JPosumezna Stav« K 1*00 5 Ob nedeljah K «♦— 5 l { .TABOB* ichaj* rnk dan, nm J J nedelja in pnmciiOT, »1> 18. uri i » t da.omam nuiUd*t*g» dna tar stana > po poSti k 20--, i mesečno i ■ leinstro K 49'—, dasUrljtn -- «... J K 22*—, prejem« T nprari is 20—. j Inurati pa de goram, * Heroda se pri trprari -TABORA*, a MABIBOB, Joroicera ulica štor, 4. r O ;ff '0 £5Ž0DNTETX F.ASkidALIRANA O o B ' Tinno 1. arirnrriirtirnriatiltrii.rit a a ■ ■ Z Posamezna štor. K 1*60 Z Z Ob nedeljah K 2*— I " m l UREDNIŠTVO so nahaja r Mari*. J ■ bora, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad- * 3 stropje. lolelon intemrb. št. 270. ■ ■ UPRAVA se nahaja v •'určiČeri * 3 ulici at. 4t pritličje, desno. Telo« 3 ■ loa št. 24. SHS poSlnočekoviii n- « 3 čuu štor. 11.787. 3 * Na naročila brez donaija ho no ■ n ozira, — Rokopisi s« ne vračajo. 3 K Leto: BB. Maribor, nedelja 18. decembra 1921. Številka: 285. br, Radoslav P i p u S: Upravna razdelitev naše države. Maribor, 16. decembra. II. Nekdanja Kranjska je štela okroglo 530.000 prebivalcev. Od teh je pripadlo v smislu rapallske pogodbe približno 30-000 do 40.000 prebivalcev Ita-iiji* Tisti del Kranjske, ki je pripadel OugosJaviji, šteje torej še vedno pol milijona preb iv. Sovenski del nok- ^8-nje Štajerske, to sta okrožji celjske* in mariborskega okrožnega sodišča, ^ic.ie 450.000 prebivalcev. K temu so Prišli v smislu st. germainske pogodbe jtodni okraji Prevalje, Murska Sobota m Lendava, ki štejejo skupaj okroglo 40.000 prebivalcev. Ostale korekture med mejami mariborskega in graškega okrožja se več ali manje izenačijo in torej tukaj ne pridejo v poštev. Cisto natančnih podatkov v lem oziru ni mogoče dobiti, ker uradni podatki o zadnjem ljudskem štetju še niso objavljeni. A tudi tukaj navedene številke zadostujejo za naše namerne. Potemtakem bi tudi okoliša celj* skega in mariborskega okrožnega sodišča štela skupaj toliko, kakor tisti del Kranjske, ki je pripadel Jugosla* {viji, gotovo ne več, ker se je prebivalstvo Ljubljane in njene okolice v zadnjih letih izredno pomnožilo. I Člen 95 naše ustave določuje, da se deli država v upravnem oziru v oblasti, (seveda bi bil bolj pravilen izraz (Pokrajina) in da nobena taka oblast ne—«aie šteti več kakor 800.000 pre-ibivalcev. Meje tem pokrajinam se morajo določiti po prirodnih, socijalnih in ekonomskih razmerah. Ker štejejo slovenski deli naše države blizu en snilijon prebivalcev, sledi že^ iz teka, da jih po ustavi ni mogoče združitev v eno oblast ali pokrajino. Vladni fcačrt razdelitve naše države predlaga ,^sled tega pravilno v smislu ustave, da se država razdeli na 26 pokrajin, °d katerih obsegata dve pokrajini izključno slovensko ozemlje. Ker šteje država 11 in pol milijona prebivalcev, Pride pri razdelitve države na 26 pokrajin na 'vsako pokrajno povprečno 450.000 prebivalcev, torej ravno toliko, kolikor bi jih štela vsaka sloven* ska pokrajina, če bi se slovensko ozemlje delilo v dve enaki pokrajini. Ze zadnjič smo dokazali, da je narava. na meji med nekdanjo Kranjsko 6a eni strani ter med nekdanjo Koroško in Štajersko in Prekmurjem na drugi strani postavila tako izraziti in skoraj neprekoračljive meje, da jih tudi državna uprava ne more prezreti. 0 skoro tisoč let tvorijo te naravne mene tudi meje upravnih okolišev, a-koprav ne vse slovensko ozemlje že več kakor 600 let bilo združeno v isti državi. Niti Napoleonova Ilirija teh mej ni^mogla prekoračiti. Vladni načrt hoče to mejo toliko predrugačiti, da hrideli laški, sevniški in brežiški sodni lOkraj ljubljanski pokrajini. Ker štejejo ti sodni okraji skupno okroglo 58 tisoč prebivalcev, bi se, ako se od mariborskega okrožja izloči še lendavski okraj, kakor to predlaga vladni načrt, Število prebivalstva mariborske pokrajine znižalo na okroglo 420-000 prebivalcev, prebivalstvo ljubljanske pokrajine pa zvišalo na okroglo _ 560.000 prebivalcev, tako, da bi število prebivalstva obeh pokrajin bilo v razmerju 3 : 4. Do istega rezultata pridemo, ako štejemo sodno okraje. Tačas šteje oko-!1S deželne sodnije v Ljubljani 13, o-koliš okrožne sodnijo v Novem Mestu It^di 13,-.okoliš okrožne..sodnije s-Pet; PkriG sestavi nove koalicijsko vlado. Vspeh Riharjevega posredovanja. — Sporazum dosežen. — Pašič poverjen s sestavo vlade. — Sestava liste. TIP Beograd, 17. dec. Kakor je TIP Beogra d, 17. decembra. Dose-bilo pričakovali, je vest o nameravani dan ji notranji minister Svetozar Pribičevič kombinaciji Davidovičeve volilne vlade je odložil kandidaturo na ponovno pre-brez radikalcev uplivala na radikalce po- vzetje tega portfelja z notivacijo, da noče razno, tako, da so v strahu pred izved- biti ovira pri sporazumu med radikalci bo te namere, odnehali od svojih zahtev in demokrati. po notranjem ministrstvu. Včeraj popol- TIP B e o g r a d, 17. decembra. Včeraj dne so delegati skupnih posvetovanj, ki zvečer je poročal dr. Ribar kralju o vspehu, so se vršila, kakor smo včeraj poročali katerega je imel pri posredovanju. Kralj pod vodstvom Ribarja, sporočili svojim se mu je za ta vspeh zahvalil, klubom, da je dosežen sporazum in si- TIP Beograd, 17. decembra. Danes cer tako. da obdrže tako radikalci, kakor ie bil pri kralju Nikola Pašič, kateremu demokrati vse svoje dosedanje ministr- j« kralj ponovno poveril nalogo, da seske portfelje, spremene se le osebe. De- stavi vledo. Pašič bo, ker so odstranjene mokrati ohranijo notranje ministrstvo, vse zapreke in nesoglasja, sestavil listo dobe pa radikalnega podtajnika, nssprot- nove vlade Že tekom dnnaSnjega dne ter no obdrže tudi radikalci agrarno mini- jo nsjbrže zvečer predložil kralju v po-strstvo, dobe pa demokratskega podtaj- trditev. V novi listi bodo skoro vse osebe mka. Radi tega je nastal pri radikalcih nove. prvotno odpor, ki pa je Že odstranjen. Proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani. Lj ubl jan a, 17. dec. Povodom roj- general Maister, ljubljanski župan dr. Pe-stnega dne kralja Aleksandra je bilo da- rič z nekaterimi mestnimi svetniki, za-nes ob 9. uri v tukajšnji provoslavni stopniki raznih narodnih, prosvetnih in kapeli slovesno bogoslužje, ob 10. uri gospodarskih društev in korporacij ter pa v stolni cerkvi svečana maša, ki jo veliko število prebivalstva. Tudi šolska je daroval knezoškof dr. Jeglič ob ve- mladina je prisostvovala mašam v dru-iiki asistenci. Bogoslužju so prisostvo- gih cerkvah' in potem internim šolskim vali g. pokrajinski namestnik Hsibar, na- prireditvam. Mesto je v zastavah. V ura-čelniki uradov in oblastev ter uradoištvo, dih počiva delo. Tudi iz drugih krajev poveljnik Dravske divizije general Dokič Slovenije prihajajo poročila o enakih s štabom in častniki ljubljanske posadke, prireditvah, načelnik razmejitverfS^GnffšIje z Italijo, V v A’ Zakaj se Karl ne odpove prestolu.' o predlogu nemških nacijonalistov, ko- LDU Budimpešta, 16. decembra. munistov in neodvisnih glede takojšnje-V popoldanski seji narodne skupščine je razveljavljenja naredbe z dne 28. se-prečital poslanec Vasor«yi iziavo razkralja P^err,bra t. i., ki odreja izjemno stanje Karla, v kateri ta navaja svoje vzroke, za vso Nemčijo. Predlog je bil sprejet, zakaj se ne odreče madžarskemu pre- —-o— stolu. Ti vzroki so: 1. Ker bo mor?!, Oddaja premoženja na Poljskem, oko se on odreče prestolu v h h nevarnih LDU Varšava, 16. decembra-časih, zasesti prestol mladoletni prestole- zbornica je danes ^ tretjem čitanju naslednik; 2. Ker je v njegovi lastni osebi spreieln zakonski načrt gleda oddaje zastopana leg.timist:cnamisel, 3. Ker je premoženja, kateri zakon je predložil vladar vse Madžarske; 4. Ker bt antanti finančni minister, itak ne bilo všec, da bi se on cdrekel prestolu. (Jako duhovito. Op. ur.) Nove plenitve v Berlinu. Dr. HelnJscheva brzojavka Masarjdut. LDU Praga, 16. dec. Zvezni predsednik dr. Heinisch je poslal češkoslov. predsedniku republike dr. Masaryku iz lju 12 in okoliš okrožne sodnije v M a* riboru 11, torej Ljubljana in Novo mesto skupaj 26, Celje in Maribor skupaj pa 23 sodnih okrajev. Ker je želeti, da se meje okolišev posameznih o-blastev v raznih panogah državne u-prave preveč ne križajo, bi tudi iz tega razloga bilo umestno, da se združita okoliša ljubljanske deželne sodnije in okrožje sodnije v Novem mestu v svojem sedanjem obsegu v eno pokrajino, okoliša okrožne sodnije v Ce* lju in Maribora v svojem sedanjem obsegu pa v drago pokrajino. Pri tem bi pridobili zlasti tudi Celje. Če se meja obeh pokrajin potegne preveč blizu Celja, pride mesto na rob te ali one pokrajine. Na ta način bi se raztrgala ožja gospodarska' enota, ki ima svoje središče v Celju. Celje s svojo okolico bi potem ne našlo potrebne zaslombe niti v tej niti v on; pokrajini, in mesto svoje okolice bi moralo vsled tega v svojem gospodarskem razvoju brez dvoma trpeti. Proti temu, da se mariborska pokrajina zmanjša, bodisi na korist ljubljanske ali katerekoli druge, govorijo zlasti tudi narodni oziri. Celo tisti, ki zagovarjajo proti ustavi združenje celega slovenskega ozemlja v e-no pokrajino, poudarjajo potrebo mo* ene upravne enote na avstrijski, to je nemški meji naše države. Ta upravna enota je mariborska pokrajina, ki meji s celo svojo severno stranjo ne samo ob tujo državo, ampak tudi ob tuje nemško pleme. Da se torej ojači ta obmejna postojanka nasproti inozemstvu in nasproti tujerodnemu vplivu, ji je treba dati vsaj toliko sile vpliva, kakor je dobijo druge upravne e-note. Zlasti ima mariborska pokrajina v tem oziru veliko bolj važno nalogo, kakor pa ljubljanska, ker ljubljanska ne meji nikjer na tujerodni živelj in jej preti manje nevarnosti raznarodujočega vpliva drugih naro< dov v sosednih državah. Ta okolnoslj zahteva tudi nujno sedež pokrajinsko oblasti v Mariboru. Če bi bilo dopustno in sploh mogoče celo slovensko ozemlje združiti v eno pokrajino, tedaj bi moral sedež pokrajinsko uprave biti na vsak način Maribor, ne pa Ljubljana. Le tedaj, če se bode v Maribor poslalo čim več domačih uradnikov z njihovimi rodbinami, če se bode na ta na* čin podpiral domači živelj ne samo v v naro- LDU Berlinu, 16. decembra. Danes j gospodarskem, ampak tudi doooldne je prišlo v raznih t rajih v mestu 1 dnem oziru> J® tedai 1)0(18 obmejna po« do novih plenitev. Plenilo se je večinoma K°fn.ka imela dov°15 fe’ da s.e , . . _ . ... c a!ni tujega vpliva. Že od nekdaj so dr- po starinnrnfth. Roparji so bdi večinoma j žave nasproti protidržavnim življem Gmilnda, kjer je zapustil Češkoslovaško mladi ljudje. Opoldne jih je kakih 200 j skušale svojo moč ohraniti in utrditi 1 -r!- da so med tem protidr- ozemlje, nastopno brzojavko:. „Ko za- vdrlo v trgovino z obleko na Golnovi puščam tla Vaše lepe domovine, naj iz- cesti, kjer so povzročili nad 50.000 m-rk razim Vaši ekscelenci moio najsrčnejšo „ , , . „ , .. zahvalo za prisrčni sprejem, ki mi ga je j. . ’ so ocIr^sh veliko obleke, pripravila Češkoslovaška. Ure, katere'sem 'x0 ie Pr>6la na lice mesta varnostna straža, prebil v Vaši lepi deželi, mi bodo ostale si roparji že izginili. V vsem mestu so v prijetnem spominu. Upam, da bo ta jih aretirali samo šest. sestanek veliko pripomogel k vzpostavitvi prijateljskih sosednih odnešsjev med r> . —O— obema republikama in da bo imel kar epoved nogometa v Budimpešti, najlepše posledice. _ LDU Budimpešta, 17. decembra. —o— Budimpeštanska policija je pred kratkim Dr. Beneš pri Schoberju. izdala naredbo, v kateri se pozivljejo LDU Dunaj, 16. dec. Češkoslovaški voditelii nogometnih tekem, naj delujejo ministrski predsednik dr. Beneš in so- zoper divjo in nevarno igro, ker bi proga sta priredila na čast avstrijskemu sicer imeli opraviti s kazenskopravnimi zveznemu kancelarju dr. Schoberju di- določbami. Kljub temu pa je prišlo v ner, koncem katerega sta si oba mini- /e.civ, ..»n *u — .„x strska predsednika prisrčno, napila. Po * .J!hd® velikih nesreč pri no- dineju so se vršili sprejemi. gometmh tekmah, radi česar je budim- / .. s.vtir ’ peštanska policija sploh prepovedala vse nogometne tekme. Dovolila je za enkrat . I?jemno Italije v NerptljL samo tekmo reprezentacijskega moštva LDU Berlin, 16. dec. (Wolffovurad.) Polj9ke in Madžarske, ki se bo pa vršila na ta na cm, žavnim ali P a vsaj manje zanesljivim življem naseljevale svoje zanesljivo u-radništvo in obrtništvo. Tako so postopale nekdanja nemška in avstro- ogrska država, tako postopajo še danes Francozi in Italijani in to priporoča vladarjem tudi MacchiavcTfi. Vin govori torej zato, da postano Maribor sedež čim močnejše pokra j i= ne- To uvide vajo tudi vsi, katerim jasnega pogleda ni pokvarila niti sebičnost, niti strankarska zaslepljenost. V tem ozira opozarjamo le na članek gospoda Prekoršeka v »Novi Dobi« in na stvarno razpravo g. prof. Kušeja v »Slovenskem Narodu«. Menda zato, da smo s Hrvati v vsakem oziru ra-vnopravni, pa moramo tudi mi Slovenci imeti svojega Radiča, ki pozna samo svojo kraljevino Slovenijo, seveda s prestolico v Ljubljani. Če zastopa »Slov. Narod« njegovo stališče in opozarja na pomanjkanje uradništva za več pokrajinskih uprav in na pre* velike stroške in deloma celo na predmetne potrebe, tedaj opozarjam glede TF""*am^m pomianjkknja uradništva predvsem na ito, da bo celo v vladnih krogih v Beogradu vedno povdarja, da itnamo pre-jveč uradništva in da. jo treta število našega uradništva čimprej zmanjšati. »Slav. Narod« jo v zadnjem času sam (prinesel več člankov, v katerih opozarja na nevarnost inteligentnega prole-fiarijata, ker imamo preveč učnega naraščaja, katerega ne bo mogoče v domovini zaposliti* Kavno tako je sam pfelov* Narod« povdarjal, da je v L juhi.lani že sedaj .preveč uradnikov v visokih činih, ( katerih po odpravi Iju-jibljanske vlade ni mogoče več po nji-ihovih plačah in njihovih činih zaposliti. Če se torej za slovensko ozemlje osnujeta dve pokrajini, bode najboljša jpriložnost, da dobijo ti uradniki zopet tevojim plačam in svojim činom pri-iinema mesta. Naprave' svetovnega Iprometa, kakor železnice, pošta, brzo-Ijav, telefon, parobrodar&tvo itak ne spadajo v pokrajinsko upravo. Za po* /trebe krajevnega prometa pa bodo ^najbolje skrbeli organi, ki osebno poznajo krajevne razmere. Saj je ta jpromet bil do seda j odkazan celo skrbi iokrajnih zastopov* Kar so tiče sve* ■tovnega prometa, imata Maribor in Ljubljana, ki sta po številu svojega prebivalstva skoro enako veliki mesti, (podobno stališče- Obe mesti, ležita na 'svetovni gslavni progi Južne železnice od Dunaja do Trsta. Pri Mariboru stolpi ta proga v Jugoslavijo, pri Ljubi jakni jo zapušča. Promet mod A dri jo na Krni strani, Avstrijo, Češkoslovaško in izapadno Madžarsko na drugi strani, libode se tudi za naprej premikal po tej progi brez ozira na to, kje je sedež pokrajinske uprave tega ozemlja v [Jugoslaviji. Glavni promet med Jugo* slavijo in Adrijo pa itak ne bo šol ni-|ti čez Maribor niti čez Ljubljano, ka-Ikor hitro dobimo ob Adriji svoje urejeno pristanišče in potrebno zvezo ž mjim. »Slov. Narod« je izračunal, da potrebujemo, če se osnuje 26 pokrajin, tkar poltretjo milijardo samo za. gra-jidnjo uradnih prostorov. Da so taki računi smešni, je pač jasno. Za večino ■mo vi h pokrajinskih uprav se bodo da* jla porabiti že obstoječa poslopja, v ka-jiterih eo dosedaj bili uradi, ki so upravljali posle, kateri pripadejo za naprej ^pokrajinski upravi. Mogoče, da bo pokrajinska oblast na svojem sedežu potrebovala, 100 sob za uradne prostore. Vsaj v Mariboru ne bo prav nobeno težave, najti te prostore. Od leta ISfiS. jdo leta 1010. so v Mariboru vsi poli-jtični in finančni uradi bili n a stan je* ee? SleHemi • dan > ji še danes, kakor je stala takrat. Nedavno pa je »Slov. Narod« sam doka zoval, da imajo politična oblastva se daj mnogo manje posla, kakor so ga imela prej. če je torej poprej za te tirade zadostovala omenjena zasebna hiša, bode tembolj tudi sedaj. Treba je torej samo to hišo vzeti v najem Na ta način pa se izprazni novo uradno poslopje v Mariboru, kjer so sedaj nastanjeni politični in finančni uradi* To poslopje ima več okusno in moderno opremljenih sob, kakor jih je za sedež pokrajinske oblasti potreba. Tudi zunanjost poslopja zadostuje popolnoma, da primerno reprezentira najvišjo oblast v pokrajini. Saj to poslopje ni veliko manjše od vladne palače v Ljubljani, Sicer pa imamo v Ma* riboni veliko nekdanjo konjeniško vo-jarno, ki je popolnoma, prazna in tačas razpada, ker ni obljudena in ker jo nihče ne popravlja. To poslopje bi se dalo v najkrajšem času popraviti in v njem bi se dalo naseliti veliko in raznovrstnih državnih uradnikov, ali pa tudi nakazati stanovanja uradnikom Sicer pa je redna uprava temelj vsake države in vsekakor bolj in poprej potrebna, kakor vseučilišče in druge visoke šole. Na svetu je mnogo držav, ki izhajajo brez vseučilišč in visokih šol. Misliti pa si ne moremo države brez redne uprave. Če se bode torej v državni blagajni našel potrebni denar, da se v Ljubljani postavi toliko in toliko novih zgradb za razne šole in druge zavode, tedaj ni dvoma, da se bode v isti. blagajni našla tudi še manjša, vsota, ki je potrebna za bolj potrebne uradne prostore za pokrajinsko oblafstvo v Mariboru. Nazadnje pa je dolžnost države, da no podpira stav* bono podjetnost samo v Zagrebu iti v Ljubljani, ampak tudi v drugih mestih. Pred prevratom smo imeli v Mariboru tri policijsko uradnike in 3G stražnikov. Policijska služba takrat pri nas ni bila najslabša. Materinska skrb ljubljanske vlade na,m je naklonila toliko policijskih uradnikov, da je ž njimi napolnila celo dvonadstropno nekdanjo ljudsko šolo in povrh nam je poslala še IGO stražnikov- Če nočemo števila teh uradnikov in stražnikov znižati na predvojno število,'pa je brez vsakega pomisleka lahko znižamo vsaj taksni da se število policijskih uradni* kov skrči na polovico, število stražnikov pa na 60. Na ta način dobimo naj- anovanj na man jo 300 obiteljskih st e razpolaganje, torej gotovo več, kakor jih bode potrebovalo uradništvo pokrajinske oblasti in povrh si država letu bi bil. lahko Sveti večer, ko bi (o ljudje samo hoteli... Velika stvar. Sedaj, ko imaš dva — tri dni oddiha med svojo obitelj, sedaj je čas, da d o-gledaš veliko in resno stvar. Tebe, oče, in tebe, mati, so tiče moj memehto, zakaj ta velika stvar so otroci. »Vem, da se smeješ prizanesljivo, skoraj ironično. — Hočeš, da si. ogledam veliko in resno stvar ,— ali res misliš otroke? — Mar ne skrbim za malčke vse božje leto? Ali je res treba, da tu še kaj ugibam in si tarem glavo, ko mi vendar za dajejo toliko skrbi, da. nimam miru ne po dnevu in ne po noči! L: tvojih besed slišim, da si nikdar nisi. ogledal te velike stvari tako, kakor je zahtevala njena resnost. Nisva se razumela zakaj moje misli so bile v naslednjem. Ploditev, obnavljanje življenja, se mi z*U tako velika funkcija, da je ni funkcije, ki bi bila resnejša in odgovor* nejša. S kakšno lahkomiselnostjo pač ljudje obnavljajo življenje, ne zavedajoč se, da odločujejo o tako veliki stvari. Otrok, novi človek, postavljen na naš svet, v to življenje, je pojav straž* ne skrivnosti. Na tem ne moro ničesar izpremeniti, da je to vsalčdanji pojav, niti srtatistika številk, niti višina porodov In ne možnost nesmotrene ploditve otroka* Dan in. ko In ona luč in drugi pri-rodni pojavi so tudi vsakdanji, a vkljub temu velike stvari, ki presegajo 'človeško misel. Polje, šumečo s tisočimi Klar sovi, je na videz cisto prosta stvar }n vendar se ne domisliš Iconea, 5e izprašuješ, odkod m kako. vznika v njem ^ep^estaao življenje. prihrani plačo čeli uradnikov in stražnikov, in jo lahko porabi za gradnjo uradnega poslopja. Nam ne pride na misel odgovarjati na članke, katere je »Slovenski Narod« objavil pod naslovi: »Štajerc redivi- vus?« in »Vizija in resnica«. Ti članki sami na sebi so najboljši dokaz za to , da je naše stališče pravilno, da je pa nevzdržno stališče »Slovenskega Naroda«. Tudi se ne maram pečati s plebiscitom »Slovenskega Nroda«, ker še nismo tako daleč, da bi o naši usodi, od* ločevali enostransko obdelani naročniki »Slov. Naroda-« Nekaj pa je vendar čudno. V’ Jugoslaviji menda ni mesta, katero bi v razmerju s številom svojega prebival* stva iz državne blagajno v zadnjih treh letih tako bogato zajemalo kakor Ljubljana. A ni bilo niti enega glasa slišati proti tej potratnosti z državnimi sredstvi. Kolikokrat je »Sovenski Narod« zahteval za Ljubljano celo posebno obratno ravnateljstvo za državno železnice, akoprav obsegajo vso državne železnice na slovenskem ozemlju komaj okroglo 500 km lokalnih in sekundarnih prog- Da je tudi za tako obratno ravnateljstvo treba veliko uradnih prosto rov in uradnikov in vsled tega še po seboj veliko denarja, na to se tudi »Si Narod« nikdar ni spomnil. Če se pa se daj, ko bi. naj poleg Ljubljane tud Maribor dobil malo drobtinico, v Ljubljana oglašajo razni preskrbni čuvar ji državnega, zaklada, tedaj je ta skrb brez dvoma precej sumljiva in kaže dovolj jasno, kam pes taco moli- Mova narodnost. Kadarkoli govorim z našimi avto* noviisti, kolikor so namreč pošteni državljani in politično uvidevni ljudje zmeraj dobim vtis: Saj v bistvu niso nasprotniki ujedinjenja, bojo se pa za svoje tradicije; iz navade ali iz neke načelne konzervativnosti ne marajo storiti par korakov dalje. Podobni so staremu provincijalnemu svetniku, k se jo tako navadil v neki gostilni, da kljub slabi hrani, vodenemu vinu in višjim cenam ne mara zapustiti svOjo gostilne in se preseliti v drugo boljšo, modernejšo -gostilno. Ta svetnik bolj ceni svoj obligatni prostor za mizo in kos ceste, ki ga.ivMi skozi okno, kakor pa boljšo hrano in naravnejše viiio v novih prostorih. Podobno jo z našimi rodoljubi, katerih dobršen del se je za-dnje_ dve leti po prevratu zopet vrnil (vsaj po svojem mišljenju) za stari slovenski, samoslovenski zapeček. Tu se Verujem, da življenje človeštva hiti k nokomu cilju. Ta cilj je neznan, toda po njegovi poti smemo sklepati, da je življenje usmerjeno k cilju. Usmerja ;?a neki nerazumljivi subjekt, ki si prizadeva. realizovati svoj ideal, vresničiti svoj cilj. V tej težnji ljudstvo očivkb.o zavzema posebno nalogo; to je zavest in vzvišena vera, da sodelujemo pri v resničen, j u onega velikanskega ideali, vera, da smo potrebni za vresniče-n.jo v tem ni blasfemija marveč velika tolažba in vzpodbuda, ki nas kliče k napredku na poti kulture. Ljudstvo je potrebno za. realizacijo nadumnega ideala; to sklepam po nje* go vem izjemnem položaju v stvarstvu in po neprestanem nastajanju prerokov, pesnikov, filozofov, moralnih' učiteljev, utemeljiteljev verstev, ki kažejo človeštvu njegovo pot naprej. Vsi tl so v stiku z velikim subjektom; njihove duše prejemajo od njega navdihnem je in impulze in jih pretvarjajo'v baklje, plamteče na cestah življenja. Tu ni samo to. kar dokazuje, da je človeštvo potrebno za vresničenje velikega cilja: neprestani razvoj, razvoj k lepšemu, probujenje novih moči in zmožnosti a* človeškem duhu, povrh' toga pa čudno dejstvo, da so bili veliki nravni ideali človeštvu objavljeni že pradavno, pred tiaoSi in tisoči let, kakor da bi bili davni preroki že 'takrat slutili ngiliovo bodočo izpolnitev, in čudna okolnost, da se človeštvo drži še 'danes teli moralnih” idealov, 'dasiiravno jo umsko dosti napredovalo od tiste dobe. ■ v če to res im jaz tfdno verujOm, da je res —. tedaj je treba, da ljudstvo živi še nadalje. Življenje ni potemtakem kj bi ga bore (vsaj v duhu) za poprejšni prostor in za majhen kos svetovnega ob* zorja, ki se vidi s perspektive slovenske narodnosti. Še slabša je v tem oziru na Hrvafekem in deloma v Srbiji* Tam je borba za »individualnost«, za hrvatsvo, za zgodovinske svetinje dobila tako tragični, značaj, da je naperjena že proti državi sami. Hrvatska inteligenca in po’inteligenca, da ne mnenjem nepoučenega ljudstva, no more odpustiti Srbom, ker so vzeli Hrvatom bana in odpravili -vse častitljive cere* inonije, ki se oklepajo historičnega pojma lirvatske narodnosti. liadio spretno izrablja dosedanjo ptavnSko vzgojo hrvatskega kmeta in v borbi ža ali proti nagoclbi vzraslo inteligenco ter se vojskuje za, st a ro čisto hrvatstvo* Vendar pa se tudi Iladič zaveda, da je staro pravaštvo (t. j- naglašanje hrvat-ske narodnosti v smislu hrvatskega državnega prava) že preveč ponošen in za današnjo dobo preohlapen plašč, U to poskuša dati svojemu nacijonalUaiu močan agrarno-soeijalni značaj- Tudi v Srbiji je tradicijonal izeni na gosto posejan. Če uvažimo, da se je tu gojil skozi desetletja srbski nacijonaiizem a velikosrbsko iredento, se ne bomo čudili, ako se tuintam pojavijo hegemoni-stične težnje v plemenskem smislu. To so popolnoma naravne posledice dose* da,nje narodne vzgoje; vpliv mil jo ja, v katerem smo živelj in mišljenja, ki smo ga imeli o narodnosti. Kakor naši stari rodoljubi skrbno pazijo, da se na tem ali onem. mestu ne poja.vi napis v tujem jeziku, kakor gledajo z zavistjo na cirilico, ki. je skazila, »samoslovenski* značaj kolodvorov in kakor se Ljubljana in Maribor pulita,za — novorojeno triletno politično Slovenijo, tako se ti pojavi dogajajo v mnogo večjem obsegu in z večjim povdarkom tam, kjer jo v narodni vzgoji več zgodovinskih tradicij, to je na Hrvatskem in v Srbiji Nacijonaiizem, ki jo zavladal v stoletju širom Evrope, je dete roman*, tike individualističnega (liberalnega.) pojmovanja Kult ure in gospodarstva. Ta nacijonaiizem jo rodil velikansko uspehe, sa j 'je vzbudil k življenju cele narode in' organiziral sile, ki bi sicei' ostale latentne; Ni'dvema, "da ,ie im«! in da ima tudi slabe strani. Vplivi] je predvsem politično ter vzbudil' ni poravnal neštete konflikte. Velik njegov učinek na polju kulture in 'i’i-metnoeti- Pri. nas Slovencih' je prežel ves narodni organizem, odpravil raz* redno razlike, prebredel kronovinskS meje, strni! našo sile za skupni. Odpor proti, ekspanzivn im sosedom in napravil iz nas novo narodnost. Ma viško’ mogli, in smeli prekiniti. Tolstoj ne uči pravilno, ko pravi, da bi ne bila škoda, če bi so človeštvo ne množilo vač in bi izumrlo. Bavno pri Tolstoju je ta. misel nerazumljiva. Treba je marveč, da človeštvo ne izumre in sicer zaradi višjih interesov, zavoljo nepredstavljive, ga ideala. S tega vidika je človeško življenje nekaj čisto drugega kakor je bilo doslej. Vsaka, nova človeška generacija je za korak bližja vresničenju, vsak' otrok je važni člen v neskončni verigi sil, ki delujejo za dosego tega grandijoznegs cilja. Tako morata glodati, oče in mati, nase in na otroka. Če opazujemo življenje raz to višino, se nam prikazuje kot velika naloga, ploditev otroka pa kot izročanje te preodgovorne naloge. Li čutiš toliko moči v sobi? Kakor hitro začneš razmišljevati o velikosti in pomenu ploditve otroka, se zaveš strahu, si li res zmožen in dovolj močmi, d« daš otroku ono, kar zahteva tvoje spoznanje in mišljenje. Ni mogoče, da bi ti bilo pošiljanje otrok v življenje brez* pomembna, stvar; ni mogočo, da bi ne čutil na sebi težkega bremena odgovornosti, množeč ljudstvo z otroci, ki niso sposobni za, življenje, bolehni, brez krvi in zdravega jedra. Vprašan jo rodbine, velike ali malo rodbine, scimoomojovn* nja, vprašanje zdržnos*i in . čistosti, 'vprašanje dela za otroke, se ti pojav' v čisto drugi luči. _ 01) teli božičnih’ dneli si oče in mati .posadita, otroka na 'koleno in skušajta azumeti. pomen velike stvari, vsakdanje stvari: pomen otroka. (Daljo prihodii'!2.V jMSBtiHTl 8.~decembra'ld21^" VT A B O R*;f .Stran 3. štega razvoja pa 30 izbruhnila velika kriza evropskega nacijonalizma, stra-1 žen konflikt političnih in soeijalnih sil 1— svetovna vojna. Ob njenem koncu smo se našli v mejah skupne države Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsaki izmed nas ima na svoj način zgrajeno narodnost, lastno individualnost, pa povrh tega še svoj »mentalitet« itd. Vnela se je borba, katero so hudo razvneli .Strankarski motivi, združeni z zlorabami raznih ljudskih tribunov, borba, ki traja še danes in katera ne bo ugasnila še v dogledni dobi. To je borba med različnimi vrstami tradicijonelne-. ga nacijonalizma, kateri bo vedno stremel po svoji »avtonomiji«, dokler ne 'bo izginil v novi narodnosti, ki bo sin= :teza vseh treh in bo na zunaj in znotraj jasen, organičen izraz našega uje-;dinjenja. K sreči se tudi drugod v Evropi polagoma izpreminja pojem o narodnosti in rušijo dosedanji romantični, hi* storjeni pojmi. Narodnost danes ni to, kar je bila n. pr. pred 50 leti. Zunanja znamenja, ki se jih je posluževala v«aka narodnost kot svojega vidnega &aaka, so izgubila smisel in pomen. !Pojmi o človeški svobodi, ali bolje, avtonomiji posameznika v veliki skupini ljudi, ki se ji pravi narod, držaja, so razvezali posameznika dolžnosti, da mora ljubiti domovino,, ker se je v l3,ji rodil, narod, ker je ž njim v krenem sorodstvu, jezik, ker je tako go-'Vorila njegova mati. Ti pojmi niso več 'v soglasju z današnjim razvojem človeško kulture- Doba, ko je bilo naj5 3ačja narodno geslo »Svoji k svojim*, ^ minula. Danes se izgrajuje nova narodnost, nehistorična narodnost — narodnost z veliko vodilno idejo. . Teorijo te nove narodnosti je podal, f'a omenjam slovansko misleca, češki filozof di\ E- Radi v svojem spisu ?Rasna teorija in narod«. Radi pravi, da noben veliki narod (pod izrazom ve-bki ni razumeti števila) ne živi iz svo-‘jo preteklosti, iz tega, kar mu je dala narava ali zgodovina. »Ideja vodi na* Tod, seveda premišljena in obrazložena, teoretično razvita ideja, ki je vredna, in sposobna, da postano cilj vse-;Ka naroda. Ta ideja velja kot program, njegova načela kot pravila ali zakoni ; v programu, ki formulira pravilno idejo, je izražen pravi zmisel življenja vsakega zavednega naroda«, !’ Francoski narod je že v srednjem i^eku razvil idejo viteštva, idejo usmiljenja do ubogih in slabih, o zaščiti ^ensk, gojenju plemenitosti in fine družabnosti. Iz te ideje se je razvil i-doal pravičnosti in enakopravnosti, i* deal prave svobode. Francija je daja-Jia drugim narodom uspehe te "ideje; ■Radi v oj Rehar: !VSoj odgovor. (Dalje). Tu pa prihajam do najvažnejše (očke ®r,ojega odgovora g. dr. Škapinu. G. doktor pravi, da ni videl napak igralcev, ker je imel preveč posla z globoko idejo psiliologičnega dela! S tem mi je ilasno priznal, kar sem sumil o njem že jod prve njegove kritike, ki sem jo či rtal, da namreč na odru ne gleda tudi *sre, ampak samo delo. On pride v gledališče, se zamisli v delo, katero se fr odstavlja, in uživa v psihologiji, ide-3i, a egoriji, ali ttendensi dramatične« ga oela kakor vsak intelektualen gledalec, manjka pa mu ona vsestranost, ,Katera je predpogoj kritika in brez kamere nobeden, se tako intelektualen in Hiaobrazen gledalec — ni kritik. Ta ^s&stranost, ki je 'predpogoj gledali-sega kritika, Pa obstoja v tem, da se (Vso ob enem: vživi v dejo samo, vidi vse igralce skupaj vsakega posameznega zase, vidi vsako njegovo kretnjo, *n sliši vsak njegov jrlas, besedo, sta->ek in ves govor. To je ravno umetnost kritika. Brez te umetnosti človek ®>ač lahko oceni delo samo kot tako, ne jinore pa oceniti njegovega predvajala. Tak človek lx> hvalil predstavo ^Strička Vanje« ter videl v njej popolnost tudi na vsakem diletantskem odru Jla. deželi. S tem, da je g. dr. Škapin iPriiznal, da je gledal samo delo in se Vživel le v psihologijo, si je sam vzel rarvioo sodbe o uprizoritvi in radi te-a ni čudno, da je vse igralce vprek ^hvalil, čeprav jih vsled ip,ogIobljenja dajala ,rjim je svoja stremljenja po so-cijalni pravičnosti in svoj čut za lepoto družabnega življenja. Francoska revolucija, ki ni nič drugega, kakor veli* ki poskus francoskega naroda, da vstvari, realizira hotenje svoje rase, je prinesla vsej Evropi kulturo in so-cijalno svobodo. Ideja francoskega r.a-roda je humanost, človekoljubje. Podobno idejo je razvila anglosaška rasa v gentlementstvu. Rusija je iskala vse do revolucije idejno, etično podlago svojega obstoja; danes jo njena tragedija izraz samožrtvovanja 7a človeštvo, za njegove ideale in zmote. »Kolikor izobrašenejši je narod, toliko zevednejši in bolj človeški je njeg. program; čim bolj je zaostal, tem bolj se zapira vase in zanaša v narodni instinkt, v ljubezni do domovine, v preteklost«. Narod, katerega ne vodi ide' ja, je gola etnografska snov, kup peska. Tak narod ni stalen in se ne l.o vzdržal v novih fazah socijalnega in kulturnega razvoja. Narod se mora zavedati svojega etičnega poslanstva, mora odpreti vsa obzorja človečanstva in se borit.i za naj višji izraz vsega človeštva. Človeški rod je podoben onim bratom v pravi uci, ki so šli iskati čudodelno rožo. Vsi so iskali in pri \em storili nešteto dobrot samemu sebi in dragim, a rožo je našel samo eden iz* med njih. Narodnost je tedaj dobila nov pomen in novo vsebino. Narodnost ni več lena fraza, rodoljubna pesem, prvaška zdravica, narodni urad. Narodnost je del človeštva in razvoj narodnosti je pot človeštva k nekemu daljnemu ide-aln. To daje tudi jugoslov n n oljen ali zrnu nov, lepši, širji program. Naš narod čakajo velike naloge. Njegov geografski noložaj mu daje važno nemštvo v bodoči zgodovini Evrope. Mi smo že sli šali besede o posredovan in naše na rodnosti med zn.nadom in vzhodom Obstoj oosameznih plemen in narodnih delov bo izgubil po.mpn, kakor hitro se dvi.cme narodna kultura. Zato pa ima država dolžnost, da veže' vse dele v eno celoto, ki bo lahko vstvarila sin tezo jugoslovanstva. Razvoj v smeri dosedanjih »narodnosti« bi po nepotre* bnem preložil, ta nujni proces, katerega, je začela 7 | žari in pod protektoratom Italijanov, naj sedaj pihajo sam?. * Šopronjslro ljudsko glasovanje. It Šopronja poročajo, da se bo glasovanje vršilo tudi v četrtek. Glasovanje je bild ob 14. uri končano. Glasovalo se je tudi že v vasi Brennberg, blizu mesta. V petek se je glasovalo še v 9 okoliških vaseh. Glasovi se bodo sešteli Politične vesti. * Seje poljedelskega sveta. Poljedelski, svet ima stalne soje ter sodijo, da bo končal svoje posle v določenem roku. Sej se je udeleževal tudi minister za kmetijstvo Pucelj. Na današnji, . , , , , , dopoldanski seji je poročal Prochazks danes, ..v soboio 111 bo najorze se danes o kmetijskih kreditih. Za tem so bili razf^fn >zi.d Snovanja, izvoljeni odbori za agrarno reformo, „ ov svicarski z\ezmpredsedm.c. ki imajo povodom referata predložiti rvfnf sknpscina jo izvo da zveznega tudi zadevne resolucije. svetnika Haba za svicarskega zvezne * “ “* ,*«**■ ?Xd“amteScShr«?a " rlainsscueni. O sestanku med Massry-li : kem in Hainischem, ki se je vršil te dni v Lani (gradu češkoslovaškega pre-z'd?rt;>), je izjavil ministrski predsednik dr. Beneš, da ima glavno nalogo: za- Drzen beg amerifcanskega zločinca. — kljueiti pogajania o gospodarskih vpra- Dirka za poročeiici. — Denar kot re* klama. — Goreč plinov vrelec. Šanjih, skleniti definitivno Irgovinsko po godbo, urediti r«na prometna vprašanja, odstraniti izvozne in uvozne tarife itd. Rešila so se naddje nekatera politična vorašan:a, zlasti habsburško vprašanje. Predsednik Masaryk je izjavil, da je sedaj njegova edina živi jenska naloga po- Ameriška policija — če tudi je precej številna in močna — je preslaba nap ram drznim in večkrat vratolomnim napadom včasih le enega samega bandita. Za te vrste ljudi nima beseda . T - , »policija« nobene moči, kar dokazujejo m riti Cthe in Nemce ter ustvariti deželi I dnevno novi napadi. Tako je minule rden notranji mir. Naš sestanek zasleduje dnj zloglasni in znani ameriški bandit iste cilje kakor washmgtonska konferenco. Tom Slanghter — ki je v Little Roku . r? ? ,voi . naj konča. Dr. Hainisch pa čakal na smrtno kazen — na u ep oj as* je dejal, da Avstrija v bodoče nebo več | njen način prišel do samokresa ter ž posegala v zmanjo politiko. Avstrija želi v miru in prijateljstvu živeti s Češkoslovaško in se na nj:> naslanjati * Avstrijska polomija. Plebiscit v Supronju je končan. Vkljub vsem pro testom s strani Avstrije so antantni za njim premagal svoje čuvaje. Nato jim je odvzel puške ter zaprl ključarja z družino vred A' svojo lastno celico. Odvzel mu je ključe ter odprl vse celico, da je bila tudi drugim jetnikom odprta pot v svobodo A samo šest, eden be- v delo samo ni imel časa kritično opazovati. Jaz sem gledal predstavo drugače; videl sem poleg dela na odru tudi igralce in ravno radi tega ostajam pri prvotni trditvi, da vprizoritev ni bila dobra, najmanj pa, da »jo bila ena najboljših umetnin, kar smo jih videli v Mariboru.« Trditi, da je bila »enako harmonično zaokrožena, kakor n. pr. »Satan v ženski« ali »Smrtni ples«, je naravnost greh. storjen proti gledališki umetnosti. Da bi bil »vsak igralec predstavljal ulogo po svoje«, nisem trdil, trdil pa som, da zahtevamo celo od dobrega igralca, da sam ustvari značaj osebe', katero predstavlja, seveda po zamisli pisatelja, za kar pa mora režiser pri samoniklem igralcu le skrbeti, pri slabem in pri začetniku pa mu mora značaj pomagati vstvariti, nikdar pa ne popolnoma sam ustvariti, ker je v tem slučaju le mrtva marijo neta in ne živ igralec. Ravno v tem pa je g- Skrbinšek že velikokrat grešil. Edina moja. napaka, katero pri= znam glede moje kritike o »Stričku Vanji« je bila ta, da nisem svojih trditev obširneje utemeljil, to pa vsled tega, ker sem mislil v prihodnjih dneh takoj za kritiko napisati obširnejši programatični članek o vseh’ tam iznesenih vprašanjih, česar pa vsled nastalih zaprek nisem mogel. Deloma pa me je tudi preveč disgustirala preve« lika razlika med Skrbinškovipt pro-grannoTtt, torej med teorijo M fcfcfo dru gačmo prakso. Pozneje sem čakal na dokazilen in z argumenti podkrepljen odgovor gospodov, kt so ito obljubljali, stopniki izvršili glasovanje, ki pomeni I lokožec in pet zamorcev so je odzvalo za Avstrijo bi mažo. Rezultat sicer še njegovemu pozivu. Da je bila drznost ni znan v celoti, a po vesteh, ki jih jelšo večja, je vzel najboljši avtomobil, okjavilo o teni plebiscitu du iajsko in I druge pa je pokvaril, da ga ne bi mo- graško cssipisje, lahko sodimo, da je gli zasledovati, ter ž njim pobegnil. Avstrija takrat hudo polomila. V Sopronju je rešila komaj psr tisoč glasov. 10. ok-i t- v, - . . - tobra 1920' se je tedaj ponovil v vsem *f10 .zmesn^vo 3® napravil te svojem obsegu, samo da je tokrat ob- TV L<’ndo;ra avtomob!!, ki je narav-, futiia Avstrija to, kar smo občutili na }^ Pf Koroškem Jugosloveni. Avstrijci so bili L.v'; • ^ S1 silno slabo informirani o položaju vSo- ,'r ‘ T\nn?nr> pronju in okolici ter si trdno uoali, da SP"“ bo z 11U'ga njihova. Biji so tako' piepri- \7rZfu Zc 1avtomob,lom 7f ap,i1: čani o moči in učinku nemškega nacijo- Uo^d^^^n^V1^ i m°' olunili: nalizma, da so pustili v neroar propa-h: avtomobilu znorel, gando na plebiscitnem ozemlju, na ^edsta,vaT^.kfi0 ta način pripomogli k uspehu temeljitih ~ T * ' C 1 madžarskih priprav. Seveda so Madžeri i v ’1? ’a, ° ne e"°> ne. d™- posegli tudi po krivičnih sredstvih, česar ^^XaT.^lobllu1Pj‘ 3e,vozl1. raz-ia:',e jim Dunaj ne sme št:ti v zlo, ker je sam £ t-f ^ podpiral podobno prah s 3 na Koroškem. - 1 p prcu! n;|efr(>'vo zenitev- Tako se nq c,.r„, y »1 |sc je od enega ženitvenega urada do ie„ da « T<* » ki so se nedavno dobrikali Italijanom, ijegovega sina 111 bilo nikjer nič | znano. Radi kršitve cestnih predpisov na. kar sem pa čakal žal — zaman. — I je dovolj Marinetti, ki vselej pred na-Kljnb temii pa storim to danes. _ stopom njegove »nove glasbe« hvali ta . Skrbinšek je stopil pred premi- »korak naprej« v umetnosti, mora pa jero »btricka ^ atije«.na oder ter pre- kljub temu potem navadno bežati z cital svoj programatični govor »Naša »orkestrom« vred. Sicer pa pravi g pot«. S tem jo storil veliko napako, Skrbinšek v svojem programu sam, da tva,l i 1a njegov govor je takega zna- gre: »iz resnice resnici nasproti« — ca.ja, da se pae lahko, predloži tiskan, torej resnici in ne laži, a tak program ne more se pa govoriti. Ta Skrbinškov je laž. Kakor sem že omenil, je ves ta program js pesem v prozi, krasno do- program pravzaprav pesem v prozi in neoa. polna lopih stavkov in zvonkih ne program praktika, ampak pesnika besed, p igra besed, toda njeno jedro “ ni tako sladko, Kakor je lušči na, ker je e preveč fraz in teorije, ki se da v praksi izvesti le deloma, na mariborskem odru ob danih razmerah pa mor da komaj v enem samem procentu celote. Povedal sem že poprej, da je g. Skrbinšek sijajen teoretik, in žal, pre »Za to bi smel igralec ko stopi vstvar-jajoč na oder, ga izpolniti z gluhim molkom, ali pa pretrgati njega tišino s krvavordečim krikom...« Ali ni to lepa pesem? Toda igralec ne bo mogel nikoli izpolniti odra z gluhim molkom ali pa s krvavordečim krikom, kakor tudi človek ne bo postopal nikoli vec teoretik .in premalo praktik, ki pri eteričen stvor brez telesa. »Igralec bi udejstvovanju teh svojih' teorij in idej vstvarjal umetniško tudi če ne bi upo-nima vselej sreče in doseže le preveč« rahljal naravno govorico in kretnje«, krat nekaj drugega, kakor pa je hotel, pravi dalje, jaz pa mislim, da bi v tem Jaz. ga. spoštujem in cenim visoko, že slučaju igralec ne vstvaril več umet* radi njegove dobre volje, ne morem pa niško, ampak izumetničeno, kor umet- mu odpustiti slabe navade, da prerad nost je resnica, resnica pa je lahko le hvali samega sebe in si dela sam re- naravna, nadnaravne in nenaravne k lamo ter pri tem preveč podcenjuje resnice ni- Priznava pa »da služi igra* drusre. To diši preveč po dadaizmu. | lec danes Sofokleju, jutri Shake ' __ - ^ - I -v.w*.4w,|M, Jiitll aiar ee tiče njegovega programa reu in Moliereu, drugič zopet Ibsenu moram o|rn^,r'*1^^ l ^—1_—• • * dajanje prog se itega progr ati. Občinstvi 'azliko med on > im med onim, >a napravi hvj rugih, je zelo bolje je poka.zait i progi am z delom, ka-1 zastorom, še veliko bolj, kaltor pa vpli-; sNaža pot«.moram omeniti uvodoma, Strindbergu, Cankarju in drugim.« da je poda.janje programa nevarna Ravno radi tega pa. se mora po teh ka ■ama potem ne tei-im služi, tudi ravnati. In ravno tV o je prevarano, tiči. jedro onega njegovega nanačnegi • , ]\ar se. mu naziranja, na katerem je zgrajena tu je obetalo m med on,im, kar je prejelo, di vsa njegova, kritika Rusov ki ji in m°d mučno in odbijalno - -- - 1 ‘‘ ncen. ^Inogo uplivala, izgovorjena pred oderskim Tram z delom, ka- zastArmn v u j An*** a [ju. tiiora stvar, ce^ se .tega programa potem ne terim služi, tudi ravnati. In ravno tu more. držati. Občinstvo, jo prevarano, tiči jedro onega njegovega naoaene^a ko vidi _mzlnko med onim, kar se mu | naziranja, na katerem je zgrajena tu- kor pa z besedami. Primera za to nam 11 va na papirju, (Dalje prih.) .... 'i . *-1 • * ■v'J -' *>• '•f'..' * ! I#1 '•;• ' rti ’• v « T rs -t ^[Stiboti-18. tJecetiibra 192$ je moral na policijo. Tam je našel sotr pina — očeta sinove neveste, ki je iz istega vzroka čakal na sodbo. Tudi on je zasledoval svojo hčer, da prepreči njeno možitev, Sin in hčerka sta med tem odjadrala v neko malo vas v oko* lici, kjer sta se na tihem poročila. Če sta se razjarjena očeta na policiji potolažila in spoprijaznila, pa zgodovina »e piše. Trgovci in drugi podjetniki so poslužujejo najrazličnejših sredstev za I,reklamo. Nek švicarski pivovarnar je jprišel na idejo, da porabi za svojo reklamo — denar; seveda ne mogoče švi* jcarske franke, ki imajo danes pravljično vrednost, temveč ničvredno avstrijske krono. Avstrijske dvekronske bankovce je dal nalepiti mesto etikete na steklenice. Nekdo drugi pa je dal natiskati na avstrijske bankovce sledeče besedilo: Halo! Kam gremo danes? Na veselico v. !« in delil te bankovce po ulicah 'kot reklamne leta-ke, — * Eden najnevarnejših elementov je ogenj. Strašna je njegova moč in težko ga je obvladati, če izbruhne v večjem obsegu. Še nevarnejši pa je, če se ne da pogasiti niti z vodo, kakor na-iprimer, če se vname plin. Strahote takega požara so občutili nedavno Ame* Tiča,ni. V Kaliforniji se nahaja ogromen plinov vrelec, ki daje več n>illjo-mov kubičnih metrov plina. Vsled neprevidnosti je ta vrelec ujel ogenj in gorel z velikanskim plamenom. Voda seveda ni mogla ničesar pomagati in 'dozdevalo se je, da bo to ostal večni požar. Toda Američani so si tudi tukaj znali pomagati. Pogumni delavci v 'oblekah' iz azbesta so na,peli preko žre* la železno vrv. Na vrv so obesili neko posodo, ovito z azbestom, tako, da je visela ravno nad odprtino; ki je bruhala ogenj. Na njo so pritrdili zavoj dinamita, istotako trdno povitecra z azbestom ter se na to umaknili. S polnočjo elektrike so na to dinamit užga-ili; grozen pok — in ogenj je ugasnil. Zračni pritisk, ki je nastal vsled eksplozije, je »upihnil« to nenavadno luč. Ljudska knjižnica Narodni dom, l. nadsftr. posluje ob nedeljah od V210.-—:I/211, nrp in ob Četrtkih od Vs19.—Va^O. ure G§ie!l£e3CSG2!tj§3 tč§£c|j Dneraa kronika. — Klerikalni list za batinaštvo. Klerikalni list »Murska Straža« prinaša v ;fcvoji 50. številki uvodnik, v katerem 'nasvetuje, da se naj uvede v naši dr-Jžavi — batinaštvo. Duhoviti predlagatelj našteva 10 grehov, radi katerih jo itreba »javno sredi trga našteti dva-|deset i pet«. Pri nekaterih grehih (§ >5.) predlaga kazen — na podplate. Zelo 'umesten je predlog, da se jih našteje |2Union«. — Ustanovitev perzijskega konzulata v Beogradu. Na izrecno željo perzijskega šaha, ki je bil velik prijatelj pokojnega kralja Osvoboditelja in je sklenil prijateljstvo tudi s kraljem Aleksandrom, se je ustanovil v Beogradu perzijski konzulat, katerega bo vodil ugledni beograjski trgovec Mi-hajlo Gjurič. Trgovina s Perzijo se razvija tako živahno, da so jo že čutila de* janska potreba perzijskega konzulata v naši državi. — Tihotapci pred graško poroto 0-proščeni. Kakor smo že javili so jo vr= šila v Gradcu dvadnevna porotna razprava proti tihotapcem iz avstrijskih obmejnih vasi, ki so umorili jugoslov. finančnega paznika Voršiča, ko je izvrševal svojo službo na državni meji ob Muri. Zagovorniki so napravili iz to tihota,psko-morilske zadeve — politično afero (hoteč najbrže pobiti trditev naših' Nemcev, da Avstrijci niso več šovinisti). To Hujskanje proti 'Jugoslaviji jo bilo tako kričeče, da je moral poseči vmes senatni predsednik, kateremu so potem predbacivali, da se zavzema za Jugoslavijo. Navsezadnje so bili obtoženci (10 mož) oproščeni, kor so porotniki soglasno zanikali krivdo. Tako tendenciozno se sodi v mn <4-n T'__• Mariborske vesti. Maribor, 17. decembra 1921. m Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru. Današnja proslava kraljevega rojstnega dne je izgledala jako klaverno. Proslavile so rojstni dan šole s šolskimi mašami, v stolnici se je vršila pontifikajlna maša, katere se je udeležilo nekatero državno ura-dništvo, državni uradi so dopoldan počivali, toda tudi ti ne vsi. Sodnija je praznile čisto prezrla, istotako Južna železnica in nešteto drugih obratov. Zasebni obrati so delali, trgovino so bile odprte, zastav je bilo prav malo. Posebno bi opozorili, gg. hišne posestni* ko, ki znajo ob vsaki priliki trkati na državno blagohotnost, državno praznike pa ignorirajo in ne čutijo potrebe izvesiti zastave. Krive pa so temu tudi nejasne odredbe gledo praznovanja državnih praznikov. Zakaj se ne izda točna permanentna navodila? mResuItat splošne zbirke »Olepševalnega drnStva« za mesto Maribor znaša 15.627 K. Odbornica ga. Rezika Švarcova je nabrala 13.794 K v restavracijah in kavarnah po plačilnih ria* takarjih, oziroma po intervenciji odbornikov se je nabralo 1.833 K. Zbirka je upravičena, ker je bil odbor vsled pritiska javnosti in časopisja prisiljen ugoditi najrazličnejšim željam meščanstva, članov, kakor tudi še mnogo-brojnejših nečlanov društva. Zbirka je imela namen doseči kritje letošnjih visokih izdatkov, ki bodo znašali kon* cem leta nad 300.000 K in poleg tega pridobiti še nekaj rezerve, ki naj bi o-mogočila, da bi. društvo tehnično izpopolnilo svojo vrtnarijo in bi tako ne bilo več odvisno od takih in enakih'pri občinstvu nepriljubljenih, za odbor pa poniževalnih zbirk. Vsakdo naj vpo-števa, da brez denarja ne more biti zadovoljivega delovanja. Kdor ima čut lepote si gotovo želi primerno olepšano mesto in njegovo okolico; ta bo drage volje odprl roke in srce za društvo, kojega član bi moral biti vsak meščan brez izjeme. Imena darovalcev in zneski se bodo objavili v tak. čašo* pisju. Vsem darovalcem pa se zahvaljuje odbor najprsrčnejše za njegovo naklonjenost in požrtvovalnost. m Jugoslovenškosčeškoslovaška Liga v Mariboru. Ljubljanska centrala J.Č.L. je sklenila tudi v Mariboru ustanoviti poverjeništvo Lige, katero je prevzel začasno dr. Avg. Reismnn-Društvo poživlja vse zavedne mariborske Jugoslovene, ki vedo ceniti važnost naših stikov s Oelii v narodnem in državnem interesu, da pristopijo k društvu kot člani. Prijave s članarino, mesečno 1 din., ki pa. se naj plača radi lažjega poslovanja celotno ali vsaj polletno, sprejema poverjenik dr. Reisman v pisarni dr. Škapina ali ob uradnih’ urah v »Ljudski knjižnici«. m »Jugoslovenska Matica« priporoča slovenskim gospodinjam v mestu in na deželi lep in praktični koledar, ki stane za članice 20 K, za nečlanice pa 30 K. Poleg navadne koledarske vsebine ima ta koledar mnogo aktualnih člankov, ki bodo našim materam in gospodinjam dobro služili. Naj omenim le nekatere: Dr. Rado Kušej »Žena kot soproga in mati«, Stebi Alojzija: O zaščiti materinstva, in dojenčkov Minka Govekarjeva: Poklic gospodinje, Marica Bartol: Materam itd. Koledarček se lahko naroča pri Jugosl. Matici v Mariboru, Sodna ulica ali pa pri pokrajinskem odboru Jug- Matice v Ljubljani. /;• Gradcu in na ta način se vzgojujo av* etrijsko obmejno ljudstvo: za dobre. «0-sedine odinošaje! . y ‘ •' — Poneverba pri JnZnJ železnici na Dunaju. Pri Južni železnici na Dunaju so prišli na sled štirim uradnikom, ki so/ s ponarjenimi račuai „ponevo*iii ^ pr^ko.gO^aiHgonov kron- ‘ 'V !: m Za Jugoslovansko Matico so da* rovali: G. Vaijak, telefonski prispevki K 138; Tvrdka D. Roglič, darilo ob obletnici »Raopalla« K 400; Pivovarna J. Tscheligi, 100 K; Andrej Mayer družba z. o z. 100 K; Tvrdka Martina -10 K; Tvrdka Preis 120 K; Tvrdka Ježek 800 K; Gospa Serec 100 K; Jakob Kuljiš 100 K; Ivan Koražija 120 K; Tvrdka Du r-java '440 K; Tvrdka Ernest Zelenka 100 K; Tvrdka »Hitrozid« 400 K; Tvrdka Drava ’400 K; Tvrdka Vesnaverl-Ri-banč 800 K; »Iiugosl. Union^banlca pod. Maribor 500 K; Jadranska Banka, podr. Maribor 500 K; Centralna banka, podr. Mairibor 500 K; Anglo-avstr. banka, podr. Maribor 500 K;Ljubljanska kreditna banka, podr. Maiiljor 500; Pometite zivdovc 1 £C0 K; Vesnaver J. 80 K; Kocjančič SO K; Božič 40 K; Besednjak, trgovec 100 K; Lavoslav Štros 20 K; Vidovič Fran, 60 K; d)’. Franjo Rosina 200 K; dr. Josip Smodlaka 100 K; dr. J uro Jan 40 K; dr. Juvan. 40 K; dr. Franjo Li-pold 100 K; dr. Fero Miiller 40 Iv; Cenilna komisija za dohodnino za cenilni okraj Maribor K 216.40; Slemeušek ob priliki poroko K 340; Anton Lozej 40 K. Vsem darovalcem naj iskrenejša hvala! m Društvo hišnih’ posestnikov nam poroča: O sestanku, ki se je vršil 14. t. m.^ v dvorani restavracije »Maribor« objavimo prihodnje dni natančno poročilo. Člani se nadalje opozarjajo, da si naroče ob pravem času naš strokovni list »Moj Dom« za L, 1922. Naročila se sprejemajo v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica št. 8, kjer se dobi list na ogled. m Za veliko dobrodelno tombolo v prid ubožne dece, ki se bo vršila v nedeljo dne 8. januarja v veliki Gotzovi dvorani, jo prejel odbor državne zaščite dece in mladine lepa darila, kakor tudi prispevke v denarju. Glavni dobitek bo voz črnega premoga 2000 kg, dar tvrdke Uher v Slovenski ulici. Gospo* dinja, ki bo zadela to srečko, bo v sedanjem hudem mrazu gotovo vesela tako primernega dobitka. Tudi ostali dobitki, ki jih navedemo v kratkem, bo* do prav čedni in primerni sedanji hudi draginji, kajti nanašali so bodo v glavnem na domače in šolske potrebščine. Srečke se bodo prodajale od pon-deljka naprej po trafikah potom požrtvovalnih dam in potom dece v domačih krogih. Naj jih nihče ne odklanja ampak vsak rad žrtvuje par dinarjev v prid najubožnejšega naraščaja mestnega perbivalstva. m Več sto novih knjig jo zopet prejela »Ljudska knjižnica« iz vezave in sicer slovenske, hrvatske 'in češke; knjižnica je nakupila tudi celo zalogo mladinskih knjig, tako da lahko sedaj prav vsakomur nudi primemo čtivo. Občinstvo naj torej ne zamudi ugodne prilike za plemenito zabavo in samo-, izobrazbo! m Požarna bramba v Studencih! Ker se me pismeno in ustmeno povprašuje o požarni hrambi v naši občini, izjavljam, da mi ni o tem ničesar-zna-*" 110. Tudi glede prireditve plesa pri »Beli zastavi« ne morem podati nikak.1 tozadevna pojasnila, kljub temu, da sem odbornik v dotičnem odseku, ker se pred mano od strani prirediteljev skriva vse v tajinstveno meglo. Joško Vokač, obč. odb. m Opozarjamo na. Silvestrov ve* čer, ki ga priredi v Narodnem domu železničarsko pevsko društvo »Drava«. Kdor se torej hoče na Silvestrov večer prav dobro zabavati, naj poseti to prireditev. m Podržavljanje mariborskega gledališča. Glasom poročila iz Beograda, so vesti o vkinjenju našega gledališča neresnične. Prosvetno ministrstvo je vneslo v definitivni budget za l. 1922. za mariborsko gledališče letno subvencijo 1,200.000 K ter nastavi iz lastnih sredstev tudi še upravnika, blagajnika in dramaturga. Gledališče pride v državno upravo s 1. januarjem 1,922. S tem dnem bo imenovan tudi državni upravnik. Celjsko gledališče dobi 100.000 K subvencije. m Odpust radi tatvine. Iz delavnice Južne železnice je odpuščen zagrizen Nemec in bivši predsednik studenške »Bauernrunde« Andrej Hofer, ker jo kradel v delavnici baker ter ga prodajal v mestu. m Božično plesno akademijo priredi 26. t. m. plesni zavod Pečnik. Pri akademiji sodelujejo tudi subreta gdč. Me-zgečeva, operni basist g. Rurnpel, vijo-liuski virtuoz g. Ja,u Kubieek, mali plesalki Zlatica in Božiea Makač, mala Kiki Druzovič in g. in gdč. Pečnik. m Opozarjamo na oglas tvrdke Baloh in Rosina na Grajskem trgu o raz* stavi lepih in primernih božičnih’ daril. m Glasbena Matica v Mariboru vabi vse pevke na sestanek v pondcljek dne 19. t. m. popoldan ob pol 18. uri- m »Ljudski knjižnici« jo zopet daroval lepo knjige primarij dr. Mirko Černič. Živeli posnemovalci! Prosimo prod vsem tudi posameznih' številk »Slo vaua«, »Ljubljanskega Zvona« in.?Dora Maribor,' 1.^. * dectnibra'T92 lTf »M: J*,! ?• > * K UTA'^:;t5n^r •\ \ .«* , i *.*, *yw *w vv*w*» s* - Sfftn ^ Ki)MlKtiW ’in Sveta«, Ker ima Knjižnica oHrog 20 nepopolnih letnikov teli revij. Vodstvo /bi manjkajoče številke-tudi primerno plačalo. ■ i'. ■- ■ ■' m Oglašajte v božični številki. Božična številka našega lista izide na 12 straneh ter bo tiskana v večji nakladi, kakor običajno, zato opozarjamo naše trgovce in obrtnike, kakor tudi druge podjetnike, ki žele uspešno reklamo, da se poslužijo te številke ter še pravoča* ■iiio pošljejo naročila naši upravi. m Velika kavarna. Danes zvečer fcon-ccrt prvovrstne salonske godbe profesorja Kubičeka. 1253 ni Kavarna Centra!. Danes koncert salonskega orkestra Pcrc-Comelli, začetek ob 8. uri. . ■ ,,v.n . .j 1751 ■■■v ! Darujte za sklad Sokolskega doma - - v Hočahl - - Prekmurje. Pre Jrekinurska železnica. :ekmurju je vzbudilo precej \ za- čudenja in nejevolje vest, da se namerava ukiniti načrt o železniški 'tvezi iMurska Sobota—Ljutomer—Ormož in Ograditi progo Sobota—Dolnja Lenda ;va. Proga M. Sobota—Ormož jo že pro= 'jektirana in trasi rana. Potrošilo se’je .precej denarja za trasiranje in vzdrževanje stalno komisije, ki je vodila pripravljena dela. Ljudje so bili. čvrsto Uverjoni, cia se bo prihodnjo spomlad že začelo gradili. Kdor pozna lokalne trasmere, ve, kako ugodno bi to vplivalo na razpoloženje našili Prekmurcev, ki so kljub svoji bogati zemlji od-lezani od sveta in zapostavljeni v Vsakem oziru. Kar čez noč sc je situ3 acija izprctfienila. Že trasirann. proga tse opusti in ravnokar prihaja nova komisija, ki bo izpeljala trasiranje proge proti Dolnji Lendavi. Ali ne izgle-da to »premikanje« železnic nekoliko otročje? Ne samo, da se na ta način !PO--nepotrebnem troti denar, ampak se Krade državi in oblastem tudi ugled, 'avtoriteta. Resni narodni ekonomi, odgovorni politični, cinitelji no delajo (takšnih poskusov. To jo treba pribiti Ibrez ozira na levo in desno. Naša policija v Prekmurju ni ravno naj.o rad priobčeval vse dopise s Ptuja. Sprejemal bo tudi ob- jav^-Z&elia &>rireditov, sesfoukav itd. Uvedli bomo še bolj urejeno na drobno razprodajo »Tabora« v 'Ptujskih’ trafikah, tako da ga bo lab Ko vsak' dan ku-niMudLoal,;newdi«w,*st »• t Odlikovanje. 'Jutri v nedeljo bo g. okrajni glavar dr. Pirkmajer izročil na slovesen način red Sv Save V. vrste g. dr. Franu Vajdi, ravnatelju tukajšnje državne realne gimnazije. . Predavanje o Primorju s skioptič* nimi slikami priredi danes v soboto v proslavo kraljevega rojstnega dne tukajšnja podružnica »Jugoslovenske Matice«. Predava g. glavni tajnik Mahkota. . Ptujska podružnica državne posredovalnice za delo, ki je poslovala doslej v Strnišču, se je vsled opustitve taborišča preselila v Ptuj, Spodnja dravska ulica št. G- . Kabaretni večer g. Foviicla v Kavarni »Evropa« sinoči zvečer je prav lepo vspel; kavarna je bila natlačeno polna. TT.pamo, da nam kavarna priredi ?e več takih večerov. . Najdeno. V taborišču v Strnišču so so našle dragocene nove zimske moške rokavice. Lastnik naj se zglasi pri piedstojništvu taboriške uprave. . Obrtna razstava Naši obrtniki pripravljajo za prihodnje loto obrtno razstavo ter so imeli zadnjo nedeljo tudi že prvi tozadevni sestanek, na katerem so izvolili poseben pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za vse potrebno- Ljubljana prireja velesemnje, Maribor veli* ko obrtne razstave, za to tudi sicer mali Ptuj ne sme zaostati- Treba je seznaniti naše občinstvo, osobito pa še okoli-čansko prebivalstvo z izdelki pridnih in veščih obrtniških rok, da bo vedelo, kaj vse lahko dobi doma v svojem Ptuju, ne da bi bilo navezano na oddaljenejša mesta. Čas, kdaj se bo razstava vršila, se bo določil in objavil posmeje. Ta .razstava pa bo obenem tudi predpriprava za veliko obrtno razsta* vo mariborske oblasti, ki se bo vršila letos v Mariboru. Nerodno gledališče. Repertoar: Sobota 17.: „Oče“. Ab. A. Nedelja 18.: Oh 15. uri „Favn“. ljudska predstava ob polovičnih cenah. — 0!) pol 20. uri ^Poljska kri“. Izven ab. Torek 20.: .Poljska kri“. Ab. B. Četrtek 22.: ,.Vzgojitelj Lanovcc". Ab. C. Nedelja 25.: Ob 15. uri „Poljska kri“. Izven ab. — Ob pol £0. uri „0če“, delavska predstava ob polovičnih cenah. Pondeljek 20.: »Svet*. 4zven ab. Torek 27.: ,Poljska kri“, Ab. A. Četrtek 29.: „Za narodov blagor11. Ab, B. Petek 30.: „Oče“. Ab. C. Kultura In umetnost x Cankarjeva proslava- Splošna del-kult. zveza »Svobode«, podružnica Maribor priredi v nedeljo, dno 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani Cankarjevo proslavo. Predavala bodeta prof. Ivan Favai in posl. II. Golouh. Tretja točka bodo recitacije iz Cankarjevih del. Recitirala bodeta gg. Bratina in Skrbinšek. Ceno prostorom so določene od 2—5 din, stojišče 1 din-, za dijake 50 para. Čisti dobiček je namenjen, za Cankarjov spomenik v Lju* bljani. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovinah Zlata Brišnik in Hofer. x Cankarjev zbornik. Spominu Iv-Cankarja posvetil »Ljubljanski Zvon«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Str. 180. Cena 38 Din., vez. 81 Din. po pošti 2 Din. več. K tretji obletnici Cankarjeve smrti jo izšel ta spominski zbornik, ki bo d^bro došel vsem, ki se zanim&jo za umetnika in človeka Csn* karja. Temu namenu služijo priobčni članki o Cankarju in številna njegova do sedaj še neuatisnjena dela in pisma. Zbirko otvarja prof. dr. Prijatelj z obširno analizo Cankarjeve umetnosti »Domovina, glej umetnik«. Prof. dr. išerko analizira Cankarjevega »Polikarpa«, dr. I?.. Nole prinaša zanimivo gradivo o delovanju Ketteja, tega najmočnejšega inicijatorja in voditelja »Zadruža-nov«, N. Bartulovič analizira v hrvaško pisanem članku »Cankarjeva subjektivnost« etične podlago Cankarjevega, dela, B. Vybiral pa podaja češko pisan obširen pregled 'čeških prevodov iz Cankarja in člankov o Caoitarju in njegovih del tli1, pečina prispevkov tvorijo Cankarjeva dosloj še nenaitisnjena dela: satira na Mahni« ča i? ,rokopisn^a zvezka ljubljanskih' - i prve pesmi,, pisma lAšliercu, pisma prijateljem o njegoviji dramah, albumski verzi, gradivo za »Erotiko«, predava-* nja o slovenski literaturi, akti njegov vega političnega procesa zaradi preda-« vanja o »Slovencih in Jugoslovanstvu« itd. Ta bogata vsebina in njej primer-*1 no res okusna zunanja oprema stavita'! »Cankarjev zbornik« v prvo vrsto na->! šib letošnjih daril za Božič. Prepriča«1 ni smo, da. bodo segli po njem ne le številni Cankarjevi ljubitelji, ampak tudi! oni, ki jim je Cankar še vedno nekako* tuj. O knjigi bomo še izpregovorilij Naroča se Cankarjev zbornik pri Tis-« kovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica nasproti Glavne pošte- i Zahtevajte // dsakt go« stihu Borza 17. decembra, Curih, devize: Berlin 2.60, Newyork 5.45 London 21.46, Pariz 40.T5, Milan 2S.32, Praga 6.15* Budimpešta 0.72, Zagreb 1.95, Var Sava 016/ Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.10., Zagreb, devize: Berlin 13.ri—141'—. Bukarešta 214, Blilan izplačilo 1197—1205, ček 1190 —1200, London 1090—1098, iNe\vyork ček 260 — 263, Paril! 2090—2125, Praga 320—5553, Švica 5200—5300, Dunaj 4—4.15, Budimpešta 33—40 . valute: dolarji 259—201, avstrijske krono -1— 4.50, rublji 25—27. češke krone 523, funti 1050 Iranki 2050, drahme 940, napolconi 9S0—985, marke 140—145 ieji 210, lire 1195—1200. Podpirajte Jug. Matico! mi 1J. T. Trb.: Pršča o tri brata. 13io jedan čovok pa imao tri sina. On imao lepu klicu i imanje, te su sinovi njegovi provodili vesele dane p e5 vaj uri, svirajuči, igrajuči- Brača belin dobre naravi i lepo se paziše i ;nilo-vaše. Kad im otae umre, oni onako mladi, loko umni i neiskusni r e koše: »Oetavimo našu kno i pogjimo po svetu, da vidimo, kako jo na druge strane.« . Sto rokoše, to učiuiše. Očinsku k tiču ostaviše zanavek i uputiše se u svet , kuu ih je put vodio. Dogjošo do raskrsnice, gde se put deli na tri Strane, a na raskrsnioi beše jed no drvo. Brača se tu rastanu i svaki pogje svojim putem, ali da bi mogli saznati jedan za drugega, zabodošo u drvo svoje noževe: čiji mož hude krvav i slabo usagjen, to*je znak, da jo on u nevolji. I jedan odo na jugoistok, dru-di ode na jugozapad, a treči na severo-zapad. Posle duga putovanja prvi na* gje lepo stanlšte i tu so ustavi, te načini lepu kuču, življaše veselo i u sjaju, — j zaboravi na braču svoja. I drugi nag je divno stauište i tu.se zaustavi, te načini lepu sjajnu kuču, — i zaboravi na bra^u svoju. I treči nagjo lepo staništo i tu se nastani i htedo da načini lepu kuču, ali kad pogje u pianinu, da nasečp gragju, udari nanj nc-ka strašna nemim: ozgo po hrptu crna kao ufiljen, ozdo po trbuhu žuta kako narand|a, i savlada ga, ali ga. ne ubi niti ga pro-ždrije, več ga saveza i naslagjivaše sa i spi j atijem krvi njegove i otkida-njem mesa od tela njegova- A on ieia-še u neznani i sanjaše o brači svojoj. A beše još jedna neman: sa jednim' okom na glavi, bez jed ne noge, po trbuhu zelena kao j jed, po hrptu orvena kao krv, a kad raširi krila, ispod krila se bejasa- Njoj mmiriša ljudska krv i meso i ustremi so na drugoga brata. Kuču mu razruši i sit zemljom sravni, ali njega ne ubi niti ga proždrjje, "več ga saveza i i »pij« še mu krvi otkidašo mu meso sa živa tela njegova. A on ležaše u neznani i sanjaše o brači svo* joj i lepoj prosi osli svojoj. rA’ beše i treča neman, posesti'im a onili dvoju. Strašna beše pogledati: na glavi joj kao kruna od dva r-oga, pa 5z-leda kao mesec kad se meni, a ispod ;iTOe^rj,ya.?,ikao*im- JicaaskL. Istran^ J V’ mfluur, V8i- aceemnra i99, csrr~ jlavom maEne, griva po rvazduEtt zvi-šdL A i.ibeso sva tzelena teuo zelena trapa- NjejKaimiri-Ha ljudska Kr v i meso i teatrecmi se . svom snagom na pTVOga biaita. I savlada ga i. lcuou mu razori, iK,ga.-me ubi, niti ga proždtaide, nego ga eaiveza i ipijaše mn krv njegovu i »tik&daee 'komad po komad mesa njegova. A on ležaše u neznani i sanja-še » bradi svojoj i lepoj prostosti svojo;]. Dugo i predrago ležalni tako svetro* jica grčeči se i savijajuči se od straš-noga bola, — ali ne umreše. Kad zele-tia aždaja — ona s rogovima i grivom, — krvožedna i halapljiva, dnboko oš= itre aube svoje u meso njegovo zarija, on se od eilnoga bola iz bunila premi i začu glasa vile oblakinje: »De pova-di nože iz potaje i udri je posred srca šiva!« On zaprognu sav ostatak snage svoje, maši se noža i udari ažtlaju. — !A.ždaja. se zbuni i odstupi, a on potrga ved istmhle lanče i skoči, na noge la-gane- Aždaja pobeže i on osta Slobodan. Sad so seti brače svoje i pogje k onome drvetu rastanka njihova. Ivad ali tamo noži brače njegove oba u krv ogrezla i samo što Lspala nisu, a nož njegov stoji čvrsto i uspavno i na njemu se krv posušila. I on naumi. da se braci svojoj na ne vol ji nadje. Kad je malo snagu povratio, on pofcraži naj-pr leitnik 1921 od poEnihi trgatev v splošnem boljši, nego letnik 1917 in letnik 1920 ostane nekako v sredini med obe« ma glede kvalitete, a tudi ne bomo za* ostali za njim, če letnika 1917 v gotovih slučatjih ,morda celo.ne nadkrilju-je. ■ ■ ; • ..-••> W Pripomoček' za praTMn®«4jemiraasni-$ ©fcrtikov so statistični podatki -o vTT»*j mmskilf opajravanjab' Vofi za dobo oif prvega po&etka pa do zaključka vegetacije, odnosno do končane bolj pozne 'rtfatvs* tedaj a&ossjn. jneoecgjv Cmareč* ofičtober); Kajti trta": vživa’ do’ marca svoj zimski počitek in se nam zopet pripravlja koncem oktobra. Od vremenskih vplivov so najvažnejši: temperatura, padavine in solnce. Naslednja razpredelnica nudi pregled vremenskih opazovanj v letih 1917—1921, vsakoletno skozi S mesecev (marec oktober) na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Opozarja se na povprečne me* sečne temperature, na skupne množine padavin in skupno število soJnčnilf ul v osmih mesecih vsakega leta; posobej se pa še opoaarja na podatke za mesec oktober, ki je v splošnem glavni čaS za vinsko trgatev v naših klimatičaili razmerah. Sicer morajo delovati in so’ delovati o pravem času in pravd meri toplota., padavine in solnce, ako naj t« učinek najboljši. Vse to prepušča® študiju cen j. bralca na podlagi vremenskega pregleda f Merec \ Povprečna temperatura °C5 Padavino v mm Solnce je sijalo ur 1917|l91S 1919 1920|l921 1917 191S 1919 1920 1921 1917|l918|l919|l920|l921 Marec 2-7 5-3 64 7-9 66 80 37 66 33 2 102 131 126 171 236 April 7-5 11-8 7-6 12-0 8-3 86 65 156 97 177 126 153 84 126 105 Maj 15-4 14-S 115 16-6 15-9 41 121 63 109 73 230 207 195 171 210 Junij 19-3 15-2 17-0 16-0 16 4 13 105 88 197 114 304 189 226 47 95 Julij 19*5 18-6 16-6 19-9 20-S 141 105 226 85 61 252 202 193 187 206 Avgust 19*8 16 8 18-6 17-2 19-8 93 220 128 12* 72 314 204 169 122 253 September 10.4 15-8 16-5 161 14-8 42 128 107 65 14 221 186 235 118 228 Oktober 12 4 96 8-1 72 11-4 178 141 111 41 62 84 96 78 126 192 , 14-1 11-9 12-7 141 14-2 674 925 945 754 575 1633 1347 1306 1068 f 1525. . i Mescfino Skupno | Letniki 1917, 1920 in 1921 zaslužijo, j kapljica, ki je sposobna trajno utemeljit da se jih vživa z nekakim posebnim j najboljši glas našim kvalitetnim vinskin spoštovanjem, predvsem pametno in j pridelkom širom pametno uživajočeg* zmerno; kdor jih žere, sploh ni vreden velikih nepopisnih vžitkov, ki jih imamo od prvovrstnih sortnih vin. To je božja sveta, ki naj bi se z njimi čimprej seznanil s pomočjo primernih organizacij tel prevdarne, smotrene, trg. in izvor, politike Partija Stev. 22. Mojsterski turnir Haag 29. oktobra 1921. Odklonjeni damski gambit. Beli: Maroczy L Sg 1—f 3 2. d 2—d 4 3. e 2—e 3 4. c 2—c 4 5. a 2—a 3 6. d 4Xc 5 7. b 2—b 4 •S. LcT-b 2 9. Sb i-r-d 2 10. 0 1-e 2 11. 0-0 12. c 4Xd 5 13. Dd 1—b 1 * (Na d-liniji stoji dama slabo; razun tega se hoče preprečiti e 5—e 4.) Lc .8—g 4 14. Le 2—d 3 ' h 7-h 6! (Crni ne krije kmeta s Sf 6, ker hoče konja porabiti na damskem krilu.) 15. h 2—h 3 Lg 4Xf 3 16. Sd 2Xf 3 Sd 5—b 6 17. Ld 3—e 4 Sb 6—a 4 18. Ta 1—a 2 (Hofe omogočiti La L) a 7—a Crni: Aljehin d 7—d 5 Sg 8—f 6 c 7—c 5 c 7—e 6 Sb 8—c 6 Lf 8Xc 5 Lc 5—d 6 0-0 Dd 8—e 7 Tf 8—d 8 e 6—e 5! Sf 6Xd 5 19. 20. 21; 22. b 4—b 5 Lb 2—a 1 Tf 1—d 1 Sf 3—d 2 5! 7 8 6 Sc 6--a Sa 7—c Sc 8—b Ta 8—c 8 22. La; 23. LXb 7, 2 (V poštev pride DXb 7; 24. TXa 3 Dd 5; 25. Ta Tac 8, toda Aljehinovo nadaljevanje je menda Še boljše.) 23. Le 4—c 2 Ld 6Xa 3!!! (Izvrstna, daleko preračunana poteza!) 24. Lc 2Xa 4 Sb 6Xa 4 25. Db 1—b 3 Tc 8—c 11 26. Db 3Xa 4 De 7—b 4! (To je pointa! Beli bi bil najboljše igral: 26. TXc 1. Sledilo bi: LXc 1; 27. Sc 4 Sc 5; 28. Dc 2 Sd 3 in Črni stoji nekoliko bolje.) 27. Ta 2Xa 3 28. Ta 3Xa 4 29. Sd 2—f 1 30. La lXe 5 31. Ta 4Xa 5 32. Kg 1—h 2 33. Le 5—d 4 Beli se uda. — Na Db 4Xa 4 Tc lXd 1+ Td 1—b 1 Td 8—d 1 Td lXf 14-Tf lXf 2 b 7—b 6 34. LXb 6 sledi Tb 2; 35. Ld 1 Tg 2+; 36. Kh 1 Ta 2 in keočoa igra je za belega zgubljena., Ako pa 34. Ta 6, sledi TXb 5; 35. od Al£bH»* v na i težjem modernem pozicijskem slogu izvrstno izpeljana. (Opombe po »Deutsche Schfchzei-tnng* Simultanska produkcija v Celju. »Nova Doba* poroča: V soboto 10. m' je igral g. sodnik Kramer iz Maribora simultansko z ednajstimi igralci in je v dobrih treh urah dobil deset partij; 1« eno proti dr. Brunčku je zgubil — vsei kakor sijajen uspeh, posebno ker se j? g. Kramer prvokrat poskusil v simultan' ski igri. Dozdeva se nam, da je na naj' boljši poti, da postane »šahovski mojster‘: Match Celje-Maribor. V nedelja 11. t. m. se je vršil v Celju match me PREVEL: REHAR, Izide prihodnji teden v Mariborski tiskarni, ffl mm e®*==®2=a Maribor, "18/ ^jk' A.*.—- l IH >iwi iaifl so* leri bo iaffl -re- tommmmmmm—:—-■——p -■m.m-., .............. ■i gon, po jako nizki ca- o ni prodaja §1 Svan Štancer t Studenci, Prankopanova al. 12. j tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak iari&or, Šolska d. 5 Pavel Nedog -►cisti KIHttlSTINll zmožna slovenščine, nemščine in Če mogoče tudi hrvaščine, stenografije in strojepisja, se takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravo »Tabora* pod »zanesljiva11. 2018 2-2 Temni dnevi, slabo vreme in dež ne uplivajo na fotografiranje kakor pri drugih fotografih, ker slikam pri moderno urejeni električni razsvetljavi. Fotografije za potne liste izdelujem v 1 uri, Fotograf Vlašič, 1817 6—5 Gosposka ulica 23. 1989 10—2 barva oblake in blago vsake vrste v najkrajšem času. MARIBOR Gosposka ulica štev. 33. KLOBUKE in SLAMNIKE :: vseh vrst, od priprostih do naj- n :: finejših, nudi vedno v zalogi :: Marib :r klobučar IVAN KVAS Meljska 74,2 Prevzema tudi v popravilo stare tar jih preoblikuje po najnovejši modi. ntmoommomm 106580090008 . koje se može u pogledu kakvoče mitje-catf sa svakim inostranim uljem. Dobiva se u svakoj bel joj trgovini. 2022 3-1 Glavno zastopstvo za Hrvatsku i Slavonijo kod Trgovackog promctrtog d;on. društva u Zagrebu, Nica 43 j Leseno pohištvo {Zatožno pohištvo ; Tapeto. 'pohištvo j Pisarn, pohištvo Posteljna oprava j Preproge i Zavese Blago zapohištvo Posteljno perje izvanreflaa ničke ceno f zalogi pohištva HFreis Jos. Martinc Maribor «a» Galanterijska veletrgovin« i sita a tm M. Fottich-Frankheim Maribor, Stolna ulica štev. 2 se priporoma cenjenim damam za izviševanje vseh vlasničarskih in v to strokm! spadajočih del. Lastna zaloga parfumerij in jasnih mrežic v vseh barvah in velikostih. — Manicura. — Poprava zaponif in vlasnic, ~ - jsgr............................."P« ............■•^•atRliiiiiiMMaiMII|£~ lainiiiiiiiipr J u 1709 10-8 " 1 ""i >'■»>"' M ■■■■■■■ Jf| ■ V : L10. L • ■ _ S Tovarna kemidniii m rado. barv ter tekov ■ ■ M « « m Centrala: Ljubljana. ■ ■ i Brzojav: Alerak! Ljubljana v • JltanrBmr | Gosposka uiloa St SO Pirehtaora bKa Skladišče: Novlsad. Telefon 64. ■ ■ a P Emajfni iški. Pravi firnsž. - Barva za; pode. Ei ■ m • m • ■ « ■ P <• • « r * Svobod®« ogtstfl Ceniki brezplačno! I •umu Priznano najboljša, in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, sulie in oljnate, mavec fGips), mastenec (Feder- j ; wei8), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, : : pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v ■ ■ _ ............ to stroko spadajoči predmeti. 1337 ••••»••»<• ^ | j „MERAKL“-Sak za pode. „MERAKi.“-l!n©5ei!m ak za ; : : ' pode. „MERAKL“-emajlm' lak. „!ViERAKL“.foriino!ne. \ : ............ Ceniki še začasno ne razpošiljajo! Jj« » ■ ■ ■ i« ■ • ■ • . jg-j , m m m . , m 4 m m m „ . . m m m m B Jm m m 9 m p „ „ „ . , „ m m m # m 9 # m 9 ^ 9 m J«R«aa»®R® pilil j| folefoa St«v. 076. Ul Špedicija vseh vrst, Uarinsttn agentura in ca« rlnst* reklamacije. vsakovrstnos:« ^sj blaga. Mednarodni prerorl. Selitve • paten-timaiiul pohištvenimi rozovl na veo atranl. fipodleljsko dostavno po^Jotjo Jnžaa železnice. »BALKAN IS^SBBiMPIWB^lSIBgEI588aM!BaaEiaBI«gVBaBM»MaiMWi«MMM»i IlilllioilUIMlhtljiilHi.lilllllMIllIMMIIItllJ Brrojarnl naslov« Spedbalkan, Predprodaja vozovnic *a vs« proge južne in državne železnice. SkUdUče spojeno s tirom južne n ' železnice, Aleksandrova cesta štev, 70. | = ciolniwi1» kadilne mizice, pisalne mize, fotelji in stoli, kakor tudi vse vrste lesenega ta-K petarskega in medenin. pohištva, k*'! Velika Izbire! svetilke in sbke, bronaste figure, lesene kasete, luslri, kristalni kozarci, umetni porcelan, lesene Skatljice, rezbarije v les in marmornato lutke. Velika Izbira ! Zmerne eene I 1 w m w m hozicrta in novoletna darila! Maribor, Gosposka ulica 20. Proet ogled. Svoboden nakup. Maribor, Gosposka ulica 20. K laneno, svileno in volneno blago, kakor tudi perilo in ugotovljene > obleke za gospode, dame in otro-i ke, kupite najceneje pri tvrdki ea debelo — na drobno IVAN KORAZIJA IVlsiirilboir Aleksandrova cesta 23, PNarilior, Aleksandrova cesta št, 13, Maribor, Gosposka ul. 28 I I Mariior, Atoksandimc. ff. I ' * naiMii—ipiiaiiii iieiiiMlIiin •Lastnik, in .izdajatelj;, Konzorcij »tabor V stiska: Mariborska ^tiskarna da