Leto VI.
Szombathely. 1919. februar 9.
Štev. 6
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena enoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Načrt ali plan autonomije, šteroga je spravišče slovenskih dühovnikov, Zaladske županije, 14. jan. 1919. leta, edno-
glasno sprijalo,
Na Vogrskom živéči Slovenci majo v samoravnanji notrášnji zadev (ügyek), v právosodji, v naučbi, národnoj kulturi, veri, rábi jezika, kakti v postávodáji i svojem ravnanji, pravico samoodločbe, v šteroj se naj sledeča pravila (regule) obdržijo:
Z tistih delov Železne i Zalavske  županije, kde prebivajo Slovenci, se mora osnovati, pod iménom; »Slovenska krajina«, edna vládno právna dežela s pravicov samovláde. Z njenoga teritorija se nesme püstiti niedna vés nej, čirávno bi tam lüdje mešane národnosti bili, niti te nej, či bi Slovenci v menšini bili, to so: Dolnja Lendava, Lendavske, Dugoveške Čentibske gore, Kôt, Kapca, Litkovci, Motvarjavci, Radmožanci i drüge takše vesi v Zalavskoj i Železnoj županiji. V tom smisli se more vzéti v autonomno Slovensko krajino tüdi Monošter.
Meje Slovenske krajine določi, iz, od Slovenske krajine i Vogrske ljüdovlade zato odposlani zavüpnikov, stojéča komisija.
Autonomijo Slovenske krajine garanterajo*) na mirovnoj konferenci zastopane vse velevlasti i to ne samo v krogi Vogrske držáve, nego tüdi te, či mirovna konferenca Slovensko krajino k Jugosláviji prikapči. Slovensko ljüdstvo se vu vsem podvrže odločbi mirovne konference.**)
Vsako autonomno zadevo Slovenska krajina z svojimi organi (oblástmi) oprávla. Z Vogrskov ljüdovládo vküpne
*) To je dobre stojijo.
**) To je ali pridemo v Jugoslavijo, ali na Vogrskom ostanemo, ali pa po votumi kama večina žele. Če nas Jugoslavija ne sprijme, ne moremo ta iti, i če nas Vogrsko odpošle, moremo iti. To pomenijo té reči.
zadeve bodo vküpni orgáni oprávlali. Takše vküpne zadeve so: zvünešnje,
finančne (penezne), vojne zadeve, nadale državljanske, postávodajalstvo zasebnoga i kaštigajočega prava i zadeve, štere se tičejo gospodárstva, prometa (železnice, poti) pa socialna politika.
Na vládnoprávnoj zemli Slovenske krajine nema živlenjske moči postáva,
štera:
a) versko včenje s šole izkluči. b) dovoli cerkvena imánja (cerkev, farov, popovski obleč itd.), pod kašim stéč pogojom zastaviti i zasvojiti.
c) cerkveno zemlo, brezi primerne odškodnine i brezi cerkvenoga pred dovoljenja, podržáviti.
d) dovoli mesto takšim vučitelom, šteri neverstvo, nenrávnost (brezbožno i nesramno živlenje) širijo brezi toga, ka bi slüžbo zgübili.
e) Cerkvi ne pripozna pravice do zdržávanja šol i ne dopüsti cerkvenim drüžbam i rédom delovanje brezi zaprek.
Postavodajalni orgáni ali oblásti Slovenske krajine so :
1.) V autonomnih zadevah slovensko národno správišče.
  2.) Z Vogrskov ljüdovládov vküpne zadeve pa vküpno držávno správišče, v šterom bodo, v primernom broji slovenskoga ljüstva, slovenski poslánci. Ravnajoči orgáni Slovenske krajine: 1.) Vlada (ministrstvo) Slovenske krajine.
2.) Ravnitelstvo Slovenske krajine. Na čeli vláde Slovenske krajine stoji minister Slovenske krajine, šteri je slovenskomi narodnomi správišči i tüdi vogrskomi držávnomi správišči ednáko odgovoren pa šteri jo v vküpni
zadevaj ednekoprávna (z istimi pravicami) kotriga vogrske ljüdske vláde, v autonomni zadevaj pa nájvišiša ravnajoča oblást. Namestnik njemi je držávni tajnik.
Prestolnica vláde Slovenske krajine je Budimpešta.
Na čeli ravnitelstva Slovenske krajine stoji ravnitao Slovenske krajine. Prestolnica ravnatelstva je Sobota. Ravnatelstvo je podvrženo nadzorstvi i kontroli ministra Slovenske krajine.
Slovensko národno správišče se poleg prve ljüdske postáve z leta 1918. na podlagi občne, tajne, ednake i neposredne glasovne (votumske) pravice odebere.
Odločbe, gledoč poslancov vküpnoga držávnoga správišča, določi posebna postáva.
Na zemli Slovenske krajine bivajočemi, nej slovenske národnosti, ljüstvi se popuna občinsko-uprávna i kulturna autonomija zagotovi. V vsakom uradi i šoli, z ednim v vsakom jávnom dugovánji, je urádni pravzaprav učni jezik slovenski jezik i to v gájičnom právopisi. Nepravilno imé „vendi“ se more uradno nadomestiti z „Slovenci“ — ár slovensko ljüstvo sebé vsigdár, v materinom jeziki izklüčno za Slovence imenüje. V Slovenskoj krajini more držáva edno slovensko gimnázijo, slovensko vučiteljišče, slovensko gospodársko šolo i eden slovenski licej (šola) za dekle gorpostaviti i ustanoviti. Sobočko meščánsko šolo preosnovati v slovensko i more v lendavskoj meščánskoj šoli, z vogrskimi razrédi parallelno, slovenske razréde osnovati; rávnotak v gimnáziji v Monoštri, dokeč se ne zozida slovenska gimnázija. Či držáva monoštersko gimnázijo preosnové v slovensko gimnázijo, je zadostila svojoj obvéznosti.
V ljüdski šolah, se vogrščina, kak
2
NOVINE
1919. febr. 9.
učni predmet (tantárgy) samo tam lehko vči, kde jé poleg slovenske šole vogrska ali nemška šola. V tom slučáji je na, ne slovenskoj šoli, učni predmet tüdi Slovenščina. V srednjih šolah je vogrščina obvézni predmet, zvün toga pa má pravico slovensko národno spravišče, tüdi drügi jezik (na pr. hrvatski, nemški) predpisati.
Na zemli Slovenske krajine nahájajočih se vesnic iména se morejo izklüčno samo stára slovenska iména rábiti, na pr. Sobota, Görmšče itd. Ostáne pa dvojezično imé samo tam, kde je vogrsko ljüstvo v večini, na pr.: Dolnja Lendava, Monošter itd. Tak se morejo iména rábiti na pošti, v uradah. Napisi na poštni tiskovinah morejo slovenski, v mešanih krajih slovensko—vogrski (nemški) biti.
Urádniki v Slovenskoj krajini morejo, notri do ministra vsi, slovenske národnosti biti i samo, či tei ne bi zadosta bilo, se lehko nastavijo uradniki drüge narodnosti, nego morejo popunoma slovenski znati. Uradniki bodo od dveh vrstev v primernom broji.
Z vojnih obvézancov se sestávi eden polk z slovenskim jezikom i v šterom do se vojácje poleg domoljüblja tüdi v veri zadostno vzgájali. Polovica polka bo v Dolnjih Lendavi, polovica pa v Monoštri nastanjena.
Veleposestva (velka imanja) se morejo postávno razlástiti i se lehko zemla prisvoji, nego samo prebiválci Slovenske krajine májo do zemlé pravico.
Zastopstvi Slovenske krajine se odmeri primeren deo iz verske i šolske fundácije.
Verska fundácija je dužna v nájkračišem časi osnovati za Slovence

Dolnje Lendave i Lendavskih gôr slovensko župnijo (plivánošijo i slovensko ljüdsko šolo, rávnotak za Slovence občin: Kapca, Kôt, Hotiza edno župnijo, tüdi v Kobilji, v Dobrovniki pa slovensko kaplanijo. Za krajevne slovence Monoštra i okolice tüdi slovensko župnijo i šolo.
Držáva je dužna, či je z nova potrebno, ali, či je potrebno samo razširiti i vredite vse učne zavode i urádne hiše gorpostaviti i vrediti, tüdi tisto ka bi še le v desetih letah potrebno bilo. Rávnotak dvá mosta na Müri i to na Petánci i Bistrici, kde je strüga na vogrskom teritoriji pa železnice Radgona—Monošter, Radgona—Dolnja Lendava.
Primerno cerkvenim dohodkom, štere je dobila od gospodstev (grofov) se more od gospodske zemlé telko pola i
logov odmeriti, da se tei dohodki stálno pokrijejo v slovensko cerkveno lást. Vučitelstvo i vse uradnike na autonomnoj zemli držáva pláča. Civilski hižnizákon včasi po sprijetji autonomije prestáne. Držávno knigovodstvo krstne knige ostáne i v bodoče. Zdávanje se more samo ednostávno prijáviti, kak krst.
Vogrska ljüdovláda si more prizadevati, da bo meja proti Štajerskomi i Nemškoj avstriji máute prosta.
Vogrska ljüdovláda more i taki osnovati eden kurz, kde se uradniki navčijo slovenski i naj skrbi, soglasno z cerkvenimi oblástmi, za izdájo slovenskih učnih knig, štere naj šole obeh slovenskih vrstev sprimejo i to brezi izjeme. Verske učne knige naj má vsaka vera posebi.
Slovensko ljüstvo se z vdánov prošnjov obráča do Vogrske ljüdovláde, da blagovoli potom zastopnikov na mirovnoj konferenci:
 	1. Vplivati, da bodo v tej točkaj
opisano autonomijo garanterale vse, na mirovnoj konferenci zastopane, velevlásti i to, či bi k Vogrskomi pripadnoli pa tüdi te, či poleg odločbe mirovne konference k Jugosláviji spádnemo, se more naš kraj z bratskim slovenskim národom zdrüžiti v eden kanton na podlagi popune enakoprávnosti.
      2.) Vplivati na jugoslovansko vlado, da, či se Slovenska krajina tá pripádne, preživlanje tü nastanjenim uradnikom zagotovi, tüdi tistim, ki mažarske národnosti.*)
Autonomija Slovenske krajine končnovalano po mirnovoj konferenci dobi obvezno puno moč, či večina slovenskoga lüstva, brezi vsakoga vmešávanja uradništva, tak odloči.
To postávo i tüdi vse prehodne zadeve Vogrska ljüdovláda samo soglasno z slovenskim ministrom v praksi izpela.
Za pokritje stroškov, šteri nastánejo pri prehodnom deli, do tečás, dokeč na to gledoč nede še med Slovenskov krajinov i Vogrskov ljüdovládov primerne potrošne postave, štera more veliko potezno pomoč zagotoviti tak zavnemarjenoj Slovenskoj krajini, vogrski finančni minister skrbi. Potrošna postáva se določi soglasno z slovenskim ministrom, oziroma z slovenskim národnim správiščom.
   To smo določili dühovniki Zalavske
Stem je smilenost dokazana tistim, ki so naklonjeni Slovencom, čeravno popolnoma ne vejo jezika a ne je sten povedani, da bi tü ostali štere ljüdstvo ne žele nego samo ta naj se na cesta ni ne vržejo, naj kdesteč se poskrbi za njé vlada, štere ljüdstvo ne trpi.
županije: bogojanski, beltinski, črensovski i törjanski po tistom želenji, štero náše ljüstvo, kak je dobro poznámo, nosi v svojem srci. Prosim podpisani, v iméni svojih sobratov, zalavski dühovnikov, vse preč g. kat. dühovniki i evangeličanske farare železne županije, naj se pridrüžijo toj izjávi! Prosim hiter odgovor; zadosta je na dopisnici naznaniti: pridrüžim se izjávi zalavskih slovenskih dühovnikov. Kda podpisani do rok dobim izjáve, potom ljüstvi razložimo té načrt i je opitamo, kaj odkrito še poleg toga žela.
Črensovci (Cserföld), 23. jan. 1919.
KLEKL JOŽEF,
vp. plebanoš.
Ka je z žganjom tropin?
Pod bojnov je nikša čedna glava vu ministerijumi zmislila, da prepovejo tropine žgati. Zrok je ne dani, znamkar za glada volo, ka mo na slednje tropine jeli. Leto 1917. je süho leto bilo, sad je dobro dozoro. Po našem goričkom je dosta loških grüšek, küpüvo je nišče ne, grüške polagati je nikšoj stvari ne mogoče, jesi ž njih napravleni se pokvari i čüden žmah dobi. Kda bi pod bojnov na veke kričali, da nika ne slobodno na kvar püstiti, so ništerni kmetje grüške vu lagev djali, da do je vu boljših časih žgali, kda se nam več ne bode protila lakota.
Velki Dolenci so decembra minologa leta pred finančno ravnitelstvo v Somboteli položili prošnjo, da bi slobodno žgali tropine. Odgovor so dobili, da poleg ministerske odredbe je prepovedano sadovene tropine žgati. Či ščejo, vu 15 dnevah naj apelirajo k finančnomi ministri. Znamo, da po našem Slovenskom na vse kraje čakajo, da bi tropine žgali. Ništerni brezi dovoljenja žgejo. Nas na veke tolijo i na delo i red opominajo, s svojimi odredbami nam pa veselje do dela vkraj jemlejo i nas vu nemir spravlajo. Žganje je bilo veselje našega kmeta. Dosta žganice je ne dobo, či si je kda kaj malo pogutno, ne zamerite njemi, nego njemi voščite.
Tropine ta sipati se nam kvar vidi, lagvi se nam razsühšijo, pretakati ne moremo, da ne mamo telko béček. Gospodje! Je li ka ednok že je, tisto zapraviti je greh, posebno vu zdajšnjem vremeni, da tak nika ne dobimo za peneze. Mogoče je, da po vogrskom ne žgejo tropin, nego na Slovenskom že od starih časov žgejo. Nam Slovencom zdaj ešče nebeske zverde obe-
1919. febr. 9.
NOVINE
3.
čavate, — ne želemo zvezd, dajte nam nazaj samo naše male navade i dela. Mi smo mali, ne ladajte nad nami s velkimi rečmi.
Pride že ednok postavlanje poslancov, naš glas de liki viher: Dajte nam zemljo. Odstranite maksimal ceno, mi ščemo tak ceniti, kak nas košta, vkraj s rekvizicijov. Rekvizicija samo manjake pova. Dajte nam nazaj naše male kotle. S našimi dačnimi penezami popravlajte naše poti, delajte nam železnice, naj ne odide vse vu mesta (varaše.)
Edno sam pozabo: Što de odsega mao grüške brao vu lagev, raj naj v  steno kuče glavo, — grüške pa naj  gnilijo pod drevom.
Mirovna konferencija.
Predsednik Wilson je vu svojem govori pravo: Ureditev pitanj, štere so nastale vsled bojne, je zapletena. Mogoče, da vsaki ne bo zadovoljen. Ureditev naj bi se prvle ale sledi revidirala, znovič preglednola. . . Ne zadostüje, da zadovoljimo samo vladne kroge. Potrebno je, da zadovoljimo javno mnenje vsega sveta. . . Usoda je zdaj po vsem sveti v rokah priprostoga človeka. Zvezo narodov držimo za temeljni kamen vsega programa. Gledati moremo zdaj na to, da si vsaki narod na sveti voli svoje lastne gospodare i določi svojo lastno usodo, ne kak jo želemo mi, nego kak si jo želi sam. Zbrali smo se tü z namenom, da odstranimo zroke svetovne bojne, da odstranimo podlago za napade velikih držav na male. Mir bomo dosegli li, či odstranimo vse hüdo z sveta. Bourgevis je pravo, da narodi ne ščejo, da bi se ponovile vse grozote, štere smo vidili v zadnjih štirih letah. Či sprejmete mednarodno razsodišče, stopite vu cerkev mira. — Na Erdeljskom je stavko začelo vse rudniško, železniško, poštno i brzojavno delavstvo, majo orožje i strojne puške i ščejo pregnati Rumune z tamošnjega ozemlja. Madjari pravijo, da so Rumuni ednomi vojaki odsekali roko i nogo, potem so rano osolili. Ednomi železničari so rano napravili i so notri napali, potem rano nazaj zašili. Dekle prisiljavajo. — Ententa opomina sosidne države štere so zasedle Vogrsko, da se meknejo iz magjarskih mest i nazaj odidejo za odločeno demarkacijonalno linijo. Vu ednom je ententa izjavila, da zasedba ali ne zasedanja šteroga kraja nikaj ne pomeni. Mirovna konferencija bode odločila usodo. Tak bode i z našim slovenskim krajom. — Tak se vidi, da se mirovne  konferencije na dugo vtegüjejo.
Govori se, da Dalmacija i Fiume ne bode taljanska. Fiuma ostane Jugoslovanom i Magjarom. Čehi telko vogelja majo, da lehko dajo Austriji i Vogrskoj državi. Ententa samo te da Češkoj sirovo materijo, Či prek da višešnjo vogelje. — Edni pa drügi krogi i stranke znovič začnejo rogatati s orožjom, močno vojsko želejo. Je ne zadosta bilo bojne? Se z lepim ne morejo pogoditi? Med Jugoslovanami i Taljanami je zdaj velko pitanje, šteri je pobio Austrijsko armado, je li taljan s svojimi napadami ali Slovani, šteri so se uprli i goripostavili. Od toga je guč, šteri bi dobo vojne ladje bivše austrijske — vogrske vlade. — V zasedenih krajih Bačke i Banata so se uprli Madžari. V ednom seli so uporniki pobili 3 srbske vojake. Srbi so vkrotili Madžare.
Dom i svet. — Glási.
Odgovor sobočkim magjarskim novinam (Muraszombat és vidéke). V Soboti lečejo letaki (pamflet, röpirat, cedale). Po vsej sili ščejo naiti pisatelja. Vpokojeni plebanoš Klekl Jožef v Črensovci je izjavo, da je ne on piso letake. Sobočke novine na to pišejo: Iz te izjave ne moremo prečteti, da bi letake ne pisao dolenski plebanoš. Tak. To je sobočka kuraža: od zajaj dregati. V oči mi ne vüpate povedati, da bi vaše laži vam nazaj včesno. — Mira, dobroga nakanenja i lübezen do domovine se ne mo včili od sobočkih novin. Od revolucije mao se je svet dosta preobrno, či ste zaspali te čas vas opominamo, da je nastanola ljüdovlada, včasi za pravdnika i ne vem za koga kričati, je decinsko delo, ar mi sebe z svoje moči gori držimo. Opominamo Vas, da mi stojimo na podlagi Wilsonove samoodločbe, borimo se za slovenščino i pravice našega siromaškoga ljüdstva. Ne püstimo, da bi štoj na drügoga jezik ali vero prisiljavo. Tak delamo mi za mir. Tak lübimo mi naš narod i dom. Vrednik „Novin.“
V Soboti v Jugoslavijo pošilajo? Črensovski župan je hodo v Soboto po trafiko. G. vladni komisar je ne bio doma, nego častnik njegovoga urada je izjavo pred županom, ka ne dobi trafike, naj njim Jugoslovani dajo, da so lüdje na beltinskom spravišči ne sprejeli beltinske sodnije. G. častnik, ne previdite, da je vaša reč dvorezni meč?
Invalid (rokkant) šoštarje od Magyar Bőrbeszerzési R.-T. V., Dorottya u. 8. Budapešt, 10 kg poplatov i vse drügo potrebno dobijo. Blago invalid more plačati i vkraj spraviti.
Navuk ščejo z šole vržti. Deputacija (poslanstvo) se je glasilo pred ministrom za včenje Kunfijom, ki je odgovoro, da od moči politike i oblasti visi, je li navuk ostane vu šoli ali ne. Ve nam pa dajte politiko, da bomo postavlali poslance, te skažemo svojo moč.
Samo do 28 februara! Podžupan Železne županije izjavlja, da vu deli vojne podpore se po 28. februari nikša apelacija več ne sprimlje. Ki kakšo tožbo ma vu vojnoj podpori, naj jo vred spravi pred 28. februarom.
Vu Beltinskoj fari vu preminočem 1918. leti se je narodilo 121; hižni zákon sklenolo 20 párov, zakopani je pa 207. Med temi mrtvimi vu španskom betegi v oktober meseci je mrlo 81.
Nemci na Madžarskom dobijo nemškoga ministra. Nemci dobijo popuno autonomijo, šole, sodnije do vu njihovih rokah, meli do svojo narodno spravišče. Z Madžarskom do sküpno meli zvünešnja dela, financije, vojaštvo železnice i drügo, to se bode razpravljalo na sküpnom spravišči. Čüje se, da dobijo 4 guvernerje, eden bode za naše sosidne Nemce v Šoproni. — V gjurskoj püšpekiji se za Nemce posebim nemški vikarijat postavi s sedežom v Šoproni.
Vogri vsem narodom obečavajo autonomijo (samovlado). Tak i nam Slovencom obečavajo. Dobro znajo, da samo tak de njim mogoče ešče ništerne kraje rešiti, da je sosidni bratje k sebi ne potegnejo. Nikaj te že dajo, potem pred mirovno konferencijo stopijo, papir pokažejo, ka so vse obečali, — nego pri nas pa vse po starom ostane. — Či mo kda kje priliko meli, za naše pravice moremo vsi stopiti, liki eden človek. Vu vsem. Kak pavri držimo se, da mo z naših trüdov lehko živeli i kak Slovenci, naše: slovenščine ne püstimo nindri ne. Či vu ednom ali vu drügom deli popüstimo, doli spadnemo s kol pa drügi primlejo za cügle. Pa cügli vu naše roke slišijo. Dobimo petrol, cuker, dohan. Ne vzemite to za milost. To hodi vsakomi. Pravijo, da, prej, s tem vas zadovoljajo.
Na stražo granice potrebüjejo v Železnoj županiji eden milijon kron. To šumo ščejo naj ob prvim navržti na dačo od dohodkov (jövedelmi adó). Či bi tak ne prišlo vküp, se navrže na dačo od imetka i vojnoga dobička. Finančni minister je ne vu onom položaji, da bi dare zračuno vu dačo (porcijo), nego dare vzeme za posojilo državi dano, za štere posojilo se žoj ne plača.
4.
NOVINE
1919. febr. 9.
Nasilstva. V Bakovci streljeni župan 4 dni se je mantrao v bolnici v Soboti i zatem je zdehno. Zapüsto žalüjočo ženo i več decé. Pitamo samo telko, ali ostáne to tüdi nekaštigano, kak, kda je eden voják národne straže strelo z fronta prihájajočega vojáka z Ižekovec, šteri je na kolinaj klečeč proso, naj ga püsti ali voják je trikrát z revolve strelo na klečečega človeka, (Prosim, ali je nej to barbárstvo prve vrste!? I vsi tej hüdodelci še živéjo dnesdén pod slobodnim suncom i vlása njemi je nišče nej zmorsko.) Gospod vládni komisar! kde so pravice, štere nam s punim košom ponüvlete?! — Naprej z njimi! Pokážite, da ste verni svojim rečam!
Bolševiki na Ruskom, pri nas se zovejo komunisti. Želejo odstranitev lastnoga imetka, vse bi občinsko bilo. Želejo odstranitev penez; fabrike i vse verstva bi se po občini ravnale. Mesto zakona ščejo postaviti slobodno lübezen, deco na vzgojitev ščejo državi prek dati, polegtoga starišom vse pravico ščejo vkraj vzeti do dece. Komunisti, bolševiki so edna struna socijalistov. Zdaj že se gori vrže pitanje: Je lehko paver socialist? Najvekša vrednost, štero naše lüdstvo ma, je njena domača grüda. Od toga se naše lüdstvo ne da odtrgnoti. S tem je povedano, je li naš paver more biti socijalist.— Lüdstvi trbe dati, kak največ zemlje. Zemla pri pavrah več nosi, kak pri veleposestnikah. Štatistiko Voralberga 1916. sam čteo: 28 paverskih grüntov je 41 vojakov, 2 konja, žita i pšenice 18 meterskih centov, ječmena 3, ovsa 22, živine 69 falatov, vsaki den vu špital 81 litrov mleka. Poleg toga 2 veleposestnika na mesti 27 pavrov sta mela na fronti 4 može, konjov so njim nika vzeli, žita i pšenice sta nika ne dala, ječmena sta dala 45 kg, ovsa 340 kg, dala sta 7 falatov živine i mleka 5 litrov. Samo sibirske jelene so v redi meli. Pa te naj štoj pravi, da morof več prinese, kak paverski grünt. Što ne šče dati, on šimfa. Zemlo trbe onim dati, ki jo delajo. Po mali vse pozabimo, to nam tüdi nazaj potegnejo. Po dugom trplenji ešče vekši siromacke gratamo.
Oznanüvanje. Kak vöimenüvani kormanjszki ravnitel zrendelüvam za szobocsko, munošterszko i böltinszko okroglino, ka sze naj vu Muraszombati (Szoboti) za narod dobrovolnu kancalaja gorposztavi. . . Či je šteri ne doubu. . . Szan zavüpau. . . . Vau-bau, tak deco sagajo. Takše slovenščine nam ne trbe.
Zanimiva obletnica v zgodovini Habsburžanov. Te dni je trideset let, odkar je ležal na mrtvaškam odru Rudolf, edini sin Franca Jožefa I. Spominjamo se, keliko neresnice so te uradno pisali, da bi prikrili ljüdstvi vso notranjo moralno gnjilobo vladarske hiše. Sedaj se sme poudariti resnica! Prestolonaslednika Rudolfa je pobio zaročenec gdčne. Večera s tem, da ga je vdaro s šampanjskov steklenicov (glažom) po glavi. Udarec je bil tako silen, da je prebil kosti in razmesaril del obraza. Da bi ljudje tega ne opazili, je bilo Rudolfovo truplo visoko na katafalku in rane skrbno zadelane z voskom. Umor se se je izvršil v lovskem gradu Maierlingu. Rudolf se je hotel ločiti že prej od Štefanije.
Idejo pisma v Ameriko? Eden naročnik piše: Pisao sam sam, namreč skoz Švice. Odgovor sam že dobo, ka pismo v Ameriko poslano je že tam. Napiše se pismo, kak po navadi, to se dene v kuvert, na šterom naj bo napisani naslov tistoga, komi pismo pošljete i naslov tistoga, ki pošilja. I to pismo s kuvertom vred se dene vu drügi kuvert s tremi papirnatmi kronami. Na te drügi kuvert se zapiše naslov: An Herrn Albin Kunc, Basel, Centralbahnstrasse 21. Schweiz. — V Ameriki nameravajo na štiri leta prepovedati selitev v Ameriko.
Cene onstran Donave. Na južnem Ogrskem, ki je je zasedla srbska vojska, vlada red in nizke cene. Predpisi so strogi, a svoj namen dosegajo. 1 kg. moke stane 40 vin., 1 liter vina 70 vin., 1 kg. govedine 2 kor., 1 kg. svinjine 3 kor., 1 kg. masti 5 kor. — Navijalce cen pošiljajo Srbi v Srbijo na prisilno delo. Kako pa na Hrvatskem in pri nas? Če bi hoteli Srbi dovolj delavcev za obnovitvena dela v Srbiji,  naj pridejo na Hrvatsko in k nam. Pri nas bi vsaki mogel z lopato v Srbijo. In to bi ne bilo napačno!
Nemško je dobilo z Amerike 250 vagonov zabela. Z toga dobi i Austrija. Edna kila košta s vsemi stroškami vküp 4 kron. 
Velki Sneg je zapadno 28. i. 29. januara.
Dari. 1. Na samostan sv. Družine: v kronah: Kolenko Ivan z Črensovec 50, Püvar Jožef z Sodišinec 100, Mujdrica Roza z D. Lendave 2, Cigan Jula z Törnišča 2, z D. Bistrice: Ciglar Magda 5, Kostric Štefan 7.50, Horvat Kata 10, Družba M. 7, Radosti z Odranec 3, Šaruga Ivan telegrafist 6, Družba M. á, Radosti z V. Polane 10,
Hegedüs Treza z Kroga 5, Maroša Ana z Törnišča 10, Zver Marija od Lipe 10, Nežič Kata z V Polane 2,

Žerdin Jožef z Žižkov 10, Štimec Jürij z Sr. Bistrice 50. Balažic Marija 2, E. St. z Gederovec 10, Marič Alojz z Krajne 10, Hozján Marija z Odranec 10, z G. Bistrice: Raj Štefan i žena 28, Djura Jožef 50 kron. V celom 1918. leti nabrano 1450 kron. 01 fil. Celi znesek za cerkev i hiše je 7318 K 51 fil. Vsi penezi so v kasah. Za žive i pokojne darovnike se vsaki mesec slüži edna Sv. meša. Vse darovnike naj po prošnjáh Dev. Marije i sv. Jožefa detece Jezušek obilno blagoslovi. — Na l. 1919. so že darüvali: Horvat Štefan z Bakovec 10, z Trnja Zadravec Treza 90, Tkalec Martin 10 kron.
Na podporo Novin so dali: Jank M. z Görlinec 2 K, Kren Jožefa z Görlinec 2 K, Žilavec Fer. z Görlinec 2 K, Gaber Fer. z Srdice 2 K, Gider M. z Rogašovec 2 K, Fr. Forjan Patzen 2 K, Korpič D. Budapešt 2 K, Ficko A. Oberpurkla 2 K, Ficko Treza Oberpurkla 6 K, Z Žižkov: Ivan Horvat 7 K, Matjaš Škafar 3 K, Št, Krao 1 K, Verona Lebar 10 K, M. Tibaot 4 K, Žena Ivana Ritlop 1 K, J. Cigan 10 K, M. Cigan 10 K, Žena Stanko Ivana 30 f, Št. Recek 1 K, Žena Bomblek Forjana 2 K, Ivan Horvat 1 K, Žena Žalik Jožefa 20 f, Žena Koštric Martina 2 K, M. Horvat 40 f, Horvat Jánoš 4 K, Št. Čurič 3 K, Kata Jerebic 1 K, Anton Škerget 1 K, Treza Kramar 1 K, Matjaš Hozjan 1 K, Martin Virag, 1 K, Ivan Škafar 1 K, Ivan Perša 1 K, Matjaš Sobočan 3 K, Jožef Cigan 6 K, Jožef Tibaot 1 K, Žena Kramar Jožefa 1 K, Kotnjek Janoš z V. Polane 8 K, A Šömen z D. Bistrice 2 K, Treza Rohek 1 K, N. z M. Polane 1 K, A. Copot z Bogojine 10 K, Treza Törnar 2 K, Žižkovska občina 60 K, A. Cvetko z Trnja 2 K, Treza Zadravec 4 K, Marija Hozjan, Z Črensovec: J. Halaš, Ivan Kozlar, K. Kozlar, Treza Vučko, Žena Lebar Janoša, Žena Horvat Martina, Treza Kozlar, Magda Peteric, Št. Horvat, Žena Raduha Martina 1—1 K, Skledar Jožefa, Jožef Gaber, Št. Salai, Jožef Gjörek 2—2 K, Št. Horvat, Ivan Horvat, Marija Ürtoša 10—10 K, Žalig Števana, Št. Režonja 4—4 K, I. Ruster 1 K, Rozalija Horvat 5 K, Z Bakovec Kühar Fer. 2·40 K, Činč Fer. 2·40 K, Filo A. z Büdinec 2 K, Časar Jurij, Slov. Ves 2 K.
Pošta. Borejci. Či bi mi vaše pismo objavili, največ kvara bi Vam včinoli. Grabovnica. Vaš kum so pri sv Sebeštjani.
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Szombathelyen.