iib»j» dan rai Mdelj Ib pranUw*
V
TA
GLASILO SLOVENSKE 'NARODNE ' PODPORNE JEDNOTE
Chicago, 111., torek, 15. februarje (Feb. 15), 1927.
Uradniški In upravmlUd
pruetorli MOT 8. Lewadale Am
Off le« of Publie* tlo« i MST South Uwndele A v«. Tolephone. Rockwell 4904.
ta. 1*1«. et Um DMt-offUw Coner*« of Marek I. I0T0.
Accepte««, fee »«III«, et opeclel r«U of potege prorlded ff In «00tlo« 1163. Aet «>f Oet. I. ltIT, ««thorlaod «n June 14. ISIS.
SubeeriptiM I&.M
_Itttit_
ÔTEV.—NUMBER 38
ta delavhka
Ampak unijaki delavec ni hotel
delati zanje, daai so mu plača , li $7 nad unijsko lestvico.
Chicago, 111. — Cian lokalne unije štev. 3 organizacije tiskarskih delavcov se je s svojo fordko odpeljal v Kalifornijo. Ustavil se je v Los Angelesu. Hitro je pronašel, da je večina tiskarn neunijskih. Dobil je de-io in podjetnik ni prav nič ugovarjal, da je član tiskarske uni' je, dasiravno je bila njegova delavnica odprta. Obljubil mu je sčdem dolarjev nad unijsko mezdo na teden.
Delavec je kmalu spoznal, da mora drveti od stroja do stroja, kakor da bi voda gorela za njim. Koncem tedna je preračunil, ko-liko je opravil dela za tistih sedem dolarjev, ki mu jih je podjetnik plačal nad tedensko mezdo, in je pronašel, da je imel njegov gospodar od njego* vega dela $120 profita. Ostal je še en teden in koncem tedna je bil docela izmučen, kajti delati je moral za tri delavce. . '
Prodal je svojo fordko za petdeset dolarjev in se pripeljal na-zaj v Chicago.
Novejši odzivi ss Gooli-dgevo noto tlsbfjil
m^mm^mmmm t
Anglija in Italija govorita o pridržkih, Francija pa najbrž naravnost odkloni predlog ¿alpet v redukcijo mornaric.	f^ *"
Društvo nakupovalnih agentov se ponuja v službo sovražni-kom organiziranih rudarjev.
Cincinnati, 0. — Kuje se zelo obširna zarota med železniškimi in tovarniškimi korporacijami in družbami za javne potrebščine proti organiziranim rudarjem, da izsilijo znižanje rudarske mezde. To zaroto razkriva bu-letin Corporation Auxiliary kom-panije v Cincinnatiju. Ta kom-panija je tajna razbijalka unij, orožje, ki služi podjetnikom za razbijanje delavskih strokovnih organizacij in dela na tihem.
V svojem buletinu proglaša, da je letošnjo spomlad rudarska stavka neizogibna. Temu pa dostavlja, da ima Narodno društvo
nakupovalnih agentov nhmen letos podpirati * premogovniške podjetnike na polju mehkega premoga, du se tako znižajo mezde rudarjev. Člani tega društva. sô večinoma agent je veli-kih kompanij, ki kupujejo premog zanje. Corporation Auxiliary kompanija citira stavke iz tajne okrožnice, ki jo je razposlalo Narodno društvo nakupovalnih agentov.
Tako se združujejo kapitalistične sile in snujejo zarote, še preden je jx>godba med rudarsko organizacijo in premogovniškimi podjetniki potekla, da uničijo sadove večletnega boja in trpljenja organiziranih rudarjev. Vse, kar te kapitalistične sile pod vzamejo ali izvrše, Je seveda "postavno".
Britske vojaške demonstracije v Šanga j«
Angleži ao izkrcali 1500 mož in jih paradirali po kitajskem meetu. — Kitajci zahtevajo predstsvništvo v šangsjakl mednarodni naselbini, ker plačujejo največ davka.
Dvatliei portugalskih vstašev aretiranih
Letala so ubila revolucijo. Diktator zapleni imetja vstašev , za Dpkritje škode.
lAindon, 14. febr. — Angleško, francosko in italijansko poluradno časopisje burno debatira o predlogu ameriškega predsednika glede nadaljnega znižanja bojnih mornaric. Sen-t imen t se je v zadnjih štiriindvajsetih urah precej izpreme-nil; d očim se je izprva nekoli-1«» nagibal na Coolidgevo stran, j" ž da. j postal hladen in ponekod celo sovražen.
Vse kaže, da pomorske sile odklonijo Coolidgevo sngestijo. Angleški uradni krogi so sicer ^'1«» uljudni, govore pa o po-treMiih pridržkih. Velika Britanija se težko odloči za redukcijo križark, rušilcev in podpornikov. Francosko mnenje je l,a naravnost nasprotno vsaki r«lukciji. Pričakovati je, da Francija prva odgovori Coolid-K z njegovim predlogom g»< nkrat .ni še nič.
Kimr 14. febr. — Ekstrrtnno <>« Muvsko časopisje se norču-Jl' iz ('oolidgeve sugestije gle-" °niejitve manjših bojnih la-,ilJ' "Impero" piše, da se je *M«rijaIistična Amerika spet I '"žila znanih demokratičnih
fr!>/ in nastavila nove pasti, ka-Nf ie .■nimtavlial Wilson.
PruKt listi v milejšem tonu, to-I» "dlfx'no nasprotujejo, da bi julija znižala število svojih kri-i,rk m submarinov.
T«*io. 14. febr. — Japonski fT"' narični minister Takarabe f V(,'r»j dejal v intervjuvu s nikarji, da je japonska mor-OaricH na minimumu, ki ee ne da zmanjšati, vsled česar ne " >nti nevarna nikomur — l"dkl"—n» ameriška mornarica ^ma iK> besedah predsednika
P »'Iga.	■ •
(v
ocrn
f,r- Crant, modernise umH. Mount Kiaco, N. . — Dr. Per-'tkney Grant, znani mo-proiestanUki paator, °rje| v brezmadetno spolia in fudeie v bibliji, "**r je imel oster konflikt f("n Manningom, je v ne-hmrl v «taroCti 67 let. Dr. J1* ostal zvest avojemu iv zadnjega diha.
Šangajj, 14. febr. — Angleški vojaški poveljniki so danes uprizorili demonstracije britskega orožja v Šangaju. Z dveh transportnih parnikov so izkrcali na suho 1500 vojakov in jih vodili v paradi z godbami ter zastavami po glavnih ulicah Sangaja milj daleč od obrežja, kjer ednflP6dria nifedlbina. Vojaki so nsto bili nastanjeni v barakah, ki so jih pripravili na kitajskih tleh.
Dvatisoč Kitajcev, ki posedujejo stavbišča in hiše v mednarodni naselbini v Sangaju, je izjavilo, da bodo zahtevali predstavništvo v občinski upravi naselbine. Kitajci pravijo, da plačujejo 80 odstotkov davka v naselbini, torej so upravičeni do večine zastopnikov v občinski u-pravi.
Šangaj, 14. febr. — S kitajskega bojišča ni posebnih novic. Iz Nankinga poročajo, da je mandžurski diktator Cangtsolhi poslal 50,000 mož za napad na Hankov. V Santungu se vrši večje gibanje vojaških čet.
91 mrtvih m Japonskem, 36 v Avstraliji
Silni viharji in poplave..
Tokio, 14. febr. — 91 oseb je izgubilo življenje in 120 hiš je bilo razdejanih v teku silnega snežnega viharja v Njigati, 160 milj severnozapadno od Tokija. Brisbane, Avstralija. 14. febr. - Ciklon. ■ kateremu je sledila povodenj, je včeraj uničil več naselbin ob reki Tulley v Queenslandu. Okrog 35 oseb je mrtvih. Matcrijalna škoda je zelo velika. . t
KELLOGG SVAKI BOM-BOVCE.
NI mu všeč. da ao se pojavili nikaraffvfški civilni vojni.
Ltabona, 14. febr. — Več kot 2000 civilistov poleg stotin u-pornih pomorščakov, vojakov in častnikov je bilo aretiranih na ukaz portugalske vlade, ki je dvignila težko pest maščevanju nad poraženimi rebeli. Kakor danes poročajo, sta dva glavna voditelja vstaje v Lisboni pobegnila. Aretirani rebeli so zaprti v trdnjavi. Na atotine civilistov, ki so se udeležili revolte. je gplMfftfK? JU^one in Opor-
Vlada diktatorja Carmone poroča, da so vstaši dobili orožje in strelivo 4z Španije.
Veliki oddelki delavcev čistijo ulice v Lisboni, ki so posute z razvalinami poslopij, porušenih od topovskih granat in bomb ,ki so padale iz zraka. Vlada namerava zapleniti premoženja vodilnih vstašev in naložiti na ostale revolucijonarje težak davek za pokritje materijalne škode, ki jo je povzročila vstaja.
Zdaj je jasno, da bi bili rebeli zmagali, če ne bi bili vojaški letalci ostali na v strani vlade. Dva eroplana, ki sta metala bombe na arzenal, glavno postojanko vstašev, sta ubilu re-volto.
Naval na gledališča je bil dobra reklama
Prepovedane igre morajo laket i večja gledališča v New Yorku.
* New York. — Moralistični hinavci so zadnji teden s pomočjo policije zaprli tri gledališča, v katerih so bila po njihovem mnenju dekleta premalo oblečena na odru. Producenti so izpo-«tovsti na sodiščih Mmižuiikšen'
južne železnice sovolile - pohišek
Sprevodniki in ptvirači dobe mezdo povišano. — Pogajanja ho pričela že zadnjo je«en. — Železniški ravnatelji ho zavlačevali poganjanja.
Waahington, D, C. — Sprevodniki ih zavirači nu južno-vzhodnih železnicah so zahtevali en dolar povišanja mezde na dan. Zdaj ao se pogodili z železniškimi ravnatelji za sedem odstotkov in pol povišanja mezde. Pogajanja so pričela že lani v jeseni. Nato so pa ¿oganajnja dospela do mrtve točke in tam ho ostala za dva meseca. VVinRlov, predsednik pogajalnega odbora je naznanil kompromis.
Southern 'železniški sistem južno od rek Potomac in Ohio in vzhodnb od reke Mississippi je sploh dobro organiziran. Ta sistem pa ni imel ničesar opraviti s tem sporom. Separatna pogodba teh železniških uslužbencev pravi, da J>o kompanija priznala vsako zahtevo, ki so je priznale druge železnice svojim uslužbencem. P<yrodba uslužbencev na Southšrn železnici pa poteče šele koncem meseca marca. Ako bi na drugih železnicah vzbuknila stavka, bi uslužbenci Southern žcleznicf zaradi separatne pogodbe Sptáh ne bili prizadeti.
Pogajanja ao dospela do mrtve točke rsdl trmoglavosti železniških ravnateljev ih so tam oata-la par mesecov. Ti «o zahtevali v fvoji trmoglavki, da se raz-pravlja tudi o izpremenitvl aluž-benega reda. Ta službeni red Je pa enak za vae železnice v Združenih drŽavah. In to je bil vzrok, da so se železniški uslužbenci na jugovzhodnem teritoriju vprli, da bi ae Službeni red imnjal samo za njih teritorij.
Povišanje mezde bo deležnih dvajset tisoč Železničarjev. Unija ni naznenila, da je bil službeni red izpremenjen, kar dokazuje, da so železniški ravnatelji odnehali.
Nlkarsgjški vstaši io vodno zmagujejo
* ^eKaaaMM.'
Američani ovirajo prodiranje liberalcev.
4».
Matagalpa, Nikaragva, 14.
febr. — Kebelue liberalne čete so včeraj okupirale Muy Muy In zdaj prodirajo v velikem številu in oboroženi s strojnicami proti Matagalpi, kjer mnogo A-meričanov poseduje kavne plantaže. Dianove čet«f so izpraznil«* Mu lagal | H) brez boja.'
Tukajšnji ameriški konzul je
Javne posredovalnice za delavce sa koristne
Kaj takega se ne more reči o privatnih pottredovnlnicah aa delo. — To ne člta med vrsticami v poročilu wlMconalške Induatrijske komisije. /
Milwaukee. Wis. — Kako velika je razlika med javnimi po-arodovainicami za delo in privatnimi, pokazuje poročilo industrijske komisije države Wisconsin za leto 1926.
Poročilo pravi, da je posredo-•valnica za delo obče koristna naprava. Meato nima nobenega haska, ako sta v njem dva telefonska sistema, mesto enega. Ravnotako ne more veliko število privatnih posredovalnic za delo koriatiti občini ali državi. Ako ao vai oni, ki iščejo delo v enem teritoriju, vpisani v eni posredovalnici za delo, tedaj Jih posredovalnica veliko laglje In boljke informira od delavnih razmerah in jim ponudi tudi bolj prilične ugodnosti za delo.
Poročilo pravi, da javne posredovalnice za delo v državi no
morejo zadostiti vsem zahtevam, ki prihajajo nanje, in zategadelj bo treba ustanoviti še več javnih posredovalnic. V letu 1926 so'javne posredovalnice za delo preskrbele delo 106,500 delavcem. Privatne posredovalnice za delo bi tem delavcem najmanj računiie $873,000 za posredovanje. Ker ao pa to poare dovanje izvršile javne posredovalnice za delo, je dolavcem prihranjenih najmanj tri sto tisoč dolarjev. V zadnjih petih letih so javne (»osredovalnlce za delo dobile delo za 545,548 delavcev. Privatne posredovalnice bi naj manj tem delavcem računiie 91.900,000 za posredovanje, . Iz tega je razvideti, da ao Javne po-aredovalnioo za delo v potih letih prihranile delavcem poldrugi miljon dolarjev.
Privatne posredovalnice za delo imajo še druge napake, no aamo to, da preveč računljo za poaredovanje. Doajtlkrat podajo delavcu popolnoma napačne in formacije o delu, ki ga ponudijo delavcu.
newyorska policija nu
šil oo šrovI državne po-lioljev Ooloradi iloflî
Predloga za odpravo državne policije je bila v državni zbor* niel sprejeta aoglaano.
Denver, Colo. — Kurl R. Hoa-ge, prodsednik Državne delavske federacije v drŽavi Colorado, piše John Walkerju, predsedniku Državne deleveke federacije v UlinoiHu, da so dnevi državne policije v Coloradu šteti. Predloga za odpravo državne po* iicije je že bila sprejeta v dr» žavni zbornici soglasno. Zdaj je predloga pred senatom in toliko senatorjev je obljubilo, da glasujejo za odpravo državne policijo, da bo predloga gotovo sprejeta.
Ljudstvo v Coloradu je prišlo do prepričanja, da so uHadniki, ki jih je izvolilo v okrajih, koH vsakim razmeram, pišo Hoage. Hc*4?de v poslanici guvernerja o državni i>olic!ji na legialaturo so resnične. Zakon za vzdrževanje državne policije nuj se hitro prekliče, ker jo brez potrebe in koristi.
Koncem pisma pravi Hoage, ako bo ljudstvo v Illinoisu vpo< števalo izkušnje našega ljud-stva, tedaj vaša država no Ixt dobila državne (lolicije.
Odškodninska predloga
lopet portajoso is stran
»mmmmmmmm
Tako ae navadno zgodi z delav. aklml predlogami, kador «e kongresno zasedanje bliža
koncu.
DELAVSKA &KTEV IZ BO<. V LUHE JE VLOŽILA PKIZIV.
Delavec mora od Poncija do Pi> lata. da doaeže avojo pravico.
New Orleans. I.e. — Sol Paco* Izgubil avojo tožbo proti
Waahlngton, D. C. — Nasprotnikom delavske odškodnin ske predlog« is Dlstrikt Kolumbije ee je posrečilo to xe delavce izredno važno ^iredkigo porlnti na atran. Dosegli • so svoj namen, |x> katerem ho hrepeneli, ko je pričelo zborovanje 69. kongresa. Predlogo Je odo-brila Ameriška delavaka federacija. Tudi to odobrenje ni ničesar Izdalo, kajti nasprotniki delavstva niso odjenjall, dokler niso bili uališani.
Zadnji zadržek proti predlogi ne Je izcimll iz boja v taboru sveta lokalnih meščanakih društev. Svet Je najprvo odobril predlogo, zdaj Ju pa to svoje odobrenjo preklical, češ, da Je treba zaslišali zavarovalne agente in drugo krltičarje, ki nasprotujejo predlogi.
To pomeni, da tio predloga prav težko prišla na dnevni red v sedanjem zasedanju kongreaa, kajti zasedanje kongresa gr<* proti koncu.
Predloga Je |*>znana kot Fltz-geraldova odškodninska predlo* loga, Ponesrečeni delavci l>odo še nadalje brez zaščite in se IhmIo morali pravdatl z Ijogatimi 1 korporacijami, da pridejo do svojih pravic.
proti moralistom In predstave *e nadaljujejo, toda a kakim rezultatom! Ljudje se kar tepejo za sedeže. Kna teh predata v m* je morala preseliti v večje gledališče, da zadosti navalu občinstva.
h poročil poveljuiku rebel nlh čet, | ct<*t Southern Lumber komps da takoj pokliči« ameriške montčake v Mat apalpo, če bodo
vstaši oddali le en strel na mentó.
hONTKAKTOM JE PKODAJAL PERUTNINO.
Policijski konjeniki so aajahali v vrste etavkujočih škatlam j«v. — Ve« delavcev je bilo aretiranih. — Izvršujoči žu« pan obljublja odpomoč.
či
New York, N. Y. — Izvršujo-župan Joseph V. McKee Je obljubil komiteju, ki je bil ae-stavljen is meščanov, da ae po-služl vseh sredstev, da prisili škatlarske tovarnarje konferl-rati a atavkujočimi delavci. To« varnarjl niso bili navzoči,
McKee Je rekel, da ae policija več ne vporabl proti stavkar« Jem.
Norman Thomas, predsednik Lige aa fndustrijako demokracijo, je povedal McKeeju, kako je policija brutalno napadla etav« karje prejšnji večer, ko ao atav-karji priredili maano demonstracijo. Policaji ao suvali korakajoče delavce In policaji na konjih ao sajahali v njih vrate, ko so njih vrste dospele do stavkovnega središča.
Delavec Bonchi Firedmsn Js bil tako težko poškodovsn, ds ao ga morali prepeljati v bolnišnico, da se doženejo njegove notranje poškodbe. Aretirane ao bile štiri oaebe, med njimi tudi dijak, ki študira biblijo. Pohod delavcev Je,prišlo gladat tudi doeSt vse«, učiliščnih dijakov, ds vidijo konflikt v industriji,
Joseph Ryan, (Jredsednlk, in John Coughlin, tsjnik Centralnega strokovnega in delavskega sveta, sU izjavila, da stavko podpira organizirano delavatvo.
Na konferenci pri županu je bilo navzočih tudi več stavka-rlc. 2,000 stsvkarjev in atavka-ric se Je obnašalo v teku stavke zelo hrabro, daairavno Je bila l>odpora zelo pičla. Stavka traja že 18 mesecev in Je naperjena' proti onim delavnicam, v katerih j o uvedeno delo od koaa in ae izdelujejo škatlje za ženake In moške klobuke.
Zahteve ao zalo zmerna in si-csr: Priznsnje unije, minimalna mezda in 44 ur dela v tednu. Ae ta zahteve ae pa zde lakomnlm
podjetnikom pretirane.
-nlUr^i^ tošba Ima avuj I»vm t nemirih, ki so nastali pred v^ Pečal Me nI m pernlnlnamtvom, ko m oborožena drhal Iz^na ¡ pa (udi perutnine nI kupoval.
Delavci v l<ondonu predlagajo nakuo čednih železnic.
London/14. f«*br. Delavska (jrAav
la organizirane deiiSvco iz m<*«ta in je bilo i>et delavskih vodite-ji*v ubitih. Daeus je vlotil svoj priziv zdaj na senat Združi nih
HOJE SE ZNANOSTI. Zupan ni dovolil javne debate
stranka predlaga, da mesta I ahí don kupi vse ceatnoželeznlške¡ proge, omnibusi- in podzemsko železrik'O za 21 milijonov st*r-lingskih funtov. Stranka" pravi,.
Daru* lusi. /
ima poaestvo v Boga-
Wa*hington. D. C. — Državni tajnik Kellogg j« Ml nemilo zadet od kritike, ki se je izlila prek Američanov/ v službi slamnatega nikaragviškega predaednlka Diaza. ki so metali bombe iz letal na revolucijonarno armado. Department ni nikakor zadovoljen. da ti bombovci služijo pod tujo zastavo.
On izjavlja, da preiakuje njih navzočnost v nfraragviški državljanski vojni.
Hungtlngton, W. Va — Unija za civilne avobodščine Je pro-testirsla pri županu tega mesta, ker nj dovolil, da *e vrši d«*»>ate dne 9 februarja o vprašanju: 'Ali Je bog \ univerzu?' '
Dvorana je' bila najeta že pred enim mesecem Kot govornika «ta bila priglašena dr. T. T. Martin, tajnik ProtievolucIJuk« lige. in Charles Smith. predsed» nik Narodnega društva za predek ateizma. _
New York devet ur brea rop*
-_ . . _____Ken York, -— Na leni«!ju pu-
Ta transportad)« preveč trpi na,	uročila nI bilo od pol-
- uničujoči konkurenci, dokler j« riod tuáni<t solwto do dovste ure last privatnega truata.
na-
V nedeljo oz jutra j v vsem New Yorku nobenega ropa. To Je tako redka novica, da ao Jo dali v '•«AOpise.
Potre« v Jugoftlatljl. IMgrad, 16. febr. — Mo^an potresni aunek J« usmrtil več toliko o***! in naredil veliko škodo v
Nov konflikt mrd Nemčijo In Poljsko.
Berlin. 14. febr. — Nemška vlada je poaiel« Poljaki noto. v kateri naznanja, da ni vredno nadaljevati pognjanja za trgovsko in tarifno r"g"dbo toliko
časa. dokler Poljaki izganjajo Stolacu, Hercegovina, Potre« J' Nemce iz G<«rnje Äleylje In V(b bilo čutiti d«leč naokoli, tudi v slvom, pa I znan laka. T	v llelgradu.	_ • kokoši, pišk
Napervllle, III. — Kriu»t O verca«h je Ml na glasu kot stav-binNki kontraktor, ki Je vedno-nra spal, ko «o bili nji'govl kon-kurent je na delu. Me«to da bi gradil hiše, je pa prodajal |>e-»utslno. Ko si» imeli iiflčka p<m1 ključem v Whe«tonu, Je William K»« h, povnotnl Javni tirtltelj th kraja Du Page, dognal, da j« Overcaah prodajal komiaijon-skernu trgovcu |>erutnlno v večjih partijah.. Navadno Je imel |iet in nedemrleaet do 164 glav fierutnine v kurnikih, kadar je pripeljal |ierutnlno komi«ijon-»kernu trgovcu. Pridal J« vaega «ku|iaj i.UKi glav |«erotnine, za katero je prejel $5,OSI, Over* ca«h ae nI r^^čal « perutnlnar-Iudi nikdar nI kupil
iool elrok, oio broz delo,
DOtledira tamomnr
»	™ •OilllVIfllll
lirespoutlnoal, atrsdaeje, prase-ImnJ« ao biagoulovi kapItaJIz-ma aa delavce.
rieveiand. O. — Strel, s katerim al je Vincent K. Bubeta, brezposeln delavec In oče šeatih otrok v kuhinji na avojem domu |H>gnal kroglo v svojo glavo, Je IMivzročll tragičen odmsv smeha« kf je odmeval t rlvofanl msstnv-ga sveta, ko ao mestni svetovalci govorili zaradi brazpoaelnoetl« ker ni mogel prehranjevati avo-Je druftlne.
Meiltem ko se je Hubetz o«vo-ImuIII bede in tr|>lj«nja a aamo« rnororn iA> ca«u, ko «e poj« veli« ka aiava proaperlUti, Je tisočo delavcev ii|MMitavlj«nlh bedi In trpljenju,
Mmtni. bi roj za poaredovanje -dete-esAf, da brezpossiMi~arHHS' da v (laveiandu šteje 65,000 delo vce v.
e ali |«*telina.
Ubil zdravnika, ko mu je nia umrl.
New York. — Italijan Krank Caruso je v nedeljo a kuhinjskim nožem zaklal italijan«kega zdravnik« dr, Ga«p*r S. Pendo-lo, k «r ni mogel osdravlti njegovega šestletnega sina. Ko jo deček umrl, J« Caruso sdivjal in takoj šel i«kat zdravnika.
fiáwliAt ái


PROSVETA
GLASILO gLOVENSKE WAtODNB yPPOKKE JggggEL^ LASTNINA BI/JVKNSKE NAEODNE PODPORNE JEPNOTB
Cen« ojfU»ov po do*ovoru. Rokopisi — P* mitjo.
SUKE IZJASELMR
Resnica. ( hiaholm, Minn. — Prosveta
leži pred mano in čitam iz nje porodilo Johna Moverna iz Du-lutha, koliko je napredovala Ameriška jugoslovanska napredka zveza in pripomogla Jugoslovanom, da so dobili državljanske pravice leta 1926 tukaj na železnem okrožju Minnesote v St Louis okraju. Kakor izgleda iz Movernovih trditev, je dobilo državljansko pravico, 210 Slovencev in vseh skupaj z drugimi narodnosti 806. To je pre-
V oklepaju n. p, <laa.	poU,	leP° "evilo za *****
Naroteiaa: Zadtajs» dri.v. (tnr« i>< 1 Irte i« $1-25 » tri mewce; Chleaco in Ciwo $6¿0 na leto, »3-» sa poi l,u. ti ¿5 sa tel mcacc«. in u inoaomatvo $8.0e.	_
Naaluv z» v a«, kar Ima atik z liato:
"PROSVETA"
2457-51 So. LawndaU Aveno«, Chleaso^ Illlaeia. ^
«TH E E NJjIG H T E NMENTT
Orean of tka suwrena Natiwaj B«wflt s
Owned by tka Slovi
National Benefit Sociotf.
Advertikina rati on ai
Subscription: UnitJ htaU. (ex^pt	^
r; Chicase »40, and f ratp esaatrtes fJ> per pm*.
MKMBKK of THE FEDERATED PRESS"
lavstva ja, da se posluži vseh sredstev, da raztolmači javnosti nevarnost, ki tiči v tej predlogi in napravi na kon-gresnike in senatorje pritisk, da ne glasujejo zanjo, ako ji ne bodo izpuljeni pevarni zobje.	_
pomeni, da vsaijss lesi dasvesi pfUs asrséal». Pooorlf je psevelasas.
4« M vam na naU*i Mat.	■ * I H| mam Hj ■
PREDLOGA ZA KONTROLO RADIJA.
Pred kongresom je predloga za kontrolo radija, ki je| sad dela administrativnega konferenčnega odbora. Prav-niki izjavljajo, da predloga ni tako nedolžna, kakor izgleda.	****
pek dvomim, da je Ameriika jugoslovanska napredna zvezs pomagala vsem tem 210 Jugoslovanom do velevažnih pravic amerižkih. Zakaj če bi to bilo. bi Movern prav gotovo omenil tudi statistike iz profilih let, a tega ni omenil; najbrž iz razloga, ker mu niso znane. Prav gotovo pa je, da je v prošlih le-
"Ta predloga poobla.tuje predsednika Združenih ^TS^^S^-žav, da lahko zapre vsako radio-postajo ali pa vse ot> L ^ leU 1926 ko funkcij0ni-času vojne ali pa če grozi vojna, ali pa ob času, kadar ra Ameriška jugoslovanska nejavnosti grozi nevarnost Določbe so torej zelo razteg- predna zveza, zato ker je bilo
Ijive in »e lahko tolmačijo na razne načine.	I^P^^io^
Ob času vojne je razumljivo, da so radio-postaje za- posebnega zanimanja med splo-
prte. Vprašanje pa nasUne, kaj se lahko smatra, kadar šnoetjo po zeležnem okrošju prve. * P J	cm7i npvnrnoftt	Minnesote o AmerMi jugoslo-
grozi vojna, ali kadar javnosti grozi nevarnost. ^	vtnikl „.p^ zvezi, ki ima
Zadnji dogodek v Nikaragvi in spor z Mehiko se lah-#Voje veje ali takozvane ko smatrata, da je grozila vojna. V takem slučaju bo klube že v vsaki naselbini. Kjer predsednik lahko suspendiral vse določbe za radio, ali zaprl vse radio-postaje.
Resnica je pa ta, da vselej ne grozi vojna, ako se diplomati skregajo med seboj zaradi raznih privatnih interesov. Vojna nevarnost šele nastane, če se diplomatje nerodno prepirajo med seboj in ta prepir tako poostre
kega napredka in splošnega zanimanja. — Joaeph Ule.
rokoborbi. Joe je še zelo mlad, liajti šele pred kratkim je dosegel polnoletno dobo. To je ono Jobo, pri kateri postane deček mož. Naš mladi rokoborec je star šele 21 let. On se seveda tudi zanima za naSe društvo, radi tega pa smo ga tudi zvolili predsednikom društva št. 520 3. N. P. J. Radi teh dejstev se mi je zdelo vredno, da objavim stvar v javnosti, <ta bo slovenska javnost vedela, da se naša mladina zanima ne samo za ameriške športne igre, pač pa da je aktivna tudi na društvenem polju. Sicer je upati, da bo naš Joe dal več svoje mlade energije našim društvom, kakor pa akrobatskim igram, ki človeka razvijejo samo telesno, ne pa toliko duševno. Toda Joe se zanima za oboje.—član društva št. 520.
Uspehi v naselbini in drugo.
Sygan, Pa. — Veliko novega nimam poročati iz naše nasel-
ker ga javnost ne pozna v detajlih, da res nastane vojna! t,jne. Garamo vsaki dan, delo-nevarnost, kateri sledi vojna. Vojna ni nobena igrača, dajalci nas molzejo, kakor mi-V vojni se ubijajo in more ljudje na debelo uničuj se ££ lastnina na debelo. Zvedenci trdijo, da bodo v bodočiL^ A^oravno 8mo prl. vojni rabili tako močne strupene pline, da bodo cele po- krajfiani pri delu vse povsod, krajine za fronto popolnoma uničene. Zastrupljeni ne Uiislim, da so iste novice vsepo-bodo le ljudje, ampak poginile bodo tudi vse živali in ove- vsod. Na Syganu smo še ak-nele bodo vse rastline, ki jih dosežejo strupeni plini. In| «vni in hrabri junijski simpati-
če vojna prinaša tako uničenje, tedaj je živa potreba, da je ljudstvo popolnoma podUČeno v detajlih o vseh vojnih I dinske godbe na pihala. Starej-vzrokih.	v *ft . > ši možje smo se domislili, da bi
„ .	.	,,»*»' I U A A~i pri nas morala tudi uspevati in
Kako se naj pa ta poduk izvrši, ako se bo predsedni- napredovati za naSo domačo za-
ku dala moč, da kadar on smatra, da so razmere take, da kavo, ker imamo dosti mladine,
grozi vojna, da lahko utihne vse radio-postaje v deželi, katera se je živahno zavzela za
Ako mora za napoved vojne glasovati kongres, naj gla- "ty»r, «a kar jim moramo časti-
. „ .	1 ,	,, « ____«^-Aj tati. Vsi so člani in članice o.
suje de kongres, ako so razmere zaradi vojne nevarnosti N p y Na druStvenem polju
res take, da je treba utihniti vse radio-postaje.	gmo preCej aktivni. Naša velika
Kdaj javnosti grozi nevarnost? Za nevarnost jav- organizacija S. N. P. J. vedno
, Vi	T I	4 1 O : i__napreduje. Prijatelji smo med
nosti se lahko smatra vsaka večja stavka. Saj dogodki I ¿oj jn He Akupno 7abavamo v
do danes pokazujejo, da so se večje stavke smatrale za naj|; korani, ki je ena izmed
nevarnost javnosti., Razne sodnijske prepovedi proti najstarejših.
stavkujočim delavcem potrdijo, da so se tudi manjše stav- Veliko sem čital dopisov po
ke smatrale za nevarnost javnosti. Obsodbe stavkarjev	oLt
1 ... 9 (1 1 A. 11 U Ji 11 •	niku iz Moon Runa, ki ga oseb-
govore, da so jih sodniki smatrali za ljudi, ki so javnosti no poznam in 0 nekem uma2a. nevarni. Zelo redki so slučaji, da so bili oboroženi po-Lem delu. Cul sem brate, da bojniki, ki so jih najeli podjetniki, aretirani in kaznovani, je tudi on dne 27. januarja obi-medtem ko so slučaji zelo fttevilni, ko so bili aretirani ne-l»^1 oboroženi in mirni stavkarji in kaznovani.
Prve vceti o regratu.
Cleveland, O. — Zop«| »e malo oglasim v mojem ljubljenem dnevniku Prosveti. Delavske razmere ao se nekoliko izboljšale, s tem pa še ni rečeno, da se lahko delo dobi, ker je še dosti delavcev brez dela. Vreme imamo že precej časa lepo in toplo. Videla sem že nekega pečlarja, ki se je spravil že*nad regrat, pa mislim, da ga še n1 dosti dobil. Cez teden dni ga bomo pa že lahko doeti nabrali, ako ne bo zopet vse sneg pokril. Torej peč-larji in pečlarice, le pipce iz žepov, pripravite se in nad regrat se spravite. Vedno preberem vse (lopise. Pa eno dopisnico že dolgo pogrešam in ta je F. Šinkovec iz Kansasa. Ne vem, zakaj se ne oglasi več; želim, da bi se zopet kaj oglasila v Prosveti. Naj se ne ozira na nasprotnike, mnogo jih je, ki ljubijo take dopise, kakor jih je pisala ona. Tudi Milica , iz Severozapada je prav dobra dopisnica, ki zna povedati, kar je prav in resnično. Zatorej naj se še vefckrat oglasi, da bo malo moške razjezila, ker resnica v oči bode.
Pozdrav vsem ftaročnikom Prosvete. — Vera
JAVNA GOVORNICA
Glasovi članov S. N. P. J. ¡n čitateljev "Proevete".
ker sem z njim osebno občeval, da je on eden najnaprednejših
za doktora i medicinu? Moram postati članom takovog društva, ko je če mene i moju obitelj u slučaju bolesti obskrbiti, jer se u bolesti više troši, nego kad ie čovjek zdrav.
Nu, ako se osiguram za $1, to mi je dosta samo za ases-ment "f"medicinu. Ako idem na $2» možem platiti i atan, nu tko ¿e zasititi želudce moje obitelji i moj, jer i ako sam bolestan, ipak jesti moram. Moram se dekle oeigurati za $3; taj treči do-'ar če nam biti za hranu, i ako <e ta hrana biti mršava, ipak čemo nekako preživiti. Plačati Hi/ mnogo, ali ču zato biti ob-«krbljen.
I taj čovjek postane član S. S. P. za $3 bol. podpore.
Neka mi sada odgovori svaki trezno misleči brat i sestra, jeli sve navedeno o $3 bol. podpori i dromašnom članu točno ili ni je?
One, koji imaju tisude na bankama i real estate, ne pitam za odgovor, jer je za njih dosta i $1 bol. podpore, a mogu živ-jeti i bez .toga. Pošto su oni za-boravili na vremena, kad ni sami nisu ništa imali, bi odgovo rili ovako:
"Trošiti $120 za mjesec za sve, što obitelj treba, je rasip-nost. Zašto sam si ja mogao prištediti?"
Oni ne pomišljaju kod toga, da je sreča nekome prava maj-ka, a nekome mačeha, ili da se svaki čovjek nemože baviti sa unosnim poslom kao što to neko j i čine, nego vtečina takovih siromaka živi od svojih žuljeva Ukinuče $3 razreda preporu-čuju najviše oni, koji imaju u-žtedjenog novca, a za siromaka u bolesti misle, da ne treba n jesti ni on ni njegova familija stanovati mogu na zraki* jer je zrak potreben za zdravi je; za obleku neka rabe smokvin list, a rane ili drugu bolest nek lijeČfe s Pelagičevom travom. Za njih ne može biti drugi odgovor, jer kako si oni mogu drugače predstaviti život siromaka u bolesti?
Sto bi bila P9&ljedica ukinuča $8 razreda?
Čovjek siromak bio bi prisiljen stopiti u još druga društva, a kad čovjek ima više društava, onda se brine za njih.^ao ona j, koji ima mnogo odjela, pa si misli, "ako poderem jedno, i-mam ih još, a ako me izključe iz jednog društva, imam ih više, druge ču držat. I on se više ne brine toliko za društva a najmanje za ono, koje mu je što na žao učinilo, a to bi bila u tom slučaju S. N. P. J., jer mu je skinula podporu od $3 na $2, a pošto bi se onda kad ne bi bilo $3 razreda vikalo, da su simu-lanti u $2 razredu, to bi se s vremenom i $2 razred ukinuo.
Mnogi če reči: "Pa to če biti samo sreča za S. N. P. J., da izgubi takovog simulanta." L Ali recimo, da ni je baš taj čovjek bio simulant, jer nije kao ni stotina drugih još nikad $1 bol. podpore dobio. Ne. Ne bi S. N. P. J. izgubila simulan-te, nego bi izgubila upravo ak tivne članove, a simulanti bi nadalje ostali u S. N. P. J., ma-kar i na $1, ali bi kraj toga uzeli joS i druga društva i bili bi si
simulanata izgubimo toliko aktivnih članova?
Gdje je tu lozinka "jedan za sve, svi za jednoga?"
Vidim u 6 mjesečnoj statisti-
ŽARKOMET
Kje je Liza? Zdaj, ko je toliko vojni
mmm	n^mi ■■^■^«n r«.
ki o uplatama i isplatama u bol.	volucij na svetu, bi bilo intere-
blagajni, da nisu sva društva	santno vedeti, kje je tisti angel-
pasivna, nego ih ima pasivnih	ček, ki so mu dali eveto ime Um
oko 310, a aktivnih oko 240 ili,	narodov in kvartir v SvicL^H oko 65% aktivnih.
Ako sada brača iz $1 razreda kažu, da on neče biti zajedno sa
ee ženi!
, v Kansaau se ne bo smH nih pasivnim razredima i za njih U poročiti, dokler ne pokaže ti plačati, nego se hoče razdjeliti, goč dolarjev. če bo sprejeta n„ " onda onih 45% aktivnih društa-L^sUva v Topeki ffl va imaju takodjer pravo, da se L	,>l
odjele od pasivnih drušUva i ^ To t prt" ^
da njihov surplus ostane u dru-L.	nihče um eti^
fttvenoj blagajni a ne u zajed-	.	u««reu, ce
ničkoj, jer ako se razd jelen je "	za pogreb
doz voli jednima, mora se u i-|^nfoge' Kansas! Ti si vedno| stoj stvari dozvolit i drugima, jer su pravila za sve jednaka.
Gdje je tu lozinka "svi za jednoga, jedan za sve?"
prvi!
• * a
Stara deca je v nevarnosti. Moralisti zahtevajo cenzuro
Sto bi bila poeljedica tako- za takozvane umetnostne
vog cjepanja?
revije,
ki prinašajo slike lepih ženskih
Dala bi pobudu i podpuno pra- telea. Moralisti pravijo, da šolski vo Članstvu u jednom te istom otroci gledajo te slike in se no. društvu, da se cjepaju u dve hujšujejo. grupe I to, uonekojjsu tako| Kaj je z otroci? Ali se otrok
golo
telo? Z otroci je Vse v redu -
sretni da nikad ne boluju, i V pohujša, če gleda na svoje
one koji boluju. Do čega bi takovo cjepanjel^ pa je"V8e'nVrobe z velikimi
d0ir°, i •	»J otrocl moralisti, ki so take svi.
Do kaosa, kojega bi skrajna . *	. 7
posledica bila, d. «vaki fovjek	^
poto ženskega telesa, kam Se po-gledati sliko! That's aH.
• • •
Fantovska iz Gewande. radi bol. IV Gowandi dom smo otvorili, inšurenc korajžni vsi, veseli bili.
živi za sebe, kao i prije dok nije još bilo S. N. P. J.
Svi mi stupamo u redovel bratskih društava, ne toliko ra-| dt osmrtnine, koliko podpore, jer se kod
komp. dobije osmrtninu uz bo-1 So prišli k nam Girardčani, lje uvjete i bez ikakove dužno-1 ogromna četa — samo tri. ■ osim uplačivanja. Pomislimo samo koliko bi no-|pri d0n\u so odprli vrata,] vih Članova stupilo u S. N. P. J., Uledila večerja je bogata, kad se ne bi mogli oslgurati zalafecHl potem je prvi ples, više od $1. Napose za čovjeka, | gowandskih fantov ni bio vmes. koji nima kome oHtaviti osmrt-
ninu, a bez bolne podpore, S. N.l Girardčani dekleta so pobrali P. J. bi za takovog čovjeka iz	^^^^^^^^^^
gubila svaku vrednost.
Ponavljam opet, da svaki pi-sac članka za ukinuče visokih bolnih razreda, ili cjepanje bol. razreda, čini to u najboljoj ,na-mjeri za korist članstva S. N. P. J. i ne želim vredjat ičija Čpvstva ili shvačanja, ali se čudim, kako nekoji nisu bolje raz-
vsak $6 — in prvi so plesali. Zato pa fantje, malo vas je
sram,
ker prvi ples po vlaku je šel
drugam. Kikar.
♦ • •
Vesti iz Moronije. Kravji blok, Stara Avstrija.
mislili o posljedicama takovog — Bla je velika punUrija v Mo-
cjepanja ili <ljeljenja.
ronija. Patra Mrzimira, ki je
Delavske strakovne organizacije so se pričele zelo rojakov. Spominjam se, da je
zanimati zadnje čase za radio. Cikaško organizirano delavstvo je zgradilo prvo svojo lastno radio-postajo. Ci-
kaskemu delavstvu sledi počasi delavstvo v drugih večjih| Jij^ovega nelepega dela.
bil naA sobrat, ali danes, kakor sem razvidel iz časopisov, je pa odslovljen od organizacije vsled
Industrijskih Hrediščih,__Delavstvo gotovo nu «radi
Nič kaj veaali ae ne počutimo
radio-postaj za zabavo, ampak za poduk in informiranje v naši naselbini s takim obisko-
javnosti o važnih zadevah. Velika stavka ali izpor delavstva je gotovo tako važna stvar, da je živa potreba, da je I
valeem, ker vemo, da mu ni ta ka sila za petami, da bi ne imel za grižljaj kruha. Kaj pa oni
javnost informirana o vseh dogodkih v stavki do pičice. rojaki, ki imajo kopice otrok in
Ako se večja stavka ali izpor delavstva proglasi za javno se z njimi mučijo po barakah,
nevarnost, koliko so še vredne za delavstvo radio-postaje, ki jih je postavila organizacija
i	U. M. W. of A. v Moon Runuj^
Pozdrav čitateljem Proavete. — Frank Minar,, član društva
št. 6 S. N. P. J.
ki jih lastuje? Ničt
Vzemimo, da bi bilo tudi podjetnikom prepovedano poslužiti se radio-postaj ob času delavske stavke in izpora delavcev. Ali H bili v tirni slučaju dela vel in podjetniki enako prizadeti? Nikakor ne! Podjetnikom bo ostalo še vedno dobro organizirano časopisje, ki je dozdaj dosledno zagovarjalo ob času vsake stavke ali izpora interes«» podjetnikov. Šibko delavskd časopisje ne more ovreči laži, ki so nagfomadene proti stavkujočim ali izprtim delavcem. To bi pomenilo, da je delavstvo tam, kjer je» bilo, ko fce ni bilo radiju. Podjetniške luži bi imele prosto
Codahy, Wla. — Želim naznaniti slovenski javnosti, da so tu kaj An j« delavske raartere komaj povoljne, ako jih primerjamo drugim po rasnih naselbinah kakor je razvideti is dopisov Prosveti. Tukaj imamo društvo S. N.
Dve, tri rije$ članstvu S.N.PJ. Milwaukee, Wisconsin. — U
Prosveti je več bilo mnogo pisanja o bol, podpori, izvanred-nom asesmentu, simulantima, o razdjeljenju bol. razreda, o uki-nuču 3 dolarskog razreda itd.
Jedni su za smanjenje bol. podpore, drugi su proti. Treči su za razdjeljenje razreda, če tvrti su proti. Vertfjem, da je svakoga pisca takovih članaka vodila iskrena želja, da se stane na kraj pasivnosti' bol. blagajne, i da se jednom za uvijek odi prave izvanredni asesmenti, te je svaki kod. toga mislio, da je jedini način poboijšanja stanja onaj, kojega on predlaže. ~ Svak i od nas, kad nekoga na-
govara, da postane član	I mulanti 1 na dalje,
društva, on mu govori o brat-' skoj uzajamaoetl u našem društvu i osobito naglaftuje, da smo mi jedan za eve, avl za jednoga. Nadalje se takovom govori, kako je on kod iniurenc kompani-je bez ikakovih prava, nego i-ma samo Uuftnoet platiti i strp-ljivo čakati antrt.
Nadalje mu se govori, da je kod nas sigaran ne samo, kad umre, da če'mu našli jednici dobit osmrtninu, nego Što je glavno, da če on i njegova obitelj biti kod naa obakrbljeni u slučaju njegove bolesti.
Čovjek, koga se varbuje, je recimo siromak s nekoliko dje-ee. Ne ima uštedjenih tisuča. Zasluži $6 na dan. ili oko $120 na mjesec. On si miali ovako: Skupoca je. Trošim a obiteljom
U ovo zadnje dobš istom smo pisal epištole s sekira, smo pose počeli udruživati i namjesio', slali v Down & Out Club. Zdaj da tim pravcem nastavimo, pa imamo še patra Ambroža, bele-da se vremenom (dok se stišaju I ga moža z mehka koža. Tatata! strasti raznih osječaja) udruži-|	• * «
mo svi u jednu močnu bratsku organizacij^, koja če moči odo-ljet svim navalama ujedinjenog
pot, da dosežejo javnost, resnici iz delavskih vrst bi pa p, j. ¿it. r>20, ksu>rega predsed-
v	nlk je Joaeph Seduahak, ki je
.....v«^ i. ____ji __dobro anan po tukajlnji okolici,
• riH U P™«"*» " kontrolo! ^^ ji(| ^ y Milwa||k#|ljy#
bila ovirana pot do javnosti. Za delavstvo ji
radija ne bo sprejeta, taka, kakerAna je. Dolftnost de- ¡¡j^J.
za hranu, stan, obleku, grijanje 1 sve oatalo jedno s drugim M na dan ill $120 na mjesec. Od toga se može preživiti dok sam zdrav i dok raüdim, ali ako obo-
Tako radeči bi se S. N. P. J. više Akodilo nego koristilo, jer druga druAtva bi se veselila, da takov zaključek učinimo, jer bi to značilo porast članstva u nji-hovom druAtvu.
Razdjeljujuč $24 -$» red, postiglo bi se ono, što se je postiglo i sa $4 i $5 razredom, naime, da ae $3 razred sam uni Atl, jer bi tomu uništenju pri pomogli protivnici $3 razreda, koji ne bi htjeli točno nadzirati bolesnike ili takozvane simulan te $3 razreda, samo da im se bolna blagajna iserpi, i da imaju svaki mjesec visoki izvanredni asesment.
Članstvo $3 razreda bilo bi u takovom slučaju prisiljeno sa-zvati sjednicu, da izmedju sebe Tzaberu odbornike bolesti, a O-stelo članstvo ne bi kod toga smjelo ništa reči, jer bi to bila samo stvar članstva $$ razreda.
Rračo j sestre! Kad pročitate ove gornje redke i kad o tomu
Revolta v Sheboyganu. Naš šuspurflar se lovi za zad-cilja inšurenc kompanija," kojri I njo bilko. Se en bazar bo. Ako idu za tim, da unište sve brat- ta ne zamaši luknje, ki jo je ske organizacije, namjesto to-rkomišnar" napravil v letu ga, mi hočemo, da se djelimo. 1926, pa jo popiha za patrom Ne, bračo i sestre! To nije Zakrajškom. Rojak, živeč ni pravi put, koji vodi napredku. farmi, je rekel, da mu bo dal Pročitajte dva tri put ovaj dve veliki kravji potici za popot-članak, debatirajte o njemu bez nico. — Strigelj, Sheboygan.
Ms.
• * •
strasti, uzmite u ruke Prosve-tu od 20. oktobra, pa pogledjite u 6 mjesečno poročilo o bolni-škom skladu, te čete u njemu vidjeti, da je u prvih 50 društ-| tM ^ B¡rb¡rton,"na N. F. St,
Zgledi v Barbertonu. Cenjeni 2anJcomet! Posveti
vama $1 sklad u 29 društvama	farani dajeji
pasivan, a u 21 društvama akti- J	drugemu. Ta«
van, ili u prvih 50 društvama je , ^ f® ^ , •. „ u „. $1 sklad blizu 60% pasivan a o-l[« Pobožna ženica ki jej
biskala vsa božja poU v
se""iz 'toffa može zakliu-l domovini in katero je g**f»» se iz toga može zaklju-l^ ra2gvetlil> da ni ogtalo»
njenam srcu nobenegs proft»-ra več za njenega moža. h me pobožnosti ga je pustila. W svoje zasluge je morsl siionj dobiti trdo ležišče v ječi. TJ uči sveta vera. Pa da katoliš» ljudje ne napredujejo. — K.
ko 40% akti van.
Sto čit?
Znači, da nije $3 sklad sam kriv pasivnosti, nego da ima bo-lesnika i u $1 skladu.
Ako se med tim nesretnicima koji su bolesni u $1 i $8 skladu nadje i koji simulant, nisu zato svi bolesnici krivi. Oni su dosta kažnjeni, da su bolesni, a krivi smo ml zffravT ža izvanredni a-sesment, jer kad je kum, prijatelj ili sused bolestan, mi zatvo-
» ♦ ♦
Ron test za
Napiši na
kratke prispHt*
74' * * K* steno Cemets, **
rimo jedno oko i vjerujemo, da . ;	f|.t<, «krivno*»
Je bolestan, te od jedanput pod-|^» ^^ »<«*
lim? Jesti se mora, jer bez jela se nemože Živjeti, stan se mora ma.l° dublje promlslite, motete-
se na* Joe udejstvuje v
platiti. jer ga nitko ne da beda-va; obuč se mora jer još nije mords ali če skoro doči), ds goli hodimo. Od kud ču ja, ako oholim. useti $120 na mjesec. da preživimo, i jo* k tomu novac
li reči, da se to ne bi dogodilo?
Da onda upitate sami sebe, Ato bi bila poeljedica toga. Odgovor bi vam na to bio, stvara-nje druAtva u druAtvu. nesloga i razdo.r Zar poradi nekoliko
pišemo bol. izkaznicu za' celi mjesec, a svsfko ima kuma, prijatelja ili bar suseda.
Ako trezno o gornjem razmislite, doči čete do uvjerenja, da za pasivnost bol. blagajne ne-imamo koga kriviti, nego sami sebe, a pošto se niko ne Želi lju-titi sam na sebe. držimo se naše «tare pueluvlc* "u nuidi se prijatelja pozna" te budimo u isti-nu "jedan za sve, svi za jednoga."	^^
Uz bratski pozdrav! —- Ra-doM Gotdner, član društva št. 16 S. N. P. J.
Ali ste že naročlH Proavete ali Mladinski list svojeaa prijatelja ali sorodnika v domovino? To je edini dar trajne vrednosti ki ga sa mal denar lahko pošlje le svejeeai v domovino.
Razlago že sami pogruntajo Arma, Kans.
Kje so naročniki "Pi««*
polja"? Trinajstleten*
Ameriki,	pa	še	nisem	videnr^
čiškanskih plenic. - Fj. k« troti, Ifldi.	K
Sedemnajst vlomih ** pod kljačem. V Sloveniji « J orožnišklm patrulj.m v ^ dneh posrečilo izsledit. *** rati sedemnajst milcev in tatov. Med so todi zlikovci. ki «o J'" "L-la val lat, her ■<> ^ , 1 % skrivati, tako tudi fr**'j i. Iraškega, ki so g»
dolgo zasledovsli zarsd.
•»ih tatvin.
Vesti iz Jugoslavije
ObMaiee znamenitih Amerikaner
Zaplenjeni Sv. Anton. -- V vupeju I. razreda vlaka Mostar-Sarajevo je'sedel lepo rejen fra-:er iB ¿¡tal svoj brevir, ne meneč se za ostale sopotnike. Nad
edežem je imel precej veliko koâaro. Ko je vstopil finančni organ in prosil potnike, naj .»kažejo svojo prtljago, se fra-er ni niti zmenil za poziv, tem-več je mirno dalje čital brevir, kakor da se njega revizija sploh Le tiče. Finančni organ je presedal ostale potnike, potem pa Je je obrnil še k fratru ter ga še enkrat prijazno pozval, naj mu pokaže svojo košaro. Sedaj pa se je frater razjezil, češ, kako se sploh more njega sumničiti. V košari da ima samo posvečen kip Sv. Antona, ki se ga nikdo ne sme dotakniti. I Toda finančni organ je odločno vztrajal na tem, da mu frater pokaže košaro. Ta se je v resnici končno dvignil in odprl svojo prtljago. V košari je bil res precej velik kip Sv. Antona iz mavca. Nenadoma pa je finančnemu organu padlo v oči, da je bila odprtina v dnu kipa precej nerodno zalepljena s papirjem. To mu je postalo sumljivo. V trenotku, ko je hotel frater spraviti kip zopet nazaj v košaro, je finančni organ nepričakovano predrl papir na dnu kipa s svinčnikom, ki ga je ¡mel v roki. Uspeh je bil presneti j iv. Na splošno začudenje navzočih se je vsul namreč kipa krasen tobak, znan pod menom ljubuški'"flor". Potnici in finančni organ so se priče-glasno smejati, frater pa se e silno jezil, ker se je finančni »rgan prklrznil, dotakniti se wsvecenega kipa. Prisegel e, da sploh ni vedel, kaj je v tipu.
"Izvinite, prečastni, ali nišam nao, da i Sv. Ante puši," se je »pravičil organ in zaplenil kip, eprav je frater trdil, da je po-večen. Seveda je moral plačati rater veliko globo, da je dobil Sv. Antona nazaj, kajti v naši ržavi tihotapski tobak ne ob-itoja zato, da bi -se polnili ž ijim posvečeni kipi.
I mor na svatbi. Iz Vojnega iriža na Hrvatskem poročajo o [rožnem slučaju umora, čegar rtev je postal tamkajšnji po-stnik in gostilničar Anton )uček. Udeležil se je svatbe pri vpji sosedi. Ker so se takozvani voglarji" v velikem številu rnili k svatovski pojedini, jih ? Souček pozval, naj se odstra-tijo. To je "voglarja" Keseriča ako raztogotilo, da je potegnil ož ter Součka zabodel v fee. Souček, ki je ostal na me-lu mrtev, zapušča ženo in dvo-malih otrok. Keserič se je »m javil orožnikom. 1'avel Jerovec. Dne 29. jan. je M v Ljubljani Pavel Jerovec, Mji linančni svetnik v pokoju.
la ga je srčna kap. IVorel parni miki. V Retkov-h pri Vinkovcih je pogorel mkajšnjl parni mlin, last vele-^estnika Falerja. Vzrok poža-ni 7-nan, domneva se pa, da je netila ogenj zlobna roka. Ne/Koda pri delu. V Poljča-lie iH>nesrečil železničar F*1''1 Muršec, star šestdeset F- l'ri padcu si je zlomil levo v st«nnu in več reber. Pre-——ga—?—mariborsko pavno bolnico.
<eden božji namestnik. Tašča čevljarja v Gaber ju, je dalj časa bolna. V nedeljo 23. n- Ji je j »ostalo zelo slabo in je |1<(1 tega zahtevala duhovnika. D Je [irišel neki moški h kapla-' prošnjo, mu je ta odgo-da nima časa, ker so da-* volitve, bo že drugi dan pri-1 Na. iwnovno prošnjo je reda prevzame on vse njene iu m lahko ona brez skrbi Ta dogodek je resničen, "»rtaa kona v Trbovljah. Feliks Strovs, posest -2 K Ketje 16; Franc Ko-ln rudarja, 1 leto. Lok« rt"*alija Sršen, posestnica, h Sv- Marko 41; Antonija •»a rudarje. f>3 let, Lokf p "'on Gmajnar, upokojeni 1 'di-nec 4; Alojz Dnaks-37 let, Loke 256; /',«r. sin rudarja, Retj«
M
Sodrug Tišler Ludvik umri.
Dne 24. jan. je umrl v ljubljan ski bolnišnici za proletarsko boleznijo sodrug Tišler Ludvik Zdravil se je nekaj mesecev Golniku, vendar ni bilo zanj več pomoči, dasi je bil v najlepših letih. Pokojnik je bil sodelavec v kovinarski organizaciji, pr: "Svobodi" in pri Udarnikih, kakor tudi v socialističnem pokre-tu. Blag mu spomin!
Polomi bank v 1. 1926. Tekom lanskega leta je skrahiralo več bank v Jugoslaviji: V Belgradu šest in sicer banka Boškovič bel. hipotekama in srbska grad jevinska banka, centralna kreditna, bel grajska ujedinjena in komisijska banka. — V Hrvat ski je bil najpomembnejši krah "središnje privredne zadružne banke'f in "banke za Primorje". —Slovenijo je najbolj prizadel polom Slavenske banke, ki je imela težišče svojih poslovnih zvez v Sloveniji, čeprav je bila njena centrala v Zagrebu. . Njen polom je spravil v težak položaj Slovensko banko v Ljubljani, jugoslov. industrijsko banko Slpitu in nešteto podjetij. Poleg teh krahov je pa še polno bank v smrtni krizi.
Natakarska organizacija u-stavljena. Kam smo že prišli v Jugoslaviji, se vidi iz sledečega reakcionarnega in protizakonitega ukrepa belgrajske vlade; vlada je poslala zvezi slovenskih natakarjev enostaven odlok, da ne želi, da natakarska organizacija še nadalje obstoja in da jo zato razpušča! Ne navaja nobene nepravilnosti, ki bi jo organizacija storila, temveč izraža enostavno svojo željo, da natakarji ne smejo biti organizirani. Natakarji bodo seveda poskrbeli, da so take ministrove "želje" nasprotne vsem ustavnim in človeškim določbam, ki veljajo v kraljevini SHS.
Tragedija naših vajencev — narodna sramota. V Spodnji Šiški je šel vajenec po nekem, kakor poročajo, s skrbno iskanim eufemizmom, meščanski dnevniki, "prepiru s svojim mojstrom" pod kamniški vlak, odkoder so ga privlekli uro kasneje vsega razmesarjenega, mrtvega. Dečku je bilo petnajst let! Ta samomor so listi zabeležili kot navadno stvar, ki spada v dnevno drobno kroniko — dasi tiči za njim strašna tragedija, dasi meče strašno luč na socialni in etični problem, ki bi moral iti vsej javnosti živo do srca in razuma. Problem naših vajencev je po sredi problem našega novega proletarskega rodu, problem narodove etične vzgoje. Po "nekem prepiru z mojstrom" je tel petnajstletni deček v strašno smrt, tako pravijo listi. Kakšen je bil ta "prepir z mojstrom", si lahko predstavljamo, ker vemo na žalost predobro, kakšni so običajni ti prepiri pri nas. Klofute na desno in na levo. Slovenci se silno radi bahamo s svojd kulturo in z drugimi svojimi krščanskimi čednostmi ~ dej-»tvo pa je, da se malokje ravna tako surovo z vajenci, kakor v Sloveniji. Takozvani "nekulturni" srbski ali hrvaški mojstri so tisočkrat boljši. Baš na tem primeru se vidi srčna kultura na-
III.
roda. Pri nas smatrajo akoro vsi razkazal "divji zapad" po vzhod-
mojstri in žalibog tudi pomočniki, da je vajenec stvar, ki se jo sme poljubno brcati, klofuta-ti, žaliti. Za naše vajence ni zaščite. Navadno so objekt naj-gršega^ izkoriščanja in kakor da bi to ne zadostovalo, se jih poplača za njihov trud s surovim ravnanjem in pretepsnjem. O tem bi znali navesti cels poglavja vnebovpijočlh slučajev. Za slučaj v Šiški se bomo še posebej zanimali. Računamo, ds se zanj zanima tudi poklicana o-blast in inšpekcija dela. O tem konkretnem alučaju bomo torej še pisali. Pribijemo pa že sedaj, da so slučaji nečloveškega rev-nanja z vajenci že tako splošni in pogosti, da bo treba tudi v tem pogledu energične akcije v javnosti. Petnajstleten deček je žrtvoval svoje mlado življenje —kako je prišlo do vsega tega. bomo še pojasnili — za danes pa ku|lurt! odločno ponavljamo potrebe, dal
j 12. februarja 1791. — Petsr Coeper. — Peter Cooper, amer ški tovarnar, iznajditelj in f lantrop, «e je rodil tega dne v New Yorku. Imel je bore malo šolske vzgoje in v mladosti je pomagal .očetu pri kldbučarstvu. V starosti 17 let se je naučil kolarstva. Kasneje je iznaše itroj za rezanje sukna in se ba vil zaporedno z raznimi rokodelstvi, dokler ni končno postal tovarnar kleja. Okolo 1. 1830 se je začel zanimati za železarstvo in bil je prvi izdelovatelj tramov iz kovanega železa za gradnjo ognjevzdornih poslopij. Istega leta je na podlagi svojih lastnih načrtov sestavil prvo lokomotivo, ki je bila kdaj zgra jena v Amekiri. Zanimal se je tudi za brzojavni promet in sodeloval je pri položitvi prvéga atlantskega kabla. L. 1876 ga je "neodvisna stranka" imenovala predsedniškim kandida torn. Umrl je v New Yorku 1 1883.
Peter Cooper je 1. 1854 ustanovil v New Yorku slovito Cooper Union ali Cooper Institute. Svrha te ustanove je nuditi delavcem brezplačni pouk umetnosti in znanstva, kakor tudi čitalnice in knjižnice.
26. februarja 1846. — William Frederick Cody. — William Fre derick Cody, sloviti lovec divjega zapada in podjetnik svetovno znanega cirkusa, boljše znan pod imenom "Buffalo Bill", se je rodil v Scott County v Iowi. Njegovi starši so se preselili v pokrajino blizu Fort Leavenworth, Kansas, kjer mu je bil oče ubit v boju proti Indijancem. Ko je bil Cody še jako mlad, so ga špedicijske tvrdke (express companies) vpora b-jale kot jahača za prenašanje paketov in dragocenosti čez po-erajine divjega zapada, ker je bil tedaj jako nevaren poklic. Kmalu je zaslovel kot drzen in neumoren jahač, bister skavt (sel in vodnik po divji pokraji ni) in ko> iaboren lovec. Ko je bil komaj 21 let star, je nase obrnil pozornost ameriških voj nih poveljnikov, ki so tedaj vedno potrebovali izkušene skavte, na katere so se mogli zanašati in ki so poznavali navade in jezike Indijancev. Od 1. 1868 do 869 je bil imenovan glavnim skavtom pod generalom Sheridan, ki je tedaj vodil boj proti sovražnim Indijancem. Sheri danov pobočnik je pisal o Cody ju: "Prenašal je depešo sto milj daleč sredi strašnega stre-janja sovražnih čet Indijancev n se vedno vračal brez škode." Vsled te okolščine in njegovih pogostih osebnih spopadov z Indijanci je njegovo ime zaslovelo širom Amerike. Cody je zadnji zmed šestorlce velikih ameriških skavtov: Boone, Crockett, Carson, Bridger, "Wild Bill" in "Buffalo Blir. Ta pridevek si pridobil radi svoje lovske
slave; njegov rekord kot lovca je bil 4862 bivolov v eni sezoni. Ostal je do smrti tipičen zastopnik nekdanjega divjega zapada.
Okolo leta 1880 je začej izpolnjevati staro svojo željo, da bi okolo sebe nabral ostanke onega življenja, ki so ga vodili naseljenci ob mejah civilizacije, in
nih državah in po Evropi. Tako je Buffalo Bill ustvaril cirkus, ki je zsslovel pod imenom "Wild West". Nabral je v to svrho mnogo Indijancev, izmed katerih je bilo tudi nekoliko njegovih prejšnjih smrtnih sovražnf-Icdv, stotine krjtvarjev (cowboy*) in mnogo drugih oseb in
stvari, značilnih za življenje divjega zapada. S tem orjaškim cirkusom je prepotoval Ameriko in Evropo skoraj dvajset let «n se obogatil. Svoje premoženje je investiral v zemljišča v Nebraski in Wyomingu. V tej zadnji državi se nahaja mesto, ki je bilo po njem imenovano Codjt, Wyoming.
27. februarja 1807. — Henry Wads wort h Longfellow.—Long-fellowa smatrajo za najbolj odličnega in popularnega ameriškega pesnika. Rodil se je Portland u, Maine. Po študijah v Boudoin College so mu ponudili prvo stolico modernih jezikov v tem vseučilišču. I)a se pripravi za ta avoj poklic, odšel je 1. 1826 v Evropo in tu posvetil tri leta učenju evropskih jezikov; obiskal je Francijo, Italijo, Spanjsko in Nemčijo. Ob svojem povratku je izdal "Hyperion", poetičen roman, ki odseva vpliv nemških romantikov. L. 1836 mu je bila ponujena sto-lica. literature v Harvard univerzi. Obiskal je Evropo drugič in se pom udi! nekoliko mesecev na Nemškem in v Skandinavskih deželah. Ob svojem tretjem obisku v Nemčijo, je sklenil ozko prijateljstvo z nemškim pesnikom Freiligrathom; iz te zveze je vzniklo mnogo Longfellowih inspiracij, tako na pr za eposa 'Belfry of Bruges' in "Evangeline", ki je ena izmed najbolj proslavljenih vpesnitev Longfellowa. L. 1853 je ostavll profesuro radi -slabega zdravja in leto kasneje je izdal indijanski epos "Hiawatha". L. 1861 začel je prevajati Danteja. Končal je to delo v petih zvezkih in njegov prevod se amutra za najboljšega v angleškem jeziku. Umrl je v marcu 1. 1882.
Najbolj znane pesmi Longfel-owa so "Psalm of Life" (psalm življenja), "The Skeleton in Armor" (okostje v oklopü), "The Wredc of the itesperus" (Pro-past ladje Hesperus) in 'The 'Village Blacksmith" (Vaški kovač). "The Golden Legend" (Zlata legenda), romanca iz srednjega veka, vsebuje neke točke sijajne lepote. Kot eplčni pesnik je dosegel vrhunec v Courtship of Miles Standish" (Miles Standishevo snubljenje) Dasi je Longfellow pri ameri škem ljudstvu najbolj proslav-jen kot pesnik, njegova najvpč a važnost za razvoj ameriškega slovstva je kot prevajatelja in prenašalca starokrajske kulture n romantike. Vzlic dejstvu, da <ga pesniki kot Poe, Emerson in iawthome nadkrlijujejo glede originalnoati in umetniške fine-se, je bil njegov vpliv za razvoj ameriške literature večji kot kogar drugega. f. L. I. S.
ötkaika (MsMèa
S polja vals
se i mojstri i pomočniki ssmi začno končno zavedati, da je tudi vajenec človeško bitje s svojim mladim, močno delujočim čustvom in ds povzroča vsako suro-vo rsvnsnje ž njimi celo tragedijo v njihovih mladih dušah. Ne bahajmo se s svojo kulturo, dokler se ob vsaki priliki, kjer ni nad nami kontrole, pokažemo
Utripanje srca Je slišati kot grom.
Philadelphia, Pa. — Pvesto Ijakov pennsylvansk« univerze je v soboto poslušalo v medicinski kliniki silno bobnenje in tre-skanje, kakor da je prihrumela nevihta nad mešto. Bilo pa je le utripanje človeškega srca!
Nov električni aparat, steto-stop, spojen z radiovlm zvočnl-om (loud Mpeaker), je povečsl desetmilljandkrat srčne utripe osmerih bolnikov, ki so ležali v bližnji bolnišnici medicinske fa-cultete. Srce vsakegs bolnika je tolklo z glasom groma in treska. IHjaki so prwi«o netirali *-fekt bobnečega srčnega utripanja posameznih bolnikov. Bila i prva demonstracija te vrste, račleveška lobanja v Franciji stara #00.000 let.
Pariz. — Vprašanje okamene-le človeške lobanje iz l<a Denisa Franciji je končno rešeno. Lobanja. ki Je bila najdena leta 1844 v skali v nekem vinogradu, je bila 80 let predmet ljutega konflikta med znanstveniki, v katero dobo da upada. Po najnovejši preiskavf, ki se je vršila eno leto, so najboljši zvedene i dognali, da speds v pliocensko perijodo tercljarne dobe, torej mora biti stara najmanj 600,-000 let. Odkrit Je torej nov tip pračloveka v Evropi, ki Je ŽIvH nekako med piltdownsk!m In
Mnogo se zadnje čaai govori in ugiba, ali je jazzgodba bolj popularna ali opera? Na to vprašanje se bo lahko dobilo vsej za nekatere povoljnega odgovora ko bo prihodnji teden v Chicago Thetatru predstavljana oderska slika "Opera vs. Jazz". Na platna bo reflektiran film "An Affair of the Follies".
Posebno zanimiva točka programa v tem gledališču bo scena katedrale iz opere "Faust", pojeta Rosalind Ruby in Arturo Impefato, potem Kvartet iz opere "Rogoletto", pojejo I.eonorl Cor i, Adelaide de IxK-a, Georges Dufranne in Benjamin Lands man. Kakbr omenjeno, bo pri hodnji teden na tem odru "bit ka" med jazzom in opero. Jazz bodo zastopali "umetniki" Boyd Senter, Mabel Hollis In Cy Landry ter kvartet poleg ome« njenih. Orkoster člkaškega gle-dališča bo tudi tekmoval v tem "kontestu" ter bo proizvaja svetovno znane arije iz raznih oper. Popularni organist iz tea tra pa bo ostal popolnoma nev tralen, ko bo Igral operne selek cije in jazzne "štiklce". Vseka kor pa ss obeta posetnlkom navedenega kinogledallšča. da bodo imeli veliko ušitka od "kon testa", pa naj si bodo tisti, k imajo radi klasične komado if oper, ali pa tisti, ki ljubijo moderen jazz, ki so sledile! sinko-pacij.	t t
V	filmu "An Affair of the Follies" nastopita filmnika zvezdnika l*wis Stone in njegova vrstnicu Billle Dove, kl Je tako prikupljlva v svojem sta novanju, da se ne more njen mož odtrgati od nje zjutraj, ko bi moral , pravočasno ns delo Posledica temu Je seveda, da njen možiček zgubi delo.
V	malo katerem klnogledali šču je najti bolj duhovitih fll mov kakor ravno na platnu McVIkera gledališča. To je še po sebno opažati od novega leta dalje. Od takrat je namreč vod stvo Balaban A Katz družbe spremenilo program v tem gle dallšču, kjer je po odru koračl neki pusti debeluhar, ki sploh ne spada na oder, ko trpinči ob činstvo, kot ga Je on z njegovo navzočnostjo. Brez dvoma je vodstvo videlo, da nI odmev» publike in je tako bilo skoro prisiljeno spremeniti program v tem gledališču,
Zadnji filmi v navedenem gle dallšču so res prvovrstni iz komične strani. Humorja se kajpa da ne manjka. Tako se sporni njamo, ko je bil še predkratkim na platnu predvajan film The Kid Brother, zadnji teden in ta pa je v teku slika "Tell It to the Marines", ki je v gotovih ozlrih še boljša kot prva.
Prihodnji teden pa bo v tem gledališču Isti film. Upati jef da nas ta slika razveaeli, da ne I» razočaranja za naš« novce, ki si jih povečini težko prislužimo.
"Easy Pickings" slika pride v Roosevelt Theater prlčenši z m*
deljo, V sliki nastopajo znani-filmske zvezde.
ZtMMVSTVO
HIGIJENA UST IN
. Sobo v j a.
srčno tako surovi. Tu naj naše časopisje začne tudi vzgojno! kas«m>i*lvn neanderihslskim pr«-vplivati, da ne bodo semomorl Ato^im. ftenfsiški pračlovek— petnajsletnih dečkov na dnev-i	„ ^ fj6šj imenoval—Je
nem redu naše dnevne—narodne b|j nizke postave in Je imel debele kostne obronke nad očmi.
(¿osdovl. Na fiostajo v Pod-melcu je napeljana žična, vspe-njačs, ki nepfbnehoma vozi drva iz gozdov. DrugM enaka vspe-njača je na ItneZI. Razna Italijanska podjetja so nakupila gozdov« in «edaj spravljajo iz njih les v druge kraje. Kaj bo potem, ko prodajo domačini vse gozdove? Gorska pokrajina bo gola in gorjanl bo<lo robotali po daljnem svetu . . . Zadnji čas da se. vpošteva gospodarska važnost gozdov!
(•orlški fašizem. Tržaško fa-ftlutoviiko glasilo "II Popolo di Trie«te" je pred kratkim ugo tovilo, da ima Gorica po pohodu v Rim od fašizma samo zunanji kliše in je fašizem še da leč proč ttd njene duš«. Ob novih razmerah je vid«t "Popo lov" člankar mnogo izpreobr-njencev, ki pa «e jim že pozn« framaaonstvo. Strašno ae lo vijo premnogi za raznimi mest nimi «iutbemi, pravo koritar-«tvo cvete v Gorici. Tako trdi "II Popolo".	v/
lastnice »e smatrajo že od nekdaj za enega izmed bistvenih pogojev krasote ženskega obrača. Lepo -oblikovane ustne so največji ženski |>onos. Kadi tega zahtevajo usta z zobmi vred »krbno negovanje tako iz zdrav, itvenih, kakor iz lepotnih ozi-rov.
Važno je dejstvo, da na ustnah rade nastanejo majhne o-tekline, ki spominjajo začetkov raka. Povzroča jih neprestano draženje s kakim t nI'm predmetom, kakor Je n. pr. ustnik ta svalčlce. , Pri mnogih lana h >paziš ekcem na ustnah. Nastala posebno pri vellkomestnlh tenakah, ki si barvajo ustnice. Na srečo je la razvada pri nas tako malo razširjena, dn nam nI treba posebej govoriti o nji. Kdor pa ddbi tak ekcem, ndj se varuje vzrokov in pri hrani močnih dišav in začimb; zdravi pa naj se z borlanolinonv Na snak način ae postopa s suhimi sli razpokanimi ustnicami. Tu-kozvani vročinski Izpuščaj se pobija z lojevim pudrom (Taig-puder). Kako se odstranijo iradavice na ustnicah, bomo po-/edali ob drugi priliki. C« na »tanejo po poljubu na ustnih Izpuščaji, je treba takoj k »drav-ilku, ker je stvar sumljiva. Dober higijenlk bi tudi svetoval tako ženskim kakor moškim aralcem: Nikar se ne poljub-jajtel Vsaj na ustne ne. Tudi >trokom prihranite poljube na Ustne, B«l tudi brez tega lep«, la svetu, t
Pri otrocih, pa včasl tudi pri »draalih, ae utegnejo pojavit ia koncu uptnio takozvane "šva-e." L«.te ,<mIpraviš na ta nu« Jln, da vzameš čist čopič ln ga lamočlš V raztopnino peklen-ikega kamna.	j
Preidimo k ustni odprtini. To je važen del človeškega telesa, <aj gre skozi ustna hrana; v ustni dupljini so zobje in jezik, tu to tudi žleze, ki pomagajo pre bavljati. Zopet s« nam vsilju jata dva momenta: zdravstveni in lepotni,, pravzaprav pa je egolj zdravstveni, zakaj kdor ma zdrava usta, n« pride n« vkriž z le|K)to. Pri mnogih lju leh občutimo, da Jim prihaja iz jst neprijeten vonj. To Je znak, ia zanemarjajo higiJ«no zobovja ali pa imMjo kako bolezun. Ce-<to povzroča slab vonj zloraba nikotina/ ali pa pomanjkljivo <naž«nje zob, včaai pa tudi uživanje hrane, ki ima v sebi imrdljivo olje (sem spadata čebula in česen). Posebno nevarno je zanemarjanj« zob, ki J« ž« marsikomu povzročilo silil« te-<obe In v najhujših slučajih celo upihnilo luč življenja. O zobovju In higijeni zob bomo objavili ob priliki daljšo razpravo. U sedaj podajamo samo nekatere splošne nasvete in migljaje.
Negovanj« zob bi se moralo '«četi Ž« pri dojenčku, če bi hoteli obvarovati človeku dobro %obovJ« do |M»zne starosti. Ce manjkajo otroku zbje, trpi pr«->av«; pmanjkljivo zoliovje pa o tudi neugodno za ruti drugih /.ob. Ce s« otroku prezgodaj z padli prvi sobje, požen«Jo dru-/i v nepravo smer; odtod tisto nepravilno zobovje, ki ga vidimo kaj pogosto in ki kazi zlasti ten-sko lepoto. Ti dutukU m naravnim potem 'he dado več popravi-Omeniti J« tttdj|_ da silno vplivajo n« zobovje nekatere nesrečne bolezni, kakor so i>od«. dovana »ifiiida, rahitl« in podob* no. Hlabo zobovje povzroča ta '> pri otroku, kakor pri odra «•m motenj« v prebavi in razne bolezni prebavil.
Vsak človek bi moral vsaj trikrat na leto obiskati zobozdravnika, da bi mu pregledal zoU»v-je in popravil morebitne d**fek-te,
7a' stari ijtfipčanl In Ktrušča-ni so spoznali važnost popravil xobovja iu velik («>m*n popolnega zobovje z« prebavo in s tem za človeško zdravje. Vzlic temu higljena zob še dandanes ni dovolj razširjena in jo zanemarjajo celo ljudje, ki imajo sicer zadostno omiko. ,
Za (»opravila aobov »e uporab-Ijajo pred leti v Ameriki v|*e-
Ijane ž vene krone iz porcelana,
ki niso samo trpežne, ampak tudi iz lepotnih ozirov najboljše, ker natanko poanemajo barvo naravnih zob.
Potrebno bi bilo, da bi si oana-žili zobe po vsakem zauživanju hrane. Vsekakor |*a si je treba dodobra osuažiti ust« in zobe vsako jutro in vsak večer. Za sneženje u porabljaj mo majhno in trdo ščetko. Zobno meso bodi tako trdo, da ne bo krvavelo. Kdor krvavi, naj si skuša s pravilnim negovanjem meso utrditi. ,
Za mehanično snažonju se u-i hi rablja tudi oprana svilu, ki jo^ vlečeš »kozi prostor mod zobmi •in na ta način najlažje odstraniš zaatank« jedil, ki so obtičali med zobmi. Zobotrebci niso priporočljivi in jih ne kaže uporabljati, ker radi poškodujejo zobno meao. Za čiščenje zob se priporoča tudi "Franibrant-weln" ali podobne tekočine, s katerimi ovlažiš ščetko ali košček vat«. Zobne praške moraš dobro izbirati. Nekateri so preostri in poviročajo več škod« ko koristi. Zobne jmste so bolj zanesljive, Kot voda za usta se u-porablja razredčen alkohol, kar-lovarska aolna ali galunova raz-topnina, formalin In podobno. S tako vodo si moraš grgrati grlo.
Negovanje Jezika bodi radi njegove družljlvosti kar najbolj previdno, Ce imaš jezik preveč obložen, ne Škoduje, ako parkrat potegneš po jeziku s koščkom vate, ki si jo namočil v trlod-stotnl raztopninl borove soli.
Slab vonj v ustih utegnejo po-vzročati tudi takozvani mandljl, ki |ut jih mora odstraniti vešč zdravnik.
Obstoj! vrsta bolezni ust in loliovja, ki o njih ne moremo za sedaj podrobno razpravljati. Vsekakor mora vsak človsk skrbeti za anaž«nj« uat in zobovja; to j« poglavitna naloga. Druga je, da gre k zobozdravniku, če opazi, da mu v zob«h ni kaj prav, Stroški, ki jih Izda za red« 1)0 sneženj« in za (»opravila zob, so znatno manjši, kot jih ima tedaj, ko zan«marj«no zobovj« povzroči hud« bolečin« In nevarne motnje v prebavi, (po dr. Fr. Halla.)
H A I M O
Porod v ognju, V nemškem miatu lis m mer j» začelo ponoči gorati v neki hiši. (>g«nj j« opazila najpr«j mlada žena Ivana Maa«rerja, ki J« buš pričakovala poroda. Potar jo j« jako vznemirjal in vsa razburjena J« tekla po hiši ter zač«la buditi svoje sostanovalce ter Jih o|>ox«r-Jati na nevarnost, k( Jim J« pre-tila.
Ko so ljudje vstali in (Niskr-bali z« rešitev svojih življenj In svoJ«ga imetja, se J« Masererje-va vrnila v avoj« stanovanje, kj«r J« hotela pobrati n«kaj reči. Proti pričakovanju pa J« naenkrat začutila porod n« bol«čln«. l^gla Je v posteljo in ni mogla betatl kljub temu, da so plameni Švigali od vseh strani proti nji. Naposled J« zbrala vso svojo energijo in se premaknila k oknu. Toda bsš ta napor Jo J« veljal življenje. Htoječ pri oknu J« porodile dete v dimu in pla-meiiu. Ljudje niso čuli njenega stokanj«, niti vid«li kako Jim maha z roko in kliče na pomoč, Naposled se je zrušil« streha In po končanem gašenju so našli gasilci mater In novorojenčka, oba sogUoud« pod kupom ras-valin.	«t
4KZNAM PR fit KllH MMIVKNSKIB ORGANISAI II V CMČAOtJ.
I'tt*t«i »fwlin v I«,rok I, marcu.
I>ru4tvf> "1'IJunir" It. AMi H, N. I» i.
/»M« «|«m t»rg. v*»»l|r« v »»»I»111 «I
It, mmrr» v Nar<*dni dvvrani, ki«* m. i. i. t. g, — dramska pt*4 ■tava v naddju 17 marca, V dvorani t n t. s. 1'rvaka dru Alta "Mrs**, kanrart dna M aprila v dvursni S. N. I». J. na
l««wt»U li> 17. aaaiL_¿.--
Kk* št I, J S. 1. Dramska «rad-•tava in prvomajska »lavnoat, v na dal|n*|. ma|«. v dvorani fl. N V i Pavaka dm* «a "Slavna", kanaaft dna It maja v Ifrvatskam domu, Ha. ( huago. Piknik šr«št»a M. I R. N. P. dim 19. Junija pri Vidmarju v Willow ' tipi*
Piknik draw »a tmr|s", dna tT. J«
mja pri Vidmarju v Willow Spring »u
Piknik droit*a "Zvan" «t 70 i. R. K.
J. dna 4. Julija pri Vidmarju V Willow Sf.rineau.
POTREBUJEMO PRODAJALCA ZEMLJIŠČ
RUDOLF J. JINDRA PLUMBAR
Upoetavlja parne in drug« ^ prave sa gretje in vga druf, plumbarsks dela. Previame d* io tudi na mesečno izplačilo od enega do dveh let. >
Vea delo Jamčeno. Izvriuje plumbarsko delo v poslopju 8. N. P. J. 2704 Se. A vere Ar.. Chicago, DL Telefon: Lawndsle 9435 aH pa Lawndale 8311
Mi imamo za razprodati najboljši oddeljen prostor za stavbna v državi Illinois, ki se zelo hitro prodaja. Mi plačamo dober komižen pridnemu prodajalcu. Izkušenost ni potrebna.
Zelo ugodna prilika se nudi za mladega moža, ki je zmožen slovenskega jezika. Ne odlašajte. Dglasite se ob večerih od 6. do 8. ure na: 3988 W. 26th Street, Chicago, 111., in vprašajte za Mr. Beraneka.— (Adv.) " . ,
Giovanai Boccaccio:
DriMjaji mefrtarja Andrevccija
ŽENITVENA PONUDBA.
• Slovenec, star 49 let, se želi seznaniti s Slovenko ali tudi žen. sko druge narodnosti v svrhe ženitve. Mora pa imeti- nekij denarja ali pa premoženja. Jaz imam $7,400.00. Resne ponud-be se pošlje na naslov: Zapadni Ženin, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago, IH. — (Adv.)
ŽENITVENA PONUDBA^
Broučka
Ceftkl spisal Svatoplak Cech.
Stanke Svstina.
ima v zalogi sledeče knjige:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih
koristnih informacij, stane samo..............................$2.00
Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesno in duševno dobro........................................$1.50
Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami'....................................$1*50
Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavčev v Ameriki..$1.75 Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan
Molek ............................................................................$1.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko
vezana, stane samo........................................................&0c
"Hrbtenica"—-drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.......,.....................25c
"Informator*—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c
(Dalje.)
"Ako ne piješ rad medu, ti pošljem po drugo pijačo. Zjutraj si prsvil, da ti je hmeljevina ljubša od vina; pošljem torej po pivo."
Gospod Brouček se je naglo zganil, oči so se mu zasvetile, roki sta se oklenili roke Dom-šikove in iz ust mu je privrelo: "Torej ga imate 7"
"Pivo? Kajpak ga Imamo, Praško in Svid-
nicko, belo in staro."
"Naj bo že kakršnokoli, samo ds ga imate! Sedaj je vse dobro, prijatelj! Mislil sem že, ds gs tukaj ne dobim."
"Pošljem Kedruto v Pekel."
"V pekel?" je vprašal goat začudeno, čeprav mu je prišlo na mlskl, da imenovana res spada
tja.	. ' m	.
"V Peklu se imenuje pivovar v stranski ulici za mojo hišo," mu je razjasnil Domšik. "Je v tej ozki, večnotemni ulici res kakor da jc pod zemljo skrit, smpak v njem se vari dobro.
stsro pU<>."
Hišni gospodsr je odšel, ds bl poslal po pljsčo, a gospod Brouček si Je mol roke in je radostno ponsvljal: "Imajo ga!"
V tem trenotku je pozabil na Husite, na Slgmunda, na obleganje, na vsskovrstno žl-votsrenje in ncprllike, ki so mu grozile v petnajstem stoletju in njegova nestslna volja, že po pojsvu staročeške krasotice izbojšsns. jc dobila jasnejše barve.
Coz nekaj časa se Je vrnil Domšik v hišo z ženo in hčerko, ki sta prinesli Jedi na rtizo. Gospod Brouček je videl sedaj tudi Magdaleno in je opszil, da je ta stasovita žena še lepega obraza, da ji staroveška obleka ravno tako pristoja kakor hčeri, zlasti pa velik, bel zavoj, ovit v lepih zgiblh okoli glave in z belim trakom k čelu pripet.
Kunka je prinesla še vodo v medeni posodi in brisačo ln je oboje držala molče pred gostom, ki je za hip v zagredi pogledal na to in jo rekel potem: "O hvala, umll aem se že v spalnici."
Čudna navada, umivati se v obednicl! mi-slil si je, toda ko je videl, da so si ostali oplah-nili le roke. Je predrugačil svoje mnenje: Po-. glejte no! Oplahujejo si roke pri mizi kakor imenitna gospoda, samo mislim, da dela go-spode "to le po jedi.---------- — — ~. *
Gostitelji so povabili gosta k mizi in ao nekaj čaita natlhoma molili. Goapod Brouček je priznal sicer za pravo, alediti njih vzgledu, vendar je molil le z rokami, zvedavo ogledujoč pripravo staročeškega obeda. Eden prt je pokrival površje mize. drugi je bil razprostrt, ali morda bolje povešen okoli in okoli nje in fi z bogatimi robovi segal od krajs mize pa do tal. Na mizi ao stali štirje cina*ti krožniki in nekoliko čudnih posod, večjih in manjših, ena z juho, ttrttga-s soljo, ostal»« * nju nimi pečenimi jedili. Poleg tega so ležale na mizi štiri žlice, liolj (sidobne lopat kam. in dva okorna noža. Ko-nečno je opazil gost še {«»slikanega možička. ki je obešen na stropu na tenki žici. plaval ravno ns sredo mize. kskor visi sedaj tuintsm na kmetih golobček iz puha in iz pisanih kgrald. "Skoro tako kot v starih t asih o!» kmečkem proščenju!" je zbral goat ns tihem vse vtise svojega opszovsnja in končal s križem hlinjeno molitev. "Miza v koto pri steni, klopi, taki nerodni krožniki! ln Kunka je bila precej raz-treaena: Namesto dveh prtov bi naj rajše položila prtiče na mizo in na \il»ce Je tudi pozabils
"Dober tek telim." je rekel in je sedel.
Pišite pon je na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, IU.
Tiska rabila sa veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, feikem, nemikem, W leškem jeziku In drnfOL
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO BHIÜH1
MS7-5I South Lawndale A vende, CSdc* * TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA