Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda, 24» ]ullja 193S St 16$ Zeto IX. (XVI.) MARIBORSKI Cena 1 Din Uredništvo ht uprava: Maribor, Gosposka ul. 11, tel. 2440 ln *455 / LJBMjana, Knafljeva ul. 5, tel. 3122, 312S, 3124, 3125 in 3126. / Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po poSti 10 Din. / Ogla«! po ceniku. / Oglase sprejemata tildi uprava »Jutra« ln »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun St. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din. Kaj hočejo radikali „Obzor“ o pomenu in namenu združitve bivše NRS, SLS in JMO — Skupini dr. Korošca in dr. Spahe bosta tvorili le neznatno manjšino, ki se bo morala podrejati večini Akcija znanega prvaka bivše radikalne stranke dr. Laze Markoviča za obnovo moči in oblasti staro-radikalov je naletela na živahen odmev zlasti tudi v hrvatskih političnih krogih. Zagrebški »Obzor« se bavi s tem vprašanjem v daljšem članku in piše med drugim; »Drugo vprašanj«, ki ga je sprožil dr. Markovič in ki ga nameravajo rešiti radikali (to pa so v ogromni večini Srbi), je vprašanje posameznih strank. Radikali niso konzervativni. Pridobiti bi hoteli katoliške in muslimanske klerikalce. Postati hočejo bodoča vladajoča stranka in imeti v vseh banovinah pristaše. Hočejo imeti v svojih vrs>t?.h tudi Slovence, Hrvate in muslimane, ker bi le z njihovo pomočjo mogli ohraniti trajno oblast, vendar pa bi morali biti ti v manjšimi, da ne bi mogli v politiki uspešno zastopati svojih specialnih interesov. Ker bi bili vsi ti elementi ena stranka, v kateri bi odločala večina, bi se morale manjšine pokoriti njeni volji. To so poskušali izvesti tudi pred šesto-januarskim režinom, a jim ni uspelo niti taktično, nego je zaradi tega nastala borba in je bila ukinjena ustava. Dr. Markovič priznava, da je biia napaka radikalov, da so vedno preglasovali Hrvate. Zakaj bi se to zdaj ne dogajalo z onimi Hrvati in muslimani, ki hi se priključili radikalni zajednici ? Dokler ne bo sporazuma, dotlej o tem vprašanju ni mogoče ugibati, marveč so potrebni le jasmi računi. Dokler gre za hrvatsko vprašanje, morajo biti Hrvatje v hrvatskih strankah Srbi pa v srbskih, pa ne bo ne zamere ne nasloge. Pogajali se bomo tako, da bo vsak branil svoje stališče, dokler se ne pogodimo. Sporazumeti pa se moramo, ker je to naš skupni interes in ker bi nesložnim pretila poguba. Celo skrajni je že čas za to in pohiteti bomo morali, da si zagotovimo svoj skupni dom. Letalska nesreča na Teznu Danes dopoldne okrog 9 se je pripetila na Teznu pri Mariboru letalska nesreča-Neko letalo je pri pristajanju zavozilo na železniško progo ter se zaradi tega nagnilo tako močno na stran, da se je poškodovalo levo krilo- Letalec je ostal nepoškodovan. Letalo bo še v teku današnjega dneva popravljeno ter bo moglo nadaljevati svoj polet. „ JUTRA" Maistrov vrh na Pohorju Umesten predlog ob obletnici smrti našega narodnega junaka Maribor, 23 jnilija. Zasluge generala Maistra za naše severno mesto so tako velike, da so šele polagoma zavedamo vsega pomena njegove osebnosti. Pose/boo važnost pa dobi njegov pojav, ako se vprašamo, kaj bi bito, če bi našega Maistra ne imeSi. Pretirane vesti o žrtvah v Zagk^ai lieograd, ‘24. julija. AA. Po naknadnih uradnih podatkih se je zateklo v zagrebško bolnico zaradi poškodb, dobljenih v spopadih po zagrebških ulicah dne 20., 21. in 22. t. m. vseiga ekupaj 13 oseb. Od teh je bila ena takoj iszpuščena domov, 12 pa jih jo ostalo v bolnici. Zatoeo tudi v tem oziru vse druge vesti netočne. Zagreb, 24. julija, n. V Zagrebu je bil danes vzpostavljen popolen mir in red. Nikjer ni prišlo več do demonstracij. V opozicijskih krogih posebej poudarjajo, da niti dr. Maček niti narodni poslanci, ki so bili izvoljeni na njegov list;, niti ostali njegovi prista&i ne odobravajo incidentov na zagrebških ulicah. O tem pričata že letaka, ki ju je dr. Maček zdal v soboto in nedeljo popoldne in v sca.erili je pozival ljudi, naj ostanejo mirni in disciplinirani. O vzrokih poslednjih incidentov pravi beograjska »Politika« med drugim: »Glavni povod za nemile dogodke je bila zahteva, da je treba izvesiti hrvatske zastave. Ljudje, ki so hoteli v svojem navdušenju videti povsod okrog sebe hrvatske tro-bojke, so pozabili, da z grožnjami in s silo pri drugih ljudeh ne bodo izzvali nič drugega nego nerazpoložen je- Tako je nujno moralo priti do incidentov. Treba pa je poudariti, da so incidente izzvali neodgovorni elementi proti volji dr. Mačka in njegove najbližje okolice. Z.lasti seljaki iz okolice so pokazali dovršeno disciplino. Zaradi njih bi gotovo ne prišlo do nobenega incidenta v Zagrebu. Potrebno pa je. javno pokazati na take dogodke, da sc v bodoče preprečijo in se v javnosti ne izzove nepotrebno nerazpoložen je. Mojstrska izpitna predava* nja ki so se pričela že v ponedeljek 22. t. m., imajo zopet povoljni obisk. Vpisalo se je takoj prvi večer 49 udeležencev najrazličnejših strok iz mesta in bližnje okolice. Ker je pričakovati, da se bo javilo še nekaj zamudnikov, bo število udeležencev tudi tokrat nedvomno prekoračilo 60. Predavanja, ki jih je organiziral mariborski zbornični obrtnopospeševalni zavod, se nadaljujejo v sredo 24. t. m. ob pol osmih zvečer. Vpisovanje na obrtno nadaljevalno šolo bo na mestnem poglavarstvu od 1. d od snca Imr ležni, da todi ml ndajS, m. tkalne tarea Mateter vedno bodMUine boaodb, «*• smo po«albl!i nJS«ov«e®R vodMJJft. a m Kaznilniški pazniki na kraljevem groba Kaj se pripravlja v Nemčiji Praga. 24. julija g. »Večer« objavlja senzacionalno vest iz Bazla, da je pribežalo v Švico 13 oficirjev nemške armade iz strahu pred dogodki, ki jih v kratkem pričakujejo v Nemčiji, sličnimi dogodkom 30. junija 1934. List objavlja statistiko, po kateri je bilo v Nem čiji od junija 1933. do julija 1934. ustreljenih »zaradi poskušenega bega« ln* oseb. Razen tega je nemška vlada spravila v koncentracijska taborišča 49.10/5 osebi, sterilizirala 12.863 oseb in odvzela državljanske pravice 13.121 osebam. Ob vse prihranke Delavec Ferdinand Glaser, ualužbea pri tvrdki Dootor in drug, je imel v spalnici svojega stanovanja na Teznem v neki škatlji shranjene vse svoje prihranke, ln sicer 3150 Din. S k a, tl o je imel dobro skrito v oma.ri. Ko pa je nameraval včeraj vzeti nekaj denarja, je s strahom opazil, da mu je neki tat odnesel ves denar. Spor med Gdanskim in Poljsko Gdansk, 24. julija, g. Predsednik senata v Gdanskem Greisef je izročal danes diplomatskemu zastopniku Poljske v Gdanskem Pappeju protestno noto zoper nedavne okrepe poljskega trgovskega ministra. S tem je nastal med senatom v Gdanskem in poljsko vlado dalekosežen spor kv posega v obstoječe pravno razmerje me o erna žavama. Svobodno mesto Gdan^ fht' ; naj poljska vlada te ukrepe prc ' ’ • , nem si pa pridržuje pravico tu" 8 svoje strani vse za zaščito 'n crc bodnega mesta. Izbruh italijanskega ogn|e* stika Stromfeoii Kun, 24. julija. w. Od sobote je začel zopet delovati ognjenik Stromboli na otoku enakega imena. Okoli pol 2. popoldne se je dvignila iz žrela množina lave, obenem pa visok oblak dima. Kmetije pod Strombolijem je zasula gos»ta plast pepe-la. Izbruh S trombon ja te izzval med T>rebi-Kaiatvom paniko. Vremenske muk New York, 24 julija, b. Oočim imajo v drugih držatvah neznosno vročino, je zavladal v Argentini občuten mraz. Celo v subtropionem pasu na severu države so merili temperetiu-e do 7 stopinj pod ničlo. Na jugu Argentinije je snežilo. Huda železniška nesreča na Poljskem Berlin. 24. julija. \v. »Lokalanzeiger« poroča iz Varšave, da je blizu Radona skočil s Ura osebni vlak, pri čemer so se prevrnili razen enega vsi vagoni. 40 potnikov je bilo deloma hudo ranjenih. Tragična smrt je doletela nekega potnika, ki je v zadnjem hipu videl nevarnost in skočil iz vlaka, takrat pa se je tudi že prevrnil vagon, ki ga je zmečkal pod seboj. Slepar z „gaa?3ncijskinu“ pismi Včeraj popoldne je prišel k trgovcu Pr: ’;radu na Aleksandrovi cesti neto moški, ki se mu je predstavil za Karola Zorka. Povedal je, da je uslužben pri Josipu Baumanu v št. Uju ter bi rad nakupil nekaj blaga. Ker ni nameraval blaga takoj plačati, je predložil trgovcu garancijsko pismo veležganjarne Jos. Baumana. Neznanec si je res izbral blago v vr nosti nad 2C00 Din, toda trgovec mu m blaga takoj izročil, češ da ima opravka, v resnici pa se je g. PregraA telefonično informiral pri S- Baumanu izvedel, da Karol Zorko sploh m* biil v njegovi službi in da je garan pismo ponarejeno. Ko je trgov®'^ . ^ stopil v trgovino, je bil dozdevni izginil. Danes dopoldne pa so oiji zgasili še nekateri drug1 fLhariti na teU je isti način. Za vse trgovce je pripravljeno »Sa™nc>Js°P ancijskim zjzi: izs£ - — —- dinarjev. Kakor smo ie poročali, so tmeli kaznftniSki pazniki tz nedavno tega svoj kongres v Beograda. Po kongresa Je posebim depatadja posetOa grob blagopokojnega kralja Uedinitelja na Oplenca ta polwma Naša slika pri- kazuie delegacijo pred cerkvijo na Oplenca. V delegaciji so tnal zastopniki mari- borskih kaznilniških paznikov. Smrten padec z najvišjega dimnika v Jugoslaviji Huda nesreča na nemškem jezeru Berlin, 24. julija. AA. Iz Oletina v vzhodni Prusiji poročajo, da se ie včeraj na Da-retenskem jezeru pripetila velika katastrofa. S Hertinega otoka se ie vračala manjša ladja z velikim številom izletnikov. Nenadoma se je ladja prevrnila in potopila. 11 ljudi je utonilo. Podrobnosti o kaiastrtrfi nL Mariborski živinski sejem _ Sejmsko poročilo. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih ^ konj&v 20 bikov, 134 volov, 408 krav in 29 telet, povprečne cene za kilogram žive teže so bile sledeče: debeli voli 3 do 3.50, poilde-beli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2.25 do 3, biki za klanje 2.25 do 2.50, klavne debele 2.25 do 3.25, krave za klobasarje \ do 1.25, molzne krave 2 do 2.50, breje krave 2 do 2.50, mlada živina 2.50 do 3.60, teleta 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 313 komadov. Prihodnji živinski sejem bo 30. t. m. Kupujte domače blago! Davi malte) pred sedmo ae je prapetii pri tvornici Hutter v Melju smrtna nesreča. Kakor znano je zgradila omenjena tekstilna tvoroica lansko leto dimnik, ki je bil najvišji v naši državi. V zadnjem času pa so opazili, da se dkn-nik bodisi zaradi napačne zgraditve, bodisi zaradi usedanja temeljev nagiba ter je visel že baiko, da je obstojala, ne-vannosit, da se že močno nagnjeni dimnik nekega dne podre. Zaraditega je tvornica naročila tvrdki Obnova iz Ljub ljane naj dimnik poruši. Danes Te je pričelo z delom. Pri podiraJnih delih pa se je davi smrtno ponesrečil delavec 44 letni Ivan Gleimzer, doma iz Maribora. Po poklicu je ključavničar. Zaradi brezposl moeti pa je prijel m prvo delo, !ki se nra je ponudfflo in je tako postali žrtev tujega poklica. Nesreča se je pri-' petffla malo pred sedmo, ko se je GJe-inzer povasel po Jd5nfli( ki služijo pri dimniku za stopnišče na vrb. in začel s krampom odkopavati zidno opeko. Njegovi tovariSA so samo videli, kako je nenadoma omahnil tfer strmoglavil v globočino 30 m. Nesrečnež se je najbrife že med padcem trbi, kar ae je odbdjBJ od klina do klina. S smrtnonevarnimi notranjim poškodbami je oiftežaJ negiben. Ko so ga reševalci pripeljali v bolnico in je pristopil k njemu zdravnik je nesrečnež izdihniL O vzroku nesreče je bila uvedena sodna preiskava. V Polički vasi pri Št. IIju v Slovenskih goricah se j,e pripetila danes ponoči nenavadna nesreča, katere žrtev je postal tamkajšnji posestnik Ivan Golob. Ko Je namreč spuščal mladega m precej jega bika h kravi se je biik nenado ma pognal proti njemu, ga nataknil na rogove ter ga. s talko aHo priifctanfl <* Smrt na rogovih bika da mn je zmečkaj prsni koš in razparal ves trebuh, tako da je nesrečnež izdihnil na rogovih bika Bfk }e nato pobesnel in so ga na pomoč prihiteli sosedje komaj in komaj ukrotili. Nesreča je izzvala splošno sočustvovanje % nesrečno Golobovo družino. Po Mariboru sem in tja V bližnjem socialnega* programu: Nova, velika moderna oskrbnišnica Skrb ata oskrbovance in hiralce — Tudi povečana mest* na oskrbnišnica ne zadošča več - Povečanje sprejemnih možnosti Vodstvo mariborske občinske politike zadnjih let are lahko na uspehe svojega vztrajnega dela z zadoščenjem in ponosom, številne pereče naloge s področja komunalne zdravstvene, tujsko-promefcne, prosvetne in socialne politike so se ugodno rešile, četudi niso morda gospodarske razmere za to najugodnejše. V letošnjem programju je bila izvršitev velikega občinskega prosvetnega programa: zgraditev dveh novih šol zunaj v petem mestnem okraja in sicer druge deške meščanske in druge dekliške osnovne šole. V ospredje stopa uresničenje bližnjega socialnega programa. To je v zvezi s komisijskim ogledom in sejo kuratorija mestne oskrbnišnice bi se je vršil te dni. Znana so prizadevanja zadnjih let, da se mestni oskrbovanci po raznih izven-mariibonskih hiralniakih in oskrbniš-niških ustanov v Ptuju, Muiretincih, Vojniku, Ljubljani in drgod pritegneje v Maribor pod skupno streho, s čimer bi se zadevne proračunske postavke precej razbremenile. Ta zasnova pa se je mogla malodane popolnoma izpeljati šele lansko leto, ko se je mestna oskrbniš-nica v Slovenski uilici 40 po preselitvi dečjega doma iz Strosmajerjeve 26 v Strosmajerjevo 30 lahko razširila z ureditvijo hiše v Strosmajerjevi 26 v namene in svrhe povečane mestne oskrb nismoe, kamor je bilo mogoče lansko leto spraviti 151 oskrbovancev in oskrbovanih. Vendarle jle v nekaterih že omenjenih hiraJlndicah ostalo še 20 hiral cev, ki jih bo radi zdravstvenega stanja težko prepeljati v tukajšnjo mestno oskrbnišnico. Navzlic temu pa je fcu- rataritj mestne oskrbnišnice smatral za potrebno, da spravi to vprašanje na dnevni red svojih obravnavanj in se je podal te dtad pod vodstvom podžupanu Rudolfa Goluha v oekrhniško poslopje, da se prepriča o perečih potrebah na licu mes ta. Pni tem se je napravil sklep, da se inventar in oprema mestne asfcrb-nišnioe pomnoži v toliko, da bo mogoče spraviti pod streho še 20 oskrbovance, tako da bi se lahko nastanilo vsega skupaj 171 oskrbovancev in osbrbo-vamk. Ob tej tako spopoinjeni mestni oskirbnišnici bi bilo torej mogoče pritegniti vse hiralce v Maribor. Pomisliti pa je treba da zahteva hiralska oskrba specialno postopanje, M bi mu tudi oskrbovanje v posebnem bolniškem oddelku tukajšnje mestne oflkrhnišnice ne moglo ustrezati. Najhrže mnogih sploh ne bo mogoče prepeljati v Miari-bor in bo tako dana možnost, da se v zavod sprejmejo novi oskrbovanci, katerih število raste iz leta v leto, saj je značilno, da danes sega siromaštvo na stara leta tudi že v trgovske in obrtniške družine, ob čemer je šele mogoče razpoznati zaires velike naloge, ki čakajo mestno socialno politiko razno na tem torišču. Kuratorij mestne oskrbnišnice je po ogledu na licu mesta v važni seji premotili to stanje ter je spričo tega nar pravil sklep, da je treba kot bližnji komunalno socialni program postaviti zgradnjo velike, moderno urejene mestne oskrbnišnice, Id naj bi ustrezala rastočim potrebam, ld .jih ustvarja beda in siromaštvo naše dobe po naših mariborskih rodbinah. P. T. Drobiž iz mesta in okolice —m Iz naSe mariborske uprave. S 1. avgustom so uradne ure od pol 8 do 12 in od 14 do pol IS. —m Grob pri grobu. V starosti 64 tet je umrl vpokojeai administrativni major Ivan Pnupplis. Rajnkega, ki je užival v vseh ma-riborsknih krogih Obče spoštovanje in simpatije, bodo obraniti v trajnem spominu vsi, ki so ga poaimJi. —m Večerni promenadni koncert bo danes otl 20.30 do 22 v tukajšnjem mestnem parku. Svi.ra Sehonhernjeva godba. —m Regulacija Vrtne ulice. Križišče Gosposvetske ta Vrtine ulice bo dobilo čisto novo Boe. Ureditev Vrtne ulice, kl Je bila v svojem zgornjem delu nerognli rana, je postala aktualna zarodi dovolitve gradnje nove dvonadstropne stanovanjske hiše ob omenjenem križišču. Regulacija Vrtne uM-ce se bo izvršita sedaj tako, da ne bo tesnega nadaljevanja im križanja Vrbanove ulice ter Vrtne ulice, ker se bo ta del sedaj zazidal, marveč se t» križišče Vrtne in Gosposvetske ulice razširi ta dostojno preuredi. —m Nova tuJsk(»prometna pridobitev. V St. liju se Je dogradil novi avtomobilski to tujiskopromaertal paviljon. Otvoritev to blagoslovitev istega bo dne 4. avgusta ob 10.30 —m Mestna občina podpira. Na svoji včerajšnji seji Je mestni upravni odbor dovolil sledeče podpore ob prilik! razstav Mariborskega tedna: Slovenskemu obrtnemu društvu 1000 Dta, za nagradne pokale ob priliki velikega mednarodnega plesnega turnirja 1000 Uto. klubu ljubiteljev športnih psov ob priliki razstave čistokrvnih pisav 1000 Din. »Našim krilom« 1000 Uto. —m Odcepek do Pohorskega doma se bo dogradil. Banska uprava Je dovolila kredit v znesku Din 40.000 iz bednost nega fonda. S tem zneskom bo mogoče dovršiti odoe-pek od pohorske ceste k Pohorskemu domu —m Taksne zadeve. Mariborski slavni oddelek finančne kontrole razglaša: V smislu zadevnega pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine za proračunsko leto 1035 /36. ee plačuje k državni tak-ei za vse reklame (plakate), ki se naleplja- jo ali pritrjujejo na zidove, ograje, droge itd., 50% banov inska taksa, t. j. za vsak izvod po 0j&0 Din. Taksme znamke prodaja sresko načelstvo Maribor, levi breg, soba 33. Ker so kazni za netakslranje plakatov in objav precej velike, ee opozarjajo vel hišni gospodarji, društva to zasebniki, da veaik izvod plakatov kohcujejo z državno takso 1 Dllin in banovtaekio takso 0.50 Dta. Tudi se opozarja, da morajo biti kolki uničeni aM s tiskom afl s pisanjem preko lrol-kov a!1 pa e štampiljko davčne uprave ali oddefflka finančne kontrole, ker se v naspro* nem primeru smaitra, da taksa ni bWa plačana. Naplavljen les se mora prijaviti. Ra Fali se je prejšnji mesec odtrgal privezan splav ter je voda ves les odnesla. Pri Sv. Barbari pa so kmetje vlekli iz Drave razne trame in deske ter jih uporabili za plote itd. Pato pa so zvedeli orožniki, ki so nekega posestnika zaradi tatvine ovadili državnemu tožilstvu. —m Na mariborskem delovnem trgu. Tehničnega poslovodjo za tekstilno tovarno to urarja išče tukajšnja Borza dela. —m Z orožjem ni šale. 42 letnemu viničarskemu deloven Henriku Serk® ee je samokres nenadoma sprožil ta mu Je stroj poškodoval levo rolko. —m Povoženi deček. Prod Poitevo trgovino na Korodkl cesti Je neki kolesar podri na tla 2 to pol teta starega Helmuta Groma. K sreči Je deček zadnbiil le lažje poškodbe na nogah.. —m Kaj Mariborčani Izgubljajo. V mesecu Juniju eo se prijavili to oddati predetoj-nl&tvu mestne policije sledeči najdeni pred. meti: 1 par moških starih čevljev, 1 par moških nogavic. 1 čoln, 1 plava čepica, 1 ženska zapestnica, 1 zlata ženska zapestnica, 1 denarnica z 51 Dta, 1 srebrna o vratna verižica z obeskom, 1 denarnica z 17 Dta, 1 denarnica s 60 Din, 1 žoga, 1 srebrna o vratna verižica, 1 nalivno pero, 1 denarnica e 4i6 Mm, 1 stara moška suknja, 1 zlat prstan, 1 mali hubertus plašč, 1 zlata široka ženska zapestnica, 1 rjavi Jopič, 1 par ženskih rokavic, 1 mali žepni nož, 1 ženski dežnik, 1 košara, 1 otroško kolo (eki.ro) to 1 zračna sesaika. —m Ker je bil stavkokaz. Posestniku Ivanu Arliču v Galberku so porezali neznani zlikovci 200 eadik hmelja. Osumljeni eo neki delavci, kl so se maščevali nad Aril-čem, ker Je hodil delat v tovarno Woečh-nagg, ko je bila stavka. IV. »Mariborski teden 3. —11. avgusta 1935 Bevija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska. c-- idna. turistična itd. Velika razstava slovenske umetnosti, 't —4. Vlil. medno rodni plesni turnir in IH. drž. razstava čistokrvnih osov. 9—11. V'»I. nlavalne In skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od L—15. VIII. 1935. —m Tudi tatovi se lahko vračunajo. Po- aestnlšlki sta Rihard Hleip lz Zgornje Sv. Kungote je pustil včeraj popoldne pred neko trgovino na Vodnikovem trgu svoje dvokolo, na katerem Je imel precej debelo aktovko. Ko se Je Hlep za nekaj minut vrnil iz trgovine, pa Je izginila aktovka. Tat je najbrže mislil, da Je v aktovki denar. —m Mlad, pa tak™. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se Je včeraj dopoldne zagovarjal 21-lettti viinflčarski sta Avgust H. Iz Brebrov- GRAJSKI KINO Danes sreda 6ARDASKA KNEGINJA (Marta Eggert, Paul Horbiger, Paul Kemp, Hans Sonker Ida WUst. — Pri vseh predstavah globoko znižane cene! V soboto 27. julija senzacija za Maribor: »Casanova 20. stoletja«. ntka, ker Je lotos v februarju posestniku Mihaelu Ptberčnllkn ukradel razne obleke ta knjige. Obsojen je bU na 2 meseca strogega zapora. m Vojni begunec — tat. Orožniki v črni so aretirah 25 letnega Andreja De Lopata, ki Je prejšnji mesec pobegnil od svoje vojaške edtalce. Klatil se je po dravski dolini ter izvršil več tatvin. Protest Bolgarov zavrnjen Na svoječasni aktep tržnega odseka to mestnega upravnega odbora, da se morajo bolgarski vrtnarji a svojo zelenjavo preseMti v Stroemajerjev drevored, so bolgarski vrtnarji vložili pri mestnem poglavarstvu protestno vlogo, ki pa je bila te dri zavrnjena. Jubilejne dirke na Murskem polju pod pokroviteljstvom NJ. Vis. kneza - namestnika Pavla Znano Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. ki ima za razvoj in sloves stare konjereje na Murskem polju velike zasluge, slavi letos 60-letnioo svojega obstoja. Zato pripravlja za 15. do 18. avgusta velike jubilejne konjske dirke. Delo Kola je dobilo najvišje priznanje s tem, da je Njeg. Vis. knez namestnik Pavel blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te redke prireditve. Program je obširen to pester. Za 15. 8. so predvidene naslednje dirke: 1. Enovprežna dirka za dvoletne konje na 1400 m. 2. Enovprežna heat - vožnja (dve zmagi v treh vožnjah) za 4—12-letne konje na 1600 m. 3. Enovprežna dirka za S-letne konje na 2000 m. 4. Dvovprcžna dirka za 3—12-letne konje (vozijo žene in dekleta rejcev) na 2400 m. — Dne 17. 8. bo v Ljutomeru pre-movanje konj, takrat se bo videl tu najlepši to najboljši plemenski materijal muropolj-ske konjereje. Dne 18. 8. je glavni dan proslave. Po sprejemu gostov pri jutranjih vlakih bo velika povorka na Cven, nato tam razstava premovanih konj, ob 12. uri skupen obed, nato uporabnostna preizkušnja amerikanskih kasačev v kmetskem gospodarstvu in naslednje dirke: 1. Enovprežna dirka za 3-lotne konje na 2200 m. 2. Jugo-slovenski kasački derby na progi 3300 ni, ki se bo vozil prvič na ljutomerskem dirkališču (Nagrade 10.000, 3500, 2000, 1500, 1000 in 2000 Din odgojitelju zmagovalca, ako je dotični zasebni gojitelj in jugosloven-ski državljan). 3. Enovprežna dirka s plemenskimi kobilami vseh starosti — vozijo kmetski konjerejci, stari nad 55 let na 2000. 4. Jahalna dirka za konje amerikan-ske pasme na 1600 m. 5. Enovprežna dirka za 4—12-letne konje, ki so v meetingu vsaj enkrat dirkali, na 2400 m. Dvovprežna dirka za 3—12-letne konje na 2800 m. Vse dirke so odprte za konje, vzgojene v Jugoslaviji. Konji kmetske reje imajo popuste. Prijave do 8. 8. na blagajnika Fr. Žitka v Ljutomeru. Polovična vožnja za 18. 8. je dovoljena. Kriprave za državno plavalno v Mariboru V okvirju »Mariborskega tedna« bo letos v Mariboru tekmovanje za državno prvenstvo juniorjev in waterpolu ter državno prvenstvo v skokih. Tekmovanja se bodo vršila na našem prekrasnem Mariborskem otoku, in sicer 9. 10. in 11. avgusta. Ta prireditev, ki se prvič vrši v našem mestu, obeta biti kvalitativno kakor kvantitativno ena največjih prireditev v zgodovini jugoslovanskega plavalnega športa. Na startu bomo videli najboljše moči naše mlade generacije. Svojo udeležbo so že prijavili naslednji klubi SK Ilirija iz Ljubljane, SK Viktorija iz Sušaka, Zagrebški plavalni klub ter Karlovačko sportsko udru-ženje. Seveda ne bo izostal lanskoletni prvak Jug iz Dubrovnika in prav tako ne njegov najnevarnejši rival SK Jadran iz Splita, ki je lani zaradi notranje reorganizacije ni nastopil na nobenem prvenstvu in bo zato prvi njegov letošnji nastop prinesel gotovo nova presenečenja. V skokih bosta pomerila v glavnem svoje moči dolgoletni državni prvak SK Ilirija z nadarjenim Ziherlom na čelu In KSU iz Karlovca, ki ima v svoji sredini odličnega Grilca. Oba skakača sta že večkrat uspešno zastopala našo državo v mednarodnih tekmah. Ziherl je lani dosegel že mednarodno priznanje, in sicer v. tromatchu Italija - Jugoslavija - Madžarska. Vsi klubi se resno pripravljajo na letošnjo državno prvenstvo, kar dokazujejo že številni mitingi v posameznih mestih. Rezultati tekem nam kažejo odlično formo po-edinih klubov ta posameznikov. Pa tudi Mariborčani se pridno pripravljajo, da pomerijo prvič svoje moči s plavači iz ostalih delov naše države za ponosni naslov »Prvak države«. Vsak dan, tudi v dežju, trenirajo naši plavači pod vodstvom svojega trenerja, da bodo dosegli .in častnejše in lepše rezultate. Računa se da se bo letošnjih vsedržavnih plavalnih in skakalnih tekem v Mariboru udeležilo nad 260 tekmovalcev in tekmovalk. Po prijavah in pripra- vah sodeč bo letošnje tekmovanje za primat v plavalnem športu mogočna minifesta-cija za to lepo in zdravo panogo. Na otoku samem pa jo uprava že preskrbela za nove deske za skoke. Tudi glede temperature vode se je že vse ukrenilo, da bo voda ustrezala tekmovalcem z juga, ki so pač navajeni večje temperature. Maribor je vsestransko pripravljen, da bo sprejel tekmovalce na naši severni meji. Prepričani smo, da bo tekmovanje tudi organizatorično na višini, tako da bodo udeleženci vsedržavnega prvenstva odnesli iz našega mest^lo najlepše spomine. ” ¥ Mariborske športne novice —s Službene objave OOLNP. v nedelje 28. t. m. ob 9. bo na igrišču ISSK Maribor mlad.: SK Železničar mlad. Službujoči odbornik g. dr. Glušič. V Dolnji Lendavi bo v nedeljo 28. t. m. prva poskusna tekma med SK Lendavo: SK Svobodo iz Varaždina. Tajnik. —s Tekmovanje za prvenstvo Maribora v laftkoatletiki priredi tukajšnje poverjeništvo JLAS dne 3. in 4. avgusta na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti. Nastopili bodo atleti vseh mariborskih klubov, tako da bo ta prireditev na visokem nivoju. —s Priprave za otvoritev novega igrišča SK Železničarja. Ob priliki oficielne otvoritve novega igrišča SK Železničarja ob Tržaški cesti se bo vršil mednarodni nogometni turnir s sodelovanjem dunajskega prvorazrednega kluba. Ob tej priliki bo tudi mednarodni lahkoatletski miting. Otvoritev bo 8. septembra. V kopališču. — Poglej, prijatelj, kako gracijozno skače to dekle v vodo. — Kar obesi si jo na vrat, pa boš kmalu sam skočil v vodo. 2 i na straU in solnce ‘ N1VEA; (PEMFv 1 § Jz MARIJ SKALAN ROMAN Sida Siia Opazovala pa ga je tudd Sida, a tako previdno, da tega ni niti slutil. Ko j« uvidela, da postaja nervozen, se je je polotilo otroško veselje, da je še bolj silila v inženjerja. »Učinkuje ...« je dejala. »Postal je ljubosumen.« Potem je pa videla, kaiko se je obrnili k tovarnarju Martincu in Danici ter pričel z njima pogovor o gospodarskih vprašanjih, problemih industrije. —>zu im izvozu im krizi denarništva. Side mirti pogledal ni več, in ko se je kmalu poslovil, ji je nenavadno hladno podal roko in se ji molče poklonil. To iovo .je pa zabolelo zopet Siido. Ko sta jezdec im njegov konj izginila za Silanovim vrtom v zelenju sadnega drevja, je po-• ’ ’a molčeča in pusta. InScnjer4- Kolariču je komaj odgovarjala, tčp». zšo tagi. ečedtmmq aažn ntrpko f fi »Končano je«, si je dejala. me ljuibiil. Odšel je, kakor da mu je vse eno. T°ko ne odhajajo ljudje, ki zares ljubijo.« Kmalu nato pa si je dejala karajoče: »S kakšno pravico terjam od njega resnične ljubezni, ko mu je tudi sama ne nudim ? ženska nečfenemoet ...« Iz vsega tega se ji je pa porodil trmast sklep: »Dobro, ako me ne ljubi In mu je t”o vse le igračkanje, potem je "ak najbolje, da se je končalo čimprej. Morda bi se bila utegnila vanj zares še zaljubiti. Konec torej! Za mene gospod doktor Daniilo Frangež sploh ne eksistira več..« Obrnila se je zopet k inženjeru, napravila vesel obraz in pričela 7 njim skoraj razposajen razgovor, da Jo je Danica začudeno opazovala in se zaman trudila, da bi uganila vzroke njenih tako naglih in ostrih sprememb. Po kramljanju v senci ob vrtu je povabita. Solda Martinca in Kolariča na večerjo, kjer se je pridružil še Silan. Mariborčana sita ostala v gosteh še pozno v noč in se šele po polnoči vrnila domov. Ko se je Kolarič poslovil od Side, ji je top- lo stisnili roko in zašepetal: »Nocoj ste biti dražestni. Očarali ste me...« Po tistem večeru se je Sida hotoma famiBmta dr. Frangežu. Hodila je s prir jatedjreo na sprehode drugam kakor navadno, le da njega ne bi srečala in je ostajala zdoma ob vseh tistih urah, ko je prej prihajal na Sitanovmo. Matilda ji je povedala, da jo vsak dan išče, a videla ga ni ves teden. Vendar je vedno sama vprašala staro gospodinjo, če je zdravnik iskal, ako ji je sama to pozabila povedati. Ko je videla, da se oglaša na Silanovini še po osmih dneh, se je njen trdni sklep že močno omajal. »Če se za mene ne bi zanimal, ne bi bil tako vztrajen«, si je dejala. »Morda sem mu vendarle storita krivico? Naj se pa zaradi tega vdam ? Ne, naj dokaže še bolj, da mu nisem le kaprica«. Toda ta sklep ni bffl lahek. Čimbolj si je skušata dopovedati, da ji ni prav nič do njega, tem češče se ji je zapletal v misli. Misel nanj jo je spremljala na vseh potih in pri vseh opravilih od jutra do večera in se je vpletala celo še v njene ponočne sanje. Ko je potem nekega večera izvedela od Matilde, da doktorja ni bilo, jo je objela jedka tesnoba. Poslovila se je od prijateljice dosti, pred kot navadno in odšla v v svojo sobo, kjer se je naslonita na okno in zastrmela v temno noč. »Ni ga bilo ... Cernu bi hodil zaman ... Morala bi govoriti z n jim. A kako, saj ni mogoče! Kaj naj bi govorite? Kaj naj bi ga vprašala? Če me ljuba? Saj mi bega vendar nikoli md dejal in tudi jaz mu tega nisem rekla. Kaj pa je kdaj bilo med nama?« Ko je izmučena od misli pozno legte k počitku, jo je spanec zajel prav sredi ugotovitve: »In vendar bi morala govoriti z njim ...« Drugo jutro, bila je sobota, je spala tako pozno, da jo je Danica morala priti budit. Ko se je pa prijateljica ozrla proti odprtemu oknu, je nenadoma začudeno vzkliknila: »Kaj je pa to?« »Kje? Kaj?« »Ti prekrasni nageljni? Kje ai jih dobite?« »Kakšni nageljni?« Danica je dvignila z okna velik šopek rdečih nageljnov in jih pokazala Sidi. »Kako so prišli na okno?« je vzkliknita in planila iz postelje. »Kdo jih je položil sem? Sinoči jih ni bilo ...« Poklical a je Matildo in Heleno, pa budi oni nista vedeli ničesar. »Oudno!« je vzkliknila Danica. »Sami vendar niso mogli prileteti na tvoje okno, Siaia, Kaj meniš? To ti je ponoči postal nekdo .. .« »Postal nekdo ...« »V pozdrav « »Kdo?« »Ugani sama.« »Doktor?« »Najbrže. Kdo drugi?« »A kako jih je mogel položiti na okno v prvem nadstropju?« »To vprašaj njega.« Sida je ogledovata čudno darilo in zardela kakor tisti rdeči, dehteči nageljni. Pritisnila jih je k obrazu in vsrkavala hlastno njih omamni vonj. In kakor da je s tem vonjem vsrkavata najstajše doživetje, je vsa zablestela v žaru sreče razigrane mladosti. »Sedaj moram govoriti z njim! Ne smem se mu več izmikati«, si je dejala in odjezdila z Danico na tisto gozdno pot nad Hrušnioo, kjer^ je prej vsak dan srečala dr. Frangeža, toda njega tam ni bilo. Tudi popoldne ga ni bilo ne Silanovimo. DNEVNE VESTI — Predavanje angleSkega novinarja po radiu o Jugoslaviji. V ponedeljek zvečer je predaval v Londonu po radiu glavni urednik znanega londonskega Usta »Manchester Guardian« Voigt o mednarodni politiki in glavno pozornost je posvetil Jugoslaviji zlasti zaslugam blagopokojnega kralja Aleksandra 1. za ustanovitev Jugoslavije in utrditev miru. Naglašal je tudi plodonosno delo kneza namestnika Pavla za odstranitev težkoč v Jugoslaviji in za ureditev razmerja ne samo med balkanskimi državami, temveč tudi med vsemi onimi državami, ki iskreno žele mir. O sedanjem ministrskem predsedniku dr. Stojadinoviču je dejal, da je državnik evropskega kalibra, širokogruden in da-tekoviden liberalec, ki bo njegovo delo rodi" lo bogate sadove. — Umrljivost med zavarovalnimi delavci in nameščenci. Po statističnih podatkih SUZOR-a je umrlo letos v maju 198 zavarovanih nameščencev, od teh 154 moških in 44 žensk. Nalezljive bolezni so jih pobrale 97, od teh samo pljučna tuberkuloza 87- Samomorov je bilo 8, smrtnih nesreč pri delu 8, izven dela 6. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev je bilo izplačanih v maju 151.710 Din pogrebnine. — Mednarodni pedološki kongres. III. mednarodni pedološki kongres bo od 29. julija do 8. avgusta v Oxfordu. Našo državo bosta zastopala na njem profesorja zagrebške univerze dr-Mihoil Gračanin in ing. Se-tinski. — Težak udarec za dalmatinske ribiče. Grška vlada je prepovedala uvoz nasoljenih rib v Grčijo. Ta prepoved je prišla baš pred pričetkom trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Grčijo in pomeni težak udarec za dalmatinske ribiče. Grčija je bila doslej ena glavnih tržišč za naše nasoljene ribe. lani je šlo v Grčijo iz naše države 5556 kvintalov nasoljenih rib. "ELITNI KINO MAaICA Tel. 21-24 Te’. 21-24 Samo še danes ob 4., %S in 9' zvečer velefidm Globoko znižane cene. Hladna dvorana. — Težka industrija in rudniki povečajo proizvodnjo. Na seji centralnega odbora za preskrbo brezposelnih rudarskih in topilni-ških delavcev v Zagrebu je delegat ministrstva za šume in rudnike ing. g. Kiefer navajal zanimive podatke o stanju naših rudnikov in težke industrije. Seji so priso-stovali delegati glavnih bratovskih skladnic, zastopniki delavcev in delodajalcev ter zastopnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Centralni odbor je ugotovil, da se je gospodarski položaj lani in predlanskim po svetu in tudi pri nas zboljšal. Število v naši rudniški in topilniški industriji zaposlenih delavcev je znašalo lani 38.800, predlanskim pa 36.800. Prijavljenih brezposelnih rudniških in topilniških delavcev je bilo lani v januarju 1946, ob koncu decembra 1624. — Drugi koncert Josipa Gostiča in Marjan Rusa v Splitu. Za nedeljo zvečer napovedani koncert gospe Gjungjenac - Gavella je moral biti zaradi neprevidenih ovir odpovedan in pevka je včeraj odpovedala iz Splita. Pač pa priredita drevi na vrtu pen-zijona »Matič« na Bačvicah svoj drugi veliki in poslovilni koncert tenorist Josip Gostič in novo angažirani član zagrebške opere baritonist Marjan Rus. Pela bosta arije iz »Seviljskega brivca«, »Morane« ln »Butterfly« ter slovenske narodne pesmi. — Živahen tujski promet v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je tujski promet v Dalmaciji od dne do dne živahnejši. Vlaki prihajajo vedno polni letoviščarjev, enako tudi parniki. Mnogo leto- 'vv *' e ustavlja tudi v Splitu. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 954 zvečer PREMIERA KRIŽ Z JUGA Legijonar Stev. 37. Elga Brink, Wemer Futerer, Vstopnina: Din 4.50 in 6.50. — Zver v človeški podobi. V Vrnjogradji blizu Cazina so odkrili po treh letih strašen zločin. Pred tremi leti je izginil 251etni Hasan Elezovič in mislili so, da se je napotil po svetu s trebuhom za kruhom. Orožniški narednik Alojz Golob je pa pridno zbiral podatke o njem in dognal je, da se je mesec dni poprej trgovec Mehmed Mehurovič sprl z Elezovičem- Fant je bil pijan in je Mchuroviča pretepel, za kar se mu je hotel slednji osvetitl. Ker je bil šibkeši od njega je najel dva Elizovičeva prijatelja in ju dobro plačal, da sta mu pomagala izvabiti Hasana na polje, kjer so ga napojili, potem mu je pa Mehurevič s sekiro razklal glavo, njegov prijatelj mu je še zasadil nož v prša. Truplo so zakopali na polju in tri leta je ostal zločin prikrit. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jasno, lepo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Skopi ju 25, v Ljubljani 24.2, v Zagrebu 24, v Mariboru 23, v Beogradu 22, v Sarajevu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3, tempe-ratura je znašala 12. ) H. češ II biti v zakonu srečen, moraš vedno mlsl ti na troje: obz'r K &ki Iz Ljubljane —lj Krisperjeva trgovska hiša bo dobila prijaznejše lice. Zidarji so postavili odre ob nji, da jo prebelijo. Na Mestnem trgu je še več hiš, ki bi jih bilo treba obnoviti. Primerno bi bilo, da bi pročelja dobila svetlejšo barvo, ker je trg itak že mračen, zlasti v gornjem dehu, kjer se zelo zoži. —lj. Ceste v zahodnem delu mesta, ki so jih lani utrjevali, n.pr. v Levstikovi in Nunski ulici, zdaj sprameksirajo, aL; po domače povedano škropijo s katranom in posipavajo z zmletim vulkanskim kamenjem. Kaže, da bo delo opravljeno solidno ter upamo, da prihodnje leto ne b treba že ppravljanja kakor letos na Erjavčevi cesti. —lj Nova vila v Tobačni ulici dr- Jemca bo kmalu dozidana. Pred leti te ulice sploh še ni bilo. V nji doslej ni bilo plina. Delavci mestne plinarne zdaj polagajo plinovod od Levstikove ulice. Plin bo napeljan v v novo vilo- —lj Šentjakobsko žegnanje proslavi Sokol n v nedeljo 28. julija na letnem telovadišč, kjer bo ljudska veselica s plesom. Za zabavo in druge dobrote (tudi goljaž je preskrbljeno Vstopnina 2 din., zato pričakujemo, da bo ljudsko veselje. Na prav originalen način. —lj Očala, daljnogledi, barometri, foto-apara-1! itd. najugodnejši nakup pri Fr. P\ Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Z Jesenic — Težka nesreča 12-letncga dečka: Štebih Marjan sin tovarniškega uradnika g. Mirka Štebiha, je v ponedeljek [»poldne okrog 17 ure posedal po ograji balkona v II. nadstropju hiše v kateri Štebihavi stanujejo. Pri tem pa je naenkrat izgubil ravnotežje in pade! okrog 11 m. globoko in si pri padcu zlomil obe roki nad zapestji. Nesrečnemu dijaku je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Viktor Marčič, ki je odredil, da so ga takoj odpeljali z avtomobilom v Ljubljano v Šlajmerjev dom, kjer je bil še isti večer operiran tako, da je izven nevarnosti. K sreči je Marjan padel na mehka tla, če bi padel na poleg ležeče kamenje, ali stoječi kol bi bilo gotovo po njem. — Nov grob: Po dolgi bolezni je v torek preminul na Blejski Dobravi v 53 letu starosti g. Ivan Prestar, upokojenec bratovske skladnice. Pokojni je delal polnih 30 let v tovarni KID na Jesenicah, dokler ni bil lansko leto radi neozdravljive bolezni vpoko-jen. Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje. Živahen avtomobilski promet: Tujsko prometna sezona v Zgornji Savski dolini je v polnem razmahu. Vsaki dan drvi nešteto 'avtomobilov z izletniki in letoviščarji proti Mojstrani, Kranjski gori in Ratečam ali obratno proti Bledu, Bohinju in Ljubljani. Jesenice so v teh vročih dneh zavite v prah, ki ga dvigajo avtomobili, ki skoraj brez presledka vozijo skozi mesto. — Na višku kopalne sezone: Bregovi Save in Jesenice so v teh dneh polne življenja. Nešteti kopalci se solnčijo ali senčijo vzdolž oble in se valjajo po deroči in mrzil vodi. Tudi v Čufarjevem kopališču je veselo življenje ter je vedno bolj privlačno. Zabavo kopalcem pa nudi močna reproducirana glasba. Iz Litij — Pred športnim dnevom. Odbor SK Litije je že sestavil program za celodnevni športni dan. ki bo 4. avgusta v Švarcevi hosli, koder imajo naši sportaši svoje igrišče. V nedeljo dopoldne bodo predtekme v odbojki, tek na 100 metrov, metanje diska, skok v višino, met kopja, tek na 80y metrov, metanje krogle, skok v daljino, tek na 1500 metrov in finalne tekme v odlmjki. Popoldne pa bodo nogometne tekme med junijorskimi moštvi, tek na 50(X) metrov, ter balkanska štafeta 400 x 300 x200 x 109 m. Ob 16. uri se bo vršila glavna nogometna tekma, nato pa bo najprivlačnejSa točka, tekma stare garde iz Litije proti stari gardi iz Gradca. Potem pa bo velika športna veselica z razglasitvijo rezultatov na novem veseličnem prostoru v Švarcevi hosti. — Barbarski ponočevalci. Nihče ne zameri človeku, če je tu pa tam Židane volje. Vsi pa obsojamo neznane ponočnjake, ki so se spravili nad lesene ograje na litijskem mostu. Odtrgali so strehe nad ograjo in jih pometali v vodo. Uprava mesta je zdaj že dala namestiti nove strehe, za zlikovci pa poizvedujejo oblastva. — Iz delovanja naše skavtske mladine. 9teg litijskih skavtov je precej živahen. Ima svojo knjižnico, ki jo mladina v času šolskih počitnic prav rada obiskuje. Zdaj pa so uvedli skavti tudi skioptična predavanja, ki se vrše pri Urški. Naši najmlajši društveni delavci zaslužijo za svoja prizadevanja pohvalo. =! Zvočni kino Dvor Telefon 27-80 Samo še danes ob 4., 7. In 9. url zvečer ANA MAY WONG v filmu Princesa jjutterfly . -stopnma v pamet 3.5u - m Iz Radeč i D-noo PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo grenčice Registrirano od ministrstva za aoc. politiko ln nar. zdravje S. Dr. 15.485 od 25. V. 1936. Kakšno bodi svečano lice Ljubljane O tena je razpravljal Tujsko prometni svet na svoji ne* davni seji objekti tudi razsvetljeni. Tudi naši parki, to je cvetlične in drevesne skupine naj bi bile v slavnostnih dneh ponoči razsvetljene. O priliki raznih slavnosti prihajajo v poštev umetno-zgodovinski spomeniki mesta, da se jih povdarja kakor Ljubljanski grad, ki že sedaj nosi krono mesta; dalje naša baročna arhitektura, spomeniki, cerkve in poslopja. Poudari naj se Robbov spomenik, podnevi z zelenim ozadjem, ponoči z razsvetljavo, vendar tako, da ostane ozadje temno. Ako bi se hotelo poudariti magistratno poslopje, potem naj se osvetli le z žarnicami ali svečami na vencih okenskih polic ter z manjšo svetlobo. Souvanovo poslopje na Mestnem trgu, naj se o prilikah, ko se poudarja posebno arhitekturo mesta, posebej upošteva in razsvetli. Dalje naj se okrase in poudarjajo, portal semenišča, stolnica, Frančiškanska in nunska cerkev, spomenik Sv. Trojice, spomenik Ilirije, okolica Križank, severna strani Cojzovega grabna, skupina hiš, ki zaključuje Sv. Jakoba trg, ter Marijin kip na stebru na Sv- Jakoba trgu. Tudi partijo okoli cerkve Sv. Florjana ob dostopu na Grad in spomenik Sv. Janeza v hiši cerkve Sv. Florjana, naj se primerno okrasi in razsvetli. V glavnem Tivolskem drevoredu, naj se razsvetle posamezne cvetoče skupine raznobarvnih cvetic in skupine slikovitih dreves. Na Grajski planoti, severni in južni, z mesta vidni rob planote, naj bi se okrasil z vrsto zastav na visokih drogovih. Slednjič je umestno pozvati one posestnike hiš katerih fasade in lica so potrebna popravila in obnove, da jih čimpreje obnove. Želeti je namreč, da bi bila lica naših hiš kar najbolj svetla in sončnih barv, saj v Ljubljana nimamo sonca na pretek, ko ga nam več mesecev /skriva megla. Lice Ljubljane bo na ta način ob slavnostnih dneh še slavnostnej-še in privlačnejše. Ljubljana, 24. julija. Kakšna naj bo Ljubljana ob slavnostnih dneh? Ne nedavni seji tujsko-prometnega sveta za mesto, je bi govora tudi o tem. Ob slavnostih in praznikih, ko sprejema Ljubljana goste, naj lice slovenske prestolice zapusti nepozabne vtise. Okrašeno naj bo vse mesto, vse hiše z zastavami in cvetjem, prav posebno pa oni del mesta, kjer se vrše slavnosti, sprevodi in mimohodi. Želeti bi bilo, da bi ulice, po katerih se premikajo sprevodi, dobile enoten značaj. Doseglo bi se s tem, da bi visele s hiš zastave enakih dolžin in oblik, predvsem pa naj bi se zabranilo lastnikom hiš obešati obledele in raztrgane zastave, ki vise pogosto prav na vidnih mestih. Sprejem, to je kraj, kjer stopa tujec na mestna tla, naj bo tak, kakor si ga želimo sami, ko nas drugod sprejemajo in kadar sami prihajamo v goste. Prvi vtis naj goste prevzame in objame v presrčen. vendar ne* vslijiv in kričav objem. Sprejem ob današnjem stanju kolodvorskega poslopja je zelo skromen in bi bilo marsikaj spremeniti-Masarykova cesta, odnosno prostor pred kolodvorom, naj se čim preje uredi Gotova mesta, ki kvarijo lice okolici in s tem prvi vtis, ki ga tujec dobi ob prihodu, naj se preurede, da se nezazidane pacele. grdi požarni zMovi zastro, oziroma obsade z zelenjem. Tudi bi bilo treba pred samo kolodvorsko poslopje postaviti stalne zastavne drogove, podobne onim na Kralja Petra trgu. Mesto naj se okrasi z zastavami in cvetjem ter naj se povdarijo posebno oni objekti, ki imajo esteski ali zgodovinski pomen. Podnevi recimo trko. kot je bila do-zdai že ob raznih nrit-jkah okrašena nunska cerkev, s cvetočimi oleandri ali spoh s cvetjem: cvetje naj opozori rko tu!ca. di ne prezre ozadja in okolice. Ponoči naj bodo taki Proizvod; ,UN10N“, Zagreb. — n-in it je spominske plošče. V dcljo. Jne 21. t.m. so na Kumu odkrili in blagoslovili spominsko ploščo v spomin pokojnemu Kovačiču Antonu, Finančnemu podpregled-niku iz Radeč, ki je lani dne 26. avgusta padel na Kumu kot žrtev težkega poklica, zahrbtno napaden. Žalnega spomina se je udeležilo nad 300 njegovih stanovskih tovarišev in prijateljev Po maši zadušnici, ki jo je bral dobovski g. župnik, je bilo od kritje in blagoslov spominske plošče. Pokojnikov tovariš g. Seničar iz Celja je imel ob odkritju plcxš"e lep nagovor, pevski zbor iz 1 Dobovca na ie zanel žalostinko »Vigred« prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do 30. junija. 500 Din, 200 Din, 100 Din, 100 Din, kuverta z vsebino 5.300 Din, kuverta z vsebino 100 kolekov po 5 in, 30 kol. po 10 Din, 5 kol. po 20 Din, in po 25 por im 50 par, srebrna žepna ura z gravuro »R. B.«, zlata žen-ska zapestnica, sestavljena iz dolgih členkov, srebrna zapestna štirioglata ura z jermenom, zlato široka pletena zapestnica, zlata zapestnica v obliki verižice z obeskom, žepna nikelnasta ura znamke Regulator z usnjeno rdečo verižico, zlata zapestna ženska ura z monogromom »Majda« in s svilenim rujavim trakom, športna zapestna srebrna ura znamke »Helvecija«, moška srbrna žepna ura z zlato verižico, zlat obesek v velikosti dvodinanskega bankovca z dvema briljantoma in 1 zelenim kamnom, zlata moška verižica z obeskom v obliki križa in monogramom >J. S. K. J.«, damska krom-ura z zapestnico, zlata ženska zapestna ura z gravirano zapestnico, zlata navadna podolgasta zaponka, zlata zapestna verižica, zlato nalivno pero znamke »Sondon«, moška krom-ura z zlato verižico s podolgastimi členki, zlata ženska zapestnica v obliki široke verige, dvokrov-na zlata ura in double verižica, zlata starinska broša h kranjski narodni noši z rubinom v sredini, zlata ženska zaponka z rdečini kamenčkom, zlat uhan v obliki obročka v premeru 3 cm, rajava usnjena ročna torbica ? vsebino: šop ključev in črne usnjene rokavice, mala usnjena denarnica z vsebino 5 Din in invalidske listine, glaseče se na ime Gorenje Ljudmila, rujava usnjena denarnica in delavska legitimacija na ime Senaja Ivan, rumena denarnica z vsebino 120 Din in nekaj znamk ter star koledar, rujava usnjena denarnica z vsebino 310 Din gotovine, usnjena denarnica z vsebino 200 Din, domovnica, krstni list potrdilo, voj. izprava, vse na ime Savli Josipa in 2 mala ključa, štirioglata črna usnjena denarnica, v njej 270 Din in 2 ključa, glaseča se na ime Sošelj Josip ter nekaj znamk in legitimacij za polovično vožnjo iz velesejma, usnjena rujava listnica, v njej akad. legitimacija, plen. leg., j" macija Ferljataega saveza in drugi papirji na ime Stare Oetoj, ženska ročna torbica, v njej denarnim in 2 žepna noža, rujava denarnice z vsebino Din 300, PO'«g tega prometna knjižica za kolo štev. 2-25.o82-1935, usnjena 5r»ma denarnica, v njej 100 Din v kovancih, modra ženska ročna torbica z vsebino 92.25 Din in srebrna ženska zapestna ura, denarnica z vsebino 70. do 80.— Din., usnjena temmo-rujava damska denarnica z vsebino 40.—, Ustnica z vsebino 500.— v bankovcih in nekaj listin, glasečih se na ime Vrhovec Prane, denarnica z bankovcem za 100.— žel. leg. na ime Mulej Ivan in prosto železniško vozovnico, črno usnjena etena denarnica z vsebino: 4 ključi, 15.— Din druge malenkosti, mala rsnjena ročna torbica z vsebino 300,— Din, ženska srebrna mrežasta ročna torbica, ženska usnjena rujava ročna torbica z vsebino 8-10 bankovcev o 100.— Din, razne znamke za 50.— in 2 sliki, ruiava danar- Iz Celja —c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 36 brezposelnih (24 moških ln 12 žensk), delo je bilo ponujeno za 19 oseb (7 moških in 12 žensk), posredovanj Je bilo 9 (za 3 moške in 6 žensk), odpotovalo je 9 oseb (8 moških ln 1 ženska), odpadlo pa 89 oseb (85 moških ln 4 ženske). Dne 26. t. m. je ostalo v evidenci 219 brezposelnih (193 moških An 26 žensk) nasproti 290 (265 moških in 25 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 2 kovaška ln podkovska pomočnika, po 1 kolar-, zidar, hišnik in barvar za Tirano, po Z kuharice in dekle in po 2 natakarici in služkinji. e_ Novi grobovi. V celjski bolnici so umrli: v soboto 62 letni dolgoletni predstojnik sreskega sodišča v Rogatcu sodni svet-| ni k v pokoju Rudolf Potočnik, 61 letni občinski revež Ivan Gologram s hriba sv. Jožefa pri Celju in 88 letna dninarica Cilka Hrovatičeva iz Žalca, v petek pa 27 letna žena šofeig Julija Ivanuševa iz Ptuja. c Ko*a je kradel kar na debelo. Pred dnevi je bila tvrdki P. Magdič ukradena konjska odeja.Sum je padel na nekega, pri tvrdki nameščenega delavca. Orožniki so izvršili preiskavo na domu brata omenjenega delavca. Pri tem so našli celo zalogo koles. Delavec je kolesa kradel, njegov brat pa jih je spravljal v promet. Sedaj bo mogoče pojasniti celo vrsto tatvin koles, ki so bile izvršene v zadnjem času. —c Umrl Je v ponedeljek v oe4Jski bolnic' 24 lehni trgovski pomočnik Drago Krive«, sin viftjeea stražnika v p. g. Urbana Krivca v Celju. Iz Laškega — Tudi rekord. V ponedeljek so pripeljali na tukajšnjo 'žandajimerijisko postajo je-dva 16delnega češkega državljana Karla Troupla. Troupal je zapustili Prago nekako pred l mesecem ter jo odrinil peš preko Cehoslovaške, Avstrije in Jugoslavije, kjei se je menda, naveličal romanja in se v« ml domov, tokrat v spremstvu. — Športni dan priredi laški S. K. letos dne 4. avgusta. Poleg siportnih prireditev kakor: štafetni tek, kolesarska dirka in nogometna tekima med zagrebškim trgovskim športnim klubom ter S. K. Laško, bo tudi za razvedrilo izdatno preskrbljeno, kakor promenadni koncert, eiportno rajanje na Lavi itd. Suhi in debeli pa se bodo poskusili v revanžni nogometni tekmii in je baje svetovnoznani akrobat »Cika Sava« tudi že zagotovil svoje sodelovanje kot vratar debetih. Za 4. avgusta toroj menda ne bo nihče v zadregi, kam naj .bi šel, ker je za ta dan parola: Laško. — Korenjaki. Da je mod 750 delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje v Tre-merjlih, tudi več vročekrvnih bojaželjnikov, je umevno. Tako je napadel v nedeljo neki Jazbec Valter v tamošnjii kantini zaposlenega slugo, ki bi mu bila trda predla, da mu niso priiskočili na pomoč tovariši. S tem se je razširila 6eveda tudi bojna fronta. Prerivanje so opazovali nekaj časa pri posestniku C. zaposleni bratje Bogdanoviči iz Bosne seveda, dokler ni i njim kri zavrela. Njih četverica je pograbila V6ak svoj krepelce ter: »ne boj se brate« pričela udrihati po prijatelju in sovragu, dokler se ni bojno polje izpraznilo. Skupili so jiih prav ved, Nekateri si leči jo zatekle butice z mrzlimi obkladki, dočim sta morala neki Majer iz sv. Krištofa ter Jazbec v bolnico v Celje. Bosanci pa si hlode vročo kri v zaporih tukajšnjega sodišča. — Trboveljski slavčki v Laškem. Večer za večerom je drobil krilate« slavček tam v šumi pod sv. Krištofiskiim gričem. Sedaj je utihnil! Ali ga je pograbila gozdna ujeda, ali si je izbral s svojo izvoljenko drugi gaj za svoje serenade, kdo ve? Ne čujemo ga več! Zato pa bomo slišali v nedeljo 28. t. m. naenkrat 70 slavčkov, ki bodo prihiteli k nam iz Tirbovolj in iz 70 mladih grl bo odmevala srebrna pesem ob bregovih Savinje. Gotovo ne bo v nedeljo nihče manj kal, da se vsaj e svojim posetom oddolži mladcem, ki so od tam doma, kamor eoln čnl žarek ne posije, in ki jim je duša bolna že v nežni dp+'u«dri ifM, v temi in bedi niča v obliki podkve z vsebino 60.— Din, denarnica v njej 50 Lir, 600 franc, frankov in 500 gršk. drahem, ročna torbica iz sivega usnja, v njej želez. leg. na ime Kuhelj Ivan, črna usnjeva den. z vsebino 700.— Din, 3 fotogr. in razne listine, rujava denarnica z vsebino 12 Lir, 120 Din, in razni lietki, črna usnjena torbica z vsebino: mala denarnica, razni dokumenti na line Ing-lič Julijana, mašna knjiga in 1 ključ, listnica rujave barve z vsebino: žel. legitimacija na ime Dr. Rustja Alojzij in denarnica z vseb;no 15 dinarjev, zastavni list štev. 3349/1935. zastavni list štev. 15217/1935, zastavni list štev. 18013/1935. zastavni list štev. 3698/1935., zastavni list štev. 688/1935. zastavni lisi štev. 4099/1935, j svilena ženska črna ruta s franžam'. dam- j ski siv plašč, črn svilen damski dežnik, ptič (avstralski knrdinal). velik pes ovčjak, sliši na ime »Lord«, pes jazbečar z znamko, ; občine Litija, suknjič temno-moder v žepu ' nikelnasta ura. verižica ter molitvenik. 5 ključev, vojaška isprava, glaseča se na ime Klun Anton, saobmčajna knjižica od kole- , sn štev. 7088. delavska knijžica, glaseča se 1 na ime Šelovin Lovrenc. saobraČajna knjižica štev. 4824392 na ime Šlamberger Ivan, železniška legitimacija, glaseča se na ime I/Ovrač Farne, držalo za svinčnik v srebru znamke »Schefer«, zavitek z vsebino: 2 zavojčka neapolitank, knjižica »Kmečki gospodar« z raznimi računi in dopisi na ime Gruden Anton, želez, legitimacija na ime Valentinčič Ludvik, potni list. izdan od uprave policije v Sarajevu 1. 1920 na ime Palčič Olga in kolo od otroškega vozička. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« ________Telefon 33-87 SZftKE SZAKALL in THEO LINGEN v komičnem filmu f:parada btnefia Predstave v sredo in četrtek ob