Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10’—
Pol leta	.	.	„	5'—
Četrt leta	,	.	„	2'50
Mesečno	,	.	„	1-—
Zunaj Avstrije: ==
Celo leto	.	.	K	15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Veličasten tabor koroških Slovencev.
Veličasten je bil dan 17. m arnika, za koroške Slovence in pomemben ne samo zanje, ampak za vse obmejne in sploh vse Slovence. Vršil se je namreč tega dne v Korotanu pri Sv. Katarini nad Šmihelom pri Pliberku prvi veliki slovenski ljudski tabor, kar terega se je udeležila ogromna množica ljudi, broje-ča 4000 mož. Shod je otvoril in vodil voditelj kprošr kib Slovencev dr. Janko Brejc. Ko je pozdravil zborovalce domači župan Rudolf, je nastopil burno pozdravljen prvi slavnostni govornik, državni in deželni poslanec
Franc Grafenauer.
Mi gotovo nismo tuklaj prišli, tako je dejal govornik, metat kamenja, ampak protestirat proti znatnim nečuvenim krivicam, ki se nam godijo. Naš ma-gacin je poln, ne sprejme več, ne moremo več noter djati. Znano je„ kako strupeno so govorili v Sinčiva-sivsi govorniki od prvega do zadnjega. Zahtevamo postavnih pravic in nič drugega. Ne sodimo na gav-jc, kakor so to trdili ljudje a lai Lučovnik in Linhart, ampak nemški nacionalci bi prej sodili tja. Mi nočemo imeti slovenske uradnike in jih bomo tudi dobili, čeravno Lučovnika kap zadene. Poglejte, kaj hočejo Nemci, nemške kurze hočejo, samo da bi odganjali naše sinove iz dežele. Mi tega ne moremo in ne bomo trpeli, da ne bi naši sinovi jedli domačegaj kruha, Rabimo jih v službi povlsod na vseh poljih, osobito še pri sodniji. Hvala lepa, da ste prišli vkljub slabemu vremenu; če bi bilo lepše (vreme, bi vas bilo trikrat toliko. Sklepam:	SloVenec v boj, neustra-
šen in požrtvovalen boj za stare koroške pravice.
Nato je povzel besedo priljubljen ljudski govornik
dr. Janez Ev. Krek.
Štiri vrste ljudi so. K prvi vrsti spadajo tisti, ki so podobni živali. Po glavi jim šumi izključno le šnops in goljaž pri volitvah. Kaj ne, teh revežev ne bomo šli iskat? Druga vrsta ljudi so oni;, kli nimajo poguma, postaviti se v bojno vrsto. 'Poglejmo Nemce! Še sto let ni tega, kar so bili ponižni kot jagnjeta in so tiho lizali Napoleonu pete. 'In čisto gotovo je, ako bodo še kaj časa tako naprej delali, da se jim bo zgodilo, da bodo zopet strti, kakor so bili. Ne pozabimo tudi tegaj, da naši Nemci o nas mislijo, da smo narod, ki se med seboj ne marojmo. Tudi to ni
res, da mi več ne živimo, ampak več kot živimo, mi vstajamo. Hudobno laž tudi razširjajo Nemci, namreč da smo proti vladarju, ki nam zategadelj ne sme pičesar dati. K tretji vrsti spada tisti, ki trepetajoče izjavi: Saj sem jaz tudi vaš, samo okoli ne smete to praviti, temveč doma me pustita- Žalostno, toda, resnično! Četrte vrste ljudje so pa naši krepki fantje z delavnimi rokami in bistrimi očmi. In glej! ‘Ta zadnja vrsta zajemlje vso svojo moč iz temeljnega nače>-la: Kjer ni Boga, tam pravice ni.: Pogum ne pozna strahu, zato Korošci s pogumom in brez strahu na narodno delo! Dokler nosi vaš sin, slovenski očetje, vojaško suknjo, imate tiste pravice, kot vsak drug državljan. Še nekaj mi je na srcu! Slovenci, ajko li hočete napredovati, se morate izobraziti, in sicer pred sem gospodarsko, kajti gospodarski napredjek je tesno zvezan z narodnim napredkom. Zagrme naj spet ri vas besede :	Vkup se sprinti, ti vibo ga kmečka
najnaü
Besedo: povzame v imenu štajerskih slovenskih kmetov drž. in dež. poslanec
Brenčič.
V	imenu štajerskih kmetov sporoči koroškim bratom srčen pozdrav. Ni še tako dolgo tega, tako nadaljuje, kap je nek ministrski predsednik vprašal nekega slovenskega poslanca, ali na Koroškem sploh še živijo Slovenci. In glejte, danes na(j vlaida pride, in si ogleda cvet slovenskega Korotana. Kličem vam, ravnajte se strogo po geslu: Svoji k svojim! In ne podpirajte tujcev, ker si tako gojite gada na svojih prsih.
Nato izpregovori posestnik in puškar v Resnici pri Borovljah
i	Miha Turk.
Poln navdušenja brani pravice slovensKega maternega jezika po ljudskih-šolah. Predsednik dr. J. Brejc je še dodal, da so Nemci zaradi šol goljufali Slovence, da Nemci zapostavljajo slovensko učiteljstvo in dajejo prednost nemšikutarskemu učitjeljstvu, zoper katero mi odločno protestiramo 1 ter zahtevamo o 1 deželne vlade, da nam daj slovenske učitelje.
V	imenu slovenske mladine izjavlja pozdrave
mladenič	f
Tomaž Graf.
Slovenci na Koroškem hočemo živeti. Dokler še bo po naših žilah tejda slovenska kri, bomo branili svojo zemljo. Mladina bo v tem bojm stala v prvih
vrstah'..
V imenu Slovenske Kmečke Zveze za Štajersko povzame besedo naš državni in deželni posl.
Pišek.
Naši pravi prijatelji so: Kmečka Zveza, katoliško politično društvo, bralna društva in mladinske zveze. Zvesto se držimo teh prijateljev ! Naši nar sprotniki so : nemški in nemškutarski liberalizem, liberalno in nemškutarsko časopisje, ki sovraži ne samo naše narodnosti, ampak tudi našo vero in se trudi zatrositi med nas ljuliko protesjantitema. In kako strupeno sovražni so naši nasprotniki, se vidi iz te-\ ker nas dolžijo veleizdajstva. (Toda veleizdajalci so tisti, ki tulijo „Die Wacht am Rhein“, ne pa mi, ki pojemq cesarsko pesem. Korošci, vztrajajte za svoje svete pravice, za vami je 27 poslancev.
Besedo dobi domačin
Krištof.
Razpravlja o živinoreji. Nemci so krivi, da ponekod živinoreja nazaduje, ker dajejo podporo večinoma le nemškutarjem. Nemci ne marajo gospodarskega ojačenja pri slovenskemu ljudstvu, ker dobro vodo, da tistega ne morejo uničiti, ki je gospodarsko močan., ‘Od kulturnega sveta zahtevamo podpiranje slovenske živinoreje in sploh slovenskega poljedelstva.
Imenom kranjskih kmetov govori drž. in deželni poslanec
Demšar.
Rešitev Slovencev je v kmečkem stanu; kar storimo za njega, storimo za slovenski narod. Treba je, da med ljudstvom povzdignemo izobrazbo, Korošci, vi niste osamljeni! Koroška stvar je slovenska Tvar, tako je dejal deželni ^glavar dr. Šušteršič na shodu v ljubljanski okolici.
Nastopi koroški duhovnik g. monsig,
Podgorc.
Volilni red na Koroškem je za Slo;vence skrajr no krivičen. Raztrgali so nas na več kosov,i Zahte-. ; ti moramo preosnovo volilnega reda, prej na Ko-coškem ne bo miru. Ker je volilni red tako krivičen, zato se ne smemo čuditi, da je volilni boj na Koroškem tako oduren. Slovenske pritožbe na Koroškem so znane celemu svetu. Pri nas zmaguje krivica, ne pa pravica- Tlake razmere se morajo spremeniti. Dr. Brejc 'dostavlja: Proč s kurijo veleposestnikov! Ven s pravičnim volilnim redom !
O uradniškem vprašanju govori koroški rojak gospod
dr. Schaubach.
PODLISTEK.
W deželi Faraonov®
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Tudi vitki, egiptsko-večno mladi obeliski so dobili noge in so šli naprej; kaj bi tudi delali, sami polni življenja, pri mrličih svetišča in na grobišču mestai Dva sta se pri tem potovajnju ustavila v Aleksandriji, da služita zviti Kleopatri kot igli. Pa sta se tudi tu vzdignila in šla za drugimi brati čez široko morje šele leta 1877 in 1880, eden v London, drugi v New-'Jqrk. En obelisk je prišel za časa podkralja 'Mohameda Alija v Paris, eden je v Carigradu, več jih je prišlo v Rim ob začetku krščanske dobe. Eden rimski je dobil križ in lep napis: Christus vincit, Christus regnat, Chrfistms imperai New-jorški stoji vsaj na lepem gričku sredi vrta, jdočim carigrajski ne pride nič do veljave na svojom prostoru.
Ko so odšli iz Heliiopola ti orjaki, ki so še mogli kljubovati času, je bilo temu lahko razdirati naprej. In opravlj’aj je to razdiralno delo neusmiljeno. Vse, dobesedno vse je zdrobil v prah. Arabski felah pa je prijel za plug, pognal svojega volička ter rezal brazdo čez mesto, ki je slovelo čez 3000 let. Pod grudo je vrgel zrno, ki je sicer tudi umrlo-v tem grobišču razvalin. Toda iz razvalin je vzklilo novo bujno življenje žitnega in drugega polja. Le tuintam je še kupček gramoza, in ponekod štrlijo iz zemlje redki Kamni, kakor da bi si ne upali na dan. Eden izmed taKih kamnov še celo nosi ime Ramzesa II., in niii to častitljivo ime ga dozdaj ni moglo rešiti pogina, da bi se ga kdo usmilil in zanesel v kak muzei, ker imajo takega in še lepšega kamenja po celem Egro tu dovolj.
Stoji le 'še en sam obldlisk sredt (polja kot priča nekdanjih dni. In dooio je, da steči, drugače
bi človek skoro ne verjel, da so se na tem mesh, mogle izvršiti take izpremembe. Da nihče na dvomil o njegovi pristnosti, še nosi na vseh štirih straneh isti napis, ki pravi, da ga je ustanovil Sesostris L, kralj zgornjega in spodnjega Egipta, sin sobica, ki ga ljubijo duhovi Ona itd. Ta, Sesostris in njegov oče Amenemhet I, sta legla okoli '2000 let pr. Kr. v svoja grobišča v piramidah, ki se še zdaj lahko vidijo pri kraju el-Matanje v srednjem Egiptu.! In tudi ta obelisk,! najjsjtarejši v Egiptu, (tedaj že stoji na svojem mestu okoli 4000 let. Njegov drug, s katerim sta se gledala z lica v lice, se je bojda porušil v
12.	stoletju po Kr.
Krasen, umetniško dovršen je ta 20 in 1 tretj. m visok, štirioglat, proti vrhu zožen steber, ki je izklesan- iz enega celega kamna, rdečega granita iz Asuana. Se posnetek iz kovine, ki sem ga dobil, v Kairi, je lep, Ko je pa biil v svoji pravi službi pred templjem kot prst boga Rea (solnca) ali kot žarek solnca ali tudi samo kot okrasek in spomenik bogov ali mrtvih, taikrat še je bil veliko lepši. Na vrhu se piramida Še bolj zoži, da zaključi vitico visočino majhna piramida ali piramid ion. Tia piramidion je bil bojda obdan s samim pozlačjenjm bakrom. Tudi vse stene, kjer so bile gladke, |so bile pozlačene. Vmes pa so, še zdaj popolnoma: ohranjeni, skrbno v kamen izklesani hieroglifi, staroegiptske Črke, s pozlačeno prvo črko, sokolom, na vseh štirih straneh.
Ce se človek zamisli v kras teh obeliskov, ki so staji v celih alejah, če si predstavlja ponosne stebre svetišča s prelestnimi (dvoranami in stebrišči, če pomisli, da so tu okoli stale veličastne palače, krasna stanovanja, če se spominja, da so todi hodili učitelji narodov, tedaj se zavedaj, kaj je bil Heliopol, čigar lepote in veličastva še je Ml priča prerok Jeremija, pa je napovedal o njem: „!In bo razdrobil stebre solnčne hiše, ki so v egiptski deželi, in templje egiptskih bogov bo požgal z ognjem^ (Jer. 43, 13). „Voda Fobelisque“, to je danes ves On-Heliopolis. Kake četrt ure od obeliska pa je celo nova neznatna
vas Matarije z malimi kočami in z nekaterimi modernimi vilami, izza katerih se dviga proti nebu krščanski obelisk, stolp cerkve v spomin sv. Družine, na begu v Egiptu.
Da ne vzamem tako hitro slovesa iz Heliopola, še jezdim kake četrt ure po njegovih ulicah, t. j. mejah med njivami ob pekočem solncu, ker je drevje redko, ter pridem v pristavof, kjer redijo na( stotine nojev (Ostrich Farm), Tu je primerno visok stolp za razgled. Lepo se vidi tje proti Kairi nazaj rodovitna desna stran Nila. Tam proti mokiatamfskemu gorovju, kijer se začne že puščava, pa je Novi Heliopol (Heli-opol-oaza) ali Nova Kaira; (Masr el-gedide), kakor Arabci tudi pravijo. To je celo nova moderna; posebnost. Leta 1906 je neka belgijska družba v puščavi napravila to oazo in ustanovila elegantno mestece kot predmestje Kaire blizu novih angleških vojiašnio. Vsakih 10 minut se človek lahko pripelje za kakih 30 h z električnim nagl-ičem v 12 minutah iz Kaire v ta kraj, ki ima jalko zdravo lego, ker ! leži 40 m višje kakor Kaira.
Novi Heliopol je namenjen za angleške častnike in uradnike ter za izlete kairskih' prebivalcev sploh. Ima lepe široke ceste, krasne drevorede, različne prostore za vsakovrstne zabave in športe. Heliopolis Palace Hotel nima nič manj kakor 400 sob. To mesto je zidano prilično naj enak način kot Hel-van, samo še bolj razkošno, V pesitrih barvah se lesketa v solnčnih žarkih, da je videti kakor čarobno mesto, kakor fata morgana v puščavi.
*
* * *
Ko pridem z lokalno železnico v Kairo nazaj, še je bilo toliko časa, da obiščem tudi zoologični vrh Nekdaj je Faraon Mojzesu in Aromi dovolil, da sme ljudstvo oditi, le drobnica in goveja živina naj tam ostane (II. Mojz. 10. 24). 'Mojzes je pa odgovoril: „Vse čede pojdejo z nami, kar parkija izmed njih ne bo ostalo tukaj“ (lij. Mojz. 101, 26).
(Dalje prih.)
Samo nemško uradovanje se mora umakniti iz Koroškega. Sodišča naj razsojajo v Slovencem umljivem maternem jeziku. Slovenščina mora dobiti svojo pravico v šoli, na davkariji, na železnici in pa sploh povsod, kamor stopi Slovenec. Slovenski domačini naj o$tajajo na Koroškem. Ce hoče nemški uradnik živeti med Slovenci, naj se nauči slovensko; in kdor je slovenski kruh, naj govori slovenski jeziki!
O, cerkvenih razmerah na Koroškem razpravlja gospod prošt
Gregor Einspieler.
Dr. Lemisch je na nemškem shodu v Sinčivasi napadal koroško duhovništvo. O dp. Kahnu so pisale „Freie Stimmen“, da je on kriv, da je posurovelo ljudstvo in da je po njem bila nahujskana duhovščina, ki dela v deželi nemir. Mi vemo), kaj pomenijo te ibernine besede. Nemški liberalci bi radi videli, da bi se duhovščina zaprla v cerkev in zakristijo in bi sami potem ložje širili liberalizem i|n nemškutarijo. Dr. Lemisch je tudi sprožil vprašanje o novem koroškem školu. Nam je to prav. Naj izve avstrijska javnost, da zahtevamo škofa, fci zna slovenski. Kdor pa slovenski ne zna, na Koroško za škofa ne sodi.
O jugoslovanskem vprašanju govori poslanec gospod
dr. Krek.
iTurški sultan je gotovo bridko jokal, ko so Slovani zmagali na Balkanu. In s turškim sultanom so jokali Nemci, Dokler je Turek vladal na Balkanu, je Nemec imel upanje, da z uspehom prodira na jugu. Ko je Turek izgubil, so si Nemci začeli natančneje ogledovati Jugoslovane. Zanimajo jih Jugoslovani za/to, ker jih zanima jugoslovansko morje. To morje pa je, dokler ostane v rokah Slovencev m Hrvatov, najtrdnejša opora naše države na jugu. Ce ga izgubimo Slovenci in Hrvati, izgubi ga tudi Avstrija. Zato pa je ojačitev Jugoslovanov Avjstriji samo v korist. Ce je Napoleon mogel združiti južne dežele, zakaj jih tudi ne bi mogla naša država? Pred vsem pa združite vse katoliške Slovence v eno deželo pod našo habsburško dinastijo! Kmalu rešite jugoslovansko vprašanje, sicer bo Avstrija trpela vedno še večjo škodo !
S tem je bil spored govorov izčrpan. Na vrsto so prišle resolucije, ki jih je utemeljeval „Mirov“ u-rednik
Smodej.
V resolucijah se izjavlja, da v Sinčivasi niso bili zastopani Slovenci, temveč od vseh strani zbobnani Nemci; na tem taboru pa je zastopanih okoli 4000 koroških Slovencev. Povdarjajo se vse upravičene zahteve Slovencev: Koroški sinovi morajo naprej na Koroško, kjer se jim mora dati služba in pa zaslužek: razsodba upravnega sodišča se mora upoštevati in dati se morato Slovencem slovenske ljudske šole; volilni okraji se morajo razdeliti tako, Kakor to zahteva pamet in pravica.
Ko je predsednik zaključil to impozantno manifestacijo slovenskega Korotana, ste zadoneli iz tisočerih grl navdušeni pesmi „Hej Slovani“ in „Lepa naša domovina/“
Na zborovanje je prišlo veliko število brzojavnih pozdravov, med njimi iz Središča, 'Obreža, Sa-lovcev, Hardeka, Huma, Gornjegagrada, Sv. Lenarta, Ormoža, Radgone itd. Iz Maribora so bili poslani naslednji brzojavi :
Koroški Slovenci! Kličem Vam besede Slomše-kove: Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! — Dr. Hohn j ec.
Koroškim Slovencem želi zmago v boju za sia-ro pravdo — dr. Jerovšek.
Koroški kmetje, skupaj na obrambo labine zem be in slovenske narodnosti! Štajerski kmetje smo z Vami. — Slovenska Kmečk» Zveza.
Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih. Koroške narodne bojevnike pozdravlja uredništvo „Slovenskega Gospodarja..“ — Žebot.
Slovenski zemlji gospodarila
Nemčur in liberalec — nikdar ne bodeta.
‘Živeli narodni boritelji pozdravljeni od uredništva „Straže.“ — Hartman.
Sviha obsojen.
V zanimivem procesu Svilie, o-katerem smo že zadnjič obširno poročali, je bil v petek zaslišan tudi Svika sam. Izpovedal je pod častno besedo, da ni bil nikdar zaupnik policije, da ni nikoli prejemal od nje denarja ter. da ni bil z njo sploh v nobeni zvezi. In odločno je povdarjal, da ni vi ajdi ničesar /z dajaj, kar bi se nanašalo na notranje češke politične razmere. Glede izpovedbe gospe Woldan se je izjavil, da- je še niti poznal ni in da je ni nikoli videl na policijskem uradu, čeprav je moral tamkaj nekolikokrat posredovati, da policija ni razpustila shode, katere je sklicala njegova stranka. Vse druge izpovedbe te gospe Woldan so le zgolj izmišljotina. Po zaslišanju Še več drugih prič je biio dokazilno postopanje zaključeno, in pričeli so se govori pravnih zastopnikov]. Porotnikom sta bili stavljeni dve glavni vprašanji: Je obtoženec dr. Heller zakrivil hudodelstvo razžaljenja časti, ker j c k javil v „Narodnih Listih“ inkrjiminovapi članek, ali ne? To vprašanje so porotniki enoglasno potrdili z: da. Drugo v uragan je:	Ali se mu je po-
srečilo doprinesti dokaz resnice?, so istotuko potrdili porotniki z: da. naia ie bil obtoženec dr. Heller oproščen. Pred porotno dvorano je nato tisočera mno-
žica burno pozdravljala dr. Hellerja in tudi pred u-rednjištvom „Narodnih Listov“ so priredili burne o-vacije.
Tako je končan ta proces, s katerim se je toliko bavila politična javnost in ki je dvignil že toliko prahu.
Zla češko na,rodno-pocijalno stranko je izid tega procesa precejšen udarec. SVüha je igral ulogo nar rodnega radikalca in s tem radikalizmom > je družil' službo policijskega vohuna in političnega izdajalca. Za moralo, ki vlada v narodno-soojijalnih vrstah, je to slabo spričevanje, Z druge strani pa je to naravna prikazen in posledica svobodomiselstva. Liberalno svobodomiselstvo je po svojjem bistvu skozinskoz Sebično, brez vfišjih ciljev in idealov. Svobodomislecu ni nič sveto, ker on ne priznava objektivnega in pa trajnega pravca morale in čednosti",' temveč si svoje moralne pojme ustvarja, kakor hoče, ,in izpreminja, kakor hoče. Tudi pojem domoljubja je pri njem nekaj spremenljivega, Eer ne temelji na trdni in nepremakljivi podlagi tiste požrtvovalne zvestobe, ki črpa svojo moč iz krščanskega verskega prepričanja. Svi-ha je javno izpovedal, da ne veruje v Boga. In ker ta mož ni hotej dati Bogu, kar je božjega, je tudi zar vrgel dolžnost proti svoji domovini ter je sebe in svoj pohlep smatral kot edini cilj svojega stremljenja. Z(a denar je postal izdajica svojih prijateljev in tudi političnih interesov svojega ljudstva, ÌTakJd je Sviha produkt neznačajnega liberalizma, in svihovstvo je tip brezidealnega svobodomiselstva.
Naše prireditve.
Maribor.
Pretečeno soboto zvečer je imela naša podružnica Slovienske Straže v Ziatdružni ZlvezJ svoj letni občni zbor. Zbor je otvoril njen nalčelnik g. dr. Jos. Leskovar. IV kratkih in jedrnajtih besedah je orisal veliki pomen Slovenske Straže osobito za obmejne Slovence; če je v pretečenem društvenem letu odposlala naša podružnica centrali v Ljubljano čez 1000 kron, je bil ta denar le dobro naložien in bo obrodil sčasoma obilo sadu. Omenjal jie tudi bridko izgubo, ki je zadela našo podružnico. Umrl je namreč njen vrli član, mil. g. stolni dekan dr. Ivan Mlakar. V znak sožalja so se vsi navzoči dvignili s sedežev in zaklicali rajnemu .„slava/“ Pozival je nadalje še vse člane; da kar najkrepkeje sodelujejo ' pri letošnjem razpečavanju srečki, katere je založila Slov. Straža. Iz poročila tajnika je posneti, da je imela podružnica v društvenem letu tri predavanja ter je priredila večjo veselico v Radvanju, ki se je v vsakem oziru prav dobro obnesla. Iz izvajanj ravnatelja Cirilove tiskarne, gospoda dr Antona JeroVšek, je pač vsak navzoč moral dobiti prepričanje, da je ravno Cirilova tiskarna obmejnim Slovencem velika dobrotnica, ker razpošilja na, stotine slovenskih časopisov proti majhni odškodnini na narodno ogroženo mejo in med slovenske delavce na Nemškem. V prav lepih besedah je nato spodbujal navzoče vlič. g. dr. Hohnjec, naj podružnica ukrene in stori vse potrebno, da bode letos osobito tu pri nas kolikor mogoče veliko število -op rodanih srečk, katere je založila Slov. Straža Potem je govornik dal kot član osrednjega vodstva nekaj pojajsnil glede najbližjih ciljev Slov. Straže. Pri nato se vršečih volitvah je bil izvoljen stari odbor, dokaz, da je bilo vodstvo podružnice v pravih rokah. S pozivom na navzoče, da skrbe člani naše -.d ružnice tudi v tekočem letu za krepek razvoj iste, ie zaključil predsednik občni zbor.
Slovenjgradee.
V nedeljo, dne 17. t. m., se je ustanovila pri nas skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Shod se je vršil dopoldne ob 9. uri v Narodnem domu. G. Jernej Slemnik otvori zborovanje in podeli besedo delavskemu tajniku Jugoslovanske Strokovne Zveze g. Vekoslavu Zajc iz Maribora, Govornik nam je orisal razne kriviee( ki se gode med delavstvom. Da bi pa ložie prišli do svojih pravic, naj se oklenejo naravnost Jugoslovanske Strokovne Zvdze. Shod je lepo uspel. Pristopilo je že ta dan lepo števiilo članov k zvezi, nato se je izvolil tudi odbor, ki bio vodil sku-o J. 'S. Z.
Politični pregled.
Avstrija In llumunija.
Romunska nenaklonjenost napram Avstriji se očividno še ni polegla. Temu v dokaz služi ita-le dogodek. Bukareško sodišče je obsodilo obtoženca Manda resca in Avrà,ma. ker sta izročila svoje potne liste obema zločincema, ki sta izvršila znani atentat na debrecinskiega škofa Miklossuja, ki je* zahteval ve'- žrtev, samo na pet frankov. Zagovornika sta vehementno napadala madžarsko politiko 1 in apelirala na sodišče, naj se nikar ne ukjlone zahtevam mazurskih oblasti. ‘Mnogobrojno navzoče občinstvo ‘je pozdravilo nenavadno milo obsodbo z velikanskim a-plavzom in burnimi klici:	„Doli z Avstrijo! Doli z
Madžarsko!“ i. dr. To je dokaz, kakega,mišljenja so nekdanji naši prijatelji o nas. Naj navedemo pa še drugi dogodek, ki se je izvršil dne 15. t. m. tudi v Bukareštu med inteligenco in ki ima enako dokazo-valno moč za zgorajšnjo trditev. Rumu uska akademija znanosti je imenovanega dne končala svojo otvo-rilno sejo, Ko je ogrski državni poslanec in škofijski vikar veliko-varaždinski, Mangra, ki je tudi član
akademije, stopil po končani seji v voz, da bi se odpeljal, so ga začeli mnogoštevilni dijaki, ki so ga že čakali pred poslopjem, obdelavati s psovkami. Da še več!. Gruča dijakov se je vrgla na poslanca in ga je celo dejansko obdelavala. Le s težavo se je posrečilo kočij ažu, da je odpeljal Mangro iz te gruče in ga rešil napadalcev.
Albanija.
Rešeno je vprašanje glede Epira. Dne 15, t. m, je bil sklenjen mir na otoku Krf med grško-epirots-kimi vstaši južne Albanije ter mied albansko vlajdo. Kumovala je pri tem mednarodna kontrolna komisija. Iz Drača se že poluradno javlja, da so povoljno rešena vsa glavna in bistvena vprajšanja in se gre le še za rešitev nekaterih manj pomembnih vprašan)]. Na otoku Krf sklenjeni mir je velike politične važnosti, ker je sedaj upati, da bo konec vednih homatij v južni Albaniji. Meje novie Albanije so sedaj stalno določene in na albanskih tleh ni sedaj nobenega tujega bojevnika.
Raznoterosti.
Iz stolnega kapitelja. MiL gospod prelat stolni prošt Karol Hribovšek boleha na isti pljučni bolezni, kakor pred letom, tako da že 14 dni ne sme zapustiti sobe. Preč. gospod kanonik Jernej Voh se sedaj zdravi, kakor že celo vrsto let, 'v čeških Karlovih varih.
Knezoškofijski gostje. Včerajšnjo nedeljo, ob /A. uri opoldne so bili vsi mariborski gospodje bogoslovci s svojimi tremi predstojniki gošltje pri Nj. pre-vzvišenosti knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku, ki je tudi ob tej priliki izpregovoril ljubeznjive vspodbuje-valne besede.
Darila za birmance. Bliža se Čas sv. birme. Botri bodo po stari navadi zopet iskali za svoje birmance primerna darila, Najlepši spomin na sv. birmo je pač lep molitvenik in rožnilvpnec. Uljudno opozarjamo naše čitatelje, ‘da ima tiskarna sv. Girila v Mariboru v zalogi najraznovrstnejjšie molitvenike, ki so prav primernj za birmance. Naljbolj se priporoča „ S v. opravilo“, ker je po vsebini in obliki gotovo najlepši in najbolj podučen molitvenik. Stane pa s poštnino vred v rudeči obrezi 1,30 K, V zlati obrezi pa ga je več vrst in sicer stane s poštnino vred po različnosti vezav K 1.60, 2.—, 2.40 in 3 K, Najbolj priprosto je, ako se pri naročilu takoj vtpošlje de n an.
Vladarjevo zdravje. Včeraj, dne 17. t. m.,, je sprejel monarh svoje običajne avdijence, zvečer pa sta zdravnika izdala sledeči buletin: Katar v velikih bronhijah desne strani je nespremenjen, kašelj milejši in splošen nočutek popolnoma zadovoljiv.
Ptujskemu „šmirgelblattu“ v album. V rokah imamo zadnjo številko ,,/Pettauer Ziehung.“ S tem i-menom se namreč zaznamuje list, ki od novega leta sem izhaja v par sto izvodih v 'Ptuju ter ga urejuje znani „lurški božjepoltnik“ Linhart. Ne pride nam na misel, da bi se kaj dalje bavili s tem brezpomembnim lističem, samo na drzen napad na naše slovenske železničarje hočemo dati kratek in primeren odgovor. Linhart pravi: „ISloveniziranje južne železnice napreduje in skoraj bo zadnji nemški uradnik iz slovenskih okolišev pregnan.“ Mi na to’ pripomnimo, da slovanska zemlja spada Slovanom ter je popolnoma pravilno, ako gotove obHaJsti izprevidijo, da se nam Slovencem z nastavljanjem uradnikov, neveščih ljudskega jezika, dela vnebovpijoča kdiviea. Linhart torej ima velik strah pred Slovenci, dočim na drugi strani ista piše:	„/Mi Nemci se bojimo le Boga od
zgoraj in drugega nikogar na svetu!“
Lep sad Baragovega misijonskega dela. Časopis „Katholische Missionen“ poroča v zadnji številki sledeče: Dne 8. decembra 1913 je bil v stolni cerkvi Jezusovega Srca v Superioru (Wiskonsin) posvečen v mašnika potomec Cipeva-Inctijancev. Mladi duhovnik je skoro čisto indijanske krvi in ga rojaki imenujejo 'Tinhigkogijik. Po očetu je član CipevaKrodu, ki biva ob izvirku reke Mississipi. Tia roid je spreobrnil na|š rojak Baraga pred 60 leti. Mati mašniko-va se imenuje Atageke in je tudi iz plemena Cipeva. Stara mati mladega mašnika je bila 9i6 let stara, ko je bila krščena. Brat je Še,1 dandanes medicm-mož (čarovnik) pri Mideviviu plemenu. Nove maše so se Indijanci udeležili v silno velikem številu. Mladi ta mašnik je Študiral v Rimu in v Inomostu in govori poleg domačega jezika še italijanski, francoski, angleški in nemški jezik. — Kako je čudovita katoliška cerkev,^ ko se v njej zbirajo vsi narodi in ko vsi doprinatego svoj del, da se širi kraljestvo božje na svetu.
Na znanje. Ker se je že večkrat izrazila želja ód raznih strani, naj bi se priredil kaki skupen izlet, oziroma poučno potovanje (Slovencev \ Budimpešto, se bo ta želja tem lažje izpolnila, Ker bo vozil mesei-ca avgusta iz Pragarskega do Budimpešte ter nazaj ^oseben vlak z zelo znižanimi cenami. Natančne podatke daje g. M. Sever, Humi pri (Ormožu.
V
Štajersko.
Maribor. Dramatično društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 28. t. m., v restavraciji Najrodnega doma.
Maribor. Nevarno je obolel tu v Mariboru, koder se je mudil po službenih opravkih, naš pristaš
in prijatelj našega lista g. M. Sever iz Huma pri Ormožu. Prestati bo moral težko operacijo. Bog dal mu skorajšnjo ozdravljenje.
Sv. Križ pri Mariboru. V pete&, dne 15. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku bivšega dolgoletnega župana občine Sv. Križ, g. Martina Elznik, p. d. Tojzl. Načeloval je tej. razsežni občini celih 25 let in si stekel za njo preobilnih zaslug. V priznanje ga je občinski odbor dne 26. aprila 1914 imenoval častnim občanom. Pljučni prisad je prezaslužnemu možu v 69. letu starosti prerezal nit življenja. Na zadnjem potu sta ga spremljala tudi tukajšni rojas č. g. G. Zrnko, župnik iz Puščave, in č. g. V. Janžekovič, župnik iz Svečine, vsa šolska mladina z učiteljstvom ter ogromna množica ljudstva. Ob odprtem grobu je domači gospod župni* rajnemu spregovoril ginljive besede v slovo. Žalujočem ostalim naše iskreno sožalje, rajnemu očetu Tojzlu pa svetila večna luč!
Ptuj. Liberalni vefeslovenski advokat dr. Gosak je daroval za posilinemšlko godbo pri Sv. Vidu 10 K. Brez komentarja.
Domova. Kmetijsko bralno društvo v Dornovi priredi svojo običajno veselico s tombolo dne 1. jun., to je na binkošitni pondeljek, v gostilniških prostorih g. F. Hjerga. Sosedna društva se opozarjajo na to-le prireditev, da bi se v velikem Številu udeležilja ' te veselice. Začetek je ob 4 uri popolldn^ ter znaša vstopnina 20 vinarjev za osebo. Člani društva so popolnoma prosti. Za mnogobrojen obi|sk prijazno vabi odbor.
Ormož. Parfumiran dopisnik ptujske kuge sti ka po Ormožu za Slovenci, kateri mu niso všeč, jib napada in blati v nemčurskih listih, povrh pa zagovarja ormoško gnjilo nemškutarijo. Glej ga no, kako on dobro vidi, kedaj pride uradnik Slovenec v urad, grehov gospodov renegatov pa ne vid. Začeti mu je treba samo pri pošti, kako natančna je poštarica in kedaj ji treba biti v uradu. Vrabci žvižgajo po : stre* bi nad pošto, kar je v celem mestu javna tajnost, a nemčurski dopisun molči, ker se gre za „Partei-Genossin“, seveda,, Slovenki pa bi obesili že davno kak mlinski kamen na vrat. Tudi nemški knjigovodja Kaj slabo sliši in razume slovensko v uradnem občevanju s strankami, na „Heil!“ pa se razume imenitno, čeravno bi naj bil po zakonu obeh jezljiv popolnoma vešč. Z nemčurskimi grehi brez pardona na dan, milo za drago!
Ormož. Nemci zasmehujejo svoje ljudi. Naši Nemci, ki pa po vsej pravici imena Nemci ne zaslužijo, zasmehujejo v ptujsklem trobilu dve Vdovi Nemki iz Ormoža, ker sta na poti iz Ormoža k; Sv. Tomažu zašli. Se iz starih poštenih ljudi norčevati, je zares nesramnost, katere je zmožen le človek brez vsake o-like. Dopisnik pa se šteje akademično izobraženim ljudem nemško-napredne stranke. Ormož je lahko na ljudi te vrste zares ponosen.
Ormož. 1 Biks in nemški Sulverein. „(Pettauer Zeitung“ napada v svoji zadnji Številki nekega Slovenca zaradi šullereinskega biksa (pasta za čevlje), katerega trgovec Perko vsiljuje Slovencem in mu ga je dotičnik nazaj poslal. Nemci od slovenskega trgovr ca niti vžigalic s slovenskimi baje v ami ne kupijo; a nemškonacionalni trgovec Perko pa vsiljuje vse, kar je nemškega Slovencem, še celo šullereinski;, z vse-nemškimi barvami okrašeni biks. To pa je vendar že preveč, da bi si naj mi Slovenci s tem šullereinskim biksom še čevlje snažili.
Ormož. Na mizi sodnijskega predstojnica vidimo večkrat ležati graški .„jTiagblatt“ To bilježimo za danes brez komentarja.
Rogaška Slatina. Dne 13. t. m. je izbruhnil požar v hiši Franca Srimpfa pri kolodvoru. Požar je uničil hišo, svinjske hleve, vso hjšno opravo in 600 kron de n ar;j a v gotovini.' Zgorelo je tudi 32 kokoši. Vsled pomanjkanja vode je bilo vse delo brezuspešno. Škoda znaša okrog 20.000 K, Vzrok požara še ni znan.
Sv. Jurij v Slov. gor. Nevarno obolel je č. g. Ivan Hribar, kaplan pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Priporoča se čč. sobratom v molitev.
Ljutomer. V nedeljo, dne 24. t. m., bo priredil ljutomerski Orel prvi letni izlet 'k bratu ^načelniku v Stročjo vas, gostilna Mihalič, s sledečim sporedom: predpoldne se udeleži Orel ob 10. uri sv. maše; po maši skupne vaje z bratskim drušijvom pri Franc Jožefovi šoli; po vajah gremo z godbo 20 mož na čelu v Stročjo vais, kjer bode z drugim bratskim društvom skupen obed. Po obedu ob 3. uri popoldne javen nastop, telovadba na orodju in pa proste vaje. Po telovadbi veselica s srečolovom in drugim. Vabi se va,s, dragi rojaki, da se udeležite v, obilnem številu! Ob slabem vremenu se preloži izlet na dne 31. t. m.
Sv. Trojica v Slov.» gor. Kakor vsako leto na Florijanovo, tako je tudi letos privabila naša prostrana cerkev v svoje okrilje ogromne množice ljudstva. Jz vseh sosednih župnij, da, celo od daljnjega Sv. Jurija ob Ščavnici, so prišle velike“ procesije s svojimi dušnimi pastirji na čelu. Vreme je bilo pomladansko lepo in zaradi tega je marsikateri vzet v roke romarsko palico ter se podal k Sv. Trojici.
Rogatec. Od dne 1. junija nadalje se bo pri nas vršil avtomobilni promet vsak dan. Odhod od postaje Poljčane ob 3.20 popoldne; vožna.cena 3 K; od postaje Krapina (ogrske državne železnice) odhod ob 10.15 dopoldne; vozna cena 5 K.
Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 12. t m. je prijelo tukajšnje; orožništvo nekega Feliksa Stelcer, doma iz Sv. Trojice v Slov. gor., ker ie grozil pri
izstopu iz službe svojemu gospodarju Florijanu Kučan, da mu bo iz maščevanja zažgal hišo. Izročili so ga sodišču, kjer se mu bo v kratkem pomirila njegova maščevalna razburjenost.
Celje. jDne 12.' t. m. so tu prejeli nekega 47. let starega Tomaža Liendl, ki ima več vlomov na vesti. Med drugim je tudi vlomil v stanovanje Štefanije Dominik, kjer je vse preiskal; toda pravočasno so ga še zasačili, prijeli in izročili sodniji.
Celje. Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi ob enem z bratskim društvom „Merkur“ iz Ljubljane ob vsakem vremenu na praznik, dne 21. t. m., celodnevni poučno-zabaven izlet v Zagorje ob Savi. Pri tej priliki si nameravamo ogledati steklarno in vrhnje naprave premogokopa. Oidlhod iz Celja ob 7 uri 49 minut zjutraj, odhod iz Zagorja ob 7 uri 25 minut zvečer. Ob 10. uri dopoldne je ogled podjetij, ob 1. uri skupno kosilo. Popoldne ob 4. uri priredi društveni pevski zbor trgovskega društva „(Merkur“ iz Ljubljane s prijaznim sodelovanjem zagorskega seksteta v Sokolskem domu koncert, katerega vstopnina (50 vinarjev za osebo) pnpajde ubožnemu skladu občine Zagorje.
Sv. Jurij ob Taboru, Dne 8. t’. m. so našli o-rožniki v hlevu tukajšnjega 32 let starega kočarske-ga sina 'Antona Blaznik s kobilo, ki jo je tri dni poprej ukradel posestniku Janezu (Ogrin v Stobu pri Domžalah na Kranjskem. Konjskega tatu so takoj izročili sodišču.
Hrastnik. Praznovaje prvi maj so se tukaj na
več mestih krvavo pretepali, razbijali in s sekirami in noži mesarili. Posledica temu je bila, da so tirali deset teh pretepačev v ječo, Štiri pa posijali v bolnišnico. Kaj je vzrok temu divljaštvu ? Ne rečemo naravnost, da socijalna demokracija, v katere znamenju se prvi maj praznjuje, saj so privrženci kakega naziranja, če je tudi slabo v svojem bistvu, v normalnem času vedno dostojni, vendar posredno krivdo pa gotovo imajo 'pri tem, ker (umislimo voditeljie) iz-podmikajo tla cerkvi in vedskemu življenju, na katera imajo potem pristop vsakojake surovosti in divjaštva, Veliki krivec takim pobojem pa je pred vsem tudi alkohol. Sicer pa bi bilo morda boljše,, da bi — praznovanja prvega maja ne bilo, kjer tako delavsko slavje, kakor je to, ne more biti kaj v pravem smislu značilnega, ker se pojavijo poleg taki poboji), ki so poštenemu delavstvu *v nečast.
Sazgled po s vetu.
Najstarejši katoliški škof., Katoliška cerkev šteje vsega skupaj 1650 Škofov, N|ajs(tarejši od teh je škof Henri Monier v Lydi na Francoskem, ’ star. 95 let. V lanskem letu je bral železno sveto mašo in obhajal 701etnico kot duhovnik. Za škofa je bil posvečen pred 42 leti. Najmlajši kajtoliški škof je pa, kakor smo že poročali, salezijanec Franc Correira- d’ Aquino, star Še le komaj 29> let.
Ločitve zakona na Nemškem. V Nemčiji so ločitve zakona na dnevnem redu. Leta 1911 je bilo samo na Pruskem 4675 sodnih obravnav zaradi ločitve zakona; tekom enega leta pa je to število narajslo na 10.797. Največji del teh ločitev pada seveda na mesta. V Beroljinu se na vsakih sto zakonskih parov loči po eden. Največ trpe vsled teh žalostnih razmer otroci. Vsako leto doživi na Nemškem okoli 10.000 o-trok ločitev svojih starišev. 310,000 nemških otrok ne pozna rodbinske ljubezni in rodbinske sreče. Ti o-troci se odgajajo večinoma v zavetiščih) in na kmetih. Kar se tiče ločitev zakona in padanja rojstev zakonskih otrok, Nemčija prav; pridno posnema Francosko ter jo bo menda v kratkem nadkrilila.
Večerja za 800.000 K. Na Koroškem ponesrečeni dunajski športnik jTeoidor Dreher, ki se je kakor znano ubil pri avtomobilski nesreči,-ni bil sapno, strasten avtomobilist, marveč tudi velik zapravljivec. Tar ko je bil na prjmer pred dvema letomla po zimi na Brionskih otokih. Ker mu je bilo grozno dolgčas in je hotel imeti za vsako ceno družbo, je brzojavno povabil dvanajst svojih najboljših prijateljev in 'dvanajst dam na večerjo. Njegovi prijatelji so bili deloma na Dunaju, deloma na Rivieri; osem dam je prišlo iz Dunaja, Štiri pa iz Pariza. Da bi se pa Dre-herjevi gostje ne vozili v gnječi med drugimi potniki, je naročil za vsakega poseben vlak. In da bi noben Izmed gostov ne pozabil tega večera, je dobil še vsak gost zlato škatjjo za cigarete, dame pa zlate ročne torbice. Na teh škatljah in torbicah je bil datum večerje vdelan z briljanti. Večerja je stala samo — 800 tisoč -krom Tjeodorja Dreherjaje pa kmalu nato dal o-če — pod kuratelo.
Trgovski jezik na Balkanu. Na Balkanu dopi-sujejjo trgove? večinoma francoski, ker vsak boljši trgovec zna ta jezik. V novejši dobi se rabi tudi nemški jezik. V Turčiji in Albaniji prevladuje italijanščina, kot trgovski jezik. (Balkanski trgovci niso od muh, ampak so večinoma jako izobraženi. V Srbiji so večinoma absolventje Mahrove šole v Ljubljani. Ta šola je tam doli na dobrem glasu.
Turki in evropske velevlasti. Vse evropske velevlasti se trudijo, da pridobe 'Turke za-se. Toda gotovo je, da oni narod, ki ima svoje šole med prebivalstvom drugega naroda, zamore doseči najmanj to, da mu je dotični narod naklonjen. Ravno zato pa tudi evropske velevlasti tako pridno ustanavljajo svoje šole v Turčiji. Tlako imajo Italijani v Turčiji .67 šol s 5000 dijakov, Angleška 126 šol z 8500 dijakov, Se-veroajmerikauslke Združene države 273 šoi z 18.000
dijakov in Francoska 530 šol z 54.000 dijakov. Nemčija ima samo 23 šol s 3000 dijatoov. Zato so Nemci pred kratkim ustanovili v Berolinu „Tiurško-nemško ligo“, ki se je nadela za svoj cilj, propagirati’in podpirati nemški vpliv v Turčiji. V to svrho bo pošiljala liga v Tjurčijo učitelje, profesorje in zdravnikei, ustanavljala bolnišnice in razširjala knjige ?n brošure. V pozivu na pristop v društvo pravi ta liga: Vsak Turčin, ki govori nemški, čita nemške knjige in se zdravi v naših bolnišnicah, postane torej prijatelj Nemčije in podpira razširjanje nemških indu-strijalnih proizvodov.! Kakor razvidno, Nemcem pri ustanavljanju svojih šol v Turčiji in pri veliki ljubezni do Turkov ne gre zato, da bi širili med njnrn svojo „kulturo“, ampajk samo za to, ker bi radi dobili tržišče za svoje blago in v znamenju „kulture“ izsesajvall (Turke.
Junaki v izpolnjevanju krščanskih dolžnosti. O grozni potresni katastrofi, ki je zadela pred dnevi Sicilijo, poroča nek dopisnik! liberalnemu italijanskemu listu „Tribuna“ iz razdejanega socilijanskega trga Linera sledeče: Pojdimo in oglejmo si razvaline! Takoj zagledamo pred seboj tri, redovnice, ki strežejo ranjencem. 'Kako čudovita delavoljnost tiči v teh nežnih in slabih telesih! Občudovanja vredna vstraj-nost in dobrotljivost, izredna ljubezen je v njih besedah in kretnjah! Tihotno gredo sem in tja, njih srce hoče pomoči vsem ranjencem, katere skrbno za-vežujejo in s tolažilnimi besedami okrepčujejo. Hrabro lazijo po razvalinah, bolečine olajšujoč in žalost tolažeč. — In evo še en vzgled heroičnega izpolnjevanja stanovske dolžnosti! Niso pretekle še tri ure po grozepolni nesrečii v Dineri in že je prišla pomoč.. Vojaštvo, sanitetno osobje in živež bilo je takoj na mestu in brez vsakega zavlačevanja je šlo vse na delo, da bi rešilo tiste, ki so še dihalji podkopani pod razvalinami. Da se je to tako hitro zgodilo, ima vso zaslugo edinole telegrafišt v Lineri. In kako to? Le ču,jmo ! Njegova hiša je bila kup razvalin, sam je bil pod njimi podkopan in dasiravno ranjen, se je ojunačil ter izkopal iz porušenega zidovja svoj Morze-jev aparat in po sreči še nepoškodovane elemente. In kar na prostem, na polju je sestavil ta svoj aparat, napravil brzojafvno zvezo in nagloma poročal o celi nesreči v bližnje mesto. Celo noč in še drugi dan je vstrajj al ta mož, ne glede na to, da je bil težko ranjen, pri brzojavu, S svojo ranjeno roko je poročal oblastem, od oblasti dobival navodila, poročal tiste vesti, ki so jih prinašali časopisi o teh nesrečnih krajih. In kdo je ta mož? Časopisi ne poznajo njegovega imena.
Ljubitelj krščanske umetnosti.
Tako se imenuje nov Časopis, ki bo izhajal 4-krat na leto za 4 K v Mariboru. Izdaja ga Spomeniški svet lavantinske Škofije v Mariboru, urejuje ga dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja in c. kr. konservator v Mariboru.
List pomenja velik koraki naprej na polju slovenske prosvete. Nasmpn mu je: 1. pokazati umetniško bogastvo lastnega naroda, 2. pospeševati sodobno slovensko umetnost. I Oziral se bo na zgodovino u-metniških del in oblik, na zgodovino umetniških idej, na ohranjevanje starin, na narodno in ljudsko umetnost. Prva številka je izborna. Zla sodobno umetnost je storila že veliko s tem, da nam je predstavila celo vrsto slovenskih umetnikov in reproducirala njih dela, v celem ima številka 37 slik. Na uvodnem mestu ima krasno sliko Ivana Sojča: Smrt sv. Jožefa, Vsebina je pa sledeča: Ljubiteljem krščanske umetnosti; dr. Avg. Stegenšek, Kristus na Oljski gori v Cadramu; V. Stesfca, Podobar Fr. Tomec; dr Fr. Stele, Stara cerkev v Žireh; Naši cerkveni kiparji; dr. Avg. Stegenšek, Ob stoletnici slike Marije Pom. na Brezjah; Misli o razšiirjevanju cerkev I.
Za sodelavce so pridobljeni: Viktor Bele, kaplan v Podmolcu, Goriško; dr. Izidor Cankar, urednik „Dom in Sveta“ v Ljiubljani ; Anton Cestnik, c. kr. profesor v Celju; Jožef Dostal,, kn.-Šk. dvorni kaplan v Ljubljani; dr. Jožef Mantuani, procesor in ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani; dr. Anton Medved, duhovni svetovalec in c. kr. profesor v Mariboru; Oskar Pahor, škofijski dvorni kaplan v Trstu; dr. Matko Potočnik, c. kr. profesor v Idriji; dr. Gregor Rožman, profesor bogoslovja v Celovcu; dr. Jožef Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru; dr. Fr. Stele, zastopnik c. kr. komisije ' za ohranjenje spomenikov v Ljubljani; Viktor Stesfca, ravnajte!j kn. škof. pisarne v Ljubljani; Ivan VurnilJ arhitekt na Dunaju.
List stoji pod pokroviteljstvom lavantinskega knezošfcofa ekscelence dr. Mihaela Napotnik, ki je o-skrbel listu tudi gmotno podlago. Priporočamo list širnemu občinstvu v naročevanje, do o ~>goČijo is tem vršite v visokega programa, ki si ga je začrtal list.
Bay-Rum s konjičkom
iz tovarne Bergmann & Comp., Dečin ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje luskavost, zabram juje predčasno osivelost in izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2 — in K 4'— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in brivnicah.
MWBa&aEmmmsESgBBBBsmrmn. m i 111111111111111 mini m m	c— iuiiiiiniiiiii niimnnin
je s svojim
Telodcem
“ in črevom
nezadovoljen
razpošilja najceneje in	|8®	______
najboljše: sukno, tol- . -neno blago, kambrike, parhate, platno, hlače-
vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, stane 4 in pol metrs prte, perilo, potovalne kovčeke, ročne torbice, fino žensko obleko, { denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, robec za na glavo, 3 otročje vozičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, 2 para močnih žensl klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz- in še več drugih r delovalnice itd.	Ista množina še bolj
sg	£S Ista množina najbolj
Zahtevajte gratis vzorec za ženske in moške oblekel
jemljenaj redno nekaj časa DrmedTrauba ielodčm prašek
zdravnik
Učinek preseneteljiv lobi se v vseh apotekah.
Velika s^atlja stane 3 Kr.
GLAVNAZALOGA:
i Sternapoteka.Dunaj.lV. L Favoritenstrasse25.
A Prospekti gratis in franco^
Zdravniki dobe za W poskušnjo Oa3tricinBp
naznanja, da ordinira od 1. maja v hiši gospe Stepišnik, Tržaška cesta.
Solidno, vgledno domače podjetje?
^ traplatniF '~-w
V Mariboru se dobi v lekarnah: Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf, Al. Sirak-a, V. Savost-a in V. König-a.
Söä53*R(8*s®MßSHBi
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta lotafiia % dciliafiis vsebuje 2LJ46 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vssld sen?. Tudi na obroke! Mustrov c»nikl zastonj. Gramofona od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3-50 Pristna srebrna ura K 7 —-Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura	K	-i —
Budilka, niklasta K 3' -Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice K 2’— Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
A. Wesjak, Maribor
„Pri žeieinid“
Glavni trg. vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturaega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
MESU
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Cetiu
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Virdere Zollamtsstrasse 5, v loter jskih kolek urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavnih in železrškib uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se depošiljajo poštnine p.'osto.
C. kr. generalno ravnate 8 jst¥@ za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
urar in očalar
Maribor Gosposk« nfica 26 Kupujem zlatnino in srebro.
Zadrugu ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-n& fina vina v buteljkah,
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjo s Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
katera imata na j mai? j 3—5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razveo učne dobe. Vojaščine prosti ima/o prednost.
: slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po naj nižjih cenah.
Absolutno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Liubljani pristna bela mašna m namizna vina po žmermh cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo w Mm airi.
Priporoča sc Vam za nakup
razpošilja na vb® strani trgovina s pohištvom
Melika izbes*
Največja in najcenejša razpošiljaMca za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od £ 40—120 £. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobo in salone iz orehovega, hrastovega! bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz paiisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib ce nah. Raaai posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištso iz želez», medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan naknp.	Slóbodno na ogled,
Ilustrovani ceniki brezplačno!
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, valne korbice vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t. d. po najnižjih cenah, ^ÉÉ istotako Brenabor vozove. Po-	/
pravila izvršujem točno in zelo poceni.
ixdeSowatelJ pletenim
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo
8üas*ife®Fj Tegetthoffstraße 21
Denarni zavod spodnješta]. trgovstva in obrtništva — Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
41°
O
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in objavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.