A Francoski zunanji minister Georges Bideault je v aprilA pri nekem angleško-ameriškem tiskovnem banketu v Parizu podal važne izjavo o nemškem vprašanju, izjavo, ki globoko zajema ves kompleks tega vprašanja. ; "Nemčija", tako je^iz^.ajal francoski državnik, "zavzema v Evropi in v svetu zelo važno "mesto 7 Čelsto se bojim, da v vseh drža¬ vah ne razumejo našega zadržanja v tem vprašanju. Mi Francozi seveda priznavamo važnost gospodarskih problemov. Vendar smo mnenja, da spe- Jhrazum gleda Nemčije pomeni sporazum glede vseh svetovnih problemov. ™ ''Nemški narod ima vse darove, ne le sposobnost, da razume stališče drugih narodov. Ce nam ne uspe, ustvariti okrog črnega made¬ ža, ki ga predstavlja Nemčija, neko mednarodno solidarnost, potem nah to tudi v drugih vprašanjih ne bo uspelo. Če glede Nemčije ne bo mogo¬ če doseči sporazum, tedaj tudi v nobene drugem problemu ne bo prišla do zedinitve." Dan nato je londonski "Times" glede francoske zahteve pc popolni odcepitvi Porurja in Porenja pisal, da Anglija sicer razumč francoske želje po varnosti, da pa bi se'z odcepitvijo zapadnih pokra¬ jin javno mnenje v Nemčiji poostrilo zaradi radikalnih vplivov vseh vrst. Obenem se je vodilno angleško glasilo zavzelo za to, da ima ra- zorožena Nemčija priložnost vključiti se v miroljubno sodelovanje i mednarodnega življenja« Pri tem poudarja "Times", da mora to sodelo¬ vanje temeljiti predvsem na gospodarski podlagi. Zelo zanimiv je bil pri vsem tem stavek, da sta tudi Ni* zozemska in Belgija uvideli,- da' je zagotovitev gospodarske bodočnosti Nemčije izredne važnosti za veliki pristanišči Antwerpen in Rotterdam. Obe stališči se nam zdita simptomatični 5 do neke mere ! ^predstavljata obe skrajnosti za opazovanje nemškega vprašanja, ki sto¬ letja vznemirja svet. ! Nemčija postavlja svet pred izraen političen problem, ki se tiče vseh velesil od katerega rešitve precej odvisf, da bo prišlo do ustvarjalnega mednarodnega reda in zdravega ravnotežja med velesila¬ mi. Nemčija pa predstavi jgjsudi važno gospodarsko vprašanj e,' od čigar pametne rešitve odviši^morcla* se "Vol j bodočnost Evrope. Francoski interes stremi bolj za čiščenjompolitičnih Vpra¬ šanj, ki jih stavi ja Nemčija velesilam in sebi; Anglija računa ~ svo¬ jim tradicijam primemo - bolj na gospodarske potrebe. To vsg še neibi bilo tako hudo, če politika in gospodarstvo nefbi, kot se zdj.f zahtevki a ravno nasprotujoča si načina obravnavanja nemškega vprašanja. Centralistično - militaristična Nemčija ne sme več obsta¬ jati - to v interesu vseh narodov -, glede tega je menda vsako raz¬ pravljanje odveč in to bodo razumeli vsi pametni Nemci,- Toda gotovo bi bilo nespametno in nevarno za vsak zdrav razvoj, če bi Nemčijo kot gospodarsko in kulturno dejstvo, če bi obstoj nemškega naroda kot na¬ roda evropske,sredine, če bi oboje hoteli zanikati ali ukiniti, 6e bi .hoteli čepovečati praznino, ki je nastala v srcu Evrope zaradi nebr- 'itlane in neodgovorne politike narodnega socializma, in še bolj zmesti i UUBUAHiS ' 1 3t9v* 97.---- Domači glasovi, 16.maja 194-6.-- Str.2. bila ugodnč kaotični položaj Nemčije. Vprašanje je, 6c . £3 potrebe varnosti v Evropi, kakor tudi za zakone gospodarske pame¬ ti in ki bi Evropi dala upanje na razjasnitev teh najko&ljivejsih obstoji srednja pot, ki bi vprašanj. da bo ukro- postal sa- Prusija je mrtva in pravijo, da je'treba mrtve pustiti pri miru. Kljub temu pa ne moremo obiti ugotovitve, da je ravno pra¬ sko -n es-žki razvoj tisti, ki je strmoglavil Evropo v zmešnjave druge tridesetletne vojne. Finsko gospodstvo ja pomenilo vir.brezmejne centraliza¬ cije in militarizacije nemškega naroda, ustvaritev močne države z na- nadalniaii možnostmi. Kako naj velesile preprečijo dvig nemškega impe¬ rializma, kako naj onemogočijo nastanek nove -nemške nevarnosti"? - Z demokratično prevzgojo nemškega naroda, bodo odgovorili. Dobro, ka¬ ko naj se izvrši ta vzgoja? Kako hočejo zavreti duh novega nemškega nacionalizma, kakšne možnosti bodo dali nemškemu človeku, til "Hitlerja v sebi", tega demona, ki bo tako lahko spet neljivec, če ga bodo spregledali pri sklenitvi bodočega mirovnega reda? Saj je izredno značilno, da komunistična partija v Vzhodni Nemčiji nastopa kot zagovornica centralistično usmerjenega nemškega nacionalizma, ki česio izgleda kakor nova izdaja nacional-s o cialisti¬ čnih tendenc. < _ Eden najbistrejših kritikov Nemčije, lord Vansittart, je v zgornji zbornici opozoril, na nevarnosti, ki bi nastale v Evropi,ee bi zrasel levičarsko usmerjeni nemški nacionalizem. Nato je izgovoril čarobno besedo: federalizirana Nemčija. Tako vključitev ■ w emfcije v celokupni evropski sestav bi le pozdravili, Več znakov je, da široki nemški sloji želijo dejansko sodelovati pri obnovi uničenega reda. Volja do dela pri nemškem, člove¬ ku, trezno zadržanje socialistične stranke, veličastno priznanje h konservativni demokraciji, ki je prišlo do izraza pri zadnjih volitvah v ameriški coni Južne Nemčije, vse to priča, da bo kmalu mogoče priti do sodelovanja vseh evropskih narodov, premagati vse težave in ustva¬ riti iz položaja Nemčije varnostni šinitel j, ne pa negotovost in pa ogr- ’ it anj; " ("ide Furche" od il-, maja 1946 .) o q rožena 9 kitajska enotnost Iz zadnjih poročil londonskega tiska je razvidno, da zme¬ deni dogodki v Mandžuriji resno ogrožajo pred kratkim doseženi spora¬ zum med kitajsko osrednjo vlado in kitajskimi komunisti. Pri sporazumu, ki je bil - kakor piše "Times" - sprejet z velikimi upi, ni prišlo do nobene posebne ureditve glede nasprotujo¬ čih si zahtev po nadoblasti v severnih pokrajinah. Osrednja vlada je brez dvoma zastopala stališče, da neka klavzula v kitajsko-ruski po¬ godbi priznava to ozemlje osrednji vladi, čim ga bodo ruske čete izpra¬ znile. Računali so s tem, da bodo po odhodu Basov s pomočjo Amerike po¬ slali v Mandžurijo sorazmerno močne kitajske čete. KOMUNISTI PODPIRAJO GVERILCE. V komunističnem taboru pa so računali z naraščajočim vplivom lastne propagande med prebivalstvom. Mandžurija je namreč dežela, ki stoji zelo pod vplivom vel ep o s e stnikov. Ta gospodujoči sloj je doslej tudi dajal tudi guvernerje, generale in denarne mogotce. Pojavile so se zato močne struje proti obstoječemu, gospodarskemu, redu. Ogorčenje mas in njihov odpor proti tanki plasti gospodujočega razreda sta dala komunistom varno občutje, Štev. 97.--- Doma6i glasovi, 16.maja 1946. ---— Str. j. “ da je njihov 6as prišel. Medtem so se ocividno 6ete osrednje vlade hitreje zbrale, kot so komunisti pričakovali. Pojavilo se je močnopartižansko delovanje čeprav se- ne more trditi, da sta bili pri tem soudeleženi obe redni komunistični armadi, je vendar gotovo, da sta delavnost gverilcev podpirali. Partizani so se namreč polastili velikih količin japonske¬ ga vojnega materijala in imajo trenutno znatne krajevne uspehe« GENERAL MARSHAHNAJ POSREDUJE, Staro nezaupanje med Kuomintangom in komunisti je vsekakor spet izbruhnilo. Ravno v pravem času se je v Cungking povrnil ameriški poslanik gene¬ ral Marshali,ki je pripomogel k prvotni zedinitvi. tudi sedaj ušiva popJ.no zaupanje, kad mr gre za to, da odstrani sedanjo krizo. Med njeg.Vvc odsotnostjo se je ozračje znatno poslabšalo. Težave, katere mora Marshall odstraniti, so ogromne. Tu nima opravka samo z dvema različnima stališčema, upoštevati mora tudi. delavnost partizanov v Mandžuriji. Izgleda, da se ti prostovoljci ne čutijo vezane po nobeni sklenjeni pogodbi in so se odločili, da enkrat za vselej odstranijo samozvanski diktatorski režim. STIČNA VLADA ŽE SESTAVLJENA! Po zadnjih poročilih iz Cangčunga je bila 7.maja sestavljena v Mandžu¬ riji neodvisna komunistična vlada. Njene člane so izvolili še med sovjetsko zasedbo. Novi režim je razglasil, da hoče delovati popolno¬ ma svobodno in neodvisno od kitajske osrednje vlade.'’ Tako piše "Weltp.resso" od 12.5. Švicarski list "Journal ‘de Gondve" od 1. maja pa je zapisal sledeče: Tekmovanje med Rusijo in Ameriko za vpliv na Kitajskem selo zamegli položaj. Mandžurija ima zelo ugodno, osrednjo zemlje¬ pisno lego med SSSR in Japonsko. Velesila, ki jo obvlada, more obvla¬ dati tudi vzhodno Sibirijo in Vladivostok, Združene države želijo spravljeno in pomirjeno Kitajsko, da se čim bolj razvijejo medsebojni gospodarski odnošaji. Sovjeti, ki^nimajo možnostiza konkurenco z Ameriko, poskušajo spraviti šibko točko te velikanske, omahujoče republike pod svoj vpliv. Trenutno ši¬ ri Kremelj - prisiljen k previdnosti zaradi brezdvomne tehnične pre¬ meči AAglo-saksoncev - svoje obrambne točke proti Vzhodu in Zspadu, do vzorcu zapadnih demokracij. Pogodbo, ki jo je Moskva sklenila s * ^angkajškom, je hotela doseči, da bi si l.e-ta delil oblast s komunisti, •s tem zagotoviti hitro usmeritev na levo, ne da bi Anglo-saksonci mogli proti temu kaj ukreniti. 10.januarja 1946 je general Marshalldosegol začasen spora eum med komunisti in osrednjo vlado. Pogajanja so se vlekla v neskon¬ čnost, posebno, ker Čangkajsek ni hotel sprejeti komunistični h pred¬ logov. Ti so namreč zahtevali v državnem Svetu 10 od 40 sedežev, razen tega odgovornost ministrov parlamentu, politično amnestijo,in •^inje politične svobode. Iz primerov v zadnjem času je razvidno,da so se čete Rdeče armade umaknile iz pokrajin, katero smatrajo Sovjeti kot živi jonsko važne, šele tedaj, če so se politične oblasti polastili elementi, ka¬ tere oni označujejo kop "demokratične". Ni dvoma, da bi se Rdeča ar¬ mada hitreje umaknil a, če bi v Čungkingu prišlo do sporazuma. Da pa ne bi svojih obveznosti v drugo kršil in da -no bi riškimi preloma z Združenimi državami, je Kremelj sklenil umakniti armado maršala Ma- linovskega do 30 aprila. Da bi preprečil novo bratomorno vojno in s tem. vmešavanje ameriških čet, je general Marshall pričel pogajanja s Cangkajškom Štev. 97-- Domači glasovi, 16.maja 194-6, Str.4. Cuonlcžem, da ju pripravi do eedinitve glade ukinitve bojev v Mandžu¬ riji. Ta poskus se je izjalovil, ker so komunisti očitali osrednji vladi, češ da zaseda kraje, kjer pri ukinitvi sovražnosti ni bilo rednih čet. Zdi se, da se je položaj že bolj zapletel ravno na pred¬ večer seje ustavodajne skupščino." .-JUGOSLOVANI DEMONSTRIRAJO. -* ' + "Ob priliki,ko so trije Titovi čast¬ niki obiskali Jugoslovane v tabo¬ rišču v Monskovem (Inf ant er .ie s tra¬ se) " in ko so jih-nagovarjali k povratku v domovino, je prišlo v opoldanskih urah do demonstracije. Stotine Jugoslovanov .so se zbrali pred poslopjem, kjer so se častni¬ ki nahaj ali in so vzklikali "Živel v: : kraTj "Pe^eT 1 ' j^Dol Tito, "-"'Dol' diktatura", "Živela Amerika". Z na¬ rodno himno in različnimi narodni¬ mi plesi se je zaključila demonstra¬ cija, s katero so Jugoslovani dali duska svoji volji, ne vrniti se po d'nobenimi, pogoji v današnjo Jugo- sl avi jo," ( 'Munchner Nachrioh ten ".) SRBSKA'PRAVOSLAVNA CERKEV no¬ če priznati .oblasti moskovskega patriarha ih napadati sv.Stolico, s katero deli iste težave. ("The Universe"'-od 3.5.1946.) V FATIMI so bile 13, t.m. ve¬ like slavnosti, na katere je prišlo velikansko število romarjev iz vse Portugalske. V navzočnosti papeže¬ vega legata so kronali t kip Fattmske Matere božje. Sveta maša je bila na preš tem pred novo baziliko,'.ki, je že skoraj dograjena, Pivttno romarsko cerkev so &daj prenovili. Sv.oče je imel po radiu v portu¬ galščini nagovor na romarje zbrane v Fatimi*. že Sovjetsko zvezo. Izjavil je, da vojna in mir na Kitajskem od- visita od tega, če bodo komunisti predali mandžursko glavno mesto Cangčun ali ne. ("Volkszeitung" od 15.5.1946.) BRITANSKI KATOLIČANI so se cd:vali pozivu sv.očeta za pomoč stradaj o čip Evropi in so do-zdaj na brali ter 'izročili apostolski nun- ciaturi v Londonu 54.000 funtov žteriingov. 7 To vsoto so zbrale škofije, redovne družine in samo¬ stanske šole, 9*939 funtov žter- "" lingov je bilo danega izrecno za pomoč stradajočim otrokom v Evro- , pi. Darovi se že stekajo in ver- etno je, da bodo dosegli vsoto 0.000 funtov žt.erlingov, Sv«o6e je izrazil svoje priznanje in svo¬ jo hvaležnost angleškim katoliča¬ ne, ki so se tako hitro odzvali njegovemu pozivu. (The Universe" od 3.5.1946. i — 4SRAK0VU, V Krakovu so zaprli univerzo "Jacaicnoev" za¬ radi študentovskih nemirov. Kot po¬ ročajo; so.padri streli na glavni stan Lom ilstične partije in 90 se čuli vladi 4a Husi ji sovražni yzkli - ki, ( "Volksželtung« od 15 .5.194-4.). 0 DRŽAVLJANSKI VOJNI NA KI¬ TAJSKE?,?* Kitajski vrhovni general Ho Jing Cin je včeraj očital komu¬ nistom, da hočejo zanetiti držav¬ ljansko vojno in v to pritegniti INFLACIJA.. * Madžarska na-' rodna banka je začela spravljati v promet bankovce v imenski vrednosti 1 milijarde pengbv. To sc morali storiti zaradi tega,ker •so T.ov; fčni meščani za vsakdanje nakupe morali nositi 3 seboj cele zaboje banko vc e v. Volks z e A trnig ", od 15. 5.1946.) ZBOROVANJE SLONČKOVE DRUŽBE v Spittalu bo 23. maja 1946, •Dnevni red je sledeč: ob 8 uri sv,maža j ob 9 uri otvoritev zbo-~ rovanja, nato bo sledilo branje zapisnika zadnjega zborovanja. Dr. Mihelčič Franc bo nato predaval O "TVAnoslnv ju in vzgoji", g. Zor¬ man Franc pa o "Vzgojiteljevi socialni vesti". Šolske ter sta¬ novske zadeve in slučajnosti bo¬ do zborovanje zaključile. Na zbo¬ rovanje so vabljeni vsi gg.duhovni ki.profesorji in učiteljstvo. Ude¬ ležite se polnoštevilno.