t® glasilo slovenske narodne podporne jednote YEAR XVI. i« $500 iHAII IIIEK0A-0 S0D8H OUICOL1 KI OA DAKBS HVALI ■ so OA OMALOVAŽEVALI OB NJEOOVI IZVOLITVI. Piomu najgršo očitke in u imehovali na oatudan način. Kew Tork, H. T. (Pod. Prati.) | - Lincolnor rojstni dan je prišel minil. Predsedk|k Harding je |pel, da narod potrebuje voditelju kot Lincolna, je pa govori! nekaj podobuega. Dnevnik '"N>w Vork Heralt", ki podpira Hardiuga, je »a Široko povedal, kaj je govoril Harding in princ-#1 je tudi uvodnik, v katerem je ČUn kar pisal, kot sedaj pišejo vai časnikarji o Lincolnu. Ampak tu-kaj podajamo, kaj je dnevnik MNew Vork Herald" Tekel o Lincolnu devetnajsto** maja tisoč osemsto šestdeset: "Republikanska konvencija v Chicagu je imenovala Abraham Lincolna iz Illinoisa predsedniškim kandidatom Združenih dr-lav----nekega zapadnega advokat i tretje vrste, ki je celo siro-mainejii kot siromašni Pieroe. postopanje republikanske strknke v t« j stvari naznanja značilno, ds majhen intelekt postaja manjši. 'Prezrli eo SS^ppjj^jjjphasa in Banksa. ki so državniki in zmožni ljudje, in izbrali so govornika četrte vrste, ki ne govori dobro dovn:čno, in ki ponija svoje o-«tre, iHtcrarne koraposicije po dve rt« ddfcrjev komad, da dobi vetra i.Uuarja). Naši M$*telji se spomi-ajijn, ds je ta peripstetieni poli-tirar obiskal New York pred dve-m;i «i!i tremi meseci na svoji finančni turi, ko-^s za plačilo za he prhi snorazo. Hg*« v r-- ■ ■ ■ ^^ Mtjrari, ld toži Balanova, ja pri. znal pri zaslišanju, da so do. taktfvi V delavskih mmi- ' ivojo slabo rovos tjo fo šipe i dolarji, fc^ eno r sU Pr ,VOJ0 kovani ^ "Odklonitev geparda in nomi racija Lincolna, ki zastopa vse, kar je brutalnega in krvavega v 8ewartiovem političnem programu. in ki nima piti mrvice oseb-nih zmožnosti, ji hud udarec republikanski strankini organizaciji, kskor je bil boj v Charlestonu demokraciji., » , Kot največje možnosti pripisujejo klndidatu (Lincolnu), ki ga vsposobujejo za vladarja tride^t miljonov svobodnih mož ... da zna~"vlačiti plohe" in da jc "pošten". Mi ne razumemo, kaj ima njegova prva zmožnost opraviti z znanjem vladanja. o drugi pa vemo, da je te vrste, ki ga postavlja med dema-7« član kongresa." Min ji dan je pa "Ns*f5§ li-rald" pital: "'.ireol« ja tiate ,vrste iadaja *e> ki ja bil obešen v Charleato "a (Juhn Brown)--abolicio- ■»•»t (bojevnik proti eužnoeti) rdečo barve, katerega uhko drugi ljudje potegnejo do »»trajnejšega. Ker nima izo »rizbe in ne pozna olike, ko igra * ^"gova stranke, katero bodo »"ali semintje. ako dobi kontro 1" na-' vlado. Primera med 8ewar »n tem iliWarn.ro zapadnim for - ^-V-irrrSft Chicago, lil, tomk, 20. februarja (Feb. 20), 1923. STEV—NUMBER 43. — --------- . -jM - I ; | ■■» J I I I .1! I»lll» II ■!■ '., .....■ ..... ! . _,_______^ •« rmU mt pu.t... Pro*U«4 f«p k 110S. Art Oct.^ IS1T. «»tUcWS ~ M« 14. ISta. Pregled večjih dnevnih dogodkov. pod trnuo KORTROLO POKI. Amerika. Požar v norišnici v New Yor-ku: 25 oseb izgubilo življenje. Upravitelj Burnsove detektiv-L ...........-....... ske agencije je priznal, da ae de- ^ M X JJAJ tektivi vtihotapljajo v delavske NIMI <>DMH>BAMI DI KOKISI-organizacije. JAM. Pravljica o carjevih draguljih v Ameriki je končno razgaljena. Rudarji v Zapadni Virginiji ni- m ■ ■■ so dobili "indžunkšna" proti ba- - ronom premoga. Wcahington, D. 0. — Takoava- ne avobodne konkurenoe ni vfč v transportnem aistemu. Imamo t«H kozvano meddržavno trgovsko ko- Takozvane svobodna konkuranoS . Bil boju Evropa. 25 ubitih, 200 ranjenih v med Poljaki in Litvinci. Stavke na Francoskem »e ras-širjajo. Francozi v Ruhra ubili nemškega rudarja. Dva Francoza u-bita pri železniški koliziji v ruhr-ski dolini. .' , Rudarji Anglije se pripravljajo na štrajk. ' Nič nfivega is Turčije. KOLIKO O ASA BO TO NOVO RASOAUniJS DRŽALO PUD i KOVIHI PRAVLJI0A1O9 ^ misijo, ki uravnava ali odločuje kako visoks bo vosnina. Železniške družbe to rasprodale večino-ma tvet, ki jim jo bil neko« ds-rovan, da so zgradile Železniška bodo ^j*^1 proga, teku let ao potegnile traatne dobičke, malo denarja «o, pa utakniie v dobro vrdržavanje amerižkih Želeanie, kapital je bil rvodenen. Vte te velike napake v gospodarstvu želeanie te malfa-jejo in IjudatN'« mora plačevati rafun, Vosnina za prevažanje pro-< hi k tov je pottala tako vUoka, da naganja cene produktov navsgor, povzročajoč veliko draginjo. Železnice Si te lahko ugnale in prbilile, da bi znižale voznino, "ako" bi bila vodna pot tako dPUONI PRISPEVAJO D1NAB v ZA PBOPAOAVDO. . portaeijo pri nizki prevoznini. Te-•ja pa nimamo, kar povesta izjavi % Z. Smitra, predsednika Društva severozapadnih dokakih pre- ».'. ' •» ' r . ff T\ f • j-"-jI j Chicago, 111. AII,^ O, Me.vc s, upravitelj Burnsove detektivske agenture v Nen- Vorku, katerega jo Albert Belanov obtožil, ' "■ 'M' ..aTI CENE ŽIVIL «0 13 ODSTOTKOV VlftJBKOT 80 BILI Waahington, D. C. — Depart m »nt aa dala poroda, da ao bila v januarju eene iivljenakih potreb* ščin v splošnem |> trinajst odstot-kof višjo kakor pa v januarju 19». Naštetih jo des 400 predme tov in poleg Šivil je vštota tudi obleka in ttavbinaki materijal. PRAVLJICA O CARJEVIH DRAGULJIH RAZGALJENA. foljs, is Jdso poradaii. I *sw Vork, H. V. - O earjevih draguljih jo bilo povedanih še toliko pravljio, ds navadnim ljn-dem še preaedgjo te čenče, t katerimi veliki dnevniki polnijo avoje kolone. Lenin je te dragulje po ( asnikarakih vesteh najmanj Še petdeeetkrat prodal. Sovjetska vlada, "ki ta maje in ziblje", jih je najmanj par dueatkrat as* Stavila, da ti je zopet pomagala Aa noge. Ako ao bili ti dragulji saatavljoni danea v Pariau, to jih tssttvffl prihodnji meae« v glav- »ploiSttv je Poljska jezna, kar nam mestu Sviodskevali katere drsge države. Povest o carjevih draguljih ae je vlekla JiksjMH* mogovih podjetnikov, in Freur seldorf, Nemčija, 19. febr. rekova pismo na newyorškega ^ ^ ^ ^ j<( ^ poštarja, ki jc nosil podpia "8vet kfi.«>(a«.....jp ftdeče zvezde", in grozilo, da rJečkarji poženejo v "zrak poslopje Woolworth, ako nc l»do politični jetniki izpuščeni iz ječe. Msjors ja med izpraševanjem priznal, ds ima Buratova det^k-tivska avantura vohune v komu-nistični stranki, L W. W. in r drugih delavskih organizacijah. On ve, da najmanj detet datdrti-vov operira med komunisti. Dalje je priznal, da ao detektivi aktivni Člani v teh organizacijah« da jc njih naloga, priti v odliore, na zbore in povsod, kjer te sklepa "o škodljivi propagandi za strmo-glavi jen jc vlade Združenih držav" Priznal je tudi, da vohuni priape. vajo denar za radikalno propagando. Natanenih številk ne ve, Sfttpfd; prispevki znašajo tisoče dolarjev. Meyera jc tudi prizual, da je večkrat dobil tnak zveznega de tektiva in posloval kot nameščenec juttičnega departmanta. Povedal je tudi, da je potoval v Evropo kmalu po eksploziji v Wall Streetu. Znani vohun Um denfild, ki je zasledoval bombarj'' na Poljskem in kat*ri te je pred kratkim vrnil v Ameriko, toda oa-teljeniške oblasti so ga poslale nazaj — je bil v njegovi službi. Na Mefersovo tožbo je bil Bsl Unov aretiral v soboto in takoj is-puščen, ko jc Edvard No< keU. tajnik Cikaške delavske je, post s vil zanj $5000 poroštva. Balonov je dejal, da posdrsvlja tožbo, ker bo imel zopet priliko razkritj umazano delo dHektiv skih agent ur. Obravnava proti edenindva^e-tim komunistom, ki je imela rj leti februarja v m. JosepM Mieh.. je sopet prt lože«, pod os« vorn mM Frankom P. ^^m, »gevom.kom obtaieneev ia po-motnim generehi« pravdnih P**traakt k satiri. Unooia poss v Y*rmi rm, kar je nap: ,0 ^wardn nepopularnega pri ^ouaervttivnem razredu, mod ko (DnUt M S. atrani.) --to jt Bmithom v Mlehigonu OtvaH se prevoz izplača ali da je balanoi-ran, ako ao vozovi naloženi na o: be strani. Zdaj naj se pa a to potjo pft-merja prevoz premoga ia dršave Illinois. Pot je dolga saibo šest sto milj na ielezntct. Voz gre tja naložen, vrne aS t1* prazon. Iz zgornjih pristanov pošiljajo premog v pokritih železniških voao-vih, vozovi, ki prihajajo od rad-nikov, so pa odprti in v njih ne morejo pošiljati JHta. Da te to izjednači, ja komiaija v letu 1917 povišala votnlno za vzhodno in zapadno pot po pat* nnjat centov, t drugimi botedsml to pomeni, da je bila povišana voznina aa tri tto milj pota na železnici za prevažanje po jezeru t# trideset centov, aH vse prevajanje po Šcleznici za šest sto milj po petnajst centov. Odredba tfomisijo je bila poznana pod štev. 29, Uko da je bilo ireba več plačati 11.74, na premo fru iz Illlnjjgpa la $1.17. I)ife-renoa znaša 57 centov lo plačati jih je bilo t roba za prevažapje po jezerik. • * ;> /poleg jt komisija določiU ša tri cente pri toni kol odškodnino s« i M/.kl«danjs v pristanih jezera R-rie/Hmith meni. da bl ne bilo mo goše plačevati ta voznlnake kazni, ako bi ladije povprečno aa ra-čnnilo od tone aamo štirideset eentov. Po Hmitkovl izjavi ni prava kon k arene« v transportaeiji, ampak Šelezniee všivajo zaščito. Ta zašfita te dn odpraviti la tedaj. ako se vee transportni sistem naeijonaltzira, ia tieer železniška in rodna pots. Ako se to izvrši, bo transportni »istem rvt slnžil ljudstvu ia ne za obogaten ja po »ameanik trsnaportaik magnatov. Dokler aa to ne zgodi, »e bo ml pravljena transportna miaerlja, pa magari Še ae sgrad« vodna po ta. ki bodo vezala Velika jezera a Atlaatiftkim oceanom ia Mehiškim zalivom. I. msrea. Prem bo vaekator Ustanov bo eoa glovnjk pnš fa-govorništva, s pomočjo W.Uh dokazan, da jt UU dobrote. Prepričala je vea svet, da nI bilo draguljev v grobu moj" uarja James JOnesa in da o teh draguljih krožijo pravljice, za katerimi ee skrivajo , gotovi nameni. % Nihče nI naziiauil, Če bodo pričeli iskati dragulje tudi v dru-gih grobovih v Združenih drša-vali, katerih je nekaj miljonov. Mogoče je temu molku itkatl vzrok v tem .da oblasti ne morajo pričeti t iskanjem draguljev, dokler Bakhmetijev in W. J. Burna ne prejmeta sopet anonimnega j.iMna. Malo več kot pred meseeem dni je dnevnik 'Chicago Dailpr News' presenetil svet r. vestjo, ki je pri l^ovedovala, kako so prišli Jragu ijl, s katerimi so ae dlčili Koma >iovcl, v rakov mornarja James Joneaa, ki je umrl 20. avgusta 1920. Vlada je O tem vedela še meseca, toda mudilo ae jI oi. Od-kopati se vendar ne mor« mornarjev grob brc* potrebnih for* rurflnostW" . „ Vladi a« nI mudilo, pa vlada tudi na mor« čakati. Počasi, toda »vestno «e je gibala. Posvetovali so te justlčnl, vojni in zakladniški department med aeboj. Kaj je izvršil justioni depart m«nt, ae ne \e. Mogočr je |>onn4it svojci aluŽ-i'o, da stvsr postan« šo bolj mi-•jozna. Izmenjana so bila pisma in b«* |vOjavke med Wsshingtouom in New Vorkom. Vojaška straža t repnimi obrazi j« atražila pokopa-Utit. Končno je došU odredba iz Waakingtona, da ae gomila odpre, Preaoeli so rakav mornarja pod zabito dobre vojaška straše In poeebnega zastopnika »akladni škega departm«nta Wl!liam J. WUIiamsa v pokopallšfno mrtvaš. nies. T«t so odprli rake v ia Iz njt ao vzelf truplo mornarja Jonata. Vseli so bla si no. natlačeno z obdani*!, na kateri je pošivala mornarjeva glava. Htresli IjaAoa iz nj«. Iskali se s žWo mod leoeno annanjo rak vi jo ia notra 11 jo koviaaalo krsto. Tolkli ao po rak vi, abrašell ao ja okoli ia pre iskavalj In ao prepričali, da nima tajaifc predalov in afcrieišš zMeli ao teko, Drsgnijev ai bilo nikjer. Polotili ao H»I*Iy. UM kanvearija v «orda pri Brid*rman«i delo agenltlfM$t katarjev. rakov ia ja odneall v grob, ki pa |1n$t> Mikdar nismo varjali, dn dragulj« v grobu, ZDAJ SE KOLJEJO POLJAKI IR LITVINCI. tt ubitih in 100 ranjenih aa polj-tki fronti Dva fonosas ln eden Belgijec ubit v Ruhru. FRAHOOZI PRAVIJO, DA BO STILI KZMftKI BOJKOT. Paric, 19. febr. — Utvinako poslaništvo v Pariau je prejelo brao-javno poročilo, ki ae glaai, da je poljska redna armada, obstoječa iz pehote, konjeuioe, topništva, »trojnio, oklopnih vozov in treh letal, invadirala nevtralni* pas bil su Orapijt, aaaedla glavuo želez uiško progo Orodno-Vilno in na padla litvinake poaadke bres ava rila. V krvavem boju ja bilo ubitih 39 moš in 100 ranjenih. Boje vanje aa nadaljuje. Druga vest is Kovua so glaai, ds je litvhiaka vlada poalala brso-javno noto aekretarljatu lige na rodov a aahtovo, naj liga takoj atori potrebne korake in prepreči vojno. Lit vinski civilisti v invadiranem okolišu se pridrušujejo vojaškim četam. Poljaki ropajo in pošigajo vaai. Poljski poslanik r Pariau pravi, da Še ni bU uradno obveščen o bojevanju. Po mnenju tukajšnjih BUDAM HO UBILI BODHIJ. 8K0 PRBPOVBD V W18T • ^VIRaiMII^- ' >V ♦ Charlestou, W. Va. — Prošnja odbornikov rudarske organizacijo v Zapadni Virginiji za sodnijsk« prepoved, ki naj zabrani šerifu Don chafinu v okraju Ijogan in drugim krajevnim uradnikom vti kati se t gilmnje rudarjev za raz* širjenju In utrjen jo njih organisaeije. js jMkdla na gluha ušesa. Ivssnl sodnik Goorge W. M edin-tick jo savrgel prošnjo za prepoved. Isti aodnik Jo pa lansko pologe metal "indšuukšnu" od nebo na lavo In desno, ko ao jih zahts* vali rudniški baroni I . i , i ♦ FRANCOSKA VLADA V . SKRREH RAOI STAVKE. gjg figm tstez&fai ^ M aa Fraasssksm sa raaUrja in velika draginja stiska ^ljndstvo. ' DELAVCI AKOLIJI PKIT1-»KAJO BA IVTBBV1IIOUO. Psrls, lt, febr. - Htavka fran* eoa k i h rudarjev ss širi ln Poinea. rejeva vlada jo v velikih Skrbeh, Po vseh rudniških okoliših aevor* ne Francija stopajo stavko r to je dalo pogum rudarjem v Bssru, da nads nnpksajk in ae nooejo s frjiMutkiroi oblastniki. V Loreni, kjer te francoske jo-klarske Industrijo, Ja savladala velika : bresposelnott »vdlsd pomanjkanja premoga in koksa. Tovarnarji v drugih krajih Fran-cija saplrajo tovarn«, ker ae na morejo več zanašati n* premog Iz ftuhra. v ■ '..-j- '/$1 ^ Uospodaraka kiisa v Franeiii ja dnevno akutaajša. CVno živil to nsrastlu sa 25 odstotkov r ju. Hivar. W — Včeraj sta te pripetili dvo ne sreči na šsJeznleab, katere operi rajo Francozi in Belgijci v Kukru V Orofeldu sta trčila francoakl ln HHHMH^ Belgija g bil ubit. V Belhsutenu, Južno vd Bochuma, ja pst skupaj spetih lokomotiv treščilo v franeoakl vojaški vlak. Dva Francota sta bila sblta in ena jat je ranjenih. Franeosl dolže nemške sabotlsto, da so zakrivili nesrečo, Kraneori poročajo, da tO paalv na reslsteaes Nemcev drobi in ds so sfenški k strem isti zdsj lotevs jo guenlhke vojne, ker tie morejo upognlti Franeo*ov a stavkami, bojkotom in sabotsšo, Pobijanje bojkota v K»»enu te vrši na ta na« čin, da so gruča vojakov vozijo v tovornih avtomobilih od prodajalno do prodajalne in od gostilne do goatilno. Po dva vojaka grasta v lokal in zthtevata Nago; ko na do* bita, kar M rtda kupila, ar«tirata lastnika ln ga vržata v avtomobil zunaj. Veliko število trgovcev in kavarnarjev je bilo la aretiranih. Ker meato (laaelklrehen nI ho* telo plačati naložene glpb« ato miljonov mark v papirju, so fran-ooaki vojaki okupirali meato in zapletli gH,0(KMHJ0 mark Iz obšlo-ske blacrajne ter IH miljonov mark iz blagajne na šrfezniškl postaji. , Dr (iruetaner, tuMlpredaodulU nemške provinine oblaati v delu Psrensk« irt Kuhra, ja Ml včeraj izgnan, ker ja v pismu Imenoval Franeoe« ia Belgije« v I Itohru bandil«. Kakor ja videti, ekoniimaka vojna v Ruhru udarila obe stran Id. Neme i in Praaror.l trpe val«d štrajkov in bojkota Franeoakl plavži in tovarne v l*or*nl zapirajo vrata In brnspoeolnom ae je pojavila v Franelji prej kot^f Berlin, 19. febr. — Korlinski Ii (Dalje na 8. strani.) i^——— 1 ■■ ai zastopnik aakladaiškega de* partmerits Wllliam i. Willlams. r Ma to to odšli vali vojaki. «* atopnik zakladaiŠkega depart-mene. earinski aradnlk in inje KHMH1" AII bi ne bilo en ".te v noja, ako ki pisali ali braojavili r Moskve in vprašali maka vlado glede kronskih draguljev t Kronski dragulji ae nahajajo v ia to dobro zastraženi. •> r? g« Isto in mod 4«'l«rel je poku j ter agltaiijs za dn i, Frauk pada. Pred vojno jo l frank vrede« eunl »v, danes Jih jt t roba 17 aa en ameriški do- London, 19,'Mir. — Delavska stranka js sa^ls mogočno ofenzivo proti torijski vladi llouar La> ws. Htranka sahteva, da vlada prenebt z "nevtralnostjo*' < napram Frsnoosom v Hubm ia ia* tervenira. Obe liberalni ttrankl — kateri vodita Lloyd (ieorg« ln As^uitb sta t $ jŠMtw\i Delavci stranki v zahtevi sa Intervencijo t oairom na Ruhr. Dejstvo, da js, angleška vlada odrekla rabo šelez* Hie Frans^l v okolišu Kolina, js priplaati močni opoziciji laborltav in UlMralcev v slmrnlei. Ramaay MaeDonsId, vodja dala vaklh poslane«v l psrlsmentu, Je dejal včarsi na aastnnku v tfcrdlffu: "Ako Ima Franeija to« llko diMgirja, ds lahko pošlje oboroženo armado v Kubr, tedaj tudi lahko plsča tvoje dolgove Angll- ■Mod anglošklinl rudarji as jo ^rlčolo gilMinje ta zvkunje mezde. •ODMtK V •TIAHU AlktUc Oltjr, M. J J, - Hodnik Htiekfl, član najvišjega netr* j«rseyj«kegs aodlšAa. je stopil V brivalso, da se obrljo, Ko js _ d«l ns atolu in mu je zamorski kriv«« sestavil brltov na vrst, brlvsa rekel r "Obsodili ate mo j«ga brata Bili Bal tla na elektri« ni stol," Malo je potekal, par kund . , . Bile to vaAnoat ta a«w» nlka. nato ga ja prttel mirno brl ti, rtkoii "Naj tako ni bil niš pride." PAJUTIKA obtiOALA V LBDU MA 2tI0K20AM«KW /1KSBU mm Paralka "Alsbams" In "Oeorgia" ata ob-tičala ob s si Ju lokalnega priala aa v ledu. Ptsaširjl z "Alabame" vseeno Izkrrall. C%laago ia okolica t V I I Ke»e rnozapadn i vetrovi, temnoratjira v sadnjib 24, urak i najvišja H. HMja 1« izide ok 14$, zaide ob i Ja :......" ROSVETA GLASILO SLOVENSKE WAROPWE MOTORNE JEPHOTB V A,TH«¥A SLX>VENlgrif3^f^UnN^PWOTE__ «dasov 90 šosefsen. Uškopm so no nrntmjo. ILJmim g^JaJdrfeva jlsven Chk^V $6 00 n« lato. U M n taS^ILM » trt ChicMT» »«.60 M *<*>, ff.26 se pol »eta, jO. tn — ia«M*B«tvo InmUt m m, br tam "P R O S V E T A" aaST-SO S*. Latp4»la "THE EMLIGHTENMENT 'cZH >W MUsalo B^J* ghtefo f-to. oad TtJn.fd J*d daaafe $5 g*r ^^a^^EEM" I i , i OatHM v a. pr. *!«**> I 4» vmm ja • < «u m vmm m muvt ■ mm Ponovit« jo pravo. KDO NAJ BO NA DELU ZA DELAVSKE ORGANIZACIJE? ,'flB fiMMI* Za delavca je važno vprašanje, ako delavske organi-sadje napredujejo ali nazadujejo. Za tiste, ki delavce izkoriščajo, je to vprašanje tudi važno. Ampak njih nar loga ni, da delajo, da delavske organizacije napredujejo Za delavca ne zadostuje, ako je člane delavske strokovne in politične organizacije, poleg pa mogoče še katere delavske gospodarske organizacije. Zanj ni dosti, ako redno plačuje prispevke organizacijam, h katerim pripada in semintje prihaja na seje. Zanj je najvažneje, ali delavske organizacije napredujejo ali nazadujejo. Ako delavske organizacije nazadujejo, postoje gotovi vzrold. Spoznati je treba te vzroke in jih odstraniti, da organizacija zopet napreduje. To pa lahko delavec le stori, ako se zanima za vse, kar se v organizaciji dogaja. Tq pa izve, ako prihaja k sejam in pazno čita delavske časnike, posebno pa glasila organizacij, h katerim pripada. Ce organizacija napreduje, so zopet tukaj vzroki, ki povzročajo njeno napredovanje. In zopet se mora delavec poučiti o teh vzrokih, da jih pozna in lahko spopol- Oba zakonei* iU po priaUjen; . , r , ,, * . ,J j . zvezi nezrečna in življenj« zanju ni, da organizacija še bolje napreduje. % . ni dragega >ot zvrhana kupe pe Vse delavske organizacije so bile ustanovljene v korist delavcev, ne glede na to, ako so politične, strokovne ali gospodarske. Delavci imajo od teh svojih organizacij koristi Logično se morajo torej delavci zanimati, kaj se godi v teh jgfMij^^ Ako se odkrije kakšna pomota, ki povzroča, da organizacija nazaduje, tedaj je treba, da se lotijo delavci, organizirani v tisti organizaciji, v kateri se je izvršila za Is gorsksfs kola. —■ Tudi jaz čitam dopise v Proeveti, tode pre eedsjo mi teki dopisi ket je bil oni "s hribe". Dopisnic« previ, da se ni poročila s svojim možem radi ljubezni, pač pa zato, da bo Jožje živela ter ji ne bo treba iti po tovarnah služit kruha. Ponaša se tudi s tem, ds hlač ne noei. Saj vemo, da bi kaj takega ne bilo lepo, vsega obsojanja pa je vredna radi tega, ker moža ni vzela iz ljubezni ter bila pri sklopu zakona sebična. K it j si more misliti mož o tako ženif Ali more ona pričakovati, ds bo z* njo uljnden in jo imel radf Ig ie pravi, kako je treba potrpeti 1 Tudi jaz imam moža, a niaem ga vzela iz sebičnih namenov, ds bi ga kot zakonzkega moža izkoriščala, pač pa iz ljubezni. Spleh ae mi Čudno zdi, kako bi mogla ženska imeti v sebi toliko blimbe, da bi vzela može, katerega ne ljubi. Sej si lahko naprej tnisli, kaj prinese zakon, da nima nikdar mi^u pred možem in da nastane v družini razkol, ča ni Ijn-bezni. Ce ni tega pa je tudi bolj-le, da se zakoneka ločita sodnij-skim potom, kot bi bil večen prepir med njima. . 1 Ko bi moj mož ravnal tako, kot eta pisali dve rojakinji v Proeveti, da se js godilo njima, prav nič bi so ne pomišljala in storila bi tako kot sts onidve. Ločila bi od njega, če fel ga no ljubila, pa" eploh ne bi živela s njim kot dela ona "a hriba". Da bi se gledale a možem kot pes in mačka! In to vse življenje. Nikdar bi ne bils vesels, 5e bi ee mi tsko godilor g če bi se v takem slučaju lošUa, bi imsls vasj nekaj od življenjs., Saj vidite lahko, koliko je i atari domovini gbrja, kjer etori ii prisilijo avoje otroke, kako ee morajo poročiti. To amatramo, da je zločig v človeštvu, če nekdo prisili svojega otroka, no koga naj ae naveže za vae življenjs. Lusor, Egipt. — Nepreetano ao zadnje čase pričele prihajati v Luzor skupine domačih in tujih učenjakov, da raziskujejo nova odkritja faraonove grobnico in ljudetvu zrečo in blago atan je. V mrtvaški kapeli Tutenka menovega podfamonu .v Egiptu predetavlja neka leaena skupina kipov prikod poslancev iz raznih dežel, ki prinašajo davelf egiptovskemu faraonu, ki sestoji iz študirajo itarodavno" egipčanako IveUke množine zlata, dragih ku-kulturo. Velika množiea izlettu- nudrugih redkih dragoce-kov je prieotna pri odkrivanju noeti. Egipt aam je bogat po zla-Tutenkamenove grobnice in ob- tokopih, katerih je dovolj v ju* čuduje najrazličnejše umetno iz- nih puatinjah med reko Nil m delane predmete, ki jih SSgSOSto Rdečim morjem. Nešteti zlotoko-no odkrivajo. pi, ki ee Um nahajajo eo gotovo V predeobi sodobili k.ks dva I oni, i« katerih so že faraoni do-čevlja visoko leeeno poeodo, ki k wTfu . ... .. _ . . .... kratka sg(Hiba, ki je bila spisa broči in mod obroči ao vrezane različne figure is tedanjega živ jen jo, v keterih je nemalo vpo-|M ** Pred vladanjem Tutenka Xioče študije. Skleda je £ U** "aTrt k! "'pSa* krito z dvema Vraticama, ki ata mjekega vladar;a k vprašuj pritrjeni a medenimi okovi. gftdo-" /aL££ a je izdelana na način, da izgle- ^ » t da kakor kip kakega boga, ka- nektj navadnega ka-koršnT je dovolj videti po od- kor * T ^ kritih templjih. V pozodi je bU ffim na Ata* Si kip obdelan z slaTom, ki pred- ^ne Tutenkamenovega predm stavlja kraljevo truplo. Izdelano Ja. Tutu, ^reliki je piv po načinu, ko je cvetela Aknatona, ki je bil^bržkone umetnost začaso Aknatona in je PJJ* ^Znm brezdvomno ena najkraanejših|^11dar- k*terep ^ moč- nsjdb, kakor so jih še kdsj odkri- „ , . . . . x. .. . I je, ki prosi za lato in potem mu J^wP«lnožek z Številni- H ' P ravno toliko zl ta> v da. mi vdelki okrsaov iz sloneve ko- rj^ . £ 7 tV^T: sti jo bil predmet * ec ga prina- ' ebM zbirka) ki ao jo nH&li sU is grobniške čvunnate prva za l ^ jfi tako dragocenft7ia ogromno skledo. Dve leseni glavi |jegnemogo'5J preceniti celo pogl. bil lf;*iali bleščalo na ranm ^gipc«i, mo ~ * ij I faraonskih dvorih in palačah. V čitku, kakor ja U običaj dobiti . ^ mMejiko ebirko že U dandane. pri nokaf ^; "'Hneiteto dragocenih kamenov, Ip ^ T ^ ^ so biU nekdaj laet faraonov, a. bJ- pina lesenih konj, koloa ia voznih ~ .JonWli .vo- ra. delov. V konjakih ustih so natak- sto bili pololoni & tem podnož- ' . * £ . nam stoUkn. Tsko podnožke so ^ rabili Egipčani, ko legli k pS-IJ^^ffi^ t lina. Pa naj bo dopisnies, ki ns tsk način tolmači zakon, katerakoli hoče, povem jI; da se v tem oziru zelo moti. M Pozdrav vsem proletarekim fle-•v Ameriki. — Prisadeta. -■M, slike iz naselbin. organizacijo kvarljiva pomota, delati z mi, da se ta pomota odpravi v interesu delavdev, to je v interesu vseh delavcev, ki so organizirani v nji. To se zgodi s trezno razpravo, ki pa mora biti stvarna in ile sme nikdar postati osebna. Nepremišljeni napadi, zvezani z osebnostjo, ne bodo odpravili pogreška, ampak ga navadno še povečajo. | ^ Delavske organizacije, v katerih so s stvarnimi razpravami dognali napake in so jih po spoznanju odpravili, so napredovale. V organizacijah, v katerih so ostali slepi napram napakam ali so se napake odstranjale na ne stvaren način, so nazadovale, f Ako je orgnlzacija sprejela zaključke, ki niso všeč nekaterim članom ali pa manjšini, če so taki zaključki na kvar organizaciji, tedaj le stvarna razprava lahko izravna nesoglasje, ld so ga ustvarili zaključki. Kakor hitro ae v razpravo zaneaejo stvari, ki ne spadajo k stvari, se nesoglasje poveča in dostikrat razvije v razkol, ki je na škodo celi organizaciji. Vedno je treba Imeti jfred očmi, da se večina lahko zmoti kot se lahko zmoti manjšina. Večina pa lahko zmerom popravi svojo zmoto, ako se ji dokaže, da se je zmotila. Manjšina pa redkokdaj popravi škodo, ki jo napravila, ako je po krivici napadla večino, ker od napada, ki ga je izvršila manjšina zaradi zaključkov na večino, vedno nekaj obviai, akoravna poda manjšina kasneje izjavo, da se je zmotila, ko je napadla večino. Ako ima članstvo vedno skupne interese svoje organizacije pred očmi, pride redkokdaj do pogreškov v organizaciji, kajti če je vse članstvo vedno na straži, da se pogreški ne izvrže, tedaj je to izreden slučaj, ako ss izvrši pomota. In take Izredne alučaje je lahko poravnati. Organizacija daje vsem rednim članom enake pravice in dolžnosti Is tega dedi, da je dolžnost vseh Članov, da delajo za napredek in korist organizacije. Kajti če imam enake pravice, tedaj je tudi moja dolžnost enaka dolinoetlm vseh drugih. To pomeni s drugimi beeedami da se moram za organizacijo ravno tako zanimati kot odbor, kateremu je članstvo za določan čas poverilo vodstvo organizacije. Ako članstvo dela v eoglaaju s odborom, naobratno pa odbor povsod s nasveti podpira član stvo, tedaj organizacija ne bo nazadovala, ampak bo napredovala. Z zadružnim delom ae dossie vse, bres kooperacije pa malo, dostikrat pa ničeear. Orested Butte, Oolo. — Z že lontnim srcem naznanjam veem sorodnikom prijateljem in znancem, da je moj eoprog in oče oe-mih otrok John Težak umrl dne 9. februarja, 1923, po šestmesečni bolezni. Pokojnik je bil rojen leto 1881 v Rsdoših, fsrs Radovica ns Belokranjskem. V Ameriki je bival 21 let. Bil je član društva 8. Jožef s, it. 35 K. S. K. J. 18 let in Član druitva Planinski orel, it. W 8. N. P. J., katerega je bi ustanovitelj. Oba društva sts ds-rovala v spomin pokojniku lepe cvetlice, zs ksr izreksm najlep-io zahvalo. Pokojnik jo bil zveet član in boritelj U. M. W. of A. katere lokal it. 8296 mu je v zadnji pozdrav dsrovsl krasen ve- nec-,'., 4■ < > Pogreb pokojnika ee je vrši po cerkvenem obredu dne 11. februarja, katerega eo se udeležils štiri brsUka društva, poleg označenih dveh ie druitvo št. 26 N. H. Z. in št. m H. Z. HI. Srčno ae zahvalim članom vseh označenih bratekik društev as udeležbo pri pogrebu. Tsko pokojnikovemu bratu Marku, ki ga je obisksl ia Woleenbuge, mojimu bratoma Johnu ln Oeo. Vouk, sosedu Filipu Jaklič sa lepe roŠe, in veem sosedom, snanoem in prijateljem, kateri eo mi pomagali začaaa bolezni in emrtl pokojnike. Nudili ho asi tolažbo in atorill vse, ksr je bilo v njih moči. Pokojnik aa pušča tu dva brata: Marka v Walaenburgu, Cola^ in Martina v New Torku, mene ia osem otrok. — Počivaj mirno, dragi eoprog in oče, lakka naj ti bo ameriška semlja. — Barbara Težak, eoprog a, John. Martin in Viliam, sinovi, Marija, Franci, Oeollija, Barbara ln Rosi, hčere. Veter j« P» trdil prvo pos prosile poslani u in aieer je atehtal ika od kralja iz Azi njena uzda in na vratovih kasM-l^p^"*^ , ti kot vidimo ie dandanes. V no-tranjščini eo našli sploh vss, kar v i« starinoslovccv živel deloma iruujcuu » ■» !»» «51 Memphi.a, blJra d»nrfnjeg. Kd-» "M**: *0 J"'", Upi«, t k»terem j. pr.biv.l in p,rru n: dw;e5 »^r b r~i. \TL .'L »Z draguljev. Med obetani je bilo tudi zgradil Amenofis IIL na bregovih ob Niin, nekoliko ven iz največ eemenekega žito, ki m JjE Hazvaline'one palače je vi- Egipčani nanoslll svojemu vladarju v grobnico. Ljudje vprsšur deti še dsnes in jih je s Ishko^o b^iTrakliktaltonHa. u jejo, če bi U vrtlila iz toga ata- i X faraonov ao bile la rod.vne». m*«* S . opek. J ».trMi. .t«.. .0 bil. ^ bi bilo v zrnju življenje, M ne bi lo oatalo toliko čaaa. V grobniDd aeUel so nsšli po-1 ^ ali okraske. Poslopja pa ao tega so bile na stenah raznovrstne slike in izdolbine, ki ao v ži vih barvah predstsvljale kake polnoma opremljeno ki js izdelano v obliki gls naelonjalo, Mave po- bila navadno Po-1 rani zemlji in na na kultivi-er je bilo preveč vodnjega konja. Tudi pri tem na- mokroče eo toliko prej razpadU. alonjalu je ekupina vojaške etra- v Telelamarmu pa atoje Se danea še, izdelke is lass. Vaa ekupina I rizna Tečinoma razrušena poalop- iagleda emešno in barbarsko. Najveš je iadeloao is oodrovegs lesa in nsslonislo pokrito s zls-Zrelo fc tim porjes^ , ker je kraj suh in ob puščavi danee je opaziti, kje so bili vrtovi, psviljoni, parki in hodniki ^|ve |Tn ps tsm je ie videti ksko ne zverine je napol odprto in kaže I Btrohnelo korenino nekdanjih jezik ter tope zobe, ki so ia sls- dreves in bujnih rastlin, bostra sli iz slonove kosti. Ušsei konja stojo napoto pokoaei kot K^poslušali. To je prav Čudna figura, ki so . SS ji rsziskovalci amejsli, ko oo jo privlekli na površje. Ni mogoče dognati, kaka miatiČna ideja leši aa to obliko povodnjega konja. Na veak način gre tu a§ kako vrsio, kajti pa- Indijamke legende in piravJftele I listje, med tem liatu rasti PeelJI listov so se I v kljune in Uko je1 m|M9pK ustvaril p; ^^^^^^^^P&rsrjevIS istja eo»bili večji in močne d ptiči, kakor orli, aokoli, Uje3 td., od malik listov, trepetaj t^HoT ia'borovničev ja pa I zrsstli šcinkovci, taščice, vraU ■Mbl lkt. je ■ atsl ^rnge vrsto ptič in kmalul ^ iMati V gOOdu koncert, M i o pelo hvalo ustvaritelju Manj i ^^■■■j Iz sredine svoje palice ja M al tu natvarii zverine in druge ži3 ustvarili ovco in lisico. Ko jih je izdelal j| ; e položil na tla in živali so se t3 daj razkropile, nekatere ho Šle | ^^^^^^^MpMja in v m3 <5virje. Kmalu je bilo po v»*n svetu dovolj Živali. Ko je Manitu izdelal vse to J je privolšil mol odmor, a med tem so so pričele živali bojevad velike so pobijale male in maji so žrle šo manjše. Močne živaifl so napadale šibke in po gozdov j in rekah je bilo opaziti krvav sledi od pobitih živali, ki jih ustvaril Manitu. V srce je zab elo Manituja, ko je videl vse toj da se kreaturo, ki jim je dal žitj jenje, teko davijo med seboj. I Tako ae je Manitu odločil, ,j bo ustvaril neko drugo bitje, fc teremu bo dsl tndi razum, da svojim razumom obvladal i svet in krotil podivjane živali. | novo bitje bo naredilo na svet( zakone in red in tako ae živali I bodo Veo pobijale, temveč živel »odo v miru in zadovoljstvu, I cor je že pred ustvarjenjem ] šakoval. Od debelejšega konca svoje | ice je ustvaril sivega medveda. Z gore, na katori je bival Manit« med ustvarjenjem je postavil no* vo ustvarjena bitje v dolino, dal mu je um in moč, de vlada v«V avet. JJovo ustvarjeno bitje je fl melo mnogo razuma in tolmačili je celo besede in šelje Manitujt drugemu ztvaistvu. Manitu je videl, da ee novo* Stvarjcno bitje obnaša prav| njegovi volji in da modro vlada avet,« bil je zadovoljen in se porj* ml domov v nebesa. Tako je iiufi janski bog ustvaril zveri, živili, ptice in ri^e in vse živo stvarit* no avetu, kateremu je dal za ir* jega zastopnika in oblastniks| zemlji živega medveda. Vee je bilo tedaj že na svetu, ssmo bakren barvnega Indijanca ne, kateri je rodil pozneje, ko ae je Mi nitu razjezil nad eivim med* dom in dragimi živalmi ril prevzetnosti. Toda to je že drup zgodba, ki eo jo povedali indi janski modrijani ig jo bomo|^ priliki-tudi mi. | Snov za to pripovedko je pri šla od indijanskega rodu Ute 1 Mokoki, kateri je verjel, da j« | svet netvarjen na ta način. PTipe vedke je aapiea} Charlca Kozlot Koža, zadnji velikih poglavarje rodu Ute in vojščak Oureja, ki ■ vladal nad drugimi poglavarji! gorovjih prebivajočih indijana kih rodov začaaa, ko so priče belokožci prihajati v Colorsdo. j O pticah in ivereh. i^ui n . « . x ...., Ko je Manitu ustvaril zemljo vodnjo kobilo »Egipčan^ čaetihL J ^ da jf yittl -kogi odi kot boginjo rojetva. Bakli oo, da "Jno nft ne^u množino «5 in prahu, je bil zelo ^Ll stork^.^K^SJTT* e avojim delom. Poč- goepa Štorklja. Naalonjaloaej® val je dni in jivel na Mmlji m/fil^JtittPS ^ tM1iD VTh dW maa »gipc.m m .ictir «» i vcg kopftl age jo v jezerih in pl deano v podobi kake pošoati. f |vodo u potokoVf w jih je wtvtri JT^IU njegova eilna moč. postelji a.ttAM mn im naelonjalu kakor na dragom kiltvu, atolih, klopek, itd., ki se ga našli v predeobi prave grobnice, ja vdelano Tn-tenkamenovo Ime. Sčasom pa mu je postalo ne Pokanje aa Irskem. ' Dublln. IS. febr. — V bitki med republilani in četami Svobodno države je bilr vCeraj ubit r bolni vodja Dennk I>adey. Veš vojakov no obeh straneh je bUo ranjenih in 11 repnbii^snov ujetih. Bitka ae je vršila pri Tipperarjr ju. ; 9 publ.čani aa vrgli vojalki vlak a tira. kam dolgčae in zaželel ai je, da bi bUo več Življenja na avetu, kar ff I bi ga razveseljevalo. Njegovo Ko ao privlekU na dan neiteto Ue je bUo žaloatno, kajti nikogar alate vaae in drago predmete a I ni bUo, da bi mu delal družbo alatiml vdevkl, radi BMgle in Tako je aa*el premilljevati, ali prahu, ki ga je raznašal veter bi ae ne aplaralo uatvariti kako is pnlčsve, ni imelo alato prave- ii^o bitje, ki bi prebivalo na ave-ga hlačna, kot ja bilo opaziti v kar bi avet napravUo toliko grobnici pri odkritju a elektriš- bolj kraeen in mičen. no avetilko. Vendar dragocenosti g^ fa nazaj v nebeaa, vzel v najdenih predmetov nikdo ne Loko potno palieo in a njo prišel more preeoditi in preaenečeni aopet na zemljo, katero je on u-arejo nanj arheologi. Oblaat fa-Utvaril. Njegova potna paUea ni reonov je moraU biti tedanje ča- bila na obeh etraneh enako de-ae nekaj neismernega. . beto in tako je a malim koncem Koliko js bils denarna moč Tn-1 ust varil velike in aasle ribe nsj-t en kamena, eo do aklepoU zlasti različne jših obUk. Ko jih je topo velikih vpisih, ki eo jih našli I delal, vdihnil je v nje življenje v Karnaku. Is tok spiaov so isbrs in jik tskoj tudi vrgsi v potok, li. do je Tuteakamen dal napra da eo veeSle pa njem odplavala, viti bogu Amenu zlat kip is čiste Vešje eo plule v globokejše vo-go zlata ha drsgoeeoegs kamen j t. de, male ao po oetale kar v poto-Nspise in saake nad vrati tempe- kn. Tako je Manitn filsaril ri-Ijev po državi jo dol ietotake na- be. praviU ia aamoga zlata, v tem p Manitu je šel v gozd, da ee au-I jo ao alato privašali na ladijah. lo ohladi in odpočije od dela. To-•rrbra. bakra in brona j* b.io v da alilol^o porival. S tal jr po izobilju. Zalaga! ja teay>ije a dra- bral polno peat anhega liatja, vs-gocenim kamenjem, elofovo koat- idignil ga V srak ia Izpustil, ds POŽAR V BLAZNICI T^1_ ■ I Pet ia dvajset oaeb je izgubilo življenje. *ow Vork, JT. Y. - V držarai bolnišnici za umobolne na Mso hattanu je naatol ogenj, ki ml razširil v velik požar. Križ je h z blazneži, ki nizo hoteli zapuiti bolnioe. Med njimi, ki ao izgubia življenje, so bili tudi trije vojatf katerim ao bitke in pokunje gro nat v Franciji tako pretjeile hj ce, da ao izgubili pamst. Z„'"r< ao tudi trije bolniški atražniki. 80 ae trudili, da aprovijo blazne! iz celio na proeto. Vseh blsztteie* je zgorelo dva in dvaje*t. KAKO SKRBS ZA DOWJl* VOJAKE. Albo&gr, V. T. - Ooversir Hmith previ v evoji poelsnici a leglskturo, da dosluženi vojs silno trpe, posebno oni vojski, n terim ae je emraftil duh, ket-i federalna vlada tako zanje d bela, kot bi morala ekrbeti « verner priporoča, da ss zgradi* šavna bolnišnica, v kateri nastanjeni doelnženi vojaki, rim aa je omračil duh. Ooverner meni, de polov« jakov, ki ee aakajajo v baW fdL ni mogla* prepričati fedeo nega veteranakege biroje, da omrašenje njih duha alušbe v vojnem čaeu. T. ae tdej nahajajo po razaik - •v ' • . v Razne vesti. ■inatoe la pl hovo zw kodnih Wa&hingto«, d. o. — Senator k, Kuiletto vidi novo zvijačo v načrta za povrnitev dolga, ki ga 'jtigaja Britanija Združenim dr-kvam. On meni, da je načrt dipl,,matična zvijača, a katero se priklenejo Združene države a zlatimi verigami k kočiji evropejake-ga imperializma. Ta avijača bo ponia/ala, da ac vrednost zadolžuje. ki jik imajo mednarodni ban Air ji. povifia. U Follette je rekel, da rajže tidi, da ae britaki dolg črta, kakor da se vračuje posojilo na tak pač in. ': i , * V1' »iž'«*- ■ uglednega kongresnega et zasedanja ne bo. h Washington, d. o. — Kongresno zasedanje se bliža b koncu in znamenja govore, da zubvcnčna predloga ne bo aprejeta. Nekateri političarji ao mialili. da predaednik skliče kongres k izrednemu zasedanja, ako ne bo sprejeta sub-veneas predloga, dasiravno je znano, da bo v prihodnjem kongreau opozicija proti aubvenčni predlo-pi veliko večja kot v sedanjem kongresu. Predsednik je seveda prižel do prepričanja, ako aedanji kongres ne sprejme eubvenčne predloge, da jo tudi bodoči kongres ne •prejme. ijffl&Kvfa novorojenec ne _„. ameriko, ker nima pot »iga lista! New York, N. y. _ Zakaj novo rojcnec ne prinese zeboj na zvet Potnega lista? Židovska zakonsks dvojica z dvema otrokoma, ki je prišla iz Poljske, jc v veliki stiski. Na morju sc jima je rodil tretji otrok in ta otrok sc ue sme naseliti v Ameriki, ker nima potnega Usta! Družina ima štiri potne li-ste, prišlo pa je pet glav. Zdaj mora novorojenec nazaj ali pa cela družina. PROSVETA v V KA MISTERVOnar UMOR I \ '"J *UFORJIIJI. r/ FP^ f \ % IT \. ■ • (.ra - J Los Angolaa, CU. — V tem mesta niso umori med bogatimi ljudmi nič izrednega. Saj dogodki zadnjih let tako govore. Zdaj je postal žrtev neznanih morilcev Ear-le Remington, bogat elektrotehnični inženir. Iz zlodi, ki zta jih zapustila morilca, m da aklepati, da sta bila dva morilca. Na inženirja ata bila oddana dva strela iz lovske puške. Inženir je vsekakor videl morilca, kajti dvignil je avoj kovčeg, da zavaruje glavo. Kovčeg je namreč poln svinčenega zrna. ,v Mrtvega inženira ao našli šele drugo jutro, daairavno je vsakdo ališal strela. Truplo je našla šele drugo jutro Remingtonova hiši- : nje..r*' • ffi^JjjJ^jpČ'i" V 1 V • 'J if, Tutenkamen ša^ni zapustil svojega f ; '-'h it šp"0ba. ■■■m Luzor, Egipt, 19. febr. — Grob faraona Tutenkamena jc bil včeraj oficijelno odprt, toda trupla starega vladarja ni Še nihče videl. Krsta, ki ae nahaja pod tremi baldahimi, atoji zaprta in lord Carnarvon ae še pi odločil, dali jo odpre na mestu, kjer stoji eli jo privleče na dan zapečateno. Krsta je iz čiatega zlata in ravno tako so baldahini, ki jo pokrivajo, iz zlata Zlfto, ah rebro, drago kamenje, zlonova koat, ebenovina, fine dišave in drugo bogaatvo, ki je nakopičeno okrog Tutankamenovega sarkofaga, se ceni na okrog 50 miljonov dolajjev vrednoati. Ob otvoritvi groba ao bili navzoči ministri egiptovske vlade, poslaniki tujih držav, belgijska kraljica in njen ein princ Leopold ter večja akupina arheologov in egiptologov. Ukrajinci pobili SO Poljakov? Dunaj 19. febr. — "Arbeiter Zeitung" je prejela veet iz saped »e r krajine, da so Ukrsjinci v taboru zadnjo aoboto pobili celo kompanijo 60 poljskih vojakov, ki j" lovila ukrujinake begunce, ka t'ri nočejo iti na vojaški nabor I <• »nasakru je bilo razglašeno obodno Stanje v Saboru in okolici Avstfjj^ monarhiati ubili delav voditelja. navadni izgovor! Center, Ala. - Stirinajetletui sm Heron jc uatrelil svojega 50 let starega očeta Bert Nolcna. Po izvršenem zločinu je izjavil, da jc moral braniti aebe in avojo mater. herrinski proces. ^mmtmmmm Marion, I1L — Ta teden bodo mogoče izbrani štirje porotniki. Obe stranki sta do danej aprejeli tri porotnike. Izbiranje porotnikov gre zelo počaai. današnja in nekdanja sodra o linoolnu. — (Nadaljevanje a prve atrani.) nima nobenih sposobnosti in nobenega daru ženijalnosti, ki odlikujejo newyorškega eina". In liat "Atlas, in Arguš" v Al-banyju, N. T., jb rekel: "Lincolna . . . tulečega, je podil Douglas po državi Illinois ... Zadnjo spomlad js naatopii v tej državi kot govornik. Pričel js, ds js rsčunil po sto dolarjev aa govor. Končno je moral prenehati radi takega javnega zaničevanja, da sc lahko reče, da ao ga isžviž-gali la države. Dozdaj še ni imel važne javne službs, poznan pa ni drugače kot govornik, govoreči v nizkem ljudskem narečju, Id mrgole v vsaki stranki in katerih se vsaka strsnke sramuje." Dnevnik "Boston Post" s dne 21. maja 1860 js pisal: "Lincoln ima komaj talent za demagogičen apel in o tem eo mi-elili tisti, ki so ga najeli, da js v Novi Angliji vsak govor vreden od do $100. Ampak nekateri, ki so gs iližali, so bili razočarani, ila ga sploh kje smatrajo sa nadarjenega človeka. On je lahko kvečjem orožje fanatične množice, ki jo bo vodil.. Dnevnik Phildelphia Evening Journal z dne 24. maja 1860 pravi: 'Vse njegovi življenje ne poka-zujc, da ima duševne zmošnosti za visoko vladno službo, za katero je prejel nominacijo . . . Njegov zi-rov jezik, njegov ncliteraren zlog, njegove prozte in strupene osebnosti v debsti so v velikem protislovju i elegantnimi in klasični-MewYorka." Tako so dnevniki poniževali ne mi govori vzvišenega aenatorja iz smrtnega lincolna, ko jc bil no-miniran predsedniškim kandidatom. Pritlikavci so sc sbrali skupaj, da so metali blato in gnojnico v duševnega velikana. ' In danes ni ttč drugače. Duševni pritlikavci obmečejo v*e a blatom, ki se bojujejo sa reenico in pravico. Pameten človek pa stori tako, kot jc rekel naš Ivan Cankar: "Zaviha si hleše, ko stope prek mlakuže, da jih ne umaže, pa gre svojo pot delje." zdaj se koljejo poljaki di litvinol (Nedaljevenjc e prve otrenl.) ati poročajo o nadaljnjih brutal nostih Francozov v Ruhru in Po-renju. "Vonraerta" piše, da je francoska soldateaka naravnost ponorela. Nedvomno je francoska vlede dala vojaštvu proste roke, de lehko divje po ovoji volji. Blizu Bochuma so Frsncozi streljali ne skupino nemških deleveev in ubili enega rudarje, drugega Dunaj, 19. febr. — Avstrijski anarhist!, ki so imeli zborovanje v *>boto zvečer, ao včeraj ajutraj "•'padli socialiste s revolverji in "*>>li voditelja etrokevnik unij Ktrncckeija Ur ranili več drugih. policije Schobcr, kije imel vohune na monerhistiČnem sboro-*"njn, je bil informiran, da ao bili »<«narhiatš vsi do sadnjege oboro **ni t revolverji. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. republika nr republika. (K volilnem boju v Jugoslaviji.) O republiki se bo precej govori-lo tudi pri tem volitvah. Boj ima tno celo poeebao alovenako republi dansko stranko, kateri načvlujc dobro obetajoči peanik a slabo o-be ta joči politik NovaČan. A a republiko bodo pri volitvah atrašile še druge atranke, alasti tiste, ki ao v agoniji, kakor n. pr. narodni socialisti, ki ao revčki tako aapu sceni, pa mislijo aedaj a frazira ujem o republiki zmotiti ljudztvo, daai eo še včeraj poaedali pri dvorskih večerjah in čojankab in ae klanjali kralju. Da ao teke atranke vaele v za kup republiko, ne more biti repu blikanaki ideji v korist. Nasprot no, take stranke jo morejo samo d akreditirati. NovaČan je bil le kandidat Samoetojne kmečke stranke u in referent miniatra Pucljs, NovaČan je bil še Pro tičev radikale« in Radičev agent, Novačan je bil tudi še komuniot, sedaj je slovenski republikanee, a jutri kaj bo šef llonarhiat, demo krat t NovaČan je vae in nič; morda je pa aamo šaljivoe, ki sa svoje nor i je zahteva sedaj plačilo v obliki mandata. Če bo sevsde dobil toliko kujonskih volileev, de bo lahko slesel v parlament. Ravno is ta jo z narodnimi eoclalioti; bili so še necionalisti in bili so demo-krati, bili ao monarhiati — čitaj njihove monarhietične izjave parlamentu — in gleeovall ao zakon o zaščiti dršave — najbolj absolutistični sakon take vrat« kar jih je proletaraki svet dooedaj doživel. Ia ti ljudje noj bi bili ee-daj republikanci! Kakšni repubU kanci? Zato ravno gre, da vidimo, kako republiko hočejo ti gospodje, Če jo sploh hočejo. Kajti velike reaU ka je med republiko in republiko. Na avetu amo io jmeli — in So imamo — nekoliko republik. Fran coeka je tudi republika. Ali pa llvi francoaki delevoe bolje nego angleški, katerega država je monar hističnaf Na franooekem gospoda rijo ob senci lažnjive republike ka pitaljatl in finančniki, tam goapo darijo pravzaprav banke kakor ue Angleškem. Zakaj f Zeto, ker če postaviš republiko samo radi lepšega, de spremeniš a tem naalov drlai ... T' T ZM T te vlede kapltalfaem, nisi mnogo profltiral. Za dslavca Hn revnega kmete jo vprašanje popol ne spremenitve socialnih odnoša-jev, ureditev dclavaklh in kmečkih pravic v smislu soclaliama. To je Papoft hvaH MuasoMnija. ^•m. 19. febr.—"Nuovo P 0r?«n fašistov, je prineoel iuter yiu s papeževim pod tajnikom, ki * da jo fašistovake vlada |>«»di]a zdo dober vtki aa Veti- ker je vpoatevila rerpelo ia vroaauk v šole in pretrgala stike • i-Božidarji. soeisliatični I načel soeie- ranili. Rudarji so tekoj zasU iz proteeta. Del policije v Oeeelkircbeou se ie saberiksdiral na pcetaji io noče dati orošje iz rok kot sehteve*, Frsncozi, ki so sklenili rezoroiiti policijo. V istem meetu eu Frsncozi po-gnali na sneg nune in otroke la ^TEm«»n jc freneoeki čeetnik na konju vsekal policejo s biAjm po obrszu, ko mu rfl hotel -lo£ roti V Sprockhoevelu je Wle ob-atreljens neke šcnaV DajrrmuJi bile NAnke r eejeaa ne 30 dni -pere in «^ -mark globe, ker ai hsjjj^ franeoakrTS »ejeke v evoje sune- i. ^ - TASSTl* narode; naša republika bo ljudatva za ljudstvo, temeljila bo na principih bratetve, evobode, po polne politične in gospodsrake enakopravnosti. Mojstri in gospodarji ta drulbe bodo tleti, ki del« jo, ln ne tleti, ki aaatonj vlivajo, kakor jc običaj v sedenji reakcijo narui, paraaltarni in sleparski ko l pitaliatični družbi. Da to doaeŠemo, je p« treba organizacije ia vzgoje, Zato imauin svoj strankin program, ki to sa hteve in pravi, da delati moremo aa te končno cilje. — "Enakoet'*. Volilni bej. Po vaej Jugoelaviji divja ljut volilni boj. Volitve poalancov v narodno okupičino ao 18. marc.-i Strank in atrančio kar mrgo^, V huržoaznih atrankah je ailna kon fuzija ln mešaaica. Stare stranke podajo ln nove vstajajo — s programom atarih. 81ovenski li-ber^ol, kl so po respadu Avstri je nazvall demokrate, ao šli nazaj v avstrijsko dobo in Iskopali ia groba etaro "narodnonaprodno" stranko. Dolevetvo na Slovenakem je šal razcepljeno valed notranjih bojev, tode upati je, de se prevo-časno sdruši in fB*to[f enotno. Korak v to smsr je bil iavršen dns 21. januarja, ko ae je v "Do-lsvskem domu" v Ljubljeni sešlo zastopnikov dolevetvo la vss Slovenijo in rszpravljali so o o-notni proletaraki f organizaciji. Sprejet je bil nečrt skupnege delovanja med 'flt><>ialisti, katerih glaailo jo "Zarja", in komuniot., katerih glaailo ao "Delavsko no viee". Ne podlegi tega aporazu-ma ao aaatopniki ustanovili "Socialistično Stranko delovnega ljudstva". Dol socialistov, katedrih gleeilo je "Neprej", še ni eraven, e najbrž se pridrulijo. Socialistična organizacija v riboreki obleeti ao pridrušl omenjeni atranki . Na konferonoi jo bil sprejet sledeči program Soclelistlčna strsnke delovnega ljudstva, na temelju katerega pojde stranke v volilni boji (Tu sledi ponetis ia "Zarje" pod naelovom "A. Splošno poli tično zahteve" itd.) A. Splošno politično aahteve. 1. Samoodločba in eamoupreve ljudatva v državi, pokrajini in občini; delavsko poljedelaka vlada v državi, pokrajini In občini. Repu blikanaka oblika vlade, t. j. vs< obleeti so voljsne od ljudstva na podlegi občne, oneke, tejne, direktne in proponijonalno volilne pravice za vso osebo oboh spolov, kl eo spolnllo 20 let. 2. Popolna enakoprevnoet vaek E3ES!lB31fli S april. Psiporsi JeJnotT] Imkmrv. It. jvaljs 1007 e Oritvt llliMlt. glavni stan. aeoT^e ao. lawndalk avts chicago. illinoi?, ^ lavršovalni odbor s upfbavni odsek. PvmUmUUi VU...I c«t*k«r, A«šr«» VMri«k. R, F. ., - Om et. N, ,t tajnik M.llk.w Turk. t«j»lk UUlik««« .Miki S« POROTNI OOSKKi Mm UadartrMd, pr^Udalk. 407 W. IUr It.. Sari«ffi«W, IIL. M«rtl« Sslsaalbae. B*> STS, a.rUn.., OKU, Pr«C A. VkUr. M— CTS, Ely. Mi««.. Jekp T«rWJ. IH 01. HMC^MITUI«, P«h J.h« C.rUk, 414 WT»Ur iti«i4, m, BOLNIŠKI ODSOKi IU« Navak, 1007^0 »a. Uwadsla Av^ A rbh,n71tf I Jaaab A«kr«ii4, Baa 100, Mm. Ras. Pa. k Jokm GroUlj, 148JI Pm«r A«, Cl.tr.U.J, O. fl Anion JuUr. Bt>> 104. Gr—, K«M., M j«|oM|»Š. Mm Mm, D«. iuC, B«kl. Ml*«, m Mik« l«e*ti 04011. Wm«kMl«r 8l., Marv«r. Uuk. Nadzorni odbori pesdasdalh. MM W. Mik 8».. Ckl««9«. III., Praak •r Ave* Clevalaed, O., Wtlll«ai 8ltt«r, 0404 !l. Clalr 8W, OtMONJK OKKOUEi BU« VBtOONO OKBOSJEi ZAPADNO OKROUEt Faaak Zalu. Cltvtlatd, Olii«. Zdrulitvani odbori Praak Al«l, 81M 8«. Craw«ard Ava* CkUa«^ IU. J^lMTi lOML^OlH St., C»V m. VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. F. J. K«r>, 0111 g«. Oalr Av* 0«vaUaA a a gl. »šhevIM. kl delsje e gUi PvedsadoHtvo 8. H. P. J.. 1C17-SS So. LetradaSi Rk VSS ZADEVE BOLNI8KR PODPORE SE NAJLOVRi B«l»tik« Uj. »Mlva 8. N. P. J., M17*M 8o. Uwad«l« Av«.. CI4ša«a» IM. DENARNE POŠIUATVZ IN 8TVARI. bi ae Ušeja al, Uvrl«valoe«a «4Ur« la M««U vakš« «a aasUvai T«J»U(t« 8. N. P. J.. 8M7-M la. U«a-daU Ave* CkUata, Ul. VSS ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI «« o«!Uj«j« aa m«Uvi RU«aJalftlv« S. N. P. J., SCS7 SS Sa. Uwadal« Av«., Cbeafa, llT V, Prsab Vel depUl la šr«Vl apU. m«m«U«, «oUW, asedlsta« la «pUb m Ur m aalllja aa aaslevi TmvaU", SMT-St 15, Osvoboditev dolevokih po-IjedeUklh aadrug od vssh dsvkov ln omejitev. B. ffr*^^^ piri^F* e) Obvezni ooomurni delevnik ln angleški Uden v vseh podjetjih. b) Obvezno zsvarovanje vseh delavcev in delavk v mestih ln vs- ej Vpeljeva indekM se regUll ranje mezd in plač v splošni dragi nji; osvobojouje od davkov eksi-atenčnega minimuma d) Zaščita mladih delevoev in šenek v vseh podjetjih. e) Neomejene evobode zlmrovenje, etetke, delavskih orgenlsecij, koalicije, združevanja pa mogoče aamo ze cono, da aahte- narodnoeti v deželi ln eaščita na- vaš tako ureditev družbe, ki ne bo samo kapitalistična, kakor jo Šalo naši novopečeni republikanci. V tem je vee diferenca med našim pojmovanjem repnbllkanakc oblike države e pojmovanjem Ra dič-Novačanovih republikancev in nerodnih socialcev. J Radič hoče hrveško republiko zeto, de bi on in hrveško kepitali-etična goepode komendirala v njej, kakor ae noši klerikalci ogrevajo za avtonomijo zgolj m voljo toge, da bi mogli oni sopet nemo teno kraljevati v Sloveniji, kakor šo na nearečo alovenekega ljudstvs sto in sto let še kraljevali pri nas Za take republike ee mi ne moremo navduševati, kes si se bo, Jtdor pojde na lim fraacrjem mo-ščaneko kepitalističns republike i Z vsem Um nočemo reči, da m lahko moderna demokrat »ena me žčanska republika bolje nege mo-narhije ali eelo absolutistične mo nerhije, kekor je n. pr. po rsdika Iu Protiču naša države. Vemo, da je Iviearaka republika nekaj U v šega, avebodne^ege in bolj urejenega nego... Jugoelevija. A vemo tudi, de je mišljenje hrveških in slovenskih kapitalistov revno Uke radimentalno in reakeljonarno k« kor srbskih in da bi nejbrlo on. narod v republiki revno teko loko-riščal la gnlU kakor erbeka oligar hija. Tisti, Id m eenoveU Mm\ sko republiko, oo imeji drugarn«-demokretične tradicije, vae drugačne pojme o svobodi nego jik ime naše burisa^Js. , ' | , Pravo, svobodno in ze vas ena koprsvno j ugoeloveneko državo republiksnri soeielizem IzaneU iz Rohrs M n^mlkih ursd nikor redi nepokor*' ioRi urediti proletarijel ae Mi soeUlisti i šo od dne, ke je živeti in razvijati, e aaše repabli, kani republika goepodovkepit.!. eto v, beakirjev. špekulontov ia impH 1 jsl»«tov# ni republike prikH tih Ijndskik pijevk; naše r^»uM» ke bo r^pnblike edrafenih Aelsv ecv ia kmetov, ki bodo sodili dru *romae večina proleterijetekege ro«lnoxtnih msnjšin 9. Odstranitev vseh zakonov, ki omejujejo svobodo političnege u-dejstvovanja, svobodo prepriča-nja, propagande idej in nesirenj, svobodo tiske, govora, kolportale, zborovanje, štrajka in vseh oeta-lih osnovnih človočenekih pravic delovnega ljudatva in delevekege razreda. 4. Odet rani tcv vseh zakonov, ki omejujejo ovobodo kretanje de-levetve. 5. Mir In prijateljstvo a drŽavami. Priznenjo Zvem Ruskih Sorijaliatičnik Sovjeteldk Repu- bilk ter obnovitev trgovekik ia di-plometičnih odnošajev. S. Likvidacija Vranglove dršave v drŽavi, razpisat Vrenglovih voja-žkih inatltucij in razpuet carskih diplomatskih zaatopstev. .J7, Federacija balkenaldk narodov. ir" S. Ločitev vaeh štirih cerkev od države; vae cerkvene orgeniaaeije na jaa proglasijo za privatne, ki os opravljajo aamo z lastnimi sred-stvi Svobodna in od eerkve need-vkma šole. 9. Odškodnine zaprtim in obsojenim; volitev porotnikov na podlagi eplošncga, c-nekege in tejnego gleeovanje; odprava smrt as kssni. Odprava monopola na zegovorništva. Vsak lahko sagevarje o 10. Brezplečne učna eredetve, oskrbe e hreao, obleko ia eUnov« njem veeb revnih učencev I jod skih, srednjih in visokih šol. IL Odprava davka na eksistenčni minimum ter ne meadc in pleše deleveev in nemsššsoeev. (Devek na delo) IX Odprava vaek iadirektnik davkov, ne taonopoUke predmete, trošerin, tek«« In apeljavo pro gre sivnoge devke aa prsmsliaje. do e iM^voja STd^Jš ko v* v prid lava-lidaega la dratiaikege fonde IZ. Odprava vaek zakonov, ki omejajeja privatne io je vae pravice lav 14. Odpre va etakse vojake kl u lj< d-ka milico. evetov kot kontrolnih organov ned proizvodnjo g) Odpreve carine ne livlle, o-butev in obleko h) Anulirssje vojnih dolgov, i) Popolno oamouprovo vaeh de lovskih inctituoij — delavske sber nieo, zavarovalnice, poaredovelni-oc, pokojninakega fonda itd. Volitve v to inetituolje ne podlegi aktiven In pasivne volilno previee samo sa delojemalce obok epolov A Necijonslizsolje večjih vod nih sU v svrho elektrifikacijo Ijodelatve. (loidove. kl prlpedsjo velo posestnikom, grofom in knesom (Auerspergu, Wlndlschgraetsu tet drugim) ee brea odškodnino Mple« nijo v državno posest ter revnim bresgosdovnim poljedelcem dovoljuje redno recljoneluo izkoriščanje teh goadov. 6, Zemlja, ki je raadeljena po agrarni reformi v aačasni nakup revnim poljodeloom, nsj so takoj pa rcoilra in uvede ketMtor kot njihovo poeeot. 7, V svrho roguleeijo poljodol* skega vprašanja naj ss ustanovijo .lavaain orgamsac j poljedelski svati, kaUrc volijo vai f) U pel jeva obratnih delavekih kl nimajo več ali kl Imajo največ 10 heiomlje. 8. Tem, kjer le ni iadelen kataster, kot v nositi, Macedonijl, Srbiji, aej eo takoj neredi v svrho enakomernega obdavčenje. ; I. poljedelske zadruge se eevo-bodijo od vseh nologov, davkov In omejitev. Njim naj eo dovoljuje breeobreetni kredit, 10. Prepoved in kesnovsnjc na« fmmm^rnu zakupa na polo- v denarja in no sme prooogati I odstotkov prihoda li. Usteuovitev poljedelskih strokovnih lol, rednih kursov iu predavanj. 11 Obvezno Mverovanje vojnih airot, poljcdcloov, dninarjev in ee-stsrjev, , j) Ustanovitev invelidnoga in *ak«P ua poeeetvih luora biti rotnege fonda ped kontrolo invalidov in airot k) Prepoved nočnega dela, raa-ven v »brstih, ki teknično ne orne-jo prekiniti obreto; prepoved noč nega dela lonak is mledeničev deleveev izpod 18. lete. ' 1) D' lo vajencev more biti ple-ao. Prepoved vajenškego dala Izpod ekaiatončnege minimuma. m) Ustvaritev in spopolnitev ln-HiM-keljc dela. m) Steroetno, sirotlnsko in Invalidsko severovsnje. o) Podrle vi jen je vee zdrevstvs ae službe ,bolnic In apotek. Brea-plašna zdrs vet vene aredetva, oskrba veem revnim in ubošnim drlev-I jenom. / s, F p) Ziden je malih stsnovonj M d«lave« in nameščenec. Vsa Industrijske in trgoveke vslepodjetje morejo sesideti staaovanje m avoje nMi.rtfenee In deUve«. ObM. nam ae dovoli brezobresten kredit sa aldevo st snov saj. Čuti sa doost lat mlajšega. 10| fantov taljL FHpovedoje o iad#vmh aMsklk Sm br« aoaoofa «4ravna# t. B Spelll« ipesjA IN iimisim l(pl n^i ##mt s ^^Vsi fevdslal ostaakl v rfno-, fOTEBBUJBHD5 - srednjo lojih iaob^lh^ko^ ^pra- ^^ Utmkn „ W|(lt pfi moli družini Dober dom. Prlpe-runi«. t »glasite ee pri 63SS Hten-ton av^ f^mphBd 04*1, ■HHfK Po. (Adv.) rijo. Kmetak. odmdcjl, kolonati, ae likvtdirejo brez vsek« odlkod nine veleposestnikom. Zemlja aaj ee prede bres odškodnine poljedelcem v poeeot ia obdelavo a celokupnim inventerjrm. Cerkvena veUposmlve in vso veUpooootvo, ki m ne obdelujejo ra< ijotmlno, ki oo oddoaa v sakup bodisi, da ee drlavaa sli privotae last, oo dodelijo pdjedeUem v brezplačno posest in obdelavo a eo- HHHmMM1*1*" m ko odlkodaiae. TI poljedelci m združijo v sadruge, katerim ee dara« breeobrootae posojilo v svrho aebeve inveota^S« ' 8. Ostala vclcpcoeotve, ki os ra eijonelao obdelujejo oo konftori-rejo la aedjoaeJisksje. Naeijooa-liraeije t«ok vodnikov ia POTREBUJEMO - oeneeljivo dekle m splošna hišne deU pri moli družini, dobre pleše, niš proaje. OglaaHe m no 601 Norih N*giex Ave, med Blaek ki lleya ulUeme. Iligblsnd 1SW, PHts-burgb, Pe. Z (Adv.) BAD BI IZVEDEL ee Miked Reberaik o. oa jc odpo-taval le Tffbevdj v Ameriko še prod IS leti „ Bajeke prečke, le kdo ve ,kje ce aekeja, da ml aa-saaaljo. Moj aoelov joi Albin Voletžš, P. O Baa f, NeafUM, mm * • (Adv.) a.*. "M* <:■■ ' ,*.iLn Ml (Dalje.) — No, to j« rt« I Kak oblaati ao pametne ln ikri* aa naa I ai reče Miha, ki ja bil tndi dober patrljot. In gre in nakupi, kolikor ae mu adi sa Šeat mesecev primemo. ^ l. DrugI dan prida komisijs. Noj pokole salo-gol MIha pokalo. — Vi naa ne rasumete, gospod t ss raskndi stotnik, živel aa lest meeeeev pokalite, ki prosite, dn go imate! — Po to Je Iivel sa lest mesecev, prosim lo- j pol ;'i*.,.?. TJ& t'? i , " ' * — Kaj t AU mislite s nami noree bri ti t — Kako bi, gospodi Poglejte, tn sta najprej dre kili ksvs. Po pet srn na dan t trideeetkrat pot je atopetdeaet, krat leet jo revno oeemato — bo torej le veliko prerod, po eem nalašč vael nekaj los. Potsm js tu Iss trfdeeet kil moke — le pol je ne bom porobil. Potem — — — — Pripravite svojo stvari — Jutri groatel go gospod oeorno prekine. Prsv 6aa je, da ga bomo s vsml isgubljali! — Pa, goopod, Jaa res ns trebam veli krlkno Miha vao prestralen. Vprašajte, kogar bolete, kpko Jas ftivim--- — Ako livite od tega, potom sto skopuhi a skopuh ia odsruh sta si brsta. In odsrnhov ns OMtrtmo po trdnjavakih mestih. E Bogom! Na, adaj lami I In ravno, ko bi ae bilo dalo tn kaj aaalulitl I In aamo aato, ker tak essarskl pojedel toliko poje, da ne verjome, koliko mnnj je lahko drugemu dovolj I In kom naj gre f Na to mu dajo odgovor dragi don i eli ae dr-lovne etrolke v barake, ali aa svojs, kaamr ga voljo. Ns, v barake le ne 1 Telko mu Jo sapravitft le tistih par grolev, ki jih iaut a v barakah, kjer bi Jih aa mogel ekriti. bi mu jih le ukradli. lakaj ta na pusti niti eolda — le pride eovralnlk, bi bilo po vsemi A je le to t ako ae mu posreči, da sndeQo primeren kraj, ni iskljnleno, da aafoe lahko tudi Um kako knplijo in snsluli vsaj aa sproti. Poskusimo kar a kraja, si rolo Miha. Najprej s LJubljano. Ce tam ne bo aH, pojdemo lakko le vedno naprej. No, prepolna je le bela LJubljana ljadl, a ne aaaso navadnih, nego tndi Ukih, ki ntt manj ad Mihe ne mialijo, kako bi si kaj saahalUl. Kamer nai mol p^f lede. je le kdo aa poti. Tako hodi ne-preetano okrog ia študira in Ipetralira, kam bl '* I vrinil. V • AH kar ee prehrane tile, je Isrodno aadovo-Ijen. Koliko tega eo M te karte dobit Kam bl IU-vok 0 vsem — polovlea bo dovolj! Aa dobro, da ma od ioma ako dovolili vseti nllessr e seboj,