Leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za '/j leta 90 din, za */- leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani, TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. industrijo, obrt In denarništvo Številka 84 Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel) 25-52. Uprava: Gregork čičeva ul. 27. Tel. 47-61, Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil-1 nici v Ljubljani St.ll.953J hliaia vsak ponedeljek, •aiiaiO sred0 in petek Ljubljana, petek 26. iulila 1940 Cona fCA V en d številki din ■ I Ker ni sodelovanja Ze iz normalnih časov nam je ostala cela kopica nerešenih vprašanj, od katerih pa je bilo vsako za razvoj našega gospodarstva zelo velike važnosti. Vojna doba ter vedno večje težave v notranji in zunanji trgovini ter v naši industrijski proizvodnji so prinesle še celo vrsto novih in zelo težkih vprašanj. Jasno je, da moramo z reševanjem teh vprašanj tudi že enkrat začeti, ker mora sicer ves naš gospodarski razvoj nevarno zastati. Tako je neizogibno potrebno, da rešimo vprašanje preskrbe naše industrije s surovinami, kajti sicer se more zgoditi, da bodo po vrsti začele naše tovarne ustavljati svoje obratovanje in da bomo na mah imeli pred seboj še novo vprašanje brezposelnosti tvorni-ških delavcev. Vedno bolj ostro stopa v ospredje tudi vprašanje draginje ter v zvezi s tem vprašanje nabave zadostnih količin najpotrebnejšega blaga. Zboljšanje kmetijske proizvodnje, izvedba melioracijskih del, dvig tujskega prometa, ustvaritev boljših pogojev za našo domačo trgovino in obrt, ureditev našega denarnega trga, da bo mogoče s cenenimi krediti dvigniti podjetnost, vsa ta vprašanja in še cela vrsta drugih zahtevajo hitro in dobro rešitev, ker je od tega odvisen naš gospodarski napredek. Vsako teh vprašanj je silno zamotano in težko, da ni človeka, ki bi sam mogel v celoti pravilno rešiti le eno teh vprašanj. Le s sodelovanjem vseh naših najboljših ljudi bi se mogla doseči dobra rešitev teh vprašanj, a tega sodelovanja ni in ni. Skoraj izgleda tako, kakor da se nekateri tega sodelovanja boje, ker mislijo, da bi moglo to sodelovanje zmanjšati njih politično moč. Osebno imajo ti ljudje morda tudi prav, vendar pa ne gre, da zaradi teh popolnoma osebnih in zasebnih ozirov trpi celota. In celota trpi, kadar se najnujnejša vprašanja ne rešujejo ali pa celo napačno rešujejo. Tako se pri nas deloma tudi zaradi zunanjih razmer postavlja potreba uvedbe načrtnega gospodarstva. Jasno je, da more vsaka država prilagoditi takšno gospodarstvo svojim razmeram in da ni načrtno gospodarstvo, ki se je izkazalo kot dobro v eni državi, tudi priporočljivo za drugo državo z drugačno gospodarsko strukturo. Načrtnega gospodarstva zato ni mogoče slepo kopirati po tujih vzorih, temveč se mora izdelati čisto na novo z ozirom na lastne potrebe in sposobnosti. Načrtno gospodarstvo posega v vse gospodarske panoge in zato je naravno, da morajo pri njegovi izdelavi sodelovati zastopniki vseh gospodarskih panog, da bodo v načrtu tudi upoštevane vse potrebe gospodarstva. To sodelovanje seveda ne sme biti odvisno od naključja, temveč je ti« bn postaviti odbor ali korporacijo, ki bo zbrala vse za sestavo načrta sposobne ljudi in potem tud! skrbela, da bodo ti ljudje mogli nemoteno izdelovati načrt novega gospodarstva. Ce se to ne zgodi, bo naše načrtno gospodarstvo brez učinka, ker bo načrtno gospodarstvo brez načrta. Ravno tako je tudi z reševanjem vseh drugih vprašanj. Pred kratkim se je poročalo, da se nameravajo velika melioracijska dela. Ni se pa povedalo, katera dela se mislijo izvesti in vendar je treba najprej vedeti katera so nujnejša in ki se bodo tudi takoj začela izvajati. Kaj nam nazadnje koristijo lepe namere, če pa ostajajo le na papirju. Koliko je bilo n. pr. že debate in slavospevov o nameravanih novih avtomobilskih cestah, a še vedno čakamo na najbolj nujne. V današnjih časih se zahteva povsod bolj intenzivno delo, kar pomeni, ^a se morajo izkoristiti vse sile. Ze iz tega sledi, da je treba na vsak način omogočiti čim več ljudem priliko, da pri reševanju javnih vprašanj sodelujejo. To sodelovanje nam mora pomeniti tudi boljšo uporabo sil. Zahteva po sodelovanju vseh ni nobena kaprica, temveč nujnost, brez katere ni uspeha. Če se odloča o našem izvozu, vendar ne sme manjkati izvoznik, ki praktično pozna vse težave izvoza. Če gre za dvig naše industrije, se vendar ne smejo prezreti industrialci, ki iz lastne izkušnje poznajo vse težave, ki jih morajo nove industrije premagati. In tako je pri vsakem vprašanju in v vsaki zadevL Potrebujemo načrt za naše gosp 'Mrstvo, a tudi program dela za uresničevanje tega načrta. Eno ko drugo moremo izvesti le s skupnimi močmi, zato pa je sodelovanje prvi pogoj našega napredka in tudi edina možnost, da se izkopljemo iz sedanjega težavnega položaja. Gospodarski krogi proti nameravanemu dirigiranju zunanje trgovine Zagrebški »Jugoslavenski Gvož-djar« poroča, da se po vesteh iz Beograda pripravlja v ministrstvu za trgovino in industrijo načrt o popolni spremembi naše zunanje trgovine, ki naj bi bila v bodoče dirigirana. Stvar da je že tako dozorela, da o njej sploh ne more več biti nobene debate, ker gre samo še za to, da se ves načrt izvede na najbolj učinkovit način. Kakor se iz istega vira dozna-va, ne bodo iz tega posla izključeni uvozniki in izvozniki, temveč se bo skušalo njih poslovanje spraviti v sklad z interesi gospodarstva. Direkcija za zunanjo trgovino ima pred očmi pospeševanje občnih interesov, po načrtu tega dela bi se trgovci vključili v smeri skupnih interesov gospodarske celote in skupnosti. V duhu tega načrta se pripravlja poseben sistem z namenom, da preide skrb za oskrbovanje celote od posameznikov na državo in da se na ta način zaščitijo interesi državnega gospodarstva in potrošnikov. Razume se — tako se poroča — da v tako velikem poslu ne morejo zadostovati dosedanji posvetovalni odbori, temveč se predvidevajo obvezna združenja izvoznikov in uvoznikov ter obvezne strokovne organizacije. To je potrebno, kakor se utemeljuje, ker država nima možnosti, da bi sodelovala z nekaj tisoči raznih firm in da bi na ta način povečala poslovanje velikanskega upravnega aparata. Gospodarski ljudje, ki bodo angažirani v teh poslih, bodo dobili neke. pravice in vpliv na izvajanje poslov in sklepov ki se tičejo njih stroke. Obvezne uvozne in izvozne organizacije bodo zastopale pred državo izvoznike in uvoznike, njih naloga pa bo, da predlagajo predloge za svojo stroko in da prevzamejo obveznost za izvajanje drž. zunanje trgovine. Na ta način da se bo doseglo potrebno sodelovanje ter se bo preprečil prevelik obseg dirigiranja v gospodarstvu, zlasti glede posameznih intervencij. Strokovne obvezne organizacije pa bodo imele tudi ta namen, da preprečijo dviganje cen, če je to neupravičeno. Tako se bo tudi preprečila konkurenca domačim podjetjem v korist tujine in na škodo domačega gospodarstva in domačih gospodarskih ljudi. Ravno tako da bo onemogočena špe-kulantska akcija posameznikov, ki dobiva včasih v teh poslih in akcijah prevelik razmah. K tem informacijam dostavlja >Jugoslav. Gvoždjar< naslednji komentar: Te vesti so vzbudile v vrstah gospodarskih ljudi, zlasti pa trgovcev prepričanje, da se hoče trgovina popolnoma amputirati, ker sam novi sistem ne bo dal gospodarskim ljudem možnosti, da se v svoji stroki razvijajo po svobodnih namerah in načrtih. Nastaja vprašanje, kako je mogoče po povedanih pogojih ugotoviti, koliko in kakšnega blaga potrebuje posamezni trgovec za bodoče sezone v naprej, ker to zavisi od povpraševanja in ponudbe ter razmer na trgu. Noben gospodarski človek ni proti zdravim in dalekovidnim ukrepom, vendar pa vidijo gospodarstveniki v tem novem načrtu vezanje poslovnih rok, od česar bo imelo gospodarstvo samo škodo. Tudi pri tej priliki moramo naglasiti, da bi bilo potrebno vprašati najprej sedanje gospodarske organizacije za mnenje in s tem ustvariti podlago ne le za sodelovanje, temveč tudi omogočiti v gospodarskem aparatu svobodo tekmovanja pri izvajanju gospodarske politike na vseh poljih gospodarskega udejstvovanja. O tem piemišljujejo danes zaradi interesov celote skoraj vsi gospodarski ljudje v vsej državi. Ker pa se v poročilih o izdaji novega načrta pravi, da je ta že tik pred sklenitvijo in da bo izdan brez vsake debate, mislimo, da bi bilo vendarle potrebno, oz. da se mora tudi zasebni iniciativi omogočiti, da pove svoje mnenje. Novi gospodarski red ne sme biti takšen, da bi uničil trgovca! Tudi ne gre za to, ali naj se odpravi gospodarski liberalizem ali naj se uvede kateri drugi sistem Glavno je, da Ivo novi red dober, da bo vsem prinesel zboljšanje in da se bo vsa naša trgovinska politika dvignila. Pri izdajanju gospodarskih reform se ne smemo na slepo prilagojevati tujim receptom. Takšni predpisi se morajo izdati, ki jih tudi trgovci priznavajo kot potrebne in ki ustvarjajo takšen nov gospodarski red, ki najbolj ustreza našim življenjskim razmeram ter delovni sposobnosti našega ljudstva. Te spremembe morajo biti skladne z našimi potrebami, nobeni eksperimenti pa se ne smejo delati, kajti od eksperimentov je naše gospodarstvo že mnogo preveč trpelo. Mnogo se danes piše o načrtnem gospodarstvu in o korpora-tizmu. Treba je poudariti, da gospodarstveniki ne polagajo važnost na to, kako se novi sistem imenuje, temveč kakšen bo njegov učinek. Ce že preurejamo svoje gospodarstvo, potem morajo biti nove reforme takšne, da našemu gospodarstvu v resnici omogočijo napredek ter razvoj. Te reforme bi morale odpraviti vse to, kar je dosedaj oviralo gospodarstvo in njegovo zdravo borbo za ustvaritev boljših pogojev za naše gospodarsko, kulturno in socialno življenje. Konferenca zaciji soc. za V soboto 20. julija 1940. je bila na pobudo Delavske zbornice v Ljubljani v njenih prostorih v prisotnosti predstavnika kr. banske uprave dravske banovine in predsednika samouprave OUZD, konferenca predstavnikov Zbornice za TOI, Delavske zbornice, Kmetijske zbornice, Zveze združenih delavcev in Društva zasebnih in trgovskih nameščencev. Konferenca je razpravljala o reorganizaciji socialnega zavarovanja. Vprašanje reorganizacije socialnega zavarovanja in s tem v zvezi decentralizacije oz. delitve Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter prenosa poslov na samostojne nosilce delavskega zavarovanja za Slovenijo, Hrvaško in ostale dele države je danes eno najvažnejših vprašanj, za katero se zanimajo tako delojemalci kakor delodajalci, zlasti še, ker je to vprašanje tik pred rešitvijo. Predstavniki Zbornice za TOI so izjavili, da je Zbornica za TOI na svoji plenarni seji v imenu in- dustrijskega, trgovskega, obrtnega in gostinskega odseka soglasno sprejela resolucijo, v kateri poudarja zahtevo po popolni avtonomiji delavskega in nameščen-skega bolniškega zavarovanja, ki mora biti za Slovenijo popolnoma samostojno, ker so dani vsi pogoji za uspešno poslovanje samostojnega nosilca delavskega zavarovanja v Sloveniji. Predstavniki Delavske zbornice so enako odločno poudarili, da vidi delavski in nameščenski stan najboljšo zaščito svojih interesov v socialnem zavarovanju v takojšni delitvi SUZORja in prenosu vseh poslov socialnega zavarovanja za Slovenijo na popolnoma samostojno delavsko zavarovanje, katerega nosilec naj ima sedež v Ljubljani. Zastopnik Kmetijske zbornice je naglasil, da je kmečki stan doslej z malimi izjemami izven socialnega zavarovanja, vendar se Kmetijska zbornica pridružuje stavljenim zahtevam po osamosvo- jitvi delavskega zavarovanja zal Slovenijo, ker vidi v tem garancijo za razširjenje zavarovanja tudi na ostale, doslej še izvzete vrste delavstva V podrobni debati so predstav-i niki vseh zbornic postavili zahtevo, da se takoj ukine SUZOR at posebno uredbo kr. vlade in prenesejo istočasno vsi posli delavskega zavarovanja na samostojna nosilce delavskega zavarovanja, z at Slovenijo na nosilca v Ljubljani,, zakonodaja delavskega zavarovanja pa mora ostati tudi v bodočej enotna za celo državo. Ukinitevi SUZORja in prenos poslov delavskega zavarovanja na samostojna nosilce naj se izvedeta najkasneje) do 31. julija 1940., delitev premo-, ženja SUZORja pa naj se izvrši* na podlagi bilance z dne 31. decembra 1939. Soglasne sklepe konference je Delavska zbornica poslala kr. vladi in vsem ministrom, ki so člani komiteta za reorganizacijo SUZORja, dalje predsedniku senatal in ministru dr. Antonu Korošcu' ter banu dravske banovine. Sovjetska trgovinska delegacija v Beogradu V četrtek dopoldne je prišel v Beograd pravni referent stalne trgovinske delegacije SSSR Mcrinov. Doslej je bil zaposlen v Bruslju. V Sofijo so prišli na poti iz Mo. skve v Beograd tudi ostali člani sovjetske trgovinske delegacije. Tako šef delegacije Vorobjev in njegov namestnik Minajčev. Poleg njiju je v delegaciji še šest drugih funkcionarjev. Vsi so prišli tudi s svojimi rodbinami, Trgovinska pogajanja s Slovaško včeraj v četrtek so se začela v; Beogradu trgovinska pogajanja s Slovaško. Na čelu slovaške delegacije je poslanec dr. inž. Peter Zatko, jugoslovanski delegaciji pa načeluje načelnik dr. Svetislav Lazarevič. S^vaško-jugoslovanski trgovinski odnošaji so dosedaj temeljili samo na izmenjavi not v juniju 1909. Z ozirom na veliko izvozna sposobnost Slovaške ti odnošaji nikakor niso zadostovali. Gospodarska struktura slovaške države omogoča mnogo večji trgovinski promet z Jugoslavijo. Ta je znašaj do konca februarja 1940 41 milijonov slovaških kron, kar je 81! milijonov din. Od tega odpada na izvoz iz Jugoslavije 20, na izvoz iz Slovaške v Jugoslavijo pa 21 milijonov slovaških kron. , Od skoraj treh milijonov prebivalcev, ki žive na površini 37•$ tisoč kv. kilometrov, je zaposlene 57% prebivalstva v kmetijstvu, 19% pa v industriji in trgovini. Od izvoznih slovaških predmetov) so na prvem mestu: ječmen, sladkorna repa ter gozdna in industrijska proizvodnja. Leta 1939. smo izvozili v Slovaško suhih češpelj (v milijonih din)f za 0'8, tobaka za 6'9, pirita za 2-od-jetništva v zavarovalni stroki, ki je važen člen v sklenjeni verigi modernega gospodarskega sistema naroda. Morda je razvoj Vzajemne zavarovalnice eden najbolj vidnih in največjih gospodarskih uspehov slovenskega naroda v zadnjih desetletjih. Pri le bežnem gledanju na zavarovalstvo pri nas dobi človek vtis, da bi Slovenci in Jugoslovani sploh ne bili po svojem intelektu predestinirani za smotrno izgraditev zdravega, močnega, domačega zavarovalstva in bi morali prepustiti to važno stran gospodarskega udejstvovanja, ki tvori nekako vrhunec smotrnega gospodarjenja, inozemskemu kapitalu. Ce kaj, sla lepa rast in razvoj samoniklega zavarovalnega zavoda V. Z. teh 40 let dokazala, da znamo uspešno organizirati tudi zavarovalno stroko. Brez dobro organiziranega zavarovalstva si ne moremo misliti urejenega narodnega gospodarstva, pa naj mislimo pri tem na elementarno zavarovanje (požar, vlom, steklo, zvonovi, nezgode, jamstvo, kasko itd.), ki ima priskrbeti zavarovancu denarna sredstva za izgube, ki jih povzročajo povsem nepredvideni dogodki, ali na življenjsko zavarovanje, ki pomeni narodovo varčevanje za primer smrti, starosti in bolezni. Prvi poizkus, da bi se osnovala slovenska zavarovalnica, se žal v sedemdesetih letih ni posrečil. Prvo slovensko zavarovalno banko prvi sestanek pripravljalnega odbora, ki je imel nalogo, pripraviti vse potrebno za ustanovitev zavarovalnice. Sestanek je bil v tivolskem gradu v stanovanju Ivana Voncajza, državnega poslanca v Ljubljani, ki je bil glavni Ini-ciator in organizator ter prvi predsednik Vzajemne zavarovalnice, vse do svoje smrti lela 1913. Soglasno je bilo sklenjeno, da se ustanovi Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Ker je imela biti zavarovalnica osnovana po načelu vzajemnosti, je bilo treba zagotoviti podjetju ob pomanjkanju delniške glavnice ustanovni zaklad, v katerega je položilo 15 slovenskih mož, na čelu knezoškof dr. Anton B. Jeglič, za tedanje čase ogromno vsoto 100.000 kron, po današnji valuti par lepih milijonov dinarjev. Tako je bila podana gospodarska osnova za ustanovitev zavarovalnice. Gotovo velika požrtvovalnost petnajstih mož! Dne 5. julija 1900 je bil ustanovni občni zbor. Prvi početki so bili skromni. V dnevnem časopisju je bilo objavljeno, da prične 1. avgusta 1900 poslovati nova zavarovalnica, najprvo v najeti mesečni sobi v Reharjevi hiši na Rimski cesti, pozneje v Mediatovi hiši na Tyrševi cesti 17. Prva polica Vzajemne zavarovalnice je bila izdana dne 12. julija 1900 z veljavnostjo od 1. avgusta 1900 in se je glasila na ime župnika Janeza Viranta v Mokronogu. Do konca leta 1901. je imela Vzajemna zavarovalnica 2.418 požarnih polic, v oddelku zvonov 140 polic. Do leta 1919. se je bavila Vzajemna zavarovalnica le z elementarno panogo (požar, zvonovi, vlom itd.); življenjski oddelek je začel redno poslovati 1. novembra 1919. In danes po štiridesetih letih poslovanja?! Na razpolago mi je bilanca za leto 1938. (za leto 1939. LJUBLJANA Miklošičeva c. 30 TEL. 4-4-42 Sen "Bon FLORJANC JOSIP Zastopstvo in zaloga Orl C čokolade in Koestlln peciva. Zahtevajte ponudbe! »Slovenijo« so ustanovili dr. Etbin Kosta, ljubljanski župan, »oče slovenskega naroda« dr. Janez Blei-wcis in dr, Valentin Zarnik. Vlada je podelila koncesijo 25. januarja 1872. Zal so idealni načrti popolnoma propadli in je morala ta zavarovalnica po znanpm borznem polomu na Dunaju v maju 1873 stopiti v likvidacijo, ker je zabredla v nepremostljive plačilne težkoče. Ta prva slovenska zavarovalnica je razširila poslovanje na Hrvatsko, Ogrsko, Slovaško in celo. P° Galiciji; število polic je presegalo mesečno tisoč. V dveh letih je bilo izdauih 16.000 polid! Nov poizkus ustanoviti slovensko zavarovalnico v Trstu v letih 1912/13 se radi nastale vojne žal ni uresničil. Vodstvo tega zavoda sta imela prevzeti F. L. Tuma, sedanji ravnatelj Prve češke pozavarovalne banke v Pragi, in dr. Maks Obersnel, generalni tajnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ki sta bila tedaj uradnika pri Jadranski zavarovalnici. Ravno iniciativa iz Trsta, kjer imata glavna dva italijanska svetovna zavarovalna zavoda svojo centralo (Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurta), bi blagodejno vplivala na razvoj slovenskega zavarovalstva. Le s toda, da je ostalo pri poizkusu! uspela je pa ustanovitev Vzajemne zavarovalnice! Dne 3. decembra 1899. je bil še ni izšla v tisku). V elementarnem oddelku je bilo v letu 1938. izdanih 17.397 polic, največ seveda v požaru (15.860). Leta 1937. je bila Vzajemna zavarovalnica v požaru na četrtem mestu; pred njo: Croatia, ki je pobrala tega leta na čistih premijah 19,091.000 dinarjev, »Sava« 18,137.000 din, Jugoslavija 13 milijonov 69.000 din, za Vzajemno zavarovalnico 10,582.000 din takoj Zedinjena zavarovalnica 10,446.000 dinarjev in Jadrauska 10,429.000 dinarjev (Pojistny Obzor, čislo 204). Vseh požarnih čistih premij šč je v kraljevini pobralb v letu 1937. za din 131,076.000-—. Čista premija v elementarnem oddelku po odbitku stornov je znašala pri Vzajemni zavarovalnici v letu 1938. din 12,379.607’— (v letu 1901. kron 20.833’—!); od teh v letu 1938. pobranih premij je šlo v pozavarovanje 6,259.540 dinarjev, nekaj več nego polovica; v požaru polovica, procentualno največ v panogah: nezgode, jamstvo in kasko, katere predstavljajo včasih objektivno in subjektivno slab riziko in je potrebna precejšna previdnost. Lahko se pa reče, da predstavlja požarni riziko v naši kraljevini še dokaj dober riziko, ker škode ne presegajo po zavarovalno tehničnih načelih dopustni maksimum. Za varnost obveznosti V. Z. v elementarnem oddelku jamčijo rezerve (varnostni in drugi skladi, tekoče premije itd.) v skupnem znesku 30,006.446 din. Na škodah se je v tem oddelku izplačalo 5,303.630 din. Ob svoji štiridesetletnici šteje V. Z. v požarnem oddelku 98.767 zavarovancev — gotovo zavidljivo število. V vseh elementarnih oddelkih (to je brez življenjskega in Karitas oddelka) pa že 103.020 zavarovancev. Tako imenovane »male branše« (zvonovi, vlom, nezgode) štejejo razmeroma malo zavarovancev, t. j. 5.053. Tem branšam posveča Vzajemna zavarovalnica šele v zadnjih letih večjo pozornost. Velik polet izkazuje V. Z. v življenjskem oddelku, ki se deli organizatorično (bilančno je skupen) v dva dela: normalna življenjska zavarovanja, če presega zavarovalna vsota din 20.000 — in v oddelek »Ljudska zavarovanja«, katera se vodijo pod imenom »Karitas« in so predvidena v § 152. z. o z. p. Vseh življenjskih polic je bilo koncem leta 1939. v veljavi 39.509 (normalna in ljudska zavarovanja), z zavarovalno vsoto din 318 milijonov 85.442'—. V letu 1938. se je policiralo 11.128 življenjskih zavarovanj. Mogočen razvoj kaže pri tem zlasti panoga ljudskega zavarovanja »Karitas«, ki je imela konec leta 1939. v veljavi 32 tisoč 266 polic z zavarovalno vsoto din 107,725.527’—. Sploh velja V. Z. kot zavarovalnica malega človeka, čista premija v življenjskem oddelku je znašala v letu 1938. 12,119.806'— din ter tekoča kritna sredstva (premijska rezerva) din 60,817.331’—. V vseh letih od 1. novembra 1919. se je zbrala na premijah življenjskih zavarovanj velika vsota din 105 milijonov 273.186’—. Od kod taki uspehi spričo znane velike konkurence, ki vlada ravno v zavarovalstvu? Generalni ravnatelj Vzajemne zavarovalnice, ki deluje pri Vzajemni od prvih početkov, g. Josip Pehani navaja za tako hitro rast predvsem tri vzroke: V. Z. je od prvega počet-ka gledala, da je bila požarna škoda čimprej ocenjena in odškodnine takoj izplačane; v tem bi ne videl glavnega vzroka, ker konec koncev vse zavarovalnice skušajo čimprej škodo likvidirati, če ne pridejo kake posebne ovire vmes. Pač pa pritrdim drugemu vzroku: narodna zavednost slovenske duhovščine in sploh narodna discipliniranost. Ne bi priznal tudi tretjega vzroka generalnega ravnatelja, da je konkurenca dejansko več koristila nego škodila. Vzajemna zavarovalnica ima danes svoj mesečni list »Našo moč«, ki ga prejema vsak zavarovanec takorekoč brezplačno in se radi tega tiska v nad 100.000 izvodih. Gotovo največja tiraža v naši kraljevini! Le škoda, da postaja list v zadnjem času preveč literaren in premalo posveča prostora prepotrebnemu pouku o zavarovalstvu. V nobeni gospodarski panogi ne vladajo taki napačni pojmi, kakor ravno v zavarovalstvu. Zanimiva bi bila podrobnejša, s številkami podprta primerjava Vzajemne zavarovalnice z drugimi zavarovalnicami, pa skoraj nedostaja podrobnih statističnih podatkov za tako primerjavo. »Statistični Godišnjak«, ki navaja statistične podatke o našem zavarovanju, je tako skromen, da za primerjavo ne prihaja v poštev, osobito, ko posamezne zavarovalnice niti niso naštete. Tozadevne literature skoraj nimamo. Morda je Jugoslavija edina moderna država, ki ne izdaja po svojem nadzornem oblastvu letnega poročila o vsem zavarovalstvu, kakor je bilo prvič uzakonjeno v Švici v členu 12. zakona o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji iz leta 1885.; to važno določilo so sprejele vse moderne države v svojo zakonodajo, med drugimi tudi naša sosedna kraljevina Bolgarija v čl. 27. zakona o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji iz leta 1926. in 1931. Ravno te dni sem prejel tako letno poročilo o vsem zavarovalstvu iz Bolgarije. Je to cela knjiga, ki podaja točen pregled o zavarovalstvu z gospodarske strani. Nobena gospodarska panoga ne zahteva toliko javnega zaupanja, nego ravno zavarovalstvo. Radi tega so pa taka poročila nujno po--trebna, tvorijo pa važno osnovo za zakonodajo in študij zavarovalstva, kar nam povsem manjka. Pa tudi brez te primere se lahko reče, da zavzema Vzajemna zavarovalnica med jugoslovanskimi bodisi domačimi ali tujimi zavarovalnicami zavidljivo mesto in to v ponos slovenskemu gospodarstvu in smo radi tega njenega štiridesetletnega jubileja veseli! Se vedno kljub prepovedi Mariborsko trgovstvo se zelo pritožuje, da kljub poostreni prepovedi krošnjarji po obmejnem ozemlju in seveda tudi v mestu samem še vedno živahno prodajajo svoje blago, zJasti manufakturo. Vse izgleda, da so ti elementi — oblastvom v posmeh —• svoje delovanje celo podvojili. Opaža se namreč; da vozijo krošnjarji svoje blago že kar v avtomobilih na podeželje, in sicer tako, da se odpeljejo zjutraj, zlasti ob ponedeljkih, v okolico, proti večeru, posebno ob sobotah, pa se vračajo v mesto. Največkrat se ustavijo blizu kolodvora, kjer imajo svoja zatočišča oziroma kjer prejemajo blago. Ni treba posebej omeniti, da zahtevajo krošnjarji velike zneske za svoje blago, pa potem znižujejo ceno, ki pa je višja kot v trgovinah za blago enake kakovosti. Združenje trgovcev v Mariboru se je obrnilo do oblastev s prošnjo za pomoč, ker povzročajo krošnjarji legalni trgovini veliko škodo. Njihovo delovanje pa je škodljivo tudi v drugem oziru. Cesto se opaža, da ti elementi begajo ljudstvo in širijo alarmantne vesti, da premotijo prebivalstvo, da bi pri njih kupilo blago. Ti ljudje razširjajo razne govorice, češ da bo denar zgubil vrednost, da se bodo bankovci žigosali, pri čemet da se bo velik dei zneska odtegnil, da pride inflacija in tiruge izmišljotine. Te izmišljotine so i>o-slovni triki krošnjarjev, da bi take ujeli preproste deželane v kozji rog. Večina raznih govoric, ki zadnje čase krožijo po obmejnem ozemlju, ao predvsem delo krošnjarjev. Zato je skrajni Čas, da oblastvo energično poseže vmes in zatre nelegalno trgovino, ki po^ vzroča tako veliko škodo ne samo legalni trgovini, ampak tudi kupcem samim, ki se v svoji nevednosti dajo oslepariti od prebrisanih krošnjarjev. Ne samo to, krošnjarji postajajo že uasilui in groze, da bodo razbili trgovcem šipe v izložbah, ako bi bili primorani opustiti svoje posle v mariborski okolici. Zato je potrebno, da organi javne varnosti poskrbe, da se krošnjarstvo nemudoma povsem zatre. Upati je, da bo korak Združenja trgovcev imel popoln uspeh. To tembolj, ker je naredba bana zadosti jasna in bi bila že sabotaža uradnikov, če ne bi nastopili proti krošnjarjem z vsemi zakonskimi sredstvi. Stran 4. Denaretvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. julija navaja naslednje izpremem-be (vse v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0-9 na 2282-5. Devize izven podloge so narasle zn 9-6 na 424-2. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 9 na 329-4. Posojila so se skupno zmanjšala za 257 na 1879'5. Eskont bonov državne obrambe se je povečal za 67 na 4036. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 86-4 na 12.003, obveze na pokaz pa so se povečale za 51-8 na 2069-8. Dejanska vrednost podloge je izkazana s 36521 ter se je kritje zvišalo na 25'90%. Samo zlato kritje je izkazano s 23-27%. Obrestna mera je ostala še nadalje ncizpremenjena. Koncentracija nemških bank na Slovaškem Med Slovaško in Nemčijo je bil dosežen sporazum o koncentraciji nemških bank na Slovaškem. Sporazum je bil pred kratkim podpisan v Bratislavi. Nemški kapital na Slovaškem bosta repre-zentirali dve banki, in sicer bratislavska podružnica Union banke ter Nemška trgovska in kreditna banka. Prva ima 50 milijonov slovaških kron kapitala, druga pa bo zvišala svojo delniško glavnico od 3,750.000 Ks na 30 milijonov slovaških kron. Union banka bo imela 9 podružnic na Slovaškem, Nemška trgovska in kreditna banka pa 4. Slednja bo prevzela naslednje denarne zavode: Spiško banko, Čehorsko banko v Dol. Me-dževi, bankarsko hišo Franki v Žilini in Prievidsko banko. Union banka pa bo prevzela bivšo podružnico Legio-banke, podružnice Slovaške vseobčne banke v Banski Bistrici, Prešovu in Zilini. Madžarski denarni zavodi se bodo koncentrirali v 1. hranilni banki v Bratislavi, ki ima 7-5 milijona Ks kapitala. To pa je vezano s pogojem, da se dovoli ustanovitev slovaške banke na Madžarskem za tamkajšnjo slovaško narodno manjšino. Načelni sporazum • ustanovitvi te banke je že dosežen z madžarsko vlado. • Ponarejeni novi lOdinarski novci so se že pojavili v prometu. Ponarejeni so pa slabo in se lahko ločijo od pravih. Transfer kapitala med Nizozemsko in Nemčijo Je bil zopet vpo-stavljen v starem obsegu. Po 3 Od n e vnem moratoriju so banke v Parizu zopet začele poslovati. Delavnost bank pa je omejena, ker še niso določeni tečaji aa tuje valute. Pripravlja se zopetna otvoritev pariške borze. Nemške oblasti so določile nov obračunski tečaj za marko in belgijski frank. V bodoče je belgijski Irank enak > fenigom, ena belga pa 40 fenigom. Nacionalizacija bank in velikih industrij je bila odrejena v Litvi. Izvzeta pa je od te odredbe nacionalizacija hiš in trgovin. Sejm je Izvolil poseben odbor, ki bo spravil litovsko ustavo v sklad s sovjetsko ustavo. Sovjetskega notranjega posojila je bilo do 20. julija podpisano že za 9.340 milijonov rubljev. Podpisovanje posojila pa »e še nada- Znnanja trgovina Prizad bo nakupil v Bolgariji ne 600, temveč 1000 vagonov koruze. 200 vagonov je že nakupljenih. Anatolska agencija zanika, da bi bila romunsko-turška trgovinska pogajanja prekinjena. Ta pogajanja so bila v Bukarešti ter so imela tri faze. V prvi fazi je bilo urejeno vprašanje izmenjave romunske nafte in njenih derivatov za turški bombaž, v drugi je bila ustanovljena mešana komisija, ki naj skrbi za dobro izvajanje tega dogovora. V tretji fazi pa so se vodila pogajanja o plačevanju in izmenjavi določenega romunskega blaga za turško olje. Vsi sklepi, ki so bili sprejeti, se danes tudi že Izvajajo. Maksimalne na debelo Stev. 84. Že pred dvema tednoma je bil na seji vlade sprejet načelni sklep, da se cene za drva maksimirajo. Urad za kontrolo cen je zato dobil nalogo, da to vprašanje prouči in da po zaključeni anketi z zastopniki lesnega gospodarstva predloži maksimalne cene na debelo za les za kurjavo. Na podlagi teh cen bi kasneje upravne oblasti prve stopnje določile cene za nadrobno prodajo, upoštevajoč pri tem prevozne in manipulacijske stroške za prevoz lesa v posamezne kraje. Urad za kontrolo cen je svoje delo dokončal in določil maksimalne cene za vse vrste lesa za kurjavo. Na podlagi sklepa ministrov za trgovino ter socialno politiko, ki je bil izdan na podlagi čl. 3. točke 4. uredbe o nadzorstvu nad cenami, so bile nato določene sledeče maksimalne cene na debelo za drva: din 1. bukove cepanice I.a 110 — ,, „ 1 la 100'50 „ „ 11 I.a 87'50 bukova polena okroglice I.a 100'— ,, » ,, Il.a 92'50 2. gabrova polena I.a 117'50 « ,, I I.a 105'50 ,, ,, 111 .a 95'- gabrove cepanice okrogl. T.a 100'— « ,, » Il.a 95'— 3. borova polena I.a 97'50 ,, ,, Il.a 90'— ,, „ 11 I.a 82'50 borova polena okroglice I.a 77'50 4. jesenova polena I.a 10250 » „11 .a 97’50 5. hrastova polena I.a 92'50 „ „ Il.a 80'— 6. brezova polena 76'— 7. mešana trda j,olena 82'50 hrastova ali mešana trda polena Il.a 76'— mehka mešana polena 80 — 8. lipova polena 105'— 9. bukove okroglice I.a 71'50 ,, „ Il.a 62’50 gabrove okroglice I.a 79'— « „ Il.a 70'— borove okroglice 70'— jesenove okroglice 77'50 hrastove okroglice 70'— brezove okroglice 62'50 mešane trde okroglice 62'50 mešane mehke okroglice 60'— enkrat precepljena bukova polena 5250 mešana enkrat precepljena drva 47-50 10. nezvezani bukovi odpadki 57 50 mešani trdi odpadki nevezani 52'50 grče, panji bukovi 52'50 grče, panji mešani 47'50 Na vseh železniških in rečnih nakladalnih postajah na območju urada za kontrolo cen se drva v količinah najmanj enega lOtonske-ga vagona ne smejo prodajati dra že, ko po prej navedenih cenah. Te cene veljajo za kubični me ter franko vagon ali šlep nakladalna postaja. Desettonski vagon mora vsebovati 20 kubičnih metrov. V na sprotnem primeru ima kupec pravico na ustrezajočo bonifikacijo. Maksimalne cene na razkladal-nih postajah ter v lesnih podjetjih določijo po navodilih urada za kontrolo cen upravne oblasti prve stopnje za svoje območje. Upravne oblasti prve stopnje morajo v 24 urah po določitvi maksimalnih cen za drva za svoje območje dostaviti sklep z utemeljitvijo pristojni kr. banski upravi ter uradu za kontrolo cen v Beogradu. Ravno tako so dolžne v istem roku objaviti določene maksimalne cene tudi v krajevnem tisku. Lesni obrati morajo na vidnem mestu v obratu pritrditi objavo upravne oblasti o maksimalnih cenah za drva. Vse prej sklenjene kupčije, ki niso bile izvršene do dneva uveljavljenja tega odloka, se morajo izvršiti po novih cenah, v kolikor niso dogovorjene cene za kupca ugodnejše. Ravno tako veljajo pri deloma izvršenih kupčijah nove cene za še neizročeni del blaga. Kdor se pregreši proti temu odloku se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din na podlagi čl. 8. uredbe o kontroli cen. Pristoibenik Zbornice za70/ v Po zadnji spremembi, ki jo je odobrila banska uprava, veljajo pri zbornici sledeče takse: I. Za potrdila po $ 95., odst. 5., lakona o obrtih. 1. Trgovinski obrti: din a) na debelo 500'— b) na drobno 250'— e) mali obrti (§ 19., St. 3., zak. o obrtih) 100'— 2. Rokodelski in ostali obrtniški obrti: a) v krajih z več ko 50.000 prebivalci 480'— b) v krajih z več ko 20.000 prebivalci 350'— e) v krajih z več ko 5.000 prebivalci 150'— č) v krajih z več ko 1.000 prebivalci 150'— d) v ostalih krajih 100'— 3. Industrijski in rudarski obrti 1000'— 4. Gradbeni obrti: a) inženirski 750'— b) graditeljski 1500'— c) zidarski in tesarski 800'— č) ostali 150'— 5. Elektrotehnični obrti: a) elektrotehnični 500|— b) elektromonterski 250'— 6. Obrti, za katere je potrebna dovolitev, in sicer: a) hoteli 600 - b) kavarne 600'— c) avtomati 600'_— č) restavracije 400'— d) ostali gostinski obrati 300'— e) bančni, menjalski in zavarovalni posli 1000'— f) tiskarski, litografski in ksilografski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja 360 — g) pogrebni zavodi 500 — h) sodavičarji 300 — i) trgovske agenture 500 — j) špedicije 1000 — k) trgovski zastopniki 500'— 1) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih: 1. pod št 1.—4., 6., 8. do 21., 23., 26., 29., 30. in 31. 250 — 2. pod št. 25. in 27. (iz-vzemši izvoščke in nosače) 350'— 3. ostali v tem paragrafu navedeni obrati 200'— Taksa od a) do d) se poviša za nadaljnjih din 100'— za potrdila gostinskih obratov v krajih oziroma mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Bled, Jesenice, Jezersko, Rogaška Slatina, Rimske Toplice, Laško, Slatina Radenci, Kranjska gora, Rateče, Bohinjsko jezero, Radovljica, Kamnik in Dobrna. Taksa se pobira posebej za vsak prijavljeni obrat, ki je zgoraj naveden. Ako rabi potrdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali komanditna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja (razen pri pogostinskem obrtu), ki ima sedež na zborničnem območju, ter ob postavitvi poslovodje se pobere polovična pristojbina, vendar tako, da znaša najmanjši polovični znesek din 50 —. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobere polna taksa. Pristojbina za potrdilo pri preselitvi obrta v mesto znaša din 150'— in na deželi din 75'— II. Legitimacije trgovskih potnikov. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki ne zaposlujejo nad 5 potnikov, se pobira za vsako legitimacijo taksa po din 20'—. Pri firmah, ki zaposlujejo od 6 do 10 potnikov, se taksa zviša na din 50'—, pri firmah, ki zaposlujejo nad 10 potnikov pa na din 100'— za vsako izdano legitimacijo. III. Ostala potrdila. 1. Izpričevala o izvoru blaga: a) za v6ako vagonsko pošilj- din ko, izvzemši pošiljke lesa 10'— b) za vsako vagonsko pošiljko lesa ter za komadne poMljke do 5 ton 5'— 2. Potrdila po čl. 14., štev. 4., uredbe o skupnem davku: a) za pošiljke od 10 do 15 ton ^6 — b) za vsakih nadaljnjih 15 ( ton po I" — c) za komadne pošiljke pod 10 loo 10 — 3. Potrdila za dosego carine prostega uvoza in za znižanje carine: a) za instalacijske naprave v teži nad 15 ton soo'_ b) za sestavne in nadomestne dele, orodje in utenzi- lije v teži nad 15 ton 250'— c) za pošiljke v količini pol vagona do 15 ton 50'— č) za pošiljke pod pol vagona 20 — 4. Žmožnostna izpričevala za udeležbo pri licitacijah: a) v vrednosti nad 1,000.000 dinarjev 100'— b) v vrednosti pod 1,000.000 dinarjev 25'— 5. Legitimacije imetnikov obratov 10'— 6. Registracija pomožnih lokalov,na katere se ne nanaša postopek po § 95. zakona oobrtih 50'— To takso pobere zbornica na podstavi obvestil občnega upravnega oblastva o prijavi pomožnih lokalov. 7. Za izjavo o zaposlitvi inozemcev: a) za ravnatelja in ostale vodilne uradnike (obrato-vodje, prokuriste itd.) 1000'— b) za ostale nameščence 500'— 8. Za ostala potrdila različnih vrst 25' 8b. Za potrdilo faktur in za potrdilo cen pri opravičbi potrdil 10'— 8 c. Potrdila za dosego znižanega prispevka v bra- tovsko skladnico, potrdila za dobavo industrijske soli in za trošarine prosto nabavo raznega troša rinskega blaga in za dosego znižanja oziroma oprostitve carine pri uvozu kemikalij, surovin, pomožnih sredstev, pogonskega materiala, plinskega premoga itd.: a) za pošiljke od 10—15 ton 40'— b) za vsakih nadaljnjih 15 ton 10‘— e) za pošiljke izpod 10 ton 25'— J- Za potrdilo deviznih kontrolnikov: 28 denarne zavode in delniške družbe rm- za ostale 25'— Za dvojnike, izdane hkratu z originalom, se zbormčna taksa ne pobira, za- dvojnike, izdane naknadno, znaša zbornična taksa dm 5—. 10. Za dajanje naslovov se pobira odškodnina po 25 par za naslov. Ako je oseba, ki naj dobi naslove, zbornični član, se pristojbina zniža za 20 par. Do 10 naslovov tvrdk se daje brez pristojbine. 11. Za dodeljevanje bencinske mešanice znaša manipulativni pavšal: din do količine 5 kg o'___ nad 5— 10 kg 3_ nad 10— 50 kg 5'— nad 50—100 kg 10'___ nad 100 kg 25'___ IV. Končna določila. Pristojbine se morajo stranki vrniti, odštevši 20 din za manipulacijo, ako se povrnitev zahteva v roku 4 mesecev potem, ko je bilo dovolilo ali pooblastilo odklonjeno pravnomočno! ali je bila prošnja oziroma prijava obrta pri pristojnem oblastvu umaknjena Naša zunania trgovina v I. polletiu f940. in 1939. Kako je vojna vplivala na našo zunanjo trgovino, kažejo uradni podatki o našem izvozu ter uvozu v prvem letošnjem in lanskem polletju. Vidi se, da se je naš izvoz zelo dvignil, a tudi cene izvoznih predmetov so se znatno zboljšale, kar je imelo za posledico, da je bila naša trgovinska bilanca v prvem letošnjem polletju aktivna za tri četrtine milijarde, dočim je bila lani pasivna za 114,1 milijona din. Kako se je dvignil izvoz posameznih predmetov, kažejo naslednje številke: Izvozili smo v prvem polletju: 1940 1939 tisoč ton za mil. din tisoč ton za mil. din pšenica 64,7 139,1 33,8 60,4 moka 12,2 • 45,9 0,5 1,7 suhe češplje 23,1 »1,6 2,8 13,0 vino 10,7 38,2 4,4 15,5 zdravilne rastline 1,7 20,1 1,2 10,1 tobak 3,1 128,4 konoplja 8,7 216,4 11,8 109,9 živina in živalski proizvodi 43,0 1042,0 267,7 683,1 les (vseh vrst) 807,7 795,4 554,3 444,6 ekstrakti za strojenje 5,1 34,0 7,3 31,1 soda, amoniakova in kavstična 11,9 23,5 7,3 14,6 kalcijev karbid in cianamid 65,0 24,0 40,0 cement 61,1 19,1 87,6 25,1 svinec 5,8 39,8 3,6 17,3 baker 23,6 415,5 21,6 348,6 rude in izkopnine 618,4 235,7 633,5 197,0 vse ostalo 99,0 498,9 195,5 203,8 Uvozili pa smo v prvem polletju: ton za mil. din ton za mil. din surov bombaž 13.486 207,4 9.770 118,3 bombažna prediva 4.188 141,8 7.868 181,6 (surova) 1.233 prediva iz rastlinskih vlaken 899 ovčja volna 2.121 volnena prediva 285 svila surova 2 prediva iz svile 2.171 železo nepredelano in napol predelano petrolej olje za mažo nafta surova kože premog vseh vrst rastlinska olja oljnati plodi in semena modra galica, cink in klor kositer umetno organske barve tiskarski papir kavčuk in izdelki iz kavčuka 534 loj, surov, topljen in stisnjen 3.482 skupno 492.476 Naš uvoz je v glavnem razdeljen na je odpadlo na tekstilne proizvode 30%, olja 7'13%, kože 1-21%, steklo 0-28% 47'44 odstotkov. 13,4 23.9 98.9 29,0 0,2 100,6 563 2.324 2.570 1.040 5 1.489 9.820 7.806 3.615 85.999 1.147 339.414 506 5.790 87 266 499 9.126 43.1 19.511 16,6 1.325 23.4 2.190 163,9 76.301 87.1 1-020 148,2 213.680 4,3 382 32.8 6,575 0,4 377 15.8 345 ^7,9 631 22.8 7.389 21.5 469 24,1 3.248 1.217,1 359.072 4,2 41,4 66,1 66,8 0,5 52.3 49.1 1,1 8,9 57.1 27.4 66,3 2.5 27.2 1,7 7.6 36.6 16.7 13.7 13.5 859,6 šest skupin. Od vsega uvoza na železne 10'60%, mineralna , živila 3-28% in vse ostalo BIRMANSKA DARILA == ure, ilatnina. irtbnlM ta optttni predmeti po nizkih cenah prt = jTmHARTurar - LJUBLJANA SV. PETRA CESTA STCV. 36 Davčni svetovalec Pobotnice o plačilu najemnine v novi obliki, kje se zamenjajo G. J. P. v C. — Cul sem, da so bile izdane nove pobotnice za plačilo najemnine. Stare pobotnice se morajo zamenjati. Bil sem pri davčni upravi, kjer pa o kaki zamenjavi nič ne vedo. Prosim, kje bi jih mogel zamenjati. Odgovor; Nove pobotnice so bile v resnici izdane in se morajo °d 1. julija dalje t. 1. uporabljati. Toda kolikor so že v rabi, se smejo še nadalje uporabljati stare pobotnice, dokler se docela ne porabijo. Zamenjati se morajo samo one pobotnice, ki v celih zneskih ša niso rabljene. Zamenjajo se pri ustanovi, pri kateri so bile kupljene. Rok za zamenjavo je določen na 90 dni, to je od 1. julija 1940 do zaključno 28. septembra 1940. Pobiranje pridobnine za posle na Hrvatskem Družba z o. z. g. I. v Lj. — Vprašanje: Na Hrvatskem imate za svojo družbo stalnega zastopnika. Sedaj ste brali poziv finančne direkcije in prosite za pojasnilo, ali ta poziv zadeva tudi Vaš obrat. Odgovor: Družbeni davek se za podjetja, ki imajo stalno zastopstvo na Hrvatskem posebej odmeri za Hrvatsko in posebej za ostalo ozemlje. Prijave vlagajo tako podjetja na Hrvatskem, ki imajo pri nas stalno poslovno napravo, kakor tudi naša podjetja, ki imajo na llr'T"*skem tako napravo. Vendar pa podjetje, ki ima samo glavno obratovališče ali glavno napravo ter sporedna obratovališča, oz. zastopstvo samo na enem ozemlju, pa iz teh obratovališč prodaja lastno ali tuje blago na drugo ozemlje na podlagi direktttih naročil ali naročil, zbranih od potujočih agentov, katere podjetje v ta namen od časa do časa pošlje na drugo območje, pa je zavezano glede teh prodaj plačevanju pridobnine, odnosno družbenega davka. Ako imate stalnega zastopnika, ki pretežno stanuje na drugem območju, se boste lahko ognili plačilu družbenega davka. Toda poziv finančne direkcije ne zadeva Vas, ampak tiste obrate, ki obratujejo na drugem območju, pa raztrgajo svoje poslovno udejstvovanje v našo banovino na način, ki utemeljuje poseben predpis družbenega davka. Enak poziv za vložitev prijave je izdala po naših informacijah tudi hrvatska finančna oblast. Ako so pri vas dani pogoji za predpis družbenega davka, Vam priporočamo, da prijavo tudi vložite in o vložitvi obvestite trdi tukajšnje oblastvo, ker se vam more sicer pripetiti, da vam bo družbeni davek od enega in istega poslovanja dvakrat odmerjen, enkrat v Ljubljani, drugič pa v Zagrebu, ker se mora predpostavljati, da je hrvatskemu obla-stvu znano bivališče vašega stalnega zastopnika v Zagrebu, pa bi uradoma zbralo podatke o samostojni odmeri davka in ga vam tudi uradoma predpisalo. Goliti treba k Če gledamo nazaj v zgodovino slovenskega trgovstva, potem vidimo, da je slovensko trgovstvo napredovalo in se uveljavilo v javnosti, ker je vezalo naše prve trgovce resnično tovarištvo. Ko se je ustanovilo Trg. društvo »Merkur«, je bilo to društvo v resnici središče vsega življenja slovenskih trgovcev in pomočnikov. Na lepo uspelih prireditvah društva se je gojilo med člani tovarištvo in prijateljski družabni stiki. Zato tudi takrat ni bilo med slovenskimi trgovci nelojalne konkurence, temveč so si drug drugemu pomagali. Kako dostikrat se je zgodilo, da je priskočil tovariš tovarišu na pomoč tudi z velikimi krediti. Slovensko trgovstvo je bilo takrat ena sama složna rodbina in zato je tudi napredovalo in se v kratkem časn krepko uveljavilo. Tudi danes bi bilo dobro, če bi se razvila med pripadniki trgovskega stanu enaka kolegialnost. Hitro bi izginila nelojalna konkurenca, ker bi med trgovci znova zavladala prava solidarnost. Ta nam je danes, ko je konkurenca nabavljalnih zadrugi in tvorniških konsumov vedno večja, še zlasti potrebna. A tudi za naš trgovski naraščaj je odločilne važnosti, da se znova začne gojiti duh starega tovarištva. Lepe tradicije slovenskega trgovstva morajo biti ohranjene, kar pa je mogoče le, če nadaljuje trgovski naraščaj delo 3vojih prednikov. To pa zopet ni mogoče, če starejši trgovci ne skrbe za napredek naraščaja, če mu niso učitelji in vodniki. A učitelji, do katerih ima naraščaj zaupanje, ker vidi, da resnično skrbe zanj. Več smisla se mora zato pokazati tudi za vzgojo naraščaja in za njegovo naobrazbo. Pa tudi v organizacijsko življenje trgovstva bi se moral naraščaj polagoma pritegniti. V naraščaju je treba vedno videti bodoče samostojne trgovce, bodoče tovariše in zato je treba gojiti duh tovarištva. V mnogih krajih je izvedba vseh teh misli težavne, toda nekaj se more vedno doseči. Moč trgovstva v javnosti je odvisna tudi od njegove notranje povezanosti in zate je treba znova začeti gojiti duh kolegialnosti in resničnega tovarištva. Trgovinski register Vpisali sta se naslednji firmi: »Intra«, družba z o. z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih potrebščin, Pobrežje • j»ri Mariboru, podružnica v Ljubljani. Obratni predmet: Proizvajanje, pridobivanje in dobavljanje ter razpečevanje gradbenih potrebščin vsake vrste, zlasti smolnih proizvodov, gramoza, peska in vsakovrstnih drobnih stanovanjskih potrebščin, transport in tehnični biro. Osnovna glavnica v višini din 50.000-— je vplačana v gotovini. Poslovodji sta: Celestin Deutsch, tvorničar na Pobrežju in Slavko Dujc, kapetan L, klase v p. v Mariboru. Tvrdko zastopata družbenika skupno. Grajžar Ciril, avtopodjetnik, Jezersko. Obratni predmet: prevažanje potnikov in blaga z avtomobili. , Vpisale so sc naslednje izpre-mcmhc iti dodatki: Elektrarna za Selško dolino na Češnjici. Izbriše-se poslovodja Jožef Megušar, vpiše pa se poslovodja Jakob Prevc, posestnik iz Studenega. »Univcrsale«, tovarna klobukov in slamnikov, Domžale. Spremenila se je družbena pogodba. Družbo zastopa odslej poslovodja inž. Vinko Zalokar. Izbriše se poslovodja Franc Faltner, vpišejo pa se poslovodje Janko Cirman, trgovec v Mednem, Anton Zalokar, mizarski mojster in Ivan Zalokar, posestnik, oba v Št Vidu nad Ljubljano. Joško Krajnc, trgovina z mešanim blagom in mlekarna, Gorica pri Slivnici. Besedilo firme odslej: Krajnc Joško, trgovina z mešanim blagom, lastnica Krajnc Julijana, trgovka v Gorici, občina Slivnica. Jugostroj, družba z o. z. Kranj. Spremenila se je družbena pogodba. Načelstvo družbe sestoji iz enega poslovodja, ki ga izvoli občni zbor. Izbriše se poslovodja Karl Decker. Viktor Omerza, družba z o. z., Kranj. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Minka Omerza, industrijka v Kranju. Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Izbriše se izstopivši član upravnega sveta Josip Kramar, vpiše pa se član upravnega sveta Julij Jupan, restavrater v Ljubljani. Vpiše se prokura ravnatelju pivovarne Franju Vilharju. Tovarna verig, d. d. v Lescah. Izbriše se član upravnega sveta Hanuš Krofta, vpiše pa se član upravnega odbora Avgust Praprotnik, industrialec v Ljubljani. »Naša Sloga«, prodaja cerkvenih potrebščin, Ljubljana. Imetnik trgovec Oton Ercigoj. Zaznamuje se vpis podružnice v Zagrebu. Papirles, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Družba ima tri ali več poslovodij. Izbrišejo se poslovodje: Thiel Karol, Manasse Ivan in dr. Mayer I. Alfred. Pisarniški stroji in potrebščine na Dunajskem jesenskem velesejmu 1940. Bolj ko kdaj koli prej zahteva sedanjost uporabo vseh razpoložljivih sil, dostikrat pa tudi več ter je zalo razumljivo, da se mora ekonomsko uporabiti ter razvrstiti posel človeška delovna sila. Pri visoki in najvišji kapaciteti, ki se zahteva ne samo v vojni, temveč so bo zahtevala tudi po njenem koncu pri obnovi vsega gospodarskega življenja, se posveča mehaničnim pomožnim sredstvom posebna pozornost. Med stroje, ki "agru vloveške skupnosti, se štejejo tudi pisalni stroji, od najmanjših pa do največjih. Vsak napreden trgovec prodata le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi! Na letošnjem Dunajskem jesenskem velesejmu (od 1. do 8. septembra) se bodo pokazali in predvajali številni mMeli posebno pripravnih nemških pisarniških strojev, ki se morejo uporabiti za raz-i '»mene. Ta razstava bo v prostorni dvorani pisalnih strojev Praterja. Prijave za obisk Dunajskega jesenskega velesejma 1940 naj se takoj pošljejo na naslov: Častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in za banovino Hrvatsko dir. Jos. Kulhanek, Zagreb, Tlica 9, telefon 24-807. Brezposelnost v Belgiji narašča Po podatkih Delavske zbornice v Bruslju je bilo v začetku julija v Belgiji 1940. 387.931 brezposelnih ljudi. Ta številka pa je naj-brže prenizka in poznavalci razmer sodijo, da je danes v Belgiji pol milijona ljudi brez posla. Od teh jih je v posameznih jiokraji-nah: v Brabantu 80 tisoč, Anversi 100 tisoč, Limburgu 10, zapadni Flandriji 80, vzhodni Flandriji 80, Namurju 5 in v Liegeu 50 tisoč. Od teh brezposelnih je odšlo pko-li 40.000 v Nemčijo na delo. Število brezposelnih se bo naravno še znatno povečalo po demobilizaciji vojske. Tudi povratek beguncev bo število brezposelnih znatno povečal. Računa se, da bo na ta način naraslo število brezposelnih na približno 1 milijon. barva, planira to za»24 urah rr.,r: itd. ftkrobl to svetlolika Bralce, ovratnike to manšete Pere. nušt. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbargova ul. 8 Telefon it 88-79. H. N. Casson: Business (Prevedel Ivo Zor) Najprej vsi stroški, potem gele dobiček. Splošna in silno razširjena je zmota, da zaslužijo kapitalisti ogromne vsote. Socialisti in protitrgovinska društva in udrtiženja jo podkrepljujejo. Posledica tega je, da imajo kapitalista povsod za sovražnika človeške družbe in da poizkušajo biti kapitalisti mnogi ljudje, ki prav nobenega pojma nimajo, kako to gre. Adam Smith je trdil, da je »delo vir vsega bogastva«. Ni pa pojasnil, kaj on misli pod izrazom »delo«. Potem je nastopil ustanovitelj socializma Karel Marx, ki je razvil Smithovo teorijo v logično abotnost. Oznanjeval je, da ustvarja mezdno delo vse bogastvo, in je obložil kapitaliste, da izžemajo delavstvo. Cisto preprosta resnica pa je, da bogastva ne ustvarja delo, ampak miselnost. Delo samo rodi siromaštvo. Povsod in vselej ostane (v kap. družbi) siromak tisti, ki nima drugega kakor golo delo. Izumi, stroji, odkritja novih virov moči ustvarjajo premoženje. James Watt si je naredil več premoženja, kakor vsi delavci njegove dobe skupaj. Kapitalist krvavo zasluži svoj dobiček. On je naj-gorečnejši delavec med vsemi. Zanj ni osemurnega de-a'i>!^a ne varuie Propada, za starost ga ne čaka no na pokojnina; opraviti mora neverjetno mnogo del. reme govornosti, ki ga nosi za svoje odločitve in ukrepe, bolj utruja kakor vsako ročno delo. Vzoren kapitalist je prav tako redek kakor vzoren slikar ali kipar. Kakor vsak drug »idealni človek« je kapitalist genij. Njegov uspeh prav malo odloča sreča. Kakor pfi vsakem geniju, je odvisna njegova moč od njegove vztrajnosti in neutrudljivega izpojiolnjevanja samega sebe. Povprečni človek navadno zamenjava kapitalista z iniciatorjem, torej s tistim, ki je duševni oče kakega podjetja. Toda ta dva se silno razlikujeta. Iniciator je poln zamislekov. Po navadi dobro prične, toda ni vztrajen. Kljub marsikaterim neuspehom pa ima svojo vrednost. Večkrat obdolže iniciatorja, da je on zakrivil polom, pa so ga delničarji zaradi svoje pomanjkljive preudarnosti. Vendar pa se iniciator razlikuje od kapitalista v tem, da dela se denarjem drugih, kapitalist pa mora vložiti vedno svoj denar. Dostikrat slišimo, da je »kapital boječ«. To ni res. Kapital je pogumen, večkrat celo predrzen. Jaz mu očitam celo preveliko drznost, meni se zdi, da se po navadi veliko preveč izpostavlja. Doslej še ni nihče napisal knjige o »prevaranih nadah kapitala«. In ko bi jo kdo napisal, bi bila obsežna kakor »Encyclopaedia Britan-nica«.: Brali bi v njej, da ga ni bilo še tako tveganega podjetja, da bi se ne zanimali zanje kapitalisti, ki bi ne trošili s korcem zlata zanje. »Boljši je vrabec v roki od goloba na strehi.« To je pregovor mezdnih delavcev s stalno plačo. Kapitalist pa misli narobe. On bo izpustil vrabca, ker upa, da bo ujel goloba. Denar, imetje zamenja za nado. Kdor živi od dobička, ravna in mora ravnati tako. Ko bi le ljudje to resnico popolnoma razumeli, potem bi mnogo plevela izginilo iz trgovine, potem bi ne poizkušal že vsak Peter ali Pavel postati kapitalist. Trgovina bi ostala samo tistim, ki bi bili njenim zahtevam kos in ki bi poznali njena pravila. Dobiček pride zadnji na vrsto. Tam stoji polna vreča denarja. Delavec seže vanjo in si vzame svojo mezdo. Potem vzame zopet drug nastavlje-nec polno pest, enako stori stenotipist, potem gospodar, banka, železniški uradnik, davčni uradnik — cela procesija brez konca in kraja! — Nepregledna vrsta samih skrivljenih prstov! — Nazadnje, ako je v vreči sploh še kaj ostalo, pride na vrsto kapitalist! Tako je imelo na primer eno izmed največjih avtomobilskih podjetij v Zedinjenih državah 85,000.000 dolarjev prometa na leto. Kosmatega dobička je bilo 7 milijonov dolarjev, od katerih pa so morali zopet vtekniti v podjetje 6,000.000 dolarjev, tako da je bilo razdeljenih samo en milijon dolarjev dividende. To se pravi, da je imel pri enem vozu, ki je bil prodan za 2000 dolarjev, kapitalist le 25 dolarjev za to, ker je vteknil v podjetje svoj denar. Drug primer naj to še jasneje pokaže. Tom Hodd, znani nogometaš, si je pri igri zlomil nogo in je prišel v stisko. Ker je bil jako popularen, so mu zbrali prijatelji 1000 dolarjev in mu kupili trafiko. Izpočetka je prišlo vsak dan k njemu po pet prijateljev ip vsak si je kupil cigaro. Tom si- je mislil: aha, kupčija uspeva, in si je tudi sam privoščil vsak dan po eno cigaro. Konec šestega meseca je njegova trafika propadla, in on si nikakor ni mogel razložiti, zakaj. On tegale ni pomislil: Ce proda vsak dan po šest cigar, gre izkupiček od prvih štirih za tvomico, od pete za najemnino, svečavo, davek itd. Šele denar za šesto cigaro je njegoi, zakaj: najprej stroški, in nato šele dobiček. Tom pa je svoj dobiček pognal v zrak. Bistvo trgovine ni v tem, da proizvajamo dobro blago, da imamo velik promet in mnogo uslužbencev. Nekaj mora tudi preostajati. V trgovskem jeziku ni glavna beseda bruto, temveč neto. Povečati, pomnožiti čisti dobiček, to je smoter, po katerem hrepeni znanost o »uspehu«. Kadar dosežemo ta cilj, potem se razvija obseg podjetja sam od sebe. Ce ugotovi prometna družba ali industrijsko podjetje, da pada odstotek čistega dobička, potem je treba paziti, zakaj bliža se nevarnost. Tak padec pomeni za podjetje tisto, kar za naše telo bolečina. Ali je telo ranjeno ali pa mora biti bolno. Niti starost niti velikost podjetja ne moreta zagotoviti njegovega obstoja, ampak prav pogostokrat zavajata v zapravljanje in brezskrbnost, nakar lahko pride polom. Kakovost je važnejša od količine. Dinozaur na pr. je bil velikanska žival. Izumrl je. Njegovo telo je bilo 4000 funtov težko, njegovi možgani pa le en funt. Izginil je, ker ni bil ustvarjen za daljši obstoj. Človek pa, majhna stvarca, Čigar možgani tehtajo 4 do 5 funtov, je dinozaura preživel. (Dalje prihodnjič.) Dobave - licitacije Direkcija pošte, telegrafa in te lefona v Ljubljani razpisuje v drugič dobavo 60 indukcijskih zvoncev z direktno pogodbo na dan 3. avgusta t. 1. Pogoji so isti kot so bili za prvi razpis dobave. Uprava zavoda »čačak« v čačku sprejme večje število kvalificiranih delavcev ter tehničnih risarjev. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Mornarska izvidniška komanda v Šibeniku sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo metel, oti-rače/ za ioge, krp za čiščenje, bombaža, sode, mila za pranje, smirka, steklenega papirja, stea-rinskih sveč ter gorilnega špirita. Strojna šola mornarice Boka Kotorska sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo krogličnih ležajev. - Artilerijsko tehnični zavod mor narice Lepetane sprejema do 31. julija ponudbe za dobavo raznega pisarniškega materiala in potrebščin; do 3. avgusta raznih kislin, boraksa, modre galice, sode idr.; 5. avgusta za dobavo mask za gasilce; 7. avgusta impregniranega platna ter bele flanele; 9. avgusta specialnih steklenic kisika in do dne 10. avgusta specialne ročne sesalke, kali-patronov ter »Oxu-metrov« za kontrolo čistote kislica in omare za dezinfekcijske maske. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo strojne opeke; 13. avg. pnevmatskih krožnih žag ter svedrov na električni pogon. Pomorsko-zrakoplovna šola v Di-vuljah sprejema do 1. avgusta ponudbe za dobavo raznega orodja, r ikrometrov, koksa, lesnega oglja, železa, razne pločevine, žice, svinca, salmijaka, paste in bombaža za čiščenje ter lesenih držal, ščetk iz žice idr. Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 2. avgusta ponudbe za dobavo stroja za rezanje usnja; 8. avgusta lopat in vozičkov za premog, cevi za bencin, jelovih gredic in desk, krovne lepenke, orodja in pribora za dimnikarska dela; 9. avgusta univerzalne vrvice in zaponk, košar iz vrbja ter stekla za svetilke ter okna. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 15. avgusta ponudbe za dobavo raznega elek-tiro-materiala; 16. avgusta železa in železnega materiala, železne ži-oe, vijakov in matic; 19. avgusta kalijevega mila, sidola in kavstične sode; 20. avgusta raznega lesa; 21. avgusta krp in bombaža za čiščenje; 22. avgusta brodskih ur; 23. avgusta raznega jekla in pločevine; 24. avgusta ličarskega in slikarskega materiala, raznih čopičev, svinčnikov, papirja, otira-čev za noge, mila za pranje, raznega lepila idr.; 26. avgusta bakra, pločevine, žice, cevi, aluminija, svinca, kositra; 27. avgusta raznega vrvarskega blaga, vrvi, ja-drenca, platnenih cevi idr.; 28. avgusta raznega materiala za avtogeno varjenje in dne 30. avgusta za dobavo medi, žice, delta-metala ter brezšivnih cevi. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 5. avgusta ponudbe za dobavo portland-cementa, popravilo manometrov, raznih zakovic in vijakov, manesmanovih cevi, raznih odlitkov za črpalko, kompletnega reverzimega kontrolorja, hrastovega jamskega lesa, ključev za matice, žarnic za akumulatorske svetilke, krom-nikelj jekla, re-spiratorjev iz gobaste gume, traž-ne žage, strelne žice ter snazilne volne. LICITACIJE: Dne 29. julija bo v intendanturl Štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 3.000 železnih sodov. Dne 29. in 30. julija bo pri Voj nosani te tskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo raznih zdravil, kemikalij in kinina; 31. julija raznih drog, glicerina, vazelina in olja; 1. avgusta dezinfekcijskih sredstev in dne 5. avgusta razne kartonaže, papirja in apotekarske-ga pribora; 6. avgusta bolniških in zdravniških plaščev; 7. avgusta raznega železa, žice, zakovic, cevi i. dr. Dne 30. julija bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertalna licitacija za dobavo motvoza in vrvice za zalivke. Dne 1. avgusta bo pn Upravi vojno-tehničnega zavoda v Hanri-jevu pri Skopi ju licitacija za dobavo vatelina, sukanca ter razne ga platna. Dne 1. avgusta bo pri Štabu mornarice v Zemunu licitacija za dobavo vijakov, matic in zakovic; 20. avgusta kotlovih in parovodnih cevi iz jekla. Dne 2. avgusta bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo električnih vžigalnikov za metanske jame ter jeklene vrvi. Dne 5. avgusta bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo kondenza-torskih cevi. Dne 6. avgusta bo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo rentgen terapevtične aparature. Dne 8. avgusta bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo barv in lakov. Dne 20. avgusta bo pri Dravski radionici v Ljubljani, Kobaridska št. 43, licitacija za nabavo razne opreme in ščetk za konje; 21. avgusta usnjenih pasov. PRODAJE: Dne 7. avgusta bo v štabu Komande dravskega žandarmerijske-ga polka v Ljubljani ustna licitacija o prodaji raznih starih krp in iznošenih vojaških čevljev. Dne 12. avgusta bo pri Upravi 2. oddelka Zavoda za izdelavo vojne opreme v Nišu ustna licitacija za prodajo raznih odpadkov od sukna, usnja, kovin idr. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Debata o Naro se nadaliu Na izvajanja upravnega svetnika Narodne banke Tihomira Paniča, ki smo jih reproducirali tudi v našem listu, je odgovoril v »Politiki« g. M. Vukovič. Uvodoma zavrača mnenje g. Paniča, da dr. Bičanič kot državni uradnik sploh ne bi smel podajati predlogov o ureditvi države in da bi se zaradi njegovili predlogov moral odpustiti iz službe. Takšne zastarele pojme odklanja g. Vukovič z vso odločnostjo. Glavni argument g. Paniča je bil, da poteče koncesija o Narodni banki šele 1.1961. Ko je dr. Bičanič predlagal podržavljetije Narodne banke, je to storil v prepričanju, da je treba v času poloma liberalno - kapitalističnega sistema razpravljati o tem, če naj ostane služba, ki je v interesu vsega naroda, še nadalje privilegij neke nedržavne ustanove. G. Panič pa se je previdno skril za ne-drl ' Ijivostjo bančne koncesije. To skrivanje je samo dokaz, da nima drugih argumentov. Ta razlog gosi Paniča je zelo podoben svo-jc;časnemu govoru nekega ministra, ki je utemeljeval pred skupščino koristnost pogodbe o gradnji novih železnic s tem, da je bila ta pogodba odobrena od glavne* kontrole. Ko je hotel g. Panič braniti sedanji položaj NB in nedotakljivost svojega portfelja delnic, ni storil svoji ustanovi posebne usluge in najbrže se noben vodilni človek banke ne bi s tem argumentom solidariziral. Vsekakor je odgovor g. Paniča v času, ko se na hori-contu pojavlja vprašanje podržav-ljenja vseh denarnih zavodov, silno naiven. Denar je sredstvo za zamenjavo blaga in določevanje njegove vrednosti. V tem smislu je občna dobrina, ker od njega zavisi obstoj cele vrste družbenih razredov. Upravičena je zato želja, da se denar čim bolj osvobodi od kapitalističnih špekulacij ponudbe in povpraševanja. Z dosedanjim načinom denarne službe se to ni moglo doseči in zato je razumljivo, da postavlja dr. Bičanič vprašanje reorganizacije NB. Tudi mnogi drugi so istega mnenja ko dr. Bičanič, da bi namreč bili narodni interesi mnogo bolje zavarovani, če bi bila denarna služba popolnoma v rokah države, kakor pa če v tem poslu sodelujejo tudi veliki lastniki bančnih delnic. Proti podržavljenju železnic in pošte, ki tudi služijo vsemu narodu, nihče ne ugovarja, proti podržavljenju denarne službe pa se nekateri oglašajo, čeprav je varnost naroda bolj odvisna od denarne službe kakor pa od železnic in pošte. Jasno je, da ti glasovi ne izvirajo iz skrbi za narodne interese, temveč iz čisto drugih in teresov. Pred več leti je napisal nemški ekonomist dr. Miiller knjigo »O duhu zajednice«. V njej je zelo posrečeno primerjal jezik in denar. Kakor je jezik duhovno sredstvo prometa, ki služi za izmenjavo misli, tako je denar materialno siedstvo prometa, ki služi izmenjavi blaga. V današnjih časih se knjiga dr. Miillerja dostikrat ci tira, kajti če se državi dopušča, da se bavi z duhovnimi sredstvi prometa, se ji more tem manj odrekati pravica, da vzame v svoje roke materialna sredstva prometa. Ce se upoštevajo vsi razlogi, »JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM 1940 OD 1. do 8. SEPTEMBRA Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin raz-stavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov. Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, nadalje Slovaške itd. VIZA ZA POTOVANJE Obiskovalcem Dunajskega velesejma izdana bo brezplačna vstopna viza. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za mesto, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda viza. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški. POOBLASTILO ZA POTOVANJE Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejemsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife. NATANČNEJŠA OBVESTILA dajejo: Začasni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: Direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, telefon 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881. potem se pri nas v pravem času postavlja vprašanje Narodne banke. To vprašanje je za nas tako velike važnosti, da se mora osvetliti od vseh strani, ne pa pred njim zapirati oči iz kakršnih koli razlogov. Prepričan sem, pravi g. Vukovič, da g. Panič pred tem vprašanjem ni zaprl oči, pač pa se iz njegovega odgovora vidi, da je hotel' to vprašanje pred javnostjo zakriti. Na zaključku svojih izvajanj gospod Vukovič ostro napada g. Paniča, ker da skuša v razpravi o velikem gospodarskem vprašanju sedanjosti svoje ozke interese predstaviti kot splošno narodne interese. Brez razloga tudi očita dr. Bičaniču, da je nastopil kot demagog proti zasebni lastnini. RAZPIS DIREKTORSKEGA MESTA na zasebni dvorazredni trgovski šoli s pravico javnosti v Murski Soboti. Šolski odbor podpisanega združenja razpisuje mesto direktorja na svoji dvorazredni trgovski šoli. Kandidat mora ustrezati pogojem § 51. zakona o srednjih trgovskih šolah točka 2., ki določa: Za direktorja na dvorazredni tr govski šoli sme biti postavljen profesor srednje trgovske šole, ki ima položen profesorski izpit in najmanj 10 let državne, prvenstveno učiteljske službe, od teh najmanj 6 let na srednji trgovski šoli. Nekolkovani prošnji za mesto, je priložiti rojstni ali krstni list, domovnico, dokazila o strokovnih kvalifikacijah ter kratek curriculum vitae. Prejemki po dogovoru. Prošnje je dostaviti na spodnji na slov najkasneje do 5. avgusta t. 1. Murska Sobota, dne 23. julija 1940. Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti. Doma in po svetu Sovjetski poslanik Plotnikov je v četrtek obiskal ministrskega predsednika Cvetkoviča in imel z njim daljši razgovor. Na Bled je prišel kr. namestnik dr. Ivo Perovič in se nastanil v hotelu Toplice. Tudi minister brez listnice dr. Konstantinovič je prišel na Bled. Na Bled je prišel ameriški poslanik Bliss, nemški poslanik v. Herren pa se je nastanil v Begunjah. Nadalje so prišli na Bled angleški poslanik Campbell, madžarski poslanik baron Besseney in novi egiptski poslanik Abdel Va-hab bej. , Gen. direktor bolgarske poste Georgii Jankov pride v spremstvu nekaterih šefov bolgarske tehnične poštne službe v Beograd, da se dogovori z zastopniki jugoslovanske pošte o ureditvi vseh postnih, telefonskih in brzojavnih vprašanj med obema državama. Univerzitetni prof. Slobodan Jovanovič, eden vodilnih srbskih intelektualcev, je bil upokojen, ker je dovršil 70. leto. Pri tej priliki je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje. 401etnico je praznovala letos Gospodarska zadruga v Središču, ki je zelo mnogo storila za dvig gospodarstva v svojem območju. V vseh 40 letih je imela zadruga samo 5 načelnikov, ki so vsi požrtvovalno delali za napredek zadruge. Bili so to: Ivan Kolarič, Jurij Polanec, Anton Plapelec, Feliks Horvat in Anton Tkalec, ki načeluje zadrugi od 1. 1934. pa do danes. Tajniške posle zadruge vodi že peto leto tajnik Mirko Plapelec. K lepemu jubileju zadrugi in njenim zaslužnim članom tudi naše čestitke! Narodna odbrana je objavila članek proti Jugočeliku, češ da dela z velikimi karteliranimi podjetji in da je pripomogel k dvigu cen za železo. Od tega ima največjo škodo domača nekartelirana proizvodnja. Na intervencijo Splitske zadruz ne matice, da se pobira od dalma tinskega vina, ki se izvaža v Slovenijo in Hrvatsko dvakrat trošarina, je fin. minister izdal odlok, da je tako dvakratno pobiranje trošarine nedopustno. Za pomočnika direktorja ljubljanske pošte je imenovan višji svetnik dr. Janžekovič. Moderni avtobusni kolodvor zgrade v Zagrebu in sicer na zemljišču za poslopjem SUZORja. Stroški so proračunani na 800.000 dinarjev. Po podatkih ravnateljstva pomorskega prometa v Splitu je od 12.063 naših mornarjev zaposlenih samo 7122. Pristaniških delavcev je prijavljenih 4100, od katerih je zaposlenih samo 2520. Skupna tonaža naše trgovinske mornarice znaša 397.612 bruto reg. ton Za dolge proge imamo 80 ladij s 326.450 r. t., za krajšo obalno plovbo 838 ladij s 44.057 r t za daljšo obalno plovbo pa 18 ladij s 26.505 r. t. Uredbo o hmelju je razširil ban dr. šubašič tudi na banovino Hrvatsko. V Zagrebu so po banovi naredbi določene naslednje maksimalne cene za kruh: za hlebec belega kruha 750 g težkega 4 din, za hlebec 900 g težkega polbelega 4 din in za 1050 g težkega črnega kruha 4 din. . . , Banska uprava je dovolila tvrdki Zlatorog v Mariboru, da sme prodajati svoje milo pri odjemu do 150 kg po 13 din, pri odjemu do 300 kg po 12-75, pri odjemu nad 300 kg pa po din 12-50. Zlatorog terpentinovo milo pa sme prodajati po 14 oz. 13 75 in 13-50 din. Cene veljajo pri takojšnem plačilu in brez 5% prometnega davka. Zenska šoferska šola se je otvo-rila v Ljubljani. Prijavilo se je nad 100 učenk. Pouk bo trajal 6 tednov po 4 ure na teden. Sladkorna kampanja se bo začela letos nekoliko kasneje, ker sladkorne tovarne ne forsirajo pričetka kampanje. Sladkorja je namreč zadosti na zalogi, čeprav so si nekateri potrošniki ustvarili velike zaloge. Čeprav je bila letos z lanom posejana površina zemlje povečana za 70%, bo vendar letos pridelek mnogo manjši, ker je zima uničila okoli 40% ozimine. Izvoz lanu e popolnoma zastal. Francoski finančni minister je odpotoval v Berlin, da doseže prenos finančnega ministrstva iz Vi-chija v Pariz. . Francoska vlada je sklenila, da izgube francosko državljanstvo Francozi ki so se brez posebnega razloga med 10. in 30. junijem izselili iz Francije. Vsem bo tudi zaplenjeno njih premoženje. Vodja velikega ameriškega časopisnega koncerna Hearst je izjavil, da je danes že čisto gotovo, da bodo Združene države Sev. Amerike vstopile v vojno. Sumner Welles je izjavil, da Združene države Sev. Amerike prisilno izzvane priključitve baltiških držav k Sovjetski Rusiji ne priznavajo in da bodo zato se nadalje priznavale dosedanje diplomatske zastopnike teh držav. Kanadski ministrski predsednik Je izjavil, da je začela zidati Kanada še 10 novih municijskih tovarn. KN1IG0VEZNICA JUGOSLOVANSKE tiskarne ■ reg. zedr, * #■ * L | U B L 1 A N A KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd. Sejmi 29. julija: Kostanjevica, Ormož, Semič, Lukovk, Šmartno pri Litiji. 30. julija: Maribor, Ormož. 31. julija: Dol. Lendava, Celje, Dol pri Hrastniku, Slov. Konjice, Trbovlje, Pilštanj, Marenberg. 1. avgusta: Črnomelj, Mokronog-Pišece, Turnišče, Trbovlje. 2. avgusta: Maribor, Dravograd, Sv. Lenart v Slov. goricah. 3. avgusta: Zagorje pri Savi, Brežice, Videm pri Savi, Celje, Trbovlje, Križevci okraj Murska Sobota. 4. avgusta: Sv. Peter pod Sv. gorami z graščino Bizeljsko, S • *| pri Velenju. Okrožni urad z& zavetova* nje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.