■"tSJS?"1 Uto LXII. Štev. 130 V UobUonl, v toreK 11. lunllo 19Z9. Ceno Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebe]. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za Inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se oe Tračala — Ntie telefonske števllke so: 3122, 3121, 3124, 3125 In 3124. Demarša Male antante v Budimpešti Danes opoldne je naš poslanik v Budimpešti izročil madžarskemu zu-nanjemu ministru protestno noto naše vlade - Komunike ceskoslova- škega dopisnega urada — Beograd, 11. junija. Danes opoldne je v Budimpešti naš poslanik Luković posetil oficijelno madžarskega zunanjega ministra Valka ter mu izročil protestno noto naše države zaradi zadnjega govora predsednika madžarske vlade grofa Bethlena, ki je v njem izragal svoja revizijonistična naziranja — Praga, 11. junija. K demarši Male antante v Budimpešti zaradi iredentistične propagande, naperjene predvsem proti državam Male antante, objavlja češkoslovaški dopisni urad se naslednjc: Na nedavne svečanosti v Budimpešti povodom odkritja spomenika neznanemu junaku je bil povabljen tuđi ves diplomatski zbor, ki je dobil z merodajne strani formalno zagotovilo, da se na proslavi ne bo govorilo ali storilo ničesar, kar bi moglo vzbujati kako nerazpoloženje proti katerikoli državi. Kljub temu pa je prišlo na proslavi do iredentičnih manifestacij, pri katerih so sodelovali ćelo oficijelni predstavnik! in ki so bile direktno naperjene proti državam Male antante. Čim je Češkoslovaška dobila o tem točne informacije, je preko svojega za-stopnika obvestila madžarsko vlado, da v bodoče českoslovaški diplomatici zastopniki pod takimi okoliščinami ne bodo več sodelovali pri nobeni državni manifestaciji ali prireditvi. O tem svojem koraku je češkoslovaška vlada obvestila tuđi vse ostale države Male antante, ki so na to podvzele v Budimpešti slične korake ter izdale svojim diplomatskim zastopnikom enaka navodila. Tajnost trupla brez glave in nog Ob Moravi so našli človesko glavo in noge, bržkone dele skrivnostnega trupla, ki so ga izsledili na niškem kolodvoru Beograd, 11. juniia. Kakor ztiano, je bilo nedavno odposlano iz Beograda po železnici človesko truplo brez glave in nog. Vsebino pošiljatve so odkrili sele v Nišu, ker je postala sumljiva. Poizve-dovanje po identiteti trupla kakor tuđi za morilcem in pomagači, je ostala do-slej brezuspešno. Vse približne domne-ve so se izkazale kot netočne. Snoči pa je došla iz Kraljeva senzacijonalna vest. da so kmetje iz vaši Podorašja na zapadnem bregu Morave našli na pesku človesko glavo in par nog. Najdeni deli neznanoga človeškega trupla so vsled večtedenskega ležanja v vodi hudo raz-padli. O nenavadni najdbi je bila takoj obveščena beograjska policija, ker se sodi, da so to deli telesa neznane ose-be, ki so jo pred tedni našli razmesar-jeno v tovorni pošiljki na niski postaji. Senzacijonalno najdbo so še tekom večera odposlali v Beograd, kamor je pri-spela danes zjutraj. Razstava dalmatinskih ženskih ročnih del R9£dala na njegova vprašanja naslednje informacije: — Od kdaj se bm>ite z izdelovanjem vezenin? — Dvajset let! 2e kot dekle sem se ži* vo interesirala za naše diamače vezeninstvo. Iz našega rodu poteka znameniti srbski književnik Mafavul), ki se je prr>sla\il zla* sti s svojim romanom »Bakonja fra Brne*. — Koliko deklet in žen zaposlujete? — Ofc»n 450. . _ * — Koliko časa ste potrebovati, da ste jih naučili delati po vaših vzorcih? Kolikor mi je znano* so v Dalmaciji navajeni izde* lovati vezenine po lastnih koncepcijah: — Tri do štiri leta. Nimate pojma, ko» liko sem se mučila, preden sem jih uspo* sobila, da so zmožne izdelovati vezenine precizno in točno, kakor zahteva današnja doba. Koliko dela je bilo že z navadnim miznim prtom, pri kateretn jim služi v po* moč na tisoče žic! Ce pomislite, da znajo šteti samo do deset, boste lahko presodili moje skoro Sisifovo delo. Hvala bogu, da sem svoje delavke zdaj že toliko nau-čila, da se ne ustrašim nobenega tuđi najfinej* šega dela. — Kako daleč šega krajevno vaše ude}* stvovanje? Informiran sem, da izdeluje vsak kraj krajevno tipične vezenine. — 4 km. Dnevno prihajajo k meni de* lavke peš in po dobljenih navodilih se na« potijo peš zopet nazaj. Moj delokrog ob* šega tri srezka poglavarstva. / — Kako vam ugaja Ljubljana? — Zelo, vsa sem navdušena zanjo. Vaš planinski svet se mi zdi po svoji krasoti nenadkriljiv. Ljudje, ki jih srečujetn, so vi« soko kulturni. Ko pridem domov, bom z velikim veseljem pripovedovala znancem in prijateljem o svojih vtiših po Sloveniji. Dr Marinković je zopet prevzel posle svojega resora — Beograd. 11. juniia. Zunanii ^minister dr. Vo-ia Marinković je prevzel vodstvo resornih poslov v zunanjem minist'rstvu. Mi-nister dr. Marinković je bil snoči sprejet od kralja v avdijenci. Snoči se ie na Top-čiderju vršila tudj daljša konferenci med predsednikom vlade generalom Zivkovi-ćem, zunaniim ministrom dr. Marinkovićem in Tninistrom pravde dr. Srskićem. Likvidacija agrarnih odnošajev — Beograd. 11. junija. V miiiL-trstvu za kmetijstvo je izdolan nacrt za'.nsi.i o likvidaciji vseh agrarnih odnošajev v državi. Likvidacija se bo izvršila po po^rajinah ter bo trajala 10 let Imenovanje itaiijanskeoa poslanika pri Vatikanu Rim, 11. junija. I talijanska vlada je imanovala za svojega poslanika pri Vatikanu grofa Gesare Maria de Vecchia di Val Cismon, državnegra ministra in senatorja kraljevine Italije. Kakor znano, je bil de Vecchia eden iztned kva-drumvirov, ki so poveljevali fašistične-mu pohodu na Rim ter je spadal vedno med najbolj zaupne Mussolinijeve so-delavce. VeČkrat se je v svojem delo-vanju tuđi težko kompromitirah Ceprav se je njegovo imenovanje pričakovalo, je vendar zbudilo gotovo začudenje, ker se je predvsem mislilo, da bo za poslanika pri Vatikami imenovan bivši pro-svetni minister m senator Fedele. Citta di Vaticano, 11. junija. Za pa-peževega nuncija pri italijanski vladi je imenovan msgr. Borgoncini Duca. Italijani ne marajo bolnikov — Budimpešta, 11. iun.Id »RezgeU po-roča, da bodo iz italija-nskih kopališč iz-snani vsi bolni gosrie. T-i odredba i© bila v nedeljo sporo'čena vjem konališkim gostom, ki so se morah podvreći zdravinške-mu pregledu. Oni koja!i?ki s^^tif, ki se bili spoznani za botn?, moralo zapustiti Italijo v 24 urah. Ministar narodnesa zdravia pravi v svoji tozadevni u-redbi. da Italija noče biti bolniška postelja za ves svet. Grčija zahteva povišanje svojega reparacijskega deleža — Atene, 11. junija. Grška vlada je pooblastila svojega poslanika v Pari-z)u Politisa, k^ se mudi na zasedanju Društva narodov v Madri'dtu, naj takoj po svojem povratku v Pari'Z pricne z reparacljsiko komisijo pogajanoa, da bt desegel večji delež Grčije pri nemških reparaciiah. GrSka vlada namerava namreč pdačati z-aveznikom vse svoje vojne dalgpove iz nemskih reparacij. Poleg tega si Grčija prizadeva. da bi se njeni doligovi Franciji vzeli y You'njgo»v nacrt. Konoio naj bi Politis zahteva! od Nemčije čiimprejšđiiie izsplačilo onih vsot, ki so določene po dosedanjih raz-sodlbah nemšlko-ffrskega razsodišča. Egiptski nogometaši — Beograd, 11. junija. Egiptsk: nogometaši, ki so morali svoićas odpovedati gesto-vanje v Beogradu, prispo v četrtek. Za tekmo z ekzotičmmi nogoiiie;aši vlada med beograjskimi sportniki veliko zanitianle. Avtomobilisti pozor! Avtomobilski klub nam sporoča: Gla« som obvestila sreskega poglavarstva v Ra* dovljici z dne 10. t. m. je most čez Savo v Soteski na oblastni cesti Bled*Bohmj iz ozirov javne varnosti do nadaljnega zaprt za vsak promet. Cim prejme klufe natanč* nejše informacije o trajanju te omejitve, bo to potom časopis ja sporočeno p. n. član« Amerika noće konkordata z Vatikanom Spomenice ameriških katoličanov nišo rodile zaželjenega uspeha. — Zedinjene države tuđi ne bodo imenovale pri Vatikanu svojega poslanika London, 11. junija. Po vesteh iz VVa-shingtona je a me ris ka vlada proučila spomenice, ki jih je prejela v zadnjih dneh od gotov ih katoliških kromov in v katerih se zahteva, naj Zedinjene države sMenejo konkordat z \ atikanom. Američki službeni krogi so se postavili na stališče, da nima Amerika nobenega v/roka izpremenitl svojega zadržanii napram \ ati^anu sedaj, ko ie postal \ a-tikan neodvisna država. 7 O7irom na to Amerika ne bo Imenovala pri Vatikanu svojega poslanika niti. svoieca konzula, ker so njeni interesi, ki Jo veiejk* z Vatikanom minimalni. Mednarodna konferenca o izpraznitvi Porenia Briandov predlog glede sklicanja konference na katero bo povabljena tuđi naša država - Izpraznitev naj bi se izvršila meseca septembra — Pariz, 11. junija. Posebni dopisnik »Chicago Tribune« poroća iz Madrida, da je franeoski zunanji minister Briand prosil nemškcga zu-nanjega ministra dr. Stresemanna za prhatni sestanek povodom zase-danja Društva narodov. Na tem se^tanku bi se Briand rad pora/goto« ril z dr. Stresemannom glede sklicanja mednarodne konference, ki bi se naj bavila z vPrašanjem izpraznitve Porenja. Konferenca naj bi se vršila v Londonu ter bi imela predvsen namen. da se vse *avezniške države v sporazumu z Nemčijo dogovore glede izpraznitve. Briand za-stopa mnenje, da je treba tozadevno poćakati predvsem na to, da imenuje nova angleška vlada svojega pooblašćenega zastopnika, ki se bo lahko obvezno pogajal o tem vprašanju. Na to konferenco bi se pova-bile Poleg Francije, Nemčije, Anglije, Belgije in Japonske še Poljska, Jugoslavija, Madžarska, Češkoslovaška, Rumunija in Avstrija, ker se vprasanje Porenja tiče zlasti tuđi vseh nasledstvenih držav. Na konfe renco bo povabljena tuđi Amerika. Konferenca naj hi se vršila juJija ali avgusta, tako da bi se moglo z izpraznitvijo priče ti najka$neje 1. septembra. Trockij mora ostati v Turčiji London, 11. juniia. Po vesteh iz Cari-graad je turska vlada sklenila oodaikšati dovoljenje Trockemu za bivanje do 31. decembra 1930. Trocki se je odloČiU da ostane v Turčiji, ker mu nobena\evropska država ni hotela dati azila. Tuđi njegovo upanje, da mu Macdonald doveli bivanje v An^liji. se je izjalovilo. — London, 11. junija. Prošnja Trockega za nastanitev v Angliji je bila izročena no-tranjermi mirastrstvu. Domneva se, da bo Trockemu dovol'ieno bivanje v Angliji, če se pcKKTže vsem cebičajnim predpisom in odreče vsaki politični propagandi. Iz policijske kronike Ljubljana, 11. junija. V noči od 8. na 9. t. m. je bilo vlomlje-no v šupo Leopolda ZupanČiča na Vilhar-jevi cesti. V isti noči je bilo viomljeno tuđi v šupo, ki se nahaja v jami za kopanje gra-moza. Antonu Rohnetu, delavcu, je bilo ukradeno iz veže Okroinega urada za zavarova-nje delavcev crno pleskano kolo »Orkan', vredno 1750 Din. Trgovcu in posestniku Alojzu Jeran?icut etanujočem na Karlovški cesti št. 8, je bila ukradena iz zaklenjene župe na llovici 10 metrov dolga lestva, vredna 250 Din. Josipu MiheliČu, kleparskemu mojstru, etanujofem v Samotni ulici 8, sta bila ukradena iz zaklenjenega zajčješra vrta dva zajca. Martina Pintariča, oficijala dri. pravdni-štva, je na Celovški cesti podrl na tla velik pes bernardinske pasme, tako da je zadobil občutne poskodbe. Ko se je Ivana Kmetič, poseetnikova Wi iz Trzina, peljala včeraj dopoldne s kolegom po Dunajski cesti v smeri proti Glavni po&ti, je erecala pred hišo št. 12 delavca L. z eno-vprežnim praznim tovornim vozom. Kmeti-Čeva je po neprevidnosti ali nesreći padla pod konja, ki je zdirjal preko nje naprej. Kmetičevi je pri tem slo kolo od voza fez desno roko v zapestju in cez stopala desne noge, radi česar ee je bila tako po&kodovala, da ni mogla hoditi. Prepeljali ?o jo z rešil-nim vozom v bolnico. Vincenc D., stanujoč v Tacnu st. 3T>, je hotel prehiteti v Dalmatinovi ulici s tro-ciklom, na l^aterem je peljal vre?o sladkorja, izvošSka Ivana Ceearja. stanujočega na Sv. Petra cesti 47. Po naključju mu je krmilo zdrsnilo iz rok, tako da je zapeljal 6 tro-cikloin naravnost pod Cesarjevo kočijo. Pri karambolu k ereči ni bil nihče telesno po-škodovan, pač pa si je D. trocikel poškodo-val sprednji kolesi. da ima D. 300 Din Škode. Ko se je včeraj okoli poldne peljala Ivana R., žena me«ar€k«g» mojfltra, % eoovpr«!- nim mesarskim vozabi po Poljan^ki cesti proti vojašnici Kralja Petra, »e ji je pripe-1 jal na*proti na kolesu neki poročnik. Ta, hoteč se umakniti, mesarskemu mojstru K., ki «e je peljal s kolesom jemu nasproti, \% zavozil v konja R., da je padpl na tla in »^ poškodoval na obeh »prednjih oogah. Pri karambolu je padel na tla tuđi poroČnik irt obležal. Vojaki so ga na no«ilnici odne«li v vojašnico, odkoder so ga z rešilnim avto-mobilom odpeljali v vojaSko bolnico. Na Celovaki cesti pred trgovino Siniončič je bil včeraj okoli 6. popoldne povoien i avtomobilom Alojzij ftlajpah, mizarski va-jenec iz St. Vida nad Lju-bljano. Avtomobi-list je tako) obstal z avtomobilom, vzel ftlaj-paha k sebi in ga odpeljal v bolnico, fclaj-pahove poškodbe so k nreči lahkega značaja. V ljubljan«kem rH>laČilnem bazarju j* kupil neznan moski več blaga za moške oK-leke v vrednoeti 1404 Din proti odplarilu na obroke. Neznanec •« je i2daial za učitelja Josipa Mikliča z osnovne Sole na Travi pri Kočevju. S seboj p imel ga ranci jsko po-trdilo od k>lskega upravitelja, opremljeno i ži^om. Kakor se je izkazalo, j*» bilo to po-trdilo falzificirano. Goljuf je star okoli 3<> let, suhega, črnega obraza, elegantnega na-fitopa ter je govoril štajersko narečje. V Borovnici je bilo viomljeno v hi»o po-seetnice Marije Debev«*c ter ukradeno vod oblek v vrednosti C94o Din. V Dolnji Len-davi so skušali vlomild viomiti v shrtmbo posestnika Mihe Kepa ter ukrasti vrečo ino-ke in kobilo, a po bili prepodeni. Iz razlojpov javne >arnosti je za vedn« izgnan iz kraljevine SHS g prepovedjo j«o-vratka 21 letni Franc SfhreitmiiHer, doma ic Gradca- po pokliču uenjareki pomočnik. Borzna poročila. LJIBLJAN^KA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8625, Berlio 13.56S—15.596 (13.5S), Bruselj 7-9079, Budimpešta 9.9l>77, Curih 10W.4-l«i97.4 (1096.9), Dunaj 7-9039-8.O199 (7.9989). Lon-don 276.14, Newyork 56.M, Pariz 222.60, Praga 168.'»-169 (168.60), Tr*t 296 75----- 298.75 (297.75). Efekti. Celjska 165 zaklj.. Ljubljanska kreditna 123 d., PraMediona 85(1 d, Kreiitni 170 d, Vevče 118 d, Ru^e 275-285, SUvbn» 50 d, Sežir 105 đ. r ZAGRCB^KA BORZ4 DevU»: London 27577 — J7t>.M, Newyork W>77 — 56.97. Parix 2J1-60 — 223-bO, Mila« °96.791—298.791. Curih 1O04.4-1iiO7-4. H^r-l>n 1356.5 - 13595. Dunaj 7*8» - 801.*?. Praga 168.2 — 1W. Budimpešta »91.25 — 997—35. INOZE-MSKE BORZE. Curin: London 25.2050. Ncwyork 519.85, Pariz 30.32. Milan 27.1875, Madrid 74.40, Berlin 123.95, Dunai 73.03. Beograd 912. in tri ćetrt. FYa«a 15.3826. Bukarešta 309.75, ĐodimpešU 90.96, Zofik d.75. SUifl 7 »SEOVENSKT N ARO D«. be skupa*}, sta bili smrtail, ker sta portročill ■prelom tobauje in iatstop možsranov, predvseni pa smrtonosno krvavftev. Krvavitev se *e hsvršila pretežni del v notranjosti tako, da ie zamozel Ie nezn»ten del krvi otfteči. Pole* smrtnih ran so bili na glavi in si-cer im čelu proti desnetnu sencu 5e 4 rane lafikiega značaja, ki bi po mnenhi izveden-cev oiotile čJoveka pri izvrfevanju pokliča samo par tedw>v in bi ne zagustile trajnih posđfdic. Vse opisane poškodb© so bile prizadeja-oe s topim orodjem, najbrž s kohi podobnim in sioer z močnim udarcem od zadaj, kaJcor Je ra2?vidino iz kakovosti in le-ge po-Skođb. Smrt je nastopila Že v nekaj minu-tah radi brvavitve in udarca na možgane ter bi bila vsaka zdravniSka pomoč brez-uspe&tia. V bHžini kraja, Vjer !e bilo naideno ♦ruplo, ni bilo videti nikakih sledov krvi in tuđi ne dragih znakov, ki bi pričali, da se je tod vršil kak boj. Truplo ie ležalo na dbrairu čex pot. Na rokah ie imeta umorje-na rokavice, a krilo je bilo oto truplu poravnano. Kakih 42 korakov nad truplom ob poti je ledala okrvavljena jopica* v ka« terl Je bil molitvenik te ruta. Denarja nišo našli nobenega. Sieparski berač in naivna vdova Na podlaagi teh ugotovttev. po sodn«em ogtedu in po zdravniklh - izvedene Ih, ja bflo (asno, da je pokoina Jera SeveaHeva umrla nasilne smrti in se Je potem dognalo potom potevedb, da Je ista odSla dne 21. marca 1924 ob 8. zjtrtraij z doma iz Sa. velj v družbi nekega možke»pa kn, kakor ta pokoijuKSnl otrod oplsuido, očlvidtio berača, W Je sadnji m««©c vecicrat orihajal k njim na dom, tam pobožno molil in se hlU nil svetest mo4a tako, da mu ie Jara, kl ji Ie mož kmahi po povratku iz italijatiske-sa ujetnlStva umri, zaupala vse svoje teia-• e, ker so io sadnla trta pozo-sto obiskale esreCe v go«podarstvn. Dotični moŠki, kl * *e preie iskal oo v-asi ktiko vtlovo, kl • ie mo* umri v tiJetaBtvu, Je »Cei lzrafo-jati latik«overnost pokojnice v svoje naane-ne. Ponovno 1« l^raMl od nje denar, IMla in oblefco, Ce^ da bo s coornflami odsrnal ne«rečo od dlene hl?e. NekoC 11 J© tovabil ćelo obleko njonejfa moža I«i 10.000 krom denarla, Će4. da bo nesel obleko žuonticu v Kra&njo blaigostovit. Zavol t obleko mu je Se pofcaJiHčm sin potmgal nesti do artiljerijske vojaSnlce v Llutoflani. Po tem obisiru je spet •priSel 20. ma»rca 1^34, to Je dan pred umorom, in ni pritiesel ne obleke, ne denam, pa£ pa se Je terovadal, da Je vse pri fcuipniku v Kra*nfi. Jeri Je prigovaHal nai gre po obleko v KraSndo. Pristala Je. Tfcsti dan Je dotični moSki prenočil v Se-verfevi tiiM, rtaslednj! dan sta pt odSba. Spoterm Je Jera namemvara iruoHi konja ali toravo In \trete Je veCJo svoto <*enar*a s seboj, kar Je tuđi vldela pokoja mati Pran-ca Oradov*, ker Je oparila, da \zm Sever-Jeva t btnkovci nabasaflo Mstnioo. Po nje-nem ođhodu nHso doma nt«li nobetiega de-nat^a. Utodna pat Severteva in dotični bera^ sta krenila proti U«M!tnl. Odpeltala sta se z vkakom do Kresnic in odtod peš proti Moravčam. Pape4 Tvan, pre«lednik finanćne kontrole. Je Ml JI. marca 1924 v drKŽbi s finaciiin podpr««Wiiflrom Ivanom VeHcavrhotn na skižbenwu rrtfMoTtoJn tn tta na defetai cesti na Mošeniku, v smeri proti Moravčam približno eno mro od Krašnie. dohitela nekega moškega in neko žensko, ki sta š!a pnoti MoraT^am. Žensko, v kateri je kas-neje, ko je videl truplo Severieve, z vso svguraostjo spoztial ono, ki jo je srečal z dotičr>wn mo*ki--ti na d«ie4ni cesti, je ćelo vprašal, od kod sta in kam sresta. Po odgovoru, da sta iz litijskega okraja in da sta nameniena v Krašnjo, Ju ie Severjeva še vprašala ra pot. M-ed pogovorom so se ustavili. Medte-m, ko je Velkavrh razlagal Severjevi, kje vodj kot v Kra5n«Jo. ie Papež rva« npazoval nio in njenejpa spremlje-valca. Priče opisiqejo neznanca MoSkega, ki je s-tal na odcepu gozdne poti, klor so našli nasledmji dan truplo Se-verjeve, je natančno vid<đ v obraz in si za. dobro zapomnil. Opisuje za, da je bil srednje, skoro visoke postave, čez pleča Si>rok in oči vidno močnih kosti, posebno v obrazu, med očmi je apazil preceinio razdaljo. Obraz je rnel rdeč in obrit. Na gkvi je imel črn klobuk s približno 4 centimetre širokimi ravnimi krajevci, potisnien glo-boko na 5elo. Lase je imel sive, klobuk izbo četi kot model, cajgasto tenrmmodiro obleko z vple-tenim be«lim vzorcem. V desnici je Hiel kol, debel kot zaoestie, rjave barve. r belimi pikami, popolnoma gkadek. Kol Ie bil lahko iz Črnega eabra in tako dolg, da se ni moffel nanj opirati, ker mu je segal do prsti in držal ga je pod vrhom, če Je hodil. Ve-McavrVi pravi, da ie bila palica tako debela, da bi jo koma'J obsesjel 2 roko. Možakar ie imel nahrbtnik in je imel precej tenfce noge. Prida Sever Lovto je dejal, da je imel moški, ki je zahanal v hriš© vsakokrat railično obleko, prvič in tuđi drugič je i-Tiel na glavi kuftmo in je bil oblečen v dol'go rjavo suknjo iz šotorn-ega platna, ki mu je segala skoro do gleinjev in bil pretpasan iz istega blaga. Na hrbtu je nosil vrečo, prevezano v obliki nahrbt-nilca, v roki pa strgan cekar. Ob drugi pri-Uki je bil oblečen v nekakSen frak, kakrš-nega nosHo župniki. Vse priče navajato v preiskavi tipi-čne znake obdolfenčeve zunan^osti. v kolikor so si jih zapomnili. Otroci Severjeve so tuđi izpovedali, da je imel na eni roki pre-vezan palec. Ko ga ie odv&zal, ie bil proti kiorenu na m>tranji strani močno gnojen. Na isti roki je imel tuđi na sredn-iem 6Ien-ku za krajcar debelo hrasto V Severjevi hi5i se je izdajal enkrat za Antona, dnigić pa za Franclja in trdil ^e, da ie doma i-z Krašnje. V obraz je bil bolj su.h. lasje so bili temni s sivimi pomešanimi in raz-TirSe-ni, oto uresiti je imel sivkaste zalisce. Spoznal ga je 2. novembra lani ie opazil Pat>eŽ Ivan, da je iz pivovarne »Union« v Ljubljani pri« 5d obdolien-ec, ki ie bil na prvi pogled po nošnji klobuka, potisnjetiega na čelo, po klobuku samem, po- postavi in obrazu, po-poltioma podoben onetnu moSkeiiu. kl ga j© videl usodnega dm«e s pokojno Severjevo, Ie da ie bil zdaj nekoliko bol! suh. Papež je namreč pozneje videl truplo Severjeve in si je dotičnega moža Se bolj ohranil v spo-minu. Ko si je Papež obdolženca še bližie ogledaj je takoj in vso Kotovostio sposnal moskega, ki sa je u-sodnega dne 21- ma«rca 1^>24, videl s Severjevo na državni cesti na Mošeniku. Obtoženčer zagovor O(bdolženece $e ie v preiskavi zagovar-jal, da ni Severjeve umoril. k»r je sploh poznal ni. V Savijah J© bil po volni samo enkrat in sicer lele Ie4a 192S. Leta 1924 se !e držal vedno Ie v Ljubljani in je deial po mestu, stanova! je pa na CHincah. Do leta 1924 j€ nosil pozrni voJaSko suknjo, na4o pa sivo. čmo suknjo Je imel ob nedeljati, zadnji čas je bil vedmo enako oblečen. Ple-šo, ki to> ima, nosi že 15 let. Kaj so izpovedali otroci tunor-fene Ta zagovor bo pa težko obveljal. Stirje otroci rajhfce. Tone, Lorenc Peter in hii Oabrijela, so zanikaM pri konlrontaciji inden-titeto 11 moJkih, ki so bili osumlieni. v ob-dolžencu so pa spoznali dotičnega berača, ki Je prihaial k mm. Glede oleše Je deial Tone, da se >e obdoliencu že tedai nekoliko poznala. Dr. DemSar Je izjavil kot trvede-nec, da je obložen&eva ple^a seboroJICneca vnačatia, ki se je polagoma razvijala in Je potrebovala do sedanje stopnje 5, 7 ali Se već let. Tuđi je Tone po stvareh. ki jfo kn* obdoliženec, sposnal več stvari, ki jih Ie Imel še tedai, ko je zafaajal k niitn. Zani-mivo Je tuđi de-Jstvo, da ie Hiel dotični berač močno ran jeo palec, kakor Je povedal Lovrenc obdotžen«c ima pa Se danes na palcu desne roke na notranji strani od notu ta doli po sredi 1 cm dolgo tenko oclobile-no brazgotino, ki Ie po mnenju Jzvedeucev že tako stančena, da ie sklepali, da ie stara najmanj 5 let. Jalov izgovor Obdolženi je trdil v preiskavi, da ima dotični obrunek od kose, da te ie ureza! Se kot mladenič, ko je bil star 30 let Tuđi obdofcženCeva trditev, da je že 15 let tako plesast, temelji na slabiti nogah. Več prič Je namreč v preiskavi radilo, da svojedobno ni bil posebno pleSast. Obdolženec je deial tuđi. da že od !eta 1934, ko je prićel prosjačiti, ni zamistil ljrtb* l'.'anske okolice, pa je neka priCa trdila, da je beračil tuđi na Litibarski gori. Pri ob-dolžencu so zaplenili 2 čekana, sam je pri-znal. da ie hodil s cekarj^m. Tu
  • / njegovi tvtto-hlimbi proti Severjtvi. Morilec Severjeve Je potern, ko Jo je lrnoril, potejmil s trupla preko glave jopico ter s tem tuđi ruto, od-nesel oboje kakih 40 korakov dalje ob poti, pobral iz jopice dei' pog'eč.1; pre;e še žep krila, pustil jopico in ruto ter odšel, po-t©m, ko je vzel tuđi »jeno volneno ruto. S-mer se ni mogla dognati, okolica ie za-snežena, dotično noČ po umoru ie moćno deževalo, vsi sledovi stopinj so bili iz-prani. Dotični berač je irvabi! od Severieve obleko, če$, da se mora lepo obleči za po-1-nočnico, dalje veliko ruto in 2500 Din. Županu Urankarju je Scverjeva sama rekla, da je dala beraču že mnogo denarj in je pripomnila: »Ob vs© me Je pripravile Obdolženca so viđele priče po smrti Severieve v Ljubljani, ko i« v Fran>čiSkan*ki ulici imel pri sebi bankovce po 1d-n;.ke. Skupna vrewatako uro Mesto Jih '^1*1111- ■^ni Opomba LiuMjana 5 6 3 Zagreb 5 M50 2*8 *■■«*** Sara evo 4 45-S 2-8 v^ttapmriti Beograd 5*5-9 9-15 4-5 ^J^ST^ Novi Sed 6*5 65-7 4-V5 Maribor 3 375 2 * *£/£$+*" Otiiek 10 12 3 Giaz (MM 56 56 255 **mm** Naunčne podatke, o kapaciteti centrale, doliini omrelja, stevilu konzumentov in o oddaji toka, podaja nastopna: Stetfctika eUktrarae za L 1928 RazitrMe tekoei leta. CMitrove4ao oeireile se )e raziirilo zlasti v zunanjih delih mesta in v okoliSkih ob-činah: Ježića, Vič in Rudnik. Postavili smo 4 nove trasformatorske postaie in sicer na Ježići, v TomaCevetn, pri loli na Đarju m v Tubarjevem parku. Zadnja postala služi za novo preurejeno razsvetljavo v opernem fledilču in Narodnem domu s tamoinio okolico. Tekom leta smo novo položili In montirali: a) Podzemeljskih kabljev ?.500 m b) Prostih vodov za visoko napetost 5.350 m c) Prostih vodov z nizko napetostjo v mestu UJ00 m na Bar ju UJ00 a na Viču 2.100 m na Posavju 7.650 m v Rudniku 1.900 m Celokupno omrelje smo toraj rai- raetrov. Električno javno raztvetifavo smo pomnožili za 114 svetilk in sicer devet velikih rt. zv. obločnic) in 106 normalnih žarnic. No%lh odjcaialccv smo na elektr. omrež-iu tek-Mii leta priključiti 1J?7. Tem odjemalctm se je priklopilo: 12.300 električnih žarnic 7r> električnih motorjev 26 električnih ventilatoriev i« prtko 100 rarnih kuhalnikov In trelcev itd. Stanje koacMB L 1938 Raz&cžno&t eicktro\odn«ca onreaia* Kabeljski vodi: a) za visoko napetost 6000 V IOlMO m b) za nizko napetost ?30-3ft0 V 1.650 m c) napajalm kablji 300 voltov X)J0»m d) razdelilni kablji 2X150 voltov 32.750 m Celokupno kabelisko omrežje obsega okroclo M kllometrov. Prosti vodi: a) za visoko napetost 6000 V S.G00m b) za nizko napetost 220-380 V 84.350 m c) za nizko napetost 2X150 V ca 6.000 m Prostih vodov poseduje elektr. omrežje okrozlo 99 kllometrov. Dolžina celokupnega omrelja znala 144 kllometrov. Električna Javna razivetltava obsega 102 veliki svetilki po ^00—1000 s\eč in 757 svetilk po 40-60 sveč. Skupno je v mestu S» •lektrtćatB c*stalh *v«tllk. Dalje oskrbuje mestna elektrarna za cest-no razsvetljavo na Viču 65 svetilk in na Posavju n svetilk. Sievllo ođleaalcev je naraslo na 7 406. Od teh jih je: v občini Vič «2 v občini Ježića 266 v občini Rudnik 32 v Stepanji vaii 51 Na mestno omrežje je pnklopljenih 75.600 žarnic 716 motorjev 130 ventilatorjev preko 1.000 kuhalnikov, likalmkov itd. in električna cestna železnica. Oddala elektrlčnega toka. Centrala mestne elektrarne je v leto*nji zimi skrajno obremenjena. Kapaciteta vseh strojev v elektrarni znala 1.700 kilovatov, alrumula-torike postaje pa 150 kilovatov. V išek le-to*nje obtežbe 11. decembra ob 17. uri Je dosecet 1734 kilovatov, medtem ko Je bil v lanski zimi samo Ie 1.400 kilovatov. Tekom leta 1928. je elektrarna protzvajala 3,102.66«i kilovatskih ur nasproti 2,631.000 v letu 1927. PrtaerUnJe let 1927. ta 193«. Tekom leta 192* se je pomnožilo: a) Dolžina omrežja od 1J0 km na 164 km = 37 • t b) Javna razsvetljava od 74S na *S9 " 15 *4 c) Stevilo odjemalcev oć 6.079 na 7.656 = 26 % d» Viiek obtežbe od 1.40t> Kw na t.734 = 24 * e; Letna oddaja toka od 2,491.000 kw na 3,102.660 W = 1* K &mtminiea Koledar. Daaes: Torek, dne U. juoija 1930. Kate-ličani: Barnaba. Pravoslavni: dne 2Q. nuia 19J9, Lulica. Danala)« priredit ve. KJoo Matica: Pod idrmom strasti (GreU Oarbo, John Gilbert). Kino Ideal: Detektivska agencija (Pat in Patachon). Dežurne kkarne. Danes: Pamor ni Mik!n5iče\i cesti io Trrikoczy na Mestnem tr«u. — Sl«ftb#ae »bjeve LJtP-a, (it %*\* u n. l da* 6. junij« lW>-> ^K Siavi •• p#trjuj#» prej^m Din 190. — . $K Muri i« potrjuj« prijem Din 5150 taveiatga đavka iz t#kme Mura : Ptuj. Verificirate «e prv^n. t^kmi T. SSK Maribor : SK Ilirija -J4 : • (12 h) za I. SSKMarihor in ?K Mura: SK Ptuj 19 0 (16 :0). Čita mmSK Ilirijo PeUn V. ■ pravom nattope 14 XII. na prv. tekmah- Na oj*»-no prolnjo »e ji dovoljuj^ na«topanje na pod-lagi f 10 obč. privi 1. JHS a oa prijateljskih in int#raacljonalnih t^kmah v dn#h 14 junija. Clta)o •© definitivno ta TKD Atmo: Bernik F., Irodar J., Jermol M, Privl^k M, Sektffr^r T., e prt*otn ntet<*pa ni prftn. tekBih dne 14 đerembri na pr1jatHj«kih lu ialena«. Mkiib dne 14. fcalje. Tajnica. Stev 130 »SCOVENSKT NARODc, nfce 11. jortja 1929. Strm 9 Dnevne vesti. — Primož Tmhtr — Neatc, Mazistratni ravnatelj *. dr. Zarmk je bil od uredništva v Splitu izhajajočega ilustriranega obzorni-ka »Jugoslovenski turizam« izrecno napro-šen. naj napiše za junijsko številko nemški članek o Ljubljani. »Jugoslovenski turizam« ima v Nemčiji Dar tisoč naročnikov in zato je g. dr. Zarnik ustreme! prošnji uredništva in je v svojem članku navedel kratko tuđi nekaj važnih podatkov \z slovenske zgodo-vine. Med drugim je omenil Primoza Tru-barja, uredništvo je pa čisto svojevoljno v oklepaju pripomnilo »ein Schuabe«. Potem takem bi utesnili nepoučeni Nemci misliti, da je bil naš Trubar po poreklu Nemec. Omenjamo to, da ne bo kdo mislil. da pro-gltšamo Slovenci sami Trubarja za Nemca. — OdlikoTaaje Rde?eg« Uri**. Za uslug*, ki so »i jih pridobili z& organizacijo Rd^če-ga križa, je Glavni odbor v Beogradu po-đelil visoka odlikovanja tuđi nekaterim funkcijonarjem v Sloveniji. Prejeli so naj-višj« odlikovanje, kriiec, g. mestni fizik ljubljanski dr. Mavricij Rus, član oblastne^a odbora RdeČega križa, g. Josip MeSek, bla-gajiik oblastnega odbora Rdečega križa in g. dr. Boštjan Erath, predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Gustanju, »ločim cta prejela drugo najvišj^ odlikovanje, tre-brno kolajno Rdečega križa, tajnik krajev-n«ga odbora v Guštanju g. Rajko Kotnik in predsednik Podmladka Rdečeea križa v Mariboru g- profesor Fran Fink. — Naše uradniško zadružuištvo. "TVmHj uradniškega zadruiništva je bil v naši državi položen 1. 1921, delo &e je pričelo 1. 1922. Že 1. 192j se je uradniško zadružništvo stabiliziralo in sedaj ,ie zelo Iepo razvito. Zanimivo je, da najbolje poelujejo slovenske uradniške zadruge. Z največjim dobičkom je poslovala lani zadruga železničarjev v šiški, ki je imela koncem leta 4780 članov. Tej •ledi po Čistem dobičku zadruga v Mariboru. Z dobičkom so zaključile lani poslovanje naslednje uradniske zadruge v Sloveniji: Brezice, KočevjV, Kozje, Koštanjevica, Kranj, Krško, Ljubljana, Murska Sobota, Novo me-ato, Ptuj, Ribnica, SlovenjgTadeo in Celje. — Nateraj za pet ekonomor. Direkcija državnega posestva Belje razpisuje natečaj za pet ekonomov, ki bodo zaposleni s pride-lovanjem sladkorne pese. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. — Dražba ribolova. 18. t. m. ob 11. t!o-poldne se bo oddajal na javni dralbi v zakup ribolov ribarskega okraja št. 7, Bohinj-#ka Sava za dobo 10 let od dneva, ko potrdi zakup komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti. Zakupni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri oblastnem komiearju in Županstvu v Radovljici. — Silna rročina ▼ Osijeku. V Osijeku pritiska že dva dni nezjiosna vročina. Mlado in staro se koplje v Dravi, kjer je ^dino m-ogoce prenašati strašno vrelino. Kopali-5&i so prenapolnjenn. Zvečer «e ozračje malo ohladi, toda bivanje pod milini nebom je nemogoce, ker eo se letas pojavili v izredno velikih množinah komarji. — Poior, peTci turisti. Ker bodo tri ne-delje zaporedoma kar tri odkritja padlim borcem na priljubljenih itletnih točkah in sicer 16. t. m. pri Sv. Katarini nad Medvo-dami, 23. v Bohinju-Srednja vae in 29. v Višnji gori, prosimo dobre pevce turiste, ki bodo takrat na ten izletih, naj sodelujejo pri pevskib točkah. Vse bivše vojne tovariše pa opozarjamo že sedaj na naš spominski dan, ki bo 11. aveusta po splošni želji zo-pet na B/ezjab. Natančneje v najkrajšem Času. Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. — Not telefonski imenik in automatska centrala. T Mariboru. Za podrocje direkcije poste in telegrafa v Ljubljar* je iz&el nov telefonski imenik, ki vsebuje vse nove centrale, naročnike in vse izprememb-e nastale do konca meseca maja t. ]. Dobi se ga pri poStah Ljubljana, Maribor in Celje, naroča pa se ga lahko tuđi pri direkciji pošte v Ljubljani. Prodajna tena mu je 20 Din: Telefonske naročnike posebno opozarjamo, da bo v kratkem otvorjena v Mariboru automatska telefonska centrala (isti sistem ka-kor v Ljubljani) in da dobijo ta to mariborski naroeniki popolnoma nove stevilke, ki pa &o v imeniku že natisnjene. — Most čei Savo ▼ Soteski na oblastni ce^ti Bled-Bohinj je iz ozirov javne varnosti od 9. t. m. naprej zaprt za vsak promet. — Legitimacije trgoTskih potnikor. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozar-ja vge tvrdke, katerim »o bile izdane legitimacije za potnike, da se mora po čl. 10. naredbe o legitimiranju potnikov z dne 27. junija 1928, st. 14.402/111 prestanek potni-kove službe t*koj javiti iborniri, ter ji po možnosti tuđi vro?iti legitimacijo. Legitimacije, ki 6o postale neveljavne ibog prestanka službe, je treba po dolocilih navedene uredbe uradoma odvieti, če se nišo vrnile zbornici obenem s prijavo o prestanku služba. Zato mora vsaka tvrd ka nemudoma prijaviti zbornici prestanek potnikove službe rudi za primer, da ji potnik lefritimacije ni vrnil. — Pogoji ia iiđeleibo na državnih li«-taeijah v Egiptu. Splošni pogoji za udeležbo na državnih licitacijah v Egiptu 60 interesentom v pisarni Zbornice TOI na vpogled. — Vreme. Vremenska napoved pravit da bo menjajoče s« oblačno in krajevne nevili-te. VŽPraj je bilo Iepo v Splitu in Sarajevu, drugod pa rmlj ali manj oblačno. Zadnje dva dneva je priti«nila huda vročina, posebno v Dalmaciji jn Srbiji. Maksimalna temperatura je mašala včeraj v Beogradu 34, v Skoplju 33, v Sarajevu 82, v Splitu 31, v Ljubljani 20, na eksponiranih eolnCnih kra-jih ćelo 30.6, v Mariboru 25 stopinj. Baro-meteT je rapidno poskočil, kar priCa, da ostane vreme Iepo. Davi je kazal v Ljubljani 766.4 mm. Tuđi po drugih krajih stoji barometer zelo visoko. Temperatura je zna-Siala davi v Ljubljani 10.2 etopinj C. — Iz »Uradncga lista«. »Uradni list« št. 60. z dne 10. t. m. objalja zakon o državnih cestah, zakon o samoupravnih cestah in uredbo o ureditvi ministrstva pravde. — ZaaimiTft •brarsara ▼ Sub^Hei. Vče- r»j *e je pričala pred subotiškim okroinim eodiscem glavna obravnava v zadevi toibe dr. Koeti&a proti dr. Ilicu zaradi klevete. Dr. Ilić je dr. Koštica naznanil vseučiliike-mu svetu beograjske univente, da je bil i*točasno profesor ljubljanske univerze in tajnik novosadske trgovske pomiče. Tože-nec in tožitelj «ta profeeorja pravne fakultete v Subotici. Pred raipravo je »kušaI predsednik zadevo poravnati in dr. Kostič je izjavil, da nima ničesar proti poravnavi, da pa mora dr. Ilić pismeno izjaviti, da je bil v zmoti in da o stvari ni bil informirao. Dr. Ilić je pa izjavil, da ni bil v zmoti in da boce nastopiti dokaz reenice. __ Samomor umobolnega itarea. V Mes- I nićki ulici v Zagrebu ima goetilno 661etni starec Mijo Mijić, ki je umobolen. Njegova žena in otroci so vodili gostilno, stari Mijić jim je pa bil največja nadlega. Dobival je napade in razbijal po hiši vse kar mu je prišlo pod roke. Morali eo stalno paziti nanj. ker si je hotel že trikrat konČati življenje. VČeraj popoldne je umobolaež dobil zopet hud napad. Prišel je v kuhinjo, pograbil je sekiro ter se z njo dvakrat udaril po Čelu. Oblila ga je kri in zgrudil se je na tla. Do-mači so ga našli v mlaki krvi in so pokliča li rešilni voz, ki ga je odpeljal v bolnico. Mijić je v bolnici kmalu umri. — Sin za ©četom t smrt. V petek je iz-vršil samomor v Kostreni pri Sv. Luciji čew ljar Cignjević. Prerezal si je žile na roki. Naslednji dan so nalli njegovega 2b'letnega eina Nikolo v krčih na postelji. Bruhal je kri in klical na pomoč. Odpeljali to ga v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdravniki eo izjavili, da je izpil neko stru-peno tekočino, cesar pa fant ni hotel priznati čeprav je po samomoru svojega očeta rekel, da si bo končal življenje. — Bik mu je razparal trebuh. V karlov-sko bolnico so pripeljali kmeta Nikolo Ro-kića iz Dolenjega Sjeničaka. Kmet je vodil bika čez dvorišče. Nenadoma se je bik okre-nil in mu z rogovi razparal trebuh, da «o Rokiću iz*topila Čreva. Kmet «e je onesve-stil in zgrudil na tla, bik je pa pobesnel in ga poteptal z nogami. Prihiteli so sosedi, ki so odpodili bika in ponesrečenca odpeljali v bolnico, kjer so mu rane zašili. Rokić bo najbrže podlegel poškodbam. Med. univ. dr. franci (paviocic specijalist za zobne in ustne bolezni se je preseli! in ordinira sedaj redno vsak delavnik od 8 do 12. in od 14. do 18. ure v Ljubljani^ Pražakova ulica štev. 11, 1. nadstropje, poleg Miklošičeve ceste. JOC^nDODQQOQODCXTDCXOJLILOJLJLC- — Kako so ujeli roparja Barbulovića. Pred dnevi so ujeli v vaši Mali Kamenici nevarnega roparja Barbulovića, ki je bil že divjec hiše. Kljub strogi prepo-vedi in čeprav je občina podrla Se tri take niše, prebivalci še vedno zidajo hiše brez stavbnega dovoljenja. Tako ei je aezidal hi-šico tuđi delavec Lovro Sklepić. HUa je bila že skoro dograjena. Gradbena direkcija je delavcu prepovedala dozidavo hile. Delavec je ubogal in ustavi ldelo, toda le za nekaj dni. V soboto je zopet nadaljeval z ridanjem, za kar je zvedela gradbent direkcija in dala hišo podreti do tal. —lj Naši akadetniki na gledaliftem •dru. Akademik i ljubljanske univerae vprizore v proslavo desetletnice obetoja univerae kralja Aleksandra I. predstavo >Študentoveka ljubezen« (Dnevi našega življenja) v toboto 15. t. m. ob 20. uri zvečer v dramskem gle-dališču. V »tiridejanfiki drami nam prikazuje pisatelj Leonid Andrejev življenje ruikih Studentov. Režijo igre je prevzel i« prijam nosti viSji režiser dram£kega gledaliSča g. prol. O»ip Šest. Glavno žensko vlogt> Olgo Nikolajevno igra Ervina Wrischert njeno mater Evdo Kijo Antonovno Metka Bučarjeva, studenta Gluhovceva Miran Petrovči?, Studenta Onufrija Fran Petre, podporočnika Mironova Jofa Cuk. V ostalih ulogah natto-pijo Ljuba Kozina, Slava Kosina, Marjana Kane, Josip Erman, Fran OmladiČ, Rudolf LuSovnik, Rajko Rarpotnik in drugi. Pred predstavo zapoje g. Cveto Svigelj rusko pe-sem >Bietri kak volnk. Vabimo p. n. ob-činstvo, da v čim večjem ?tevilu poseti predstavo. —lj Književna prireditev na univerzl. V okviru proslav visokošolskih dni se vr5i jutri ob 17. v zbornici na univerzi recitacijska prireditev slovenskih literatov, ki so bili ali so Se slušatelji ljubljanske umvtric. Pri-reditev je javna in brez vstopsine. Lvodno besedo sovori kritik Josip Vkfatar, nato pa recitirajo svoje pesmi Cdi Kocbek, Vital Vodosek, Anton Ocvlrk in Joia Pogačnik. Akademik U. Morvat bo recitiral pesmi po-kojnega Srečka Kosovela. Dr. Vladimir Bartol čita odlomek svoje renesančne povesti *Don Lorenco«, dr. Slavko Ontra pa odlomek iz svoje nagrajene psihoanalitične drame »Dogodek v mestu Gogi«. —U KonalBčc na LjuMJanici se otvori jutri dne 12. t m. dopoldne. —U Pojasnilo ratstn« pljnarne. Mestna plinarna nam pi$e: Na Članek Na naslov mestne plinarne« v Vašem listu z dne 1". t. m. prosimo, da priobčite sledeće pojasnilo: V tem članku je izražena boja^en in do-mneva. da plinarna preko dneva ne more oddajati dovolj plina in da je zato v mestu slab pritisk plina. Povod k tej domnevi pa ie bil primer, da se je zamašila plinska cev v eni i;'n:ec! •' ' - ;:,i ;t" bil odstranjen ie včeraj popoldne. Plinarna lahko oddaja mnogo več plina, kakor se ga porabi danes v Ljubljani in zato oddaja vse kuhalne naprave na \2 mesečnih obrokov. —lj Ponorna ne^reča, autobusa, Ljublja.-na-Stepanja vas-Zadvor. Ko je peljal davi ob pol 8. kot običajno avtobus iz Zadvora v Ljubljano potnike, bi se pripetila kmalu večja nesreća. Koncem Stepanje vaei bi «:e moral avtobus srezati t, vpreženim konjem. V hipu, ko je konj zagledal avtobus, se je pognal v divjem teku proti avt&busu. Razbil je sipo pri Šoferju in tuđi nekoliko ranil šo-ferja v glavo. Potniki ro bili prestrašeni., toda zgodilo se ni nikomur nič. Tuđi konj je ostal nepoškodovan, Ie pri vozu je zlomil oje. Ta avtobus je imel že 2. t. m. nesrećo, da «e je v Zadvoru prevrnil in so bili trije potniki neznatno poškodovani. —lj P«T*ki ibor Glasbene Matice t Ljubljani ima svoj letni redni ob?ni zbor z običajnim dnevnim redom v ponedeljek, dne 17. junija t. 1. ob 20. uri. Odbor. —li PrimarIJ dr. Demšar se je preselil z Miklošičeve ceste v Selenburgovo ulico i,tcv. 4. Iz Celja —e Najden }* bil pri izlivn Voplajne v Savinjo pole? Zangger.ievega bendnskega rezervoarja nekoliko obnošen rjav dežni plaič, katerega je najditelj Marjan Butinar, dijak iz Celja, oddal na policiji. —c Moško in žen«ko kopališjfe ob Sarinji je mestna obeina v nedelio otvorila, ker so bila vsa popravljalna dela v nedeljo končana. —c Vmestnem Paraem in kadnem kopa-lišeu v Benjamin Ipavčevi ulici je mo»tna občina celjska radi štedenja z 9. t. m. skr-čila obrat. Kadno kopalilče je odprto oislej vsak torek, sredo, četrtek in petek samo popoldne in v soboto ves dan. Ob nedeljah in ponedeljkih je kopališče ves dan xaprto. Parno kopaliŠ5e pa posluje vsak torek in Četrtek popoldne za nu^ke in vsako eredo in petek popoldne za ženske. —c Dre sumljirki prijeti. V nedeljo zju-traj je bila aretirtna v PreSernovi ulici radi suma tajne prostitucije 201etna Ana V. iz Oplotnice, ki je sicer zaposlena kot zidarska strežnica pri etavbniku Golograncu. V ponedeljek zjutraj ob S.30 pa je bila prijeta na kolodvoru 211etna dekla Berta K. iz Sev-nice- ki jo policija sumi istotako prepoveda-nega žalostnega ženskega obrta. —c Prepredena, poiarna katastrofa ▼ Spodnji Hudinji. V soboto zvečer okrogr 22. ure so se vnele v dimniku čatarjeve parne žage v Spodnji Hudinji iz nernanega vzroka eaje, ki so grozile zanetiti v poleg žage le-žečem velikera lesneni skladišču nevaren veČji požar. Takoj je bila o ognju obvežČena tamošnja požarna bramba, ki pa radi za-poznelosti ni imela prilike stopiti v akcijo, ker so požrtvovalni uradniki in nameščenci žage sami pogaeili požar. (Crkveni koncert v Novem mestu Novo metto, 10. junija. Vćcraj >e je vriHl v frančiškanski cer« kvi ob precejšnji udeležbi ofeČinstva cerk* veni koncert. UdeleŽTl se ga je tuđi škof Anton Bonaventura Jeglič. Spored se je iapvrjfl precrrno. Za poslu* šaka. ki je v mirriki dobro podkovan, je bilo to izvajanje zanimivo, ker je pričalo, kako Mino je napredovala glasbena teorija, harmonija in kontrapunkta. t>njgo \-praianje pa je, č« je bilo to pet je v narodnem duhu. Pisec teh vrstic dvomi. kajti tako petje je većini našega ljudstva — nerazumljivo, ne vpiiva niti na duha, niti na ireć. Vse skladbe so se mi zdeta kakor po enem kopitu. Baš dandanes po pravici tožimo, da je ljudstvo v cerk vi obmoUcnilo, zakaj s takkni hrpermoderni* mi tefkhni aklađbami cerkvenc petmi ne boste dvignili. niti poživili! Taka moderna je grob pristno narodni cerkveni pesmi! Moderno petje, če je dobro irvajano, je pripravno kot studija muxikarno rt&čim Ijudem. Oe je pa slabo irrtjano, je ^e skup — karikatura! Moram pa resnici na ljubo ugotoviti, da so bili pevci m pevke tvoji nak>fi ko». Čast njihcA-emu pe^'ovodji g. Puši! N'ečesa sem pa vendar pogreial: či*te in razločn« izgovarjave hesed. Res časin ni sem vedel. ali pojo re* slovenski! Kar se pa tiče organ ista Premrla. klo> buk z glave! Mož je res umernik na orglah. Njega 9em ob r«j priliki prvikrat slila!. Skoda vctkJbt, da nam pomija umotvore tujerodnih skladateljevi Kako bi bil rad posluša! preludij m pestludij s pohrimi or« glami, proizvod fantazije tega visoko is« nbraženega glasbenfka. . Kupujte vri tvrdkah. ki inseri-rajc v „Sicvcnsksm Hzrzt"f R«pertoir Narodaeg« jledališć* ▼ Ljubljani DRAMA Tortk* 11-: I^ra l^ubeuu ic vnxr.\. ' Sreda. 12.: Th«v3. Qo». l#r«5© *k*-dnniin ljubJo«(nđk« imivw«e. OPERA Torek, 11.: Bv»wkj On;je«:n. Preimjers^i ia D AbORHli. Sred«, U.: Ucajs baroe. C. Ceenck. 13.: .Mlinca A. So na U-ubJjaaskejn tion* vsebin«. Veiina je nevv>ri torej Piskač, s< godi v Beresfoidovi ^la^ tn duši. V istini se jiavna oseba, Beresford, ki bi rad kandidiral za pos'anca, v veStii pfize-rov torej pojjovaTja sami s sebr>!, dasi srtojrta na oe bil »foot tat z*v*&"- Ta dru-sra scena je rx> s\to» jrroteksni traffik? res mc-čno dTam«.:i6na. Vse ostalo, »lasti dialo-ri s Pskaiem, pri-BOi idealev. k reaf-nemu de'u za Ženo in bodočeffa otnruki, h rra-š,čdn:. ki jo kot sim edinec mora podedovati, U poosebllenost p>rooesov v duhu in da$i i« tea-trsk-a kreacija, ki ni nova, a ]t odveČ. V zaiani i-sr; »Mari Skrb« nastopa poo&ebl'j«na Skirb; lafrko bi nasitopa.La f>t poosebljena Vest, ali pc-osebMeni Strah kakor nekje nastopa pooloh ne ve, kam ba dal ta farra&ti&ri stvor. Avto-r ;e bil pač najprej isra-lec vn teatra lika Piskača g-a je rmkala. V ost a lem i>a mislim, da je o«inoavncsti na korist splcs"-nosti, cokla, da }-e tpraktičoa Olffi kriva, da mora idealno strenueči mož ostati krotak filister, ra teza :z i«re n:sem n:y. slišal niiti 6utH!. Ne poznam anrleSfcih poli-tičnih razmer. Ne verrja-mem pa, da bi bilo ondi kaj »Olz«, kj vidtfjo v kandidiranju ra poslanca in smatra)o pol:-riariili ieitrit proti ljubljenem»u mnl<\i. N,t: slovenska dekla bi se ne brajii'a, da ji postane mož poslanec katereko!: s^retike. Da se oie in ntati u.pirata, da bi jiroa san, pitmr.i in dedič srraščine, kaudidura! xntd »ide-čdmi€, j« ČJslio ttm-ljKo, a tem bo!J, ker pač na'-bolje pozlata sin a. vzeojeneja v aristo4tra:Aem iii lca!p-iita'!i:sticfieTn dahu ter kot pov sem nebor-betiesja, za vsafc ospo sobne pa m za p^-sla-nca res ne«rabnesa iloveka. Vprašamn 'e 5e: ako b ta mevia postal poslanec, kaj bi z «pm pjidofcili rdečkArja? Da bi bila aploh na sveti poJčučna stranka, ki bi kandidirala taksti* *en-tKneretal-nesa siab'ća Ie zarad: nfcvo-&tene. u^šnkuje na^la, z v..ka.kmi odpciom zađr-ževiana kap>:.tu-lac:ja teza kandidatta Ie k!avenso, nAaikor ?a oe tragikomično. QIa\^no moiko v'000 je igraJ f. Levar. V prvem jwrzorut ko covori ležeč in še v po'sam, je b:l naTavo© neraz-umljiv; a tišti sti-hi: so spda-vali brez vtoka. Da žena i>cxnooi ž4; i.k njoža iu itolu m n« leli v posteujd obnjem, je kajpada koooesija, kaker tuđi da sca ob 4. z-j>uirar Crapart. Tuđi ^-durneie ;e prodaja:! z umetnižltian ok.uso.m. Secw:jetno nalo^o je imel r jokavim pae bi4a njefova scena apiot naibolj u&nko-vitra. Nerealneza Pi«kača >e pod^a! prermo \a i peMro inratitostijo g. Skrbiriek. V obi« pa se je opažala na ajjilcah iečrra-nosi po velikanskem trudu tekom se»cme m rudi med p-ubiiko mačji a doAzettvo« za e&speri-memalno i«ro detema realne, delo ma s:mbjo4ne o+>p!oe ifl vsebire. Ve«dar je pub'ika prirejala «ttrr-patičnem-u avt- r-u ;n n^erovi samr.s-voji i«jri ! t>risTC*ne ovacije, pcznava'ioć pomen srideov i ve!:k^m ančer ▼ lowou koncert pod vod« stvotn »vojega zborovodj« Francet« M*nt>l» ta, pri katerero »o te aodetavaii: An»ca M«» zetova, »opran. Marijan Rus, Ka* tear P*\eJ Sivic, klavir. v«i mje gojenci našeg* k(in« servatorija. Akademski pevuki /6or gteje okoii 50 gl*6ov. s^eiih, miadoctnih, r^očnih, s kate* rimi je mogoče doaoći vk karkoh se srne sploh ^ahtevati od mlaAh, inteligentnih grl. Mislim, da bi ti ideaJzu in fctmmao <«r» ganrzirani pe\x:i lahko rmagovali ac tcij« naloge, kakor pa so jih, Ie dati jim .uh j© treba. Ni Ie teden toga, ko nao &l;Mli rav* no na tem mestu po vsem svetu slavljeni moški zbor donsklh kozakov. No. blaga, ki so ga izvajali, je bilo /elo poceni in v*e njihove strani *ku-paj po umetniSiti kvali» tei, zlasti pa po kompo/itomi tehniki m sodobnotti ni-so seg!c katerekoji umetni pe* srni do gležnja, ki jo je včeraj rve^er ir» vajal g. Mairolt s svojim zborom. Tuđi po svojem presenetljivo irdelanom, mesfomi naravnost virtuomem izvajanju, ki nikdar ne isče ceneaiiru zunanjih efektov, to mi ti naši pe^vci dosti h«o>lj pri srcu. Iskreno želim Ie, da bi d»o»r v ti formi t^stt-1 m đ* bi mu bil g. Marolt ie dolgo čaaa tako am« bkriozen, napreden m vosten vodja. kot dnslej. Prog-ram je obsegal, rekel hi, po svojih stnereh vse, kar je producirala zho* ro\ska muriki zadnjih d««et let: od na« nxrn© pesmi do n. pr. Kivgnjevejja Rekvi» jeraa. SHšalt smo troje mojih del Devi, Pavči^ča. Laiovica. Ravnika, K.o0f>jj. Raiu« ka in Marolta, v solospevu Lajo\ica. Oster« ca, Kogoja ter mTio^jo ohetajočetla l'kman ja. Crd bo« dočnostjo. Korvcort, ki je bil »ke»r za to vro6mo ne« koliko predolg, je zla«ti v moralnera oziru sijajno utpel. Posetilo ga je mnogo Josto« jana»t\enikov x%ch panog ter v pn i vrsti domaća inteli-gefica, ki »na coniti delo na&c mladine> ki jo zanima napredek na-šc gla*»» be, ki ima ločiti zrno od plevela. Akademskomu pe\»kemu zboru m nje* ga pevovodji k moćnemii, JHvenrvu. zdrave« mu delu iskreno Čeititam! —^. PreinUer&ke ta D ■tMMieaie nf>osariMw» n« nocojSoiir! pTed»a^r> 0a|k»n«v«k«>£a ••&*** Fa"«^-n*j Or^egm, ki s« uftf'tzoffi vrvU v kto*nji sezona na ra*ein odru. fZrv«e!nij O«j««in jt Nr*f dvoma eJta najtbolj znamoh ift na.jp*U|u61j«n«|W> oj>ef rusftoe liirjeratu.r«. Fr*d*itava i« pot»o.ltwo«ta na no*vo Breži-rana .n ra&tudirama tie? Jt pirića-kcvaiti I*c> UTneitniiik: usjX'h. Uafagaafrka draou upriaoci noor^ pr«d-zadmjiič v !erto*wji sevema diraimr* lert Hdhezni to smrti &a abonente reda B lx IjaMlan&ke &e4*\ikm pimmtmf. Dram-&ka sotia <>e bftža koecu. Zadnja predetanra M \rii v petek dme U. t. m. s »ade>>-viMi*etn ne-icarteirih mađ-ifcorskah LjjraJoev. V we4o 12. t. m. :majo abomeTMi reda A »dojo dra-imđao prateJa-vo, * sicer velez-aibavtio ktMmedJj^o »Ttteodor tu Coenf).«- Abonetiti reda D pa dobe z-admjo pr«d-atajvo v SelTteic, n sicet dramo »Jfra Ijiubesni in smrti«. V ope^i se po^e v »rede 12. t. m. ■»C san bar^rt« v o-b'čalnd aa*e\>* sa prA«>d€iJ« dnu d\e ia lfct<.ink> *e»o«» non-t predutano. in U-cer se np.rjz» n pr h«cxdnj! tede-n oipera »>Mainta«, ki je Laosko irx*>n<) tako tepe u«»ta, v *»^-mt n<*vi zasedbi; p-noti koaoti mascaa pa bm prinK.jera na-tioliiS*: teikt o,pere noa-ejfe literature, »^v«Bda dudaka«, ki m. pmaviLar ijera z naj-vie^Trt u«r*th« m v Frau'. O »5rvi»id^ dudalcu« pravi kTi4*a. da bo do«e»!i v DiMjimU irmnl. V pe-tek dne 14. :. m. k peiiedaja dfmsnrira predstava leito*nie sew>«€. Upftoori te SliakeapeaTe-jrva tra-fednja »Rloeneo m JuTi^a«, ki ye bt!a rTvoritvena predstava leioinfre se»o«e. Pri te| upriioriftve ShakMpeartiiirt^ je4»^ #*€*«■)<>• član i taar.hortke.jra MaM^efli Jj^MMfcfla* m %^m cer: Kraij^-a, Zakir*.}«Kxv*, RafcnAa m ^ • -iek MAd.okr. V ostali iasedtw tudt^ < ■ dramski ISini. PredT»an"t k fartm f«e4eft#iiec« ••bo«TTW.ja po «in4ar.:h đraimsk-h cenah. Očividec o usmrtitvi Mate Hari FraOwj<^'K: kapitan Picrre Bouctiar-dca, ki je stopil ned.avino v pniknj, je> r>r:pov«iovai par:Ske»m-u urcdm:^cu ^Lf iirntrraTsi'geainta* o svoj \i^i \ ma~ nem procesu ]>mti »teclasmi v<-)4»inlc! Mata Har in npKnval je nieTio vedetile na moTišćc. (O lemi procesu smo r>ri-ohčc-vali svojčas daH^i podli-stek. Op. ured.) Ka»pitan Boarfurdon >e bi^ rx>-veriCTi ^ preif^cnvo \-tvhuiriske afere. O vohoa-Pi ie t>*irw>vedova1 n-ovimariu ta-kole: Ko stm r>r\'ič zagledal Mata Mar:, ni h;ia več vMo 4cpa. da hi mo^ia m(v ^sernu zime^?ti srlavo-. Na semcifo je .irela fc sive la*e. poteze nier.eKa '>'hra«za nišo hHe vei lako fine :n u^fri^-ce s-o hi'e d«bc1e. Kljnib teimu --e bila pa še ve>Jno jzredmo draže>t"ia. Ma zelo irntelifremtna. Oh\1a-d^ala ]e po^olhoma r>et ezikov. Zamaui je bilo vise njeno pr 7^ Jevami'e. da bi ujela v svoje mreže tame a cente, ki *o v. twi^l; ti a ^led. Med 7as'li*ao, da se mora pc;f>raviti na v<=mnt. ^e ie sesedla, potetm je pt \^stala. češ. dobro, pa pojtfimo. 5e alaj jo vidim. ka*co je nafiJta^a nokavice fri :z^"rala na.Hei>So obfleko. Na zadnjo r>ot se je zeki sđerbno r-hlekia. Na mojri^u tv iovoMa. da hi ii zavezali oči. Ve-db se ^ tako junačko, da .»e četa Zua-vnv rx»d sikiitn dojmom ^laho »treloaU. Od \2 kTPgel so jo zadele saimo 1tr\ Kn-nčiTO je moral prtetopit: k nj! vt>JA ki io je usitreKl v s^avo stran 4 ►SEO VENSKI MAR OD«, đae !!. Jimija 1929. Stev 130 t/iugust J&lanche: * 55 SVa valovih strasti Jioman — Da, — je odgovoril gospod s sli-bo prikritim zadovoljstvom. — To je rokavica spora z osramoćeno Francijo v vsakem pogledu. Ljudstvo mora ne-mudoma odgovoriti na izzivanje. Bliža se n-evihta, ki pa bo po mojem -mnetiju zadnja. Potem se ozračje za vedno očisti — Dal bog! — je vzkliknil Armand. — Demokratični kralj pravi, da so vodje opozicije zaslepljeni sovražniki in da je vsak pristaš reform veleizdajakc. V Franciji je torej nad 35 milijonov ve-leizdajađcev. — Ali pa tuđi en sam! — je vzkliknil ArmarKi žarečfli oči, — in sicer tišti, ki ima krono na glavi. Zato allons ati-fants in vive la republique! — Tiše! Pozabili ste, kje sva. Torej priđete jutri ob treh? — Pridem. — In dobim od vas jasen odgovor? — Da. — Au revoir, monsieur Armand! — Au revoir, monsieur Ledru Rol-lme! — Kralj prihaja, kralj prihaja! — se je začulo nekaj glasov. — Živela resorma! Zivela reforma! — je zadonelo od vseh strani. Kraljeva kočija se je pom-jkala s spremstvom med gostim špallirjem vo-jaštva počasi naprej. Bilo je okrog štirih popoldne in zahajajoče decembersko solnce je zlatilo kupolo Tnvalidov. Vodo-meti so brizgali okrog sebe struje sve-tlordečih biserov. — 2ivela reforma! 2 i vela reforma! — so kričali ljudie za špalirjem vojaštva. Pri okencu kraljeve kočije se je po- pojavil tu pa tam med bajoneti in saili-cami profil starejšega obraza z velikimi, visečimi čeljustmi in sivimi zalisci. Izraz te^a obraza je bil zgovoren in molče je govoril: — Le kričite, slabici! Premagal sem vse svoje sovražnike in vse se klanja moji odločnosti, mojemu bogastvu. Nekaj solnčnih žarkov, ki so zlatili kupolo Invalidov, je padlo na obraz Lu-dvika Filipa in ga za hip zjasnik>. Toda v naslednjem trenutku je solnce zašlo in kraljev obraz se je v mraku zmračil, dokler ni postal črn ko noč. Preden je prispela kraljeva kočija v Tuilerije, so prižgali vse hici na Place dela Concorde, a Elysejs.ko polje je za-Žarelo v morju lučić. Kraljeva povorka je bila podobna mrtvaškemu sprevodu. Saj je pa tuđi bila mrtvaški sprevod. kajti takrat se je peljal Ludvik Filip zadnjić iz .parlamenta v Tuilerije, takrat se je zadnjič poslovil od zahajajocega solnca na Place de la Concorde. Ko se je plazil čez sedem tednov se-demdesetletni starec povešene glave in drfotečih kolen po istem trgu od maliih zadnjih vrat v iiužnem delu vrtnega zidu istega gradu, ta starec ni bil več Ludvik Filip. Bil je drhteča senca nekdaj naj-mogočne»jšega monarha sveta. XVIII. Gtodalfeiui vsfegrica. Armac-jd Cairbtin, ki je odšel takoj po pogcA'oru z Led):u Robnom domov, je opazil sikozi co svajesa stanovanja v rue Ftientie stoječo kočijo. To se aru je adelo čurfmo, kajti ko-č ja se je ustavila pri vratih malega vrta Oikrcg znane h;<še sitrahov. In ker v tej Ti-TŠi miimo našega juma-ka nihče ni sjta«xnai!, je bilo ja*tno, da se liče ko-čnja- njega. Mnogi TjttKiie se voziao z izvosčki, med irtfjimi ludi policijski detddtivi, če hočejo ostati slkrrti, toda talk* po$e*i nišo "prijetmi za olaveka, ki dobiva pono-č\ zaiboje orožja im str&liva. Ainmand ie bil veckno pr upravljen na •nevainnast. Zato se je t>revidlno prtt4a-žal izAoš^ku i«n pomagala mi je tema, kajiti udica strahov je Ma silaibo raz-svetijena. — Moosieur. — je nagovor H iz-\ ošoka z zanroflkfrm glasom, — koga čakate? — Ab. Tronsietir ATma»nd! — se je začul rt kočije jpriicten zensflr stfas. Naš lutiaik je bil presenećen, ob-enern pa TX)ffnirjen. karti poilicriRiki azervti mmajo rjrijetne^a ženskega j?la-su. Zato je stopfl k vratcam kočije, toda se pcećfcno je sita!- Bala sem se. da se siploh ne vrmete doimov ... a z»dai, ko ste doma. se zopet boi:m. Ah, mofisi'eu r A mrt a nd! — Pomirite se, draga niademoisel-le, — io >e tolažil A nm and in se skušal zdo do-^tojmo izvi'ti iz tijene-sra O'bjema. — 0. zakai pravite mademo'seltle! — ie dejala dama uižaljeno. — Zakaj me ne kličete po imenu? Saj ste me gotovo takoj spozmali. — Da, — je odieovoril Annanid, ki hl bil S'poznal maifkizino komornico po kreinjah, čeprav bi ne bil sflišal njeme-jra glasu. — Da, Denisa, sposnal sem vas. Toda od kod tolika čast, da ... — Kaj ne slutite, kaj vam hočem i>ovedati? — Je-li mogoče, da ne slutite? — Kako naj bi sl:uti, ka.r je pe bo veselilo, če ga «oreimete! — Zelo sem vam hvatežen za pri-jaznost, — je odsovoril Arma«nd, — toda rad bi vedal. kaj je vas napotik> tako po zrno v noc k meni. — Bože moj, kako hftacfcii ste! — je vzMr'tonila Denisa užaljeno. — Hlađen? — Hladlni kaker kamen! — je na-daljevala komonnica. — Tak sem vedno. kadiar je dežev-no vreme. — je r>o.;asmil naš junak. — Stoipiva vemdar v hso, — je predlagala Dem^a. — Poredat; vam inoram namreč ffiekai zc*o važnega. Ce tu defauje, pada tam med ormem»jem toča. — Zelo seitn radoveden, kaj mi po-ve-site, — je dejal Armand in ponudil s.voii dami rcko, ki jo >e takoj spre-iela. — Ušli, kako termo je tu! — je pri ■norntnila Deni«sa, ko sta sit opi la v sobo, kijer je začel Anrnamd isikati vž:galice, da bi nrižeal ruc. Kaj neiki bi reti damo, — je odgovoril Artmand. — Eh. zakaj bi ne bil? — je vpra-šao srlavi framco's'ke komonnice iziba in srce. — Res je. vendar ie pa treba r^skr-(beit! za bol^šo ra^vetlja'vo, ri k-či1 se mrač-neijša. ker so se v:de!š vsi njeni nedostaci. Volibii boj pred 2000 leti Že stari Rimljani so imeli volilne plakate in za mandate so s? pulili kakor se pulijo ztfaj Nekaj zanimtvih prunerov Na-tn^veiie izikopin^ pri Pompeiih vi r>rikaza'le, da je b;!o to Ieto>i^ko rm-sko metsio s-red^šće volilme krnapa,n;e, Vf> za i-e prescnetila :n zavila lava. Vcztrv je začel nenadoma bmrhati m mesto je izj?:n:ki r>od v«ročo lavo iJi pepelom. V Pompeiiri so se vrškle takrat obči-nslke vo!"t\-e. Takratne voli>ne metode so bile približmo iste, kakor s^o zdai. samo da stari RMjatii n:so mr-jrfi tako lahTit: vo-IMmi r>lakait". na las pndohni sedanj:m volil-n:tm prrkla-rrac'jain. Volića reklama :n ajritaciia <; po-niočjo lepa^o\- ie h;b na takrat rrno-zo tež.'a :-n prčas-ne.Sa. Na>r>rci ^e je šio zato. da se r>ripra\i na stan; pro-s>tor za plakat. To se ie 7«:ndilo na ta načvn. da je albator (helilec) nntnazal dsotični pros-to-r z belo barvo. Za njim je nrišcl scr*pt«or (pisar), ki ie nar>isal na pabel'jen: prostor miena kandidatov ki volikia ffesla. Pisarju ie rtavadnn pomaffal latemarius (nosilec s\ et:Tke) ^ tem. da moi ic pri d-ehi svet'!, da ie lahko tuđi ponoći delai. Kakor danda-našinji. tako so si tuđi v star*h čavh kaIikii napis: Y'Mi-te Man«o, ki n: bil Še rrkoli pi a»n! Na drugem plaka.ni je napisano, da ye .lulius Flaviiis Sabinis bela ovca v čnni čred. Tud: star! Riiani so fe poz,nali neke vrste sociahste. Socfali-<1;-6ni \-olilni plakat se je jrlasil: Če hoče-t* jesti dober kruh. \-olite Graccha Fris;a! R'm.taT7r-ke. To je razvidno iz volihnih plaka-tov, ki so iih rdk-cf>ali v Po-rrtpeji-h. Med njimi :e edem, ki se jrla^i: AssiH'-na upa. da bo waka ?wia prec^vorilt sn'oicga rroža. da odda svoj srias 7i Luča 5€CUTida! Na d-rugem p^a-kauu ie naipisano: Kaftdidaturo Lucia Tirr«ia tofrto pr:- popoča njegova zvesta bab;ca Na^bcVŠe pr;«poro^il^ je pa doKJ kani« didat Jii;us Politiu«, o katereni ie bilo na Sakatu reče«no, da je 'ep kakor Aipolio. Nap:-si na plaka-tih so se pod lavo e bil navaden hla»»•»•>>»»»»»»> Pri Iludeli x »ere4aim delovmajeaa ući x*>-vziroči kozarec nara\n< »Fran-Josefove« tr«wii-cc, ie ffa popnete vsak dan tjutrai ni telč«. lagođrvo, milo irtrcbljanije čreve*ja. Zdravnifci za srfne bolezni so pcAH do rert^tata, d« učin-ku)e »Frukz-Joa«i4nra« voda tuđi ^ri težih obfckah sx5ne hdb« siftimo m brez vsake nt-pri'Iike. Dobi se v vseh l«karn«fe. dr©fferM*h i« s.pecer jških treovinah. Zakaj se je oženil. — Kaj se ti je ameiak), da si st ož&nil, dragi prijatelj? — Kaj še, ožanil seraviđa vozeL da bi ne ix)zabil odtdati njentga pisma na p^Šittp. — In srte ga oddali? — Ne, pozabila mi ga je dati. Najbolpe, naftrafne^e. zato 13 «iafcenejie! iiiMnminrMMiiii-m mnm m ■ ■ ■ ■ Tnrmrmnf Haibotjše kupite nogavice, rokavice, bombaž, tlou svilo. MAJCE. žeotperje. vestje, 2EPNE ROBCE, kravate, srajec. veze-nine, ^umbe. D. M. C. i>rejica. ROČNE TORBICE, aktovke, palice, DEŽNIKE, SPORTNE in toaletne potrebščine. losip petetinc - Ejnbljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. NAJBOLJŠE. TAMBURICE arkaševega m sremskega sistema izde1ut« si mojo taloco prw-vTstoih UavvfeT. ProdtS« o*jc«oe)t Ib aa na)mao]i« obroke. Upoaotevaloical WARBINCK. U^Ommi, Qre«ore««T» S, ▼ bftMol Ohsben« matice. - miakulatmnl paph prodaja uptava fSCovent&ega 7la\oda* Krebanje v državni razredni loteriil Dne 6. junija so bite nasiednje pri na« toupti«ne sre^te rzžrebane: Dfci 500.— 75.795. 108.124, Din 250.— 17.971. 30.974. 30.982, 30.984, 53.467. 66.606, 91.742, 103.178, 103.183. M. 125^- 7A11. 7348, 8.109. 8.132. 8.166. 8.1*7, 10^». 10.«2. 10.856, 10.929. 10-9§0, 10JJ9J, 10994 200«T 20 103. 22.UM. 34.674, 46.092, 46.166, 46.197, M-»4. MJ53, M354, 70*9. iolS: 70*JMb' 74.631. 84.6si. 84.682. 97.362, 99J»2, 108.126, 106.102. 123.580, i».783. 1J0.10B. 120.118. 120.123, 120.189, 120.222, 123.911. 123.932. DobitkI se bod© isplatovall P« ^1- I«»M»- Narodlne dopisnice za 18- kolo borno pmvodMio orttoiiU. Zadružna hranUnica, r. z. z o. z.v Lfririjana, Sr. Petra ccsU 19. Vaaka bemeća 5O »*r. Plača •* kthko tuđi r snamkah. Za odgovor znamhol - Na vpraianj* brm mamkm mm «^m €>đ£ovarfatno. - Majmuni** **lam 1H» »^-^ —i—• Kurjača Doba &Ta.TVPva-nk. KjiatliČ, ^mart-»0 pri LrtiH- !^9 Hiia v loafteri je dohro \ pelaana r«^*:-ca i« šipeoeTijtsika tTffn^ma. !*e-k-dad HtnftJMi Pra«er. v Ijii—nn na p.r\ j>o<1 žfli-teo>m »Knw 19?9 — 1258€ na liprs. vo t«ta lista v srvbo nada'ificrm ra»8ovockwm na*Vw«fli na upra-vo »Slw. Harodac pod »Polet?« 1257«. Vzgojiteliico ki ljuh ofT'"'K«, z zjnan.etn s'ovcn-sftc«fa rn nem«k*»a **A* tet Id*-•\-irja. Jel:5iti 2 in 10 let. FVm/odb« s siiJro m tia'vedho tA*Z* )* po«'!at1 na ««*l«*»«» >»<>»»•< L. Mikuš UUBUANA Mesmi trs 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprchajalnin palic Popravila se izvriujejo — točno in solidno — »Walter« pletilni stroji po leW tođf s a»«ratoa ter 3 ta- sajeiumš nj«vafm, v«lkko !»rit!iĆBM> hi4c, zraven uda« »viajak s ktoi-io ter k€9o4ec, vm potriopje Ao« raj novo ta % ope*o udano, kakor tuđi bov voz parnar m bo«J. s* bo prodalo n« i>ro*tovoljBi |gv-nj dražbi na licu rnefcta v \>rdu it. 75 v redeljo. dne 9. jun«« *b 10. uri. 1244 Tvornicaza radio m©dnarodn«g» *love»A od