pretežne večino, pravično volilno reformo.
Resolucije so bile enoglasno vsprejete in predsednik G r m e k je zaključil shod s prisrčno zahvalo na toliki udeležbi.
Da-si smo odkrito povedali svoje neugodno mnenje o nekateh pojavih na tem shodu, vendar vidimo v njem razveseljiv znak napredka našega ljudstva. Razveseljivo znamenje je že to, da je v naše ljudstvo prodrla ideja samopomoči. Dobro znamenje je tudi to, da je naše ljudstvo prišlo k samozavesti, da si upa samo prirejati shode in javuo nastopati. A ker so to prvi koraki, se ne smemo Čuditi, da so malce nesigurni in — nerodni. Ljudstvo čuti impulzivno in vidi vse zlo v predstaviteljih sedanje družabne vredbe. Ker ne more poznati resničnih vzrokov zlu, je negativno in ne more najti pravih sredstev, ki naj odpomorejo temu zlu. Ravno zato pa ob žalujemo, da smo na tem shodu pogrešali spretne roke, ki bi znala vse te pojave ljudske volje spraviti v pravi tir. Kjer je ni take roke, navstaja rada — anarhija! Pošteno voljo pa iz srcaradi pripozuavamo sklicevateljem nedeljskega shoda v Štanjelu.
1.
1877. razpuščen in osmanske konBti-
bil z vsem ognjem plamteče svoje slovenske duše.
Rusilcem sloge. Dne 9. t m. je zboro-valo v Celovcu „Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem". Predsednik dr. Janko Brejc je otvoril zboro-
Parlament je bil že v z njim je zginil kratki sen
tucije.
Obnova te konstitucije je bil vedno cilj mladoturške stranke in spomenica, ki so jo mladoturški vojaški puntarji v Macedoniji izročili konztdarskemu zboru, omenja ta zahtevek, vanje z daljnim govorom, iz katerega posnern Polek tega stremijo Mladoturški po reformah Ijemo nastopne pasaže :
v gnjili turški upravi, zlasti zahtevajo • nKer imamo odgovornost, imamo tudi neodvisnost sodnikov, omejitev moči vali-jev pravico in dolžnost, zasledovati, kaj se okrog (političnih uradnikov), odpravo kamarile na nas godi in si ogledati tiste, ki hočejo motiti turškem dvoru in mnogoženstva. Središče naše politične kroge. Če bi hotel o „Korošcu*4
loženje poslušalcev med njegovimi ,.\zvaianji".:
Ali če je, se je mogel uveriti, da se s takim 1
NekXfrPanč p^rS^a^^ " v	razpravlja vpra
Ogrska.
Železniško ministerstvo ?
Nek železniški strokovni list prinaša vest,
to ne najslabši — so majali z glavo... Ne, s fanatizmom, ampak le mirnostjo in stvarnostjo more koristiti govornik dobri stvari -
IvanMermolja je naglašal, da se bodo večkrat vršili taki shodi ob raznih potrebah. Odbor za sklicevanje takih shodov naj se pomnoži. Govornik je pozival zboro-valce na druženje na gospodarskem polju.
Predsednik Grmek se je pridružil temu pozivu vsk?iknivši: Ne bodimo malo-dušni. S slogo dosežemo vse. Pokažimo, da nismo mi tu radi druzib, ampak drugi radi nas !
Viktor Širca je napal navzočega okrajnega glavarja, čemur je sledil buren in silno neprijeten iucident.
Kaj pametno besedo je spregovoril Alojzij B r a j n i k, ki je menil nekako tako le: Napadamo na desno in levo, ali glavnega vira bedi goriških Slovencev se ni danes dotaknil nikdo. Mi imamo v deželi dvetretinsko veČino, a smo vendar brez moči. Malone vsa deželna sredstva se izcrpljajo za laški del dežele. Mi ne dobivamo ničesar, ali k večemu kako drobtiaico. In zakaj to ? Zato, ker je deželni volilni red skrajno krivičen, Ta se mora spremeniti! Predlagam, naj zahtevamo cd naših poslancev, da za-žugajo vladi in Italijanom, da deželnega zbora sploh ne bo, ako se ne uvede za Slovence pravičen volilni red! predložil tozadevno resolucijo.
Sanje, da se vstanovi posebno ministerstvo za železnice. Neki drugi madjarski list pa piše. da je za bodočega ogrskega železniškega ministra določen grof Teodor Battayany. Volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Tu se govori, da predloži vojno ministerstvo v jeseni zakonski načrt o povišanju rekrutnega kontigenta. Minister groi Andrassj odpotuje bodoči mesec v Išl, da poroča cesarju o volilni reformi. Ako cesar ne odobri Andrassayjevega načrta za volilno reformo, tedaj bo grof Andrassy izvajal posledice, ker jo baje volilna reforma oblobljena kakor rekompenzacija za zahteve Madjarov na mesto koncesij v vojaških jezikovnih vprašanjih.___
Homatije na Turškem.
Grozna zmešnjava na Turškem se je v zadnjem času povečala radi dogodkov v tretjem armadnem zboru, ki jih treba označiti kakor vojaški punt iz političnih raz'ogov. Oficirji, ki so na čelu temu puntu, so 13 t. m. vročili konzularskemu zboru v Monastiru spomenico, iz katere očividno izvira, da gre tu za mladoturško gibanje. Kakor Mlado-turke se je najprej označevalo one moderne turške literarne kroge, ki so stali pod vplivom zapadnoevropejske kulture.
Kakor je zapaziti povsod in zlasti v zad-Govornik jej njem ča3u v v^eh vzhodnoevropejskih deželah, J je literarno gibanje kmalu prešlo tudi na po-
tega gibanja in publicistične propagande je bilo dosedaj zlasti v Genovi, Parizu in Lon-; donu, kjer se zbira cvet turške inteligencije,1 kateremu je bilo bivanje doma prenevarno-Sedaj se je gibanje presadilo tudi na turška tla in »o njega predstavitelji mlajši elementi izmed turških oficirjev.
K dosedanjim turškim homatijam se se-1 Nemci s slavnoznanim rsv?njeredom" in „Sr.a-daj pridružuje tudi to gibanje med samimi jercem;', da bi na3 razdvojili, to je naoovo Turki. V Carigradu vlada bajle grozna zme- poskusil „Korošec". Kakor so se blamirali šnjava in najbolj značilno je to, da se ne Nemci, tako se je blamiral tudi „Korošec".
govoriti temeljito, bi si moral zbrati drug zlasti pa drugo družbo, recimo kako večerno pivsko družbo. Resni politiki n i - oT ki so ga začeli. Razdreti nas je hotel. R?s. žalostno. Saj na* uči zgodovina, da kar Ncrnci sami niso mogli, za to so se vedno našli rodni bratje. Kar so brez vspeha poskusili
upajo nastopiti z eneržijo proti puntarjem, kar le povišuje njihovo zavednost. Kaj bo iz vsega tega, je danes težko uganiti. Vsekakor se pripravljajo na Turškem veliki dohodki.
Drobne politične vesti,
MadjarskagimnazijavOsjeku.
V	Osjeku zgradi ogrska državna železnica poslopje za madjarsko nižjo gimnazijo.
Vse to se dogaja pod tistim baronom Rauchom, ki ga Frankovci kraj vse<?4 svojega veliko hrvatskega radikalizma slave kakor pravega hrvatskega bana. So pač vredni eden drugega; Rauch, Madjari in — Frankovci.
Pašić poslanik v Parizu. Iz Belegagrada poročajo, da je bivši ministerski predsednik Pašić imenovan srbskim poslani kom v Parizu.
Novi srbski generalni konzul v P a r i z u. Iz Belegagrada javljajo, da je generalni ravnatelj „otomanske banke,, v Parizu, Naville, imenovan srbskim generalnim konzulom v Parizu.
Nova ustava v Perziji. „Berliner Tage blatt" javlja iz Teherana, da izdeluje šah s svojimi ministri novo ustavo za Perzijo.
Mumir paša v Belemgradu.
V	Beligrad je dospel sultanov odposlanec Mumir paša, da se posvetuje o nekih važnih vprašanjih kakor n. pr. o gradnji balkanske železnice.
Cetin j s k i Vjesnik. Na Cetinju je pričel izhajati list pod tem naslovom. Izhaja v sredo in soboto. List napoveduje borbo proti onim, ki so črnogorske merodavne kroge napadali radi afera z bombami. Lastnik in odgovorni urednik je prof. Božo Novaković.
Iz Makedonije. Avstro-ogrski civilni agent Oppenheimer je šel na dopust.
Ko bi ščeva" izraze s k i h
hotel tako govoriti, kakor je „Koro-gospoda zaslužila, bi moral drugačne rabiti. Na komando 1 j u b 1 j a n • liberalcev so list ustanovili in so si dali strGske plačati od ljubljanskih liberalcev Hribarja in Tavčarja (žalostno!), od ljudi, ki naših razmer ne poznajo. Preko lista gremo mirnim srcem svojo pot; omenil sem ga le, da opozorim, da moramo biti previdni, ker gospodje v konzorciju se skrivaio kakor gad nege. Izvajati pa moramo proti njim posledice, ki nam jih narekuje pamet in politična treznost. Zameriti moramo tistim, ki so moralično odgovorni za list, ki so ga ustanovili in ga izdajajo. S temi ljudmi ni mogoča nobena politična zve 7. a več	o osebni
zvezi tu ne govorim — prt med njimi in uatri je prerezan".
Tako je govoril predsednik gori rečene-; * političnega društva na Koroškem proti 1'^lu „Korošec* in proti njim, ki so ta list ustanovili, obdolživši jih, da rušijo slogo koroških Slovencev. Mutatis mutandia, to je : ako v teh izvajanjih spremenimo, kar treba spremeniti primerno tržaškim razmeram, ako postavimo mesto imena „Korošec" ime nekega druzega lista, namesto Nemcev Italijane, namesto koroških Slovence/ tržaške Slovence, name3to Hribarja in Tavčarja gospodo okolo „Slovenca", namesto ljubljanskih liberalcev ljubljanske klerikalce, — pa imamo tako ojstro obsodbo rušiteljev sloge na tržaškem ozemlju, da jej v resnici nimamo ničesar pridedati. Gospoda, ki devate v n;č vse dosedanjo — lahko rečemo — ogromno delo na Tržaškem, ki zasramnjete dosedanje narodne delavce, pripovedovaje našemu ljudstvu, da je še-!e vi li očete rešiti — po svoje, ki hočete razguati dosedaj trdno talango narodnih bojevaikov čitajte le g. d.ra Brejca govor v številki „Mira" od 18. julija t. 1. in tam nnjdete
Zastopa ga generalni konzul Rappaport. ,
Noviprizori p o br atimstva med'zrcalo, v katerem boste mogli gledati 8?oio Rusi in Poljaki. Iz Prage poročajolastno podobo rušiteljev narodnega jedimtva
Slovanski gostje vse slovanske konference bo v nedeljo priredili izletu v Tabor in Pisek. V zadnjem mestu je prišlo med Poljaki in Rusi do novih prisrčnih prizorov pobratimstva, pri čemer je grof Bobrynski napil složno iti med Rusi in Poljaki in trajnemu sporazumljenju
med njima. Občinstvo je po vseh ulicah rejalo slovenskim gostom velike ovacije
pri
i-i
— herostratov !
Južna železnica bagatelizira slovenski jezik.
Pod tem naslovom piše „Hrvatska* : „C. kr. priv. južna železnica ima v svojih vagonih — ki vozijo na progi Trst-Dunaj — preko slovenskih pokrajin Štajerske, Kranjske in Primorske napise v treh jezikih, in siccr : n ein-ški, madjarski in italijanski, a slo ver.
Volitev predsednika Združe- skemu jeziku ni sledi Tako gQ ey0 baj;atel;.
nih držav. Kakor javljajo iz New-Jorka napovedujejo ameriški listi hudo volilno borbo, kakor s ne še ni bilo, Oba kandidata — Tafc Bryan — se še ta mesec podasta v poje-
in
dine države v svrho agitacije. Republikanski listi, ki so še do nedavno menili, da je izvo-
zira slovenski jezik, dočim se radi Trsta d;i;.i italijanskemu jeziku mesta na železnici. Nu, to je stara „šlamparija" vseh avatrofilov iti za nas nič novega. Edino ne umejemo, kako ima na avstrijskih progah mesta madjarski .	, napis : „Nem szabad kihajolai", ki se šopiri
litev Tafta gotova, so klonili duhom in tora-jna pr0gj Tr3t-Dunaj,
di tega, ker je Bryan maogo spretneji agita- j pfoga južne železnice je dolga od Trs'a tor in govornik nego Taft. Truiti ne bodo do Dunaja 589 km. in okolu 320 kilometrov
Nastopilo je Še nekaj govornikov. Ali mi' litično polje. Tako pojmujemo danes pod hočemo biti obzirni in — molčimo.	i imenom Mladoturkov vse one Turke, ki se
Prečitane so bile nastopne resolucije : j vzpirajo proti obstoječemu vladnemu sistemu in
Kmetje Primorske dežele, iz delov Go- zahtevajo reformo turške ustave in nprave riške, Krasa, Istre in Tržaške okolice, zbrani po zapadnoevropejskem vzorcu. Njih najbližji na 6hodu v Štanjelu, dne 19. julija 1908 cilj je obnovljenje konstitucije od 1. 1876. stavljamo visoki vladi sledeče zahteve :	Turčija je namreč — kar vsi ne vedo —
I.	Povišanje vžitnine na pivo in znižanje konstitucijonelna država in ima svojo lepo iste na vino.	sestavljeno konstitucijo. Le parlamenta ni,
a)	Državni davek na vino naj se v teh poslancev ni in se vlada za njo le toliko pokrajinah popolnoma odpravi.	briga, da hrani konstitucijo — v državnem
b)	Vžitnino na pivo naj smeta dežela in arhivu. To je vsa razlika I Kakor znano, občina naložiti do iste mere kakor je sedaj je Bedanji sultan Abdul Hamid II., ki je dne obdačeno vino.	31. avgusta 1876,, odstrani«ši radi dozdevne
II.	Zahteva se katerokoli državno delo blaznosti svojega prednika in brata Murada V., kakor zaslužek bednemu ljudstvu, s Krasa. sledil istemu na prestolu, ie pod vplivom
a)	Kraško prebivalstvo je posebno pri- liberalnega velikega vezirja Midhat - paše ne-zadeto vsled katastrofe po že 3kratni suši, koliko mesecev po nastopu vladarstva, dne kobilicah in toči.	23. decembra 1876., podelil konstitucijo, Icije
b)	Kmetski shod zahteva (torej) posebej uvedla državno zastopstvo in je obljubila vsem takojšnjo pomoč za preživetje revnejših dru- podanikom pravno enako3t. Ali že 5. febru-žin do otvoritve gori navedenega, kakoršnjega- arja 1877., je bil Midhat-paša, duša konBti-
financijelno podpirali te volilne borbe.
. !jo teče po izključno alovemkili tleh, torej nnd
Predujmi portugalski kra ljevi; poloTicoproge) in venjar nj na vlakili to z-
lezuice o Za
slovenščini niti sledi ! proslavo 100-letnice rojstva I. G
Na zadnjem javnem posvetovan-u se ji povabiti vsa si. okoličanska,
hiši. Komisija, ki je imela ustanoviti visokost predujmov, ki so bili izdani kraljevski hiši, je konstatirala, da so se taki predujmi yPJai: kBlia dajali samo visokim uradnikom. Tu so sado-. j. jj e
gajale grozne zlorabe. Neki visoki uradnik, ki: * enl ° Be { 100-letnice rojstva J. (i
ima letne plače 10.000 frankov, je dobil Pr®" Vrdeljskega. Ker je slavnost velepomembm
dujem četrt milijona frankov, drugi uradnik! . ' 6	1 . okolixAnska druVvi
ie dobil predujem 625.000 frankov. Neki obFačamVe ?a V8? 81, °ko icauska aru, w
jo y / £	.. . . .	f naj se odzoveio našemu povabilu s točko, k:
druei visok uradnik ie bil imenovan euver- •	• • -j.- • ^ • i
Utu5»	movuum jo u«	« b. . .'10 nameravajo izvajati pri tej slavcosti.
nerjem neke portugalske kolonne v Afriki, dal J m aAf>tn
• -■ - i x as- t x - Ait	• j t Tozadevna pisma pošiljajo naj se r.a
si je izplačata plačo zapet let naprei, a poternj	„Društvena gostilna« na Vrdeli. via
se je odrekel temu mestu. Komisija je skle* o 0 «-nita, da ta imena priobči parlamentu. S tem ®
bodo kompromitirane mnogo odlične osebe. | Strašno žaljenje italijanstva. Od sv. Ane Na Japonskem je nastala velika nam pinejo ^
koli državnega dela.
tucije, izgn&n. Prvo zs sedanje turškega par-
ili. Zahteva se nabavo potrebne kime lamenta je bilo zato brezvspešno. Kmalu po-
za živino po zaižani ceni ter brezplačno prevažanje iste po državni in južni železnic*.
tem je sledila rusko turška vojna, po kateri je zabadala v Carigradu popolna zmelnjava.
tioancijelna kriza, ki je posledica bremen navstalih vsled rusko-japonske vojne.
Dnevne vesti.
Počeščenjo spomina d.ra Simona Pertota.
Dne 21. julija so razobesili v uradu predjed-ništva zdravniškega kolegija tržaške bolnišnice oljnato sliko prezaslužnega in nepozabnega pokojnega pros9ktorja v tej bolnišnici, d.ra Simona Pertota. Šliko je dal napraviti rečeni kolegij ter je vspelo sliko izdelala slikarica gospodična Gtermonig.
Ta slika bo vfsela v omenjeni sobi poleg slik pokojnih primarjev dr, Fischerja, dr. Brettaueija, dr. Karola Liebmann in dr.
GrJsp. Železnik pri sv. Ani ima v svoji hiši najemnika, nekega Italijana. Ta najemnik | ima (slučajno) kosiča, ki večkrat udarja iz
svojega šibkega grla „Naprej zastava slave
Germoniga.
Na tem činu pijetete, ki dokazuje, koliko n^j bi ga ne obsodil spoštovanje je užival pokojnik pri zdravnikih vešalah, to bi bil prizor za
slovensko koračnico : !u Blizu te hišo ;e krčmar Paulo Cociancig (puro sangue itnlian:>) magistratni sluga in zsgr;/?n Italijan.
Temu mozu nikakor ne ugaja kesova pesem ; zato je šel nekoč k gospodarju ter ga prosil, naj tistega malega — tenorist* njemu proda, Na vprašanje, čemu da mu bo kos, je odgovoril Paulo: „Izpustim ga na j svobodo, jezi me, ker je ti kraj že ves okužen radi njegovega smrdljivega petja !u — Ubogi Paulo! Preveč milosti! Takega groznega zločina, ki se svojim „smrdljivem" petjem okuža zrak, hoče puščati na svobodo ! Z-*kaj
na vešala. Košič na borave v večni
tovariših vzlic v s ^mu političnemu in narodnemu čast in slavo Paulovega italijanstva. nasprotstvu — na tem činu smejo biti po*! Pred nekaj dnevi pa sem čital v rE<Ji-nosni tržaški Slovenci, ki jih je pokojnik lju- nosti*. di ic nekje v Trstu policija aretirali
V Trstu, dne 23. julija 1908
> EDINOST < št v. 202
Stran lil
Na vpitje ženskih so prihiteli nekateri mladeniči, ki so posadili ranjenefi v kočijo in ga peljali v lekarno na Josipov trg. Ker pa je bila lekarna že zaprta, so se peljali do lekarne Serravallo, kjer se je nahajal dr. Monti. Toda čim so dospeli tja, je ranjenec umrl.
Med tem se je bila nabrala pred lekarno velikanska množica, in redarji so imeli mnogo posla, da so množico držali v redu.
Truplo so položili na tla lekarne in dr. Monti je konstatiral smrt, nastalo vsled tega,. ker je bodalo prebodlo srce. Na lice mesta j je došla tudi sodna komisija in več uradnikov; policije, katerim je Bernetić, ki je bil precej vinjen, , povedal po Bvoje, kako se je stvar vršila. Žena umorjenca je pri tem ihtela v strašnem obupu. — Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Morilec je, kakov opisujejo fčevidci, srednje postava. Buh, in je imel na sebi temno obleko, navidezno je Roinagnol.
Ob 1 u i 20 minut popolnoči je policija aretirala dva reguikola. Ko to pišemo ju iz-prašuje preiskovalni sodnik. Oba tajita in ni še dognano, ali sta identična z morilcem in njegovim spremljevalcem.
Ob 4. uri smo doznali, da so bili trije aretirani, ki pa isto tajijo, in ti so: Gianone Andrej, Stear in Josip D' Angeli, vratar hiše v ulici Lazzaretto št. 23.
nekega mladeniča, ker je sviral na žepne orgljice slovensko koračnico. Dobro, da niso že aretirali tudi našega drobnega črnega tenorista s — kljunom, ker tako nesramno prepeva „Naprej zastava slave'4.
* Ti naši slo venski Italijani bi bili strašni če ne bi bili — smešni ! Ali šalo na stran !
Signoru Paulu bodi povedano, da sv. Ana leži na slovenskih tleh; hiša, kjer krčmari on je tudi last slov. gospodarja. Dalje mari ne vidi v svoji krčmi večkrat slov. čitalnico iz Skednja in mnogo drugih Slovencev, ki ga takorekoč preživljajo ?! Ako mu oni tič toliko krivice dela, naj pobere čuka in brgone in nai gre poslušat Garibaldijeve koračnice. In nikar naj ne pričakuje več, da bi ga podpirali oni, ki jih on tako smrtno sovraži!
Saj je še tudi drugih slovenskih gostiln pri bv. Ani !
Župnikomjv Skednju je na mesto don Ca-valicba, ki je šel za kanonika v Koper, imenovan dosedanji župnik na Kontovelju g. Josip M a c a r o 1. Novi župnik nastopi svojo novo službo te dni.
Penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev. Ministerstvo za notranje stvari javlja, da se morajo pri prvi politični instanci priglasiti tekom štirih tednov pričenši s 1. avgustom penzijskemu zavarovanju podvrženi zasebni uslužbenci.
Juridični klub v področju akad. fer. društva „Balkan" prosi tem potom vse one^ p. n. gospode, ki so dokončali pravoslovne študije in imajo še učnih knjig na razpolago, naj mu blagovole darovati iste ter s tem pomagati ftkademičnemu naraščaju.
Knjige naj se dopošljejo pod naslovom ..Juridični klub" na „Slov. Čitalnico", ali pa naj se potom dopisnice izvoli javiti, kam in kedaj je priti ponje.
Premeščen je aspirant državnih železnic Rajko Beslan iz Gorico v Kianj.
Nenavadna potrpež jivost dečka. Hlapec Tojip Z met v Brjah ima 15-letnega dečka Andreja, Pred dobrimi 4 meseci se je bil dečko zbol s trnom akacije v stopal desne noge. Rane ni bilo nobene, ali notri pri kosti je začelo gaiti, vsled česar je nastala neizogibna potreba, da so dečka poslali v bolnišnico v Gorico, kjer je ostal 26 dnij. V Gorici so ga dvakrat operirali in so mu vzeli ven kost, tako imenovano „šiško". Toda notri je gnilo daljo in v Gorici mu niso vedeli pomoči in so svetovali naj dečka odvedejo v tržaško bolnišnico. Tu je bil 111 dnij. Slednjič so se morali zdravniki odločiti, da mu odrežejo nogo. Ves čas je kazal dečko neverjetno potrpežljivost, ali na operaciji v Trsta je bil pravi junak: odklonil je narkozo in je gledal, kako so mu rezali s o g o. Zdravniki so se mu kar divili, ker iacega slučaja — so rekli — ni30 še doživeli pri takem mladem človeku. Včeraj je oče odvel dečka iz tukajšnje bolnišnice domov zdravega, ali brez —- noge !
Umor rodi ljubosumnosti.
Sinoči se je pripetil v u!ici Cavana krvav "in, čigar žrtev je Anton Duić, star 29 let, iz Skradina v Dalmaci.i, krčmar gostilne ..Ali' Antico Castello di Almissa* v ul. Pa-
rini št. 10, ki je lastnina Ivana Gladušiča. Umorjenec se ie še le pred mesecem dni poročil z neko Aao rojeno Bakršić, staro 22 let.
Ker je moral Anton Duić prevzeti danes j julija 1908: v četrtek gostilno „Alla Sardela" v u-ici I Praga: 66 19 86 61 50 Uapitelli. je sinoči lastnik te krčme, Jurij j L v o v:	87 77 60 52 74
Novakovio priredil v isti neko pojedino naj Smeiaica. Pred smrtjo. Mož (na smrtni katero je povabil Duića. njegovo mlado posteči): Draga žena: Moje ure so štete, vsak soprogo, še dve drugi ženski in njegovega kuma [ hi? bom umrl. Zato ta prosim, pokliči botra Ja-Frana Berneića, ki je bil zaposlen v Stabili- neza; ki m,e ie Pogovoril, da sem tebe vzel. da
mento tecnico"4, a je sedaj brez dela in je;ffiU ^ ^ • ° "" P	. r
, x j	,	r» * t	-ji- Koledar in vreme — Danes: Apoiinar
ločen od svoje <ene. Potem ko so se najedli -kof. _ Jatri: Kristina dev. - Temperatura
m nupiil, so se VSi skupaj ob 9 m pol uri j vreraj ob 2. uri popoldne : 4- 27 Oels. — Vrsme
zvečer poslovili od krčmarja in »e podali v t včeraj : lepo.
kine:uatogr?.l „Iris" v ulici Cavana. kjer so LK1 Vremenska napoved za Primorsko:
, ,. j. » rt i	j t „ Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. Ten
prisostvovali predstavi. Ženske so sedele na! dpnpil ,a „evihtp
; <	•	i	v * * •	,	Ilv» lUvv«
klopi pred moškimi.	j	--
Tu so se moški bržkone radi ljtibosum-' DftJStVOIlO VOStia nosti gpričkali z dvema delavcema, spdeč po
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksand. Levi Minzi
trst — ulica delta Cesa it 46.

Zaloge:
Plazza Rosarlo štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Trajna zaloga pohiStva:
ulica della Sanlta štev. 14.
Piaarna:
ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
zahtevo.
na
Katalogi, načrti in proračuni
Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70).
Hnenje gospoda Ura. EMILA POLLAK, Dunaj
specijalista za ženske bolezni - eee--
Gosp- J. SERRAVALLO
Trst.
DUNAJ. 10. oktobra 1907.
Tržaška mala kronika.
Besen in nevaren samaritanec. Libero Cucagna (to ime smo že čuli!), star 28 let iz Trsta, je bil prečsinočnjem aretiran na zahtevo vratarja mestne bolnišnice, Josipa Zorzenon, radi javnega nasilja. Možakar je bil pijan in je hotel vstopiti po noči v bolnišnico, češ da gre obiskat svojo ljubico, katero so bili ravnokar Tsprejeli v bolnišnico radi batin darovanih jej od njenega — ljubimca.' Vratar mu je seveda zabranil vst.p in to je grozno razkačilo skrbnega (!) ljubimca ter začel v svoji pijanosti žugati vratarju grom in peklo. Občinski redar, ki je bil slu&ajno prisoten temu prizoru, ga je aretiral. Sedaj pa je čisto zbssnel. Tepel je vratarja in redarja, grizel, brcal na vse strani, dokler nista slednjič pritekla dva redaija in spravila bes-neža pod ključ.
Mladenič zginit brez sledu. — Razpisana nagrada. Dne 3. junija t. 1. je prišel v naše mesto iz Benetk sin cesarskega kaštelana v j Strasburgu Otona Hahr, imenom Friderik, 23 ; leten medicinec. Prenočivši v Trstu je brzo-javil očeta, da odhaja v Monakovo, kjer je študiral na vseučilišču ; in zares je mladenič stopil na svoj bicikelj in odšel iz Trsta. Od onega dne (6. junija t. 1.) je mladi mož izgi-i nil brez Bledu. Vse dosedanje poizvedbe so j bile popolnoma brezuspešne.
Ubogi oče, ki ga muči strašni dvom, po- ^ nuja sedaj potom nemškega poslanižtva na Dunnju premijo 506 mark onemu, ki bo
oblasti kaj znal povedati o njegovem sinu.	__ _
Friderik Hahr je visok 1.65 m, ima ŽKrVZrZKKKKK kratko ostrižene temno-plave lase, nosi ščipal-
Rabil san Vaše ŽELEZNATO KTNA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) ie mvogo krat v pineologiški praksi, kadar se mi je zdelo potrebno predpisati krepilna sredstva ter sem dosegel vedno izvrstne vspeke.
Dr. POLLAK.
J
urar In dragotioar - TRST, Corto št. 25
Iztera iregilj. ur in srebrne.
Spre j m« m nova dala In popravljanja po imernih oenah. Kupuje se In menjava zlate In srebrne predmete ter dragulje.
Predmeti, ki ne ugajajo se menjajo.
* Zdravnik in ranocetnik ^
Dr. Dinko Tecilazić
specijalist
ZA OTROČKE BOLEZNI
v ulici Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV (gledal. Feaice)
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. X Čermak m (j. Juscher
TRST
ulica della Caserma ilev. 13, H. nadet.
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poulards. Cene dogovorne- — Postrežba na dom.
Ulica Campanile it. 15.
nik. Ima sprednji zob plombiran ▼ zlatu. Nje- i t&StSfSt goro kolo je marke Adler št. 143.893,	Ug
Alkoholizirana Muza ! Predsinočnjem je policija konfiscirala 15 bastardov od muzike in alkohola !	i

Loterijske Številke izžrebane dne 22.
Gumijevi izdelki in podmorske cevi,
Josef ftelflioffer'* Sobne Dunaj
Podružnica v Trstu - Ccrso 29 (2)
Zaloga vieb predmetov sa postrežbo otrokom in bolnikom kakor tudi vaeh vrat potrebščin iz trdega in mehkega gumija.

zunanjosti regnikola. (Eden manjši, ki je imel goriačo v roki, in d . ugi viije postave in temnih las.) Prerekli so ei vse mogoče, izlasti je bil Duić, ki je bii na svojo mlado ženo okrajno ljubosomen, liar bssen.
Prepir je :lel tako daleč, da so vse iz-pediii ven. A tudi fe je zdelo, da je s tem stvar končana.
Ko se je pa družba že nahajala na cetti, ne i** oni italijanski delavec višje postave, ne
„čitalnica" pri sv. Jakobu opozarja gg.; igralce in igralke ter pevski zbor na današnje glavno vajo z orkestrom za igro rRokovnjači".' Začetek točno ob 8 uri in pol zvečer.
Rokovnjači. „Čitalnica" pri sv. Jakobu uprizori v nedeljo 26. t. m. na vrtu rKons. društva" pri sv. Jvkobu to krasno narodno igro s petjem v 5 dejanjih. Uprizoritev te lepe narodne igre zahteva velikega truda in troškov, česar se „Čitalnica" ni strašila ; zato
Sahratore Sabbadini
Trst, ulica Ponterosao 6 — Telef. 9-40
Fotografični aparati in potrebščine.
Sprejme se razvijanja in tiske	---—	PLOrit E ia FILM-m
w Temna soba na razpolago gospodom diletantom.
Predmeti za beložarno \v&. — Električna zvonila. — Električne žepne svetilke.
pričakovano zagnal v Duića ter z malim bo-! se nadeja obilne udeležbe vseh slojev. Sviral dalom zabol Duića v srčno stran. Ranjenec,' bo dru&tveni orkester.
ki se ni zavedal rane. je napravil še par ko- Vstopnina 50 stot. Sedeži po 30 stot.
rakov in v ulici S.
na Lipskem trgu __ ------- w	,
na tla.	, ! večer v „Čitalnici".
ie, je naprav« t»e jior	▼ nWuuiuo aw»«	p u	»^i.
L 'jicrgio tik ograje vrta j so v predprodaji pri tajniku R. Cotiču, ulica se je naenkrat 2grudil; Valdirivo 15 (zaloga južnega sadja in vs^ki
V prvi: avtorlzovani šoli za skušnjo
enoletnega prostovoljstva
TRST • ulica della Posta 10
a italijanskim^ in nenrfkim nčnim je sikom odprt je letni tečaj tekom poletja. Na stotine ospoeobljencev is te Sole dobili so is vrstne ilsibe.
Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs.
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
pariške prodajalnice obuvala
(Calzoleria parigina)
Crst ul. S. /Sntonio št. h (hiša Terni)
kjer najdete vsaki dan nore dohode najlepšega obuvala za Jospode, gospe in otroke. NajveSja eleganca* eene zmerna blago prre vrste-
Stran IV
»EDINOST« šiv. 202.
V Tretu, dne 23. julija lb: h
elem fvetu in gotoVo ne ostane brez učinka LOV. Če?^"^	o°n
Odbor Dramatičnega društva bo imel moja zveza z njimi in se tudi mene *ržejpL£§ nocoj ob sedmih in pol v društveni sobi važno v zapor,,.'1
sejo. Gg. odborniki so vabljeni, da se vdeleže 1 Manifest ]e napravil veliko senzacijo po
poln o Številno.	/;elem ?™tu i
. „ !na rusko vlado.
Nar. doldV- organizacija« i Soproga tenorja Caruso pobegnila. Iz
_,,	...	j i xi n Florence juvljajo, da je soproga znanega te-
Odbor veseličnega odseka N D. O.,	>&	d*m&Bm *rijate_
obrača se tem potom na vsa pevska društva	pobegnila na Angležko ter odnesla seboj
ki so vdobila ^ sodelovanje s kako	J £ f]e in ^^denarj&.
pevsko točko na veliki delavski veselici, ki ee	' ° . J
bo vršila povodom obletnice obstanka N. D. O.	Kardinal Rampolla se je poda na leto-
in o razvitju zastave N. D. O. dne 9. avgu-	višče v Emsiedeln v Švici Od leta 1888 je
bta t. 1.. da blagovole najpozneje ko konca	to prvikrat, da je Rampolla zapustil Rim. tega tedna sporočiti podpisanemu odboru, se
priredijo mladeniči v A v bera na okrašenem in senčnatem dvorišču, gostilne U k-m a r dne 26. julija t. 1.
ber lov ___
J e r k i č, fotograf, Trst. via delle Poste 10.
1071
Madame Norman,
grafologinja, hiro-
__________j man tinja (prorokuje
iz roke) sprejema še eden mesec vsaki dan od 2—7 ure popoldan. Rojan 1S7 (zraven cerkve železna vrata).	!076
Izvrstno Istrsko vino rdaja M?rtiD
li nameravajo udeležiti veselice in s katero pesmijo nameravajo nastopiti.
Ker bedo na veselici vsa pevska društva pela novo Himno N. D. O., prosi odbor, naj se najkasneje do 27. t. m. zglasijo pri uradu N. D. O., da se jim zamore pravočasno poslati partituro.
Ker je še malo časa do slavno »ti, se naamnja vsem društvom, da se ne razpošilja nikakih vabil več. Radi tega se tem potom vasi vsa ona društva, ki niso vdobila povabil, da naznanijo, ali se mislijo vdeležiti korporativno z zastavo ali pa po deputaciji, in sicer do 27. t. m. ker se ta dan sestavi program.
Veselični odsek N. D. O.
Vesti iz Goriške.
Županom v Kojskem je bil izvoljen g. Fran Obljube k, dosedanji župan in dež. noslanec.
Nesreča v Svetem pri Komnu. Poročajo nam, da je včeraj v Svetem nek otrok, ki je lovil ribe v kalu, padel v vodo in utonil. Več do6edaj nam ni o tem znano.
Vesti iz Kranjske.
Mladtnići v Šturiji prirede v nedeljo dne
t, m, na proBtoru g. Rayjerja popoludne javni ples, k kateremu bo sviral oddelek vojaške godbe pešpolka št. 47 iz Gorice.
Oklic iz Postojne. Dne 9. avgusta t. 1. vršila se bo občna slavnost za Pcstojao in vso ostalo Kranjsko ; praznoval se bo cesarjevega 60-letnega vladanja jubilej. Veliko nas bo, ki nas bo združilo cesarjevo geslo ,Tiribus mutiš** ; snidejo se stari vojaki, ki so prelivali kri za dom. Gasilci pridejo v gostih trumah; ne zaostanejo tudi vojaški sobojevniki maršala Radeckega, kolikor jih še premore naša kremenita Notranjska. — V številnih vrstah nastopale bodo naše krasotice od povsodi, kjer se govori mili jezik slovenski, da jih vidimo v pestrih narodnih nošah. Na noge torej, bodi veteran, gasilec ali kdor si bodi, da nas bo kakor listja in trave. Pogled na to številno veselo množico iz vseh slojev bo veličasten. Da se bo služila sv. maša na plavem, povemo že zdaj; da bo svirala vojaška godba, tudi ni tajnost, — dostavljamo pa, da bo tudi pristopna svetovno znana jama postojinska vsakomur.
Vse dame v narodnih nošah bodo imele svoboden vstop: veterani (dosluženi vojaki), gasilci v uniformi plačajo samo 25 st. vstopnine. Čisti dokodek ima blag namen: ena polovica namenjena je „rdečemu križu", druga pa jubilejskemu [fondu cesarjevega 60-letnega vladanja za uboge vdove in sirote gasilcev.
Torej na svidenje dne 9. avgusta v Postojni ! — Podrobni vspored razpošlje se v kratkem.
Na idrijski realki je bilo koncem mino-U ga šolskega leta 193 učencev. Po rojstnem kraju jih je bilo iz Idrije 97, iz Kranjske 51, iz Primorskega 46, Koroškega 1, Štajerskega 6 in Ogrskega 1. Po narodnosti je bilo 190 Slovencev in 3 Nemci. Poučevalo je v zavodu z ravnateljem vred 14 učiteljskih moči. Prihodnje šolsko leto prične dne 20. septembra. Sprejemni izpiti se bodo vršili dce 16. septembra. Ob vstopu ni plačati ne vsprejemnine in ne drugih denarnih prispevkov, niti Šolnine. Učenci, ki vstopijo v II. ali višji razred na podlagi sprejemnega izpitu plačajo 24 K oziroma 36 pristojbine.
Tri prste si je odrezal 14-letni Josip Bucik z Bleda, ko je rezal les. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Razne vesti.
Velehrad na Moravskem je obiskalo letos 160.000 romarjev in turistov.
„Ne morem molčati!" — Slavni Lev Tolstoj je objavil mogočen protest proti krvavi strogosti ruskih sodišč nasproti revG-lucijonarjem. Tolstoj, p rop o vedo vatel j pasivi-tete in neupiranja proti zlu, ni nikoli simpa tiziral z ruskimi revolucijonarci, sedaj pa ;e oaemdesetletni starček s skrajnim pogumom iti brezobzirnostjo nastopil proti postopanju reakcije, ki žrtvuje na oltar državnega reda vfiak dan nebroj ljudij, ki jih obsojajo na vislice, zapor ali deportacijo. Tolstoj strogo obsoja to postopanje, ki ga imenuje zločin, kateri je ruvnotako obsojanja vreden kakor terorizem r evolucij onarcev ; pravzaprav še bolj, ker manjka ona idejalna stran, ki blaži zločine teroristov.
Manifest konča z ganljivimi besedami: rNi mogoče več tako živeti! Vsaj jaz ne morem in nočem tako živeti. To je razlogf zakaj to pišem in, dokler ne onemorem, bom tinl na Ruskem kakor v tujini; — hočem, oa bi se zgodilo eno od dvojih stvari: ali da se opusti te čine, ali pa, da bodi odkrita
Patentovan dimnik. Gospod Joaip Jeich je dobil od c. kr. patentnega urada na Dunaju z dekretom št, 21545/08 z dne 10. julija 1908 patent za zavojit dimnik z ventilatorjem proti ustavljanju dima. Istega je on sam izumil in izdelal.
MALI OGLASI.

Kali oglasi računajo se po 3 Btot. besedo; msetnotiskan« beseda se računajo enkrat ▼•C. NajmacjSa piiatoibina 4° stotink — FiaČa se takoj.
4
Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce ii zasebnike sploh te „MALI OGLASI" v „Edinosti"
Kobal Anton
cene zmerne.
TRST, ulica Giuliani st. 27 Trgovina jestvin, sveže bL
(ocet) najboljše vrste zalaga tržaška tovarna jeaih Maksimilijan Dann Trst, ulica Antonio Cacciu, 5t. 11.
Jesih
rajeflr v Fontani pri Vrsaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo p o Sije usorce.	1022
7alnna	vina istlf?kega i. vrste Po 2« k
Ldiuyd	Vlila hkt od 56 litrov naprej. —
Kraški teran	po dogovoru. — -lože 0 e b u 1 e c
v Sežani.	1038
IfnmcnnilHAnt veši slovenščine, italijan-|\UrtJo|JUIIUBIII, š£ine in nemščine z dobrimi
spričevali sprejme se takoj za mesto v Jstri. Ponudbe
na tiskarno „Edinost"	1075
Deva ali mlada vdova
z mesta ali
z dežele, z
doto ali brez te, ki bi zaželela samstva breme odložiti. in blagovolila nadaljevati zakona medeno pot na strani zalega 29-letnega meščana v državni službi, naj blagohotno izjavi pod šifro : Potoški I. Postere-stante Gorica 3. Sprejmejo se le resne ponudbe s sliko za koje diskretnost se jamči.	1077
Trgovina jestvin
četudi iz dežele, s 4—5 tisoč kron kapitala, za povečati trgovino in delavsko moč. Ženske niso izključene. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. <1054
Proda se
zemljišče v Rojanu (Cologna) oddaljeno nekaj minut od postaje v. Cologna (Električna železnica), 14.000 klattrov. Eventuelno se da tudi v najem. Naslov pri „Inser. oddelku Edinosti44.	1079
Vse blago za moške
bivše tvrdke WENITZKY v uUci S. Antonio št. 2
je bilo preneseno v ul. Barriera vecchia št. 8
kjer se prodaja ob enem z blagom, reienim iz parnika r G alate a.
Gori omenjeno blago se prodaja pod kupno ceno
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. II
Velika Izbera belih lu barvauik moških srajc, ovratnikov, za-pestili ko v. ovratnic. Sov dohod pletenin za poletno sezono.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
roflistrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazza dellft Cascrma St. 2, I. 11. — TKST — V lastili hiši.
(Vbod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 95*
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o— na menjice po 6%, na zastave po 5 V,0/«, in na amortizacijo za dalj So dobo po dogovoru.
Uradne ure : od —12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
3mi najmodernejc urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranilnični račun 816 004
Cantina famigliare istriana
== TRST - ulica Farneto št. 29 - Trst =
prodaja svoja vina. z brezplačno postrežbo na dom. po sledečih cenah :
Črno istrsko prve vrste po . . K — 60 I Pristni viški Opolo . . po . . K —-72 Belo „	„ - • . „ — 72 j Črno dalmatinsko . . „ . . r — 68
Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vsa gori naznačena vina bo kemično anaUzovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. ■. CIB1CH ei (ilaviua.
Pni valjčni mlin Josef o Krmiš" sinovi
Delniška družba v Osjeku.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friSerik Schvarz, £rst
Valdirivo št. 3
TELEFON 945
PrnHain CD obleke zfl mo-ke in d-Čfc<> Pia-II UlldJU	čilo ca mesečne tedenske
obroke. Ulica Caserma 12, L	892
Diplomirani kurjač
želi. — Fran Han, Trst, via Sluragliom 2'2 <105-
7om I lic Pa Pri cesti na Prod|0» 1000 fclaftr.
fcCHlIJIobC Obrniti se: Barriera vecchia 31 Rubieri, pri sv. Mar. Magd. zoornji.	10S4
JTdor IBf.r službo ali kakor£no-koli zaposlenje ; kdor *Sce uradnike aH ainibeno osobje, kder Ima za oddat! sobe, stanovanja, đvurune, kdor ima za prodati hlSe, polja, dvorce ; kdor trli posoiili'. vknjižbe Itd. prodati ali knpitl premier.;ne uii rorabijene predmet** itd. i d., naj Bo posluži KALIB OGLASOV * Edin ost 1", ki so najceneji. največ (' t a nt — najbolj pripravni v dosego namena.
francesco Jfturgel
Succ. di PLONER & EBERLE Piazza Grande 7 TRST Piazza Grande 7
Železiiine, kovine in drobni preflineti
Izb era žebljev, železnih in medenih vijakov, j il, železnih žic, ilelanega in navadnega bakra, medi. nro Ija za rokodelce, poljedelce ter kuhinjskih potreh^Vin cinovih plošč, svinca, svinčeni k Siber, cina in cinka, brusnih kamnov, španske niti in trnikov r.a riSji iov. Edina zaloga angl ponev znamenito tovarne „Morgar." Aparati za kuhanje na petrolej „AETNA" in .PHO-BUčs". — Pristni turSki mlinčki. — — — —
• t t • t
Agencija za najeme kupovanje m prodajo
1, dvorcev in zemljišč
via Arsenale 2-4 (Piazza Verdi)
- Telefon 14-73 -
Zaloga oglja
Josip Turkovich
TKST, ulica delle Mura štev. 1>
Oglje sladko 25 kg K 2-20 Premog Briquettes	Cocke.
Skladišče lesa.
Izvrši se takoj vsako naročilo — brezplačno ua iou?
j. pertot
urar I. vrste
Trst ul. Poste tluoue 9
mmlsl Josip Zigon
ii Caserma 8
FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140
sggr Iz^Jor drog, barv, čopifiev, pokoatl1 parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarlnda, malino vca Itd Itd.

ODVETNIŠKA PISARNA
dr. M. Pretner-ja In dr. F. Brnčič-n
v Trstu, Via Nuova 13 »prejme s I. septembrom 1908 ali tudi prei
koncipijenta
ki razume italijan. in sprelnega Stenografa. Stenografi strojepisci imajo prednost.
/////////////// ^ * ■
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijov trg štev. H
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Poeti'
Napaja« ia	električnih zvonćito7, lufi lu proJA a gra-
mofonov, ronofooov, :d fonografav. Zalogi priprar «a toćiti pivo Lastna delavnica za popravljanje Siv. »trojev, koles, motoko! i itJ
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON štev. 1734.
KX3t*ICX$**l*XKXKXXX
BOGOMIL PlliO
bivši ura* v Sežani
ima avojo novo
prodajalnicG ur
▼ TSSTU
ul. Vincenzo Bellini št. 13
oaiprotl cerkve ur. Autc/Da ao-rfg*
__vsakovrstne verižice po
1 pravih tovar, cenah.
XXXXXXXXX'v<XXXXXX